Irhaja vsak i*trt«k UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libcrta (Ul. Commercialc) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v g£> t o v i n i LIST Posamezna štev. lir 35.— NAROČNINA: tromessčna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: troinesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 401 TRST, ČETRTEK 24. MAJA 1962, GORICA LET. XI. ŠE O DOGODKIH V DEVINSKO NABREŽINSKI OBČINI SPOŠTUJTE SLOVESNO PREVZETE OBVEZNOSTI Kljub nasprotovanju zakonito izvoljenih občinskih zastopnikov in ljudstva se bo raznarodovanje nadaljevalo - Proti nezakonitostim priziv na vsa pristojna mesta Ne samo časnikarska, temveč predvsem naša slovenska dolžnost zahteva, da sc v tej števiil'ki ponovno vrnemo k dogajanju v de vi n s ko-nab reži nsk i občini. Kljub odločne-mu in s tehtnimi pravnimi ter moralnimi razlogi utemeljenemu ugovarjanju občin ske uprave ter njenega župana je tržaški Podprefokt dr. Pasino izdal odlok, s katc rim je imenoval posebnega komisarja 7 nalogo, da namesto župana izda Ustanovi za pomoč julijskim in dalmatinskim be gunccm dovoljenje za gradnjo novega begunskega naselja v Sesljanu. In res se je "v Petek, 18. t. m., pojavil na nabrežinslkem županstvu komisar dr. Viozzi ter podpisa! gradbeno dovoljenje. Poudariti je treba, da sc je to zgodilo ne samo proti volji zakonito izvoljenih občinskih predstavnikov, ampak tudi proti volji slovenske zamejske javnosti na splošno, kat Je prišlo zlasti do izraza na mogočnem zborovanju, ki so ga 16. t. m. v Nabrežini Priredile slovenske mladinske organizacije. PODPREFEKTOV ODLOK Tržaški podprefekt v obrazložitvi svojega odloka med drugim pravi, da nabrežinski župan ni izdal begunski ustanovi gradbe nega dovoljenja, čeprav je zapadel rok, k> ’nu ga je na prošnjo prizadete ustanove določila prefektura. Dr. Pasino hkrati pripominja, da se argumenti, ki mu jih je v Posebnem pismu navedel župan (prepis Pritožbe slovenskih svetovavccv na mešano 'talijansko-jugoslovansko komisijo) ne mo-rejo upoštevati, ker jih jc že zavrnil Državni svet. Podprefekt končno poudarja, da s° proti izdaji dovoljenja bili v županovem ^■smu navedene le »splošne pripombe« v Zvezi z regulacijskim načrtom. Zaradi vsega tcga— zaključuje dr. Pasino — je na osno-vi občinskega in pokrajinskega zakona ime-n°van posebni komisar, ki bo izvedel razsodbo Državnega sveta, to je izdal dovoljc nje za gradnjo begunskega naselja. Podprefektov odlok vsekakor zasluži, da natančneje proučimo. Važno se nam zdi predvscm poudariti, da razsodba Državnega Sveta prav nič ne spremeni dejstva, da b‘j n°vo naselje umetno spremenilo narodnost sestavo tiste »osnovne upravne edinice«, ji je ime občina Devin-Nabrežina, in da ki 10 ta sprememba tudi edini in izključni namen, zaradi katerega so se begunska ^stanova in še bolj njeni pokrovitelji odlo 'H za gradnjo v Sesljanu. Vse to pa je med drugim v kričečem nasprotju z duhom in črko 7. člena Posebnega statuta londonskega sporazuma z dne 5. oktobra 1954. »SPLOŠNE PRIPOMBE« K podprefektovemu odloku si nadalje dovoljujemo še tole pripomniti. Kot smo obveščeni, ni res, da jc župan odbil prošnje za gradbeno dovoljenje in se pri tem le na splošno skliceval na regulacijski načrt, temveč je res, da je tako tudi zato ravnal, ker gradbeni načrt, ki ga jc predložila begunska ustanova, kratkomalo ni bil v skladu s splošnim regulacijskim načrtom ob čine. Ta načrt namreč predvideva, da se na tistem področju, kjer nameravajo zidati naselje, smejo graditi le vile in da je za vsako določenih najmanj 2.500 až:č; 18 30 Jazz panorama; 19.00 Pomenek s nos'i>šavkami; 20.00 športna tribuna; 20.30 Teden v Ita>i''i; 20.40 »Zadnji krajec«, drama v treh dej. (Luigi Squarzina - Vinko Beličič), igrajo člani RO. TEDENSKI KOLEDARČEK Zakaj stavkajo šolniki 27. maja, nedelja: 5. povelikonočna 28. maja, ponedeljek: Viljem 29. maja, torek: Marija Magdalena 30. maja, sreda: Ivana Orleanska 31. maja, četrtek: Vnebohod 1. junija, petek: Angela 2. junija, sobota: Marcelin (Drž. praznik) V torek se je začela vsedržavna stavka profesorjev in učiteljev za izboljšanje prejemkov. Stavka ni tako popolno uspela kot prejšnja. Zlasti učiteljstvo, organizirano v sindikatu SINASCEL, ni stavkalo. Med profesorji jih je pa stopilo v stavke okrog 80 odstotkov, ker so nekatere orga nizacije priznale, da je vlada za letošnje leto dovolila zahtevane poviške. Slovenski profesorji v Trstu stavkajo solidarno z italijanskimi kolegi štiri dni. Profesorji v Gorici so pa stavkali en dan, ker si pridržujejo možnost še dvodnevne stavke-zaradi še neurejnega organika slovenskih šol. V zvezi s stavko se širijo različne - govo rice. Od nekaterih nepoučenih strani se šolnikom na primer očita, čemu stavkajo, ko pa imajo štiri mesece počitnic. Resnica je pa ta, da nimajo ne štirih in niti ne dveh popolnih mesecev. Kar se tiče plač je pa dejstvo sledeče. Medtem ko je država priznala državnim uradnikom skupne poviške za prvo letošnje polletje v iznosu 84.840. 113.820 in 168.840 lir, je pro fesorjem v istih kategorijah ponudila 27.880 48.240 in 281.400 lir. Nazorno pomeni to, da bi znašal mesečni povišek lir 4646 za profesorje, dočim za ostale državne uslužbence v isti kategorj'i pa lir 14.400, torej trikrat toliko. Cemu ta razlika? Ali morajo res šolniki ostati večni hlapci, da jih vsi trgovci z novci posmehljivo zaničujejo? Dobra šola in dobra vzgoja ter strokovn i izobrazba novega rodu je odvisna od dobrih šolnikov. Teh pa ne bo, dokler jim družba ne prizna vsaj časten eksistenčni mini- Od stavke v politično borbo Stavka španskih rudarjev v Asturjiji sc ie začela iz gospodarskih razlogov. Zdaj pa že grozi, da bo izpodmaknila tla celotni Francovi konservativni vladavini. V stavk’ je še vedno nad sto tisoč rudarjev, pridružili so sc jim pa tudi razni pristaniški in tovarniški delavci. Vlada je zvišala ceno premogu, da bo s to razliko povečala delavske mezde. Na vlado so pritisnile tudi katoliške organizacije, naj ugodi delavstvu. Delavsko gibanje ima pa že tudi politične posledice. Šest opozicijskih strank Španije, ki so doslej mogle le podtalno delovati, je v ponedeljek objavilo skupen proglas, v katerem poziva vse ljudstvo, naj nastopi s skupno akcijo proti zastarelemu režimu. V skupni borbi so povezane skupine od skrajnih levih do monarhističnih desnih. Značilno je, da nastopa kot vodja teh skupin Dioniz Ridruejo, ki je bil eden izmed voditeljev Francove falange v času španske državljanske vojne. Že več let je v odprtem nasprotju s Francom in je moral zaradi svojega političnega prepričanja že večkrat sedeti v ječi. »Ljudstvo ne more več čakati Francove smrti, da pride Španija do demokratične uredbe,« je izjavil časnikarjem pred nekaj dnevi, še ena značilnost te skupne borbe, je tudi nastop barcelonskega škofa, ki je pritekel na se dež Katoliške akcije, ko je hotela policija napraviti hišno preiskaVo. Katoliški tisk se je namreč odločno postavil na stran delavstva. Trosijo tudi letake, ki nosijo odobren je škofijskih oblasti. I mum. Danes pa prejema šolnik, ki -ni v | staležu. in teh je večina, komaj okrog 60 i tisoč lir. Ponavadi ima še družino, če hoče j samo stanovanje in hrano priskrbeti žem in morda dvema otrokoma, mu ne zado stuje 80 tisoč na mesec. Menimo, da ta gola dejstva že sama dovolj zgovorno pričajo, da bi morala vsa javnost podpreti naše vzgojitelje in šolnike v njih borbi za upravičene zahteve. —0— Dolgost cerkvenega zbora Pripravljalne komisije za II. vatikanski cerkveni zbor so po večini že končale svoje cielo. Zdaj je pa nasta’o vprašanje, koliko časa bo trajal novi koncil. Tridentinski je na primer trajal s presledki dolgih 18 let. Sedanji koncil pa ima na dnevnem redu neštevilno vprašanj, ki se tičejo verskega in organizacijskega življenja Cerkve. Dosti škofov je zato želelo, naj se zboruje na široko, da bodo vsa mnenja prišla na dan. Papež se je že izrazil, da se bodo dela na koncilu nadaljevala še v letu 1963. Večina cerkvenih očetov je mnenja, da se bo vršil cerkveni zbor v dveh časovnih dobah. Prv čel bo od 11. oktobra do 8. decembra. Na novo se bo zbral pa po veliki noči, 14. aprila, in bo zboroval, dokler ne bo rešil vseh vprašanj. PRVENSTVO Prejšnjo soboto so v New Yorku prena šali najhujšo toploto, kar jih pomnijo za mesec maj. Toplomer je kazal 35 stopinj v senci. Ljudje se boje, kaj bo šele poleti! Pri nas se pa smemo bahati prav z obratnim prvenstvom, čeprav smo le v malo severnejših zemljepisnih širinah kot Ne\v York. Tu ne mislimo na padavine, ki so že dvajset let v navadi prav v mesecu maju Bolj nenavadno je, da sneži v drugi polovici maja, kot se je zgodilo v nedeljo na Lokvah in celo na Sabotinu. Upajmo, da je »spomladanska zima« že minila in da bo res nastopilo napovedano lepo vreme vsaj za zadnje majske dneve. RAZSTAVA V MOSKVI V ponedeljek bodo odprli v Moskvi italijansko industrijsko razstavo. Odprta bo en teden. Razstavljala bodo tudi državna podjetja ANI in Finsider, in sicer v zelo ši rokern obsegu. V Rimu zagotavljajo, da razstava ne diši prav nič po politiki«. Italija hoče predstaviti vzhodnemu svetu predvsem novo in visoko raven italijanske industrije. Spoštujte prevzete obveznosti (Nadaljevanje s 1. strani) žave zahtevajo, da se preneha politika umetnega in nasilnega raznarodovanja, ker bo njeno nadaljevanje neizogibno imelo za posledico, da bodo v tem delu Evrope po novno v hudi nevarnosti sožitje; sodelovanje in prijateljstvo med tu živečima narodoma. Oblastva imajo možnost in sredstva, da to nevarnost preprečijo. Slovenci jim bodo pri tem pomagali, a le pod pogojem, da se zagotovijo in zaščitijo naše osnovne človeške in narodne pravice. Pred ljudskim glasovanjem v Alžiriji Dne 1. julija bo v Alžiriji ljudsko glasovanje, od katerega izida je odvisna bodočnost razsežne dežele ob Atlaškem gorovju. Francoska oblastva in voditelji alžirskih domačinov se v teh dneh nahajajo pred morda najhujšo preizkušnjo, ker je 'znano, da bodo skrajneži OAS-a naredili zadnji po-i'kus, da bi preprečili izvedbo evianskih sporazumov in s tem ureditev krvavega francosko-alžirskega spora. OAS pripravlja za ta dan splošno vstajo francoskih kolonistov, s čimer bi revolucija dosegla vrhunec. Zdi se pa, da se med Francozi v Alžiriji že sedaj širi čedalje več ja zaskrbljenost za razvoj dogodkov. Vedno več ljudi se namreč oglaša na uradih za izseljence in se vrača v Francijo. To seveda Na poti vojaške diktature Vlada predsednika Guida, ki je prišel na oblast po državnem udaru z dne 27. marca, je pred dnevi z nekaj odloki zadala smrtni udarec še tisti skromni obliki demokracije, katera je v zadnjih mesecih obstajala v Argentini. Pod pritiskom vojaških krogov, ki so danes izključni gospodarji v državi, je vlada odredila, naj »začasno« preneha delovanje parlamenta, in hkrati onemogočila delo strank, katerih vodstvo so prevzeli posebni vladni komisarji. Kljub temu je bila za torek sklicana seja narodne skupščine, da proglasi protiustav nost in nezakonitost omenjenih vladnih odlokov. Parlament bi nadalje verjetno tudi sklenil, da so bili peronistični poslanci zakonito izvoljeni. Prav to pa je dalo vladi povod, da je takorekoč razpustila parlament. Napovedane seje ni bilo, ker je vlada dala zastražiti z vojsko in policijo vse vhode v palačo narodne skupščine in peronističnim poslancem zabranila vstop v poslopje. Da bi bila seja sklepčna, bi moralo biti prisotnih naj manj 97 poslancev. Vlada pa je poskrbela, da se poleg peronistov nista mogla seje udeležiti tudi dva poslanca radikalne stran ke, s čimer je dosegla svoj namen: one mogočiti delo parlamenta. V državi doslej ni bilo hujših neredov. Ti pa utegnejo nastati prihodnji teden, ko bo splošna stavka za izboljšanje gospodarskega položaja delavcev. Politični opazovavci sodijo, da zadnji vladni ukrepi vodijo k samo enemu cilju : k uvedbi vojaške diktature. ffrcsefjevanje naroda Proti meji Kitajske in angleške kolonije Hong-Kong se vali pravo morje beguncev iz Kitajske. Nad 700 tisoč ljudi beži iz Kitajske v kolonijo, da bi utekli lakoti in Političnemu pritisku. Oblasti v koloniji, ki 'ma že sama tri milijone ljudi, so v skrbeh, kam s tolikšno množico lačnih beguncev Sprašujejo se tudi, kako je to, da kitajski obmejni stražarji sploh ne ovirajo bega čez mejo. Nekaterim se to preseljevanje zdi Precej sumljivo, češ da namerava Maotse vtihotapiti peto kolono v angleško kolonijo in jo spodminirati. ni pogodu skrajnežem, ki se protivijo, da bi zlasti moški zapustili Alžirijo, ker bi s tem ostali brez »vojakov«. Od 1. januarja je odšlo v Francijo 40 tisoč kolonistov, zdaj pa se je enako število oseb odločilo za izselitev samo iz mesta Alžira. Tako splošna vstaja kot množična izseli tev ne moreta biti v skladu s koristmi Francije, že bližnja prihodnost pa bo pokazala, če bo med večino francoskega življa v Alžiriji prevladala zdrava pamet, ki narekuje, da je najboljša rešitev v mirnem sožitju med dvema narodnima skupinama in v njunem sodelovanju. Izid referenduma bo gotovo vplival tudi na notranji politični razvoj v Franciji sami. Sedanja vlada, ki jo vodi predsednik Pompidou, se verjetno nahaja pred novo krizo, ker je skupina neodvisnih poslancev povabila štiri ministre, kateri ne pripadajo De Gaullovi stranki, naj odstopijo. Kot znano, je iz vlade že odstopilo pet mini strov Ljudskega republikanskega gibanja (MRP), ki jih je De Gaulle talkoj nadomestil s svojimi ljudmi. Če pa bodo odstopili novi 4 ministri, bo zadeva postala bolj zapletena, ker se bo izkazalo, da je De Gaulle čedalje bolj osamljen. Iz zagate bi pa se mož vsaj tre, nutno rešil le v primeru, da bi se referendum v Alžiriji zaključil tako, kot si obeta vlada, se pravi, če bi se Alžirci odločili za sodelovanje s Francijo. Zahodnonemška vlada o Berlinu Zahodnonemška vlada je te dni uradno obrazložila stališče do ameriškega predloga za ureditev berlinskega vprašanja. Ameriški načrt predvideva v bistvu tole. V zahodnem delu Berlina bi ostale zavezniške čete. Nadzorstvo nad dohodi v mesto pa bi bilo zaupano posebni komisiji, sestavljeni iz 13 članov. Poleg predstavnikov 4 velesil bi v komisiji bili še zastopniki obeh nemškh vlad, nekaj predstavnikov vzhodnih držav in nekaj zastopnikov nevtralnih dr žav. Adenauer jeva vlada se s tem načrtom ne strinja. Poudarja namreč, da bi za nadzorstvo nad dohodi v bivšo nemško prestolnico morale biti odgovorne le štiri velesile, vsi ostali člani komisije pa bi kvečjemu mogli sodelovati le pri izvajanju določil morebitnega sporazuma. Zahodnonemška vlada se očitno upira, da bi pankowsika komunistič na vlada dobila v komisiji za nadzorstvo kako odločilno besedo, ker bi se s tem dejansko priznal njen zakoniti obstoj. Zahodni Nemci se tudi ne strinjajo 'j ameriškim predlogom, naj se ustanovi vse nemška komisija, ki bi proučila vprašanje združitve obeh Nemčiji. Nimajo pa nič proti, če se tej komisiji zaupa naloga, da proučuje skupna gospodarska in prometna vprašanja. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago LegiSa . Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, Gospodarski razvoj v Jtatiji Minister za proračun La Malfa je v svojem poročilu poslanski zbornici med dru gim ugotovil, da se italijansko gospodarstvo tudi v prvih letošnjih mesecih zadovoljiv^ razvija. V primeri z istim obdobjem lani se je industrijska proizvodnja povečala za 12 odstotkov, občuten napredek pa je treba pričakovati tudi v kmetijstvu in drugih go spodarskih dejavnostih. Uvoz se je zvišal za 11 odstotkov, izvoz pa za 16. Da ni bilo nazadovanja, je po ministro vem mnenju razvidno tudi iz povpraševanja na notranjem trgu. Tako se je povpraše vanje po električnih gospodinjskih strojih povečalo za 12%, povpraševanje po predmetih, ki niso nujni za življenje, pa se j>-zvišalo za 24 odstotkov, število na novo registriranih avtomobilov pa se je pove čalo za 24,4 odstotka. Minister je omenil tudi naraščanje cen. Ugotovil je, da so se cene pri prodaji na debelo povišale v zadnjih 6 mesecih za 2,7%, cene na drobno pa za 0,5%. Ta pojav — je dejal La Malfa — ni sicer še zaskrb-ljiv, saj se nekaj podobnega dogaja tudi v drugih zahodnih državah, vendar mu je treba posvetiti določeno pozornost. Nave del je nadalje sredstva, ki jih ima vlada na razpolago, da prepreči neupravičeno višanje cen, ter hkrati povabil tako delo-dajavce kot delavce, naj pri svojih zahtevah upoštevajo, da vlada ne more vseh vprašanj hkrati rešiti. Proračun leta 1962-63 predvideva 4.761 milijard izdatkov in 4482,2 milijarde dohodkov. Primanjkljaj znaša 278,8 milijarde to je 6,4 milijarde manj kot v letu 1961-62. | Minister je končno obširno govoril o vprašanju električne energije in o politiki na črtovanja, pri čemer je zagotovil, da bo 1 vlada nadaljevala s postopnim izvajanjem svojega programa in tako gospodarstvu omogočila še večji razmah, kar pa bo za gotovilo bolj uravnovešen in demokratičen razvoj družbe. oco Atentat na De Gaulla se je ponesrečil Francoska varnostna služba je z aretaci jo 15 teroristov preprečila, da bi OAS izvedla natančno pripravljen atentat na generala De GauHa. Ta je prejšnji teden bil na uradnem potovanju po osrednji Franciji. Prav ta obisk pa so nacionalistični skrajneži hoteli izkoristiti, da bi spravili s tega sveta svojega največjega nasprotnika. Atentat je bil določen za nedeljo. Izvesti bi ga morali v katedrali mesta Limoges, kjer je De Gaulle prisostvoval sv. maši. Če bi se pa ta atentat ne ponesrečil, je bilo določeno, da se izvede v Parizu pred vhodom v vladno palačo. Atentator bi streljal na predsednika republike s posebno puško, opremljeno z daljnogledom, z okna hotela, ki se nahaja v bližini palače. Varnostna služba je zvedela za načrt dv.j dni pred predsednikovim odhodom v osrednjo Francijo. Zaprla je šest oseb, ki so med zasliševanjem priznale, da pripadajo posebnemu terorističnemu oddelku, kateri bi moral izvesti atentat. Tako je policija zvedela tudi za imena ostalih teroristov in jih povečini pravočasno spravila pod ključ. SKAVTSKI VEČER V nedeljo, 20. maja, je bil ob obletnici ustanovitve Slovenskih tržaških skavtov v Avditoriju večer pesmi, besede, igre in šaljivih prizorov naših mladih skavtov. Mnogoštevilni prijatelji mladine iz mesta in dežele so napolnili prostorno dvorano prav do zadnjega kotička. Spored prireditve je bil zelo pester in privlačen. Najprvo je skavtski pevski zboi zapel Skavtsko večerno pesem, nato pa je starešina prof. Ivan Theursohuh podal nekaj misli o pomenu skavtizma in še nekaj besed o zgodovini skavtizma STS ob skiop-tičnih slikah.. Zatem pa je bilo prikazano življenje v taboru ob nad vse posrečeni re gistraciji skavtov s skioptičnimi slikami in primerni glasbi. Močno je pritegnil občinstvo tudi novo ustanovljeni zbor, ki je pod vodstvom spretne pevovodkinje prof. Marije Zupan čičeve zapel pet pesmi: Nocoj pa oh nocoj Soči, Rožmarin, Hej pipco in nazadnje še pesem Slovesa. Po igri — Legenda o sv Juriju so sledili šaljivi prizori. Mladi skavt j e so za svoje delo vredni vse pohvale. Občinstvo je odhajalo s prireditve s prijetno zavestjo, da sc tržaška slovenska mladina vendarle z resnim delom pripravlja na bodočnost. Nabrežina: S SEJE OBČINSKEGA SVETA Na ponedeljkovi redni seji devinsko-na-brežinskega občinskega sveta so svetovavci med drugim soglasno sklenili zvišati na 300 tisoč lir najmanjšo obdavčljivo vsoto, ki pride v poštev za družinski davek. Doslej je ta vsota znašala 200 tisoč lir. če bo pre fektura ta sklep odobrila, bodo oproščeni družinskega davka vsi tisti davkoplačevalci, ki po raznih odbitkih imajo do 300 tisoč In letnih dohodkov. Svet je zatem sklenil priznati občinskim uslužbencem mezdne izboljšave, ki jih pred videvajo pravkar izglasovani zakoni. Nato je bila imenovana tričlanska posvetovalna komisija, ki bo pregledala sezname plače vavcev družinskega davka. Končno je svet tudi izvolil komisijo, ki bo poleti pripravi la razstavo domačih vin. Kraj in čas razstave bo občinski svet določil na eni prihodnjih sej. Repentabor: IZVAJANJE GOSPODARSKEGA NAČRTA Repentaborska občinska uprava je v okviru gospodarskega načrta prejela več mili jonov lir za izvedbo javnih del. Tako se pričakuje, da bo na Tehničnem uradu v Trstu v kratkem oddana na dražbi ureditev ceste iz Velikega Repna proti Zagradcu. To cesto bodo razširili in asfaltirali, za ka’’ so nakazani 4 milijoni. Pričakuje se tudi, da bodo v kratkem začeli graditi v bližini županstva telefonsko centralo, kar bo omogočilo, da sc bodo zasebniki lahko nepo^ sredno priključili mestnemu telefonskemu omrežju. S sredstvi iz gospodarskega načrta pa bodo izvršili razna popravila v osnovni šoli na Colu, v občinskem kopališču in v občinskem domu. V ta namen sta določena dva milijona. Občinski odbor bo v kratkem sklical sejo občinskega sveta. Dnevni red obsega več vprašanj redne uprave. Šempolaj: USPELA ŠOLSKA PRIREDITEV Šempolaj ski osnovnošolski otroci so v nedeljo priredili zaključno šolsko prireditev. Po pozdravnem nagovoru je šolski pev ski zbor ubrano zapel nekaj pesmi, kate rim je sledila deklamacija »Naš narodni < dom« S. Gregorčiča. Na oder so nato stopili učenci prvega in drugega razreda, ki -;o izvedli dva prizorčka. Prireditev se je zaključila z igro »Neubogljivci«, katere izvedba zasluži vso pohvalo. Starši in prijatelji mladine se_ zahvaljujejo učencem in zlasti njih učiteljem, ki so pripravili uspelo prireditev. Vsem slkupaj želijo, da bi prav tako uspešno zaključili! letošnje šolsko leto. GORSKA POI-ETNA KOLONIJA S sredstvi, ki jih daje na razpolago tržaška prefektura, bo devinsko-nabrežinska občinska uprava tudi letos organizirala gorsko poletno počitniško kolonijo v Rigolatu v Karniji. Na razpolago je skupno 200 mest. Deška izmena se predvidoma prične 1. julija, dekliška pa 1. avgusta. Občinska uprava vabi starše šoloobveznih otrok iz devinsko-nabrežinske, zgoniške in repsntaborske občine, naj pri učiteljih posameznih šol čimprej vpišejo otroke v kolonijo. Hkrati sporoča, naj do 10. junija vložijo na tajništvo nabrežinske občine prošnjo tista dekleta, ki želijo sprejeti mesto učiteljic v koloniji ali kako drugo delo. KMEČKA BOLNIŠKA BLAGAJNA Ravnateljstvo bolniške blagajne za kmetovalce Tržaškega ozemlja nam je poslalo daljše poročilo o poteku seje, na kateri je posebna posvetovalna komisija proučila in odobrila obračun iz leta 1961. Iz poročila povzemamo, da je lani bolniška blagajna imela skupno nekaj nad 24 milijonov stroškov. V primeri z letom 1960 so se izdatki za splošno zdravniško oskrbo povečali za 65%, za 11 % so se zvišali izdatki za bolnice, za 23% pa izdatki za preglede in oskrbo pri zdravnikih — specialistih. Rednih dohodkov pa je bilo ndkaj nad 6 milijonov, tako da je znašal primanjkljaj 17 milijonov in 135 tisoč lir. Za poravnavo stroškov je država prispe vala po 1900 lir na zavarovanca, ta pa je prispeval 1800 lir. Ostali primanjkljaj je poravnalo vsedržavno združenje kmečkih bolniških blagajn, s čimer se je preprečilo, da se ni prispevek posameznega zavarovanca zvišal od dosedanjih 1800 na 8.200 lir. Komisar tržaške knečke bolniške blagajne se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je ustanova uspešno izvršila svoje delo. Hkrati izraža željo, da bi se ta dejavnost spopolnila, tako da bi tudi kmetovalci bili deležni vse tiste oskrbe, ki je priznana ostalim delavcem. Medja vas: O VPRAŠANJU JUSARSKIH ZEMLJIŠČ V naši vasi se le dni živahno razpravlja o vprašanju jusarskih zemljišč. Zadeva je postala zato aktualna, ker so se medvejski jusarji že pred časom pričeli zanimati, da bi se celotno vprašanje uredilo tako, kot je j edino pametno in pravično, se pravi da bi sc večina zemljišča tudi postavno razdelila med posamezne koristnike, oziroma da bi se koristniki tudi vknjižili na večino zemljišč in tako postali njihovi izključni lastniki. Takšna rešitev je možna zato, ker obsta jajo pravni pogoji, saj je bilo v zadnjih letih na enak način rešeno jusarsko vprašanje v bližnjih vaseh, kot sta Cerovlje in Šempolaj. Ko pa so jusarji že sprejeli več stvarnih ukrepov, da bi zadevo dokončno uredili, so zvedeli, da je vodstvo štivanske papirnice vložilo na občino prošnjo za nakup približno 100 tisoč kv. m zemljišča, 'ki sc nahaja nad železniško progo in ob cesti štivan-Me dja vas ter pripada medvejskemu jusu. Na i tem zemljišču bi tovarna zgradila kakih 200 stanovanj za svoje delavce. Ta načrt je morda po nepotrebnem ne koliko otežkočil rešitev celotne zadeve, saj (Konec mi 5. strani) ŠENT LENART Naš občinski odbor je na eni zadnjih soj sprejel nekaj novih sklepov in načrtov. V prvi vrsti gre za zidavo poslopja, kjer bo imela svoje prostore nova industrijska stro kovna šola. Ta šola je res potrebna za naše , kraje, ker se bodo otroci usposobili zn strokovne poklice. Nekvalificiranih delavcev se danes branijo doma in v tujini. Prav bi bilo, da bi se na šoli učili tudi kakega tujega jezika. V poštev bi morala priti 1 zlasti francoščina in nemščina, ker hodi največ ljudi prav v tiste kraje. Prav nič bi pa tudi ne bilo napak, če bi se uvede! tudi pouk slovenščine. Seveda, to je le glas vpijočega v puščavi... Občina je tudi sklenila, da bo najela pri Hranilnici v Vidmu posojilo štirih milijo nov lir za razširjenje telefonske mreže. Po vezati nameravajo s središčem občine kraje Hlasto in Grobje. Država bo menda krila polovico stroškov. Telefonska zveza je bila tudi zelo potrebna, ker smo bili v nujnih slučajih res kakor odrezani od sveta. VISKORŠA •Odkar se je ustanovil v Viskorši, ki spada pod občino Tipana, vzoren zadružni hlev živinorejske zadruge, upamo, da se bo naše gospodarstvo, vsaj kar se tiče govedoreje, kmalu izboljšalo. Dejstvo je, da je potrebno prav v naših gorskih vaseh, ki so gospodarsko zaostale, posvetili vse večjo skrb živinoreji. Treba pa jo je postaviti na zadružno podlago. Ne bo uspevala, če se bodo trošile podpore posestnikom z eno ali dvema kravicama, potrebno se je lotiti vpraša nja bolj na široko. Prve take poskuse smo imeli v naših krajih že z mlekarnami. Dosti jih je pa že moralo prenehati z obratovanjem, ker ni bilo dovolj mleka. Tam. kjer se pa uredi skupni zadružni hlev p° pametnem načrtu in ključu za delitev dobička, tudi ne bo zmanjkalo mleka za sirarne in mlekarne. Drugo z drugim mora teč1 vzporedno. Obenem z živinorejskimi zadrugami se bo izboljšala tudi pasma in pašnik1- VRH Okoli Vrha in pri spomeniku padlih bodo še to poletje začeli urejevati in lepšati ceste ter dohode do tako imenovanega spominskega področja. Te ceste so bile v oskrbi pokrajine. Zdaj bo pa prevzelo v svojo oskrbo vsa popravljalna cestna dela vojno ministrstvo, in sicer oddelek' za vojaška pokopališča, kostnice ter podobno. Uredili bodo moderno cesto, ki pelje na Martinščino in na Vrh do spominskih stebrov. Vsa dela so preračunana na 48 milijonov in pol lir. Urejeno cestno omrežje v naši okolici bo koristilo tudi Vrhu. Turisti in izletniki bodo prihajali v večjem številu. Potrebno bi bilo. da bi se tudi mi zganili in poskrbeli za boljše gostinske obrate. Vrh ibi lahko postal zanimiva izletniška točka, kar bi domači nom tudi gospodarsko koristilo. PEVMA Križišče cest sredi Pevme, tam kjer se odcepi pot proti polju in dalje v Štmaver, je še vedno nevarno. Nenadni ovinek je za vozače iz smeri od spomenika padlim sko raj skrit, slaba cesta doprinese pa še svoje - Jltninlbhfi fin Lin n Brez širokopotezne državne pomoči seveda ne bomo uspeli. Država je doslej že nekaj prispevala za izmenjavo pasme in melioracijo pašnikov. Kot slišimo, je v načrtu pri kmetijskem ministrstvu predlog, da bi država dala denar za gradnjo hlevov in dolgoročno posojilo, odplačljivo v tridesetih letih. PODBONESEC Nekaj se je že začelo gibati pri nas, vsaj kar se tiče javnih del. Občina je na račun »Zelenega načrta« najela večje posojilo, da uredi vodovode v Arbeču in Zapotoku. Vodovodno napeljavo bodo položili tudi v Lan darju, kjer so že pričeli z deli. V drugih omenjenih krajih pa bodo začeli še to poletje. NEME Občinski svet je vzel večje posojilo, in sicer 20 milijonov lir, 'ki jih bo uporabil za asfaltiranje cest. V poštev bodo prišle za popravo in asfaltiranje ceste, ki vodijo v Crnejo, Kanalič in Torlan. Določeno je, da bodo ta dela končana še v tem letu. V Crneji bodo razširili tudi pokopališče, za kar je določenih devet milijonov lir. BELA PEC Na sejah komisije za obmejni promet razpravljajo že več časa, da bi se vzpostavil železniški promet na progi Trbiž - Bela peč Rateče. Progo so prekinili brez potrebe brž po vojni. Vlak je prisopihal le do postaje nasproti Jalnovih, potem je pa vozil ritensko nazaj. Pomanjkljiv je tudi avto-bušni promet, ki se ustavi na razpotju proti Belopeškim jezerom. Od tu naprej je pa treba pešačiti po strmih ovinkih precej kilometrov do obmejnega prehoda pred Ratečami. Za domačine je precej nerodno, da sploh ni prevoznih zvez po sicer lepi in asfaltirani cesti. Zelo bi se pomnožil tudi tujski promet, če bi vsaj železnica stekla še tistih par kilometrov od Bele peči čez mejo do Rateč. posebno tistim, ki prehitro vozijo. Vse to je vplivalo, da se je v petek zvečer hudo poškodoval na desni roki motociklist Viktor Onesti, doma pod goriškim Gradom. Nasproti mu je pridrvel avtomobilist Furlan z Oslavja iz gostilne pri »Tildi« in je zavozil preveč na levo. Onestija je vrgel na tla. V bolnišnici se bo moral zdraviti več dni in je v nevarnosti, da zgubi prst na desnici. Sreča je še, da se ni pritaknil kak tetanus. OBNOVA ŠKOFIJSKE PALAČE Prihod nadškofa Pangrazia v Gorico je končno veljavno določen za nedeljo, 27. maja popoldne. Medtem se pa hitro vršijo olepševalna dela in popravila v nadškofij ski palači. V veži nadškofijske kurije, v novoprizidanem traktu, so postavili doprsn; kip nadškofa Ambrosija. V glavni veži s ceste bosta pritrjena velika kamenita grba nadškofije in nadškofa Margottija. V notranji loži bo stal grb kardinala Missije in doprsna kipa nadškofov Lu.šina in Gollma-yerja. Grba najbolj značilnega goriškega kneza in nadškofa Sedeja pa menda ne bo videti. Če ne bodo dobro prepleskali pročelje palače, se bo za spomin spet vidno pokazal fašistični napis »Morte Sedey«, kot dokaz kako so nekoč sprejemali goriškega nadpastirja, samo zato ker je bil slovenske narodnosti. TRŽIČ V Tržiču pri Portoroscga je v načrtu zgradba velikanske termoelektrične centra-’e. Postavilo jo bo podjetje Sade-Selveg, ki je že imelo v svojem obratu vodne elektrarne v Doblarju in Plaveh ob Soči. Nova centrala bo proizvajala električno energijo za vse tri obmejne pokrajine: goriško, tr žaško in videmsko. Elektrarna bo urejena na pogon z nafto in premogom ter bo proizvajala eno milijardo kilovatnih ur na leto Kot pogonsko sredstvo bo elektrarna porabila vsako leto 250 tisoč ton nafte ali 300 tisoč ton premoga. Za dela bodo porabili 10 milijard lir. Potrebnih bo 130 tisoč delovnih dni za zgradbo in vse naprave. Računajo, da bo začela centrala obratovati že v enem letu. PRVO OBHAJILO V nedeljo ob deveti uri smo gledali v cerkvi na Travniku naše malčke, iz slovenskih osnovnih šol, ki so pristopili k prvemu sv. obhajilu. Lansko leto je ta že več let udomačena svečanost naših otrok odpadla, ker ni bilo prvoobhajancev. Letos jih je pa bilo, hvala Bogu, že deset. Med mašo je l|ubko prepeval otroški zbor. Travniški kaplan je imel kratek nagovor na prvoob hajance, nakar so pristopili prvič k obha jilni mizi. Popoldne so imeli v dvorani Kat. doma domačo akademijo, katere so se ude ležili tudi starši in znanci. PODGORA V ponedeljek smo pokopali 18-letnega Zmaga Klavčiča, sina znanega pevovodje Dorita. Fant je bolehal že iz mladih let za neozdravljivo boleznijo. Pred nekaj tedni se mu ie bolezen poslabšala. V cerkvi ga je prijela slabost. Iskali so pomoči v gori- ški in videmski bolnišnici, kjer so mu naredili težko operacijo na glavi. Po zdravniškem posegu pa je podlegel hudi bolezni Pogreba se je udeležilo dosti ljudi, zlasti pevcev, ki so na grobu zapeli par žalostink. Staršem izrekamo sožalje, Zmagu pa pokoj po bridkem življenju! ODBOJKARSKE TEKME V nedeljo je slovenski športni klub »01ympija« odigral odbojkarsko tekmo s klubom Torriana v Gradiški. Zmagali so Goričani z izidom 3:0. Delni rezultati so pa sledeči: 15:6, 15:4, 15:2. Igralci 01ym-pije so pokazali precej požrtvovalnosti, po vezanosti in dobro prstno tehniko, slabši so bili v obrambi pri mreži, ker so Torrian-ci dosegli svoje točke največ s tolčenjem. Med našimi so se odlikovali Anselmi, Pelicon in Kušič. Ker je 01ympija zmagala tudi v prvi tekmi v Gorici s 3 točkami proti 1, se je uvrstila med tekmovalce za deželno prvenstvo, ki se bo odigralo z Videmčani in Tržačani v nedeljo, 27. t. m., v Gorici. IZKAZALI SO SE V soboto popoldne so se na šolskem te lovadišču na Rojcah odigrale lahkoatletske tekme goriških nižjih srednjih in strokovnih šol za pokrajinsko prvenstvo. Pri tekmah so se slovenski dijaki še kar dobro odrezali, posebno še če upoštevamo, da so nastopali v petih disciplinah od desetih Naši srednješolci so od enajstih mest za sedli 8. mesto s 298,5 točke, in dijaki stro kovne šole deveto mesto z 71.5 točke. Posebej so se še izkazali kot posamezniki Ivan Susič, skok v višino 1.45 m; Cotič Vojko met krogle 13.54 in Tence Boris s skokom v daljavo 5.25 metra. Odnesli so kar tri zlate kolajne. Izkazala sta se tudi v metu krogle Tomšič in Vižintin (4. in 6. mesto) ter Černič Karel v skoku v višino. Svoje -ahkoatletske sposobnosti so pokazali tudi naši najmlajši tekmovalci (od letnika 1948 navzdol) kategorije B, ki so zasedli četrto mesto. Iz Medje Vasi: i (Nadaljevanje s 4. strani) je vsakomur bilo jasno, da bi v sedanjih še neurejenih pogojih od izkupička morebitne prodaje ne imeli neposredno korist posamezni posestniki, temveč vas kot takšna. Splošna želja in volja jusarjev sta v prvi vrsti bili, da bi s to prodajo ne bile prizadete koristi in potrebe domačih živinorejcev. Zato se je prvotno govorilo, da bi s>-z izkupičkom nabavilo primerno zemljišče v Laškem. Kmalu je pa prevladalo mnenje, da bi bilo najbolje s to prodajo počakati vse dotlej, dokler se jusarji ne vknjižijo na zemljišče, kar bi jim omogočilo, da bi sami sklepali kupnoprodajno pogodbo s tovarno napirja in tudi sami razpolagali z izkupičkom prodaje. Jusarji na vsak način želijo, da bi svoje zadeve sami svobodno urejevali in reševali-To željo naj upoštevajo tudi občinski upravitelji zlasti, kadar pridejo v stik s predstavniki tovarne in sindikatov. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Konec filmskega festivala v Cannesu Na filmskem festivalu v Cannesu so predvajali v soboto italijanski film »Razporoka po italijansko«, ki ga je zrežiral Pietro Germi. Za film je vladalo izredno zanimanje in redke vstopnice, ki jih je bilo mogoče dobiti na črni borzi, so dosegle zelo visoko ceno. Predstave so se udeležili tudi vsi trije glavni igralci: Marcello Mastroianni, Daniela Rocca in Ste-fania Sandrelli. Ni pa prisostvoval predstavi režiser Pietro Germi, ker se je moral predčasno vrniti v Rim zaradi nujnega snemanja nekega drugega filma. Verjetno pa je vzrok predčasnemu povratku tudi sklep organizacije italijanskih filmskih avtorjev, da bojkotira festivalske prireditve zaradi znane zadeve s filmom »Boccaccio '70«. Film »Razporoka po italijansko« je bil deležen močnih in zelo dolgih aplavzov. Mastroianni je nedvomno eden izmed kandidatov za prvo nagrado. V soboto so predvajali tudi brazilski film »Pa-gador de promessas«, ki je tudi doživel velik uspeh. Zrežiral ga je Anselmo Duarte. Nekateri se celo tako navdušujejo za ta brazilski film, da pravijo, da je sploh najboljši, kar so jih doslej prikazali na letošnjem festivalu. Predvajali pa so ga pred italijanskim filmom »Razporoka po italijansko«. Brazilski film se lahko po mnenju kritikov tudi poteguje za prvo nagrado, igralki Norma Benghell in Gloria Menezes pa za nagrado najboljših igralk. V nedeljo so predvajali argentinski film »70 krat 7«, ki ga je zrežiral Leopoldo Torre Nilsson, in ameriški film »Dolgega dne potovanje v noč«, katerega režiser je Sidney Lumut. Glavne vloge v ameriškem filmu igrajo Katharine Hepburn, Ralph Ri-chardson, Dean Stokwell in Jason Robards junior. Filmski festival v Cannesu se je končal v torek s predvajanjem Antonionijevega filma »L’eclisse«. Iz filma so prej izrezali deset prizorov, ki trajajo skupaj nekaj minut. Občinstvo je hladno sprejelo Tajne Esencev prihajajo na dan Jordanski arheologi so odkrili votlino, polno človeških okostij, in mislijo, da gre za telesne ostanke Esencev, to je judovske, sekte, ki ji pripisujejo znamenite rokopise, najdene ob Mrtvem morju v bližini Jerihe. Kosti so bile precej raztresene po votlini, kar bi dalo sklepati, da so Esenci umrli nasilne smrti, lahko pa tudi, da je votlina služila za poko* pališče Esencem, ki so prebivali na tamkajšnjem področju, ali pa beguncem, ki so se umaknili tja iz mesta Oumran, kjer so našli pred leti njihove rokopise. Verjetno so zbežali pred rimskimi četami v prvem stoletju pred Kristusom. Arheologi nadaljujejo z izkopavanji, v upanju, da bodo naleteli še na kako važno najdbo. »ZLATE AMFORE« ZA IGRAVCE Meseca junija bodo podelili v Rimu nagrade »Zlate amfore« za gledališko umetnost. Za dramsko umetnost bosta dobila zlati amfori Rina Morelli in Paolo Stoppa; za opero Renata Tebaldi in Giuseppe Di Stefano; za film Marcello Mastroianni, Daniela Rocca, Pietro Germi, Ugo Tognazzi in Ame-deo Nazzari; za televizijo Antonello Falqui, Guido Sacerdote, Edoardo De Fili-po. Marisa del Frate, Gino Barmieri, Raffaele Pisu, Armando Francioli, Lia Zoppelli, Enrico Viarisio in Sergio Bernardini; za revialno gledališče Domenico Modugno in Gian-rico Tedeschi; za radio Riccardo Mantoni; za popevke Nini Rosso in za časnikarstvo Enzo Biagi. Razstava jugoslovanske umetnosti v Rimu V okviru italijansko - jugoslovanskega kulturnega dogovora so 24. tega meseca odprli v Rimu reprezentativno razstavo sodobne jugoslovanske umetnosti, ki je po svojem obsegu največja od dosedanjih jugoslovanskih razstav slikarstva, kiparstva, grafike in tapiserije v Italiji. Razstavljenih je 270 del, od katerih je 120 slik, 45 skulptur, ostalo pa odpade na grafiko in tapiserije. Od slikarjev se te značilne kulturne prireditve udeležujejo med drugimi Mih-lič. Stupica, Lubarda, Hegedušič, Pregelj, Priča, od kiparjev Džamonja, Bakič in Tršar, od grafikov Debenjak .Bernik, Petrov in drugi. ■» i film. Mnogi gledavci so zapustili dvorano že med predvajanjem in ob koncu je bilo slišati nekaj a-plazov in žvižge. V Cannes je prispel za to priložnost tudi režiser Antonioni, in kot poročajo, je imel hudo debato s producenti tega svojega filma, ki so sklenili skrajšati film brez njegovega dovoljenja. Nagrado mednarodnega katoliškega filmskega u-rada je dobil francoski film »Proces Device Orleanske«. Film je zrežiral režiser Bresson. Nagrado je prejel za spoštovanje in doslednost, s katero je znal prikazati na filmskem platnu duhovno dramo Device Orleanske. ooo Nastop Glasbene sole v Nabrežini V nedeljo popoldne so priredili gojenci glasbene šole .podružnice v Nabrežini svojo javno produkcijo. Prireditev je bila v dvorani prosvetnega društva Igo Gruden. Produkcijo je pripravil prof. Erminij Ambrozet. Nastopilo je 12 gojencev iz Nabrežine in Sv. Križa te.r tudi nekaj gojencev glasbene šole iz Trsta. Sodeloval je godalni orkester Glasbene matice pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra. V orkestru je nastopil kot gost Ennio Krizanovski, ki je igral flavto solo v Vivaldijevem koncertu za flavto in orkester. NOVO DELO TENNEESSEEJA VVILLIAMSA Sredi julija bodo imeli na festivalu dveh svetov v Spoletu zelo zanimivo premiero. Prvič bodo mm-reč uprizorili novo dramo ameriškega dramatika Tennesseeja Wi!liamsa »The milk train doesn’t stop here any morewes« (Mlekarski voz se nikdar več ne ustavi tu). Režiral bo Herbert Machiz, v glavnih vlogah pa bodo igrali Hermione Baddely, Midfred Dunnock in Paul Rebling. Na Festivalu dveh svetov v Spoletu je doživela krstno predstavo tudi še druga drama Tennesseeja Williamsa. in sicer »Noč Igiane«, katero so šele to sezono igrali na Broad-wayu. Prvotno je nameraval Tennessee Williams u-prizoriti svoje novo delo letošnje poletje v Avstraliji. Videm bo dobil stalno gledališče Po več kot 50 letih bo dobilo mesto Videm spet svoje gledališče, kot je zdaj sklenil videmski občinski svet. O tem so se strinjale vse skupine v mestnem svetu. Novo gledališče bodo zgradili po načrtu arhitekta Valleja na področju bivše bolnišnice. Gledališče bo imelo prostora za 1300 gledavcev. Poleg te^a bodo zgradili ob njem dvorano gledališkega kluba s 300 sedeži in še posebno dvorano za zborovanja in razprave, ki bo imela 600 sedežev. »Skupni trg” evropske opere V Ostendcju v Belgiji se je zbralo 18 evropskih opernih ravnateljev iz 11 držav, da se domenijo za nekak »Skupni trg« Evropske opere. Nova organizacija sa bo imenovala »Europera«. Njen namen bo zlasti v tem, pridobiti opernim gledališčem večjo publiko in to z boljšimi repertoarji, s koprodukcijo in z izmenjavo med opernimi gledališči. Za predsednika te evropske operne organizacije je bil izvoljen Maurios Hisman, ravnatelj bruseljskega opernega gledališča »De La Monaie«. Plenarno zasedanje organizacije bo junija v Bruslju. Pri tej pobudi so zainteresirana zlasti operna gledališča iz Avstrije, Belgije, Francije, Zah. Nemčije, Vel. Britanije, Italije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Španije in švedske. POL NOBELOVE NAGRADE ZA KNJIŽNICE Nobelov nagrajenec Ivo Andrič je podelil vsoto, ki ustreza polovici Nobelove nagrade, republiki Bosni in Hercegovini. Vsota znaša okrog 11,250.000 lir. Uporabili jo bodo za ustanovitev več knjižnic. KATOLIŠKI FILOZOF V FRANCOSKI AKADEMIJI Katoliški filozof Jean Guitton je bil v torek sprejet v Francosko akademijo. Jean Guitton je profesor za filozofijo na literarni fakulteti v Parizu. Napisal je. serijo važnih filozofskih del, v katerih je razvijal katoliško filozofsko miselnost, na primer »Esej o človeški ljubezni«, »Jezusov problem«, »Nova umetnost misli«, »Bergsonov poklic« in nedavno je objavil svoj filozofski »Dnevnik«. Dve vzgojni knjižici Te dni sta v Trstu izšli dve zanimivi vzgojni knjižici, ki sta namenjeni doraščajoči mladini. »Kdo nam bo povedal resnico?« je naslov knjižice za fante, »Da boš vedela« pa naslov knjižice za dekleta. Obe knjižici sta v prodaji v vseh slovenskih knjigarnah v Trstu. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU priredi v soboto, 26. maja, ob 18. uri ter v nedeljo, 27. maja, ob 16. uri v Avditoriju v Trstu krstno predstavo Erik Fos »PLEŠOČI OSLIČEK« Mladinska glasbena komedija v dveh delih Prevod: Lelja Rehar Sancin — Scena: Jože Cesar — Kostumi: Alenka Bartlova — Glasba: Dario Božič — Balet: Slavko Hiti — Režija: Jožko Lukeš Prodaja vstopnic od petka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstav v baru »Moscolin« (nasproti Avditorija) Prizor iz prvega dejanja Graham Gree-nove komedije Uvidevni ljubimec GOSPODARSTVO Škropljenje zmodro palico je dražje kot zasporjem Vinogradniki bi morali opustiti škropljenje z modro galico tudi zato, ker je škropljenje z nebakrenimi škropili cenejše, kot je n. pr. aspor. Poglejmo račun: Za naprn vo 100 litrov 1% raztopine modre ga'ice potrebujemo 1 kg modre galice, ki stane 160 lir* in najmanj 10 lir za apno, skupaj torej 170 lir. Z enim kg asporja pa napravimo sedaj 5 hi škropila in ker stant Rdeči pajek Že lani je tu in tam nastopil rdeči pajek, letos pa so ga nekateri vinogradi polni in bomo ob trte, če se ne bomo proti njemu z vso resnostjo borili. Rdeči pajek, ki mu znanstveniki pravijo »tefranychus telarius«, je približno 1/4 mm dolga živalica bolj jajčaste oblike in nekakšne rdečkaste barve. Rdeči pajek je sicer majhen in posamezna ž.ivalica ne povzroča posebne škode, a njegova velika škodljivost je odvisna od tega, da nastopa v velikih množicah in da se neznansko hi tro množi: iz enega para je v dobi pol leta lahko več kot milijardo potomcev, ki bi vsi srkali sok iz listov in potem uničili trto. Nevarnost je zelo huda. Zato morajo vinogradniki opazovati svoje trte, posebno spodnje strani listov. Če opazijo rdečkaste živalice, naj takoj nastopijo proti njim s primernim škro-piiom. V trgovini je precej učinkovitih sredstev, tako da je izbira težka; so pa sorazmerno draga. Tovarna »Montecatini« ie dala v promet »FAC 20« in »Ovifac«, oboje tekočini. Prvega je potrebno 125 do 150 gramov na hi vode, OVIFACA pa 150 do 200 gr. Sredstvo enostavno premešamo z vodo in škropimo. Tako »FAC 20« kot »OVIFAC« se lahko mešata z asporjem in zato bo najbolj praktično, da primešamo že . pripravljenemu škropilu iz asporja ustrezno količino »FAC 20« ali »OVIFAC«. To moramo storiti pri vsakem škropljenju, dokler rdečega pajka popolnoma ne zatremo. Rdeči pajek nastopa tudi na breskvah in drugem sadnem drevju. Zato moramo posebno paziti. EST se razvija Ministrski svet šestih držav, ki danes tvorijo EST (Evropsko skupno tržišče) je sklenil ponovno znižati medsebojne carine in tako bodo prihodnjega 1. julija carine za polovico nižje pri industrijskem blagu m za 35% pri kmetijskem v primeru z dobo, ko so stopili v veljavo rimski dogovori glede organizacije EST. Na ta način bo doseženo znižanje carin v taki meri, kot je bilo predvideno komaj za 1. januarja 196^. Nekatere carine pa so bile sploh odpravljene. S temi sklepi so zadovoljni predvsem Italijani, mnogo manj Nemci, še manj pa francoski kmetje, predvsem sadjarji: ti sc bojijo, da bo italijansko sadje, posebno breskve, preplavilo francoski trg, medtem ko bi zadostovala domača proizvodnja. | aspor 550 lir za kg, stane 100 litrov škro pila 110 lir. Za poznejša škropljenja napravimo iz enega kg asporja samo 400 litrov škropila, a tudi v tem primeru stane 100 litrov škropila komaj 140 lir. Če torej škropimo z nebakrenimi škropili, prihranimo denar, potem pa tudi na času. Poleg tega moramo upoštevati, da sc kakšenkrat dobi slabo apno in da potem s škropilom ožgemo trte. Na noben način pa ne smemo škropiti z raztopino modre galice v času, ko trta cve te in če je takrat deževno vreme: pod vplivom bakra v škropivu bi se zarod osul, tako kot se je lansko leto zgodilo v tisočerih piimerih. oco JABOLKA IN HRUŠKE NA ŠVEDSKEM Švedska je precej severno od nas in zato bi kdo sklepal, da tam ne more biti po sobnega sadjarstva. Glede mnogih sadnih vrst je tudi tako, a ne glede jabolk, število jablan je narasUo v povojnem času od 4.5 na 6 milijonov dreves z letnim pridelkom okoli 3 milijone stotov sadja. Ta pridelek ne zadošča, zato uvozijo Švedi letno okoli imilijona stotov jabolk, od katerih okoli 20% iz Italije. Hrušk na švedskem pridelujejo prav malo. Pridelek cenijo na 250.000 stotov, od katerih použijejo 60% pridelovalci sami. Uvoz se suče pri 200.000 stotih letno, od katerih okoli 17% iz Italije. Dohodek iz italijanskega kmetijstva Po podatkih osrednjega statističnega ura da je leta 1959 doprineslo kmetijstvo 3.336 milijard, in sicer iz njivskih in vrtnih kul tur 1.233 milijard, iz živinoreje 1.229 in iz sadjarstva ter vinogradništva 874 milijard lir. Dohodek iz njivskih in vrtnih kultur se razčleni po svojih virih takole (v milijardah lir): žitarice 643, stročnice 34, krompir in ze-lenjad 364, industrijalne kulture 133, krmilne kulture 18, cvetličarstvo 41. PRIDELEK ŽITARIC V ITALIJI Naslednja razpredelnica kaže v tisočih stotov pridelek posameznih žitaric v letih 1959 1960 1961 pšenica 84.709 68.030 83.000 — mehka 69.266 57.145 67.000 — trda 15.443 10.885 16.000 1.051 932 978 rz ječmen oves riž koruza 2.788 5.407 7.553 38.791 2.319 2.791 4.310 5.848 6.189 6.900 38.156 39.069 konoplja P,e,a 1 J seme lan PRIDELKI INDUSTRIALNIH KULTUR Naslednje številke glede pridelkov indu-strialnih kultur izvirajo tudi iz podatkov osrednjega statističnega urada, a niso popolnoma zanesljive, ker so samo cenitve. V stotih bi znašali pridelki leta 1960 1961 sladkorna pesa 78,188.000 70,000.000 tobak 795.201 242.000 119.200 110.000 8.500 9.000 preja 7.360 7.000 seme 56.100 60.000 , , „ preja 58.350 60.000 bombaž scmJt: g7 500 9000Q oreški (pištači) 125.400 127.500 repišče 74.200 62.600 repica 28.800 28.800 sončnice 57.700 61.500 ricinus 70 60 sezam 15.100 14.650 soja 4.650 3.450 Najznačilnejši podatek je pri tobaku, katerega pridelek se je v enem letu znižal za več kot 2/3. Ta padec pridelka tobaka je posledica pojava in hudega divjanja tobačne peronospore lansko leto. Od vseh evropskih držav je bila Italija najbolj prizadeta takoj za njo pa Jugoslavija. m PRIPRAVA RAZNIH VRST SLADOLEDA Sladoled jc sladka zmes, napravljena na osnovi mleka in sadnih sokov. Napravimo ga na ta način, da se posluž.imo posebne eleklričnc priprave, v ka-lero damo napravljeno zmes, da zmrzne. V pripravi je namreč postavljena posebna lopatica, ki neprestano deluje, s pomočjo elektrike. Vse to je seveda postavljeno v drugo posodo, v kateri se nahajajo koščki ledu in sol. Zmes, ki jo pripravimo na ognju, mora biti popolnoma ohlajena, preden jo damo v posodo. Ohlajale bomo toliko časa, dokler ne bo zmes dobila znano obliko sladoleda. Med ohlajanjem morate paziti, da vam sol ne uide v sladoled, ker bi v tem primeru postal neokusen. Sladoled iabko ponudimo na majhnih krožnikih ali v nalašč pripravljenih posodicah. Spremljajo ga piškoti. SLADOLED S KREMO (mleko in jajca): Stepemo 8 rumenjakov z 250 gr sladkorja. To zmes razredčimo z litrom vrelega mleka in dodamo nekaj vanilije. Nato damo vse skupaj na ogenj in mešamo nekaj časa. Preden damo to zmes v električni mešalnik, mora biti ta popolnoma ohlajena. •KAVNI SLADOLED: Pripravimo ga na enak način kot prvega — z razliko, da namesto vanilije damo vanj nekaj žlic kave. ČOKOLADNI SLADOLED: Pripravimo ga kot prejšnja dva, samo da mu dodamo namesto enega jajca 225 gr čokolade. LIKERNI SLADOLED: Postopek je kot pri sladoledu s kremo. Namesto vanilije dodamo kozarec likerja: ruma. SLADOLED S KANDITNIM SADJEM: Napravimo ga na ta način, da prvi vrsti sladoleda dodamo 150 gr kanditnega sadja, razrezanega na majhne koščke in namočenega v kirschu. SLADOLED Z JAGODAMI: Treba jc. najprej pripraviti sirup s 500 gr sladkorja, razredčenega v 4 decilitrih vode. To zavremo nekaj minut in ohladimo. Nato mu dodamo 500 gr jagod, ki jih prej zmečkamo. Dodamo nato sok ene limone in vse to postavimo v električno posodo. SLADOLED Z MALINAMI: Po pripravi je podoben tistemu z jagodami, z razliko, da namseto teh damo prav toliko malin. SLADOLED Z MANDELJNI: 100 gr sladkorja damo na ogenj in mu dodamo 30 gr mandeljnov, da se karamelizira. To ohladimo, zmeljemo mandeljne, vse razredčimo v litru vrelega mleka. Ostala priprava je podobna prvi. 'BRESKVIN SLADOLED: Podoben je tistemu z jagodami, samo da nadomestimo slednje s 500 gr breskev. Ondlna K. U. Peta usede 12. Dragica ni nič odgovorila, čeprav so jo zadnje besede pretresle. Zadržala se je, da rii vprašala, ali prihaja tovarnarjeva hči tudi sem na obiske. »Hm, ni vse zlato, kar se sveti,« je modrovala Deli, »bogatini so večkrat bolj nezadovoljni kot reveži.« Obrnila se je k tovarišici. »Vam je slabo, gospodična Dragica?« je v strahu vprašala »Tako bleda ste.« Dragica se je zdrznila: »Da, da, seveda..« Iskala je besed. »Na nekaj sem se zmisli-la... pa morda se motim.« Gledala je skozi okno na dvorišče. Spet je vsa vznemirjena vprašala: »Tam, tisti visoki gpspod, s temnimi lasmi — on je morda...« Zopet je v zadregi umolknila. Naposled je le vprašala: »Ga morda poznate?« Deli se je vedno bolj čudila. Sledila je pogledu Dragice, a njene oči so se ustavil" na nekom drugem. »Ta je gospod Stanič. Kmalu za menoj jr. prišel v podjetje. Ljubezniv in miren člo vek.« »Gospod Stanič,« je razočaramo rekla Dra-gica. »Jaz sem pa mislila ...« Ni nadaljeva la, skoro ugriznila se je v ustnice. »Tako lahko se človek moti...« Deli Vrhnikova ni bila prepričana o resničnosti teh besed. Ni pa več hotela spraševati, ker je opazila, da je njena tovarišica zelo vznemirjena. —0— Rajko Prašnik je pogledal proti mizam na restavracijskem vrtu. Vse je bilo zasedeno. Srečni ljudje so se pogovarjali na lepo razsvetljenem vrtu, ki je segal skoraj do gozda »Menim, da je čas za odhod; jutri me čaka precej dela,« se je obrnil k svoji spremi j evavki, krasni Ani Lipičevi. Nehote je primerjal njen obraz z nekim drugim katerega ni mogel pozabili. Ponovno se je vprašal, čemu ni odklonil njenega vabila na ta izlet. »Še en ples, Rajko — prosim.« Prikimal je, kajti vedel je, kako rada pleše z njim. Ko jo je vodil proti plesišču, se je spet zamislil, kako se je iz spoznanja 1 z bogato tovarnarjevo hčerko razvilo tako prijateljstvo. »Tako si še vedno nedostopen, Rajko,« je šepnila deklica, ko se je sukala z njim v lahnem plesu. »Ali ni lepo, da se je najino poznanje tako poglobilo?« Rajko se je proti svoji volji nasmehnil. Prav iste misli so se tudi njemu porajale. »Molčiš, Rajko,« je nadaljevala. »Pozabljaš, da so pač pota usode takšna, ki so naju združila.« Spet je prikimal, a je mol čal. Ni ji hotel priznati, da ne občuti nič do nje. »Ali odideva?« je vprašala deklica, ko sta šla spet k mizi. Prikimal je. še prav mu je prišlo, da mu ne bo več treba igrati neprijetne igre. Mirno je pustil, da se ga je Ani oprijela za roko. »Kako sem vesela, Rajko, da sva se srečala in da si mi posvetil par uric svoje družbe. Prav lep večer je bil, kajne?« Skušala mu je brati z obraza, kaj misli, a je bilo že pretemno. »Kako sem srečna, da sva najino prijateljstvo potrdila s tikanjem.« »Ne vem, Ani. če je ravno to prav,« je s premislekom odgovoril. »Moram tako govoriti, da te posvarim.« »Posvariti me moraš, Rajko? čemu pa? Menda pač ne misliš, da je z nama že ko nec?« »Bolje bo, če se ne vidiva več, Ani.« Govoril je prav na tiho. Kar je dalje mislil, ni hotel povedati dekletu. Ljubezen med njim in Dragico naj ostane tajna. Ta skrivnost je bila sicer zanj bridka, a hotel je, da ne zve nihče zanjo. Skušal se je izviti in na glas nadaljeval: »Kaj sem jaz v primeri s tabo, Ani? Res, zaslužek imam in bi lahko preredil družino, toda...« »Pa saj je nesmiselno govoriti o gmotnem stanju« mu je razburjeno padla v besedo. »Nisem vendar taka, da mi je mar za bogastvo.« »Tudi če ne, Ani. Ti si vajena živeti v udobju in bi se težko privadila, če bi se morala v čem omejiti. Zato so moje besede ...« »Jih ni niti treba izgovoriti,« mu je drugič presekala besedo. »Slišiš Rajko, o tem raje ne govoriva več.« Nasmehnil se je, ker ni vzel njenih besed resno. Nikakor se pa ni zavedal, ikako vztrajno teži bogata edinka za svojim ciljem. —0— Gospod Lipič je zaprl knjigo in pogledal proti ženi. Ona je listala po nekem modnem časopisu, a ni bila prav zatopljena vanj, ker je od časa do časa pogledovala skozi okno. Zadovoljno občutje je prevzelo tovarnar narja. Odkar je zadnje čase pokazal večje zanimanje za hčerko, se je ženin odnos do njega nekoliko spremenil. Ni bila več tako hladna do njega kot poprej. Ni se sicer še otresla vseh slabih lastnosti in gospodoval-nosti, a je vendar postala drugačna. To ga je veselilo. »Že nekaj časa te opazujem, Neda,« je pretrgal molk. Zdiš se mi spremenjena.« Nekaj sekund je minilo, preden je odgovorila : »Res je, Vilko. Toda nekaj razmišljam.« Povesila je pogled in je komaj slišno nadaljevala': »Tudi Ani je vsa druga. Zdi se mi bolj vznemirjena; nekaj menda prikriva.« Tovarnar Lipič je strmel predse. Vse se mu je zdelo čudno. Že dolgo se ni spominjal, da bi se z ženo razgovarjal. Drug drugemu nista dosti pomenila, srečavala sta se skoraj kot dva tuja človeka. Potem se je pripetila tista nesreča z Ani. Od tiste ga dne dalje se je žena kar spremenila. Kako srečen bi bil, če bi takšna ostala. »Dovoli mi odkrito besedo, Neda, res. drugačna si postala in sem zato prav vesel Vse prijazneje je v hiši. Zdi se mi kakor dober slučaj usode, da se je Ani pripetila tista nezgoda, ki je naju zbližala.« »Nočem govoriti o sebi, Vilko. Misel na dekle me kar ne pusti. Premišljujem, kaj se je pripetilo, da je vsa drugačna.« »Nekaj se je moralo zgoditi in zdi se mi, da celo vem kaj.« (Dalje' Čeprav je bila po profesorjevih izjavah starčeva izgovarjava latinščine nemogoča in je povzročala neprestane prekinitve razgovora in dolge filološke razprave z jezikoslovci iz posadke vesoljske ladje, ki so ostali tam, se je počasi le odvijala pred njimi starčeva zgodba, ki je bila prav tako fantastična kot njihov polet v vesolje. Pripovedoval je — in njegovo pripovedovanje je dal profesor zaradi večje gotovosti posneti še na magnetofon —: Rodil se je nekje na atlantski obali, toda s takim imenom, kot ga je imenoval, ni bilo na zemljevidih, s katerimi je razpolagala posadka »Liberty«. Na profesorjevo prošnjo je pokazal na kraj, kjer je moralo biti nekdaj mesto New York. Oblast Srečnega sveta — tako se je zdaj očitno imenoval svet pod enotno vlado — ga je poslala študirat, ker so preizkušnje njegove inteligence pokazale, da je zelo nadarjen. Že od otroških let ga je silno mikala zgodovina, zato je poslal zgodovinar. Za to se je odločil iz nepremagljivega nagiba, kakor da bi slutil, da je prav zgodovinsko področje tisto, ki krije največje skrivnosti človeškega rodu in ki mu <3>o oiaiefc i% oesolja K. Z. 32*. lahko odgovori na vprašanja, na katera sicer ni bilo odgovorov. Pri tem pa se je zdelo, da je ravno zgodovina najbolj preprosta veda, saj je tako jasno in natančno prikazovala ves dotedanji razvoj človeškega rodu. Precej časa ni dvomil, da je vse res, kar poroča. Zaradi svoje sposobnosti je kmalu postal predavatelj v največjem centru za zgodovino in kot lak je imel prost dostop v vse zgodovinske arhive, ki so bili sicer nedostopni za ogromno večino prebivalcev Srečnega sveta. Postal je tudi šlan tajne organizacije, ki je predstavljala ogrodje oblasti Srečnega sveta. Zaradi njegove sposobnosti in zanesljivosti so ga vedno pogosteje pritegovali k reševanju zaupnih problemov, in tako se je zgodilo, da je bil imenovan tudi v odbor za »izdajanje učbenikov«, ki je bil kljub preprostemu imenu eden izmed odborov, ki so urejali vse življenje človeštva. Dalje Boji Pavletič 3. A SVETOVNIH NOGOMETNIH PRVENSTEV Še obrobne zanimivosti: Ta prireditev se je odvijala v raznih italijanskih mestili in ne samo v enem, kot v Urugvaju, kjer so vse tekme odigrali v Montevideu. Tako so eno izmed srečanj osminke finala odigrali tudi na ozemlju, kjer prebivamo Slovenci: dne 27. maja sta se v Trstu pomerili med seboj Češkoslovaška in Romunija. 3. SVETOVNO PRVENSTVO: FRANCIJA, JUNIJA '938 Svetovni prvak: ITALIJA; (2. Madžarska, 3. Brazilija, 4. Švedska). Prijavljencev: 36. — Odstopilo: 9 (Argentina, Egipt, Japonska, Kolumbija, Kostarika, Mehika; San Salvador, Surinam in ZDA). Udeležencev: 27 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Brazilija, Češkoslovaška, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Jugoslavija, Kuba, Letonija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Nizozemska Indija, Norveška, Palestina, Poljska, Portugalska, Romunija, Švedska in Švica). Opravljenih srečanj: 39. (21 uvrstitvenih, 18 finalnih). IZLOČILNA IN UVRSTILNA SREČANJA 1. skupina: Estonija, Finska, Nemčija, Švedska. švedska — Finska 4:0 Švedska — Estonija 7:2 Finska — Nemčija 0:2 Istonija — Finska 1:0 Nemčija — Estonija 4:1 Finalista: Nemčija in Švedska. 2. skupina: Irska, Norveška. Norveška — Irska 3:2 Irska — Norveška 3:3 Finalist: Norveška. 3. skupina: Egipt, Romunija. Egipf odstopil. Finalist: Romunija. 4. skupina: Portugalska, Švica. Švica — Portugalska 2:1 Finalist: Švica. 5. skupina: Madžarska, Palestina, Grčija. Palestina — Grčija 1:3 Grčija — Palestina I ;0 Madžarska — Grčija 11:1 Finalist: Madžarska. 6. skupina: Bolgarija, Češkoslovaška. Bolgarija — Češkoslovaška 1:1 Češkoslovaška — Bolgarija 6:0 Finalist: Češkoslovaška. 7. skupina: Avstrija, Letonija in Litva. Letonija — Litva 4:2 Litva — Letonija I ;5 Avstrija — Letonija 2:1 Finalist: Avstrija. 8. skupina: Belgija, Luksemburg, Nizozemska. Nizozemska — Luksemburg 4:0 Luksemburg — Belgija 2:3 Belgija — Nizozemska 1 :1 Luksemburg odstopil. Finalista: Belgija in Nizozemska. 9. skupina: Jugoslavija, Puljska. Poljska — Jugoslavija 4:0 Jugoslavija — Poljska* 1:0 Finalist: Poljska. 10. skupina: Kolumbija, Kost ni rska. Kuba. Mcbjka, San Salvador, Surinam. Zaradi odstopa vseh ostalih držav: Finalist: Kuba. 11. sku : Argentina, Brazilija. Argentina odstopila. Finalist: Brazilija. 12. skupina: Japonska, Nizozemska Indija. Japonska odstopila. Finalist: Nizozemska Indija. Osminka finala: Nemčija — Švica 1:1 Švica — Nemčija 4:2 Francija — Belgija 3:1 Brazilija — Poljska 6:5 koslovaška — Nizozemska 3:'* Kuba — Romunija 3:3 Kuba — Romunija 2:1 Italija — Norveška 2:1 Madžarska — Nizozemska Ind. 6:0 Četrtfinale: Madžarska — Švica 2:0 Italija — Francija 3:1 švedska — Kuba 8:0 Brazilija — Češkoslovaška 1:1 Brazilija — Češkoslovaška 2:1 Polfinale: Italija — Brazilija 2:1 Madžarska — Švedska 5:1 Finale za 3. mesto: Brazilija — švedska 4:2 Finale za 1. mesto: Italija — Madžarska 4:2 Zadnje svetovno prvenstvo pred drugo svetovno vojno se je že odvijalo v senci krvavih dogodkov, ki so se najavljali na obzorju. Španijo ie državljanska vojna iztrgala iz kroga udeleženk velike nogometne manifestacije. Avstrija je v izločilnih borbah uspešno prestala uvrstitveni izpit, nato pa Je izginila s svetovne nogometne in politične pozornice: Nemčija si jo je Priključila, njene najboljše igravce pa vključila v svojo reprezentanco. Kljub temu je bilo število prijavljenih držav rekordno visoko, le da Jih je kasneje precej odstopilo. Izločilna srečanja niso prinesla veHkih presenečenj. Razmeroma nepričakovano je prišel le izpad Jugoslavije, ki je sicer v tem letu dosegla več pomembnih mednarodnih uspehov. V finalni skupini so šc vedno tekmovali po sistemu neposrednega izločanja. V osminki finala je pripravila največje presenečenje Norveška, ki se je šele v podaljških igre vdala svetovnemu prvaku — Italiji. Najceneje so prišli do zmage, fsvedi, ki so zaradi odsotnosti Avstrijcev zmagali brez borbe. V četrtfinalu so imeli Francozi smolo. Naleteli so na močne Italijane, zaigrali s precejšnjo mero strahu ter tako zapravili lepo priložnost, da bi dosegli na domačem igrišču boljšo uvrstitev. V polfinalu so si Madžari izbojevali pol v višje kolo z visoko zmago nad Švedi. Slednji so precej razočarali, saj so le nekaj dni prej natepli Kubo z 8:0. Drugi polfinale je bil usoden za Brazilce: premagali so jih Italijani, vendar s težavo in pomočjo enajstmetrovke. Finale je obetal prvovrstni športni užitek in gledavci res niso bili razočarani. Po razgibani igri so Italijani odpravili Madžare ter se tako na skrajno mejo približali stalni lasli Rimetjevega pokala. Toda za Italijo je pomenilo to prvenstvo vrhunec, na katerem se ni več dolgo obdržala. Naslednji dve svetovni prvenstvi sta zaradi vojne odpadli, med tem presledkom pa je začela kakovost italijanskega nogometa upadati. 4. SVETOVNO PRVENSTVO: BRAZILIJA, JUNIJ-JULIJ 1950 Svetovni prvak: URUGVAJ; (2. Brazilija, 3. Švedska, 4. Španija). Prijavljencev: 32. — Odstopilo: 6 (Argentina, Avstrija, Belgija, Burma, Ekvador in Peru). Udeležencev: 26 (Bolivija, Brazilija, Čile, Finska, Francija, Irska, Island, Italija, Izrael, Jugoslavija, Kuba, Luksemburg, Mehika, Paragvaj, Portugalska, Severna Irska, Sirja, Škotska, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Urugvaj, Walles in ZDA). Opravljenih srečanj: 48 (26 uvrstilnih, 22 finalnih). (Dalje) mpo K 'it' N ir jp n« e c,; jr . e h » Prve tekme Davisovega pokala V nedeljo so se končale teriške tekme za osmino finala evropske cone Davisovega pokala. Sodelovalo je 28 držav, zdaj pa jih je le osem, n sicer Italija, Švedska, Nemčija, Velika Britanija, Češkoslovaška. Madžarska, Južna Afrika in Brazilija. Mnogi se čudijo, da sta Južna Afrika in Brazilija, ki sta sicer zelo močni e-kipi, vključeni v evropsko cono, medtem ko bo močna Jugoslavija igrala v Ameriki. V prvem delu tekmovanja je bilo največ zanimanja za dve tekmi, in sicer za srečanje Nemčija - Španija in SZ - Nizozemska. Nemci in Španci spadajo med najboljše igralce' tc-nis^t v Evropi in žreb je odločil, dn ena teh dveh držav takoj odpad ". Izid srečanja je bil zelo negotov, čeprav so strokovnjaki bili mnenja, da bodo Nemci zmagali s tesnim izidom 3:2. In res takšen je bil tudi re/u'-tat. Nemci Bugert, Buding in Kuhn-ke so premagali Santana, Coudera in Arillo. Santana. ki sodi med najboljše evropske igralce, je izgubil vse tri tekme, medtem ko se je povseri nepričakovano odlikoval Couder ter zmagal v dveh srečan!ih. Odlično ie igral Bungert, ki ima tudi največ zaslug za uspeh. Nemci so v drugem delu tekmovanja, torej v osmini finala, z lahkoto premagali tudi Romune (5:0). Tudi v teni srečanju je žel mnogo odobravanja Bugert. Rusi predstavljajo norost le'ošnje-ga Davisovega nokMa. šel" 17 let ro vojni so se prijavili k tekmam za Davisov pokal, čeprav so ml -di sovjetski tenivti že prej imeli precej r-snehov. I.ejuš je zmagal leta 1959 na VVimbledonskem turnirju za mladince, leta 1959 in 1960 je b’1a Sovjetska zveza finalist mladinskega tekmovanja za pokal De Galea. Sovjetski te-nisti so se doliro skrbno pripravljali. Tenis je v SZ zelo mlada šnortna panoga brez mednarodnih izkušenj in prav sodelovanje v Davisovem noka-lu predstavlja prvi korak v svet. V Sovjetski zvezi je registriranih 60.000 itrravcev (nred vojno jih je bilo le 1700), imajo 2100 igrišč in 2000 teniških klubov. Iz tega izhaja, da postaja tenis v Sovjetski zvezi zelo pri-Hubi jen. Ko je nastopal v Moskvi Jack Kramer s svojim teniškim cirkusom. ie bilo na Leninovem stadionu vsak večer nad 15.000 gledavcev. Sovjetska zveza je v prvem dvo- boju, proti Nizozemski, dosegla visoko zmago (5:0). Lejuš, Likačev in Sivokin so z lahkoto premagali nr-sprotnike. V osmini finala pa so se spoprijeli z Italijani, in sicer v.Flo renči. Zmagala je seveda Italija (5:0), a ruski isravej so sc izkazali kot močni tenisti. Manjka jim le rutine in posebno izkušenj in čez kako leto bo brez dvorna Sovjetska zveza portala sila v tenisu. Igravci (Lejuš, Likačev, Sivokin, Mozer, Metreveli in Mdsinarišvili) ,so zelo mladi in zelo napadalni (po servisu letijo takoj za mrežo), ter tehnično dobro izvežbani. Bodočnosti se morajo bati Italijani, ker je za Pietrangelijem, Gardi-nijem in Sirolo prava vrzel. Omenjeni igravci so zelo močni, toda ostali precej zaostajajo. Italija bo po lahki zmagi nad Sovjetsko zvezo igrala^ z Madžarsko, ki je prej z. lahkoto porazila Luksemburško (5:0) in Dansko (5:0). Gyulas. Szikszai in Katoma pa ne predstavljajo trdega oreha za Italijo, ki se bo tako uvrsti'a v po!-finale. Zelo zanimivo srečanje je bilo v Parizu, kjer so Južnoafrikanci Segal, Forbcs in Drvsdale porazili s lesnim izidom (3:2) Francoze. Darmon je o-svojil obe točki, loda Pilet ie izgu- . bil obe; igra dvoiic pa se je končala z zmago gostov, ker sta Ivla Barclav in Rcnavand zelo šibka. Južna Afrika, ki je v prvem srečanju z lahkoto porazila Švico (4:1). se bo spoprijela v četrt finalu z Nemčijo in tekma je zelo neodločena. Švedska je v Bruslju z lahko‘o premagala domačine (5:0). Lunquist in Schmidt sta rir^več močna za ^'are^a Brichanta in Drossarta. Belgija na je prej pemagala Čile C4:l). Švedska se. bo tako srečala s Češkoslovaško. Čehi (Javorški, Korda in Slrobl) so prej premagali ekipo Združenih arabskih republik (4:1), nato v Helsinkih Finsko (5:0). Zanimiv bo tudi dvoboj Vel. Britanija. ki ie premagala Avstrijo (4:1). in Braziliia. ki je izločila Monako (5:0) in Po1 iško (5:0). Strokovnjaki trdijo, da Mandarino Barnes Fer-nandez in Koch ne bodo kos Kni"h-tu. Sangsteru, Pickardu in Wi'snnu. Do 15. julija bodo evropske država morale odigrati tudi po'finalni tekm\ po vsej verjetnosti Švedska - Nemčija in Italija - Vel. Britanija, ker bo finalno srečanje konec julija. / I 4|E £ £ £ > !Z? — -r- N rt g ;s ^ •P o M C v) N .S cn_ c , O ,H T3 ilS = | N G _ L 01 'TZJ CT3 N 60 . O rt !. n “ P • c. ,.11*8, l; 03 J4 ) 'y l-t 0) * ^ ' > G < t n N il:- I r£ o : o ts "~ 5 a> 8 >- »O a D. o w rt IG G N Q',rH ~ £ rt -n g O; M O > £ ^ S p-g U O O C. C TJ £ rt 'JZ rt ' 3 o rt .H. -CQ :G S H J „ . G ~ G ._ O QJ .—i “ & J c >N > o O ££ IS * •S al Hi rt G< C/J ••—; flj o p u G. ^ c/) H C> G ^ — p •— >N 4-. O 03 o > ffl M * 21 > ^ * c/) O JS rt E G j-u * O •rt O jv !T n c rt G- -t .N oj .G —- , ci 6 O .Ji, « ».S - n ■—1 <-* j£ > g* E E ° OJ 5 1 3 .rt - s- % >£ o B- r'3 'a? . G ,t/} m ^ ’G w .E,>n m D. O ^ « - O c3 3 «13 g 1| « ._ § E ■« G rt V ar« ^ ° s i-. E o O 3 a (8 O Sj> «0- Ji Mn ou 2 ° S n-u "O n H n > o. c 71 3 3 5 « s o rt u «- (/) U, >C/3 rt r- rt G G 'G n o S o r .rt G. -U TJ 03 • rt O N C G. « V’ I x * ^ \ ■■■■' » % j ^ ^ : Vs asfeiiis j^D itiiiiui rt 'G rt .H. bo ^ Sv G M rt G rt »d S CQ O 5 OJ O O1 •-'G ^ rt 5 c 73 G - rt rt ^ rt TJ u CQ rt rt _rt q rt DO • rt rt _ >U G G 'G o CA) O •’—. ju O ¥ I ~ “ w a M 3 ^ ^ ' o £ 3 > , c ju ” ^ ^ w o ^ 5 ■O oo o ^ 1 rt ^ 2 . >N O rt rt 'rt 1 .£ ^ rt W fllrG G O OJ r2 CL, O rt rt n rt OJ rt JO !g O . TJ N U) O CN DO G- ( rt d) J rt XJ ^ , 3^ A: Gi G G n y o E -S, c/) ^ . u .Si,-Si' ~0 __ _rt . O rt G p,, 2 o •SŽ.OS rt S >U’ 0^0 e £ .si, s| E ° Ji y «u ,r> G £ cj G N DO •fe a t: d « 'G CV£ G N O (D rt G- rG T3 c 3 n rt rt n = 'Pr2 >3 >g ’ rt - >CJ N O <✓) OJ «U ,r-1 rt 'o > G ^ Ss rt >c-* T3 ■c flj 3 '5 £h “ E 3 > H "S * S 5 »Vj rt ’C n rt •;:■» O CQ ^ ^ - m rt , G ‘ M g rt ‘o rt ^ 'o "G •rt rt > >1 E 2:2, o n.~ rt ri C/) T3 rt ^ -r-( n ^ rt TJ 2 N o £ •er* G .G. O rt rz £ do E -3 " O rt s-. TJ > G G.