84. številka.
Trst, v torek 15. aprila 1902.
Tečaj XX* II
„JSdiacat" ; /h tis iBkrat m i»n. ružan Mdllj \m
loeBikoT. ob 4. ari r^e^er.
Karoitfvt intit :
cs celo leto ........ U kroa
cz pol leta ..••.....11 n
ss četrt leta........ 9 „
ts cn meneč ........ S kroni
-<»ročaiDO j« plafteTSti naprej. Na ns-c 'fb? br« prHofene n»rrifnine s* anrars 3— csirft.	_
' o tobakarnab ▼ Trsta se prodajajo po-noatue Številke po 6 stotink (3 dtč.); lav -a Tr-«:a pa po 8 Rtotinfc »▼£. ;
Telefon StT. 870.
Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
OfltBl
■• račaaajo po vrstah * petita. Za več-kratao »sročilo s primernim popui.tom Potisna, osmrtnica in javne tahvslo do-
nsfl oglasi itd. se rtCunttio po pogodb«
Vsi dopisi nsj se poSiljsjo aretalltva NefrsnkoTsni dopisi se ne sprejemsjo bokopisi se ne Traćajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre* jimi apravnlltvo. Naročnino in oglas« js plačevati lono Trst.
U redaIIt?U In tiskarna ae nahajata v
■ lici Garictia Šiv. 12. I" pramlitvo, In sprejemanje Inseratov v ulici Molia
T edlaostl j« ■•<! .''-V piccoto 6tv. 3, n. nno^tf.
Iidajitelj in odgovorni urednik F ras Sodnik.
Lastnik konsorcij lista Kdinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst
mnl\ poliM
j.
V praski »Politiki« od 9. aprila 1902 »večerno izdanje) čitamo nastopni polemični članek, naperjen proti »Slovenskemu Narodu«:
»Kako daleč more zavesti strankarska zagrizenost, priča najnovejša dovrši te v »Slov. Naroda« v celjskem vprašanju. Hote pobiti argument »Edinosti«, da so s? razni češki listi izrekli proti vsakemu kompromisu, trdi »Slov. Narod«, da ti listi vidijo v celjskem vprašanju le čisto po l i t i č n o in ne kul-turelno stvar, ker žele, da se obnovi prejšnja desnica. Slovenci naj bi vse riskirali, da se obnovi ista prejšnja desnica, ki jim ni nič koristila. To <ia je nevarna igra in za Slovence da je bolje, ako se zadovolje z dvema popolnima gmnazijeraa v Maril>oru in Žalcu, mesto da vse štajersko srednje šolstvo stavljaj o na eno karto.
Ce torej slovanski poslanci kakor en mož glasujejo za kako šolo Slovencev, morajo v plačilo za to od enega slovenskih glasil vsprejemati očitanje, da nj:m ni bilo za to šolo, ampak le za čin politične gospodstva-željnosti. Tako se govori o istih Cehih in Poljakih, katerih bratska gorečnost se kaže že v dejstvu, da sta njihova kluba, najmoč-neja v parlamentu, tako poinoštevilno prišla na glasovanje, da od teh dveh klubov ni prišel na glasovanju le po eden, absolutno zadrž in člen, d oči m seje težko bolan i poljski poslanec dr. Kozi o w s k i dal n e s t i v zbornično dvorano, da se je mogel udeležiti glasovanja.
Po žalostnem naziranju »Slov. Naroda« pa ni nikakor storil tega iz ljubezni do slovenskega bratskega naroda, ampak le iz poli? čne spekulacije, da bi se obnovila desnica! Da pa poljski voditelji i a poljsko novinstvo, Cehi pa še posebno, n e mislijo na to, to ne zadržuje »Slov. Naroda« nikakor v njegovi gouvernementalno-nemški poslužnosti. — Tudi onih 21 radikalno opozicijo-n a 1 n i h Cehov, Poljakov in Malorusov, ki obnovljenje prejšnje desnice načelno odklanjajo. niso nastopili proti Sturgkhovi resoluciji iz interesa za kakov slovanski učni zavod, ampak le radi tega, da pripomorejo do — obnovljenja prejšnje desnice !! Ob tem govori »Slov. Narod« o nekem nadomestilu, ako se • nlpovemo Celju, v osnovi dveh popolnih gimnazijev izključno slovenskim učnim jezi-
kom, kakor o stvari, ki jo ima že v žepu, da-si v ream'ci ponuja le goloba — pa cerkvenem stolpu.
Nemške stranke izjavljajo večinoma, da je »koncesija«, obsežena v resoluciji Sturgkhovi gledč samostojnega nemško-slovenskega nižega gimnazija v Mariboru (mesto že obstoječih paralelnih razredov), sedaj zapala; da bi pa morda koncedirali se več, to je absolutno izključeno. In čegav glas da bo odločilen na »kompromisnih pogajanjih«, dokazuje dejstvo, da ministerski predsednik ni zapričel s pogajanji z drom. Tavčarjem, ampak z grofom Sturgkhom in drom. Der-sehatto. To sta najnoveja patrona slovenskega naroda ; ona dva sta sicer dne 21. m. m. glasovala proti Slovencem, in poslednji hoče celo poseči vmes z obstrukeijo, ako bi hotela vlada registrirati to glasovanje : ali k:»j je ^ na tem ! !
Oba sta izrecna nasprotnika obnovljenju 1 stare desnice in na tej podlagi poživljajo gospodje Tavčar, Sturgkh in Derschatta na od-i govor tiste slovenske stranke, ki so glasovale za Slovence, da Fe oprayičijo radi »olitične sebičnosti! Ali ni to naravnost krvav za-smch na prizadevanja slovanskih narodov za poTzdiffo In spopolnjenje sTojesra šolstva f«
* * *
Zakaj smo ponatisnili ravno ta izvajanja kakor uvod tem-le člankom? Saj je razvidno že iz naslova, da nam ni namen pisati polemike ravno in le proti »Slovenskemu Narodu« in radi celjskega vprašanja ! In res nam je namen povsem drugi. Povodom celjskega vprašanja hočemo nekoliko ratvijaii svoje nazore o slovenski politiki! »Slovenski narod« in »Sača« sta v svojih polemikah — v opravičevanje (ne v opravičenjc) znanega kompromisnega predloga — razgrnila to vprašanje in nas s tem moralno prisilila, da tudi mi rečemo svojo o predmetu, ki zaslužuje vso pažnjo od strani slovenske javnosti, ker je res življensko vprašanje. Izvajanja obeh glasil se stekajo v trditev, da treba slovensko politiko nekako obnoviti, rekli bi, modernizirati v zmislu zdravega oportunizma in egoizma, da moramo torej Slovenci postati bolj praktični politiki.
Ali y metodi, v načinu, v manieri, sti obe rečeni in soglašujoči glasili bili različni. Dočim moramo lojalno pripoznat', da seje »SI. Narod t, izlasti v člankih teh zadnjih dni, trudil, da z resnimi argumenti, mirno in brez žaljenj drugače mislečih opraviči svoje stališče v
celjskem vprašanju, nam je pa »Soča« govorila v t^tem znanem tonu, ki je bil lasten učiteljem stare dobe, ko so učencem a-b-c u tepali v glavo s — palico v roki !
Ne torej, da bi začeli novo polemiko rad* celjskega vprašanja, ampak gornja izva janja v »Politiki« smo ponatisnili zato, ker nam dajejo izboren substrat za to pravdo našo izlasti se »Sočo« ob vprašanju : kakova bodi slovenska politika, da bo res — slovenska ? !
PODLISTEK
Vladimir.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa, prevel M. C-t-6.
IV.
Vse to je govorila Klara z nekim brezbrižnim hladnim glasom, motajoča se okolo Lucije, ali tako, kakor da si je po izgledu kake igralke priučila vse to. Evgen je stal nekaj časa nem in je obtičal z očesom na tej »rezčutni, pomodni komedijašici, očesom najvećega preziranja ; za tem je poletel k vratom, ali ravno ko jih je odpiral, se je p«javil na pragu gospod Dobranit:. Strašno se je spremenil v obrazu.
»Kaj je?« je vprašal drhtečim glasom, »Lucija ve — — «
»Ve, ve!« je |>otrdiI Evgen z glavo. »Pustite me!« je rekel stari, podavši se 'vrstim korakom naprej, odrinil Klaro od leklice s silo ter je pokleknil pred hčer. Potrt od težke žalosti je spustil sivo glavo v dekličino krilo ter vskliknil jokaje se :
Oh. Lucija! Edino zaupanje moje ! Lucija, na la hči moja ! Kaj sva zakrivila Bogu, da
njegova roka tako težko pada na tvojo, na mojo glavo ?!«
Grenko ihtenje starčevo se je dušilo v dekličinem krilu.
»Ali Djbranic, prosim te, kaj jokaš tu kakor malo dete! Ali te ni sram?« je | rekla Klara, ko je bil Evgen odšel po zdravnika, »saj ti hči ni umrla !«
Dobranić je privzdignil glavo ter je veliko svoje oko uprl v Klaro. Potem je skočil po konci, zagrabil ženo za roko in iztisnil škripaje:
»Hči mi ni umrla, da ! Ali huje je, nego da mi je umrla. Veš li ti, kaj pomenja to : srce, ti hudi demon mojega življenja, kaj pomenja živoljubeče srce? Ah !« — je dodal krohotaje se, »tebe vprašujem za srce, tebe, ki nisi nikdar imela srca, tebe, ki si me s prvim poljubom prevarils. Veš-li ti, da se ta deklica, tvoja kri, prebudi iz obupnega spanja v najstrašneje muke ? A kdo jej je zadal vse te strašne boli, kdo jej je iztisnil te krvave solze, kdo jej je pogasil to bujno, iskreno srce ? Ti — ti ! Njena mati, ki je hotela biti njena rufijanka.«
»Dobranić ! Dobranić ! Ali si znorel!«
Politični pregled.
V Trstu, 15. aprila 1902.
Državni zbor. — Zbornica poslancev. — Mej došlimi spisi včerajšnje seje je tudi interpelacija posl. S p i n č i ć a in tovarišev na ministerskega predsednika kakor voditelja notranjih . poslov glede sestave volilne liste za občinsko v Oresu, potem druga interpelacija istih poslancev na naučnega ministra glede uvedenja hrvaščine kakor obli-gatnega predmeta v navtične sole v Istri, potem glede ustanovitve nadaljevalnih obrtnih in strokovnih šol v Istri in glede uvedenja slovenščine in hrvaščine v državno obrtno šolo v Trstu.
Zbornica je nadaljevala potem razpravo o naslovu »ljudske šole« v proračunu naučnega ministerstva.
Krščansko socijalni posl. Gessmann je polemiziral z izvajanji socialističnega posl. Seitza. Govornik je trdil, da delavski stan ni ravno izključen iz srednjih in visokih šol, priznal pa je, da se v Avstriji premalo stori za ljudsko šolstvo! Govornik je trdil tudi, da so ce)<5 v najliberalnejših nemških državah strožje disciplinarne odredbe za učitelje, nego v naši državi. Dr. Gessmann je oporekal Seitzevi trditvi o klerikaliziranju ljudskih šol in je s tem provzročil burne proteste od strani socijalističnih poslancev.
Naučni minister pl. H a r t e 1 je izjavil, da je vedno cenil zasluge učiteljstva, katerega večina zvesto in častno izvršuje svoje dolžnosti kljubu neugodnim materijalnim in moralnim razmerjm, s katerimi se mora boriti. Pripomnil je, da plače učiteljev spadajo v kompetenco dežel, katere da morajo prenašati velike žrtve radi šolstva.
Glede zahtevane spremembe Ijudskosol-skega zakona, je omenjal govornik, da take spremembe sedaj nihče resno ne zahteva ter da bi bil sedaj tudi najneprimernejši čas, za to,
»Molči, nališpana megt-ra !« je zakričal starec besno stiskaje Klarino roko, kakor v železju. »Da, ti ! Oh! Ti me smatraš izki-pelim starim paglavcem, ki niso v stanu pogo-goditi hinavstva, ali ko sem brez spanja polegoval v postelji ter zrl v ta črni, ne-milostljivi mrak, tedaj so se mi razpletovale misli kakor tanjke pajčovine, tedaj se mi je razjasnilo med očesima in sem spoznal resnico. To je tvoje delo, tvoja spletka, tvoje hinavstvo. Ukloniti si hotela mladeniča, a sedaj mu pada kaplja za kapljo rudeče mu mlade krvi kakor prokletstvo tvojo glavo ali tudi kaplja za kapljo kakor strup v čašo tega mladega, ntžnega življenja. A to se imenuje — - mati ! Ali si res nosila to dete, pod srcem, ali ti je bilo podtakneno ter si mu huja od tigre ?«
»Dobranić! Dobranić!« je škripala žena plamtečih oči.
Sedaj je vstopil Evgen z zdravnikom. Oba sta se premagala v mirno vedenje. Doktor je potipal deklici srčno žilo, stavil uho na srce in rekel:
»Kisa.«
Donesli so mu ga. Stavil ga je deklici
ker za tako reformo bi trebalo največe mirnosti in objekti vnesti.
Minister je zaključi' z željo, naj bi se ljudska šola vsaj za nekaj Časa pustila na miru od raznih političnih strank, da bi se megla mirno razvijati tako dolgo, dokler pride primeren čas za veliko in radikalno šolsko reformo.
Francozko ruska sveza. Ker so bili nekateri francozki listi trdili, češ, da je Rusija le zato v zvezi z Francijo, da jo more fi-nancijelno izkoriščati in da more pleniti fran-fozke žepe, se je oglasil »Journal de St. Pe-terburg« v daljšem Članku proti takemu grdemu podtikanju. Članek v petrograjskem listu završuje : »V obče se moramo v svojih odnošajih do Francije toliko mi kolikor Francije z vsemi močmi izogibati temu, da bi politične interese zamešavali z onimi na fi-nancijelnem in gospodarskem polju. Tudi nam je v neposredno dolžnost, nam in našim pravim prijateljem v Franciji, da storimo konec poskusom, ki se delajo v zadnji čas, da bi napravili tako zmešnjavo. Zato moramo z živahnim zadovoljstvom vsprejeti vspeh našega zadnjega posojila, a ne samo mi in vsi pravi pristaši naše zveze, ampak tudi vsi oni, katerim je mir Evrope na srcu. Ta vspeh je dokazal, da naše prijateljstvo do Francije dopušča izborne odnošaje do drugih evropskih vlasti in je dokazal na povsem jasen način absolutno zaupanje Evrope v m i -roljubnoracijonalno in trdno politiko Rusije in v neporušno stanje ruskih financ.
Ta vspeh mora odstraniti vsako vznemirjenje francozkih publicistov glede popolne varnosti naloženih kapitalov njiho\ih rojakov in podati neoporečen dokaz, da mejnarodna zveza, kije sedaj v podlago političnemu ravnotežju v Evropi, n e sloni na denarnih računih in ozirih fi-nancijelne vrste.
Splošna stavka v Belgiji. Župan
bruseljski je pooblastil socialističnega poslanca Vandenveldeja, da sme kjer3ibodi pro-pagirati splošno stavko. — Vesti, ki prihajajo iz vseh mest v Belgiji, poročajo, kako stavka zavzema vedno ogromnejše dimenzije. — »Peuple« poroča, da stopi v stavko 125.tXJO rudarjev, 50.000 metalurgičnih delavcev in 20.000 delavcev iz steklarn. — Kljubu velikemu številu stavkujočih pa se zadnje dni — glasom zadnjih poročil — mir ni kalil, kar dokazuje, da je nastalo nekako streznenje med masami. Seveda v takih slučajih se ne more zanesljivo. prorokovati niti za eno uro
pod nos. Srce je začelo močneje bit'. Lucija se je stresla dva- trikrat slednjič je odprla oči začudeno pogledala okolo sebe.
»Kaj vam je?« je rekla slabim glasom, »kaj me gledate tako čudno? A čemu je tu gospod doktor ? Saj nisem bolna ! Uh, ali sem imela strašne sanje! Sanjalo se mi je, da mi je Vladimir umrl, videla sem, kako krvav, mrtev leži na zemlji. Strašno mi je bilo, hotela sem, da umrem tudi jaz. K vala Bogu da eo bile sanje !« se je nasmehnila blago.
Nikdo jej ni odgovoril, ali deklica je ostro pogledala očeta in Evgena ter rekla :
»No, recite, recite, da so bile sanje!«
Sedaj je obrnila oko na tla. Tu so ležale zmečkane novino. Deklica je zadrhtela, planila v vis, se zaletela k novinam, zgrabila list, pogledala, zakričala, vrgla list od sebe, zgrabila se za glavo in zaupila iz dna srca svojega:
»Ne, ne, ne ! Niso sanje, niso sanje! Resnica ! Gorje ! Bog ! Vladimir, moj Vladimir, mrtev ! Ubili so ga, ubili srcemoje !«
Zdravnik je priskočil, da pridrži deklico, ki se je zgrudila v njegovo naročje.
(Pride še.)
delovanje spremljano — tako zaključuje »Novi list« — o J živih simpatij vseh narodnih ljudi j, tega ne treba zatrjati ša posebej«.
Unijatska masa v Rojanu. V nedeljo je bila torej v Rojanu — kakor smo bili naznanili — slovesna sv. maša po unijat-skem obredu.
Da-si se ta slovesna služba božja ni vršila v našem jeziku, ampak v grškem, vendar pozdravljamo ta dogodek odkritim zadoščenjem. In sicer iz dveh razlogov.
V	prvo smo dobili dokaz, da je naše ljudstvo že popolnoma zrelo za odrešenje. Zato lahko mirnim okom gledamo na vse načrte in naklepe, ki jih proti sam snujejo naši neljubi sosedje.
V	drugo pa moramo zadoščenjem pov-darjati, da je pravična stvar sv. Unije premagala samega Jurizzo!! Odprl je na široko cerkvena vrati in ob uri, ki je določena za slovesno italijansko mašo, je pusti) darovati sv. maso po lepem unijatskem obredu. Sam Jurizza je torej pritrdil vsem našim dokazom, da so unijatski obredi ravno tako sveti kakor latinski! Saj sta tako maševala apostola Andrej in Pavel — saj so jih času primerno uredili sv. Gregor papež, sv. Janez Zlatousti in sv. Bazilij menih. Sam Jurizza je torej pritrdil, da je to ista vera, ista cerkev, isti zakramenti, isto izveličanje !!
To je pač najbolje priznanje — ker je došlo od nasprotne strani —, da so naši fRicmanjci na pravi poti.
»Slov. Narod« je izvolil vnovič nazvati Umrl je v Komiži, v Dalmaciji, oče naš list »C. kr. Edinost«! Oprl pa je to uglednemu zdravniku obeh naših podpornih svoje prisojeno nam označenje na fdkt, da društev, dru. Josipu Martinisu, posestnik priobčujemo mi brzojavna poročila c. kr. ko-gođpod F" r a n e M a r t i n i s. Naše iskreno respondenčaega biro-a.
sožalje.	»Slov. Narod« hoče uveriti namreč, da
V tržaški škofiji- Pod tom naslovom pri- j z isto pravico priobčuje on razna poročila — občuje reški »Novi list« uvoden članek ozi- tudi o političnih zborovanjih — iz peresa šorom na imenovanje novega škofa tržaškega, cijalista in Nemca Linharta, kakor priobču-Tu naj sledi nekoliko markantnih odstavkov jemo mi brzojavna poročila c. k. korespon-iz tega članka.	denčnega biro a. Ce se torej mi spodtikamo
»Sedaj je Avstrija odredila — pravi na sotrudništvu Linhartovem pri »Slovenskem »Novi list« — takole: škof »m je imenovan Narodu«, pa nas more »Slov. Narod« z isto
naprej, ker o takih prilikah — ko je ves vzduh nasičen elektricitete — more najmanjša stvar zopet vznemiriti mase ter povzročiti med njimi se silnejše vrenje, nego je bilo zadnje dni minolega tedoa. Vsakako pa bi bilo soditi po sedanjem relativnem miru, da se je socialističnim voditeljem posrečilo, da so vodstvo mas zopet dobili v svoje roke.
Vojna v južni Afriki. O mirovnih pogajanjih ni možno še vedno izvedeti nič pozitivnega in so vse vesti, ki jih prinašajo o tem angležki listi, zgolj ugibanja, na katera se ni mogoče zanašati. Ćud no se nam pa vidi vsakakor, da se sedaj vsi najboljši burski poveljniki nahajajo v Pretoriji, med tem ko se vojna še vedno nadaljuje! Mi vsaj bi sodili po svojem priprostem razumu, da bi bolje bilo, ako bi bili na svojem mestu na bojnem polju, ker med tem časom, ko se oni v Pretoriji pogajajo z Angleži, moglo bi se njihovim četam prigoditi kaj prav neljubega. Da-li ni to morda angležka zvijača, da so z vabljivimi ponudbami burske poveljnike izvabili v Pretorijo, kjer jih bodo skušali zadržati lako dolgo, dokler ne dobijo zopet premoči na bojišču ?!
Lord Kit<*bener ]>oroča zopet o nekaterih bitkah, ki so se bile te dni in ki so iz-pale deloma ugodnu, deloma neugodno za Angleže. Veselo znamenje je pa vendar to, da so Buri večkrat napadli, nego so bili napadeni.
To sem napisal v ogledalo tržaški mla-hončkom, ki se vedno norčujejo iz nas, češ, da mi Slovenci govorimo vsak tretji mož drugačno slovenščino !
Postavite si to ogledalce pred nos in pa molčite, vi »veliki« civdizatorji !
(Ali se naš gospod dopisnik čudi temu? Ali mu niso znani slučaji od nedavno, ko so na senzacijonelnih sodnih razpravah, na katero so bili pozvani ljudje od severa in juga Italije, ako so se hoteli sporazumeti, morali — klicati tolmače!! Zato se lahko mi smejemo, ako se Italijani rogajo našemu jeziku, češ, da se ne u me jemo med seboj, kajti ravno oni imajo v tem pogledu največ smeti pred svojim lastnim pragom. Op. ur.).
Koncert »Slov. čitalnice« v Trstu v soboto dne 12. t. m. je obiskalo mnogoštevilno, odlično občinstvo. V posebno velikem številu je bil zastopan krasni spol. O tem
hodna zabava in ob V3trajnem in lepem petju dienega kvarteta potekel nam je le prehitro čas do slovesa. Ako še omenim, da smo le »pregorko« občutili nedostatek društvenega lokala za take koncerte in potrebo primernejših lokalov v »Narodnem domu«, mislim, da sem zadostil nalogi poročevalca.
Skoro se bojimo pisati! Kakor hitro boste čitali v »Edinosti«, da je bila v nedeljo dne 20. t. m. zopet veselica v Barkovljah, boste najbrže godrnjali in se jezili, češ : to je že preveč ! Vsako nedeljo veselica! Ali ne obsojajmo prehitro stvari ! Upamo in prepričani smo, da, čim resno presodite namen te veselice, Vam gotovo izgine V3aka sled nevolje! In vsakdo sklene v srcu : D21! tudi jaz pojdem v nedeljo na veselico v l»ar-kovlje !
Rojan! O ti blaženi Rojan ! Katera vas, ali bolje rečeno: katero mesto se pri nas
Tržaške vesti.
Nemec, ki je živel v Rimu, ki je velik prijatelj Italijanov, govori izvrstno italijanski jezik in je nasproti italijanskim aspira^ijam jako konoilijanten. Njemu bo pri-dodeljen adlatus, škofijski vikar, po narodnosti Slovan, [»o čutstvovanju pa — italijanaš. In tako bi imeli biti vsi zadovoljni ! Panger-
pravico menovati »C. k. Edinost« !
No, spoštovana gospoda okolo glasila na-rodno-napredne stranke: ta analogija, ki jo hočete uveljaviti, šepa na vseh nogah.
V prvo ne treba ravno, da je človek novinar po poklicu, da umeje razliko med poročili v uredništvenem delo lista in med
mani, ki so slednjič v Trstu, v tem težišču brzojavkami na zaključku. Kajti poročila so-nemške politike, dobili škof a Nemca! — trudnika je možno kontrolirati, brzojavnih po -Italijani, katerim je novi šsof dober prijatelj, ročil pa ne!
V drugo so brzojavke korespondenčnega
a namestnik mu tudi zvest somišljenik! Slovani pa, čeprav škol' ne bo znal jezika večine prebivalstva, ker bo škofov namestnik domače dete, sin slovanske krvi, ki bo govoril slovenski I Tako bo volk sit in koza cela !«
»Ali — nadaljuje — dogodilo se je ravno nasprotno tem računam : v resnici ni zadovoljen nikdo! Ali avstrijska diplomacija se v kaosu svojih narodnih sporov drži tega, da mala nezadovoljstva predstavljajo veliko zadovoljstvo !~
Na to pravi reški list, da tržaškim Slovanom se ni ozirati na splošne interese, svoje in svojih sovražnikov, ampak skrbeti jim je. da na cerkvenem polju očuvajo svoje posebne slovanske interese! Malo pa malo so prišli do prepričanja, da ničesar ne dosežejo za obrambo teh interesov, dokler se bodo držali latinskih obredov in latinske cerkve, marveč se jim bo vedno boriti z vsakojakimi intrigami in brezzakonitostmi, ki spravljajo v nevarnost njihov narodni obstanek. To je že stara borba od vekov, še od onih časov, ko sta slovenska apostola Ciri! in Metodij pretrpela toliko preganjanja... Preidši na unijo, ostanejo tržaški Slovani istotako sinovi kato-
biro-a v našem listu vidno označene kakor take s črko B v oklepu.
V	tretje porabljamo mi vsako priliko, da izjavljamo, kako ne le da ne soglašamo s poročili korespondenčnega biro a, ampak še napadamo ta biro radi tendencijoznosti v njega poročilih.
V	četrto prinašajo vsi listi, brez ozira na stranko in nje program, poročila tega biro a in raznih druzih službenih pisarn iz druzih držav, ne da bi komu prihajalo na misel, da bi tem listom hotel podtikati soglasje z dotičn'mi poročili.
»Slov. Narod« pa ne priobčuje Linhartovih poročil z označenjem, da so Linhartova, ampak kakor poročila svojega sotrudnika, od katerega ima pravico zahtevati, da svoja poročila sestavlja v zmislu programi, načel in tendencije lista! !
Ce meni torej »Slov. Narod«, da mu dejstvo, da mi priobčujemo brzojavna poročila korespondenčnega biro a, daje pravico nazivati nas »c. kr. Edinost«, potem pa imamo mi — na podlagi sotradnistva Linhartovega pri »S'ovenskem Narodu« — ti-
liške cerkvf, kakor so bili do sedaj. Pač pa	sočkrat več pravice, nazivati ta list: socija-
ne bodo več izpostavljeni raznim napadom in	listično in antinacijonalistično glasilo! jim bo osiguran narodni jezik v cerkvi. t Neverjetno ! Pišejo nam : Sinoči sem
Biskup Drochobecki je bil lani — iz-	šel v novo luko, da se tam vadim v lovu
vaja dalje »Novi list« — v škofiji tržaški,	rib; to delam namreč vsikdar, kadar — »ne
Na temelju tega, kar je sam čul, je sestavil	znam nemški« !
poročilo v Rim, ali na to poročilo do danes	Sedečemu na pomolu sta se mi pribli-
še ni odgovora. V Vatikanu se boje dotak-	žala dva »patrijota« iz kraljestva, ki sta me
niti se tega vprašanja. Ali ne delajo dobrega,	pozdravila z »buona sera« (dober večer). Aha,
ni sebi, ni verski stvari. Veliko bolje bi bilo,	sem si mislil, sedaj imaš priliko, da si nabe-
da bi opravičenim željam prišli nasproti, ako	reš gradiva za kako mično notičico! Moža
ne radi druzega, že radi tega, da prepre-	sta prisela in jaz sem začel prvo v tržasko-čijo kako huje iznenadjenje. — • laškem narečju, potem pa, ko sem opazil, da
Prehod na unijo ne bi niti najmanje oškodo-	me moža ne umejeta prav, v pravilni itali-
val katoliške cerkve. Unijatske župnije v	janščini! Ob vsej svoji dobri volji in ob
Trstu in I-tri bi vspevale najbujneje, ker bi	vsem svojem znanju italijanščine — nisem
se poleg verskega žara negoval tudi narodni,	mogel doznati druzega, nego to, da sta moža
»Tržaški Slovani so započeli to akcijo. Na	Napolitanca, ki ne govorita drugega jezika
njih je sedaj, da ne popuste. A da bo njih	nego svoje neumljivo napolitansko narečje!!
koncertu hočem na kratko sporočiti, ne da J imenuje več nego Rojan ? Kdo je še, ki ne bi se spuščal v stvarno kritiko, ker mi v to žaluje radi položenja, v katerem se nahajaš ? nedostaje strokovne zmožnosti. Skoraj točno) Komu se ne smiliš? Kdo je, ki bi ne so-ob napovedani uri je otvoril koncert dru- ! čutstvoval s teboj v »vojern trpljenju in v 1 št ve ni tamburaški zbor s precizno izvedeno' pogubonosni usodi, ki te tepta vedno in koračnico »Pod hrvatskom zastavom«. To je povsod? Da! ni je vasi v naši okolici, ki bi bil prvi nastop tega tamburaškega zbora in bila v tako žalostnem položaju kakor si ti reči se mora, da je takoj zadobil velike sim- — Rojan ! In nevarnost postaja čim večja. ' patije od strani občinstva. Pa kaj bi tudi	Priznavamo, da vi slovenski stariši r
ne! Vsaj sa imeli poslušalci razun glasbenega Rojanu trpite mnogo, ali vendar nismo mi užitka tudi lep pogled na krasno sliko izbra- toliko v skrbeh radi Vas — marveč radi nega cveta dražestnih in elegantnih tambu- vaših otročičev ! Kajti vi ste še trdni in zna-rašic. Temu dvojnemu užitku si je dalo čajni, vas ne more več zatreti šc tako huda hvaležno občinstvo duška z burnim aplavzom, sila. Toda druga stvar je, ki nam vedno več ki je sledil koračnici, tako, da je zbor moral greni srce in nas navdaja z vedno večo dodati še eno točko. V teku koncerta nasto- otožnostjo: To so vaši otroci! Ti so, na pil je zbor še dvakrat in lepo ubrano katere se ozirajo naše oči se žalostjo. Ali osta-proizvajal Brošovo »Domovino moja* in nejo ti v bodočnosti zvesti svoji veri in svoji Katkičevo »S bogom more«. Videlo se je, materi? To vprašanje nam zopet in zopet da se je zbor za svoj nastop, prav pridno sili v spomin. Vsakdanja skušnja nas uči, pripravil in je pri marsikom odpravil pred- da, kdor je zatajil svojo mater, zataji navadno sodke, ki jih je imel od prejšnjih enakih tudi Boga !
tamburaških koncertov. Gospodu kapelniku	Neovržao dejstvo je, da je bodočnost
moram čestitati na lepem vspehu kakor tudi naših otrok v vedno veči nevarnosti, zato, na tem. da je znal izbrati primeren program, ker sta sila in pritisk od strani naših sovraž-namreČ večinoma narodne pe3mi, ki se naj- nikov čim bolj občutljiva in uporna. In ako bolj prikladajo za tamburice. V Katkicavi se starisi in drugi zavedni rojaki, torej vsi »S bogom more« odlikovala se je kakor skupaj, ne postavimo v bran z enako proti-Bolistinja na braČu ljubka in simpatična go- silo, potem je gotovo, da so ti otroci v bo-spica S. Kdor pozna težkoče te solo partije, dočnosti zgubljeni za nas. Nemarnost pa in ne bo se mogel prečtiditi. če mu povemo, da brezbrižnost od naše strani bi bila za nas je gospica šele pred kratkim prevzela to na- naravnost, pregrešna. Kaj pa ! Mi hočemo logo. Poklon njeni nadarjenosti ter čast njeni pomagati našim otrokom, ae hočemo potego-pridnosti in vstrajnosti !	vati zanje, jih hočemo braniti pred krutim
V moškem četerospevu Foerster-jevim nasilstvom, jih hočemo spraviti na pravo pot »Njoj« in Mašekovem »Sanja« predstavil se — jih hočemo rešiti in osrečiti! je občinstvu tako lepo zglašen v skupnosti	Temu vzvišenemu cilju bodi posvečena
tako popolen kvartet, da je bilo že pravo vsa naša Bkrb, vsa naša akcija. Ali ta akcija sladostrastje, slediti krasnim, čistim in pol- potrebuje — denarja. Kakor sploh nobena nim zvokom istega. V kvartetu so zastopane veča daljša akcija se tudi ta ne da izvesti 4 znane, dobre moči in torej tudi ni drugače *>rez sredstev. Zato moramo vedno in nepre-mogoče, nego da so občinstvo kar elektrizi- stano iskati virov za nove pomočke in zato rali s svojim petjem. Upamo, da bomo imeli Vas vabimo vseh — izlasti pa rodoljubne v kratkem zopet priliko naslajati se na takem Rojance — za nedeljo: pritecimo v nedeljo petju! — G. Pr., star znanec izza čitalniških vsi v Barkovlje, kjer priredi m >žka podruž-koncertov, pokazal se je tudi ta večer niča sv. Cirila in Metodija v Rojanu svojo spretnega in simpatičnega pevca. Glas mu veselico, na korist ze!6 potrebnim • otroškim vidno napreduje in Bog mu naj ga še dolgo vrtcem v Rojanu in na Greti ! časa ohrani tako čvrstega in čistega svojim	Na veselici bosti sodelovali združeni
bližnjim v zabavo in veselje. G. Pr. je društvi> Adrija« in »Zarja« ter vojaška godba, pred naša 1 Foerster-jevega »Mladega junaka« Vspored se priobči v kratkem, in Bendlovo »Pevčevo oporoko«, spretno	Porotno sodišče. Včeraj zjutraj je za-
spremljan na glasovirju od g. M. — Po pre- pričela razprava proti 55-letnemu poštnemu govoru »dulcis in fundo« prehajam slednjič uradniku Henriku Zuccoli radi zločina uradna violin-solo v Berlr<5t-vi skladbi »Air varić«. nega poneverjenja in proti njegovemu 21-V tej točki je nastopila, prv'č javno, ljubka letnemu sinu A vreliju Zuccoli, bivšemu ura !-gospica S. M., hčerka iz znane rodoljubne niku tržaške komercijeine banke, radi sokrivde in ugledne družine tržaške. V očigled mali in goljufije.
razburjenosti prvega javnega nastopa, v oči- j Predsedoval je svet. Pederzolli, sodnika gled njeni nežni mladosti, v očigled veliki sta bila Apollonio iu Mosche. Državno piavd-
vročini, ki je vladala v dvorani in ki pred-našanju na violini gotovo ni bila prijetna, in v očigled težki skladbi moramo eospici prav iz srca čestitati na tako lepem vspehu prvega nastopa. Z napeto radovednostjo čakali smo te točke ia skoraj nekoliko tesno nam je bilo pri srcu v negotovosti, kako da gospica izvrši svojo nalogo. Toda, že nje čvrsti in sigurni nastop na odru prepodil nam je vse oblake bojazni in po prvih zvokih violine udali smo se mirno glasbenemu vžitku. Od trenuika do trenutka se je stopnjevala zadovoljnost poslušalcev in ob krasnem, a težkem finalu skladbe, kjer je gospica pokazala dobro, dovršeno tehnično naobraženost na violini, prepričali smo se, da imamo pred seboj nadarjeno igralko, ki se sčasoma razvije v pravo virtuozinjo. Tudi [njej kličem srčen »na svidenje« na kakem drugem koncertu! Na klavirju je spremljevala violistinjo s prevdarkom in diskretno njena simpatična sestrica, gospica A. M.
Po vaporedu razvila se je živahna svc-
ništvo je zastopal dr. M:nio, branitelja sta bila dr. Breitner in dr. Filinich.
Iz obtožnice posnemamo sledeče :
Henrik Zuccoli, poštni oficijal, je obdol-žen, da si je meseca septembra nvnolega leta prilastil neko pismo, katero je bilo iz Exeter na Angležkem d'»po?lano na naslov \V. P. Smith E-q. poste resrante v Trstu in v katerem je bila polovica angležkega bankovca za 5 funtov šterlinov in jeden funt šterlinov v zlatu; Avreiij Zuccoli pa je ob-dolžen, da je spravil v promet ono polovico angležkega bankovca, katerega si je prilastil njegov oče ter da je ponaredil nakaznico 4996 kron na tržaško komercijalno banko, katero nakaznico je banka tudi svoječasno izplačala neki nepoznani ženi.
Obtoženec Henrik Zuccoli je izjavil, da mu ni ničesar znano, da je na naslov \V. P. Smitha došlo kako pismo ter da mu tudi ni znano, da je isto pismo izginilo. < * oni polovici bankovca, katero je imel njegov sin. da on tudi ni ničesar vedel, dokler ni bil sin
radi tega pozvan na policijo. Sin da je ono polovico bankovca kupil od neke nepoznane osebe za '1 gld.
Tudi Avrelij Zuccoli je izjavil, da je popolnoma nedolžen ter da je ono polovico bankovca kupil nekega dne od nekega gledališkega igralca v kavarni »Corso«. Oporekal je tudi trditvi, da je on ponaredil ban-keve<- ter da je svojim kolegom v uradu ukradel gotove svote denarja.
Pr'ča Ivan Višin, blagajnik trž. komercijalne banke, je izjavil, da je dne 29. nov. neki gospej izplačal omenjeno ponarejeno nakaznico, mislč, da je prava.
Priča Hugo Magrini, čegar podpis je bil na oni nakaznici ponarejen, je izjavil, da je takoj spoznal falsifikacijo svojega podpisa
Včeraj zjutraj je Id i na mati naznanila stvar policiji ; popoludne pa jej je prišla neka soseda naznanit, da je vidila Ido na stari mitnici v družbi z nekim mladeničem. Mati se je takoj napotila tja in je, čim opazila parček, pozvala nekega redarja, naj odvede oba na policijo. Na policiji je uboga slaboumna de klica izpovedala, da jo je mladenič o i vel na svoje stanovanje ter jo posilil v navzočnosti svoje ljubice, kar pa je, seveda, • malo veijetno. 28-letnega mladeniča, ki je sobni slikar Anton G. iz ulice S. Servolo, so odveli v zapor.
Gluhonem tat. Mizarju JakobuSka-mačinu je bila sinoči, ko je zaspal v kavarni »Montefiore" v ulici Ponte, ukradena iz žepa novčarka s 7 kronami. — Prebudi vsi se, je
in da se je na Zuccoli-jevi pisalni mizi dobil kmalu opazil, da mu manjka denar in se kos sušilnika, na katerem se je poznal odtis spomnil, da je, predno je zaspal, sedel blizu
dotičnega ponarejenega podpisa, kakor tudi drug odtis ponarejenega podpisa uradnika
Seitnerja, ki je bil tudi na dotični nakaznici.
Priča Hugo Bonazza, uradnik kreditne
njega neki gluhonemec, kateri pa je medtem izginil iz kavarne. Skamačin je takoj izšel iskat gluhonemega in ga ob 3. uri zjutraj našel na Corgu. Dal ga je aretirati. Ko so ga na policiji preiskali, našli so pri njem res
banke, je izpovedal, da je na uslugo A vreliju i novčarko s 7 kronami in ga odveli v zapor. Zuccoli poslal londonski banki zgorajomenjeno raenuje s« Josip F.
Draibe premičnin. V sredo, dne 16.
polov'co bankovca ter da londonska banka te polovice ni hotela izplačat', ker se je že prijavil legitimni lastnik druge polovice. Ko je Bonazza vprašal Zuccolija, kaj da mu je storiti, rekel je isti, da povpraša svojega očeta.
Priča Alojzij Seitner je izpovedal, da se je falsifikacija morala dogoditi ali po kakem uradniku komercijalne banke, ali pa s po-
aprila ob 10. uri pred pol udne se bodo vsled naredba tnk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče draftbe premičnin :
sv. Marija Magd. zgornja 289, oprema v zalogi, jestvine in pohištvo; ulica Stjuero > uovo 4, tapecerijska oprema, hišna oprava,
* Snešniee t Trsta. »Slovenski Narod« piše pod tem naslovom : V Trstu imajo prav pogostoma navado, da postanejo neprostovoljno komični. Proizvodi te neprosto voljne komike provzročajo vedno veliko veselja, koder zanje izvedo. — V normalnih razmerah oskrbuje to »Edinost« sama, sedaj pa je našla še pomočnice in pomočnike. Za vspodbudo tem tekmovalkam in tekmovalcem »Brivca« hočemo ponatisniti najnovejše trž. smednice, da postanejo pristopne tudi širšim krogom. »Edinost« je v sobotni Številki priobčila naslednje iz »krogov narodnega žen-stva« jej došlo smtšnico. To je lep snop slame, nad katerim se bodo morali smejati še tisti, idealne in konkretne ljubezni do domovine navdani dunajski mladeniči, ki so dotične pisateljice- rodoljubkinje tako raz greli, da bo znesle pred javnost ta obsežni snop najlepše slame!«
Dotične dame bi prosili, da dobro pre-čitajo to sodbo o njih V naprednem glasilu in da si jo vzamejo k srcu. Slovensko javnost pa prosimo, naj prečita gori navedeno i.rjavo tržaških dam in naj si sama ustvari sodbo, da li je v tej izjavi res toliko smešnega in — neumnega, da bi opravičilo tako zasmehovanje dam, ki se morejo sklicevati na zasluge za slovensko stvar.
Vesti iz Štajerske.
škega narodnega zavoda Santa Maria <1 % anima Teutonicorum v Rimu, dra. Frana Nagi a, tržaško-koperskim škofom.
Nemiri v Belgiji.
BRUSELJ 14. (B.) Glasom doslej do-slih sporočil je današnji večer minol mirno tukaj in po provinciji. V tukajšnjem predmestju Anderlecht je bilo veliko socijalistiško zborovanje, na katerem je posl. Vandervvelde, ob hudih napadih na vlado pozival na vstra-janje pri zahtevi po reviziji ustave ter opominjal k miru. Sedaj treba, je rekel govornik, čakati na odgovor vlade. V ta namen naj se v sredo zvečer zbere pred zbornico poslancev velika množica ljudij. Ce vlada ostane pri svojem odporu, pa bo započeti boj do skrajnega, s sredstvi upornosti, za revizijo ustave. Po zaključku zborovanja se je podal Van-derwelde v ljudsko hišo, ki je bila obkoljena od meščanske garde, ter je tu pozival zbrane na cesti, naj ostanejo mirni.
BRUSELJ 15. (B) Glasom vesti v listu »Etoile Belge« je bil sinoči v gradu Laeken pod predsedstvom kralja ministerski švet.
NAMUR 15. (B.) Sinoči 90 čete socija-listov večkrat prehodile mestne ulice. Redarstvo je zastonj poskušalo razpršiti iste. Na Place des armes napadla je množica redarstvo, o čemer sta bila dva redarja ranjena. Demonstranti so razbili šipe na oknih policijskega poslopja. Slednjič je bila množica vendar odbita in je bilo 12 demonstrantov aretiranih. Pozneje je di šlo orožništvo, ki je z nasajenimi bajoneti prepodilo množico v sosednje ulice. Demonstranti so pobili na potu vse ulične svetilke.
bicikl in glasovir; ulica S?. Martiri 4, hišna! — Celje. V svojem govoru na shodu oprava; ulica Pas<(uale Besenghi 14, hišna I zaupnih možje povdarjal poročevalec dr. močjo kakega uradnika. Na predsednikovo °Prava 5 u!ica Snova 5, knjige, likeri in. Dečko med drugim: Samo tri predmete uče vprašanje je izjavila priča, da je v zadnjih sto^c€ : Marija Magd. zgornja S6, konj : j na našem gimnaziju v Celju v slovenskem letih več uradnikov izstopilo iz banke. Bančni ulica Chiozza 24, hišna oprava; ulica Far- i jeziku. To mrvico nam je vrgla" ista vlada
pečat da se ne zapira vedno pod ključem. neto ,llšna oprava; ulica Molino a Va- j sama, ki sicer po mačehevski postopa z nami.1	jg
On da ni imel nikake sumnje na Zue- Pore ]> ponočne omare in ogledalo; ulica Ali ta pastorka se je dobro razvijala, tako, da ^ MIZARSKA ZADRUGA V GORICI X
UHHHItMHMHHHHHHZK
coli-ja.
Salice 9 a, hišna oprava; ulica Carintia 13 je sam deželni šolski svet konstatiral njej
z omejenim jamstvom
Priča Karol Visig (Vičič) je izpovedal, |in Barkovlje 19*. hišna oprava, voz in oprema vspešno razvijanje. Dijaki so mirni; tudi g naznanja slovenskemu občinstvu, da
r r	i-i	.	-« - ' i* Tolrnl	' — 1: —1_ i xt___:____ »_ ________:i: _ ____
da je Zuccoli dne 1. januvarja izstopil iz v zai(g'-
službe na banki vsled nekaterih besed, ka-
celjski Nemci so se že spoprijaznil' s tem	^
* reaienski ve* tnlk. Včeraj: t">pl er zavodom... Celje ima največ Slovencev (med	S
tere mu je bil rekel ravnatelj. Peter Parisi b uri zjutraj 19°.S ob 2. uri populit e mesti na Štajerskem) in je zato najpriprav-	^
je naložil Vičiču naslednjega dne, naj na- 3 C.' — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.9 neji za gimnazij. Upoštevati pa je tudi, da	^ tančno pregrleda eušilnike, katere je rabil — Danee plima ob 0..J6 predf. in ob 11.18 so v Celju največ štajerski denarni instituti Zuccoli. Vičič je to izvršil in je našel na P'P* i oieka ob 8 19 predpoludne m ob 6 44 in velikanski »Narodni dom«. Celje ne spada
jednem sušilnikov odti3 ponarejenih podpisov popoludne. na nakaznici. Ta sušilni k je poslal Parisi po- i zneje preiskovalnemu sodniku. Priča je izjavil tudi, da Zuccoli ni bil prav nič vzne- ■ mirjen onega dne, ko se je izplačala ponarejena nakaznica. Zuccoli da je bil vesten in i neumoren delavec.
v nemško posest, ampak je le mala nemška
kolonija, ki se vzdržuje le umetno, z raznimi
uraduiki. Dočim pa Nmeštvo le umetno živo-
: tari, se Slovenci na naravni podlagi razvijajo
dalje in dalje. Nemški trgovci padajo v kon-X Grozno umorstvo. Iz Saleža (ob-. kurz in ve5 njih jih je že blizu konkurza. fz
čina Zgonik) smo prejeli danes zjutraj : Janez | teh razi0gov je kompromis nemožen in nedo-
X X n
K
Vesti iz ostale Primorske.
Obtoženec je trdil, da odrabljenih piv-iSkerk' ndovee 58 let' je dane3 (14' m ) pusten. Gimnazija ne pustimo iz Celja.
nikov ni puščal na pisalni mizi, temveč jih ZJ"traj °b 8* uH Z	nOŽem Ve6krafc
je metal na tla, kakor drug od rabljeni
papir.
Priča Peter Parisi, prokurator banke, je izjavil, da je bil Zuci-oli začetkom v njegovem oddelku, pozneje pa da <ra je dal odpraviti v drug oddelek, ker mu — ne ve sicer zakaj — ni preveč zaupal. Izpovedal I
prebodel svojo 25 letno »nevesto« (ženo svo-
jega sina). Vzrok prepiri v hiši.
groznemu činu so večni
Vesti iz Kranjske.
X X X X X
je prevzela
m slo?, zaloio pitn
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Ćernigoj-a
Katera se nahaja
v Trstu, Via Piazza vecchia (Ros&rio) it. 1.
4 na desni strani eerkve sv. Petra). Konknrnoa nemogoča, ker je blago is prve roke.
X X X X X X X X X X X X X X X X
XXXXXXXXXXXXXKXX
Brzojavna poročila.
Držami zbor.
DUNAJ 15. (B) Zbornica poslaocev. — Med došlimi spisi je predlog posl. Hortisa ;n tovarišev za dovoljenje državne subvencije mestni občini tržaški v znesku 21,000.000 K. Ta subvencija naj bi se razdelila na 14
* Ljubljanska dijaška in ljudska ku
je, da mu je bilo tudi njemu ukradenih H) |,inja T Ljubljani praznuje 25-letnieo svo-
gld.; začetkom pa da je sumil, da je to tat- jega ob-tanka. Danes < b 1(1. uri je bila v 1 letnih obrokov po 1500 000 K. Prvi obrok vino zakrivil neki uslužbenec.	stolni cerkvi, slovesna sv. maša, v soboto pa
Višji poštni < ficijal Silvestri je izpove-j i,0 pr„slaVa 25-letaice v dvorani starega Btre dal, da ne veruje, da bi bil Henrik Zuccoli ; lisža. _\a proslavi bo sodelovala tudi vojaška izmaknil ono pismo, v katerem je bil an- ! godba gleški deoar, ker da se je pismo lahko po- t
Pozor na ta užig na zamašku
T T T
* Samomor, odvetniški koncipijent v mešalo in prišlo v roke kaki drugi osebi. | Ljobljaai, dr. Fran Šumer, se je v soboto Načelnik urada da se ni nikoli pritoževal ! nstrelil v hližini Zidanega mostu. Tudi o tem radi Zueooiija, ki je že 38 let v postni dogodku se kaže, kako razdejane so razmere službi. Na tozadevna vprašanja je izpovedala • na Kranjskem, tudi o tem slučaju, vidimo, priča, da se pisma razdeljujejo z veliko na- kako ga na Kranjskem ne more biti na ve-gli.>o ter da se l&hko dogajajo pomote. Ker seiPga in ne žalostnega dogodka, v katerem ni ča?a, da bi se vsako piamo pot palo, da li j ne bi si šla glasila obeh strank navskriž. — je v njem kaj denarja, je nemogoče, da bi j Do6im »siov. Narod c hvali »duhoviti humor« bi! mogel Zuccoli spoznati vseb-no pisma, J in »odkritost« pokr jnika, doč m trdi ta list, ako bi mu bilo isto priš'o v roke.	< da je pokojnika vsakdo spoštoval zbolc njega
S tem je bilo zasliševanje zaključeno j »energije«, da se je njega značaj »vsakemu in se je nadaljevanje razprave odložilo za • omilil« ; dočim podarja »Narod«, da je bilo
navdušeno nastopanje pokojnika za svoj rod
današnji dan.
Drobne vesti. Potopljeni ladiji-l>anes zjutraj ob 3. uri so se trije mornarji 7. ladijo na par »Aurisinac vračali od izvira Brojnioe, pod sv. Križem, proti mestu. Ker so pa bili preveč natrkan1', zgubili so
menda direkcijo in so nekoliko pred 4. uro ___ ___________
zjutraj z ladijo trčili ob obrežje tako, da se!jal električne žarnice« ter
je ladija pogreznila. K sreči je bil tam blizu zasidran finančni parnik, eegar možtvo je trem mornarjem reš lo življenje. — V tako zvani „saketi" (med svetilnikom in pomolom Giuseppina) pa se je včeraj pogreznila ladija ..S. Sabba". ker so jo Tjdi, v svrho barvanja, preveč nagnili.
Čudno n a s i 1 s t v o ! lTdetoa Ida C. iz ulice Solitario izginila je bila v soboto okoli 8. ure in pol zvečer iz svojega stanovanja in ni se povrnila več. Starisi so jo šli še istega večera povsod iskat, a brez vspešno.
»redka izjema«, da je imel vsikdar odprte »roke in odprto srce« za svojega bližnjika, in da ga bo pogrešala tudi domovina,
pa trdi »Slovenec«, da je bil pokojnik »krokar prvo vrste«, da je v »Narodni kavarni« »demonstriral z revolverjem«, »razbi-
»sproti za vsako žarnico z goldinarjem plačal« in da mil je »menda preobila pijtča zmedla možgane«.
Bolj temeljito pač ne morete iti navskriž sodbi z dveh strani o istem človeku. Absolutno izključeno je, torej da bi bili na obeti straneh govorili stvarnost in ljubezen do resnice.
V slavospevu »Slov. Naroda« utegne biti kaj pretiranega, vsakako pa bi bilo nekoliko bolj — krščansko, da so se pri »Slovencu« nekoliko bolj držali pravila: De mortuis nil nisi bene.
naj se postavi že v proračun za leto 1902. ' DUNAJ 15. (B.) Mej doslimi spisi je nadalje interpelacija poslanca Bennatija, ti-čoča se predpreiskave proti propovedniku P. Colleoniju. Interpelacije kažajo na težko razžaljenje italijanske kraljeve hiše po znani propovedi v Vodnjanu ter pravijo, da se je predpreiskava vodila na način, ki je nasproten načelom objektivitete. Interpelantje pravijo, da se agitatorični kler vspodbuja s tem v svojem pogubnem početju ter da vedenje oblasti meče ^udno luč na lojalnost med Avstrijo in Italijo. Vprašujejo torej, dali hoče vlada postaviti jez zlorabljanju altarja in propovednice v agitatorične namene. Na to je zbornica nadaljevala razpravo o ljudskem | šolstvu. Prvi govornik, poslanec Hrubv je , polemiziral proti včerajšnjem izvajanjem na- | (^^f&^^^^^^ISISISSfSI
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
nikih, učiteljih itd. Dobivajo ae v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skafljica stane 60 stotink.
učnega ministra.	^
Vojna v južni Afriki.	(g
LONDON 15. (B ) Glasom včeraj pri- ^ občene liste o izgubah se je dne 12. t. m. pri Machavie (?) pripetila železniška nesreča, f^ na kateri je 13 angležkih vojakov prišlo ob | ^ življenje, 13 pa je bilo ranjenih.	^^
LONDON 15 (B) »Daily Mail« poroča ^ iz Pretoiije včerajšnjega dne: Vodilni burski ffl odposlanci imeli so včeraj z višim komisarjem Milnerjem pogovor, katerega se je udeležil (ff tudi lord Kitchen^r. Kitehener bo nadalje 1 vodil zapričeta pogajanja, Milner pa odpošlje burske predloge kolonijalnemu ministru Chamberlainu.	'
Aleksander Len Sinzl
Prva la saj večja tovarna pohlltva vseh vrst.
-«t TRST -
ZALOOS: i Pluza Ronite H. 1 I (šolsko poslopje) la Via Rlbarga it. 21 Telefon *t. 870.
-mcx-
Velik Isbor tapecarij, zrcal in slik. I«-nfcja aaročbe tndi po posebnih načrtih.
Cen« braa konkurenoo.
TOVARNA: Via Tsta, vogal Via llaritaeee
, ILOmmil CEHI 21ST0IJ II FSilKO Imenovanje škofa za tržaško • kopersko 0 Predmeti postavio se na pai obrod škofijo.	' flj	atl železnico franKO,
DUNAJ 15. (B) »Wr. Ztg.« objavlja:'® X>g. veli?, cesar je ioieiiaval rektorja nem - SSiSiSGfS&S^iV^^^i^i
i
st g
Sf &
&
s a
i
a
m ©
Dobro jutro ! Kam pa kam?
(frem kupit par čevljev !
Svetujem Vam. da greste v ulica Rihorgo st. 25 po domače k Pierotu. l am v<lobite vsake vrste obuvala za moške, žensko in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno vsakovrstno obuvalo ter sprejema na-ročbe na det»elo i 11 drobno.
J.ustnik : Peter Rehar.
F F L I J A L K A
c. 11 pri?, avstr. M\\m zavoda
za trgovino In obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vrednostnih papirjin na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz '2\\ 30-dnevni odkaz 2%#/t
30- „	-1 33 40 u
3-mesečni S- „
91 Of £ * t 91 C
I
Izza mnogo let
preskušeno domače zdravilo
Frana vvilhelm
lekarnarja
E «
® L.
« 2
_	3 ==
c. in kr. dvornega zalagatelja
jfeukirchen, spodnje avstrijsko.
Fran Wilhelmov odvajajoči čaj
Zavitak K 2.— Po~tni zavitek 15 aa vitko v K 24-.
VVilhelmov zeliščni sok
1 stekl. K 2.50. Po~tua pošiljatev 8 stekl. K lO. C. i n kr. pri v.
WilMmova tekoča maža „Bassorin"
1 žkatljiea K 2. Postna po^iljatev 15 kom. K. 24.
Uilhetmov obliž
1 ikatlja' 80 utot 1 ducat -katljic X 7.—.
5 ducatov ž-katljic K 30.— Poštne pošljatve franko zaboj v vse avstro-ogerske postaje.
VdoMva be v mnogih lekarnah v znanih originalnih paketih, kj«r jih pa nimajo se pošiljajo.
Frane JVlartipis
p os e st n i k
je danes v Ko miži (Dalmacija) v Gospodu zaspal v starosti let in previden se svetotajstvi za umirajoče. Globokoužidjeni mu sin dr. Josip in sinaha Viktorija, roj. Miklančič, naznanjata v svojem in v imenu vseh sorodnikov to ne-nadomesljivo izgubo prijateljem in znancem. T UST, 14. aprila m*.
Ta objava velja kakor direktno obvestilo.
Albert Brosch
Trst. — Tla S. Antonio 5 — Trst.
—** Kožnlar in izdelovalec kap ^
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožnhovine in kap za civilne in vojaške oeehe.
Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju.
na pipma. katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taks 3 t krepost z dnem 24. junija. 28. junija in odDosnc 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavati.
Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti.
Nakaznice
pa Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov. Trop:iv*e Keko kako v Zagreb, A rad. Bielitz, Gablouz, Gra le / fcibinj, Inomoptu, Czovec. Ljubljano, Line, Olomcu Keichenberg. Saaz in Solnograd. brez tro-kov.
Kupnja in prodaja
bitku 1°00 provizije.	-
Irkaso vseh vrst pod naiumestnej^irni pogoji. « Predujmi. .1 .mčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Beroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano. NaSa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke
italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da - r?brai denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
Naznanjamo vsem vešČakom, častnikom postnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro. da smo oprejeli edino razprodajo novoiznaj-dene originalne genf-^^^^^^^^^^^	^^ ske 14 karatne re-
iJJš^Kf niont. ure zlatega-
^H^^^^kIETelektro-plaque, rse-
stav ^iastiaue'i* Te
ure imajo protimag-^^^^^^^^	netične precizisk
urni stroj so najtaućneje regulirane in preskusen in dajamo z vsaako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-nnjdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit 9 14-karat, zlatom, takoT da je podoben čistemu zlatu, in ve-čaki jo ne morejo razločevati od prave ure. ki velja H> kron. Edina ura n:i svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli Kmo v <> mescih 10000 dodatnih naročit in okoli 3(KI(I pohvalnih pisem. Cena uri s a gospode ali dame le 1<> kron poštnina in eol-nina prosta Vsaki uri je brezplačno pridejam moš-njičfk o.l usnja Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospo le ali dame itudi ovratnjice) po 3 — ;"». — in s. — K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu.
Saročbe je pošiljati na Razpoiiljanje ur ..Cltronos Basel (Švica). Za pisma v fevioo je staviti znamko za 25 stot.. na dopisnice 10 stot.
Lekarnar Thierry (Adolf) Limited
pravo stolistno mazilo
je najjače mazilo, ki oblažf bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke.
Vdobiva se po lekarnah. Po pošti franko 2 lončku
K 50 stot.
Lekarnar TMerry (Adolf) LimM v Frepfli pri Rogato
(Rohitsch-Sauerbrunn.)
Naj se izogibije ponarejanj ter pazi na zgornjo, na lončku utisnjeno varn. znamko in tvrdko.
lija i Ilalij
TRST. - ul. Malcanton 4. - TRST.
Velik izbor
pohištva, ta peca rij. oo-ie-
dal	in	okvirjev	po nizkih
		cenah.	
	l>o	i se kon	kurente !
XXXXXXXXXKHXKXKX
3van ^ngdi
i
MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR
NA UPGSLED.
ca
UJ
oc
I—
o a.
UJ <
co
POMADA od LILJANA. ^ "S. ANTIRHEUNfN
V s«
Brez olja in masti! Ne napravi ^^ zeiodiue bo. samo vsako lice nežno in po- ^^^ iezm. težka prei.a»-mlajeno. nego tudi belo in ^^^ janja pri pomaokaju teka, brez peg. Solnčne pege ^^r koicaaj«, resici in bruhanju, k^«-i Odpravi vsak Z upo- ^^ prenapeti ielodec, zaslišuje naral krrt raho	PPna ^	* g'"« (kongestije), Neresne bolem., ka^.j
ISie. uenaa	praae bo>«.ti, V»tem r.obne boiefine, gliste.
• • • o o i u zlato žilo zdravi 0 • c
I Ione. gl. 150;
antecipatno 'lesar 2 gl.
»red.
99
ŽIVOTNI
AL V AT
MAZILO
proti trganju in zbadanju v rokah. Cena 1 lončić 1 g"d. 50 nvč. 2 lončića 2 gld . 4 lončići gld. 3 20
poiHuirio vr^il ako deuar naprej i
poiljc
BALZAM
zlatenico
oR"
\<n
bolezni, odstranjuje
On čisti kri, ker je najbolj«« domače zdrarilo za notranje in Tnanje
tke ter. tem dalj Sa čloreSko življenje. On zdrari vse mogoćein stare rane, kakor tud. ki ao označene
— 48
„S
Prof.
Dr. Concilije
INJECTIO VEGETABILE
H. 1., n. I III. ter
CAPSULE VEGETABILE
za tajne bolezni
druge bolezni ki »o označene t navodila pridejanjem vKikcmu lončiču.
otn iS atekleničič 2 gld. SO nove., 24 stekleni«« 4 ffld. 5o atekleničič 8 gld. a poštnino ako se denar naprej pošlje lekarni
p^	naj se pošiljajo na
skladišče
Cena oi nove
O
Naro Čbe
A L V A T O v Varaždinu
(Hrvatsko)
glavno
FR. RIEDLA
lekarna k „SALVATOEJU1 VARAŽDIN (Hrvatsko)
UJ

NAJBOLJŠE DOMAČE ZDRAVILO

\
ulica Canale 5
zraven cerkve sv. Antona novega
je edin! tovarnar eopieev vseh vrst in šcetk, nahajajoč se na tržaškem trgu ter zamore konkurirati z vsakomur.
VELIK IZBOR velikih šoetk od grive ali korenik tudi maiili. Angleške šeetke za čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke šeetke za zobovje čistiti, specijalitete za parfumovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah.
HXXXX*XX*HXXKKXK
Posojila
J
Starbinsko podjetje
Stavbfnsko podjetje
G. TONNIES
Ljubljana.	X
1 iiana n mizarsko orodje in pariete, stavbinsko in metno tljnčarstvo.
W Belalnica konstrukcijo železa itd.
Sprejema naroČbe za vsakovrstna m zarska dela kakor : kompletna okna za cele stavbe in i zložna okna na rreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in drusega N/ pohištva v vseh zlogih. — Podom mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, ^ od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvomice' na vreteno i ta. itd.
Proračuni brezplačno.	Reference prve vrste na razpolago.
proti povrnitvi v T in pol letih vdobć c. kr. častništvo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki bo udje kakega pen-zijekega zaklada.
Posojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, urednostne listine, rentć, vžitke, zavarovalne police itd.
Obrniti se na Hinko Giberti, ul. Canale 7,1.
Tvrtlka Schivitz & C.i v Trstu
inženjerja Živica se priporoča svojim rojakom. Pro-I daja stroje iu orodje za kmetijstvo in obrtnistro in i vse dotične predmete najbolje sestave in izdelitve pc i rajDižjih cenah. Posebno priporoča svoje nepreneh-. Ijive stiskalnice za grozdje, tropine in gadje. svoje J dobro znaie Skropiluiee proti peronospori in drugim sadnim boleznim in mrčesom, brenta če „Emeije", la-gleje in trdneje od lesenih in železnih. Izdeluje načrte in tudi izvršuje dela vodovodov, vodnjakov, eest. mlinov in druzih industrijaluih podvz»tij. Popravlja tudi stroje.
Bogata njena zaloga in pisarna nahaja se na vogl ulice Ghega in Trgovinske nlice.
Lahoni nas bojkotirajo Nemci Nemce podpirajo Slovani mi trpimo.
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra (P azza Rosario pod ljud. 5olo
Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke.
Postne naročbe se izvrse takoj. Posiljatve ao poštnine proste.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne n&iočbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster. ZalagatelJ uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr; priv. avstr. Lloyda.
„Anino Id Mi"
krčma
v ulici Geppa stv. 14. 7očl vina prve vrste:
Bela vipavska . . . liter po 36 kr.
.... I, „ 36 „ Istrski refošk .... „ „ 4-8 „ Kuhinja domaća, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., crno istersko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood SO litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip F ur lan f lastnik.
Velikanski izbor pohištva
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev, tapeearij vseh vrst, robnih kovcekov in velikih kovcekov vseh vrst ])«> načrtih železni/.. Naroehe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju.
Spoštovane slovenske espflinie i
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-jftetodijevo
cikorijo.