(brati cimete ccbH inta)
Uredaiilvo: ulica
$t. 179 MMm Mk
IrMa. itviemSi pondtljek. vsi.
Ast&kaga »4. 10, L aaAstropi«. D®^ |>t8ma »e ne sprejemajo, rok< 9roL F. Fertc. — Lastalk tiskana
cna&a x» mesec L 7.—-, 3 mesece L Za iaozemetvo tneeečno S Hr ve«. - Telefon uredmJtva u
v Trstu« v petak 31. julija 1925.
Posamezna številka 20 cent«
Letnik L
te pošiljajo uredni"'
k ne. vračajo. - 1*5.063 Ck*
Tisk tiska,	.J" —
leta L 32 tfB^	60 -
<-ave št. 11-57.
ne vi
rt DIN O ST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v tlrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgoveev In obrtnikov mm po 40 c«M> osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L t.—, oglasi denarnih zavoda^ mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uli*« sv. Frančiška Asiškega štev. 20. L nad. — Telefon uredništva in uprav« 11-57»
Zgled, ki se mora
posnemati z
V včerajšnji številki našega lista smo obraviK dopts iz Repmča,Ja po svoji vsebini posebno pomembnoet Gre za slu čaj požrtvovalnosti m narobe zavednosti »asih vrHh Kraševcev, ki mora gemti vsakega poštenega Slovana do dna njegovega
narodnega srca.
Te dni se je izselila iz Repmča v Jugoslavijo znana in obče spoštovana družina g Maksa Milica. G. Milic, ki je sedaj zapustil Julijsko Krajino in se preselil v Jugoslavijo, je bil znan tudi izven svojega kraja po vsem gornjem Krasu m tudi v Trstu, kot vvoren narodnjak m neumoren javen'delavec. Bil je skozi več let župan občine Zgonik dalje cestni odbormk in porotnik. Te dni se je ta ugledni narodnjak, kakor rečeno, ločil od svoje občine, vasi in >d naše dežele. Ce je že hip ločitve od roine grude, na kateri si se rodil, ki si vzrastei na njej in delil z njo dobre m slabe dneve, ki si zrastel z njo v eno takorekoc neločljivo enoto, če je hip take Bočitve pretresljiv, je pa način, kakor so se poslovili od g. Miliča naši zavedni Repmčani, dogodek, ki Ostane neizbrisen v vsej naši zgodovini na tem ozemlju.
Kakor smo sporočili že včeraj, so zbrali vaščani Repniča ob priliki odhodnice g. Miliča 200 lir za « Šolsko društvo«, tako da je postala vas Repnič s to svoto ustanovna članica te naše prekoriš t ne človekoljubne narodne ustanove. Ločitev uglednega vaščana od svojih sorodnikov, prijateljev tn znancev sovaščanov se je spremenila na ta način v vzvišeno manifestacijo ljubezni in požrtvovalnosti napram« svojemu narodu, našemu narodnemu jeziku kakor tudi napram naši deci, ki je naš up in naša bodočnost.
Zgled narodne zavednosti in požrtvovanosti, izraz plemenitega kulturnega stremljenja in vzvišena človekoljubna manifestacija, s katero so počastili vrli vaščani Repniča svojega odhajajočega sovaščana, pa ne sme ostati le priložnosten pozdrav, odhodnica, ki prekaša po finem, okusu in globini zamisli prirediteljev vse manifestacije te vrste, temveč mora videti naša javnost v njej mnog^ več. Zavedni vaščani Kepntča so dali vsem ostalim Slovanom v ftaliji dragoceno idejo, pokazali so pot, po kateri maramo iti, da dosežemo, da se pritegnejo k človekoljubnemu sodelovanju z našim <Šolskim društvom* čim širši sloji našega ljudstva.
Zgled ne sme ostati brez posnemanja, ta ideja ne sme zamreti, ne sme °®tati osamljena, temveč se je morajo oprijeti vse naše vasi brez izjeme. Cilj našega «Šolskega društva» je vzvišen in plemenit: dajati našim otrokom prvo duševno hrano s poukom v materinem jeziku, ki je po sedanji šolski uredbi popolnoma zapostavljen, in na drugi strani skrbeti tudi za toplo in zdravo kosiloe otrokom ubožnin stari-šev in s tem olajšati bedo med našimi ljudstvom. K otvoritvi tega ailja morajo doprinašatf vsi rarzni stanovi, v katerih se udejstvuje nas narod. In res se opaža hvalevreden napredek: delavci, kmetje, trgovci, pripadniki svobodnih poklicev dajejo svetle dokaze svoje naraščajoče narodne požrtvovalnosti. Vsem so nam v spominu tople zahvale, ki so jih objavila v našem listu vodstva naših šol in naših otroških vrtcev na pr. našim zavednim kmetom z dežel«, ki so prispevali z darovi v naravi. Toda na drugi strani pa naraščajo z vsakim dnem tudi potrebe, ki stavijo vse stanove našega naroda pred vedno večje dolžnosti napram svojemu narodu. Razmere, v katerih živimo, so take, da se noben Slovan v Italiji ne more in tudi noče otresti prostovoljnega narodnega davka, temveč si ga moramo naložiti neogibno vsak po svoji gospodarski moči.
Zgled, ki nam je prišel iz Repniča, pa je kakor ustvarjen ravno za naše kmetske občine. Občinski zastopi kot taki si v sedanjih razmerah ne upajo, da bi uradno določevali primerne redne prispevke za vzdrževanje naših šolskih ustanov, kakor delajo italijanske občine v prid < Lega Na-zionale», < Dante Alighieri* in drugim društvom, ki zasledujejo napram našemu narodu predvsem raznarodovalne cilje. Tem dragocenejša je vsled tega gornja ideja, je edini način, na kateri lahko postanejo vse naše občine, vse naše vasi do-brotnice našega prepotrebnega «Šolskega društva* in s tem dobrotmee naše nežne dece. Po vseh vaseh naj vaščani žrtvujejo po par lir ter tako skupno zberejo po en( kamen v znesku 200 lir, s katerim postane i doti—	* « " *- * j *
Jlnis" o loafe m ob. ftmeiMo i Nettunskl dogovori i
RIM, 30. V fašistov skih krogih je zbudil j Ola^veobmrjnega tnnsiovsfcefrprometa | duNIAJ, 30. Trgovinska pogajanja med uvodnik največjega angleškega lista «ii-	Obmejni promet ▼ Sloveniji	Avstrijo m Jugoslavijo se ta teden zaklju-
čne«» o napadu poslanca Amendola vehkoj BEOGRAD, 30. Dopisnik «Jutra>> je iz- j prihodnji teden sledi podpis trgovin-vznemirjenost. Mussolinijevo glasilo «ro-! vedel, da so bila rešena z nettunskim spo-|sjce pogodbe. Glede carinskih postavk j« poio d'Italia* je priobčilo oster odgovor na razumom tudi sledeča vprašanja: Vpraša- dosežen med obema državama po poki ta članek. Fašistovski list svetuje angle- ^ turistovskega prometa, ki je posebno sporazum Nerešene so še nekatere ne-
v
Škofa
dotična vas po zgledu Repniča ustanovna! J,olie članica ^šolskega društva*.	o j- '
škemu listu, naj pometa predvsem pred svojim pragom, ter navaja dogodek v Durhamu, kjer so rudarji vrgli škofa reko, ker je nastopil proti stavki. Škc so še živega izvlekli iz reke.
«'Times» je pisal o napadu na poslanca Amendolo med drugim: Najbolj vnetim zagovornikom fašizma je težko zagovarjati napad na on. Amendolo. Podal se je v Montecatini, da se kurira. V noči, ko je tja prispel, ga je napadla banda tisočih fašistov iz onega kraja. — Farinacci je v enem izmed svojih govorov izrecno trdil, da bo njegovo imenovanje za tajnika pomenilo konec nesporazumljenj. Tako se je v resnici zgodilo. Napad na Amendolo je pojasnil pomen teh besed in napravil konec dvomom, ki bi lahko nastali glede metod, s katerimi misli fašizem okrepiti svojo avtoriteto. Nastaja vprašanje, ali so te metode take, da bodo lahko obnovile zaupanje in ono dolgo dobo popolnega miru — kakor je rekel finančni minister Volpt —, ki je potreben za rešitev Italije iz finančnih strivk.
II. razstava žita ▼ Rima
RIM, 30. Danes je bila v razstavni palači o tvor jena II. razstava žita iz rimske pokrajine. Otvoritvi so prisostvovali zaupniki vlade m poljedelskih krogov; tudi mir nisirski predsednik sam je bil navzočen.
Povratek trupel italijanskih vojakov v domovino
TA&ANTO, 30. Danes ob 1. uri je pristala tu vojna ladja «Cerera», ki je pripeljala 27 trupel italijanskih vojakov, ki so padli na macedonskem bojišču in v Albaniji.	_______
Dudnclstliie tatLl u podroHnostlh
sprejete
Živahna seja narodne skupščine - Tiskovni
zakon pride na dnevni red - Pašičevo zdravje
BEOGRAD, 30. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 9.30. Po prečitanju zapisnika je dobil besedo samostojni demokrat Demetrovič, ki je napadal predvsem finančnega ministra. Pobijal je štedenje tam, kjer bi ga ne smelo biti. Tako na pr. sedanji finančni minister štedi pri invalidskih podporah. Tudi pri državni upravi vlada pravi kaos; sedaj je nameščenih okoli 270.000 državnih uslužbencev. Demetrović je nadalje nastopil proti carini na uvoz poljedelskih strojev in potrebščin. Domača industrija je prišla v popolno odvisnost tujcev.
Za Demetrovićem je govoril poslanec Uić, zemljoradnik. Med svojim govorom ie prišel v oster konflikt z vojvodinskimi radikali. Predsednik je moral govornika po zvati k redu. Nato se je vršilo glasovanje o I. oddelku dvanajsti«. Prvi del je bil sprejet z večino glasov.
Na popoldanski seji se ie podrobna debata o dvanajstinah nadaljevala. Poslanca Ranković in Moskovljevic sta govorila proti izvajanju agrarne reforme po dvanaj stinah. Poslanec Kobrnć (SLS) se je potegoval v prvi vrsti za ceste in prometne zveze v Sloveniji. Ob 21.30 se je seja po kratki pavzi nadaljevala. Poslanec Georgje Božović je protestiral proti upokojenju državnih uradnikov.
Minister za agrarno refoano Pavle Radić je repliciral na izvajanja poslancev Ran-kovića in Moskovljevica. Rekel je, da je bilo treba pričeti z izvajanjem agrarne reforme, ki ni nikakor naperjena proti kmetom. Reforma je le poskus in ni torej definitivna. Med govorom ministra Radića je prišlo do ostrih prerekanj med radićevci in samostojnimi demokrati. Končno se je vršilo glasovanje o drugem delu dvanaj-stin. Za je glasovalo 172, proti 51 ppslan-cev. S tem so biti sprejeti vsi členj dva-najstin. Seja se je zaključila točno ob 24. uri. Prihodnja seja se bo vršila jutri.
Med popa4dan«ko sejo narodne skupščine se je sestal ministrski srvet. Sklenil je, da se prenese truplo Petra Njeguša na Lovce n in sicer sredi avgusta. Dne 21. in 22. avgusta se proslavi stoletnica Jurija Daničića.
Minister Gjuričič je sporočil, da je prejel »iz Karlovih Varov brzojavko, da gre Pašiču
------ega
^gled te vrle in zavedne kraške vasi ne .sme torej ostati brez posnemanja, vse naše vasi naj tekmujejo med seboj v narodni zavednosti in požrtvovalnosti — sebi v čast tn našim šolskim malčkom v pomoč ter ceiokupnemo narodu v rešitev pred smrtjo raznarodovanja!
Ustanovitev Anglo-jugoslovenske banke
LONDON, 30. Jugoslovenski finančniki in industrijci se pogajajo z zastopniki nekaterih finančnih skupin za ustanovitev Anglo-jugoslovenske ibanke s sedežem v Beogradu. Načrti jugoslovenskih finančnikov so bili v londonskih finančnih krogih sprejeti s simpatijo in so Angleži zelo naklonjeni tem načrtom, ker so prepričani, da se 5 tako banko okrepi angleški kapital v Jugoslaviji.
važen za Slovenijo. Zlasti so se uredili odnosa ji za fcurietiko na slovensko-i talijanski meji ter so se dogovorile velike olajšave. Rešeno je tudi vprašanje prometa v obmejni coni z ozirom na potrebe slovenskega prebivalstva za prevoz drv od Planine, Hotederšice in Logatca v Postojno. Rešeno je vprašanje slapa in njegovega izkoriščanja pri Planini. Priznalo se je Jugoslaviji lastništvo tar so bile določene odredbe za vzdržavanje ia eksploatacijo vode na italijanskem ozemlju v jugoslavensko korist. Rešeno je fprasanje dob a vijanja električne sile iz centrale v Žireh na italijansko ozemlje. Dalje je rešeno važna vprašanje legitimacij za prehod preko meje, ako je potrebna pot k sodnim, davčnim, finančnim, administrativnim in političnim oblastem na drugo ozemlje. Urejena! je poraba pokopališč v obmejni coni. Re-' šeno je tudi vprašanje pravoslavne srbske cerkve v Trstu, ki postane avtonomna. Sklenjene so olajšave za prevoz blaga ra redukcija tarife ia prevoz blaga iz Slovenije preko $t. Petra ne samo za Reko, ampak tudi za Sušak.
Zvišanje poslanskih <faa*nac
BEOGRAD. 30. (Izv.) Kakor se doznava bodo poslanske dnevnice zvišane od 300 na 400 dinarjev.
Samostan sv Nauma pripade Jugoslaviji
BEOGRAD, 30. «Politika» objavlja poročilo, da se sestane poslaniSka konferenca, ki ima koočnoveljavno urediti razmejitveno vprašanje Albanije in Jugoslavije. Konferenci prisostvujejo tudi delegatje albanske in jugOstovenske vlade. Obe delegaciji ste izjavili, da se popolnoma pokorita rešitvi poslanice konference. Po dosedanjem razpoloženju sodeč je pričakovati, da konferenca končno prizna Jugoslaviji samostan sv. Nauma in planino Vrmož. Poslaniška konferenca ima končno likvidirati to vprašanje, ki razburja obe državi že pet let.
Pred iiaBCBikg-MiH soćslevasjem
na bojiščih v Maroku
PARIZ, 30. Za danes zvečer se pričakuje maršal P6tain v Marseilleju, odkoder se pripelje naravnost v Pariz, da poroča vladi o uspehih svoje misije v Maroku. Do sedaj se prav malo zna o predmetu razgovorov med generalissimom francoske vojske s španskim diktatorjem. Akcravno hoče posebni poročevalec nekega lista vedeti, da se bosta tekom desetih dni združili francoska in španska vojska nad reko Luk os, potrjujejo verodostojne informacije iz Madrida predhodne izjave generala Jordane, da bo francosko-špansko sodelovanje obstojalo predvsem v zračnih bombardiranjih na koncsotracijake točke vsta-§ev in v pcicttofanzvvi na gotovih točkah v conah Larache, Ceuia in Melilla.
bistvene točke._
Odprava vizumov med Avstrijo in Nemčija
BERLIN, 30. Zastopniki Nemčije in Avstrije so podpisali dogovor, v smislu katerega se odpravijo vizumi na potnih listih med obema državama.
Velika ž?!eznKka nesreča na Francoskem
Dvanajst oseb mrtvih
TOURS, 30. Vlak iz Mansa je na tukajšnji postaji skočil s tira. Lokomotiva sc je zvrnila v neko močvirje in 4 vozovi potnikov so se zrušili. Nad 12 mrtvih je bilo izvlečenih izpod ruševin. Bilo je tud večje števlo ranjenih. — Kakor se zdi, je prišlo do nesreče, ker je vlak vozil prihitro. _
Vlak treščil v prepad
LONDaON, 30. Listi poročajo iz Bueos Ai-resa, da je blllo šest oseb ubitih in 30 težko ranjenih med potniki vlaka, ki je skočil s tira v Bengraceju. Vlak je pri tem treščil v prepad.
Drobne gesti iz JuMoIJe
— Strela treščila v skupino vojakov. Te dni je na Lovčenu treščila strela v skupino vojakov, enega ubHa, več pa težko opekla. O dogodku samem poročajo $sti sledeče podrobnosti:
Na Lovčenu izvršujejo sedaj razna dela okoli Njeguševe kapele. Med drugim delajo tudi novo cesto, ki bo vodfela do kapele. Dela se morajo izvršiti do začetka septembra, kajti takrat se izvrši svečan prenos kosti velikega vladike pesnika v kapelico. Da bi bila dela hitreje izvršena, je bila dodeljena tudi četa vojakov-inženjerjev.
/
Vojaki popravljajo pot, nosijo materijal na Lovčen in pomagalo zidarskim mojstrom, Ko je bila v soboto skupina vojakov zopet na de hi, so se nad Lovčenom nenah doma začeli zbirati silno gosti hi temni oblaki. Nepoznavajoč gorske nevihte, vojaki temu niso posvečali nobene posebne pozornosti, temveč so mirno nadaljeval! svoje delo. Nakrat pa je izbruhnila nevihta. VHla se je strašna ploha, planina se je zmračila, strele so švigale skozi oblake in treskalo je, da je bilo strah m groza. Prestrašeni vojaki so se skušali rešiti z begom, toda videč, da je to nemogoče in da bi mogli pasti v mraku v kak prepad, so ' se zbrali' pod neko pečino in čakali, da poneha salno neurje. Nenadoma pa je udarila streAa vrh pečine, pod katero so se skrili. Kup kamenja se je odtrgal in se zvalil ravno nanje. V istem trenotku pa je treščilo tudi med vojake. Eden je obležal takoj mrtev, dočim je bilo več težko ranjenih. Le dva sta ostala nepoškodovana, vendar pa sta od prestanega strahu drhtela po vsem telesu in kazala znake živčnih napadov. Vojake so prepeljali takoj v bolnico na Cettnje, kjer se še sedaj zdravijo.
—	Nepričakovana dedščina. V Knegiricu pri Varaždinu je živela siromašna 70-letna starka Ana Harazin v veliki bedi s svojo rodbino. Prodajala je kos za kosom svoje premične lastnine, ia prehrani sebe in svojce. Te dni pa je nenadoma prejela obvestilo, da je v Ameriki umrl njen sin in da ji pripada svota, za katero je bil sin zavarovan. Zavarovalnina znaša približno pet milijonov dinarjev. Stara žena je sedaj preskrbljena za celo življenje in bo lahko dobro preskrbela tudi otroke in vnuke.
—	Morski pes v splitskem pristanišču. V splitskem pristanišču so opazili te dni velikega morskega psa. Domneva se, da je to ona morska zverina, ki so jo ribiči nedavno videli v Kaštelanskem zalivu. Pomorska oblast je opozorila plavače naj bodo previdni.
Radikalni ministri so stavili predlog, naj vlada ugodi zahtevi opozicije, da se odloži razprava o tiskovnem zakonu. Proti temu sta nastopila radićevca Pavle Radić in Nikić. Pavle Radič je zahteval, da se takoj Prepirov odobri ta zakonski načrt, ker ga je beograjska «Reč» napadla radi afere s sekvestrom premoženj grofa Esterhazija.
Zasedanje skupščine se zaključi v torek. Med 15. m 25. septembra se skliče skupščina k izrednemu zaoedanju, ki se s kr. ukazom dne 20. oktobra izpremeni v redno zasedanje.
Ministrski svet se je dalje bavil z delavskim davkom (2^). Davka bodo oproščeni le delavci stan manj kakor 18 in več kakor 60 let; plačevati bodo morali davek vsi ostali, ako znaša njih letni dohodek 5000 dinarjev.
Ruski Častnik ustreljen
MOSKVA, 30. Agencija Rosta poroča: Medtem ko fe načelnik odseka sovjetske obmejne straže v Kiselu hodil ob rusko-poljski meji pri Jampolu, ga je neki poljski vojak ustrelil. Tedaj so nekateri poljski vojaki prekoračili mejo ter odnesli truplo načelnika na po#ska tla ter ga tam pustili Pri Jampolu so v zadnjem času poljski oddelki že večkrat napadli ruske straže. Sovjetski zunanji minister ie poslal poljski vladi noto glede teh incidentov. Vso zadevo ho preiskala mešana komisija.
Poslabšan poloiaj v Kini
Protian^efte demonstracije v Honkongu
LONDON, 30. Položaj na Kitajskem se je poslabšal. Urojenci napadaje častni!.3 in podanike tujih držav. V kitajska pristanišča imajo prispeti angleške vojne ladje.
HONKONO, 30. Velika tnnoiica delavcev in dijakov je priredila v zadnjih dneh več demonstracij proti Angležem, katere so deloma bile prav resnega značaja. Dve angleški križarki, ki sta pred kratkim prispeli v Honkong, sta izkrcali svoje moštvo, kateremu se je posrečilo vzpostaviti red.
Vseruski sinod v Moskvi
MOSKVA, 30. Sv. sinod je sklican za 1. oktobra in sicer v Moskvo. To je 111. sinod vseh ruskih pravoslavnih cerkvi. Sinod je poslal vabilo vsem školom, pristašem patrijarha Tihooa. Sinod bo razpravljal predvsem o likvidaciji notranjih
tarif
PRAGA, 30. «Prager Tagblatt* piše, da se bo v avgustu sestala nova konferenca na Dunaju, na kateri bodo zastopane Italija, Avstrija in Čehoslovaška. Konferenca se bo bavMa z železniškimi tarifi in z jadranskim tarifom.
Plačevanje nemfidh reparacij
LONDON, 30. Vlada je obvestila dolnjo zbornico, da je Nemčija plačala na račun vojne odškodnine v zadnjih mesecih deloma v blagu in deloma v gotovini 25 milijonov funtov šterlmgorv.
CpoigHIO jfaakopijičmicsiii!
Samo 6j danes 31. juHia L 1. je še čas popraviti napovedi dohodsunsli^^a davka (ricchezza motale) in davka iz zemljiških dohodkov (redditi agrari).
Posebno trgovcem in navadnim obrtnikom so se zmanjšali v zadnj?h dveh letih dohodki vsled nastale gespedarske krize v deželi ter vsled tega, ker gre obnova dežele h koncu. Nekszeri kmetje so pa cpu^iili del pridelovanja, tako so na pr. nekateri v vihorodnih kra\ih opustili obdelovanje vinogradov.
Vsi oni davkoplačevalci torej, katerim so se zmanjšali njihovi dohodki, nsi popravijo do koncem 31. julija napovedi dohodninskega davka in davka iz zemljiških dohodkov.
Vsa štiri tajništva skupne politične organizacije «Edinosti» in sicer idrijsko, geri-Sko, istrsko in tržaško tajništvo pomagajo vsakomur, kot je ie naS list poročal, popraviti stare napovedi.
Politična organizacija «Edinost» za Jugoslovene v Italiji.
Llika žetesnica
Najvažnejši dogodek v Jugoslaviji v preteklem tednu je bila otvoritev liške železnice, s katero je bila otvorjena železniška zveza med Zagrebom in Splitom. Kakor smo poročali te dni, se je vršila otvoritev nove proge z velikimi svečanostmi, ki so bile tem pomembnejše, ker je bil ta dogodek združen z otvoritvijo velike in važne jadranske razstave v Splitu.
Nova železniška pro^a, ki spaja Zagreb, važno gospodarsko središče Jugoslavije, s Splitom, njenim najvažnejšim pristaniščem, bo spremenila v marsičem tok gospodarskega življenja v jugoslovenski kraljevini, posebno v onih njenih delih, ki težijo k Jadranskemu morju. Spričo tega je naravno, da nastaja za italijanska jadranska pristanišča vprašanje, v koliko bo nova železnica vplivala na promet v omenjenih pristaniščih. S tem vprašanjem se bavi^ včerajšnji opoldanski «Piccolo della Sera», kateri prihaja do sledečih zaključkov: «Nova železnica — piše tržaški list — spaja Zagreb, ki je središče gospodarskega življenja sosedne kraljevine in ki je križišče železnwryod Budapesta, Beograda in Sarajeva z morjem. Toda do morja pride nova železnica v Splitu, do katerega je 434 kilometrov, t. j. trikrat toliko nego do Reke aH Sušaka. Od Ljubljane do Splita pa je razdalja devetkrat večja nego d^ Trsta. Ako se pomisli, da ima nova železnica samo en par tračnic in da gre često skozi težko prehodne kraje in da rabi brzo vlak iz Zagreba do Splita 13 do 14 ur, ni težko uvideti, da je konkurenca Splita na škodo Trsta le prazna beseda.»
Pač pa priznava «Piccoio», da bo nova železnica pritegnila nase ves promet iz Bosne in Hercegovine ter iz onih krajev Hrvatske, ki ne težijo na Sušak. To dejstvo bo povzročilo, da se odtegne jugoslovenski promet od Reke; ta«.o da postanejo nedavni dogovori, ki so bili podpisani v Nettuno, pravzaprav brezpredmetni. «Piccolo* pa ima tudi tu pripravljeno tolažbo za Reko, češ da je hrvatska trgovina tvorila tudi pred vojno le neznaten del prometa v reškem pristanišču, katerega so v glavnem hranile ogrske .pokrajine in tiste dežele, ki so prišle z mirovnimi pogodbami pod Romunijo.
s
Za presojanje pomembnosti nove proge je vsekakor 'važno veliko zanimanje zanjo s strani ČehosLovaške. ^Narodni Listy» so objavili povodom otvoritve liške železnice članek izpod peresa bivšega čehoslova-Škega konzula v Splitu g: Hermana, kateri naglasa veliki pomen nove proge za Dalmacija kakor tudi za celo kraljevino Jugoslavijo Člankar ugotavlja, da danes ni več nič na poti uspešnemu razvoju Dalmacije. Dalmacija je osvobojena izpod tuje oblasti, ki je desetletja ovirala tu razvoj kakor tudi spora rum in ujedinjenje med Srbi, Hrvati in Slovenci. Članek se končuje z besedami: <Polni radosti nad ustvaritvijo tako velikega dela, da bi liška železnica, katera veže sedaj direktno tudi Prago s Splitom, utrdila na gospodarskem polju naše bratske zveze na korist, proč vit in slavo jugoslovenskega morja in njegovih pristanišč.»
Prvi direktni vagon Praga-Split je odpotoval iz Prage dne 24, julija ob 22.15 z Wilsonove postaje. Pred odhodom tega vagona se je zbralo na postaji veliko" število občinstva. Med drugimi je prišel tudi jugoslovenski vicekonzul g. Dajčič tn poročevalec za Kste Kluič z uradništvom poslaništva m konzulata, dalje predstavniki '/Jadranske straže«, čehoslovaško-jugo-slo-venske lige in veliko število jugoslovenskih dijakov itd.
b urada Pol. dr. ..Edinost" v Trsta
Predčasno odpuščanje vojakov, ki so slabega zdravja
Vojaški uradni list od 24. 7. t. 1. objavlja okrožnico št. 355, da bod.c; odpuščeni vsi oni vojaki rojeni pred letom 1905. in ki so pr:šli v vojaško službo pred pOzivom tega letnika, če tako določi korni poveljnik na podlagi motiviranega predloga zdravnika istega kora1; vojak se mora nahajati v takšnem zdravstvenem stanju, da ni zino*-žen se udeležiti poletnih vojaških vaj.
Vsekakor veljajo ti ukrepi za one vojake, ki se nahajajo v takem zdravstvenem položaju že z dnem 27. 7. t. 1. ali če se s tem dnem nahajajo v kakšni vojaški bolnici ali rekonvalescentnem zavodu.
Izključeni so od tega predčasnega odpusta vojaki, ki ne spadajo v one kore, Id se bodo udeležili poletnih vaj ali ki niso dovršili 12-mesečne vojaške službe.
_ Tajništvo.
—	Zopet zaplenjeni? Včeraj okoli poldne so prišli agenti javne varnosti v našo tiskarno in zaplenili preostale izvode «rEdinosti». O zaplembi ni bil naš odgovorni urednik liradno obveščen od kr. prefekture kkaor običajno. Kdo je torej odredil to «zaplembo*?
—	Učteljski tečaj pri Sv. Luciji prepovedani
Goriški podprefekt markiz Dl Suni je prepovedal IV. samo zobtaževalni tečaj učiteljstva, ki se j» im»l vriit: pri Sv. Luciji na tolran-skem oQ 3. do 8 avgusta. Tečaj se je vrSil za-poradoraa v letih 1922, 1923 in 1924 ter »o pri njem sodeloval: odlični slovenski in italijanski znanstveniki Markiz Di Suni je prvi, ki je čutil potrebo prepovedati to eminentno kulturno udejstvovanje učiteljatva, o katerem so ie lansko leto pisali italijanski li3ti, da je pravo poletno vseuČilliČt.
—	Nove luilnirnfre za plačevanje pristojbin. Finančno ministrstvo — glavno ravnateljstvo za domen« in pristojbine — ustanovilo posebno poltno nakazu oo za pristojbine in dovoljenja, ki ima služiti izključno za plačila registrskim prokuratorjem pristo b n za orožne liste, šolskih pristojbin, pistojbin za pripu-
«EDINOST»
V Trstu, dne 31, julija 1925.
stitev Ji natećajem za uradniška mesta, pristojbin za državne izpite in podobno. Pristojbine za izseljenilke potne liste in delovne pogodb« se morajo pošiljati z navadami nakaz-sicami.
i — hkreboM^e premi) za benečijrice obrtmice, Finančni ministar je odredil, da se bo vršilo prihodnji mesec izlrebovan-je premij in obveznic, ki se Inatio vplačati in ki odgo varajo prvi milijardi bene&jskih obveznic po 3%, katere so bile izdane za izplačevanje vof-tte odškodnine. Izžrebovanje se bo nanašalo pa finančni leti 1923/1924 in 1934/1925. Dan in ura lzžrebanja, ki se bo vrfilo pri ravnateljstvu >avnega dolga, »e naznani poznefe. izžrebane premije in obveznice se bodo izplačevale od 1. oktobra 1925. dalje.
SPORT
—	S- D, Adria prosi slovenske bicikliste, da bi spremljali dirkače prt dirki za kupo lista •Edinost«, ki se bo vržila v nedeljo 2/8. t. 1. Začetek ob 2. uri popoldne. Odhod z Grete izpred gostilne «Gabrijel»,
VELIKI DIJAŠKI ŠPORTNI DAN.
Častna zmaga S. D. Zora — Ljubljana.
V nedeljo smo imel priliko videti na Trste-niku veliko dijaško tekmovanje,kakršnega Trst še ni videl. Le razna imena (Bizjak, Franko, Gruntar. Janovsk^-, Tancabel) so nam obetale športni ulitek in Številna publika je prišla na svoj račun.
Videli smo mlade borce, ki žrtvujejo svoj prosti čas vzgoji telesa, t. j. kaki atletiki in ne samo nogometu.
Rezultati; Predtek 100 m [4 tekmovalcijl) Janovskf 2) Franko. — Met kroge (7^ kg) <4 tekmovalci) 1) Korošič (S. K. Val — Bar-kovlje) 9 045 m, 2) Gruntar D. 8.935 m, S. D. Zora, 3) Ferfolia 8.735 m, S. D. Zora. — Tek 40G m: {2 tekm.) 1. Franko (S. D. Zora) 2) Bizjak (S. D. Zora). — Tek 5000 m; (2 tekm.) 1. [Tancabel S. K. Oiymo — Opetijia 19'24". — Met kopja: f3 tekm.) 1. Franko (S. D. Zora) 34.15 m, 2) Gruntar D. (Zora) 32.45 m, 3) Ko-roSiČ (S. K. Val — Barkovlje). — Finale 100 m: (3 tekm.) 1. Gruntar D. 12.2", 2) Janovsky, 3) Franko (vsi Zora). — Met diska; (5 tekm.) 1) Gruntar D. 27.40 m. 2) Bizjak, 3. Stolfa Vladimir (vsi Zora). — Tek 800 m: (3 iekm.1 1) Biciak 2.234", 2) Stolfa S. (oba Zora). — Skp& ▼ daljavo« (8 tekm.) 1) Janovaky (Zora) 5.8'2" 2) Tancabel (S. K. Olvmp — Opatija). — Štafeta: 400X300X200X100 (2 štafeti v postavi I) Bizjak. Franko, Janovsky, Gruntar D. v 2.35'2*. — iL Lah, Stolla V., Luin M., Pertot. Končna klasifikacija: S. D Zora 76 točk, S. K Olvmp — Volosko Opatiia 8 točk, S. K. Val 6 točk.
—	Gcrisld prvak v nogometu. Gorica: Istna
3:2, Igre je bila odigrana v jako živahnem tempu. Zmagala je odločnost goričanov pred golom. Sodnik g. Plesničar B. dober.
Iz trfpfJtepa livSIenla
—	« Odmevi samomor« mladega pekovskega p<m*o£a*ka*. Z ozirom na podrobnosti o vzrokih samomora 21-letnega pekovskega pomočnika Cirila Špacal iz Kostanevice na Krasu, o katerih smo poročali v včerajšnji ^Ednosti*, smo prejeli od pokojnikovega brata, ki se je tglasll v našem uredništvvi, še sledeča pojasnila: Spacal je bil nameščen v pekarni gospe Karoline Bernetič komaj dva meseca, tatvine pa, katerih je bil obdolžen, so se morale dogajati ie prej, kaiti je skoro nemogoče, d!a bi bila v tem kratkem času ukradena tako velika količina blaga, ne da bi lastnica pekarne tega takoj zapazila. Pri tatvinah, ki so bile izvržene pozneje, to je~v času, ko je mladenič že delal v pekarni, pa ie bil on sokriv le v toliko, da je o njih molčal; mogoče je, da je prejemal za ta njegov molk kako nagrado o<i zli-kovctv, kar pa nikakor ne dokazuje, da bi bil ob glavni krivec. Seveda zyračajo zlikovci sedaj glavno krivdo nanj, Češ, mrtveca se ne more več braniti. Sploh je bil nesrečni mladenič blagega značaja in zelo rahločuten, zato je tako tragično končal, ko je uvidej. da je po deloma lastn: lahkomiselnosti predvsem pa radi nasvetov slabih tovarišev prišel ob poštenje.
— Težakov« nezgoda. 28-letnega težaka Evgena Baschiera, stanujoČega v ut;ci Forna-ce št. 7. je včeraj predpoldne doletela huda nezgoda, ki bi bila skoro imela usodne posledice. Na .krovu parnika -Astartea, zasidranega ob pomolu Bersaglieri. kjer je delal, ga je dregnila veriga parnega vitla, s katerim so dvigali blago iz parnikovega skladišča. Radi
— Stresen
no vanju v ulici G. Mura t it. 2 je sinoči iz ne-rnarafr vzrokov napravil konec svojemu življenju 52-1 etni krčmar Ivan Gniber, vojni invalid, lastnik buffeta «Alla Rotonda» pri Sv. Andreja. Izbral si je strašno smrt; z brivno britvo si ie prerezal žile na levem zapestja in vrat. Okoli 19. ure ga Je na&el neki Gruberjev znanec, ki ga je prišel obiskat; Gruber je ležal počez na postelji v široki luži krvi, na vratu mu }e zijala straina rana. Dasi nesrečnik ni kazal nikakega znaka življenja več, je bil poklican na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki pa je mogel le ugotoviti« da je mož mrtev; smrt je nastopila pred pičlo uro in fe morala biti skorio hipna, kajti prerezana je bila Žila odvodnica. 2ena nesrečnega krčmarja je povedala, da je bil Gruber kako poldrugo uro prej z njo v buffetu; od&el je domov rekoč, da se gre nekoliko odpočit. Bil je videti nekoliko slabe volje, toda nihče bi ne bil slutil, da namerava
V svojem sta- dati, kaj je nesrečnega moža gnalo v smrt..— [K obilni udeležbi vabi: Učiteljstvo in šol. mla-
Sinoči ob pozni ux» je bilo truplo samomorilca z dovoljenjem sodne komisije pi%peljano v mrtvašnico mestne bolnišnice.
Is ftriaika pokrajine
— Sežana Iz Sežane nam poročajo, da se bodo vršile tam dne 2. avgusta t. 1. slavnosti o priliki 25-letnice vladarja kralja Viktorja Emanuela m. s sledečim sporedom: Ob
6.30 Budnica z godbo, 10.30 Odkritje spomin-, -	_ .	.
ske plošče, 11. Slavnostni odbor ponudi po- naravnost divji, kar je postalo usodno za Ju-
dina
— Kamna. — Žrtev alkohole.. V četrtek dne 24. t. s« je zgodila v naši vasi velika aesreča, ki je bil vzrok nesrečni alkohol. 41-lctni Cimprič Ludvik je v pijanosti pretepel 72-letnega strica Juga Antona, ki je okrog polnoči že izdihnil na zadobijenih poškodbah. — Jug Anton je bil poznan kot zbadljivec in pre-piračT .ki ni s svojim jezikom nikogar puščal v miru. Tako tudi ne omenjenega dne. Cimprič je sicer dober človek, v pijanosti pa postane
20.30 Splošna raz-
nekaj tako strašnega. Tudi žena ni znala pove- i svetljava, oakljada z godbo.
vabljenim oblastim in osebam častni vermut. 17. Začetek ljudske veselice na vrtu « Hotela Pri Treh Kronah* v korist «Jubilejnega sklada Nj. Velič. kralja Viktocja Emanuela III.» za letne nagrade ubogim in pridnim učencem. Koncert. Tombola z bogatimi živimi dobitki. Šaljiva pošta. Ples na prostem. Paviljoni z jedili in pijačami itd. itd.
Visli z Goriškega
ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI
—Turneja članov dramskega društva iz Gorice. V nedeljo bodo gostovali člani omenjenega društva, pod vodstvom režiserja g. Cirila Bratuža v Kozani v Brdih. Vprizori se Bevkova drama v treh slikah »Smrtna poteza«. Delo je doseglo povsod, kjer so ga igrali, zelo lepe uspehe. Avtor nam opisuje tu, velikomestno življenje in njagove slabe strani, tako krepko in resnično, da gledalec zasleduje razvitek dejanja z neverjetno napetostjo. Prepričani smo, da ne bo nobenemu žal, ako si bo ogledal to krasno delo našega odličnega pisatelja Bevka. V drami nastopijo gčn. Klede in Vilka ter gg. Bratuž in Medvešček. Mnogo reklame delati, bi bilo odveč, za dober uspeh jamči pisateljevo ime in imena nastopajočih oseb v drami. Po drami sledi burka v enem dejanju A. Cehova, «Snubač». Pričetek ob 17. uri. Vstopnina L 3.— Sedeži po 6 in 4 L.
—	Sn3k»H Mladinski odsek Z. P. D. priredi v nedeljo, dne 2. avgusta izlet v Trnovski gozd. Zbirališče v Žabjem kraju ob 3. uri zjutraj. Odhod* točno ob 4, uri. Za zabavo je obilo poskrbljeno. Jed fin pijača iz nahrbtnika. Ker ie to prvi odsekov izlet je pričakovati polno-številno udeležbo. — Odbor.
—	Vol&e. Naše «Bralno in pevsko društvo* bo predstavljalo v soboto, dne 1. avgusta ob 8. uri zvečer, in v nedeljo, dne 2. avgusta ob 5, uri popoldne. Jelenovo dramo «Dom» in A, Cehova <-Snubača».
—	Bovec. V nedeljo, dne 2. avgusia predava v Pevskem društvu «Rombon» Dr. Alfonz Ser-j<un »O ietiki», ob 8. uri zvečer s filmom-
—	Kal-Koritnica. V prosvetnem društvu ♦Zlatorog" bo predaval v nedeljo, dne 2. avgusta ob 3. uri pop. Dr. Alfonz Serjum «0 je-tiki».
—	Po razpustu goriškega mestnega sveta. Tozadevni kraljevi odlok, s katerim je bil goriški mestni svet razpuščen, sicer še ni objavljen, ali že v petek je furlanski prefekt osebno sporočil goriškemu Županu, sen. Bombigu, da >e goriški mestni svet razpuščen in da fe on {sen. Bombig) imenovan za preiekturnega komisarja goriškega mesta. In res, v pondeljek je sen. Bombig že nastopil svoj novi urad.
Zgodilo se je to, kar se je moralo zgoditi, potem ko je fašistovska večina goriškega mestnega sveta podala svojo prisiljeno in izsiljeno ostavko.
Po dolgi dobi komisarjevanja so bile pred dobrim letom razpisane volitve v goriški mestni svet. Goriški Italijani so nastopili pri teh volitvah z enotno, narodno listo, ki je obstojala skoraj izključno iz samih fašistov. Po tedanjem vzoru politike faš stovske stranke so sprejeli radi lepšega v njo Še enega republikanca in enega ali dva popolara. Ker je bila to edina lista, ki ye nastopila .pri volitvah, si je seveda priborila večino in manjšino v goriškem mestnem svetu. Čeprav goriško prebivalstvo po svoji ogromni večini ni fašdstoveke-ga mišljenja, je radi velikih težav, v katerih se je takrat nahajalo goriško mesto, oddalo svoje glasove za to listo, od katere se je obetalo plodno in koristno delovanje za rodno mesto, ki se je nahajalo malodane na robu
Eropada. Saj so takrat zatrjevali politično
rezbrižnemu goriškemu meščanu, da je v edini, narodni listi zapopaden cvet goriškega meščanstva.
Ali kaj kmalu so bili volilci enotne narodne i liste ljuto razočarani v svojem pričakovanju,
no mi, goriški Slovenci nismo neposredno ze-
ga, ki se je obregDil vanj, še bolj pa zanj, ki so ga še tisto noč odpeljali orožniki v zapor. Uradna komisija ki je Juga raztelesila, na-
volivna komisija, sestavljena iz državnih uradnikov, ki so od drugod došli. Sedaj se poslavlja od nas občinski komisar Petteln. Njegova oseba je bil cel volčanski faSizem. direktorij, pristaši in somšljenki vse v eni osebi. Novoizvoljeni občinski svet je sklenil odposlali dve brzojavki udanosti in spoštovanja zakonov goriškemu podprefektu in videmskemu prefektu, Odposlal jih je Petteln k: je po svoji volfi nekaj nanje napisal. Novoizvoljeni župan g. Slavko Hvala, zaveden Slovenec, kateremu so fašisti že ve&krat napadli hišo in mu pretili s smrtjo, pač nima povoda, da bi se preveč laskal in hlinil fašizmu. Ako je kdo to storil iz Volč, je btf pač kido drugi, ki si je samolastno prisvojil pravico govoriti v imenu novega žu-
slednjega dne, je ugotovila na možganih razli- tpana.
to kri.	| Novoizvoljeni občinski zastop ter njega žu-
Iz Solkana. V torek se je pripetila pri nas pan pa, čeprav neomahljivi v bra-nbi intere-
zopet ena iz onih otroških nesreč, ki so tako rekoč na dnevnem redu v naši občini.
4-letni Borislav Bratuž se je igral pod vpre-ženim vozom. Voznik, nič hudega sluteč, ker ni opazil dečka pod vozom, je pognal konje , z mesta, da se odpelje z vozom. V tistem tre-j ga. G. komisar na? drugič izraža samo svoja nuiku se je razlegel obupen jok in stok izpod čustva in naj ne podtika drugim ničesar Fre
sov svoje oSčine ter gospodarskih in narodnih koristi celokupne slovenske manjšine v Italiji, se zavedajo jasno svojih dolžnosti napram državi. hočejo biti lealni državljani in natančni izpolnjevatelja postav. Vse to in ničesar druge-
voza, ki je povozil pod njim igrajočega se Bratuža. Voznik je hitro voz ustavil ter potegnil
interesirani na goriškem mestnem svetu in izpo<* njega krvavečega dečka, katerega je
_ _ —i_ - ______J _ jt ___'1_____t< / nI oni	nronolr^l vr rfnri iLr n	lnirn 1/pr
čeprav znamo m morda še najboljše ceniti dragocenost občinske samouprave, vendar je bilo tudi nam teško- gledati ono tragikomedijo, ki se je že nad leto dni odigravala na samoupravnem odru v goriški mestni palači. Zato pozdravljamo razpust goriškega mestnega sveta in imenovanje sen, Bombiga za komisarja, toda le v nadi, da bodo čimprej razpisane nove volitve, ki naj prinesejo goriškemu mestu mo-dr-ejši zbor mestnik očetov nego je bil doseda-
' -- Povišaafe števila čiano* krajeve fantnžzife v Vidma. "Kraljeva komisija za izredno upravo furlanske pokrajine, ki je štela do sedaj sedem članov, je bila na željo vodstoa furlanske fa-sistovske zveze povečana še za dva nova čla
«Zeleni križ* prepeljal v goriško bolnico, ker je zadobil nevarne no'-anje poškodbe.
— Iz &tan«fe-eša. Naše Bralno in pevsko društvo, ki je še edino v naši občini, ki deluje na prosvetnem polju za izobrazbo naših ljudi, se pripravlja na svojo letno prireditev, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo, t. j. dne 2. avgusta v južnem delu na Še vasi, na obširnem mlinarje-vem dvorišču, kjer bomo imeli priliko slišati nekaj naših lepih narodnih pesmi, s katerimi nastopijo društva, razen domačega tudi sosedna, Biljensko tamburaško pevsko, Šempe-terski «Prešeren* ter «Mladina». Na sporedu je tudi veseloigra, ki bo v prijetno zabavo ljubiteljem dramatike. Da bo tudi godba sodelovala je umevno, in sicer bo sodeloval Godbeni
na, tako da bo štela sedaj devet članov. Na krožek iz Mirna. Začetek bo točno ob 4 m nova mesta v komisiji sta bile imasovana po- ! pol popoldne ne glede na število udeležencev. litiČni tajnik furlanske fašistovske cone, cav. j Za shrambo raznovrstnih vozil, ki pridejo iz Dereatti-Radina,	j bolf oddaljenih krajev, bo tudi preskrbljeno.
Dosedaj smo siromaki mislili, da bodo v ! Zato vabimo vse naše ljudstvo, od blizu in da-kratkem razpisane volitve v pokrajinski svet I leč, na našo prireditev, da se pri nas naužiie m da bo z njimi konec komisije za izredno ' tudi nekaj poštenega razvedrila. — Odbor.
bil ravnotežje in strmoglavil s parnika na pomol. Padel je z višine kakih 4 metrov in bi se bil prav lahko ubil, k sreči pa io je bolj poceni izkupil; zadobil je široko, a ne nevarno rano na glavi, ozdravljivo v kakih 12 dneh. — Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico,
— Avto Je po<frL Ko je 18-letni mizar Viktor Fraccapossi, stanujoč v ulici Manzoni It. 5, Šel včeraj predpoldne p0 ulici S. Fran-cesco. je privozil za njim nek. tovorni avtomobil s priklopnim vozom. Avtomobilu se je mladenič srečno ognil, toda ne priklopnemu vozu, ki ga je zadel od strani in ga podrl s tako silo, da si je Fraccarossi zlomil dve rebri in zadobil hude praske na levem boku. Mladenič se bo moral zdraviti kake 3 tedtne v mestni bolnišnici, kamor so ga prepeljali z avtomobilom rešilne postaje.
nepričakovanega močnega sunka je mož izgu- /zakaj" ie po par mesecih njegovega življenja
L:I---1--1--------—	so se pričele pojavljati v goriŽkem občinskem
svetu in v občinskem odboru ena za drugo same krize. Te krize pa niso bile morda povzročene iz nasprotujočih si upravnih ali političnih naziranj, ampak so se porajale iz samih malenkostnih, osebnih ali celo družinskih nasprotij. Te neprestane krize so seveda ovirale kakršnokoli koristno in plodno delovanje goriškega mestnega sveta. Goriški meščan je uvidel, da so mu mesto cveta servirali plevel, kajti od njega izvoljeni mestni svet se je izkazal za popolnoma nesposobnega za vsako delo.
Zato smo napisali po poslednji krizi v goriškem mestnem svetu, ki se \e izkazala za smrtno in ko nam še ni bila znana resolucija
goriškega fašja, ki je zahtevala ostavko faši-stovskih mestnih svetnikov, da bi bilo nabolje, da se mestni svet razpusti ter razpišejo nove volitve v zbor mestnih očetov. Dasirav-
upravo, pa glej vraga: pričeli so v njej ustvarjati še nova korita. Kakor vse kaže, bo treba popraviti slovar v tem smislu, da izredno pomeni redno, redno pa izredno.
— PndreeroČ samomor -H* fospoeftečne. V torek okrog 10, ure zvečer sta se šetala po Korzu v bližine ribjega trga knjigovez S. in "20-letna Alojzija Pavlin, hči mestnega čuvaja v goriškem ljudskem vrtu. Po živahnem, toda ne jeznem razgovoru sta se ločila. Pavlin je krenila po ulici sv. Klare proti drevoredu XX. maja. medtem ko ie knjigovez S. obstal zamišljen na vogalu ulice. Par trenutkov pozneje je zadonel iz ulice sv. Klare sem obupen klic «na pomoč«, ki je navdal s strašno slutnjo za-m šijeno stoječega mladeniča. V hipu je zbežal po ulici sv. Klare proti mestu, odkoder je zadonel klic. Ko je prispel na lice mesta, so nekateri mimoidoči vlekli iz struge Kornja krvaveče truplo mladenke, s katero se je ravnokar ločil in ki se je iz približno 16 metrov visokega mosta strmoglavila v »podaj tekoči potok Korenj, Fant je obupno klical njeno ime in se je hotel menda tudi on strmoglaviti v vratolomno globočino, pa so ga bližje stoječi ljudje zadržali in odvedli. Medtem so že nekateri vojaki privlekli iz struge na uKco mlado stmomorllko, ki fe še dajala od sebe slabotne znake življenja. V istem trenutku je prihitel slučajno mimo rešilni voz »Zelenega križa», ki je hitro naložil umirajočo deklico, katera pa je medtem že izdahnila.
Bare je mlad* samomorilka zapustila doma pismo na stariše, iz Česar bi sledilo, da se je že prej odločila za svoj obupni čin. V smrt jo je menda gnalo nesporazuljenje z njenim ljubimcem, s katerim se je par trenutkov pred smrtjo ločila. Samomorilka je bila lepo. mlado dekle, kateremu bi se bilo moralo smehljati življenje, v resnici pa je že postalo tako grenko in neznosno, da je prostovotoo sklenila z ni m svoje najbrže zapletene in zamotane račune, katere je razrešila smrt.
—	Iz Pasfeirs. V nedeljo, 2. avgusta, se bo vršila v Pasjaku pod okriljem domačega društva vrtna veselica z raznimi glasbenimi točkami, igro in prosto zabavo. K obilni udeležbi vljudno vabi — odbor.
—	šolska veselica ▼ Opalfriiiml«. Šolska veselica, ki se je vršila preteklo nedeljo v Opatjemsetu, je izpadla nad vsako pričakovanje dobro. Izvajalo se je dobro od začetka do kraje. Posebao poslednji del «Neubogljivem » je bil jako dober. «Colombina» je izvršila svojo deklamacijo najlzvrstnejše. Kar je pri tej lepi prireditvi motilo, so bile dolge pavze. Zato bi bilopriporoAjivo, da bi se drugič vse stvari prej skrbno pripravile, ker je ravno pomanjkanje skrbne predpripave oviralo hitro prehaianje iz ene točke v drugo. — Želeti bi bilo, da bi otroci tudi v vsaki večji vasi večkrat priredili kaj sličnega.
Udeležba je bila polnoštevilna. Vsi sedeži so bili razprodani in vsa stojišča zasedena — Mnogo se jih je moralo vrniti, ker niso našli več prostora. Vsa čast in priznanje učiteljskemu osobju, ki je s svojo požrtvovalno vnemo doseglo, da ie prireditev v vsakem pogledu tako dobro izpadla.
—	Opatjeselo. Na splošno željo občinstva se v nedeljo dne 2, avgusta ponovi pri nas šolska vesclica z istim sporedom kot dne 26. julija.
— Volčet Italijanski časopisi, med njimi tudi tržaški Piccolo z dne 2V. julija so priobčili pod rubriko: Volilne administrativne zmage faši-stov, tudi vest o telegramu odposlanem v.dem- I-ondon od IJ2 10do 132.45 ;Now York od 27.-skemu pref ektu od novo-izvolienega občinske-j	Španija oi 335.- do 3»o.-; tJvica od
<ia „d™,,	i	5?6.— do o3L— i Atene od 41.— do 48.50; Be..ri
minila je volivna borba in potišale so strast, vzburkane vsled volivnega boja. Občinski zastop se mora brižno podati na delo. ker čaka rešitve mnogo zastarelih zadev. Posebno oprovizacija je pustila mnogo nerešenć£> n pa nevšečnega obenem. Kar se pa tiče zadeve volčanskega vodovoda, je pa stvar tako kočljiva, da je bolje, da pustimo to zadevo zaenkrat na miru. Seveda vodovodne pipe instalirane v Župnišču bodo morale ostati še dolgo časa suhe.
Prosvetno društvo bo priredilo v nedeljo svojo težko pričakovano prireditev z znano ^alenovo igro «Dom» v Štirih dejaniih,
SABORI
Št. Peterci nabrali v Sežani dne 5 VII i 1. L 4S.20. N. N. dodal L ll«.80; skupa L 60 za Šolsko društvo. — Srčna hvala!
Gospod V. I. daruje Lit 25— Šolskemu društvu®. Srčna hvala!
Št. Peterci nabrali v Sežani dne 5. \II t. 1. L 48.20.	___
Ilarznm poročila«
DEVIZE:
T r s t, 30. 7. Amsterdam od 1070.— do 1190.— Pel-gija od li>6— do 128.-; Pariz 123.75 do l'2v 50
I/imliui e\A !
ga zastopa	đ Q đ 6._ Bukarežtt od 13.25 do
Da bi ne bd kdo vsled takega poročanja za- ,p od	do 8| odreka od 0/>37.
pel^an v zmoto, češ da so zmagali v Volcan j	; Dunaj od t.03S0 do 0.0390; Zajrrt1
fašisti ali pa da je vsa? med novimi obč nskimi 149_ 49.30.
zastopnik kak fašist, spominjamo, da je dobila 1	VALUTA :
pri zadnjiih političnih volitvah fašistovska [ Trst; 30. 7.1925. Avstrijske kron* od 0U370 stranka samo toliko glasov kolikor jih je štela i do 0.0385; dinarji od 48.^) do 49.—; dolaiji od 21- 00
1 do 27.10; novci po 20 frankov od 106.— do 11<J —; fant Stetiingod 131.75 do 132.2:"». | BeneČtfske obveznice W.5D.
Ziiricb, 30 7. 19J3. Italija 18.^5; I^ondon ! 25.02; Pari/. 24.48V«; Nevr-\ork 51?)'; Zagreb
STANOVANJE z dvema sobama, kuhinjo, vodo plinom, električno razsvetljavo, s pohi-šivom se odda v Via Coramerciale 329/IV vrata 20.	1055
17.009 LIR takoj na razpolago na prvo vkn;iž-bo. Ponudba pod -Denar^ na upravništvo.
1056
ENONADSTROPNA hiša. v Mirnu pri Gorici, se proda po zelo ugodni cen . Pojasnila daie Adolf Pelicon. Heipelie 19.	1057
AUTOMOBILISTIČKA PROGA
Tr$t-Lokev-Diva?a-Seno«efe
Lastnik R. Brunelli & C.f Trst, Via U. FoscUo, Garage Vecile, Telefon št. 606
VOZNI RED:
CtM Lir i Vgžsjs
POSTAJE
ITifrji i Cpiu Ur
SPREJME SE v tovarno ne daleč od Ljubi a-ne kofttorist zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi ter stenografije, kateri ima vsai par let prakse v kaki večji tovarni. Ponudbe pod ^Stalna služba» na uprav-nifttvo,	1053
FINA namizna in desertna vina: rizlink, bur-gundec, zelen, renski rizlik najboljše kakovosti ima na prodaj Kmetijsko društvo v Vipavi.	1014
POLDELAVCI in kovaški vajenci se sprejmejo v Via Media 6.	1044
BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbreizero, Farneto 10 (podaljšana "Ginnastica) lastna vila. telefon 26-64.
1002
BANČNI uradnik, knjigovodja išče mesta y kakem denarnem zavodu, ali pa v trgovini. Zmoien je slovenskega, srbo-hrvatskega. nemškega ter italijanskega jezika Naslov pri upravništvu.	__1049
PRIPOROČAM se cenjenim damam ljubiteljicam ročnih del, za izvrševanje -Richehen. na roke Dek> lepo in trpežno. Pridem na dom. Ob enem bi lahko varovala večletnega otroka. Zahteve zmerne. Dopisi naj se poš-lieio na upravništvo pod š-fro -Ricnehens.
1050
T 8.45 P.80 I i 8.15 i 6-I 8.— j 3.80
! — 17.30 !f Trst. (P. Oberdan) t 3.80 18.— j	Bazovica
: 6.—=18.15.	Lokev
7.50 118 30	Divača	! J 7.45 { 2.30
j 9.80; 19.— [ Senožeče	I! 7.15 —
Cena minimalna za vožnjo L 2.
Listki za tja In nazaj : Ti-fcMtiti n timtn« L 17.— TrsJ-K »ti « t**!« L R — 539	LASTNIK.
fifio Mjo mi obrat
mozoičkl madeži
trdnke
efells
bule
tvori
ecientl
__in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi,
BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govo- ki skrivajo lepoto obraza in škodijo rm*h-ri slovensko. Slavec, via Giulia 29.	64 k^i kože in ki se porajajo posebno v
vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z antiielidično vodo «Peartinax>s ki je gotovo sredstvo, rab" z največjo lahkoto in ki je na prodaj v %
SPREJME SE v tovarni blizu Ljubljane konto-ristinja zmožna v«ch pisarniških del predvsem pa nemške stenografije in italijanščine ali francoščine. Ponudbe pod -Avgusta na
upravništvo.
1051 i lekarnah.
6t>
II
L
JmHu m Me" i hm II i
PODLISTEK
V. J. KRI2ANOVSKA:
(115)
Moč preteklosti
Roman v treh delih.
Iz ruščine prevedel Ivan Vonfr.
Pavel BoriaonČ je skomizgnil z rameni in ni nič odgovoril, zakaj v tem trenertku je vstopila Valerija, prelestna, naliJpana, smehljajoča se, prava predpo-doba brezskrbne veselosti- Larisa Arkadjevna se je vznemirila in sklenila, da bo dala nekaj svetov mladi ient črez nekaj dni je lla k njej U zjutraj, in ko je Valerija končala svoja važna posvetovanja s šiviljo, Jo je Bakulinka odvedla v bndnar.
— Kje je Pavel Borisovič ? Nisem g* videla, — je vprašala Larisa Arkadjema.
—	Ah! Gotovo v kabinetu in je zaposlen s proučevanjem «astrala» in premišljevanjem o grehotah. ki mu jih je zapustila preteklost in o novo pridobljenih čednostih, — je posmehljivo odgovorila Valerija.
—	Nimaš prav, draga moja, če kažeš tako sovražnost za to, kar tvojega moža zanima. Nasprotno, ti bi se mu morala prilagoditi, se udeležiti njegovih raziskovanj in vzbuditi v sebi zanimanje za okultna vprašanja. Pavel Bodsovič je bil hudo zadet ki razumljivo je, če želi pronikniti v te tajne- Na noben način ga ne smeš vlačiti od veselice do veselice: to ga ne zanima in mu je neprijetno.
Pritajena Valerijina jeza je tu izbruhnila na dan:
—	Sita sem ie njegovega okultizma! Jaz mu ne branim, da se zanj zanima, toda on ne more zahtevati od mene, da bi se zaprla kakor v samostanu! Gospod 2erald je rekel, da naju je popolnoma osvobodil od -vezi prošlosti; torej ne razumem, zakaj bi midva, ki sva mlada, zdrava m bogata, živela po meniiko in
ves čas žrtvovala učenju teh dolgočasnih in nerazumljivih stvari!
Valerija se je razvnela, a Bakulinka jo je gledala s skrbjo in žalostjo.
—	Valja, Valja, ni dobro, da tako govoriš in delaš. Ali se ne bojiš postaviti med se m možem nesoglasje in razpor, ki utegne privesti do resnih neprijetnosti, da se boš pokesala zaradi svoje lahkomiselnosti. In potem, čemu praviš, da so ta zanimiva vprašanja dolgočasna? Njih proučavanje podeljuje taka spoznanja, nam odkriva tako nenavadne pojave, a oni svet hrani v sebi tako neizčrpen zaklad za nas »Ino zanimivih prirodnih skrivnosti, da m govora o dolgočasnosti. Tudi ti si prej ljubila te stvari m si se z vnemo z njimi pečala.	_
—	Tudi sedaj me zanimajo m rada preberem lepo knjigo tem predmetu ali prisostvujem seji; toda da bi se jim popolnoma predala, ne morem, poeebno zdaj ne Zato me jezi Pavfflwva trdovratno«!, s katero se zapira v msbo s svojimi knjigami m ko teško prikriva svojo nevoljo, ko mora kam iti. Zlasti
zadnje tri tedne ga prav res ne razumem. Videti je v skrbeh, razdražen, skratka, ne razumem ga. Končno se me polašča misel, da mu je žal, ker se je oženil, z menoj, — ic zaključila z razgorelim obličjem in solzami v očeh, skoraj j okaje.
Nekega jutra se je nenadoma pojavil namesto pisma Diomid Petrovič. Stari samec . jc nameraval več časa živeti v Indiji, zato je moral urediti nekatere nujne zadeve in oddati stanovanje. S tem namenom se je nastanil pri Roteršildu- Njemu je hotel dati v shrambo pohištvo, dragocenosti in svoje zbirke. Imeia sta samo teden časa do odhoda v London, kjer ju je čakal gospod 2erald, in ni bilo mogoče dalje molčati; treba se je bilo odločiti.
Vedno boi j zamišljen, trpeč in nemiren, istočasno pa neomajan v svojem sklepu je Pavel Borisovič sklenil, da odkrije svoj načrt najprej Larisi Arka-djevni, ki je bila razsodna in prosvetljena ženska; ona bi utegnila ublažiti težhe prizore, ki ga neizbežno čakajo.