Prezzo • Cena Ur 0.50
Izključna pooblaSčenka ca oglaševanje Italijanskega in tujega | Uredništvo In npratai Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concesslonarla esclnrfva per la pnE51icH9 31 proveolenza Italiana Izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A, Milano.	=	Redazione,	AinmtnUtrazlonei	Kopitarjeva	6.	Lubiana.	=	ed	estera;	Halone	Pubblicitš	ttallana	& A« Milano./
Poštnina plačana y gotovini
Spedizione in abbonamento postala
Štev. 134
V Ljubljani, v toreh, 15. junija /043-XXI
Leto .VIII«
Vojni poročili 1114 ter 1115
Pospešeni napadi na pomorski promet v Sicilskem prelivu
2 parnika potopljena, 12 poškodovanih, 3 križarke hudo poškodovane
Italijansko uradno to,(no poročilo It. 1113 pravi: Pantellerija, izpostavljena množičnim letalskim in pomorskim napadom, tako silovitim in tako pogostnim kakor še nikdar doslej, in brez vodo za civilno prebivalstvo, jo morala včeraj prenehati z odporom.
Sovražnik (o obnovil in povečal letalsko in pomorsko ofenzivo na majhno posadko Lampc-d n s a, ki jo odbila zahtevo po vdaji in sc junaško upira.
Dodatek k vojnemu poročilu st. 1113:
Otok Pantellerija, ki leži komaj (>(i kilometrov od Tunisa In 94 kilometrov od Sicilije, je moral včeraj prenehati z odporom pred sovražnimi napadi. Nasprotnikovi letalski napadi, ki so se z nepretrgano srditostjo zgoščevali proti otoku, so uničili vso vodne naprave. Londonski radio jo jasno poudaril važnost bombardiranja v oddajah ilne 9. junija, ko je neki vojni dopisnik dejal: »Bil sciii priča enemu najstrahotnejših bombardirani, ki sem jih kdaj koli videl na enem samem cilju. Vse pristanišče Pantellerije sc je treslo kakor velikanski ognjenik.« V resnici so se teh napadov, izvedenih in osredotočenih v toliki meri kot še nikdar doslej, udeležile, šc vedno po londonskem radiu, celotne anglo-ameriške razpoložljivo letalske sile, ki so v 13 dneh zmetale 15 do 17 tisoč ton bomb na nekaj desetin kvadratnih kilometrov tega otoka". Samo na dan 10. junija je bilo vrženih 2900 ton razstreliva na hišo in obrambne naprave Pantcl-lcrije.
Prav tako se tudi na majhni, plitvi in neplodni otok Lanipeduso, oddaljen 210 kilometrov od matere domovine, pomnožujejo 'i bližnjih tuniških obal (120 km) in z Malte (l(>5km) nasprotni letalski napadi, da bi zlomili nadaljnjo obrambno sposobnost; toda majhna posadka vztraja v odločnem. junaštvu.
Italijansko uradno vojno porodilo gt. 1114. pravi:
Otok Lampedusa, ki jo bil izpostavljen nepretrganemu bombardiranju iz zraka in z morja, je moral prenehati z odporom v neenakem boju.
V	Sicilskem prelivu so nemška letala napadla pomorske skupino ter potopila HOOOtonski prevozni parnik, 14 čolnov za izkrcavanje ter hudo poškodovala 3 križarke, 14 manjših vojnih enot in 6 trgovskih ladij. V bojih z letalskim spremstvom so nemški lovci sestrelili 4 letala.
Naša torpedna letala so izvedla uspešne nočno nastope proti neki skupini pred Cirenaiko ter proti drugi skupini v zalivu Philipeville. Zadeti so bili trije parniki, eden večje in dva srednje inerc.
Sovražni napadi na Reggio v Calabriji, Cnja-nijo in Palermo so povzročili izgube med civilnim prebivalstvom in škodo omejenega obsega na poslopjih* Protiletalske baterijo v Trapaniju so uničile eno dvomotorno letalo.
pripomba k vojnemu poročilu št. 1114. Med civlnim prebivalstvom so bilo zaradi letalskih napadov. o katerih jo govor v današnjem uradnem poročilu, ugotovljene naslednje izgube: 2 mrtva
Poslanica tajnika fašistične stranke Duceju
Izjave eksc. Scorze je državno vodstvo stranke sprejelo z odobravanjem
Rim, 15. junija, s. Tajnik PNF je ob koncu sej državnega vodstva stranke, katerih so se udeleževali ministri Polvereli, Cianeti, Biagini, podtajnik Albini, načelnik glavnega stana milice Galbiati in vsi nadzorniki, poslal Duceju naslednjo izjavo:
Duce!
Vodstvo fašistovske stranke je z vzklikom sprejelo tele izjave, ki jih imam čast Vam predložiti:
Vodstvo fašistovske stranke ob začetku četrtega leta vojne znova potrjuje kar najodločnejšo voljo Črnih srajc iz vse Italije, da se bodo z vsemi sredstvi borile prav do zmage. Dviga svojo misel k padlim ter pozdravlja: italijansko ljudstvo kot zgled trdnosti in discipline; oborožene sile, ki so pisale strani slave; mesta, mučena po nasprotnikovem besu.	Slovesno	priznava	globoki	narodni'
značaj vojni,	h	kateri	je Italijo	prisilila	nasprot-
nikova sovražnost, sovražnost, ki se je začela v daljnem letu 1935., ko je Anglija prav za prav napovedala vojno Italiji, ki je v imperiju iskala poti za svoje delo in zemlje za svoj kruli. Zaradi tega opozarja tiste, ki se več ne spominjajo na začetek sankcij in na vse zgodovinske neizpodbitne korake, ki jih je storil	Duce,	da bi so	izognil	spopadu.
Priznava, da	je	nujno	potrebno	ljudstvo	trdo po-
staviti pred dejansko veličino sedanje ure, da se bodo vsi čutili naravnost in osebno prizadeti, in sicer zato, da bi prizadevanje slehernika bilo brez razstresenosti naperjeno k odporu in k zmagi.
Za odpor zahteva vodstvo stranke naslednje:
1. Da se strogo in, kjer je potrebno, neusmiljeno zatro vsi poskusi, ki bi hoteli načenjati moralno ali tvarno celotnost ljudstva.
"2j Da se s strogo in, kjer je potrebno, tudi tukaj z neusmiljeno disciplino poenoti industrijska izdelava, izpopolniti pa je treba enotnost in disciplino v kmetijski pridelavi.
3. Da se uspešneje uredita disciplina in nadzorstvo nad preskrbo, razdelitvijo in trgovino z vsemi vrstami blaga, in sicer tako, da se neusmiljeno odstranijo motnje ter razkrajalne in špekula-cijske težnje.
4. Da se do neogibno potrebne mere zmanjša število raznih gospodarskih ustanov, izmed katerih so se mnoge izkazale za nekoristne ali zastarele ali {škodljive ciljem vojne gospodarske discipline^ •Au da ee vključijo v, operacijsko delovanje.
C>. Državni uradi in vee ustanove morajo pokazati plodnejši delovni zagon « tem, da ee od-, povedo formalizmu ter uradnjakarski navlaki, ki ju
in 9 ranjenih v Cataniji in 10 mrtvih ter 19 ranjenih v Palermu.
Uradno vojno poročilo št. 1115 pa pravi:
Med ponovnimi napadi na sovražnikov pomorski promet v Sicilskcm prelivu in vzdolž tuniške obalo so italijanska in nemška letala potopila 1 trgovsko ladjo in poškodovala 3 druge.
V	letalskih dvobojih so osni lovci sestrelili 5 letal, in sicer 2 nad Puntellcrijo, 3 pa nad Sicilijo.
Oddelki štirimotornih letal so bombardirali okolico Mcssinc in Catanije. Povzročena škoda ni huda, število žrtev je omejeno. Izmed letal, ki so sodelovala pri napudu, sta dve letali treščili na zemljo, zadeti po protiletalski obrambi v Mcssini, in sicer eno med Gazziem in Contesscom, drugo pa scvcrnozapadno od Orta Liuzza.
Pripomba: Zaradi napadov, ki jih omenja današnjo uradno poročilo, so do zdaj ugotovili 4 mrtve in 2 ranjena mod civilnim prebivalstvom.
je morda mogoče prenašati v lepih časih, ki pa sta v vojnem času zločinska.
C. Z vsemi sredstvi je treba pobijati črno borzo, ki jo sicer splošen pojav po vseh vojskujočih se državah, a je docela nezdružljiva s fašistično etiko. Stranka misli glede tega hoditi po poti, na katero je že krenila, in bo poostrila kazenske ukrepe proti prestopnikom ter, kjer bo potrebno, še ostreje ravnala s tistimi, ki po pretiranih cenah kupujejo, zakaj prav ti so tisti, ki kar nadvse zločinsko jemljejo vrednost našemu denarju ter večajo pohlep špekulantov. Stranka nalaga vsem članom, da brez obzira ovadijo vso prestopnike.
7. Izvaja naj se najstrožje nadzorstvo nad velikimi hoteli, gostišči in luksuznimi restavracijami, nad moškimi in ženskimi luksuznimi krojačnicami, čevljarnami ter luksuznimi konfekcijskimi trgovinami, ki se ne bi držale vojne discipline, in naj , se, če je potrebno, ludi'zapro.
8. Pošljejo naj se.domov vsi tujci, ki ne morejo opravičiti svoje navzočnosti v Italiji; kadar bi pa to ne bilo mogoče, pa naj se izolirajo v ne-letoviških krajih.
9. Strogo in, v celoti naj se uveljavlja zakon o obveznem delu. Treba je pa pri tem tiste, ki so na to delo poklicani zaradi visoke in plemenite narodne dolžnosti, ločiti od tistih, ki so k njemu prisiljeni zaradi policijskih ukrepov in zaradi skrbi za socialno zdravje.
Vodstvo fašistovske stranke nalaga odslej vsem pridelovalcem dolžnost, da oddajo prav ves pridelek, hkrati pa prevzema dolžnost, da bo skrbela za kar najpravičnejšp razdelitev in da bo z vsemi sredstvi preganjata morebitne malomarnosti;
zahteva od delavskih množic, voditeljev in dostojanstvenikov vseh vrst in stopenj, da izpolnjujejo dolžnost nepretrganega dela in kar največjega donosa, in 6icer zaradi tega, da bi izdelava na vseh področjih vedno bolj in bolj odgovarjala zahtevam vojne;
zahteva od znanstvenikom, profesorjev, indu*-strijcev in tehnikov, da bi pomagali delu oboroženih sil, zavedajoč se, da more najmanjša izpopolnitev ali najskromnejši izum pomagati k zmagi.
Vodstvo fašistovske stranke pozdravlja italijansko mladino, ki je po bojiščih obnavljala starodavna dejanja ter dala najboljše poroštvo za bodočnost. Vendar pa opozarja vse mlade ljudi, naj se strogo zavedajo sedanjega trenutka, ker se ji zdi, da so razna doktrinska prerekanja in metafizična dlakocepstva zastarela ter za zdaj nič važna. Mladi ljudje vedo, da je nauk fašizma samo eden, in 6icer tisti, ki ga je razglasil Duce tik pred nastopom. Mladi ljudje vedo, da je način za uveljavljanje tega nauka en sam: učiti se, delati, bojevati se. Vse drugo je prazno akademsko besedičenje.
Vodstvo stranke pozdravlja staro stražo revolucije, ki je danes na nogah tako kakor vedno in pripravljena preliti kri, da bi domovina bila trdna na znotraj in zmagovita proti zunanjim sovražnikom.
_ Vodstvo zahteva za stranko najvišjo čast in najvišje breme, namreč da naj bo ne le gonilna 6iia in dinamično središče vsega življenja v državi, temveč da naj prevzame tudi prav vso odgovornost za varstvo in obrambo naroda, za pomnožitev njegove sile <in za stražo nad njegovo usodo.«
Besede papeža Pija XII. o temeljih pravične socialne
ureditve sveta
Rešitev in pravica nista v revoluciji, temveč v skladnem razvoju
Hude angleške letalske izgube nad nemškim ozemljem
Pri napadih na Bremen in Kiel je bilo uničenih 46 angleških bombnikov, pred nizozemsko obalo 4 in nad Atlantikom 7 — Sovjetski napadi pri
Bjelgorodu in Velišu odbiti
Ilidnrjev glavni stan. 15. jun. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na vzhodnem bojišču so bili krajevni sovjetski napadi na področju pri Bjelgorodu in Velišu zavrnjeni.
V	noči na 14. junija so nemška težka bojna letala bombardirala industrijsko naprave daleč za sovjetsko bojno črto. Pogrešamo dve letali.
Nemška in italijanska letala so včeraj nadaljevala napade P™*j zbirališčem sovražnih ladij pri ' P a n t e 11 c r i j >• En prevozni parnik srednjo velikosti je bil potopljen, (rije nadaljnji pa so utrpeli hude poškodbe.
Angleški in ameriški letalski oddelki so včeraj podnevi prileteli nad zasedeno zahodno ozemlje in nad severno nemško obal n o p o d r o č j e ter metali bombe. Predvsem v stanovanjskih predelih mest Bremena in K i e I a so nastale izgube med prebivalstvom ter škoda na stanovanjskih hišali in jav-
nih poslopjih. 46 sovražnih letal, med njimi najmanj 29 štirimotornih ameriških bombnikov, je bilo uničenih. Verjetno jo bilo še več drugih bombnikov sestreljenih. Dalje so pri poskuša-nem letalskem napadu na nemški ladijski sprevod pred nizozemsko obalo enote tega sprevoda uničile 4 sovražna letala. Nemške podmornice so slednjič sestrelile nad Atlantikom 7 sovraznikovh letal, med njimi več štirimotornih bombnikov.
Preteklo noč so posamezna sovražna letala priletela nad nemško državno ozemlje ; ter posamič metala bombe, ki pa so povzročilo le nebistveno škodo.
Nemška težka bojna letala so napadla v noči na 14. junija mesto in pristanišče Grims-bv. Rušilne in zažigaliie bombe so povzročile številne požare na področju, kamor so bilo namerjene. Drugi letalski napad je bil naperjen na za vojno važne naprave v jugovzhodni Angliji. Izgubljeni sta bili 2 nemški letali.
Rooseveltove izjave pogumnih Italijanov ne ganejo
Italija ve, da gre za življenje in narodni obstoj
Bern 15. junija, s. List »Corriere del Tiči no« piše o nedavnih Rooseveltovih izjavah C lede Italije in pravi, da gre za skrajno preskušnjo duhovne in tvarne odporne sile italijanskega naroda, ki so je pomeril z nevarnostjo in nasprotnikovo ofenzivo. Dosedanje strašno bombardiranje, po katerem so bila razdejana mosta južne Italije, ni strlo duha T>dpornosti, kakor so pričakovali v Londonu in \Vashingtonu. Obramba lastne zemlje in golovost, da se bo borba za življenjske pravice vsega naroda razvila v Sredozemlju (za Angleže je Sredozemlje samo pot, za Italijo pa življenje), prepričujeta Italijane bolj kakor Rooseveltovo besede, tla je vojna v svoji usodi zmage in poraza dogodek, ki stoji nad kakršno koli pre-
pričevalno voljo. Drugi švicarski listi poudarjajo, kako se Italija pogumno upira velikim napadom zavezniškega brodovja in letalstva.
Japonsko letalstvo je ponovno preletelo otoke Russel, ki so v skupini Salomonskih otokov, ter se zapletlo z mnogimi nasprotnikovimi letali v boj. Japonci so sestrelili 103 nasprotnikovih letal, sami pa so izgubili pet letal.
V	Braziliji se je na potovanju ponesrečil brazilski podadmiral Jose Machado Castro e Silva. Pri obnovi justične uprave v Argentini je vlada generala Ramircza odpustila 6 višjih uradnikov. •
Vatikansko mseto, 15. junija, s. Nj. Svetost Pij XII. je sprejel v skupno avdienco nad 20.000 rimskih delavcev ih delavk ter številna zastopstva, ki so prišla iz vseh kraje^ Italije, da 6e mu za škofovski jubilej poklonijo ter dajo darila za postavitev cerkve, posvečene sv.1 Evgeniju. Sprejem je bil na velikem dvorišču Belvedere, kjer so postavili prestol za sv. očeta. Ob papeževem prihodu je godba palatinske straže zaigrala papeško himno, množice pa so sv. očetu navdušeno vzklikale.
Papež je imel lej ogromni množici delavcev in delavk govor, v katerem je dejal, da ga navzočnost, tolikšnega števila ljubljenih sinov in hčera, ki v delu prebijejo ure in dneve, da bi mogli živeti sami in njihove družine, navdaja z veliko mislijo in skrivnostjo, z mislijo, da je Bog naložil delo že prvemu človeku, in skrivnostjo, da 6e je božji Sin, ki se je učlovečil, podvrgel zakonu dela. Sveti oče se je zahvalil navzočnim za veselje, ki so mu ga pripravili, ko so mu dali priliko, da naslovi nanje besedo globoke dobrohotnosti in bodrila, ki je v sedanjih strašnih dneh tesnobe in žalosti vodnica, opora in tolažba. Niso danes samo delavske množice tiste, ki občutijo vso težo sedanjih razmer. Vsi ljudski sloji morajo danes nositi svoj križ.
Sveti oče je potem govoril o socialnem vprašanju ter dejal, da je celotni socialni ustroj nujno treba spremeniti in izboljšati. Delavsko vprašanje zahteva tako nujno rešitve in je tako važno, da zasluži največjo pozornost in mu je treba posvetiti največjo skrb. Papež je poudaril, da je Cerkev vedno mislila na vprašanja, ki se tičejo delavcev in njihovih predstojnikov, in da tudi on sam ni nikdar zamudil prilike opozoriti na V6e potrebe in osebne in družinske nujnosti, ter je razglašal za temeljne zahteve socialnega sožitja vse tisto, kar je delavcem tako zelo pri srcu: pravične mezde, človeka vredno stanovanje, zadostni pouk ter primemo vzgojo otrok.
Navzlic hvalevrednim ukrepom javnih oblasti in navzlic plemenitim čustvom številnih delodajalcev ti cilji niso bili povsod doseženi, a delavci in delavke, ki se zavedajo svoje velike odgovornosti za splošno blaginjo, čutijo dolžnost, ne otežkočati izrednih težav, ki stiskajo narode, s tem, da bi v tej uri vesoljne in neubranljive potrebe prihajali z nepremišljenimi zahtevami, pač pa naj vztrajajo pri delu, naj bodo disciplinirani in mirni in naj tako dajejo svoj prispevek za pokoj in blaginjo vseh v socialnem sožitju.
K takšni mirni slogi kliče sv. oče in vabi ter vzpodbuja delavce, naj jo ohranijo z vso odločnostjo in častjo.
Papež je nato opozoril delavce pred krivimi preroki. Delavci naj se ne dajo slepiti po kakšnih neumnih teorijah in utvarah o l>o-doCi blaginji' ter po liujskarijah krivih učiteljev, ki se delajo za prijatelje ljudstva in ne priznavajo med kapitalom in delom ter med delodajalci in delavci tistega vzajemnega razumevanja, ki je trajno in ki ustvarja socialno «logo za skupni napredek in skupno korist. »Te prijatelje ljudstvac — je vzkliknil sv. oče — »slišite po trgih, gledališčih in zborovališčih. Znane so vam njihove obljube, ki vam jih dajejo po svojih letakih. Poslušate njihove pesmi in li^uine, toda njihovim besedam so odgovorila dejanja in stvarnost kakor še nikdar. Ti lažnivi pridigarji vam oznanjajo, da mora rešitev izhajati iz revolucije, ki naj spremeni socialni ustroj in ki si privzema nacionalni značaj. Socialna revolucija se baha s tem, da bo dvignila na oblast delavski razred. A to je prazna beseda in zgolj videz nemogoče stvarnosti.
Ne, ljubljeni sinovi in hčere, ni vaša rešitev v revoluciji. Pristnemu in odkritemu izpovedovanju krščanstva nasprotuje težnja po revoluciji, ki izhaja iz krivičnosti in iz civilne neposlušnosti. Revolucija pomeni nakopati si
žalostno krivdo za leri sodržavljanov in zn uničenje skupnih dobrin. Gorje tistemu, ki pozablja, da prava nacionalna družba obsega tudi socialno pravičnost in zahteva pravično in skladno udeležbo vseli pri dobrinah države, te bi bilo drugače, boste pač razumeli, da bi narod končal zgolj v sentimentalni prevleki, v bahaškem postavljanju, ki bi služilo Je za krinko določenim slojem, da se z njeno po^ močjo odtegnejo neizogibnim žrtvam za dosego javnega ravnovesja in spokojnosti.
^ Rešitev in pravica nista v revoluciji, temveč v skladnem razvoju- Nasilje ni nikdar delalo drugega kakor tlačilo, ne dvigalo; podžigalo^ je strasti, ne pa jih mirilo, kopičilo je sovraštvo in pod rti n e, ne pa sprijaznjevalo tistih, ki so bili sprti. Torej ne smemo uničevati, temveč graditi in utrjevati; ne odpravljati zasebne lastnine, ki je temelj stalnosti za rodbino, temveč pospeševati njeno širjenje kot sad vestnega truda pri slehernem delavcu in delavki tako, da se bo postopno zmanjšala tista množica nemirnega in drznega ljudstva, ki se včasih zaradi mračnega obupa, včasih zaradi slepih nagonov da omajati po vsakem vetru napačnih naukov ali po premetenih zvijačah agitatorjev, ki 60 brez sleherne morale.
Ne raznašati zasebnega kapitala, temveč pospeševati-njegovo ureditev, ki .bodi pod modrim nadzorstvom, da se doseže in poveča pravo tvarno blagostanjo vsega ljudstva. Ne zatirati industrije, pač pa sovražiti izključno prednost ter pospeševati skladno vzporediiev industrije z obrtjo in kmetijstvom. Uporaba tehničnega napredka ne sme imeti za cilj zgolj čim večjega možnega dobička, temveč je treba njene sadove uporabljati tudi za izboljšanje delavčevih osebnih življenjskih pogojev.
Da se doseže vse to, mora prevevali duh prave sloge in pravega bratstva vse:	višje in
nižje, ravnatelje in delavce, velike in male, skratka vse ljudske sloje. Papež pošilja k Bogu vročo molitev, da bi ogromna množica delavcev in delavk delila njegovo vero in da bi Gospod dal, da bi se v pravičnosti in ljubezni odprla pot k tistemu blagodejnemu napredku, ki bi Italiji dal plodno in močno ter nesporno krščansko ureditev.
Sv. oče je nato omenil svoja prizadevanja, da bi se preprečil veliki sedanji spopad, in omenil tudi, koliko dela Cerkev za to, da bi olajšala bolečine. Opomnil je delovno ljudstvo, naj išče tolažbe v molitvi in v izpolnjevanju božje postavo pri življenju po tovarnah. Končal je s prošnjo, naj Bog pošlje svojo milost na tovarne, podjetja, polja, rudnike in povsod, kjer so delavci poklicani na delo. Prosil je božjega varstva za delavce, za njihove rodbine, za njihove predstojnike in vodnike pri delu in za tovarne, da bi jih Gospod varoval vsake nevarnosti in škode, nazadnje pa jo dal svoj očetovski, apostolski blagoslov.
Sv. očetu so živahno ploskali in manifestacije so se ponovile, ko je zapustil Belvedersko dvorišče in se vrnil v zasebne prostore.
Romunski notranji minister je podpisal dogovor med zastopniki Italije, Madžarske, Bolgarije, Hrvaške in Srbije, ki zadeva socialna zavarovanja bivše Jugoslavije.
Madžarski regent Horthy je imenoval armadnega generala Ludvika Czatayja za obrambnega ministra namesto dosedanjega generala Na-gyja, ki je na lastno prošnjo odstopil.
V	Budimpešti so končani razgovori med zastopniki italijanske in madžarske industrije. Na tej konferenci, ki je trajala nekaj dni, so preučevali več problemov, ki zadevajo industrijo obeh dežel.
Eksc. Grazioli se poslavlja od Ljubljanske pokrajine
V soboto se je Eksc. Grazioli poslovil od uradov in predstavnikov slovenskega prebivalstva, ki so mu slovesu izrekli hvaležost za delo, ki ga je Visoki komisar storil za pokrajino
ob
V solmto sc je Eksc. Visoki komisar Emilio Grazioli poslovil o<i zastopnikov vojaških, političnih, upravnih in cerkvenih oblasti in od zastopnikov slovenskega gospodarstva, umetnosti in kulture. Predstavniki oblasti, uradov in vseli slojev prebivalstva so izrazili globoko obžalovanje zaradi njegovega odhoda In hvaležnost prebivalstva za storjeno delo v prid ljubljansko pokrajine.
Zjutraj se je Eksc. Grazioli poklonil
padlim vojakom
in položil na vojaškem pokopališču lovorjev venec na steber, ki spominja na slavno žrtev naših vojakov. Ob vhodu na pokopališče so ga pričakovali poveljnik posadke general Terni s šefom štaba divizije majorjem Dottijem, kveetor comm. liavelli, poveljnik skupine Kr. Karabinjerjev major Giova-ninni. Visokega komisarja sta spremljala major karabinjerjev^ Baronni in zasebni tajnik Ruffini. Na pokopališču so bili postrojeni oficirji posadke, Častno stražo pa je imela stotnija z godbo. Med zvoki himne »Piavi« je Visoki komisar položil venec ter pozdravil po rimsko grobove padlih.
Nato je odšel v federacijo Fašijev in se poklonil spominu padlih tovarišev. Sprejeli so ga Zvezni tajnik, člani direktorlja in hierarhi Fašija iz Ljubljane in iz pokrajine. Eksc. Grazioli se je v zbranosti pomudil pred ploščo, ki spominja na padle in položil nanjo venec. Nato ga je zvezni tajnik pozdravil v imenu fašistov ter se mu zahvalil za stalno podporo. Izročil mu je tudi v imenu fašistov pomemben spomin federacijo v prvi črti.
Pri generalu Gambari
Nalo je Visoki komisar odšel v poveljništvo armadnega zbora. Ob vhodu sta ga pričakovala šef štaba polkovnik Lučmi lil poveljniku dodeljen oficir.
V dvorani poveljništva je Eksc. Gambara ob navzočnosti vseh višjih oficirjev in šefov uradov naslovil na Visokega komisarja prisrčen, topel pozdrav, poudarjajoč globok pomen dela, ki ga je opravil v čistem tovariškem duhu z Oboroženimi silami. Izrazil je obžalovanje zaradi njegovega odhoda in najbolj goreča voščila za uspehe na novem borbenem mestu, za katerega ga je Duce določil.
Eksc. Grazioli se je živo zahvalil generalu Gambari in Oboroženim silam za tovariško in popolno podporo, katere je bil deležen za svojo vladno akcijo, ler je vrnil najbolj goreča voščila za slavili 11. armadni zbor in njegovega poveljnika.
Po razgovoru^ z Eksc. Gambaro je Visoki komisar pozdravil skola Rožmana, ki je Ekscelenci izrazil-svojo hvaležno-st iii pozdrav ter hvaležnost in pozdrav duhovščine.
Slovo župana generala Rupnika v imenu ljubljanskega prebivalstva
Na magistratu so bili vsi nameščenci zbrani v veži, ko je prišel Visoki komisar. Direktor Jan-č'fžaj je Ekscelenco v imenu vseh navzočih toplo pozdravil in izrazil hvaležnost vseh, ki so delali, mir ir P08re^no P° njegovih ukazih.
V županovem uradu, kjer sc je nahajal tudi podžupan comm. TVanchida, je general Rupnik ilrrazil Eksc. Grazioliju obžalovanje ljubljanskega prebivalstva ob slovesu in hvaležnost vseh prebivalcev za delo, ki ga je Ekscelenca storil ob raznih prilikah. Med drugim je župan rekel:
Veličastno obnavljalno delo, ki ga je začrtala Vaša Ekscelenca na zdaj pomirjenih tleh Slovenije, se bo nadaljevalo z Vašim naslednikom, kajti dolžnost Vas kliče k bolj nevarnim nalogam in večji odgovornosti na bojni fronti, kjer se je treba zoperstavljati plutokratičnemu terorju in obdržati živ pogum in požrtvovalnost prebivalstva.
V svoje največje obžalovanje ne moremo biti več Vaši sodelavci, toda mislimo nadaljevati z delom natančno po Vaših namerah in Vam dokazati svojo privrženost in hvaležnost na najboljši način s tem, da bomo tudi Vašemu nasledniku zvesti in vestni sodelavci za blagor države, pokrajine, mesta in nas samih.
V spomin ljubezni Ljubljančanov do Visokega Komisarja je župan sporočil Ekscelenci odločitev, da bo po njem imenovan novi otroški park v Tivoliju, za katerega gradnjo se je Ekscelenca toliko zanimal.
Visoki Komisar sc je živo zahvalil za besede generala Rupnika in izrazil prepričanje, da se bo od njega začeto delo nadaljevalo tudi v bodočnosti.
Z občine se je Ekscelenca podal na sedež divizije »Alpskih lovcev«, lfjer so ga sprejeli poveljnik general Terni, šef štaba major Dotti in vsi oficirji. Tudi tu je bilo' slovo najprisrčnejše in prežeto s tovariško ljubeznivostjo.
Prisrčen sprejem v vladni palači
V vladni palači je Visoki komisar nalo sprejel Ekscelenco Pilotta^ zastopnika pravosodnegu ministrstva katerega so spremljali inšpektor ministrstva Tramontana in predsedniki kasacijskega sodišča Lajovec, apelacijskega sodišča Golia in okrožnega sodišča Štuhec. Visoki Komisar je nato sprejel ob navzočnosti viceprefckta Davida in šefa kabineta Bisie slovenske uradnike in predstavnike Visokega komisariata, katere je predstavil šef upravne službe dr. Majcen.
Vsem se je Visoki Komisar zahvalil za lojalno sodelovanje in izrazil prepričanje, da bodo tako z delom nadaljevali tudi v bodočnosti. Pozdravljen od vseh navzočih je Ekscelenca vsem naložil, naj pozdravijo in izrečejo voščila tudi družinam.
V naslednjem so se podali k Eksc. Grazioliu rektor univerze prof. Kos, predsednik Akademije znanosti prof. Vidmar in rektor Glasbene akademije Betetto, direktorij bolnišnic dr, Gerlovič, prof. dr. Zalokar, dr. Savnik in dr. Ferlan, direktor Opere Ukmar in direktor Drame Golia ter tajnik Darian. Intendant Zupančič, ki ni mogel sam priti, je poslal Visokemu Komisarju toplo pozdravno pismo.
Svoj pozdrav so poslali tudi zastopniki delodajalcev in delavcev ter profesionistov in umetnikov. Po zahvalnih besedah za sodelovanje in priznanju opravljenega dela, ki jih je Eksc. Grazioli naslovil navzočim, sta izrazila čustva hvaležnosti in obžalovanja 'ob odhodu za vse kategorije dr. Slokar, predsednik delodajalcev, in dr. Alujevič, predsednik delavcev.
Kasneje je Visoki komisar sprejel zastopnike ljubljanskih listov, ki so ga toplo pozdravili in poudarili delo, ki ga je Eksc. Grazioli storil za pospeševanje kulture in umetnosti.
Popoldne so se zbrali v veliki dvorani vladne palače viceprefekt comm. David, kvestor comm. Ravellii podžupan comm. Tranchida, major karabinjerjev Baronni in vsi ostali funkcionarji in eksperti, ki so delali 26 mesecev pod vodstvom Visokega komisarja, da bi pozdravili tovariško vdanost Eksc. Graziolia, ko odhaja na novo odgovorno m^to, za katerega ga je določilo zaupanje
Duceja. Navzočni so bili tudi civilni komisarji iz Ljubljane Maffei, iz Kočevja Sizgoreo;. iz Novega mesta general Mannu Ricci, iz Črnomlja inž. Cas-sanego in iz Logatca Rosin.
Ko je Visoki Komisar stopil v dvorano, so ga navzoči pozdravili z gorečim ploskanjem in se strnili okrog njega ter mu izkazali tovariško ljubeznivost, Potem ko je naslovil na vse navzoče in na njih sodelavce najbolj živo zahvalo za delo, ki so ga opravili, je podčrtal, da je vse, kar je mogel izvršiti med svojim bivanjem v pokrajini, tudi sad gorečega in navdušenega sodelovanja vseh funkcionarjev in ekspertov, ki so delali ob njegovi strani in prispevali s svojim delom k uveljavljanju ugleda avtoritete in pravičnosti fašistične Italije v novi pokrajini.
Nato je izrazil prepričanje, da bodo vsi Italijani, ki bodo imeli čast sodelovati z Visokim komisarjem, nadaljevali pričeto delo, kajti s tem
služijo Italiji na tem skrajnem vzhodnem robu in so vredni bratov, ki se borijo in umirajo.
Eksc. Grazioli se je potem osebno zahvalil Kvestorju in njegovim sodelavcem in funkcionarjem, ki so na čelu raznih resorov.
V	imenu vseh je izrazil obžalovanje zaradi odhoda in ponos vseh, ki so sodelovali z njim, pod-prefekt David.
Nato je Visoki komisar odredil pozdrav Kralju in Cesarju, Duceju in Oboroženim silam. Navzoči so odgovorili z mogočno manifestacijo za slavne bojevnike in za moža, ki jih vodi.
Na nemškem in hrvatskem konzulatu
Popoldne je Visoki Komisar opravil poslovilni obisk na nemškem konzulatu, kjer ga je zaradi odsotnosti generalnega konzula sprejel kancler dr. Bruno Liesenberg. Nato sc je poslovil na hrvatskem konzulatu od konzula prof. Saliha Baliča.
i
Ljubljanska Drama:
Anton Medved
Že ob uprizoritvi Ogrinčeve veseloigre »V Ljubljano jo dajmo« sem zapisal, da je prav in lepo, če so slovensko osrednje gledališče zanima tudi za starejše slovensko igre ter jih poskusu s svojimi sredstvi in sposobnostmi oživiti in dvigniti iz pozabljenja. Za Ogrincem smo dočakali Medvedu. Obe igri sta vzeti iz izrazito podeželskega ljudskega igrskega sporeda in sla bili tako že |K) svojem bistvu prvenstveno namenjeni za nepoklicno gledališče. Ali sta z uprizoritvijo na ljubljanskem. odru zgubili ali pridobili? O Ogrinčevi igri sem že zapisni svoje mnenje, ki nikakor ni neugodno, naj ga zapišem še o Medvedovi.
Najprej moram ugotoviti, da je štiridejan-ka »Stari in mladi« priznano najboljša Medvedova igra iz tako imenovano realistične smeri njegovega ustvarjanja. Vedeti pa je treba, da tudi ta nikakor ne dosega tlramatskih zahtev. Osebe so blede in brez poglobitve, jezik papirnat, dejanje neenotno, osnovni motiv nesrečno postavljen ob stran, problem 6tarih in mladih docela neizčrpan in zgrabljen samo v naslovu. Vse to in še marsikaj drugega — slaboten zaplet in razplet, revna dramatska gradnja, slogovna neizbrušenost — vsc.to je Medvedovo igro tiščalo k tlom. Po podeželskih odrih so jo sicer uprizarjali, pred umetniško zahtevnejše gledalstvo pa nikakor ni mogla.
Vse to je čutil in vedel tudi režiser Milan Skrbinšek. Zato ga je mikalo, da se je lotil predelave Medvedove igre. Prav in lepo! 1/. prejšnjih štirih dejanj je napravil tri. Nekaj romantičnih prizorišč je opustil. Strnil je nekatere zgodbe in jih premestil. Posebno za enotnejše zadnje dejanje mu moramo biti hvaležni.' Kljub temu pa drži. da je igro v celoti tako slabo priredil, da bi bilo bolje, če je ne bi,
»Stari in mladi«
ral najprej Medvedove blede postave oživiti Dati bi jim moral globine, psihološke utcjnelje-; nosti in doslednosti. Vsega tega Skrbinšek lil' storil. Druga Medvedova pomanjkljivost je nje-i gova rahla dramatska zgradl>a, ki izvira iz popolnega nepoznanja odra ter njegovih skriv-, nostnih moči in slabosti. Prireditelj je p ruk ti-' čen poznavalec odra, igralec in ■ režiser. S t(? strani mu torej ni manjkalo vednosti. Čudimo
šal utemeljiti svoj značaj, kar pa mu je ponekod spričo slabega besedila iu vodstva spodletelo. linotnejši je bil Gale kot šepar. Njegovo ženo jo temperamentno zaigrala Starčeva, ki je bila v gluvnem dobra, le v zadnjem dejanju v telesni kretnji preveč brutalna. Jamnikovo hčer Metko je zelo ljubko in mirno prikazala Simčičeva, t, naravno toplino in prisrčnostjo je dobro rešila svojo vlogo, hkrati pa tudi drugim pomagala v mirnejšo in manj eruptivno igro. Aleno. Jamnikovo snaho, je igrala Gabrijelčičeva. Kila jo dosledna in prepričevalna, le več življenja in notranje sile bi človek pričakoval v tej zapeljivki dveh mož. Kakor jo bil stari Jamnik prestar in prešibak — saj so bili njegovi trije otroci razmeroma še mladi — tako je bil ptičar Blaže premlad, preveč vsakdanji, premalo vaškega originala. Vloga je hvaležna in Bratina je res marsikaj pokazal z njo. Pričakovali bi le še več zdravo domiselnih potez kmečkega čudaka in hkrati zlate duše. Agenta Kraglja je Gorinšek podal hlastno in svojstveno sunkovito, kar je ponekod, posebno v drugem dejanju, motilo. Tudi glasovno bi
Praznik topništva
Danes, 15, 6. 1943, ob prazniku topniškega orožja, ima 1. topniški polk »Alpski lovci« svojo slavo. Ob tej priliki bodo priredili na vežbališču z ovirami v Linhartovi ulici telovadno-športno prireditev, h kateri jo povabljeno tudi prebivalstvo.
Prireditev se začne ob 17. in se je bodo udeležili častniki, podčastniki ter topničarji tega polka.
Otvoritev športne razstave v Jakopičevem paviljonu
V	soboto dopoldne je bila v našem mestu odprta dolgo in težko pričakovana športna razstava, to je razstava športne umetnosti in turističnega letaka. Vso zamisel je zasnoval in končno tudi izvedel zaupnik CONI-ja pri Visokem komisariatu, comm. Buratti. Seveda je imel v domačih športnih in turističnih ustanovah dobre pomagače, sodelovali pa so tudi domači umetniki in člani Zvefe profesiouistov.
Otvoritvene razstave se je razen še ostalih odličnikov udeležil tudi šef kabineta comm. Rissia, ki je zastopal Visokega komisarja. Zvezni tajnik Orlandi ni z zveznimi tajniki, dalje ljubljanski župan genral Leon Rupnik, podžupan comm. tranchida, divizijski poveljnik PernI, general Fa-v». kapitan Nicotera. ekspert pri Zvezi profesio-'r,'.s*ov in umetenikov ter predsednik Zveze inž. Plrkajer.
CONI jo zastopal osrednji predstojnik naglim. Vsj navzoči so si po otvoritvenem nagovoru ogledali lepo Športno razstavo ter z zanimanjem ogledovali razstavljene športne in umetniške motive, čestitali so umetnikom in prirediteljem, prvim za razstavljena dels, drugim pa za kra«no urejeno in organizirano razstavo. — O sumi razstuvi pa med tednom še kaj več.
ga moral bol jo obdelati, da ne bi bil zmerom enak — v kupčiji in v ljubezni. Manjše vloge so imeli še Vcrdonik kot Tine ter Blaž in Benedičič kol orožnika. Posebno prvi jo bil zadovoljiv, le premalo kmečki, preveč Verdonik.
Ob koncu nuj ugotovim, du si noši igralci precej napačno zamišljajo kmeta in njegovo neposrednost. Poskušali so — nekateri vsaj — priklicati v življenje spet Kodra in Murnika. No samo široko kretnja, ne samo udarce .ob mizo, ne samo visoki škornji, ne samo zgrbljen hrbet in roke v žepih — še kaj drugega je treba pri podajanju kmeta. Ne bodimo samo zunanje robati in grobi, bodimo tudi notranje močni in neposredni!
Koncert komorne trojice
Če «e je Skrbinšek lotil predelave, bi moruL ,rn<U »ponarodeloati« nH'dft1bi še pridobil sfovca
poiskati Medvedovih slabosti. NearoBrno jh’WPW P>svetoviiosli; vsa j v ožjenj pomenu bfseue.
Nad letošnjo glasbeno sezono sc sicer ne moremo pritoževati, saj smo slišali celo vrsto raznih glasbenih prireditev, vendar smo koncert »Komornega triac nekako željno pričakovali. In morda so bilo ravno te mnogoštevilne glasbene prireditve vzrok, da petkov koncert ni bil tako številno obiskan, kakor Je po svoji vrednosti zaslužil, bolj, kakor pa marsikatera letošnja prireditev podobne vrste, ki je bila prltejena bolj za-..............................  “	"	“	" ' ■“ ‘ali 81«
pa se, kako je mogel prvo dejanje — ekspozicijo, ki naj bi bila čimbolj zgoščena — tako nemogoče obremeniti s samim ničvrednim govor-' jenjein. Skoraj enako se mu je godilo tudi v drugem dejanju, le v tretjem je. imel srečnejšo roko. Tretja huda napaku Medvedove igre je papirnat jezik. Reči moram, da so prirediteljevi vložki še bolj narejeni in prisiljeni. Kaj sploh nima posluha za kmečko govorico, bogastvo prispodob in pisanost v izražanju? Četrta zgreše-nost Medvedove igre je neizčrpanost osnovnega problema starih in mladih. Prireditelj ga je.f nekaiko še bolj zanemaril in še l>olj podčrtali stransko zgodbo okrog ponarejevalcev denarja. Kdo ve, če je to še Medvedu v prid iu oporo,
Tako bi človek lahko razčlenjeval kar naprej in naprej, končni uspeh pa bi bil, mislim.), nekako takle:
Da se je Milan Skrbinšek lotil prirejanja,^ predelave, prikrojevanja in popravljanja Medvedove igre, šo ni greh. Celo prav je in potrebno. Greh pa je, da je delo izmaličil in pokvaril. Iu še večji greli je to, du je prikrojevatelj dni ponesrečeno predelavo občinstvu izgovorom, češ da je izboljšava, »ki je za današnje občutje bolj na mestu«, kakor pravi v Gledališkem li-: stu nepodpisani pisec. Zapisati moram namreč trpko resnico, da je Medvedov izvirnik boljši in> zaradi kračine odrsko uspel e j si kakor Škrbin-škova prikrojitev in razširitev.
Drugo vprašanje, ki ga moram ob tej uprizoritvi sprožiti, pa zadeva ljubezen do dela na odru posebej še ljubezen do domačih del. Mislim, da je v letošnjem igralskem letu to edino delo, ki je bilo prav nemarno prikuzano. Kaj je že čutiti konec resnega dela in naveličanje pred počitnicami? Kaj naj so edino v teni vidi notranja gradnja in načrtnost gledališkega re; pertoarja, da je ob koncu katastrofa, ali vsaj znaten padec?
Režiserjeva roka je bila premalo opazna. Igralci so namreč vsak po svoje poskušali reševati svoje vloge, zato je bilo ponekod toliko nenaravno in nepotrebne stopnjevanosti v glasu in kretnjah, da je hudo motilo. Igralci so niso potrudili, da bi si vsaj besedilo prisvojili. K jo nuj ga potem res oblikujejo in z njun ustvarjajo? luseenator je bil tako zasilen, du bi ga lahko vsak podeželski posekal. Kaj res mislite, da je za kmečko igro vse dobro? Kaj res ne čutite, da je v naših kmečkih domovih pesem in notranja lepota, kakršne v mestu zaman iščemo? Kaj res mislite, da je z nekaj svetimi podobami že vse opravljeno? Ne, gospodje, to je prehudo lahko vzeto, t,udi za kmečke igre — m mogoče prav zanje— je treba dela in skrbi, premišljevanja in študija, okusa in smisla. Po takih uprizoritvah iger iz kmečkega okolju pa je jasno, zakaj se že leta in desetletja v našem osrednjem gledališču ne moremo izkoputi na zeleno' vejico dobrega ljudskega dela.
O igralcih spričo vsega doslej omenjenega skoraj ne morem govoriti brez strahu, da se jim ne bi zgodila krivica. Starega Jamnika je jKiskušal podati Lipah. ?.al je bil tako medel in neizdelan, tako nepripravljen na igro, da se kaj takega ne bi smelo več dogajati. Veliko več truda in prizadevnosti je pokazal Presetnik kot njegov siu France. Celo psihološko je posku-
Petkov komorni večeri jf bil v^S.er lepe, preproste, skromne, vsakemu zdravemu čutu pristopne glasbe, brez raznih olepševalnih priveskov. Bil je večer globoke prisrčnosti, kjer ni nič dišalo po frakariji. Trojica se je pojavila pred nami, češ: evo nas, vaši'smo, bodite še vi naši. Pa so tako tudi lahko rekli. Program so odlično naštudirali in ga ravno tako tudi izvedli. Pokazali so, da iii tisto lepo, kar jo >kunštnor, ampak tisto, kar jo naravno, kar pride od srca, tisto, kar je naravno, zdravo, brez okraskov, brez velikopoteznosti in razteznosti. Pokazali pa so tudi, da so take prireditve pravo smernice za pravilno vzgajanje in pojmovanje resne in resnične glasbe. Prireditev, ki naredi nate vtis gromozansko-sti iu silovite kunštnosti, jo vedno nevarna. Počutiš so kakor muha v močniku.
O Lipovšku bi Šedlbauerju ni več kaj povedati, saj smo jih že navajeni. Oba sta precizna igralca, ki obvladala instrument z dušo in do dna duše. Mladi Dermelj vedno bolj kaže, da se
o	njem nismo motili. NJego.v ton je nežen, mehak kakor vosek in plemenit. Z naslado poslušaš njegovo f&ranjo, ki je prepričevalno. Zlasti jo bilo to tam, kjer se je lahko sprostil, n. pr. v 1’izzct-tijevi Septemberski rapsodiji.
Program je bil lepo izbran: Beethovnov Trio v c-molu jo delo močne problematike, grajeno v globino, delo močnih zapletov, delo nemirnega, vrtajočega, vedno- iščočega, vase pogreznjenega duha. Pizzettijeva Seplemberska rapsodija je delo, ki ne pozna tolikšne problematike. Grajeno je bolj na površini kakor v globini. Ne dela si Bog ve kako velikih življenjskih vprašanj, ampak jenilje iu opisuje življenje, kakor je.
DvoT’akovo delo Dumky pa jo sinteza obeli,' delo, ki niha iz višine v globino. Človek bi re-
kel, da je grajeno po shakespearsko, ki ima objelo v sebi življenje v vseli oblikah.
Trojici iz srca želimo mnogo uspehov, in dokler bo ostala v ozračju tako prisrčnega in naravnega razmerja do umetnosti, smo prepričani, da bodo vsi zadovoljni: trojica in poslušalci. — Obenem se zavedamo, da imamo v trojici dvoje: pravilno glasbeno vzgajanje in lepo umetnost.
Opozorilo potrošnikom kuriva
Dogaja sc, da mnogi izmed potrošnikov nimajo potrebne uvidevnosti in v današnjih izrednih časih odklanjajo prevzem šentjanškega in kočevskega premoga od trgovcev s kurivom ter zahtevajo, da se jim dobavi le trboveljski premog, katerega je na razpolago znatno manj kakor domačega.
ICcr trgovci morajo prevzeti polovico domačega premoga, ako hočejo dobili ostanek trboveljskega, bi gornji postopek v svojih posledicah onemogočil izvrševanje razdelitve premoga in b! pomenil pro-ležiranje enih strank na škodo potrpežljivosti drugih. Zato je Pokrajinski svet korporacij izdal odredbo z dne 4. t. m., št. 1399, po kateri se mora vsem strankam brez izjeme, ko zahtevajo premog, najprej dobaviti polovica v Šcnljanskem. odnosno kočevskem premogu, kateri od obeh bo pač na razpolago ob času dobavo, in se jim šele nato, ko 60 prevzele polovico pripadajoče jim količine premoga iz navedenih rudnikov, sme dobaviti ostanek v trboveljskem premogu. V nobenem primeru trgovci ne smejo postopati obratno in so osebno odgovorni za pravilno izvrševanje razdelitve kuriva.
Nakaznice za kurivo ee,glasijo na premog kot lak ter drva in ne dajejo zato strankam nobene pravico zahtevati dobavo izključno trboveljskega jiremoga. Strankam, ki odklanjajo prevzem najmanj polovice šentjanškega prtmoga, nakaznice za kurivo razveljavljene. Trgovci s kurivom 60 dolžni javiti Imena takih strank in številki« nakaznic v evrbo nadaljnjega postopka Pokrajinskemu svetu korporacij.	,
Opozarjamo na gornje besedilo citirane odredbe Pokrajinskega sveta korporacij in priporočamo potrošnikom, da jo v lastnem interesu upoštevajo ter pohitijo z naročili premoga sedaj, ko Jt? dana prilika za takojšnjo dobavo.
Sindikat trgovcev s kurivom.
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in
stric, gospod
Josip Mazi
železniški inšpektor v pokoju
v starosti 9? let. — Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 15. junija 1943, ob pol 3 popoldne z: Žal, iz kapelice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu
Ljubljana, dne 12. junija 1943.
Globoko žalujoči:
Ana, soproga; Ida, Olga, hčeri; Gvidon, vnuk,
in ostalo sorodstvo
Zaključni telovadni nastop za leto XXI.
Ljubljana, 15. junija.
Ljubljanski Stadion jc pri letošnjem telovadnem nastopu nudil zares zanimiv prizor. Krog in krog arene po stopnišču prav do vrha amfiteatra se je gnetlo številno občinstvo. Tudi tribune so bile polne zastopnikov oblasti in povabljenih gostov.
V	tem veličastnem okviru, ki ga je poživljala zelena višina krog in krog, kjer so plapolale na mlajih tribarvnice, se je odražala obsežna arena, v kateri so bile razporejene množice mladine v beli in sinji športni uniformi. Nad 2000 učencev ljubljanskih meščanskih in srednjih šol se je pripravljalo na začetek končnega telovadnega nastopa.
Prireditve so sc udeležili: podprefekt David, kot zastopnik visokega komisarja, poveljnik topništva pri armadnem zboru, kot zastopnik ekse. Gambare, zvezni tajnik s podtajnikom Sellonijem in Capurzom, zastopnik škofa, župan, kvestor, načelnik glavnega stana pri armadnem zboru, povelj-
nik prvega topniškega polka ter mnogo drugih častnikov ter krajevnih uradnikov,
Dvignili so zastavo, nato so eo telovadci s kratkimi in natančnimi premiki razpostavili na določena mesta in začeli z nastopom. Nastop je potekal skladno in popolno ra poveljevanje centuriona Ma-raechina. Množice telovadcev obeh spolov so prihajalo druga za drugo v zelo kratkih presledkih. Moški so vaje delali na štotjo z glasom, ženske pa ob zvokih godbe, ki je mladenkam dajala priliko, da so gibom vtisnile zbrani občutek ljubkosti in elegance, ki se deklicam tako podaja.
V	presledkih med prostimi vajami so druge skupine dajale dokaz o spretnosti in doseženi popolnosti v vajah s kiji in obroči.
Telovadna prireditev jo potekla mod kar se da živim zanimanjem navzočnih, ki so pogosto ploskali, zajeti po živi simpatiji in odkritosrčnem zadoščenju.
S slovesnim obredom snemanja zastave se jo končal nastop, ki je v vseh pustil prav radostne spomine.
Lepo uspela vojaška športna prireditev
Preteklo nedeljo so ljubljanski vojaki-športniki slavili svoj lop športni praznik. Ves Športni Hpored, ki sb ,gu izvedli, jc bil lahko za vzor športnega navdušenju, vestnega pripravljanja in železno športne discipline. Velika Žportnu prireditev je hilu na lepo okrašenem stadionu, kjer se jo do začetka tekmovanja /bralo, lahko rečemo, nekaj več kot 5000 gledalcev, predvsem vojakov, ki so z velikim zanimanjem in navdušenim navijanjem bodrili svoje ljubljenec. Stadion jo bil praznično okrašen z državnimi zastavami, s prapori stranke in zelenjem. Posebno okusno jo bila okrašena glavna tribuna, kjer so so zbrali do začetka tile odličniki: Visokega komisarja jc zastopal comm. viceprefekt Da vid, generala Kava in Perni kot predstavnika vojaških oblasti, dalje 'Zvezni tajnik Orlando Orlnndini, mestni župan general Rupnik in še številni drugi.
Atletske discipline
Ves nedeljski šport sc je začel v dopoldanskih urah; na sporedu so bila najprej izločilna tekmovanja, poi>oldne pa so bile na sporedu
finalne tekme.
jVajzummivej.se popoldanske športne discipline — za častnike so bile: tek na 100 m, tek na 1000 in z zaprekami. — Dalje smo videli pri nas še malo znano atletsko disciplino — vlečenje vrvi. ki je posebno navdušila številne gledalce. Zmagali so postavni atleti iz
divizije »Isonzot, ki so v zagrizeni borbi premagali svojo najmočnejše nasprotnike.
V odmoru med nogometno tekmo so odšle na 10 km dolgo pot vojaške patrulje. Vsnka je stela pet mož. Na poti, ki je vodilu tudi po Rožniku, so morale patrulje tudi streljati, kar je veljalo za končno oceno. To končani tekini so se te vrnile na stadion.
V osredju vsega nedeljskega vojaškega športnega nastopa pa jo bila težko pričakovana nogometna tekma med
Venezia Giulia : Vojaško predstavništvo 1:1
Vojaško predstavništvo je povabilo na prijateljsko tekmo mlade in talentirane igralce iz Vcnezijc Gin lije. Naše domače vojaško predstavništvo sc je za srečanje dobro pripravljalo in je bilo v veščih roknh domačega trenerja-častnika. — Tekma sama je končala neodločeno z rezultatom 1 : 1, kar je še najboljši dokaz moči obeh nasprotnikov, čeprav moramo priznati, da so imeli gostjo v polju mnogo več od igre kot domači igralci.
L igro gostov moremo biti zadovoljni, saj so nam pokazali hiter in borben, toda vseskozi fair nogomet, ki ni nikoli prestopil meja športne dostojnosti. Igralcem nastopajočih enajsto-rie se pozna smotrn trening in dobra šola, pa tudi postavno so takšni, kakršni morajo biti
UMRL' JE DANES OB POE ENIH NAŠ LJUBLJENI DOBRI OČE LN TAST, GOSPOD
Ul’*,: ,H> ij
JOŽA
GOLDSTEIN
BIVŠI OPTIK IN TRGOVEC
POGREB NEPOZABNEGA POKOJNIKA BO V TOREK, DNE 15. JUNIJA 1943, OB TREII POPOLDNE Z ŽAL, IZ KAPELICE SV. ANDREJA NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU.
PROSI SE ZA TIHO SOŽALJE. LJUBLJANA, DNE 13. JUNIJA 1943.
ŽALUJOČI RODBINI: POGAČNIK — GOLDSTEIN
dobri nogometaši. Igra je v peklensikem tempu valovila iz polja v polje in to ne le v začetku igre, ampak je tempo bil takšen prav do končnega sodnikovega odpiska. Kondicija jc bilu torej prav dobra. Videli smo lep nogomet, pogrešali pa smo strelov na vrata. Nekaj jih je sicer bilo na obeli straneh, vendar pa iz bližine vrat. Strelov izven 16 m prostora skoraj ni bilo. Vodilni gol so zabili domači, vendar pil so kratko za tem igralci Venezije Gililijo izenačili. Tekmo je vodil zelo avtoritativno sodnik Clementi iz Gorizije.
Nedeljski vojaški športni nastop je bil vzoren v vsakem pogledu. Točka je sledila točki ix) točno določenem vrstnem redu. Duša vsega tega aparata je bil atletski trener in kapitan _ Ctimar. Njegova je pretežna zasluga, da je prireditev tako lepo uspela.
Prireditev jc nudila zgovorno sliko, kako tesno sta kljub vojnemu času povezana med seboj šport in vojaška dolžnost. Pokazala pa je tudi, da so dobri športiiitki tudi odlični vojaki in obratno. Vsi prisotni so bili zadovoljni s tem, kar so videli in prepevajoč so zapuščali naš krasni stadion.
Domače nogometne tekme Mars : Hermes 7:0 (2:0)
Mars je imel s prvenstvene borbe s Hermesom 6e neporavnan račun, saj vemo, da je prvenstveno tekmo zasluženo izgubil s 3:0. Včeraj se je hotel malo rehabilitirati in mu jo v polni mori uspelo, saj jo odpravil ftiškarje kar s sedmimi goli razlike. Hermes je razen enega igralca nastopil kompleten, dal pa je v celoti slab nogomet, mnogo slabši, kakršnega nam jc prikazal v zadn jih svojih srečanjih. Marsovci pa so se postavili s svojimi čisto spremenjenimi vrstami. Krilo smo videli v vlogi srednjega napadalca, srednjega napadalca v vlogi stranskega krilca Itd. Zamenjave so se, vsaj po rezultatu sodeč, dobro obnesle in tudi igrali so Marsovci prav lepo. Hermežani so se precej časa uspešno upirali, vendar pa so pozneje, ko je padel prvi gol. znatno popustili in Mars je zagospodaril na igrišču. Ni pozabil streljati na col; sedemkrat so potresli nasprotnikovo mrežo. Mars jo nedeljsko jmago zaslužil. Želimo, da ne bi s takšnimi tekmami dobival samo prijateljskih tekem, ampak da bi spravil nekaj toč.k tudi Se v nadaljnjih prvenstvenih tekmah. Tbkmo je dobro sodil g. Zajec.
Mladika : Tobačna tovarna 4:3 (2:2)
Hermes ml. : Žnbjnk ml. 3 : 0.
Vič ml. : Mars ml. 1 : 0.
Mars ml. : Žabja k ml. 1 : 1. Žreb jc odločil Marsu za zmagovalca..
LJUBLJANA
lioledur
Torek. 15. rožnika: Vid, mučenec; Modest, mučenec; Landolin, opat; Libija, mučenica.
Sreda, 16. rožnika: II. kvatre; Fr. Regis, spo-znavalec; Ludgarda, devica.
Obvestilu
Sprejemnega Izpita iz telovadbo bodo oproščeni samo oni učenci, ki eo bili telovadbe oproščeni v preteklem šolskem letu. Če pa želi &o kdo biti oproščen, mora vložiti vsaj do 18. t. m-pri ravnateljstvu, kjer se je zglasil za sprejemni izpit, prošnjo na obrazcu, ki ga dobi pri Zveznem poveljstvu GILa.
Zadnji dan cepljenja proti davici je bifikošt-ni torek, 15. t. m., ter opozarjamo vse zamudnike, naj gotovo pripeljejo otroke v mestni fizikat v Mestnem domu k temu obveznemu cepljenju, da jih zavarujejo pred davico.
Obvezno cepljenje zoper tifus se je v mestnem fizikatu začelo na binkoštni ponedeljek. Opozarjamo lastnike in uslužbence vseh obratovalnic z živili, torej vseh gostiln, izkuhov, restavracij, mlekarn, mesarij, branjarij, pekarij, slaščičarn in podobnih obratov, prav tako pa tudi vse perice, da bo obvezno cepljenje zoper tifus trajalo samo ta teden ter morajo priti k cepljenju prav vsi, da pozneje ne bodo imeli sitnosti ali celo kazni. Cepljenje bo vsak dan od 7 do 9. Moški naj pridejo v ambulatorij v Mahrovi hiši na Krekovem Irgu 10, ženske pa v mestni fizikat v II. nadstropju Mestnega doma. Spet ponavljamo, da uživanje zaščitnih tablet proti tifusu ne povzroča nikakih težav in nobene reakcije, pač pa tako cepljenje nudi za več mesecev varstvo pred obolenjem za to nevarno boleznijo. Opozarjamo tudi, da je treba tablete uživali na tešče, ker sicer no učinkujejo.
Obročkan kanarček se je na blnkoštno soboto dopoldne zaletel v sobo št. 33 mestnega tehničnega urada na Nabrežju 20. septembra, kjer ga latjtnik dobi.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Torek, 15. junija ob 18,30: »Skupno življenje«.
Premiera. Ited premierski.	\
Sreda, 16. junija ob 18.50: »Stari in mladic*
Red A.
Četrtek, 17. junija ob 18.30: »Skupno življenje««
Red četrtek.
Petek, 18. junija zaprto.
Opera:
Torek, 13. junija zaprto.
Srecla, 16. junija ob 18: »Vnebovzetje B. D. M.c.
Red sreda.
Četrtek, 17. junija ob 18: »Traviata«. Izven. Petek, 18. junija ob 18: »Tiha voda«. Red A.
Binkoštni prazniki v soncu in lepoti
: r I I 1 Ljubljana, 15, junija.
Sveti Anton Padovanslu je letos binkoštoval. Izredna koledarska redkost v XX. stoletju, ko so bili binkoštni prazniki letos pomaknjeni tako daleč na konec pomladi, saj smo imeli n. pr. leta 1940. binkošti kar dober mesec poprej.
Mnogi meščani so so po stari tradiciji pripravili na birmovanjo. Nekateri botri eo radi in dobrodušno sprejeli breme botrovo iu so vezali birmo revnejšim birmancem. Času primerno «o jih nato tudi obdarovali, Birma pa je lelos v stolnici bila v znamenju skromnosti in preprostosti. Vse jo bilo nekam bolj po domače, ko se pred stolnico ni razvijala parada luksuznih avtomobilov, marveč so vozili čili konjički, vprešeni v čedne zapravljivčke in kočije.
Med občinstvom, ki jo prihajalo v nedeljo, kakor tudi v ponedeljek pred stolnico opazovat botre in birmance, je vzbudil pač največje zanimanje prileten boter, ki je k birmi pripeljal kar deset birmancev, krepkih in zdravili dečkov.
Letos jc bilo število birmancev in birmank manjše kot druga leta. Zato birmanje tudi ni lako dolgo trajalo kot običajno. Lepa je bila cerkvena slovesnost v nedeljo, ki jo je opravil vladika škof dr. Gregorij Rožman. Pa tudi v ponedeljek jc bila stolnica lorišče vzpodbudni cerkveni slovesnosti, ko je bil drugi dan birme.
Sezona za borovnice
Dnevi binkoštnili praznikov so potekli lepo. Bilo je mnogo sonca, toda tudi nekoliko hladilnih kapljic dežja je nebo poslalo na vsa polja. Ponoči od nedelje na ponedeljek je nekoliko deževalo. Močnejši naliv je bil okoli četrte ure zjutraj v ponedeljek. Zato je bilo ozračje oba dneva nekoliko hladnejše, kakor je bilo pričakovati, ko jo bil napovedan silen vdor vročine. Val vročine ni dosegel Ljubljane.
Oba binkoštna dneva sta izvabila posameznike in cele skupino prebivalstva na Golovec in [tožnik. Po vseh gozdovih je kar mrgolelo ljudi s košaricami in lončki, 6 Košarami in lonci. Nabi-
rali po sladke borovnice. Binkoštno nedeljo so ljudje tudi v pogledu nabiranja borovnic praznovali, Toda ponedeljek je bil dan — pravi dan za borovničarje in borovničarice. In zvečer so so vračale skupino nabiralcev in nabiralk, zadovoljnih in veselih. Vsakdo je nosil domov po več litrov borovnic. Nekdo, ki ljubi račune, je bil mnenja, da *o ljudje oba dneva nabrali do najmanj 1000 litrov borovnic. Da so jih veliko nabrali, je pokazal tudi ljubljanski živilski trg, ko je bil prostor za gozdne sadeže že zgodaj dobro zaseden. Tja so Ženske prinašale kar cele košare, lonce, kangle in druge posodo borovnic.
Narodni muzej ob binkoštih
Mnogi botri so na binkoštno nedeljo peljali svoje birmance v Narodni muzej, da so si tani ogledali vse naravne, umetniške in druge zanimivosti. V nedeljo je bil muzej že drugič odprt. Že ob 1 jo bil velik naval mladine in drugega občinstva. V dobrih dveh urah so obiskovalci prehodili vse dvorane v pritličju in v I. nadstropju.
Kakor prvo nedeljo tako je tudi na binkoštno nedeljo imel največ občudovalcev velikanski mamut, ki je postavljen v prvi pritlični dvorani na desno od avle. Okostje mamuta je šele dalo človeku nazorno sliko, kako gromozanska in strašanska je morala bili la žival, ta prcd|X)topni slon, prednik sedanjega slona, ki je še vedno v primerih drugim živalstvom orjak in velikan. Okostje je tako veliko kot dvorana sama. Napram temu mamutu je pravi pritlikavec jamski medved, ki je poleg njega razstavljen. Tudi na binkoštni ponedeljek je bil obisk muzeja velik.
Kakor je še vsem dobro v spominu, so okostje mamuta, ki ga sedaj razkazujejo v muzeju, našli 1. 1938. pri Kaninkiu v naplavini Nevljice. Takrat se je javnost silno zanimala za vsak najmanjši rezultat izkopavanja mamutovih’ kosti. Nekateri so bili neverni in so dvomili, da bi bile to kosti tega predpotopnega velikana. Strokov-njaki-znastveniki pa so potrdili mnenje o pravem mamutu. V muzeju razstavljeni okostnjak je bi( z največjim trudom, z največjo pazljivostjo in natančnostjo sestavljen.
M. a. VAN DIHE:
KHIMUJALJTI komad
43
»Da. On mi je vedno vse zaupal, ker jc vedel, da imam Mervt-Amen rad kakor oče.«
»Pa kdaj vam jc to zaupal?«
»Pred leti. V Egiptu jo bilo.c
»Kdo pa je še vedel, Hani, za to volijo?«
»Mislim, da so vedeli vsi. Gospod Kyie mi je to povedal pred dr. Blissom, jaz pa sem — lo pač ni nič čudnega — sporočil novico Meryt-Amen.«
»Ali je tudi gospod Salvetcr to vedei?«
»Njemu sem jaz povedal« V Hanijevem glasu je bil nek čuden poudarek, ki ga tedaj še nisem mogel razumeti.
»Pa sle to povedali tudi Scarlettu?« Vanče je dvignil ofi in začel opazovati Egipčana tako, kakor da se prav nič ne zanima zanj- »Vi pač niste vzor človeka, ki zna kakšno stvar držati v tajnosti.«
»Jaz tega nisem smatral za kakšno skrivnost,« je odvrnil Hani.
»Saj to vidim-« Vanče je vstal in odšel k samovurju.
»Ali morda slučajno veste, če je v Kylcjevi oporoki omenjen tudi gospod Salvetcr!1«
»No bi mogel zanesljivo povedati.« Hunijeve oči so se sanjavo ustavile na steni pred njim. »A iz gotovih pripomb gospoda Kyleja bi puč lahko sklepal, da jc v oporoki tudi gospodu Salvetru precej zapustil.«
»Imate vi radi gospoda Salvetra, Hani?« Vanče je privzdignil zgornji del samovarja in pogledal vanj.
»Upravičeno lahko trdim, da je zelo dober človek.«
»To na vsak načini« Vanče se je lahno nasmehnil in postavil gornji del samovarja nazaj na svoje mesto. »In zaradi svojih let je dosti bliže gospe Blissovi kakor pa dr. Bliss.«
Haniju so se oči nalahno zalesketale in kazalo je, da bo vsak hip skočil vanj. A bil je to le trenutni popadek. Počasi je prekrižal roke ter obstal kakor sfinga, tih in s svojimi mislimi nekje daleč.
»Gospa Blissova in gospod Salveter bosta zdaj, ko je Kylo umrl, oba bogata.« Vanče je spregovoril te besede brez kakšnega posebnega poudarka in jc pri tem opazoval Egipčana. Po kratkem molku je vprašal: »Pa kaj bo zdaj z doktorjevimi izkopavanji?«
»Verjetno se bodo končala, effendi.« Čeprav jo bil Ilani-jev glas enoličen, so njegove besedo vendar razodevale neko zmagoslavno zadovoljstvih- »Zakaj bi bilo dovoljeno pustošiti kraje, kjer počivajo naši plemeniti faraoni?«
»Tega pa res ne vein,« jc odvrnil Vaucc hladno. »Dragoccne stvari, ki so jih izkopali, so le redkokdaj upoštevanja vredne. Edino kitajske izkopanine so nekaj vredne kot umetnine. Vse sodobno lepoznanstvo izhaja od Grkov... A zdaj ni primeren trenutek, da bi razpravljali o stvarjalnem čutu... Vrnimo se rajši k dr. Blissovim raziskavanjem. Ali je možno, da bi gospa Blissova hotela še dalje dajati denar za raziskovalna dela svojega moža?«
Hanijcv obraz se je zmračil.
»Seveda je mogoče. Mervt-Amen je zvesta žena. Nihče ne more nikdar povedati, kaj kakšna ženska namerava.«
»Večkrat sem že slišat to od kakšnega človeka, ki se je bil nekoliko bolj poglobil v žensko duševnost,« jc pripomnil Vanče skoraj šaljivo. »Pa tudi če gospa Blissova nc bi hotela nadaljevati z izkopavanji, bi bilo gospoda Salvetra spričo njegovega navdušenja za egiptologijo lahko pregovoriti, da bi podpiral doktorju z denarjem.«
In	ždi*	gospe Meryt-Amcu gotovo ne...« je pripomnil
l	liani, potem pa v hipu umolknil.
|	»Mislim,	da boste skušali	pregovoriti gospo, naj ne podpira
. svojega moža, da bi dokončal svoja izkopavanja,« je dejal Vanče. ;	»Ah, ne,	effendi,« je	odkimal Hani. »Ne	domišljam si,
; da	bi lahko	dajal komu kakšne nasvete. Ona že	ve, kaj hoče
in njena zvestoba in pravičnast do dr. Blissa ji bo že nasvetovala pravilno odločitev, pa naj bi ji jaz dejal kar koli.«
|	»E, Hani, po mi povejte	še tole: Kdo pa naj	bi po vašem
mnenju imel naj večjo korist od smrti gospoda Kyleja?«
»Intefov duh.«
Vanče je dvignil glavo in ga jezno pogledal.
»Oh, seveda, prav gotovo... Pa še kakšno korist!« je po-mrmral.
»Vprav zato se je bil Sakhmetin duh davi vrnil v muzej,« je nadaljeval Hani kakor tisti, ki se mu sanja, »in je do smrti udaril skrunilca...«
»In mu potem,« je segel v besedo Vanče, »potisnil v .roko stroškovnik, položil doktorjevo zaponko k njegovemu truplu ter zapustil krvave stopinje na poti proti Blissovi delovni s6bi... Prav posebno bistro ne bi bilo vse to. In vaša boginja mašče-| vanja ni preveč prikupna. Nič kaj preveč lepo ni, veste, če kdo skuša kaznovati nedolžnega človeka za zločin, ki ga ni storil.« Pozorno jc motril, Egipčana skozi na pol zatrte oči, nato pa se sklonil naprej. Ko ,jc spet spregovoril, jc bil njegov glas strog. »Vi skušate nekoga zagovarjati, Hani!... Koga?«
Hani je globoko vzdihnil in zenici v očeh sta se mu raztegnili.
»Povedal sem vam vse, kar vem, effendi,« je dejal čisto potihem. »Mislim, da je Sakhmet...«
»Nehajte že s tem!« ga je na kratko ustavil Vunce. Potem je privzdignil rame, naredil šobo in pomrmral: »Ja vab ul a h m a q Saku t «*
* Stari arabski pregovor, ki pomeni: Norcu odgovoriš le če molčiš.
:aTiE
tMnaztc JieiOsntks-
U mira joči oče jim je zdaj povedal svojo oporoko:
»Zdaj sem vam razdelil vse svoje imetje: tri sekire drvarice, tri dobre nauke za pri/bo življenje in tri krušne hlebčke. Delajte, hodite in živite kot bratje skupaj in se vam bo dobro godilo. — Vedite tudi, da vas bo moja duša spremljala povsod in pri vseh vaših delih ter opravkih/«
8.
Njih oče je nato pomirjen zaspal za vedno. Zbili so zanj surovo krsto in križ ter ga odnesli v dolino. Po očetovem pogrebu so vzeli vsak svojo drvarsko sekiro in vsak svoj črni hlebček ter odšli z visoke planine v svet dela in kruha si iskat. Za njimi pa je plavala očetova duša, da bo nadzorovala njih dela in P°<a.	'
V.
Trije bratje lwdijo lepo skupaj, hodijo in pridejo do cvetoče lipe sredi križpoija; sedejo v njeno senco, med dišeče cvetje pa se zaplete očetova duša in gleda nanje. Tedaj ipregovori najstarejši:
*Tu se ločijo tri poti; za vsakega bo enaL Najmlajši se je temu prolivil, a starejša brata sta vztrajala pri tem.
Med vejami je tedaj zajokala drvarjeva duša...
Madžarski tisk ostro obsoja angleško-ameriške le talske napade na italijanska mesta. List »Ma-ganag« piše: »Ves omikani svet, ki mnogo dolguje italijanski civilizaciji, ne more/da ne . bi obsojal divjaških napadov angleško-ame-r iški h letal.«
»SLOVENSKI DOM«
izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Za Ljudsko tiskarni: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani Uredništvo in uprava: Ljubljana, Ljudska ti skarna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-05 Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 lir. — Posamezna številka 50 cent.
»Ne damo se!«
Sovražnik nam lahko poruši mesta, spomenike in vse stvaritve italijanskega genija, volje do neodvisnosti in življenja ne bo uklonil
Milan (DNB). Za tretjo obletnico, odkar je fašistična Italija šla v vojno, prinašajo sRela-zioni Internazionali« pod naslovom »Ne damo se!« članek, v katerem beremo naslednje: Vsa Italija je postala en sam strelski jarek v prvi bojni črti, ki ga bomo brez ozira na žrtve branili do zadnjega, zakaj Italija s tem, da zmaguje v strelskih jarkih, brani svojo čast in življenje.
Kakor poudarja omenjeni ugledni italijanski list, je šla Itaiija v vojno tedaj, ko ni bilo za dosego narodnih cil jev na razpolago nobenega drugega sredstva več, in ko je prišel trenutek, ko naj se odloči, ali mora res Italija
Med nevarne stvari, s katerimi sovražnik skuša uničiti poljske pridelke, zlasti bogata žitna polja, spadajo tako imenovane zažigalne iloščice, ki so od vseh še najbolj zahrbtne.
naslednjem nekaj pojasnil, kakšne so te ploščice in kako se vžigajo.
So to majhne bele ali barvaste ploščice iz celuloida. Navadno imajo obliko kvadrata, čigar stranica meri 5 cm. Nekatere vrste teh ploščic so seveda tudi večje in se uporabljajo v posebne namene, recimo tam, kjer bi bile male ploščice premalo učinkovite. Sredi te ploščice Je majhna okrogla odprtina v premeru poldrugega centimetra, v kateri je pritrjena krog-'ica belega fosforja (ki so pri stiku z zrakom užge), zavita v majhno tehčico, 1*i je na zaži-galno ploščico pritrjena z dvema sponkama. Zažigalne ploščice imajo shranjene navadno vodi ali pa v kakšni drugi tekočini, s katero se omenjena tančica napoji in s tem preprečuje, da bi se fosfor, okrog katerega je ovita, užgal že takoj v prvem trenutku, ko letalo od-
postati država druge vrste. Danes dejstva potrjujejo, da jo ta vojna za Italijo narodna nujnost. Danes italijanski narod dobro ve, kakšne namene ima sovražnik, in tudi dobro ve, kaj nasprotnik o njem misli.
»V teh trdih časih,« tako končuje člankar svoja izvajanja, »kakor tudi v vseh tistih, ki jih utegne bodočnost še prinesti, Italija odločno nuznanja: Ne damo se! Sovražnik lahko uniči naša mesta, lahko razdene naše spomenike ter z zemljo zravna čisto določne in stoletja stare stvaritve italijanskega genija, nikdar pa ne bo rrtogel ukloniti volje Italije do neodvisnosti in življenja.«
■V v« ■	| vv<	v«	_■	v».	*	a	■
Zažigalne ploseice orožje proti zitum poljem
vrže zažigalno ploščico. Pozneje pa tekočina izhlapi, fosfor se posuši in zagori ter tako z lahkoto užge celuloidno zažigalno ploščico. Ploščica gori s približno 20 cm visokim živim plamenom običajno le nekaj minut.
Morda se bo kdo smejal na račun učinkovitosti tega drobnega napadalnega sredstva, a vedeti je treba, da eno samo sovražnikovo letalo lahko zažene na deset tisoče takšnih zaži-galnih ploščic in da se te ploščice v primeru deževnega vremena ali vsaj če je zrak močno vlažen, užgo šele po nekaj urah, včasih celo čez več dni.
Kako jih pogasiš
Kakor je vselej, kadar kdo nastopi s kakšnim novim orožjem, prvo vprašanje, kako poiskati primerno protiorožje, je bila tudi pri teh zažigalnih ploščicah, čim so začele deževati z neba, prva misel, kako jih pogasiti in narediti neškodljive. Pest zemlje ali kozarec vode zadostuje, da pogasiš gorečo zažigalno ploščico.
Toda treba je paziti na to, da fosfor povsem zgori, zakaj utegne se sicer zgoditi, da kdo tisto pest zemlje odstrani ali da se vlažna ten-čica, v katero je fosfor ovit, posuši, in se potem ploščica nenadno spet užge. V primeru, če za-žigalna ploščica pade na kraj, kjer v bližini ni nobenih vnetljivih stvari, ki bi bile količkaj vredne, je najbolje, če kar pustimo, da ploščica vsa zgori. V nasprotnem primeru pa jo velja zabrskati s prstjo ali politi z vodo ter jo potem odnesti na Kraj. kjer ni nobene nevarnosti, da bi naredila kaj škode, jo tam pustiti, da povsem zgori, ali pa jo zakopati vsaj pol metra globoko v zemljo. Tako je treba ravnati tudi s ploščicami, ki se še niso bile užgale.
Kako se vnaprej zavaruješ pred njimi
Potem nastaja tudi vprašanje, ali se je mogoče na kak način pred takšnimi zažigalnimi ploščicami že v naprej primerno zavarovati. Odgovor je trdilen. Prvi tak ukrep obstoji v tem, da ima vsaka vas ali celo vsaka kmetija posebni zaščitni oddelek, posebno stražo, ki je dobro izurjena in opremljeno z lopatami, krampi in drugim potrebnim orodjem, imeti pa morajo seveda na razpolago tudi dovolj vode in posode zanjo. Poleg tega pa je treba paziti tudi na to, da se žito čimprej spravi s polja m da se nizko požanje. Tam, kjer so širna žitna polja, je pametno, če kmetje ne začno zeti kar od kraja, pač pa da požanjejo žito najprej v gotovih pasih, širokili 5 do 10 metrov, ki se vlečejo pravokotno na smer vetra, tako da se ogenj spričo vetra ne more naglo razširjati. I udi prj	tem, ko devajo žitne snope v
kupe,	naj kmetje pazijo,	da ti kupi	ne »odo
narejeni drug drugim v smeri, v kateri običajno piha veter, ker bi se v tem primeru utegnilo zgoditi, da bi se ogenj z lahkoto in naglo razširjal od kupa do kupa in bi potemtakem v gotovem casu vse žito zgorelo, čeprav je bilo že požeto. K-nP> naj bodo tudi v primerni razdalji drug od drugega, najboljše pa je, če žito ne ostane predolgo na njivah. Končno je pridelek	treba tudi	primerno	porazdeliti	in ga ne
vsega	nakopičiti	na enem	mestu ter	zlasti ne
skladati žita v snopih kje v bližini hiš.
Dal 7 al 21 giugno vengono emesse due serie di
BUONI DEL TESORO QUINQUENNALI5 7. A PREMI
di L«. S millardi ciascuna Interessi e premi esenti da ogni imposta presente e futura
PREZZO di emissione: L. 97 per ogni cento Ure di capiiale nominale, oltre interessi 5% dal 15 giagno fino al giorno del verSamenlo; per le
sottoserizioni eseguite dal 7 al 14 giugno vengono invece corrisposti ai sottoserittori gli interessi 5% dal giorno del versamento fmo a tutto il 14 giugno detto.
Le sottoserizioni vengono eseguite solo in conianti, ma vengono accettafe come contante le cedole ammesse in soitoserizione.
PREMI: ciascuna serie di L. 5 miliardi di Buoni concorre annualmente a n. 10 premi per an ammontare complessivo di L. 10.000,000 mediante estrazioui semestrali.
Le sottoserizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che [anno parte del Consorzlo di emissione, presieduto dalla
Banca d'ltalia.
Banca d'I(alia — Cassa Deposili e Prestili — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Islitnlo Nazionale Fascista della Previdenza Sociale
— Istiluto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli Infortuni sul lavoro — Bancu di Napuli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito llaliano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiatie — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Bancbe Popolari — Banca d'America e d’ltalia — Banca Popolare di Novara — Banco Ainbrosiano — Banca Nazionale delTAgricoltiira — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellinzaghi, Milano — Banca Cattolica del Veneto^ Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milnnese — Banca Toscana — Banca Provincinle Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mulua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurtii, Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Fipanziaria degll Agenti di Cambio del Regno, Roma;
Bancn Vonwiller — Credito Indnstriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano
— Banca llnione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Einilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaodenzio Sella & O, Biella — Banca Mutna Popolare. Bergamo
— Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grnsso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sad — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca MRanese di Credjto — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milnnese — Banca di Cnlabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Motna Popolare, Verona
— Banca Mutna Popolare Agricola. Lodi — Banca Agricola Popolare. Ragusa — Banoa Popolare di Intra — Bancn Popolare dl Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Ranca Picrolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa. Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Pre-stiti, per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Tutte le altre Banche. Banchieri, e Banche Popolari, nonchč tutti gli Agenti di Cambio rappresenlati nella firma deiratfo consortile dagli Istituti e dalla Compagnia Finanziaria sopra menzionati.
Od 7. do 21. junija bosta emitirani dve seriji
5 letnih 57. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI
vsaka po S milijard lir Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine
EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14 junija.	.	.
Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis.
PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard lir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10,000000 lir, ki se žrebajo vsakih šest mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca aitalia.
Banca dTtalia - Cassa Depositi e Prestiti - Istituto Nazionale delle Assicurazioni - Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale
— Istituto Nazionale Fascista per 1’Assicurazione contro gli Infortuni sul lavoro Banco di Napuli — Banco di bicilia Banca Nazionale del Lavoro - Istituto di S. Paolo di Torino - Monte dei Paschi di Siena - Banca Commerciale Italiana - Credito italiano - Banco di Roma -Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio - Istituto di Credito per e Casse di Risparmio Italiane - Lassa di Risparmio delle Provincie Lombarde - Istituto Centrale delle Banche e Banchieri _ Istituto Centrale delle Banche Popolari - Banca d America e d ltalia -Banca Popolare di Novara - Banco Ambrosiano - Banca Nazionale deli Agricoltura - Banca Popolare di Milano - Banco Santo Spinto - Lredito Varesino - Credito Commerciale Milano - Banca Bellinzaghi, Milano - Banca Cattolica del Veneto, Vicenza - Banca di Chiavari e della'
Ligure - Banca Agricola Milanese - Banca Toscana - Banca Provinciale Lombarda. Bergamo - Credito Romagnolo. Bojogna - Banca S. Paolo, Brescia - Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali - Assicurazioni Generali Trieste - Compagnia di Assicurazioni di Milano - Soc'eh
Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta, Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degll Agenii ai
Cambio del Regno, Roma;
Banca Vonwiller - Credito Indnstriale, Venezia - Banca Lombarda di DD. & CC. - Banco S. Geminiano e S. Prospero - Bancn di J eRnnno
- Banca Unione Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola i-ommerciaie, Reggio Emilia -'Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli - Bancn Gandenzio Sella & C., Biella — Banca Mutua Popo lare.Bergamo
— Banca Popolare, Lecco - Banca A. Grasso e Figlio, Torino - Banca Mobiliare Piemontese - Banca del Sud - Ban™/'™“ ^,d,l° Savonese - Banca Cesare Ponti, Milano - Banca Privata Finanziaria, Milano - Banca Milanese di Credito - Banca Indostriale Oallaratese -Banca Alto Milanese - Banca di Calabria - Basiica Popolare Luino - Banca Cooperativa Popolare, Padova - Banca Mutna • "Mare, Verona
- Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi - Banca Agricola Popolare, Ragusa - Banra Popolare di Intra - Basca Popolare rti lMnKlena - Banca Popolare. Cremona - Bnnca Mutua Popolare Aretina - Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese - Hanca lopolare Cooperativa. Ravenna - Banca Agricola Mantovana - Bancn Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza - Consorzio Kisp. e 1 re-siitl per Commercio e Industria, Bolzano — Bnnca Popolare Pesarese.
Vse ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi menjalnični Agenti, ki so člani zgoraj omenjenih zavodov in družbe »Compagnia Finanziaria«.