The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu sc uspešni
VOLUME XX. — LETO XX.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) AUGUST 19, 1937.
ŠTEVILKA (NUMBER) 194
Kratke vesti
iz življenja in sveta
^IKI MILIJONE 2A LETALSTVO
Santiago, čile. — Predsednik republike čile je včeraj podpisal dekret, ki določa izdanje $4,-400,000 za nabavo bojnih letal in $250,000 za nabavo vojnega materiala.
V	SPANJU JE ŠEL
» smrt
Passaic, N. J. — Samuel G. Murphy, prodajalec avtomobi-0v> je imel navado, da je v spanju hodil okoli. Včeraj ponoči je ®Pet vstal v svojem stanovanju, se je nahajalo v tretjem nad-str°Pju, stopil skozi okno ter Padel na cesto, kjer se je ubil. *RINAJST ARETIRANIH
V	belfastu
Belfast, Severna Irska. — Tu-aJ Je aretirala policija 13 oseb, 0 katerih se sumi, da so v zvezi ® terorizftiom, ki se je pojavil 28. julija, ob obisku kraljev-® e dvojice v tem mestu.
JJ°UZUA holandskega Brnika
V Clevelandu ne bo letos pomanjkanja kandidatov
Za izvolitev v mestno zbornico se je priglasilo 210 kandidatov, sedem pa se jih ponuja Clevelandča-nom za župana.
ko,
Casablanca, Francoski Maro-, '— Radijska postaja v Casa-anci je prejela radio-klice na P^Rioč od holandskega parnika V poročilu je re-^eno, da je parnjk v megli zadel ^eko drugo vozilo ob severo-aPadni obali Španije.
GOZDNI POŽARI ^J>ZIJ0 PREMOGARJEM Clace Bay, N. S. — Tu okoli Jajo veliki gozdni požari. V varnosti je več vasi in tukaj-J1 Premogarji so noč in dan na da
rešijo svoje domove ed ognjenimi elementi. Včeraj JUtraj so zgorele tri hiše.
KAZSTRELBI smodnišni-štirje ubiti
va yoto' Japonska. — V tolik V ^ kjer izdelujejo smod-. • se je pripetila eksplozija, ki d. ^tevala življenje štirih lju-v f1 .Plozija je pobila vse šipe B nih poškodovala nad a-em sto hiš v okolju.
*°Nec vstaje v *raku
bilaakSdad' Irak- — v Mosulu je se i nžana vojaška vstaja, ker Javilo sestava novega kabina ' s katerim se je končalo
^sta?0 politično stanJe- ki F kih - ° Vsled umora dveh vis0"
CLEVELAND, O. — K primarnim volitvam, ki se bodo vršile dne 28. septembra, se je priglasilo 210 oseb kot kandidatje za mestne councilmane, kandidatov za župana pa je sedem.
Če ne varajo vsa znamenja, bosta izšla kot zmagovalca pri primarnih volitvah za župana dosedanji župan Harold Burton in demokratski kandidat John O. McWilliams, nakar bosta v novembru medsebojno tekmovala.
Osebe, ki so se priglasile kot županski kandidatje, so sledeče: Burton, McWilliams, O'Donnell, bivši profesor politične vede na John Carroll univerzi, Fred Koder, nečak bivšega clevelffcid-skega župana, Charles H. Hub-Dell, odvetnik, neodvisen, Carl Winter, komunist, in Robert F. Dullea, organizator unije mesarjev, socialist.
LETALSKA NESREČA
Los Angeles, Cal., 18. avgusta. — Včeraj je tu treščilo na zemljo letalo, v katerem sta bila dva moška in ena ženska, mati treh otrok. Letalo se je na tleh vnelo in vsi nesrečneži so zgoreli. Nesreči je prisostvoval najstarejši sin ponesrečenke, 17 etni Robert Raynolds.
ZANDAKMERI-
, *>dnih častnikov KLINIK
B
vič e°grad- — General Naumo-o ' p0veljnik jugoslovanskega
tiadar • 'je biI včeraj ubit' pet
va žeJmh °seb, med njimi njego-Vr^ na- ,in sil*, ki so se ž njim tere VozUe v avtomobilu, v kapa je zadel železniški vlak, S1W0 ranJenih.
burger " — Šetalcem v Teuton-značii par^u se je nudil včeraj
katerih1. Priz°r- Na 92 klopeh'
trjen Je sto v parku, je bil pri-dano „napis: "Zidom prepove-kl0pehestl!" Na ostalih osmih zažidPea„S0 bili napisi: "Sede-
iS"ženski
ro\vit2 lt> Mich. — Meyer Su-
<^1 v^rProdajalec sadja, je vi-
Žele2niCpJ' kako je voz poulične
Hsk0 vlekel B seboj neko
^UČaj' 2el Je hruško ter jo
v°z tako ■ °kno VOza' nakar U8tavil.
Motorman in ?a«la iAl,sta izstopila ter o-£ njenlf0' katero sta rešila 0 Je nevarnega položaja Prla kril" PUa- 80 # vrata l,ri
BUTKOVIČ ARETIRAN V JUGOSLAVIJI
ZAGREB, 17. avgusta.-— (Po poročilu v "Prosveti") John Butkovič, predsednik Hrvatske Bratske Zajedni-ce v Združenih državah, ki se je mudil tu več tednov na obisku s hrvaškimi izletniki iz Amerike, je bil v nedeljo zvečer aretiran in vržen v zagrebški zapor.
Policija je prijela Butko-viča potem, ko je v svojem poslovilnem govoru na banketu, ki je bil prirejen v počast ameriškim izletnikom v Zagrebu, ostro kritiziral jugoslovansko vlado.
Zbornica poslancev sprejela stanovanjski program
Thompson družba noče sprejeti delavcev nazaj
Pravi, da so bili odpuščeni iz upravičljivih vzrokov, zato jih družba ne sprejme nazaj, razen če jo sodišče prisili k temu.
Za sprejetje programa je glasovalo 274 poslancev, proti pa 86.—Posojila ne smejo presegati $5,000.
Železnica skozi raj
JERUZALEM, 18. avgusta — Železniška proga, ki bo zvezala mesto Bagdad s Palestino, bo tekla skozi starodavne kraje Nini-ve in Babilon in tudi skozi nekdanji — paradiž. Ta, zadnje i-menovani kraj bo sicer nekoliko težko najti v današnjih časih, kakor pravi E. Salaman, poslovodja American Express Travel Service, glede krajev Ninive in Babilona pa ni nobenih skrbi, ker je znano, kje sta ta dva kraja stala. Ampak za raj — za raj bo pa malo težje ...
WASHINGTON, 18. avgusta. — Kongresna zbornica poslancev je danes z ogromno večino sprejela in potrdila vladni stanovanjski program, za katerega bo izdala vlada 526 milijonov dolarjev. Za sprejetje je glasovalo 274 poslancev, proti 86.
Kongresniki so bili posebno veseli sprejetja programa, ker s tem je odstranjena ena glavnih o/ir. ki so stale na potu razhodu kongresnikov in končanju zasedanja v soboto.
Senat in nižja zV ornica sta sprejela odlok, da nobeno vladno posojilo na hiše ne sme presegati vsote $5,000 in da stroški gradnje ne smejo presegati povprečnih gradbenih stroškov privatnih podjetij.
Smrtna nesreča
V torek zjutraj okoli 7. se je delavec Carl Berg pri Ohio and Western Penn, Ore docks na W. 58 in Lake Erie smrtno ponesrečil, ko mu je padel velik kos lesa na glavo. Star je bil 48 let. Stanoval je pri Mrs. Antoniji Radjenovic, 3241 St. Clair Ave. Bil je Litvinec. Tukaj zapušča hčerko, ki živi s sorodniki v De-troitu. Pogreb se vrši v petek zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi.
Huda borba
Sinoči sta igrala dva teama Inter-Lodge lige za prvenstvo v ligi in sicer člani SNPJ Federacije in Orli. Igro je gledala največja skupina ljudi, kar je še katerikrat gledala igre letos. Toda radi teme se je igra končala 1 in 1. Nadaljuje se jutri, v petek ob 6 zvečer v Gordon parku. Zmagovalec te bitke bo igral za prvenstvo s špartanci od S. S. P. Z. Vabi se zlasti starejše ljudi, da se udeležijo igre in vidijo, kako naša mladina bije žogo.
RUSKA POMOČ KITAJCEM?
TOKIO. — Po informacijah iz Moskve, se je vrnil tja general Lepin, vojni ataše pri ruskem poslaništvu v Nankingu. General je baje izjavil, da je bila v Nankingu sklenjena posebna pogodba med Rusijo in Kitajsko, po kateri bodo Rusi dobavljali Kitajcem v primeru vojne z Japonsko velike množine orožja, petroleja in drugih potrebščin. Kitajskemu vrhovnemu poveljstvu bodo dodelili svojega posebnega vojaškega svetovalca. Ruska vlada bo dala kitajski na razpolago ves potreben denar.
— Dvajset potnikov je bilo ranjenih, ko je v Belgiji iztiril neki vlak.
CLEVELAND, O. — Thompson Products Inc., ne bo sprejela nazaj na delo onih treh delavcev, katere je odpustila in glede katerih je National Labor Relations Board določil, da jih mora sprejeti nazaj. Uradniki družbe so izjavili, da jih bo družba vzela nazaj samo v slučaju, če jo sodišče prisili k temu.
Delavski odbor je odredil, da mora družba vzeti te delavce nazaj na delo ter jim izplačati vso zaostalo plačo, ki bi jo bili zaslužili od meseca aprila, ko so bili odpuščeni, in sicer radi svoje unijske aktivnosti, kakor pravijo.
"Ti trije delavci so bili odpuščeni zaradi upravičenih vzrokov," pravijo družbini uradniki.
Dalje pravijo reprezentantje družbe, da je bil član delavskega odbora, William R. Ringer iz Indianapolisa, ki je zadevo preiskoval, nekompetenten, da nima nobene industrialne izkušnje in da ni še nikoli fungiral kot sodnik.
Uradniki pravijo, da je bil e-den izmed teh treh delavcev odpuščen zato, ker Je ukradel neko svetilko, kar je sam priznal, drugi je naredil pri svojem delu preveliko količino odpadkov, ker ni bilo delo prav izvršeno, tretji pa je sam priznal, da ne mara svojega dela.
NOVA OFENZIVA
MADRID, 19. avgusta.— Republikanske čete so pričele danes s silnimi protinapadi na santanderski fronti. S tanki, letali in svežimi četami napredujejo lo-jalisti proti italijanskim o-fenzivam na tyeh frontah. Doslej so lojalisti zavzeli na svojem pohodu troje krajev.
PARIZ, 19. avgusta. — Španska vlada je naprosila Stalina, naj zdaj oživi sovjetsko vojaško aktivnost v pomoč španskim lojali-stom, ko se je zrušila stavba neintervencije v razvaline. Rečeno je, da je Stalin obljubil španski vladi n4-daljne pošiljke nafte, ga- \ solina, novih in naglih tankov in letal, kar bo v najkrajšem času odposlano iz Rusije.
Organi stranke zahtevajo vladno ofenzivo
Listi pozivajo špansko vlado, naj prične nemudoma ofenzivo in vrsto napadov na vseh frontah, da olajša pritisk na Santander.
Slovenski kandidatje za councilmane
V	23 wardi bodo kandidirali za councilmane sledeči naši rojaki: John M. Novak, 1125 East 71st St., Frank Somrak, 996 E. 74th St., William J. Kennick, 982 E. 63rd St., in Louis Zorko, 6409 St. Clair Ave. — Peti kandidat je Francis P. Kelly, 7890 Myron Ave., ki ni slovenskega rodu.
Seja
V	petek se bo vršila važna seja Balincarskega kluba SND ob 8:30 zvečer. Na seji se bo sklepalo in določilo za bodočo tekmo. Vabljeni so vsi balincarji, da se gotovo udeležijo.
Pozdravi iz Kalifornije
Iz Oaklanda, kamor sta se odpeljala z avtomobilom, pošiljata pozdrave Mr. in Mrs. Joe in Frances Spendal, ki pozdravljata vse naročnike Enakopravnosti. Poročata, da so tam zelo zanimivi kraji, zlasti Yellowstone park, kjer sreča človek marsikaterega medveda-kosmatinca.
Žalostna vest
Joe in Louis Fortuna sta prejela iz stare domovine žalostno vest, da jima je preminul v Ma-rinčevi vasi pri Fužinah-Gradac oče, star 80 let.
Razprodaja se nadaljuje
Pri Norwood Appliance and Furniture Co., 6104 St. Clair A-venue in 6119 St. Clair Ave., se nadaljuje otvoritvena razprodaja.
Razprodaja pri Anžlovarju
Ako te dni kupite eno žensko obleko pri Anžlovarju, dobite še eno za samo en cent. Oglasite se v trgovini na 6202 St. Clair Ave.
Zakonodaja
Senat ni sklenil ničesar glede namere državnega tajnika Hu-lla, da se posodi Braziliji ameriške bojne ladje, ki jih smatra vlada za neuporabne in zastarele.
Senatni poljedelski pododbor je sklenil, da prične 1. oktobra z razmotrivanjem o kontroli žetve na jugu in zapadu.
Senatni pododbor, kateremu načeljuje demokratski senator McGill iz Kansasa, je določil vrsto sej med predstavniki od bora in pridelovalci žita in koru ze. Te seje se bodo pričele dne 30. septembra v Spokane, Wash.
Posebni senatni odbor je svetoval kongresu, naj reorganizira eksekutivno vejo vlade, ker bi to značilo podvzeti prvi korak, da se izognemo "diktaturi."
Senator Borah, republikanec iz Idaho, poziva predsednika Roosevelta, naj organizira kam pan jo proti monopolom.
MADRID, 18. avgusta. — Organi stranke so pričeli pritiskati na špansko vlado, naj prične slednja ofenzivo na vseh frontah, da tako olajša pritisk fašistov na Santander.
"Naši tovariši v Santandru morejo danes mnogo laglje vzdržati fašistično ofenzivo, kakor pa so mogli vzdržati fašistične napade brambovci mesta Bilbao," pravi strankino glasilo.
"Rešimo torej Santander, kar nam je mogoče storiti s tem, da pričnemo novo ofenzivo ali pa celo vrsto napadov na vseh frontah, da olajšamo pritisk na Santander, kakor smo storili s svojim napadom na Bruneto.
"Prisilimo fašiste na boj tam, kjer se mi hočemo boriti, ne pa pri Santandru, kamor je vladi težko pošiljati ojačenja z drugih front."
WASHINGTON, 18. avgusta. Državni department naznanja da je zapustilo včeraj Santander enajst Amerikancev, ki so bili z ameriško bojno ladjo Kane prepeljani v Francijo.
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
Kitajske baterije so pričele razbijati japonsko brodovje in položaje na kopnem
Opazovalci so mnenja, da je obstreljevanje predznak kitajske ofenzive.—V Nankingu in okolici je baje zbranih 800,000 kitajskih vojakov.
ŠANGHAJ, 19. avgusta. — *-
Davi navsezgodaj so pričele kitajske baterije obstreljevati japonske položaje na kopnem in japonske bojne ladje na Whang-poo reki, vsled česar se smatra, da je to uvod kitajske ofenzive.
Internacionalno naselje in francosko ozemlje se je treslo od silnega obstreljevanja. Bitka, ki se napoveduje, bo najhujša, kar se jih je še kdaj vršilo med Kitajci in Japonci.
Mednarodnemu naselju, francoski koncesiji in kitajski mestni četrti grozi pomanjkanje živil in vode, kakor tudi izgredi pouličnih drhali.
Neki Kitajec, o katerem je bilo rečeno, da je vrgel strup v vrelo vodo v restavraciji francoske komisije, je bil kot izdajalec do smrti pretepen, in poulična drhal je kmalu zatem do smrti pretepla še šest nadaljnih Kitajcev, ki jih je ožigosala kot izdajalce.
Pred mesto Šanghaj je priplulo mnogo japonskih bojnih ladij, kar daje Šanghaju značaj obleganega mesta.
Opazovalci položaja so mnenja, da je bojevanje v zraku zdaj stvar preteklosti in da se bodo zdaj pričele bitke na kopnem. Neki inozemski opazovalec trdi, da je v Nankingu in okolici koncentriranih 800,000 kitajskih vojakov. Ti prihajajo kakor hitro jih morajo dovažati vlaki, tovorni avtomobil in druga prevozna sredstva.
Seja Clev. federacije SNPJ
V nedeljo 22. avgusta se vrši redna mesečna seja Cleveland-ske federacije društev SNPJ. Seja se vrši v dvorani št. 2, novo poslopje SND ob 9. dopoldan.
Opozorja se vse društvene zastopnike, da se udeleže te seje, ker je važna. Podanih bo več različnih poročil, katera bodo zanimala zastopnike in katera bodo za društva nekaj posebnega. Zastopniki, vzemite to kot obvestilo ter pridite gotovo na sejo v nedeljo 22. avgusta. — J. F. Terbižan, tajnik.
Smrtna kosa
Danes zjutraj ob pol dveh je preminul Štefan Slivnjak, star 53 let, doma iz vasi Nedlice, fa-ra Turnišče v Prekmurju, Rajni je stanoval na 1373 East 41 St. Bil je bolan 6 mesecev. Več poročamo jutri.
Grdinova razprodaja
Jako nizke cene so sedaj na vsem pohištvu v Grdinovih trgovinah na 6019 St. Clair Ave. in 15301 Waterloo Rd.
Z zatvoritvijo razstave se bodo povečale vrste brezposelnih
Na razstavi so zaposleni ljudje vseh mogočih poklicev in stanov.
CLEVELAND, O. — Z zatvoritvijo Veliko - jezerske razstave, ki se bo zaprla dne 26. septembra, bo postalo brezposelnih približno 77 odstotkov njenih zaposlencev.
Kaj bo postalo s tisočerimi, katerih življenski dohodki se bodo nehali z zatvoritvijo razstave? Večina teh bo ostala v Cle-velandu ter se tu ogledala za delom.. Drugi se bodo vrnili domov ali v svoje šole v druga mesta. Okoli deset odstotkov o-sobja, ki je zdaj zaposleno na razstavi, tvorijo hišne gospodinje in dijaki.
Z zatvoritvijo paviljona Lakeside Exhibition Hall, bo od 600 ljudi, ki so zdaj tam zaposleni, 540 izgubilo delo. Od trideset delavcev, ki so zdaj zaposleni v hortikulturnih vrtovih, jih bo o-stalo na delu dvanajst, da pripravijo vrtove za zimo. Ko bo tudi to delo opravljeno, pa jih bo ostalo tam samo še četvero.
Polovico osobja v Aquacade bo odšlo nazaj v šole in kolegije. Šestero oseb, ki se zdaj u-dejstvujejo kot redarji na razstavnem prostoru, bo šlo spet v svoje službe, ker so ljudskošol-ski učitelji.
Naznanilo
Vsem prijateljem in članom društva Lunder-Adamič naznanjava, da sva se preselila iz 16420 Arcade ave. na 16416, spredaj, spodaj. Antonija in Fr Wess, 16416 Arcade Ave.
— V Chisholmu, Minn., sta se pred par dnevi poročila Miss Mary Smoltz in Mr. Norbcrg, sin organista pri tamkajšnji slovenski cerkvi.
St. Michael, Pa. — Dne 31. julija je umrl za silokozo Fr' nk Bizjak, član društva 190 SNPJ. Tu zapušča ženo, tri otroke, brata in dve sestri, v starem kraju pa tri brate in dve sestri.
Jefferson, Okla. — Slovenski farmar Paul Marn, ki živi na farmi v tukajšnji soseščini, je. bil pred kratkim osleparjen za $1300 po treh navihancih, ki so mu ponudili "posojilo", če jim pokaže dovolj varščine v gotovini. Marn je šel na lim in vzel denar iz banke za "varščino" in ta denar so mu potem ukradli, ne da bi on vedel, kdaj in kako. Šerif zdaj išče sleparje.
Midway, Pa. — Zena J. Siica je prejela cd pittsburškega časopisa The Pittsburgh Sun nagrado, ker je poslala najboljše navodilo, kako se speče potica.
Noranda, Que., Kanada. — Pred kratkim je tu umrl Rudolf Gregorič, star 35 let. Kje je bil rojen, poročilo ne pove.
West Aliquippa, Pa. — Dne 9. avgusta se je smrtno ponesrečil Daniel Štrubelj, star 17 let, rojen v Ameriki in član mladinskega oddelka SNPJ. Ubit je bil pri delu v tovarni za sodo-vico, ki je last rojaka Jos. Jakliča in v kateri se je razletel so-da-tank. — Pred enim tednom je pa bil ubit pri delu Tomaž Medved. Pomagal je pri nakladanju žita na voz pri nekem farmarju in padel je z voza, nakar je šel voz čez njega in ga pretrgal na dvoje. Ponesrečenec je bil član društva 122 SNPJ.
Milwaukee. — Pred nekaj dnevi so našli v W. Allisu znanega trgovca Antona Mogoliča mrtvega v kopalnici njegovega stanovanja. Zadušil se je s plinom. Pustil je ženi pismo, v katerem je povedal, da ga je neka neozdravljiva bolezen pognala v smrt. Star je bil 55 let in rodil se je v Stari Bučki na Dolenjskem. V Ameriki je bil 35 let. Mogolič je bil eden najpremož-nejših Slovencev v milwauški naselbini in razen žene ne zapušča sorodnikov. Bil je član društva sv. Janeza št. 65 KSKJ. — Math Šimenc, oče znanega odvetnika Šimenca, si je pri delu tako nesrečno prerezal roko, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so mu zašili rano in ga poslali domov. — Viktorija Kaker, hči znanega pokojnega časnikarja Ivana Kakerja, je bila zadnje dni operirana na vnetju slepiča. — Poročila sta se Walter Remic in Mary Starič.
Ely, Minn. — Tu se je začela petnajsta redna konvencija Slovensko - hrvatske zveze, ki ima sedež v Calumetu, Mich. Navzočih ima biti 12 gl. odbornikov in 31 delegatov, skupaj 33 zborovalcev. Organizacija je sta ra 34 let in ima 24 društev ^ nekaj nad tisoč člani.
_ 400,000 angleškim železničarjem je bila zvišana plača za 2Vi%.
STRAN 2. "
ENAKOPRAVNOST
19. avgusta, 1937.
v
-p-

»»»
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99

»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312
Issued Every Day Except Sundays and Holidays £0 raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50
ta 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1-50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6 00
za 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2 00
Za Zedinjene države za celo leto ..........................-.............$4-50
ta 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece .....................$1-50
Za Evropo, Južno Ameriko in drug« inozemske države: ta. celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.0«;
UREDNIKOVA POSTA
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
v.. 104
BORBA OKOLI KONKORDATA
Vsled tega je razvidno, zakaj je hrvatska seljačka stranka nastopila proti konkordatu, čeprav se z rimske strani skuša konkordat opravičiti s tem, da se je nameravalo ž njim Hrvatom ustreči. Konkordat ni nobena dobrina Hrvatom in Slovencem, marveč dobrina katoliške cerkve. Smisel konkordata ni politično izboljšanje položaja hrvatskega naroda, marveč izboljšanje političnega položaja katoliških duhovnikov. Cilj konkordata ni ustvaritev hrvatskih nacionalnih idealov, temveč one-mogočenje istih, ker bi se hrvatsko katoliško svečeništvo za nagrado postavilo v službo beograjskega režima proti Hrvatom.
Uvidevši vse to, se je dr. Maček izrazil proti konkordatu, ker so mu interesi hrvatskega narodnega po-
kreta važnejši kakor pa interesi katoliškega klera.
* * *
Prav lahko je razumeti, zakaj je srbska opozicija proti konkordatu. Prežeta liberalnih demokratskih idej, vidi ona v konkordatu ne samo poizkus cepljenja edin-stva hrvatskega narodnega pokreta, temveč tudi ojačenje reakcionarnega klerikalnega vmešavanja v kulturno in politično življenja naroda.
Prizadevajoč si, da bi raztolmačil pomen in ozadje konkordatske borbe v Jugoslaviji, je glavni urednik "New .York Timesa" zaključil svoj tozadevni članek z izjavo, da je včasih nemogoče razumeti politične dogodke v balkanskih deželah. Ne samo'v balkanskih deželah, temveč v vseh deželah, kjer vlada diktatura, izgledajo mnogokrat politični dogodki nerazumljivi in nepojmljivi. To je zaradi tega, ker je v vseh takih deželah prepovedana svobodna kritika in diskusija. Ker docela kontrolirajo cenzuro in časopisje, je diktatorskim vladam omogočeno, da prikrivajo svoje prave politične motive in cla svoje politične skoke opravičujejo pred javnostjo z lažnjivimi razlogi, istočasno pa onemogočijo opozicijskim skupinam, da svobodno izneso in razlože svoja mišljenja. In tako nastajajo situacije, v katerih dobivajo politične borbe in politični dogodki neverjeten in nerazumljiv izgled, ker so pravi politični motivi pokriti s celo mrežo laži-argumentov. V demokratskih deželah take misteriozne politične situacije niso mogoče, ker svoboda tiska in besede omogoča, da more vsak izraziti svoje mišljenje in prepričanje in da nihče ne more prikrivati pred javnostjo svojih pravih motivov. In zato je politika "razumljiva" v demokratskih državah, in "nerazumljiva" v diktaturah.
Ko se znajdemo pred takim, na prvi pogled neverjetnim in nerazumljivim političnim dogodkom, kakor je na primer konkordatska borba v Jugoslaviji, si je treba takoj zastaviti ono vprašanje, katerega so stari Rimljani smatrali za ključ vseh zapletenih pravnih sporov in za rešitev zagonetnega kriminalnega vprašanja: Komu to koristi? Odgovoriti na to vprašanje, to se pravi, ugotoviti, kdo ima od tega korist ali škodo, znači odkriti prave interese in motive poedinih skupin, objasniti, radi česa se borba prav za prav vodi, in tako omogočiti vsakomer, da zavzame v njej svoje stališče.
Ko enkrat ugotovimo, da dobi katoliška cerkev od Stojadinovičeve vlade izredne ugodnosti in privilegije nad pravoslavno cerkvijo, a Stojadinovičeva vlada od katoliške cerkve garancijo, da se katoliška duhovščina, ki je v glavnem hrvatska, ne bo spuščala v antirežimsko agitacijo, tedaj padejo z enim mahom vse prividne kon-tradikcije in nerazumljivosti konkordatske borbe v Jugoslaviji. Pravi cilj in smisel konkordata postane mahoma jasen, in naziranje poedinih skupin za ali proti konkordatu razumljiv.
Izlet Mlad. zbora SDD
Nedelja 8. avgusta je bila lepa. Razposajeno veseli so bili naši mali pevci mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd.
Kako bi tudi ne bili, saj so i-meli ta teden izlet, takozvani hike v Metropolitan Park. Bili so veseli, saj jim je šlo vse po volji, tudi narava jim je bila dobra in naklonjena ker ni padal dež. Bilo lepo in prijazno vreme, kot nalašč za izlet.
Mislim, da kar je bilo lepo, je, da so se tudi Newburski Kanarčki dvignili in prileteli tam daleč iz Jutrovega in se pridružili našim izletnikom.
Seveda jih je vodila njih zvesta voditeljica Miss Anna Traven. Tako so se vsi skupaj razveselili v naravi. Med njimi je bil tudi, kot vedno, njih učitelj L. Šeme. On jih zna v resnici lepo učiti in zabavati. Vsi so se zbirali okrog njega, tako da smo bili starši kar prosti, nihče ni vprašal za nas, samo za g. Še-meta. Mi vsi smo bili pa zadovoljni in veseli ko smo gledali to brezskrbno mladino kako skače po gozdu, trati in vodi; povsod jim je veselje in zabava. Nič jim ni prenaporno in nikoli niso preutrujeni, saj so v prosti naravi.
Vse bolj veselo bi pa bilo ako bi bilo nekoliko več zanimanja cd strani staršev. Bilo nas je res malo kot vedno in povsod. Na sejah smo skoraj sami odborniki, nekaj jih pride, eni in isti in to so tisti, ki se res zanimajo za napredek mladine, stoli so prazni na sejah, prazni pri priredil,-vah in človeka boli ko vidi tako brezbrižnost. Malo graje pa za-
služi tudi mlada predsednica zbora. Kot predsednica bi se morala udeležiti izleta in voditi svoj zbor. Pa tudi naš predsednik Mr. j ja, in baš Slovenija, ki je direkt-
posebna važna z gosparskega in vojaško-strategičnega stališča, si lahko mislimo, da jo fašistična propaganda ne zanemarja.
Vsem tem pogojem skoro čudežno odgovarja baš Jugoslavi-
Trlep jo je nekam odkuril tako da smo bili brez glavnih oseb.
Pa vseeno smo se imeli dobro, ker so bili drugi na mestu, ki jim gre hvala za njih trud in delo.
Hvala vsem, Mr. in Mrs. A. Artelj, Mrs. Trlep in Miss Alice Artelj. Najlepša hvala tudi g. L. Šemetu, prvič za darovani sladoled, ki ga je daroval pri prvem izletu in drugič ko ga nam je preskrbel in pripeljal na drugi izlet.
terih upira fašizem s severa in juga svoje poglede na Slovenijo in zato preti slovenskemu narodu usoda, da si ga pohlepni nemški in italijanski imperijali-sti razdele med seboj."
Mi smo že v članku, v katerem smo nedavno razmotriva-li ozadje verske borbe, ki je nastala v Jugoslaviji radi konkordata z Vatikanom, izrazili sumnjo, da se za tem bojem
no stisnjena med Nemčijo in Italijo, je izmed vseh jugoslovanskih pokrajin v največji o-pasnosti, da postane prihodnja žrtev fašističnega barbarizma.
O tem vprašanju prinaša list, najbrže nahajajo mogočni poki ga jugoslovanski politični litični interesi izven meja Ju-begunci izdajajo v Franciji, a-j goslavije, oziroma da gre za nalitičen članek, v katerem se boj med dvema strujama reak- tare silna naduha in da se seamed drugim izvaja sledeče: cije, katerih ena flirta z Ri-; so izkašljali, se jih opozarja &
mom, druga pa z Berlinom. V, na drugi odlomek sobotnega koliko smo zadeli, ne vemo, ni- "Škrata", katerega so bržkone ti najmanj pa ne dvomimo, da'prezrli in ki se je glasil tako-le-
Ker je videti, da gotove ljudi
"Hitler išče v svojih imperi-jalističnih načrtih poti do Sredozemskega morja, po drugi
Najlepše se zahvalimo tudi.strani pa hoče prodreti preko
znanemu trgovcu B. Godcu, on nam je daroval vse kar smo naročili pri njem in to v vrednosti $5.20. Priporočam staršem, da se ustavijo v njegovi trgovini.
Zopet se bliža dan veselja za našo mladino in za nas vse, ki se zanimamo in ki nam je pri srcu slovenska pesem, namreč nedelja 19. septembra ko bodo nastopili skupni mladinski zbori v SND na St. Clairju. To bo vesel in užitka poln večer za vsakega, ki se bo udeležil tega koncerta. Ti malčki nam hočejo podati nekaj najlepšega, peli bodo lepe slovenske pesmi, ki še niso bile tukaj pete. Nastopilo bo kar pet zborov skupno in vsi se marljivo učijo. Z veseljem pripovedujejo, zopet bomo peli.
Toraj vabim vse, da se udeležijo tega koncerta, da damo s tem poguma mladini še za na-daljno učenje slovenske pesmi. Toraj ne porabimo 19. septembra vsi v S. N. Dom.
Martina Hribar, tajnica
imajo v verskem boju zunanji vplivi poglavitno besedo.
Ako fašizem zmaga v Španija — what next? William Phi
Usoda Jugoslavije se piše v Španiji?
Toda ječa je šele strašna, kadar je v srcu hrepenenje; lepa je noč človeku, ki ve, da izide solnce.—Ivan Cankar.
* * *
Uspeh potrjuje človeka v dobrem, pa tudi v slabem,
in postane lahko vir sreče in nesreče.—Dr. F. Detel?..
* ♦ *
Vsaka izprememba pride prepozno. Človek čaka nanjo toliko časa, da izpije v tem pričakovanju vse, kar je v njej resnično dobrega.—Ivan Cankar.
Danes ni nobena tajnost več da sta Italija in Nemčija kumovali fašistični revolti v Španiji. Nedavno so bili odkriti dokazi, da so nemški naciji že več let vzdrževali v Španiji obširen tajen propagandni ustroj, ki je bil v najtesnejših stikah s špansko reakcijo in je z njo vred že dolgo pred izbruhom revolte delal naklepe, kdaj bi bil najbolj primeren moment za zadavljenje španske demokracije.
Nobena tajnost tudi ni, so Hitlerja in Musolinija pri tem vodili važni politični in ekonomski motivi. Prvič se hočeta polastiti naravnih zakladov španske zemlje, drugič sta prepričana, da bi s kontrolo nad Španijo prišla v posest strate-gičnih točk, ki bi jima dale oblast nad Sredozemskim morjem. Nadaljna posledica zmage fašizma v Španiji — in tn bi bila ena najvažnejših — bi bila, da bi se s tem Francijo, ki je zadnja velika demokratična sila na evropski celini, na treh straneh obdalo s fašističnim zidom,kar bi,pomenilo, da bi tudi Francija v bližnji bodočnosti podlegla fašistični kugi.
daje fevdalistično-klerikalna re akcija v Španiji sami, ki je potem, ko je poginila monarhija in je republika pod pritiskom ljudskih mas začela izvajati so-cijalne reforme, vrgla vse pomisleke k vetrovom ter se v nadi, da reši vsaj nekaj od svojih privilegijev, vrgla v naročje fašističnima gospodarjema v Rimu in Berlinu. Z drugimi besedami: Ko so španski veleposestniki, kapitalisti in cerkveni glavarji spoznali, da španskega ljudstva s^mi ne morejo več krotiti in izkoriščati, so ga prodali fašistični intenacijonali.
Silno gorje in uničenje, ki ga nesrečna Španija prenaša že nad leto dni, je direkten rezultat brezstidnega izdajstva, ki so ga izvršili nad njo njeni včerajšnji vladarji. Tak je patrijotizem črne in kapitalistične reakcije!
industrijo. V Jugoslaviji se nahajajo ogromne zaloge surovin, ki jih Nemčiji primanjkuje, da ne omenjamo žitnega bogastva ter živinorejskih proizvodov, kar vse bi bilo neobhodno potrebno za vzdrževanje nemške fašistične armade. Kdor pa si hoče utrditi svoje postojanke na Balkanu, mora imeti na obali Jadranskega morja oporo in izhodišče za svojo mornarico v Sredozemsko morje. Ključ do Balkana, kakor tudi do Sredozemskega morja pa je Slovenija in Slovenija bo prva, ki si jo bo skušal nemški fašizem na svojem imperijalističnem pohodu podvreči.
"Smer italijanskega fašizma je nemškemu prodiranju nasprotna. Italija se hoče polastiti slovenskih premogovnih rudnikov, prodreti hoče preko Julijskih Alp in Karavank čim više proti severu, da si čim bolj utrdi in zavaruje svojo severno mejo. Kajti kdor ima v oblasti Karavanke in Julijske Alpe, temu je odprta in zasigu-rana vsa pot po dolini Save na Balkan in še dalje proti Vzhodu.
Balkana na Vzhod. V bodoči imperijalistični vojni, ki jo pripravlja fašizem, si hoče Hitler zagotoviti neodvisnost tako gle-
de prehrane kakor tudi glede: J Simms7eden najboljlih ame-dobave zaloge surovin za vojno gkih poznavalcev evropske politike, je te dni poslal iz Prage poročilo, da Hitler edinole čaka ugodnega trenotka, da plane nad Češkoslovaško, katero | je nacijski tisk razbobnal kot i predstražo ruskega boljševizma v centralni Evropi. V takem slučaju bi Nemčija malo Av-l strijo pogoltnila mimogrede, i Koliko časa bi v takem slučaju vzdržala Jugoslavija, de-moralizirana in razdvojena kakor je danes po zaslugi njenih ničvrednih političnih voditeljev?
Ali se vzpričo vsega tega ne reče lahko, da se usoda Jugoslavije, in še prav posebno Slovenije, piše na bojiščih civilne vojne v Španiji.
"Napredek"
Oče je peljal sinčka v klavnico, da mu razkaže, kako tam koljejo in ubijajo živino. Baš tedaj je imel mesar na "vinti" težkega vola, da ga ubije. Vzel Je sekiro, jo strokovnjaško zavihtel ter treščil ž njo vola po S^' vi. Ta pa se je samo malo za" majal in grozovito zatulil.
"Očka, zakaj pa tako tuli ta vol?" je prašal radovedni sinko očeta.	,-i "I, zakaj? Zato, ker je vol * zato, ker ima zdaj zadnji "čenc mu je pojasnil očka.
Ženin je bil prvič povabljen n3, obed in je rekel: ^'Vsa čast kuharici! Tako dobro že davno nisem jedel."	§8 Mali Jurček (bodoči svak): "Mi tudi ne, kaj ne, očka?"
RUMUNIJA SNUJE TVORNICO ALUMINIJA
BUKAREŠTA, — Delniška družba Concordia namerava u-stanoviti tvornico aluminija z obratnim kapitalom 300 milijonov lejev. Ker je bila te dni v Dalmaciji otvorjena tvornica a-luminija, bo romunska tvornica
Urška: "No, ali si s svoji111 .
možem zadovoljna?"
Jerica: "Da, čita mi vsako & l jo Že v očeh in mi jo takoj izP1 fa! Toda moj očka jo poten1 plača."
"Snoči sem vas, gospodi^3' slišal peti."	,
"Ah, to je bila samo za to. bi ubila čas, gospod sosed! ^ "Tu ste si pa izbrali strasn orožje!"
druga največja tvornica te vr-To so glavni vzroki, radi ka- ste na Balkanu.
TRI LEPOTICE NA RAZSTAVI
Ključ do te situacije
Ampak fašistična internaci-jonala, ki je zadnji čas začela i paradirati pred svtovno javnostjo v znamenju politike "osi-šča Rim—Berlin", ni na delu samo v Španiji, temveč ima razprostrte svoje mreže povsod po Evropi, kjerkoli čuti, da se| ji obeta žetev, zlasti še tam, | kjer čuti, da je domača reakcija v skrajni sili pripravljena na ' prav tako kučij9, kakršno je napravila z njo reakcija v Španiji.In če je kaka dežela za fa-nam' šistično intenacijonalo še prav
ZA VSAK OKUS
Okusi so različni; krsta, ki se dopade enemu odjemalcu, ne zadovolji drugega. Radi tega imamo ml veliko izbiro krst in dru-jega pogrebniškega blaga v naši izložbi. Ne glede na modo ali materijal, tukaj lahko izbere vsak.
Isto je resnica tudi o vsej naši postrežbi. Pogrebi se dobijo po vsaki ceni, toda vsak je kompleten in vestno odpremljen. Mi imamo opremo za vsak pogreb.
LOUIS FERFOLIA
SLOVENSKI POGREBNIH
3515 EAST 81 St ST.	Michigan 7420
Dnevna in nočna postrežba.
Gospa Veri je bila sicer možna, toda skopa. Imela Je
službi vrtnarja, kateri pa
se Je'
kadar so bili gostje v hiši, Vre
fllO"
levil v lakaja. V ta namen je1
-i-, »i T ... xi	kateI
iaK
ral obleči kratke hlače, ka1 pa niso bile ne njegova. amP' hišna last.
Nekega večera, ko je bil s poln izbranih gostov, je lil glavo skozi vrata, re "Gospa, ali naj nocoj nosim s je, ali vaše hlače?"
ie
tir
Na sliki vidite tri sestre, ki nastopajo v Billy Rose gledali-šču v Aquacade na veliko - jezerski razstavi. To so le tri od 500 plesalk, plavalk in pevk, ki nastopijo v gledališču Aquaca-da. Med zvezdniki v gledališču sta Johnny Weismuller, znani filmski zvezdnik in plavač in Eleanor Holm Jarrett, ki je znana plavalka. Razstava traja do nedelje, 26. septembra.
"Kaj pa premišljuješ, -govorila Graparca svojega ^ ža, ki je sedel nepremično za
"O nič. Pravkar sem kakšen napis bom dal napra na tvoj nagrobni kamen. ^ Graparca, še popolnoma ? . va, je bila nekoliko uzau "Kaj boš premišljal, čisto stavno zapišeš: 2ena zgoraj pisanega."
"Zakaj pa je tvoja zena besna?"	. ^
"V moji pisalni mizi je ^ kup ljubezenskih piseB1' ^ pi-jih je bila pred desetimi 1® sala."	,
"To pa vendar ni vzroiK "O, pa še velik. Pisma niso bila niti odprta."
----1 iU0'
—	Dragi sosed, ali bi na
gli posoditi nocoj radio. 0.
-	Z veseljem. Kaj i«*1
ste? — Ne,
pač pa
bi
radi
W
el>
končno vsaj en večer l&e\ "Ali se vam moj go** ^ jz-dober? Posebno konec Jc vrsten, kaj ne?"
"Da, samo škoda, da J tako pozno!"
19, avgusta, 1937.
fiNAKOPRAVNOSill
STRAH £L
Fran Milčinski:
Rdeči Bili
Doktor Blaž je moj prijatelj in drugače fin zdravnik — najrajši zapiše kuhano vino, in ga jako Čislajo v boleznih.
Meni to pot ni zapisal kuhanega vina; rekel je, da ga je škoda. Rekel je, da zame to pot sPloh ni žavbe ali mazila, ampak da bom šel tja, kjer muh ni. Vse, kar Prijatelj Blaž ve o življenju Po smrti in o onem svetu, je to, da tam ni muh — v katekizmu Je sploh bolj slabo podkovan. . drugače pa je zlata duša in dejal, da stavi deset litrov zo-Per enega, da me bo vzel vrag, Preden potečeta dva tedna.
Odgovoril sem, da sprejmem stavo. Te stave mi ni kazalo izpustiti :ako jo dobim, sem si de-' dobra bo; ako jo pa izgubim, ne bo me bolela, ker bom mrtev, j3a si jo naj išče prijatelj Blaž lam- kjer muh ni. Toda mu tega n>sem povedal, seveda ne, le mi-Sel mi je bila taka.
Sicer pa sem spoštoval njego-6 str°kovnjaške besede in sem redil svoje posvetne zadeve, sestavil in spisal sem testament. Nimam nič. Toda sem ve-n čl°vek in ljubim red, ne bi aJ delal slabe figure in sploh ^testament se spodobi. Zato m ga napravil in sem ga na-Pravil tako, da dušo volim Bo-su-telo pa majki zemlji. Mislim ^ cisto brez procentov ne bo-
da b	Pa naj gospodje od
kjkarije ljubega Boga pritis-lj0J°,Za Procente in majko zem-°> kakor vedo in znajo; njiho-. Je skrb, za to so postavljeni n Plačani.
Postelje sem zbral svoj-lj ^Prej sem potolažil ljub-0 ženo; v dušo sem ji vlil
Okoli Ce- Na.
Bo sladkn
na v ' da se bodo vreme" dež^njcem zjasnila in da za
senJem solnce mora priti. Deci si , srce položil klavir in da Še s Vsak dan krtačili zobe. vj* v°bče izjavil, da "Popot'-™ Je, bratjp io naSo giVlibni'o)'
Iti"
Odprta'
e, je naše življenje" noč in dan so groba
,^ovedal sem, kje da leži ^ fotografija, če bi se po
>ikdo
Iftij V .	vyiniiii name, Ud OC1I1
tile,dolžan> in bi me iskal in
ž *e!eI videti- In sem vse kri-
^lagoslovil.
sem se vdal v božjo vo-Sojn cak°val sem smrtno ko-
HaV6m zraven čital novine. kar l'adibiks! Novine so prav-tekti. r^ele Priobčevati nov de-
^Rian r°man "Rdeči BilL" Ta Pet jG *'esnično ni kar tako. Na-
Po akor moj trebuh, kadar
"Divia divja viharjev sila. —
Wyiharjev sila": — t0 je
Veka vetlčno Povedano od člo-v tvU,1 leži takorekoč že na - pozna se mi,
da me je v zibelki poljubil pe-gaz.
Hakradibiks! — v tem romanu zagonetno izgine dama in tam, kjer je izginila, leži umorjen jako eleganten gospod, izpod njega se vije ozek curek temne krvi.
Vso preiskavo ima v rokah irski detektiv Bili, znan po ne-dosežnih rekordih v žvečenju gumija in divjih pogledih. Godi se stvar v Londonu. Dalje prihodnjič.
V sledečem listu je stalo: prvo, kar je storil Bili, da je bilo to, da je skoz okno zlezel na streho, s strehe v dimnik skoz dimnik je zdrsnil najprej v sobo. Ne na strehi sledu, ne v dimniku! Strastno je žvečil svoj gumi, divje so mu švigali pogledi. D. pr.
Hakradibiks!
Mislim, da hakradibiks ni kletvica in da ni greh niti ne, če hakradibiks reče človek, ki takorekoč leži na mrtvaškem odru.
Hakradibiks! S k 1 e nil sem svoje račune z nebom in z ljudmi, zrel sem za turobno "Vi-gred" in zrel sem za oni svet, da ga "počastim s svojo navzočnostjo," kakor novinarji pišejo o velikem županu, če je zvečer žejen in kam gre. Ampak ta roman bi le še rad užil do konca. •Kaj je z ono damo in kje je? In zakaj in kdo je umoril onega elegantnega gospoda z ozkim curkom temne krvi? Ali se bo posrečilo rdečemu Billu in bo vse to dognal in kako bo vse dognal, ko ni na strehi in v dimniku ne sledu kakega sledu?
Tako kmalu roman ne bo prijadral h kraju — preveč je stvar temna in zapletena, in se bojim: rdeči Bili bo moral še mesece in mesece žvečiti svoj gumi in vihteti divje poglede, preden bo prišel stvari do jedra. Jaz pa težko bolan, lahko med tem umrem — to bi mi bilo jako žal!
Rdečemu Billu se ne da očitati ničesar; on žveči svoj gumi vztrajno, neumorno in z zledno požrtvovalnostjo. Sledu pa le ni! In je zanj najhuje to, da vsi drugi več vedo nego baš rdeči Bill, in mu lastna žena daje migljaje in svete in sestriČha njene stare tete takisto in jih zajemata iz bogatega zaklada svojih sanj. Kaj če ni gumi pravi, ki ga žveči rdeči Bili, ali kali? Rdeči Bili divja — kaj ne bi! Še mačka bi dobila mlade v ta-
kem polažju. D. pr.
D. pr.
D. pr. 1.1, d. 1.1, d.
In je v romanu vse lepo zapisano in razloženo. In je v romanu podrobno popisano tudi poprejšnje življenje zagonetne dame in njene konduite in sploh. Pravičniku je smrt lahka. Toda sredi romana umreti bi mi bilo vendar težko — ne bi se mi zdelo prav in človekoljubno.
In zopet d. pr. in d. pr.
Potem pa nenadoma krene roman okoli vogala in zavzetim o-čem radovednega bralca se od-daleč pokaže luč in ta luč se širi brez rdečega Billa in njegovega gumija in divjih njegovih pogledov.
Hakradibiks! če bi zdajle kdo bil, ki bi rdečega Billa opozoril na ta roman — v tem romanu je že precej jasno razvozljana izginula dama in ozki curek temne krvi. Hakradibiks, roman se o-čitno bliža koncu, rdeči Bili pa obupno žveči gumi, divje gleda in brez uspeha čaka sledu.
Nisem mogel drugače — zbral sem po žepih zadnje pare, položil sem jih na žrtvenik in sem dal objaviti v Malih oglasih sledeči oklic:
RDEČI BILL! TEPEC KVATRNI!
Zakaj ne berete v novinah romana pod črto? V romanu je sled že razkrita!
Odkritosrčen prijatelj.
Prav pri zadnjem koncu — le šetri nadaljevanja so manjkala ali štiri — je rdeči Bili ujel stvar za frak in jo razkril. Zmagoslavno je izpljunil svoj gumi in je bil skrajni čas, da ga je.
Hakradibiks! Roman se je bil vlekel šest mesecev, sedmega
pol, preden je prišel tako daleč in smo se lahko oddahnili!
Prijatelj doktor Blaž je bil jako ogorčen, kaj da še delam' tukaj v dolini muh. Rekel je, da ne bi bil verjel, da bom tako neolikan in brezobziren in bom pu-til, da se odlični naš pevski zbor zastonj pripravlja na "Vigred."
Pa je res! Na smrt sem bil čisto pozabil, ko sem čital roman. Tako imeniten je bil ta roman, celo smrt je odnehala pred njim. O tem se bo še govorilo in razpravlalo v zdravniškem društvu in na univerzi.
Oprostil sem se prijatelju doktorju Blažu.
Seveda, popraviti se stvar ni več dala: to pot ni bilo nič z mrtvaškim odrom.
S stavo pa žalibog tudi nič.
Doktor Blaž ni tajil, da je stavo izgubil. Plačal je pa ni. Trdil je, da nisva stavila za vino, ampak le za litre. Ni ovire, je dejal, da na njegov račun izpijem*10 litrov vode. Sploh pa, je dejal, da je postal abstinent in se mu ne bi zdelo moralno kupovati mi vina.
Nič ne rečem abstinentom, vsa čast abstinentom, tudi abstinente je ljubi Bog ustvaril po svoji podobi, in je spoštovati sleherno prepričanje. Ali da bo postal abstinent iz gole umaza-nosti, da mu ni treba plačati deset litrov vina —ta je podobna le doktorju Blažu.
V.V/.VW/.VW.VAW.V.W
Oglašajte v —
"Enakopravnosti
•ii
VMWVWWJWWWWWVW
Naprodaj je
994—998 East 149 Street, od St. Clair Ave. — tri hiše za en-no družino vsaka, pet sob v vsaki, kot nove, vse izboljšave, lot 60x174. — Se prodajo skupno ali posamezno; cena $7100; — lahki plačilni pogoji; se lahko oddajo, da prinese najemnina $105. — Pokličite lastnika, — CHerry 1471. The Ross Realty and Development Company, 423 Euclid Ave.
V najem
Backw
ard
isfeSi
'J*' * * 1 e
I«tch£number of
Wilder, ?vh- Darn8' Loln<1« bobh?n majic.
V LlXC,ry r°und bob-
fSEQH
! ift^Gorshe
"End. 4245
Odda se štiri sobe za starejše ljudi. — Mr. Lev, 8917 Folsom Ave.
Proda se
Prav poceni se proda dump body truk. Poizve se pri A. Ko-rcšecu, 1063 Addison Rd.
AKO IZVESTE NOVICO,
ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično
HEnderson 5311-5312
Lahko sporočite tudi našim zastopnikom:
V St. Clair okrožju:
John Renko, 955 E. 76 St.
Za Collinwood, Nottingham, Noble:
John Stebla j, 390 E. 162 St.
Za Newburg in West Side:
John Peterka, 1121 E.68St.
KAKO BRAZILCI KAVO KUHAJO
Čeprav ti v Braziliji diši povsod in vse po kavi in bi človek mogoče mislil, da je radi večnega duha po kavi Brazilcem kava že zoprna, pa je narobe res, da. nikjer na svetu ne popijejo toliko kave kot v Braziliji. Veliko in majhno, bogato in revno, duševni in ročni delavci — vsi skoraj ves dan pijejo črno kavo skodelico za skodelico.
Brazilska "črna", ki mora biti jako močna — in predvsem — jako sladka — bi se zdela našim gospodinjam prav čudovita. — V Braziliji zmeljejo kavo srednje drobno in jo dajo nato v platneno vrečico, ki ima zgoraj meden obroček okrog odprtine in se s spodnjim delom obesi v vrč za kavo. Potem polijejo vrelo vodo na kavo, ki je v vrečici (skozi medeni obroček), nato pa odlijejo to prvo kavo, jo spet se-grejo in z njo še dvakrat, trikrat poparijo kavo v vrečici in kavo močno osladijo. Aroma in moč take kave sta baje čudoviti,
pravijo Brazilci, in se ne more primerjati z nobeno drugo kavo na svetu. V Braziliji je kava neznansko poceni in zato jo že morejo tako potratno kuhati, saj gre na ta način kave veliko več ko za našo turško.
Hiše naprodaj
Hiša za eno družino, 6 sob, kopalnica, furnez, v okrožju Bliss Rd. — Cena $3,200. $800 v goto-' vini.
Hiša za eno družino, 5 sob, kopalnica, garaža, blizu Euclid Beach. — Cena $3500.
MATT PETROVICH
253 EAST 151st ST. KEnmore 2641-J
ITALIJANSKO-MADŽAR-SKI GOSPODARSKI SPORAZUM
RIM. — V poslednjih dneh so se vršila med delegacijami italijanske in madžarske vlade intenzivna pogajanja za nov gospodarski sporazum. Snoči sta predsednika obeh delegacij podpisala protokol o doseženem sporazumu, po katerem bo Madžarska na osnovi rimskih protokolov dobavila Italiji v razdobju 1937 — 1938 večje množine žita. Poseben sporazum je bil dosežen tudi o tujskem prometu med obema državama.
TO SO "DŽABI'1 %]
NEW YORK, 18. avgusta. — Jimmy Walker, znani nekdanji župan mesta New Yorka, je prevzel te dni svoje novo delo, ki mu donaša $12,000 letne plače. Njegov oficielni naslov je: pomožni svetovalec transitne komisije. Zdaj mu je treba ostati v tej službi samo 30 dni, pa bo prejemal do smrti penzijo, ki bo znašala od $12.000 do $16,000 na leto ...	^
PRIPOROČILO
Cenjenemu občinstvu se priporočam, da kadar imate vaše čevlje za popraviti se oglasite pri meni. Delo je prvovrstno in cene zmerne.
JOE SERCELJ SHOE REPAIR 6214 St. Clair Ave.
August Kollander
6419 ST. CLAIE AVENUE v Slovenskem Nar. Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle.
Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke.
V predprodaji ima listke za Jezersko razstavo, EXPOSITION TICKETS ki stanejo na prostoru razstave $4.00 pri KOLLAN-DRU pa stanejo samo $2.50. Po-služite se te znižane cene.
LOUIS OBLAK
Trgovina s pohištvom .Pohištvo in vse potrebščin^, za dom 6612 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 2978
SLOVENSKO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO L02KA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podpredsednik Frank Nelc, tajnik John Znidaršič, 6617 Schaefer Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank Truden. Računski nadzorniki: John Sterle, Louis Koren, John Mlakar. Za sprejem novih članov so določeni vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako 4. soboto v mesecu v S. N. Domu, št. 4, staro poslopje. Plačuje $200.00 posmrtnine in $7.00 tedenske bolniške podpore. Asesment znaša $1.00 na mesec. Sprejema se nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in bolniško preiskavo.
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižjo.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312
Lancaster offers the visitor two glimpses of the early life of Wil-lium T. Sherman, one of the outstanding leaders of the Civil War He remains best known for his exploit "Marching Through Georgia" which gave birth to the song, recording the march of his army "from Atlanta to the sea." Sherman's march is commonly credited as the most powerful single influence toward ending t' war.
On East Main Street is the little home where Sherman was born,
Feb. 8, 1820 A few doors away is the home of the Ewing family where William was reared after his father's death.
Somerset, a short distance cast of Zanesville in the general vicinity of Lancaster, wa6 the home of another famous Civil War general, Phil Sheridan, whose famous S ride to rally his troops against Confederate attack has thrilled -chool boys for generations.
In nearby Zanesville is the .'" bridge crossing the MusUin-rum and TuscvaWM rivers in the , hucrt c." tlio c.'.y. It is said to be
the only bridge built on this unique design. Visitors near Zanesville usually take time to view the unusual sight.
Quickly accessible to Zanesville and Lancaster lie the beautiful and interesting formations of Ash Cave, Old Man's Cave, and the many caverns that make the section around Logan the objective of a host of Ohioans who find that their own state possesses spots which rank at the top in beauty and grandeur. Fifteen miles north of Lancaster is beautiful Buckeye Lake.
on LAKE ERIE
JUNE 12th to SEPT. 6th
i
Visit this beautiful peninsular resort which extends seven miles out into the cool waters of Lake Erie... Plan for a day, a week or your entire vacation... NEW FACILITIES /	NEW IMPROVEMENTS
*	BATHE 'on the "World's Finest Beach"
*	RIDE over the new scenic bridle path.
*	PLAY TENNIS on our fast courts.
*	DANCE in the new Cocktail Terrace.
*	THRILL to the many other new facilities, sports and amusements.
HOTEL BREAKERS AND BON AIR - COOL - COMFOR-TABLE-ALL OUTSIDE ROOMS AT MODERATE PRICES
Located on Ohio No. 2, U. S. 6, just 53 miles west of Cleveland.. .also accessible by rail, bus and interurban to Sandusky, Ohio, and by steamer from Cleveland, Ohio.
Mail this Coupon for further details
3EDAR POINT-ON-LAKE ERIE, SANDUSKY, OHIO.
Send, without obligation to me, your latest literature.
NAME.......................................
ADDRESS...................................

3TRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
19. avgusta,
M. Zevaco:
FAVSTA
ZGODOVINSKI ROMAN
Favsta je otožno zmajala z glavo.
"Kar sem storila, je pač premalo, da bi bilo vredno hvaležnosti; zato ne vprašujte po mojem imenu . . . Zgovorili smo se, pojdejo vsi trije v dvorec, ki sem jim ga bila naznačila, in tam počakajo noči. Spremila sem jih in sem jih spravila na varno. Pri slovesu mi je dejal vitez de Par-daillan: "Za Boga, gospa, recite vojvodi Angoulemskemu, naj se do noči nikamor ne gane ..."
"In kaj naj storim, ko se zno-či?" je napeto vprašal mladi mož. "Evo," je dejala Favsta. "Ko sem hotela oditi, me je prijel knez Farneški za roko in mi je naročil tole: Drevi o polnoči čakamo vojvodo in mojo hčer v cerkvi sv. Pavla. Nič naj ju ne skrbi. Vse je pripravljeno."
"V cerkvi Sv. Pavla!" je za-mrmral Karel ves omamljen od sreče. . .
"To so njegove lastne besede. Takrat so se mi zdele čudne, a zdaj jih razumem ..."
"Da!" je rekel Karel. "Vse je jasno . . . Drevi o polnoči bom z Violetto v cerkvi Sv. Pavla! . . .
Favsta je vstala.
"Opravila sem," je rekla s toplim glasom. "Želim vam vso srečo, ki jo zaslužite."
"Kako naj vam poplačam svoj dolg!" je zamrmral Karel.
"S tem, da me priporočite voj-vodinji Angoulemski v molitev"
To rekši je naglo krenila proti vratom.
Vojvoda Angoulemski jo je spremil do vnanjih vrat. Minuto nato je Favsta mirno jaha je izginila za ovinkom.
"Zdaj je samo še treba, da o-možim Violetto," je ponavljala sama pri sebi . ..
Ko se je Karel uveril, da je u-lica mirna, se je vrnil v dvorec. S srcem razbijajočim od radosti je stekel k Violetti in jo je prijel za roko:
"Drevi, dušica, se združiva na veke . . . Drevi o polnoči postaneš vojvodinja Angoulemska!"
XLI.
Violettina poroka
Bilo jev Favstinem dvorcu ob enajstih zvečer. Smrtna obsodba
rr:
mojstra Clauda in kardinala Farneškega je bila prečitana, stena je stala spet na svojem mestu in princesina roka, ki je pravkar dala prisotnim papeški blagoslov s tremi prsti, se je po-besila. Kardinali, škofje, plemiči, vsi so počasi odšli; le stražarji so nalik jeklenim kipom nepremično ostali na svojih mestih.
Favsta je počasi stopila s pre ■ stola in odšla v svojo preprosto spalnico, ki se ni prav nič ujemala z bogastvom ostalih prostorov. Te sobe še ni videlo tuje oko. Myrthis in Lea, Favstini strežnici, sta bili edini, ki sta smeli stopiti vanjo.
Čakali sta je že. Slekli sta ji sijajni papeški ornat in sta jo napravili v plemiško odelo, ki ga je že nosila tisti dan. Ko je bila oblečena, je krenila v elegantno sprejemnico, ki jo čitatelj pozna. Tam je sedel tuj človek, kakor bi čakal; uzrši Favsto, je naglo vstal in se je priklonil do pasu.
"Pristanete li na vse, o čemer sva nocoj govorila?" je vprašala Favsta.
"Pristanem, gospa", je odvrnil z glasom, ki je drhtel od u-panja in strahu.
"Pojdiva tedaj! ..." Skupaj sta odšla iz dvorca. Zunaj je čakala dvajsetorica konjenikov. Favsta je zajahala konja; ko so odrinili, je mignila prejšnjemu človeku, naj ostane pri njej. Jela sta se tiho raz-govarjati. S Favsto in njenim spremljevalcem na čelu je četa krenila proti ulici sv. Antona.
Tisti, ki je korakal ob Favstini levici, je bil gospod de Maure-vert.
Cerkev sv. Pavla je stala nedaleč od dvorca Marije Touche-tove. Vojvoda Angoulemski je v mislih hvalil prijatelja, da je izbral za poroko baš ta božji hram.
"Čas "je, angel moj," je rekel Violeti, ko je ura odbila enajst.
"Pojdiva, dragi gospod," je odgovorila mladenka.
Njeno obleka je bila še vedno bela halja, v kateri je zjutraj
prispela na Grevski trg. Toda Karel je vzel iz omare širok plašč, ki ga je nosila njegova mati, in ji je z njim ogrnil ramena. Prijel jo je za roko ter velel služabnikom, naj čuvajo dom, dokler se ne vrne z vojvo-dinjo Angoulemsko. Nato sta odšla.
Zunaj se je Violetta oklenila njegovega komolca. Stisnjena drug k drugemu, oba vsa drhteča, z očmi solznimi od vzhičenja, sta molče krenila proti cerkvi Sv. Pavla.
Ko sta stopila v božji hram, je ura pravkar bila pod dvanajstih.
Udarec za udarcem je zvonko jeknil v noč; nato se je spet zgrnila. na okolico tišina spečega mesta.
Na kratki poti iz Progarske u-Iice do cerkve Sv. Pavla je Karel opazil več senc, plazečih se ob zidovih; ker jih je imel za na vadne zlikovce, ki se jih odločen človek lahko otepe, se je zadovoljil s tem, da je vso to pot držal bodalo za ročnik. Violetta ni videla nikogar; oprta na komolec svojega dragega bi bila šla skozi jezero peklenščkov, ne da bi zbudili njeno pozornost.
Pred vrati cerkve se je Karel Ustavil in je pogledal okoli sebe, iščoč z očmi prijateljev, ki bi ga bili morali pričakovati. Nikogar ni bilo videti; pač pa je opazil, da so vrata samo priprta. Čakali so po tem takem v cerkvi.
"Stopiva noter!" je zamrmral drhte.
Vstopila sta. Dve sveči pred velikim oltarjem sta medlo razsvetljevali hram. Blizu kora je stala trojica ljudi, ki so govorili med seboj, kakor da čakajo nečesa.
"Evo jih!" je rekel Karel.
"Ali je moj oče med njimi?" je vprašala Violetta.
"Da, dušica, evo ... oh, glej svečenika, ki naju poroči! . . ."
Trepeta je sta se prižela drug k drugemu in obstala pri vratih v omotici načistejše sreče. Pred oltarjem se je bil res pojavil svečenik v ornatu, spremljan po dvojici strežnikov v koretljih.
"Pristopiva, dragi gospod," je dejala Violetta.
"Da, zakaj kmalu bo polnoči. Prišla je ura, ki naju združi na veke ..."
Počasi sta krenila proti ko-ru.
V tem pa se je začelo po cerkvi čudno gibanje. Iz vseh mračnih stranskih kapelic in temnih kotov so se prikazali možje, ki so jeli tiho stopati za dvojico. Kmalu je bilo teh neznancev do
trideset; zaviti v svoje plašče, z rokami na držajih mečev, so bili res podobni knežjemu - spremstvu, zbirajočemu se k tajni poroki svojega gospodarja.
Karel in Violetta sta mirno korakala naprej, z očmi uprtimi v trojico mož, ki so čakali na koru. Tedajci pa se je Karel zdrznil; njegove prepadene oči so se z osuplo grozo uprle v te ljudi, ki jih je imel za prijatelje • • •
Trojica neznancev je bila spustila plašče izpred lic . .'.In glej, to ni bil Pardaillan! To ni bil Farnese! To ni bil Claude! . . . Še trenutek in Karel je spoznal dva izmed njih; videl ju je bil že nekajkrat, posebno pa v mlinu Sv. Roka. Bila sta Maineville in Bussi-Leclerc! Tretji neznanec je imel krinko na obrazu . . .
Nehote je Karel" z levico objel Violetto, med tem ko je z desnico izdrl bodalo. Baš tedaj •je tudi mladenka pogledala trojico. Vzkrik, poln groze, je planil iz njenih ust, čeprav so stali možje resno in mirno in ni bilo videti, da bi imeli zle namene.
"Ne boj se ničesar, dušica," je naglo šepnil Karel.
"Ne bojim se," je dejala Violetta, stiskaje se k njemu.
Trenutek ali dva je vojvoda molče gledal te tri nepremične kije, ki so zrli nanj, ne da bi kdo izmed njih izpregovoril.
"Gospoda," je rekel nato z zamolklim glasom, "kaj delate tu-"
"Svetlost," je odvrnil Bussi-Leclere povsem mirno, "prišli smo na dvojno opravilo: na poroko ..."
"Na poroko!" je vzkliknil Karel, čuteč, kako mu mrzel znoj udarja izpod las. "Na kakšno poroko? . . . Čuvajte se, gospoda!"
Blazen gnev se ga je loteval.
"Na kakšno poroko?" je za-rohnel.
'Na kakšno neki?" se je oglasil Maineville. "Na poroko Viole-tte hčere kneza Farneškega."
Violetta, ki je medlela od groze, je tiho zaječala.
"Oh," je kriknil Karel, "to je brezumstvo! . . . Maineville, Le-clerc, kaj hočeta od mene? Po-slednjič vaju svarim: pazita se!
Iskal je prilike, da bi jih naskočil. Z levico je rahlo potiskal Violetto zase, izkušaje se osvoboditi njenega objema . . . Prav-karšnje lepe sanje so se izpre-menile v peklensko moro: Maineville in Busi-Leclerc namestu Pardaillana in kneza Farneškega!
"Svetlost," je izpregovoril Bussi-Leclerc mirno kakor prej,
;takoj vam povem, kaj delamo. Prišli smo na dvojno opravilo — na poroko, kakor sem vam že rekel, in če me ne bi bili zmotili, bi bil dodal: na aretacijo . . Svetlost, izvolite mi predati svoj meč: v imenu generalnega poročnika Svete Lige vas aretiram! Kaj hočete, prej ali slej pride vsak na red; in mimo tega je to revanša za vaše pokornosti v mlinu sv. Roka ..."
Violetta je pretresljivo zavpi-la. Karel se je zagrohotal in dvignil nevesto k sebi:
"Prvi, ki se me dotakne, je mrtev! Niti koraka bliže! Gorje tistemu, kdor se gane ..."
Pijanost obupa je podeseter-jala njegove moči; bled kakor smrt je divje metal krvave oči okoli sebe ter odstopal, stiskaje Violetto v naročju. Trojica se ni ganila, kakor da jih je res opla-šil njegov pogled. Že ga je obhajalo upanje, da se reši.
"Svetlost," je tedajci rekel Maineville, "vsak odpor bi bil jalov. Ozrite se in poglejte! . .
Karel se je srdito okrenil. — Strašna kletev mu je planila iz grla: od leve do desne je zeval pred njim širok polkrog golih mečev nalik čeljustim živih klešč, obraščenih z jeklenimi ostmi ... Še trenutek in klešče so se zaprle; Karel je bil obkoljen z vseh strani; . . .
"Prekletstvo!" je zavpil Karel Angoulemski!
Violetta, ki mu je ležala v naročju, se je zvila k njemu in ga je poljubila na usta, rekoč:
"Umriva skupaj, predragi moj ..."
Spustila se je na tla in je pograbila ženinovo bodalo. Karel, omamljen po tem skrajnem poljubu ljubezni in smrti, je naglo spustil oči okoli sebe. Cerkev je bila polna mraka. Maineville, Bussi-Leclerc in neznanec s krin ko na obrazu so stali ob znožju oltarja; svečenik, kakor da ne vidi strašnega prizora, je že začenjal obredne molitve; in vse o-koli vojvode in Violette se je o-žil jekleni krog . . . Vse to se je godilo z zloveščo tihoto. Toliko da je čul mladi vojvoda svoje lastno hropeče dihanje . . . Izdrl je meč. S strastno lju-
beznijo je potopil svoj pogled v Violettine zrenice in zamrmral:
"Umriva skupaj, ti sreča moja! .. . "
To rekši je udaril naravnost, držeč Violetto za roko, v brezumni nadi, da razbije železni kolobar in uide . . . Toda že se je spustila nanj desetorica rok, de-setorica. na Vialetto; z občutkom, kakor da mu trgajo meso iz živega telesa, je zagnal glasan, turoben krik, ki mu je odgovarjal vik obupane mladenke . . . Braneč se napadalcev, je zadajal z mečem strahovite sunke in kričal vmes kakor blazen:
"Čakaj me, duša! . . . Tvoj sem na vekomaj! . . . "
Meč se je zlomil; suval je z okrškom; vse okoli njega je brizgala kri, ljudje so padali mrtvi in ranjeni . . . Naposled so mu izvili orožje. Nekje, že daleč od sebe, je čul Violetto, ki je vpila na pomoč. Ves krvav in raztrgan je z zobmi in nohtmi nadaljeval obupni boj ... Še minuto in se je zgrudil na kolena; deset, petnajst jih je planilo nanj . . . Zvezanega so ga odne-
sli iz cerkve in so ga vrgli v ^ čijo, ki je takoj oddrdrala.
Ta kočija, zaprta z železni® rešetkami, je bila prava ječa ® kolesih. Karel je nepremično ležal v njej, ohromljen po tisti gonetni brezčutnosti, ki jo čas1" opažajo pri obsojencih. Njeg°;'ž glava ni bila več zmožna misli'1 življenje v njem je bilo zastalo.
Tri minute ni trajalo, da J6 kočija zdrdrala preko lesene? mostu; nato se je ustavila P temnim obokom.	.
Vojvoda Angoulemski je bl1 Bastilji.
V cerkvi Sv. Pavla se je tem odigraval nezaslišan
Ko so iztrgali Violetto iz novih rok, so jo vlekli k oltafl^ Maineville, Bussi-Leclerc ini" znanec s krinko so pristopil' njej. Le-ta je prijel omaguJ deklico za roko in je izpreg0 ril:
(Dalje prihodnjii) OGLAŠAJTE V ----
"ENAKOPRAVNOST
PENNY DRESS SALE
KUPITE ENO OBLEKO
|Q IN ZA ŠE EN CENT DOBITE ŠE ENO OBLEKO
AnzIovai,,s
6202 St. Clair Avenue
AVGUSTOVA RAZPRODAJ*
_ i _____________
Obiščite naši dve prodajalni za najbolj ugodne cene v vseh vrst pohištva za vaš dom!
Modernizirajte si vaš dom
SEDAJ!
KUPITE NA GRDINOV LAHKO PLAČLJIV NAČRT
10% do 40% znižano!

\
A. GRDINA &) SONS
6019 ST. CLAIR AVE. 15301 WATERLOO RD. HEnderson 2088	KEnmore 1235
ODPRTO ZVEČER, ZAPRTO V SREDO POPOLDNE Člani Cleveland Furniture Dealers Ass'n



FRANK in ANNA KOVACIC
4121 ST. CLAIR AVENUE
Vabimo prijatelje in znance, da nas obiščite v petek večer-Servirali bomo želvino ali turtle juho in pohane ribe V soboto serviramo pohane piščance Tudi godba bo prve vrste. Postregli bomo z dobrim pivom in vinom. Se priporočamo za obilen obisk.
Vsem Slovencem,
ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim od-raslim binovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
Grandsons
(VNUKI)
KATERO JE SPISAL
Louis Adamič
Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'DynarnttS
$ *
To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki.
Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50.
NAROČILA SPREJEMA
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO
23912353484823482348535323532353234853532348234823532348232323
23534853535323532353