PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	. A
Abb. postale I gruppo	- Lidia 4U lir
Leto XIX. Št 250 (5625)
TRST, torek 22. oktobra 1963
Poročilo preiskovalne komisije o CNEN dostavili včeraj poslancem in senatorjem
Komisija je ugotovila marsikatero nerednost in nekorektnost v poslovanju glavnega tajnika CNEN prof. Ippolita - Državni pravdnik rimskega prizivnega sodišča Saviotti začel zasliševanje prič v «zadevi CNEN»
RIM, 21. — Danes so razdelili poslancem in senatorjem poročilo preiskovalne komisije, ki je pregledala poslovanje odbo-
a za jedrsko energijo (CNEN ), predvsem pa poslovanje njegovega glavnega tajnika prof. Ippolita, ki ga je minister za industrijo Togni suspendiral 3. septembra letos, po znani po-lenuki’ ki se je vnela okrog te ustanove po vrsti člankov voditelja PSDI Saragata. Hkrati pa je namestnik državnega pravdnika rimskega prizivnega sodišča Saviotti zaslišal danes Prve priče v zvezi s to zadevo,
Potem ko je minister za industrijo dostavil to poročilo preiskovalne komisije sodišču v nadaljnji postopek.
Do kakšnih zaključkov je prišla ta komisija? Njeno poročilo je zelo obširno in podrobno (obsega 57 tiskanih strani) ter *ajema vse plati upravnega poslovanja CNEN in njegovega glavnega tajnika prof. Ippolita.
Poročilo je razdeljeno na enajst Poglavij, na koncu pa so povzeti zaključki preiskave.
V prvem poglavju je opis ustroja "NEN in njegovih pristojnosti; v drugem poglavju so pojasnjene naloge preiskovalne komisije: pre-aled poslovanja te ustanove od 22- septembra 1960 do 3 septembra letos, ko je bil glavni taj-bik te ustanove prof. Ippolito.
Tretje poglavje posvečeno upravni komisiji CNEN, ki se je sestala v treh letih komaj osemkrat, k sejam komisije pa niso Pripustili revizorjev, četrto poglavje govori o osebju in organizaciji uradov: CNEN ima sedaj 2.402 nameščenca; njihovi prejem-č1 znašajo letno okrog ■ 7 milijard in 500 milijonov (povprečno 2.910.000 lir na nameščenca).
Tudi glede organizacije posamez-n’b uradov ima komisija svoje Pripombe in kritizira njihovo neskladnost.
Peto poglavje obravnava pravne in tehnične nasvete ter zameri CNEN, da se je za te nasvete obračal pretežno na zasebno pravnike (za kar je izdal več kot 21 milijonov), namesto da bi ss obračal na državno advokaturo, hkrati pa pripominja, da se Je CNEN prepogosto obračal na tehnične strokovnjake, za kar je izdal v treh letih več kot 300 milijonov lir.
Sesto poglavje obravnava pogodbe z zasebnimi podjetji za izvršitev določenih del v višini okrog 4 milijard lir. Te pogodbe Je glavni tajnik sklepal brez vednosti upravne komisije. Po pravilniku pa je bil glavni tajnik Pooblaščen sklepati pogodbe z zasebnimi podjetji za dobave do največ 10 milijonov.
V sedmem poglavju se profesorju Ippolitu zameri, da je sam, brez vednosti ministra za industrijo, sklenil 27. junija letos ^«sindikalni sporazum» z nameščenci CNEN, veljaven za razdobje ju-n.l 1963-januar 1964, kar bremeni CNEN za nadaljnjih 305 milijonov lir.
Osmo poglavje zajema «povračilo potnih stroškov». Ippolitu so Plačevali potne stroške, ki jih je imel z zasebnimi potovanji v Cor. tino d’Ampezzo, kjer si je kupil stanovanje, ali pa v Benetke. Ko.
DANES
Maroška pehota, tanki, topništvo in letalstvo so včeraj vnovič napadli alžirske čete pri Beidi in Tinžubu, toda bili so odbiti. Hkrati pa se je maroška posadka v Išu uprla svojemu poveljstvu, ker ni hotela streljati na svoje alžirske brate, toda oddelki kraljeve vojske so bombardirali vas in povzročili številne žrtve med civilisti- Burgiba, Haile Solasi, Nkru-mah, jordanski kralj in predsednik Naser nadaljujejo posredovanja za ustavitev sovražnosti. V Kairo pa je prispela v nedeljo alžirska delegacija na razgovore z arabsko ligo, medtem ko je maroška vlada že prej njeno posredovanje odbila.
v Londonu je novi predsednik vlade lord Home objavil seznani svoje vlade, v kateri bo zunanji minister R. A Butler, ki je bil v Prejšnji vladi podpredsednik in minister za Srednjo Afriko, hkrati Pa najresnejši kandidat za Mac Millanovega naslednika. Izstop ministra Macleoda, ki velja za «naprednega konzervativca», pa tolmačijo kot vzrok, da bo nova vlada bolj 'nazadnjaška od prejšnje.
V	New Torku bo na slovesnem Zasedanju generalne skupščine "ZN govoril danes maršal Tito. Njegov govor pričakuje svetovno Javno mnenje z velikim zanimanjem. Včeraj je vodilni tisk v ZDA poudaril, da je Tito najod-icnejši predstavnik nevezanih dr-*®v. Včeraj pa je generalna skupščina s 57 glasovi proti 42 in z 12 vzdržanimi zaVrnila predlog, naj se LR Kitajska sprejme v OZN.
V	Ženevi bo jutri že peti sestanek zunanjih ministrov Italije in Avstrije za rešitev južnotirolske-ga vprašanja; prvi sestanek je bil v januarju leta 1961, in sicer v Mi-*nu, četrti pa konec julija lani v Benetkah. Kot je znano, so se odnosi med obema državama v z*dnjih mesecih zelo poslabšali *aradi novega vala terorističnih atentatov na Južnem Tirolskem.
misija je izračunala, da je Ippolito prejel na ta račun samo v letošnjem letu 443.000 lir. Ippolito je to vsoto že vrnil,- vrnil pa bo tudi ves denar, ki ga je prejel na ta račun v prejšnjih letih. Na_ vprašanje, kako to, da je dopuščal, da so šli stroški za njegova zasebna potovanja v breme CNEN, je Ippolito dejal, da se mu zdi to čudno, ker je bil naročil svoji tajnici, naj mu dostavlja seznam izdatkov za nakup voznih listkov za njegova zasebna potovanja.
Deveto poglavje obravnava odpravnino, ki si jo je Ippolito da! izplačati, brž ko je bil imenovan tudi za člana upravnega sveta E-NEL, ne da bi prenehal opravljati službo glavnega tajnika CNEN.
Na ta račun, ali na osnovi te «fictio», kakor pravi preiskovalna komisija, je Ippolito prejel v celoti okrog 40 milijonov, kljub temu, da je vedel, da se minister za industrijo ni strinjal s takim načinom in višino odpravnine. Komisija je mnenja, da je Ippolito prejel najmanj 7.721.871 lir več kot mu pritiče. 30 milijonov pa je Ippolito zahteval in dejansko tudi prejel kot predujem na odpravnino že lansko leto, da si je mogel kupiti neko vilo — kakor to sam utemeljuje.
Deseto poglavje (ki obsega kar 14 od 57 strani poročila) pa je posvečeno odnosom med prof. Ippolitom in raznimi družbami, ki razvijajo svojo dejavnost tudi na jedrskem področju. Komisija je pregledala dejavnost naslednjih družb: «Archimedea», «Athena», «Arion», «Cogenti», «Studio tecnico SDD», «Anulare», «Vitro italiana». Prve sta bila delničarja tako prof. Ippolito, kot njegov oče (vsak z 2.300.000 lirami). Vse družbe so bile v isti zgradbi v Rimu.
Te družbe so tesno povezane med seboj, isti delničarji se pojavljajo v mnogih od njih. V skupino «Ar-chlmedes» in v druge z njo povezane družbe je Ippolito vložil precejšnje kapitale. V vodstvenih organih teh družb so bili vodilni funkcionarji CNEN. O vsej tej «znan-stveno-pridobitni» dejavnosti prof. Ippolita in vodilnih funkcionarjev CNEN pa upravna komisija ni vedela nič, ker se sama zato ni pobrigala, zaman pa je mogla pričakovati, da jo bo o tem informiral prof. Ippolito.
Zadnje poglavje pa se zadržuje na «finančnem poslovanju», analizira proračune CNEN in pripominja, da ni v stanju dati točnega pregleda vseh izplačil, ki jih je o-krog 94.000, še manj pa okrog pol milijona potrdil; vendar pa dodaja, da že bežen pregled seznamov raznih izdatkov priča o tem, da se ni varčevalo z javnim denarjem. Glavni tajnik je dajal denarno podporo raznim publikacijam, ki nimajo zveze z jedrsko energijo. Najhujša nerednost v finančnem poslovanju CNEN pa je okoliščina, da je Banca Nazionale del Lavoro poslala predsedniku CNEN 24 milijonov lir za smotre te ustanove, od katerih so knjižili na tekoči račun le 19 milijonov. To vsoto pa Ippolito ni uporabljal za smotre CNEN, ampak «pretežno za smotre, ki nimajo nobene zveze z dejavnostjo CNEN».
Poročilo zaključuje, da vseh ne-rednosti in anomalij glede postopka ni moč pripisati izključno prof. Ippolitu, vendar pa da jih je omogočal s tem, da je sam ravnal nekorektno.
stranke je objavila nocoj dokument z naslovom «Nota o sedanji gospodarski konjunkturi v Italiji in o politiki v zvezi z njo».
Zaključki, ki izhajajo iz dokumenta, so; 1. ; Produktivni potencial italijanskega gospodarstva lahko zadovolji globalno povpraševanje, tudi če bi bilo večje od sedanjega, in zaradi tega je treba zavrniti valutne omejitve splošnega značaja,
2.	Italijanski gospodarski sistem predstavlja vrsto strukturalnih po. manjkljivosti, ki povzročajo razsipanje bogastva in distribucijsko krivičnost ter povzročajo predvsem napetosti in ozka grla na posameznih sektorjih, kar učinkuje na dviganje cen in dobičkov.
3.	Cinitelje, ki obrazložujejo poslabšanje vrenja cen in napetosti na finančnem trgu in v plačilni bilanci, je treba iskati v pojavih nezaupanja in špekulacije.
Glede najemnin našteva dokument vrsto ukrepov, med katerimi so; 1. Blokada najemnin do 31. decembra 1964. 2. Priprava sistema za določevanje pravične najemnine. 3. Takojšnje izvajanje načrtov na podlagi zakona, ki daje občinam primerne kredite za
razlastitev in urbanizacijo. 4, Selekcija kreditov na nepremičnine z omejitvijo sprejemanja hipotekarnih jamstev. Toda vprašanje se ne bo moglo rešiti brez urbanističnega zakona, ki naj določa načelo splošne razlastitve za področja mestne ekspanzije.
Glede konvertibilnosti in stabilnosti valute ugotavlja dokument, da se mora vlada zavzeti, da ohrani zunanjo vrednost valute.
Dokument govori zatem o borzni krizi in pravi, da je ta odvisna od dejstva, da se italijanski delničarji nočejo še pomiriti s plačevanjem rednega osebnega dohodninskega davka. Potrebno bo po-skrbeti, da se postopno odpravijo v okviru mednarodnega gospodarskega sodelovanja še tista področja, na katera se še zatekajo davčni utajevalci. Ce pa bi se borzna kriza nadaljevala, bi vlada lahko intervenirala z nakupi preko ustanov z državno udeležbo, zavodov za socialno varnost in drugih u-stanov. Na splošno pa je potrebno, da zavodi za socialno varnost ne investirajo v nepremičnine in da svoje fonde uporabijo za finansiranje javnih in privatnih pod jetij.
V tretjem delu govori dokument o dolgoročnih ukrepih. Predvsem predlaga ustanovitev stalnega urada za programiranje. Zadevna politika se bo lahko začela izvajati šele po predhodnem razdobju, v katerem bodo potrebni naslednji ukrepi: 1, Spremembe v organizaciji javne uprave. 2. Intervencija na področju urbanistike in gradbeništva. 3. Intervencije na sektorju šolstva in poklicne izobrazbe. 4. Reforma aparata javne intervencije v kmetijstvu, trgovini, trgovini s kmetijskimi pridelki in z orodnim blagom za kmete. 5. Ustanovitev ustanov za razvoj kmetijstva in nove smeri agrarne politike. 6. Reforma delniških družb in odobritev zakona proti monopolom. 7. Reforma določb o zakonodaji, ki določa državne izdatke in dohodke in sestavljanje proračuna. 8. Reforma davčnega sistema. 9, Ustanovitev «centrale rizikov», ki naj omogoči bankam, da v celoti ocenijo realni položaj klientov
MOSKVA, 21. — Moskovski radio je javil, da je danes odpotovala v ZDA sovjetska delegacija, ki se bo razgovarjala o trgovskih zadevah.
Nocoj bo na sjovesni seji generalne skupščine OZN govoril maršal Tito
Pred tem pa se bo sestal z generalnim tajnikom OZN U Tantom Laskavi članki o maršalu Titu v vodilnem ameriškem časopisju
NEW YORK, 21. — Predsednik republike maršal Tito, ki je včeraj dopoldne prispel z letalom iz Williamsburga v New York, je včeraj popoldne v newyorškem hotelu «Waldorf A-storia» počival in se razgovarjal z državnim tajnikom Kočo Popovičem, voditeljem jugoslovanske delegacije na zasedanju
generalne skupščine Vladimi-rom Popovičem, jugoslovanskim veleposlanikom v Wa-shingtonu Mičunovičem, stalnim zastopnikom Jugoslavije v OZN Pavičevičem in z drugimi sodelavci. Verjetno se je Tito pripravil na svoj govor, ki ga bo imel jutri na slovesni seji generalne skupščine.
Medtem je njegova soproga v spremstvu soproge šefa ameriškega protokola obiskala muzej moderne umetnosti, Peto avenijo, Broadway, Metropolitansko opero in Prvo avenijo, kjer je sedež OZN.
Zvečer je maršal Tito v hotelu sprejel posebnega odposlanca predsednika alžirske republike Mohameda Jazida, ki mu je izročil pismo predsednika Ben Bele. Predpostavlja se, da se pismo nanaša na alžirsko-maroški spor in na položaj na meji obeh držav.
Danes dopoldne je Tito obiskal znano ameriško univerzo v Rrin-cetovnu, v sklopu katere je tudi inštitut za raziskovanje ioniziranih plinov. Pred vhodom v inštitut so maršala Tita pozdravili predsednik univerze Robert Go-
"".....................................................n....................
Jutri v Ženevi sestanek Piccioni-Kreisky v zvezi z južnotirolskim vprašanjem
Zahteva za nov zakon o «Federconsorzi» - Leone je potrdil, da bo vlada odstopila 31. t. m. - Togliatti o politiki levega centra Na pokrajinskih kongresih PSI prevladala avtonomistična struja
Dokument PSI o gospodarstvu
RIM, 21. — Gospodarska sekcija vodstva italijanske socialistične
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiitimmiiniit
BUTLER ZUNANJI MINISTER VELIKE BRITANIJE
Lord Home o sestankih na vrha in zunanjih ministrov
LONDON, 21. — Lord Home je včeraj objavil seznam članov nove britanske vlade. V novi vladi so skoraj vsi Mac Millanovi ministri. Za novega zunanjega ministra je bil imenovan R. A. Butler, ki je bil v prejšnji vladi podpredsednik in minister za Srednjo Afriko.
Iz zunanjega ministrstva je odšel dosedanji namestnik zunanjega ministra Edvard Heath, ki je vodil pogajanja o pristopu Velike Britanije k evropski gospodarski skupnosti. Heath je dobil funkcijo državnega tajnika za industrijo, trgovino in lokalne gradbene probleme. Frederick ErróII je postal minister za električne centrale. Nova osebnost v vladi je bivši finančni minister Selwyn Lloyd. Postal je čuvar državnega pečata in predsednik spodnje zbornice.
V vladi so obdržali iste položaje lord Hailsham, Reginald Maudling, Peter Thorneycroff, Duncan San-dys in drugi. Minister za obrambo Joseph Godber je postal minister za delo.
Lord Home je govoril nocoj po televiziji. Izjavil je, da Velika Britanija ne bo za sedaj vložila nove
prošnje za vstop v evropsko gospodarsko skupnost, ker bi bila «zaman». Priznal je koristnost, da se «od časa do časa» skličejo konference na vrhu, in je dodal, da nima namena sestati se v bližnji prihodnosti s Hruščovom ali s Kenne-dyjem. Poudaril je, da bi se veliki nerešeni problemi mogli proučiti na sestankih zunanjih ministrov.
Zavrnjen sprejem Kitajske v OZN
NEW YORK, 21. — Glavna skupščina OZN je zavrnila albansko in kamboško resolucijo, ki je zahtevala izključitev Formoze iz OZN in sprejem LR Kitajske. 41 delegacij je glasovalo za resolucijo, 57 proti njej, 12 pa se jih je vzdržalo Sovjetska zveza, Indija in Velika Britanija so glasovale za resolucijo, Francija in ZDA pa proti njej.
Lansko leto je za sprejem Kitajske glasovalo 42 delegacij proti 55, vzdržalo se jih je 12.
RIM, 21. — Pojutrišnjem se bosta v dvorani Alabama v «Hotel de Ville» v Ženevi sestala zunanja ministra Italije in Avstrije. Italijanska delegacija, ki jo vodi zunanji minister Piccioni, bo prispela v Ženevo jutri zjutraj, avstrijska delegacija, ki jo vodi zunanji minister Kreisky, pa bo prispela zvečer.
Sestanek, ki bo v sredo v Ženevi, bo že peti sestanek zunanjih ministrov Italije in Avstrije v zvezi z Južno Tirolsko. Prvi sestanek je bil 27. in 28. januarja 1961 v Milanu; drugi 24. in 25. maja istega leta v Celovcu; tretji je bil 24. junija istega leta v Zuerichu, četrti pa 31. julija 1962 v Benetkah.
Medtem je italijanska vlada u-stanovila komisijo devetnajstih, ki je proučevala južnotirolsko vprašanje.
Po sestanku v Benetkah je sledila daljša pavza, najprej zaradi volitev in vladne krize v Avstriji, zatem pa zaradi volitev v Italiji. Nato so se odnosi med obema državama poslabšali zaradi novega vala terorističnih atentatov na Južnem Tirolskem, zaradi česar je bil nov sestanek mogoč šele sedaj.
Predsednik poslanske zbornice je v začetku današnje seje sporočil, da je minister za kmetijstvo Mattarella pdložil v tajništvu dokumente, ki se tičejo go-spodarsko-finančnega stanja glede upravljanja kmetijskih pridelkov in žita, ki se uvažajo, in ki ga je država poverila «Federconsorzi». Dokumenti so na razpolago poslancem.
Toda s tem ni še zadeva zaključena. Minister Mattarella bo moral odgovoriti na vprašanja socialističnega poslanca Bonacine, ki zahteva pojasnila o odnosih med «Federconsorzi» in kmetijskimi zadrugami. «
Na sestanku, ki ga je v Rimu sklical sindikat nameščencev kmetijskih zadrug, so postavili zahtevo po novem zakonu o «Federconsorzi» in po drugih ukrepih,
ki naj dajo avtonomijo pokrajin» skim kmetijskim zadrugam.
V	poslanski zbornici so danes nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za industrijo in trgovino, v senatu pa so začeli popoldne diskusijo o proračunu ministrstva za prosveto, ki ga je poslanska zbornica že odobrila.
Med razpravo o proračunu ministrstva za industrijo in trgovino je komunistični poslanec Granati omenil, kako je nastal in se razvil primer Ippolito na podlagi kampanje Saragata. Dejal je, da se ne strinja ne z ocenitvijo jedrske politike in ne z zaključki, ki jih izvaja Saragat proti nacionalizacijam in proti strukturalnim reformam, ker se v tem skriva načrt «neocentrizma» in je poživel napade desnice na ves javni sektor ter upanje na ponovno privatizacijo ENEL.
Za jutri je bila sklicana seja vodstva demokristjanske parlamentarne skupine v poslanski zbornici. Danes pa se je sestala senatorska skupina te stranke, ki je proučila politični položaj. Predsednik skupine senator Gava je podal uvodno poročilo, kateremu je sledila diskusija o perspektivah nadaljevanja politike levega centra.
Predsednik vlade Leone se je danes sestal s tujimi novinarji, katerim je potrdil, da bo vlada podala ostavko 31. oktobra. Na vprašanje, ali je prepričan, da bodo kmalu nove volitve, je Leone odgovoril, da ne bi bilo korektno dajati kakršno koli napoved, ker pritiče izključno predsedniku republike sporazumno s predsednikoma obeh zbornic, da se odloči za začasno razpustitev parlamenta. Izrazil je željo, naj bi Italija dobila vlado s gtalno večino.
Na vprašanje, kakšno parlamentarno večino misli, je Leone dejal, da bi ustavno bila veljavna hipoteza kakršne koli večine, ki bi podpirala vlado. Pripomnil pa je, da je zaželena parlamentarna večina na podlagi «sporazumne programske konkretnosti». Dodal je, da je parlamentarna večina, ki je na obzorju, večina levega centra.
V	nedeljo so bili v raznih me-
stih Italije številni politični govori voditeljev posameznih strank. V Rimu je govoril tajnik KPI Togliatti, ki je v zvezi s politiko levega centra med drugim izjavil:	«Grešili so tisti", ki so
leta 1961-1962 trdili, da se levi center ustvarja samo v Interesu kapitalističnih 'razredov, ki so pripravljeni «racionalizirati» sistem in absorbirati program obnove in reforme. Nedvomno obstaja diferenciacija vodilnh skupin italijanske buržoazije, toda omeniti je treba, da tudi tisto malo, ki je bilo storjenega za časa levega centra leta 1962, je izzvalo reakcijo desnice. Desnica je danes prešla v napad in hoče preprečiti, da bi šli naprej; prešla je v napad danes predvsem na gospodarskem področju, da doseže zaustavitev slehernega najmanjšega poskusa socialnih reform, znižanje investicij in zmanjšanje področja intervencije javnih podjetij ter zamrznjenje mezd.»
Glede politike levega centra je Togliatti izjavil: «Predlagamo raz; voj naše demokratične uredbe, ki naj da demokraciji novo gospodarsko in socialno vsebino, hočemo da se napreduje na poti demokracije novega tipa, ki naj odpre pot režimu, ki bo temeljil na
delu in socialni pravičnosti. Toda za to je potreben preokret v zunanji, notranji in gospodarski politiki.»
Zatem je Togliatti izjavil, da se problem razširitve demokracije ne postavlja samo v Italiji, temveč v vsej kapitalistični Evropi. V vsej Evropi je namreč nastal^ nov položaj, nastali so ugodnejši pogoji, v katerih dozoreva zalet, ki prihaja od delavskega razreda, od delavskih množic in od srednjih slojev in ki nalaga konservativnim deželam, da se o-svobodijo konservativnih in avtoritarnih režimov.
Poudaril je dalje, da se v tem okviru postavlja tudi na nov način vprašanje enotnosti političnega gibanja delavskega razreda, ki naj premaga sedanji razkol. To vprašanje je bolj kot kdajkoli aktualno v Italiji in se je postavilo tudi med pripravljalnimi govori za kongres socialistične stranke. Glede tega je Togliatti izjavil, da so odločilne točke naslednje: a) živa solidarnost, toda ne identificiranje v odnosu do režimov, ki temeljijo na oblasti vdclavskega razreda in delovnih množic; b) možnost za delavsko gibanje Za-
hodne Evrope, da gre po poti napredne in miroljubne demokracije socializmu naproti, torej v drugačnih oblikah, ’ kakor so tiste, katerim sledijo druge države; c) definicija gospodarskih in političnih reform, katerih izvedba larko spremeni strukture kapitalističnega sveta in odpre novo pot napredovanju delavskih množic k vodstvu države; d) organizacija oblasti delavskega razreda, povezanega s srednjimi sloji in z delovnimi množicami v novem bloku socialnih sil, ki naj omogoči popolno spoštovanje in razvoj demokratičnih svoboščin in človeške osebnosti.
Vodstvo socialistične stranke je objavilo poluradne podatke s predkongresnih zborovanj pokrajinskih federacij. Manjkajo še popolni podatki federacije iz Raguse, Potenze in Trapanija ter iz Belluna, kjer ni bilo kongresa zaradi nesreče pri Vaiontu. Iz podatkov izhaja, da je avtonomistična struja dobila 57,17 odstotka glasov (pri prejšnjem kongresu 55,09 odst.); levica 38,8 odst. (prej 41,92 odst.); Pertini 2,22 odst. (prej 1,10 odit.); krajevne resolucije 0,71 odstotka. Vzdržanih glasov je 1,05 odst. (prej 1,84 odst.).
hin, bivši veleposlanik ZDA v Jugoslaviji a sedaj profesor Geor. ge Kenan in številni ugledni a-meriški znanstveniki. Med ogledom je ugledni ameriški znanstvenik Spitzer Titu obrazložil dosežke raziskovalnega dela inštituta v miroljubne namene in pri tem poudaril, da bo energija, ki jo bodo dobili s fi-zijo vodika, tristokrat večja od energije bencina. Po ogledu inštituta je rektorat univerz» priredil Titu kosilo, katerega so se udeležili vsi profesorji univerze. Iz Princetov-na se je Tito s svojim spremstvom vrnil v New York.
Tito se bo jutri sestal z generalnim tajnikom OZN U Tantom, ki bo njemu na čast priredil kosilo, zvečer pa bo Tito govoril na slovesni seji generalne skupščine. Za njegov govor vlada v krogih OZN in v ameriškem tisku veliko zanimanje, ker je mar. šal Tito eden najuglednejših zastopnikov nevezanih držav, ki so s svojo konstruktivno miroljubno politiko prispevali k ublažitvi nasprotij med obema blokoma, ki sta po mnenju predsednika Tita že preživela stvar.
Ameriški tisk v svojih komentarjih med drugim ugotavlja, da je predsednik Jugoslavije pravih no ocenil, da je danes najvažnejše vprašanje, vprašanje miru in vojne, in da morata Vzhod in Zahod v lastnem interesu živeti v sporazumevanju. V zvezi s tem omenja ameriški tisk tudi politično daljnovidnost maršala Tita in ugotavlja, da so se mnoga Titova predvidevanja izpolnila, ter da je danes slika sveta drugačna, kot je bila pred desetimi leti. «Newyork Times» omenja, da so se spremenili odnosi ZDA dq vzhodnoevropskih držav in do njihovega notranjega razvoja. «Miroljubna in konstruktivna zu-nanja politika Jugoslavije, ugotavlja eden vodilnih ameriških li. stov, presega okvire in meie te male države, a močna osebnost predsednika Tita je tesno povezana z Jugoslavijo in nieno zunanjo politiko » Spričo teh priznanj in pozornosti, ki jo uradni krogi Amerike posvečajo obisku maršala Tita, ie res beden poskus male skupine ustaško-kvizlinških e-lementov, ki so včeraj pred hotelom «Waldorf Astoria» uprizorili demonstracija in se v svojem neuspelem tjesu znesli nad fotoaparatom snematelja jugoslovanskih «Filmskih novosti».
stvo Jugoslavije, prikazal povojni razvoj Beograda in se dotaknil tudi zunanje politike Jugoslavije.
Rankovič je v zvezi s tem poudaril, da je Jugoslavija resno zainteresirana za mir in se zato dosledno zavzema za vsestransko in enakopravno mednarodno sodelovanje. Mir je v današnjih pogo. jih edina alternativa uničevalni vojni, a miroljubna koeksistenca je edina realna podlaga, na kateri lahko slonijo mednarodni odnosi.
Spomenik padlim dijakom v Kragujevcu
HlEOGRAD. 21. — Kragujevac, glavno mesto Sumadije, je danes obudil spomin na enega najbolj tragičnih dni v svoji zgodovini, na 21. oktober 1941, so so nemški fašisti ustrelili nad 70C9 rodoljubov. med njimi dijake in profesorje višjih razredov gimnazije, in na 21. oktober 1944, ko so partizanske enote skupno z enotami Rdeče armade po sedemdnevnih borbah mesto osvobodile. Obe obletnici so proslaviji s polaganjem vencev na osrednjo grobnico in z odkritjem spomenika ustreljenim dijakom. -Odkritja spomenika se je udeležilo nad 50.000 meščanov in ljudi iz okolice, številni državni in politični funkcionarji ter kultur, ni in javni delavci Srbije, študentov, delegacije borcev za mir iz eškoslovaške in delegacija češkoslovaške vasi Lidice, ki so jo Nemci popolnoma uničili. Na spomenik so položili številne vence.
Rankovicev govor ob 19-lctnici osvoboditve Beograda
BEOGRAD, 21 — Na velikem zborovanju, katerega se je udeležilo nad 150.000 prebivalcev Beograda in okolice, je bila včeraj proslava 19. obletnice osvoboditve Beograda in zaključka dela na avto cesti Bratstva in enotnosti, ki jo je pričela graditi mladina Jugoslavije pred petnajstimi leti. Na zborovanju je govoril podpredsednik republike Aleksander Rankovič, ki je med drugim omenil pomen avto ceste za gospodar-
Prispcvki za Skopje iz Italije
RIM, 21.	— Jugoslovansko
veleposlaništvo v Rimu je poslalo v Skopje znesek 15 milijonov 290.C00 lir kot pomoč prizadetemu prebivalstvu Skopja. Ta znesek je jugoslovansko predstavništvo prejelo v razdobju od 27. julija do 20. oktobra letos od italijanskih državljanov, podjetij in ustanov, od inozemskih turistov v Italiji in jugoslovanskih državljanov, ki žive v Italiji. Jugoslovansko veleposlaništvo še vedno dobiva nova denarna nakazila. To je samo del pomoči, ki so jo italijanski državljani zbrali za prizadete po potresu v Skopju. Vrsta podjetij in ustanov je poslala svoje prispevke tudi konzulatoma v Milanu in v Trstu, mnogi pa so poslali pomoč naravnost v Jugoslavijo. Med večjimi zneski, ki jih je prejelo jugoslovansko veleposlaništvo v Rimu, je prispevek nekega podjetja, ki je darovalo 5 milijonov lir, rimske občine 3 milijone lir, vlade republike San Marino in pokrajinske uprave Ravenne po en milijon lir, pokrajinska uprava Val d’Aoste in italijanski Rdeči križ iz Trenta po 500.000 lir, pomorske agencije Tirreno iz Neaplja 200 tisoč lir, poštnotelegrafski u-službenci in pleskarji 100.000 lir.
I """"""|"""""i""„n,i""||l||l||,||||„|„|„„|„„||||„|||||||i||||||...«tinnii.......iiimiiiiiii.........um....
Alžirski voditelji se še dalje trudijo za ureditev alžirsko-maroškega spora
Haile Selasi prišel predčasno v Alžir ■ Maroko odklanja posredovanje Arabske lige - Novi boji pri Tinžubu ■ Maroški vojaki nočejo streljati na Alžirce
ALŽIR, 21. — Vsi glavni afriški arabski voditelji se trudilo da bi dosegli od Maroka in Alžirije, da bi obnovila neposredna pogajanja za mirno rešitev nastalega spora. Tunizijska tiskovna agencija javlja, da se nadaljujejo priprave za sestanek treh zunanjih ministrov Magreba, ki je določen za ponedeljek, 28. oktobra. Tunizijska in maroška vlada sta sporočili, da sta pripravljeni udeležiti se tega sestanka; alžirska vlada je predlog načelno sprejela.
Zvedelo se je, da je tunizijski predsednik Burgiba poslal Ben
Beli novo pismo, v katerem ga prosi, naj pošlje na sestanek svojega zunanjega ministra.
Danes je prišel v Alžir etiopski cesar Haile Selasi, ki bo skušal posredovati za ureditev spora, Njegov uraden obisk je dolo-
(Iz pariškega tednika «Express»)
čen za 25. t.m. Haile Selasi je prižel iz Rabata, kjer je bil na uradnem obisku in je ob tej priložnosti posredoval za rešitev spo. ra. Z njim je prišel tudi alžirski zunanji minister Buteflika, ki je prišel včeraj v Rabat. Maroški zunanji minister Balafrež je na letališču, kamor je spremljal e-tiopskega cesarja, izjavil, da se stališče obeh strani ni menjalo, in da je imel etiopski cesar za umestno oditi v Alžir, «da spo-polni svojo dokumentacijo».
Danes so javili, da sta tudi Jor. danija in ZAR ponudili posredo-vanje. Kairski list «Al Ahram» poroča, da je predsednik Naser poslal pisma maroškemu kralju, libijskemu kralju, tunizijskemu predsedniku in alžirskemu predsedniku s pozivom, naj se trudijo za mirno rešitev alžirsko-maro. škega spora.
V Kairo je prispela včeraj alžirska delegacija štirih članov na razgovore s predstavniki Arabske
lige. Kakor je znano, je svet A-rabske lige pozval Maroko in Alžirijo, naj umakneta svoje čete na položaje, na katerih so bile pred začetkom spopada, ter je i-menovala posredovalno komisijo sestih članov, ki naj bi pomaga-la pri pogajanjih. Toda maroška vlada je odklonila posredovanje Arabske lige.
Alžirska vlada je zahtevala tu-di izreden sestanek zunanjih ministrov Organizacije afriške enotnosti, da bi obsodili in ustavili vojaško akcijo Maroka proti Alžiriji.
Posebni dopisniki alžirskih li-stov poročajo danes, da so maroške čete ob podpori tankov topništva in letalstva, znova napadle alžirske čete pri Beidi in Tin-zubu, toda so bile odbite. Alžirska tiskovna agencija pa je danes ponovno javila, da se je maroška posadka v Išu uprla svoje-Poveljstvu. Zaradi tega so oddelki 'kraljeve vojske bombardirali vas in povzročili tudi šte-vilne žrtve med civilisti,	,
Ben Bela
ČETRTI *MLADINSKI DAN» NA STADIONU L MAJ
Mladina odločno zahteva uresničitev pravic slovenskega ljudstva v Italiji
V svojem govoru je predstavnik Mladinske iniciative obsodil krivično ravnanje občine ob postavitvi spomenika padlim borcem za svobodo na pokopališču pri Sv. Ani
Pogled na dvorano med govorom
četrti «mladinski dan», četrti praznik vse slovenske zamejske mladine je bil ponoven dokaz strnjenosti mladih slovenskih sil, dokaz enotnosti v trajni borbi za dosego vseh tistih pravic, ki jih jamči republiška ustava in londonski memorandum naši manjšini kot enakovrednim državljanom italijanske republike. Slovenska mladina se je tudi v nedeljo polnoštevilno zbrala na stadionu 1. maja, da ponovno izpriča na četrtem, že tradicionalnem «mladinskem dnevu» svojo voljo in svojo odločenost, da se upre vsem poskusom novih fašistov, ki te dni razsajajo po mestnih ulicah, ter vsem poskusom skrajne desnice, ki se pod pretvezo obrambe italijanstva v Trstu zaganja proti naši manjšini, proti nam Slovencem ter ignorira vse podpisane mednarodne sporazume, ki jamčijo našemu življu obstoj in delovanje kot polnopravnim italijanskim državljanom.
Pred zbrano množico mladih ljudi je na nedeljskem četrtem «mladinskem dnevu» imel pozdravni govor Stojan Spetič, ki je dpjal:
skega rodu in kljub temu, kaže, da niti tedaj, ko so darovali svoja življenja, nimajo pravice do napisa v svojem materinem jeziku.
Napis, pod katerim je večina Slovencev je samo v italijanščini. V tem pogledu je ravnanje občinske oblasti nezaslišano.
Ne zaradi kakih konvencij, dogo. vorov ali zakonov. Mislim, da je jezik padlih junakov za svobodo vreden spoštovanja! Ni se treba zato izgovarjati z nesmiselnimi izgovori o nekih izključno slovenskih napisih na grobovih padlih partizanom po slovenskih vaseh. Tu se ne igramo «eno meni, jaz tebi eno», tu gre za oskrunitev ene izmed temeljnih človečanskih pravic. Tu gre za nespoštovanje naših padlih, tu gre za žalitev njihovega velikega boja in njihove največje žrtve.
Njihov boj ni bil samo boj proti fašizmu, njihov boj je bil tudi boj za enakopravnost slovenskega in italijanskega življa v teh krajih. Ali je to tista enakopravnost, za katero so padli junaki dali svoja življenja?
Ne!
In zato se mora iz naših vrst dvigniti protest gneva in ogorčenja in jasna zahteva, da se ta krivica takoj popravi.
Resolucije in pismeni protesti niso zalegli, sploh jih niso poslušali, zato pa je potrebno, da začnemo z odločno borbo, da se vsaj našim padlim da pravica, da v miru počivajo.
Razen tega pa smo morali spet dočakati, da se po tržaških ulicah razgraja in kriči «fora i sciavi». Fašistična drhal je včeraj že še-
Stojan Spetič
Pozdravljam vse prisotne in se vam zahvaljujem za udeležbo na tem našem četrtem mladinskem dnevu. Mladinski dan je postal za na« že tradicija in ravno zaradi tega, ker je postal že vsakoletna potreba je nujno, da postane resnični izraz volje slovenske mladine na Tržaškem, Goriškem in iz Beneške Slovenije.
Kakor vsako leto, tako se je tudi letos Mi odzvala in izpolnila svojo dolžnost; ter organizirala mladinski dan, dan borbenosti slovenske mladine...
Ravno tako je vsako leto potrebno, da se dotaknemo naših problemov in napravimo kratek pregled, da spoznamo stanje, v katerem smo. Ni ga bilo leta do tedaj, da bi se ne pridružil nerešenim problemom slovenske manj. šine še kak nov; ni ga leta, da bi Re ne pridružila dolgemu seznamu krivic, ki jih mora utrpeti naša manjšina, še kaka nova krivica.
Tokrat je na vrsti nezaslišana krivica, ki Je doletela naše padle, tiste torej, ki so darovali svoja mlada življenja, zato da bo naš narod svoboden, zato da bi lahko živeli v novi, demokratični družbi, ki bi znala popraviti vse krivice, ki nam jih je prizadelo dvajsetletje fašizma.
V nedeljo 8. septembra je bil na pokopališču pri Sv. Ani odkrit nagrobni spomenik okrog 300 padlim partizanom in civilnim žrtvam fašističnega nasilja. Dolgo vrsto let je tržaški antifašizem čakal na ta dan, toda žal moramo ugotoviti, da niso občinske oblasti izpolnile pričakovanj velike večine tržaškega prebivalstva in še zlasti ne slovenske skupnosti. Kljub protestom, opozorilom in željam antifašističnih organizacij, organizacij bivših partizanov, je bil odkrit spomenik z dvoumnim napisom «Alle vittime della guerra 40 —'tò.»
Padli, ki ležijo sedaj v skupnem grobu in katerim je bil postavljen spomenik, so šli prostovoljno in iz velikega Idealizma v borbo proti nacifašizmu. Dobro so s« zavedali, da so s to svojo odločitvijo spravili v nevarnost svoja življenja. V tej borbi so padli, več kot 18 let so čakali na vidnejše priznanje za največ, kar so lah ko dali za to, da bi bilo nam, ki smo ostali, bolje. Nazadnje so na napisu na spomeniku samo «žrtve».
Vsa čast žrtvam, toda prostovoljni, zavestni borci proti krivici niso žrtve, so JUNAKI!
Toda to še ni vse .Velika večina padlih junakov je bila sloven-
stič rovarila po šolah in skušala izpremeniti protest skrajne desnice proti novi sredinsko levičarski občinski upravi v šovinistične protislovenske izgrede. To se je tudi zgodilo, toda zavedati se moramo, da je pa vseeno položaj drugačen. Ko go bile v Trstu v februarju leta 1981 fašistične demonstracije, je po ulicah demonstriralo nekaj tisoč razdivjanih in s sovraštvom napolnjenih pobalinov. Tokrat pa je vse fašistično prizadevanje spravilo na ulice komaj nekaj sto ljudi in to šele včeraj po šestdnevnih samo delno uspelih poskusih. Fašisti so tokrat izolirani in to jasno dokazuje dejstvo, da jim ni v celem tednu uspelo mobilizirati srednješolske mladine, da bi stavkala, kljub obsojanja vrednemu filofašističnemu zadržanju nekaterih šolnikov. Demonstracije in razgrajanje je velika večina prebivalstva obsojala.
Včeraj je bila demonstracija, toda vsem bo gotovo znano, da je prvič nastopila na ulicah tudi naša mladina, v spontani protidemon-straciji, katere se je udeležilo lepo število italijanskih in slovenskih antifašističnih mladincev in mladink, ki so se naveličali gledati to drhal, kako nemoteno postopa po mestnih ulicah in vpije «a morte i sciavi».
Te demonstracije so nastale v zvezi z novo usmeritvijo občinske uprave. Ta mesec se je namreč osnovala v občinskem svetu večina, ki je opustila zastareli centri-zem in stopila na pot sredinskole-vičarske usmeritve. Položaj je bil namreč tak, da je bila KD zaradi vztrajne borbe delavskih množic oslabljena in prisiljena, da sprejme novo usmeritev, ki pomeni iskanje sodelovanja z eno izmed strSnk delavskega razreda.
Mi menimo, da pomeni uresničitev vlade, deželnih, pokrajinskih in občinskih odborov, v katerih odločilno sodelujejo tudi predstavniki italijanske socialistične stranke važen mernik v razvoju demokracije, za pravičnejšo delitev sadov dela, za aktivnejše sodelovanje za ohranitev miru na svetu in istočasno tudi za rešitev najnujnejših vprašanj, ki zadevajo slovensko skupnost, ki živi v Italiji.
Ob tem važnem političnem mejniku slovenska mladina na tem
Živahna moderna orkeitra ata vzbudila viharno navdušenje
zborovanju poudarja zahteve, ki so jih sestavili predstavniki vseh političnih strank v katerih so vključeni Slovenci in vseh slovenskih kulturnih ter drugih organizacij poleti lanskega leta, ko so skupno podpisali spomenico v zvezi z ustanavljanjem dežele Furla-nija-Julijaka krajina.
Te zahteve so naslednje:
1.	Pripadniki slovenske narodne skupnosti smejo svobodno uporabljati svoj materni jezik v o-sebnih in uradnih odnosih s političnimi, državnimi in sodnimi o-blastmi, s pravico da prejmejo v svojem jeziku tudi odgovor, dokumente in potrdila.
2.	Da se v organikih deželnih, pokrajinskih in občinskih uradov določi primerno število funkcionarjev, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik.
3.	Da se slovenski narodnostni skupnosti na vsak način zajamči primerno predstavništvo v deželnem svetu in v komisijah ter organih, ki obravnavajo gospodarska in kulturna vprašanja, katera zadevajo Slovence.
4.	Da se na področjih, kjer prebivajo Slovenci uvedejo poleg italijanskih krajevnih napisov tudi slovenski.
5 Da se vzgojnim, kulturnim, socialnim in športnim organizacijam narodnostne manjšine zajamči enakopravno ravnanje, tudi kar zadeva uporabo prosvetnih zgradb in drugih naprav ter radia in kar zadeva pomoči iz javnih sredstev.
Končno zahteva omenjena spomenica, da se na sme z ničimer prejudicirati narodnostni sestav pokrajin in občin in točno navaja fašistične protislovenske zakone, katere je treba ukiniti.
Te zahteve niso nič bistveno novega in bi morale biti za tržaško pokrajino uresničene že na osnovi londonskega sporazuma in posebnega statuta iz 1954. leta.
Zavedamo se tudi, da teh zahtev ni mogoče uresničiti čez noč in zlasti ne z golim uvodom v levi center v tržaški pokrajini, ko je vsedržavni vladni položaj negotov in ko še ni uresničena dežela Furlanija-Julijtka krajina.
Mnenja pa smo, da predstavlja pogoj za tako sodelovanje načelo, da je treba konkretno pričeti reševati vprašanje slovenske skupnosti, ki živi v Italiji in to tako v tržaški, gorlški kot videmski pokrajini. Ze sedaj je treba doseči pričetek uresničevanja zahtev, ki so navedene v spomenici vseh strank in organizacij, ki vključujejo Slovence.
Mladinci s Proseka Kontovela so ob začetku letošnje športne sezone obnovili delovanje športnega društva, ki je obstajalo, že leta 1924. Ime tega društva je bilo «Primorje».
Iz te, navidezno nepomembne stvari, so nekateri tržaški Sovini
naziv žaljiv za Italijane, so preprečili redno odvijanje mladinskega nogometnega prvenstva in kaže, da bodo ubrali isto nešportno pot tudi pri diletantskem prvenstvu. To so namreč vodilni krogi nekaterih tržaških športnih društev, ki so izjavili, da ne bodo igrali tekem z društvom, ki nosi slovensko ime.
Edino častno izjemo predstavlja barkovljanska Libertas, ki je pod vplivom tržaške KD in ki ni podlegla nacionalističnemu pritisku, temveč je tudi po navodilih stranke tako izjavila, da bo s «Primorjem» igrala in se postavila na načelno športno in demokratično stališče proti kakršnikoli diskriminaciji.
Končno še tare našo manjšino skrajno važen problem našega šol. stva. Z veseljem moramo ugotoviti, da je letos stanje na slovenski šolah boljše. Proti lanskim 289 vpisom v prvi razred osnovne šole smo imeli letos na Tržaškem in Goriškem 297 vpisanih otrok. Konsolidacija vpise je odvisna od vrRte objektivnih okoliščin, bistveno pa so prispevali k temu napori šolskih odborov in številnih požrtvovalnih ljudi, ki so se od človeka do človeka trudili, da bi prišel resnično vsak slovenski otrok v slovensko šolo. Te napore pa je treba še okrepiti in zlasti tam, kjer je stanje še vedno kritično, kakor na primer v mestu Gorici,
Istočasno pa je treba tudi doseči, da bo končno pričel veljati v parlamentu že izglasovani zakon ze slovensko Solo. Z reformo šolstva in uvajanjem nižje srednje šHe je sicer na tem področju dosežen določen napredek, je pa treba zagotoviti slovenskim srednješolcem možnost strokovne izobrazbe. Tako v Trstu kot v Gorici se dejansko ukinjajo nižje strokovne šele, katere je treba nadomestiti z ustreznimi šolskimi zavodi.
Mnoge so naloge, ki jih moramo še izpolniti. Svoje smotre pa bomo
dosegli predvsem z odločno in požrtvovalno akcijo mladine, ki je v današnjih časih eden izmed glavnih činiteljev obstoja slovenske manjšine. K šolskemu vprašanju se stalno vsiljuje tudi problem slovenske šole v Beneški Sloveniji. MI ni nikoli priznavala diskriminacijske ločitve Slovencev v zamejstvu na tri kategorije, zato tudi s te tribune poziva Slovence s Tržaškega. Goriškega in iz Beneške Slovenije na enotno akcijo, da bi lahko slovenski Otrok Beneške Slovenije obiskoval svojo, slovensko šolo.
Da bo ta akcija uspešna pa je predvsem potrebno, da se aktivizi-ra vsa slovenska mladina. Ne sme je biti organizacije, ki združuje slovensko mladino, ki bi se ne odzvala pozivu za čimširše kulturno, narodoobrambno delo.
MLADINA, ZDRU2IMO SE V OBRAMBI PRAVIC!
Po daljšem Spetičevem govoru sta prisotne mladince in mladinke pozdravila v imenu Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije Dino Pucer iz Kopra ter Ivan Gurli v imenu občinskega komiteja Narodne omladine Hr-vatske z Reke. Gostje na mladinskem dnevu so bili tudi Janez Kutlik od okrajnega komiteja J.judske mladine Slovenije ter Branko Stojanovič, vodja delegacije okrajnega komiteja mladine iz Kopra.
Po Uradnem govoru in pozdravih je sledil zabavni spored, pri katerem so nastopali mladinci iz Trsta in Gorice z raznimi skeči in šaljivimi točkami ter z glasbenimi in pevskimi vložki. Kultur, ni, skoraj improvizirani spored, je vsestransko navdušil prisotne, ki so se od srca nasmejali prikazanim prizorom povečini iz taborniškega življenja, popoldne pa je bil tudi živahen športni spored, nato pa ples.
Dr. Mirko Rupel
V nedeljo ob 3.50 je umrl za možgansko kapjo v mariborski bolnišnici dr, Mirko Rupel, eden izmed tržaških Slovencev, ki so mnogo prispevali za razvoj slovenske kulture in znanosti. Dr. Rupel je bil zaslužen literarni zgodovinar, jezikoslovec, pisec in bibliotekar. Se pred tednom dni se je udeležil zborovanja slovenskih bibliotekarjev na Štajerskem, kjer je zbolel in se nato zdravil v mariborski bolnišnici.
Dr.. Rupel ima velikanske zasluge za odkrivanje, zbiranje in urejanje slovenskih jezikovnih spomenikov. Predvsem je zaslužen za zbiranje in objavo gradiva o slovenskih protestantskih piscih, s katerimi je seznanil širok krog čitateljev. Veliko delo je opravil tudi v jezikoslovju, saj je bil eden izmed sestavljavcev obeh zadnjih izdaj Slovenskega pravopisa. Toda ni se omejil le na znanstveno. delo, marveč si je pridobil velike zasluge tudi pri širjenju lepe slovenščine med široke ljudske plasti. Med drugim je dolga leta vodil jezikoslovne pogovore po radiu. Kot dolgoletni ravnatelj narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani je mnogo prispeval, da jo je dvignil na visoko strokovno raven.
Svoje globoko znanje pa je razdajal tudi na drugih področjih. Tako je npr. pripravil izdaje Simona Gregorčiča, Josipa Jurčiča itd. Predelal pa je tudi Držičevega «Dunda Maro ja» v ljudskega «Botra Andraža» ter priredil Goldonijeve «Baruffe chiozzotte» v -Primorske zdrahe». Obe deli je prvo igralo Slovensko gledališče v Trstu.
Mirko Rupel se je rodil 28. avgusta 1901 v Trstu očetu Jakobu in materi Elviri, hčeri slovenskega politika s Proseka I-vana Nabergoja. Po osnovni šoli in gimnaziji v Trstu se je po zlomu Avstro-Ogrske s starši preselil v Ljubljano in tu maturiral. Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je študiral slavistiko in romanistiko in doktoriral 27. junija 1923. Jeseni istega leta je postal suplent na t-govski akademiji v Ljubljani. Medtem je s štipendijo francoskega ministrstva za prosveto študiral osem mesecev na Sor-boni v Parizu. Od leta 1926 je h-t suplent m kasneje profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani do premestitve v Narodno in univerzitetno knjižnico 13. novembra 1946, katere ravnatelj je bil do smrti. V letih 1946-50 je na akademiji za igralsko u-metnost honorarno predaval o-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiniiiiiiiliiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiti'HimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMmMiiiiiiiiiiiimiKiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiniiiiiMiimiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiM
PRVO TURISTIČNO SREČANJE V MOL VENU
Osrednja snov letošnjih razprav je «Zimovanje v alpskih središčih»
Izredno pozornost so pritegnili podatki jugoslovanske ekonomistko Zorico Ivkovič o dohodkih od turizma
(Od našega dopisnika)
MOLVENÒ, 21. — V nedeljo dopoldne se je pričelo v Molvenu (Trident) «Prvo turistično srečanje na Paganelli». Osrednja snov razprav letošnjega srečanja je «Zimovanje v alpskih središčih».
Organizatorji (Pokrajinska ustanova za turizem v Tridentu ter Avtonomna letoviščarska ustanova Molveno-Andalo) so za to srečanje izbrali Molveno, majhen kraj za Paganello ob lepem, štiri in pol kilometra dolgem jezeru. Toda ta majhen kraj postane velik, ko se napolnijo vsi tukajšnji hoteli, ki so sedaj zaprti, Tudi mnogi drugi obrati — trgovine, bari -t- so sei. daj zaprti. Odpirali se bodo pozimi— ali pa tudi ne, kajti to je prav eden izmed problemov toga kraja, kako usposobiti vse letovi-ščarske kapacitete tudi za zimski čas.
Po uvodnih besedah in pozdravih — s počastitvijo žrtev Lon-garona — je predsedstvo prevzel poslanec Helfer, bivši podtajnik v ministrstvu za prireditve in turizem Prvi referat pa je imel dr.
Luigi Volpicelli, redni profesor za pedagogiko na univerzi v Rimu.
Govoril je o šoli in zimskih po-stični krogi potegnili čisto svoje I čitnicah, Njegov referat je bil ze-ugotovitve. Z izgovorom, da je ta | lo zanimiv, saj je bilo spodbudno
iitiiiiiiitiliiiiiiiiMiiiiniiiMiiiiiiiiniiiiiuiiiinriiiiiitiiiiiiiiiiMiiMiiiiHiMmiiiMMiiMiimiiiiiiiiaitTiitiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiMiiiitiMiiMiniiiniiiiiiniitiiiiiiiitMimiiiiii
V L0N0AR0NU NADALJUJEJO Z ISKANJEM TRUPEL
Podžupan je nakazal pogoje za obnovitev Longarona
Prebivalcem i§ niso izplačali ikodo, ki so Jo utrpeli v zadnji vojni
slišati še ne več mladega profesorja, ki se je zavzemal za spremembo šole brez tistega žalovanja po starem, ki ovira vsako reformo, vsak napredek. Skoda, da se je nekoliko preveč zadržal v prvem bolj teoretičnem delu in nekoliko manj v drugem bolj konkretnem. Tako je že Volpicelli zahteval, pozneje pa še razni disku-tanti, naj se šolsko leto uredi dru. gače, tako da bi bil del počitnic tudi pozimi.
Manj izdelan je bil današnji referat prof. Fabiana, namestnika generalnega tajnika CONI, ki sicer niti ni bil osebno navzoč. Referat je imel naslov «Sport in zimski turizem». Diskusija pa se je že dotaknila najrazličnejših vprašanj v zvezi z zimskim turizmom ali alpskim tunzniom sploh. Izredno pozornost so pritegnili podatki jugoslovanske ekonomistke Zorice Ivkovič, ki jih je danes na zaključku diskusije citiral poslanec H»lfer. Zorica Ivkovič je z veliko natančnostjo izračunala dohodek, Iti ga dajo posamezni artikli — meso, .perutnina, ribe, vino itd. — prodani za izvoz ali pa.konsuml-r»ni po turistih. Pri tem se je izkazalo, da je vedno koeficient močno prepričljiv za drugo varian. tn, saj je včasih celo petkraten in še višji. Srečanje se bo nada-
LONGARONE, 21. — Tudi dane» so v Longaronu nadaljevali z iskanjem trupel. Na izravna nem prostoru, kjer sta sta'a hotela «Posta» in «Marina», so reševalne skupine tudi danfs kopale ruševine in izvlekle iz njih dve trupli. Druge skupine pa iščejo trupla v posušeni strugi hudournika Maè, kamor je voda iz akumulacijskega jezera odnesla ruševine hiš in tovarn.
Podžupan Longarona Terenzio Arduini je v spomenici, predloženi izrednemu vladnemu komisarju Sedatiju in oblastem, nakazal nekatere rešitve za ponovno zgraditev Longarona in drugih vasi. V ta namen je treba najprej od-
straniti nevarnost jezov pri Sot-tocastellu in pri Pontesei, ki o-gražajo po njegovem mnenju področje. To je osnovni pogoj za obnovitev industrijskih podjetij in stanovanj ter za izvedbo načrta o industrializaciji področja,
Spomenica nato pravi, da prebivalci občine Longarone še vedno čakajo na povrnitev škode, ki jim je bila povzročena v zadnji vojni ter pripisujejo odgovornost za katastrofo državi.
Medtem pa so sklenili, da bodo naročili v Linzu v Avstriji nekaj montažnih hiš, katerih dele bodo pripeljali po železnici v Pordenone, nato pa odposlali v Cimo-lais, >0er bodo zgradili «satelit-
sko» vas, kamor bodo naselili del prebivalstva iz Erta in Cassa.
Minister javnih del Sullo je sprejel senatorja Gortanija, s katerim se je razgovarjal o vzrokih katastrofe pri Vajontu in o sedanjem položaju V zvezi z ureditvijo področja in varnosti prebivalstva. Prof, Gortani je dejal, da ni dal nobene izjave glede varnosti jezu ter o tem, ali naj se ohrani ali pa poruši. On namreč meni, da so za takšno sodbo bolj pristojni inženirji kot geologi.
Županstvo iz Erta je danes končalo s štetjem pogrešanih občanov. Skupno manjka 168 ljudi Doslej so našli v tej občini samo 14 trupel ponesrečencev.
ijevalo še jutri. V četrtek pa se ho zaključilo z daljšim izletom.
R. R.
Nova «Julija in Romeo» v palestinski vasi
JERUZALEM, 21 — V neki vasi pri Kajfi se je tragično končala ganljiva ljubezenska zgodba med mladenko in mladeničem. Yusef Kasem, član beduinskega plemena, je ljubil 16-letno Fatmo Raz-zek. Prebivalci so spremljali s simpatijo njune dogodivščine, čeprav sta kršila muslimanski običaj, po katerem se ne smeta zaročenca srečati pred poroko. Edina ovira uresničenju njunega ljubezenskega sna je bila trma, s katero je dekličin oče zahteval pretirano «odkupnino» zanjo, to je 8.000 izraelskih lir, medtem ko je zaročenec ko,maj spravil skupaj četrtino te vsote. Zato je fant sklenil, da napravi samomor ter se je obesil na oljko. Toda kmetje sb pravočasno prerezali vrv in odpeljali fanta v bolnišnico. Dekle, ki je zvedelo za stvar, se je v prepričanju da je zaročenec mrtev, zaprlo v svojo kamrico, se polilo s petrolejem, ga prižgalo In umrlo v groznih mukah. Se isti dan pa so v bolnišnici izjavili, da je njen zaročenec izven vsake nevarnosti.
Beograjčani si ždijo sodobnih dram
Člani kolektiva Sodobnega gledališča v Beogradu so imeli doslej že drugi sestanek s člani delovnih skupnosti, na katerem so se pogovarjali o gledališki repor-toarski politiki. To akcijo so gledališčniki začeli na pobudo kul-turnoprosvetne skupnosti mesta. Ze prve izkušnje so pokazale, da je lahko mnenje širokega kropa obiskovalcev gledaliških predstav zelo v prid prihodnji dejavnosti tega gledališča in tudi drugih gledaliških hiš v Beogradu. Med drugim je pogovor pokazal, da drame iz preteklosti manj privlačijo občinstva, ker je njihova problematika včasih daleč od problematike današnjega časa. Sodobno gledališče je ob upoštevanju tega spoznanja sklenilo postaviti na oder na primer dramatizirani roman Oskarja Davi-ča «Beton in kresnice», pripravlja pa se tudi dramatizacija romana Vaša Popoviča «Filop na konju».
drski jezik, od jeseni 1949 pa je predaval na univerzi starejše slovensko slovstvo. Organizacijsko se je udejstvoval v Slavističnem društvu in Društvu bibliotekar jev. Bil je urednik Znanstvenega vestnika Akademske založbe. Uredil je drugi Trubarjev zbornik, Od septembra 1952 do marca 1953 je kot štipendist Unesca študiral biblio-tekarstvo Francije, Svice in Belgije. Bil je tudi član sveta za kulturo in prosveto LRS in član komisije za slovensko gramatiko in pravopis pri SAZU. Za sodelovanje pri Slovenskem pravopisu leta 1950 je prejel Prešernovo nagrado.
Po pobudah, ki jih je dobil na univerzi, zlasti od prof. Kidriča in Ramovša, je začel proučevati slovensko reformacijo in protireformacijo in se ukvarjati s slovensko opisno slovnico. V literarno-zgodovinski študiji Trubarjevi Artikuli je ugotovil, kako in čemu je oče slovenske knjige po svoje prikrojil ta dogmatični tekst s tem, da je združil v celoto augsburško, tviir-temberško in »aško veroizpoved, v objavi Glagolski in Cirilski Artikuli in njih razmerje do Trubarjevih pa njegov delež pri hrvaških izdajah tega dela. Knjigi Slovenski protestantski pisci (1934) in za šolsko rabo prirejena izdaja Protestantski pisci (1934) prinašata izbor najznačilnejših besedil iz spisov in korespondenco protestantskih avtorjev z oznako dobe in glavnih osebnosti ter izčrpnimi opombami k tekstom. Poleg tega je izšlo mnogo njegovih spisov o Trubarju in njegovih sodelavcih na podlagi na novo najdenega arhivskega gradiva. Med drugim je napisal tudi članek Primož . Trubar v Trstu in Trubar in Vergerij. Ob jubileju slovenske knjige je dopolnil in populariziral dotedanje izsledke ter pomen našega protestantovskega slovstva.
Protireformacijsko in baročno dobo je obravnaval s komentiranim izborom in prevodom «Valvasorjevo berilo» in z redakcijo Sacrum promtuarimn Janeza Svetokriškega, s prispevki o protireformacijski dobi, v kateriI/ je razpravljal o poimenovanju dobe, dopolnil biografske podatke o J. Svetokriškem, Hipolitu, Roperju tn Romualdu, objavil razne rokopisne najdbe tn poročal o nekaterih tiskih, ki sn veljali za izgubljene. Sem spadajo tudi študije Vpliv protestantskega literarnega dela v Kastelčevih Bratovskih bukvi-cah, Slov. akt o protireformacijski' epizodi v Vipavi in prva prekmurska knjiga, Temi nov Mali katekizem. Ti obdobji na* šega slovstva je sintetično prikazal in ocenil v Zgodovini slovenskega slovstva I (1956), in sicer v poglavjih Reformacija ter Protireformacija in barok,
Ukvarjal se je tudi s Prešernom in priredil novo izdajo Poezij dr. Franceta Prešerna (1949). Iz novejšega slovstva je priobčil Valjavčev Dnevopis Jurčičev Dnevnik leta 1863, o* skrbel nove izdaje Jurčičevega Jurija Kozjaka, Hčere mestnega sodnika, Domna, Treh povesti in S. Gregorčiča Izbrane pesmi. Pri DZS pa je izhajala od leta 1946 njegova komentirana izdaja Jurčičevega Zbranega dela. Iz srbsko-hrvaškega slovstva je objavil Senoov Karnmfil s pjesnikova groba, Epske narodne pesmi in navisal uvod *rt opombe h Gradnikovemu prevodu Njegoševega Gorskega venca.
Na področje opisne slovnice in jezika je posegel s knji gama Slovensko pravorečje in Slovenski jezik. Iz jezikoslovja je napisal mnogo člankov v raznih strokovnih revijah. Sodeloval j* pri izdaji Slov. pravopisa, Slovenski slovnici za III. in fV-razred itd Za srednjo šolo j* oskrbel Srbohrvaško vadnico-Napisal je tudi mnogo ocen del s področja slovnice, zgodovina slovenskega slovstva in jezikoslovja. Sestavil je biografijo dr-Fr Kidriča do njegove 60-letnice ter napisal mnogo informativni" člankov. Nekaj Ruplovih sestankov je posvečenih pedagoškim in metodičnim vprašanjem pou-ka materinščine in nekaj našemu bibliotekarstvu. Ze ta kratki pregled njegovega dela pričo o njegovi vsestranski dejavnosti in ljubezni do materinščine, ki je bila kot vodilna nit vsega njegovega življenja in delo-Zeto pomeni niegova smrt hud udarec naši kulturni dejavnosti-
Njegovi sestri Nadi, naši bivš' urednici, njepovemu bratu Slavku, našemu sodelavcu, ter vsem ostalim sorodnikom izrekamo ob bridki izgubi svoje najgloblje sožalje.
Pogreb pokojnika ho v sredo 16. uri na Zale. Od 10, dt> 12. ute istega dne bo truplo izpostavljen0 v avli Narodne in univerzitetno knjižnice v Ljubljani.
iillMiMitiiiiiiiiiiiimiitniiiiiiiimiiiliiimiiiiiii*1""1
Nove srbske knjige
Na dan praznovanja osvoboditve Beograda se je v knjižnih izložbah pojavilo šest knjig 56. kola Srpske književne zadruge-Zadnja edicija te stare založniške hiše izpričuje novo usmeritev založbe, ki si prizadeva za lastno fiziognomijo in za prvo mesto med drugimi založnicami. Svoj0 najstarejšo zbirko «Kolo» bv zn-druga v prihodnje posvetila najbolj aktualnim pojavom v jugoslovanski in tuji književnosti Ena izmed najpomembnejših založniških akcij zadruge bo velikn antologija srbskega pesništva 13. do 20. stoletja, ki bo začelo izhajati v začetku prihodnjeg° leta, Tg založba bo izdala med drugim tudi «Zgodovino Slovencev» izpod peresa Milka Kosa■
AFRIKI JE POTREBNA ŠIRŠA POLITIČNA ENOTNOST
Napori za ustvaritev pogojev zbližan j a afriških strank
Sodelovanje med afriškimi strankami zaostaja za onim, ki ga dosegajo ostale družbene organizacije-sindikati, mladinske, ženske organizacije itd. - Mnenje več vidnih afriških voditeljev glede potrebe po nekem širšem vseafriškem političnem gibanju
V	afriških političnih krogih se zadnje čase pogosto omenja za-Misel tesnejšega sodelovanja med Političnimi strankami afriškega kontinenta. Gre 7a dejstvo, kako naj se na sedanji etapi afriškega sodelovanja na ravni držav in vlad ustvari širša osnova, o-ziroma okrepi konstruktivni vpliv «foree populaire» (ljudskih sil) v prid nadaljnjega razvijanja Medafriških odnosov.
Zamisel sama po sebi ni nova. 2e vseafriška konferenca narodov, ustanovljena leta 1958, je imela združiti politične stranke in sindikalne organizacije svobodnih in neodvisnih afriških narodov.
Lansko leto so se mladinske organizacije odločile, da se organizirajo, se pravi, da se povežejo v vseafriškem mladinskem gibanju.
Zborovanje sindikalnih predstavnikov v Casablanci (Maroko) Maja leta 1961 si je prav tako zastavilo za cilj ustanovitev enotne vseafriške sindikalne organizacije. Dotlej so se sindikalne organizacije giede na člansko pripadnost delile na dve skupini. Sestanek v Adis Abebi pa je splošno vzdušje spremenil in zdaj so v teku novi napori, ki docela upravičujejo neki zmeren optimizem.
Doseženo je bilo tudi koristno sodelovanje med ženskimi organizacijami raznih dežel v posameznih predelih, in to neodvisno od niihove politične usme-litve
Nacionalne organizacije poljedelcev sedemnajstih dežel so preteklo leto imele ustanovno skupščino Vseafriškcga sveta poljedelcev.
Sodelovanje na političnem področju potemtakem precej zaostaja v svojem razvoju za ostalimi družbenimi organizacijami. To, čemur pravimo medstrankarski odnosi, pravzaprav niti ne obstala.
Vseafriška konferenca narodov je od svoje strani odigrala pomembno vlogo, vendar je bila njena dejavnost po dveh letih1 zmanjšana, nakar je malone docela prenehala. Vtem ko je npr. prej imela redna zasedanja, teče zdaj že tretje leto, ko se razgo-varjajo o novem sestanku, do katerega pa doslej še ni prišlo.
Vseafriška konferenca narodov se je pojavila v procesu osvobajanja afriških kolonij, ko so nacionalistična protikolonialna gibanja bila v naraščanju ter v odločni ofenzivi. Konferenca je to ofenzivo spodbujala, nakazovala njeno smer in mobolizirale afriške ljudske sile ter svetovno javno mnenje v prid stvari osvoboditve kontinenta. Predstavljala je skratka pogumnega in naprednega glasnika takratnih afriških teženj.
Z ustanovitvijo številnih neodvisnih dežel se je položaj v Afriki, in to še posebno po Adis Abebi, znatno spremenil. Težišče dogajanja se je od borbe proti kolonialni nadoblasti preneslo na nova področja. Cimtelji afriške usode so postali sami afriški narodi in njihove države. Tem spremembam pa se Afriška konferenca ni znala prilagoditi, ostala je takšna, kot je bila prvotno zamišljena — del osvobodilnih teženj.
Bilo je že, kot je bilo moč izvedeti, kar precej preliminarnih in splošnih razgovorov med najbolj vplivnimi afriškimi politiki, da bi prišlo do uresničenja sodelovanja med političnimi strankami. Prezgodaj je še, da bi se spuščali v natančnejšo analizo te važne perspektive, vendar o njej dovolj jasno govore že mnenja in pogledi, ki so dosftj bili izneseni v Maliju in Gani.
Sudanska zveza Malija pripisuje odnosom in sodelovanju političnih strank afriškega kontinenta zelo velik, dolgoročen pomen. Iz razgovora s političnim tajnikom Idrisom Dì a mm je razvidno, da bi vodstvo Sudanske unije k reševanju tega vprašanja, ki je bržkone še bolj delikatno in zapleteno kot pa odnosi med afriškimi de/ lami samimi, želelo pristopiti resno in z vso odgovornostjo.
V	Maliju dajejo poudarka dvema platema tega ne ravno enostavnega probiem*. Organizirano sodelovanje, oziroma zbliževanje in vsklajevanje stališč političnih strank o najvažnejših skupnih vprašanjih današnje Afrike bo našlo svoje opravičilo, oziroma bi imelo smisel samo, če bo na tak način moč uresničiti konti-rtenta’no enotnost. Sleherni separatizem, ki je v Adis Abebi na državni ravni bil srečno premagan, bi bil kratkoviden in škodljiv za kakršno si bodi dolgoročnejšo a-
firmacijo naprednih političnih, gibanj.
Ganska stranka narodne konvencije je že leta i960 poudarila, da je nastopil čas, ko bi Afrika morala določiti osnovno skupno ideologijo, na katere podlagi bi zatem bilo moč doseči enotnost na državni ravni. Toda dogodki so se razvijali v drugačni smeri. Danes v Gani streme za «kontinentalnim ljudskim gibanjem», ki bi bile v njem zajete vse pro-tiimperialistične in demokratične sile Afrike. Takšna strateška kon-cepcija olajšuje, kot tolmačijo tu, afriškim deželam, ki so že dosegle stopnjo neodvisnosti in se gibljejo v smeri socializma, povezavo z demokratičnimi in pa-
1 triotičnimi silami dežel, ki niso še dovolj odporne v odnosu do imperialističnih vplivov, da bi zatem skupno zadale odločilni u-darec imperialističnim pozicijam tako v posameznih državah kot Afriki v celoti ,kar bi ideji afriške enotnosti odprlo nove, stvar-nejše perspektive.
Na decembrskem kongresu Gvinejske demokratične stranke je generalni sekretar Demokratske stranke Slonokoščene obale, Filip Jase, v prisotnosti partijskih delegacij šestindvajsetih a-friških dežel govoril o slavni tradiciji Demokratskega združenja Afričanov, ki je od leta 1946 do 1957 zajemalo nacionalistična gibanja večine takratnih francoskih
kolonij. Jase je, sklicujoč se na Ufoaje Boanija, zadnjega predsednika omenjenega združenja, odkrito predložil ponovno oživitev te skupine, kot potencialne osnove bodočega širšega združevanja afriških političnih strank.
Predsednik Gvineje Seku Ture, prav tako eden od vplivnih voditeljev Demokratskega združenja Afričanov, pa je že na samem kongresu izrazil številne načelne pomisleke proti vračanju v preteklost. Tudi po mnenju Idrisa Diara, političnega tajnika Sudanske zveze Malija, je čas že prerasel to združenje, ker je danes, kot se je izrazil, Afriki potrebno mnogo širše gibanje.
FRANCE DRENOVEC
Prosvetno društvo «Igo Gruden» iz Nabrežine je priredilo v soboto in neaeijo razstavo slovenske knjige, ki jo je obiskalo lepo število domačinov. Na sliki vidimo mize razstavljenih knjig, ki si jih ogledujejo
ljubitelji lepega slovenskega branja
iiintiiiiiiiiMioiiiiiiiiiiiiMMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiMiiMititMniiiiiiiiiMiiHiiiMiiuiiniiiiiopiiMinioniioiniiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiitiiiniiniiiiiiiiiiiiiiifitiiHiiiiitiiiiitiniinuiiiiiitiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiuiiiiitiiiniMtiiMiiiiiMiiiitiiiiniinMiiiiiitMiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiioiimiiMinM
«NESMISELNE) ZAMISLI ZNANSTVENIKOV - FANTASTOV SE POGOSTO URESNIČIJO
Umetni sateliti dali prav Velikovskemu Salfridgeov načrt pa čaka na priznanje
Venera zares ni «hladen planet» - «Ognjeni dež» in nafta - Kaj nakazujejo odkritja strokovnjakov z oceanografskih ladij «Verna» in «Albatros» * Plastične «vrvice» za rešitev Los Angelesa pred «smogom»
pitra, Saturna, Urana in Neptuna.
Seveda je bilo drzno trditi, da je Venera prekrita ali obdana z ogljikovim vodikom ali z drugimi besedami z nafto, v plinastem stanju, kot je to trdil Ve-likovski. Toda od kod njemu ta ideja. Verjetno mu je prišla iz starih zapiskov. Hebrejski, egipčanski, babilonski, indijski, hin-'dujski in drugi zapisi namigujejo na «ognjene dežje», ki bi mogli biti goreča nafta in ki da so pred dvema ali ttemi tisoči let «deževali», -kdf Je' l?ak tgkšen kg» met šel mimo Zemlje in jo med potjo oplazil. Veiikovski predpo-
stavlja, da bi mogel biti «odgovoren» za to najmlajši planet sončnega sistema, to se .pravi Venera, ki je zapuščajoč svojega «očeta» Jupitra šla mimo Zemlje, preden je zavzela svoj sé» danji položaj v sončnem sistemu. In v tem «vročem srečanju» je možno, da je Zemlja pobrala nekaj milijonov ton pepela in drugih odpadkov z Venere. Od tod' tnorcfsl izhajajo tudi ogromna «skladišča» niklja, na dnu Sredozemskega morja, Pacifika in indijskega' opeapji, ki so jih adtoi-•ilskih
ladij «Verna» ih «Albatros». Pri-
li raziskoval?! “z, oceanograf
ladij «Verna» in «Albatros».' pominjamo, da v dobi svojega
1111111111111111111111110110111111111111111111111111 muuiiiiuiiiMniniiMiiiiiiiiiiiiimiiiTtiiitniiiittiiiintititiiitiiiiii
mommimm..................................... >-•
Ko je 1950. leta sovjetski uto-pistični pisatelj E. Veiikovski objavil svoje delo «Trčenje svetov», je doživel med bralci ogromen uspeh. Drzne teorije in hipoteze o predzgodovini 'žemlje, opis velikanskih katastrof, ki so pretresle naš planet v tisočletjih pred našo dobo, so burile domišljijo bralcev. Znanstveni svet pa te knjige ni sprejel z enakim navdušenjem, kot niti njegovih dveh naslednjih knjig.
Ideje Velikovskega s področja paleografije, stratigrafije, etno» logi!*', R'ij'zfhPlSgije-'irt^dfCigih fé-ko imenovanih eksaktnih znanosti, so napadli specialisti z mnogo večjo avtoriteto, kot jo je užival avtor. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da je Veiikov-ski pogorel.
In vendar so nekatere njegove zamisli v novejši dobi potrdili sovjetski in ameriški umelni sateliti in s tem so se tudi napadi kvalificiranih strokovnjakov proti Velikovskemu ublažili.
Tovrstne neprijetnosti nekega znanstvenega fantasta z visoko kulturo, toda brez ustreznih u-univerzitetnih naslovov, niso nove. Od P. Blandlota, ki je odkril žarke «N» in ki je 1930. leta napravil samomor, ker ga nihče ni hotel resno vzeti v poštev, pa vse do A. Einsteina, je dolga vrsta pionirjev z univerzitetski-mi naslovi in brez njih, ki jih je strokovna publika sprejela s sarkazmom in šele pozneje priznala.
Se 1950 se je verjelo, da je Venera — hladen planet. Veiikovski pa je pisal: «Ne, ona je topla in njeno ozračje sestoji iz ogljikovega vodika.» Ta trditev je vzbudila vik in krik. Toda lanskega decembra je Mariner II «sporočil», da znaša temperatura Venerine površine 425 stopinj C in da so 20 km debeli oblaki, ki ovijajo Venero, sestavljeni iz ogljikovega vodika.
Predvidevanja Velikovskega, torej, niso bila prazna fantazija.
Temeljila so na domnevi, da se je Venera razmeroma pozno rodila in sicer po eksploziji enega dela mase planeta Jupitra. In mnogi znanstveniki svetovnega slovesa, kot n. pr. kijevski znanstvenik S. K. Vsfeksvjetski,
Angleža R. A- Lyttleton in W.
H. McCrea, Američan F. L.
Whipple vztrajajo' na skoraj gotovi tezi, da so «zemeljski» planeti Merkur, Venera, Zemlja in Mars rojeni od enega ali več «starejših» planetov in sicer Ju-
itiiiiiimuiiiiiiiiiiiniiiilliliiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiminniim milili iiiinililiiiiiiiitllii'i*l<,liiiiHMiiiiii<'«i'"!t»J:iiii*iiiiiiiililiilnmii»iiiiii»ii,iiiiiiiiiiiiilii*ii*iiiiui
Opica, ki bi znala plavati, Je precej redek primer. To ne velja za Katarino, ki se potaplja celo pod vodo in tu zdrži po nekaj minut. Naučila se je tudi loviti ribe. ki se z njimi rada hrani. Ves ta svoj program Katarina prikazuje v znanem kopališču Miamiju na Floridi
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vse nove okoliščine bodo v vaš prid. Očarani boste od nekega novega poznanstva.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vsekakor nadaljujte z borbo za uresničitev nekega starega načrta. Ne dovolite, da bi vaša prebujna domišljija preplavila razum.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne mislite, da bo neki manjši poraz docela nepopravljiv. Deležni boste krivičnih kritik.
RAK (od 23. 6. do 22.7.) Ne podcenjujte nasvetov svojih delovnih tovarišev. Udeležili se boste zanimivega razgovora.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte s svojimi poslovnimi zamislimi seznaniti tudi druge. Prepričali boste svoje najbližje o pravilnosti stališč, ki se zanje zavzemate.
HOROSKOP
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes v poslovnem pogledu ne boste najbolje pripravljeni, vendar ram do sreča stala on strani U.postevani bodo vaši rasveti.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Manjši sp ir v delovnem kolektivu ne bo ogrozil dobrega uspeha nekega posli. Prernčajte se natančneje o iskrenosti nekega prijatelj stva.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Spremenite svojo taktiko, dosegli boste ustreznejše rezultate. Dan
bo za vas uspešen v vsakem pogledu.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne sprejmite naloge, v katere u-spešen izid niste docela prepričani. Potrebno je. da vrnete obisk osebi, ki vam ni ravno pri srcu.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan ni primeren za raziskovanja in naloge intelektualnega značaja. Ne vzemite si preveč k srcu nekega spora.
VODNAR (od 21.1. do 192.) Dobra novica vam bo omogočila da boste lahko ukrepali, ne da hi dvomili v uspeh. Manjši nesporazum l drago osebo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Organiziranje važnega posla vam bo odvzelo precej časa, zato pa bodo uspehi tem bolj zadovoljivi. Brzdajte svojo razburlj iv ost.
«napovedovanja» Veiikovski ni vedel za te kozmične usedline, kot ni vedel za nenavadna nahajališča steklastih tvarin ali tektita, ki so jih na dnu. Pacifika odkrili na površini več kot 700.000 kv. km. Komentar, ki ga je dal glede teh nahajališč strokovnjak M. Evving je sledeč:, «Te tvarine se morejo pojasniti ali z istočasno erupcijo mnogih vulkanov ali pa, še prej, zaradi nekega vesoljskega trčenja.»
Ne bomo sedaj opisovali drugih hipotez, ki jih vsebujejo de-la Velikovskega in s:cer o spremembah v dolžini dneva in noči v drugi zgodovini Zemlje, o spremembi zemeljske osi, o spremembah v magnetskem p?'.iu, ki so bile potrjene v najnovejših pa-leomagnetskih odkritjih., nadaije o kozmičnih katastrofah kot vzrokih uničenja davno izginulih civilizacij itd. Primer Velikovskega je tu vzet in prikazan le kot dovolj pogost primer v zmrstve-no-utopistični literaturi, ko se določene fantastične hipoteze najprej odklanjajo, nato pa sprejmejo,
Ustavili se bomo raje pri še eni od «absurdnih» /nanstveio-utopističnih idej, ki danes vzbujajo veliko zanimanje med nestrokovnjaki, vtem ko jih stro-kovpjaki odklanjajo kot Diod fantazije, ki pa bi jutri mogle postati aktualne.
Prav fantastično se zdi to bar predlaga Oliver Selfridge o kontroli klime, t. j. o starih sanjah ne le vremenoslovcev, pač pa vsega človeštva. Strokovnjak predlaga specifično rešitev za področje Los Angelesa. Slabe vremenske razmere, ki vladajo v tem delu ZDA v zadnjih dvajsetih letih, so znane. Los Angeles se nahaja v geološkem kotlu na ravni morja v Južni Kaliforniji. Robove tega kotla predstavlja planinski venec z vrhovi o-koli 3500 metrov. Sveži zrak s Pacifika poleti in pozimi ustavlja vroči zrak v «kotlu» in s tem preprečuje, da bi se industrijski' dim razpršil v ozračju. Posledica tega so strašne megle, ki skupaj z dimom dajejo «smog», ki je najgčstejši na svetu. Strokovnjaki so predlagali dokaj čudne rešitve, ki bi hkrati bile tudi zelo drage. Med drugimi n. pr. velikanske ventilatorje, ki bi naj jih razmestili po okoliških planinah.
Toda nobena rešitev ni ako «absurdna» in hkrati tako genialni kot rešitev, ki jo je predložil Oliver Selfridge. Ta je predložil, naj bi Pacifik na področju 150 km od obale prekrili s plastično «vrvico», ki bi ojačevala segrevanje morja, kar pomeni tudi zraku nad morsko površino. Današnji prirodni termični mehanizem bi bil tako postavljen na glavo. Zrak, ki bi prihajal s Pacifika, bi bil t< plejši kot je oni nad Los Angelesom ,n s tem bi bila «ventilacija» nad tem področjem mnogo hitrejša in bolj učinkovita. Da bi se povečalo segrevanje morja, seveda s pomočjo sončnih žarkov, bi se uporabila črna «vrvica», n. pr. iz plastične snovi in, ki bi bila debela en milimeter. Konci teh vrvic bi bili zasidrani na dnu
morja, nad morsko površino pa bi jo držali baloni. Pravzaprav ne gre za eno vrvico, pač pa za ogromno mrežo vrvic ali če hočemo niti.
Uresničenje tega načrta ne bi bilo niti tako drago, gotovo pa bi bi-lo učinkovito. Proti tem predlogom govore esteti, češ da bi s tem morje «prebarvali v črno». In kam potem z lepoto lepe Kalifornije? se hudu=ejo.
Predlog Olivera Selfrldgea je trenutno «fantastičen», toda kdo nam more jamčiti, da ne bo v bližnji bodočnosti realnost, saj nas sodobna znanost pogosto preseneča in kritike, ki gredo proti Selfridgeu niso niti od daleč tako ostre in resne, kot so bile one, ki so jih metali na Velikovskega in vendar je Veiikovski vsaj deloma uspel, ker so mu poznejša odkritja dala prav.
iiiimiittiiifiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiHiiiiiMiininmiiiiiiim
V ORGANIZACIJI PD BARKOVLJE
Razpis za II. revijo slovenskih popevk-«Trst'64»
PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE pripravlja tudi za prihodnje leto izvedbo Revije slovenskih popevk.
Da bi bila izbira popevk čim številnejša, vsestranska in pestra vabi društvo vse one, ki želijo prispevati svoje popevke, k sodelovanju. Pogoji so sledeči:
1. Sodelujejo lahko — tudi z več popevkami — Slovenci, ki stalno bivajo v Italiji, predvsem oni s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije.
2 Pesmi morajo biti opremljene z naslovom, besedilom in harmonizacijo,
3.	Udeleženci tega razpisa naj pošljejo svoje prispevke, označene s psevdonimom, v zaprti kuverti. Poleg tega naj v drugi zaprti kuverti, na kateri je psevdonim, navedejo svoj točen naslov.
4.	Pošiljke s popevkami morajo biti naslovljene na: Prosvetno dru.
štvo Barkovlje, TRST, Ul. Cerreto 12.
5.	Izbrane popevke bodo objavljene v časopisju, medtem ko odklonjenih ne bomo vračali.
6.	Zadnji rok za predložitev prispevkov s popevkami je 20. december 1963, upoštevajoč datum poštnega pečata.
7.	Prispele popevke bo pregledala in izbrala posebna žirija in tri najboljše po vrstnem redu bodo nagrajene.
8.	Naziv prireditve je: II. Revija slovenskih popevk «TRST ’64». Vsi, ki želijo sodelovati pri tej reviji so vabljeni, da prispevajo svoj delež.
PEVCI IN PEVKE, solisti ln skupine (dueti, terceti, kvarteti), ki želijo nastopati prihodnje leto na H Reviji slovenskih popevk «Trst ’64», pošljite svoje prijave s točnim naslovom do 20. decembra t. 1. na naslov: Prosvetno društvo Barkovlje, TRST, Ul. Cerreto, 12. Pravočasno boste povabljeni na preizkušnjo pred posebno komisijo.
TJ m V OPATIJI
Mednarodni seminar o otroški tuberkulozi
Te dni je v Opatiji mednarodni seminar o otroški tuberkulozi, ki ga organizira mednarodno središče v Parizu ter zvezni zavod za zdravstveno zaščito v Beogradu. Na seminarju sodeluje okoli sto jug, in tujih strokovnjakov. Med predavatelji so najbolj znani domači in tuji strokovnjaki, ki sa ukvarjajo s proti TBC službo, posebno glede tbc otrok. Od tujih strokovnjakov, ki delujejo v okviru svetovne organizacije (SZO) in mednarodnega centra za otroke v Parizu (ICE) bodo predavali dr. E. Berthet, generalni direktor mednarodnega centra v Parizu, dr. A. Lotte, načelnik oddelka za tbc v nacionalnem higienskem inštitutu v Parizu, dr. Holm, gen. dir. mednarodne unije proti tbc, dr. H. Mahler, načelnik odseka za tbc pri svetovni zdravstveni organizaciji v 2enevi, ter prof. P. Freur, S. Serizeis in Burghard in dr. C. Fillastre od mednarodnega otroškega centra v Parizu, Eden največjih pediatrov naše dobe prof. Robert Debre pa je moral svoje sodelovanje na seminarju odpovedati zaradi bolezni Tudi domači strokovnjaki so zastopani kot predavatelji in sicer. prrf. M. Saravana, K. Pan-sini, V. Cupič, doc. F. Fischer ter friziologi prof. R. Neubauer, M. Grujič, M. Pavlovič ter še vrsta drugih. Na seminarju sodelujejo tudi strokovnjaki iz Bolgarije, Madžarske in Poljske.
Po zaključku sem'narja, ki bo trajal do 25. t. m., bo 20. in 27. t. m. sestanek organizacijskega od. bora mednarodne študijske akci. je o epidemiologiji otroške TBC, na katerem bodo sodelovali načelniki jug. centrov te akcije.
Prisotnost domačih in tujih strokovnjakov na tem seminarju dokazuje visoko raven seminarja, hkrati pa je znano, da je TBC še vedno zdravstveni problem, ki ga ne smemo podcenjevati. S tem v zvezi je upravnik ftiziološke klinike v Ljubljani prof. dr. Rr. Neubauer dal izjavo, iz katere povzemamo sledeče:
V Jugoslaviji stanje glede tuberkuloze ni najboljše, pa čeprav so predeli, kot npr. SR Slovenija ter področja SR Hrvatske in SR Srbije, kjer se more ugotoviti upadanje tbc pri otrocih. Kljub temu so področja, ki presenečajo zaradi velikega števila hudih obolenj, še posebej pa zaradi visokega odstotka inficiranih otrok.
Leta 1959 je francoski strokovnjak prof. Debre potoval po deželah vzhodne Evrope in obiskal tudi Poljsko tez Jugoslavijo. Ze iz prejšnje prakse je vedel, njegovo potovanje pa mu Je potrdilo, d« TBC, še posebej pri otrocih, ni bolezen, ki izumira. To ga je kot enega najaktivnejših ini-ciatorjev mednarodne akcije za pomoč .otrokom (UNICEF) in povojna akcija BCG-iranja navedlo na to, da je 1960. leta sklical sestanek strokovnjakov-pediatrov in ftiziologov — iz Francije, Poljske, Jugoslavije in Svice in na tem sestanku je bilo sklenjeno, da je treba začeti študijsko akcijo za raziskovanje dejanskega stanja TBC pri otrocih v teh deželah.
Cilj ln namen tega seminarja — je med drugim poudaril dr. Neubauer — je v tem, da vzbudimo zanimanje predvsem zdravnikov in širše javnosti za problem TBC, poleg tega se upa, da bodo ljudje, ki sodelujejo na tem seminarju, imeli priložnost spoznati se predvsem s preventivnimi ukrepi proti TBC. Brez dvoma, da se bo na ta način najhitreje in najlaže uresničilo tesno sodelovanje med najvažnejšimi panogami zdravstvene službe in vse kaže, da se bo s tem začel nov, močnejši razvoj v tej smeri.
Radio Trst A
7.00:	Kiweaar; «.30: ' Jutranja
glasba, ltHO: Slovenski motivi: 11.45:	Ameriški' odmevi; 12.16:
Pomenek s poslušalkami; 12.30:. Iz glasbenih : sporedov;. 13.30: Glasba po željah; 12.00: Klavirski duo Russo-Safred: 17.20: Glasbeni kaleidoskop; 18-1&: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Jug. sodobna simt. glasba; 19.00: Kitarista SahieSs tn ■ EscUd#ro; 19.15: Pisani balončki; nato Max . Grggor in Bert Kaempfert: 20.00: 1 §port; 20.30: Znani motivi; 21.00: Znameniti gorniki; 21.30: Dikie- 1 lrnd ansambli; 22.00: Bravničarja; j 22.20: Ples v h'ue jeans.
Trst
12.00:	pioš/e.; 12.25:	Tretja
stran; 13.16: Kot juke-box; 13.45: Liligi Candom: «Edipo a Hiro-shima»; 14.15: Tržaške popevke;
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15; Glasba za dobro jutro: O.OO: Za defovne kolektive; 9.30: Orkestralne melodije; 10.00j 'Prenos RL: 11.00: Otroški koti« ček; 11.30: Lhotka Kališti in Ina Perišič; 12.00 in 12.50: Glasba po željaft; 13.40:	Slovenski oktet;
14.00: Orkestralni mozaik; 14.40; Zabavne popevke; 15.30; Komori ne glasba; 16.10: Lahka glasba; 16.15:	Glasbeni paberki; 16.45:
Literarne beležke; 17.00: Operne scene; 17.40: Glasbene sanje in želje; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Pino Donaggio; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Zacharias! 22.40: Stari mojstri; 23.00: Prenos RL.
TOREK, 22. OKTOBRA 1963 Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.50: Strani iz albuma; 9.10: Srečanje s psihologom; 9.t5: Pesmi; tff.00: Operna antologija: 10.30: Radijska šola; 11.00: Sprehodi skozi čas; 11.15: Koncert; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Likovna umetnost; 15.30:	Nove plošče;
15.45: Ital. pesmi in plesi; 18.00: Program za najmlajše; 16.30: Komorna glasba;" 17.25: Simfonični koncert; 18.45:	Plesna glasba;
19.10; Oddaja za delavce; 20.25: Adriano Lualdi: «Il testamento di Euridice».
Shveni/a
5.00: Dobro jutro, 6.20: Angleščina; 8.06: Domače viže; 8.30: Zabavni zbori; 8,55: Radijska šola; 9.25:	Iz Bellinijeve «Norme»;
10.15: Pisana paleta: 10.40: Srbski skladatelji:	11.(XV Pn?nr nimai
skladatelji; 11.00: Pozor, nimaš prednosti: 12.05: Zabavna glasba; 12.25: Ansambel Boruta Li
7.35: Jutranja giasba; 8.25: Mina; 9.00; It-1. pentagram; P.t3; Ritem in fantazija: 10.35: Nove ital. pesmi: 11.00: Vesela glasba; 12.00: Glasba danes; 14.00: Pe-ci; 15.00: Pesmi leta: 15.15; Za vas izbrani motivi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35: Panorama motivov; 18.50:	Ital.
narodne pesmi; 17.00:	Filmske
novosti; 17.35: Mala enciklopedija; 18.35: Enotni razred: 18.50: Vaši izbranci; 20 35: Dvajset let novosti; 21.45: GIasba v večeru; 22.10; Jazz.
///. program
18.30:	Gospedarska rubrika;
,TuJl Peri0<Lčni tisk; 19.15; Angleškg kultura; 19.30: Vsako-večerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Vivaldijeve in Galup-pijeve skladbe; 21.20: Ne progra-*** Beethoven; 22.15: Literarna oddaja; 22.46; Glasbe danes.
u«,	nnsa _	__ ___________
jaka; 12.40: Lepe melodije: 13.15: Obvestila: 13.30; Veliko moskovsko gledališče; 14.06:	Radijska
šola; 14.35: N’mav čez izaro; 15.15: Zabavna glasba; 13.30: V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas: 17.05: Konce»t po željah; 18.00: Aktualnosti doma in v »vetu; 18.10:	Instrumentalni
solisti1; 18.25:	Plesni orkester
RTV Ljubljana; 18.45: Na mednarodnih križpotjih; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00; Skupni program JRT; 20.20: Richard. Mala suita čakanja: 20.54: Zabavna glasba; 21.20: Serenadni večer; 22.10; Glasbena medigra; 22.15: Skupni program JUT, 23.06: Ko-morni ;v*te**rn*<Ezo;
Ital. televizija
8.30 do 12.40; TV šula: 18.00: Program za najmlajše; 19.00: TV dnevnik; 19.15: Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura; 20.15: Šport: 20.30: Dnevnik: 21.05: Film «Življenje se obnavlja»; 22.35:	TV
razprave, ob koncu Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: Italijanske počitnice 1963; 22.10: Ma-ca-gnijeve skladbe: 23.10: Športne vesti.
Jug. televizija
NI SPOuEDA.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17, najnižja 10,9, ob 19. uri 14,6, vlage 83 odst., zračni tlak 1027,3 stalen, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 18 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 22. oktobra
Zorislava
Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 17.10. Dolžina dneva 10.40. Luna vzide ob 11.02 in zatone ob 20,07
Jutri, SREDA, 23. oktobra Severin
S SINOČNJE SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Odločen protest občinskih svetovalcev zaradi protislovenskih fašističnih izgredov
Na vprašanje dr. Simčiča (SSL) in Tonela (KPI) se je tud! župan dr. Franzil pridružil protestu - Misovec Ferfoglia je izgubil glavo - Intervencija svetovalca Gombača (KPI) zaradi uradnika na proseški pošti
E
Protislovensko rasistično razgrajanje malih skupin fašističnih pobalinov je imelo sinoči svoj odmev tudi v občinskem svetu. Svetovalec dr, Simčič (SSL) je postavil županu vprašanje v zvezi z omenjenimi demonstracijami. Dr. Simčič je dejal, da te demon, st racije gotovo niso povzročile zaskrbljenosti zaradi števila udeležencev, ki je bilo zelo majhno, ampak izključno zaradi njihovega fašističnega in rasističnega značaja. Vsakokrat ko se ti sfanatizira. Bi mladeniči pojavijo na ulici, je dejal dr. Simčič, je njihovo sovraštvo, so njihovi nesramni in vulgarni vzkliki namenjeni slovenskemu prebivalstvu. In tako je bilo tudi sedaj. Žalostno je, je poudaril svetovalec dr. Simčič, da moramo po 18 letih nečastnega konca fašizma in nacizma prisostvovati tem nesramnim fašističnim demonstracijam.
Svetovalec je zato vprašal župana, ali se mu ne zdi primerno osredovati pri vladnem komisar-in pri organih javne varnosti, a se v bodoče preprečijo podobne rasistične demonstracije.
Zupan dr. Franzil je odgovoril, da se popolnoma strinja z obsodbo početja nekaterih skupinic mladincev. Zavedam se, je dejal župan, kako so bili ti mladinci navdahnjeni in prevarani od dobro znanih političnih krogov. Zato je nemoralno, da se politične stranke in razna združenja poslužujejo za dosego svojih ciljev teh mladincev. Hkrati pa je treba obžalovati, je poudaril župan, da jih naša šola ne zna podučiti, kakšne so pravzaprav njihove naloge. Nato je župan zaprosil svetovalca dr. Simčiča, nai ne precenjuje teh demonstracij, kot so to storile že druge skupine. Menim, je dejal župan, da bi moje posredovanje pri vladnem generalnem komisarju morda kdo tolmačil za mojo osebno zadevo, saj so tudi mene osebno žalili, Zato bi bilo dobro, da za sedaj pozabimo na to stvar in da počakamo, da bodo še ti mladinci dozoreli in da ne bodo več plen ljudi, ki so se jih sedaj poslužili.
Se preden je župan končal govoriti, se je misovec Ferfoglia začel usajati in zagovarjati razgrajače. Na pripombe komunističnih svetovalcev, da je tudi on Slove-nec, da je tudi on pripadnik slovenske manjšine, je misovec popolnoma izgubil razsodnost in zavpil proti komunistu Cuffaru, ki je po rodu iz južne Italije: «Pi-gnata sporca, torna al tuo paesello.» Kaj takega iz ust misovske-ga svetovalca retj,4whče ni pričakoval, ker je obče znano, da dobijo misovci v Trstu največ glasov prav od ljudi iz južne Italije, hkrati pa je treba pripomniti, da je misovec Ferfoglia zaposlen pri carinski upravi, kjer ye gotovo mnogo funkcionarjev in drugih uslužbencev z juga.
Tudi komunistični svetovalec Tonel je zahteval od župana, naj posreduje pri pristojnih organih, da preprečijo nadaljnje fašistične in rasistične . manifestacije v Trstu, ki predstavljajo nadaljevanje netenja rasnega sovraštva, Ugoto. vil je. da je policija proti tem fašističnim pobalinom zelo blago nastopila; po drugi strani pa zelo ostro nastopi proti stavkajočim delavcem, ki zahtevajo povišanje plač in boljše delovne pogoje. Menimo, je dejal svetovalec Tonel, da bi bilo dovolj, da bi policija ustavila tistih nekaj agitatorjev, katerih eden sedi tudi v občinskem svetu.
Zupan je dejal, da je že obsodil te demonstracije. Zagotovil pa je, da se ne sme precenjevati to, Mazzi, če se bodo demonstracije nadaljevale. Ponovno je poudaril, da se ne sme precenjevati tega, kar se je v preteklih dneh zgodilo. Osebno, je dejal župan, imam zaupanje v dijake, ki so v veliki večini dokazali, da se ne pustijo več vleči za nos, Prav ti dogodki so nam dokazali, da naši dijaki dozorevajo. Zato je dobro, da jim zaupamo. Zupan je menil, da bi vsaka njegova intervencija v sedanjem trenutku dala potuho agitatorjem, ki so itak ostali izolirani.
Misovec Ferfoglia, ki je vse pretekle dni vodil skupinice razgrajačev, se je ponovno zagnal proti komunistom, začel zagovarjati svo. je «italijanstvo» in v razburjenosti priznal, da «ima v sebi nekaj slovenske krvi», da pa si je sam izbral pot, po kateri hodi, da si je sam zgradil italijansko zavest. Vsi svetovalci so nekam zabavno
poslušali, kako se ta misovec kr-! Socialdemokrat prof. Lonza je čevito oprijema svojega «italijan-1 vprašal župana, kdaj bo občinska stva» in govori se, da je tržaška uprava dokončno rešila vprašanje
misovska federacija pred nekaj meseci izvedla o njem preiskavo, češ da je bil baje celo partizan.
Svetovalci so na sinočnji seji postavili še nekaj drugih vprašanj. Komunistični svetovalec Gombač je predložil pismeno vprašanje, s katerim je župan* obvestil, da je slovensko prebivalstvo do nedavnega v proseškem poštnem uradu lahko opravljalo svoje posle v slovenščini, ker je bil v tem uradu zaposlen uradnik, ki je znal slovensko. Poštna uprava pa je tega uradnika premestila in namestila drugega, ki zna samo nekaj slovenskih besed. Zato se je svetovalec obrnil na župana, naj se zanima za to vprašanje, ker je nedopustno da poštno ravnateljstvo zanemarja do tolikšne mere delovanje tako važnega javnega urada, ki mora biti na razpolago najširšemu krogu prebivalstva.
Svetovalec Marchesich (FN) je opozoril odbornika za zdravstvo na nevarnost, ki jo povzroča prah cementne tovarne «Italcementi» v Zavljah. Svetovalec je vprašal, kakšne ukrepe namerava sprejeti občinska uprava, da se odpravi ta nevarnost, ki škoduje zdravju pre. bivalstva in povzroča tudi znatno materialno škodo na bližnjih vrtovih. Odbornik dr. Blasina mu je zagotovil, da se ravnatelj občinskega zdravstvenega urada zanima za to zadevo in da bo prihodnjič dal bolj podrobna pojasnila. Komunistični svetovalec Ra-dich je ponovno opozoril na vprašanje tuberkuloznih bolnikov, ki so v teh dneh ostro protestirali proti neustrezni podpori, ki jo sedaj dobivajo. Po teh protestih, ki so zajeli vso državo, je vlada poskrbela za povišanje podpore samo tistim bolnikom, ki so v oskrbi zavoda INPS. nobenega poviška pa niso dobili tuberkulozni bolniki protituberkuloznih konzorcijev in ministrstva za zdravstvo. Zato je svetovalec zaprosil župana za posredovanje pri pristojnih oblasteh, da se tudi tem bolnikom prizna višja podpora. Odbornik Fantasia je dejal, da se župan za to vprašanje že dalj časa zanima in da je občinska uprava povišala svoj prispevek za pomoč bolnikom, ki se zdravijo na račun protituberkuloznega konzorcija.
izdajanja novih licenc taksistom ki jih je sedaj v mestu sorazmerno malo. Svetovalec je poudaril, da za izdajanje teh licenc še vedno veljajo predpisi, ki so bili izdani pred 25 leti. Odbornik Ve-nier je odgovoril, da je občinska uprava že sestavila nov pravilnik o taksistih in da bo o njem v kratkem razpravljal občinski svet.
Po končanih vprašanjih so občinski svetovalci potrdili veliko število sklepov, ki jih je odbor sprejel na pooblastilo občinskega sveta. Daljša razprava se je razvila o sklepu občinskega odbora, ki je imenoval občinskega pred-
stavnika v upravnem svetu Delavskih zadrug, ne da bi to vprašanje prej predložil v razpravo občinskemu svetu. Komunisti in tudi liberalci so ostro kritizirali odbor, ki s tako lahkoto sprejema sklepe, ki so v pristojnosti občinskega sveta. Poleg tega je občinski svet na predlog komunista Tonela odložil razpravo in glasovanje o obračunih podjetja Acegat za leto 1956 in 1957, ker občinski svetovalci še niso dobili prepisa obračunov, ki bi ju lahko proučili.
S Sinoči so na skupščini potrdili za predsednika tržaškega združenja zdravnikov dr. Tagliaferra.
S SEJE REPENTABORSKECA OBČINSKEGA SVETA
Popravilo občinskih cest in nakup opreme za šolo
Priprave za razstavo goveje živine in terana ter pršuta v prihodnjem letu
Po kratkem nagovoru župana Mi- borbi proti fašizmu in hoče živeti lana Puriča je repentaborski občinski’ svet na svoji petkovi seji z enominutnim molkom počastil spomin žrtev pri Vaiontu. Ker je bila to prva seja po izvolitvi novega župana in odbornika Alojza Miliča, se je novi župan ponovno zahvalil za izkazano mu zaupanje ter je povabil vse občinske svetovalce na sodelovanje v korist občine. Na zadevno vprašanje je nato župan odgovoril, da občinski odbor ni nakazal nobene vsote za pomoč ponesrečencem pri Vaiontu, ker je pač občina revna in so višje oblasti zaradi tega ovrgle tudi sklep za pomoč prizadetim zaradi potresa v Skopju.
Nato je občinski svet soglasno pooblastil občinski odbor, naj takoj v imenu občinskega sveta pošlje pristojnim oblastem protestno resolucijo proti šovinističnim in fašističnim manifestacijam v Trstu, ker fašistični razgrajači sramotijo naš narod, ki je dovolj žrtvoval v
um m mi iiiiii 11 imiti im 11 hi lin i im i n iiiii n mi m n riii!’iiu n m numi n m m.m unii im mn nnninnnnnnnnniiniinnninnininnnnninniirnnnnnnniniini
ZAKLJUČEN KONGRES TRŽAŠKE FEDERACIJE PSI
Novi izvršni odbor federacije z veliko avtonomistično večino
Zaključna resolucija poudarja nujnost avtonomne politike stranke in pozitivno ocenjuje perspektive levega centra v Trstu
V nedeljo se je zaključil pokrajinski kongres tržaške federacije FSI z glasovanjem o vsčdržavnih resolucijah in izvolitvijo delegatov za vsedržavni kongres ter članov i< vršnega odbora federacije. Za delegata sta bila izvoljena pokrajinski tajnik Arnaldo Pittoni, ki predstavlja avtonomistično večino (66.95 odst. glasov) in Ezio Martone za levico (28.28 odst. glasov).
Novi izvršni odbor stranke bo tako sestavljen: 17 članov za avtonomiste: Apih, Sabina Benedetti, Caristi, Deeleva, Dreossi, Gerii, Giacchetti, Gregori, Laurenti, Luzzatto, Medani, Mislei, Pahor, Pečenko, Pittoni, Robba P„ Marica Škabar; 7 članov za levico: Franco, Martone, Pinoherle, Ruti-gliano, Seccia, Semerani; Petronio za skupino Pertini.
Ob zaključku so na kongresu odobrili resolucijo, ki se glasi:
«Tržaška federacija PSI poudarja nujnost stranke, da ohrani svojo avtonomno politiko, ki mora temeljiti na lastnih tradicijah
iiiiiifiitfiiuiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiMiuiMtiimiiHitiiimiiiiiuiiiiiimiHMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiimiiiiii
DOSLEJ ŽE SKORAJ 56 MILIJONOV ZA ŽRTVE VAJ0NTA
Ravnatelj Postojnske jame izročil na RAI 100.000 lir
Italijanski konzul v Kopru dr. Zecchin sprejel predstavnike «Jadrolinije», ki so mu izročili 1 milijon din
Nabiralna akcija za pomoč preživelim na področju jezera Vaiont se uspešno nadaljuje. Tržaški radio je do včeraj zbral 55.640.000 lir, od katerih je 49.475.000 že vplačanih. V Tržiču so zbrali 2 in pol milijona lir. Francoska družba «La Concorde» iz Pariza, ki je povezana s «Assicurazioni Generali» pa je poslala tržaškemu županu 100.000 lir za žrtve pri Vaiontu.
Včeraj dopoldne je direktor tržaškega radia dr. Chiandussi sprejel direktorja Postojnske jame dr. Ela Gazarollija iz Postojne, kateri mu je v imenu svojega podjetja izročil prispevek J00.000 lir za prizadete pri Vaiontu. Dr. Chiandussi se je za plemeniti dar ljubeznivo zahvalil.
Na sedežu italijanskega generalnega konzulata v Kopru je včeraj dopoldne italijanski generalni konzul dr. Guido Zecchin sprejel delegacijo podjetja «Jadrolinija» z Reke. Predstavnika podjetja, komercialni direktor Niša Kuiš in sekretar podjetja Mario Hero, sta v Imenu kolektiva izročila italijanskemu konzulu milijon dinarjev za pone-srečence v dolini Vaiont. Ob tej priložnosti sta v imenu podjetja izrazila globoko sočustvovanje in solidarnost z italijanskim narodom.
Generalni konzul se je zahvalil z naslednjimi besedami:
«Nesreča v Vaiontu je globoko pretresla našo državo. Iz vseh strani so sprejeli solidarnostne izjave sočustvovanja, ki so se jim pridružile tudi oblike pomoči. Čustva solidarnosti in humanosti so prišla
Zbor javne varnosti je v nedeljo slavil lll-letnico svojega obstoja. Svečanost je bila v vojašnici «Beleno» ob 10. uri, udeležili pa so se je med drugimi vladni gen. komisar dr. Mazza, podkvestor dr. Mar-sulli, ki je zastopal odsotnega kvestorja dr. Faceja in drugi. Dr. Mazza jè sprejel raport polkovnika Bozzole in z njim pregledal postroj-ne enote. V svečanost je bila vključena tudi podelitev posebnega priznanja stražniku Salvatore ju Signorinu, ki je v Livornu rešil pred utopitvijo nekega starca in otroka
do živega izraza ne samo v naši državi, temveč tudi v drugih. Te države so hotele biti s svojim sočustvovanjem in pomočjo čim bliže ponesrečencem. Tudi na področju našega konzulata je nastala splošna manifestacija solidarnosti brez razlike na narodnost. Prispevek milijon dinarjev, ki ste ga v imenu podjetja «Jadrolinija» izročili, bomo z drugimi poslali italijanski organizaciji za pomoč ponesrečencem. Ob tej priložnosti se vam, ganjen spričo vašega obiska, v imenu naše države in v svojem imenu najtopleje zahvaljujem».
Na željo številnih posameznikov in organizacij je okrajni odbor Rdečega križa v Kopru sporazumno z okrajnim odborom Socialistične zveze in okrajnim sindikalnim svetom sklenil, začeti zbirati prostovoljne prispevke za ponesrečence v dolini Vaiont. Krajevni odbor Rdečega križa, gospodarske organizaci-je, ustanove ter posamezniki bodo lahko vsa finančna sredstva nakazali na posebno številko tekočega računa pri Narodni banki v Kopru s posebno oznako za ponesrečence v Italiji.
Trije odpusti pri Felszegyju
V ladjedelnici Felszegy so odpustili tri varilce iz «disciplinskih razlogov». Včeraj so se vsi električni in avtogenični varilci sestali na skupščini in protestirali proti odpustom. Pozvali so ravnateljstvo ladjedelnice, naj prekliče odpuste, sicer bodo napovedali stavko v znak solidarnosti z odpuščenimi.
Včeraj 500 potrdil na anagrafskem uradu
Včeraj je pričel delovati mehanizirani sistem izdajanja potrdil na tržaškem anagrafskem uradu. 2e prvi dan so na nov način izdali preko 500 potrdil, kar je precej več kot običajno. Med prosilci je bilo tudi nekaj radovednežev, ki so hoteli ugotoviti, kako naprava deluje. Ves mehanizem Je deloval brezhibno.
PRISPEVKI ZA PONESREČENCE V VAIONTU
Prispevke sprejemajo: uredništvo Primorskega dnevnika, Tržaška knjigama v Ul. sv. Frančiška, na sedežu SKGZ v Ul. Geppa 9.
Tonca Vnčetava 1.000 lir, dr. Vojmir Demšar 1.000 lir. Skupaj danes	2.000
Včeraj	311.850
Skupaj 313.850
stranke delavskega razreda in ki mora biti neodvisna od drugih domačih ter mednarodnih političnih sil.
PSI vidi v demokratični alternativi, ki je bila izbrana že na prejšnjih korigresih, pot za takojšnjo politično akcijo. Treba je najti demokratične rešitve vprašanj v nasprotju s centrističnimi in konservativnimi, kar odpira kljub nujnim težavam, perspektivo pozitivnega razvoja. Potrdilo za to politiko vidijo tudi v mednarodnem dogajanju, kjer se u-trjuje načelo, da so nasprotujoči si bloki preživeti.
Po v bistvu pozitivnem poskusu, pa čeprav v mejah, v katerih je moral biti izveden, obstaja sedaj možnost, da se ustvari politični položaj, ko se bo lahko PSI vključila v vlado. To pa bo imelo pomen in mejo v jasnem in širokem programskem sporazumu, ki bo pomenil korak naprej in bo tako ustrezal pričakovanjem delavskega razreda.
Ti okviri pa so jasno predvideni v predkongresni resoluciji večine .centralnega komiteja, kjer so predvideni odnosi med socialisti in drugimi strankami glede politike lokalnih ustanov in razrednih sindikatov. Vlil. kongres tržaške federacije PSI -se strinja' s to resolucijo.
Podobno kot se dogaja v vsedržavnem okviru, so se tudi v Trstu odprle perspektive politike levega centra. Tržaški socialisti, Italijani in Slovenci, šo ugotovili, da so se tudi druge stranke izrazile za tako demokratično in ljudsko politiko in pozitivno o-cenjujejo to dejstvo. Zato se tudi strinjajo z ukrepi prejšnjega pokrajinskega odbora in njegovim prispevkom, da se je taka perspektiva utrdila.
Kongres pooblašča novi pokrajinski odbor, da s podrobnimi razgovori o konkretnem političnem, gospodarskem, kulturnem in upravnem programu preizkusi možnosti uresničitve politike levega centra.»
desni roki. Ozdravel bo v enem tednu.
«Guglielmo Marconi» danes v Trstu
Danes bo priplula v Trst potniška ladja «Guglielmo Marconi», ki so jo zgradili v ladjedelnici CRDA v Tržiču za Tržaški Lloyd. Ladja priplove iz Benetk, kjer je bila v suhem doku in kjer so na njej o-pravlli zadnja dela. Ob 18.30 bodo na njej priredili sprejem za oblasti In za tisk.
«Guglielmo Marconi» Je druga Lloydova ladja, ki so jo zgradili v Tržiču za redno progo med Genovo in Avstralijo. Prej so že dogradili podobno ladjo «Galileo Galilei». Gre za moderni 27-900-tonski potniški ladji, ki razvijata brzino 24 milj na uro. Ladji lahko sprejemata po 1.629 potnikov in imata 443 mož posadke.
v miru ter v prijateljskih odnosih z italijanskim prebivalstvom.
Sledil je razgovor o nekaterih napisih, ki so samo v italijanščini in jih ' ostavljajo razna podjetja in ustanove. Ob ruski svet je so-g'tsno «Venil, naj obč'nska jpra-va zahtev" 'la .o postavijo dvo-jezi.ni na
Občinsl; s et je zatem odobril predlog, da se popravijo občinske ceste, na katerih je deževje pokvarilo asfalt. Zato bodo porabili 360 tisoč lir. Prav tako je občinski svet odobril nakup nove opreme za eno učilnico v osnovni šoli, /a kar bodo porabili 300.000 lir; za nakup drv, nafte in premoga za kurjavo na županstvu, v šoli, otroškem vrtcu in v javni kopalnici pa so odobrili vsoto 575.000 lir. Nato je občinski svet soglasna odobril občinski cbračun za leto 1961 in je imenoval revizorje računov za leto 1962.
Pred zaključkom seje so občinski svetovalci vzeli na znanje pismo, ki ga je te dni poslala Pokrajinska ustanova za turizem glede praznika terana in kraškega pršuta ter razstave goveje živine v prihodnjem letu. Občinski svetovalci so soglasno sklenili, naj f.i bila razstava goveje živine v začetku maja, razstava terana in pršuta pa v drugi polovici julija. Istočasno pa so imenovali possono komisijo, ki bo proučila vprašanje in predlagala občinskemu svetu, kje naj bi bili omenjeni razstavi. Ta komisija bo tudi sodelovala s F.:, krajinsko turistično ustanovo, da bosta razstavi čim lepše uspeti.
Zasedanje predstavnikov tovarniškega tiska IRI
Včeraj se je v Trstu začelo IV. vsedržavno zasedanje tovarniškega tiska skupine IRI. Med zasedanjem so si predstavniki okrog 30 periodičnih listov izmenjali mnenja in izkušnje o temi «Tovarniški tisk in stiki z javnostjo». Tovarniški tisk bere v Italiji nad 200.000 od skupnih 288.000 nameščencev IRI. Naklade se sučejo od 1000 do 50.000 izvodov, vendar pa samo 25 odstotkov listov presega naklado 10.000 izvodov.
Popoldne so si udeleženci zasedanja ogledali industrijske komplekse na tržaškem področju in strokovni vzgojni center IRI pri Sv. Soboti. Danes bodo zborovalci, katerih je okrog 50, odpotovali z motorno ladjo «Europa» in med vožnjo nadaljevali z delom, ki se bo zaključilo v Benetkah.
iiiiiimkiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiintniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiitiiiiiimiiiiiiiiiiiii
URADNI PODATKI ZA SEPTEMBER
Promet v pristanišču zabeležil nenaden skok
Povečanje gre na račun dovoza velikih količin žitaric za Sovjetsko zvezo
Po uradnih podatkih tržaške trgovinske zbornice je pomorski promet tržaškega pristanišča dosegel letošnjega septembra 454.136 ton, medtem ko je znašal v istem mesecu lanskega leta 396.835 ton in 1961. leta 427.548 ton. September j« .Jorej edini mesec v letošnjem iet.ù, ko beležimo določen napredek v primerjavi s prejšnjimi leti. Pristaniški strokovnjaki so mnenja, da gre za slučajen pojav. V tem mesecu so namreč skozi tržaško pristanišče pripeljali izredne količine žitaric, saj je prišlo do pomembnih premikov na svetovnem tržišču z žitom zaradi nepričakovanih izredno obsežnih nakupov žita s strani SZ.
Železniški promet, ki ni zabeležil nobenih nenadnih izpremenab, pa je bil septembra zelo nizek, saj je dosegel le 135.063 ton, medtem ko je znašal v istem mesecu lanskega leta 190.888 ton in 1961. leta 226.744 ton.
Pomorski promet v prvih devetih mesecih je dosegel 3.714.178 ton, medtem ko je znašal v istem razdobju lanskega leta 3.928.580 ton in 1961. leta 3.774.477 ton.
Železniški promet je v razdobju januar-september dosegel 1 milijon 493.723 ton, medtem ko je znašal v istem lanskem razdobju 1.747.392 in 1961. leta 1.807.935 ton.
Nesreča zakoncev pri Domju
Zakonca iz Boljunca sta v nedeljo zvečer okrog 22. ure postala žrtvi Cestne nesreče pri Domju. 31-letni livar Vekoslav Kr-mec in njegova 28-letna žena Marija, ki stanujeta v Boljuncu na št. 307, sta se v nedeljo zvečer vračala domov na svojem skuterju. Krmec je vozil motor in ko je prispel do gostilne v Domju ni opazil, da je pred njim 29-letni Livio Rossi Mei iz Ul. Cesca 5 obračal svoj avto TS 41983 ter se je z motorjem zaletel v zadnji del Melovega avta. Zaradi sunka sta zakonca padla z motorja ter se ranila. Z avtom RK so ju prepeljali v bolnišnico, kjer so Marijo sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v desetih dneh zaradi ran in udarcev po čelu in zgornji ustnici ter ran po kolenih.
Krmcu so nudili prvo pomoč, ker se je pobil po obrazu* nosu in po
................................ni...
HUDA PROMETNA NESREČA NA PROSEKU
Motorist trčil v trikolo in si prebil lobanjo
Nesrečneža so pripeljali v bolnišnico 9 pridržano prognozo
Seja pokr. odbora
Na sinočnji seji pokrajinskega odbora so sklenili dati na razpolago za študijske štipendije v tem šolskem letu 1.040.000 lir. Štipendije
Na Proseku pri hišni št. 170 se je včeraj okrog 16. ure dogodila huda prometna nesreča, • katere žrtev je postal 47-letni delavec Franc Verginella s Kontovela št. 124. Verginella se je namenil na proseško železniško postajo. Sedel je na svoje motorno kolo ter se odpeljal proti Proseku. Pri prej omenjeni hišni številki pa se je dogodila nesreča. Z nasprotne smeri je privozil motorno trikolo GO 19574 23-letni Franco Bergamasco iz Turriaca, Ul. sv. Frančiška 7, ki je žal prepozno opazil Verginello, ki mu je prihajal nasproti. Bergamasco Je pritisnil na zavore, toda ni se mogel izogniti trčenju. Zaradi sunka se je Verginella prevrnil z motorja ter obležal na tleh hudo ranjen. Na kraj nesreče so bližnji poklicali rešilni avto RK ter karabinjerje s proseške postaje. Ponesrečenega Verginello so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi ki rurški oddelek s pridržano prugno.
zo. Pri padcu sl je namreč zelo verjetno prebil lobanjo. Poleg tega se je pobil in udaril po desnem sencu In zatilju ter po levi roki, krvavel Je tudi Iz desnega ušesa. Potrebne formalnosti so na kraju o-pravili karabinjerji s postaje na Proseku.
Poskus samomora
Dolgotrajna bolezen in resno e-konomsko stanje sta privedla 30-letnega delavca Vittoria Pertouta j7 Ul della Fabbrica 3, da se je predvčerajšnjim okrog 19. ure odločil za usodni korak. Pertout se je hotel zastrupiti s plinom ter je odprl plinsko pipico v kuhinji. Na srečo so ga pravočasnd našli njegovi sorodniki, ko je že ležal na tleh v s plinom nasičeni kuhinji. Takoj so poklicali rešilni avto. s katerim so Pertouta odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na prvi medicinski oddelek s prognozo o-krevanja v enem tednu.
bodo takole razdeljene: J po 200.000 lir za univerzitetne študente; 12 po 40.000 lir za dijake višjih srednjih šol; 12 po 30.000 lir za dijake nižjih srednjih šol.
Poleg nekaterih drugih navadnih upravnih sklepov, je odbor sklenil, da bodo v zavodu «Sergio Laghi» odprli tudi sekcijo za deklice. Nadalje je bilo sporočeno, da bo prihodnja seja pokrajinskega sveta v petek ob 18. url.
Zvišanje podpor bolnikom tbc
Tržaški pokrajinski odbor Združenja za borbo proti tuberkulozi, sporoča, da je borba, ki jo je združenje vodilo v sodelovanju s komisijami bolnikov in z odbori za ekonomska izboljšanja, in ki je zajela vso državo, rodila prvi pomembni uspeh. Senatna komisija za delo Je namreč sprejela razne ukrepe v korist bolnikov, ki uživajo pomoč INPS in če jih bo v prihodnjih dneh sprejela tudi poslanska zbornica, bodo postali zakon.
Najvažnejši med njimi so: povišanje sedanje podpore od 300 na 500 lir; odobritev dnevne podpore 250 lir bolnikom tbc, ki so posredno zavarovani; povečanje podpore po zapustitvi sanatorija na 1000 lir dnevno, oziroma na 500 lir dnevno za posredne zavarovance — vsem za enkratno razdobje enega leta poleg pripadajočega 2-mesečnega zdravljenja v sanatoriju; odobritev božičnega nakazila v višini 15.000 lir In še po 3000 lir za vsakega družinskega člana v breme, oziroma 10.000 lir za posredne zavarovance.
Vsa ta izboljšanja bodo veljala od 1. Julija 1963 dalje, brez veljavnosti za predujem, ki je bil Izplačan v aprilu.
Pač pa ni zdravstveno ministrstvo naredilo še ničesar za bolnike tbc, ki uživajo skrbstvo protituberkuloznih zadrug, čeprav so ULT In drugi glede tega že večkrat intervenirali. Zato bo zveza za borbo proti tuberkulozi nadaljeval borbo, da bo tudi za te bolnike doseženo izboljšanje.
Razkol v MSI
Razkol, ki je nastal na zadnjem vsedržavnem kongresu MSI, na katerem je misovski prvak Almirante izstopil lz vodstva In ustanovil svojo skupino, je imel svoje posledice tudi med tržaškimi misovci. Zve-delo se je, da sta tržaška misovska prvaka in občinska svetovalca Ferfoglia In Deferra ustanovila Almi-rantejevo skupino in da sta baje že postavila sedež svoje neofašistične skupine v Ulici Cavana.
Spor med misovci je vreden poudarka, ker je iz tega razvidno, kako se tudi pri nas (saj je bil čas) precej naglo razkrajajo ostanki fašističnega legla v Trstu, kar nam tudi dokazujejo zadnje volitve, na katerih so misovci zgubili precej tisoč glasov.
V NEDELJO NA OPČINAH
«Othello» s Caharijevo v vlogi Desdemone
Slovensko gledališče, ki je sinoči nastopilo v Tolminu in ki bo danes in jutri gostovalo v I-driji in v Postojni, je v nedeljo uprizorilo Shakespearovo tragedi, jo «Othello» v Prosvetnem domu na Opčinah. Dvorana je bila za to priložnost do kraja razprodana, mnogo gledalcev pa se je moralo zadovoljiti s stojišči, prene-kateri pa so morali celo oditi v upanju, da si bodo mogli ogledati to novo delo našega gledališča ob kakšni drugi priložnosti.
V	■ vlogi Desdemone je namesto obolele Mire Sardočeve nastopila članica SG Miranda Caharija. Upoštevajoč dejstvo, da je morala igralka razmeroma obsežen tekst naštudirati v manj kot e-nem tednu in predvsem dejstvo, da se je morala vživeti v vlogo, ki je njenemu značaju in predvsem njenemu igralskemu žanru nekoliko odmaknjena, je Miranda Caharija prijetno presenetila. Njena Desdemona je bila sicer bolj zunanje kot notranje poudarjena in doživeta, a je bila kljub temu dostojno nadomestilo za Desdemono Mire Sardočeve.
Tudi vsi ostali z Jožkom Luke-šem (Othello), Alojzem Miličem (Jago) in drugimi so se v utesnjenem prostoru in scenski na-trpanosti dobro znašli in z njim lastno vestnostjo in sposobnostjo odigrali svoje vloge. Bianco je namesto Mirande Caharijeve odigrala Nerina Drašič-Svabova.
Repertoar italijanskega dramskega gledališča
V	tržaškem novinarskem krožku so sinoči predstavniki «Teatro stabile» pojasnili novinarjem in predstavnikom tržaškega kulturnega življenja nekatera pereča vprašanja gledališča In prikazali program letošnje sezone. Predsednik gledališča Venier je govoril o gospodarskih vprašanjih gledališča in omenil zadnji prispevek vladnega generalnega komisariata ter načrte za gradnjo gledališkega poslopja, za kar je v občinski proračun že vključen poseben prispevek. Ravnatelj gledališča D’Osmo pa je predstavil igralce in obrazložil dela ki jih bodo letos igrali. Sezono bodo pričeli s komedijo «Gli infedeli».
Stolica za slovenščino na padovski univerzi
Na univerzi v Padovi so letos v okviru fakultete za literaturo in filozofijo ustanovili stolice za razne moderne jezike. Med temi je tudi stolica za slovenščino, ki so jo poverili prof. Martinu Jevnikarju. Pa-dovska je torej prva univerza v Italiji, ki je sprejela slovenščino za glavni predmet (jezik in slovstvo). Za vpis je potrebna matura klasič-nega liceja. Študij bo trajal štiri leta ln vsako leto bo treba opravljati izpite. Kdor si bo izbral slovenščino za glavni predmet, bo moral vzeti poleg drugih Še en slovanski jezik in slovansko filologijo.
Prof. Jevnikar, ki poučuje na trgovski akademiji ln na učiteljišču v Trstu, je imenovanje sprejel In se bo vsak teden vozil v Padovo na predavanja, ki se bodo začela 6. novembra. Letos bo seveda samo prvi tečaj. Prof. Jevnikar bo zaradi tega imel letos le tri ure predavanja na teden. Ce bo dovolj zanimanja in študentov, se bo stvar razvila in bodo v naslednjih letih Imenovali tudi lektorje.
Med kratkim razgovorom o novi stolici in njegovem imenovanju nam je prof. Jevnikar povedal, da ni vložil nobene prošnje. Dobil je pismeno ponudbo, ki je ni mogel odkloniti. Z imenovanjem je v toliko zadovoljen, ker to pomeni zanj napredovanje in priznanje, nerodno pa mu bo, zlasti prvo leto, ker se bo moral voziti iz Trsta, kjer ima svojo družino, za nekaj ur predavanj v Padovi; vsekakor pa je zelo zadovoljen, ker je slovenščina končno prišla na univerzo.
Ustanovitev stolice za slovenščino z zadovoljstvom pozdravljamo, toda ne moremo razumeti, zakaj ni bila ustanovljena na tržaški univerzi. To bi bilo namreč najbolj logično in tako je bi. lo pred leti že dogovorjeno. O zadevi je tudi razpravljala parlamentarna komisija, toda zdi se, da je stvar obtičala na mrtvi točki, ker so bolj upoštevali ugovore šovinističnih elementov kot potrebe slovenske etnične skupi, ne v Italiji in napredek same tržaške univerze, ki bi s stolico za slovenščino samo pridobila in de. jansko izvrševala svoje poslanstvo.
• •
• • . •	• i
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče . limone
kostanj ....
kaki.........
jabolka . . , hruške .... grozdje domača pesa
zelje........
cvetača . . , ohrovt
cikorija . . . čebula .... fižolček . . fižol za luščenje koromač . . . solata
melancane . , krompir . . . zelena paprika paradižnik zeleni radič I. zeleni radič XI.
zelena ........
špinače .......
domače bučke uvožene bučke
i i i i
188	588	188
94	176	165
83	153	94
36	83	65
29	129	71
59	153	94
47	188	94
100	200	150
24	80	36
59	120	106
34	70	36
30	60	35
30	55	45
188	235	212
71	141	118
41	94	71
63	200	100
71	106	94
27	47	40
47	71	59
47	160	106
500	700	600
60	400	300
40	100	70
70	220	75
180	200	200
83	235	188
Danes 22. oktobra ob 21. uri bo v Slovenskem klubu v Ul. Geppa 9 govoril dr. Robert Hlavaty o «Medicinski in literarni podobi človeškega srca»
Vljudno vabljeni !
Gledališča
VERDI
Otvoritev letošnje operne sezone v gledališču Verdi bo v četrtek 7. novembra z gala predstavo baleta milanske Scale, ki bo izvajal Pro-kofjevega «Čudežnega otroka» v verziji Maria Pistonija, Čajkovskega «Labodje jezero» v koreografiji Balan-ehine in de Falle «Ljubezen-čarov-. nik» v novi koreografiji Luciana Novare. Balete bodo izvajali: Vera Colombo, Carla Fracci, Mario Pistoni, Fiorella Cova, Elettra Morini, A-medeo Amodio, Roberto Pescilla, Bruno Telloli, Walter Venduti.
Dirigent: Armando Gatto, direktor baleta. Luciana Novaro, plesni mojster: Giulio Perugini,
TEATRO STABILE
Pri osrednji prodajalni vstopnic v galeriji Protei (telefon 36-372) sprejemajo potrdila in naročila za abonmaje za sezono 1963-1964.
Nazionale 16.00 «Don Giovanni C 2». Prepovedano mladini.
Arcobaleno 15.30 «La pupa». Michele Mercier, Ettore Manni. Prepovedano mladini.
Excelstor 16.00 «I figli del capitano Grant». Technicolor. Maurice Chevalier, George Sanders,
Fenice 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «I 5 volti dell’assassino». Tony Curtis, Kirk Douglas.
Grattacielo 16.00 «Il successo». Vittorio Gassman. Anouk Aimee.
Supercinema 16.00 «Obiettivo ragazze» technicolor. Walter Chiari.
Alabarda 16.30 «Parigi nuda». Technicolor. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 16.30 «Marco Polo». Rory Calhoum, Yoko Tani.
Aurora 16.30 «Una fidanzata per papà».
Cristallo 16.30 «L’ape regina». Ugo Tognazzt, Marina Vlady. Prepovedano mladini.
Capitai 16.30 «I fidanzati». Film je bil z uspehom predvajan na festivalu v Cannesu.
Garibaldi Danes zaprto. Jutri ob 16.30 «H segno di Zorro». Jean Flynn, Folco Lulll. Technicolor.
Massimo 15.30 «Taras M magnifico» technicolor. Yul Brynner, T. Curtis.
Impero 16.30 «Gli imbroglioni».
Moderno 16.30 «Il complice segreto». Haya Harareet, Stewart Granger.
Astoria 16,30 «Adorabile Infedele». Technicolor. Gregory Peck, Deborah Keer.
Astra 16.30 «Il rifugio del dannati». Prepovedano mladini.
Vittorio Veneto 16.00 «H diavolo»,
Alberto Sordi,
Abbazia 16.00 «La calata dei mongoli». Technicolor.
Marconi 16,00 «Il mondo nella mia tasca». Nadia Tiller, Rod Steiger.
Ideale 16.00 «I gialli di Edgar Wallace N.o 3».
Skedenj 16.00 «Dan 11 terribile». Julia Adams, Rock Hudson.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 24. oktobra s prvim sklicanjem ob 20.30 in z drugim sklicanjem ob 21. uri ob udeležbi prisotnih članov.
Prosvetno društvo Barkovlje —
V četrtek, 24. oktobra bo ob 21. url odborova seja.
Mali oglasi
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgo-vino «MAGL1ABELLA» na Korzu Garibaldi, il (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko Izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic m perila za ženske, moške ln otroke po najmžjlh cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem Jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo.
POKH1VA1NJE PODOV In podi iz plastike, guma, linoleum od 500 lir dalje kv. meter. Preproge tri plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev. ITALPLAST, Trst Trg Ospedale «, tel. 95-919.
ISCEM hišno pomočnico za kuhanj» in pospravljanje od 7.30 do 15. ure. Obersnel, Ul. Pietà 24, tel. 76228, Javiti se v popoldanskih urah.
TELEVIZORJI RABLJENI v perfektnem stanju z Jamstvom. Dobava takojšnja fco dom kjerkoli v Jugoslaviji za 40.000 lir, Unlversaltecnlca, Trieste, Corso Garibaldi 4, tel. 41-243,
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
20. ln 21. oktobra 1963 se je t Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa j« H oseb.
UMRLI SO: 59-Ietnl Oscarre Grea to, 43-letna Marilda Mustacchi por Romano, 66-letna Veronica Paulicl por. Coslovlch, 86-letna Alessandrini Kossor vd. Moraš, 70-letni Antonie Poropat, 69-letnl Marco Quintelli, 83 letni Ermenegildo Tavarado, 81-letns Lucia Arnaldi vd. Tedeschi, 86-letna Teresa Capponi vd. Guglielmi, 85 letni Alessandro Calafati, 65-letni Andrea Gl ureo.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Blasoletto, Ul, Roma 16; Manzoni Ul. Settefontane 2: All’Angelo d’oro Trg Goldoni 8; Dr. Rossetti, Ul. Com bl 19; De Colle, Ul. P. Revoltella 42
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni v starosti 77 let zapustil naš dragi mož, oče, tast, brat in nono
ALOJZ BUKAVEC
Iskrena zahvala č; g. župniku, dr. Milanu Starcu, pevskemu zboru, sosedom, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči:	žena, hčerka z možem,
brat, vnuki in ostali sorodniki
Prosek, 22. oktobra 1963.
UPHAV1CENO NEZADOVOLJSTVO ŽRTEV NACIZMA
Izplačevanje odškodnine internirancem naj bi se začelo šele čez dve leti?
V seznam nacističnih taborišč so vključili tudi tržaško Rižarno
Kakor smo že poročali, je bila je bil prizadeti deportiran. To
vlada na podlagi zakona št. 404 od 6. februarja 1963 glede izplačila odškodnine političnim . internirancem v nacističnih taboriščih Pooblaščena, , da v roku 6 mese-cev po objavi omenjenega zakona v Uradnem listu izda zadevna navodila. Rok je zapadel pred nekaj tedni, toda dekret z navodili ni bil še objavljen.
Izvedeli smo, da je ošnutek tega dekreta, ki ga mora podpisati Predsednik republike,, že sestavljen in da ga je odobrila parlamentarna komisija že v zadnji polovici septembra.
Prvi člen določa, da imajo pravico do odškodnine italijanski državljani, ki so bili deportirani v nacistična taborišča v katerikoli pkoliščim, kjer koli so bili, tudi 12ven državnega ozemlja, ker so: ®) izvršili dejanja v zvezi z osvo-bodilno vojno, ali
b)	razvijali politično dejavnost v nasprotju z navodili fašističnega režima in nemških okupacijskih sil, ali
c)	so pripadali političnim strankam, ki sta jih nacistični in fašistični režim prepovedala, ali
v) so manifestirali, ali protestirali proti fašističnemu režimu, •li proti nemškim okupacijskim silam, ali
e) so se udeležili stavk, ali izvršili med stavkami' Sovražna de-jarija proti nemškim okupacijskim silam, ali
"* so bili odpeljani med «rastrellamenti», stavkami in represalijami, ali
g) so bili preganjani zaradi rasizma.
Prav tako imajo pravico do odškodnine vojaki in delavci, ne Prostovoljci, v Nemčiji, ki so bili odpeljani v nacistična koncentra-Cljska taborišča, zaradi upora ali sabotaže produkcije.
Nimajo pravice do odškodnine '«ti, ki so jo že dobili od nemške vlade.
Za državljanstvo velja dan, ko
pomeni, da imajo pravico le tisti deportiranci, ki so imeli italijansko državljanstvo,, ko so jih deportirali.
Naslednji člen določa, da v primeru smrti deportiranca (zaradi neposrednih ali posrednih vzrokov) imajo pravico do odškodni-. i„i,u ^ iei ou o. a. laaa ici ne, po prednostni lestvici, žena ' smrt nastala zaradi posledic
ali mož, otroci, starši, bratje in '	.........
sestre, skrbniki. Ta pravica jim odpade, če so bili obsojeni zaradi kolaboracionizma.
Tretji člen določa, da je treba prošnje predložiti zakladnemu ministrstvu v roku 6 mesecev po objavi dekreta v Uradnem listu.
V prošnji morajo biti navedeni osebni podatki, bivališče, dan in datum aretacije, kratek opis vzrokov aretacije, kraj in ime taborišča, datum vrnitve, za mrtve pa točen ali približni datum smrti.
Četrti člen navaja dokumente, ki iih bn treba priložiti prošnji.
Med temi dokumenti so: potrdilo, da je bil interniranec ob dnevu aretacije italijanski državljan; vsak dokument, ki l"’’ko potrjuje deportacijo in v- >ke. Priložiti bo treba tudi izjavo, da se ni prejela, posredno ali neposredno nobena odškodnina.
Svojci umrlih deportirancev bodo morali priložiti tudi družinski list, potrdilo o smrti (za umrle po osvoboditvi) ter izjavo, da nimajo drugi sorodniki-upravičenci prednosti. Naslednji člen govori o sestavu posebne komisije, ki jo bo imenoval predsednik republike in ki bo proučila vse prošnje in določila razdelitev odškodnine. Člen 8 določa, da bo komisija morala dokončati svoje delo v roku 1 leta. V naslednjih dveh mesecih bodo morali biti sestavljeni seznami odobrenih prošenj, ki jih bodo objavili v Uradnem listu. Prizadeti bodo lahko vložili ugovore v roku 30 dni. V roku 3 mesecev bodo seznami imeli dokončno veljavo. V naslednjih
JUTRI ZVEČER NA TRGOVINSKI ZBORNICI
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
2 meSepit) bo omenjena komisija začela z izplačevanjem odškodnine in ga bo morala zaključiti v roku 6 mesecev.
Člen 9 določa, da se šteje doba internacije od dneva aretacije do dneva vrnitve po osvoboditvi. Za umrle med internacijo, ali v roku 2 let od 8. 4. 1945
ternacije), bodo šteli najmanj 12 mesecev.
Komisija bo seštela Vse mesece Interniranja vseh deportirancev in bo s tem številom razdelila vsoto, ki jo je v ta namen izročila nemška vlada, ter obresti, ki so se med tem nabrale. Tako bo določena vsota za vsak mesec internacije. Iz gornjih členov je razvidno, da bodo morali zainteresirani vložiti prošnje za odškodnino v roku 6 mesecev po objavi dekreta v Uradnem listu, da bo posebna komisija proučevala te prošnje eno leto, da bo nato v dveh mesecih sestavila sezname upravičencev, ki bodo dobili dokončno veljavo po treh mesecih in da bodo v naslednjih dveh mesecih začeli z izplačevanjem.
Vse to pomeni, da bodo prizadetim internirancem začeli izplačevati odškodnmo šele čez dobri dve leti po obiavi dekreta v U-radnem listu. Oe bo gornji ■•dekret objavljen v prihodnjih tednih, bodo torej začeli z izplačevanjem šele za božične praznike leta 1965, to je skorai 21 let po končani vojni. Prizadeti Interniranci zahtevajo, da se postopek skrajša in da jim čimprej izplačajo tisto malo odškodnine, ki jo bodo dobili.
Ob koncu moramo še povedati, da smo te dni izvedeli, da so v seznamu nacifašističnih taborišč vključili tudi Rižarno. Zaradi tega opozarjamo vse tiste, ki so bili zaprti v Rižarni, oziroma svojce žrtev, naj se Zanimajo za zadevo in naj se za informacije obrnejo na tajništvo Zveze deportirancev v Ul. Zonta 4/1.
Gorici odkazati pravo mesto Samopomoč kmetov iz Št Lenarta
v deželnem regulacijskem načrtu
(če je ^ inženirska zbornica se upravičeno boji, da se bo v Cagliariju slišalo samo mnenje Trsta In Vidma
utiranega mladeniča prišli spet j. lokal in rešili svojega prijate-19. Takoj nato so zdrveli na uli-j;n' kjer so se vsi, razen enega, statili v poltovornik ter se odvajali, Mladeniča pa, ki je ostal a cesti, so organi javne varno-j1' Prijeli in zaslišali. Ta je pove-, ! imena prijateljev, ki so bili ' Pjim.
, Na obravnavi sta karabinjerja ''Pila, da sta se legitimirala kot "genta policijskih organov. Ta o-£°'iščina pa je vedno ostala ne-]9m zavita v meglo, saj je niti 9stnica lokala in natakarica ni-* Potrdili povsem odločno.
letos obsodili Carluzzija in Giral-dija zaradi upora proti javnim funkcionarjem na 7 mesecev zapora, Augustinija in Burattija pa na 6 mesecev zapora. Gianfrancu Bernardisu so priznali olajševalne
tisoč lir globe. Prizivni sodniki so potrdili to razsodbo.
* * *
Prizivni sodniki so obravnavali včeraj tudi hud primer cestne nezgode, pri kateri so kar tri osebe izgubile življenje. Gre za cest-
P n ez g odo d p k a te re j e* * prišlo
'iiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiii ninnili,»n
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Brezuspešen priziv štirih kalilcev nočnega miru
Niti toliko se niso potrudili, da bi svoje prizive utemeljili ■ Delno znižana kazen šoferju zaradi povzročitve smrtne nesreče
Pred prizivnim sodiščem (predsednik Salis, tožilec Santonàsta-So> zapisnikar Parigi) so se zago-v9rjali včeraj štirje mladeniči, ki Sn bili obtoženi, da niso hoteli Pokazati karabinjerjem svojih o-sebnih listin, da so žalili javne funkcionarje, da so se jim uprli,
“9 so jih napadli in obdelovali s pestmi in brcami in končno, o® so kalili nočno tišino.
Obravnava proti trem mladeni-rem pred kazenskim sodiščem bila 19. aprila letos. Na zatožil1 klopi so tedaj sedeli: 20-letni Edoardo Carluzzi iz Ul. Schiappa-Felli 54, 18-letni Alberto Miot, 18-*etni Gianfranco Bernardis, 20-let-bi Paolo G irai di iz Ul. Crociferi 19-letni Pierpaolo Augustini iz Madonna del Mare 19 ter 21-Jetni Alfredo Buratti iz Drevorede 20. septembra 43.
,P°godek, ki je pripeljal mlade-•hce prec) kazensko sodišče, se je odigral okoli 1. ure ponoči 2. decembra lani. Ko je gospodinja zadala vhod v lokal «Bar alla Passerella», ki leži na cesti med pojejo C. Marzio in Tovarno stro-**v Sv, Andreja (v bližini želez-mostička, ki pelje v Novo ,/estp luko), je prišla pred go-»tišče skupina mladeničev, ki je 'acela razgrajati. Vmes sta pose-?9 dva karabinjerja, ki sta zahtevala naj se mladeniči legitimirajo. Ti so baje odgovorili z grožnjami in psovkami. Agento-P1* pa se je posrečilo, da sta ene-?a izmed mladeničev odvlekla v 0*al, od koder sta telefonirala j)3 karabinjersko postajo po po-“teč. Medtem pa so sovrstniki a-
nosti ter so ga zato obsodili sanjo na 5 mesecev zapora. Za Au-gdstinija in Burattija je- bila kazen pogojna ter je niso vpisali v kazenski ,list. Proti vsem obtožencem so ukinili kazenski postopek v zvezi z obtožbo žalitve javnih funkcionarjev zaradi amnestije. Končno so sodniki odpustili Albertu Miotu prekršek upora zaradi njegove mladoletnosti
Proti tej razsodbi so se pritožili štirje mladeniči, in sicer Carluzzi, Bernardis, Giraldi in Buratti. Včerajšnji obravnavi je prisostvoval samo Bernardis, ki je že prej, kot predpisuje zakon kazenskega postopka, utemeljil svoj priziv. Ostali trije mladeniči niso niti utemeljili svojega priziva in niti niso prišli na obrkvnavo
Včeraj so prizivni sodniki sklenili. da je njihov priziv nesprejemljiv, ker ga niso utemeljili. Glede Giraldija pa so menili, dd je bila kazen-, ki mu jo je odmerilo kazensko sodišče pravilna Zato bodo morali vsi skupaj plačati odvečne sodni.iske stroške.
■K >!■ *
Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 36-letni Rodolfo Quargnal iz Ul. dei Molini 2, ki je bil obtožen, da je vtihotapil v Italijo 4,260 kg inozemskih cigaret ter da ni plačal u-streznega davka Ige.
V juniju lani so financarski organi zvedeli, da se Quargnal u-kvarja s preprodajo inozemskih cigaret. 19. junija so sklenili, da napravijo preiskavo v hiši njegove znanke Olge Zulian v Rojanu, Vicolo delle Rose 32, kjer so našli v podstrešju omenjeno količino cigaret. Quargnal je priznal, da je dan prej kupil cigarete od nekih neznancev ter plačal za blago 40.000 lir. Povedal je še, da je nameraval preprodati kupljene cigarete.
25. januarja letos je kazensko sodišče obsodilo Quargnala na 211
Jutri zvečer ob 18. uri se bodo usedii za okroglo mizo v dvorani trgovinske zbornice v Gorici zastopniki najbolj zainteresiranih kategorij’, da bi povedali svoje mnenje o regulacijs’ em načrtu. Priredila jo bo inženirska zborni, ca goričke pokrajine, da bi povedala svoje mnenje o izdelavi deželnega regulacijskega načrta, o katerem bosta na shodu vsedržavnega zavoda za urbanizem v Cagliariju poročala arhitekta Valle iz Vidma in Montesi iz Trsta.
Ker obstaja nevarnost, da v teh poročilih ne bo V zadostni meri poudarena vloga Golice, je inženirska zbornica povabila prof. arhitekta Pia Montesija, direktorja Zavoda za tehnično arhitekturo pri tržaški univtrzi, naj pred. jeduje temu shodu, na katerem bi 'spregovoftli naslednji? inženir Francesco Caccese, ki bo govoril o » industriji in komunikacijah, grof Duglas Attems o kmetijstvu in vojaških služnostih, dr. Luigi Fabbro ‘o vprašanjih dela in profesionalne vzgoje, inž. Egone Lo-datti o turizmu, dr. Guido Manzini o kulturi in vzgoji, inž. Giovanni Maraffl o javnih delih, dr. Pino Musi o kreditu. Diskusijo bosta zaključila arh. Montesi in inž. Roberto Costa.
Občinska komisija za davke v Sovodnjah
V Sovodnjah so na zadnji seji občinskega sveta izvolili naslednje člane občinske komisije za pritožbe proti občinskim davkom: Peter Tomšič (Sovodnje), Mirko Hmeljak (Sovodnje), Marcel Devetak (Vrh), Andrej Ožbot (Ru-pa), Jožef Malič (Peč), Ludvik Peric (Peč), Danilo Cotič (Sovodnje), Jožef Pipan (Gaberje), Franc Tomažič (Rupa), Ludvik Devetak (Vrh), Prefektura ima pravido imenovati drugih pet članov te komisije.
bila, v nedeljo n* dvorišču vojašnice Sabotimi v til. Santa Chiara, so se udeležili najvišji predstavniki oblasti na čelu s prefektom, kvestorjem, pokrajinskim predsednikom, županom itd. ter predstavniki vojaških oblasti. Polkovnik Del Donilo je prebral razglas načelnika policije, iz katerega je raz. viden velik prispevek korpusa tako v vojni kot v miru.
Prefekt dr. Princivalle. je v svojem govoru poudaril vlogo policije pri izvajanju zakonov. Zahvalil se jim je za vse dosedanje delo te» se še prav posebno spomnil tistih, ki so padli pri izvrševanju dolžnosti.
iiii»iiiiim»»miMMiiiiiMiii»iHiiHiiiiiiMiiimiiiH»«iiii»iMi»tiii!i»iiiiiiMi»iiMiiiniii»iimiiMiimiiniMiMiHim
PO SEDMIH DNEH NAPORNEM DELA
Strokovnjaki iz Ljubljane so se vrnili iz Longarona
Klasificirali so 320 trupel, večja število pa so jih identificirali
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
Pokrajinski upravni odbor pri goriški prefekturi je na svojih dveh zadnjih sejah odobril med drugim sklep nekaterih občin na Goriškem za pomoč ponesrečencem iz doline Vaiont.
Poleg tega so odobrili dopolnilno in izredno pomoč občinske uprave iz Gradiške kmetom, ki so bili oškodovani po toči; za Krmin so odobrili spremembe v organskem pravilniku za občinsko osebje, za Ronke pa končno besedilo organskega pravilnika.
za popravilo poljskih poti
Ustanovili so poseben konzorcij v ta namen
Te dni so imeli kmetje iz Št. Lenarta v Beneški Sloveniji posvetovanje, na katerem so obravnavali razne krajevne probleme. Med drugim so ugotovili, da so poljske poti okrog vasi v zelo slabem stanju in da ni od nikoder pomoči za njihovo popravilo. Zato je kakih 15 pri-zadetih kmetov sprejelo sklep, da se bodo združili v poseben konzorcij za popravilo takih poti, na katerih so vsi zainteresirani. Prav bi bilo, če bi temu konzorciju prišli na pomoč tudi občinska in pokrajinska uprava.
Preselitev urada bivših preganjancev
Urad bivših političnih preganjancev, ki je imel doslej svoje prostore v Gorici, na Travniku, se je preselil na Korzo Italia 54/1, v nove prostore pokrajinskega sedeža PSDI. Urnik za stranke je ostal nespremenjen.
Skupina Zavoda za sodno medicino v Ljubljani, ki jo je vodil prof. Janez Milčinski, ravnatelj tega zavoda, in katero so sestavljali Še dr, Borut Furlan, dr. Franc Debežnjak in dr. Lojze
KINO «I KIS» PROSEK
Predvaja danes 22. t. m. ob 19.30 uri barvni film:
«LA FINESTRA SUL CORTILE»
(Okno na dvorišče)
Največji film Alfreda Hitchcocka
Igrajo: JAMES STEWART in G RACE KELLY
Tutte na vnemah
i
Predvaja danes 22. t. m. z začetkom ob 18. uri policijski film:

Igrajo: KAREL BOEM, BARBARA LASS
Mladini pod 14. letom vstop prepovedan
3. septembra lani v bližini Tor viscose.	:
Bilo je nekaj čez 6. Uro zjutraj, ko se je po glavni cesti Mestrè-Trst peljal protF-RisfSemu mestu
36-	letni Giannino Crespan iz vasi Zero Bianco, ki je unravljal težak tovornik s prikolico, ki je bil naložen z raznim železnim materialom. V določenem trenutku je Crespan hotel prehiteti dva kolesaria, ki sta se peljala v isti smeri Pri prehitevanju pa je šofer težkega vozila zadel ob neki drugi tovornik, ki mu je prihajal nasproti. Zaradi trčenja je Crespan izgubil oblast nad krmilom ter je malo potem zavozil na levo stran ceste, kjer je z vso silo trčil ob avto Fiat 1200. ki se je peljal za tovornikom V avtomobilu so bili 28-letni Gino Udina iz Tortone ter niegovi starši Maria Spanich por Udina in Lino Udina, stari 61 oziroma 62 let. Vsi trije potniki v avtomobilu so umrli pri priči.
Videmsko kazensko sodišče je 3. aprila letos obsodilo Crespane na 1 leto in pol zapora ter na odvzem vozniškega dovoljenja za prav toliko časa Poleg tega bi moral obsojenec plačati prizadeti zasebni stranki en miliion in po! lir predujma ter 80.000 lir zastopniku zasebne stranke. Pomilostili pa so mu eno leto zaporne kazni.
Prizivni sodniki so delno spremenili prejšnjo razsodbo. Zaporno kazen so znižali na eno leto zapora, a v ostalem so potrdili razsodbo sodišča prve stopnje.
Z avtom podrl žensko
Ko je hotela prečkati cesto pred begunskim taboriščem v Padričah, je 58-letno Anno Larich por. Belle iz Ul. Milano v nedeljo proti večeru podrl z avtom Fiat 600 TS 23198
37-	letni Carlo Sabadini iz Scale Sante 57, ki Je vozil proti Opčinam. V bolnišnici so Larichevo sprejeli na drugi kirurški oddelek zaradi udarca in rane na čelu ter nosu. Okrevala bo v 8 denh
Goričan z motorjem trčil v avto
71- letni upokojenec Romano Rlc. cardo iz Gorice, Ul. Capuccini 13 je včeraj izkoristil sončni nedeljski dan in prišel na izlet v Trst s svojim motornim kolesom. Okrog enajste ure se je peljal proti Gr-ljgnu, ko pa je vozil po Miramar-skem drevoredu se je pri hiši št. 121 iz neznanih razlogov zaletel v zadnji del avta TS 43574, ki ga je v isti smeri vozil 42-letni Giovanni Cossutta iz Pendice Sco-glietto 5, Pri nesreči se je Riccardo ranil po nosu in po desni roki. V bolnišnico so ga prepeljali z avtom RK ter ga sprejeli na stomatološki oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh.
Zaradi slabosti padel s postelje
Včeraj okrog 10.30 so na drugi kirurški oddelek bolnišnice sprejeli s pridržano prognozo zaradi zloma treh reber 82-letnega upokojenca Antonia Rizzana iz Drevoreda XX. septembra 67. V avtu RK ga le spremljala 67-letna sostanovalka Giuseppina Stock, ki sluti pri Rizzami kot hišna pomočnica. Stocko-va je povedala, da je zjutraj našla Rizzana, ki se je zvijal v bolečinah, ponoči Je namreč vstal s postelje ln ker Je slabotnega zdravja, ga ie prijela nenadna slabost ter je padel ali pa zadel v kos pohištva
PRISPEVKI ZA PONESREČENCE V VAIONTU
Družina Anton Stekar, Šte-verjan 2.000 lir.
V Pevmi so še darovali: Mi hael Boških 500. Jožef Prinčič 500, Lojza Terpin 500. Livio Kodermac 500, Viktorija Primožič 500, Marija Primožič 500 in Albin Valentinčič 1.000 lir.
Skupaj danes	6.000
2e objavljeno	65.100
Skupaj 71.100
Proslava 111-lelnicc korpusa javne varnosti
Proslave 111, obletnice ustano-vttve italijanske policije, ki je
S POKRAJINSKEGA KONGRESA PSI
V	Rimu bosta dva delegata zastopala goriške socialiste
V	novem pokrajinskem odboru PSI so tudi Marko Waltritsch iz Gorice, Karlo Sošol iz Pevme in Karlo Černič iz Doberdoba « Levica» ima trinajst mest v odboru, «avtonomisti» deset
V	nedeljo zjutraj se je. v dvo- , ker ne bodo popustili. Poudaril je
rani hotela Ronja v Tržiču pričel 9. pokrajinski kongres Socialistične stranke Italije, na katerem je bilo prisotnih več kot sto delegatov iz v»eh občin goriške pokrajine
Pozdrave kongresu so prinesli predstavnik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije iz Nove Gorice, predstavniki Komunistične partije Italije, Socialdemokratske stranke in Delavske zbornice Pismeni pozdrav kongresu so poslali župan iz Tržiča Romani, goriška Krščanska demokracija in sindikat CISL.
Nato je Vittorio Semola, tajnik goriške federacije PSI, podal tajniško poročilo o delovanju stranke v dveletnem obdobju. Poseben poudarek je bil tu dan volilnim rezultatom, na podlagi katerih se je socialistična stranka ne samo utrdila, ampak je v precejšnji meri tudi povečala število svojih predstavnikov v občinskih in pokrajinskem svetu. V tajniškem poročilu je bilo tudi govora o sindikalnih borbah, o borbah za ustanovitev dežele s posebnim statutom, o sodelovanju strankinih organov v raznih naprednih manifestacijah.
Temu poročilu je sledil prikaz «avtonomistične» in «levičarske» resolucije. Za avtonomiste je govoril senator Ercole Bonacina, ki je prikazal stališče avtonomistične večine v stranki do problemov zunanje politike, kjer se bori stranka za odpravo vojaških blokov. Govornik je nato prikazal stališče socialistov do prihodnje vlade levega centra, kjer bo morala krščansko-demokratska stranka precej popustiti socialističnim programskim zahtevam. «Mi socialisti smo za resničen preobrat na levo,» je poudaril govornik, «kajti zahtevamo in tudi lahko dosežemo reformo Struktur, n» katerih sloni naša država in ki so zelo zastarele.» Polemiziral je bodisi s socialdemokrati, ki so se v petnajstih letih vladanja zadovoljevali le z nekaj stolčki, kot s komunisti, ki so v teku enega leta že večkrat spremenili svoje sta. lišče do levega centra.
Poslanec Vittorio Marangone pa je v svojem govoru za «levičarsko» strujo poudarjal dolgoletne borbe socialistov skupno s komunisti, tako v krajevnih upravah kot na sindikalnem področju, Izrazil se je proti sodelovanju v vladi s krščanskimi demokrati,
Mercina, se je prejšnji večer vrnila iz Longarona v domovino. Na mednarodnem prehodu Rdeča hiša se je v imenu prefekta poslovi! od nje pokrajinski zdravnik dr. Montagna, ki se je zahvalil za pomoč na prizadetem pod-ro6ju, da b> identificirali trupla oseb, U so izgubile življenje v strašni katastrofi.
V Bellunu se je strokovnjakom zahvalil za pomoč sam prefekt te pokrajine, ki je poudaril velik delež te skupine pri napornem deiu za normalizacijo življenja na prizadetem področju.
Strokovnjaki Zavoda za legalno medicino iz Ljubljane so klasificirali 320 trupel, od katerih so jih precej tudi identificirali. Svoje delo so opravljali v najtežjih pogojih. Vseh sedem dni, kolikor so jih prebili v Longaronu, so delali noč in dan. S tem so dali zares presunljiv vzgled .člove.ke solidarnosti, ki združuje narode in ljudstva, kadar jih udarijo «ru--te Sile narave.
10 stotov Job včeraj na trgu
Včeraj so pripeljali na goriško tržnico kar 10 stotov gob. Letošnja gobja letina Je izredno uspešna, saj so do sedaj v Gorici prodali okoli 500 stotov gob, katere so v večini prinesli slovenski kmetje iz okoliškega obmejnega pasu.
Nezgoda lovca iz Petovelj
V nedeljo je prišlo v lovskem rezervatu v Petovljah do lovske nezgode, ki Je že druga hujša nezgoda te vrste v letošnji jesenski lovski sezoni, s
63-letni lovec Mario Ambrosi iz PetoVelj št. 124 se je odpravil na lov v lovski rezervat. Ko je pešačil po terenu, pa mu je nenadoma spodrsnilo ko je hotel preskočiti neki jarek, Ker pa puške ni imel zaprte, je pri tem sprožil strel in šibre so ga zadele v spodnji del telesa.
popolnq, podporo, ki jo socialisti dajejo CGIL.
V popoldanskih urah se je okrog vsedržavne politike stranke in
okrog krajevnih organizacijskih problemov razvija obširna diskusija, v katero sta med drugimi posegla tudi Slovenca Waltritsch in Cenile. 4§ '-!#
Po diskusiji se je pričelo glasovanje. Za levico je bilo oddanih 56,53 odst. glasov, za avtonomijo 40,74 odst. glasov, za Pertinijevo resolucijo 0,39 odst. glasov. Vzdržanih pa Je bilo 2,34 odst. glasov.
Volitve novega pokrajinskega | Takoj so ga odpeljali v goriško
civilno bolnišnico, kjer so ga ne mudoma operirali. Zdi se, da je operacija uspela in da bo Ambrosi okreval v 20 dneh.
Kot rečeno je to že drugi hujši primer lovske nezgode v sedanji sezoni, poleg nekaj manjših, pri katerih pa rti tjilo žrtev. Skoro vedno gre za neprevidnost, ker lovci ne izklopijo sprožilca na puški. Zato bi bilo prav, da bt to storili in preprečili podobne nezgode, ki bi lahko imele še hujše posledice,
Gostje iz Italije na obisku v Ajdovščini
V Ajdovščino Je včeraj prispela devetčlanska delegacija občine Monteforte iz province Verona, ki bo nekaj dni gost tamkajšnje občinske skupščine. Delegacijo vodi župan dr. Giuseppe Creston. Med svojim bivanjem bo delegacija obiskala več industrijskih in kmetijskih objektov na področju ajdovske občine ter se seznanila z družbenim oprav, ljanjem in komunalnim sistemom. Italijanska delegacija bo tudi izmenjala mnenje s tamkajšnjimi predstavniki oblasti in kulturnih organizacij.
Povozil je pešca in prišel pod avto
V nedeljo okrog 20. ure je prišlo na državni cesti blizu Kaprive do prometne nezgode, pri kateri sta bila dva ranjena. Motociklist 12-letni Nicolò Russian iz Kaprive, Ul. Roma 5, je s svojim motociklom od strani zadel 21-letnega vojaka Rosaria Molinarija, ki je pešačil pred njim. Zaradi tega trčenja je izgubil kontrolo nad svo-
prihaja! neki avto. Russian je padel in avto ga je povozil.
Z avtom Zelenega križa in z nekim drugim vozilom so oba takoj odpeljali v goriško civilno bolniš» nico. kjer so Russianu ugotovili udarec na glavi, pretres možganov in praske po obrazu in nogah. Vojsk Molinari pa je dobil samo manjše poškodbe na desni nogi ter bo ozdravel v 10 dneh.
Z motociklom je trčil v tovornik
V nedeljo okrc g 1 ure po pol. noči se je 20-letni Erminio Simone iz Gorice, Ul. Morelli 14, peljal z motociklom po Ui. Duca d’Aosta Na zadnjem sedežu je sedel na vozilu 19-letni Paolo Jacobmi iz Gorice, Ul. Aseoli 20.
Simone je s svojim vozilom treščil od zadaj v neki tovornik, ki je bil ustavljen v Ul. d’Aosta. Pri trčenju sta oba mladeniča dobil« poškodbe in z avtom Zelenega kri. ža so ju odpeljali v bolnišnico.
Tu so zdravniki ugotovili, da jse je Simone precej močno poškodoval na prsnem košu, dobil udarec na glavo in pri desnem sencu ter številna odrgnjenja. Zato so ga pridržali z rezervirano prognozo. Njegov sopotnik Jaco-bini pa je dobil le nekaj prask na rokah in nogah ter bo ozdravel čez kak teden.
Na kraj nezgode je prišla izvidnica cestne policije, ki je ugotovila precejšnjo škodo na motociklu in tudi na tovorniku, v katerega je treščil motociklist. NI pa še ugotovila vzroka, zakaj je prišlo do trčenja, ker je cesta na tistem kraju dovolj razsvetljena in bi se motociklist lahko izognil tovorniku.
Grobove Je mogoče uredili najkasneje do 27. oktobra
Goriško županstvo sporoča, da morajo lastniki grobov na glavnem kakor tudi na vaških poko pališčih opraviti vsa dela na grobovih najkasneje do 27. oktobra. Po tem dnevu ne bodo dovolili jim vozilom, ki je krenilo preko t nikakršnih popravil, ker mora ob-ceste na levo polovico prav v tre-llčinska uprava urediti pokopališča, nutku, ko je z nasprotne strani da bodo nered za dan vseh mrtvin.
HIIMIIIIIMIIIIIIIM.imillHIIIIIIIIItlMtlllllllllllMIIIUIHimillMIIIIIIIimiUllllllllllllllllllllllllllllimUllllllllllia
"V SOBOTO ZVEČER V ŠEMPETRU
Slavnostni nastop gojencev ob 10-letnici glasbene šole
V tem obdobju jo imela šola 655 javnih in 61 notranjih nastopov
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
Glasbena šola v Šempetru pri Gorici je praznovala 10-letnico svojega obstoja. To pomembno obletnico je praznovala s slavnostnim nastopom svojih gojencev v domu Partizan. Udeležilo se ga je veliko število ljubiteljev glasbe ter zastopniki zamejskih Slovencev.
V	uvodnem govoru so orisali napore, ki so jih pedapopi vložili v delo za razvoj šole. Rodili so obilo sadov, ki ponekod že presegajo okvir glasbene šole in predstavljajo pomemben doprinos k splošnemu kulturnemu razvoju na GoriSkem. Učiteljski zbor glasbene šole je pripravil veliko število glasbenih nastopov, koncertov spojih gojencev, spevoigro Kresniček, pri kateri so sodelovali tudi učenci osemletke.
V	prvem desetletju svojega obstoja je imela šola 655 jatmih nfl-stopou, internih nastopov Za starše gojencev in simpatizerje glasbene šole pa 61. Solo vodi z u-spehom Marjan KoniP Niko Ob pomoči petih učiteljev.
V	tem letu oblikuje šolo 157 gojencev. 26 jih sodeluje v orkestru, 22 v harmonikar-kem orkestru, Mimo teh ansamblov obstajajo ie dueti, trii, kvarteti »n kvinteti.
Sledil je pester program, ki ga je sestavljalo 16 točk. Nastopali so godalni in harmonikarski orkester ter solisti z najrazličnejšimi inštrumenti kot so violina, klavir in pihala.
odbora PSI so dale naslednje rezultate: «levica» 13 mest (Setnola,
Zuliani, Martini, Giorgi, Giordani,
Sinico, Karlo Cernie, Cappello, VI. sintin, Degrassi, Fedel); «avtonomija» 10 mest (Posani, Cerigioni,
Zorzut, Masut, Karlo Sošol, Mar-ko Waltritsch, Bertoli, Cecchini,
Macoratti, Cellie). V novem pokrajinskem odboru zastopajo mladinsko socialistično organizacijo s posvetovalnim glasom Rizzi in U-lian za «levico», Visintin pa «avtonomijo». Za delegata na 35. vsedržavnem kongresu, ki se prične v petek 25. oktobra v Rimu, sta bila izvoljena Vittorio Semola za «levico» in Massimo Cellie za «avtonomijo»,
TRČENJE PRED TOVARNO SOL VA Y V TRŽIČU
Šofer stopil nepoškodovan Iz popolnoma razbitega avta
Zaletel se je v mali kamionet Volkswagen in ga prevrnil
Včeraj nekaj po li. uri sta se na državni cesti, ki pelje iz Tržiča proti Devinu, zaletela dva avtomobila, in sicer «giulietta»
TS 33687, ki jo je vozil 29-letni Valter Versegnass! iž Trsta, Ul.
Maldini 7, in mali kamionet znamke Volkswagen iz Benetk, ki ga je vozil 38-Ìetni Aldo Callega-ri iz Mester.
Nesreča se je zgodila na križišču s cesto, ki pelje V kemično tovarno SOLVAY, Šofer volks-wagna se je ha tem križišču nekoliko zmedel, ker sam ni točno vedel, kam namerava. Vtem se je s precejšnjo brzlno pripeljal it Trsta Versegnassi in se zaletel
Črn dan za okoličane
V goriški civilni bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto so včeraj pridržali na zdravljenju tri poškodovane okoličane.
Navsezgodaj okoli 6.45 so pripeljali v civilno bolnišnico 25-let-nega Josipa Prinčiča z Jazbin v občini Steverjan. Na delu v tekstilni tovarni v Sovodnjah mu je stroj odrezal del levega prstanca. Ce ne bodo nastopile komplikacije se bo v bolnišnici zdravil 2o dni.
Okoli 9. ure so pripeljali 38-letno Marijo Nanut iz Standreta, ul. CavaHeggeri di Lodi 17. Peljala se je po korzu in se zaletela v vrata, ki jih je neki avtomobilist nenadoma odprl pri svojem vozilu. Padla je na asfalt in a« hudo udarila v levo koleno,
Med nogometno tekmo, ki so jo v nedeljo odigrali v Villessah med dohiefo ehajstorioo In Italo it Gradiške, si je zlomil levo zapestje 17-letni Angelo Sari iz Villess. V bolnišnici se bo zdravil deset dni.
Ker se je hotel izogniti nekemu pešcu, je včeraj zvečer padel z motocikla v bližini domače vasi 47-letni Guerrino Marson Iz Sovodenj, Ul. già impero 135, Zlomil si je desno ključnico, v bolnišnici so ga ob 18.30 sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v 40 dneh.
vanj. «Giulietta» je s takšno silo trčila v zadnji del malega ka-mioneta, da se je zvrnil na stran. VersegnasSljev avtomobil pa je po trčenju zapeljal v jarek na njegovi desni strani, gledano v smeri vožnje, kjer ga je odbilo na cesto, da je obstal na njej obrnjen s sprednjim delom v smeri proti Trstu, od koder je prihajal.
Kljub tako hudemu trčenju pa sta se oba šoferja razmeroma dobro izmazala. Se prav posebno velja to za šoferja «giuliette», ki si m skrivil niti lasu na glavi. Šofer malega kamioneta Callega-ri pa Se je prav malo opraskal
po glavi in ie bo v tržiški bolnišnici, kamor So ga odpeljali po nesreči, zdravil sedem dni.
Veliko huje pa se je godilo voziloma. Versegnassi je izstopil nepoškodovan iz vozila, ki je praktično neuporabno, ker se je docela razbilo pri trčenju ob Volkswagen in ob škarpo 0b cesti. pr0. ti vsakemu pričakovanju pa je Volkswagen kljub temu, da se je prevrnil na stran, nepoškodovan. Ob pomoči drugih je prometna policija odstranila prevrnjeni avtomobil, da je vzpostavila promet, ter sestavila zapisnik o nesreči.
VERDI. 17.00:	«Gli imbroglioni»,
Walter Chiari in Antonella Lual-di. Italijanski črnobeli film. Zadnja predstava ob 22.
CORSO. 17.00: «Il buio oltre la siepe», G. Peck in Badtham. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.00: «Il codardo» L. J. Cobb in C. Scott. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «Il diavolo uccide cosi», M. Adorf ln E. Sommer. Cmobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO», Korzo Italia št. 89, tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj snjo imeli v Gorici naj. višjo temperaturo 20 stopinj ob 18. uri, najnižjo 3 stopinje ob 6.10. Povprečne dnevne vlage je bilo 72 odstotkov.
Bologna-Milan	(2-2)	X	I. —	1. Ga vi	X
Catania-Torino	(1-0)	1		2. Buganza	4
Florentina-Spal	(1-0)	1	2. —	1. By Proxy	l
Genoa-Modena	(2-2)	X		2. Bellorizzonte	X
Inter-Sampdoria	<1-0)	1	3. —	1. Marino	2
Juventus-Roma	(3-1)	1		2. Gunar	X
Lazìo-LR Vicenza	(0-1)	2	4. —	1. Agello	1
Mantova-Atalanta	(1-1)	X		2. Arginino	2
Messina-Bari	(1-1)	X	5. —	1. Ascanio	2
Rimini-Lucchese	(M)	X		2. Pandemonio	1
Siena-Pisa	(1-1)	X	6. —	1. Wander	X
Chieti-Pescara	(M)	X		2. Cactus	I
Reggina-Salemitana	(1-0)	1			
			KVOTE		
KVOTE			12 —	543.808 lir	
13 — 9.129.500 lir			11 —	62.012 lir	
12 —	232.000 lir			10 —	6.804 lir	
V	JUGOSLOVANSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU
Crvena zvezda pred Dinamom v vodstvu prve zvezne lige
V	primorskem derbyju S N L neodločeno brez gola
Crvena zvezda si je tudi po nedeljskem 8. kolu prvenstva I. jugoslovanske zvezne lige ohranila prvo mesto v lestvici. Beograjčani so tokrat premagali gostujoči Vardar, ki ni mogel preprečiti, da bi tri žoge končale v mreži. Drugoplasirani zagrebški Dinamo pa je bil gost Trešnjevke, s katero je kmalu obračunal.
Tudi Rijeka je po dolgem času
prišla do dveh točk, s katerima
............unni..................................................................................................iimiMiiniiiiiiiniiimui
A
A
PO SESTEM KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Z Milanom, Lanerossi, in Bologno
VI •	•
štirje na vrhu lestvice
Juventusom
na vrhu njim z
Milan z 9 točkami lestvice A lige. In za Istim številom izkupička še Lanerossi iz Vicenze, Juventus in Bologna. Do tega stanja je prišlo po nedeljskem zavrtljaju, ko se je Milanu posrečilo iztisniti v Bologni neodločen izid. In ta je prišel v zadnji sekundi igre, ko je Capra z avtogolom obsodil lastno moštvo na delitev točk.
Največje presenečenje pa je pripravilo moštvo iz Vicenze med gostovanjem v Rimu, kjer je brez usmiljenja, z lastnimi silami brez vsakršne pomoči sreče spravilo na kolena Lazio.
Tretji izid, ki pade v oči je zmaga Juventusa nad Romo. Od gostov so vsi poznavatelji nogometa veliko več pričakovali in ker je v vrstah turinske enajsto-rice manjkal tudi diskvalificirani Sivori, so nekateri celo predvidevali zmago Rimljanov. Ti pa so popolnoma razočarali. To seveda le kar se tiče rezultata, medtem ko so z igro, posebno v prvem polčasu zadovoljili in nihče bi se ne čudil, če bi se dvoboj zaključil brez zmagovalca in poraženca.
Čeprav je Sampdoria sprejela v goste Inter s hermetično obrambno taktiko, se ji ni posrečilo o-hraniti nedotaknjene mreže. Samo enkrat so domačini pustili špranjo in to je Jair našel ter poslal gostiteljem edino žogo v mrežo.
Tudi Catania je obogatela za obe točki in to po zaslugi bivšega igralca nedeljskih gostov. Zmago je slavità tudi Fiorentina, pa čeprav se je Spal trdovratno branil. Florentinci niso bili v dobrem dnevu, a so imeli na srečo razpoloženega Hamrina, ki je zadal gostom udarec, na katerega, še posebno, ker jim sodnik ni priznal upravičene enajstmetrovke, niso znali in mogli odgovoriti.
Preostale tekme pa so se končale z delitvijo izkupička. Modena je Genoi odščipnila točko in isto se je posrečilo Atalanti v Mantovi ter Bariju v Messini.
SABLJANJE
BEOGRAD, 21. — Italijanka Co lombetti Je zmagala na mednarodnem sabljaškem turnirju v Beogradu. V finalu tekmovanja s floretom Je Italijanka premagala najprej Poljakinjo Piecevkovo 8:4 in nato še favoritinjo za končno zmago Go-rokovo (SZ) prav tako 8:4.
IZIDI
*BoIogna-Milan	2-2
‘Catania-Torino	1-0
•Fiorentina-Spal	1-0
*Genoa-Modena	2-2
•Inter-Sampdoria	1-0
•Juvcntus-Roma	3-1
Lanerossi Vicenza*Lazlo 1-0 *Mantova-Atalanta	1-1
•Messina-Bari	1-1
PRIHODNJE TEKME (23.10.63) Atalanta-Juventus, Bari-Inter, L. R. Vicenza - Fiorentina, Milan -Catania, Modena-Lazio, Roma-Messina, Sampdoria - Bologna, Spal-Mantova, Torino-Genoa.
LESTVICA
Milan
LR Vicenza Juventus Bologna Inter
Fiorentina
Atalanta
Lazio
Roma
Catania
Mantova
Torino
Genoa
Modena
Sampdoria
Messina
Bari
Spal
0	13
1	6
1	13 0 11 1 6 1 10
2	8 1 4 3,10 9 3 4 8
5 1
7	9 5 11
8	14 4 10 4 3 10 3 16 2
9 9 9 9 8 8 7 7 5 5 7 5 2 4 4 4 4
je preskočila v lestvici v nedeljo premagano Vojvodino. Zanimiv je tudi rezultat v Splitu, kjer je letos šibki Hajduk odščipnil močnemu Partizanu točko. Z neodločenim izidom sta se tudi zaključila dvoboja med Radničkim in Veležem na eni in Novim Sadom ter Sarajevom na drugi strani, medtem ko se je moral Beograd vrniti iz gostovanja v Sarajevu praznih rok.
* * *
V II. zvezni ligi sta oba slovenska predstavnika gostovala na tujih tleh. Medtem ko se je ljubljanski Olimpiji posrečilo prinesti domov dve točki, je Maribor moral prepustiti Varteksu celotni izkupiček.
* * #
Primorski derby slovenske nogometne lige med izolskim Delamarisom in Novo Gorico se je končal neodločeno brez gola. Tekma je bila zelo živahna in borbena. Domačini so imeli več priložnosti za zmago, vendar jih nespretni napadalci niso znali izkoristiti.
brim časom 36” (nov rekord Bora). Na isti progi, sicer brez zaprek, smo lajiko videli fantastičen tek Toninija. Državni prvak se je hotel čim več približati Milančanu Vicardiju (28”8). Tek je bil seveda izredno hiter, ure so pokazale 29”2, čas, ki je drugi v Italiji. Zadovoljiv je tudi čas 34”7 borovca Petarosa.
V skoku v višino smo doživeli nemalo presenečenje Za prvo mesto je bil sicer favorit Musulin, druga' bi; pa morala biti Hreščak ali Fabjan. Oba borovca sta imela slab dan. Ze na 160 sta zgrešila nekaj skokov, na 165 pa sta popolnoma odpovedala. Fabjan je bil , četrti, Hreščak pa je drugo mesto prepustil članu goriške O-iinipije Sussiju.
I^enavaden je bil tudi finale na 60 metrov ovire. V predteku je dosegel Nadalutti 8”8, porazno pa je šlo Lepreju, ki se je sicer plasiral za finale, dosegel pa je izcedno slab čas 10”1. V «rialu se je,' Lepre prebudil, Nadalutti je bil še hitrejši,. Lepre pa jfe navdušil na 1 cilju z akrobatskim skokom, s katerim je pridobil vsaj eno desetinko sekunde. Casa sta bila za oba izredna: 8”6 in 8”8. Zelo, dobro’ znamko je dosegel tufli videmski sprinter Corubolo. Na 800 m je premočno zmagal
iiiitiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiifiiiuiiiiiiitiiiiiiitiininiimiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiniuuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
V NEDELJO V GORICI: ZMAGA ŽENSKE ŠESTORKE BORA
V SREDO 23. T. M.
Prenos JTV tekme Anglija-reprez. sveta
LONDON, 21. — Danes so objavili imena nogometašev, ki bodo oblekli dres «reprezentance sveta» v tekmi ob 100-letnici angleške nogometne zveze z Anglijo, ki bo v Wembleyu v sredo 23. t. m. V reprezentanci sveta bodo:	JAŠIN
(SZ), DJALMA SANTOS (Braz.), SCHNELLINGER (Z. Nem.), PLU-SKAL (CSSR), POPLUHAR (CSSR), MASOPUST (CSSR), KOPA (Fr.), LAW (Škotska), DI STEFANO (Sp.), EUSEBIO (Port.), GENTO (Sp.).
Predvidene so tudi zamenjave. Za to je trener poklical kot rezerve ŠOŠKICA (Jug.), ERZAGUIRREJA (Cile), BAXTERJA (Škotska), SEE-LERJA (Z. Nemčija) in PUSKASA (Sp.).	* * *
Tekmo bo jugoslovanska televizija oddajala v direktnem prenosu od 14.40 do 16.30. Italijanska pa bo oddajala registriran prenos v večernih urah.
miiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiHi
V PRIJATELJSKI TEKMI
TRIESTINA-NAPOLI 1:0
Vitali iz enajstmetrovke strelec gola
NAPOLI: Pontel; Garzena, Gatti; Emoli, Girardo, Core Ili; Bolzoni, Rosa, Cane, Ronzon, Gilardoni.
TRIESTINA: Di Vincenzo; Frigerio, Vitali; Sadar, Varglien II, Ferrara; Orlando, Dolio, Vit, Novelli, Rancati.
SODNIK: Acernese.
KOTJE: 8-4 za Napoli.
NEAPELJ, 21. — Napoli je v nedeljo ponovno nastopil na lastnem igrišču. Tokrat v prijateljski tekmi s Triestino, ki je na daljnem jugu pokazala več življenja kot na domačih tleh. Tržačani so bili skozi boljši in hitrejši, žal pa nimajo v svojih vrstah močnega napadalca, ki bi se znal uspešno upirati branilcem nasprotnega moštva. Zmaga Triestine ni prišla iz akcije pač pa iz enajstmetrovke. Sicer popolnoma upra-
vičena, ker so branilci Neaplja preprečili gostom, da bi šli proti vratom. Morda so tedaj preprečili gol, niso pa ga mogli po žvižgu sodnika, ki je Tržačanom prisodil enajstmetrovko. Streljal je Vitali in Cuman je bil na kolenih brez moči. Kakor so bili brez moči domačini v iskanju vsaj neodločnega izida, s katerim bi kolikor toliko zadovoljili domače navijače, ki so imeli aplavze le za Triestino.
MESTRE, 21. — Jutri zvečer bo zagrebška Trešnjevka vrnila obisk nogometni enajstorici Venezia, ki je že gostovala v Zagrebu z dobrodelnim namenom, da gre Izkupiček žrtvam skopskega potresa. Tokrat bo izkupiček tekme, ki bo na igrišču Mostrine, šel v aorist oškodovancem katastrofe v dolini Vaionta.
I.	ZVEZNA LIGA
Rijeka-Vojvodina	2:1	(1:0)
Zeljezničar-Beograd	1:0	(1:0)
Hajduk-Partizan	0:0
Trešnjevka-Dinamo	0:2	(0:1)
Crv. zvezda-Vardar	3:1	(2:1)
Radnički-Velež	1:1	(0:1)
Novi Sad-Saraj evo	1:1	(1:1)
II.	ZVEZNA	LIGA
Zagreb-Sibenvk	3:0	(1:0)
Varteks-Maribor	1:0	(1:0)
BSK-Slavonija	0:1	(0:0)
SIobo(la-01impija	0:1	(0:1)
Famos-Lokomotiva	0:0
Šparta-Celik	1:1	(1:0)
Borovo-Istra	2:0	(0:0)
Borac-Bosna	3:0	(1:0)
S C L
Delamaris-N. Gorica	0:0
Ljubljana-Rudar	1:1	(0:0)
Olimpija B-Slovan	2:2	(0:1)
Sobota-Celje	3:1	(1:0)
Zelezničar-Kladivar	1:3	(0:1)
Svoboda-Triglav	1:0	(0:0)
Olimp-Maribor B	2:2 * v
EVROPSKO PRVENSTVO V ODBOJKI
17 moških in 13 ženskih državnih reprezentanc
★ Udeleženci razdeljeni v štiri izločilne skupine
BUKAREŠTA, 21. — Atleti iz 17 držav in atletinje iz 13 se bodo od danes pa vse do 2. novembra borili v sklopu svojih državnih reprezentanc za moški in ženski evropski naslov v odbojki. Na letošnjem prvenstvu bo nastopilo rekordno število ekip, kar pomeni, da se je tudi zanimanje za to panogo pove čalo. Prireditelje je najbolj zaskrbelo sojenje. Da bi odpravili morebitne nesporazume, so priredite-
lji že prejšnji teden zbrali v Bukarešti sodnike iz osmih držav, kjer so posečali poseben tečaj.
V moški konkurenci so udeležen-
iiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA ATLETSKEM PRVENSTVU MLAJŠIH MLADINCEV
Nova deželna rekorda Toninija in Nadalutti j a
Fučka uspešen tudi v metu kopja: 52,50 m
Mlajši mladinci skoraj niso mogli bolje zaključiti letošnje sezone. Na deželnem prvenstvu v Trstu so bili doseženi rezultati res velike vrednosti in tudi dva nova deželna rekorda. Za prvega je poskrbel oviraš Da Ros na progi 250 m. Atlet je tekel 33”2, štiri desetinke bolje od Bramuzzija; res dobro je šlo tudi borovcu Gombaču, ki je dokončno potrdil drugo mesto v deželi z do-
Gladko v treh setih
V nedeljo bo v Pordenonu turnir za dodelitev pokala Treh Be-nečij. K temu so bili pripuščeni odbojkarji Bora in tudi ženska šestorka športnega združenja, ki si je v nedeljo še enkrat privoščila dekleta goriškega AGI. To je druga zmaga slovenskih deklet nad ekipo, ki nastopa v italijanski prvi ligi.
Nedeljska tekma je pokazala, da so dekleta Bora zmožna izredne igre. Samo mirnih živcev morajo biti in njihova igra steče kot same hočejo. V prvem setu se Tržačanke niso znašle in tudi niso ogrele. Čeprav so igrale pod kritiko, so vseeno nudile domačinkam oster odpor,
V naslednjih dveh nizih pa ni bila zmaga Tržačank nikoli v dvomu. Z ostrimi servisi so prisilile gostiteljice na predajo, pa čeprav so Goričanke skušale z vsemi mogočimi streli zmesti Tržačanke. Te jim niso šle na limanice in so jih priklenile pri 8.
Še slabše je predlo Goričan-
TUDI V POVRATNEM DVOBOJU Z AGI
kam v zadnjem setu, ki nima zgodovine. Borovke so z močnimi servisi in s tolčenimi žogami brez usmiljenja napredovale in so le redkokdaj prepustile zmedenim gostiteljem žogo. Sicer pa je izid nedeljske tekme v Gorici dovolj zgovoren :
BOR • AGI 2:1 (8:15, 15:8, 15:1)
z 9”2; z istim časom je pred mesecem dni osvojil na državnem prvenstvu drugo mesto.
Po razburljivosti je izstopal tek na 1200 m. Za zmago sta se potegovala le Sancin in Tiengo. Slovenski atlet je zelo hitro začel, Tiengo pa ni niti najmanj popustil. Po dveh pasivnih krogih je prešel Tiengo nenadoma v vodstvo in si priboril kakih 5 metrov naskoka. Sancin je napel vse sile in enakomerno pridobival teren. 100 metrov pred ciljem je imel 3 metre zaostanka, 50 metrov slaba 2 metra, na cilju pa morda 5 centimetrov. Tiengo je zmagal, oba tekača pa sta dosegla isti čas 3’21”2, samo 4 desetinke slabše od Sancinovega deželnega rekorda.
Kvalitetna sta bila tudi skoka v daljino in s palico. V prvem je zmagal Tavagnutti iz Gorice, ki je v 6 poizkusih kar 5-krat preskočil 6-metrsko mejo, v palici pa je ponovno slavil zmago Pontonutti, ki pa je zaman skušal doseči nov osebni rekord na 311 cm. Zelo dobro se je odrezal Tržačan Tuli, ki se je popravil za 10 cm.
Med metalci je zmagal Plett
v krogli; znamko 14,12 pa je dosegel komaj v zadnjem metu in sploh metal daleč pod svojimi zmogljivostmi, Zamaro je bil prvi v metu diska z znamko čez 40 m, Radovan Fučka pa je bil brez tekmecev v metu kopja. Orodje je pristalo pri 52,50 m, kar je nov rekord Bora (prejšnji Dolenc 50,70) in tudi tretji letošnji najboljši rezultat v Italiji. Izredna je bila tudi serija Fučke: 50,74 ; 51,48; 52,25; 52,50 in dva meta približno 50 metrov, katera pa niso izmerili.
Od ostalih disciplin velja omeniti tek na 600 m, kjer je Merni že tretjič z inteligentno taktiko premagal deželnega rekorderja Mihčiča, pohvalo pa zaslužijo tudi štafete. Udinese in Ginnastica sta po ostri borbi zadnjih tekačev Corubola in Toninija dosegli odlične čase 45”6 in 45”7, četvorka Bora pa, čeprav v okrnjeni postavi (brez Starca) 48”7, kar je za dobre 3 sekunde bolje od prejšnjega društvenega rekorda. Borovci so se odlikovali predvsem v menjavah, ki so bile v vseh prejšnjih tekih največja hiba.
BRUNO KRIŽMAN
Izidi :
Krogla:	1. Plett (CRDA Tržič)
14,12, 9. SANCIN (Bor) 10,04 250 m zapreke: 1. Da Ros (Liber-
tas Videm) 33”2 (deželni rekord), 2. GOMBAČ (Bor) 36”
250 m: 1. Tonini (Ginnastica) 29”2
(deželni rekord), 4. PETAROS (Bor) 34”7
Višina:	1. Musulin (Goriziana)
1,75, 2. Sussi (Olimpija) 1,60, 3. HREŠČAK (Bor) 1,60, 4. FABJAN (Bor) 1,60
Disk: 1. Zamaro (Torriana) 40,24, 7. MAAR (Bor) 22,04, 8. PETAROS (Bor) 18,22
Palica:	1. Pontonutti (Udinese)
3,00 m
Hoja 4 km: 1. Scheriau (Libertas Videm) 23’03”2
60 m zapreke: 1. Nadalutti (Udinese) 8”6, 2. Lepre (Ginnastica) 8”8, SPACAL (Bor) 11” (izločen v predteku)
80 m : 1. Corubolo (Udinese) 9”2; v predteku: STAREC (Bor) 10”2 in ŽERJAL (Bor) 10”9
1200 m: 1. Tiengo (Fiamma) 3’21”2, 2. SANCIN (Bor) 3’21”2, 8. PETAROS (Bor) 4’ 15”
Daljina:/ 1. Tavagnutti (Goriziana) 6,06, 8. RAPOTEC (Bor) 4,29 m
Kopje: 1. FUCKA (Bor) 52,50 m,
600 m: 1. Merni (Goriziana) 1’29”5, 6. KOSMAČ (Bor) 1’52”
9. KRASNA (Bor) 29,17
Štafeta 4x100 m: 1. Udinese 45”6, 2. Ginnastica 45”7, 5. BOR I. (Hreščak, Petaros VI., Žerjal, Gombač) 48”7, 8. BOR II. (Pe-taros I., Fučka, Rapotec, Spacal) 54 ”5.
ce razdelili v štiri skupine in sicer: Skupina A (v Brasovu)
CSSR, Madžarska, Italija, Belgija Skupina B (v Bukarešti)
Romunija, Poljska, Holandska, Finska Skupina C (v Cluju)
SZ, Jugoslavija, Vzhodna Nemčija, Avstrija Skupina D (v Tirgul-Muresu)
Bolgarija, Francija, Turčija, Zahodna Nemčija, Danska Prva dva vsake skupine se bosta uvrstila v finalno tekmovanje, ki bo od 26. t. m. do 2. novembra v Bukarešti. Tolažilni turnir, ki bo v istih dneh, pa bo v Cluju in Sim-pi: Turzii.
Tudi ženske reprezentance so razdelili v štiri skupine in sicer:
I.	skupina (v Bukarešti)
SZ, Bolgarija, Turčija
II.	skupina (v Craiovi)
CSSR, Madžarska, Holandska, Danska
III.	skupina (v Costanzi)
Poljska, Jugoslavija, Z. Nemčija
IV.	skupina (v Costanzi)
Romunija, V. Nemčija, Avstrija Finalno kolo za prvih osem bo od 26. t. m. do 2. novembra v Costanzi.
Nocoj’ so odigrali prvi dve tekmi evropskega prvenstva. Izida: Bolgarija - Z. Nemčija	3:0
Francija . Turčija	3:2
OLIMPIADA
BADEN BADEN, 21. — Mednarodni olimpijski odbor je sprejel resolucijo, s katero je zahteval od Južne Afrike, da do 31. decembra letos uredi vprašanje nastopa belih in temnopoltih atletov. Ce se Južna Afrika ne bo do konca leta odpovedala rasni diskriminaciji ne bo mogla nastopiti ne na zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku ne na letnih v Tokiu.
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiniill
GORIŠKI NOGOMET
Prvi uspehi enajstoric iz Podgore in Sovodenj
Juventina je izgubila prijateljsko tekmo na domačem igrišču
Včerajšnje prvo tekmovanje v drugi pokrajinski kategoriji nogometašev se je ugodno izteklo ne samo za Podgorce, ki so na tujem igrišču v šlovrencu odločno in prepričljivo odpravili domačine z visokim rezultatom 3:0 ter s tem pokazali svojo dobro pripravljenost, ampak tudi za Sovodenjce, ki so gostovali v Krminu.
Sovodenjski nogometaši so igrali -------------------------—
proti domači ekipi Cormontium, ki
jim je že v prvih osmih minutah kar dvakrat potresla mrežo. Kljub takemu začetnemu neuspehu pa so gostje prešli v protinapad in ob koncu Izenačili rezultat, tako da se je tekma končala z 2:2. Tako se jim je posrečilo prinesti iz Krmi-na točko, kar je za začetek kar dobro. Ta prvi uspeh naj jim bo v bodrilo, da bodo z enako požrtvovalnostjo in disciplino nastopili tudi na bodočih tekmah. Pripomnimo naj, da bi bil uspeh lahko še večji, če ne bi manjkali nekateri igralci, kar je bilo sovodenjski ekipi samo v škodo.
Manj sreče pa je imela v nedeljo Juventina v prijateljski tekmi z Romano iz Tržiča. Čeprav so igrali
doma v štandrežu, juventinci gostom niso bili kos in so tekmo izgubili z rezultatom 4:1. V prvem polčasu so vodili domačini z rezultatom 1:0, v drugem polčasu pa se jim je poznala utrujenost in vso pobudo so prevzeli gostje, ki so natresli kar štiri žoge v vrata domačinov. Tekma je vsekakor pokazala, da je domačinom potreben še trening, poleg tega pa tudi večja razgibanost in manj nervoze pri igri. Tudi mlade igralce, ki nastopajo v moštvu prvič, je treba postopoma in sistematično uvajati v igro. Vsekakor pa navijači upajo( da bo ta prijateljska tekma domačinom koristila ob začetku tekmovanja prihodnjo nedeljo.
Agatha Christie: DESET
ZAMORČKOV
■ ■■
PETO POGLAVJE
i.
To se je zgodilo tako hitro in nepričakovano, da je vsem zastal dih Vsi so neumno strmeli v skrivljeno postavo na tleh.
Potem je skočil pokonci doktor Armstrong, stopil k truplu ter pokleknil. Ko je dvignil glavo, so bile njegove oči vse zbegane.
«Moj bog! Mrtev je,» je reke! s tihim prestrašenim glasom.
Tega niso mogli razumeti, vsaj takoj ne.
Mrtev? Mrtev? Ta mladi nordijski bog, poln zdravja in življenjske energije... uničen kar v trenutku. Mladi in zdravi ljudje ne umirajo tako — se ne zadušijo kar tako z whisky-jem in sodo...
Ne, tega niso mogli razumeti.
Doktor Armstrong si je ogledal mrtvečev obraz. Ovohal Je posinele, spačene ustnice. Potem je vzel v roko kozarec, iz katerega je pil Anton Marston.
General Macarthur je vprašal:
«Ali je res mrtev? Ali mislite, da ga je zadušilo — in je umrl?»
«Da, zadušil se je,» je rekel zdravnik.
Sedaj je ovohaval kozarec. Pomočil je prst v ostanek pijače na dnu in se zelo previdno dotaknil prsta z Jezično konico.
Takoj se je ves izpremenil.
General Macarthur je rekel:
«Nisem vedel, da človek lahko umre kar tako — od zadušitve!»
Emilija Brent je rekla z Jasnim glasom:
«Sredi našega življenja smo blizu smrti.»
Doktor Armstrong je vstal in rekel osorno:
«Ne, človek ne umre kar tako, od zadušitve. Marston ni umrl naravne smrti.»
Vera je vprašala prav tiho:
«Ali je bilo — kaj — v whiskyju?»
Armstrong je prikimal.
«Da — ne vem pa, točno kaj. Vse kaže na to, da gre za enega izmed cianidov. Ni pa značilnega vonja po pruski ki-slini. Mislim, da gre za kalijev cianid. Ta deluje skoraj v trenutku.»
Sodnik je vprašal s strogim glasom:
«Ali je bil strup v njegovem kozarcu?»
«Da.»
Zdravnik je stopil k mizi, na kateri je bila pijača. OdpiRšil je steklenico whiskyja, povohal in pokusil. Potem je pokusil sodavico.
Zmajal je z glavo in rekel:
«Tu je vse v redu.»
«Ali menite, da si je dal strup v kozarec kar sam?» je vprašal Lombard.
Armstrong je prikimal nekam negotovo. Rekel Je:
«Tako vsaj kaže.»
Blore je pripomnil:
«Samomor, kaj? Čudna je ta zadeva!»
Vera je rekla počasi:
«Nikoli, si ne bi mislila, da si bo sam vzel življenje. Saj je bil tako živahen — in tako rad se je zabaval! Ko se je danes zvečer pripeljal z avtom po hribu navzdol, je bil podoben — podoben — ah, ne morem povedati!»
Toda vsi so vedeli, kaj je hotela povedati. V cvetu svoje mladosti in moškosti je bil Marston kakor kako nesmrtno, božansko bitje. In sedaj je ležal ves skrivljen in zlomljen na tleh.
Doktor Armstrong - je rekel:
«Ali je še kaka druga možnost razen samomora?»
Vsi so zmajali z glavo. Nobene druge možnosti ni. Steklenic s pijačo se ni nihče dotaknil. Vsi so videli Antona Marstona, kako je stopil k mizi in si sam natočil pijačo... Torej si je tudi sam vsul strupa v kozarec.
In vendar — zakaj naj bi Anton Marston napravil samomor?
«Veste, gospod zdravnik,» je rekel Blore zamišljeno, «nekaj se mi ne zdi v redu. Gospod Marston ni spadal med ljudi, ki so nagnjeni k samomoru.»
«Tudi jaz mislim tako,» je rekel Armstrong.
2
Za enkrat je ostalo pri tem. Kaj pa naj bi še rekli o tej stvari?
Armstrong in Lombard sta odnesla negibno telo Antona Marstóna v njegovo spalnico, ga položila na posteljo in ga pokrila z rjuho.
Ko sta se vrnila v salon, so drugi še vedno stali v gruči; nekoliko jih je treslo, čeprav noč ni bila mrzla.
Emilija Brent je rekla:
«Najbolje bo, da gremo spat. Pozno je že.»
Bilo je že čez polnoči. Predlog je bil pameten — vendar
so se vsi še nekoliko obotavljali. Kakor da so hoteli ostali S® skupaj v družbi, zaradi večje gotovosti.
«Mislim, da bo le dobro, da se naspimo,» je rekel sodnik.
«Nisem še pospravil jedilnice,» je rekel Rogers.
«Pospravite lahko jutri,» je rekel Lombard.
Armstrong ga je vprašak
«Ali Je vaši ženi že bolje?»
«Grem pogledat, gospod.»
Vrnil se je čez kako minuto.
«Lepo mimo spi.»
.«No dobro,» je rekel zdravnik, «ni Je treba buditi!»
«V redu, gospod. Pospravil bom še jedilnico in pogledal, če je vse zaklenjeno, kakor je treba, in potem bom šel spat.»
Rogers je stopil v jedilnico, vsi drugi pa so šli po stopnicah v prvo nadstropje, drug za drugim, kakor v procesiji.
če bi bila ta hiša stara, s škripajočim podom, polna temnih, tajinstvenih senc, bi se mogoče počutili v njej kakor v kakem začaranem gradu. V resnici si je pa bilo težko misliti modernejšo hišo. Tu ni bilo skritih, temnih kotov — vsa hiša Je bila bajno razsvetjena z električno lučjo, povsod se je vse kar bleščalo. V tej hiši se ne bi moglo prav nič skriti in prav nič skrivnostnega ni bilo v njej.
In vendar je bilo prav to najstrahotnejše na celi stvari.
V prvem nadstropju so se za trenutek ustavili in si želeli lahko noč. Nato so odšli vsak v svojo sobo in vsak je avtomatično zaklenil svoja vrata...
3 . ...
Gospod sodnik Wargrave se je slačil v svoji sobi in se pripravljal, da bi legel v posteljo.
Premišljeval Je o Edvardu Setonu.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIS1VO: TRST - UL. MONTECCHI 6-H. TELEFON 93-808 IN 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 8. Pellico Ml, Tel 33-82 - UPRAVA; TRSI - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Tel št 37 338 - NAROČNINA: mesečna 856 m - vnunrei- četrt* letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din — Nedeljska; posamezna 40 din letno 1920 din, polletno 960 din Četrtletno 480 din -r Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ- ADIT n/s r iiihitana Stari trg štev. 3/1. nad. Tel. 22.207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 130, flnančno-u pravni 200, osmrtnice 150 lir - MaU oglasi 40 lir beseda. - Vsi oelasi «a narneàm	-
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	J p p