Leto )XV Številka 3 (465) Velenje, 26. januarja 1979 Cena 4 din YU ISSN 0350-5561 Uresničiti celovit sistem samozaščitnega in obrambnega usposabljanja Proslavili 10. letnico teritorialne obrambe - Podelili priznanja, pohvale, odličja ter knjižne nagrade Smučairski klub Velenje je tudi za letošnje zimske počitnice organiziral smučarski tečaj za šolarje in starejše občane. Zanimanje zary je bilo izredno veliko, saj se je v ponedeljek ob začetku tečaja zbralo oa smutčišču v Šaleku nad 170 smučanja željnih otrok in starejših. Toda njihovi obrazi so bili kar malce kisli, saj jim jo je zima „lepo" zagodla. Nenadoma se je ozračje ctoplilo in že naslednji dan je pobrala! odjuga skorajda ves sneg. Pa toliko so si obetali od letošnjih počitnic! Zdaj jim ostane le razmišljjanje, zakaj niso bile počitnice teden ali dva prej in želja, da se bodo v zraku znova pojavile ■nežinke. V Šaleški dolini smo nadvse dostojno proslavili 10. obletnico razvoja in delovanja teritorialne obrambe s prireditvijo, ki je bila v četrtek pretekli teden v skupščinski dvorani. Po slavnostni pesmi, ki so jo zapeli člani Šaleškega okteta, je vse zbrane najprej pozdravil predstavnik občinskega štaba TO občine Velenje Jože Melanšek ter se jim zahvalil za ves trud in napore, ki so jih vložili v zadnjih letih pri nadaljnji krepitvi obrambnih priprav in družbene samozaščite ter po-družbljanju koncepcije SLO v naši občini. ,Ali si ne želimo vojne, želimo mir in napredek, še lepše pogoje za delovanje in nadaljnji razvoj. Pripravljeni smo varovati pridobitve NOB, nadaljujemo revolucijo, razvijamo samoupravne socialistične družbene Razširjena seja OK ZKS Velenje Dsredruja točka dnevnega reda razširjene seje, ki bo v torek, bo ocena stanja na področju samoupravnega iružbeino ekonomskega razvoja v Šaleški dolini in spre-em rualog in smernic za delovanje komunistov in organizacij ZK v naslednjem obdobju V torek, 30. januarja, se bo lešla na 8. razširjeno sejo občinska komferenca Zveze komuni-itov Vellenje. Seja, na katero so traven predsednikov komisij >ovabilii tudi poslovodne organe Emeljniih in drugih organizacij :družentega dela ter predsednike ikupščirn samoupravnih interes-lih skupnosti, bo v novem do-nu učetncev velenjskega Rudar-kega šolskega centra. Za se jo je predlagan naslednji Inevni rred: 1. Ocena stanja na področju amoupiravnega družbeno-eko-iomskejga razvoja v občini in sprejem nalog in smernic za delovanje komunistov in organizacij ZK v naslednjem obdobju. 2. Spremembe in dopolnitve v organiziranosti ZK v občini Velenje: — obravnava statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju ZK v občini Velenje, — sprejem sklepa o ustanovitvi novih osnovnih organizacij ZK, — ustanovitev svetov ZK v krajevnih skupnostih, — organizacijska prestavitev nekaterih komunistov v osnovne organizacije ZK v KS. 3. Razno. „ Hudi a luknja — najdaljša jama na Štajerskem" je naslov zanimivega sestavka novinarja Borisa Zakoška, v katerem nam predstavlja to jamo, katero v zadnjem času vse bolj raziskujejo člani velenjskega jamarskega kluba Speleos. Sestawek objavljamo na 5. strani. Januarska proizvodnja precej nad načrtom Velenjski rudarji bodo januarja nakopali, kot kažejo zadnje ocene, kar 440.000 ton lignita, oziroma 65.000 ton več kot so sprva računali — Z delom ob dveh ..prostih" sobotah, 6. in 20. januarja, sc nakopali 30.000 ton premoga - Za velenj ske rudarje ne bo počitka tudi jutri, ko bodo spet delali v vseh treh izmenah Poročali smo že, da so se zaradi velikih potreb po premogli, tako za široko porabo kot za termoelektrarne, velenjski rudarji odločili, da bodo tudi v mesecu januarju delali vse sobote. Tako bodo delali 3 delavnike več, kot so sprva računali. 20. januar je bila druga sobota, ki je bila najprej predvidena za počitek po napornem delu v šaleškem podzemlju in ki so jo zamenjali velenjski rudarji za delovni dan. Prav tako v vseh 3 izmenah bodo delali tudi jutri, 27. januarja. Tako bodo z delom ob sobotah velenjski rudarji ta mesec dodatno nakopali najmanj 45.000 ton lignita. Proizvodnja dveh sobot je namenjena za široko porabo za kraje, kjer je največ težav pri oskrbi s premogom, proizvodnjo ene sobote pa bodo namenili za proizvodnjo električne energije. V pogovoru s predstavniki velenjskega premogovnika smo izvedeli, da so rudarji do 23. januarja zjutraj na- kopali 300.000 ton lignita, poprečno na dan pa so nakopali 17.640 ton lignita, kar je 640 ton več, kot so računali, najvišjo dnevno proizvodnjo pa so dosegli 12. januarja, ko so nakopali 20.100 ton premoga. Zadnje ocene kažejo, da bodo v velenjskem premogovniku v mesecu januarju nakopali najmanj 440.000 ton lignita, kar je 65.000 ton oziroma 17 % več, kot je sprva določal osnovni mesečni načrt. V času, ko je povpraševanje po premogu oziroma po energiji veliko, je prav gotovo 65.000 ton premoga, kolikor ga bodo januarja nakopali velenjski rudarji več, kot so načrtovali, pomemben prispevek za omilitev težav, s katerimi se soočamo. In za konec zapišemo še, da ta mesec odpremijo velenjski rudarji za proizvodnjo električne energije v šoštanjskih Termoelektrarnah v poprečju od 14.000 do 16.000 ton lignita na dan. Nova organiziranost obrtnikov Sprejete naloge in usmeritve obrtnega združenja občine Velenje — Prvi predsednik Danilo Pocajt V začetku januarja so bili v občini Velenje zbori obrtnik cv na katerih so bili izvoljeni delegati iz posameznih strok v skupščino obrtnega združenja občine Velenje. Prejšnji petek pa so se sešli na prvo sejo novo izvoljeni delegati. Tako je tudi praktično zaživela nova samoupravna organiziranost združenja samostojnih obrtnikov v naši dolini. Obrtno združenje je po statutu, ki so ga potrdili na seji skupščine, samoupravna organizacija, v katero se obvezno odnose, se obrambno krepimo in če bi bilo potrebno, smo pripravljeni na obrambo domovine," je dejal Jože Melanšek. „Izredno hiter družbeni razvoj zahteva, da dopolnimo zakon o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, zato bo v bodoče še več pozornosti namenjeno krepitvi obrambnih priprav še zlasti v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. V podružblja-nju obrambnih priprav pristopamo k organiziranju komitejev za SLO in DS v temeljnih samoupravnih skupnostih. Organizirati se želimo tako, da bomo angažirali vse sile in sredstva za uspešno nasprotovanje različnim oblikam zunanjega in notranjega ogrožanja ustavne ureditve, pridobitev ciljev revolucije, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti države. Kot sa-moupravljalci moramo spodbujati in razvijati takšne oblike družbenopolitičnega, obrambnega in samozaščitnega usposabljanja, ki izhajajo iz potreb in interesov temeljnih samoupravnih skupnosti in upošte- vajo splošne družbene cilje. To pa pomeni uresničiti celovit sistem samozaščitnega in obrambnega usposabljanja, ki bo vključeval vse delovne ljudi in občane, predvsem pa mladino v vzgojni izobraževalni proces. Prav tu pa nas čaka veliko dela v SZDL, sindikatih, ZSMS in zlasti v ZK, da bomo uresničili v kongresnih dokumentih zastavljene naloge," je med drugim poudaril Tone Šeliga, ki je imel slavnostni govor. V nadaljevanju so podelili pripadnikom TO in sodelavcem SLO pohvale, priznanja in odličja ter knjižne nagrade Republiškega štaba TO pokrajinskega štaba TO in občinskega štaba TO. Za uspešno delo na področju TO - DS. Od ličje občinskega štaba TO občine Velenje je sprejel tudi naš Informativni center. Proslavo so popestrili z nastopom člani Šaleškega okteta, ki so zapeli nekaj partizanskih in narodnih pesmi ter recitatoiji obrambnega krožka iz osnovne šole Gustav Šilih Velenje, ki so čestitali v imenu vseh velenjskih pionirjev pripadnikom ob 10. obletnici teritorialne obrambe. Podrobno opredeljene naloge Komunisti v mozirski občini zavzeto uresničujejo _sprejete naloge_ združujejo vsi, ki na podlagi obrtnega zakona samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost Kot redni poklic. Združenje je odslej pravna oseba. Njegove poglavitne naloge so skrb za ustvarjanje pogojev za' povečanje storilnosti in izboljšanje delovnih pogojev, zagotavljanje socialne varnosti, usklajevanje osebnih interesov s skupnimi, sodelovanje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju s kate- (nadaljevanje na 2. strani) Delo komunistov v Gornji Savinjski dolini je v tem času, in bo seveda tudi v prihodnje, vsebinsko izredno bogato in raznoliko. Člani ZK v vseh sredinah bodo največ pozornosti posvetili uresničevanju kongresnih resolucij na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, socialne politike, stanovanjske izgradnje, kadrovske politike in zaposlovanja. Tako raznolike oblike dela komunistov v skupščinskem sistemu in v družbenopolitičnih organizacijah so seveda natančno opredeljene z delovnimi programi za vsako posamezno področje, poleg njih pa aktivnost komunistov v veliki meri opredeljujejo seje občinske konference in njenega komiteja. Dejavnost občinske konfercnce, komiteja in komisij, organiziranih oblik torej, je opredeljena s temeljnimi aktualnimi nalogami ZK v mozirski občini, te pa imajo svoje izhodišče v kongresnihresolucijah, v smernicah 2. seje centralnega komiteja ZKJ in 3. seje centralnega komiteja ZKS. Dokajšen del nalog, ki so si jih člani konference, komiteja in komisij zadali za pivo tromesečje, so v mozirski občini uresničili že doslej, druge pa že uresničujejo, ali jih bodo v skladu s delovnim načrtom. Najprej so se na ločenih sestankih zbrali sekretarji osnovnih organizacij iz združenega dela in iz krajcvniii skupnosti. Obravnavali so informacijo predsedstva centralnega komiteja ZKS, sc pogovarjali o uresničevanju smernic 3. seje centralnega komiteja ZKS in sc pogovorili o potrebnih aktivnostih ob obravnavanju zaključnih računov za lansko leto. Na razširjeni seji komiteja so komunisti zatem obravnavali omenjeno informacijo in se pogovorili o aktualnih nalogah, sprejeli pa so med drugim tudi akcijski program. Sestali so sc že tudi direktorji organizacij združenega dela in sc podrobno dogovorili o vsebinski pripravi poročil in gradiva za zaključne račune ter obenem oprede- lili odgovornosti poslovnih organov pri tem. Te dni se po vsej dolini vrstijo sestanki osnovnih organizacij ZK. Na teh sestankih se komunisti seznanjajo s stališči in sklepi 9. seje predsedstva centralnega komiteja ZKJ in z njegovo informacijo, sprejemajo pa tudi akcijske programe. Osnovne organizacije v združenem delu morajo svojo aktivnost, zlasti okrog obravnavanja zaključnih računov, uskladiti z dejavnostjo sindikalnih organizacij, v krajevnih skupnostih pa ocenjujejo zlasti potek priprav na volitve v organe SZDL, ali delo že opravljenih konferenc. Poleg tega se bodo občinska konferenca ZKS Mozirje in njeni organi v naslednjih dveh mesecih lotili še nekaterih drugih pomembnih področij. Sem sodi ocena gospodarskih razmer, zatem ocena poteka obrambnih priprav, moralno-političnih razmer v enotah teritorialne obrambe ter stanja na področju varnosti in družbene samozaščite, sledila bo ocena uresničevanja politike skladnega razvoja vseh krajevnih skupnosti, pri čemer bodo še posebej poudarili razvoj manj razvitih in obmejnih področij, do konca prvega tromesečja pa bodo komunisti pripravili še oceno uveljavljanja ustavne vloge krajevnih skupnosti in se ponovno pogovorili o nalogah in delu komunistov v krajevnih skupnostih. j. p. Po južnem vremenu v pivi polovici tedna je sledilo iz-boljšanje v četrtek in petek z manjšimi ohladitvami, v soboto in neddjo se obeta ponovno sneg. Nova organiziranost obrtnikov __. i __i\ lovni oroeram združenia za i ■ m (nadaljevanje s 1. strani) rim člani planirajo in določajo svoj razvoj; skrb za napredek tehnologije in organizacije, za razvijanje različnih oblik poslovno tehničnega sodelovanja, združevanja sredstev, delitve dela, kooperacije in specializacije, skupno proučevanje in raziskovanje trga ter razvijanje raznih oblik svetovalske, in-štruktažne, pravne ali kakšne druge pomoči in storitev za člane. Seveda je to le nekaj nalog in ciljev, ki si jih je zastavilo obrtno združenje z novim statutom. Skupščina šteje 37 delegatov. Delegati so bili izvoljeni po strokah. Največ delegatov je iz avtoprevozništva in gostinstva, ki sta najmočnejši stroki. Skupščina ima izvršilni odbor, ki šteje enajst članov. Na prvi seji skupščine obrtnega združenja so seveda delegati izvolili predsednika, podpredsednika in tajnika združenja. Prvi predsednik združenja je Danilo Pocajt. Za podpredsednika je bil izvoljen Beno Strozak, za vršilca dolžnosti tajnika pa Ivo Gorogranc. Izvoljen je bil tudi petčlanski nadzorni odbor in sedemčlanska delegacija, ki bo naše obrtnike zastopala v Savinjsko šaleški medobčinski gospodarski zbornici in Zvezi obrtnih združenj Slovenije. Delegati so osvojili tudi de- lovni program združenja za letošnje leto. Poglavitne naloge so ustanovitev sekcije avtopre-voznikov in gostincev, izdelava predloga povečanja kalkulativ-nega osebnega dohodka za obrtnike, povečanje števila obrtnikov, iskanje možnosti za širše vključevanje obrtnikov, iskanje možnosti za širše vključevanje obrtnikov v koopera-cijske odnose z združenim delom. Poleg tega namerava združenje v letošnjem letu pripraviti predlog, ki naj bi ga potrdila občinska skupščina in v katerem bodo prikazane dejavnosti, ki se v občini lahko opravljajo kot postranski poklic. Težnja združenja je tudi uskladitev razvojnih programov samostojnih obrtnikov, posebno kar zadeva tehnologijo, vrsto izdelkov in cene. Seveda bodo skrbeli tudi za športno in društevno aktivnost, za sodelovanje na razstavah in popularizaciji obrtne dejavnosti. Sedanja samoupravna organiziranost samostojnih obrtnikov je nastajala precej časa. Sedaj je izoblikovana ideja realizirana. Vendar pa je to šele začetek poti in veliko truda bo še potrebno vložiti, da bo združenje s svojimi samoupravnimi organi res uspešno in bo naloge, ki si jih je prejšnji teden zastavilo tudi uresničilo, tako v korist vseh nas, predvsem pa razvoju obrti v naši dolini. Boris Zakošek Nova zakonska ureditev o izdajanju garancijskega lista za stanovanjske objekte predvideva v nasprotju po do sedaj veljavni uredbi, ko je rok trajanja dve leti, da izvajalec odgovarja tudi za tiste napake, ki se pokažejo v desetih letih. Novost zakona je v tem, da lahko zahteva poleg naročnika tudi imetnik stanovanjske pravice od izvajalca, da mu ugotovljene napake odpravi. Naročniki morajo izvajalca obvestiti najkasneje v šestih mesecih, kajti sicer se na morebitne napake ne morejo več sklicevati. Če pa izvajalec napak ne odpravi v določenem roku, lahko naročnik na stroške izvajalca odstopi popravilo napak drugemu, ki mora napake odpraviti v roku enega leta od dneva prijave, sicer naročnik izgubi kakršnokoli garancijo. Nova zakonska ureditev jamči, da bo imetnik stanovanjske pravice prej dosegel odpravo pomanjkljivosti in napak. Gradbeni inšpektor SOS Velenje MILENA PAJEK S s ! V % S * S V «1 s * H I 5 H Najprej preurediti zadružni dom Prvič so se sestali delegati skupščine krajevne skupnost in krajevne konference SZDL Gorenje — Čimprej v akci jo za izvedbo najpomembnejših nalog V krajevni skupnosti Gorenje so se pred dnevi prvič v novi sestavi sešli delegati skupščine te krajevne skupnosti. Na ustanovnem zasedanju skupščine, ki šteje petdeset delegatov iz vseh vaških odborov, dmžbenopolitičnih organizacij in društev ter delovnih organizacij Gorenje Rudnik lignita Velenje, Tovarna usnja Šoštanj, Vegrad, ERA in tozd Gradbeni elementi TGO Gorenje, so delegati najprej poslušali poslovno poročilo o dosedanjem izvajanju planskih nalog iz razvojnega - Ur.' ' - — i J -v- ' ' fe^ H| SE ^Bk .jjffljMjBf B^ |L M Br i j^se^Mj y ' - ■» ■tak. ^M PnHBr 9mI RrVs % '"-''- * «8! mIV^iMmVHHHHHH liRl!l>Ii|PVJHm j njlljl 1 rj S sestanka delegatov skupščine KS in krajevne konference SZDL Gorenje 0 pomembnosti prihodnjih nalog Delegati krajevne konference SZDL v šmartnem ob Paki so spregovorili o nalogah, pred katerimi stojijo — Veliko dela na vseh področjih Novi predsednik KK SZDL v Stari vasi Jože Meh, novi sekretar Slavko Korenič Pretekli četrtek se je sešla na svojo prvo sejo tudi novo izvoljena krajevna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva v krajevni skupnosti Velenje - Stara vas. Konferenca šteje 25 delegatov, njeno predsedstvo šteje 11 članov, izvršni odbor pa 5. Za novega predsednika krajevne konference SZDL Velenje - Stara vas je bil izvoljen Jože Meh, za podpredsednika Adolf Ranzinger, za sekretatja pa Slavko Korenič, ki bo tudi delegat Stare vasi v novi občinski konferenci SZDL Velenje. Na konferenci so ugodno ocenili dosedanje delo tako Socialistične zveze kot krajevne skupnosti in izrekli za dosedanje delo priznanje organom Socialistične zveze, posebej pa dosedanjemu predsedniku Iva-;nu Siršetu ter dosedanjemu podpredsedniku Stanetu Zorku. Na sinočnji seji so opozorili na poglavitne prihodnje naloge PRED VOLITVAMI V torek so se na seji zbrali tudi člani občinske konference SZDL Mozirje. Najprej so obravnavali osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta občine Mozirje za obdobje 1976 - 1980 v letu 1979 in se v nadaljevanju seje podrobno pogovorili o poteku priprav na volitve v krajevnih organizacijah SZDL. Ob koncu so obravnavali in sprejeli sklep o merilih za izvolitev in delegiranje članov občinske konference SZDL ter druge določbe o njenem oblikovanju, sprejeli pa so tudi pravilnik o podeljevanju krajevne konference Socialistične zveze v Stari vasi oziroma na probleme, ki jih bodo morali v prihodnje reševati v tej krajevni skupnosti. Dogovorili so se, da bo prva seja nove skupščine krajevne skupnosti Velenje -Stara vas 9. februarja, predtem pa se bosta sestala na prvo sejo redsedstvo in izvršni odbor rajevne konference SZDL. Pred tednom dni so se v Šmartnem ob Paki prvič sestali novi delegati krajevne konference socialistične zveze delovnega ljudstva. Na seji konference, ki šteje 34 delegatov, so delegati izvolili nosilce vodilnih fUnkcij krajevne konference in za novega predsednika izbrali Mirka Modrijana, za podpredsednika Toneta Križa, za sekretarja Marto Katič, delegat za občinsko konferenco socialistične zveze delovnega ljudstva pa je Marija Bole. Delegati so najprej kritično ocenili dosežlce minulega obdobja in nato največ razprav posvetili oblikovanju prihodnjih nalog. O tem je novi predsednik Mirko Modrijan povedal: „Na osnovi ocenjevanja preteklega obdobja, za katerega lahko rečemo, da je bilo zelo uspešno, smo izoblikovali smernice za naše nadalj- nje delo in si postavili cilje, ki jih bomo skušali doseči. Predvsem se moramo potruditi za še tesnejše povezovanje vseh organizacij in društev v kraju ter za poživitev dela vaških odborov. Zato je ena naših prvih nalog, da v teh odborih pripravimo razgovore o aktualni problematiki in nato stopimo v akcijo pa ne le pri reševanju komunalnih ampak tudi drugih zadev, ki bi jih v vaških odborih morali opravljati. Spregovorili smo tudi o problemu oskrbe kraja. Še vedno ni zaživel potrošniški svet, ker ga krajani k temu premalo spodbujajo. Ena njegovih prvih nalog pa je, da uredi vprašanje preskrbe s plinom v Šmartnem ob Paki. Prav tako bomo morali poskrbeti, da bosta pošta in zdravstveni dom vsaj enkrat tedensko odprta tudi popoldne. V zadnjih letih smo navezali trdne prijateljske stike s pobrateno krajevno skupnostjo Novo selo, zato smo v delovni program zapisali tudi to, da te stike še bolj utrdimo in popestrimo. Največ moči pa bomo seveda namenili reševanju aktualne krajevne problematike. Tu stopa v ospredje predvsem adaptacija dotrajanega kulturnega doma, kjer bomo morali zastaviti vse moči, da bomo čimprej uspeli uresničiti ta načrt. Prav tako pereča so vprašanja ureditve kanalizacije v gornjem delu Šmartnega, vodovoda in premestitve pokopališča. Vsemu temu pa bo treba dodati skrb za še večjo poživitev dela različnih organizacij in društev, ki delujejo v kraju in ki so z uspešnim delom že doslej dosegale lepe rezultate. Dela je torej dovolj in upamo, da ga bomo zmogli. J. KRAJNC načrta krajevne skupnosti. V razpra vi so ugotovili, da so v zadnjih letil uspeli uresničiti nekatere najzahtev nejše in najpomembnejše naloge ii: tega načrta. Gre predvsem za uredi tev javne razsvetljave v Gorenju,. kanalizacije ter asfaltiranje cest i' Skorno in Gavce, pri čemer so izdatno priskočili na pomoč krajani s» mi. i < Delegati skupščine krajevne skup ; nosti Gorenje so na prvem zasedanji, razpravljali tudi o prostorskem raz ' voju njihove krajevne skupnosti dc 1 leta 1985 in o nalogah, ki jih bod< i skušali opraviti v prihodnjih dveh le ] tih. Tako bodo asfaltirali enega taii resnični nosilci ustvarjanja, pridobivanja in __razporejanja dohoa«a Proč z brezbrižnostjo i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 SKUPAJ 195,3 148.5 46,4 119,1 40,6 44,0 99.4 127.6 98.5 150,9 199.7 186,6 1456,6 Vključitev v plan izgradnje Odobritev izgradnje Pričetek vdjavnosti pogodbe z glavnim dobaviteljem Pričetek gradbenih del Pričetek montažnih del Pričetek zagonskih preizkusov Prva zakuritev kotla Prva sinhronizacija kotla Pričetek preizkusnega obratovanja Zaključek preizkusnega obratovanja Prejšinjo sredo je bil posvet za predsednike osnovnih organizacij sinidikata in predsednike konferenc osnovnih organizacij sindikalta občine Velenje na katerem jie bila sprožena akcija o obravnavi zaključnih računov za preteklo leto, ki naj bi jih izpeljale osnovne organizacije zveze sindikatov. Letos je tej republiški akciji, v katerii ne bodo sodelovali le sindikati, ti so samo nosilci ikcije, ampak tudi vse ostale subjektivne sile, dan še poseben poudarek. Uspešno izvedena ikcija Ibo namreč nudila po-nembem prispevek k stabilizaci-ji našega gospodarstva, poglab-janju samoupravljanja in .iresničevanja Zakona ozdruže-lem dellu. Kot je na posvetu poudaril predsednik občinske organizaci-:e Zveze sindikatov Marcel Medved, imiajo delavci tako po naši LJstavi kot po Zakonu o združe-iem dellu pravico, obveznost in adgovorrnost, da v svojem in ikupnerm družbenoekonom-ikem in teresu kar najbolj nepo-iredno (odločajo o ustvarjenem jrihodk u in njegovi razporeditvi. Seveda so delavci dolžni oce-liti poslovno uspešnost svoje emeljne ali delovne organizaci-e med lletom in ob koncu leta. Da bii delavci v svojih delov-lih sredinah postali dejansko »ospodaiiji svojega dela in te-neljni mosilci ustvarjanja, pridobivanja in razporejanja dohodka, je potrebno pripraviti in >bravna;vati analizo gospodarjema v tekočem poslovnem letu. Doslej smo že dosegli velik lapredelk na področju samo-ipravne organiziranosti združe-lega della, prepočasi pa se spre-ninja pri usrmeritvah za povečanje noduktiivnosti dela, za stabil-lejša geospodarska gibanja, za Kfločnejjše uveljavljanje struk-urnih ssprememb v gospodar- skih in družbenih dejavnostih ter pri skladnejših odnosih ob delitvi družbenega proizvoda. Skladno s temi ugotovitvami in ob spoznanju, daje le hitrejše razvijanje samoupravnih odnosov in odgovornejših odnosov delavcev do upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi pogoj za preseganje teh slabosti, spodbujajo sindikati aktivnost za celovito oceno gospodarjenja v letu 1978. Ta akcija naj bi postala stalna aktivnost delovnih in drugih organizacij Zveze sindikatov. Od nje pa pričakujemo predvsem bistvene premike pri uveljavljanju delavca kot nosilca odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela. V preteklih letih so bile odločitve delavcev še brez poglobljene analize in praviloma le s formalnim potrjevanjem zaključnih računov. Poleg tega želimo doseči sprotno preverjanje uresničevanja zastavljenih ciljev in dati možnost delavcem za pravočasno ukrepanje, vplivati na hitrejše uveljavljanje spoznanja o nujni soodvisnosti pospešenega razvoja družbenoekonomskih odnosov za uspešnejše gospodarjenje. Prav tako ždimo povečati tudi odgovornost poslovodnih organov ob predlaganju razvojnih usmeritev ter skrb za dosledno izvrševanje sprejetih obveznosti. Naša želja je tudi, povečati zavzetost osnovnih in drugih organizacij Zveze sindikatov za hitrejše uveljavljanje Zakona o združenem delu in smotrno upravljanje delavcev z družbenimi sredstvi, je menil predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Marcel Medved. Bistvena sprememba pri obravnavanju zaključnih računov v letošnjem letu je ta, da bo akcija uresničena v dvofaznem postopku. V prvi fazi bodo delavci obravnavali analizo oziroma poročilo o poslovanju v letu 1978, ki so ga dolžni pripraviti individualni poslovodni organi temeljnih organizacij združene- julij 1971 januar / maj 1974 november 1974 februar 1975 avgust 1975 december 1976 avgust 1977 september 1977 november 1977 januar 1978 smo ravnodušni do problemov in pojavov, s katerimi se srečujemo kot delovni ljudje in občani. Ne vprašamo, zakaj je tako, dopuščamo, da gredo pojavi in dogodki tako rekoč mimo nas. Gre tako za „malenkosti", kot radi poimenujemo uničevanje javne razsvetljave, parkov in igrišč, kot za „ velike stvari", za požare v delovnih organizacijah, za nesreče, uničevanje materiala, malomarno in nestrokovno opravljeno delo, itd. Brezbrižnost do teh oziroma drugih pojavov kaže, da bomo morali izpit iz dnižbe-ne samozaščite ponavljati, da bomo morali o pojavih, o katerih pišem, pa tudi o drugih, pogosteje razpravljati. Pa ne samo to. Od besed moramo preiti k dejanju, od razprav v akcijo. Se pravi, da bodo morali samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, pa pristojni organi, ne samo ugotavljati, pač pa tudi ukrepati. Vprašati se bodo morali za vzroke pojavov in storiti vse, da do njih ne bo več prišlo. Naše brezbrižnosti do dogajanj, do življenja in dela okrog nas, mora biti čimprej konec! MARIJAN UPOVŠEK ga dela. Na osnovi obravnave teh poročil v sindikalnih ali samoupravnih skupinah bodo izvršilni odbori osnovnih organizacij sindikata sprejeli stališča do poročil. Ta poročila pa bodo osnova za delo v drugi fazi pri obravnavi zaključnih računov na zborih delavcev. Pri ugotavljanju zaključnih računov bi morali na delavskih svetih za ugotovitve, ki so jih dali sestanki po sindikalnih skupinah, sprejeti ustrezne ukrepe ter odpraviti morebitne pomanjkljivosti. Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta'je bil sprejet rokovnik obravnave poročila oziroma analize poslovanja in zaključnih računov temeljnih organizacij za preteklo leto. Rokovnik določa, da morajo poslovodni organi pripraviti poročilo poslovanja najkasneje do 5. februarja. Od 5. februarja do 15. februaija pa bo potekala obravnava poročila po delovnih oziroma sindikalnih skupinah ter v izvršnih odborih osnovnih organizacij sindikata, ki mora na podlagi razprave sprejeti določeno stališče. Do 10. februaija morajo pripraviti analizo dda tudi izvršni odbori samoupravnih interesnih skupnosti in ga poslati vsem temeljnim organizacijam. Do 17. februarja morajo strokovne službe pripraviti zaključni račun za javno razpravo, od 17. do 25. februarja pa je potrebno te obravnavati in sprejeti na zborih delavcev. Do 26. februarja morajo delavski sveti ugotoviti sprejem zaključnega računa in sprejeti potrebne ukrepe za odpravo vseh dosedanjih slabosti v poslovanju ter program ukrepov za leto 1979. Zaključne račune je potrebno predložiti službi družbenega knjigovodstva do 28. februarja. BORIS ZAKOŠEK 4i\5 Številka 3 (465) - 26. januarja 19. Letos 100-letnica šoštanjskih gasilcev Ta jubilej bodo proslavili junija—Pokrovitelj proslave bodo šoštanjske termoelektrarne V teh dneh potekajo v Šaleški dolini letne konference gasilskih društev, na katerih članstvo pregleduje delo v preteklem letu ter sprejema operativne delovne načrte za letos. Do konca preteklega tedna se je v občini zvrsti o že osem konferenc. Izredno slovesno je bilo v soboto v prostorih novega gasilskega društva v Šoštanju, saj tamkašnje gasilsko društvo letos slavi 100. letnico obstoja. Temu primerna je bila tudi udeležba. Od 67 gasilcev se jih je konference udeležilo kar 57 (ostali so bili upravičeno odsotni zaradi bolezni X na jubilejni seji pa so bili navzoči tudi predstavniki ostalih društev v občini, organizacij združenega dela Šoštanja, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter drugih društev Šoštanja kot tudi predstavnik skupščine občine Velenje ter republiške gasilske zveze. Po nekaj pesmih, ki jih je za uvod v jubilejno konferenco zapel Šaleški oktet, je sedanji predsednik društva Hinko Bovha na kratko spregovorili o 100 letnem delovanju društva ter o raznih akcijah, ki jih je članstvo požrtvovalno, nesebično disciplinirano in zavestno izvrševalo od ustanovitve društva do danes. Spomnil seje tudi vseh pokojnih članov, ki so pred leti največ doprinesli k razvoju in napredku društva Gasilsko društvo Šoštanj ima danes 67 članov in članic, eno mladinsko desetino ter dve pionirski desetini. V društvu deluje en višji častnik, pet častnikov, osem podčastnikov ter več strojnikov. Društvo so ustanovili marca 1879, registrirali pa so ga pri takratnih oblasteh junija pred sto leti. Zato so se odločili, da bodo visoki jubilej uradno proslavili konec junija letos. Ta jubilej bodo proslavili s pomembnim delovnim uspehom. Lani so končali gradnjo gasilskega doma in kot ie dejal predsednik društva je to njihovo najepše darilo ob sto letnici. Pri gradnji doma so jim pomagali s finančnimi sredstvi krajevna skupnost Šoštanj, Vegrad s kreditom, skupnost požarnega varstva občine Velenje, občinska gasilska zveza in seveda krajani. Predračunska vrednost novega doma je znašala 700 tisoč dinarjev, vendar jih je gradnja veljala le 600 tisoč dinarjev. Seveda je danes dom vreden veliko več, saj je treba med drugimi upoštevati, da so gasilci opravili skupaj kar prek 13 tisoč prostovoljnih ur. Vsem kolektivom, krajevni skupnosti Šoštanj, posameznikom ter gasilcem je predsednik društva izročil plakete 100 let GD Šoštanj za njihovo nesebično pomoč pri gradnji novega doma, na katerega so gasilci kot vsi krajani resnično ponosni. Posebej se je zahvalil tudi šo-štanjskim elektrarnam, s katerimi društvo že vsa leta tesno sodeluje. Kolektiv elektrarn kaže veliko zanimanje za uspešno delo gasilcev, saj so jim med drugim lani kupili nov gasilski avto, gasilci imajo sedaj v svojih garažah poleg avtomobila TAM 2001 še dve avtocisterni, eno avto lestev, gasilski kombi, v tem letu pa bi radi kupili cisterno s topom saj je stara že dotrajana. Poleg tega v jubilejnem letu načrtujejo še izgradnjo asfaltiranega igrišča pri gasilskem domu za strokovno usposabljanje članstva, služil pa bo lahko tudi drugim. Ob uspešnem delu šoštanjskih gasilcev seveda ne smemo pozabiti skrbi, ki jo namenjajo vzgoji mlajšega kadra. K temu je treba dodati, da je njihova pionirska ekipa lani osvojila na republiškem tekmovanju v gasilskih in gasilsko športnih disciplinah v Brežicah bronasto tekmovalno značko. Največja želja šoštanjskih gasilcev v jubilejnem letu je, da bi 100 letnico proslavili čimbolj slovesno, kajti kot so poudarili to ne bo le proslava društva, ampak je njihov jubilej pomemben za vso dolino, saj so najstarejše v občini. V to pa ni dvomiti, saj so jim na konferenci obljubili vso pomoč pri organizaciji praznovanja tako krajevno skupnost Šoštanj kot predstavniki vseh ostalih društev Šaleške doline, ki so jim ob tej pri- ložnosti izrekli najlepše čestitke za jubilej ter uspešno delo hodnje. Pokroviteljstvo nad njihovo tudi v pri- proslavo pa je sprejel kolektiv šoštanjskih termoelektrarn. <5 v. Gneča zaradi pripisovanja obresti Kljub temu, da v bančnih poslovalnicah pripisujejo obresti vse leto, se občani za to običajno odločajo ob vstopu v novo leto — Razvito pionirsko hranilništvo Prešlo nam je že v navado, da sodi k opravilom, ki jih je treba postoriti na prehodu iz starega v novo leto tudi pripisovanje obresti hranilnih vlog. Tako smo že od zadnjih dni starega leta priče kar precejšnji gneči v bančnih poslovalnicah, ki še vedno ni pojenjala. Vse to povzroča seveda obilico dela bančnim uslužbencem, kljub temu, da se, poučeni z izkušnjami iz preteklih let. dobro pripravijo na ta čas. „V naših enotah je te dni zares živahno, saj vsi občani hitijo s pripisovanjem letnih obresti. Dela je za nas veliko, ker poleg tega opravljamo tudi primerjave sald na hranilnih knjižicah in v naši kartotekah. To bomo delali celo leto, zato bi radi opozorili naše stranke, da pripis obresti ne zapade ne glede na to, kdaj jih želijo vpisati," je povedala Nada T^il in 1/■AnrrlinitAr nn«l/Mi n valstvom pri Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje. „Obča-ni nas sprašujejo tudi o tem, od kdaj tečejo obresti pri vpisu osebnih dohodkov oziroma pokojnin. Naj povem, da se obresti računajo od tistega dne, ko delovna organizacija oziroma skupnost pokojninskega zavarovanja nakaže sredstva na hranilno knjižico. Pri obračunavanju obresti ni pomembno, kdaj je bil opravljen vpis. V zadnjem mesecu smo imeli veliko dela predvsem v naši enoti v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje. Na vsakem od štirih izplačilnih mest smo imeli od šeststo do sedemsto dvigov, kar je odločno preveč. Želimo, da v izplačilnih dneh ne bi dvigovali vse gotovine hkrati, marveč da bi se v večji meri posluževali čekov za brezgotovinska plačila, gotovino pa dvigovali sproti V, Za zaključek pa pristavimo še dve novici s področja dela Temeljne banke Velenje. V mesecu decembru so odprli pionirsko hranilnico v velenjski osnovni šoli Anton Aškerc. Tako deluje od okriljem Temeljne banke elenje sedaj že šestnajst pionirskih hranilnic: osem na področju mozirske občine, pet v Velenju in tri v Šoštanju. Te pionirske hranilnice združujejo 2880 mladih varčevalcev in hranijo približno 320.000 dinaijev privarčevanega ženska. V prvih dneh prihodnjega meseca (predvidoma 5. februarja) pa bodo v prostorih poslovne enote Mozirje odkrili doprsni 1 kip Mihajla Vošnjaka, ki je bil ] ustanovitelj hranilništva na Slovenskem. Ob tej priložnosti bodo pripravili kulturni program, v katerem bo med drugimi nastopil tudi pevski zbor iz Ljubnega Na letni konferenci so bili zelo številni tudi najmlajši Pomembno delovno priznanje Delovna organizacija „Vino" iz Šmartnega ob Paki je s svojim izdelkom Borgonja osvojila naziv „Zlati zmagovalec Beograda" — Potrdilo strokovnega dela enološke službe na'" iz Šmartnega ob Paki vsekakor izjemno delovno priznanje in potrdilo strokovnega in učinkovitega dela njihove enološke službe, ki vino neguje in pripravlja na trg. To priznanje je največje, kar so jih prejeli doslej, ni pa edino. Na vinskem sejmu, ki ga vsako leto pripravijo v Ljubljani, so doslej redno dobivali bronaste in srebrne medalje ter častne diplome za izdelke t>eli in rdeči Veseli Martin, Urban in Borgonja, kar so najvišja priznanja v kategoriji namiznih vin. Sicer pa beograjskega zmagovalca Borgonjo polnijo v kleteh „Vina" že skoraj devet let. Njegovo geografsko poreklo izhaja iz Istre ali povedano natančneje s področja Buj in Umaga, vsako leto pa ga za tržišče napolnijo približno 130.000 litrov. J.Krajnc Zavod za ekonomiko gospodinjstev Socialistične republike Srbije pripravi ob zaključku vsakega leta ocenjevanje kvalitete vin, ki jih prodajajo na področju mesta Beograda. Vina ocenjuje posebna strokovna komisija, v kateri so tudi predstavniki potrošnikov. Vzorce za ocenjevanje jemljejo po načelih inšpekcijskih služb direktno s prodajnih polic beograjskih trgovin in jih nato organoleptič-no ter analitsko ocenijo po mednarodnih kriterijih. V natečaju za leto 1978 je pomembno vlogo odigralo tudi trgovsko in proizvodno podjetje „Vino" iz Šmartnega ob Paki, ki se beograjskemu tržišču predstavlja s svojimi izdelki kot partner ljubljanskega Mercatorja. Njihov izdelek Borgonja je v končnih rezultatih ocenjevanja, ki so ga opravili pred približno mesecem dni, zasedel prvo mesto v kategoriji rose vin. S tem si je priboril laskavi naslov ,,Zlati zmagovalec Beograda" ter zlato medaljo in diplomo. V tej kategoriji so ocenjevali kvaliteto 24 vin različnih jugoslovanskih proizvajalcev, skupaj pa so v osmih kategorijah ocenili kar 214 vinskih vzorcev. Plaketa „Z3ati zmagovalec Beograda" je za kolektiv „Vi- Ritem flamenca v Rdeči dvora V Rdeči dvorani v Velenju bo nastopil v sredo 31. januarja vodilni profesionalni španski folklorni ansambel ANTOLOGIJA, ki je že ves mesec na gostovanju v naši državi. Program izvaja dvanajst plesalcev in plesalk ob spremljavi pevca flamenca ter kitarista. Med programom zamenjajo kar 150 oblek, samo plesni del ansambla pa izvaja 23 plesov ob spremljavi španske glasbe z magnetofona ter ob spremljavi kitarista. Njihov program zajema ljudske plese iz vseh krajev Španije; zato tudi ime ANTOLOGIJA, saj predstavljajo antologijo španskega folklornega ustvarjanja. Največji del programa pa izvajajo v stilu flamenca. Tako se nam v sredo zvečer ob 19.30 obeta v Velenju nepozaben večer španske folklore," kot so mnogi kritiki ocenili njihove dosedanje nastope nas. Ljubkost plesalk, njihot. virtuoznost, muzikalnost in zl sti uigranost ter temperamen nost-vse to so elementi, ki o likujejo enega največjih folklo nih ansamblov, ki so kdajkfc gostovali pri nas. Vstopnice so na voljo v Rdi-či dvorani po 50 diinarjev, sir dikalne organizacije pa ima| popust, saj bo veljala zanje e vstopnica le 30 dinarjev. 10 let ansambla „Pro arte" Že sam naslov pove, da naša popularna jugoslovanska vokalno-instrumentalna skupina PRO ARTE, s pevcem Cobijem, slavi letos desetletnico svojega delovanja. Vsako leto nas prijetno presenetijo s skladbami na festivalih, često pa nastopajo na TV ekranih in na radiu. Branka Kraner Spomnimo se samo njihovih začetkov, ko smo prepevali Tike, tike tačke in Lola in bili sentimentalni ob pesmi Ova tiha noč itd. Vsekakor pa so bii največji hiti splitske skladbe Vratija se barba, Šjor Bepo kapitan med njimi pa seveda letošnja uspešnica Sjora Mande lipo piva. Pa dovolj naštevanja. Letošnje leto ansambel pričenja s koncertno tur- nejo jubilejnih koncertov, ki bodo tudi v Sloveniji. Pripravili so pester program starejših in seveda novih priljubljenih skladb, ki jih bodo predstavili v SHOW programu. Seveda brez gostov tudi tokrat ne bo šlo. Nastopila bosta dva pevca, ki snemata za gramofonsko produkcijo R T v' Ljubljana in jih naši poslušalci dobio poznajo. To sta Branka Kra-»ei in Marjan Miše. Prikupna Mariborčanka Branka Kraner je po festivalu VESELA JESEN 77 ,.osvojila" poslušalce. Pesem Ko me osvajaš je bila namreč zmagovalna, lani pa je v duetu z Edvinom Fliserjem zmagala s skladbo Stari tango. Mladi Zagrebčan Marjan Miše pa se je sorazmerno hitro prebil v sam vrh interpretov jugoslovanske zabavne $asbe po festivalu SPLIT 77 s skladbo Rovi, plovi bijeli brod; trenutno največji hit pa je skladba z lanskoletnega zagrebškega festivala Hej, da mi je sve što nije. . . Vesela karavana bo gostovala v Velenju, jutri v soboto v RDEČI DVORANI ob 19. uri. Za šaljivo plat prireditve bo poskrbel štajerski humorist ,,1'ranček Smola" s programom v narečju, po pestrem dve-urnem programu pa bo prijetno nagradno presenečenje za obiskovalce. Če želite dolgi zimski večer preživeti prijetno in veselo ob glasbi -vljudno vabljeni! števiilka 3 (465) - 26. januarja 1979 r-- Huda Suknja - najdaljša jama na Štajerskem Člani izvršnega odbora kluba Danes festival amaterskega filma Danes bo 5. klubski festival amaterskega filma, ki ga sedaj že tradicionalno organizira foto kino klub Gorenje Velenje. Območje Tisnika, Paškega Kozjaika, Škalskih Cirkovc in Lamat v Topolšici je na našem področju precej bogato z jamami. P'osebno predel Tisnika je pravi ]kraški svet v malem. Rečica Palka je tu med hriba Pečov-nik im Tisnik v tisočletjih ureza-la praivi kanjon, ki ga domačini že odi nekdaj imenujejo Huda luknjat. V najožjem delu tega kanjoma stoji pod mogočno previsno steno Pečovnika spomenik niadvojvodi Ivanu. Njegova zaslug>a je, da so leta 1923 speljali c nili, da bodo odslej vsako leto K deljevali najboljšim atletom zlar klubske značke. V ta namen i imenovali petčlansko komisijo, I bo spremljala uspehe atletov na pj sameznih tekmovanjih. Klub je ob 10-letnici izdal tu bilten, v katerem so na kratko besedi ter sliki predstavili dosedai razvoj atletike v Šaleški dolini Predsedniku liaroldu Karneiju je izročil priznanje za u vodenje kluba predsednik republiške atletske zveze PRVENSTVO GORENJA V SANKANJU Komisija za šport in rekreacijo v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju je priredila odprto prvenstvo Gorenja v sankanju. Na lepi planinski cesti nad Mislinjo seje v nedeljo, 21. januarja 1978, zbralo okrog 50 privržencev tega lepega rekreacijskega športa na snegu. Zvečine med udeleženci so bili delavci Gorenja in njihovi otroci, na tekmovanje pa sta se z Gorenjske pripeljala tudi tekmovalca ŠD Železniki Pohleven in Prevc, kf sta si priborila 1. in 2. mesto na 2500 m dolgi progi. Za tekmovanje so se posebej pripravljali delavci tozda Vzdrževanje, ki so si izdelali sani kar sami Seveda so pri tem uporabili dobršno mero inovacijskih zamisli, saj so posamezni primerki bili zavidanja vredni Rezultati odprtega prvenstva Gorenja v sankanju: Moški: 1. POHLEVEN Franc, SD Železniki 4:49, 80; 2. PREVC Marjan, ŠD Železniki 5:20,38; 3. ODER Branko, TOZD Avtopark 5:22, 99; 4. PUNGART-NIK Alojz, Tozd Vzdrževanje I. 5:28,27; 5. LUKNER Anton, Tozd Vzdrževanje I. 5:32,68; 6. JOŠT Milan, Tozd elektronika 5:33,30; 7. PUNGARTNIK Jože, Tozd Vzdrževanje I. 5:33,90; 8. ODER Andrej, Tozd Vzdrževanje I. 5:36,54; 9. ZALOŽNIK Darinko, 5:48,38 ŽENSKE: 1. Sonja KLEMENC, 6.26,77, 2. Marija PACNIK 6:29,76, 3. Marija ODER, 6:34,59, 4. Zdenka GAŠPER, 6:52,24. EKIPNO: 1. Tozd Vzdrževanje 16,24,83 2. Tozd Avtopark 20,35.27 3 . i ozd Računovodstvo 23,53,21. STRELJANJE Na drugem pokalu pokrajin v streljanju s standardni zračno puško in pištolo v. so v sestavi slovenske nastopili tudi velenjski sta v streljanju s pištolo Hinko Bola, v odsotnosti Peternela pa Vinko Trinkaus. sedli so tretje mesto (Bola krogov, Trinkaus 361). V mladinski konkurenci ..piSi11 larjev" sta za ekipo Slovenije nastC pila dva velenjska strelca: VinUlj Trinkaus (360), Darko Jazbini?' (356). Tudi v tej konkurenci ekipa Slovenije zasedla tretje mesti V mladinski konkurenci,,puška« je nastopil Bogdan Slansek (35l osvojili pa so peto mesto. PREGLEDNO K TEKMOVANJE ; CICIBANOV ). Na smučišču v Zavodnjah je v nedeljo pregledno tekmovanje'2 veleslalomu za cicibane, ki se ga ] udeležilo 52 otrok, od tega K predšolskih. Organiziral ga je sraf^ čarski klub Velenje. Rezultati: cicibani B (letnik 72fr naprej): 1. Aleš Pukšič, 2. Nen*2 Miletič, 3. Tomaž Mramor, f Simon Hernavs, 5. Goran KopriveK 6. Tomaž Aljaž. Cicibanke B: 1. Helena Hojnik,i2 Jerneja JCemperle, 3. žan, 4. Bernarda Hojnik. (letnik 69, 70, 71): . šomaž njšek, 2. Aleš Ceplak, Ovniček, 4. Andrej Ruter, 5 Tišler. Cicibanke A: 1. Tanja goršek, 2. Gordana Miletič, 3. mana Zorman. Praznovanje se je pričelo z velikim turnirjem v velenjski Rdeči dvorani, ki so ga pripravili decembra lani in na katerem so v močni konkurenci slavili Šoštanjčani, končalo pa s prireditvijo, ki so jo pripravili pred tednom dni v šoštanjskem kulturnem domu. Na svečani zaključni prireditvi je zbranim športnikom, športnim delavcem in številnim gostom najprej spregovoril predsednik rokometnega kluba Franc Plaskan. V svojem nagovoru je najprej orisal prve rokometne korake entuziazma polnih šoštanjskih športnikov, ki so v minulih dvajsetih letih na rokometnih poljih Slovenije in Jugoslavije dosegali zares lepe uspehe. Vsi uspehi, ki so jih zabeležili in ki jih dosegajo še danes, so plod dobrega strokovnega dela v klubu ter vnete skrbi za vzgojo mladega rokometnega rodu, je med drugim poudaril Franc Plaskan. Nenazadnje pa je k temu pripomoglo tudi pravo prijateljsko in športno vzdušje v klubu, ki je že od prvih začetkov ena osnovnih značilnosti dela šoštanjskih rokome-tašev. O zavidanja vrednih športnih dosežkih in o pomenu rokometa za mesto Šoštanj, je nato spregovoril še predsednik društva Partizan Rudi Bajec. V najslavnejšem delu prireditve sta oba govornika podelila priznanje in diplome najzaslužnejšim roko-metašem in rokometnim delavcem Šoštanja, predstavnik Rokometne zveze Slovenije pa je posebno priznanje izročil tudi rokometnemu klubu Šoštanj. V kulturnem programu, ki so ga marljivi organizatorjji pripravili ob tej priložnosti, sta sodelovala Šaleški oktet in Šaleški instrumentalni kvintet J. KRAJNC Šoštanjski rokometaši so minuli rimi so počastili dvajset let uspešne-petek sklenili krog prireditev, s kate- ga dela rokometnega kluba Šoštanj. Na praznovanje šoštanjskih rokometašev so prišli tudi mnogi gostje. Velenjski smučarsko skakalni klub je v nedeljo nadvse skrbno organiziral regijsko tekmovanje v smučarskih skokih za mladince ter meddruštvene skoke za člane. Tekme na 45-metrski skakalnici pri velenjskem gradu se je udeležilo 83 skakalcev iz 15 klubov. Najštevilč- nejši med njimi so bili predstavniki domačega kluba, saj so poleg članov in mladincev hrabro poleteli prek 45 m skakalnice tudi najmanjši pionirji in dokazi, da ima klub dober naraščaj. Prvenstvo zahodne Štajerske regije je med mladinci osvojil domačin Začetek lokostrelske lige Mladinke: 1. Šen-ji (Zagreb) 249. Pionirke: 1. Perhač (Gorenje) 98. USPEŠNI NOGOMETAŠI LJUBNEGA Svoje delo v minulem letu so pred nedavnim ocenili tudi nogometaši nogometnega kluba Gradbenik z Ljubnega ob Savinji. Enotna ocena vseh je, da so bili v letu 1978 uspešni, tako na tekmovalnem, kot na drugih področjih. Vse ekipe so odigrale skupno 47 tekem. Od tega so 31 zmagale, igrale šestkrat neodločeno m desetkrat klonile. Največ tekem so odigrali člani, ki so v 36 srečanjih 26-krat zmagali, šestkrat izgubili in dosegli razmerje v zadetkih 144:59. Med drugim so odigrali 15 tekem v občinski rekreacijski ligi in brez poraza zasedli prvo mesto, poleg tega pa so se v prijateljskih tekmah pomerili z 18 nasprotniki Pri prijateljskih srečanjih velja omeniti tradicionalni tekmi z zamejci iz Železne Kaple, z bratskim klubom iz Pregrade v sosednji Hrvatski in tekmo z mladinsko reprezentanco Slovenije. Slednjo so odigrali v počastitev 35-let-"to^kovanju s 70 točkami, domače niče ustanovitve Šlandrove brigade. Z nogometnim klubom Elkroj iz Mozirja so se uspefrio dogovorili o sodelovanju pri oblikovanju Savinjske selekcije. Različnih mnenj je bilo sicer obilo, na koncu pa so le našli skupen jezik in v letošnjem letu pričakujejo še boljše rezultate. Delavni so bili tudi na drugih področjih, kjer so v ospredju različne oblike, s katerimi si zagotavljajo za delo potrebna sredstva. Tako so pripravili uspelo pustno rajanje, sodelovali so pri organizaciji občinskega praznika in drugod. Precej pozornosti so namenili izobraževanju kadrov, zlasti sodnikov in trenerjev. Še eno nalogo so si v preteklem letu zadali Cez dobro leto dni bodo namreč slavili 50-let-nico obstoja kluba in za to priložnost želijo razširiti in posodobiti igrišče, radi pa bi postavili tudi primerno spominsko obeležje; Zataknilo se je pri nekaterih lastnikih zemljišč, ki ne pristanejo niti na odkup niti na zamenjavo. Ta problem bodo rešili v najkrajšem času in v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Sprejeli so tudi delovni načrt in se odločili, da zadane naloge z vso zavzetostjo uresničijo. J. P. Rdeča dvorana je minulo nedeljo, 21. januarja, že drugič gostila lokostrelce iz Slovenije in Hrvatske. Na pobudo lokostrelcev iz Velenja, Mute, Kranja in Maribora, so v Velenju začeli s tekmovanjem v tako imenovani zimski ligi. Tekmovalci se bodo v velenjski Rdeči dvorani srečali po štirikrat v disciplinah FITA INDOOR na razdaljah 18 in 25 m. Tri najboljše uvrstitve posameznikov v vsaki disciplini bodo šteli za pokal, seštevali pa bodo dosežene točke po tablicah, ki veljajo za svetovni smučarski pokal, (1. mesto 25 točk, 2. mesto 20 točk itd.). Že I. kolo zimske lige je naletelo na odobravanje med udeleženci, saj povsod nimajo tako idealnih pogojev kot v Velenju, kjer pa je že skoraj vse pripravljeno za ustanovitev kluba. Med posamezniki so zmagali pri članih Mariborčan Narath, pri članicah Majorjeva iz Zagreba, pri mladincih Podržaj M. iz Kranja, pri mladinkah Šenji iz Zagreba in pionirkah Perhačeva iz Velanja. V članski konkurenci je ekipna zmaga pripadla Kranju, ki vodi tudi v točkovanju s 70 točkami, domače Gorenje jim sledi s 63 točkami, Zagreb 50 in Maribor 35. Rezultati: Člani, 2 x 30 puščic na 18 m: 1. Narath (Maribor 546 krogov, 2. Podržaj M., (Exoterm Kranj) 538 krogov, Oblak (Fx. Kr.) 535, 4. Pipan (Mb) 524, 5. Klemen (Gorenje) 521, 6. Gligorevič (Gor.) 517, 7. Štehamik (Gor) 491, 8. Carman (Kr.) 484, 9. Smolej (Kr.) 479, 10. Bukovec (Kr.) 474 itd. . Članice: 1. Major (Zagreb) 470 krogov. Mladinci: 1. Podržaj M. 522 krogov, 2. Valenčak (Gorenje) 106. Matjaž Koželj s 178,5 točk, skokoma 36,5 in 37,5, ki je bil v skupni uvrstitvi peti, tekmo pa je dobil Matjaž Žagar (SSK Ilirija) 209,2 (41,41) Med člani je bil najboljši član kranjskega Triglava Vido Peternel 288,9 (44,43,5); 2. Peter Ceh (Velenje) 211,7 (41,41); 3. Križan (Ilirija Ljubljana) 210,7 (40,41); 4. Danilo Pudgar (Predmeja) 207,1 (41,5,39); 7. Slavko Škoflek 195,9 (39,5,38); 9. Milan Cepelnik 190,1 (37,5,38); 19. Miran Podpečan 162 (36,5,31); 26. Jakob Lahovnik (vsi Velenje) 15,2 (32,5,32). Med pionotji, ki so skakali izven konkurence, je bil najboljši Miran Polič (Maribor) 137,9 (31,5,31); 2. Bojan Trnovšek (Velenje) 137,2 (31,31), 5. Boris Zaje (Velenje) 112, 2. Organizator je poskrbel tudi za lepa praktična darila za najboljše, prvi trije med mladinci in člani pa so prejeli tudi izredno lepe zlate, srebrne in bronaste medalje, ki jih je izdelala zlatarna Celje, na njih pa so vtisnjene velenjske skakalnice z velenjskim gradom. Pionirska košarkarska liga Na osnovnih šolah velenjske občine je izredno veliko zanimanje za košarko. V pionirski košarkarski ligi tekmujejo ekipe z vseh osnovnih šol. Prvenstvo je razdeljeno na vzhodno in zahodno skupino. V vzhodni skupini tekmujejo ekipe šolskih športnih društev z osnovnih šol Miha Pintar Tolcdo, Gustav Šilih, Anton Aškerc in Veljko VlaJiovič, v zahodni skupini pa Biba Roeck, Karel Destovnik Kajuh in Bratov Letonje. Rezultati 4. kola: MP Toledo: A.Aškerc 101:52, G. Šilih:Borec 50:44, Kajuh:B.Letonje 32:34, Biba Roeck II: Biba Roeck II 42:54. Po četrtem kolu vodijo v vzhodni skupini pionirji z osnovne šole MP Toledo, doslej so dobili vsa srečanja, 2. Gustav Silili 6 točk, 3. Anton Aškerc 2 točki in 4. Borec (V.Vla-hovič) brez točk. V zahodni skupini pa so v vodstvu po četrtem kolu košarkarji z osnovne šole Biba Roeck 8 točk, 2. Biba Roeck II 4, 3. Bratov Letonje 4, 4. Kajuh brez točk. Manj je zanimanja za košarko med dekleti, saj v ligi sodelujeoo le tri ekipe. Rezultati 3. kola: A.Aškerc:Biba Roeck 40:35. Vodi ekipa B. Roeck s 3 točkami. Med najzaslužnejšimi igralci, ki so prejeli priznanja, je bil tudi „legenda šoštanjskega rokometa" Štefan Kac Tudi pionirji zagrizeno" za točke. Posnetek s srečanja pioniijev OŠ G. Šilih - A. Aškerc. / vas obveščevalec obota, 27. januar - Angela ledelja,, 28. januar - Tomaž onedeljjek, 29. januar - Valerij 'orek, 30. januar - Martina reda, 3 1. januar - Janez letrtek,, 1. februar - Brip ^etek, 2 . februar - Marij; Brigita ~na dežurstva 'JDRAVfSTVENI DOM VELE I JE: ;.6. 1.1979 od 7.do 20. ure dr. •rane Krotnik ;6. 1. 11979 od 20. dr. Maja ok ottroški voziček, zložljiv čajema. Naslov v uredništ- MLADA DRUŽINA vzame v jem mamjše stanovanje ali gar-ijero. Ponudbe pod „Vele-t". IŠČEM opremljeno sobo v lenju alli bližni okolici. Na-v v upravi lista. UGODtNOprodamLADO ndard, inekarambolirano let-: 1977 lin MINI 1000, letnik 71. DežimanEdi, Koroška 8 c kraje. AMI8 „letnikl 972,potre-i manjšega popravila, registri-l do mairca, prodam po zelo odnicemi.R amšakStefan, juhova ©Velenje. Drevi ob 19. uri bo v knjižnici Kulturnega centra ,,Ivan Na-potnik" Velenje V. KLUBSKI FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA, ki ga je pripravil kino-klub „Gorenje." RAZSTAVA V galeriji je vsak dan od 9. do 13. ure, v soboto pa od 9. do 13. ure, odprta razstava slikarskih del akad. slikarja in scenografa AVGUSTA LAVREN- nogr; ČIČj A iz Celja. vrha, star 46 let; Viktor Emecl. inv. upokojenec in Strmeča pri Vojniku, star 63 let; Jožefa Ločan, soc. podpiranka iz To-polšica 7, stara 91 let; Osman Januzovič, vratar iz Celja, star 61 let;Helena Kiker, druž. upokojenka iz Zagrada, stara 83 let. VELENJE: POROKE: Rajko Lah, rojen 1959, strojni tehnik iz Konove-ga in Pavla Pirmanšek, rojena 1963 prodaj, učenka iz Kono-vega; Maks Špegel, rojen 1955, kmetovalec iz Strmca in Olga Tamše, rojena 1962, kmetoval-ka iz Cirkovc; Jožef Čepin, rojen 1954, ključavničar iz Velenja in Marjeta Kereži, rojena 1953, uslužbenka iz Varaždina; Bahrija Udvinčič, rojen 1956, rudarski tehnik iz Velenja in Marjeta Grilc, rojena 1958, gradbeni tehnik iz Pesja. ZADELA PEŠAKINJO Voznica osebnega avtomobila CE 588-24 Štefanija Filen-graber je peljala 11. januarja po celjski cesti v Velenju. V bližini železniške postaje je vozila levo in zadela pešakinjo Vido Romih in jo lažje telesno poškodovala. ZANESLO JO JE Voznica osebnega avtomobila CE 120 - 609 Vida Praprot-nik je peljala 19. januarja letos iz Velenja proti Aiji vasi. V Bevčah je v nepreglednem ovinku zapeljala na del poledenele ceste. Zaradi neprimerne hitrosti je vozilo začelo zanašati. Zapeljala je v levo v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 106 - 312 Boris Cilinšek. Prišlo je do trčenja. Škode na vozilih je za okoli 65 tisoč dinarjev. NENADOMA PRED AVTOMOBIL Po Kidričevi cesti v Velenju je peljal 13. januarja voznik osebnega avtomobila CE 870 -03 Jože Plaskan. Takoj po srečanju z osebnim avtomobilom, mu je priletel pred avtomobil osemletni Boštjan Brglez. Voznik trčenja ni uspel preprečiti. Otrok je po trčenju nezavesten obležal. TELESNO STA SE POŠKODOVALA V križišču Foitove in Šaleške ceste je prišlo 21 .januarjaletos do trčenja med voznikom osebnega vtomobila CE 117-579 Francem Šuprom in voznico osebnega avtomobila CE 858 — 53 Martino Koren. Pri nesreči sta se voznica Koren in njen sopotnik lažje telesno poškodovala. pret>i§a!irt9a ŠOŠTANJ: POROKE: BranimirVecej, rojen 1950, električar iz Orlove vasi in Marjetica Zamrznik, rojena 1959, študentka iz Slatine. SMRTI: Jakob Puc, upokojenec iz Šoštanja, Primorska 7, star 79 let; Franc Tostovršnik, gozdni delavec iz Konjskega rudarsko elektroenergetski kombinat velenje DO Rudnik lignita Velenje Kadrovsko — splošni sektor Komisija za delovna razmerja pri TOZD Priprave OBJAVLJA dela in naloge: I. 6. KV VRTALCEV GLOBINSKEGA VRTANJA Pogoj: — končana rudarska poklicna šola — KV rudar « — zaželene delovne izkušnje VRTALCA GLOBINSKEGA II. 4 POMOČNIKE VRTANJA Pogoj: — zaželene delovne izkušnje - PK rudar Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi na naslov: Kadrovsko splošni sektor DO RUDNIK LIGNITA VELENJE, Preloge. Poizkusno delo traja 90 dni. Delo za nedoločen čas. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku objavljenega roka. Srečno! DNI KUNO VELENJE 16. 1. - petek ob 17.30 in 30 OPERACIJA HONG KO-— amerriški avanturistični 17. 1.- sobota ob 16,17.30 19 JO KIRIČANJE NAVRA- — amieriški. Režija: Peter it. Igrajjo: Lee Marwin, Ro-Moore, Barbara Parkins ,8. 1. - nedelja ob 16., 30 in 19.30 KRIČANJE NA AGA - ameriški 9. 1. — ponedeljek ob 17.30 1930 P1ROFESORICA IMA »E NOGE - italijanska sexi ledija. IRežija: Guido Leor. jo:' Da;yle Sadoon, Eligio lara 0. 1. - torek ob 17.30 in ».30 PROFESORICA IMA Pomlad v vas tvojo bo prišla in čakala bo, da prideš tudi ti Vsedla se bo na cvetočo jablano, čakala in jokala bo, ker tebe ni in te ne bo. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ustanovitelja ter dolgoletnega poveljnika gasilskega društva in predsednika krajevne skupnosti JANEZA GRUDNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem gasilcem in občanom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Gasilsko društvo in krajevna skupnost Bevče. VELENJE 63320 VELENJE Na podlagi sklepov delavskih svetov TOZD EKO, TOZD SP o odprodaji osnovnih sredstev razpisujemo k LICITACIJO za odprodajo: 1. Caravan prikolica Adria Deluxe, izklicna cena 17.732,85 din 2. Fotokopirni stroj Meteor Siegen-Meten 53, izklicna cena 3.500,00 din 3. Fakturni stroj Rheimmental, izklicna cena 4.500,00 din 4. V F generator, izklicna cena 36.000,00 din Licitacija bo 30. 1. 1979 ob 12,00 ur ze družbeno pravne osebe, ob 13,00 uri za civilno pravne osebe in sicer pred industrijsko stavbo na Celjski cesti v Velenju (RŠC — hala EKO) Pred licitacijo morajo civilno pravne osebe položiti polog v višini 10 % izklicne cene v gotovinski vrednosti. v KOMUNALNI CENTER VELENJE p. o. Koroška 46 b objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja proste naloge in opravila vodje nabavne službe Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja zahtevamo, da ima kandidat najmanj — višjo šolo ekonomske, komercialne ali sorodne smeri in — 3 leta delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje delovnih nalog in opravil sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Podrobnejše informacije o delu dobi kandidat v kadrovski službi delovne organizacije. Vse prijavljene bomo o izbiri pismeno obvestili najpozneje v 30 dneh po objavi. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Oddelek za gospodarstvo Številka: 324-SI/79-3 Datum: 18. 1. 1979 OBVESTILO Po sklepu izvršnega sveta skupščine občine Velenje z dne 14. 12. 1978 pozivamo vse lastnike cistern za kurilno olje, da najkasneje do 1. 3. 1979, zaradi evidence, pismeno prijavijo cisterne vodnogospodarski inšpekciji skupščine občine Velenje. V prijavi je potrebno navesti prostornino cisterne in skico lokacije vkopa cisterne. Opozarjamo občane, da so dolžni upoštevati to obvestilo, ker bo v nasprotnem primeru inšpekcijska služba ukrepala v skladu z zakonom. Vodnogospodarski inšpektor Jankovič Josip dip. ing. kemije, s.r. SLOVENSKE 2ELEZARNE ŽELEZARNA RAVNE ] RAVNE NA KOROŠKEM A TOZD KOVINARSTVO LJUBNO OB SAVINJI Komisija za kadre in splošne zadeve objavlja prosta dela in naloge REFERENTA PRIPRAVE ZA IZDELAVO TEHNOLOŠKE IN PRIPRAVLJALSKE DOKUMENTACIJE ZA INDIVIDUALNE MALOSERIJSKE ZVA-RJENCE IN MEHANSKE OBDELAVE Pogoji: — končana srednja tehnična šola strojne smeri, — 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti v pripravi dela, — zaželjen odslužen vojaški rok. Dela in naloge se sklenejo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave in dokazila o razpisnih pogojih naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa splošno kadrovski službi TOZD Kovinarstvo Ljubno ob Savinji. FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKR veleblagovnica nama velenje Prejšnji teden so delavci republiškega zavoda za raziskavo materiala poizkusno sondirali teren na Titovem trgu v Velenju. Na podlagi dobljenih vzorcev bodo opravili analizo tal, na katerih naj bi v prihodnjih letih zrasel nov objekt. Na jubilejni konferenci GD Šoštanj mesto v soboto je bil izredne pozornosti deležen njihov član Miloš Volk. Njemu je podpredsednik republiške gasilske zveze Vili Spat izročil kipec gasilca za izredne zasluge, pri razvoju gasilstva. To je najvišje republiško gasilsko priznanje, v enem letu ga lahko prejmeta le dva člana te človekoljubne organizacije. Povemo naj, da Miloš Volk slavi letos 60. letnico aktivnega delovanja v gasilski organizaciji. Posebno priznanje sta mu ob tej priložnosti izročila tudi predsednik občinske gasilske zveze Stane Hudales ter GD društva Šoštanj Hinko Bovha. Tudi temu visokogorskemu lepotcu in vsem njegovim vrstnikom v tem času preti hudi nevarnost. Grozijo mu gamsje garje. Upajmo, di se bolezen v Savinjskih Alpah ne bo prehudo razmahnila in bomo na poletje v planinah zopei lahko občudovali črede gamsov. Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho! petrolejem. Na nekaterih domačijah so si izdelali lastne majhne elektrarne za svoje potrebe in te so bile za partizane seveda neprecenljive vrednosti. Pri pas doma smo imeli tako elektrarno in v bivšem kegljišču so pripravili vse potrebno, da je partizanska tiskarna pričela z delom. Spretno so jo zamaskirali, tiskarski stroj pa pripeljali iz Domžal preko Moravč in Slapi na Menini do naše domačije. Tu so od leta 1944 pa vse do konca vojne tiskali razne letake, brošure in drugo za tisti čas izredno pomembno literaturo. Nemci so vedeli, da nekje v Kropi dela partizanska tiskarna, vendar je nikoli niso odkrili, čeprav so večkrat preiskali tudi našo hišo. Tovariši, ki so delali v tej tiskarni se še danes radi oglasijo pri nas in pogledajo prostore ter elektrarno, ki jo hranimo še danes in lahko še vedno proizvaj električno e nergij o." Ropota mlinskih koles pri Kraji čevih danes ni več slišati Le tu i tam jih še poženejo, kot pravi go spodar Franc Krajnc. vendar ob sil redkih priložnostih. Žaga pa še ved no poje, sedaj pod taktirko sina, 1 nadaljuje tradicijo svojega rodu. „Sicer pa smo sedaj ena izme usmerjenih kmetij, kooperantu Gornjesavinjske kmetijske zadruge ki jih je v naši dolini vedno več Tako se v glavnem preživljamo živinorejo, imamo pa tudi neki obdelovalne zemlje in seveda goi dov", je še ob slovesu pojasnil Frane Krajnc in prijazno pomahal v pozdrav, kot da bi hotel reči: pridi! spet, povedal bi vam lahko še veliki zanimivega. J. KRAJNO „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2, p.o. „NAŠ CAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ŠALEŠKI RUDAR"; kot tednik pa izhaja „NAŠ ČAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (za inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava ČŽP ,,Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAS ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. nikoli zgodilo, zahvaljujoč lastnostim potoka Krope, ki so zanimale veliko ne le radovednežev, ampak tudi strokovnjakov." Zares, izvir Krope strokovnjakom in laikom postavlja vrsto skrivnostno zapletenih vprašanj, ki jim ni lahko poiskati odgovora. Kropa priteka iz kamnitega osrčja mogočne Menine in se prikaže na svetlo ob njenem vznožju za domačijo Krajn-čevih. In sedaj k tistemu, po čemer slovi izvir Krope. Ugotovili so, da se temperatura vode v tem izviru nikoli ne spreminja. Živo srebro se vselej dvigne do enake višine pa naj merimo toploto v mesecu januarju, maju ali pa avgustu. Franc Krajnc je o tem zanimivem pojavu pripovedoval: „Odgovor na vprašanje zakaj vedno enaka temperatura, so med drugim iskali tudi ljubljanski geologi in sam sem sodeloval v njihovi raziskavi. Po dveh letih natančnih merjenj smo ugotovili, da je skozi vse leto sprememba temperature resnično minimalna, saj nismo namerili nikoli manj kot 7,4 in nikoli več kot 7,6 stopinj Celzija. Od svojih prednikov sem slišal, da na tej vodi nikoli ni bilo videti ledu in tudi sam ga ob izviru Krope doslej še nisem opazil. Raziskave so odkrile vrsto zanimivih podatkov o povezanosti vseh vod, ki pritečejo z Menine. Geologi so v eno izmed njih vlili posebno zeleno te- kočino in jo zajezili. Čez približno petnajst minut pa se je ta tekočina pojavila v izviru Krope. Zanimivo, kajne? " Tu je prekinil pripoved in nas, ko je opazil še vedno nepotešeno radovednost, povabil k izviru. Kropa navidez mirno uhaja mračnemu kamnitemu nedrju ponosne planine in proti Bočni zariše vijugasto strugo. Ko se zazreš v mračno zelenilo njenih voda, zaživi iz globin stara meninska legenda. Na Menini so tri jame. Prva se imenuje Jespa, druga Petelinek, tretja pa je brez imena in najbolj zanimiva. Če vanjo vržeš kamen, ga je dolgo slišati kako pada in končno obstane na ledu. Mimo te jame je gornjegrajski posestnik Semprimožnik nekoč vozil z vdovsko vprego in pripetila se mu je nesreča. Vola sta padla v jamo in njun volovski jarem je čez nekaj let priplaval do izvira Krope. Franc Krajnc po svoje zaključuje to anekdoto in ob pripovedovanju hudomušno pomežikne: „Ne dam sicer roke v ogenj, da se je to resnično zgodilo, čeprav pri naši hiši še danes hranimo del Šemprimožnikove vo-lovske vprege. Vsekakor pa verjamem v obstoj žive vezi med vrhom Menine planine in izvirom Krope." V neposredni bližini znamenitega izvira Krope pa stoji poslopje, po katerem je domačija Krajnčevih ali po domače Mlinarjevih še posebej znana in ki zaradi pomembnosti ter veličine dogodkov, ki so se odvijali v njej, vzbuja v domačih velik ponos. „V tej hiši vidite, je med drugo svetovno vojno pri nas delovala partizanska tiskarna," pravi F'ranc Krajnc in pokaže spominsko ploščo na njenem pročelju. Tiste čase je elektrika svetila le do Lačje vasi, v naši dolini pa smo si pomagali s Lep uspeh Šaleških alpinistov Letošnja zima se je začela za alpiniste dokaj neobetavno. Zapadlo je veliko snega, ki je bil nesprijet na podlago, obstajala je velika nevarnost plazov. Stene so zasnežene in požlejene, skorajda nepreplezljive. Letos zima ne bo popuščala, naveze bodo deležne vsega, s čimer ledena stena naredi človeka majhnega. Kljub takšnim razmeram pa so Mišo Čulk (ŠAO), Janko Lesjak, Stojan Verdnik (oba AO Celje) 25. in 26. decembra uspeli opraviti prvo zimsko ponovitev Golobove smeri v Škarjah. Da so bile razmere res težke nam pove podatek, da so iz Klemenškove planine do bivaka pod Ojstrico porabila 7 ur hoje. 6. in 7. januarja pa je velenjskim alpinistom uspel nov lep podvig. Mišo Čulk, Tone Vovk in Marko Lihtineger so opravili prvo zimsko ponovitev „Bele grape" v severni steni Planjave. Smer so ponovili z novo prvenstveno varianto. V grapi so naleteli na dokaj kompakten led z naklonino od 50 do 75 stopinj, varianta 75 stopinj. Prvi dan so napredovali dokaj hitro, tako da so bivakirali že v vršnem delu stene. Noč je bila zelo hladna, okoli 20 stopinj pod ničlo. Opoldne drugega dne so bili na vrhu stene. Efektivno so plezali 15 ur, za sestop so porabili 4 ure. Uspeh velenjske naveze je toliko večji, ker letos v Sloveniji še ni bilo opravljenih vidnih zimskih vzponov. Razmere v gorah so res zelo težke. SEVERNA STENA PLANJAVE: A - BELA GRAPA (50 do 75 stopinj naklonine), V - prvenstvena varianta (3 raztežaji 60 - 75 stopinj naklonine), B - Elčeva smer, * -bivak Voda v izviru Krope ima stalno temperaturo — Pri Krajnčevih v Bočni je poganjala partizansko tiskarno, žago in mlin mlin in žaga, zato se jim že od nekdaj po domače pravi pri Mlinarjevih. Tudi dandanašnji, ko se mlinsko kolo le še redko oglaša, žaga pa še vedno pridno obrezuje drevesa iz prostranih meninskih gozdov. Zaselek Kropa nosi ime po potoku z istim nazivom, ki izvira izpod Menine le nekaj korakov od praga Mli-narjeve hiše in poganja žago in mlin. Tudi ta izvir z vsemi skrivnostmi, ki se pletejo okrog njega, je bil eden izmed razlogov, zaradi katerih smo potrkali pri Krajnčevih. Franc Krajnc nam je v privlačno zgodbo strnil vse, kar se je v preteklih letih in desetletjih dogajalo zanimivega pri njih. ,,Moj oče in stari oče sta mi pripovedovala, da se je naš rod že davno tega začel ukvarjati z žagarsko in mlinarsko dejavnostjo. Močan izvir Krope brez pritokov je nudil dobre pogoje za to. Na okoliških poljih je rastlo mnogo več žitaric kot danes, zato so se naša mlinska kolesa zlasti pred vojno vrtela takorekoč dan in noč. Mleli so tudi v nekaterih drugih krajih naše doline, vendar pa so marsikje in marsikdaj morali z delom začasno prekiniti, ker je voda zamrznila, ali pa je bila zaradi suše njena pogonska moč premajhna. Pri nas se to ni Vpeta med vznožje spoštovanje vzbujajoče Menine pianine in cesto, ki povezuje Nazarje z Gornjim gradom leži v zaselku Kropa pri Bočni Franc Krajnc domačija Krajnčevih, ena najstarejših in najbolj znanih tod naokoli. Pri Krajnčevih sta dolga leta pela Predmeti, ki sta jih junija in oktobra iz velenjske Name odnesla dva R>» mladoletnika V NAMO VLOMILA MLADOLETNIKA Delavci javne varnosti so prejšnji teden odkrili dva mladoletna storilca doma iz Velenja, ki sta junija in oktobra letos vlomila v velenjsko Namo in odnesla predmete, ki so na sliki v vrednosti okrog 50 tisoč dinarjev. Storilca sta prišla v notranjost trgovine, tako da sta razbila izložbeno steklo. Predmete, ki so jih miličniki že uspeli zajeti, sta mladoletnika prodajala po različnih krajih Slovenije in Hrvatske in to po tako nizkih cenah, da bi kupci morali vedeti, da je nekaj narobe, vendar nihče od njih mladoletnikov ni prijavil. Delavci javne varnosti ponovno pozivajo občane, da so v podobnih primerih storilce dolžni prijaviti najbližji postaji milice, saj le na ta način pripomorejo k razrešitvi kaznjivih dejanj-