2-3 KRONIKA 44 časopis 23 slovensko krajevno zgodovino 1996 Anamarija Vidovič Miklavčič Moje prvo srečanje z Anko sega dobri dve desetletji nazaj, ko sem, absolventka zgodovine, prišla povpraševat na Inštitut za zgodovino delav- skega gibanja o časopisnih člankih o Beneški Slo- veniji ob koncu prve svetovne vojne, ki sem jih zbirala za diplomsko nalogo. Že takrat me je pri- jetno presenetil Ankin prijazen sprejem in kole- gialnost, ki sta takoj odpravila mojo tremo. Prav nobene distance ni bilo med nama, saj sva se po- govarjali kot kolegici, ki ju zanimajo iste stvari in imata o določenih problemih že izoblikovano mne- nje. Seveda tudi nudenje strokovne pomoči in vpogled v bibliografijo časopisnih člankov, ki jo je tedaj pripravljala še s tremi sodelavkami, ni bilo vprašanje. Ko sem se zaposlila v arhivu Inštituta, so se najini stiki nadaljevali, v prijetnih pogovorih, privatnih in strokovnih, o tem in onem, o vsem, saj je Anka človek, ki zna prisluhniti sogovorniku in spoštuje njegovo mnenje. Rojena 21. 3. 1936 v Gornji Radgoni, je po osnovni šoli odšla na učiteljišče in ga leta 1954 v Ljubljani tudi končala. Odločila se je za študij zgodovine, ki jo je vpisala na ljubljanski Filozofski fakulteti leta 1955 in diplomirala leta 1961. Takoj - po končanem študiju, se je posvetila pedagoškemu delu, po treh letih pa je prišla na Inštitut za zgodovino delavskega gibanja (sedaj Inštitut za novejšo zgodovino), kjer je zaposlena tudi danes. Njeno prvo delo na Inštitutu je bilo priprav- ljanje bibliografije člankov o delavskemu gibanju po časopisju od leta 1917 dalje. Rezultati dela, ki ga je vrsto let opravljala s sodelavkami, so štiri bibliografije, izšle v letih 1969-1974 in sicer Biblio- grafije člankov o delavskem gibanju na Sloven- skem od začetkov do leta 1941. Delo je bilo širše zastavljeno in se ni omejevalo le na članke o de- lavskem gibanju. Izredno natančno in vztiajno opravljeno delo, je marsikateremu raziskovalcu pri- hranilo ure in dneve zamudnega listanja po časo- pisih. Ob 20 letnici izhajanja Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, je za objavo v tem glasilu pripravila bibliografsko kazalo (1953-1972), 94 3 KRONIKA 1996 časopis za slovensko krajevno zgodovino izšlo 1973, prav tako je leto kasneje v tem glasilu objavila bibliografsko kazalo Kronike slovenskih mest, za sedem številk revije. V obeh bibliografijah je dosledno upoštevala pravila bibliografske teh- nike. Poleg omenjenih bibliografij, je v Kroniki ob- javila celo vrsto razprav, strokovnih člankov, ocen in poročil. Njeno zanimanje se je ob prebiranju razno- vrstnih časopisnih člankov razširilo na raziskovanje zapletene problematike iz novejše zgodovine, saj so se teme kar same ponujale, posebno za obdobje med obema vojnama. Prve znanstvene razprave Anke Vidovič Mik- lavčič so osvetlile problematiko slovenskih želez- ničarjev in njihovega boja v Ljubljanski pokrajini v letih 1941-1943. Samostojna monografija Slovenski železničarji pod italijanskim okupatorjem v Ljub- ljanski pokrajini, izšla 1980, pa je zaokrožila ve- čletno proučevanje te tematike. Vrsto let svojega raziskovalnega dela je posve- tila raziskovanju dejavnosti mladinske organizacije v času NOB ter razvoju in dejavnosti rnladinskih in kmečkih stanovskih organizacij v slovenskih političnih taborih v tridesetih letih. Tudi s tega področja je objavila vrsto razprav in je tako vpli- vala na razjasnjevanje nmogih vprašanj te proble- matike, ki še niso bila proučena. Rezultate izredno obsežno zastavljenega dela je analizirala v dok- torski disertaciji leta 1992. Tudi ta raziskava, če- prav skrčena zaradi objave, je izšla v samostojni publikaciji z naslovom Mladina med naciona- lizmom in katolicizmom leta 1994. Kot strokovnjakinja za obdobje med obema svetovnima vojnama je sodelovala na številnih kongresih in znanstvenih srečanjih doma in v tujini. Vpogled v njeno bogato bibliografijo je moč dobiti v Prispevkih za novejšo zgodovino XXIX, 1989, za nadaljna leta v isti reviji v okviru letnih poročU Inštituta za novejšo zgodovino. V zadnjem času je svoje raziskovalno delo skoncentrirala na proučevanju tematike kmečko stanovskega gibanja na Slovenskem. Zato ji zaželimo še naprej uspešno delo v krogu zgodovinarjev sodobne zgodovine ter izpolnitev vseh njenih strokovnih načrtov. Metka Gombač 95