N '•C3 >CA O cx •C a >o _ns Ti Cti .g G >(/> O D, ZETALSKE NOVICE GLASILO OBČINE ŽETALE - OKTOBER 2013 - LETNIK 13 3 D 1 A O N a>lSl V13Z NOVIC KOVICE mZETALSKE m novice ETALSKE NOVICE ZLATA POROKA ZAKONCEV TEREZIJE IN STANKA VOGRINC V soboto, 17. avgusta 2013, je potekala v sejni sobi Občine Žetale slovesnost zlate poroke. Župan Občine Žetale je za zlatoporočenca razglasil Terezijo in Stanka Vogrinc iz Žetal 24. Na prisrčni slovesnosti, ki je potekala v sejni sobi Občine Žetale v prisotnosti sorodnikov in prijateljev slavljencev, je župan Občine Žetale g. Anton Butolen z izbranimi besedami orisal njuno bogato skupno življenjsko pot. Poudaril je, daje bila ta pot prepletena z lepimi, pa tudi manj lepimi trenutki. Zlati ženin Stanko Vogrinc se je rodil 2.11.1940 v Čermožišah 44. Ko je bil star tri leta, mu je umrla mama. Osnovno šolo je obiskoval v Žetalah. Mladost je preživel s štirimi sestrami in bratom. Za šolanje ni bilo možnosti, zato je doma opravljal kmečka dela in hodil pomagat sosedom, občasno pa tudi na Dravsko polje in v Savinjsko dolino. Leta 1961 odšel za dve leti služit vojaški rok v Skopje. Po vrnitvi je nadaljeval delo na kmetiji. Zlata nevesta Terezija Horvat seje rodila 5.10.1935 v Žetalah 24. Po končani osnovni šoli je ostala doma na kmetiji, kjer je opravljala vsa kmečka in gospodinjska dela. Kot dobra gospodinja in kuharica je vrsto let sodelovala na razstavah Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Na teh razstavah je dobila 13 zlatih priznanj in 3 znake kakovosti za pletenico ali sva- tovsko štruco in zlato priznanje za ohranjanje krušne dediščine. Stanko in Terezija sta se poročila 17.8.1963 v Žetalah. V zakonu sta se jima rodila sinova Stanko in Jože ter hčerka Berta, danes pa ju razveseljujejo štirje vnuki in dve vnukinji. Županje zlatoporočencema izročil priložnostno darilo in plaketo, ki ju bo spominjala na ta slovesni trenutek. Zlatoporočencema iskrene čestitke in še veliko zdravih in zadovoljnih skupnih let. Jože Krivec Dober dan Lepo pozdravljeni, spoštovani občani in občanke naše OBČINE ŽETALE! Kot tren je minil poletni trimester. Bil je vroč, sušen čas, termometri so se ponekod dvignili do 40 stopinj Celzija. Kamorkoli so nas usmerjali koraki, povsod so govorili: »Poglejte, kaj nam je naredila suša!« Res je bilo žalostno pogledati na suho stebelje koruze, krompir je povesil svojo zel, a kdo bi verjel, da rastlinje kljubuje naravi in kljub neugodni rasti postreže z debelim krompirjem. Pa ne vsepovsod. Svet je še vedno poln sovraštva, nasilja, kemija deluje in uničuje življenja. Že narava sama je kljubovalna, če poseže po sredstvih uničevanja še človek, je katastrofa neizbežna. Tako se je tudi zgodilo. Mnogokrat se sliši izrečena misel, da smo doma na srečni zemlji, narava nam prizanaša, a mnogokrat je izrečeno tudi, da smo doma tam, kjer je STVARNIK MAHNIL S PRAZNO VREČO. A koliko tako mislečih je v septembru in oktobru zahajalo v naše gozdove, košare so bile polne zdravih žetalskih gob, za marsikoga dobra južina in še zaloga za zimske dni. Čas teče naprej, v OBČINI smo se posodobili z asfaltno prevleko, prav je tako, saj nas ceste povezujejo, povezuje nas tudi jesenski čas. Po hribovskih cestah so brneli traktorji, brez krikov in petja smo obrali vinograde, ki so darovali vinogradnikom primeren grozdni pridelek. Njive so prazne, travniki pokošeni, kurjava pripravljena, tiho prihaja čas počitka in priprava za naslednjo naravno rast. Naša mlada generacija zopet sedi v šolskih klopeh, v zvezke in glave beležijo znanje, ki je za življenje v današnjem času prepotrebno. Kostanjeve ježice so se razprle, kostanji se niso odebelili, a kljub temu teknejo ob sladkem moštu. Prijetno dišijo ob času, ki mu pravimo kostanjev piknik, ki je že 23. po vrsti in se lepo vklaplja v čas 14. občinskega praznika. Na kulturnem področju v naši občini je spet živahno, oba pevska zbora pridno vadita in prijetno zapojeta na prireditvah doma in v okolici. Nekdo se bo podal še na pot gledališkega ustvarjanja, pa bo dovolj kulture v naši občini. Rada zapišem kaj tudi o Žetalskih novicah, poglejte na naslovno stran, prebrali boste številko petdeset, kar pomeni, da je med nami ZLATA ŠTEVILKA, ki prinaša mnogo zanimivega branja - doživetij trimestra v naši občini. Ponosni smo na izdajo petdesetih številk, želimo si, da bi ostali naši zvesti bralci. Prelistajte to zlato številko, ostanite zdravi, jasnih misli in si vtisnite v spomin prijetna doživetja občinskega praznika. Razkošno barvno jesen v zdravju Vam želimo člani UREDNIŠKEGA ODBORA in ODGOVORNA UREDNICA M. K. Sprehod po vsebini Zlata poroka 2 Dober dan 3 Zupanov uvodnik 4 Novice iz občinske uprave 4-6 Iz naših krajev 7-24 Iz vasi v vas 25 - 28 JAVNO GLASILO "ZETALSKE NOVICE" Izdajatelj: Občina Žetale Naslov uredništva: Žetale 4, 2287 Žetale Odgovorni urednica: Marija Krušič Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml., Milenka KOVAČEC, Toni BUTOLEN Lektorica: Mojca Kopše Fotografija na naslovnici:Toni Butolen Računalniški prelonrAdekvat d.o.o. Javno glasilo "ŽETALSKE NOVICE" je na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS štev.: 006-24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. Občari^kobčani voljeni ^Sodelovanju s prispe'PTna elektronski^aslov: % urednistv0fcetale@gmaic&m. ^ p.m F n m,. a :• • ' v t * ' ! v' ' š A , ■ , K »■>, -s* I- \ Oktober 2013 3 Županov uvodnik MED ZAPOVOJSTVOM IN ZASKRBLJENOSTJO Izteka se burno leto na področju lokalne samouprave. Razprava o ukinitvi skoraj polovice slovenskih občin je v teh dneh dosegla vrhunec. Spremembe so seveda vedno možne, je pa vprašanje, če seje v teh kriznih časih smiselno lotiti sprememb sistema, ki razen redkih izjem dobro deluje. Razen, če gre, kot je v Sloveniji splošna praksa, za postavljanje koristi določene stranke pred koristi državljanov in države. Žalostno je, da »naš« minister, torej minister, v katerega resor spada tudi lokalna samouprava, pri argumentaciji svojega predloga uporablja predvsem floskule namesto argumentov. Res pa je, da resnih argumentov za ukinitev občin ni. Slovenske Občine, tudi najmanjše, so še vedno med naj večjimi v Evropi, predvsem pa so v povprečju trikrat večje od avstrijskih, ki nam jih dajejo za vzgled. Bolje bi bilo, če bi si Avstrijo, kot tradicionalno birokratsko najbolj urejeno državo, za vzgled vzela država. V teh dneh seje razprava o ukinitvi občin sicer polegla, ker je na zavoro stopila stroka, ki združevanje občin sicer podpira, in ministru dopovedala, da se to na tako lahkoten in rokohitrski način ne dela. Je pa res, da je imel minister kar veliko podporo v javnosti, ki vidi Občine predvsem kot strošek, ne zaveda pa se koristi, kijih prinašajo. Ni potrebno posebej poudarjati, daje takšno mišljenje zmotno. Navedba ministra, da bo prihranil 200 milijonov evrov, Občine bodo pa močnejše in zagotavljale boljše storitve, je seveda pravljica za male otroke. Če bi bilo tako enostavno, da združiš dva ali tri reveže in dobiš bogataša, krize na svetu ne bi bilo. Dejstvo, da se proces ukinjanja občin zaustavlja, oziroma se premika v obdobje 2014-2018, pa seveda ne pomeni, daje nevarnosti za Občine konec. V proceduri je ministrov rezervni scenarij, to je zakon o financiranju občin. V predlogu tega zakona je drastično zmanjševanje sredstev predvsem za Občine z veliko površino in majhnim številom prebivalcev, kot je naša. Po približnih izračunih je to za našo občino približno 125.000 evrov letno. Razmišlja pa se tudi o tem, da bi se ukinila sredstva po 21. členu ZFO, ki jih Občine lahko koristijo za investicije, predvsem za lastni delež pri črpanju evropskih sredstev. To pomeni za našo občino nadaljnjih 125.000 evrov. Če se uresniči ta čmi scenarij, padejo v vodo skoraj vsa naša prizadevanja v tem letu. Letos smo bili zelo uspešni na razpisih in imamo na petih projektih, s katerimi smo uspeli, za drugo leto na voljo več kot milijon evrov, kar pomeni podvojitev proračuna in je za našo občino velikanski denar. Vendar je potrebno za črpanje teh sredstev zagotoviti vsaj 400.000 evrov lastnih sredstev. Če bo sprejeto to, kar j e predlagano, občina ne bo imela lastnih sredstev in se bomo morali izvajanju že odobrenih projektov odpovedati. Tako bo moralo storiti še več, večinoma podeželskih občin. Če se to zgodi, bo velikanska škoda ne samo za prizadete občane in Občine, temveč za gospodarstvo in celotno državo. Denar bo namreč ostal nepočrpan v Bruslju, ker se proračunsko obdobje 2007-2014 zaključuje. Upam, da bo prevladal razum in se to vendarle ne bo zgodilo ter bomo lahko nadaljevali z že začetimi oziroma že odobrenimi investicijami. V tem primeru se nam obeta investicijsko eno najbolj uspešnih let, kar je v teh težkih časih izreden uspeh. Bo pa ta investicijski zagon zahteval tudi od občanov obilo strpnosti in razumevanja, vsekakor pa več, kot gaje bilo pri nekaterih investicijah letos. Spoštovane občanke in občani, čestitam vam ob občinskem prazniku z željo, da vas kljub krizi ne zapusti optimizem in vas v čim večjem številu vabim na zaključne prireditve ob 14. prazniku Občine Žetale. Vaš župan! Župan, uredništvo Žetalskih novic in občinska uprava Vam želimo prijetno doživljanje 1 Ar. občinskega praznika in sladkih kostanjev ob 23. kostanjevem pikniku. \ | | | | I I i i i Novice iz Občinske uprave Hh' 14. PRAZNIK OBČINE ŽETALE IN 23. KOSTANJEV PIKNIK V mesecu septembru so se pričele prireditve v počastitev 14. praznika Občine Žetale in 23. kostanjevega piknika. V ta namen je bil imenovan Organizacijski odbor za pripravo 14. praznika Občine Žetale in 23. kostanjevega piknika, ki ga vodi občinska svetnica in predsednica Odbora za družbene dejavnosti Občine Žetale, ga. Petra Plajnšek. Odbor je na podlagi predlogov društev in organizacij, ki delujejo na območju Občine Žetale, pripravil pester program prireditev. Izvedene so bile športne prireditve, ki jih je organiziralo Športno društvo Žetale. Društvo podeželskih žena Žetale je na kmetiji Kolar izvedlo »kožuhanje«. V začetku meseca oktobra je bilo v organizaciji Strojnega krožka Žetalanec izvedeno gozdarsko tekmovanje za naziv »Žetalske grče in grčice«. Lovska družina Žetale je pri Lovski koči Tisovec pripravila srečanje z občani in otvoritev obnovljene lovske koče. Prireditve ob 14. prazniku Občine Žetale in 23. kostanjevem pikniku se bodo nadaljevale in dosegle svoj vrhunec v soboto, 19. oktobra 2013, ko bo v prireditvenem šotoru ob Osnovni šoli Žetale osrednja prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. OBČINA ŽETALE - a* Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski sklad za regionalni razvoj KONČANA I. FAZA PROJEKTA REKONSTRUKCIJA ODSEKOV L C 2.4-0200 IN L C 24-0220 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij, prednostne usmeritve Razvoj obmejnih območij s Hrvaško ter Petega javnega razpisa za izbor operacij iz prednostne usmeritve »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij.«. 10. julija 2013 je bila v sejni sobi Občine Žetale podpisana gradbena pogodba za izvedbo operacije Rekonstrukcija odsekov 3.500 m LC 240200 in 2.600 m LC 240210. Na javnem razpisuje bilo kot najugodnejši izvajalec izbrano podjetje Asfalti d.o.o. iz Ptuja. Predmet pogodbe je rekonstrukcija odsekov lokalnih cest LC 240200 Strajna-Prekože-Potni vrh v dolžini 3.500 m in LC 240210 Zgornje Ravno-Globočec-Potni vrh v dolžini 2.600 m. V letu 2013 je končana rekonstrukcija odseka LC 240200 Strajna-Prekože-Potni vrh, v okviru katere so bila izvedena naslednja dela: preddela, spodnji ustroj-zemeljska dela, zgornji ustroj, odvajanje vode, prometna ureditev in zaključna dela, postavitev varnostnih ograj in postavitev dveh avtobusnih postajališč. V letu 2014 je predvidena rekonstrukcija občinske ceste LC 240210 Zgornje Ravno-Globočec-Potni vrh v dolžini 2.600 m. Pogodbena vrednost celotnega projekta znaša 872.718,94 EUR. Operacija mora biti zaključena do 31.8.2014. REKONSTRUKCIJA ODSEKOV LOKALNE CESTE LC 322040 IN JAVNIH POTI JP 742240, JP 14225P, JP 742250 IN JP 742 742340 V NASELJIH NADOLE IN KOČIČE Operacija »Rekonstrukcija odsekov prijavila na javni razpis Ministrstva za vanja za koriščenje sredstev po 21. lokalne ceste LC 328040 in javnih poti kmetijstvo in okolje, Agencije R členu ZFO v višini 124.797,00 EUR v JP 741240, JP 741250, JP 741340 v Slovenije za kmetijske trge in razvoj letu 2013. Navedeni projekt obsega naseljih Nado le in Kočice« sc delno fi- podeželja za ukrep 322 - Obnova in rekonstrukcijo odsekov lokalne ceste nancira iz sredstev Evropskega kmeti- razvoj vasi. Konec meseca avgusta je LC 328040 Ptuj-Dolena-Marinja vas v jskega sklada za razvoj podeželja prejela Odločbo o pravici do sredstev v dolžini 1.100 m na odseku Pcklača (EKSRP), Program razvoja podeželja višini do 281.367,18 EUR. Navedena meja- Občine Videm in 980 m na 2007-2013 v okviru ukrepa 322 - Ob- sredstva se bodo lahko koristila v letu odseku Marinja vas-Pšetna graba, nova in razvoj vasi iz PRP 2007-2013. 2014. Od prejema odločbe o pravici do rekonstrukcija 830 m odseka javne poti Občina Žetale se je v mesecu januarju navedenih sredstev so potekala prizade- JP 741240 Pšetna graba-Zalopata, m Novice iz Občinske uprave rekonstrukcija 275 m javne poti JP lokalni cesti in javnih poteh. Občina 741250 Zal opata-Jurji vrh in rekon- Žetale je za navedeno operacijo izvedla strukcija 600 m javne poti JP 741340 javni razpis, na katerem je bil najugod-Peklača-Rakoški vrh. Predvidena je nejši ponudnik podjetje Asfalti d.o.o. iz tudi postavitev dveh nadkritih čakalnic Ptuja. Ponudbena vrednost investicije z avtobusnimi postajališči ob lokalni najugodnejšega ponudnika znaša cesti LC 328040 in montaža 350 m 589.708,83 EUR. varnostnih odbojnih ograj ob navedeni EK RP Fvrnpski kmphjtki sklati za razvoj podeželja F »rop« fivnlu v podrta jc 3-4. Redna seja Občinskega sveta Občine Žetale V četrtek, 29. avgusta 2013, je v sejni sobi Občine Žetale potekala 14. redna seja Občinskega sveta Občine Žetale. Svetniki so najprej potrdili zapisnik 13. redne seje občinskega sveta. V nadaljevanju seje so potrdili predlog sklepa o potrditvi Ocene izvajanja Občinskega programa varnosti Občine Žetale za leto 2012. Dodatno obrazložitev sklepa je podal vodja medobčinskega redarstva občin Spodnjega Podravja, g. Robert Brkič. Osrednja točka dnevnega v v reda je bila obravnava pogodbe o sofinanciranju investicije v izgradnjo OŠ PP dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Pri tej točki je v razpravi sodeloval v.d. direktorja Občinske uprave Mestne Občine Ptuj g. Ivan Vidovič. Po izčrpni razpravi je bil sprejet sklep, da bodo glede sofinanciranja OŠ PP dr. Ljudevita Pivka dokončno odločali na naslednji redni seji, ko bo svetnikom predstavljen projekt izgradnje šole in znesek sofinanciranja izgradnje šole. Zatem so svetniki potrdili Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarne Ptuj. Potrjena je bila tudi sistemizacija delovnih mest v Enoti vrtec pri OŠ Žetale. V nadaljevanju seje je bil sprejet razpis za podelitev občinskih priznanj za leto 2013 in obravnavo prispelih vlog. Seja se je zaključila s podajo informacij s strani župana in pobudami in vprašanji. Jože Krivec VARNOST PEŠCEV V CESTNEM PROMETU! Pešci so med najbolj ogroženimi prometnimi udeleženci. V policiji ugotavljamo, da so pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil (kadar vozijo z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola, preblizu desnemu robu vozišča, vozijo z neočiščenimi ali zarošenimi stekli na vozilu ipd.). Veliko nesreč pa se zgodi tudi zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Še posebej pogosto so pešci v prometnih nesrečah udeleženi v jesenskih in zimskih mesecih, ko so vremenske razmere neugodne (megla, dež), svetli del dneva pa je krajši. Zlasti starejši so največkrat žrtve prometnih nesreč zaradi svojih napak ali ker kršijo cestnoprometne predpise. Za varnejšo udeležbo v prometu vam policisti svetujemo: Pešci ! • poskrbite, da boste v prometu vidni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost pešcev (odsevne trakove, kresničke), • upoštevajte prometne predpise, • prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce, • hodite po pločnikih (če obstajajo) oz. ob levem robu vozišča v smeri hoje, • poskusite predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu. Vozniki ! • upoštevajte, da so na cestah tudi pešci, odstopite jim prednost, • hitrost prilagodite razmeram in dosledno upoštevajte omejitve, • na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, vozite še posebej previdno (pred šolami, v naseljih), • izven naselij vozite po sredini voznega pasu, da zmanjšate možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču. Pešci in vozniki. Veliko varnosti v jesenskih in zimskih mesecih vam želimo policisti Policijske postaje Podlehnik. Damjan BRAČIČ VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA Leto 201-3 v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju v znamenju okroglih obletnic Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v letu 2013 praznuje 100-letnico rojstva Ivana Potrča in 20-letnico, odkar nosi njegovo ime, 10-letnico izvajanja nalog osrednje območne knjižnice in 10-letnico, odkar kraje Upravne enote Ptuj obiskuje sodoben bibliobus. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je bila po pisatelju Ivanu Potrču poimenovana skladno z Odločbo o spremembi odločbe o ustanovitvi Ljudske in študijske knjižnice Ptuj, ki jo je sprejela Skupščina Občine Ptuj 5. oktobra 1993. V letu 2013 torej praznujemo 100-letnico rojstva Ivana Potrča, hkrati pa tudi 20-letnico, odkar knjižnica nosi njegovo ime. Knjižna zapuščina Ivana Potrča j c ob zbirkah Štefke Cobelj in Iva Arharja ena od treh velikih posebnih zbirk, kijih hrani naša knjižnica. Ni bilo naključje, da smo se leta 2006 odločili, da kot prvo katalogiziramo prav knjižno zapuščino Ivana Potrča, ki jo je leta 1998 knjižnici podarila pisateljeva žena Branka Jurca. Tako smo v letu 2007 Potrčevo knjižno zapuščino, kije štela 2.292 enot, postavili na ogled in jo uredili kot čitalniško zbirko. Že takrat smo se zavedali, da kljub vsebinski bogatosti zbirka ni popolna. Prav negovanje spomina na Ivana Potrča je verjetno botrovalo odločitvi pisateljevega sina Matjaža, da knjižnici podari še preostanek Potrčeve zapuščine, ki obsega 498 knjižnih enot, deset arhivskih škatel rokopisov in tipkopisov ter odličja, plakete in priznanja, ki jih je Ivan Potrč prejel za svoje delo. Številna odličja, priznanja in nagrade so dokaz, da Potrč ni bil zgolj pisatelj in dramatik, temveč je bil aktiven na različnih področjih družbenega in političnega življenja. Pomenijo veliko obogatitev zapuščine, ki jo hrani naša knjižnica, hkrati pa predstavljajo bistveno novost, saj zbirke priznanj, odličij in nagrad v takšnem obsegu ptujska knjižnica v svojem fondu še ni imela. V Potrčevem letu smo izdali monografijo z naslovom Zapuščina Ivana Potrča v ptujski knjižnici 2, v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru in Slavističnim društvom Maribor organizirali strokovni posvet Aktualnost in živost Potrčevega dela danes, oktobra pa bomo postavili na ogled priznanja in nagrade, ki jih je pisatelj prejel ne le za bogato literarno ustvarjanje, ampak tudi za družbeno aktivnost. Dr. Štefan Čelan, župan Mestne Občine Ptuj, je družini Potrč podelil priznanje, ki gaje prevzel pisateljev sin, prof. dr. Matjaž Potrč. Leta 1993 je bil sprejet Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je tako postala ena od desetih osrednjih območnih knjižnic v Republiki Sloveniji. Kot osrednja območna knjižnica izvajamo štiri temeljne naloge, in sicer zagotavljamo povečan zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva in informacij, nudimo strokovno pomoč knjižnicam našega območja, koordiniramo zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva ter usmerjamo izločanje gradiva. Praznovanje 10. obletnice izvajanja nalog osrednje območne knjižnice bomo združili s predstavitvijo projekta Osrednji ptujski časopisi na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije, projekta, ki smo ga pričeli leta 2005 z digitalizacijo Časopisa Štajerc. Projekt smo vsa leta izvajali ob strokovnem sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico iz Ljubljane, v zadnjih dveh letih pa tudi z avstrijsko nacionalno knjižnico z Dunaja. Projekt, v katerega je bilo vloženega veliko strokovnega znanja in dela, je bil financiran s sredstvi Ministrstva za kulturo, velik premik pa je predstavljalo partnerstvo v projektu Digitalna knjižnica Slovenije, ki je bil financiran iz sredstev norveškega finančnega mehanizma. Del sredstev je primaknila še knjižnica. Tako nam je v devetih letih uspelo digitalizirati vse osrednje ptujske časopise, in sicer Pettauer Wochenblatt (1878), Pct-tauer Localanzeiger (1889-1890), Pettauer Zeittung (1890-1904), Pettauer Anzeiger (1905-1913), Štajerc (1900-1918), Ptujski list (1919-1922), Narodna sloga (1931-1932), Naše delo (1948-1950), Ptujski tednik (1951-1961), Tednik (1961-2003) in Štajerski tednik (2003-2012). V Digitalno knjižnico Slovenije smo vključili preko 87.000 strani, kar nas po obsegu gradiva uvršča med vodilne slovenske splošne knjižnice. Temeljna razloga, zaradi katerih smo se odločili za projekt digitalizacije ptujskih časopisov, sta bila ta, da so bili ohranjeni izvodi v izjemno slabem stanju in delno tudi nepopolni ter veliko povpraševanje po tem gradivu. Danes lahko trdimo, da nam je uspelo po najboljših močeh kompletirati ki sta še istega leta »odpotovala« v Vitomarce ter nato v posamezne naslove časopisov in to prav v letu, ko mineva Naraplje. To sta bili prvi »postajališči« potujoče knjižnice tudi 135 let, odkar je izšel Pettauer Wochenblatt - prvi ptu- na Ptujskem, ki sta se selili od vasi do vasi. Leta 1972 je jski časopis. Ocenjujemo, da smo s projektom zagotovili tra- delo v Potujoči knjižnici zastavil višji knjižničar Simon jnost informacijam o dogodkih, ki so zaznamovali Petrovič, saj so bila to še leta, ko je po vaseh, predvsem v najstarejše slovensko mesto in njegovo okolico vse od leta kulturnih domovih, domovalo kar nekaj knjižnic. 1878 naprej. Ob tej priložnosti bo jeseni izšla monografija, v kateri bodo predstavljeni posamezni naslovi časnikov in O prvi pravi potujoči knjižnici lahko govorimo od leta 1996 njihova vsebina, vsebovala pa bo tudi praktične napotke pri naprej, ko seje oddelek preselil na Prešernovo ulico, nabavl-iskanju vsebin na portalu Digitalna knjižnica Slovenije jen pa je bil tudi kombi, ki je služil kot bibliobus. (www.dlib.si). Naslovnica prvega ptujskega časopisa Pettauer Wochen-blatt, kije izšel v nedeljo, 10. februarja 1878. Deset let mineva tudi, odkar Občine Upravne enote Ptuj obiskuje sodoben bibliobus, ki stoji na 51 postajališčih v Mestni občini Ptuj in v občinah Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč ter Žetale. Idejo za potujočo knjižnico je že leta 1958 imel bibliotekar Andrej Kovač in takoj so se začele priprave. Šola za lesarske vajence je izdelala dva kovčka, prirejena za hrambo knjig, $rulic=9t!smincr.' leMMiin. i ••hiriiij fciHijifcftf r.hifikir . | fl.Nl j •"H . ... il. Ilehtk I. 1*0 k,».|«l,rl« ... p. ».Sni «M>{ PKTTAUEB Ersoheint jeden Sonat ag. M«a*krl»lr wir4ra *kM mrii-fce- ■ eretlet, Befrserlft« HllrIV ■UM ,«1 «r. I. Soniitiig, btn 10. gtbnmr 1678. 1. 3«N- 2*it unfere nrebrttn p. I. tieftr! (Sinem oiclfcitit) lang^^gten ft»un|*< cnlfpic*«nb, IMtgrM« etr mit Dicfrti Me crflc "Kammn bed »flrttaiNt ^o,|.enH.itled- ber Ceffealli^teit. <$» ift cine ■ntlaflboic Xkal(a*<, be| lt *«M SUtteb (el ft* babin* fll Mn q«l,tle« beid fo umtjgenb Mie mivjli* geftollm, bd| lolt Mfetfbm 'dafemffemfcU M« etabtneuiflfrilea anb Mt 2b«liqffit : 'er lrc*M< fm*k »ia|*< ene Stldjaurb«. gum HaMrmft biliig« ■ n. 'Aio J\ttilflden toltb Strmem, StoetBrn anb (frgf^Hiigtn eu« *MmafrTl»» |geMr enlfalMa; en* bok n »ir i -rge -i•Icrpn, Mt cin« Črtit leuniger Sflggtn eeter Mil tiki .ipcttenir •eim-DHMr" oon jjell g* ‘Vit . i;«« «:ib li.mvlfOitli* letele TegrMrtignlff« MUnnbtle leirb. '.Ir In Mm irtrM* icit ou* euf bit Ponbrirlf|f*eft eeb SeMntullar anftr Hegtnmtrl ri*tm uub flnb jiHTl-l fflt Vitfti ,>-i* alf eu* euf Mm tttbklt Mt 8o(ftmiffmf*aft IbttbeuM, Drlltagt ven ®tilt en^m blrfi .i imb usIrUflc;. ‘ bnflfitUtrifiMh HuteriUIrn gagtfogt leerMn. tknftidg ivirb iiiiftt Neli (ou-obl bur* time ftnigt* anb Wal»etlfo(lre, ell en* bat* cinrn nnltf*r.inlini •" ■I i"ni .tm lilaflf jtbtr Stil Mrritroifligfl trlbtiltn anb Mr fttrUmr M* *xll mdflli*flrn »pitlrninu gcw.ii m. • ? | ta*M ringrMaf: .flUrr Tlnfeag i|> (*wf hdra mil lw f*ll*ltn, rinfa*ta ItltiM oer Mni ytbhrw trii-., i*":l |i"kr ‘luVtrMt, bej MrftIM aaftrcm Unlt.etbmta (tiara \^d,u| aagtMIbtn lefftn anb uafrt SPflbtn V *> ’-i ItHulIr ‘"cllailigang en Mm ebonatmtnt lebata mtfM. -|1 < it ; I viiiKiiitnidvirift flnb iu§ttfl HUlfl Mrt*atl unb frmlt >flcf |tt|en, »el Infritai nun Mgonntiini :fr (m g'ltii'li*ta Huliviiftluag fltici*tn fon*. V rile n, mu 'J. ftcbriMt 187M. Oeibeibtanfl^on Bit 9kMclli'ii mit tlMiiliil(lr.ilii'H H „1>ill