/
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izckija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/11!
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 29%. 2994 in 2050
COVENEC
Ček. račun: Ljub-ljuua št. 10.651) in 10.349 za iuserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitur-jeva 6. telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
\a postajes: London
Pariška konferenca je čustveno zbližala Nemce in Francoze — Londonska naj spoprtjazm Francoza-upnika s Nemcem laliranim dolžnikom — Velik
naval državnikov v angleški presiolici
Se bo Nemčija spametovala ali ne?
Ljubljana, 20. julija 1951.
Pariška konferenca med odgovornimi državniki Francije in Nemčije je torej končana. Vsi tisti, ki so z veliko čustvenostjo spremljali potovanje prvega nemškega državnega kanclerja po vojni v Pariz, bodo seveda razočarani nad komunikejem, ki sta ga Laval in Briining o rezultatih te konference i/.u Iu. Z občudovanja vredno odkritosrčnostjo namreč državnika povesta, da sploh nobenega jiozitiviiog.-i re/.ul- ' tata nista dosegla, ampak da se bo \pr nuje kreditne pomoči Nemčiji obravnavalo dalje v Londonu pred mednarodnim fo utnoui.
Ba.š ta okolnost opravičuje zaključek, da pariška konferenca ni bila kar tako brez vsakega uspeha. Zakaj francoska vlada je že pred dnevi odločno izjavila, du se londonske mednarodne konference sploh ne bo udeležila, ako se med Francijo in Nemčijo preje ne sklene sporazum. Nekaj se je torej v Parizu le doseglo, kar bi utegnilo biti bistvene važnosti, čeprav se ni moglo še konkretizirati.
To slednje pu je čisto razumljivo in noben pameten človek kaj drugega ni mogel pričakovati. Rešitev nemške gospodarske krize jc težaven problem za obe stranki. Nu eni strani jc francoska vlada, ki ne more prihrankov svojih državljanov zaupati nemški državi, če nima gotovosti, da se bo ta denar res porabil v ozdravljenje nemškega gospodarstva, ne pa pomagal okrepiti stališča tistih, ki delajo na nasilni iz-premembi sedanjega stanju v Evropi. Nu drugi strani je Briining, ki upravičenost francoskega stališča vsaj v stvari sami gotovo tudi sam uvi-deva, vendar pa meni, da Francija zuželjene sigurnosti ne bo dosegla |>o izrecnih političnih pogojih, ampak da bo prijateljsko politično sodelovanje med Francijo in Nemčijo vzklilo šele kot rezultat ukrepov in postopkov Francije, ki bodo Nemce prepričali, du imajo v resnici opraviti s prijateljem. Vidi se torej, dn obe stranki v enem oziru gresta diametralno narazen. Ljubezen in zaupanje se po stari izkušnji pač ne dasta nalagati. Zdi se tudi, da obe stranki nekatere stvari, za katere rabita isto inie. popolnoma različno pojmujeta. Tako na primer Francozi »političen moratorije, ki nuj bi trajal med obema državama vsaj deset let, razumejo gotovo tako. da se morajo Nemci izogibati vsega, kar bi v kakršnemkoli že pomenu kazalo na stremljenje, dn sc verzajsku mirovna pogodba i/premeni, dočim Nemci očividno smatrajo, da mora pod to besedo biti zupopadeno tudi prizadevanje Francije, da pride takozvanim .upravičenim' nemškim željam po reparaturi sedanjega političnega stanja nemške države koli-kormogoče nasproti.
Vrhtega pa je treba tudi pomisliti, da sporazum ni težaven samo zaradi velikega vprašanja nemško-fruncoskcga političnega zbližanja in sodelovanja, ki pravzaprav izključuje pojem premirja, katerega je, kakor trdijo, iztuhtal Henderson, ampak da ni prav nič težja finančna plat vprašanja. Zdi sc — kajti francoska vlada sama dosedaj ni o tem ničesar izjavila — da Francija predlaga neke vrste kontrolo nad uporabo mednarodnih kreditov Nemčije, kakor je to bilo pod Davvesom. dočim Nemci to absolutno odklanjajo kot restavracijo >in peiusc. Nemcem niti misel, du naj bi se za amortizaci jo in obrestovanje mednarodnega posojila zastavile carine ali kakšni drugi državni dohodki, ni simpatična, čeprav vedo. da bodo v to kislo jabolko končno le morali ugriznili.
Tretji faktor, ki zelo občutno, mogoče celo najobčutueje ovira sporazum, je Franciji ne-pomarljivo sovražno razpoloženje nemškega nacionalizma, ki dr. Briiningu veže roke. da mora vsak francoski predlog sprejemati z neštcvil-nimi pomisleki, četudi bi stvarno ne bili utemeljeni. No drugi strani pa je čisto razumljivo, da se vsa francoska javnost, kolikor je spravljiva in miroljubna, boji, da ne bi Laval in Briand preveč koncedirnla Nemčiji, ki jc vse velike žrtve I1 ranči je za mir dosedaj slabo po-plačevaia.
Iz tega se absolutno ne sme sklepati, du jc sporazum nemogoč. Odkritosrčen razgovor med vodivnimi državniki obeh narodov ni mogel biti brez velike koristi. Obe strank; točno vesta, pri čem da sta, kaj more onu zahtevati, kaj druga uuditi, iz osebnega stiki po bo tisto zaupanje, kj se ne da narekovati nc enemu ne drugemu narodu, še ni,,lažje vzklilo. Tako zaupanje se lnhko naenkrat pojavi — ne kot Kttk čudež, ampak ko! nenadni piodor najplemcnitcjših »liani ilti (idile duše skozi debelo plast sovražnih instinktov. To se je v zgodovini že velikokrat opazilo. Zato ne smemo izgubiti upanja, da bo v Londonu prišlo do konkretnih sklepov, ki bodo nemškemu gospodarstvu prinesli nujno pomoč.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno in deževno vreme. Coz dva dni preneha dež, vendar še vedno hladno vreme.
Pariz, 20. jul. tg. Po dineju, ki se je vršil v nedeljo na Quai 'Orsay, je prišlo zopet do sestanka nemških in francoskih ministrov v notranjem ministrstvu. Sestanek je trajal od pol 10 do 11. Izdan je bil sledeči komunike:
V poslanici je bil izjavil državni kancler dr. Briining željo priti direktno v slik s Irancosko vlado, da bi se poiskale možnosti skuptio sodelovati na zboljšanju oduošajcv med Francijo in Nemčijo. Francoski ministrski predsednik jc nato odgovord, da z zadovoljstvom pričakuje lak razgovor, ki je posebno važen radi gospodarskega in finančnega položaja Nemčije in vpliva toga stanja na druge države. P;11 tega so se zastopniki obeh držav sestali IS. in 19. jul. v Parizu. Vsi so bili v tem edin.
da je ta sestanek zelo važen in so se zavedali, da mora biti ta sestanek pričetek zaupnega sodelovanja. Državni kancler je v pravi luči razložil vse velike sedanje krize. Zastopniki francoske vlade, ki priznajo resuobo te krize, so izjavili, da so po gotovih tinancielnih garancijah in političnih pomiru-jočih ukrepih, pripravljeni razpravljati podrobnosti za finančno sodelovanje v mednarodnem okvirju. Od sedaj naprej hočejo zastopniki obeh vlad pod-črtavati svojo voljo, iskati ugodne pogoje za uspešno sodelovanje na političnem in gospodarskem po-'iu. Fdini so si v tem. da njihov trud mora privesti do zaupnega sodelovanja v atmosferi miru in go-: tovori.
rfj^i,-/;1
tz
Pariz, 20. jul. tg. Vodilni možje so se razumeli. Da se to medsebojno razumevanje poglobi, je državni kancler dr. Briining povabil francoskega ministrskega predsednika Lavala in zunanjega ministra Briauda na protiobisk v Berlin. Proti polnoči skupno izdani komunike jasno kaže, da je ureditev vseli podrobnih vprašanj prepuščena londonski konferenci. ki se prične v ponedeljek zvečer. Kljub temu pa so se državniki porazgovorili že v Parizu o vseh vprašanjih ter dosegli tudi v večini od njih vsaj delno jasnost. Pri tem je bilo izhodišče vseh razgovorov akutna kriza v Nemčiji, ter kreditna pomoč nemškemu gospodarstvu.
Ugotovilo sc je, da je potrebno ustvariti konzorcij vseh onih držav, ki imajo večje kraktoročne kredite v Nemčiji, kar velja posebno za Ameriko, Anglijo. Holandsko in Švico. Ustvaritev takega konzorcija je potreben predpogoj za vsako nadalj-
njo akcijo. Poleg tega pa se je ugotovilo, da potrebuje Nemčjia pod gotovimi pogoji takoj večji kredit kot podlago za vzdrževanje ter razširjenje svojega denarnega toka. Ako bo ta kredit res potreben, se bo odločilo šele v prihodnjih dneh, ko bodo ukrepi o bančnem prometu razveljavljeni.
Nadaljnje vprašanje je v tem, kako naj se ta kredit spravi v tok. Kar se tiče vprašanja garancij, ki jih zahteva Francija, je seveda Francija v zaupnem razgovoru v i arizu razložila nemškim državnikom vse svoje pomisleke z bodočnost. Vendar pa do kake formulacije francoskih želja in zahtev ni prišlo. To pa ne izključuje, da bo v Londonu prišlo do natančnejšega razgovora o teh stvareh. Zgleda, da se Nemčija ne bo omejila na enostavno odklonitev francoskih zahtev, temveč bo stavila pozitivne predloge za bodočnost ncmško-francoske politike.
\ ho dai London?
London. 20. jul. tg. Sinoči ob 10.30 so prispeli po programu v London zunanji minister Henderson, amerikanski državni tajnik Stimson in ameriški zakladni tajnik Mellon. Na kolodvoru so jih pričakovali ministrski predsednik Macdonald. dalje francoski poslanik, ameriški poslanik v Bruslju in ameriški poslaniški svetnik v Londonu.
Evropski vlak
London, 20. jul. tg. Ura je četrl na B. V dveh minutah pride Evropski vlak«. Ta označba je danes pni upravičeno, kajti zastopniki ~i največjih kontinentalnih držav se pripeljejo k skupnemu sestanku.
Vlak počasi privozi in se ustavi. Iz prednjega vagona se prikažeta Laval in Briand s svojim spremstvom. Henderson jih pozdravlja po francosko, Mac. Donald po angleško. Pozdrav je resen. Nato se podasta angleška ministra k zadnjim vozovom, kjer so ta čas izstopili dr. Briining, dr. Cur-lius in italijanski zunanji minister Grandi.
»
Politični moratorij
London. 20. jul. tg. Angleški tisk gleda na konferenco med zastopniki 7 držav zelo optimistično. Poročevalec -Daily Ucralda« iz Pariza piše, du se sme upati, da nc bo prišlo do nemogočih in
nesprejemljivih zahtev nu škodo Nemčije. Mož- • 110 je najti politično formulo, ki bo zadovoljila Nemčijo, kakor tudi druge države.
Evropska petletka
Po poročilu istega dopisnika, ni bilo v pariških razgovorih več hesede o politični garanciji Nemčije, pač pa se jc govorilo o »političnem moratoriju«. po katerem naj hi se skozi pet let nobena stran ne. spuščala v polit, avanture, ki hi ogrožale evropski mir. Po Hendersonovem prizadevanju ho prišlo v Londonu prav gotovo do izdelave pet- 1 letnega načrta za pomiritev Evrope. Nemčija bo . pristala na to. da omeji dela pri izdelavi nove j nklopnc križarke na minimum in da ne lin pričela z gradnjo novih ladij. Zato pa bo Francija ustavila tudi gradnjo nove bojne ladje, ki jo je začela gra- i diti kol odgovor na nemško oboroževanje. Končno jc načrt turkizacije Nemčije z, imenovanjem kontrolne komisije čez nemške davčne dohodke, praktično odpadel.
Kot dnevni red konference bo po Dnilv Tele. grapli« sledeče: prilagoditev Hooverjevega načrta pri Joungovem načrtu, dovolitev dolgoročnega posojila Nemčije, za njim pa javno posojilo, finan-cielne in gospodarske garancije Nemčije za ta posojila ter končno odpiranje kreditov državam Male antante.
Nov nemški manever
1500 dinarjev stane odslej nemški izhodni vizum — Razburjenje v Avstriji in v Švici — Zadnja kitica avstro-nemške lirike
Berlin, 20. jul. d. Na podlagi paragrafa 48 | državne ustave je vlada izdala sledečo drakonično j naredbo, ki bo skoroda onemogočila Nemcem po- ; tovanje v inozemstvo, one pa, ki se že tam naha- | jajo, poklicala nazaj v naročje svoje matere-domo-vine: vsak nemški državljan, ki ima svoje redno bivališče v Nemčiji in ki želi potovati za nekaj časa v inozemstvo, mora plačati posebno letoviščarsko takso 100 mark (1400 Din), ko prosi za izhodni vizum. Oni, ki bi se proti tej naredbi pregrešili, bodo kaznovani takoj na mestu z globo 14.000 Din. Ako vlada uvidi potrebo, da se potovanja v inozemstvo še bolj omejijo, je pooblaščena takso za vizum povišati za 100 odstotkov. Naredba velja za dobo od 22. jul. 1931 do 10. oktobra 1031. Sprva je nemška vlada mislila napraviti izjemo za Avstrijo, češ da bo Avstrija silno trpela, ako izginejo nemški letovišča^ji, toda naposled je vendarle zmagalo načelo, naj se naredba izvede za vse enako. Z Dunaja prihajajo vesti, da je ta naredba povzročila po vseh letoviščih veliko pobitost, ker so prizadeti pred vsem oni Nemci iz manj premožnih krogov, ki so lahko potovali v Avstrijo, ne pa na morje radi previsokih cen. Nekateri dunajski listi tudi ne prikrivajo svojega ogorčenja nad postopanjem nemške vlade ter ji očitajo, da jc brezobzirna napram vedno zvestemu bratu, ki se nahaja v težkih prilikah.
Toda, gospodarstvo je veliko bolj prozaično kakor poezija politike. Prekrasna visoka pesem o carinski uniji med dvema nemškima sestrama je dobila sedaj svoio zadnjo kitico, ki je brez rime napisana v surovi vsakdanji prozi. Tudi od drugod,
kakor recimo iz Švice, prihajajo odurni glasovi listov, češ da se Nemčija zelo lepo zahvaljuje za denarno pomoč, katero so ji nudile švicarske banke, ker hoče sedaj izprazniti švicarske letoviščarske hotele.
Nemčija gospodarsko aktivna
Berlin, 20. jul. Po najnovejših statističnih podatkih je znašal nemški uvoz v prvem polletju 1931 3700 milijonov mark in izvoz 4.518 milijonov mark. Torej je izvoz prekašal uvoz za 818 milijonov mark. Temu prebitku 818 milijonov je treba dodati še 250 milijonov mark. ki jih je Nemčija plačala na račun vojne odškodnine, tako znaša skupni prebitek 1.008 milijonov mark.
Krak za krakom
Bremen. 20. jul. tg. Vodstvo bremenske banke Schroeder, komanditne delniške družbe poroča: Splošno znana velika gospodarska kriza, ki se posebno kaže v zadnjem času, je prisilila tudi naše podjetje, da za nekaj tednov zapre svoje blagajne. Pogajamo se resno z bremenskimi in zunanjimi gospodarskimi krogi za pomožno akcijo.«-
V njegovem koncernu se nahaja cela vrsta drugih podjetij, kakor li. pr. Nemška paroplovna družba Hansn. Scveronemšku tovarna kamenih izdelkov in druge.
Nemški državni kancler Dr. Briining. ki je prelomil z nemško politiko in išče prijateljstva s Francijo.
Predsednik vlode na odmoru
Belgrad, 20. julija. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve armij-ski general Peter Živkovič je odpotoval v Varaž-dinske toplice na zdravljenje, kjer bo ostal nekaj časa.	'
Poboi na bolgarski meji
Belgrad, 20. juljia. AA. Snoči okoli 22 je 'trčila ob bolgarski meji nedaleč od vasi Prevalicc naša patrulja na 4 neznane oborožene osebe. Ko je patrola neznance pozvala, naj se ustavijo, so neznanci otvorili ogenj na našo patrolo. Potrola je odgovorila s streli. V borbi sta bili dve osebi ubiti, ostaii dve pa sta pobegnili v pravcu bolgarske meje. Pri ubitih so našli dva nahrbtnika, 2 puški, eno bombo, en revolver, 2 pasova z naboji za puške, 10 revolverskih nabojev. V nahrbtnikih pa je bila hrana in sanitetni materijah Preiskava se vodi na licu mesta.
Evh. kongres v Vojvodini
Suhotica. 20. julija, ž. Za veliki Kvharistični kongres v Siihotici, ki sv vrši 14. iu 15. avgusta, vlada v vseh severnih krajih velikansko zanimanje. Računajo, da se ho verske manifestacije udeležilo preko 100.000 ljudi. Odlior za prireditev tega kongresa ima ogromno delu. vsa Suhotica pa pripravlja in krasi mesto za čim lepši sprejem tujcev. Dne 17. avgusta oh (i zvečer hodu litauije s pridigo. Ves 15. avgust bodo svečanosti. Povrnil se je škof ni.sgr. Budanovič, ki je Iti I na počitnicah, ki poleg svoje dolžnosti sprejema nove dijake za semenišče.
Nemško-madjarska tr$. pogodba
Budimpešta, 20. julija, ž. V soboto zvečer so bila uspešno končana imidjarsko-nemška trgovinska pogajanja, ki so se začela v Berlinu in se končala v Ženevi. Delegati madjarske in nemške vlade so podpisali v Ženevi trgovinsko pogodbo, ki jamči madjarski pšenici zaščito carine, vendar je za to (»otrebna še odobritev drugih držav, ki imajo z Nemčijo trgovinske pogodbe. Pogodba med Madjar-sko in Nemčijo stopi v veljavo po obojestranska ratifikaciji.
Samouprava del. zavarovanja
Belgrad. 20. julija. 1. Današnja Pravda prinaša iz Zagreba sledečo izjavo ministra za socialno politiko in narodno zdravje <lr. Kostrenčiča: Splošna gospodarska kriza se čuti tudi v delavskem zavarovanju. Vendar upam, da se bo tudi la kriza lahko prebredla. Prepričan sem. da bodo šla dela v redu naprej in da bodo na eksponirana mesta prišli le strokovnjaki. V prvem redu želim vjiostaviti zvezo delodajalcev z delavoL V to svrlio sem zahteval od delodajalskih in delavskih zbornic predloge glede postavitve komisarjev, ki bodo vodili pogajanja, dokler se ne uve<le samouprava v delavsko zavarovanje. Pri tem ne bom postopal po osebnem okusu, temveč po predlogih delodajalskih in delavskih zbornic. Moj današnji program je odvisen predvsem od razmerja, kako velika so dela, ki jih je treba dokončati. Pri tem pa moram omeniti, da je mnogo del že dokončanih. Vsekakor je potrebno ugoditi čimbolj delavstvu, seveda se pri tem ne smejo preobremeniti delodajalci, ker bi bil to vzrok mnogim nevoljam. O mojem programu vam lahko povem le to, da ni takega dobrega programa, ki ga slabi ljudje ne bi uničili, in ni slabega programa, ki ga dobri ljudje ne bi rešili. Danes sem v Osrednjem uradu razpravljal o slučaju invaldditete, onemoglost/i in starosti. Predvojni zakon je to zavarovanje odlagal na poznejši čas. Delal bom na tem, da se lo zavarovanje izpelje v obojestransho zadovoljstvo. Sieer se pa tudi v programu kraljevske vlade od 10. julija 1929 govori o izvajanju zavarovanja za slučaj onemoglosti in starosti. Ponovno naglašani. da se vsa vprašanja glede zavarovanja rešujejo v ozkem sodelovanju z delodajalci in delavci.
Italijanske serenade — Grčiji
Atene, 20. julija. AA. Ukinitev vizuma s strani Italije pozdravljajo listi kot nov dokaz zbližanja med obema državama. Vendar ta ukinitev ne velja za potovanje na Dodekanez, in zato opozicijski listi ogorčeno protestirajo zoper raznarodc vanje Grkov tudi na tem polju.
Resen položaj v Španiji
Madrid, 20. julija. AA. Položaj v Španiji se je zelo poostril. Paroplovna zbornica je preicla iz Barcelone obvestilo, da bodo paroplovna društva usmerila svoje ladje, ki so na poti v Barcelono, v druge lukc, ker grozi stavka oomorščakov.
Časiitajmo poljski vladi!
Vodja Ukrajincev izpuščen iz zapora — Demisija preganjalcev ukrajinskega
naroda — Izgledi za btjižnji sporazum ugodni
Lvov, 17. jul. iv. Ureditev ukrajinskega vprašanja le zelo polagoma napreduje. Od mojega zadnjega poročila meseca februarja, pravzaprav sploh ni nič napredovalo. Takrat sem opozoril na gotovo dobrohotno razpoloženje poljskih oblasti, da se pobotajo na lep način z ukrajinsko narodno manjšino. Reklo se je, da je poljsko vlado dovedel do miroljubnega stališča strah pred bodočim zasedanjem /.veze narodov, ki naj bi obravnavalo znova pritožbe Ukrajincev. To ne bo popolnoma res, ker imamo vtis, da hoče Poljska to rano ozdraviti iz golega spoznanja, da je Ukrajincem storila krivico, katera se mora popraviti, predno bo rodila posledice. Pretekli teden je bil izpuščen iz zapora sloviti vodja Ukrajincev dr. Levicki, ki je bil v zaporu že celih '1 mesecev. Par dni pred njegovo osvoboditvijo ga je v zaporu obiskal visok dostojanstvenik notranjega ministrstva, kar je vzbudilo veliko začudenje in mnogo novih pričakovanj v domoljubnih ukra-■ inskih krogih.
Senzacijo je povzročil tudi odstop notranjega ministra Sladkovvskega in gališkega vojvode Ra-koniecznikosa, ki sta pravzaprav oba odgovorna za vsa nasilstva, ki so se izvajala nad ukrajinskim narodom ter njegovimi prosvetnimi ustanovami. Demisija teh dveh Ukrajincem sovražnih državnih upraviteljev pomeni brez vsakega dvema vesel pre-okret v zbližanju med Poljaki in med Ukrajinci in napoveduje konec brezzakonskega stanja, pod katerim je živel ukrajinski narod zadnja leta. Odgovornega delajo za to poljskega zunanjega ministra Zaleskcga, ki je pregovoril člane vlade v Varšavi, da bo treba napraviti red v vpraanju Ukrajincev, ako hoče Poljska igrati v svetu vlogo velike, močne in etično utrjene države.
Pogajanja od februarja so. se sicer razbila, toda upanje obstoja, da se bodo sedanja končala bolj uspešno. Ukrajinci zahtevajo vedno eno in isto, namreč avtonomijo, ki jim je bila obljubljena v sklepu konference veleposlanikov dne 15. marca
1023. Od tc točke nobeden Ukrajinec ne more in ne sine odnehati. Nadalje zahtevajo Ukrajinci, da se povrne vsa škoda, ki so jo lani napravile kazenske ekspedicije ministra Skladkovvskega. Ni znano, kako daleč grejo poljske protiponudbe. Toda pičle informacije, ki so prišle v javnost, dovoljujejo raznovrstna domnevanja, tako med drugim, da bo Poljska škodo res povrnila in da namerava dati široko kulturno avtonomijo na polju šolstva in prosvete. Dr. Lcvvicki se bo lahko mirno razgovarjal s svojo stranko, česar mu do sedaj ni bilo mogoče, ter bo znal vplivati tia eno in na drugo stran tako, da se bosta poljska ponudba in ukrajinska zahteva približali. Ves kulturni svet, najbolj pa oni narodi, ki poljsko državo ljubijo in ji želijo s slavo obdane bodočnosti, zrejo sedaj nn Poljsko v dobri veri, da bo poljska vlada izvršilo najnujnejšo konsolidacijo svoje države s tem, da vrne Ukrajincem, kar jc njihovega ter si napravi iz nepriiateljev zveste in zanesljive prijatelje.
Pif XI. pred izredno sodišče!
Strahovite grožnje sv. Očetu - 2. legija črnih srajc, bo zadostovala
Rim, 20. juliju. Osservutore Romnno« priobčil jo nekuj izvlečkov i/ znane brošure proti >\. očetu, ki je neduvno izšla v Rimu in katere avtorji so bili po zatrdilu italijanske vlade ure-tirani. Brošura govori o zločinu Ahilu Rattija, italijanskega rcnegata. ki se drzne pod krinko pogluvurjn katoličanov, ki sicer že dalj čusa javno nn«topu nn političnem področju, delati na tem, da bi združil \ sa protifašistična stremljenju nu svetu.« Ali i 1 Ratti, to je papež Pij XI., sc nadalje imenuje navadni lopov. Avtorji tega nesramnega panifleta zahtevajo, da Mussolini takoj odpove konkordat. S sv. očetom in njegovimi tovariši ne bo imel fašizem veliko posln.
Zapreti in obsoditi italijanskega renegntn Vliiln Rattija in njegove sokrivce, bo lalikn stvar. Zato zadostuje legija rimskih črnih srajc. Papeža in njegove tovariše bo sodilo taoistično izredno sodišče. — »Osservatore Romano« priobčuje k temu ie kratek komentar, v katerem pravi, da so morajo osebe, ki so nn takšen 11 »čin užalile s\. očeta, v smislu lateran-skili pogodb soditi kakor žalivei kralja.
»Lavoro Kascistuc je nedavno odkril tajni sestanek sedežu generalnega vodstva jezuit-
skega reda. katerega so se udeležili škof dTler-bigny, znani italijanski jezuit o. Rosa iu še več drugih uglednih jezuitov. Na sestanku se jc | proučil načrt, kako naj bi sc končnoveljavno j
Prva seja madžarskega parlamenta
Budimpešta, 20. jul. ž. Danes ob 10 je bil otvorjen madjarski parlament. Večina zastopnikov jc prišla zelo zgodaj zjutraj v svečani obleki. Prvi seji parlamenta so prisostvovali vsi člani vlade z
prekinili odnošnji med Vatikanom in fašistično j Italijo. Sestanek sc je vršil II. juliju ob 19.25. 1 škofa d"IIerbigny je spremljal njegov tajnik. | ki je Hrvat ali Srb. Vorlutvo Jezusove družbo jc poslalo listu popravek, v katerem odločno i zavrača njegove trditve; kako predrzna je go- ■ nja tega lista, je razvidno i/, okolnosti, da je j škof dTIerbigny sploh odsoten iz Riina. V popravku je tudi rečeno, da ni d'Herbigny-jev tajnik nc Hrvat ne Srb.
Rim, 20. julija. AA. Nn včerajšnjem sestanku kongregacije za sveta oprav iln je papež govoril o sporu z italijansko državo. Omenil je preganjanja, ki jih mora pretrpeti cerkev, in prosil Boga, naj privede njene sovrnžnike na pravo pot in jih reši slepote, s kntero so udarjeni. Papež je končno dejal:
»Resnično potrebujemo čudežev. Prosimo predvsem, da bi spregledali slepi in du bi oni, ki vidijo, tudi razumeli.«
1 Bethlemoni na čelu. Za predsednika je bil izvoljen najstarejši član parlamenta grof Apponyi, ki so ga navzoči burno pozdravili. V svojem govoru je Ap-ponyi naglasi), da do konstitucije nima nikdo pravice dajati političnih izjav. Nato je bilo izbranih 0 tajnikov iz najmlajših članov parlamenta. Grof Apponyi je v svojem ponovnem govoru sporočil navzočim, da -o julri ob 10 vrši služba božja v cerkvi kronanja, ob 12 pa bo izvršena svečana otvoritev parlamenta v prisotnosti guvernerja Hortyja. S tem je bila prva seja parlamenta zaključena.
Novo svarilo sv. Očeta
Vatikansko mesto, 20. jul. tg. Ob priliki prečitanja dekreta o čednostih sv. Katarine L.11-burske, je. imel sv. Oče nagovor, v katerem jo slavil čednost pobožnosti. Brez pobožnosti, pravi papež, zgubi znanost vso svojo vsebino, postane moč sluhu in dobrota slabost. Pobožnost jc posebno potrebna v sedanjem času. Cerkev preživlja težke dneve in 01111 potrebuje molitve. Ves svet ve, da Cerkev preganjajo, da so preganjani najbolj dragoceni sinovi Cerkve, ravno oni sinovi, katere ji je Kristus najbolj poln ga 1 1111 srce. to jo mludinn. Pnpež konča svoj nagovor z besedami: Nočemo hvale, mi želimo samo, da nas pravilno sodijo. Prosimo pn Mater Bo/jo. da sprevidijo oni, ki so danes udarjeni s slepoto.
Drobne vesli
Belgrad, 20. julija. AA. Na osnovi čl. 6 za kona o likvidaciji agrarne reforme je minister za kmetijstvo v soglasju z ministrom za zgradbe pred-j pisal pravilnik o gradbenih conah. Ta pravilnik odreja, da se smatrajo za gradbene cone zemlji-j šča, ki se nahajajo v onih gradbenih rajonih, ki I obsegajo že zgrajene in naseljene dele mesta. Ta , zemljišča so zaščitena in se nc morejo ekspropri-irali v svrho agrarne reforme.
Belgrad, 20. julija. AA. Po obvestilu, ki so ga dobile izvozniške organizacije, je stopila 15. t. m. v veljavo tarifna prevozna olajšava za prevoz živili konj preko Avstrije na progi Rosenbach— St. Gallen. Ta olajšava velja do konca t. 1.
Atene, 20, julija. AA. Grška vlada je sklenila nabaviti 60 tisoč ton nemškega premoga za grške železnice. Premog bo stal 1,9 milj. mark.
Berlin, 20. julija. AA. Disciplinski odbor nemške teniške zveze jc proglasil nad teniškim mojstrom Prennom 6mesečno prepoved igranja.
London, 20. julija. AA. Reuter poroča: Princesa Helena, bivša soproga romunskega kralja Ka-rola, je prispela danes v London. V njenem spremstvu se nahaja njen brat, bivši grški kralj Jurij.
Berlin, 20. julija. AA. V Ilarvvichu so spustili 250 golobov. Večina teh golobov jc priletela naravnost v Berlin.
Cberbourg, 20. julija. AA. Tu so spustili v morje veliko podmornico »tspoir«. Podmornica ima 1570 ton.
Taranto, 20. julija. AA. V tukajšnji ladjedelnici so spustili v morje novo podmornico »Santa-fe«. Podmornico bodo izročili Argentini.
V službi fašizma
Jugoslovanski list o stikih med framasoni in fašisti
Bethlen bo vladal še 5 let
Opozicije ni nikjer — Usodepolni zamujeni trenotki
Budimpešta, 19. jul
Jutri sr sestane novi madjarski parlament. Čeravno so ni bistveno ničesar jzpTenieiiilo v politični orijentaciji državnega zboru, je vendar marsikaj novega nastalo po zadnjih volitvah. Novi obrazi so so pokazali, stare parlamentarne osebnosti s<> izginilo. Končni rezultati volitev. ki so poslale 245 poslancev v drž. zbor, je približno sledeči: vladni blok šteje 193 poslancev. kar pomeni izgubo 17 mandutov. V vladnem bloku sc nahaja Bcthlenova državna stranka s 155 (prej 171), krščanski socialci s 50 (prej 55), vladi prijazni divjaki z 8 (prej t) poslanskimi sedeži. \ luduemu bloku nasproti stoji desničarska opozicija, ki šteje I" poslancev (preje !■<). Lcgitimisti so narasli od 5 na 6, kršč. opozicija je z 2 poslancema nov pojav v parlamentu. radikali so izboljšali svoj položaj od 5 na 5. divjaki pa od 2 na 4. Ta opozicija jc žuli-bog tako nccdinu In tako medseboj ruzdrapuna, dn bo politiki vladnega bloka s svojimi razprtijami več koristila, kakor pa škodovala. Leva opozicija šteje sedaj 22 poslancev, kar pomeni dobiček štirih sedežev. V to skupino spadajo: meščanska stranka, ki se je okrepila od 9 nu tt □oslaneev ter liberului-deniokratični blok, ki je izgubil 2 mesti ter padel na 6, nadalje novona-slali neodvisni deniokratje z 2 sedežema in slednjič divjaki, ki so narasli od I na 5 poslance. Na sredi med vladno stranko in levo opozicijo moramo uvrstiti 10 neodvisnih malokmet-skili poslancev, ki so izvojevuli 6 novih mest. Socialdemokrati, ki pravzaprav tvorijo neke ii<tc zbirališče vseli strank opozicije, so ohranili svojo dosedanjo moč 14. mandatov. Govori j se. du bodo krščanski socialci tudi prestopili v opozicijo, toda po informacijah, ki sem jim dobil, ji- lo zelo malo verjetno, knjti grof Bethlen Im> znal vse težkoče ublažiti, nn drugi strani pu si ni mogoče misliti, dn bi krščanski socinlci hodili skupno z opozicijo, ki zgleda po po političnih bnrvnh. knkor beračeva suknja. Grof Bethlen je torej odnesel popolno zmago in si je celo privoščil luksus. dn je od svoje večine prostovoljno oddal nekaj mandatov opoziciji. Danes se sme brez vsakega dvoma računati s tem, da bo Bethlen vladni nndaljnih 5 let. izvzemši seveda slučaje, dn nnstnncjo v Evropi nove socialne prilike, ki bi obračunale z obstoječim družabnim redom. Napačno bi seveda bilo sklepati i/ volivnih rezultatov, da je Madjarska z. dosedanjo desetletno vlndo Bethlenn zadovoljim, kajti nikjer drugod na svetli ne obstoja tako zastarel volivni red. knkor ravno nu Mndjarskem. V (99. okrajih se vrši glasovanje javno in samo v 40. je tajno. Volitve so ponovno pokazale, du je vladna stranka ravno v voliščih s tajnim glasovanjem najbolj občutno linzudovalo. Kljub zmagi, ki jo jc vlada prinesla iz volivne borbe, obstoja nn Madjarskem med uvidevnimi državniki in |Kilitiki. predvsem pu v krogih, ki sc od blizu huvijo s soeijnlnimi
Bernard Shaw v Rusiji
London, 20. julija. AA. Bernard Shaw je odpotoval v Rusijo, kjer ostane dalj ča6a. Angleški dramatik želi spoznati deželo brez kapitalističnega gospodarstva.
vprašanji ter opazujejo tok sodobne zgodovine, občutek, dn je Madjarska zamudila važen zgodovinski trenotek, ko ni zaupala narodu ter mu dovolila, dn se svobodno izjavi o smernicah madjarske politike. Politično in socijalno nn-zudnjuštvo se kruto maščuje. Po vzgled ni treba iti dalje, kakor v špnnijo.
Zagreb. 20. julija. »Narodna obrana« je priobčila pod naslovom »Jugoslovanski prostozidarji v službi fašizma« članek, v katerem obžaluje, da so je jugoslovanski prostozidarski tišji v sporu med Cerkvijo in fašizmom potrta vil na stran fašizma, in da z neprikriitm veseljem odobrava nasilje fašistične vlade proli Katoliški akciji in proti papežu«. Zanimivo je, da je proti fašističnim nasiljem nastopil ne samo katoliški in krščanski tisk v inozemstvu, temveč ludi liberalno in socialistično časopisje po vseli državah in odobrilo papeževo okrožnico proti fašizmu. Edino liberalni tisk v naši državi dela izjemo in so zavzema za fašizem. »To jo toliko hujše, ker dajo naš tisk moralno pomoč fašizmu, ki je znan kot sovražnik našega naroda in ki brezobzirno uničuje naš živelj v Italiji ter vzgaja italijanski narod za vojno predvsem proti naši državi.« Nato list pripoveduje, kako so bi)o jugoslovanske lože vselej v dobrih stikih z italijanskimi framasoni,
čeprav so bili ti (Sonnino, D'Annunzio in dr.) krb vi, da je Jugoslavija zgubila Istro, Trst in Gorica Za času mirovnih pogajanj niso jugoslovanski prostozidarji nič tdorili zu to. da bi se ti kraji pridružili Jugoslaviji.
Rendez-Vous na severnem tečaju
Moskva, 20. julija. AA. Ruski ledolomilec »Malygin* je včeraj dopoldne odplul v Severno morje, kjer se bo sestal 1. avgusta z zrakoplovom »Zeppelinom« blizu Franc Jožefove dežele, s katerim bo po možnosti izmenjal pošto. »Malygin<; vozi s seboj nad 12.000 pisem, ki jih bo prenesel Zeppclin« na otoke ob sibirski obali. »Malygia« bo posetil še neznane kraje in jih bo filmal. V začetku so nameravali napraviti le izlet. Pozneje pa so sklenili prirediti znanstveno ekspcdicijo, ki bo iskala tudi Amundsena. Vrne se konec avgusta.
Trgovinska pogodba z Avstrijo
Ljubljana, 20. julija. i
Danes je stopila v veljavo nova trgovinska pogodba med republiko Avstrijo in našo kraljevino, ki je bila podpisana že v soboto in katere glavne momente je »Slovenec« poročal že v petek. Prejšnja trgovinska pogodba jc bila datirana s 3. sept. 1929 in je bila t. jul. 1931 odpovedana. Avstrija je po letu 1925 izdala pet carinskih novel, v katerih je hotela zaščititi predvsem svoje kmetijstvo pa tudi ostalo domačo produkcijo, Zaradi teh spremenjenih razmer je prišlo do pogajanj in tako smo dobili sedaj novo trgovinsko pogodbo. Kakor smo že poročali, je ta pogodba posebne važnosti za našo banovino.
V splošnem delu zaključnega protokola ie ostala tako zvana krošnjarska klavzula, ki dovoljuje krošnjarjem iz okrajev Kočevje, Logatec, Novo mesto in Črnomelj prodajati v Avstriji južno sadje in lesne proizvode. Smejo pa tudi popravljati poškodovane predmete, za kar jim je dovoljeno prinašati potrebni materijal s seboj. V Avstriji pa so podvrženi istim predpisom kot domači kroš-njarji, da dobe namreč knjižico za leto dni, katero morajo dati ob prestopu v drugo okrajno glavarstvo vidirati (brezplačno). Napram prejšnji pogodbi so ugodnosti večje, kar je pripisovati intervenciji župnika Škulja ter Zveze domačih lesnih obrtnikov. Nadalje določa pogodba, da velja do 30.VI, 1932. Odpovedni rok je 3 mesece.
Tarifni del je zelo obširen, saj obsega 44 strani. V naši uvozni tarifi so sledeče spremembe:
Jugoslovanska uvozna tarifa
Carinska postavka 138-2 gorčica: carina sc zviša od 30 na 50 zlatih Din. C. p. 154-2 magne-zit: sedanja carina 1 Din, nova pogodba pa odstopa od vezave in tako stopi avtomatično v veljavo avtonomna tarifna postavka 4 zlatih Din. C. p. 214-4 oglikova kislina tekoča od 10 na 15 zl. Din. Nova je pozicija 356-104. Denarnice za drobiž iz bombažne ali lanene tkanine z železnim zapiračem 500 zl. Din za 100 kg. 367-a dežniki, solnčniki, prevlečeni s svileno tkanino od 6 na 7 zl. Din za ko mad; -b z držaji od 5 na 6, ostali navadni od 3.50 na 4.50 zl. Din. C. p. 368-2 obutev in tkanine iz klobučevine 350 na 400. K sploš-nim pripombam glede tekstilij znaša carina 60 mesto 80. C. p, 305 jutine vreče, dosedanja vezana carina 32 zl. Din se ukine in stopi v veljavo avtonomna 70. C. p. 422 deli zabojev za razpošiljanje sliv ukinjena vezava 3.40, sedaj avtonomna carina 10 zl. Din. C. p. 422 oklenjen les od 10 na 15. C. p. 431-2 letve za pohištvo 90 na 110, 3 z inkrustacijami od 100 na 130, 4 poslikane pobarvane od 100 na 130. C. p. 432-3 leseno pohištvo prevlečeno, b, c, č ukinjena vezava 75, 110, 200, torej carine 200, 300, 360. C. p. 435 transmisijska kolesa, lesene škatljo od 50 na 120, hišna in kuhinjska posoda ostane 40, hi-žena od 50 na 240, škatlje od 100 do 240, C. p. 441, vezanost celuloze, katere uvoz je prost, se ukine. C. p. 444 papir ovojni od 14 na 15. C. p. 447 svileni papir od 40 na 50. C. p. 469 čipkasti
papir od 120 na 250. C. p, 470 bergmanove cevi od 60 na 100. C. p. 483 umetno kamenje za brušenje od 35 na 50. C. p. 494 magnezitna opeka od
1	na 1.50. C. p. 543 železne osovine razven železniških od 27 na 30. C. p. 544 kladiva v zvezi z lesom nad 1 kg težka 25 do 28, do 1 kg od 35 na 40. C. p. 546 lopate, motikc, krampi, rovnice v zvezi z lesom, neobdelane 27 do 30, obdelane 32 do 37, grablje, vile, neobdelane od 27 na 35, obdelane od 32 na 45. C. p. 554 vijaki, matice; doslej diferenciacija do 7 mm 30, nad 7 mm 70; sedaj nad 14 mm 30, 7 do 14 mm 40, do 7 mm 70. C. p. 556 okovje za okna, vrata, neobdelano od 40 na 45, obdelano od 50 na 55. C. p. 559 1 žična pletiva, vrtne ograje od 55 na 55. 2a oslali izdelki iz žice od 55 na 60, 2b izdelki neomenjeni od 80 na 50. C. p. 584 izdelki iz kovnega železa la od 22 na 25, lb 27 na 30, lc od 32 do 35, ld orientalske podkve od 36 na 45, ostali izdelki od 44 na 45.
2	obdelani a od 32 na 35, b od 37 na 40, c od 42 na 50, d od 56 na 70. C. p. 632 na sita iz bakrene žice 2. od 130 na 200. C. p. 637 liti izdelki iz bakra 2b od 170 na 200, 3b (obdelane amarture) od 210 do 250. C. p. 838 izdelki iz bakra la od 170 na 200, lb od 215 na 250, 2a od 220 na 250, 2b od 300 na 350, 3 od 500 na 600. C. p. 667 električne lampe od 330 na 400.
Avstrijska uvozna tarifa
Koncesije, ki jih je dala Avstrija, so pred-j vscm ngrnrnega značaja. Tako znaša zn moko po postavki 31 dodatek 3.50 kron, ki so pribije carini j za '200 kg pšenice. Carina za grozdje znaša 10 zlatih I kron, zn namizno sadje (jabolka, češnje, breskve in | marelice) 5 zlatih kron. Uvoz svežih sliv je prosi. ! Za naše krajo je velike važnosti, da znaša carina j za nepakovania jabolka od 1. julija do 15. novembra i 2 zlati kroni, od 15. novembra do 15. decembru ; H zlate krone, po tem čnsu pa 5 zlatih kron. Zgodnji i krompir bo plačal 2 zlati kroni, glavnata solata I.
Suhe gobo (tako zvoni Ilerrenpilze) 10 zlatih kron. j Hmelj je sedaj prost carine, dočini jo doslej znašala i 20 zlatih kron. Zu klavna goveda imajo kontingenl I 10.000 glav in znaša zanje carina 0 zlatih kron za 100 kg. za delavno živino znaša carina po komadu 70 zlatih kron, za junce in junice po komndu (50 zlatih kron, za teleta pa 8 zlatih kron. Zu mesnate prašiče od 40 do 150 kg ostane carina 18 zlatih kron. letni konlingenl pa znaša 21.000 komadov. Uvoz tnko zvan i h špehnrjev, lo je prašičev nad 1.50 kg je prosi. Kar se. bo uvozilo preko kontingenta, bo uveljala avtonomna carinska tarifa v znesku 45 zlatih kron zn 100 kg. Nadalje znaša carina 7. živo perutnino S zla lih kron, za zaklano, očiščeno 15 zlatih kron. Za konje so ostalo dosedanje proli ibi I i vne carine neizprenirnjene. Ker pa t-mo mlade konju pod 2 lcli starosti uvažali v Avstrijo kol klavno živino, je sedaj v pogodbi pogodba, dn se sntalrnjo zn klavno živino samo konji, stari nad 2 leti. Carina z,i mast znaša HO. zo slanino 22. zn slivovko do ."tO", zu vino do 10" 30, od 10 do 14 !55, zn mineralne vode 140. šampanjec 150, salamo (SO. krnnjsko klobaso 60 zlatih K ion. Bučno olje je prosto carine. Ruvuo
tako tudi fanin in ekstrakti iz kostanjevega lesa. Carina zn sita, ki imajo ledeno duo, znašajo s premerom nad 40 cm 25, pod 40 30 zlatih kron. Za sita pa, ki imajo dno iz žime in nad 40 um premera. 40. zobotrebci iz mehkega lesa 0, iz trdega (ročni izdelek) 12 zlatih kron, na izdelke iz suhe robe iz mehkega lesa 8 (15), za kovane žeblje 1-1, za ročuo kovane žeblje za čevlje 21, za žvepleno trakove 10 zlatih kron. Kalcijev cianamid je prost carine.
Pšenični preierencial
Avstriju nam je v novi pogodbi dovolila uvoz 500.000 met. stolov pšenice kot kontingent pri zmanjšanju carine za 3.20 zlate krone pri 100 kg. Ta preferencijal naše pšenice pa stopi v veljavo le, če ga odobre druge |*>godbeiio države, ki uživajo največjo ugodnost. Avstrijska vlada se bo tozadevno obrnila na vse internirane države. Ce pa tega preferenci jala ne bi odobrile, se bodo pričele na novo pogajanja, da se na drug način nadomesti ta prefe-rencijal. Iz vsega tega je razvidno, da praktično zaenkrat o ugodnostih legn preferejicijala ni mogoče govoriti in da za najbližjo kampanjo ne bo prišel
v	poštev, čeprav smo od naše sirani storili vse, da omogočimo njegovo tehnično izvedbo (monapollzn-cijn izvoza žita).
Nadalje so v pogodbi tudi določbo o kontingentu za prašiče. Vlada bo intervenirala pri interesentih, da doseže sporazum o časovni razdeiilvi uvoza, dn lako obdrži ravnovesje cen. Vlade bedo pospeševale tozadevne sporazume privatnih inte reseritov. Uvedena bo ludi številčna kontrola.
Osiale odredbe
Sporazum o živalski kužni bolezni je revidi-j r*n v toliko, dn morn biti sveže in hlajeno koiizer-; virnno meso žigosano, imeti potrdilo o zdravslvt-] nem stanju iu o Izvoru. Konzervirano iiip^o pn morn ; biti opremljeno z izjavo pristojnih oblasti, dn ne i vsebuje substanc, katerih konzuni je v uvozni dr/n-
vi	prepovedan. Odredbe glede sporazumn o paši so ost o le neizpronienjene, pač pn je prišel nov dodatek, pn katerem lahko okrajna glavurslvn iu cariu.ke oblasti sporazumno lahko usmerijo pregon živino nn druge poli, ne pa samo nn splošna carinska pola
Utesnitev obmeine$& prometu
Sporazum o ureditvi obmejnega prometu je, knkor je razvidno, utesnjen na našo škodo. Av.-irij-ci so lo dosegli ua podlagi svojih, zn iih.-, nougt. Jtiih statistik o obmejiirni prometu, dočini ml trli htuli-slik nimamo, lkvlej je. bilo mogoče nesli moko, kruh in navadno pecivo do teže 5 kg čez mejo. s'dnj pn se sinejo nesli samo 3 kg. Jajc se sme ncril namesto prejšnjih 50 snino .5 komadov, meto. siru iu mnsla, namesto prejšnjih 2 kg samo I kg. Doseda-njn omejitev mlinskega proinetn in dovoza na žage: 5 km. je padla.
Sporazum o tujskem prometu ji' c-ilal neizpre-meiijen. Ravnotnko so os I nI i neizpremenjeni sledeči sperazu.nii: mostovni. cr.-tni, polni, električni, ribolov ni, o regulaciji Mure in o izkoriščanju vodnih aiL
Strahovit požar v Loški dolini
>
Prosimo
pomanjkanje vode — Gasili so z gnojnico — Okrog 3 milijone Din škode
vsa dobra srca cele dožole, pritrgajte kaj oil svoje,
,	#	t	# »w •	*	g ■ •«	•	_ w	revščine in darujte pogorelceml Enako prosimo
V vas t Nadiesk je zgorelo 22 ms tn nad 40 gospodarskih poslopij — Strašno ob|«sti: državo- banovino, cerkvena predstoimštva,
-------	-----	— -	da nam |>o možnosti pomagajo. Splošna kriza,
»uša, ki uničuje naša polja, in še ta katastrofa, je za nas prehudo breme. N»> zmoremo več!
Prva pomoč
Ljubljanski trgovec in občinski svetnik gospod Josip 01 up je izročil uredništvu »Slovenca več novih oblek za pogorelco v Nadlesku. Naj bi ta lepi zgled imel veliko posneiiiulcev. Uredništvo »Slovenca« je radevolje pripravljeno prevzeli prve ; darove, ki jih ho takoj odposlalo pomožnemu odboru v Stari irg.
Stari tr& pri Ložu, 20. juliju.
Včeraj, v nedeljo ob pol 9 zvečer se je pokazal za četrto hišo v lepi vasi Nadiesk silen plamen, citrar ogromni, proti nebu sikajoči zubelj je žarko razsvetlil vas in okolico. Več ur daleč so ga videli. Vžgal se je iz neznanega vzroka skedenj posestnika Viktorja Mulca, p. d. Rajbeka, štev. 32.
l'lat zvona je opozoril vaščane in okolico na nevarnost. Kmalu so se oglasili zvonovi vseh cerkva po lepi loški dolini. Glasovi požarnih rogov so jeknili v mirno noč... Stotine ljudi so hitele na kraj požara. Gasilci iz Pudobn. Starega trga.
vali pet hiš. Enako so rešili, razen prvih dveh, vse hiše, ki leže ob cesti v Stari trg od odcepka ceste v Pudob dalje.
Popolnoma je pogorelo 22 hiš. — Štiri hiše so močno ožgane in poškodovane. — Gospodarskih poslopij je zgorelo nad 40
V sredi pogorišča so ostale cele štiri hiše, ki so bile zidane in z opeko krite. Ogenj se je ognil tudi trgovine g. Al. Mlakarja.
Loža, Blok in Grahovega so bili v najkrajšem času na mestu.
Vendar se ni še nikomur sanjalo, da bo nesrečni element, ki je začel gospodariti, povzročil tako katastrofo.
Ogenj je namreč v najkrajšem času začel divjati s strašno silo naprej. Saj ni čudno! Veliko hiš in večina skednjev je bilo kritih s slamo. Suša morda nikjer ni bila tako huda, kot tu. Vse je bilo suho kot poper. — Gospodarska poslopja so bila polna sena.
Najhujše pa je bilo radi pomanjkanja vode
Potok Obrh je oddaljen četrt ure. Kapnice v vasi so bile domala prazne. Ko bi imeli tako potrebni vodovod, za katerega smo že tako moledovali, toliko potov naredili in toliko obljub dobili, bi vse te nesreč« ne bilo. Šest let se že trudita župan Kržič, ki je tudi doma iz nesrečne vasi, in župnik Hafner za vodovod, a doslej brezuspešno, nu i Tifus in ogenj neomejeno gospodarita v naši dolini.
Pred par leti je ogenj uničil vas Gor. Jezero predvsem radi pomanjkanja vode, letos je radi istega vzroka cvetoča vas Nadiesk kup ožganih razvalin.
Ogenj divja naprej
Komaj je začela delovati nova motorna briz-galna gasilnega društva iz Pudoba, kateri so dekleta v škafih donašala vodo, ki so jo iskale po kapnicah, že se je pripetila prva nesreča: Pri brizgalni je počil cilinder. Postala je neporabna. Pripeljejo drugo brizgalno. Komaj prične brizgati močan curek vode v plamene, že se morajo umakniti. Ogorki so padali na slamnate strehe po celi vasi. Naenkrat so bili gasilci sredi plamenov. Gorelo je za »njimi, na desni, na levi... Komaj so rešili sebe in orodje.
Nad nekaterimi zidanimi stavbami so bili leseni skednji. Požar se je preko njih širil s strašno naglico. Nudil se je strašen prizor. Kamor si se ozrl. povsod je gorelo in vsak trenutek so plameni objeli novo poslopje.
Ljudstva se je polastila strašna panika
Otroci so jokali, ženske klicale na pomoč, gospodarji so z nadčloveško močjo reševali, kar se je v par trenutkih rešiti dalo: predvsem živino. Vse je delalo z nadčloveško močjo, a zaman.
Požara ni bilo mogoče lokalizirati
Pet gasilnih društev je bilo takoj na mestu, 500 mož in funtov, večinoma izvežbanih gasilcev je delalo, več sto žena in deklet je neumorno do-našalo vodo, z gnojnico so gasili, a zdelo se je, da vse brez uspeha. Ogenj je gospodaril nemoteno dalje...
Končno se je ogenj ustavil ob hiši župana in posestnika Lud. Kržiča. Rešili so njegovo hišo in jjofl njo ležečo rojstno hišo župnika Mihelčiča iz Amerike. Nad cesto, nasproti Kržiču, so obvaro-
reča v nesreči je bita, da jo bilo ozračje mirno, sicer bi ne ostalo celo niti eno poslopje. Prvi dve uri ni bilo prav nič vetra, šele proti koncu požara je pričelo lahno pihati. Toda ta čas se je nabralo na kraju nesreče toliko gasilcev, da so lahko zatrli razširjanje ognja. Prišli so gasilci iz Cerknice, Jezera, Rakeka, Planine, Babnega polja, Prezida itd. Na pomoč je bilo pozvano tudi ljubljansko gasilno in reševalno društvo, ki je takoj odbrzelo z avtobrizgalno in moštvom na kraj nesreče. Vsega skupaj je gasilo 6 motork in 13 ročnih brizgaln.
Ljudje so vsi radi in neumorno pomagali pri gašenju.
Orožništvo je vzorno skrbelo za red.
hodnjič pokazal... Pogorelcem, ki so rešili goki življenje, vozimo vodo, obleko, živež. V procesijah hodimo prosit dežja. Z grozo mislimo na možnost tifusa, ki se je v naši dolini že zopet pojavil.
Vzrok požara
Kako je v imenovanem skednju požar nastal, ni jasno. Govore o zlobni roki, vendar ni za to ni-kakih dokazov. Mogoče je le nesrečen slučaj. V taki suši je vsak vzrok dovolj. Opomin zn nas vse bodi: bodimo skrajno previdni!
Resno se ni nihče ponesrečil. Pač pa so gasilci pri svojem napornem delu dobili marsikako lažjo prasko in opeklino. Tudi živino se je posrečilo rešiti, razen perutnine in šest prašičev, ki so zgoreli.
Lepo gesto je naredil g. župan L. Kržič, ki je odprl ponoči svojo hišo in v gostilni in trgovini delil brezplačna okrepčila gasilcem.
Škoda se natančneje še ne more ugotoviti. Gotovo pa je večja, kot je bila na /.g. Jezeru. Vsekakor ni pretirano, ako trdimo, da je ogenj uničil
za tri milijone dinarjev ljudskega premoženja.
Občina, cerkev in vsi merodajni faktorji so ustanovili poseben pomožni odbor, ki bo skušal povsod potrkati na dobra srca in olajšati bedo
pogorelcev.
Prva vest o požaru v Ljubljani
Prvo vest o požaru je v Ljubljani prejelo uredništvo Slovenskega lista par minut pred 9. Ob pol 12 je z gradu zagrmel topovski strel in kmalu se je v Mestnem donm zbrala četa vrlih prostovoljnih gasilcev. Na mestu je bil takoj novi gasilski poveljnik g. Maks Ižanc, ki je ukrenil vse i potrebno za nujno pomoč. Ob 11.40 je zapustila Mestni doni motorna brizgalna z gasilci. Ko je izšel Slovenski list z vestjo o požaru, se je takoj zbralo pred Mestnim domom mnogo občinstva, ki je poizvedovalo o nadaljnjem poteku katastrofe. Z grozo je občinstvo sprejelo na znanje vest, da jc do polnoči pogorelo že 30 objektov.
Loška dolina in vas Nadiesk
Vasica Nadiesk leži v prelepi loški dolini, za katero bi bilo najboljše, dn jo tujski promet ne bi nikoli odkril, kakor jo dosedaj še ni, ker bi bilo škoda njene lepote. Po vseh vrhovih okoli doline same cerkvice, nad mestom Ložem (najmanjše, a eno najstarejših slovenskih mest) se dviga romantična razvalina gradu. Človek bi mislil, da je to razvalino postavila tja sijajna fantazija ka-I koga filmskega režiserja, loila ne, vse je pristno, j kakor so pristni slovenski ljudje, ki v tej dolini I žive. Rajska gora na eni strani, na drugi strani pa

Zelo je primanjkovalo lestev, da bi mogli ljudje pravočasno na strehe in gasiti ogorke, ki so padali vsepovsod: celo več kilometrov daleč so padali na tla šopi goreče slame.
Plamen, ki je objel vas, je dobesedno razsvetlil celo dolino. Na 4 km oddaljeni Križni gori je bdo tako svetlo, da so se razločno videli kazalci in številke na stolpni uri.
Dajte nam vodovod!
Če bi imeli vodovod, bi požar lahko omejili na tri ali štiri hiše. Z denarjem, ki bi ga nam prihranil la požar, bi si lahko zgradili vodovod za celo dolino. Enako s stroški požara na Gor. Jezeru! Dva ognja v treh letih sta nam uničila dvakrat toliko, kot bi bilo treba za vodovod.
Upamo, da bo ta katastrofa podrla zadnje pomisleke prebivalstva proti vodovodu in da bo spodbudila liste odgovorne faktorje, od katerih je odvisno ali bo vodovod ali ga ne bo nikdar.
Sedaj čakamo, kje se bo rdeči petelin pri-
Mm
Kaj so poKorclci rešili.
Snežnik, vmes med obema pa so drugi hribi, ki oblegajo to prijazno, dve uri dolgo dolino. Sredi doline teče potok Obrh — prva faza Ljubljanice. Ta potok teče ludi pod nesrečno vasico Nadjesk ter se izliva potem v Cerkniško jezero. Od postaje Rakek je Lož oddaljen svoje štiri ure in približno toliko tudi do Čabra. Dolina je bogata raznih arheoloških zanimivosti, ki pa so povečini še neraziskane, kakor je neraziskano še mnogo drugega v tej dolini. Gozdovi pod Snežnikom tod in na drugi strani debelo liro oddaljene državne meje so last snežniških knezov, vendar so končno v zadovoljstvo vsega prebivalstva padli ti gozdovi pod agrarno reformo. Ljudje žive tu od poljedelstva, od lesne stroke in od prevozništva. Seveda je sedaj mnogo ljudi zaradi krize v pomanjkanju, zlasti, ker je prevozništvo izgubilo velik del zaslužka.
Je pa ta dolina tudi zelo nesrečna. V spominu je še velika požarna katastrofa v Gorenjem Jezeru, še pred kratkim pa so goreli gozdovi nad skrilo vasico Knežjo njivo in nad vasico Bukovico pri Babnem polju.
Vasica Nadiesk, kjer je doma tudi dolgoletni župan starotrške občine, vrl katoliški mož gospod Kržič, ima še posebej idilično lego. Dokler ni vodila mimo te vasice glavna cesta Gorenje Jezero — Pudob, je bila vas povsem skrita pred svetom. Pred pogledom iz doline jo namreč zakriva nizek, travnat Nadleški hrib, iu tujec, ki se slučajno mudi v Ložu ali v Starem trgu, za to vasico niti ne ve.
Vsri dolina Je rnzd"Mena v dve občini: veliko ■<!;i.oltt'-:;o. eno največjih slovenskih občin in pa malo loško, !<i obsega le mesto Lož in vas Podlož le i ie povsem v teritoriju starotrške občine.
. V Ložu ie sodišče, uradni zdravnik, notar itd. V vsej dolini je močno razvito zadružništvo, kar je zaslur.'.'! sedanjega dobrovskega župnika g. Ilaupt-mnnna, ki je bil v Starem trgu dolgo časa kaplan in župni upravitelj.
Še pred kratkim smo poročali o veliki stiski Loške doline, ki je namreč brez vodovoda. Ob suši hodijo ljudje ure in ure daleč po pitno vodo v Beli malin, kjer je edini trajni studenec v vsej dolini. Iz vasi Nadiesk pa do Belega malina je na primer eno uro hoda. Pomanjkanje vode je ravno vzrok, da so požarne katastrofe v tej dolini tako pogoste, čeprav je prebivalstvo na ugledni stopnji razvoja in izobrazbe. Poleg raznih ekskurend in drugih manjših šol sta v dolini dve veliki popolni šoli: v I ga vasi in v Sluteni Irgu. Igavaška šola jo dolgo veljala za največjo in najmodernejšo podeželsko šolo na Slovenskem.
Težka avtomobilska nesreča
Domžale. 20. julija I Ti t.
V nedeljo jc opravil novo srv. mašo v Mežici pri Prevaljah na Koroškem g. Matej Mo-čivnik. Pri maši je pridigoval šk6f g. dr. Rozman. Na to mašo je bil |K>vabljen tudi lx«go-slovec Janko Pirnat i/ Jarš pri Domžalah. Pripeljal sc je / mežiškim domačinom i/ Domžal. Med 4 in 1 po|mldne se jc družba z bogoslov-cem Pirnutom vrnila. Vozili so sc že dve uri. ko se jc naenkrat pri dvojnem ovinku pri Co-inilskem zgodila ob četrt na S nesreča. Prevrnil se je avto. Vsi potniki ra/cn bogosloven Pir-nata so ostali brez poškodb, Pirnata pa je karoserija avtobusa tako nesrečno stisnila, da mu je počila lobanja in je padel \ nezavest. Neki avto ga je takoj odpeljal v celjsko bolnišnico, kamor so dospeli ob |x>l <) /večer. Bogoslovec Pirnat je ostal ves čas \ nezavesti. Danes zjutraj so ga dejali v s*. olje. Zdravnik je ugotovil. du je počena lobanja, dočim drugih težjih poškodb ni bilo. Njegova poškodba pa je tako težka, da je stanje brezupno, posebno, ker sc je vnela možganska mrena. Danes popoldne ob treh ga je obiskala mati. ki je bila zjutraj brzojavno obveščana o strašnem dogodku. Bogoslovec sc ves ČIM ni /uvedel. Janko Pirnat je J,1.11,'".".'^ in 'p dovršil ,|Vi, letnika bogoslovja Bil je jako delaven in splošno priljubljen mladenič.
Naši v Ameriki
Slov. Krajina. 17. julija.
Iz Betlehema, Pa. poročajo, da je v minulem šolskem letu obiskovalo slovensko evangeličansko šolo 107 slovenskih otrok. Voditelj šole je pastor dr. Ernest S. Stiegler. Končnega izpita so se udeležili tudi starši otrok. — V betlehemu vzdržuje tudi katoliška župnija Sv. Jožefa svojo slovensko šolo, na kateri poučujejo slov. šolske sestre.
»Amerikanskih Slovencev Glas — glasilo prekmurskih izseljencev — poziva svoje naročnike, naj se mu javijo, da žele poslušati slovenski radio program, kar se bo vršilo brezplačno, če bo le dosti interesentov. Ker imajo Madžari svoje stalne ure na allentowski radio-postaji, je /eleti. da se ta institucija udomači tudi med našimi izseljenci — da ne bodo prisiljeni, poslušati le madžarskega programa!
Jubilej 'župnijskega društva Sv. Jožefa« v Betlehemu, Pa. Ko so si Slovenci i/ ' Slovenske Krajine ustanovili pred petnajstimi leti lastno župnijo v Betlehemu, so začeli misliti tudi na lastno društvo, ki bi jim naj bilo vez in opora v tujini. Dne 4. januarja 1010 se je društvo osnovalo. V petnajstih letih svojega obstoja je tudi materijelno marsikomu pomagalo v nesreči — še večja pa je moralna vrednost, ki jo nudi svojim članom. Dne 5. julija so slovesno obhajali društveni jubilej s sv. mašo za člane, popoldne se je v parku župnije Sv. Jožefa vršila ljudska veselica, katere čisti dobiček je namenjen v korist cerkve.
V staro domovino sta odpotovala Štefan iu Dezider Peček, doma v Sebeborcih. Sin je bil znani violinist in je pogosto nastopal na slovenskih prireditvah. Zadnji čas se množe slučaji, da se družine naših izseljencev vračajo v domovino. Vsi rojaki se čedaljebolj pritožujejo, da je boj za obstanek v Ameriki stalno težji. Kdor le more, se umakne iz tujine in pride vsaj na stara leta v rojstni kraj.
Srebrni mašniški jubilej je obhajal ta mesec slovenski rojak Red. Lavrencij Horvat, župnik v Perth Ambov N. L Jubilant je znan med ameriškimi rojaki, ker je pred leti izdajal časopis »Zvezda vogrskih Slovenov .
Gospodarska kriza v Severni Ameriki je po-j vzročila, da podjetja odpuščajo vse delavce, ki niso i ameriški državljani. Toda državljanstva ue more | dobiti tisti, kdor ni po dovoljeni poli prišel v Ame-! riko. Kdor je prišel pred letom 1024. ima pravico, I naknadno prositi za dovoljenje, da lahko živi v : Ameriki. Vsi tisti, ki so prišli po I. 1924, so lahko j takoj deportirani v Evropo. Tako bo tudi marsi-i kateri naš rojak prisiljen, zapustiti Ameriko, ki že i davno ni več obljubljena dežela..
I
Nesreča postiljona
M. Sobota, 10. julija. Horvata Janeza, ki že več let seni vozi pošto i s postaje na pošto in nazaj, je zadela nesreča, ki ! ga je vrgla na bolniško posteljo.
Konj, s katerim vozi pošto, je nekoliko pls-šljiv. Horvat je peljal pošlo s kolodvora Ko »e je bližal Kardoševi trgovini, je skočil pred konja | pes. To je bilo dovolj, da se jc žival splašila. Sko-| čila jc na stran proti obcestnemu jarku. Voz sc i je močno zazibal, Janez jc zgubil ravnotežje in jc I v velikem loku zleiel v jarek, kjer je obležal. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer bo precej lolgo inoral čuvati bolniško posteljo. Horvat se je po krivdi plašljivega konja sedaj žc drugič ponesrečil Pri prvi nezgodi je na vratu dobil hude poškodbe
Pftt?
Orgelski koncert: Godalni kvartet Glasbeno Matice v Ptuju priredi v soboto, dne 25. julija. 1931 ob 8. uri zvečer v minoritski cerkvi cerkveni koncert. Sodelujejo gg. pater Ciril (ogle) Mirko Logar in Drago llasl (gosli), 'Jurij Pavletič (vijolal j ter Čenck Šedlbauer (čelo). Izvajajo se skladbe ' S. Bacha, Beethovna, Rorodina, Dvoraka, Fielda, Havdna, Handela, Mendelssohna. Regere in Rincka 1 Cene prostorom: Sedeži po Din 10.—, 8.— in 6.—■ • Stojišča v glavni trifazumlh\vyumlhwyumlhu'yum f Stojišča Din 3.—. Predprodaja vstopnic v glavni trafiki
Zborovanje Vincencijeve družbe
Ljubljana, 20. julija.
Na praznik velikega vzornika ljubezni sv. Vincencija so se zbrali v Marijanišču zastopniki Vinc. konferenc, da smotrno uredijo svoje delo, da bi
imelo čini več uspeha v službi ljubezni do bližnjega. 21 konferenc je poslalo 44 delegatov, samih izkušenih mož. Razveseljivo je bilo, da so bili tudi mlajši inteligentje, ki so si v program svojega življenja vpletli: žrtev in delo za bližnjega. Zborovanje je imelo vseskozi optimističen značaj in so se odkrile vse sodobne rane, verske, moralne in socialne, a poguma in požrtvovalnih ljudi se bo našlo dovolj, da bodo skušali vsaj nekaj pomagati.
Dan se je pričel z duhovno zbranostjo v zavodski kapeli ob toploiskreni in preizkušeni besedi dr. A. Levičnika; med sv. inašo, ki jo je daroval dr. Fr. Lukrnan, so navzoči v velikem številu prejeli sv. obhajilo.
V gledališki dvorani se je ob 9 dop. vršila seja centralnega sveta in zastopnikov Vinc. konferenc. Vodil je zborovanje družbeni podpredsednik župnik Fr. S. Finžgar. Pozdravil je vse karitativne delavce, zlasti seniorja g. prošta A. Kalana in škof. odposlanca kan. dr. T. Kllnarja, ki je v knezoškofovem imenu pozdravil vse in želel božjega blagoslova. Podpreds. Finžgar je govoril o preorientaciji današnjega človeka v razmerju do bližnjega, zahteve so večje, treba je odpreti srce na stežaj. Potrebna je zlasti karitativna vzgoja mladine. — Sledilo je poročilo centr. sveta za 1. 1030. Dr. Levičnik jc razgrnil sliko vsega dela, ki je ogromno, ako pomislimo, da izvršujejo vse to ljudje iz čiste ljubezni do ubožcev. Denarni promet je ugoden, dobrotniki so ostali zvesti, ustanovila se je nova konf. na Oradu iu v Ljubljani Akademska konf. Pripravlja se v Koroški Beli. Spominja se umrlih članov: zlatoma-šnika Fr. Dolinarja. ki je bil prvi tajnik centr. sve: \ ta Vinc. družbe; Ijublj. obč. sv. Jerneja Šerjaka, ki je bil podpreds. šentjakobske konf.: kanonika Fr. Moravca v Mariboru in ravnatelja Fr. Pograjca v , Celju. Poročila posameznih konferenc so pokazala ! lepo delo. ki ga izvršuje kršč. caritas med slov. liud- j stvorn. Vsa pereča socialna vprašanja v vseh od- j "cnkili so bila stalno predmet dela in pomoči. Skrb
za brezposelne, njihova zaj>oslitev po konf.; nova zavetišča za mladino; skrb za dekleta, ki odhajajo v južne kraje; podpiranje brezdomcev v Gramozni jami; v industrijskih krajih velika skrb za delavstyo. Centralni svet je šc posebej organiziral počitniško akcijo za revne ljubljanske otroke in jc odposlal k družinam na deželo lil otrok, ki bodo brezplačno preživeli počitnice ua kmetih.
Po sirfrti društvenega predsednika Fr. Lavti-žarja je bilo mesto prazno. Delo v tej dobi je vodil I dr. A. Levičnik. Izvršila se je lormelna volitev predsednika. Enoglasno je bil izvoljen ravnatelj dr. Mirko Božič. Vst navzoči so z odobravanjem sprejeli člana stolne konference v Ljubljani za svojega voditelja.	I
Po opoldanskem p; moru so sc vršile litanije i in blagoslov v kapeli, ki jih ie opravil p. komtur Učak, in takoj nato občno karitativno zborovanje v dvorani. Udeležilo se ga je /lasti mnogo članic Eli-zabetne družbe in mnogoštevilni karit. dclavci i/ Ljubljane. Predaval je stol. kanonik dr. T. Klinar o sodobni caritas. Predočil je najnujnejše naloge resnične kršč. Pobe/ni, ki kličejo po žrtvah in ljubečem srcu. Bolniški apostolat, bolniške strežnice po naših selih in v mestu; caritas v družini, kjer so številni otroci; preskrba stanovanj za take družine; skrb za duhovniški naraščaj; patronat mladine, zlasti dijaške in delavske. Lepa beseda bližnjemu, mi-losfinja molitve in duh. dela. Dr. Ušeničnik je opozoril zlasti na skrb in strežbo bolnikov kot emi nentno kršč. duh. in telesno delo usmiljenja. P. Učak je predlagal, da naj se predavanje dr. Klinarja natisne in pošlje vsem /up. uradom, da se v vsaki župniji ustanove karitativni krožki o/, konference. Prof. Kordin poudarja važnost tiska v službi kari-tativnosti. da izgine i/ njih vsa nemorala in umazane anonce. Trgovec Olup poudarja važnost kari-tativnega mišljenja zastopnikov v javnih ustanovah.
Vinc. družba ie izdala še posebno tiskano 45. poročilo -Caritas o svojem delovanju /a 1. 1030, ki kaže lepo karit. delo. Važno je zlasti poročilo o Kar. zvezi, ki je matica vseh kat. karit organizacij. Zelo obiskano zborovanje je zaključil z apelom na delo župnik F. S. Finžgar.
Ljubljana
Splošna bolnišnica v prvem polletju
Maribor
□	Otvoritev in blagoslovitev vodovoda pri
Sv. Križu nad Mariborom se je izvršila v nedeljo ua zelo svečan način. Topiči so grmeli od ranega jutra do poznega večera ter je slovesnost dobila pečat pravega ljudskega slavja. Sv. Križ je prevzelo dostojanstveno praznično razpoloženje. Vsa hiše >o bile v zastavah, prihodi v vas ozaljšani ter vodovodne naprave okinčane. Najprej je komisija, sesto-ječa se iz sreskega načelnika dr. Ipavca. tehničnega svetnika Inž. Jurana in šefa mariborskega Zdravstvenega doma dr. Vrtovca, pregledala in ko-lavdirala vodovod in vse naprave. Na trgu pred cerkvijo je bil nato svečan sprejem gestov, nakar je bila maša. ki jo je bral domači župnik Kren in pri kateri je sodelovala na korit dobroznatin kamniško-košaška godba. Po cerkveni slovesnosti se jo razvil sprevod z godbo na čelu do vodovodnega rezervoarju v Mandlovem gozdu. Prisrčni slavnosti blagoslovitve je prisostvovala velika množica ljudstva na obeh bregovih okusno okrašenega izvirka. Zgodovino vodovoda je v prisrčnih in izčrpnih izvajanjih podal delovni ter neumorno požrtvovalni predsednik pripravljalnega odbora .loško HI ude. Blagoslovitvene obrede je opravil domači župnik Krti, ki je v izbranih besedah naglašal [lomen nove naprave, nakar -o sledili govori sreskega načelnika Ir. Ipavca. dr. Vrtovca ter podnačelnika okr. cestnega odbora F. Žebola. ki je predlagal z velikim navdušenjem sprejelo vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, nakar je zaigrala godba državno himnojer |e sledila ljudska veselica v vasi. Za sv. Križ in okoliške kozjaške občine lep in nepozaben praznik.
□	V Maribor je prispelo v nedeljo S3 članov katoliškega |k>tnočniškega društva iz Lipnice. Omenjeno društvo je slavilo v ne* ieljo 40 letnico svojega izredno uspešnega in plodonosnega delovanja; zjutraj so prejeli člani v Lipnici skupno »v. obhajilo, nakar so napravili skupen izlet pod vodstvom svojega duhovnega voditelja v Maribor, kjer jim je komi vikar Janez Kokoši nek razkazal razne mestne znamenitosti. Goste je v imenu tukajšnjega društva katoliških mojstrov pozdravil predsednik Ivan I.orber. Maribor je napravil na goste najlepši vtis.
□	Ravnateljstvo mariborske gozdarske šole nam sporoča, da ni termin sprejemanja v jeseni se ločno določen; ravno lako še ui točno določeno, ali m* bo prihodnje šolsko lelo otvoril drugI letnik ali no. O tem bo ravnateljstvo javnost še obvestilo.
□	Naše naročnike v Studencih prosimo oprostitve. ako niso pravočasno prejeli nedeljske številke. Naša raznašalka je namreč nenadoma v nedeljo zjutraj obolela ter so jo morali prepeljati v splošno bolnišnico. Tudi naprošamo cenjene naročnike, naj malo polrpijo. ako ne bi v sledečih dneh do okrevanja raznašalke šlo lako v redu kakor je doslej.
□	118.66-1 potnikov je potovalo v prvem polletju t. 1. preko Maribora. Od tega je bilo 43.837 Jugoslovanov.
□	Poceni mesu. Danes od 7 naprej se bo na stojnici za oporečeno meso prodalo 200 kg telečjega mesa po 8 Din in sicer na osebo največ 2 kg. (Smo žal prejeli obvestilo šele včeraj dopoldne iu nismo mogli radi tega preje objaviti.)
□	Preselitev pošlo III. Te dni se je preselila pošta 111. iz dosedanjih prostorov na Frankopanovi cesti v palačo Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trg.
□	V splošni bolnišnici je umrla v starosti 75 let viničarjeva žena Marija Horvat. Pogreb bo
j danes ob 16 iz mestne mrtvašnice na magdnlensko i l>okopnlišoe. Blag ji spomin!
□	Peš okoli sveta. V Maribor je prišel vče-! raj Vasa Sekulič. rodom iz Vojvodine, sedaj držav-i ljan Zedinjenih držav ameriških, ki se je podal
dne 8. septembra 1980 na potovanje peš okoli sve-| ta; doslej ima za seboj preko 21.000 km. kar pomeni vsekakor rekord. Svoje potovanje je pričel v NVashingtonu; potoval je preko Kanade in Nove Fundlandije, odkoder je šla njegova pot v Anglijo in odtod preko Francije. Belgije, Nizozemske in Nemčije, Češkoslovaške in Avstrije v Jugoslavijo. Sedaj potuje naprej proti Zagrebu. Novemu Sadu in Belgradu; o<ltod pojde v Romunijo. Bolgarijo. Turčijo, Egipt itd. Potovanje bo dovršil čez leto dni. Zopet torej amerikanski rekord.
□	Grmade plazovja leže ob šentpeterski cesti še od zadnjih nalivov sem. čiščevalna in odstranje-valna dela se nadaljujejo. Vendar se promet vrši neovirano naprej, ker so kaznjenci kupe kamenja takoj odstranili po sredini ceste. Samo nekaj bi bilo priporočati, du se danes v času hude brezposelnosti najamejo za to delo brezposelni, ki bodo prišli vsaj do nekaj zaslužka.
□	SSK Maraton. Danes od 17 naprej 1111 mariborskem otoku redni trening za člane in članice plavalnega odseka; več na razglasiti tabli 1111 Livadi. — Jutri ob '20 seja upravnega odbora.
— Množica ga je morala užueati. Zdivjal je Hudolf H. iz Pobrežja. Bil je z neko družbo v Pesnici. Vrniva! se domov, je prišlo do groženj, pikrih besed in spopada. R. je navalil na lOlelno Zofijo Kozarjevo z nožem ter jo ranil v stegno; k sreči se je posrečilo Kozarjevi zbežati skozi okno. li. pa se je zaprl v njeno stanovanje ter pričel razbijati, kar I mu je prišlo pod roke. Ljudje i/, soseščine so navalili nanj z latami in kamenjem, ker je grozil, da bo vse pobil in hišo zažgal. Reševalci so nato prepeljali Kozarjevo in It. v splošno bolnišnico.
□	Potrjeno. Kakor znano so bili dne 25. aprila t. 1. obsojeni pred mariborskim velikim senatom radi umora, izvršenega nad finančnim pripravnikom Jankom Kersnikom, 40 letni Vinccnc Bezjak. 20 letni Franc Klemenebeirger, 35 letni Alojzij Golob ter 20 letni Dominik Jamernik. Proti razsodbi so zastopniki obsojencev vložili priziv. ki ga ie pa stol sedmorice te dni zavrnil in obsodbo potrdil.
Ljubljana. 20. juliju.
Sedaj jo dovršena statistika o sprejemu bolnikov v prveni poletju 1031. Skupaj je bolnišnica sprejela 10.205 bolnikov. Skupno število oskrbnih dni je bilo 138.919. Odpuščenih Iz bolnišnice je bilo zaradi izboljšanja zdravja ulj radi neozdrav-Ijivosti 3596 moških in 2790 žensk. Ti bolniki bi morali prav za prav dalj časa ostati v bolnišnici, dokler povsem ne okrevajo, teda splošna bolniška kriza jih je prisilila, da so morali zapustiti bolnišnico takoj, ko se jim jc zdravje obrnilo na boljše. Umrlo je v bolnišnici 181 moških in 125 žensk. Popolnoma okrevalo pa je 1883 moških in 1502 ženski.
Zanimivo je, za čim bolniki umirajo. Smrtni vzroki so bili; tifus 2 ženski, ošpice 1 deček, škrla-tinka 2 dečka in 2 deklici, davica 7 dečkov in 4 deklice. Drugo nalezljive bolezni 2 moška in 5 žensk. Jelika 24 moških In 11 žensk, sifilis 5 moških, rak 10 moških, 8 žensk, vnelje možganske mrene 3 moški in 3 ženske, bolezni mozga in živcev 4 moški iu K žensk, bolezni ušes. grla in nosa 3 moški, in 1 ženska. Bolezni srca 16 moških in 14 žensk, bronhitis 3 moški in 2 ženski, pljučnica 13 moških in 12 žensk, bolizni želodca 6 moških in 1 ženska, griža 2 ženski, vnetje slepiča 5 moških in 2 ženski, kila 4 moški in I ženska, vnetje jeter 1 moški, bolezni žlez, sladkorna bo
0 Dež, hvala Bogu! Kar o si stari ljudje izmislili. dostikrat prav trdno drži. Učenjak Herschel, ki je i/našel ključ, po katerem se da za celo leto napovedati vreme, je imel prav. Ko je bil prejšnji teden mlaj, je bila vremenska napoved: veliko dežja. Še istega dne je ponoči ntalo rosilo, komaj za upanje. Drugega dne smo imeli že ploho, no, včeraj pa stno dobili pošten dež. Rosilo in deževalo jc še čez dan, proti 6 zvečer pa se je vlila ploha. Dolgotrajne suše, ki je napravila toliko škode, je bilo konec! Oddahnil si bo kmet, ki je bil v skrbeh za krompir, fižol in druge pridelke, oddahnili si bodo lastniki vrtov, pa tudi drugim je prav, da se jc ozračje ohladilo. Takle dež po suši in vročini je zlata vreden.
O Obvestilo. Prva skupina deklic iz počitniške kolonije na Homcu se vrne v Ljubljano dne 21 t. m. |>opoldne z vlakom ob 17.35. Stariši naj pričakujejo deklice ob tej uri na glavnem kolodvoru. — Slov. krščanska ženska zveza, Ljubljana.
Q Tvrdka Remžgar & Smerkolj v Ljubljani je razstavila v izložbi Tiskovne zadruge v Prešernovi ulici, kip Ivana Cankarja iz tolčenega (getrieben) bakra. Pri nas se doslej ni nihče pečal s to tehniko, pa opozarjamo vse interesente na to novost.
Q Glas iz občinstva. Prejeli smo: Glede tivolskega gozda se je nekdo hudoval v nedeljskem Slovencu. Resnica je pa ta, da ima mestna občina del lega gozda v svoji posesti in se zato po krivici marsikaj nevšečnega pripisuje na njen račun. Vsak pojav lubadarja, ki jc našim smrekovim gajem najbolj nevaren, se baš na mestnih parcelah sproti in z vso skrbjo zatira. Tudi je smatrati tivolski gozd predvsem za park in so zato merodajni za njegovo oskrbovanje drugačni principi nego za zgolj gospodarski gozd. Ce pa glas iz občinstva opazi kje kaj gostega grmičja, naj le Boga zahvali, da ga jc še kaj!
0 Nenadna smrt. Včeraj zjutraj so našli na Viču mrtvega Antona Brleča, cestarja m malega posestnika na Viču 85, Brleč je ležal na svojem navadnem ležišču v senu v domači šupi. Policijski zdravnik je ugotovil, da ga je zadela kap. Moža je kap zadela že pred par leti na eno stran telesa in je od takrat močno trpel. Mož zapušča ženo, dva sinova in hčerko.
0 Redni letni občni zbor »Strokovnega društva tobačnih vpokojenk in vpokojencev v Ljubljani« se bo vršil v sredo, dne 29. julija 1931 ob pol 3 popoldne v prostorih Rokodelskega doma, Komenskega ulica. Vabimo, da se vse članice in člani istega v obilnem številu udeleže. — Odbor.
© Grcmij trgovcev v Ljubljani obvešča nu prošnjo glavne carinarnice vse interesente, tla se IkmIo dne 27. t. 111. ob 8.30 v carinskih skladiščih \. B. C. D ugodno prodajali predmeti. kakor srebrni servici, monufaktnruo blago. lesni izdelki, galanterijsko blago, železne peči ild.
0 Razne nesreče. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela več ponesrečencev, med temi tudi 31-letno Franjo Hribar, ženo uradnika, stanujoči) na Gallusovem nabrežju. Med tednom je padla v Ljubljanico in dobila resne notranje poškodbe ter si ranila nogo. Ako bi se to zgodilo kje drugje, bi bil lastnik nezadostne ograje že kaznovan, nli ograja ua Gallusovem nabrežju je pač mestna. — Včeraj zjutraj je padla pred Kol i 11-k o tovarno 17-lctna Marija Novak, delavka pri tvrdki Medic in Zanki, doma i/ Jarš št. 'M pri Savi. Poškodovala se je na nogi. — Pred magistratom je včeraj v dopoldanskih urah neki avto podrl 57-letno zasebnico Ivano Buli iz Kolczijske ul. 17. Bu-hova se jo poškodovala na glavi. — 24-lcttii
Kulturni obzornik
Knjižne zbirke Jugost. knjigarne
Ivan Pregelj: Idile in groteske«.
l/brnni spisi Ivana Preglja \ založili Jugoslovanske knjigarne zelo hitro napredujejo. Čeprav so začeli izhajati šele pred tremi leti. smo dobili sedaj že šesti zvezek, ki vsebuje idile in groteske. Marsikdo bo spo/nul šele i/ te zbirke pisateljevo izredno plodovitost, prav tako pa se bo mogel vsakdo i/, teh izbranih spisov poučiti <1 resničnem literarnem liogutstvu pisateljevega književnega dela. Prav strnjena '•elota njegovega dela. kakor nam jo nudijo pričujoči zvezki od avtorja samega izbranih -pisov. nas živo prepričuje, dn Pregelj po prn-v it i uživa sloves našega najboljšega pripovedniku sedanjosti.
Tudi zadnji, šesti zvezek jc vreden vso naše pozornosti in zasluži, da gn vzomeš v roke. Po snovni zanimivosti nudi bruvcti č.tivo 'a mr. ko je človek željan duhovnega odipočit-ka in svežosti, ki jo boš nedvomno |x>ln<> zajel i/, idilično poetičnosti Osmerih pesmic, dalje •z zgodbo -Na va kance«, kjer se idila in tragiku vezeta v prelepo pesniško podobo. Prav ta ko pu tudi vsi sledeči spisi sVest«, rBcrnči«, »V Emnvsc nudijo zanimive primere pisate-neizčrpne literarne iznajdljivosti. Humor
in tragika se mešata v grotesknem prividu
1 jeve
traUlAU	uitouMi , ^ . ...v .... ....... ^...... —
resničnosti. Razen snovnega pa bo imel še poseben estcLičrn užitek umetniško dovzetni brn-vec, kajli oblikovne in stilistične vrline 1'rc^-
ljevega peresa so odlične in pri nas danes brez primere.
Zdi sc nti potrebno, dn posebej opozorim nn nekatere bistvene poteze Pregljevega pripovedništvu, vsaj v kolikor so Ic-te razvidne i/ pričujočega zvezka. Najprej moram i>ouilariti njegov je/ik. Danes, ko sc celo jezik naših pripovednikov vedno liolj intelcktiiuli/irn iu postaja poročevalsko vsakdanji, je treba dvakrat nnglnsiti. da Pregelj v jeziku 11 s t v a rja. Pri njem beseda poteku vedno i/ globin čtivst-va. potemtakem iz pristnega vrela vsake resnične umetnosti. Zategadelj živi in dilin In beseda šc tisti posebni čnr, ki mu je ime pesniška lepota nli ritem, brez česar ui /are.s velikega pisatelja. Kdor sc je naučil, v jeziku pesnikov in pisateljev iskaii tisto, kur jo dru-guče nevidno in neizrekljivo, namreč neopre-deljivo utripanje človeške duše, temu bo Pregelj nudil veliko duhovnega zadovoljstva. Njegova besed u je izrazito pesniška, sveža močna, neposredno doživeta, nikdar konvencio-nalnn. Pn tudi sicer, po svoji motivni vsebini, se morajo njegovi spisi priljubili vsakemu slovenskemu človeku, kajti toliko naše zemlje je le malokdo in ludi Ic malokdo lepše zajel v luč pesniške primere, v ritem besede in stavka, pa najsibo že zajeto vanje občutje ali slika. Tu zemlja je prikazana realistično, geografsko-verno, tako dn se pred teboj razgrinja zemljevid Gorenjske, vendar v dramatični luči pesniškega videnja. Pisatelj gleda našo zemljo ne samo /. očmi. dasi jo pozna v podrobnosti, marveč z ljubeznijo, ki ie prav naš«, slovensko. Sam sc nam jo razodel v besedah: Kdo pu bi mogel z eno ljubeznijo sto j 11 slo lakih zcuiclj kot jc tu moja Storžčcva
zajeti v en objem?* Pregljevi spisi buile v človeku nujprvotnojšo strast do zeml.jei h kateri ga veti no ziiovh in znova priklepajo z najmočnejšimi vezmi ljubezni, ki izvira i/ doživetja in občudovanja njenih deviških lepot. S tem v zvezi jo tudi značilno zanimanje zn ljudi in življenjske prilike naše prošlosti. Pregelj se rad zatopijo v podobe naše minulosti, ki jo oživlja v likih naših ljudi. Zakaj, jc povedni z. besedami, s katerimi je sam označil .Osmero pesmic »Osmero pesmi jc osmero poti skromnega .slovenskega profesorja, čiste in pohlevne duše, kakor jc deloma posneta resničnostmi in pietetno po licu iu duši naših prednikov, ki jrin ne naš čas ne naš okus nič več ne vidi nc v dušo nc v lepoto.« Ker tako v Pregljevih spisih pogosto nastopajo kot osebe mnogi naši odlični možje in književniki — Jenko, Valja-vec, Prešeren itd., so ti spisi za tistega, ki pozna našo duhovno preteklost, včasih pravo razkošje. Če strnemo h koncu izvajanja v kratek .stavek, moremo reči. da nam Pregelj v svojih spisih poleg slovenske zemlje in pokrajino riše zlasti šc slovenskega človeka in to predvsem v njegovem narodnem in nravotveno-religioznem idealizmu. Zato mu moramo biti hvaležni, sc ob njem nc samo zabavati, marveč tudi vzgajati, kakor jo ta namen tudi pisatelj sani položil v svoje tlelo.
Prav zaradi pomembnosti vsakega zvezku Pregljevih izbranih spisov moramo obžalovati vsako napako, ki ni združljiva — z lepo knjigo. Treba bi bilo tudi v tiskarskem pogledu stremeti za brezhibno dovršenostjo, tembolj če gre /a reprezentativno izdajo pomembnega pisatelja.	France Vodnik.
lezen in podobno 1 moški in 6 žensk, vnelje mehurja 1 moški iu 2 ženski, kožne bolezni 2 moška, prirojena slabost 2 moška in 1 ženska, starost '2 moška, prirojena slabost 2 moška in 1 ženska, starost 2 moška in 2 ženski, nesreče 23 moških in 9 žensk, samoumor I ženska, drugi smrtni vzroki 28 moških in 18 žensk.
Odpuščenih je bilo med drugim iz bolnišnice, ker so okrevali: zaradi nesreč 1384 moških in 546 žensk, samomorilcev 6 moških in 4 ženske, radi slepiča 156 moških in 231 žensk, zaradi jetike 45« moških in 4ii9 žensk, zaradi škrlatinke i7 dedkov 17 dečkov in 39 deklic, zaradi davice 45 moških in 39 deklic, zaradi davice 45 moških in 29 žensk, zaradi tifusa 4 moški in 11 žensk, zaradi raka 4 moški iu 6 žensk, zaradi neozdravljivosti raka oziroma ker se jim je izboljšalo zdravje 85 moških in 96 žensk, zaradi sifilide je bilo odpuščenih iz bolnišnice 108 moških in 95 žensk.
Pomanjkanje prostora je bilo vzrok, da je bilo v prvi polovici leta odklonjenih 1780 bolnikov.
Na i>osaniezne oddelke so bili sprejeti: na kirurgijo 4206 bolnikov, na interni oddelek 2093, ua otološki oddelek (ušesa, grlo, nos) 818, na der-matološki oddelek 726, na okulistični 1266, na in-I fekcijski oddelek 174, ua nevrološki in psihijatrični 1 oddelek 364, v otroško bolnišnico pa jc bilo sj»re-1 Jetih 558 otrok.
Dukičev delavec Leopold Skodlar i/. Ljubljanske ul. 57 v Zeleni jami, se jc med delom po-rezal po roki. — Vsi runjcnci sc zdravijo v bolnišnici.
© Tatvine. Čevljarskemu mojstru Janku Dolencu je bilo na Kongresnem trgu ukradeno 1400 Din vredno kolo. — Pekovski pomočnik Jože Magu-šar iz Kolezijske ul 4 je prijavil policiji, da mu jc nekdo med kopanjem v nedeljo popoldne na Savi pri Jezici ukradel obleko, uro in listnico, tako, da trpi Magušar 2000 Din škode. — Soprogi drž. uradnika Idi Tršanovi je nekdo zmaknil v '-Narodni kavarni ' torbico z raznimi malenkostmi v vrednosti 200 Din.
0 Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczv ded.. Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20.
Površnike, obleke in vsa draga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri Ivrdka J. Mačeh, Ljubljana, Aleksandrova cesfa 12
Primorske vesti
Primorci na delu. V nedeljo sta v šiskt prosvetni društvi labor< in Zora«, v kuterih se zbirajo pregnani Primorci, priredili vrtno veselico z zelo zanimivim sporedom. Prireditev je v vsakem pogledu uspelu: tudi obisk jc bil izredno dober. Mladi /bor. ki ga vodi g. Fr. Ventil rini, se je izku/.nl in je moral nn zahtevo občinstva Bartlovo Oj planinec ponoviti. Silno , jo učinkoval na prisotne Grudnov »NaskoK«. I/ obzirnosti do /bora in recitatorjev bi bil priporočljiv primernejši prostor, ne gostilna, ali pa naj bi se najprej izvedel spored, potem šele > p ros tu zabavne pri mizah.
Novi zvonovi. Po Krasu so zdaj že skoro vse cerkve dobile zvonove nu račun vojne odškodnine. Zvonilo jc sicer lepo. toda liv jc od sile nemaren. Luknje in škrbine kar zaninžejo in zvon preplcskajo. da je videti gladek. Sturi SamuMovi zvonovi s prezirom gledajo ua svojr piskave tovariše, zavedajoč sc. du jih liodo še preživeli. Te dni so dvignili zvonove v Povlrju. Ljudstvo z užitkom poskuša novo zvonenje in iuntje sc ne naveličajo ■»tenkljati«.
Potvarjnnje imen. Župniku Slumiču v Dekanih pri Kopru so uradno spremenili ime od-bivši prvo in zadnjo črko. Tako jc postal Lami. ltcs fašjstovsko-geni.ilno.
O gostovanju Milunčanov v Trstu, ki ga je organiziral fašistični Dopolavoro«, krožijo po Trcstii trdi dovtipi. Gostilničarji pripovedujejo o mnogih primerih, ko so gostje posnemali Micko Kovačevo...
Celje
& Požar. V nedeljo 19"). t. m. okrog 8 zvečer je naznanil stel z Miklavževega hriba, da gori v celjski okolici. Zvedelo sc je takoj, da gori pri Mahnu Anionu v Trnovljah. Gorelo je gospodarsko poslopje, v katerem je bila spravljena baš požela pšenica. Zaradi pomanjkanja vode jc bilo reševanje zelo težavno, dasi so prihitele na krai požara požarne brambe iz Trnoveli, Gaberja in Celja, tako da je poslopje zgorelo skoro do tal in so morah gasilci še zelo paziti, da sc ogenj ni razširil na sosedna poslopja. Iz vsega položaja se da sklepati, da je bil ogenj podtaknjen, ker je pred kakimi tremi meseci gorelo tudi pri istem posestni-ku in je bilo tudi takrat podtaknjeno.
13 Dve nesreči otrok Gorišek Franc, llletni sin malega posestnika in delavca pri Westnti. doma v Laški vasi pri Štorah, je padel 18. t. m. z drevesa in si zlomil desno roko, — Kladniku Juriju, llletnemu dninarjevemu sinu iz luč ie priletel kamen na levo roko in mu zmečkal palec.
S3s Smrtna kosa. V celjski javni bolnišnici je umrla v nedeljo 19, t. m. 30letna šivilja pri tvrdki Cerlini v Celju, — V ponedeljek 20. t. m, pa |e umrla tudi v javni bolnišnici 471etna dninarica Ti-fengraber Katarina od Št, Ruperta nad Loškim. — N. p. v m.l
Krško
fiOlctnirn gasilskega društvo. Naše malo. a prijetno in po svoji gostoljubnosti znano posavsko mestece slavi v dneh 8. in 9. avgustu 60-lctnico obstoja tukajšnjega gasilnega društvu. Istočasno dobe ugilni Krčuni tudi svojo motorno hrizgalno. V pečaščenje tega dvojnega gasilnega slavja se vrši istotam tudi zlet Posavske gasilske župc. ki bo gotovo privabil mnogo občinstva in velike mase tovarišev gasilcev iz vseh krajev naiše sloveuske domovine. Predpriprave so v priznano spretnih 'rokah dolgoletnega društvenega in žtipnega načelnika tov. Riharda Engelsbcrgerja, ki je bil te dni odlikovan /. visokim francoskim odlikovanjem in kateri nam jc še v svežem in najboljšem spominu izza lanskoletnih gnsilsko-koivgresnih dni. Že danes opozarjamo javnost na velepomembno slavje v dolnjcpojovsKent Krškem in priporočamo mnoeošlrvileu obisk.
Ne surogat, temveč prava
najplemenltejSa kava brez kofeina, to je
ICflVJI HM 81
Dnevna
Koledar
Torek, 21. julija: Prakseda, devica tnučenica.
Novi grobovi
-f- V Tržiču je umrla v nedeljo gospa Ma-riju Potuknr, mati bivšega tržiškega župnika g. j ti sipa I'o to k ulja. Dočukala je častitljivo starost S2 let. Vsem, ki so jo poznali, ko jc gospodinjila gospodu sinu v SenklavSkem župnišču \ Ljubljani in v tržiškcm župnisču, bodi pripo-ročenu v molitev.	.
■f V Ljubljani jc umrla gospa Marjeta Vi-deuič, soproga žel. podu rudniku. Pogreb bo v torek ob pol 5 popoldne iz splošne bolincc na pokopališče pri Božjem grobu v štcpanji vasi. Pokojni blag spomin, preostalim pu naše iskreno sožuljo!	, „ ,
■f Laško. V četrtek 16. t. m. je umrl v Grad-isu po težki opcraciji g. Vivot Anton, posestnik in gostilničar v Mežici. Ker je bila zadnja zelja pokojnega, da bi počival tam, kjer je zagledal uč sveta, so ga prepeljali v njegov rojstni kraj Laško, kjer smo ga spremili v nedeljo k večnemu počitku. Kako priljubljen jc bil rajni Vivot, je pokazal pogreb, katerega se je udeležilo poleg celjske zelez-ničarske godbe veliko število domačinov iz Mežice, požarna bramba iz Mežice korporativno — rajni je bil mnoga leta agilen član mežiške požarne brambe —, močan oddelek laške požarne bram-be in veliko Laščanov. Pri hiši žalosti se je poslovil od njega v lepih besedah njegov stari prijatelj g. Franc Zagoršek iz Moškanjc, ob grobu pa je izpregovoril v srce segajoče besede g. dekan dr. Krulc, nato so mu zapele zadnji pozdrav gasilske trobente, ki so ga tolikokrat klicale drugim na pomoč. — Naj v miru počiva!
Osebne vesti
Imenovan je /a vršilcu dolžnosti poveljnika aerodroma 7. zrakapl. polka zrukoplovni kap. I. razr. Fran Rus, dosedaj vršilec dolžnosti poveljniku aerodromu 6. /rukoplovnegu polka. — Po službeni potrebi ju odrejen ua službo v prizrensko začasno vojno bolnico sanitetni poročnik dr. Vladimir Anugnostl.
... Ostavka na državno službo jc »prejeta sanitetnemu kap. I. raz. dr. Kazimiru Luvin«ki-iu in lekarniškemu kap. 1. razr. Avakumu Šau-fi-ju. Oba stu prevedena v rezervo.
Cerkveni vestnih
Za duhovnike bodo duhovne vaje v Domu od 27.—31. julija in 3.-7. avgusta._
Ste li niordu živčno onemogli, bolni na želodcu ali na očeh?
Potem pojdite v termalno kopališče
M E D t ) A • IZLAKE
(postaja: ZAGORJE OB SAVI) Popolua dnevna oskrba Din 50"—
Ostale vesti
—	Brezje: Pri rimski procesiji, ki bo v soboto ob 20.30 ob priliki veličastne razsvetljave cerkve, bo v procesiji igrulu tudi godba Prosv. društva iz Tržiča. Na ta večer bodo zbrani zlasti romarji iz Dolenjskcgu nn Brezjah. Do 3000 Dolcnjcev jc priglašenih zu soboto in nedeljo. Ponovno prosimo, da župni uradi sporoče, koliko izletnikov se udeleži iz njihove župnije proslave nu Brezjah. Polovična vožnja velja zu vse vlake pod okriljem železniške direkcije v Ljubljani in sicer od 24. do 29. juliju. Izkaznice sc dobe v pisarni Prosvetne zveze.
—	Poslednji maturanti stare benediktinske gimnazije v Celovcu so se prejšnji teden po dolgih letih prvič sestali v Celovcu pri Sandvvirtu in obhajali 40 letnico mature. Srečo veselega svidenja na tem lepem sestanku ie imelo 14 zdravih in čilih tovarišev, 5 je bilo zadržanih, dočim je bela žena že objela vse njihove profesorje in 10 maturantov. Med 20 osmošolci leta 1891 jc bilo 5 koroških Slovencev: pokojni Ant. Janežič, zasebnik v Celovcu, in pok. Val. Llmpl, župnik v Kapli v R.; dalje Iv. Krammer, pošt. ur. ravn. v p., v Mariboru; Fr. Mal-gaj, župnik ua Otoku na Koroškem in Jur. Trunk, duhovnik v l.eadville (Col.) U. S. A. Od Nemcev sta dva šla v inozemstvo.
—	Duhovne vaje za učiteljice v uršnlin-skoni samostanu v Ljubljani sc prično 16. avgustu zvečer ob 6. K obilni udeležbi vabi pred-stojnitštvo.	...
_ Prepovedan inozemski tisk. / odlokom
ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knji-
Bratislavski slovanski kongres
V Nitri.
Nobeden mednarodni kongres se ne more pohvaliti s tako uspešnim delom in s tako prisrčnostjo kakor kongres kat. slovanskih intelektualcev. Ko smo v Bratislavi, kjer se jc med drugim delom ustanovila tudi zveza slovanskih kat. seni-oratov, končali glavno delo, smo v sredo 8. julija že ob 4. uri odšli na pot v Nitro in nato dalje po jirekrasni Slovaški. Sprejem jc bil zelo prisrčen. Vsa postaja je bila v cvetju, zelenju in zastavah. Na peronu in pred postajo se je kar trlo ljudi, četudi smo prišli v delavnik sredi dopoldneva, Pozdravil nas jc gospod podžupan mestne občine, ki nam je dala zastonj na razpolago avtomobile. Raz hiš so plapolale zastave. Bogoslovno semenišče nam je postreglo v svoji dvorani z gala za ju trkom.
Znamenita je zlasti stolnica. Eden njen del je iz dobe, ko je knez Privina 1. 830. ustanovil tukaj prvo krščansko cerkvico. Na mestu sedanjega gradu je stal Svatoplukov grad, kjer jc prebival sv. Metod, V bogoslovnem semenišču je velika škofijska knjižnica ki šteje nad 80.000 zvezkov. Nitra šteje samo 20X00 prebivalcev, vendar ima velik muzej, arhiv, veliko občinsko knjižnico in mestno gledališče, Dočim v Sloveniji s častno izjemo Celja in Ptuja žrtvujejo mestne občine za kulturne potrebe od enega do treh odstotkov svo-iega proračuna, žrtvujejo vea slovaška mesta kljub enaki krizi šest do osem odstotkov,
V dvorani mestne hiše se je vršilo nadaljevanje bratislavskega zborovanja. Prof. dr. A. Škra-bik nam je zelo nazorno, deloma tudi z zanimivimi statističnimi podatki, naslikal sedanje versko in kulturno stanje Slovaške In izglede katoličanstva za bodočnost. Nato pa je govoril prol. Šcdivf, ki ga že ves kongres upošteva kot navdušenega, požrtvovalncfia in spretnega cirilomctodijskctfa dc-
kronika
£° . pčlbaranyu es a Triatloni Bč.keszerzodes Revizioi. ki jo jc spisul dr. Kazimir Horvat.
—	Savinjska podružnica T. K. Skala |*>-ziva svoje člane, du sc udeleže obveznega izleta na Ojstrico dne 26. juliju I. I., ki bo zvezan z otvo ritvijo Skalaškc Lučko kočo. Skupen odhod bo ob sedmih zvečer i/. Luč.
—	Popravljamo. Prejeli smo: K dopisoma, ki ju je priobčil »Slovenec« z dne 9. junija 1931 št. 126 na strani 4 in 5 naslovoma: I. Koroška Bela: Procesija nu Telovo« iri 2. -Jesenice: Procesija sv. Rešnjegu Telesa« Vas vsled zaprosila dravskega žandarmerijskega jiolka v Ljubljani nuprošuin, du priobčite sledeča popravka: I. K dopisu, priobčenem v Slovencu« št. 120 z dne 9. junija 1931 na strani 4 z naslovom - Koroška Boja: Procesija na Telovo« ni res, du mero-dajni funkcijonarji za čusa procesije niso ustavili uutomobilskegu prometa ua eesii, pač pa je res, du jc privozil ob času, ko sc jc vršil blagoslov pri kapelici in ko so stali verniki uu obeli straneh ceste en sam uutomobil od Jesenic proti Radovljici, n jc šofer usta-v il avto in šele na znak nekega ognjegasca nadaljeval vožnjo, — 2. K dopisu priobčenem v »Slovencu. št. 126 z dne 9. jun. 1931 na strani 4 z naslovom:
Jesenice: Procesija sv. Rešnjegu Telesu« sc orožniki procesije niso mogli udeležiti, ker so bili tedaj vsi brez izjeme v permanentni službi. ,T. Državno tožilstvo v Ljubljani, dne 20. juliju 1931. Državni tožilec: dr. Luvrenčuk.
—	Brat zoper bratu. 26letni zidar Alojz Itarp je z bratom šel domov k Sv. Marjeti ob Pesnici. Spotoma sta se sprla radi dediščine, pri čemer je segel flarp po samokresu ter streljal na svojega brata. Zadel ga je ob levem ušesu. Njegov brat pa je segel po nožu ter ga zabodel v levo prsno stran. Zabodenega Alojzija llarpa so takoj prepeljali v splošno bolnišnico v Mariboru.
—	Ker je prišel bratu na pomoč. 32 letni Leopold Arbeiter, posestnikov sin od Sv. Martina ua Pohorju, je šel s svojim bratoui od žegnanju v neko krčmo, kjer jc prišlo ined fanti do dejanskega spopada. Leopold Arbeiter je svojemu ogroženemu bratu priskočil na pomoč. Napadalci pa so navalili nanj ter mu prizadeli 6 vbodljajev in sicer 2 v pršil, 2 v hrbet, 2 v noge. Arbciterjevo stanje .ie zelo resno.
—	Polovična vožnja v Sibenik od 23. julija do 23. avgusta. Legitimacije se dobe pri Putniku , Ljubljana, Dunajska cesta I.
— Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine štev. 41 od 17. julija t. I. objavlja -Zakon o izvozu iti uvozu pšenice, rži in pšenične moke-, dalje -Zakon o pooblastitvi ministra za trgovino in industrijo, da sme izdajati naknadne uredbe in predpise o izvrševanju zakona o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke z 27. junijem 1931, kakor tudi o kontrolnih ukrepih /a njegovo izvrševanje-, Zakon o prodaji kmetijskih proizvodov na zeleno«, »Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o pospeševanju kmetijstva z dne 6. septembra 1929 , Zakon o geološkem institutu kraljevine Jugoslavije-, -Zakon o izpre-membi pripombe za št. 171. uvozne tarife v predlogu zakona o obči tarifi-. Uredba o opravljanju pripravniške zdravniške službe«, -Uredba o razporedu zvaničniških in služiteljskih zvanj v resoru ministrstva za trgovino in industrijo , »Uredba o področju in nazivu poedinih odsekov ministrstva za poljedelstvo«, dopolnitev pravilnika za vzdrževanje zakona o vinu- z dne 24. julija 1930, Razglas o ukinitvi mostnine v Sevnici', Razglas o II. izdaji Hotelskega vodnika-. Objava o prenosu sedeža kletarskegn nadzornika za dravsko banovino v Ljubliano , -Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1931 in Irpremcmbe v staležu državnih in bauovinskih uslužbencev v področju dravske banovine.
—	Vscin župnijskim uradom Slovenije. Po župniščih se oglašajo zopet vsiljivi agenti, ki ponujajo slabo blago za drag denar, ponujajo tepihe, belo platno, blago za talarje itd. Neki župnijski urad je kupil blaga za 3000 Din, vse skupaj' pa jc vredno le kakih 1500 Din. Postopajo zelo taktično, ponujajo brisače po 4 Din komad, a ko plačaš tepih in balo blaga, pravijo, da drugi dan pripelje tovorni avto brisače. Kjer se dotični ; jenti pojavijo, pri-mite jih iu naznanite takoj orožuikom, da pridejo na obtožno klop. — Ogoljufani župni urad.
—	Dražba lovišča občine Dragomelj. V četrtek, dne 6. avgusta 1931 ob 10 se bo pri okrajnem načetstvu v Kamniku v uradni sobi štev. 5 oddal občinski lov občine Dragomelj za dobo 5 let in sicer števši od t. aprila 1931 do 31. marca 1936 potoni javne dražbe v zakup. Dražbeni pogoji so med uradnimi urami pri okrajnem načelstvu v Kamniku na vpogled.
-— Dvojna smrtna nesreča pri motociklistic-nih dirkah v Splitu. V nedeljo popoldne ob šestih so bile napovedane v Splilu velike motociklistične
lavca in ideologa. Predaval je v slovenščini; izbral je tiste besede, ki so vsem ostalim slovanskim jezikom najbližje; za bolj neznanimi slovenskimi izrazi jc dodal kakih deset čeških odnosno slovaških, kakih 5 ruskih in poljskih besed in vsi Slovani so ga popolnoma razumeli do podrobnosti. Njegova izvajanja o praktičnem delu slovanskih izobražencev v službi paciiizma Pija XI. so jasno pokazala bistveno zvezo med cirilometodijsko idejo, katoliško akcijo, socialnim vprašanjem in pravim pacifizmom. V papešlvu se uveljavlja pacifistična ideja v novi dobi šele od tedaj, ko sc začno z Leonom XIII. papeži zanimati za cirilometodijsko idejo, četudi bi po izgubi papežke države pričakovali prej maščevalnost in bojevitosl. Čim več je kateri papež delal za cerkveno zedi-n|enjc tem večji je tudi pacifist. Cirilometodijski sedanji papež je v resnici še večji pacifist od Benedikta XV. Po pijevih besedah v okrožnici Ubi arcano ogrožata svetovni mir materialistični gospodarski egoizem ali kapitalizem in pretirani narodni egoizem ali nacionalizem. Pacifizem ne pomeni odrekanja svojih pravic. Pax Christi in regno Christi je posebno potreben Slovanom, ki ae šc niso dovolj opomogli od svetovne vojne, V ftačaju vojne bi se vojne grozote odigrale zopet na slo-vauskih tleh, kar bi mnogo škodovalo kulturnemu, verskemu, moralnemu in gospodarskemu razvoju. Boji med Slovani bi bili tem slrašnejši, ker so spori med brati vedno srditejši nego med tujci. Med Slovani je mnogo eksplozivnih snovi. Prehodi med posameznimi narodi so večinoma lako zabrisani, da je skoraj nemogoče potegniti popolnoma pravične meje, ki bi zadovoljevale vse. Med Slovani je toliko neenakosti in nerešenih socialnih ter gospodarskih vprašanj, da se dajo rešiti edino v duhu ljubezni in spravljivosti. Po praktičnih predlogih, kako delovati v miroljubnem in spravljivem smislu, se je izrecno dolaknil z. vso taklno6tjo, ljubeznijo ter pravičnostjo do obeh strani vprašanja, ki ga nikdo ni upal načeti, četudi je bilo vsen udeležencem ves čas na srcu, namreč polj-sko-ukraiinikih odnosov, V interesu Poljske je, da
dirke Jugoslovanskega primorskega motokluba, in sicer na cesti v Meje. Okrog pol petih popoldne je zavozil na cesto dirkač Vlahovič, 28-letni trgovec iz Splita. Naenkrat mu je odpovedalo krmilo in motrono kolo je začelo begati po cesti sem in tja. Slučajno je bil ob tistem času v bližini 11 -letui dečko, Ivan Ružič Tomin. Vanj se jc zaletel Vlahovič s podivjanim motornim kolesom. Posledice so bile strašne. Dečko in vozač z motornim kolesom vred sta zletela kakih deset metrov v stran. Vla-hoviču se je pri tem razbila lobanja, mali Ivan pa je dobil nevarne poškodbe po vsem telesu. Pripeljali so oba v bolnišnico. Vlahovič je po kratkem času umrl, dočim dečko umira.
—	Povsod veliki požari. V občini Vladimi-rovac v bližini Alibunara je pretekli teden divjal silovit požar, ki je upepelil 21 gospodarskih poslopij. Zgorelo je tudi mnogo žita. Stanovanjska poslopja so deloma rešili — V Indjiji je gorelo v enem dnevu kar ua dveh krajih, in sicer v presledku pol ure. Pogorelo jc dvoje hiš z gospodarskimi poslopji vred. — V Sanajti v Vojvodini je predpretekle noči divjal silen požar, ki je napravil škode za pol milijona dinarjev.
—■ Težka prometna nesreča pri Novem Sadu. Na cesti med Novim Sadom in Starim Futugom se je v soboto pripetila težka prometna nesreča. Avtobus, ki oskrbuje promet med Novim Sadom in Starim Futugom. je povozil 17-letnega ključavničarskega vajenca Štefana Lorenca, ki se je peljal s kolesom pred avtobusom. Avtobus se je od zadaj zaletel vanj in ga v loku vrgel s kolesa, Lorenc ie padci nn sredo ceste, nakar so šla čezenj kolesa težkega vozila, ki so ga povsem razmesarila. Lorenc je bil na mestu mrtev. Kakor je ugotovila preiskava, jc lorenc zakrivil nesrečo sam po lastni neprevidnosti.
-— Gospodinjske knjige! Dobra, praktična knjiga, ki podaja našim gospodinjam vsa potrebna navodila in nasvete za vsakdanja opravila bodisi v kuhinji, gospodinjstvu, vrtnarstvu itd., je zdaj bolj kot nekdaj neobhodno potrebna. Kot najpomembnejše navajamo: Sadje v gospodinj»tvu. navodila o ravnanju s sadiem. domači sadni uporabi in o kon-servlranju sadja in zelenjadi. Spisal M. Ilumek. Din 24. Prehrana po najnovejših zdravstvenih j načelih, po dr. M. Bircher-Bennerju in po zbirki I kuharskih rccentov ge. Berte Brupbacher-Bircher-ievc v Ziirichu priredila Stef. Humekova. (Vegetarijanska in nekuhana hrana.) Din 30. vez. Din 40.
—	Ciosnodinjstvo. navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. Lidvina Purgaj. Cena Din 40. vezana Din 60. — Nasveti za hišo in doni. Po raznih praktičnih virih priredil J. Majdič. Din 20, vez. Din HO. — Domači vrt, praktičen navod. kako ga uredimo, obdcluimo in krasimo. Priredil M. Ilumek. Din 42. vez. Din 54.
—	Prikrojevanie perila po zivotni meri, sestavila Hma Arkova. Din 40. — Perotninarstvo, navodila kako vzgajamo in gojimo kuretino in druge domače ptice. Sestavil A. Stivnik Din 40. vezana Din 50.
—	Zel in plevel (domači zdravnik), slovar naravnega zdravilstva, solncc. zrak, zemlja in voda. Sestavil Fr. Magister. Din 00, vez. Din 75. — Vse te knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Knkor nam javlja uprava vclcsejmu v Lipskeni bo trajal jrson-ki vclcsejein od "Vi. avgustu do 3. septembra. Na razstavnem prostoru v paviljonih I. 2. 3, 4. 6. II. 12. 19 in 20 bo prirejen obenem tudi velesejem /a stavbno, hišno in obratne poti eb-čine. I'ck«tilni vclcsejein sc zaključi že 4. septembru. \ pojasnilu dobite brezplačno pri \V. I rken-u, Zugrcn, Stu r cev ioov trg 6-1., tel. 9t, naslov /u brzojavke: Frke-nag Zugreb ali pri uradu I ipskegn volo-ojmu Belgrad, Knez Mihajlovu 33.
— Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem početju, nerazpoložcnosti t delo povzroči naravna Franz-Joscf grcnčii.i odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseučiliških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po zavživanju >Franz-Joscf vode zopet dobili slast do jedi v razmeroma kratki dobi. — Franz-Joscf« grenčica sc dobiva v lekarnah, drogeri-jalt in špecerijskih trgovinah.
sc pravično reši to vprašanje. Nemške intrige bodo med Slovani onemogočene, ko se pravično uredijo odnosi med Poljaki in Ukrajinci. Močna Poljska pomeni močno Slovanstvo in najboljšo oporo slovanskega katoličanstva. Ko sc jc po predavanju dvignil voditelj poljske delegacije dr. Kruszvnski, sc je videlo, da jc duh Cirila in Metoda zmagal nad duhom tistega Vihinya, ki je za Nitre oviral in uničeval delo sv. Metoda in njegovih učencev.
Predavanju so prisostvovali nitranski škof Kmetiko, škof Jantausch, olomuški pomožni škof Stavel, nekaj mestnih svetnikov, s podžupanom in sreski načelnik, ki so tudi pozdravili kongres. Mestna občina jc dala svojo krasno posvetovalnico na razpolago za zborovanje slovanskih apostolstev sv, Cirila in Metoda, kakot ludi veliko dvorano za zborovanje intcligcncc. Apostolati posameznih škofij so poročali o dosedanjem delu in o bodočih načrtih ter razpravljali o bodočem velehradskem kongresu. Pokazalo sc je, da se Slovenci preko apostolata med vsemi slovanskimi narodi najbolj uveljavljajo v občni cerkvi. Značilno je bilo, da sla zborovanju apostolata prisostvovala dva lajika, eden jc zastopal mariborsko škofijo in poročal o delu apostolata v njej, drugi pa je bil pravoslavni Rus docent dr, Vilinskij, kar je izredno dobro vplivalo na prisotno pravoslavno rusko delegacijo. Jasno jc spoznala, da katoličani nimajo s pravoslavnimi nikakih zahrbtnih namenov in da res nočejo prozelilizma. Ta spretna Grivčcva poteza jih je še bolj prepričala, da je resno mišljena njegova izjava na kongresu. Vera nam je nekaj lako svetega, da jc nc prodajamo in nc kupujemo. V verskih zadevah zahtevamo svobodo in naj bo v medsebojnih odnosih odločilna vest.
V slavnostni dvorani ie nitranska občina priredila udeležencem svečan obed, ki so ee ga udeležili škofje in zastopniki oblastev. Svirala jc vojaška godba. Popoldne je dala občina udeležencem na razpolago brezplačne avtomobile za izlete v okolico. Zvečer smo se odpeljali v znamenito kopališče Trcnčianske Teplicc, kjer so nas čakali novi čudeži slovaškega gostoljublja.
— Podružnica SLD v Ribnici jo rudi proslavo tOO-letnicc rojstva Frana Levstiku preložila svojo prireditev od 26. juliju na 16. avgust. Kdor sc hoče resnično lovsko zabavati, nuj poseli to pravo ribniško prireditev.
—	Zakaj — Zato! Povesti zu mladino, angleški spisal It ud yar<l kippling. iz angleščino prevedel Griša Koritnik. (Zbirka mladinskih spisov.) V platno vezana Din 40. Založila jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	Za poletne izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provianta velemesarija Slamif na (iospo-svetski cesti.
—	Ant. Kru. Legatov Knoletui trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanja ustineno ali pismeno v Slovenski ulici 7, zraven trgovine Wdgerer, od S do 12 in od 2 do pol 7. Šolski programi brezplačno!
—	Sprejme se takoj več akviziterjev z boljšim nastopom. V poštev pridejo le dijaki višjih ter srednjih šol. Ponudbe pod Osrednje mlekarne, Ljubljana.
—	Zdravje in spanje. V splošnem zadostuje odraslemu 7 do 8, otroku 0 do 10 ur spanja. Veliko važnejši jc trden spanec od dolgotrajnega. Prvi spanec je po navadi najtrdnejši. Ljudstvo čista pravilno pravi: ura spanja pred polnočjo je boljša, kot tri ure po polnoči. Kdor težko zaspi, ali kdor ima nemirno spanje, bi se moral na vsak način prepričati, če ni temu mogoče kriv nepravilen način prehrane ali čeznt • ren vžitek kave. Kolcin jc tista snov v kavi, k povzroča nemiren spanec. Vsak kg kave vsebn jc 10 do 15 gr tega močno delujočega dražila O blagodejnosti načina življenja brez kofein; se prav očiviuno lahko prepričate, ako sc vsai na štiri tedne oui .čete kofeinu s tem, da pijete Ic kofeina prosto, popolnoma neškodljivo kavo Hag, katera Vam nikelj nc more pokvariti spanja, tudi čc jo pijete pozno zvečer. S higijen skega stališča pomeni kava Hag res velik uspeh
Ormož
Po odhodu g. Lešnika v Ptuj smo bili v«Č tednov, in sicer v najbolj kritičnem času, brez ži-vinozdravnika. Pred kratkim sc je naselil v Kuha-ričevi hiši novi živinozdravnik Nardin. — Znana trgovka in gostilničarka Matilda Anderlič jc umrla vsled srčne kapi. Imela se je podvreči operaciji, pa jc ni prenesla. — Splošna navada jc, da se prirejajo podoknicc na predvečer godu ali ob drugih prilikah vsai pred polnočjo. Pri nas pa hočejo biti nekateri v tem oziru originalni in imajo podok-nico in govorniške vaje na cesti, če hočete, tudi ob 2 zjutraj. No, do takrat se ozračje gotovo primerno shladi in glava primerno ogreje. — Zagrebške Novosti so prinesle pred dnevi eno celo stran dolgo poročilo s slikami pod naslovom: Ormož — jugoslovanski Gallspach. Najbrže vsled tega ker jc v zadnjem času pritisnilo v Ormožu lepo število raznovrstnih bolnikov, posebno iz Hrvatske, ki iščejo zdravja pri našem domačem »Zeilei.su dr. Majeriču, ki zdravi po Zcileisovi metodi. Zdravi se okrog 40 ljudi. Baje je za mesec avgust že vs naprej zasedeno.
Mozelj
Dolgi meseci so že minili, odkar je pri na* zadnjič izdatno padal dež. Bila jc sem in tja kakšna ploha, a lo jc naši zemlji prav malo zaleglo. Seme se je skoro posušilo stoječe, otavc nc bo mnogo, če jo sploh bo toliko, da bi sc splačalo kositi. Kmetovi sadeži so v rasti zastali in si nc bodo mogli mnogo pomagati, čc tudi bi prišel tako zaželjeni dež.
Vode zmanjkuje. Selc v takem času, ob suši, sc zna ceniti vodovod, čc deluje v redu. Z našim vodovodom je pa vedno kriz. Okoliške vasi so pa glede vode še bolj prizadele. Zemlja jc še bolj plitva in zato sc jc šc preje vse posušilo. Prav mnogo vasi jc brez pitne vode ali pa cclo brez vode sploh. Najslabše jc na Škrilju, kjer pitne vode nimajo /.c mesec dni. Imamo sicer studcnec, ki je najbolj mlaki podoben, a je tudi ta odpovedal. Živino gonijo na Kolpo, po zelo strmem bregu v dolino, ki jc nižja za več kot 300 m. Ubogi ljudie in z njimi živina.
Kako skrbi naš občinski odbor za kulturni napredek občanov, jc prav jasno pokazala zadnja občinska seja. Tukajšnji poštni urad vzdržuje raz-našanje pošte po okoliških vaseh dvakrat nn teden. Pred leti pa je na pobudo g. župnika Kapša, občinski odbor dovolil pismonoši 150 Din mesečno kot nagrado za tretji dan raznašanja pošte v tednu. Nedavno pa jc pismonoša prosil, naj se mu k tem 150 dinarjem primakne kaj malega. In možic so na seji sklenili, da se mu nič ne zviša, le tretji dan raznašanja pošte naj odpade, plača 150 Din mu pa seveda ostane. — Mogoče je to nova plača za raznašanjc vabil k občinskim sejam! Štede-njcl Proti temu sklepu so nekatere prizadete vasi napravile pritožbo in obenem prošnjo, naj sc vendar pusti tretji dan, a pismonoši naj se primakne 50 ali nekaj več dinarjev. Nekateri siccr niso storili svoje dolžnosti, pravijo, dasi sc štejejo acd inteligentne, da jim jc vseeno, čc dobe pošto samo enkrat na tcdcnll! Mi vemo, da to ni ref, če jc res, žalostno dovolj, ampak vemo, da »o tu zadaj vse drugi motivi. Zadnja seja je ponovno sklepala o tem. In dobro so sc vodilni možje naše občine držali. Gladko so odbili z 11:4. Dovolj, če se dvakrat raznaša! — Mi bi tu samo dostavili: Mogoče bi njim bilo najbolj prav, čc bi se pošta sploh nc nosila, — Nam pa bi bilo kaj drugega še bolj pravl.~ Ali 'e P° '®kih sklepih čudno, če bližnji sosedi trdijo, da je kočevski kmet šc daleč za njimi? Sicer pa, kdor jc v enem zadnji, jc zadnji tudi v drugem! Kakšen gospodar, tak sluga'
Direkcija rudnika Velenje razpisuje za na dar 27. julija 1931 ob 11 dopoldne nabavo
25.000 kg
pšenične moke
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne Dirckcije drž. rudnika Velenje.
Učimo se spati
Kdo bi dejal, da vsaj spati /.na vsako živo bitje, nt- da bi se mu bilo treba tega šele učiti. Pri nižjih bitjih to vsekakor velja, pri človeku pa um in živci ludi iz spanja naprav-ljajo za marsikoga težko vprašanje. Dr. Do-nald A. Laird, vodja dušeslovnega laboratorija na univerzi Colgate v Hamiltoiiu, daje glede spanja naslednja navodila:
Na spanje se je treba duševno pripraviti. Nastopiti mora duševno pomirjenje. Ce nam
100 let belgijskega kraljestva. Dne 21. t. m. poteče 100 let, odkar ie princ Leopold Saško-Koburški prisegel na ustavo združenih belgijskih držav in postal prvi belgijski kralj Leopold I.
je to po razburljivem dnevu ali večeru težko, potem dosežemo s toplo kopeljo 30 stopinj Celzija v 15 minutah prava čuda. Prav za prav bi moral zmoči vsak človek toliko samo-zatajevanja, da bi bil brez zunanjih sredstev kos vsakemu duševnemu stanju; ker je psi med nami še mnogo takih, ki se morajo tega šele naučiti, ni da bi taka zunanja sredstva zametali.
V spalnici naj prevladuje modra ali zelena barva, ker ti barvi učinkujeta pomirjevalno. Rdeča in rumena barva vplivata vznemirljivo in jih zato v spalnicah ne za opremo
Ortašh* novi topovi
ne za stene ne uporabljajmo. Seveda velja tudi zopet tu, da bi moral znati biti človek od svoje okolice neodvisen in se po lastni volji obvladati; ker pa ni vselej tako. moramo pravilno izbirati tudi barve za svoje stanovanje.
Kako važno je, da se duševno in čuv-stveno pripravimo na spanje, priznava John D. Rockefeller star., ki je enkrat dejal: Ka-I kor hitro ležem k počitku, si ne dovolim več, ' da bi le' samo na uro pogledal.« Tako se je treba varovati vsega, kar povzroča budnost ali vznemirjenje.
Smotrno, pametno moramo skrbeti za to, da popusti v nas vsaka napetost, tudi telesna. To popuščanje napetosti se mora vršiti že med bdenjem in pa začasa, ko nas prevzema spanec. Vseučiliški profesor dr. E. .laeobsen v Chicagu je pa dognal, da je pri odpočitku bistveno, da ponehuje napetost stopn.iema, od minute do minute( progresivno odpočivanje). Navadno nastopi odpočitek, ko zaspimo, le deloma: včasih so noge in roke že precej od-počite, toda napetost vratnih in obraznih mišic še ni popustila. Napetost mora pa popolnoma in brez ostanka prenehati, če naj prinese resnično pomirjenje; v nobeni mišici ne sme ostati niti malo napetosti.
Ko se tedaj pripravljamo na spanje, moramo v prvi vrsti paziti na to. da ne bo tod in tam skupin mišičevja, ki bi bile še kakorkoli napete. Kakor poroča dr. Jaeobsen, morejo taki zaostanki v majhnih skupinah mišičevja odganjati spanec. In drugič mora popuščati napetost stopnjema, od minute do minute. Ob normalnem razpoloženju popusti napetost avtomatično v trenutku, ko ležemo v postelj; s tem se pa ne smemo zadovoljiti, marveč moramo popuščanje napetosti zavestno in smotrno stopnjevati od minute do minute, dokler se ne pogreznemo v globok sen.
Zaostanki napetosti v kaki skupini mišic j utegnejo povzročiti slabe sanje, zaradi kate-■ rili smo naslednji dan slabo razpoloženi. Zadnjič se je nekomu nekaj strašnega sanjalo. Menil je, da se nahaja med mostom in vlakom in da ga bo vsak hip strlo. Kričal je v spanju, da so vsi prestrašeni prihiteli njegovi domači. Pokazalo se je, da je imel desno nogo zagvozdeno med žimnico in koncem postelj išča. Na ta način je v nogi nastala napetost. Ta zgled kaže, kaj more povzročiti tudi le neznatna napetost.
Nova knjižnica Nemškega muzeja v Miinchcnu, ki služi poslej namesto zgorele steklene palače za umetnostne razstave. Zgradbo so izročili novemu namenu te dni.
Znano je, kako ravno v Ameriki velja, da iz malega raste veliko in kako je velika večina tamkajšnjih bogatašev začela tako rekoč iz niča. Naše kmetovalce in male pridelovalce bo zanimalo tole:
Pred blizu (50 leti je prišel v Ameriko nemški vrtnar Koch iz Poznanja, brat slavnega učenjaka prof. dr. med. Kocha. Naselil
žalo polno zemlje in peska, so bili Kocbovi sadeži popolnoma snažni in zato toliko bolj vabljivi — in dražji. To pa še ni bila vsa korist trošenja slame. Marveč je debela plast slame varovala lahna, peščena tla tudi pred izsušitvijo, in ko so drugim pridelovalcem rastline v suši omagale, so Kochovi nasadi še dobro uspevali. V teku '25 let je postal Koch bogat farmar, ki je imel 110 juter zemlje nasajene z jagodami. Američani imenujejo vrtne jagode straw-berry« — slamnate jagode 1 — Kocha pa Strawberry-Koch<-. Danes pri-i delujejo jagode na Kochov uačin po vseh j Združenih državah pa tudi v Kanadi.
A ne samo jagodam prija slama, marveč tudi krompirju. Američani sade krompir v brazde; ko je krompir v zemlji, poravnajo površino z valjem, potem pa potrosijo za čevelj na debelo slame. Tako ostane krompir, dokler ne dozori. Slama prihrani vsako oko-pavanje in osipanje — ne da zrasti plevelu in zadržuje vlago. Na noben drug način se ne da doseči tako obilega, zdravega in okusnega krompirja. — Kaj, če bi kdo tudi pri nas po-•kusil tako?
Londonski zaklauni urad, kjer se vrši posvetovanje strokovnjakov glede izvedbe Hooverjevega načrta.
Poostrena izbira rdečih nabornikov
Sovjetsko vojaško glasilo »Rudaja Zvezda« poroča, da je politična uprava rdeče vojske se-' stavila načrt, po katerem bodo poslej pri naboru novincev še bolj pazili na razredno pripadnost. 2e pri prihodnjih jesenskih naborih ne bodo odklanjali samo meščanskih, duhovniških in kulaških sinov kakor doslej, marveč bodo strogo ločili med komunisti in nekornu-nisti tudi pri drugih nabornikih. List utemeljuje to s tem, češ, da se vtiliotaplja v vojsko vedno več »razrednih sovražnikov«, da bi se skrili pod vojaško obleko in v sredi čet nadaljevali svoje protiljudsko delo.
Gorje pticam! Javlja se nova moda ki zopet uvaja na ženskih klobukih za okras ptice in pličje perje. Prijatelji živali ze dvigajo protest — in prav imajo.
Neznana ktsga v Argentim
V mestu S. Junn v Argentini se je pojavila nevarna kužna bolezen, o kateri oblasti ne objavljajo podrobnejših podatkov. Da je nevarna, priča dejstvo, da so ukrenili naj-i strožje odredbe proti razširjanju in med dru-' giiti zaprli vse javne lokale in cerkve.
Vseučiliški prolesor Besteiro, ki ga |e španska narodna skupščina izvolila za svojega predsednika.
a angh kili pomorskih manevrih na Se-m morju so preizkusili nove vrste to-in granate, katerih učinek preseda baje losedanje uspehe na tem poptižču. Za cilj je služila ladja Emperor of indin . ki so je v par sekundah potopila. Novi lopovi so iz nove vrste sestavljenega jekla, ki ga imenu-' jejo strokovnjaki nikelchrom — molvbdenum. Top je zgrajen po Kruppovem načelu, da mora biti cev popolnoma masivna, ne pa v krivi či ti izslrugana. Vsekakor bodo to cevi, ki so zvarjene brez šiva. Novo jeklo je tako silno prožno, da je mogoče izdelovati tako dolge cevi, kakor se doslej ni /.delo mogoče. Na ta način se začetna brzina izredno pospeši. Ker je novo jeklo znatno lažje, tudi vprašanje teže ne dela nobenih ovir.
Matfno!? pri kartah
V dunajskem Jockev klubu sta neke noči I lOOfi kvartala poljski grof in petdesetkratni milijonar Andrej Potocky, ki jo bil takrat guverner \ Galiciji, in pa po svojem kvartopirstvu zloglasen ogrski kavalir Nikolaj pl. Szemere dc genere Huba. V teku 8 ur je Szetnere obral grofa za pol milijona kron. Ko je Potocky popolnoma mirno podpisal zadnji ček za četrt milijona kron, je vstal izza mize in hotel oditi, češ. da ima neki političen sestanek. Na nujno prigovarjanje pl. Szemereja jc sprejel revanšno partijo za naslednji večer. Prišel je, a igral brezbrižno iu zopet izgubil. Naslednji dan so pa poročali vsi avstrijski in madžarski listi, da jc pl. Szemere pri karti dobljenemu pol milijonu kron dodal iz svojega še cel milijon in ves pol-drugimilijon daroval v dobrodelne namene v Avstriji in na Ogrskem.
Adači, predsednik mednarodnega sodišča v Haagu, kjer se je 20. t. m. pričela obravnava o nemško-avstrijski carinski uniji.
3 leten otrok izdat mater
Dne 7. t. m. se je kopala v \vienerneu-stadskem kanalu žena pomožnega delavca Jožefa Beer. S seboj je imela svoje tri nezakonske otroke: triletnega Adolfa ter dveletnega Hermana in šest mesecev starega dojenčka. Med kopanjem je zmanjkalo dveletnega Hermana, o katerem je mati tožila, da je nenadoma utonil. Uvedli so proti njej preiskavo zaradi premajhne pažnje. Raztelesenje je pn ugotovilo, da se otrok ni v vodi zadušil, mar-j več da je umrl zaradi pretresa možgan. Tudi I od drugod je prejela policija opozorilo, da je Beerova otroka sama umorila in z njim že prej vedno grdo ravnala. Beerovo so '.aprli, a ker je sama odločno vztrajala pri prvi izjavi in ni bilo proti njej nobenih dokazov so jo. nameravali izpustiti. Tu je policija /.vedela, da je triletni Adolf o priliki pogreba svojeg;. bratca svojim rednikom dejal: Mama jc Burlija vrgla v kanali« Odvedli so otroka h kanalu in ga vprašali, naj pokaže, kako je mama takrat naredila. Ko so potem materi nenadoma povedali, kaj je povedal sinček, jo je to čisto strlo. Priznala je svoj čin in pove dala svojo tragično zgodbo. Njen mož je jeti čen in brez dela. Sklenila je vtopiti vse tri otroke in še sama sebe. Ko je pa vtopila Hermana, se je bala, da bližnji kopalci ne bi opazili njenega početja. Zato je odnehala in rekla, da ji je otrok ponesreči utonil. Izročili so jo sodišču, kjer je preiskovalnemu sodniku ponovno skesano priznala svoje dejanje.
Jadndca »Guimiani v sidnevski luki, s katero sta Norvežan Anders Johannsen (desno) in Avstralec Benson plula iz Švedske Cez Atlantik in skozi Panamski prekop v Avstralijo. Sloraj 30.C00 km dolgo vožnjo sta ob nepopisnih naporih zmagala v 10 mesecih. Ribiška jadrnica je dolga samo 8 m.
se je dobro uro od mesta Ft. lxmis (Missouri). Začel je z malim. Lotil se je pridelovanja jagod. Pri tem si je izmislil naslednjo novost: Da bi strahoviti nalivi, ki so v ondotnili pokrajinah običajni, jagod ne zbili v tla in ne onesnažili /. zemljo, je Koch vse jagode zgodaj spomladi nastljal /.a čevelj visoko s pšenično slamo, ki jo je mogoče tam zelo ceno kupiti. To ravnanje je onemogočilo rast plevela. ne pa jagod, ki so s svojimi listi in cvetnimi stebelci veselo prodrle na solnce. Ko so potem prišli nalivi, so polegle debele jagode po slamnati stelji, ki jih je obvarovala vsakega dotika z zemljo. In ko so drugi pridelovalci pošiljali na trg jaeode. katerih se je dr-
Hugb Herndoti |levo| in Clydc Pangborn, ameriška lctalca, ki bosta poizkusila potolči svetovni rekord Posta in Gatty-ja z novim poletom okrog sveta. Potovala bosta s posebnim letalom, s katerim upata leteti 8C00 km, ne da bi pristala, in to s hitrostjo 200 km na uro.
Švica raztjudena
Zadnji kritični časi v Evropi -o izredno občutno vplivali na tujski promet v Švici. Skoraj vsi Nemci so predčasno odpotovali domov; a tudi Vmeričunov in Vnglcžev je mnogo manj nego druga leta. švicarska letovišča so .skoraj docela osamela.
»Moj krojač je izjavil, da je zame izredno težko delati.«
»Zakaj pa? Saj si vendar čisto pravilne rasti.«
»Seveda — ampak ne plačani ne.«
Iz negloboke reke kriči nekdo na pomoč. Prof. Peresnik, ki gre slučajno čez most, pogleda doli in vpraša: Ali ste padli v vodo?«
»Ja ka j pu — ali morda mislite, da tu stanujem?«
Gospodarstvo
Hmeljsko leto 1930-1931. Iz Frankfurter Zeitung posnemamo le-lo zanimive podatke o hmelju: Zaradi nizkih cen hmelja v 1. 1939 so je z hmeljem kuHiviraua površina zmanjšala v letu 1930 vsepovsod, od tega v K v rop i od 07.203 ua nu 18.005 ha, nu celem svetu pa od 78.730 hu nn 57.880 hu. V Jugoslaviji so je zmanjšala od 10.000 na 2.580 ha, od toga v Sloveniji o I 3.000 na t.380 ha. v Vojvodini pa od 7.000 na 1.200 ha, torej naravnost katastrofalno, kakor v nobeni drugi deželi ne. Pridelek 1930 je bil razen v Češkoslovaški manjši kot 1929. Po podatkih niirn-berške tvrdke Joh. Barih & Solin je znašala površina leta 1928 še iSi. 122 hu, letos pa znaša le še 50.000 ha. V zadnjih treh letih je torej hmeljarstvo nazadovalo zs 40%. Svetovna produkcija piva dalje pada. Važno je, da so odločilni za presojo hmeljnega trga tile momenti: prenapolnjena skladišča, nazadovanje konzumu piva ler je tako računati na manjši odjem. Zanimivo je. kako se vse države trudijo regulirati htneljski trg. Tako je. Nemčija uvedla prisilno porabo domačega blaga, kakor tudi Francija in Anglija. Nadalje je Nemčija ustanovila Hmeljsko prometno družbo z omejeno zavezo, ki vskladiščuje hmelj. Tudi Češkoslovaška je ustanovila za prevzem hmelja hmeljski sindikat, Francija in Madjarska sta povišali uvozne carine na limelj, katere hoče povečati ludi Nemčija. Kanada je. celo podvojila carine na hmelj. Tudi pri nas bi bilo po-Irebuo, da se kaj ukrene za zaščito našega lvmelj-skega pToducenla.
Žetev v donavski banovini je prav dobra. Do-seza na ha celo 34 met. stotov, v Banatu so cele vasi imele 30 stotov pridelka na ha. Skupno jc v vsej banovini bilo pridelani na 857.000 ha 13.99 milj. met. 6totov pšenice, povprečno na ha 15.44 ',lani 11.39) met, stota.
Nova d. d.: Meteor, Belgrad; glavnica t milj. Din; prodaja kmet. in drugih strojev.
Vpis v trgovinski register, Šteh et Drobnič, lesna industrija in parni mlin, Vidcm-Dobrepolje.
Vpisi v zadružni register: Električna zadruga za vas Log, r. z. z o. z.; Živinorejska zadruga v Št. Lovrencu ob Temenici, r. z, z o. z.
Nova gospodarska revija. V Zagrebu je začela izhajati revija »Merkantile«, ki jo izdaja Združenje absolventov trgovskih akademij. Urednik jc g. Mil, P. Naprta. List ima tudi literarni del,
Borza
Ljubljana, 20. julija.
Denar
V današnjem deviznem prometu so bili tečaji deloma nižji učvrstil se je pa Curih. Promet ie bil znaten posebno v devizi Curih in je vse zaključene devize dala Narodna banka. Povpraševanje za Berlin je znatno, pa do zaključkov ni prišlo. Iz Newyorka javljajo tečaj 12.40—12.50. Nadalje je bila v Ljubljani zaključena tudi Budimpešta iz-venborzno po 988.50.
Ljubljana. Am«terdain2272.87—2279.71, Bruselj 785.96—788.32, Curih 1096,95—11.00.25, Dunaj 793.08—795.48, London 273.69—274.51, Newyork 5632.79—5649.79, Pariz 221.36—222.02, Praga 167.12 do 167.62, Trst 294.52—295.42.
Zagreb. Amsterdam 22.7287—22.7971, Dunaj 793.08—795.48, Bruselj 785.96—788.32, London 273^)9—274.51, Milan 294.52—295.42, New>oik kabel 56.4379—56.6079, ček 56.3279—56.4979, Pariz 221.36—222.02, Praga 167.12—167.62, ZOrich 1096.95 do II 00.25.
Belgrad. Amsterdam 2272.87—2279.71, Bruselj 785.96—788.32, Curih 1095.95—1100.25. Dunaj 'jOO.SO do 795.48, London 273.69—274.51, Newyork 56,3279 do 56.4979, Pariz 221.35—222.92, Praga 167.12 do 167.62, Trst 294.52—295.42.
Curih. Belgrad 9.10, Pariz 20.18, London 24.925, Newyork 514.50, Bruselj 71.65, Milan 26.765, Madrid 47.85, Amsterdam 207.10, Dunaj 72.325, Stockholm 137.50, Oslo 137,30, Kopcnhagen 137.30, Sofija 3.725. Praga 15.225, Varšava 57.65, Atene 6.65, Carigrad 2.44, Bukarešta 3.05, Helsing-fors 12.925.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Tendenca za državne papirje je bila danes tlabejša. Tečaji so deloma popustili, Prometa je bilo malo. Posebno jc nazadoval tečaj 1% Blero-vega posojila. Bančni papirji so ostali neizpreme-njeni. Poleg običajnih zaključkov v delnicah Union in Jugobanke po neizpremenjenih tečajih |e bila zaključena Praštediona po čvrstem tečaju 957.50 in 960. Med industrijskimi papirji je prišlo do zaključkov v delnicah Drave in osješke Šcče-ranc, nadalje v dcinicah Union mlina in Vevč, sled-
nje po 120. Trboveljska je nazadovala od 245 na 240.
Ljubljana. 7% inv. pos. 8% bler. pos. 90 bi., agrari 7% Bler. pos. 80 bl„ Celjska pos. 150 d., Ljublj. kred. 120 d., Praštediona 950 d., Kred. zavod 195 d., Vevče 120 d., Stavbna 40 d., Ruše 145 d.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 85.50 bi., agrari 47—50, vojna škoda ar. 376- 377, kasa 376 do 377 (370—375), 8. 374 d„ 12. 378—382, 8% Bler. pos. 85—50, 1% Bler. pos. 75-75.25 (76.75, 74), 7% pos. Drž. hip. b. 77—80 (80), (>[',] begi. obv. 60.50—61.50 (62).
Bančne delnice: Hrvatska 50—60, Poljo 53.50 do 55, Kreditna 121—126, Union 150—151(150), Jugo 67—68 (67), Lj, kred. 120—125, Obrtn* 36 d., Praštediona 957.50 %3 (957.50—960), Srbska 190 do 192, Zemaljska 120—122. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d., Guttmann 111—115, Slaveks 25—27.50, Slavonija 200 d., Danica 65—75, Pivara Sar, 210 bi., Drava 235—236 (235), Šečerarna Osiek 225—230 (230), Osj. ljev. 190 d., Brod. vag. 54 bi., Union 60—65 (60), Vevče 120—122 (120), Isis 46 bl„ Ragusea 300 d., Occania 190—200, Jadr. plov. 450 d., Trboveljska 238—240 (245, 240). — Skupni promet brez kompenzacij 11,226.000 Din.
Belgrad. Narodna banka 6.450, 1% inv. pos. 84—84.75 (85, 50.000), vojna škoda 370—373 (371, 376, 700 kom.), 9. 378 (100 kom), 11. 380 d., 12. 380—384, begi. obv. 62 (360.000), 7% Bler, pos. 77 bi.
Dunaj. Don. sav. jadr. 92.17, Wiener Bank-verein 14.45, F.scompteges. 149.50, Union 18, Alpi-ne 14, Trboveljska 28.50.
Žitni (rs
Položaj na žitnem trgu je ostal docela neiz-premenjen, ravno tako tudi cene. Prometa je manj kakor običajno ob novi letini, ker jc odpadel moment negotovosti. Sedaj 60 razmere v žitni trgovini popolnoma stabilizirane, Koruza je nadalje čvrsta pri neizpremenjenih ccnah,
Novi Sad. Koruza; bč. 105—107.5, okol. Som-bor 107.5—110, bn. 98—100, sr. okol. Indjija 105 do 107.5, sr. okol. Šid 107 — 110. Vse ostalo neiz-premenjeno. Promet: pšenica 29 vagonov, koruza 16, moka 9, otroči 11 vagonov. Tendenca: koruza', trdna, ostalo: neizprem.
Budimpcštanska borza ostane do 23. t. m. zaprta.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky et Co.) Prigmnjh jc bilo 2179 glav, iz Jugoslavije 60. Voli, naiboljši 1.60—1.70, I. 1.25— 1.50, II. 1.17—1.25, III. 0.95—1.05; krave I. 1.G0— 1.10, II. 0.80—0.90; biki 0.90—1.15. Klavna živina 0.50—0.75. Tendenca: voli so bili za 5 grošev, krave za 5—10, biki za 10—15 grošev dražji.
Rase
Zdraviliška vest. Naš zdravnik g. dr. Zoreč jc odšel na .svoj letni dopust. V čnsu odsotnosti ga zastopu g. dr. Kamin iz Ljubljane. Zelo se namreč bojimo, du bi moral kdo brez zdravniške pomoči zapustili to solzno dolino.
Utopljence. Tc dni so videli uu.šj kopalci, dn je plavalo po Dravi otroško truplo, /opet nova žrtev Druvinh valov, liog ve, odkod je otrok in kje ga bodo valovi odložili
Elektriko popravljajo v naši cerkvi. Koso cerkev pred leti prenovili, so le provizorično napeljali v njo električno razsvetljavo. Ker pa je radi tona nevarnost, du nastane ogenj vsled kratkega stika, je cerkveno vodstvo sedaj dalo vse električne žice napeljati po kovinnstili žlebovih. So sicer stro-ki. a upamo, du manjši, kot bi bili, čc bi ua.stul ogenj in bi nuni upepelil našo lepo, zgodovinsko romarsko cerkev.
Naznanjamo tužno vest, da je umrla naša sestra in teta
Marija Peternel
bivša kuharica
Pogreb se vrši z Vidovdanske ceste 9 v torek 21. julija ob 4 popoldne. Ljubi jana-Podbrez je, 20. julija 1931.
Žalujoča rodbina PETERNELOVA.
NEDELJSKI ŠPORT
K nedeljski tekmi llirijn:Hajduk: Zu prostor
v utllajo.
Prvaku Slovenije Iliriji se je končno posrečilo, da reši čast slovenskega nogometa. Dolgo časa so morali čakati belo-zeleni, da jih moštvo z lepo igro iznenadi. lo so doživeli v nedeljski prvenstveni tekmi s Hajdukom. Tekma je končala s 3:3 neodločeno, toda vseeno je dosegla Ilirija veliko in pomembno zmago, ki pa ni izražena v rezultatu. Nihče ni pričakoval po 3 zaporednih zmagah Hajduka nad našima kluboma, da bo moral Hajduk v Ljubljani pustiti kakšno točko. Tudi v tej tekmi je bilo nekaj časa zelo dvomljivo, ali bo Iliriji uspelo doseči vsaj časten rezultat. Toda I lajduk je v prvem polčasu pokazal vse svoje znanje in se izčrpal tako. da v drugem, ko jc pričela Ilirija napadati, sploh ni prišel do veljave. Pomagal si je pa žal na zelo ne-sporten način. Hajdukovci, ki so si s svojo igro pridobili renome skoro po vsem svetu, se v Ljubljani niso preveč lepo obnašali. Kakor hitro so izgubili iniciativo in pričeli branili, so sc posluževati vseh mogočih sredstev, da bi zavrli pohod Ilirije.
V	Zagrebu je Primorje doživelo svoj najtežji poraz v tem liginem tekmovanju. Odpovedala je v tej tekmi krilska vrsta, dosedaj najmočnejše orožje tega drugače solidnega moštva. Tudi ostale tekme j)o drugih liginih skupinah so končale s precejšnjimi presenečenji. Tako je Jugoslavija v tekmi proti Sokolu z veliko težavo dosegla neodločen rezultat 3 :3 in si s tem rešita eno važno točko. Vseeno je pa veliko vprašanje, ako ho uspelo Jugoslaviji zasesti drugo mesto in si s tem priboriti .sodelovanje v državnem prvenstvu. Najresnejši kandidat za drugo mesto je llašk, ki je odpravil lokalnega rivala Slavijo s 4 : 1. Ravno tako je tudi Bačka slabo izšla iz borbe s Slavijo v Osijeku. Vkljub precej izenačeni igli v polju, je podlegla s 5 : t, kar jo bo stalo najbrže prvo mesto v vojvodinski ligi. Mačva je pa v Bečkcreku zopet zmagala, to pot s 4 : 1. Največji rezultat v tem kolu jc dosegel BSK. ki je v Skonlju premagal tamošnji Jug z 12 : 2. Ravno tako je tudi Vojvodina odpravila Pančevački SK s 8 : 0. S tem je v glavnem izčrpan nedeljski program. Druga atrakcija, ki bi jo morali imeli v Ljubljani, namreč plavalna tekma Ilirija : O. A. C. je iz neznanih vzrokov izostala.
V	Maribor *ta povabila Rapid iu pa Železničar graški Sturm. ki jc obe tekmi odločil v svojo korist. Rapid jc podlegel 1 : 0, zCclezuičar pa 3 : 2.
CELJSKI ŠPORT.
Žalostna športna bilanca zadnje nedelje. V
nedeljo se je vršila na igrišču Atlctikov prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in Atletiki. Končala je z rezultatom 3:1 (2:1) za SK Celje. V prvem polčasu je bila igra šc precej odprta z lahno premočjo SK Celja. V drugem polčasu pa so igralci SK Celja, ki so večinoma mladi fantje in zaradi tega niso ves čas izdržali tempa, nekoliko popustili. To so Atletiki hoteli izrabiti in začeli pritiskati, ampak tako, da jc postala njih igra surova. Pri tej tekmi smo dosegli Celjani menda rekord glede izključitev pri eni tekmi. Sodnik Wag-ner je moral namreč sredi tekme izključiti tri igralce Atletikov, in sicer v teku petih minut. Bili
so to: Hojnik radi surove igre in žalitve sodnika (trotel), nadalje Goršek radi življenju nevarne igre in žalitve sodnika (smrkovc) in na vse zadnje še Ivranjc Martin radi dejanskega napada na sodnika. S tem pa še ni bilo vse končano. Po končani tekmi je namreč eden izključenih igralcev nekoga gledalca začel klofutati, da je morala intervenirali policija, drukarji« Atletikov pa so hoteli napasti sodnika g. VCagncrja. Najlepše na vsej stvari pa je, da predsednik MO, ki bi bil v prvi vrsti poklican, da pomiri duhove in napravi red, sam kriči na igrišče in s tem igralce šc bolj razburja. Zahtevamo od Podsaveza, da uvede najstrožje korake, da sc taki škandali ne bodo več ponavljali.
Plavalna sekcija SK Celje. SK Celje namerava ustanoviti poleg drugih že obstoječih sekcij letos še plavalno sekcijo. Klub namerava prirediti letos veliko plavalno tekmo v kopališču Di-ani, kjer je sedaj, odkar jc tvrdka Westen popravila svoje čistilne naprave in zaradi tega voda ni več umazana, naravnost idealno plavališče.
Radio
Programi Hadio-Liubfiana >
Torek, 21, julija: 12.15 Plošče. Solo instrument, šlajerji iz zvočnih filmov.) — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Jože Prcmru: Gradovi na Slovenskem in življenje v njih. — 20.00 Profesor Niko Kuret: N ova oderska tehnika. — 20.30 Prenos iz Zagreba — J?2.00 Čas. napoved in dnevne vesti, šport.
Sreda. 22. julija: 1*2.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. -- 13 čas, plošče, borza. 18 Salonski kvintet. — 19.30 I', dir. Komnu Tominec: Portreti iz -vetov ne literature in umetnosti: Blaise Pascal. — -jo Samospevi: poje g. konservnlorisl Drago Burgcr.
—	20.30 Slovenska glasba: salonski kvintet. — 22 Časovna napoved, dnevne vesti, šport.
Drugi programi i
Sreda. 22. julija.
Belgrad: 12.45 Rinlio-orkesler. — t!t Koncert Radio-orkestra. — 20.30 Narodne pesmi. — 21 Glns-bene uganke. — 21.50 Itunki kvintet. — Zarrrh: 12.30 Plošče. — 20.30 Koncert Radio-orkestra. 22.10 Plesna glasba. — Bud« pet: 12.05 Vokalni kvartet, — 17 Mladinska ura. — 17.25 Ciganska glasba. — 20 Orkestralni koncert, nato ciganska glasba. — Dunaj: 12.40 Opoldanski koncert. — 20 Veličanstvo prosi . ojiereta, \V. Kollo. — 22.40 Večerni koncert. — Milan; 12 IVutra glasba. 20.45 Mazurkn , opereta. — Oslo: 21 Igra. — 22.05 Plesna glasba. — Praga: 21 Poletna narava. — 21.10 Praški kvintet. — 21.30 Koncert. — LmiKi-iilH-rc: 20 Ljudska glasba. — "20.45 - Tihotapci . |«>trn slika. - Kini: 21 Isis . ojwrn. Maseagni. - Berlin: 20 Orkestralni koncert. — 222(1 Plesna glasba. -Kafnvire: 20.15 Vokalni koncert. — 21.25 Koncert
—	Toiilonse: 12.45 Koncert. — 13 Popevke. — 13.15 Plesna glnsbn. — 20.13 Operetna glasba.
Kako se je odrezala »Grafika" v Pragi
»Venkov«, z dne 24. VI. 1931.
... Karakteristično je zanje navdušenje in ljubezen do slvari, knkor sploh za društva, katerih člani gojijo poleg svojega vsakdanjega |>osla ludi umetnost. Južno podnebje jc darovalo zboru sočen in sonoren glasovni materijal, čigar kvaliteta se javlja zlasti v srednjih in nižjih glasovih. Dirigent zbora prof. G. se dobro zaveda vseh prednosti svojih varovancev. Zna jih vestno pripraviti in krepko voditi, ter njihovemu j>etju dodali zvočno pestrost, opito na besedni zaklad in na dinamično nnogovrstnost. Zbor sc sedaj razvija v določenem pravcu, utrditi bo Irebn še jxi nekod intonacijo in uravnati repertoar, ki so |n> uvodnih besedah programa giblje med polifonijo in homofonijo prejšnjega stoletja, a sc vendar, kakor se zdi, bolj na-giblie k ]*oslednji. Že danes pa se nam je. zbor pokazal na višini, ki ni v čast le simpatičnim |»ev-,em. ampak tudi njih volji...	—jbk—
Pravo L i d ur, z dne 23. VI. 1931.
Grafika- obsega okoli 20 v resnici odbranih glasov. Njeni tenorji nimajo one jačiiie, kakor smo je vajeni pri drugih zborih, temveč so mehki in lirični. Teža in glasovna vrednost zbora leži na basih, Id s svojo jedrnalosljo in lepoto lahko konkurirajo z itajboljbimi ba.fi evropskih zborov in jih v mnoflili ozirili celo prekaiajo. Njih mogočna sila napolnjuje ves zbor in mu daje dojeni velikega '■elesa. Med pevci imamo ludi lake glasove, ki s svojo individualnostjo in kulturo vzbujajo vtisk profesionalov, kakor P. in J. Izrednost glasov je razvidna tudi iz kvalitete pevskega kvinteta, ki jo oskrbel dodatke ...
Prof. A. G. je vešč pevovodja. To dokazuje predvsem kvaliteta prodnašanja, jasna vokalizacija bogat smisol za dinamiko in zvočni odtenki posameznih skladb....	-kh-
»Reform a«, dne 23. VI. 1981.
Praški pevski zbor Typogrnfija je povabil svoje ljubljanske druge. Pevski odsek Grafiko na koncert. Ne moglo bi bili dražjega in bližnjega povabila, kakor je bilo to. Koncert jo ime) emfa-Hčen potek in ni treba tajiti, da je k temu mnogo
prijtomogel nam dragi jezili, čigar krasota je v petju tembolj vplivala na nas, ker so nam peli svoje narodne pesmi, ki so od vseh pesmi slovanskim narodom najbližje.
Vendar niso samo te okolščine pripomogle k uspehu pevcev. Njihova pevska umetnost je tako velika, da ho nafta pred vsakim forumom najli-rahnejii in trajen odmer. Zbor je sicer majhen, kooiaj jK>lovieo običajnega obsega, toda lo je njim v prid. Pred vsem so vmes glasovi, med seboj tako sorodni, da se njih zvok more izenačiti samo v komornem zboru lega organu. Baš komornost in intimno |>etje je tipično za zbor. To so pevri zborovskih pesmi, kar dokazujejo tudi glasovi, ki so lirični, enakega formata zlasti pri timbru, obsegu in pevski tehniki. Tnkšni solisti knkor Petrovčič in tenor-bar. M. Jug, ne reprezentirnjo le same sebe, ampak se izražajo tudi v zboru. Še kre.pkej-še dokazuje lo kvintet, ki ima krasno spojene in imenitno šolane glasove.
Pri celotnem umetniškem vtisku ne smemo pozabiti na izšolano.*! zbora. Njihov dirigent ima celo vrsto prednosti zborovodij. Neglcde na tehnično bogato nadarjene in razvite lastnosti, je odločilen njegov smisel za vokalno in sploh za vokalno pevsko kulturo. Bilo bi zopel potreba hvaliti posamezne detajle pevskega izvajanja. Naglasimo namesto naštevanja vokalno širino melodičnih linij, jietili z izborilo uglajenimi glasovi, harmonično čistost sozvočij, ritmično razpreden o*, t in vendar točnost, komorno izglajcno dinamično stopnjevanje, vedno v okviru skladbe. Najbolj je bilo j>o«lušal-čevo zanimanje osredotočeno na melodično linijo, ki kaže vse znake narodne individualne umetnosti. Ona prevladuje nad harnionizacijo. ki je včasih razvojno zakasnela, včasih pa oddaljena od ljudske j strukture. Melodija vodi tudi v umetnih zborih, ki bi jih bilo analogno karaktorizirati____
Pevci so bili zagrnjeni s cvetličnimi darovi, n tudi z ovacijami, na katere gotovo nc pozabijo nikoli.	Dr. J. Ilutter.
»Pol ed n f LisU, z dne 23. VI. 1931.
...V sobolo smo imeli priliko pozdravili pevce Grafike v razprodani dvorani Osrednje prilike knjižnice in konslaliiali moramo, da nam je teh 25 pevcev nudilo užitek znatne unietn -ko stopnje. Vsled reterentskih dolžnosti sem bil na
vzoč le pri nekaterih pesmih, kljub temu sem se prepričal o lepem glasovnem jedru, skrbni into-naciji in o polnem izvan rednem zvoku tegn simpatičnega zbora. Oba solista sta sveže odpela svoje točke....
»Čehoslovenska Republika, z dne
23. VI. 1931.
Grafika, ima prednost izdatnega in kvalitetnega glasovnega materijala. izborilo izravnanega v tenorjih in basih, vzornega v inlonaciji, ritmu in dinamiki, kar je nemala zasluga izkušenega vodje, dirigenta A. G. Kvantiteto povsem odtehta kvaliteta in dobro vodslvo...
Z sporeda som vjel le nekoliko, zelo uspešno predvajanih zadnjih ločiš, ki so žele pri innogo-brojnem, animiranem občinstvu buren aplavz. Po izčrpanein sporedu si je občinstvo izsililo še <|vn lejia dodatka, ki jih je s jtolnim uspehom izvajal solistični kvintet...	Karel llaba.
Večerni Če« k <5 Slovo , z dne 22. VI. 1931.
... Čeprav si ni zastavil zbor svojim močem nejirimernih nalog, se jo vendar s požrlvovalnim delom pod vodstvom prof. A. O. razvil v telo krasnih tehničnih in izraznih vrednot, katerim je v oporo zelo izdaten pevski materijal... L. K. A-ZeU z <Jne 23. VI. 1931.
Pn švedskem društvu Mcereudii-Ordoii-Snng-Hiir«, ki je hit pred kratkim gosi tukajšnjega Iposa je imela zadnje dni gostile.ljske dolžnosti praška Typografija . ki je priredila svojim ljubljanskim kolegom v dvorani mo->lne knjižnice kon-cerl. na katerem se je Grafika vpeljala pred zelo številno publiko s polnim uspehom. Od približno 2'2 pevcev razvrščenih v krogu okoli dirigenta. ni bilo pri nastopu upali na blesteč fonetični uspeli, zalo smo z radovednostjo pričakovali njihovega petja. (Zbor ni star in ninin turnejskih tradicij.) A lo malo število jievcev, ki so izborno šolani, nas je presenetilo z visokim nivojem svojih zmožnosti, lako po zvoku, kakor glede pred-nnšanja. Poli so v slilu komornega telesa, z izravnanim zvokom, iulonučno brezhibno, z dinamičnimi in modulaloričnimi fitiesami in kar jo glavno re-nini oduševljenjent. Dasi je dirigent vodil zbor z mirnimi kretnjami in ne /. običajno živuh-nosljo, se je treba poklonili rezultatu, ki priča o
vestnem in preciznem delu, kronanim z u inet-
niškini uspehom...
Po uspešnem nastopu tega malega zbora (v ostalem jo bilo lo očito že pri nastopu Švedov v mestnem gledališču) se zdi, da prestajamo hiti učitelji in. da je -krajni čas, da najde naš ponos — zborovo potje — nove smernice, drnipite nam ni.š/ ntenri zrastejo preko fjlare.
Brezkončni aplavz in lavorjevf venci so bili zasluženo plačilo za veliko umetnost malega zbora
J. P.
Omeniti mi je še kritiko iz Prager Pre-.-ec (23. VI. 1931.), ki je bila v izvlečku že priobčena v nekalerili ljublj. dnevnikih. Ta ocena je m- najbolj hladna. Hvali sicer glasove, zlasti base. dirigentov© niuzikalnort itd.. (Kiintarja |>u dn smo peli z notami, kar pri njih ni več v navadi. (Bogme bali smo se, zlasti še zato, ker smo morali radi I vozile sezijo odriniti 2 tedna prej na pol. kakor je bilo predvideno. Mislim j>a, da bi se ludi brez not dobro odrezali, saj smo se na Dunaju ludi ) Omenja pn še, da naš zbor ne dosega Typ: •;ra-fijc . dasi je ludi nivo Grafike zelo dober.
Od TvpografijC' smo čuli le pnr pe-.nii. |x> po katerih seveda ne moremo pres "lili ne zni ./ notti. ne znanja lovariškoga zbora. Tehnično sloji la zbor zelo visoko in njegov simpatični in temperamentni dirigent g. Aime kaže v.-e lastnosti dobrega muzika. Prav radi verjamemo, da poje 5o mož broječa Tvpografijn ležje in sodobnejše skladbe kakor mi, in da nas v tem pogledu nad-kriljujc, če nas pn ludi glasovno tehnično, o tem zelo dvomim in mislim, da -nni g. kritik — ako ni hnš zagrizen lokalni patrijot ni o lom |xi-vsem prepričan.
Prijetna dolžnosi mi je, opozorili še na enega solrudnlkn. ki se je po moji sodbi najboljše odre zal, žel pn zu svoj trud najmanj priznanja, dnsi l>i mu šlo io v večji meri. knkor drugim, namreč na našega pianista prof. A. Ravnika. Spremi jeva nje na klavirju je zelo nehvaležno delo. Kritikn vidi In čuje spremljevalca le takrat, kadar slabo igra, dasi je njegova naloga navadno dokaj težju, kakor naloga solita. Izrekam mu nn tem mestu za njegovo res niojstersko igranje v imenu zbora naj-iskrenejšo zalivalo, v svojem imenu pa sp mu še posebej zahvaljujem za moralno pomoč, ki mi jo je nudil, katar ie bilo Irebn d rani i ti in bodriti lievce.	A. Gbg.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 150 Din alt vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas	5 Din. Oglasi nnd devet vrstic se računajo više.
Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo
Avto
znamke Fiat 520, malo rabljen, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.
Vajenko za modistko
sprejmem. Naslov v upravi pod št. 8194.
Učenko
oridno, pošteno, sprejme damska krojačica v Ljubljani. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zdrava« štev. 8209.
Učenca
s primerno šol. izobrazbo, aad 14 let starega, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Josip Turk, Novo mesto.
Prodajalca
ali prodajalko, dobro iz-vežbanega, išče za takojšen nastop trgovina mešanega blaga Ponudbe je nasloviti na upravo »Slovenca« pod št. 8119.
Natakarica
pridna, poštena in izvež-bana, zmožna nekoliko kavcije, se takoj sprejme. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8122.
Učenec
močan, zdrav, star ne izpod 15 let, poštenih staršev, s potrebno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme v trgovini Ignac An-drašič, Kranj.
Prodajalka
mešanega blaga želi pre-meniti službo na živahnejši promet. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Živahna«.
Pozor, čevljarji!
Veliki Singer-cilinder šivalni stroj, zelo dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Pojasnila pri Kalan, Vidovdanska cesta 2.
Trgovina
z mešanim blagom in z vsem inventarjem, se proda. Na razpolago je stanovanje. Senčar, Gaberje, Celje.
Wanderer limuzino
malo, prodam ali zamenjam z večjim. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 7937.
Gostilno in mesarijo
dobro idočo, v okolici Maribora, s 7 orali posestva, prodam. Vprašati v upravi »Slovenca« v Mariboru.
Vzorčni velesejom v -in velese itnskili palačah v notranjem delu mosta. Velesejem za stavbne, lil-tie in pogonske potrebščine v dvoranah 1,2, 3, Ii, 11, 12, 1!) in 2u na velesejmskem prostoru. Obsežne ponudbe v preglednem redni Ziihte-vujte pojasnili) in podatke o ugodnostih in
potnih olnjšavah od \\ EUKEN-a ZAGKEII. Stareevleev trg 8 1. Tclef. 75-91. Brzojavni naslov Krkenag-Zagreb ali od
ZUNANJEGA IIRADA LIPSKEGA VELE-SEJMA. UEO(iltAI). Knez Mlhnjlovn ul. 33.
Ni duhu ne sluha
za kurjimi očesi in debelo kožo, če io tri dni zaporedoma zjutraj in zvečer natrete z majhno količino	CLAVETYL CREME.
Cena škatljice 8 Din Proizvaja in razpošilja stara. I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič. Zagreb. Jelačičev trg 20.
vse vrste domačega izdelka, ter inozemske specialitete dobite po najnižjih cenah pri tvrdki Julij Zupan, Ljubljana
Sv. Petro cesta 34.
gMgmiMBMM^BBB1
Dve parceli
po 700 m' prodam ugodni ceni
po
' P
i. Vrt popolnoma urejen. Izve se Čeme-
tova ulica 32, I. nadstr., Ljubljana 7.
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 25/1
Kupimo
Kupim več vagonov
jelovih in smrekovih hlodov, 3 + 6 m dolgih, na tankem koncu od 25 cm debelih — dostavljeno fco žaga. Franc Martine — Škofljica.
»Singer« šivalni stroj
dober, kupim. Ponudbe pod »Šivalni stroj« štev. 8195 na upravo Slovenca.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«. Ljubljana - Selenburgova ulica 6. (1. nadstr.
Stanovanje
oddam s 1. avgustom t. 1. Trisobno, solnčno, moderno in z vrtom. Cena Din 1200 mesečno. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 7964.
Dvosobno stanovanje
kompletno, v centru ali blizu, iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8105.
Stanovanje
2—3 sobno s pritiklinami v Mariboru išče stranka brez otrok. Ponudbe na upravo »Slovenca«, Maribor, pod .Boljša stranka'.
Gostilna
se odda v najem ali na račun. Martin Plut, Vra-novice, pošta Gradac — Belokrajina.
Delavniški prostori
150 m'J, svetli, suhi, z električno razsvetljavo — se pod ugodnimi pogoji oddajo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8196.
Trgovina in branjarija
dobro vpeljana, z inventarjem in stanovanjem, se takoj odda. Pojasnila se dobe: Stritarjeva št. 8 — Maribor.
Lkcma
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira-na, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31. Prihodnji redni tečaj 1. avgusta.
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast, koncesiionirana. Prospen, št. 16 zastonj. Pišite ponjl
Pozor gostilničarji!
Domače salame, priznane najboljše, in polno-masten polemendolski sir nudi 1. Buzzolini, Lingar-ieva itlica
Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prelužno vest, da je naš skrbni in predobri soprog, oziroma oče, gospod
FRANC PREK
posestnik ua Vrhniki
po kratki bolezni, dne 19. julija 1931 ob 11 dopoldne v 69. letu starosti, v splošni bolnišnici v Ljubljani Bogu vdano umrl.
Truplo dragega pokojnika prepeljemo na Vrhniko, kjer se bo vršil pogreb v torek, dne 21. julijo 1931 ob 17 popoldne izpred domače hiše na farno pokopališče. Prosimo lihega sožalja. Vrhnika, dne 20. julija 1931.
lera Prek roj. Kovač, soproga. Anči, Franc, Ivanka, Pepca, janko, otroci, (akobina roj. Ogrizek, sinaha — in vsi osfali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Razpisujemo nabavo
bencinskih in električnih jamskih svetilk in delov za iste, ter razne želez-nine in gonilno jermenje. Pogoji in podatki za pogodbo na dan 6. avgusta t. 1. se dobijo pod štev. 3249 in 3280 pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca.
lionenR MRE
In druen krmila nndi naieenel Veletrgovina žita io moke.
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24
Vsakovrstno
tampnfe
po najvišjih cenah ČERNE. luvelir, Ljubljana, Wolfova ulica 8t. 3.
■■■■■■■■■Nuaiaiinn
Izjava!
Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki jih napravlja kdorkoli na moje ime. Marija Rasinger.
Provizij, zastopnika
prvovrstnega, za mesto Ljubljana in okolico, za prodajo močnega kon-zumnega artikla. V poštev pridejo samo solidne in mlajše moči. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja je nasloviti na »Ljubljana«, poštni predal št. 35.
Mornarske majice
od 9 Din naprej Vam nudi »LUNA«, Maribor, Aleksandrova ccsta 19. Poštna naročila točna.
»Couch« zofa
je najmodernejša sedanje dobe. Poleg clegance v kombiniranih oblikah je tudi zelo praktična in dvostransko uporabljiva, Izdeluje jih po lastnih in danih načrtih najsolidneje Kobilica Avgust, tapetnik in dekorater Ljubljana, Dunajska cesta 25 vhod Dvoržakova 3 dvorišče.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 27. julija 1931 ob 11 dopoldne nabavo
Zastopnike
>:a prodajo na obroke bo- ! sanskih in perzijskih pre- I prog, angleškega sukna, j češkega platna etc., išče- j mo. Reflektiramo samo na reprezentativne in agilne moči. — Bradford, Selenburgova ulica 7/1.
m
m
s Mirni premera 100 mm
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje.
j/
A
K

Električne instalacje
za hišno razsvetljavo in za pogon motorjev ler inštalacije telefonskih central, hišnih zvoncev in signalnih naprav
Elektrotehniška delavnica za popravila
Telefon št. 2003
Strokovno in solidno delo!
lUflN BOGRTHJ
oblasto, konces. elektrotehnično podiet|e
LJUBIJIINI1
Kongresni trg i9 — poleg nunske cerkoe
Izjemoma nizke cene!
Poštna hranilnica rač. št. 12.H19
Trgovina In tovarniška zaloga
instalacijskega materijala. motorjev, ventilatorjev, medicinskih aparatov, žarnic, liknlnikov, kuhalnikov, modernih lestencev in svetilk ter telefonskih aparatov in varovalk
KOMADI HlftOM'
AIE
?R/2AAfA5AJ0|
Če bi nc bilo komarjc.v. hi ne bilo mn-larije-na kateri umrejo letno tisoči in tisoči ljudi. Ubijaj vedno žejne krvo-loeneže — škropi Flit. Flitova para ubija muhe. komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in njihova jajca. Smrtonosen mrčesu, a ljudem neškodljiv. Enostavna vporaba. Nc pušča madežev . Ne zamenjuj Flit-a z drugim pokončili mrčesa. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom, v
Škropi
Flit se prodaja v plombiranih iconvah.
■a w -S
-T *r®D
S.
H?	si
g
8*6-2* .9
I8
Q »Ž-UN.
ajeta cesg 701 g £ -J d) Kj .5 „ £
e-sš-ss ag-.SaS
a Si S^ts
's
O	C
*	1 § 5 «i
IjSls!
*	v« N
.» CM -t, m Gl •■
S -»■ S »
— zj « . O;
S N > " a £
2*7"*
Ve 1 ■3« 2 —
. m — C
Š« Ec/J ■-
o ca > »>.«; ^ lQ2='Š>
1
Otfrid v. Hanstein:
94
Strahotno potovanje m luno
Američanu pa bridka poteza okoli listi ni izginila.
P« tudi če ga najdemo, raketa je uničena, aparati so se oh vzletu zdrobili, izgubljeni smo! Sami to prav tako dobro veste kakor jaz. Najbolje bo, da napravimo konec.
Toga Ali Right!
Američan se mu skloni prav 1 lo ušesa, kajti tudi | Egon je čelado že odložil.
Prav po tihem je šepetal: Veste kaj? Korusu ! ničesar ne povejva, pa napravimo dobro pojedino in pijemo sekt, veliko sekta, vsega kar ga je še, potem pa prineseva — Vi in jaz, mali, ubogi Korus še ! opazil ne ho — prineseva v kabino velike kepe ki-I sika ter začneva električno segrevati. Sekt nas ho razvedril, kisik spočetka tudi, potem pa zaspimo. se zadušimo in se nikoli več ne prebudimo, pa je vsega konec.
To storimo lahko tudi še pozneje.
Tedaj ga pograbi Ali Right za ramena, se mu z glavo približa tik do obraza in ga pogleda.
Egon se je kar zgrozil, ko je zapazil, da so Ame-ričanove oči postale nekam tuje, nestanovitne in vročične in ko mu naenkrat sikaje reče: Ali hočete čakati dotlej, da vsi zhlaznimo? Jaz že blaznim, to jutro razločno čutim, da blaznim!
Egon je takoj spoznal, kako nevaren trenutek je, zato mu pogleda ostro v oči in reče kar se da krepko in odločno: Kaj boste o tem premišljevali!
Na karti sem videl in v knjigah o mesecu sem bral in sem prepričan, da dobro vem. kje naj vodik iščemo. Nataknite si čelado in pojdite z menoj ne sinemo izgubljali časa!
Pred temi glasnimi, odločnimi in oblastnimi besedami se je Američan za hip potuhnil, potem pa si z roko potegnil preko čela. Oči so mu zopet čisto navadno veselo zasijale. Pravite, da veste za vodik?. Da.
Egon je vedel, da mora zdaj na vsak način ravnati. kakor da res vse ve.
Ali Righl se je popolnoma razvedril. Poleni pa kar hitro, jaz sem seveda pripravljen.
Predno si natakne čelado, pa prime Egona še I enkrat za ramena. Korusu o letn ne govorile, moji trapasti živci so vsega krivi. V svetovni vojni sem pač odnesel svoj delež, vendar pa ne maram, da bi se mi smejal.
Častna beseda.<
Videti je bilo, da je napad minil, in Američan je bil zopet ves stari, kakor da je na vse pozabil, Egonu pa je vendarle groza ostala v duši.
Tedaj pa vtakne Korus glavo skozi vrata- Ali še ne gresta?
Greva, samo čelada mistra Ali Righta ni bila čisto v redu.«
Potovali so po ledu, to pot v južni smeri. Zopet so morali čez visoke gore z ostrimi roglji.
Res, da so pijonirji plezali kar igraje, vendar pa so bile gore razsekane z razpokami in prepadi, da bi na zemlji splezali nanje z največjo težavo.
Semintja se je enemu ali drugemu primerilo, da je zdrsnil in padel štirideset ali petdeset metrov globoko.
Davno se že niso več navezovali, ko so spoznali, da lak padec na mesecu ni nič hudega, ker so bolj nihali ko padali v globino in se dna rahlo dotaknili, da so komaj čutili.
Hodili so že šliri ure in prišli na neki vrb. Ognjeniška pokrajina je morala hiti prvotno izredno divja, kilometre dolgi globoki žlebovi in razpoke pa so jo razklali. Egon je na tablico napisal: Alpska dolina.<
To ime je namreč p; krajina imela nu mesečni karti.
Pogled na to divjo pokrajino, polno žrel in kar naprej samih žrel z okroglimi nasipi, ki so stvarjali široke obroče, v notranjosti pa zopet bili posejani z manjšimi žreli, pogled na to večno enako, grozljivo sliko, bi njihove duše še vse bolj pretresel ko zjutraj prvi vtis mesečne noči, ako ne bi današnje potovanje, pravcati športni višek \ plezanju preko gorskih čeri, njihovega duha osvežilo in jim nehote dvigalo prsi v veselem zmagoslavju. To skakljanje navkreber in preskakovanje razpok po skoraj neprestopnih gorah jih je navdajalo s samozavestjo, kakor da imajo nadčloveške moči. Če so pa nadčloveški, jim pa tudi še zlepa ne bo treba kloniti. Stali so pred skoraj navpično strmino in zrli v izredno globoko razpoko, tako da je moral Egon nastaviti daljnogled.
Če vidim prav, jc tam doli na dnu siv, zmrznjen sneg.«
Američan je stavek prebral, vzel daljnogled, pogledal v prepad, daljnogled vrnil Egonu ler začel po strmem pobočju drseti navzdol, preden sla ga še mogla zadržati.
Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani Karel Cet.
Izdajatelj: Ivan Itakovuo.
Urednik: Dr. Alojzij Kuhar.