Za poduk in kratek oas. Veseli praznik katoliškega delavskega društva v Mariboru. Ko so lani na belo nedeljo socijaldemokratje pri »Nadvojvodi Ivanu« razgnali ustanovni shod katol. delavskega društva, mislil je marsikdo, da iz tega ne bode nič. Toda č. g. predsednik dr. Alojz Meško se ni udal, zaupajoč na božjo pomoč in na priprošnjo društvenega patrona, sv. Jožefa, katerega so na onem shodu socijalisti zasmehovali. V kratkem na to, in sicer na tihem, se je vendar ustanovilo to društvo in že v prvem letu svojega obstanka toliko okrepčalo in razvilo, da je praznovalo minolo nedeljo prav slovesno blagoslovljenje društvene zastave. Ob V^ 10. uri dopoldne se je od društvene dvorane »zur Stadt Wien« pripeljalo pred knezoškofijsko palačo 12 kočij, v katerih se je vozilo 16 belo oblečenih družic, slavnostni odborniki in zastopnika graškega in ljubljanskega katol. delavskega društva. Za vozovi je korakala vsa južnoželezniška godba in kacih 150 katol. delavcev. Vsi ti ter preč. gg. stolni korarji in več gg. duhovnikov so potem spoštljivo spremili mil. knezoškofa v stolno cerkev, ki je že bila natlačeno polna. Mil. nadpastir so nato navdušeno in ganljivo pridigovali o pomenu katol. delavskega društva in njegove zastave. K sklepu so izrekli višjepastirsko zahvalo čg. predsedniku, blagorodni grofici Nugent, ki je zastavo kupila in še povrh kot kumica za to slavnost darovala 150 gld., ter vsem, ki društvo podpirajo. Pod pridigi so mil. knezoškoi pred velikim oltarjem svečano blagoslovili društveno zastavo; pri tem opominjali društvenike, naj se zaradi narodnosti ne prepirajb, saj nosita trakova na zastavi slov. in nemški napis, naj se vedno zvesto držijo tega praporja, potem je zmaga gotova. Po zabijanju žebljev, ko smo bili slišali 19 pomenljivih rekov, so slovesno sv. mašo peli preč. g. stolni župnik J. Bohinc, pri kateri se je kakor navadno odlikovalo s svojim petiem cecilijansko društvo. Po sv. maši se je zapela zabvalna pesem in se je dal blagoslov z Naisvetejšim. Kakor je bil prihod slovesen, istotako je bil tudi sloveaen, da veličasten povratek v društveno ovorano. Ondi se je pa popoldne ob 5. uri začel izredno dobro obiskan koncert, pri kateren je svirala južnoželezniška godba. Ako se ne motimo, morala je godba tisti večer sedemkrat svirati Luegerjevo koračnico. Zanimiv je bil nemški slavnostni govor č. g. profesorja M. Mateka: društveniki naj se skupno potegujejo za krščanško vero, za svetlega cesarja in za čast dela, ki je naša dolžnost. Z živahnim ploskanjem je bil gosp. govornik večkrat pohvaljen, posebno ko je koneal. Pri slovesni predstavi ob 8. uri zvečer so s svojo navzočnostjo zopet počastili mil. knezoškof katol. delavsko društvo. Sploh so ta dan mil. nadpastir pokazali, da jim gorko srce ne bije samo za kmečki in gosposki stan, ampak tudi za delavski. Pridni krščanski delavci pa občno Ijubezen tudi zaslužijo, saj dajo Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je ceaarjevega. In kakor si krščanski delavci želijo svoje stanje zboljšali, istotako tudi želijo, naj se kmečkemu in gosposkemu stanu dobro godi, posebno kmečkemu; kajti kedar se kmelu, ki je steber države, dobro godi, tedaj se dobro godi vsem drugim stanovom. K sklepu še samo omenimo, da je po slovesni predstavi slovenski prisrčno govoril č. g. g. predsednik dr. Alojz Meško in da so s Kranjskega došli vsem na veselje trije pismeni in trije brzojavni pozdravi Res, ta dan je in ostane najslavnejši za mariborsko katol. delavsko društvo. Božji blagoslov naj ga še zanaprej vedno spremlja! — In vi, slovenski gospodarji, tudi vi si ustanovite to ali ono koristno društvo na krščanski podlagi, kjer ga še nimate, ali pa se obstoječib krepko oklenite! Delavci, verni in žal tudi brezverni, se organizujejo; slovenski kmetovalci, vzdramite in zedinite se tudi vi, v združenju je moč! Smešnica. Soseda reče sosedi: »Ti Špeta, tvoj mož danes neusmiljeno žvižga že več ur. Kako vendar moreš lo trpeti ? Ali mu ne moreš reči, naj neba?« — »Nočem mu reči, in naj žvižga tudi deset tednov, ker sva si že več dnij v jezi«.