Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. Štev. 105. v LioUljflDi, v sredo dne 11. mola 1921. Leto XLIX. »SLOVENEC« velja po pošti na vse strani Jugoslavije in v LJubljani: m oelo leto naprej. K 240*— sa pol leta „ .. * 120— 80-— sa četrt leta sa en mesec H • « n Z« lnosemstro celoletno K4lfV<> s Sobotna Izdaja: = Za oelo leto ..... K 40 — sa lnoiemstvo . . . „ 55 — Enostolpna petltvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka alt njo prostor) sa enkrat ... po K 8-—< poslana itd. .. po K B-— Pri večjem naročila popust. Najmanjši oglas 59/9 mm K15; Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka In dneva po praznika ob 5, nrl zjutraj. Uredništvo je v Kopitarjevi nltol štev. 6/IH. Rokopisi se ne vračajo; nelranktrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 ia naročnino ln št. 349 za oglase, avstr. in češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-liero, 7563. U boju za (Iz govora narodnega poslanca dr. Janka Šimraka v seji konstituante dne 20. aprila 1921.) Dr. Trumbič in Supilo za avtonomijo. Gospodje, dr. Ante Trumbič je gotovo avtoriteta. On je sodeloval v vseh fazah narodnega edinstva, Tolmačeč krfsko deklaracijo se izjavlja 1, 1917. v svojem članku »Nekoliko besed o krfski deklaraciji«, ki sem ga že enkrat navajal, bistro in jasno za avtonomijo, za hrvatski in ostale pokrajinske sabore s pravico zakonodaje. Trumbič pravi: »Toda misel ene edinstvene ustavotvorne skupščine za celo državo, ne znači, da morajo vsi državni posli ostati osredotočeni samo v enem zakonodajnem telesu in poverjeni samo eni izvršilni oblasti, Misel ene države ni zvezana z ziste-mora stroge centralizacije. Država more obstojati tudi v slučaju, da se puščajo kom-petenci osrednjega parlamenta in osrednje izvršilne oblasti samo posli zunanje politike in tisti posli iz notranje politike, ki so absolutno potrebni za obstoj in razvoj države kot enega celotnega organizma. Ti posli morejo biti naslednji: Vladar, zunanja politika in njeni predstavitelji v inozemstvu, carina, narodna bramba, denar in skupne finance, premet, v kolikor se nanaša na interese cele države, trgovina itd.« O Trumbičevem stališču piše član Jugoslovanske delegacije g. Franko Potoč-njak, ki je istotako sodeloval pri krfski deklaraciji, v svoji knjigi: »Iz emigracije« na strani 116 to-le: »Istega dne sem imel povod, da se ozrem na izvajanja g. Trumbi-oa. Govoril je bil o tem, kako se mora imeti obzir na gotove zgodovinske tvorbe in pravice, ki obstojajo kot rezultati zgodovinskega razvoja. Naglasi! je, kako mora hrvatski minister ostati kot posebno telo z državnimi in pokrajinskimi zakonodajnimi koonpetencami, ki ne bi spadale v skupne državne posle. To da bi se na njihovo zahtevo moralo dovoliti tudi drugim pokrajinam... G. Trumbič odvaja od tega (centralizma) in zahteva obstoj še drugih zakonodajnih teles .., Gospod Trumbič ni za en edinstveni parlament, za eno edinstveno zakonodajo ...« (Min. Pribičevič: Morda se g. Trumbiču vse to samo podtika.) . Nihče, gospodje, ne more tajiti, da je bili Supdlo močan jugoslovanski ideolog in politik. V svojem pismu, ki ga je 22. julija 1917 poslal g. Joči Jovanoviču, tedanjemu poslaniku v Londonu, se jasno izraža za avtonomijo, jasno našteva iste pokrajine kakor mi. On je za en centralni parlament, za eno centralno zakonodajo, ki mor svoje zakonodaje delegirati posameznim pokrajinam. Najmočnejši dokaz proti centralizmu. Gospodje, ne bom tu navajal izjave še drugih mož, Rečem samo to, da je največji in najmočnejši dokaz proti centralizmu — pa najsi tudi le-ta ne bi bil utopija in najsi bi se nam zdel najidealnejši in najlepši — to poltretje leto našega državnega življenja. Premotrite vse veje našega državnega življenja, premotrite našo upravo, naše finance in vse naše življenje in videli boste, da v njem ni reda, ni zakona, ni predpisov. Naša varnost je padla na ničlo. To najboljše vemo mi narodni poslanci, ki dobivamo dan za dnevom polno reklamacij iz posameznih pokrajin, iz katerih vidimo, da je v naši upravi nastala prava babilonska zmeda. Vendar sta dve stvari ostali pri nas pod vplivom centralizma celi, To je prvič kapitalizem, ki ni le ostal cel, ampak je še narastel in se organiziral, da tlači našega mladega kmeta in delavca še bolj. Ta kapitalizem se jc organiziral v Belgradu, v Zagrebu, Ljubljani in po vseh večjih mestih. Druga institucija, ki se je pod našim centralizmom organizirala, je žandarmeri-ja. Toda njena organizacija ne gre za tem, da se v deželi ohrani mir in red, Naša žan-darmerija je organizirana, da izvršuje različne obznane, Ako ste žc hoteli izdajati obznane, zakaj jih niste izdali tudi proti kapitalistom in ne samo proti kmetski stranki v Bosni in proti delavcem? Tri plemena, trije živi organizmi. Govornik navaja nadalje izjave in dokaze proti centralizmu: spomenico slovenskih inteligentnih delavcev, Beninovo in Rojčevo brošuro, nato pa nadaljuje: Naš narod sestoji iz treh plemen. Ta tri plemena so organska bitja, ki žive po biološkem zakonu in je razumljivo ,da ta tri plemena prihajajo medseboj v nasprotje. Gotovo je, da bo med njimi tudi kasneje prihajalo do trenja radi posebnih indivi- dualnosti vsakterega teh treh plemen, dokler ne pride do popolnega niveliranja. Dokler ne pride do pravega jugoslovanstva, bodo ta tri plemena od časa do časa izgubljala medsebojno ravnotežje in eno p'leme bo skušalo nad drugim dobiti prevlast. To je dejstvo in vi tega dejstva, pa bodite še taki Jugoslovani, ne morete pobiti. (Ugovori v središču, ploskanje na desnici.) Vi ste tako veliki Jugoslovani, da ste se v ustavnem odboru jugoslovanstvu odrekli. (Oporekanje.) Sliiiftiifi prati centralizmu. Na Kranjskem so nam doslej znani izidi volitev v 235 občinah. SLS je dobila absolutno večino v 155 občinah, v 31 ob- ] činah pa ima deloma relativno večino, deloma pa je enaka z vsemi nasprotniki. Potemtakem je doslej na Kranjskem v rokah SLS dve tretjini občin. Neznani so nam še izidi iz 47 občin. §iiai@n uspeft SLS w Žužem- ŽuŽemberk, 10 maja. Oddanih glasov 658, SKS 158 (6), stranka »Proč z mogotci 29 (1), SLS v Hinjah 238 (9), SLS v Šmihelu 28 (1), SLS 205 (7), torej SLS 17, nasprotniki 7. OKRAJ ČERNOMELJ- Vinica. Vseh 24 odbornikov SLS. Kot. SLS 44 glasov (11 odb.), združena kmetska napredna stranka (JDS in SKS) 28 glasov (5 odb). Petrova vas. SLS 47 (8), SKS 17 (2). Radovica. SLS 46 (7), SKS 55 (9). OKRAJ KAMNIK. Vir. Samo lista SLS (16 odb.) brez volitve. Kaplja vas. SLS 10 odb. (brez volitev.) Klanec. SLS 10 odbornikov (brez voli te v\v). Križ. SLS 10 odbornikov (brez volitve). Mlaka. Lista SLS 10 odbornikov (brez volitev). Motnik. SLS 10 odb. (brez volitev). Nasoviče. Lista SLS 10 odbornikov. Suhadole. Lista SLS 10 odbornikov. Tunjice. Lista SLS 10 odbornikov. Dolsko. SLS 81 (81, Kmetska delavska zveza 61 (6), SKS 13 (2). Krtina. Volivcev 102. Oddanih glasov 79. SLS 36 glasov (7 odb.), gospodarska stranka 43 glasov (9 odb.). Prevojc, SLS 54 glasov (11 odb.), SKS 26 glasov (5 odb.). Moravče. SLS 206 (10 odb.). SKS 183 (6 odbornikov). OKRAJ KOČEVJE. Banja Loka, Lista SLS 16 odb, Fara, SLS 16 odb. Dane, SLS 10 odb. Gora. SLS 10 odb. Velike Poljane SLS 5 odb., SKS 5 odb. OKRAJ KRANJ. Železniki, Kompromisna lista: SLS 8 odb,, nasprotniki 8 odb. Preddvor, Lista SLS 24 odbornikov. Hrastje. Lista SLS 10 odbornikov. Križe. Lista SLS 16 odbornikov, Križe. Lista SLS 16 odbornikov, med njimi 6 nasprotnikov. Sv. Katarina. Dve listi SLS 16 odbornikov. Kovor. SLS (a) 5 odbornikov, SLS (b) 5 odbornikov, JSDS 6 odbornikov. Sv. Ana. Popravljamo izid v toliko, da je socialistična r i i lc po imenu, odbornikov pa je m? jenimi 8 pristašev SLS, kar bodo z j :javo potrdili, ŠKO. 240, volilo 161, SLS (6 odb.), JDS 59 (šest Injih volitev napredo-KS pa nazadovala za Bučka. V 45 (4 odb.), S odb.) SLS je vala za 3 gla: 63 glasov. Kostanjevi SLS 270 (16 c dem. 47 (3). livcev 617, volilo 415, !KS 98 (5 odb.), soc. Sv. Križ pri Svibnjem. SLS vseh 16 odbornikov. Trcbeljno, 9. maja. Oddanih 397 glasov. Od teh je dobila SKS 126 (10 odbornikov), SLS 145 (12 odbornikov), in neodvisna gospodarska stranka 26 (2 odbornika) (SKS in neodvisna gospodarska stranka sta imeli skupno listo.) Škocjan. 9. maja. Oddanih glasov 297. Od teh sta dobili ŠKS 233 glasov (19 odbornikov), SLS 64 glasov (5 odbornikov). OKRAJ NOVO MESTO. Smuka. SLS 8 odb.; Kočevarji 8. Šmarjeta. SLS 173 (11), SKS 197 (13). SLS je od volitev v konstituanto napredovala za 6 glasov, SKS pa nazadovala za 18 glasov. OKRAJ RADOVLJICA. Ovsiše-Podnart. Združene stranke 94 glasov, stranka malih posestnikov 86 glasov. Med izvoljenimi je 10 odbornikov SLS, 6 jih pripada drugim strankam. OKRAJ CELJE. Celjska okolica. SLS 316 glasov (10 odbornikov), JSDS 429 (14), NSS 85 (3), Gospodarska skupina (JDS, SKS) 173 glasov (5 odb.). Frankolovo. SLS 95 glasov (7 odb,), SKS 111 glasov (9 odb.). Žalec, SLS 72 glasov (5 odb.), SKS 80 glasov (5 odb.), JSDS 46 glasov (3 odb.), JDS pod imenom Splošna gospodarska skupina 41 glasov (3 odb.). Petrovče, SLS 110 glasov (7 odb.), JSDS 172 glasov (11 odb.), SKS 88 glasov (6 odb.). Sv. Peter v Sav. dolini, SLS 144 glasov (10 odb.), narodna kmečka delavska stranka (vsi nasprotniki) 87 glasov (6 odb.). Luče. SLS 16 odbornikov. Solčava, SLS 16 odbornikov. Bočna. SLS 15 odb., SKS 2, JSDS 6, neopredeljen 1. Roginska Gorca, SLS 16 odbornikov. Št, Jurij ob juž, žel. (trg), SLS 64 glasov (8 odb.), napredna gospodarska stranka 64 glasov (8 odb.). Št, Martin v Rožni dolini. SLS 155 glasov (11 odb.), SKS 71 glasov (5 odb.). Teharje. SLS 124 glasov (10 odb.), JSDS 118 glasov (10 odb.), SKS, NSS, JDS 48 glasov (4 odb.). Sv. Lovrenc nad Frožmom, SLS 120 glasov (11 odb.), NSS in mali kmetje 54 glasov (5 odb.). Dobrna. SLS 219 glasov (14 odb.), SKS 40 glasov (2 odb.). Velika Pirešica. SLS 228 glasov (18 odb.), SKS 81 glasov (6 odb.). Sv. Pavel pri Preboldu. SLS 86 glasov (6 odb.), JSDS 109 glasov (8 odb.), SKS 77 glasov (6 odb.). Školja vas. SLS 135 (7), SKS 113 (5), soc. dem. 256 (12). Vojnik. Lista Združenih slov, straak 16 odbornikov. Višnja vas. SLS 16 odbornikov. Ootovlje. Združene gospodarske stranke 16 odbornikov. Št. Jurij (okolica). SLS_283 (13), SKS in delavne volivne liste 225 (11). Knlohje. SKS 16 odbornikov. Petrovče. SLS 110 (7), SKS 88 (6), JSDS 172X11). Slivnica pri Celju. SLS b, SKS 10 odbornikov. OKRAJ BREŽICE. Koprivnica. Lista SKS 10 odbornikov- Anze. Samo lista SLS 10 odb. Senovo. Ena lista (SLS 9, SKS 7 odbornikov). Stolovnik. Ena lista SLS 10 odbornikov. Sv. Vid. SLS 57 glasov (12 odbornikov), SKS 17 glasov (4 odb). OKRAJ BREŽICE. Planinska vas. SLS 10 odbornikov. Loke. SLS 6, SKS 4 odb. Št. Vid pri Planini. SLS 12, SKS 4 odb. Ponikva, Lista »Združeni kmetje« 17 odb. (SLS 9, SKS 8), JSDS 7 odbornikov. Pleterje. Kompromisna lista: SLS 13, SKS 3 odbornike. OKRAJ KONJICE. Žreče. Kompromisna lista: SLS 12 odbornikov, JDS 1, JSDS 1, neopredeljena 2 odbornika. Žiče. SLS 11 odb., SKS 2, neodločni 3 odb. Zbelovo. SLS 16 odb. Loče, SKS 6 odb., navodno-gospodar-ska skupina 10 (8 SLS, 2 izvenstrankar-ska). Grušovje. SLS 16 odb. Vrhpolje. SLS 16 odb. OKRAJ SLOVENJGRADEC. Otiški vrh. SLS 16 odbornikov. Št, Janž pri Spod. Dravogradu. SLS 16 odbornikov. »Šolske zgradbe in šolski prostori se smejo tudi vporabliati za poučna predavanja na polju umstvene ali gospodarske prosvete, ako vodi ta predavanja učitelj« (podčrtal dopisnik!), pravi § 2 naredbe deželne vlade št, 116, ki so jo podpisali sledeči, po milosti ostankov in centralistične bankokracije na vladi sedeči demokratje: dr. Baltič, Ribnikar in dr. Ravnihar. Kaj se to pravi? To se pravi z drugo besedo: Ti, slovensko ljudstvo, ki si s svojimi žulji zidalo šolska poslopja in mislilo pri tem, da bodo tvoji otroci obiskovali šolo zato, d . se bodo vzgojevali v nravno-verskem duhu, si zidalo v potu svojega obraza domove za svobodomiselna društva, ki jim načeluje učitelj, nisi pa zidalo tega poslopja za to, da bi smelo v teh prostorih izobraževati v svojem duhu, tudi se ne boš smelo v teh prostorih posvetovat! o političnih zadevah, kajti — mimogrede povedano — tudi to prepoveduje omenjena naredba. Ni še dovolj, da svobodomiselno uči-teljstvo, ta odtrgana veja od narodovega debla, kvari otroke, fante in dekleta, s svojim »prosvetnim« delom v šoli in izven šole ter ubija s svojim nastopom po deželi vero v državno pravičnost centralistične vlade, ki to »prosvetno« delo podpira. (Vzemimo samo silučaj, kako se je vedlo svobodomiselno učiteljtsvo v Prekmurju,!) Zdaj bo moralo naše ljudstvo mirno gledati tudi to, da bodo smela svobodomiselna društva nemoteno poslovati v šolskih prostorih in zastrupljcvati naše ljudstvo pod streho, ki jo je zidal naš narod res izobrazbi, a jc bil pri tem od policajdc-mokratov bridko ukanjen, dočim bo moralo naše društvo tam, kjer ni našega učitelja, zborovati pod kozolcem, kakor do sedaj. Saj bi nič ne rekli, če bi imeli demokratje na deželi res takoi večino, da bi moralo naše ljudstvo že vsled večine molčati, toda sedmim odstotkom policajdemokratskih glasov ni naše ljudstvo zidalo domov! Če hočejo imeti po-licajdcmokratje, ta sol Jugoslavije, svoje domove, naj jih zidajo, kakor so jih zidala naša društva po deželi. Svobodomiselnim, društvom naše krščansko ljudstvo ne bo dajalo strehe in ne bo na noben način dovolilo, da se na tak način skrunijo prostori ki so posvečeni versko-nravni vzgoji. Že sedaj sc naše ljudstvo boji razširjenja ljudske šole, ne toliko vsled denarnih žrtev, ki bi s tem nastale, pač pa, ker se boji, da pride z novim razredom v občino tudi nov svobodomiseln hujskač in izzivač, ki s prezirom zre na naše delavno ljudstvo, dočim sam po milosti Gangla in novega »prosvetnega« preroka dr. Skabcrne-t^popoldftc pa dppolda« pohaja in tira za demokrate, ker je na šoli uveden poldnevni pouk. Gospoda dvorna svetnika, ki nista po lastnih zaslugah prilezla v ta činovni razred, pač pa po milosti demokratske vlade, ravno radi tega, ker sta lezla, naj si bosta v svesti, da naše ljudstvo ne bo pustilo tega napada neodbitega. Kakor bo naša stranka vestno in natančno zasledovala s kruto neizprosnostjo vso korupcijo, ki se sedaj vrši pri višjem šolskem svetu z dopusti, s podeljevanjem mest in preganjanjem našega učiteljstva, tako bo naše ljudstvo vse hlapce Pribiče-vičevega centralizma pognalo z mokro cunjo, ko bodo hoteli širiti in oznanjevati s svejim centralističnim poganjaštvom »pro-sv elo« Gangla in Skaberneta. Naše ljudstvo je trpelo za svojo narodno šolo že v tistih časih, ko sta se imenovana gospoda še lovila za avstrijskimi odlikovanji, še v tistih časih, ko sta ta dva gospoda tudi pri avstrijski vladi »lezla«, zato bo branilo svojo versko-nravno in narodno šolo tudi, ko jo izkušata skruniti ta dva hlapca centralistične gonje, ta dva h apca Luke Jelenca. Žalostno je, da se ta dva gospoda ne za^ecicta, kako tragično žalostno vlogo igrata ko odrekata pravice do šole ljudstvu, ki je šolske prostore zidalo. Ako pa mislijo policajdemokratje, da bo naše šolstvo vladal Luka Jelene ali pa nekdanji veliki avstrijski patrijot Jaka Dimnik, jim odločno povemo, da se bo naše ljudstvo zbralo ter bo svobodomiselnemu učitelj-stvu ter strahovladi Luke in Jakca stvar odločne cbrazložilo. Že ti dosedanji pojavi na šolskem po-ltu v Sloveniji naj bodo našim somišljenikom po deželi vedno pred očmi. Ako imamo svoje občine, bomo imeli svoje krajne šolske sve-t e. In če mora ljudstvo za svoje šole nositi težka bremena, hoče in bo hotelo imeti tudi besedo pri razpolaganju s šolskimi prostori in pri ureditvi šole same. Ali ni smešno in krivično, da je učitelj v nekaterih gorskih krajih prodrl s predlogom za razširjenje ljudske šole, dasi v poslopju ni dovolj prostora. Vsled tega — samo en primer — je Gangl ali kdo uvedel pouk tako, da se uči en razred samo dopoldne, drugi popoldne, kakor se je prei, ko je bila še enorazrednica. Učitelj je seveda sedaj pol dneva prost, lahko agitira za stranko, otroci pa morajo zjutraj že ob sedmih v šolo in pridejo pozno popoldne domov, ali pa morajo takoj opoldne v šolo in pridejo šele pozno v noč po slabih potih domov. Ni šlo tu ne Ganglu in ne dotične-mu učitelju in ne Skabernetu in nobenemu drugemu za napredek šole, temveč, tu je šlo učitelju za komodnost in novo korito, policajdemokratom za agitatorja, Ganglu in Skabernetu za novo učiteljsko korito. Kajti učitelj se je takoj poročil z učiteljico ter sedaj oba zvesto delata zgago med ta-mosnjim prebivalstvom in agitirata za po-licajdemokrate. Tako izgleda napredek šolstva v načrtu svobodomiselnega učiteljstva, ako se ta napredek po bliže in v pravi luči ogleda. In ta slučaj ni osamljen, imamo v zalogi še druge, in bomo ob svojem času tudi te servirali. In k vsemu temu naj bi naše ljudstvo molčalo? Vernega našega učitelja, tudi zmernega nasprotnika, bo naše ljudstvo spoštovalo in mu šlo na roko, zavedajoč se važne njegove naloge, ki jo vrši. Hlapce in lakaje pa naše ljudstvo dobro pozna in ve dobro ceniti vse njihovo »prosvetno« delo, PolItICne novice. -j- Izidi občinskih volitev so (Vmo-kratsko časopisje spravili v veliko zadrego. Popolnoma je moralo obmolkniti s svojimi trditvami pred volitvami, da so aaša poročila napačna in da bo SLS »strta«. Številke potrjujejo, da je naše časopisje prečalo resnično. Nekaj časa je »resnicoljubno« liberalno časopisje šarilo še e prazno samotolažbo, da SLS sedaj ni več gospodarica v vseh tistih občinah, katere so bile »nekdaj« njena politična posest, Seveda je pri tem zamolčalo dejstvo, da so sc zadnje občinske volitve izvršile na popolnoma drugi podlagi kakor nekdaj, na podlagi splošne volivne pravice in so za presojo sedanjih občinskih volitev mero-dajne kot edino merilo samo volitve v konstituanto. »Jutro« pa skuša utis občinskih volitev zmanjšati tudi s pripombami kakor v poročilu o volivnem rezultatu v Dvoru, kjer pravi: »pri volitvah v konstituanto so dobili klerikalci še 231 glasov.« Pri tem pa zamolči, da ste tedaj volile v Dvoru dve občini, Dvor in Ajdovec in je v obeh teh občinah skupaj dobila SLS 231 glasov. Tudi »resnicoljubno« poročanje, kaj ne da? -f Gluhi in mutasti kandidatje SKS. Kako so ponekod sestavljali samostojni kandidatne liste, da so jih mogli skrpucati, dokazuje njihova kandidatna lista v Ratečah na Gorenjskem. Kandidat-namestnik pod tek. št. 14 je popolnoma gluh. Kandidat-namestnik pod tek. št, 6 pa ni samo gluh, ampak tudi mutast. Samostojneži so bili v taki stiski, da so iskali kandidate v osebah, ki 80 za občinske odbornike vsled svoje vsega obžalovanja vredne fizične pomanjkljivosti nesposobni. Ugotovljeno je tudi, da je podpis Janeza Branca po-tvorjen, kar priča Janez Brane sam. Ravnotako je potvorjen podpis kandidata namestnika pod št. 5. Sluti se pa, da je še več drugih podpisov ponarejenih. Vsled tega je bil proti listi SKS vložen protest. 4- Volitev župana v Ptuju razveljavljena. Volitev ptujskega župana socialnega demokrata Lozinška je razveljavljena. Nove volitve se bodo vršile v najkrajšem času. Pri celi zadevi je pa najzanimivejše to, da oč.itajo demokratje in narodni socialci drug drugemu narodno izdajstvo, ker je bil izvoljen za župana socialist-nemškutar Lozinšek. »Jugoslavija« poroča k tej zadevi: »Dejstvo je, da je bilo zagotovljeno, da bo v Ptuju, Mariboru in Celju narodni socialist župan. Specielno v Ptuju so socialni demokratje celo ponudili narodnim socialistom župansko mesto ter obljubljali in se zavezali zanj glasovati, a to so z intrigami preprečili tisti »narodnjaki«, ki danes kričijo o nečuvenem narodnem škandalu.« Zato so narodni socialisti pri volitvi župana oddali bele listke in posledica je bila izvolitev Lozinška za župana. + Uničujoča kritika g. Protica o vladnem ustavnem načrtu. G. Stojan Protič je na ugovore »Samouprave« in »Trgovinskega Glasnika« proti izvajanjem dr. Trum-biča v konstituanti objavil v belgrajski »Tribuni« uničujočo kritiko o vladnem ustavnem načrtu. 0 členu 13 in 138, ki vsebujeta določbe o časopisju, pravi, da enake določbe (namreč reakcionarne) nima nobena ustava v Evropi in noben zakon. Ravno takšna je določba čl. 94 o uredbah z zakonsko močjo, s katero se zakonodajna oblast prenese od parlamenta na vlado in uvaja namesto režima zakonov režim uka- j zov in obznan. Ko tako primerno oceni po- ' samezne člene ustave, dodaje to-le sodbo: Mislim, da se ne varam, če rečem, da ni mo niti enega člana opozicije, ki bi odobril te določbe predloženega ustavnega načrta i ali za nje glasoval, ampak da je tudi dobra polovica vladne večine v duši proti njim. Zgoraj omenjene določbe vsebujejo pa tudi nevarnost najresnejšega značaja, ker so formalen napa dna državni kredit na znotraj in na zunaj. Tam, kjer se uvaja z ustavo policijski režim za časopisje, kjer se uvaja režim ukazov in obznan namesto režima zakonov; tam, kjer se uvaja režim, s katerim se državljanske pravice in svobode en bloc odpravljajo; tam, kjer se briše parlamentarna kontrola nad državnimi financami in odpirajo v njih vrata za nered — tam ne more biti resnega govora o drž, kreditu! — Gg. dr. Baltič, dr. Ravnihar, in Ribnikar bodo g. Protica po tej kritiki gotovo proglasili za državi nevarnega človeka in predlagali, da se tudi v Srbiji uvede obznana za Slovenijo, da se g. stvarnemu kritiku Protiču zamaše usta, v škodo države in na korist policajdemokratske stranke. -j- Povsod enake metode liberalizma. »Jutro« v polemiki z »Jugoslavijo« citira »Češke Slovo«, ki piše: »Papeški klerikalizem je še danes naš sovražnik in naša nevarnost. Cilj njegove politike v Srednji Evropi je obnovitev tronov »z božjo milostjo« itd.To je stara metoda vseh najre-akcionarnejših političnih struj v Evropi, da skušajo svojo reakcijo pokriti z natolcevanji proti sv. stolici. Tako so razni listi »Jutrove« baže skušali spravljati povratek razkralja Karla IV. na Ogrsko v zvezo s »tajnim sporazumom z Vatikanom« s splošnim natolcevanjem, namigavanjem, kakor: »V gotovih krogih se ne dvomi, da je« itd. »Osservatore Romano« z dne 2. aprila nasproti tem pravljicam konstatira, da je o Karlovem pohodu izvedel Vatikan šele po izvršenem dogodku in sicer šele po informacijah, ki jih je dobil od dunajske nunciature. -f Proti vladnemu ustavnemu načrtu in za žensko volivno pravico. V nedeljo, 8. t. m., se je vršila v Belgradu javna skupščina, ki jo je sklical glavni ženski savez. Skupščina je bila zelo dobro obiskana. Vse govornice so najostreje nastopile proti vladnemu ustavnemu načrtu in zahtevale, da se da ženskam aktivna in pasivna vo-livna pravica in so bile tudi sprejete tozadevne resolucije. -j- Politika »Obznane« na Hrvatskem. Belgrajski listi poročajo: V tukajšnjih krogih se trdi, da je centralna vlada sklenila, podvzeti najenergičnejše mere proti vsem protidržavnim elementom na Hrvatskem. Banu Tomljenoviču so bile te dni dane tozadevne direktive. Vsi zagrebški občinski odborniki, ki so na zadnji seji govorili proti državi, (t, j, proti Sv. Pribiče-viču), bodo postavljeni pred sodišče. Ra-dičev zbor, ki je bil sklican za 16. maja, je prepovedan. Te dni bo tudi rešeno vprašanje o mandatih poslancev Radičeve stranke in bodo najbrž uničeni, -j-Pribičevič in Radič. »Hrvat« poroča: Pred par dnevi je minister Pribičevič z banom Tomljenovičem napovedal »skupščino« v Glini, Na tej skupščini 'je bilo največ 80 do 100 ljudi. Ob istem času, ko sta minister in ban vodila svojo skupščino, pa jo imel Radič v 2 km oddaljenem Vidušev-cu javen shod, na katerem je bilo 10.000 ljudi. Skupščina je bila tako vzorna in disciplinirana, da ni reagirala na izzivanja plačanih agitatorjev. + Proti kulturnemu boju. Bosanski katoličani iz vseh bosanskih župnij so poslali predsedništvu konstituante sledeči protest: »Najodločneje protestiramo proti prepovedi dijaških Marijinih kongregacij v Herceg-Bosni, proti ukinjenju veronauka v višjih razredih srednjih šol in odpravi konfesionalnih šol v Vojvodini, proti na-redbi o šolski vzgoji v sokolskem duhu, proti nameri potom ustave uvesti šolsko vzgojo brez vere ter proti kancelparagrafu in vsemu drugemu, s čemer se žali naše versko čuvstvo. Zahtevamo popolno spoštovanje svobode katoliške vere v državi.« + Policaj-demokratska strahovlada v Vojvodini. Vsi listi iz Vojvodine se obširno bavijo z dogodkom, ki je precej sličen onemu iz Cirkvenice, o katerem smo v našem listu poročali. Stvar je sledeča: Finančni minister je pred kakim mesecem imenoval za upravitelja državnega neleposestva v Fohercseglaku v Baranji nekega Sokiča, demokratskega protežiranca. V centralnem uradu tega veleposestva sta bili nastavljeni kot uradnici dve mladi gospodični, obe sestri, ki sta brez očeta in matere in s svojo plačo vzdrževali še svojo staro mater. Temu Sokiču je ena teh gospod ičen zelo dopadla in skušal se ji je na vsak način približati. Kei svojega namena ni mogel doseči, se je poslužil svojega položaja in dal obe pestri aretirati in zapreti vsako v posebno sobo v svojem stanovanju. Ponoči je potem šel v sobo gospodične F. in navalil na njo. Gospodična R., ki je slišala obupno kričanje svoje sestre, je skočila skozi okno iz prvega nadstropja in priklicala ljudi, ki jim je uspelo rešiti gospodično F. pred podivjanostjo tega dičnega demokratskega patriota Somborsko sodišče, ki mu je bila stvar naznanjena, je poslalo preiskovalnega sodnika, da zadevo preišče. Upravitelj pa se mu je uprl in ga še opsoval. Sodnik ga je dal vsledtega aretirati. — Dogodek jasno kaže, kake ljudi spravljajo demokratski državotvorci na odgovorna mesta in bi ga moral vsak poštenjak obsoditi. Belgrajsko časopisje pa zahteva, da finančni minister takoj odredi, da se njegov uradnik spusti na prosto, pa bil on kriv ali ne. Neko centralistično-demokratsko (!) glasilo pa piše dobesedno: »Pa recimo, da je g. Sokič tudi izvršil kako kaznjivo dejanje in razžalil sodnika, on je srbski državljan in njega se more soditi samo po srbskih zakonih v Belgradu.« — Kako bosta to pisanje svojih srbskih somišljenikov imenovala »Jutro« in »SJov. Narod«, ki sta vedno polna poročil o protiriržavni gonji po Sloveniji? + Volitve v Rusiji. (Od našega inozemskega poročevalca.) Pariz, 7, maja. Iz Revala poročajo, da so se v Rusiji izvršile volitve v sovjete. Izvoljenih je 1860 sovjetskih poslancev (»deputatov«). Od teh je 1400 komunistov, 363 antikomuni-stov, 39 pristašev drugih nevtralnih strank. To so bile prve splošne volitve v sovjetski Rusiji, ker so se dozdaj volitve v razne lokalne in centralne sovjete vršile od slučaja do slučaja in različno. Volitve so se vršile pod najhujšim terorom iu njihov izid ni izraz resničnega političnega stanja v Rusiji, -j- Med Italijo in Rusijo se je po dolgih pogajanjih s sovjetsko trgovinsko delegacijo sklenil sporazum, glasom katerega v kratkem odplove v Odeso več italijanskih parnikov, ki bodo tam naložili žito, ki se transportira v Trst. Primorske Rokice« Cerkvena politika v Primorju. Glede poreškega škofa Pederzollija, ki prilično že dolgo zavzema to stolico, se dosedaj niso čule posebne pritožbe in je sploh slovel kot objektiven in dobrohoten dušni pastir v narodnem pogledu. Kar se tiče tržaškega škofa Bartolomasija, so nam ga ravno merodajni vodivni krogi v Primorju do zadnjega časa slikali kot moža, ki se prizadeva biti v danih razmerah Slovanom pravičen. V zadnjem času pa se zdi, da se škofa data preveč voditi od svojih italijanskih svetovavcev in da nimata potrebnega poguma, da branita svoj živelj pred fašistovsko politiko. Tako smo poročali, da je škof Bartolomasi odpravil starodavno slovensko službo božjo pri Sv. Antonu starem, kar ni samo neopravičeno, r.iar-več nasprotuje naravnost obljubam, lci jih je dala Sv. Stclica nedavno jugoslovanskim škofom, ko so bili v Rimu. Kar se V'e poreške škofije, pa se ondi slovanski župniki preganjajo s svojih mest in nadomeščajo z italijanskimi, kar ima za posledico, da ljudstvo popolnoma obupuje nad pravičnostjo cerkvene oblasti, Najmenj kar bi škof mogel in moral narediti, je, da pri vladi energično nastopi proti nasiljem fašistov — če nič ne opravi, bi se vsaj la .ko zagovarjal, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Pameten glas. Domenico Bevilacqua piše v »Italia Finanziaria« o potrebi dobrih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo tako iz političnih kakor iz gospodarskih ozirov. Trst in Reka bosta brez jugoslo- vanskega zaledja propadala, ako ne bodo vladali med obema državama najboljši od-nošaji, Bevilacqua svari svoje sodežolane, naj ne hujskajo zoper Jugoslavijo, čei da bo skoraj razpadla, ker Jugoslavija doživlja zgolj dobo notranje konsolidacije kakor Italija 1. 1861. a Jugoslovani dobivajo batine zaradi socialistov. »Pučki Prijatelj« poroča, da je došel v Mali Lošinj iz Jugoslavije neki dr. Marko Belanič, ki je v Malem Lošinju zavedel hrvatski narod, da se je razdelil v narodni in socialistični tabor. Ker je večina naroda bila s tem nezadovoljna, se je dr. Belanič zopet vrnil v Jugoslavijo, kjer se baje predstavlja kot »narodna žrtev«. Medtem so pa fašisti razbili Narodni dom tako v Malem Lošinju kakor na Cresu, ker sta bila oba Doma prešla v roke socialistom. Škode je v samem Cresu 80.000 lir. p Železničarska stavka končana. Kakor se nam poroča, se je železničarska stavka v Julijski Benečiji včeraj končala. Včeraj so že vozili osebni vlaki, danes pa pričnejo voziti tudi tovorni vlaki. V Kastru je oživela narodna čitalnica, ki dozdaj ni delovala. Bilo srečno! Proti plesom je govoril na občnem zboru političnega društva v Divači dr. Wil-fan. V vipavski dolini so prinesli plesi davkariji v enem letu 50.000 lir. Ples pospešuje pijanost, vse kulturno delo vsled tega spi. Namesto da bi nakupovali knjig za knjižnice, ponekod dan za dnem rajajo. Tudi »Edinost« priobčuje odločne članke zoper to pogubno navado. Za volitve v Julijski Benečiji, ki se bodo vršile 15. t. m., so kandidatne liste uradno razglašene. Slovenska lista je na prvem mestu in je okrašena z lipovim cvetom in listi. Nečuvena nasilstva. V Pazinu so fašisti napadli sodnika Stanko Rodiča in njegovega brata Milana. Pretepali so ju z debelimi palicami in bi ju gotovo usmrtili, da jih niso rešili orožniki. Oba sta zadobila več znatnih poškodb. — 4. maja se je pripeljala z automobilom četa s samokresi oboroženih fašistov v vas Jakci. Šli so v župnišče in prisilili starega župnika, da jim je odprl vse prostore in blagajno hranilnice, na kar so pričeli s preiskavo. Pometali so vse pohištvo in knjige skozi oknO in pred cerkvijo zažgali. Ko so svoje van-dalsko delo opravili, so odšli in zagrozili župniku, da ga še obiščejo in da bo to imelo zanj težke posledice. Šele popoldne sta prišla na lice mesta dva orožnika, da ugotovita škodo. — V Pazinu je 3. maja neki fašist pozval finančnega nadpa^nika Strublja pred »fašistovsko sodnijo«. Obravnava pred to sodnijo je bila kratica in so Strublju zapovedali, da mora tekom osmih dni zapustiti Pazin in se podati čez mejo. — 4. maja so vdrli fašisti v župnišče na Rižani pri Kopru, ravno ko so bili župnik in njegvi ljudje pri kosilu. V kuhinji so razbili vse, kar jim je prišlo pod roko. Nato so šli v župno pisarno in uničili vse matice in knjige. Župniku so zapovedali, da ne sme več moliti in pridigovati v slovenskem jeziku. Dnevne novice. — Nevarno obolel je splitski škof dr. Caric. — Za šefa zdravstvenega odseka za Slovenijo je namesto pokojnega dr. Ivana Oražna imenovan dr. Otmar Kraje, mestni fizik v Ljubljani. — Iz Tržiča. »Slovenec« št. 102 piše o volitvah v Tržiču, da je liberalna stranka vse slabosti prejšnjega odbora naprtila pristašem SLS! To trditev hočem malo bolj natančno dokazati. Liberalci so zadnji dan pred volitvami poslali vsem volivcem oklic, v katerem slikajo vse neuspehe dosedanjega odbora tekom zadnjih let, V točki 1, je izražena globoka skrb za občinske reveže, katerim je dosedanji občinski odb or državno obligacijo 29,000 K in še eno za 40.000 K zapravili! Vse to da je šlo v nenasitno avstrijsko bisago za vojno posojilo! In tega naj bi bili krivi samo odborniki SLS. Zakaj se pa niste uprli, vi liberalni junaki, avstrijski vladi, ko je zahtevala vojno posojilo? Možje kot Engeisberger (od 1. 1919, navdušen Jugoslovan!), Deu, Klofutar Josip in notar Marinček! Ti možje si upajo sedaj s takimi oklici farbat. Tr-žičane in tržiške reveže! Možje kot Klofutar Josip, ki si je zadnji čas sezidal v Tržiču dve veliki vili, ki ima na Bledu svojo hišo, v Ljubljani svojo hišo in v Tržiču kar tri hiše! O njem govore, da je bil pred vojsko z reveži precej v bližnji podobnosti! Zakaj niste glasovali proti voj. posojilu? In ker ste glasovali tudi vi zanj, kako si upate svoj greh naprtiti drugim na rame, sami sebe pa slikati kot velike prijatelje občinskih revežev?! Ko se je prodajala »kajža«, zakaj ste, liberalci, glasovali tudi za prodajo in ne proti? Povejte nain, ko sc delate take junake sedaj! V točki 2. pišete: »Spominjamo se samo na občinsko aprovi-zacijo, ki so jo imeli ves čas vojne samo možje pristaši SLS, ne da bi dajali občinstvu hrane po pravičnih cenah, pač pa da so z aprovizacijo kupičili si svoje premoženje! — Da znajo liberalci lagati, smo vedeli, da se znajo pa tako na debelo zlagati. da so tudi v lažeh pravi kapitalisti i~ ve-rižniki, tega nismo vedeli do sedaj! Res je le, da so imeli prvo in glavno besedo pri aprovizaciji ravno liberalci t. j. vodja liberalcev notar Mat. Marinček, ki je vodil aprovizacijo in pozneje odšel v Šoštanj! Pri aprovizaciji so bili dalje liberalec Deu, Berger, Rih. Lončar; zadnji še sedaj ni plačal občini drv in premoga, čeprav ga je dosedanji župan že tolikrat tirjal! On je tudi brat Ivana Lončarja, hotelirja v Tržiču. Torej štirje ste bili liberalci riri aprovizaciji, ki ste imeli tukaj vso besedo in vi si upate lagati in farbati Tržičane, da so imeli to v rokah samo možje SLS1 Priznam pa, kar trdite sami v znanem svojem oklicu: »pač pa so z aprovizacijo kupičili si svoje premoženje, ne da bi dajali občinstvu hrane po pravičnih cenah!« To trdite vi o možeh, ki so imeli aprovizacijo v rokah in mi le pribiiemo dejstvo, da so bili ti možje pri aprovizaciji izraziti liberalci! Imeli ste v občinskem odboru do sedaj poleg že zgoraj imenovanih pet, še može kot Peharca in inž. Polaka. Ker smo že pri inženirju Polaku, še o tem par besed! Še celo »Narod« je pisal lansko leto, da je bilo temu možu-liberalcu zaplenjeno usnje v vrednosti okrog 8 milijonov kron. Bil je obsojen na 20.000 K kazni, na 4 mesece zapora in zaplembo blaga! V Ljubljani so vse to potrdili — a liberalec Polak je šel v Belgrad okrog liberalne vlade in kaj se je sklepalo in govorilo — ne vemo, le dobro vemo, da je bil liberalec Polak oproščen vse kazni in da se mu ni zaplenilo blago. Liberalci, poglejte v svoj tabor in vaš odbornik št. 2 ,ki je kovač po poklicu, naj vam naredi velikans-ke viile, gnojne vile, da boste skidali gnoj najprej v JDS, ker imate ga toliko, da bi z njim lahko po-gnojili vsem drugim strankam, V točki 5. govorite o egiptovski temi v trgu Tržiču! Ko je bila tožba med občino in baronom Bornom, je barona zastopal liberalec dr, Triller iz Ljubljane. Če trdite, da je na pritisk Borna zlezel ves občinski odbor pod klop, potem so 2lezili pod klop tudi liberalci kot Marinček, Deu, Engelsberger, Klofutar, Berger, Peharc, ing. Polak, Pire Franc in Jerman Janez. Liberalci, zakaj niste prišli takrat v občinsko pisarno —-vse te vaše izklesane liberalce-jujiake bi videli pod klopjo! Seveda ko bo kak pro-s vi ti j eni liberalec za župana, se bodo svetile vse ulice v električni svetlobi! — Volitve v obrtno sodišče. »Uradni list«, štev. 50 z dne 10. maja prinaša odredbe) oddelka ministrstva za trgovino in industrijo glede volitev v obrtno sodišče. — Slamnik. Na binkoštni ponedeljek gostuje v kamniškem Domu dramatični odsek iz Komende z Meškovo igro »Mati«, _ Vstopnice v trgovini Grašek, — Razpisana učiteljska mesta. Razpisala so se sledeča učiteljska mesta: Sv, Andraž v Halozah (1 učno mesto), Sveta Barbara v Halozah (3 učit, mesta, 2 le za učitelje), Breg pri Ptuju (4 mesta, 1 le za učitelja), Hajdina (2 mesti, 1 le za učitelja), Sv. Lovrenc v Slov. goricah (1 mesto, le za učitelja), deška mestna ljudska šola v Ptuju (mesto nadučitelja, 4 učiteljska mesta, le za učitelje), dekliška mestna ljudska šola v Ptuju (mesto nadučiteljice in 4 mesta za učiteljice), Sv. Urban (1 mesto le za učitelja). Prošnje se morajo vložiti za navedena mesta do 28. maja 1921. Dalje sta razpisani v Sv. Roku ob Sotli na tri-razrednici dve mesti za učiteljici in mesto za učitelja v Žetalih. Prošnje do 31. maja. Razpis voditeljskega mesta na štirirazred-nici v Dravogradu se je podaljšal do 1. junija 1921. — Poštna vest. Za stalnega višjega upravitelja VIII, plač. razreda, I, stopnje, je imenovan g, oficial Karol Pšeničnik, kateremu se je obenem podelilo stalno vodstvo poštno brzojavnega urada na Zidanem mostu, — Društvo slovenskih sodnikov. Občni zbor se vrši dne 22. maja 1921 o b pol 10. uri dopoldne v justični palači v Ljubljani v I. nadstr., dvorana št. 79, Z ozirom na važnost zadev, ki pridejo v razpravo, naj bo udeležba polnoštevilna Na predvečer ob 16. uri sestanek članov v hotelu »Štrukelj«. — Odbor. (k) — Dobrova pri Ljubljani. Pri nas se je dne 17. aprila t. 1. ustanovila podružnica Jugoslov. Matice. Znamenje, da se tudi pri nas zavedajo, da moramo z vsemi močmi podpirati naše brate, ki ječe pod tujim jarmom. — Naznanilo o sprejemu gojencev v škofijski zavod sv, Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1921/22. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zlasti taki, o katerih je upati,' da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu poklicu. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji naj se priloži: a) krstni list, b) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se je izdalo, ker hoče učenec vstopiti v srednje šole. Starši ali njih namestniki naj prošnje s prilogami prinesejo v zavod sv. Stanislava in ondi od 1. do 11. junija svoje sinove za sprejem v zavod osebno predstavijo. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 9. maja 1921. — Novinarska vest. Glavno uredništvo centralnega glasila radikalne stranke »Samouprave« je prevzel poslanec dr. Laza Markovič, — Nove poštne pristojbine. Dasi je bilo občinstvo že 14 dni pred uveljavlje-njem novih poštnih pristojbin nanje opozorjeno in so bile nove pristojbine občinstvu tudi pri poštah na vpogled, vidim, da se pisemske pošiljke še vedno premalo frankirajo, kar je naslovnikom v kvar. Tudi se dogaja, da se pošiljatelji paketnih in priporočenih pošiljk branijo plačevati zanje nove poštne pristojbine, češ da nič ne vedo o zvišanju paketnih pristojbin. Zato vnovič opozarjamo na nove poštne pristojbine, ki veljajo od 1. maja t, 1, Ker si občinstvo poštnih pristojbin, ki se v tu- in inozemskem prometu večkrat izpreminja-jo, ne more kar tako zapomniti, izide v nekaj dneh »Pregled« poštnih pristojbin v tu-in inozemskem prometu, ki se lahko takoj naroči pri višjem poštnem oficijalu Antonu Verču, poštno in brzojavno ravnateljstvo oddelek II a. Ta pregled bo nudil zasebnim, trgovskim in bančnim krogom izboren pomoček za pravilno frankiranje poštnih pošiljk vseh vrst. Cena mu bo 2 dinarja (po pošti 10 par več), — Kolo jugoslov, sester prosi za koroškega begunca primerne službe. Imenovani je absolvent sadjarske, vinorejske in poljedelske šole in ima 10 let praktičnega službovanja na privatnih in državnih veleposestvih. Ponudbe je vpošiljati na bivšega oskrbnika Ivana Uratnik, Trušnje, obč. Važenberg, okr. Velikovec. — Vsa občinska lovišča na dražbo. Dne 30. aprila t. 1, se je vršila pri tukajšnjem okr. glavarstvu dražba lova občine D. M. v Polju. Izdražil ga je predsednik Slovenskega lovskega društva gospod dr. Ivan Lovrenčič za neverjetno vsoto letnih 35.400 K. Dosedaj je stal lov 3350 K. Občani smo tega nepričakovanega dohodka neizmerno veseli in svetujemo vsem drugim občinam, da lova ja nobenemu ne podaljšajo, ampak naše geslo bodi —■ vsa lovišča na dražbo! — Gotovo je, da mi kmetje in živinorejci nc bomo mogli loviti, kvečjemu če se začnemo ukvarjati s pasjo barantijo in s prodajo smodnika in patronov. Čudno se pa nam zdi, da država ne obdavči takih »lovcev«, ki za par sto zajcev plačajo letno kar 35.400 K. Opozarjamo naše gospode poslance, da se o tem posvetujejo in da takim ljudem, ki so na prelahek način zaslužili ogromne vsote, odprejo brez ozira na levo in desno tudi na državno plat mošnjiček. Zahtevamo najmanj 100% davek na lovišča. Gospod predsednik lovskega društva je nam veliko pomagal, bodemo mu večno hvaležni; če mu pa bodo naši pravi lovci, je pa drugo vprašanje. — Za učitelje na obrtnih nadaljevalnjh šolah se bo vršil julija meseca na tehniški srednii šoli v Ljubljani strokovni tečaj za mer-kantilne predmete. Interesente opozarjamo na razglas v Uradnem listu štev. 47 z dne 4. t. m. — Razveljavljena sodba. Oktobra meseca lanskega leta smo poročali, da je bil France Zupan, konjski trgovec z Naklega pri Kranju, obsojen pred deželnim sodiščem v Ljubljani radi deležnosti konjske tatvine na 5 mesecev ječe. Franc Zupan je zatrjeval svojo popolno nedolžnost in poudarjal, da on ni le ničesar kaznjivega storil, ampak da se je edino le njemu zahvaliti, da je lastnik dobil nazaj ukradenega konja. Sedaj se je nedolžnost Franceta Zupana popolnoma izkazala. Kasa-cijsko sodišče v Zagrebu je njegovi ničnostni pritožbi ugodilo, ter prvo sodbo razveljavilo. Kmalu nato pa je državno pravdništvo v Ljubljani ustavilo vsako kazensko postopanje proti Francetu Zupanu. — Tatvina rib. Ker so lovili ribe, je okrajno sodišče v Ljubljani obsodilo Alojzija O. na 5 dni, Franca Kališa na 6 dni in Fran-čiško Kališ, ki je ribe pridobila, na 3 dni zapora. — Kam na praznike? Na Bohinjsko jezero! K Sv. Duhu! V hotelu pri Sv. Duhu je na razpolago 40 sob s krasno dependanco. Izvrstna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Za mnogoštevilen obisk se priporoča Feliks Seljak, hotelir. 1652 UuhUmske mowm« lj Prosveta frančiškanske župnije priredi danes ob 8. uri zvečer predavanje v navadnih prostorih. Predava g. dr, Dominik Žvokelj, lj »Kolo jugoslovanskih sester« v Ljnbljani pozivlje vse jugoslovansko žen-stvo v Ljubljani, naj se v največjem številu udeleži sprejema češkoslovaškega pevskega društva »Hlahola« in koncerta tega društva. Prosi se, da bi se naše ženstvo udeležilo sprejema in koncerta v narodnih nošah. Skupni odhod na kolodvor k sprejemu v soboto ob treh popoldne. Zbirališče pred vseučiliščem. lj Poverjenik za pravosodje dr. Vladimir Ravnihar zaradi odpotovanja ne sprejema do 24. t. m. lj O morali in dvojni morali predava danes, v sredo, ob 8. zvečer na Št. Ja-kobski šoli gospa Marica Bartol-Nadliško-va. Dobrodošel vsakdo. lj Poročil se je v nedeljo v šentjakobski cerkvi g. Karol Prelog, veletrgovec in hišni posestnik z gdč. Elo Blaznikovo, trgovko in hišno posestnico. Mlademu paru obilo zakonske sreče! lj S policaji na drž. uradnika. Novi okrajni glavar za ljubljansko okolico g. dr, F. Ferjančič je očividno ljubljeni Benjamin naše vlade. Kakor g. Baltiču je tudi njemu avanzma udaril na možgane: ni namreč utegnil počakati, da dobi njegov prednik obljubljeno stanovanje, izposloval si ie marveč — ker finančna prokuratura ni hotela nastopati proti državnemu uradniku — pri g. Baltiču dovoljenje, da ga jc s pomočjo policije vrgel na cesto. Kajti kljub temu, da jc kuhinja na okr. glavarstvu velika skoro kot mala dvorana Na- rodnega doma, je g. Ferjančič z Baltičevim dovoljenjem policijsko iztiral svojega kolego iz nje s cinično pripombo, da si lahko išče hrane v hotelu. S silo deložirani bivši okrajni glavar sicer ni naš somišljenik, vendar moramo povdariti, da je bil vse-kdar zaveden Jugoslovan, ki je tudi med vojsko našim Kraševcem stal zvesto ob strani, za kar je moral pod Fries-Skene-tom v pokoj. Za plačilo pa je dobil od demokratov šikano, da so mu odrekli sovpo-rabo kuhinje in ga odrinili z družino v ozek kotiček, — g. dvorni svetnik Ferjančič pa je šel še dalje ter mu prepovedal vporabo — stranišča, ki jih ima njegovo stanovanje kar dve. Res zadnja trdna postojanka policajdemokratov bo pa le — lokus z dvema ničlama! lj Izvršilne pristojbine za mesto ljubljansko. Mestna občina ljubljanska sme odslej naprej pobirati te-le izvršilne pristojbine: Za opomin od vsake polne krone 4 v, za rubežen od vsake polne krone 4 v, za prodajo od vsake polne krone 2 v, vendar pa znaša najmanjša pristojbina za opomin 50 v, za rubežen ali prodajo po 1 K. lj Pobiranje 15 odstotne vodovodne naklade je deželna vlada podaljšala do konca koledarskega leta 1922. lj Kovač pil, pa nič plačal. Karel Kovač je napravil na jedi in pijači pri natakarici Rozi Fakin 775 kron dolga in odšel iz gostilne rekoč, da bo že njegov oče, ki bo prišel popoldne za njim, vse plačal. Karel se je odpeljal — v Idrijo. lj Tatvina, Policija je aretirala Lovšin Amalijo, pri kateri so našli več blaga, katerega je Lovšinova ukradla, ko je služila pri g. dr. Lovrenčiču in pri g. Josipu Bergmanu. li Kaj vse vince stori. Gospod France K, je zelo spodoben gospod, toda 29. januarja mu je rujno vince tam pri Fajmoštru tako razburilo možgane, da se je glasno zgovarjal sam s seboj. Ko je zagledal pri Sušnikovi lekarni razsvitljeno kence »Nočne službe«, ie udaril po njem in je notranja šipa počila, kar je videl nadstražnik Jenko, ki je gospoda K. odpeljal na policijo, kjer so mu zaradi pijanosti naložili 300 kron globe; zaradi šipe se je moral pred okrajnim sodiščem zagovarjati, kjer so ga oprostili, ker je bil pijan, ko je šipo ubil. lj Z glavo je butal otroka ob zid neki oče s Tržaške ceste in ga pretepal s palico po rokah in nogah. Pretepel je tudi svojo hčer Marijo, ker je rekla, da bo šla po policaja. Otroci nimajo več matere, katera ie umirajoča prosila svojo prijateljico, naj skrbi za otroke. Prijateljica rajne mamice je povedala, da ie ona otroke vzgojila in da so zelo pridni; oče je pa nagle ieze in odkar je prišel oče od vojakov domov, so otroci posuroveli. Sodnik je ostro posvaril očeta rekoč, naj se gre učit k živalim, da bo videl, kako ljubijo svoje mlade. »Zaenkrat Vam izrečem samo ukor, če bova pa za to prišla zopet skupaj, boste ostro kaznovani.« ffajfisoiseiis pureola. SEJA KONSTITUANTE. Belgrad, 10. maja. (Izvirno) Današnja seja konstituante se je pričela ob 10. uri dopoldne. Prvi je govoril Milan Pribičevič, ki je izjavil, da je kmetski poslanec in da zato pazi na to, da se bo postava ozirala na kmetske interese. Govori o postanku naše države s postanki drugih držav. Slovenski komunist Fabjančič govori o razmerah v Sloveniji, povdarja, da slovenska deželna vlada podpira kapitaliste proti delavstvu. Na popoldanski seji je prvi govoril dr. Mirko Rebac, ki je povdarjal, da bi se morala ustava sprejeti na podlagi sporazuma. Da ni prišlo do sporazuma, je kriva vlada in vladne stranke. Vladni ustavni načrt ne računa z realnimi razmerami in je še slabši, kot je stara srbska ustava. Država se po vladnem načrtu ne more urediti, če hoče biti dobra država. Za njim so govorili demokrat Pavle Cubrovič, dr. Ivan Pavi-čič (Nar. klub), Miljutin Dracovič in Josip Klekl. POSLEDICE ATENTATA NA MINISTRA DRAŠKOVIČA. LDU Belgrad, 10. maja. (ZNU) Preiskava o atentatu na ministra Draškoviča ni dovedla do pozitivnih rezultatov. Osumljenih je več oseb, vendar pa ni dokazov. Gotovo je, da policija v noči atentata ni vršila svoje dolžnosti, kakor bi jo morala. Radi tega je šef občinske policije odstavljen s svojega mesta, nekaj drugih uradnikov pa je kaznovanih. POLJSKA VSTAJA V ZGORNJI ŠLEZIJI LDU Varšava, 10. maja. (Dun. KIJ) Iz Bytoma poročajo: Snoči so uporniki baje zasedli Katowice. Poziv, naj se vrnejo delavci na delo, je bil le v malo krajih uspešen. LDU Varšava, 10. maja. (Brezžično) Uporniki so zasedli Lamino Hut in Kluč-berg. Vlaki so začeli zopet normalno voziti. LDU London, 9. maja. (Reuter) Drž. podtajnik za zunanje posie IIarmsworth je izjavil v spodnji zbornici: Položaj v Gorenji Šleziji še ni jasen, vendar se stremi za tem, da bi začeli rudarji z delom. Lloyd George je dejal: Obžalovanja vredno je, da so se ti dogodki pojavili ravno v tre-notku, ko sklepa nemška vlada o razorožitvi. Anglija si prizadeva na vso moč, da bi vplivala na poljsko vlado. LDU Rim, 10. maja. (Dun. KU) Pri razpravljanju o dogodkih v Gorenji šleziji nastopajo vsi listi zoper Poljsko in izražajo ogorčenje glede krvavih žrtev, ki so jih utrpeli Italijani. NOVA VLADA V NEMČIJI. LDU Berlin, 10. maja. (Wolff) Držav, predsednik je dosedanjemu državnemu ministru za finance dr. Wirthu poveril sestavo nove vlade in ga imenoval obenem za državnega kancelarja. Po njegovem predlogu so bili imenovani nastopni ministri: Zakladni minister Bauer, notranje zadeve dr. Gradnauer, državno gospodarstvo Robert Schmidt, pravosodje dr. Schiffer, vojna dr. Gessler, pošta Giesberta, promet Groener, delo dr. Braun, prehrana dr. Her-nes. Vodstvo zunanjih poslov je začasno poverjeno dr. VVirthu. Ministrstvo financ in obnove sta nezasedeni. ECafoSsška w@s$nik. c Enciklika Sv. Očeta Benedikta XV. Papež Benedikt XV. objavlja okrožnico profesorjem in dajakom katoliških vseučir lišč in znanstvenih zavodov ob priliki 600-letnice Dantejeve smrti. Papež poudarja^ da je veliki pesnik dika katoliškega sveta. Dante ni samo glasnik literarne lepote, temveč tudi učitelj večne resnice. Sv. Oče poživlja katoliške profesorje in dijake, da Danteja proučujejo v tistem krščanskem duhu, ki preveva njegova dela. c 400 letnico blaženega Petra Kani-zija so proslavljali dne 8. t. m. na bogo-slovski fakulteti dunajskega vseučilišča. Papežu se je poslala prošnja, naj se Peter Kanizij proglasi za >doktorja Ecclesiae.c Prosveta. ~~ NARODNO GLEDIŠČE V LJUBLJANI, Drama. Sreda, dne 11. maja: Navaden človek. Red A. Četrtek, dne 12. maja: Androklus in lev. Po znižanih cenah. Izven. Petek, dne 13. maja: Navaden človek. Red E. Sobota, dne 14 maja: Androklus in lev. Red B. Nedelja, dne 15. maja: Navaden človek. Popoldanska predstava ob 3. uri. Po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, dne 16. maja: Androklus in lev. Popoldanska predstava ob 3. uri. Po znižanih cenah. Izven. Torek, dne 17. maja: Zaprto. Opera. Sreda, dne 11. maja. Thais. Red E. Četrtek, dne 12. maja: Mignon. Gostovanje g. Julija Betetta in ge. Pavle Lovšetove. Red C, Petek, dne 13. maja: Zaprto. Sobota, dne 14. maja: Dalibor. Gostovanje! g. Julija Betetto, Nedelja, dne 15. maja: Tosca. Izven. Ponedeljek, dne 16. maja: Mignon. Gostovanje g. Julija Betetta in ge. Pavle Lovšetovoji Izven. Torek, dne 17. maja: Zaprto. pr Izšla je prva številka »Mladosti«, glasila hrvatske katoliške omladine z raznovrstno vsebino. Stane letno 20 K in se naroča: Uprava »Mladosti«, Zagreb, Kap-tol 27. pr »Hrvatska Prosvjeta.« Vsebina 4. št.: D. Domjanič: Ruskinji. — Jedan franeuski umjetnički pokret. — Dr. J. Andrič: Osvit jugoslavenske opere. — S. O.: S protuletnih dana. — J. Kaiser: Sonata mjesečne nočL — M. Petlič: Jedno važno filozoiijsko djelo, — Pregledi: Walt Whitman. — Nova knjiga nar. pjesama. — Socialni katolicizam u Fran-cuskoj. — Rad ustavnog odbora konstituante. — Kancelparagraf u Čehoslovačkoi. pr Parni kotel. Ing. Guido Gulič, kr-prciskuševalni komisar za parne kotle. To je prva tehnična knjiga za praktično rabo v slovenskem jeziku, zato jo z veseljem pozdravljamo. Kakor pravi pisatelj, jc namenjena kurjačem, posestnikom parnih kotlov in delovodjem. Služila bo pa tudi pri šolskem pouku, posebno obiskovalcem tehnične srednje šole bo dobro došla in jim bo olajšala praktično proučevanje parnega kotla. — Knjiga je pisana poljudno, pa vendar temeljito in vpošteva tudi najmodernejše pridobitve na tem polju in ni nobenega dvoma, cla bo imela širok krog odjemalcev. Pisatelju moramo biti hvaležni za knjigo, spričo dejstva, da nismo imeli Slovcnci niti najprimitivnejše terminologije, moramo ceniti avtorjev trud, ki je poiskal potrebne izraze in največ prispeval k temeljni zgradbi našega tehničnega slovstva. Knjiga je izšla kot prvi zvezek znanstvene knjižnice, ki bo izhajala v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Knjižica je opremljena z mnogimi slikami in velja vezana 40 K. BORZA. Zagreb. 10. majnika 1021 (Izv.) Budimpešta 70—70.50 (69), Berlin 203 -204 (208—209.50), Italija 085—■703 (690—705). London 552 (558), New York 135 (135.50—136), Pariz 11.24 (11.34—11.52), Praga 192.25 (193). Dunaj 24.10—24.50 (23.25 do 23.75), Curih 24.50 (24.70), nemške marke 208 (212), lire 675 (670—680), dolarji 133 (134). Dunaj, 10. maja. (Izv.) Zagreb 407 (418), Belgrad 1631—1658, Berlin 855—861 (860), Italija 2850 — 2870 (2900), Budimpešta 278.50-281.50, Praga 781.25—787.25 (790), Pariz 4630—4670 (4785). Curih 9975—10.025 (10.100), Varšava 64 (66). - Curih, 10. maja. Izvirno) Zagreb 4.12 (4.05), Berlin 8.52.50 (8.45), Italija 28.60 (28.74), London 22.43 (22.46), Ne\vyork 563 (561), Pariz 46.50 (46.45), Praga 7.80 (7.S0), Dunaj 1.30 (1.45), Buka-rešt 9.30 (0.30), Varšava 0.66 (0.66). — (V oklepajih kurzi prejšnjega dne.) g Ljubljanski veliki semenj. Kakor že objavljeno, sc vrši v Ljubljani v dnevih od 13. do 24. avgusta 1921 »Ljubljanski veliki semenj«. Opozarjamo interesirane trgovske, obrtniške in industrijske kroge v njih lastno korist še enkrat na to prireditev, ki nudi vsakomur najlepšo priliko za najizdatnejšo reklamo. Podjetja in posamezniki, ki nameravajo porabiti to priliko, da seznanijo širši trgovski svet s svojimi proizvodi in se zato nameravajo v Udeležiti s svojimi proizvodi omenjenega Bemnja, dobe brezplačno prijavnice in gejmski red z izčrpnimi navodili in podrobnimi pogoji vsak dan v pisarni »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani, Turjaški trg 6, II. nadstr. Oglasiti se je osebno ali pismeno. Ker se prijave raz-stavljalcev na semnju sprejemajo samo do 31. maja 1921, se pozivajo vsi inte-resentje, da dopošljejo prijavnice, izpolnjene s potrebnimi podatki, najkasneje do naznačenega roka na sejmski urad. g Betonsko okroglo železo. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima v zalogi še nekaj betonskega okroglega železa 8, 10, 12, 14 in 16 mm močnega in 10 do 13 m dolgega. Interesenti naj prijavijo svoje potrebščine pismeno ali ustmeno na omenjeni urad, Dunajska cesta št. 22. g Papir za sobnoslikarske šablone. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima v zalogi večjo množino finega papirja za spbnoslikarske šablone, katerega bo razdelil med interesente, ki naj prijavijo svoje potrebščine ustmeno ali pismeno na navedeni urad. g Tovorni listi. Ker si stranke niso na jasnem glede nabave tovornih listov, poročamo, da imajo postaje južne železnice dovolj veliko zalogo tovornih listov, katere lahko naroče pri gospodih postajnih načelnikih v poljubni množini g Podružnica Zadružne Gospodarske bnnko v Djakovem je pričela poslovati s prvim inajni-kom. tf Proračun trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani za leto 1921 je deželna vlada potrdila. Potrebščina je proračunana zl,812.352 kronami in s pokritjem 1,865.050 kronami; v Eokritje potrebščine se bodo za leto 1921 po-irale 30odstotne doklade. g Delniško glavnico zvišala je Kemična tovarna v Šoštanju od 4,000.000 na 6,000.000 kron z izdajo 2000 novih delnic po 1000 kron. g Padee stroškov «a stavbo hiš — na Angleškem. Okrajni zastop v meslu Black\vell na Angleškem je pred kratkem oddal v stavbo 250 hiš, ki bodo sezidane po treh različnih načrtih ter bodo stale od 667 do 785 funtov šterlingov. Pred enim letom bi bila zgradba posamezne hiše veljala Se 900 do 1200 funtov šterlingov, cenejša je torej približno za tretjino. Tudi drugod po Angleškem zidajo okrajni zastopi delavske hiše. Tako na Angleškem — in pri nas? g Praški vzorčni velesemenj. Ravnateljstvo praškega vzorčnega velesemnja ie s pripravami za izposlanje vzorkarskega vlaka gotovo. Potovanje bo trajalo kakih 6 tednov m njega smer ie določena naslednje: Jasv, Ga-iac, Bukarešt po Donavi do Ruščuka, Varna, Šumenu, Plevna, Sofija, Filipopel naprej do Niša, Skoplja, Beograda, Zagreba, Ljubljane in preko Maribora nazaj v češkoslovaško republiko, Vzorkarski vlak bo opremljen z vzorci blaga, katero se na Balkanu najbolj pogreša, t. j. gospodarski stroji, gospodarsko orodje, lokomotive, vagone, železne izdelke vseh vrst, porculan, steklo, steklene izdelke, čevlji, mineralna olja, gumbi, lanene i textilne izdelke in podobno. Bližje informacije daie: Spr&va pražskyh vzorkovfch veletrhu, Praha I., Sta-romčstska radnice. Poslano/ Uredništvu »Gottsclieer Zeitung« v Kočevju. V številki 9 Vašega lista z dne 1. maja ste se pod >Gemeindewalilen« obregnili vame s stavkom: »Abcr einen katolisehen Religionslehrer in der Liste der erzliberalen Nationalsozialisten zu soben, das bregreife, \ver da kann.c (Toda da vidimo katoliškega veroučitelja na listi silno liberalnih narodnih socialistov, to razumi, kdor more) — Prvi, ki sem mu pokazal ta stavek, je dejal: »Iz tega gleda samo osebno sovraštvo/ in ta go- * Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odgovorno. spod je iivanredno miren, ptevdaren, ki se v svojih izjavah nikdar ne prenagli ter živi med zelo mešano družbo in ve nje mišljenje, pozna pa tudi dobro vse naše razmere. Glejte, Vi gospodje pri listu in na štev. 121, tako sodijo ta in tudi drugi, to pozitivno vem, Vaše besede. S tem se je obsodil pisec dotične notice sam, pa tudi svetovalec in podpihovalec. Ker se Vam zdi, da pokažete svojo mržnjo premalo očitno drugod, ste podali dokaz svojega sovraštva v listu. Sovraštvo pa izhaja odtod, ker se ne jaz ne pretežna večina krajevnega odbora SLS ni hotela podvreči oblastnemu diktatu gospodov, ki v svoji domišljavosti mislijo, da je edino samo to pravo, kar hočejo oni, in imenujejo vsakega, ki si dovoli biti drugih naziranj, tepca in >kulturkampferja<. Tako narede iz nasprotstva nazorov, ki so menda vsakemu dovoljeni, osebno sovraštvo, kar je jako dostojno in zelo lepo zlasti za gospodo, ki stanuje v Kočevju št. 121. To razumi, Kdor more! In še marsikaj drugega marsikdo v Kočevju ne razume, kar izhaja odtod. Za svoj nastop v politiki sem pa odgovoren samo načelstvu kraj. odbora, občnemu zboru ter vodstvu SLS, nikdar pa onim, ki tega nočejo razumeti, dasi bi mogli, če bi ne bili zle volje, ker bi sicer znali ločiti stvar in osebo. Le sovražite naprej: čast Vam! Le rušite prepotrebno edinost Slovencev Kočevarjem v veselje in posameznim osebam v prid. Kočevje, dne 2. maja 1921. FR, SAL. WATZL. Stanje živine v Sloveniji. (Brez Prekmurja.) o. a N Okrajna glavarstva Konji Konji 1 a a 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Radovljica......... Kram........... Kamnik.......... Ljubljana (mesto)..... Ljubljana (okolica) .... Litija «■••«...•». Krško........... Novomesto ........ Črnomelj......... Kočevje . ......... Cirknica (ekspozlt.) . . , . Maribor (mesto)...... Maribor (okolica)..... Konjice (ekspozit)..... Mozirje (ekspozit.) . . . , . Ljutomer....., . . . Celje (mesto)....... Celje (okolica)....... Slovenji Gradec ...... Ptuj (mesto) ... « ... . Ptuj (okolica) ....... Brežice.......... Guštanj .......... Skupaj 519 1806 1402 779 1:787 1006 1255 1776 575 1479 602 233 1020 317 403 335 70 1326 674 44 700 415 192 Kobile nad 2 leti Žrebci tiad 2 leti Žrebeta izpod 2 leti Goveda Voli 903 1372 1136 423 2278 572 1689 873 83 565 269 95 2516 253 453 2227 48 2262 641 56 3795 1058 139 47 80 66 16 103 34 54 53 o 47 15 30 158 20 40 144 2 130 83 6 220 14 35 19715 23726 1402 292 43S 319 51 560 146 378 185 20 145 67 5 488 58 103 761 494 80 6 714 214 42 Krave nad 1'j, leta 1420 4397 2977 19 3794 4288 5755 5232 6176 2811 1741 48 6754 1596 972 782 2 4785 4445 2 3298 2811 1406 7159 13751 9769 664 14938 7498 9714 9314 4735 11299 3391 143 15993 4479 3115 11807 25 16928 9322 53 22851 9397 2187 Biki nad 1leta 204 523 220 10 291 140 126 96 33 64 21 1 7017 85 38 827 307 269 2 631 106 94 Junci, vsa grla izpod 11/3 leta 4271 8551 6981 318 8068 6488 7228 8182 2947 5311 3258 34 13893 4242 2225 7641 9 13015 7869 21 14687 5964 2373 u > O 6258 8095 8078 713 8595 6643 17675 13278 5763 8147 3531 681 36227 6814 3700 20191 124 21956 13959 329 43969 13515 4361 8383 5659 3611 31 1382 2595 1475 2018 1511 3378 730 8 4306 4295 4897 211 5154 12876 2 271 1740 5662 o M O m o > « 2714 897 397 154 455 506 276 849 156 849 205 89 2585 771 1239 247 11 1334 3018 4 506 297 1614 8 30 9 21 63 4 13 11 36 12 1 2 15 2 6 5 20 5 1 9 19 5 2 7 14 4 1 4 3 107 2 1 2 13 20 10 cS a d ii 91 ORIENT družba z o. z. preje Brata Eberl in Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4. nasproti hotela „Uuion". Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega Ideja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pioev; vseh potrebščin za slikarje in pleskarje. jfai^jg foppgifFT^j ifitampoMk Odgovorni urednik Mihael MoSkerc v Liublfnni Jugoslovanska tiskarna i Ljubljani.