Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (14/29°C) delno oblačno, v soboto (17/26°C) in nedeljo (16/24°C) pretežno oblačno. Možne nevihte. Četrtek, 19. julija 2018 številka 29 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € =□ ■u-t ii*"> :o TAKO mislim Delavci Gorenja odhajajo na kolektivni dopust Za večino zaposlenih v Gorenju je jutri zadnji delovni dan pred tritedenskim kolektivnim dopustom. Za stroje se vračajo 13. avgusta. Seveda pa ostajajo aktivni vzdrževalci, ki bodo tudi tokrat izkoristili odsotnost delavcev za stroji in nemoteno opravili večja vzdrževalna in obnovitvena dela. Delali pa bodo seveda tudi prodajniki, pa verjetno še kdo, saj Gorenje prevzemajo novi lastniki kitajska družba Hisense. Bo pa prihodnji teden svoj nov mandat nastopil dosedanji predsednik uprave družbe Franjo Bobinac. Sicer pa bo prihodnjih pet let Gorenje vodila šestčlanska uprava, v kateri bodo še Drago Bahun, Žiga Debe-Ijak (dosedanja člana), pridružujejo pa se jim Stanka Pejanovic, Tomaž Korošec in Saša Markovic. ■ mz Težave pri odkopu premoga Za planom zaostajajo, a je kurilna vrednost ugodnejša od predvidevanj, tako da ga je še mogoče doseči vQ Mira Zakošek Na Premogovniku so že na začetku letošnjega leta vedeli, da jih čaka težko in zahtevno leto, saj odkopna polja, na katerih trenutno delajo, niso ugodna. Na enem odkopu odvozno progo ogroža drobeča se stena, ki se občasno drobi nanjo, prihaja pa tudi do uravnavanja sekcij. Še bolj pa izpolnjevanje letošnjega > Proizvodni plan predvideva izkop 3,5 milijona ton premoga oziroma 38.650 tera joulov, slednjega bodo glede na boljšo kalorično vrednost morda dosegli. plana ovira deformacija že izdelane komore in dela dostavne proge novega odkopa. Zatisnilo jim je kar blizu 50 metrov dostavne proge in 100 metrov komore novega odkopa. Upali so celo, da bodo nov odkop zagnali predčasno, a se bodo morali zelo potruditi, da ga bodo oktobra, tako kot so načrtovali. Težav pa je še več. Med drugim je treba prenoviti ali opraviti pretesarbe številnih jamskih prog. V prvih petih mesecih so izdelali že več kot 1500 metrov novih prog in 625 metrov Letošnji pogoji dela so v jami zahtevnejši, kot so pričakovali. > Na novo so morali izdelati 1500 metrov jamskih prog in 625 metrov pretesarb. pretesarb. V tem času so odkopali milijon 328 tisoč ton premoga, kar je za okoli 100 tisoč ton manj, kot so načrtovali. Letošnji načrt predvideva izkop 3,5 milijona ton premoga. Še vedno pa upajo, da bodo lahko dosegli letošnji plan kurilne vrednosti. Računajo, da bo odkopna fronta v prihodnjih mesecih stabilnejša in da bodo mesečno izkopali 300 tisoč ton premoga. Spodbudno je, da je letošnja kalorična vrednost boljša, kot so predvidevali, in sicer znaša 11,2 giga joulov. To pa pomeni, da bi za dosego 38.650 tera joulov, kolikor znaša letošnji plan, potrebovali 3 milijone 450 tisoč ton premoga. Če bo šlo vse po sreči, so torej načrti še uresničljivi. Nepravi ljudje na nepravem mestu Tatjana Podgoršek Človek misli, da ga v zvezi z našim zdravstvom ne more nič več presenetiti, a vedno znova ugotavlja nasprotno. In ob vsaki spremembi se lahko glasneje sprašuje, kdo naj piše komu recept ali še bolje napotnico, pri tem pa milostno prosi svojega »angela varuha«, naj ga varuje pred uporabo storitev zdravstvenega sistema, v katerega vlaga, dokler je živ. Zdravstveni zavodi se srečujejo z izgubami, pristojno ministrstvo, ki nenehno poudarja, da ni za zdravstvo več denarja, intervenira s slabim 150 milijonov evrov vrednim gasilskim ukrepom in ustanovi sanacijski odbor, ki bo bdel nad porabo tega denarja. Za skrajševanje čakalnih vrst ga ni, zagotavlja. Na vprašanje, kam z otroki po razpadu kardiologije, odgovori z ustanovitvijo Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni Srce, katerega delovanje menda dejansko ni možno po določbah drugega zakona. In še bi lahko našteli nekaj takšnih »diagnoz«, ki bi jih lahko označili za smešne, če ne bi bile tragične, saj se »poigravajo« s pravico do zdravja, pogosto tudi življenja. Poleg finančnih si ni mogoče zatiskati oči še pred kadrovskimi težavami. Tudi nanje odgovorni v državi odgovarjajo z gasilskimi intervencijami, ki so vse prej kot poceni, in ve se, kdo bo zanje plačal račun. Odzvati se na odhode zdravnikov z odobritvijo prihoda tujih in jih plačati bistveno bolje kot domače (pri katerih nezadovoljstvo s tem še raste), pri tem pa preslišati opozorilo, da lahko s tem destabilizirajo že tako in tako načet UK Ljubljana, je skregano z vsakršno pametjo. Zalomilo se ni le pri zdravnikih, ampak tudi pri medicinskih sestrah. Teh menda manjka kar 5.000. Zaradi njihovega odhoda imajo bolniki, sploh najhuje bolni, čedalje manj oskrbe. V naši največji zdravstveni ustanovi - UK Ljubljana, kjer jih zdravijo na leto 1200, so morali zapreti tretjino zmogljivosti in ob tem napovedali, da jih bodo morali odklanjati. Človek ostane brez besed, saj se zaveda, da je lahko že jutri sam med njimi. Zgrožen je še toliko bolj ob podatku, da se ve, da kadrov v zdravstveni negi primanjkuje že od leta 2007. Odhode na manj naporna in bolje plačana delovna mesta lahko še pričakujemo, saj mnogi tisti, ki še vztrajajo v tej službi, pravijo, da delajo preko svojih zmožnosti. Človek se pošteno zamisli, ko mu priznana zdravnica reče, da je zaradi razmer v zdravstvu tudi njo strah zboleti. Na v nedeljo končanem svetovnem nogometnem prvenstvu smo lahko videli, da so imele reprezentance kar nekaj igralcev, ki so lahko vskočili na zelenico in zamenjali poškodovanega ali izčr-panega soigralca. Zdravstvo, ki naj bi reševalo življenja, ima že dolgo prazno rezervno klop. Ne le to, tudi v ekipah na zelenici ni več dovolj »igralcev«. Naša politika pa še kar mrzlično išče nove direktorje in ministre, ki naj bi izvlekli bolnišnice in zdravstvo iz krize, ohranja na delovnih mestih sekretarje in podsekretarje. Kot da bi iskali vedno nove voznike za pokvarjen avtomobil, ki nima niti bencina, je pred časom dejala novinarska kolegica. Bomo kdaj dočakali prave ljudi na pravem mestu ali bomo še naprej plačevali neprave ljudi na nepravem mestu, se je pred časom vprašal slovenski zdravnik, specialist za otroško srčno kirurgijo. Pri tem se mu pridružujem tudi sama. Hoč'mo cesto! Pod geslom Hoč'mo cesto! je potekalo včeraj protestno prečkanje glavne ceste na prehodu za pešce v Mislinji. S tem so občani izrazili nezadovoljstvo zaradi zamud pri uresničevanju projekta hitre ceste, ki bi Koroško povezala z avtocestnim križem. Korošce je sicer minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki opravlja tekoče posle, prejšnji teden miril, da na odseku od Velenja do Slovenj Gradca ni nobenih ovir, tako da so po njegovih besedah za ta odsek še vedno izvedljivi roki za gradnjo po zastavljenem protokolu. To pomeni, da bi se dela začela konec leta 2019. Glede odseka od avtoceste do Velenja pa je Gašperšič izrazil upanje na čimprejšnjo razrešitev zastoja, ki je nastal zaradi vloženih ustavnih presoj. a mz ■ ■ Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 19. julija 2018 (r. LOKALNE novice Manj krvodajalcev Velenje, od 9. do 13. julija - Območno združenje RK Velenje je minuli teden v prostorih restavracije Pod Jakcem v Velenju organiziralo večdnevno krvodajalsko akcijo za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Akcije se je udeležilo 815 krvodajalcev ali za dobrih 100 manj kot na lanski poletni akciji. Organizator manjšo udeležbo pripisuje predvsem spremenjenemu urniku odvzema. Odvzemna mesta so bila namreč odprta prej, ob 6.30, in tudi končali so akcije prej, in sicer ob 12.30, kar je povzročilo določeno zmedo med darovalci. Na združenju so prepričani, da bo udeležba na jesenskih akcijah, ki bodo potekale po ustaljenem urniku, znova tradicionalno dobra. ■ tp Ugodili 130 dijakom in študentom Velenje - Počitniško delo za dijake in študente je v Velenju že tradicionalno. Mestna občina Velenje ga organizira tokrat že šestnajstič z geslom Čisto moje Velenje. Udeleženci tudi letos lepšajo mesto, barvajo ograje, urejajo žive meje, odstranjujejo plevel ... Pomagajo pa tudi pri različnih opravilih v javnih zavodih, gasilskem društvu, poskrbijo za pestro dogajanje oskrbovancem Doma za varstvo odraslih, letos prvič pa sodelujejo pri organizaciji počitniških dejavnosti, ki bodo preko celega poletja potekale pri vili Rožle. Zanimanje za počitniško delo je bilo tudi letos veliko, prejeli so kar 180 vlog, za zdaj so željo uresničili 130 prosilcem. Obnove cest v mestu Velenje - Mestna občina Velenje je začela obnovo cest v mestu. Med drugim jo obnavljajo ob bloku Šaleška 19, ki ga ta čas prav tako urejajo (na sliki). V začetku tedna pa so začeli tudi posodobitev Gubčeve, Konovske in Šmarške ceste. Tam bo občasno prihajalo do motenj prometa, v času med 7. in 17. uro pa do polovičnih zapor ceste. Dela naj bi sklenili oktobra. a mz Že 15 let brezplačne nujne zobozdravstvene pomoči Velenje - Mestna občina Velenje za zagotavljanje nujne zobozdravstvene pomoči namenja 25 tisoč evrov proračunskih sredstev letno. Osebam s stalnim bivališčem v Velenju omogočajo brezplačno nujno zobozdravstveno pomoč ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. Te ambulante povprečno mesečno obišče 100 občanov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije financira dežurnega zobozdravnika ob nedeljah in praznikih v nekaterih večjih krajih v Sloveniji. Ker med njimi ni Velenja, bi morali Velenjčani to pomoč iskati v Celju ali Slovenj Gradcu. a mz Tudi zaradi dobitka potreben rebalans proračuna Šmartno ob Paki - Na upravi Občine Šmartno ob Paki so se pred nedavnim razveselili nenačrtovanih dobrih 6700 evrov od iger na srečo. S tem so tudi potrdili informacijo, ki je pred tem krožila v lokalni skupnosti - o dobitniku s stalnim prebivališčem v lokalni skupnosti, ki je vplačal na tamkajšnji pošti loto in prejel blizu 45 tisoč evrov vreden zadetek. Na občinski upravi so še povedali, da je bilo v letošnjem občinskem proračunu na postavki igre na srečo predvidenih 2000 evrov in da bo tudi zaradi omenjenega priliva potreben rebalans proračuna. a tp Odkrili bodo spominsko obeležje Šmartno ob Paki - Danes (v četrtek) ob 12. uri bo pri Bayerjevi vili v Rečici ob Paki priložnostna slovesnost, na kateri bodo odkrili ploščo v spomin na njenega prvega lastnika Karla Josefa Bayerja. Priložnostne slovesnosti naj bi se udeležili tudi njegovi potomci, ki živijo v Avstriji. Pred leti so bili ti že na obisku v Šmartnem ob Paki, kjer so iskali korenine svoje rodbine. Pred časom je družino Bayer z manjšo delegacijo obiskal šmarški župan Janko Kopušar. Na srečanju so oboji izrazili željo po postavitvi spominske plošče. Šmarški delegaciji so na obisku Bayerjevi potomci predstavili neuresničen načrt tovarnarja, ki so zaradi prezgodnje smrti investitorja ostali neuresničeni. Vilo je dal leta 1879 zgraditi, meščan, tovarnar Bayer kot svojo rezidenco na deželi. Znan je po svojem postopku pridobivanja glinice iz boksita. To odkritje je patentiral leta 1887 in je še danes edini uporabljeni postopek za pridobivanje glinice iz boksita. Svoj raziskovalni laboratorij je kasneje razširil še v tovarno. Njegov prispevek k industriji aluminija je svetovnega pomena, in če bi živel še kakšno leto več, bi verjetno prejel tudi Nobelovo nagrado. (Občina Šmartno ob Paki, 2011. Bayerjeva oziroma Fojanova vila je danes ena pomembnejših zanimivosti občine Šmartno ob Paki. Slovenia Today). Sicer pa v zborniku raziskovalnega tabora ERIC--a piše, da je hiša zgrajena v tako imenovanem domovinskem slogu in je poleg Baronije najbogatejši predstavnik dobe historizma v tem kraju. Bolj kot Bayerjeva vila je med domačini objekt prepoznan kot Fojanova vila po inženirju Ivanu Fojanu - Čehu, direktorju rudnika boksita v Dalmaciji, ki se je vanjo preselil, ker je imel tuberkulozo in je bila klima zanj tu primerna. Poleg vile je bilo gospodarsko poslopje, v katerem so izdelovali platno od leta 1937, saj je bila tu podružnica predilnice Prebold. Vilo so prvič preuredili leta 1897. Njeni drugi lastniki so bili Petriči, za njimi od leta 1933 Fojani, od leta 1962 Barbettiji, kasneje pa Stanislav Videmšek, ki je hišo tudi nekoliko obnovil. a Tp Ugasnila še ena velika tovarna Polzela - V petek bo dokončno ugasnila proizvodnja v Tovarni nogavic Polzela. Podjetje, ki je bilo med najkakovostnejšimi in najproduktivnejšimi proizvajalci v Evropi, je v stečaju od decembra 2016. Stečajni upravitelj bo ustavil celotno proizvodnjo, saj lahko po zakonu podjetje v stečaju obratuje največ leto dni. Brez dela je ostalo še okoli 60 od 85 delavcev. Stečajni upravitelj Tovarne nogavic Polzela Zlatko Hohnjec je povedal, da bodo dokončali samo še napletene izdelke. Maloprodajne trgovine pa bodo ostale odprte do odprodaje zalog. Savinjsko-šaleška naveza Na Polzeli, kjer so proizvodnjo po uvedbi stečaja znova vzpostavili februarja lani, je po pojasnilih Hohnjeca ta čas zaposlenih 85 delavcev, od tega jih bo od 20 do 25 obdržal še naprej za potrebe maloprodaje in skladišča, ostali pa so pristali na zavodu za zaposlovanje. V zlatih časih leta 1976 je Tovarna nogavic Polzela zaposlovala 1200 delavcev, letna proizvodnja pa je bila 26 milijonov parov nogavic. V pričakovanju, da nam bo res vse bolj jasno Volitve bodo - Brv za brvjo - Slatinsko igrišče - Piščancev pa ne! - Eden prišel, ena odhaja Majhni smo, a imamo vseeno veliko velikih dni. Eden takih naj bi bil tudi današnji: danes naj bi (relativni) zmagovalec zadnjih volitev predsedniku države odgovoril, ali sprejme mandatarstvo ali ne. To seveda ni odvisno od njega samega, tudi od tega, ali se bo tudi katera od levosredinskih strank odločila, da se mu (v dobro države) pridruži. Večina se mu je že takoj, ko so sprejeli njegovo povabilo za pogovore, zanj vljudno zahvalila. Tako, da je preklical svoje vabilo. A zatem se je iz pogajanj »šesterice« umaknila Nova Slovenija! Pa smo tam! Na državni ravni torej neznanke še ostajajo, na lokalni ravni je že vse jasno. »Začasni« predsednik državnega zbora je že razpisal lokalne volitve. Na volitve bomo odšli tretjo nedeljo v novembru, torej 18. novembra. Ker gre za volitve, ki naj bi bile ljudem bliže, nekateri pričakujejo, da udeležba volivcev ne bo tako klavrna kot na državnozborskih volitvah. Seveda so tudi taki, ki se ob sedanjih zapletih pri sestavljanju nove vlade sprašujejo, ali bi bile lahko hkrati z lokalnimi volitvami tudi nove predčasne parlamentarne volitve. Za vse, predvsem na lokalni ravni, zagate s sestavljanjem nove vlade vendarle niso najpomembnejše sedanje opravilo. Ponekod so sredi naložb, drugje opozarjajo na svoje uspehe. V Celju so ponosni na novo Splavarsko brv, ki že štiri leta povezuje stari del mesta z Mestnim parkom. Nekateri v knežjem mestu so bili na začetku do tega »mostovnega loka« kritični, na razstavi v Frankfurtu pa so ga postavili v bok z najboljšimi tovrstnimi evropskimi projekti mest, ki najbolje uvajajo trajnostno mobilnost. Ta 150 metrov dolga Spla-varska brv, ki poteka nad Savinjo in cesto med reko in parkom, je našla mesto tudi v eni od švicarskih monografij. To priznanje je dalo še več spodbude drzni celjski zamisli, da bi res zgradili več kot 500 metrov dolgo visečo brv med Miklavškim hribom in hribom pod Starim gradom. To ni le utopija, saj že potekajo prvi potrebni postopki. Sicer pa bo kmalu potekala čez Savinjo še ena brv. Stala bo v bližini Rifengozda in bo del nove kolesarske steze med Celjem in Laškim. Bliže uresničitvi so celjski projekti na njihovem Šmartinskem jezeru. Kdaj bo po njem znova zaplula kakšna večja ladja, sicer še ni znano, naj bi pa do konca septembra na jezeru dobili novo skakalnico, eno pa bodo obnovili. To naložbo bodo uresničili s pomočjo evropskih sredstev. Sama občina pa bo še postavila tribuno za gledalce ter nekatere druge potrebne naprave. S tem se bo ponudba jezera še povečala. Še bolj zanimivo bo postalo jezero še z Zeleno raziskovalnico na prostem. Gre za projekt, pri akterem bosta sodelovala še zavod Celeia ter zasebnik z območja jezera, ki je za tako raziskovalnico dal pobudo. Delovati naj bi začela prihodnje leto. Posebno pozornost bodo v njej namenili otrokom s posebnimi potrebami. V Rogaški Slatini pa se otroci ne veselijo le počitnic, tudi novega igrišča. To je sicer namenjeno otrokom vseh starosti, ker pa je to širše območje okoli Janine namenjeno tudi odraslim, so Slatinčani in gostje tu dobili neke vrste mesto za medgeneracijsko druženje. Tako igrišče so načrtovali že štiri leta, resneje dve leti, letos so ga res uredili. Umestili so ga pod Janino, na mestu, kjer je bil nekoč mini golf. Torej v bližini Aninega dvora in le malo stran od Zdraviliškega parka. Od tam do novega igrišča so že pred časom uredili pot, ki je primerna tudi za invalide in matere ali očete z otroškimi vozili. Igrišče, ki je veliko 1300 kvadratnih metrov, je opremljeno z mnogoterimi (tudi raziskovalnimi) igrali, tako da bo mladim nudil veliko zabave in izzivov. Nič kaj pa se ne zabavajo nekateri krajani Konjiške vasi. Nikakor si namreč ne želijo v svoji bližini nove farme za vzrejo piščancev. Bojijo se namreč smradu, ki bi se lahko širil iz nje, pa še drugega kvarnega delovanja na okolje. Moteča naj bi bila tudi za normalno delovanje lovskega doma, ki je v bližini. Občinski svetniki so sicer že dvignili roke za spremembo prostorskega načrta, vendar nasprotniki iščejo poti, da bi to preprečili. Pa še to: poročali smo že o kadrovskih težavah v nekaterih šmar-skih ustanovah. Zdaj so po težavah le »prišli« do novega direktorja tamkajšnje Knjižnice. A ko so enega dobili, so drugo izgubili. Odstopila je namreč direktorica občinske uprave. Na tem mestu je bila le kratek čas, odstop pa naj bi bil sporazumen. a k a mz ■ flffj^fl« NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 3 19. julija 2018 DOGODKI Blok 6 po uspešnem remontu polno obratuje 3 Od 7. maja pa do 3. julija je v Termoelektrarni potekal prvi redni remont šestega bloka, za katerega so namenili 10 milijonov evrov - Po besedah vodstva je ta blok zanesljiv in izpolnjuje pričakovanja - Poteka tudi revitalizacija petega bloka, ki ga bodo v omrežje sinhronizirali konec meseca, zanjo pa so porabili 10,5 milijona evrov - Iz tekočega poslovanja lani poslovali z dobičkom Mira Zakošek Šoštanj, 12. julija - Na začetku julija so v Termoelektrarni uspešno sklenili prvi redni remont bloka 6 in ga 3. julija tudi sinhronizirali v omrežje. V petek, 6. julija, pa so po 46 letih uspešnega obratovanja trajno ugasnili blok 4. V sklepni fazi je revitalizacija petega bloka, ki ga bodo, če bo šlo vse po načrtih, sinhronizirali v omrežje zadnji julijski dan. opremo v nizkonapetostni razdelilni omari, popravili izolacijo na srednjetlačni turbini, zatesnili oljne netesnosti na rezervoarju turbinskega olja, zamenjali notranje dele ventilov vbrizgov srednje-tlačnega parnega sistema ter > Direktor Arman Koritnik ocenjuje, da blok 6 izpolnjuje pričakovanja. Obratuje dobro in stabilno, je zanesljiv in visoko razpoložljiv Branko Debeljak in Arman Koritnik pred amortizacijo (EBITDA) je dosegel 30 milijonov evrov. To seveda pomeni, da so bili brez stroškov financiranja in amortizacije pozitivni. rabe infrastrukture med gradnjo bloka 6. S šoštanjsko občino je tako Teš podpisal sponzorsko pogodbo v višini 1,6 milijona evrov, z Občino Šmartno ob Paki > Revitaliziran blok 5 naj bi obratoval do leta 2030. S prenovo so dosegli 60 odstotno zmanjšanje Nox, 50 odstotno zmanjšanje SO2 in kar 80 odstotno zmanjšanje prašnih delcev Remont je stal 10,5 milijonov evrov Na bloku 6 so opravili vsa potrebna vzdrževalna in obnovitvena dela. Med drugim so po besedah tehničnega direktorja mag. Branka Debeljaka opravili revizijo ventilatorjev vleka, menjali olja na nosilnem ležaju grelnika zraka, izvedli revizijo ventilatorja pod-piha in zamenjali dva kolektorja ponovnega pregrevanja pare. To je bilo tudi najbolj zahtevno, saj je treba ogromno in težko napravo spraviti v tesen prostor bloka. Za remont so porabili 10 milijonov evrov, po besedah direktorja mag. Armana Koritnika so ga opravili v načrtovanih finančnih in časov- Revizija ventilatorjev v bloka 6 vstopne kolektorje ponovnega pregrevanja. Zamenjali so tudi vretena na hidravličnih pogonih zapornih ventilov srednjetlačne turbine, obnovili ognjeodporne obzidave na prašnih gorilnikih in zamenjali sklopke v pogonih parnih izpihovalcev. Konec meseca v obratovanje prenovljen blok 5 Predvidoma zadnji dan v juliju bodo v Termoelektrarni Šoštanj ponovno sinhronizirali v omrežje revitaliziran blok 5 s 345 MW instalirane moči, ki za elektrarno in predvsem lokalno okolje z okoljskega vidika predstavlja > TEŠ zagotavlja Sloveniji med 33 in 37 odstotki potrebne energije, v prihodnje naj bi 'šestka' proizvedla okoli 3.500 GWh, 'petka' pa med 700 in 800 GWh. Lani pozitivno tekoče poslovanje Termoelektrarna Šoštanj je lani proizvedla 3.968 GWh električne energije, s čimer je proizvodni načrt izpolnila 98-odstotno. Toplotne energije pa so proizvedli 356 GWh in s tem presegli načrt za dobrih 8 odstotkov. S tem so ustvarili za 207,4 milijona evrov prihodkov (leto prej 198,8 nih okvirih, dela pa je opravljalo 250 delavcev. Naslednji remont je predviden za leto 2022, če pa bodo obratovali tako na polno, kot trenutno, ga bo treba opraviti nekoliko prej. Izvajalec del opravil tudi garancijska popravila V času remonta je izvajalec del seveda na svoje stroške opravil tudi vsa načrtovana garancijska popravila. Tako so zamenjali senzor na turbini, merilce nivojev na visokotlačnih grelnikih, pomemben napredek. V primerjavi z blokom 4 bodo namreč pri proizvodnji električne energije iz bloka 5 mejne koncentracije SO2 nižje za 50 odstotkov, NOx za 60 odstotkov in prašnih delcev kar za 80 odstotkov. Ravno okoljski vidik je bil prioriteta te prenove. Ta blok naj bi obratoval do leta 2030, letno pa proizvedel med 600 in 800 GWh električne energije, njegove zmogljivosti pa so seveda še višje in tudi proizvodnja bo odvisna od potreb in razpoložljivih količin premoga. Letos zaradi remonta nižja proizvodnja V letošnjem letu bo proizvodnja elektrike iz šoštanj-ske termoelektrarne zaradi dvomesečnega remonta bloka 6 nekoliko nižja. Računajo, da bo znašala 3.847 GWh, od tega 2.852 iz bloka šest, 687 GWh iz bloka štiri in 307 iz bloka 5. Toplotne energije pa naj bi proizvedli 328 GWh. milijona evrov). Lanska izguba je znašala 32,5 milijona evrov, predlani 47,2 milijona evrov. Lanski dobiček iz poslovanja S Šoštanjem in Šmartnim ob Paki dosegli dogovor o odškodnini Koritnik je na novinarski konferenci tudi poudaril, da po sporazumu, ki so ga imeli z občinami, niso dolžni izplačati odškodnin, so se pa z Občinama Šoštanj in Šmartno ob Paki uskladili za izplačilo odškodnine zaradi upo- pa pogodbo v višini nekaj več kot 100.000 evrov. Velenjska občina pa ni pristala na izvensodno poravnavo in je vložila tožbo zoper Teš zaradi neizplačila odškodnine v višini 750.000 evrov za škodo v letu 2016. =NDIJ Oo LETO 2018/19 Postani del Skupine Gorenje V Gorenju, d. d., razpisujemo štipendije za študijsko leto 2018/19. Štipendistom Gorenja, d. d., omogočamo: • stimulativno štipendijo (glede na raven izobraževanja, letnik šolanja in povprečje ocen), • opravljanje študijske prakse in počitniškega dela v podjetju, • sodelovanje pri različnih projektih med študijem, • pomoč in mentorstvo pri izdelavi seminarskih, diplomskih in magistrskih nalog, • osebno in strokovno svetovanje pri izbiri študijske smeri in poklicnega razvoja, ... Inovativni izzivalci, mojstri oblikovanja. Skupina Gorenje. Skupina Gorenje je eden izmed vodilnih evropskih proizvajalcev izdelkov za dom. Zaposlujemo 11.000 sodelavcev različnih profilov, ki jih družijo in motivirajo temeljne vrednote Skupine Gorenje: prepoznavanje poslovnih priložnosti, inovativno razmišljanje ter odgovornost do dela, družbe in okolja. Naša vizija je postati najboljši v panogi v inovacijah, ki temeljijo na dizajnu. gorenje www.gorenjegroup.com K prijavi na razpis za štipendije vabimo dijake in študente, ki se šolajo v študijskih programih: STROJNISTVO (tehnik, VS, UN, mag.) ELEKTROTEHNIKA (tehnik, VS, UN, mag.) MEHATRONIKA (tehnik, VS, UN, mag.) RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (tehnik, UN, mag.) Vaše prijave sprejemamo na http://jobs.gorenje.com do 31. 8. 2018. KARIERNA točka gorenjegroup ■ Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 19. julija 2018 »Frizer mora biti urejen in uglajen« GOSPODARSKE novice 55\ Marko Hriberšek pravi, da mu je bilo frizerstvo položeno v zibelko - Rad dela in rad predaja znanje - Ideja za akcijo »Odreži drugačnost« se mu je porodila v planinah Mojca Štruc Marko Hriberšek je mlad in pozitiven frizer, ki je v Velenju že opozoril nase. Njegove stranke so zadovoljne tako s pričeskami kot z odnosom, poseben pečat pa je Marko v javnosti pustil z nedavno izpeljano akcijo »Odreži drugačnost«. Pridružilo se ji je kar 50 frizerjev iz vse Slovenije, ki so strigli v dobrodelne namene. »Moj namen je bil, da pokažemo, da lahko skupaj spremenimo svet na bolje. Poleg tega sem želel, da stranke bolje spoznajo naš poklic in bolj cenijo to, kar počnemo. To mi je tudi uspelo. Akcija Odreži drugačnost bo postala tradicija,« je povedal Marko Hriberšek in dodal, da se mu je ideja za projekt porodila v planinah. »Tam sem zelo rad in pogosto prav tam začutim navdihe za striženje in oblikovanje pričesk,« je še pojasnil. A kljub očitnim uspehom Marko ni zagledan vase. Poudaril je, da je izredno hvaležen vsem, ki mu stojijo ob strani, od sedanjih sodelavk do tistih, ki so mu od otroštva pomagali na poti do frizerstva. »Ta poklic me je spremljal od nekdaj. V prvem razredu sem sredi pouka vstal in šel sošolkam plesti kitke. Učiteljica je moje starše poklicala v šolo in jim rekla, da bom gotovo frizer,« se spominja Hriberšek. Čeprav se je nekaterim njegovim sovrstnikom takrat zdela ideja o moškem frizerju nenavadna, se ni oziral na stereotipe in je sledil svojim sanjam. V nadaljevanju osnovne šole je strigel repe ali spletal kite konjem v hlevu, nato pa se je vpisal na srednjo frizersko šolo. Spominja se, da je takrat potreboval ogromno modelov za striženje. »Mnogi se prestrašijo, češ, saj si šele začetnik in ti ne bom zaupal svojih las,« razmišlja Marko, a pravi, da je imel sam srečo, saj je modele brez večjih težav našel in nagovoril kar na ulici. »Danes sem tu in sem srečen, ker sem lahko to, kar sem,« poudarja. Marko Hriberšek je energičen in pozitiven. »Pri svojem delu želim tudi rušiti tabuje, da je frizer tisti, ki samo striže ali pripravi pričesko. Jaz pravim, da potrebuje frizer ogromno znanja in izkušenj, da lahko stranki ponudi celoten videz,« je povedal Marko in pojasnil, da se dobri frizerji nenehno učijo in obiskujejo seminarje, da znajo prav svetovati. Postopki friziranja se skozi čas precej spreminjajo. »Danes so hitrejši, boljši in tudi bolj zdravi,« pravi Hriberšek. Marko je najbolj srečen, če se mu stranka prepusti in lahko frizira po navdihu. Včasih pa imajo ljudje seveda povsem fiksne ideje. In ko te po mnenju frizerja niso najboljše, se Marko trudi s svetovanjem. »Tudi če stranka vztraja pri svojem, v končni izdelek vseeno vkomponiram vsaj 40 odstotkov mojega razmišljanja,« napol v šali pravi Hriberšek in dodaja, da mora biti frizer tudi malo trmast. »Sicer pa se vedno trudimo, da je pričeska čim bolj prilagojena vsakodnevnemu ritmu. Imamo tudi kar nekaj tedenskih strank, ki pridejo po frizuro v ponedeljek pred službo, da so ves teden lepo urejene,« dodaja Marko. V letošnjem poletju so najbolj »in« pričeske preprostega stila, pri katerih ljudje nimajo dela s pripravo v jutranjem ritualu. »Pri ženskah so izjemno popularne kite na tisoč načinov in morda tudi kakšne fige. Glede barvanja so v trendu hladni, temni toni in prameni. Pri nekaterih mogoče tudi pastelni, oranžni, nežni toni. Pri moških pričeskah je še vedno popularno senčeno striženje, pri katerem se točno vidi, kako je bilo to striženje izpeljano. Mogoče z robom ali počesano na stran s kakšno prečko,« svetuje frizer Marko Hriberšek. Svetuje lahko, ker tudi sam skrbno pazi na svojo pričesko. »Frizer mora biti urejen in uglajen, saj mi strankam svetujemo, kakšne naj bodo, in moramo seveda najprej poskrbeti zase,« razmišlja Hriberšek. Frizerji so torej tudi zgled. Ne samo za stranke, temveč tudi za prihodnje generacije. »Kot mentor tudi poučujem bodoče frizerje in sem zelo ponosen, da jim lahko predajam znanje,« še pravi Marko. a 50 let Gostišča Hartl Začeli so kot bife, se trudili s kegljiščem, nadaljevali pa tudi s prehransko ponudbo -Maja so obeležili 50 let delovanja - Napovedana gradnja avtoceste bo zgodbo zaključila Mojca Štruc Bilo je januarja leta 1968. Kmalu po prehodu v novo koledarsko leto, se je Pepci (Jožici) Ostrovršnik uresničila velika želja, ko je odprla bife Hram pod gozdom. Začetnice imena lokala (H.P.G.) so že takrat skrivale globlji pomen in čez čas ga je lastnica delila tudi z drugimi. »Hartl Pepca gostišče« je dobilo novo, skrajšano ime: gostišče Hartl. Ne kar tako. Pepcinega moža je namreč kot dojenčka zaznamovala neverjetna izkušnja. Ko ga je babica nosila v košari, je nekoliko pregloboko pogledala v kozarec in otroka izgubila v snegu. K sreči so ga našli in ga brž odnesli do zdravnika. Ta je bil po rodu Nemec, ob pregledu pa je presenečen ugotovil, da je z otrokom vse v najlepšem redu. Komentiral je, da je to »ein Hartman« (trdoživ človek), in izpeljanka te besede je za vedno ostala del življenja Pepcinega moža. Že nekaj let sta tako Pepca kot njen mož pokojna, gostišče pa vodi njuna hči Marina Ostrovršnik. »V gostinstvu delam 40 let in vem, da je to lep poklic. Še nikoli nisem bila razočarana,« pove ponosno. Spominja se svojih otroških dni, ko je njena mama vodila takratni bife. »Z leti se je odločila za korak naprej. Takrat smo dobili dvorano za kegljišče,« pojasnjuje Ostrovršnikova in dodaja, da so se mehanizmi za kegljišče pogosto kvarili, kar je povzročalo nemalo skrbi in težav. Ja, to so bili Uroš Fajdiga pravi, da je ponosen na ime Hartl. drugačni časi. A tudi v njih so se lastniki Gostišča Hartl znašli. »Iz nekdanjega kegljišča je nastala večnamenska dvorana, od tistega časa dalje pa ponujamo tudi hrano,« je pojasnil Uroš Fajdiga, Marinin sin in - kot je dejala sama - njena opora. Letos mineva 50 let, odkar so prvič odprli svoja vrata. »Čeprav Tudi pri nas se gospodarska rast umirja Tudi pri nas se gospodarska rast počasi umirja, a še vedno ostaja precej nad povprečjem evrskega območja. Pri tej rasti so sedaj domači dejavniki glavni spodbujevalnik, ugotavlja Banka Slovenije. Medletna rast BDP se je v prvem letošnjem trimesečju po podatkih statističnega urada znižala s šest odstotkov v lanskem zadnjem četrtletju na 4,6 odstotka. Rast tujega povpraševanja se je upočasnila, z njo pa rast industrijske proizvodnje in nekaterih storitev. Rast izvoza se sicer nadaljuje, a pospešeno raste tudi uvoz, zato je prispevek zunanje trgovine k rasti BDP vse manjši oz. je bil v prvem četrtletju celo negativen. Hkrati pa se vse bolj krepi rast zasebne potrošnje, saj so dejavniki, ki krepijo kupno moč gospodinjstev, v začetku leta ostali ugodni. V prvem četrtletju se je nadaljevalo tudi povečevanje vseh vrst naložb. Je pa seveda statistiko treba jemati zelo previdno, da ne dobimo občutka, da smo zvezda Evrope. To namreč ni res, saj so nekatere države, kot sta Estonija ali Češka, naredile v zadnjih letih bistveno večji skok kot mi. To naših uspehov sicer ne zmanjšuje, je pa opozorilo, da se da narediti še več. Poleg tega je včeraj Evropska komisija precej oklestila napovedano gospodarsko rast Slovenije. Ta naj bi bila letos 4,4- in ne 4,7-odstotna, kot je napovedovala še pred kratkim. 12,5 milijona za okoljske projekte Eko sklad pa bo po rebalansu poslovnega in finančnega načrta letos iz sklada za podnebne spremembe namesto sprva predvidenih 12,5 milijona evrov dobil 41,9 milijona evrov. Dodatna sredstva bo namenil med drugim za zamenjavo kurilnih naprav, izgradnjo kolesarske infrastrukture, nakup okolju prijaznih avtobusov in komunalnih vozil ter za ugodne kredite. Še več avtomobilov iz Novega mesta Novomeškemu Revozu se obeta dodatna proizvodnja Renaultovega modela Clio. Francoski avtomobilski velikan bo namreč podvojil proizvodnjo modela Zoe v svoji največji francoski tovarni v Flinsu, zato pa bosta Revoz in tovarna v turški Bursi prevzela izdelavo cliov. V začetku naslednjega leta pa naj bi v Novem mestu začeli izdelovati povsem nov model avtomobila Clio. Več denarja Eko skladu je bila 50. obletnica že januarja, smo se odločili, da nam je najbolj pomembno, da jubilej obeležimo z dobro zabavo,« je povedala Marina Ostrovršnik in pojasnila, da je k sodelovanju povabila ansambel Modrijani. Ti so našli prost termin v maju in tako so 50 let gostišča počastili prav takrat. »Bilo je zelo fajn,« se strinjata tako lastnica kot njen sin. Vlada je sprejela rebalans poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za letos, po katerem bo sklad dobil več denarja. Namesto sprva predvidenih 12,5 milijona evrov bo dobil 41,9 milijona evrov. Za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi napravami na lesno biomaso ali z ogrevalnimi toplotnimi črpalkami na celotnem območju Slovenije je po novem predvidenih do 15 milijonov evrov (kar je dodatnih pet milijonov evrov), za izgradnjo kolesarske infrastrukture 3,5 milijona evrov (dodatnih 1,5 milijona evrov) ter za nakup okolju prijaznih avtobusov in komunalnih vozil do 21 milijonov evrov (dodatnih 17,2 milijona evrov). Ker se tako pri občanih kot podjetjih povečuje zanimanje za posojila Eko sklada za financiranje okoljskih naložb, bo Eko sklad za ta namen lahko zagotovil več sredstev od prvotno načrtovanih, tako da bo za kreditiranje okoljskih naložb na voljo do 50 milijonov evrov. Slovenija med bogatimi državami BDP na prebivalca v Sloveniji je bil lani realno štirikrat večji kot tisti leta 1991 - takrat je znašal 5.100 evrov, lani pa 21 tisoč evrov. To je Slovenijo uvrstilo na 16. mesto med 28 državami Evropske unije in na 38. mesto med 187 državami sveta, če se upoštevajo podatki Mednarodnega denarnega sklada. Slovenija je s tem pristala v »klubu« 20 odstotkov najbogatejših držav sveta. Občine manj zadolžene Zdaj prihajajo drugi časi. Tretja razvojna os je zarisana tako, da Gostišče Hartl v sedanji obliki in na sedanji lokaciji ne bo moglo več dolgo obstajati. »Le nekaj dni po zabavi ob 50-letnici so nas obiskali na prvih uradnih pogovorih, na katerih smo izvedeli, da lahko na tej lokaciji živimo še tri leta, gostišče pa lahko predvidoma deluje še pet let,« je povedala lastnica. Za zdaj se še niso dokončno odločili, ali tako tudi bo, je pa Marina poudarila, da je izjemno hvaležna vsem, ki so ji v zadnjih desetletjih kakor koli stali ob strani. In tudi zaključila je zelo optimistično: »Vsak konec je nov začetek.« Skupna zadolženost občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin se je lani glede na leto prej zmanjšala za 2,2 milijona evrov in je konec leta 2017 znašala 841,6 milijona evrov oz. 1,94 odstotka bruto domačega proizvoda. Povprečni skupni dolg na prebivalca je lani znašal 408 evrov. V letu 2017 je ministrstvo za finance 66 občinam izdalo 78 soglasij k zadolžitvi. Skupni obseg novih zadolžitev na osnovi izdanih soglasij je znašal 61,5 milijona evrov. Vlada ugotavlja, da obseg skupne zadolženosti občin v letu 2017 ni zaskrbljujoč. Hrvaškim bankam grozijo velikanske odškodnine Višje sodišče za gospodarske zadeve v Zagrebu je potrdilo prvostopenjsko odločitev iz leta 2013, da je osem bank, ki delujejo na Hrvaškem, pri spremembah valutnih klavzul za posojila v švicarskih frankih kršilo pravice potrošnikov. Tudi na drugi stopnji so tako ocenili, da je bila klavzula, ki je veljala med letoma 2003 in 2008, nepoštena. Približno 120.000 hrvaških državljanov bo dobilo možnost, da bodo s tožbami dobili denar za preplačana posojila zaradi rasti tečaja franka in sprememb obrestnih mer. Ocenjujejo, da so banke državljanom nepoštno vzele 15 milijard kun (okoli dve milijardi evrov). a mz ■ Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 5 19. julija 2018 '"WAS GOSPODARSTVO 5 Ni dovolj le podpora potrebnemu znanju, pomembne so tudi veščine Pogovor z Ireno Vodopivec, direktorico Korporativne univerze Gorenje, o pomenu njihovih izobraževalnih programov pri izobraževanju zaposlenih Tatjana Podgoršek Izobraževanje je vse pomembnejše gonilo razvoja, česar se zavedajo tudi v Skupini Gorenje, kar že vrsto let potrjujejo s Korporativno univerzo Gorenje oziroma s programi, ki jih izvajajo v njenem okviru. Evropska komisija jo je v okviru projekta University - Busines Cooperation in Europel prepoznala kot primer dobre prakse, ki spodbuja rast in razvoj podjetja. V zvezi z delom in cilji korporativne univerze smo zastavili nekaj vprašanj njeni direktorici Ireni Vodopivec. Nanje je takole odgovorila: Je bila povod za ustanovitev Managerske akademije, danes pa Korporativne univerze Gorenja, ugotovitev, da iz fakultet in ostalih visokošolskih izobraževalnih zavodov ne prihajajo dovolj usposobljeni kadri ali so bili razlogi drugi? »Naše fakultete so kakovostne, vendar znanje nenehno zastareva, prihajajo novi trendi, v okolju je prisotna velika dinamika tehnološkega razvoja. Podjetja se morajo sproti prilagajati novim dejstvom tudi z znanjem. Osnovni namen Korporativne univerze Gorenje je razvoj in povezovanje ključnih kadrov, nosilcev uresničevanja poslovne strategije Skupine Gorenje na vseh področjih njenega delovanja. Njen napredni in inovativni izobraževalni proces je usmerjen v rast Skupine Gorenje.« Managersko akademijo ste ustanovili za potrebe dodatnega izobraževanja svojih zaposlenih že pred več kot 25 leti. Glede na dolga leta delovanja to gotovo potrjuje, da je bila odločitev pravilna? »Zagotovo. Managersko akademijo smo oblikovali leta 1991 v za Gorenje ključnem obdobju. Družba se je morala čez noč preusmeriti na tuje trge. Tega ne bi zmogli, če ne bi vlagali v znanje in razvoj kadrov, se pri tem oprli na lastne sile, ljudi med sabo povezali. V procesu internacionalizacije Gorenja smo model menedžerske akademije nadgradili z več mednarodnimi programi, ki danes potekajo v okviru Korporativne univerze Gorenje. Po izvedenih selitvah in prevzemih podjetij smo dobili tudi veliko dragocenega znanja, ki ga želimo prenesti med podjetja in tako angažirati ves intelektualni potencial, ki ga imamo v naši korporaciji.« S Korporativno univerzo Gorenja ste postavili nove standarde v notranjem izobraževanju zaposlenih v Sloveniji. So ti odziv na izzive novih trendov? »Seveda. Danes imamo znotraj naše korporativne univerze pet akademij. Dve sta namenjeni našim talentom, preko katerih uspešno razvijamo in prepoznavamo naše ključne ljudi. Ostale so še digitalna poslovna akademija, ki podpira razvoj veščin, potrebnih za digitalno transformacijo, zelo prepoznavna je akademija za ra- Irena Vodopivec: »Osnovni cilj Korporativne univerze je predvsem povezovanje ljudi na skupnih izobraževanjih, poslovnih in kulturnih osnovah. Hkrati je pomembno orodje kadrovske politike, saj podpira mednarodni karierni razvoj.« zvoj novega izdelka, ki sodeluje z več evropskimi univerzami, kot so Chalmers (Švedska), Univerza v Ljubljani, Delft University of Technology (Nizozemska) in druge (poslovna šola IEDC, CPO-EF ...). Omeniti moram še poslovno akademijo za vrhnji menedžment za celotno Skupino Gorenje. Njen namen je reševanje poslovnih izzivov, povezanih s strateškimi usmeritvami družbe.« Kdo so kandidati vašega izobraževalnega programa, koliko časa traja »pouk«? »Izobraževanje v akademijah traja s presledki celo leto, poteka pa v več modulih. Ti so tematski, sicer pa se prilagajajo zahtevam hitro spreminjajočih se poslovnih okolij, omogočajo prenos znanja med različnimi področji ter spodbujajo inovativnost. Z investiranjem v razvoj korporativne univerze namreč podjetje zagotavlja tudi nenehni razvoj zaposlenih. Potencial akademije so sodelavci, za katere menimo, da bodo v prihodnje lahko uspešno vodili posle, se razvijali kot menedžerji in kot strokovnjaki, naši ključni kadri in menedžment.« Koliko ljudi je od začetkov do danes uspešno končalo akademijo oziroma korporativno univerzo? »Če govorimo o talentih, lahko rečem blizu 700, skupaj z menedž-mentom pa zagotovo 2000.« Kako pa je s financiranjem izobraževalnih programov? »Financirajo se v okviru letnega načrtovanja po posameznih programih in področjih. Za programe Korporative univerze Gorenja namenjamo blizu petino iz celotne izobraževalne vsote.« Udeleženci izobraževanja za uspešno opravljene obveznosti prejmejo diplomo. Kaj pomeni za udeleženca, za korporativno univerzo in za države, v katerih ste prisotni? »Moram reči, da je korporativna univerza znotraj Skupine Gorenje zelo dobro sprejeta, prepoznavna, ima ustrezen ugled tudi med vodstvom in strokovnjaki kompetenčnih centrov, ki delajo na Švedskem, Nizozemskem. Certifikat, ki ga dobijo udeleženci za uspešno opravljeno izobraževanje, ima pomembno težo pri napredovanju in usmerjanju kadrov za ključne položaje. Za tistega, ki prevzema pomembnejšo vlogo v Skupini Gorenje, je kar obveza, da opravi katerega od programov korporativne univerze.« Kakšni so vaši načrti pri izobraževanju zaposlenih? »Da se še bolj povežemo, se še bolj podpiramo pri doseganju ciljev, vezanih na implementacijo strategije družbe. Prepričani smo, da imamo še veliko prostora v inovativnosti. Namreč ni dovolj le podpiranje strokovnega znanja, pomembno je, da v teh programih razvijamo tudi veščine, potrebne za ustrezno delovanje v multikulturnem okolju, ki je precej zahtevno, da ustrezno delujemo v skupinah ... Skratka, da ustvarjamo okolje, ki omogoča inovativnost, s katero si bomo z našimi inovativnimi izdelki na dolgi rok zagotavljali ustrezen položaj na trgu.« ■ OBRAČUN KOMUNALNIH STORITEV JANUAR-JUNIJ 2018 ZA INDIVIDUALNE HIŠE Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da je Komunalno podjetje Velenje izvedlo obračun komunalnih storitev za individualne hiše za obdobje januar-junij 2018. Skupno je bilo izstavljenih 6.865 obračunov. 3.629 uporabnikov je prejelo obračun v dobro v skupni vrednosti 127.065,01 €, kar predstavlja 3,60 % prihodkov realizacije za individualne hiše v obdobju januar-junij 2018; 3.236 uporabnikov je prejelo obračun v breme v skupni vrednosti 104.055,23 €, kar predstavlja 2,95 % realizacije za individualne hiše v obravnavanem obdobju. Znesek obračunov v dobro se uporabnikom upošteva pri naslednjih mesečnih akontacijah oz. računih. U Komunalno podjetje Velenje Pregled obračunov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov: Obračun v EUR Število obračunov -dobro uporabnikov Število obračunov -breme uporabnikov 0,00 - 50,00 2.875 2.630 50,00 - 100,00 456 366 100,00 - 150,00 163 114 150,00 - 200,00 64 54 200,00 - 350,00 58 50 350,00 - 500,00 10 15 nad 500,00 3 7 SKUPAJ 3.629 3.236 Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. | Koroška cesta 37b | 3320 Velenje LETO 2018/19 Postani del Skupine Gorenje V Gorenju Orodjarni, d. o. o., razpisujemo štipendije za študijsko leto 2018/19. Štipendistom omogočamo: • stimulativno štipendijo (glede na raven izobraževanja, letnik šolanja in povprečje ocen), • opravljanje študijske prakse in počitniškega dela v podjetju, • sodelovanje pri različnih projektih med študijem, • pomoč in mentorstvo pri izdelavi seminarskih, diplomskih in magistrskih nalog, • osebno in strokovno svetovanje pri izbiri študijske smeri in poklicnega razvoja, ... K prijavi na razpis za štipendije vabimo dijake in študente, ki se šolajo v študijskih programih: DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA 5 ŠTIPENDIJ MAG. INZ. STROJNISTVA 5 ŠTIPENDIJ STROJNI TEHNIK 10 ŠTIPENDIJ Več kot 65 let tradicije orodjarstva, razvojno-tehnološko podjetje. Gorenje Orodjarna. Gorenje Orodjarna je razvojni partner industrije bele tehnike in evropske avtomobilske industrije, ki nenehno vlaga v spodbudno delovno okolje, znanje in najnovejšo tehnologijo. Zaposlujemo 230 sodelavcev, ki jih družijo in motivirajo temeljne vrednote Skupine Gorenje: prepoznavanje poslovnih priložnosti, inovativno razmišljanje ter odgovornost do dela, družbe in okolja. gorenje www.gorenjegroup.com ORODJAR 10 ŠTIPENDIJ Vaše prijave sprejemamo na el. naslov: marinka.krajnc@gorenje-orodjarna.si, najkasneje do 20. 8. 2018. KARIERNA točka gorenjegroup Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 6 6 OD SREDE DO TORKA 19. julija 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 11. julija Znani so bili rezultati pomladanskega roka splošne mature. Iz Državnega izpitnega centra so sporočili, da je maturo uspešno opravilo skoraj 94 odstotkov kandidatov, kar je podobno kot leto prej. Dijaki so bili na splošni maturi letos uspešni podobno kot tisti lani. Na ploščadi pred Državnim zborom so se ob razpravi skupnega odbora DZ o predlogu za prodajo NLB zbrali nekateri predstavniki Levice, sindikatov in njihovi somišljeniki, ki so poslance pozvali, naj prodaje NLB ne podprejo. Predsednik republike Borut Pahor je sporočil, da bo v primeru, če od mandatarskega kandidata ne bo dobil soglasja h kandidaturi, počakal do 23. julija, preden bo o tem obvestil državni zbor. Grčija je ukazala izgon dveh ruskih diplomatov, še dvema pa je prepovedala vstop v državo zaradi domnevnega spodkopavanja državne varnosti. Ameriški predsednik Donald Trump je na vrhu zveze Nato v Bruslju pozval k zvišanju zavezniškega cilja za vojaške izdatke z dveh na štiri odstotke bruto domačega proizvoda. Četrtek, 12. julija Predsednik Borut Pahor je predsedniku SDS Janezu Janši tudi uradno ponudil mandatarski položaj. Janša je stranke kmalu zatem povabil na posvetovanja, a so te prek medijev večinoma sporočile, da se pogovorov ne bodo udeležile. Nemško deželno sodišče je ugodilo zahtevi Španije za izročitev nekdanjega katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta. Ameriška vlada je sporočila, da 27 priseljenskih otrok iz Mehike, ki so jih pred meseci ločili od staršev, »ni primernih za združitev« z njihovimi starši. Petek, 13. julija Predsednik republike Borut Pahor je v predsedniški palači sprejel gasilce in prostovoljce, ki so sodelovali pri odpravljanju posledic neurja s točo v Beli krajini. Vlada je našla sredstva in po zvišanju denarne socialne pomoči 14. junija znova uravnovesila proračun. Predsednik Državnega zbora Matej Tonin je razpisal redne lokalne volitve, ki bodo letos 18. novembra. Vlada je odločala o privatizaciji NLB. Sklenila je, da ponovno prične prodajni postopek. Vlada je sprejela končno besedilo tožbe zoper Hrvaško zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe in sklep, da tožbo nemudoma predloži na Sodišče EU. NLB (spet) naprodaj. Ob obisku ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Veliki Britaniji se je v Londonu zbralo več deset tisoč protestnikov. Samomorilski napadalec je na predvolilnem shodu v jugozahodni pakistanski pokrajini Beludžistan ubil 128 ljudi in jih še 150 ranil. Sobota, 14. julija Srečale so se stranke, ki skušajo sestaviti koalicijo okrog Marjana Šarca. Kot je predsednik LMŠ Cerar in njegova partnerka sta se na vrhu Nata srečala tudi z Melanio Trump, ki se menda rada pogovarja v slovenščini. Po vrhu Nata je premier Cerar poudaril, da ostajajo naše zaveze enake kot doslej. Kot je poudaril, Slovenija za krepitev obrambnih izdatkov ni obljubila nič več kot v preteklosti. Britanska vlada je predstavila težko pričakovani predlog za prihodnje odnose z Evropsko unijo. Predlagajo prost pretok dobrin, samostojno pot pa bi ubrali pri storitvah in z izstopom iz carinske unije. Prekinili bi tudi nenadzorovano priseljevanje državljanov Evropske unije. pojasnil po več kot enajstih urah pogajanj, je zadovoljen z izkupičkom, saj je vsebina koalicijske pogodbe v večini usklajena. V Parizu so se z vojaško parado spomnili padca Bastilje leta 1789 in začetka francoske revolucije. Izrael je v zračnih napadih na Gazo ubil najmanj dva najstnika, 15-letnega Amirja Al Nimro in 16-letnega Luaja Kahila. Po obisku Londona se je ameriški predsednik Donald Trump odpravil na Škotsko, da bi tam igral golf. Pa se je tudi v Edin- O koaliciji so se usklajevali dobrih 11 ur. burgu zbralo več tisoč ljudi, ki Trumpu nasprotujejo. Medtem ko je Trump užival v golfu, pa so se stopnjevali tudi pritiski iz ZDA. Pozivali so ga k odpovedi srečanja z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom v Helsinkih. Nedelja, 15. julija Predsednik SDS Janez Janša je strankam, ki so se dan prej pogajale z Marjanom Šarcem, sporočil, da do nadaljnjega prekli-cuje vabilo na pogovore o sestavi koalicije. Končalo se je svetovno nogometno prvenstvo. Na finalni tekmi med Francijo in Hrvaško so zmagali Francozi, ki so tako osvojili pokal, nagrado in naziv svetovnih nogometnih prvakov. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob tem dejal, da je Rusija lahko ponosna, da je organizirala to tekmovanje. NSi se je odločil, da se iz koalicijskih pogajanj z Marjanom Šarcem umakne. Srečala sta se ameriški predsednik Donald Trump in njegov ruski kolega Vladimir Putin. Zatrdila sta, da je hladna vojna že zdavnaj končana in ob sklepu vsak posebej poudarila, da sta s srečanjem zadovoljna. Zunanji ministri Evropske unije so v Bruslju potrdili ukrep za zaščito evropskih podjetij, ki poslujejo z Iranom, pred posledicami ameriških sankcij proti tej državi. Po tem, ko so Francija, Nemčija, Malta, Portugalska in Španija pristale, da bodo prevzele po 50 prebežnikov, je Italija po več dneh dovolila vplutje ladjama s skupno 450 prebežniki. Torek, 17. julija Doma je bilo v ospredju sestavljanje koalicije. Predsednik NSi--ja Matej Tonin se je po umiku iz pogajanj s Šarcem že sešel s predsednikom SDS Janezom Janšo. Svetovni nogometni prvaki so postali Francozi. Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se bo srečal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, da pa ima v zvezi z dogodkom »skromna pričakovanja«. Britanska premierka Theresa May je razkrila, da ji je ameriški predsednik v zvezi z brexitom svetoval, naj Evropsko unijo raje toži, kot da se z njo pogaja. Na jugu Iraka so potekali protesti zaradi brezposelnosti in pomanjkanja osnovnih storitev. V spopadih s policijo je bilo ranjenih več deset ljudi, nekaj ljudi je tudi umrlo. Na Grenlandiji so prebivalci otoka Innaarsuit nemočno opazovali 100 metrov visoko ledeno goro, ki se približuje njihovemu kraju. Ponedeljek, 16. julija Slovenska politika je ves dan čakala na odločitev NSi. Njen predsednik Matej Tonin je po seji izvršnega odbora stranke povedal, da so soglasno sprejeli stališče, da zapustijo koalicijska pogajanja z Marjanom Šarcem. Kolegij Državnega zbora je odločil, da bo DZ po nujnem postopku obravnaval predlog zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB-ju. Evropska unija in Japonska sta v Tokiu podpisali enega največjih trgovinskih sporazumov, vrednega tretjino svetovnega BDP-ja, ki odpravlja 99 odstotkov carin med podpisnicama. EU in Japonska sta podpisali zgodovinski sporazum. Iran je na Meddržavnem sodišču v Haagu vložil pritožbo proti ZDA zaradi ponovne uvedbe sankcij. Nekdanji ameriški predsednik Barack Obama je v svojem prvem večjem govoru v zadnjih dveh letih ob 100. obletnici rojstva Nelsona Mandele v Južni Afriki neposredno kritiziral politiko Donalda Trumpa. Jure Trampuš Žabja perspektiva Nogometni mehurček Nekoč sem živel v hišici ob gozdu, kasneje sem se tja velikokrat vračal, stoji blizu jezera, streljaj od stadiona, obdana s sadovnjakom in smrekami; spomnim se, kako sem potem, ko smo skakali naokoli in se šli Indijance in kavboje ali karkoli drugega, ob nedeljskih popoldnevih vedno poslušal, kaj se dogaja nedaleč stran, slutila se je množica in kadarkoli je padel kakšen gol, je vzvalovalo veselje in krik zadovoljstva je prineslo tudi k babičini hiši, ob dnevih, ko je pihal veter, se je slišal tudi pisk sodnika, a ne velikokrat. Starši me na tekmo niso pustili, kdo ve zakaj, bil je to čas angleških huliganov, nogometa se je držal sumljiv sloves drugih jugoslovanskih lig, dogovorov in spletk, a hkrati je bil divji, neukrotljiv, nepredvidljiv na krtinastih igriščih moštev in mest, katerih imen skorajda nihče več ne pozna. Tekma Rudarja je bila tam nekje, skrita za dvema, tremi hišami, daleč, a hkrati tako blizu, da se mi je zdelo, da sem tudi sam njen del. Vse, kar sem imel takrat od nogometa, sta bili dve zlomljeni roki in rumena žoga, ki je hitro postala jajčasta. A za to mi je bilo vseeno, kot tudi za strgane hlače in soseda, ki smo mu mulci z nabijanjem žoge kratili popoldanski spanec. Važno je bilo dati gol. Daleč je že od tega, vmes je izginila ena država, pa še kaj, a nogomet je še vedno tu. Drugačen, hitrejši, zanimivejši, boljši, a tudi manjpristen, igralci so selekcionirani, izšolani, za vsakega od njih skrbi četica strokovnjakov in vse te tetovaže in uporniške frizurce, kot je zapisal Dino Bauk, so tam samo zato, da dajejo vtis borbe, čustev, naravne igrivosti, pa četudi gre za v korporacijskih laboratorijih vzgojene igralce, ki se vklapljajo v sisteme igre, ne pa da bi, kot nekoč tisti Hase, tisti Hasan Ferhatovic, ki mu je pesem v svojih najboljših letih poklonilo Zabranjeno pušenje, raje preigravali nasprotnike, kot pa da bi dajali enostavne gole. Nogomet je danes predvsem velik biznis, njegove zvezde, igralci, ki imajo toliko denarja, da najemajo plejade finančnih svetovalcev, ki jim v teh in onih oazah skrivajo denar, pa so kljub nasmehom, kljub svoji želji, prijaznosti, kljub majicam z znakom Unicefa del sveta izkoriščanja, sveta, v katerem štejejo le zmagovalci. Del problema pravzaprav. Zato bi bilo pomembno, da se v teh dneh, ko se je končalo svetovno prvenstvo po željah Vladimirja Putina, raje od vprašanja, če VAR tehnologija ubija nogomet in če so Francozi res dobili nepotrebno enajstmetrovko, vprašajmo, kdo so bile tiste v uniforme oblečene ženske, ki so prekinile finalno tekmo, kaj so predstavljale in ali v Rusiji policisti varujejo ljudi ali pa jih zaradi do oblasti kritičnih sporočil zapirajo v zapore. Mehurček nogometnega užitka bi se moral razbliniti v tistem trenutku, ko so pritekle na teren. Nič čudnega, da jih kamere niso pokazala tako, kot kažejo strele in podaje igralcev - še dekleta iz publike so dobile večpo-zornosti kot pa tiste, ki so opozorile na res pomembne stvari. Nogomet se seveda ne more izogniti politiki. In zato, žalibog brati Hrvati, ne morem biti ravno zadovoljen, če hrvaški nogometaši slavijo z ustaškimipesmimi na ustih in na svoj avtobus sreče vabijo primitivnega nacionalističnega pevca. Vsa prvinskost, vsa ta nepredvidljiva lucidnost, vsa ta poezija, ki so jo igralci kazali na terenu, izgine v trenutku poveličevanja ideologije sovraštva. Če navdušena kockasta predsednica ne želi biti le lutka z naslovne strani pogrošnih časopisov, bi morala te stvari obsoditi, jasno, da jih ni, a v času slavja in superiornosti se pokaže, kakšen v resnici si. Sedel sem v neki morski konobi tisto finalno nedeljo in se pogovarjal z domačinom, bil je prijazen, pozoren in hkrati začuden, kako da kot Slovenec navijam za Hrvaško. Drugega nisem mogel. Dobro sva se razumela, dokler Hrvaška ni začela izgubljati. Jebi ga, sem rekel, Francozi imajo srečo. Kakšno srečo, niso boljši od naših, sploh ne, je odvrnil jezno, imajo pa tisto črno opico, ki teče in daje gole. Potem nisva več govorila. Nedaleč stran se je v zalivu pojavila velika želva. Pravijo, da tukaj živi že sto let. Nastavljala se je turistom. Pustil sem svojega soseda, da bolšči v ekran, in šel pogledat želvo. Žal sem bil prepozen. Potopila se je v morje. Rast gradbenih del visoka Ker so gradbena dela pogosto znak rasti države, je videti, da nam gre kar dobro. Rast vrednosti gradbenih del je namreč tudi letos visoka. Maja je bila na letni ravni 30,3-odstotna, v prvih petih mesecih pa je bila na letni ravni višja točno za petino. Vrednost gradbenih del na stavbah je bila maja v primerjavi z istim lanskim mesecem višja za 29,7 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih pa za 30,8 odstotka. V prvih petih mesecih je bila letna rast vrednosti del pri stavbah višja za 23,6 odstotka, pri gradbenih inženirskih objektih pa za 17,5 odstotka. ■ ■ Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 7 19. julija 2018 REPORTAŽA 7 Zdravniki in medicinske sestre v primežu sistema Preverjali smo, ali se s pomanjkanjem zdravnikov in medicinskih sester srečujejo tudi v zdravstvenih zavodih, kamor so najpogosteje napoteni bolniki iz Šaleške doline Tatjana Podgoršek V največjih zdravstvenih ustanovah v državi tarnajo zaradi pomanjkanja zdravnikov in medicinskih sester. Tisti, ki so, pa povedo, da delajo preko svojih zmožnosti. Podatki, koliko zdravnikov in medicinskih sester manjka v slovenskem zdravstvu, so zelo različni, od 300 zdravnikov do 5.000 medicinskih sester, ocenjujejo za slednje v zbornici zdravstvene in babiške nege. Preverjali smo, ali se tudi v najbližjih zdravstvenih zavodih, v katere so najpogosteje napoteni bolniki iz Šaleške doline, srečujejo z njimi. Zdravstveni dom Velenje: razmere se izboljšujejo V javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje so se v minulih letih srečevali s precejšnjimi kadrovskimi težavami. Letos se razmere, zagotavlja pomočnica direktorja Tanja Kontič, izboljšujejo. Pretekli mesec so že zaposlili specialistko družinske medicine, zaposliti nameravajo še dva specializanta, ki bosta predvidoma septembra opravila specialistični izpit s področja družinske medicine. Za zdaj so dobro pokrili dolgoletno vrzel pri predšolskih in šolskih otrocih. Pred nekaj meseci so zaposlili pediatrinjo z dodatno specializacijo s področja aler-gologije in specializantko, ki je specializacijo opravila prejšnji mesec. Kljub temu še zagotavljajo potrebno zdravstveno oskrbo predšolskih in šolskih otrok s tremi upokojenimi pediatri. Ta oziroma prihodnji mesec naj bi kadrovsko okrepili razvojno ambulanto, namenjeno otrokom s posebnimi potrebami. Septembra bodo odpravili velike težave ginekologije. Zaposlili so dve specialistki ginekologije za polovičen delovni čas. Primanjkujejo pa jim še psihiater, dermatolog, zdravnik specialist otorinolaringolog. Pri tem bodo težave še nekaj časa reševali s podjemnimi pogodbami. Zagotovo bi zaposlili še kakšno medicinsko sestro, če bi jim to dopuščali normativi, ki jih določa zdravstvena zavarovalnica ali če bi imeli več lastnih sredstev. Kaj- sester, srednjih medicinskih ne toliko. So rešitve na obzorju? "Ne," odgovarja Duška Lalek, vodja splošne pravno-kadrovske službe v bolnišnici in dodaja, da država nima sistemskih rešitev, na trgu pa se bije boj za te kadre. redne delovne obveznosti, zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo 24 ur na dan 7dni v tednu, poskušamo v skladu z zakonodajo in dogovori z zaposlenimi organizirati dodatne popoldanske ambulante, optimiziramo delo z raznimi zamiki delovnega časa ter Javni zavod Zdravstveni dom Velenje zaposluje 54 zdravnikov specialistov z različnih področij, 13 specializantov, 15 zobozdravnikov, 2 specialista in specializanta zobozdravstva. V splošnem zdravstvu je zaposlenih 48 diplomiranih ter 108 srednjih medicinskih sester oziroma zdravstvenih tehnikov, v zobozdravstvu pa 18 srednjih medicinskih sester. ti vsako zaposlitev nad normativi mora zdravstveni zavod pokriti iz lastnih virov. V zadnjem času si pomagajo s pripravniki ali krajšimi zaposlitvami za nadomeščanje porodniškega dopusta ali daljšega bolniškega staleža. Bolnišnica Topolšica: manjkajo 3 zdravniki in 10 diplomiranih medicinskih sester O kadrovski podhranjenosti že več let govorijo v Bolnišnici Topolšica. V tem trenutku bi za normalno opravljanje delovnih procesov takoj zaposlili tri zdravnike specialiste interniste s področja gastrologije, kardiologije in pulmologije. Pomagajo si s specializanti. Primanjkuje jim vsaj 10 diplomiranih medicinskih Splošna bolnišnica Slovenj Gradec: zdravnikov še 30 več, medicinskih sester dovolj V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec imajo v tem trenutku zaposlenih 96 zdravnikov specialistov, glede na potrebe oziroma cilje bi jih takoj zaposlili še 30. »Glede na priznan program, potrebe bolnikov in trenutno kadrovsko stanje bi potrebovali največ zdravnikov specialistov na področju urologije, splošne in ab-dominalne kirurgije, internistike in za delo v urgentnem centru,« pravi v. d. strokovne direktorice dr. Jana Makuc. Na vprašanje, kako rešujejo težave, pa Maku-ceva odgovarja: »Poleg tega, da zdravniki opravljajo pri nas svoje z rednim razpisovanjem za čas nadur.« Imajo pa trenutno dovolj medicinskih sester. Kakovostno zdravstveno nego zagotavljajo z nekaj manj kot 350 medicinskimi sestrami. Makuceva še pravi, da se bo stanje v zdravstvu poslabšalo in da se bo pravi kadrovski primanjkljaj pokazal s prihodom evropske direktive o delovnem času leta 2021. Splošna bolnišnica Celje: iščejo rešitve »Ocene, koliko zdravnikov nam primanjkuje, nismo izdelali. Zgovoren pa je podatek, da imamo v urgentnem centru trenutno zaposlene 4, po naših ocenah bi jih potrebovali 20. Zaradi tega se morajo predvsem internisti in kirurgi vključevati v večji meri v delo centra, kar povzroča težave v ambulantah in na oddelkih bolnišnice. Najbolj nam primanjkuje zdravnikov urgentne medicine, patologije, ortopedije, nefrologije, gastroenterologije, radiologov, hematologov, internistične onko-logije, anesteziologov in kardiologov. Zavzeto iščemo rešitve, v tem trenutku rešujemo kadrovsko stisko z blizu 50 specializanti,« je povedala direktorica Splošne V Bolnišnici Topolšica so imeli konec prejšnjega meseca zaposlenih 18 zdravnikov specialistov, 5 zdravnikov specializantov, 47 diplomiranih in 52 srednjih medicinskih sester. bolnišnice Celje Margareta Gu- ček Zakošek. Letos so ali še bodo zaposlili 16 zdravnikov specialistov in vse napotene zdravnike sekundarije (specialistov in ostalih zdravnikov bo 37 več kot leta 2017). Velik del težav bi - po mnenju sogovornice - rešili, če bi lahko nagradili tiste, ki delajo več in bolje, omogočili svojim zdravnikom delo zunaj rednega delovnega časa v njihovi ustanovi ter jih za to plačali. Težave z medicinskimi sestrami se pojavljajo v zadnjih šestih mesecih. Odšli so 3 zdravstveni tehniki in 10 medicinskih sester. Vse odhode so nadomestiti, pereče pa ostaja nadomeščanje porodniških dopustov in bolniških odsotnosti diplomiranih medicinskih sester. Ima pa bolnišnica vedno več težav pri zagotavljanju tehničnega kadra, ki dela v spremljevalnih oziroma podpornih službah in so za delovanje ustanove, ki na dan oskrbi 400 do 500 hospitalizira-nih pacientov, zelo pomembne. Tako že nekaj časa neuspešno iščejo sodelavce s področja energetike, pri zapolnjevanju potrebnih delovnih mest v kuhinji in še kje. Prva operacija umetnega sfinktra - mišice zapiralke Slovenj Gradec - Na Oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec so pred nedavnim kot prvi v Sloveniji izvedli operativni poseg, na katerem so 53-letni bolnici vstavili umetni analni sfinkter -mišice zapiralke, s katero zdravijo nekontrolirano uhajanje blata. Prvo operacijo je izvedel Janez Pucelj, dr. med., v sodelovanju z dr. Erikom Lorenzom iz bolnišnice v Berlinu. Poseg so opravili brez težav, ob tej priložnosti so se v bolnišnici mudili še specialisti proktologi iz nekaterih drugih slovenskih bolnišnic. Janez Pucelj nam je ob tej priložnosti dejal, da v tujini že več let pomagajo bolnikom z vstavitvijo umetnega sfinktra - mišice zapiralke. Rezultati so zelo dobri, bolnikom pa omogočajo vrnitev v normalno aktivno življenje. Do sedaj so jim pomagali z nasveti, fizioterapijo, higienskimi pripo- močki, v skrajnem primeru z izpeljavo črevesja na trebušno steno - kolostomijo. Po ocenah ima težave z nenadzorovanim uhajanjem blata od 2 do 5 odstotkov ljudi. »Gre za hudo težavo, o kateri bolniki težko govorijo. Ker blata ne morejo nadzorovati, se izogibajo družabnim stikom in se zapirajo v hiše ter stanovanja. Tema je v naši družbi še vedno tabu,« je še dejal Janez Pucelj. ■ tp LETO 2018/19 Postani del Skupine Gorenje V Gorenje Gostinstvu, d. o. o., razpisujemo štipendije za študijsko leto 2018/19. Štipendistom omogočamo: • stimulativno štipendijo (glede na raven izobraževanja, letnik šolanja in povprečje ocen), • opravljanje študijske prakse in počitniškega dela v podjetju, • sodelovanje pri različnih projektih med študijem, • pomoč in mentorstvo pri izdelavi seminarskih, diplomskih in magistrskih nalog, • osebno in strokovno svetovanje pri izbiri študijske smeri in poklicnega razvoja, ... Ustvarjeno z ljubeznijo in naravo Gorenje Gostinstvo, d. o. o., je po številu poslovnih enot, raznovrstnosti gostinske ponudbe in številu zaposlenih največje gostinsko podjetje na širšem območju Šaleške doline. Temeljna dejavnost družbe je in ostaja zagotavljanje prehrane med delom za zaposlene v Gorenju in drugih večjih podjetjih, hkrati ponuja storitve poslovno-konferenčnega Hotela Paka, vrhunsko kulinariko Vile Herberstein in restavracije Jezero, gostinske storitve v Restavraciji DK, Gostilnici Pri knapu, Okrepčevalnici Arkada ter storitve cateringa. K prijavi na razpis za štipendije vabimo dijake in študente, ki se šolajo v študijskih programih: KUHAR 2 ŠTIPENDIJI NATAKAR 2 ŠTIPENDIJI Vaše prijave sprejemamo na el. naslov: mojca.hlis@gorenje.com do 31. 8. 2018. gorenjeg www.gorenjegroup.com KARIERNA točka gorenjeg roup ■ Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 8 8 AKTUALNO 19. julija 2018 200 tisočakov za digitalno turistično promocijo Vreme letos Velenjski plaži za zdaj manj naklonjeno - Popestrili ponudbo in promocijo - Pridobljena nepovratna sredstva bodo namenili digitalizaciji turistične ponudbe Mira Zakošek Med tistimi, ki so se v teh poletnih dneh razveselili nepovratnih sredstev, je tudi Zavod za turizem Šaleške doline. Za turistično promocijo bo prejel 200 tisoč evrov od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. ki dodaja, da je danes tu- Franci rizem na tako imenovani Lenart: točki 4.0. To morda zveni »Skušamo futuristično (je pa termin narediti že povsem uveljavljen, ko vse, da bi govorimo o industriji, ki se gostje povezuje vse tehnološke pri nas kar procese, ki jih digitalizirajo najbo!je in s tem optimirajo tudi vse počutili in > Na Velenjski plaži še pestrejša ponudba, novi senčniki in ležalniki, tudi več informacij o dogajanju v Šaleški dolini in njeni okolici. »Seveda smo takšnih novic vedno veseli in zdaj tudi vidimo, da se je naš lanski trud, ko smo si tako zelo prizadevali, da se uvrstimo med vodilne turistične destinacije v Sloveniji, še kako obrestoval,« je zadovoljen direktor Zavoda za turizem Šaleške doline Franci Lenart, tehnološke procese). Tudi v turizmu jim sledijo, in sicer želijo digitalizirati vse pro- odhajali od nas polni lepih vtisov.« cese, ki so pomembni za to, da se turist odloči, kaj bo obiskal, kdaj bo to storil, kaj bo tam počel, kako bo tja prišel ... Natančno to bodo tudi naredili z nepovratnimi sredstvi, ki so jih pridobili. Vzpostavitev večletne digitalne strategije Polovico pridobljenih sredstev bodo namenili vzpostavitvi večletne digitalne strategije, ki bo vključevala marketing, trženje preko spletnih aplikacij in družabnih omrežij. Posodobili bodo svoj Turista bodo s tem »usposobili« z osnovnimi informacijami do te mere, da si bo, ko bo prišel v našo dolino, sam izoblikoval svojo turistično zgodbo. Turizem 4.0 je torej usmerjen ravno v to, da si turist soustvarja turistično izkušnjo, da je ta čim bolj individualna in tako tudi doživeta. Skratka, večji del teh sredstev bo namenjenih digitalizaciji informacij, ki bodo turistom na voljo. > spletni profil, in sicer tako, da bodo informacije še atraktivnejše, podprli pa jih bodo tudi z novimi vsebinami, med drugim videoposnetki, fotografijami, opisu produktov ... Vnesli bodo nova orodja komuniciranja, med drugim virtualno komunikacijo z uporabnikom, digitalno pripovedovanje zgodb, odkrivanje in reševanje izzivov v smislu sobe pobega na prostem ... S celovito digitalno ponudbo turističnih informacij želijo turistu omogočiti, da si bo soustvarjal svoje turistično doživetje. Vreme letos ni naklonjeno Velenjski plaži Poletje se zadnja leta v Velenju začenja s pljuskom, ki je bil tudi letos zelo odmeven in dobro obiskan, kljub nekoliko Vreme letos kopalcem Velenjske plaže ni najbolj naklonjeno, a izkoristijo vse sončne trenutke za poletne užitke. Takole je bilo tik pred ploho v soboto popoldne. nižjim temperaturam. Mestna občina Velenje je skupaj s svojimi javnimi zavodi poskrbela za številne atrakcije in dodana doživetja. Žal pa je tokratno poletje precej muhasto, dež pogosto preseneča, pogoste so tudi precej nizke temperature, zato je dni, primernih za uživanje v vodi in na soncu, malo. Sicer pa se je poletje šele dobro začelo in za dežjem običajno posije sonce. Za plažo skrbi Zavod za turizem Skrb za plažo je Mestna občina Velenje zaupala Zavodu za turizem, ki skrbi za vse, kar se tam dogaja: red, čistočo, varnost, parkirišča ... »Trudimo se, da postorimo vse, da bi se obiskovalci pri nas kar najbolje počutili in odhajali od nas s čim lepšimi spomini. Varnostniki skrbijo za red, tudi na vodnih igralih, ki so za obiskovalce brezplačna. Mi pa smo postavili tudi novo informacijsko točko, na kateri nudimo turistom informacije o vsem, kar se dogaja v Šaleški dolini in njeni okolici. Kupijo lahko tudi promocijske spominke,« pravi Lenart. Turizem 4.0 Turizem 1.0 - potovali so zgolj plemiči, trgovci, vojaki s konjskimi vpregami Turizem 2.0 - iznajdba parnega stroja, potovanja z vlakom so dostopna množicam Turizem 3.0 - razvoj avtomobilske in letalske industrije, v turizmu je zaposlenih 300 milijonov delavcev, ki ustvarijo več kot 10 odstotkov svetovnega BDP Turizem 4.0 - Digitalizacija potovalnih procesov, indivi-dualizacija, potovanja po meri uporabnika, turist soustvarja izkušnjo, doživetja ■ V Velenju odprla prostore angleška družba MCPA S sedežem podjetja MCPA je Velenje dobilo lobistični center, ki že ima lobistično mrežo v nekaterih državah, napovedujejo pa še širitev - Prihodnje leto v Sloveniji odpirajo vrata akademiji za lobiranje - V sklopu Vodnega mesta tudi klinika za estetsko medicino > Poslovno lobistično mrežo sestavljajo partnerji iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Luksemburga, Bruslja in Londona. Direktor podjetja MCPA Mihael Cigler je že spletel lobistično mrežo s kolegi Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Bruslja in Londona - sporazum o sodelovanju so podpisali na slovesni otvoritvi v Velenju. Mira Zakošek Velenje, 14. julija - Družba MC Public Affairs (MCPA), ki ima sedež v Londonu, je odprla izpostavo v Velenju. Podjetje vodi eden od priznanih lobistov v Evropi Mihael Cigler, ukvarja pa se s strateškim komuniciranjem in transparentnim lobiranjem vladnih služb v Evropi. Ob odprtju izpostave so ustanovili tudi poslovno mrežo s partnerji na območju Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Luksemburga, Bruslja in Londona. V kratkem se jim bodo pridružili še partnerji iz Makedonije, Črne gore, Poljske in Češke. »Velenje smo izbrali zato, ker je to mesto, v katerem zelo rad bivam, sicer pa sem razpet še med Londonom in Brusljem. To je hitro rastoče multikulturno mesto, ki ne dela razlik med ljudmi glede na to, od kod prihajajo, je zahodnoevropsko usmerjeno in regionalno dobro re-prezentirano v državah vzhodne Evrope in Balkana. Prav zato sem se odločil, da bo ravno tu lobistični center za vzhodno in južno Evropo,« pravi Cigler, ki je povabil k sodelovanju najboljše lobiste, odvetnike in druge strokovnjake in jih povezal v partnersko mrežo. Maja bodo ustanovili Akademijo za lobiranje Napovedali so tudi naslednji pomembni korak. V Sloveniji bodo maja prihodnje leto ustanovili Akademijo za lobiranje, ki naj bi začela jeseni tudi delovati. Ta projekt je v načrtu že šest let, predvsem so spremljali, kako se je po Evropi razvijala lobistična zakonodaja in kako poteka lobiranje v praksi. Slovenija je med tistimi, ki ima najboljšo zakonodajo, pa tudi lobiranje je v praksi dobro zaživelo. Po besedah Mihaela Ciglerja to ne velja za vse države. »Če hočemo govoriti o lobiranju, ki ni korupcija, torej transparentnem lobiranju, morajo biti ljudje dobro izobraženi, saj lahko le tako dobro opravljajo svoj poklic. Potem je tudi delo lažje, rezultati so merljivi, delo pa je, če ni pošteno, tudi sankcionirano,« pravi Cigler. Akademija bo imela zelo ugledne predavatelje iz Evrope in Amerike. Vodno mesto vse bližje Podjetje MCPA je v tem okolju že nekaj časa prepoznavno po tem, da pripravlja vse potrebno za izgradnjo Vodnega mesta na Velenjskem jezeru in ob njem. Veseli so, da jim stoji občina ob strani in je že začela usklajevati prostorske akte. Tudi sam idejni projekt intenzivno pripravljajo in ga bodo v tem okolju kmalu javno predstavili. Po Ciglerjevih besedah si želijo, da bi bil to eden najbolj transpa-rentnih projektov in ga želijo »deliti« s tukajšnjimi prebivalci. K sodelovanju so pritegnili najvidnejše svetovne strokovnjake s področja načrtovanja turizma, s katerimi snujejo turistično propagando, s katero želijo doseči, da bo postalo Velenje ena najpomembnejših turističnih de-stinacij na zemljevidu Slovenije, pa tudi Evrope. Gre za pomembno spremembo, ki ne bo vključevala zgolj dnevnih gostov, ampak takšne, ki bodo tu bivali dlje časa, prihajali pa naj bi iz vse Evrope. Optimistični so tudi, da bodo dobili zelo pomemben dokument, ki ga potrebujejo iz ARSA - dovoliti jim mora gradnjo na jezeru. Za zdaj ti predlagajo, da bi bil to zgolj plovni objekt, sami pa vztrajajo, da je to gradbeni objekt. Seveda tudi samo izgradnjo že načrtujejo in se dogovarjajo s potencialnimi ' vlagatelji (konkretne dogovore bodo seveda lahko sprejeli, ko bodo imeli v rokah gradbeno dovoljenje). Naložba pa bo še obsežnejša, kot so prvotno načrtovali, zdaj jo ocenjujejo na okoli " 20 milijonov evrov. V sklopu nje namreč načrtujejo tudi lepotno in dentistično ■ kliniko. »Dela bi lahko začeli v enem letu,« prvi Cigler, seveda če bi uspeli pridobiti vsa potrebna dovoljena, sami pa se bodo vsekakor potrudili, da pravočasno pripravijo vso zahtevno in obsežno dokumentacijo in jo tudi predstavijo potencialnim investitorjem. ■ >V sklopu Vodnega mesta naj bi bila tudi estetska klinika Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 9 19. julija 2018 —WAS IZOBRAŽEVANJE 9 Velenjski maturanti boljši od slovenskega povprečja Na Gimnaziji Velenje uspešno opravilo zrelostni izpit 90 od 93 dijakov - Štirje zlati maturanti, pričakujejo še kakšnega Tatjana Podgoršek Velenje, 11. julija - Prejšnjo sredo zjutraj so bili znani rezultati splošne mature šolskega leta 2017/2018. Po podatkih Državnega izpitne komisije ti kažejo na blizu 94-odstotno uspešnost kandidatov. Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je dejala, da je uspeh podoben lanskemu. Po njenih besedah je letos splošno maturo na 84 šolah po Sloveniji opravljalo skupaj 6.248 kandidatov, kar je nekaj manj kot lani (6.376). Maturo je prvič opravilo 5.235 kandidatov ali 93,67 odstotka, kar je nekoliko več kot lani, ko jih je bilo uspešnih 93,45 odstotka. Skupna uspešnost kandidatov, torej tudi tistih, ki so ponovno opravljali maturo, na splošni maturi je bila sicer 88-odstotna, lani 87,3-odstotna. Zlatih maturantov (prejeli so 30 točk in več) je bilo letos 271 in prihajajo iz 47 gimnazij iz 34 krajev. Najvišji možni uspeh je letos doseglo nekaj manj kandidatov, in sicer deset, lani jih je bilo 15. Tudi tokrat so bila dekleta uspešnejša od fantov. Uspešnost velenjskih maturantov 96,8-odstotna Tako kot minula leta so dijaki zaključnega letnika Gimnazije Velenje prejeli maturitetna spričevala na prireditvi v tukajšnjem kulturnem domu na dan, ko so bili znani rezultati splošne mature. Ravnatelj gimnazije Rajmund Valcl je ob tej priložnosti dejal, da so z rezultati na zrelostnem izpitu maturanti izpolnili tudi njihove želje, saj so vsi dijaki zaključnega letnika splošne gimnazije s športnim oddelkom opravili maturo, spodletelo je le 3 dijakom umetniške gimnazije. 96,8-odstotna uspešnost na maturi je odličen rezultat, saj je za kar dobre 3 odstotke večja od slovenskega povprečja. Po njegovih besedah številke potrjujejo, da sta se vloženo delo in trud poplačala. Čestital je maturantom, se zahvalil staršem dijakov za njihovo podporo ter svojim kolegom, saj tudi brez njihovega truda ne bi bilo takšnih rezultatov. Valcl je še menil, da se sicer dijakom zdi, da so si doslej na- brali ogromno znanja, vendar se njihovo učenje na nadaljnji življenjski poti nadaljuje in se ne bo nikoli končalo. Morda to ne bo takšno učenje, kot so ga bili vajeni, morda bodo svoj trud za ocene zamenjali s trudom za kaj drugega, kar bo pripomoglo k njihovemu zadovoljstvu. Pomembno je, da je vedenje, ki so ga pridobili pri učenju stvari, ki jih je človeštvo skozi mnoga leta odkrivalo ter hranilo za generacije, pravo, da ni samo tisto, ki so si ga zapomnili iz knjig. »Ker to, da veliko veste, da veliko razumete, je pomembno,« je dejal in dodal, če veliko razumejo, imajo v življenju boljši razgled. Družba potrebuje ljudi, polne pravega znanja, stabilne posameznike, ki vidijo daleč, nazaj v zgodovino in naprej v prihodnost. Taki, ki lahko ponudijo napredek, so tisti, ki jih vsak čas, vsako mesto, vas, skupnost vedno potrebujejo. Izrazil je upanje, da so ob vsem, kar so počeli, odkrili svoj posebni talent, interes, zanimanje ter stopali po smeri, ki jim jo kaže njihov notranji plamen. Svoja razmišljanja je Valcl sklenil z besedami, naj se dijaki trudijo razumeti svet okoli sebe celostno. Najpomembneje je, da postanejo široki, etični, razmišljujoči posamezniki, da kot visoka drevesa nudijo oporo ter zavetje šibkejšim ter višino svoje bogate krošnje tistim, ki bi radi pogledali čez meje svojih ograj. Štiri zlate, 20 odličnih maturantov Na velenjski gimnaziji so še posebej ponosni na štiri zlate maturantke, in sicer Jano Kotnik, ki je dosegla 32 točk (mimogrede - maturo je opravljala pred 2 letoma, na tokratni je le »popravljala« število točk), Katarino Grazer (31) ter na Doris Čosic in Tino Šafarič, ki sta dosegli po 30 točk. Kar 20 maturantov pa je bilo interno odličnih, kar pomeni, da so zbrali od 25 do 29 točk. Nekateri med njimi so napovedali, da bodo prosili za vpogled v maturitetno polo, zato na velenjski gimnaziji pričakujejo še kakšnega zlatega maturanta. Med odličnimi maturanti je bilo nekaj takih, ki so napovedali vpogled v maturitetno polo, zato na velenjski gimnaziji pričakujejo še kakšnega zlatega maturanta več. rekli so ) Katarina Grazer: »Za maturo sem se veliko učila, tako da je bil uspeh malo pričakovan. To je res zrelostni izpit, saj se moraš pripraviti na več področjih, te preizkusi in te s tem vsaj malo pripravi na življenje. Pridobiš delovne navade. Če si se znal učiti za maturo, se boš znal tudi na faksu in nadgradil znanje, potrebno za dosego želenega cilja. Izobraževanje bom nadaljevala na Medicinski fakulteti v Ljubljani.« Tina Šafarič: »Matura ni bila lahka in je bilo potrebnega kar veliko učenja, priprav in resen pristop. Najtežja je bila zame slovenščina, in sicer zaradi tolikšnega števila podatkov. Kljub temu takšnega uspeha nisem pričakovala, zato je veselje toliko večje. Upravičeno maturo označujejo kot zrelostni izpit, saj so na preizkušnji tvoje sposobnosti. Od oktobra dalje bom študentka Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.« Slovesnosti sta se udeležili le dve zlati maturantki: Tina Šafarič in Katarina Grazer. Šolarje in malčke zamenjali delavci Tudi letošnje poletje se v objekte družbenih dejavnosti veliko vlaga - Dva nova modularna oddelka vrtca - Med OŠ Gustava Šiliha in Antona Aškerca pump-track - Bazen in podružnično osnovno šolo Plešivec naj bi energetsko prenovili z javno-zasebnim partnerstvom Mira Zakošek Počitniški čas v šolah in vrtcih mestne občine Velenje izkoristijo za večja in manjša vzdrževalna dela. Četudi so večino objektov v zadnjih letih temeljito prenovili in energetsko uredili, jih želijo obdržati v dobri »kondiciji«, zato namenjajo veliko skrbi rednemu vzdrževanju. Tudi letos je tako. Po besedah vodje Urada za družbene dejavnosti Draga Martinška zastavijo vsako leto nekaj prioritetnih naložb. Na OŠ Šalek menjavajo stavbno pohištvo Letos je prišla za menjavo stavbnega pohištva na vrsto osnovna šola Šalek. Zamenjali ga bodo na južni strani in zato iz proračuna namenili sto tisočakov. Dela bodo začeli v prihodnjih dneh. Menjati so morali tudi streho na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda, ki je začela puščati. Za to so zagotovili 50 tisoč evrov, dela pa so v zaključni fazi. Menjujejo tudi toplotno podpostajo na osnovni šoli Livada, za kar bodo porabili 25 tisoč evrov, prav toliko pa tudi za sanacijo kanalizacije pri podružnični osnovni šoli v Šentilju. Manjša popravila pa bodo opravile tudi šole same iz svojih amortizacijskih sredstev. Dva oddelka v modularnem vrtcu Zaradi povečanega vpisa v osnovnih šolah Gustava Šiliha in Gorica (prvi in tretji razred), kjer ima svoje prostore tudi Vr- tec Velenje, so morali umakniti dva oddelka. Že spomladi, ko so videli, kaj se dogaja, so se po Martinškovih besedah pripravili na dograditev modularnega vrtca pri enoti Vrtiljak. Za to so namenili 320 tisoč evrov. Po uspešno opravljenem razpisu in oddaji del so ta že stekla in bodo po zagotovilih tudi zaključena do začetka septembra, ko bodo v nove prostore lahko sprejeli Drago Martinšek: »Tudi letos je poletni čas naložbeno zelo bogat.« malčke druge starostne skupine. Tudi letos bodo v Vrtec Velenje sprejeli vse vpisane otroke. Objavili pa so tudi že javni razpis za izgradnjo vrtca Vinska Gora po sistemu javno-zasebnega partnerstva. Razpis poteče konec tega meseca. Pump-track med šolama v središču mesta Mestna občina Velenje gradi tudi pump-track med šolama An- tona Aškerca in Gustava Šiliha. Dela že potekajo, sklenjena naj bi bila do konca tega meseca. Za ta objekt so namenili 50 tisoč evrov. To so si mladi, pa tudi malo manj mladi v Velenju že dolgo želeli. Objekt bodo tudi razsvetlili, tako da ga bo mogoče uporabljati tudi ob večerih. Displej na velenjskem stadionu Na velenjskem stadionu bodo s pomočjo fundacije za šport postavili velik semafor - displej, zanj so namenili 100 tisočakov, dela pa že izvajajo. Drago Martinšek pravi, da gre za enega najsodobnejših led displejev, s katerim bodo popestrili dogajanje na vseh športnih prireditvah, ki potekajo na stadionu, še posebej to velja za nogometne in atletske tekme. Podaljšali bodo nalet skakalnice Na vseh občinskih športnih objektih bodo opravili vsa potrebna vzdrževalna dela, pripravljajo pa se tudi na podaljšanje naleta največje smučarske skakalnice ob Velenjskem gradu. To naj bi naredili jeseni. Skakalnico bodo tudi delno ogradili in zazelenili nekatere betonske površine. Bazen naj bi energetsko prenovili v javno-zasebnem partnerstvu Velenjski občinski svet je odločil, da naj bi skušali pokriti bazen energetsko prenoviti v okviru jav-no-zasebnega partnerstva (enako naj bi to naredili tudi z osnovno šolo Plešivec). Interes vlagateljev so preverili in pripravili dokumentacijo, tako da računajo, da se bodo prijavili na javni razpis Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo. Če bodo uspešni, računajo, da bi lahko obe naložbi začeli spomladi prihodnje leto in jih do poletja tudi dokončali. Avgusta bo zaključen Spominski center 1991 V zaključni fazi adaptacije in postavitve opreme je tudi Spominski center 1991 v Domu SLO na Kopališki ulici. Vrednost gradbenih del in opreme znaša okoli 120 tisoč evrov, zaključili pa jih bodo prihodnji mesec. Svetišče knjige V knjižnici se bodo avgusta začela dela za vzpostavitev Svetišča knjige - zbirke prvih beril. Vrednost del in opreme znaša 150.000 evrov. Svetišče bodo odprli 21. septembra letos. Prenove tudi v Zdravstvenem domu Tudi v Zdravstvenem domu Velenje potekajo v teh poletnih dneh prenove, in sicer zgornjega nadstropja v novem delu, prenavljajo pa tudi sanitarije v laboratoriju in popravljajo del strehe. Naložba je vredna 300 tisoč evrov. Streha na Osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda je puščala, v teh dneh jo popravljajo Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA »»^AS 19. julija 2018 Posel doživlja kot hobi Velenjčan Matic Rogan pred tremi leti ustanovil agencijo za glasbeni menedžment 2NIGHT - Je med redkimi na Balkanu, ki resno konkurirajo na svetovnem trgu zabavne industrije Tina Felicijan Član nekdanje rap skupine Plan B, ki se je v zgodovino slovenske glasbe zapisala z uspešnim albumom Čarovniki, se je kot organizator glasbenih prireditev najprej udejstvoval v hop-hopu, ko je s prijatelji prirejal koncerte v velenjskem Max Clubu, nato pa v mariborskem Štuku. Ko je spoznal, da je za zabave z elektronsko glasbo več zanimanja, so se lotil delovanja v elektronskih vodah in razprodali prvi večji dogodek, na katerem so nastopili zvezdniški gostje Umek, Valentino Knzyani in Marko Nastic. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so več let zapored prirejali enega največjih partyjev v Sloveniji -Electronic Carnival, na katerem je med drugim nastopil Sebastian Ingrosso. Samouk v organizaciji se je s temi dogodki infiltriral v sceno, spoznal glasbenike, agente in druge v tem poslu in opazil, da bi jim s svojimi izkušnjami lahko pomagal pri reševanju različnih izzivov. Zato je Matic Rogan ustanovil agencijo za glasbeni menedžment 2NIGHT, ki trenutno skrbi za sedem od 17 do 24 let starih DJ-jev iz Nemčije, Francije in Hrvaške. Agencija ima že tri zaposlene, je prepoznavna na več kontinentih in uspešno tekmuje z globalno konkurenco ter se vztrajno prebija iz množice malih agencij na svetovni zemljevid zabavne industrije. Zastopa, v kar verjame Njegov prvi klient je bil slovenski DJ Beltek, s katerim sta »Elektronska glasba je bila sprva v podzemlju, pred leti pa se je zelo spremenila in nastalo je veliko žanrov. Določeni so ,eksplodirali' in pritegnili tudi izvajalce popularne glasbe. Ampak brez undergrounda bo elektronska glasba izumrla,« pravi Matic Rogan in dodaja, da je prihodnost elektorske glasbe sicer dobra, saj je celotna glasbena industrija v dobrem, ne v dekadentnem stanju. se v tandemu uspela s slovenske scene dvigniti na mednarodno. »Potem se je splet okoliščin začel odvijati,« pove Velenjčan, ki vsako leto vsaj dvakrat za mesec ali dva odpotuje v Los Angeles, da uredi posle, letos pa se mu bo verjetno pridružila tudi družina. Sicer ima pisarno v PC Standard, kjer mu je v veliko pomoč pri poslovnem razvoju SAŠA Inkubator, pravi. Glasbenike, ki jih želi zastopati, najde na spletu. »Najpomembnej- jim agente v posameznih regijah in skrbimo, da na turnejah vse deluje, kot mora,« pove in doda, da je temelj dobrega odnosa med menedžerjem in artistom medsebojno zaupanje in delovanje v varovančevo najvišje dobro. »Menedžer mora res verjeti v njegovo glasbo, jo imeti rad. Ne sme v poslovni odnos zaradi denarja, ampak zato, ker ima vizijo, da bo artist uspel. Jaz imam za svoje fante začrtano pot.« ši je zanimiv zvok, na drugem mestu je vizualni koncept, ki ga artist sam komunicira, pritegniti me mora kreativnost in drugačnost, ki lahko izstopata na globalni ravni,« pojasnjuje, kako oceni potencial, ki ga DJ ima, da se dvigne iz množice anonimnežev na popularno sceno. »Mora pa imeti glasbeni talent tudi glavo na pravem mestu, zato vsakega najprej vzamem na 6-mesečno poskusno obdobje. Če se ujamemo, začnemo sodelovati. Kreiramo jim kariere, načrtujemo njihove poslovne korake, urejamo podpise z založbami, poiščemo Ker imajo zaradi narave dela tako pretrgane vezi z domom, obdani pa so samo z industrijo, smo agenti velikokrat prvi stik, ko se jim kaj dogaja.« Spodbuja jih k športu, sprostitvi, zdravemu načinu življenja, saj je v zabavni industriji veliko dejavnikov tveganja za izgorelost in nastanek odvisnosti od drog. »Po Avichijevi smrti je vse več menedžerjev v razvoj kariere svojih klientov začelo vključevati psihologe,« pravi. Pravil ni in vse se spreminja »V zabavni industriji je eno pravilo: ni pravil. To je največja posebnost mojega posla. Ni stalnic, vse se hitro spreminja, vse se prilagaja konkretni situaciji, v enem trenutku ni možno nič, v drugem pa vse. To mi daje tisto vznemirjenje in zadovoljstvo ob sklenjenem poslu ali dobri rešitvi nekega problema. Res rad to delam,« pravi Matic Rogan, ki meni, da je v poslu uspešen, ker je z ljudmi iskren in da od sebe največ, kar lahko ponudi. »V tej industriji je ogromno lažnih ljudi, ki veliko obljubljajo, potem pa nič ne naredijo. Jaz sem prizemljen in ne obljubljam, česar ne moren urediti, in se trudim, da zadeve > Matic Rogan: »Rad grem ,delat', kar delam, saj svoj posel doživljam kot hobi in ga opravljam z ljubeznijo.« Dela veliko, a z lahkoto Ko je v Evropi, se zbuja okrog šestih in takoj uredi avstralske zadeve. Potem se loti evropskih poslov, zvečer pa je na zvezi z Ameriko. Kljub temu ne čuti pritiska stalne prisotnosti in odzivnosti, čeprav je za svoje varovance ves čas dosegljiv, saj gre za mlade fante, ki se nanj ne obračajo le zaradi poslovnih, ampak tudi osebnih zadev. »Trudim se jim dati neko popotnico za življenje. Naučim jih reda pri kariernih odločitvah - to je moja največja odgovornost. Pa tudi pri življenjskih. Sem jim kot mentor. »Velenjsko jezero je s svojo infrastrukturo že zdaj odlično prizorišče za srednje velik glasbeni festival. Upam, da bo ta njegov potencial izkoriščen. Festivalsko dogajanje je namreč močan dejavnik za turizem. Se ga je pa težko lotiti brez kapitala ali močne lokalne podpore in sodelovanja.« Pisarno ima v prostoru sodela Podjetniškega centra Standard, deluje pa tudi v Londonu in Los Angelesu. vedno izpeljem še bolje kot prej,« pove in doda, da je za uspeh v poglasbenem menedžmentu potrebno obvladati predvsem angleščino, imeti osnovne poslovne veščine, znati reči hvala in prosim, gojiti stike in biti pošten. »Tehnike pogajanj so pomembne, ampak če nimaš vročega produkta, ga boš na globalnem trgu težko prodal. Na koncu koncev vedno odločijo številke,« še pove obetajoči podjetnik, ki želi glede na trenutne prihodke ustvariti 50-odstotno rast na leto in odpreti stalno pisarno v Los Angelesu, da bo lahko začel ,podpisovati' ameriške izvajalce in se žanrsko razširiti z elektronike tudi dna druga glasbena področja. ALTERNATOR Rima Tomaževa Aleš Ojsteršek Pojasnjevanje pesnikovih misli, tega, kar naj bi pesnika dejansko težilo ali navdahnilo in je zato zapisal v sebi lastnem slogu, bi moralo biti drugotnega pomena. Intelektualno naprezanje te družbene skupine ne bi smelo imeti prednosti pred pravim interesom širših množic. Strinjati se je mogoče, da bi za širšo javnost bilo bolj zanimivo pojasnjevanje tega, kar je imel v mislih recimo šef tovornjaka Tomaž, ki je nekje spisal rimo za premik kontaminirane zemljine iz celjske lokacije A na nedovoljeno gabrško lokacijo B. Zgodovinsko zamujena priložnost in spregled je, in ni prav, da za razlago teh rim vlagamo tako malo energije, kot jo. Tu vendarle kaže na pravi vrelec zavidljivih dimenzij, še več - kaže na zmogljivosti za ducat in več muz, ki si tod jemljejo jutranje kopeli. Kaj bi torej lahko imel v mislih takšen šef? Legenda pripoveduje, da naj bi na posesti gradu Forhtenek v deblu gabra prebival petelin, ki je kradel denar. Zato so Gabrčani podrli drevo in po drevesu poimenovali vas. Je mogoče, da bi šef Tomaž rimo spisal z namenom pridobiti razlog ponovnega razkopavanja gabrških parcel, v temni noči pa bi, pod krinko reševalne akcije in umika kontaminirane zemljine, dejansko skrivaj iskal zaklad nepoštenega petelina. Prebivalci Forhteneka niso bili nič manj kot od Celjskih grofov v fevd postavljeni podaniki in petelinu domnevno ni bilo potrebno prehudo naprezati se, da bi zbral zaklad spodobne vrednosti. Da je v teh koncih bilo nekaj teh navad kaže nekaj kasneje tudi pisanje (pravega) pesnika Aškerca, ki je nekaj časa služboval v Škalah. V baladi Mejnik spremljamo Martina, ki v noči sreča pokojnega soseda, kako na svoje mesto vrača mejnik, ki ga je bil nekoč v svojo korist prestavil. Opomin, da nas krivica, storjena za čas življenja, spremlja ves čas in še na ono stran, za naše razumevanje na tem mestu niti ni ključna, temveč očitno kaže na prisotnost ne samo perjadi temveč tudi človeškega življa, ki bi imel tak značaj - kontaminiran, recimo mu tako. Alternatorsko bi se v okviru slabih 3000 znakov spodobilo dovoliti še kakšno drugo metodo analize šefove rime. Tudi znanstveno je primerneje dopustiti več možnosti - da je šef Tomaž razmišljal še kako drugače. Če bi primer skrčili na minimum in sklenili, da šef sploh ni razmišljal, bi ob uporabi metode iskanja najmanjšega skupnega imenovalca to izrazili z vrednostjo 0. Vse, kar bi potem od množenja iz tega izšlo, bi imelo natančno ta rezultat. Če bi še veljala pravila Babiloncev, ki so za vrednost nič puščali prazen prostor, bi bilo za rimo šefa Tomaža na svoj način to odrešujoče. Sklenili bi lahko, da je vrednost kontaminirane zemljine nič, kot taka pa ne samo, da ima vrednost, ki se je ne da izraziti, ampak je sploh ni. Kadar pa nečesa ni, tudi nekakšne škode ne more narediti, kaj šele kaj kontaminirati. Z uporabo analize legende in drugo, matematično, smo uspeli dokazati, da že tovrstni krajši napor vendarle lahko obrodi sad. Sklenemo, da je izhodiščno tezo, da se mnogokratnik in prava korist skriva v analizi tega, kar naj bi imel v mislih šef in ne duša pesniška, mogoče samo potrdili in nikakor zavreči. Predlaga se, da se literarnim kritikom, ki, kar pomnim, stokajo za nizko priznano vrednostjo in še nižjimi honorarji, določi in razširi poslanstvo. ■ ■ Reciklirani svet umetnosti V Galeriji Velenje otroci spoznavali možnosti za ponovno uporabo odpadkov in zavrženih materialov Tina Felicijan Velenje, 9.-13. julij - Galerija Velenje med šolskim letom izvaja bogat pedagoški program, namenjen predvsem vrtčevskim otrokom in osnovnošolcem, pripravljajo pa tudi vsebine za likovno izobraževanje odraslih. Tako so ustvarjalne delavnice, ki so navadno vsebinsko navezane na temo aktualne razstave, tokrat potekale ob državni tematski razstavi ljubiteljskih likovnikov, Velika črta, njihova rdeča nit, pa je bilo predelovanje odpadkov v likovna dela. Kaže, da se otroci radi vračajo v galerijo, saj jih je veliko sodelovalo v počitniškem programu z naslovom Reciklirani svet umetnosti, ki sta ga pripravili likovna pedagoginja Nina Cvirn in akademska slikarka Uršula Skornšek. Ustvarili so veliko skulptur, predvsem živali, ker so že razmišljali o temi letošnjega 29. Pikinega festivala - kraljestvo živali. Zadnji dan delavnic so jih v galeriji tudi razstavili in navdušili starše, dedke in babice, ki so sijih ogledovali z radovednostjo in ponosom. Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CM K, stran 19 12. julija 2018 107,8 MHz »»WAS 11 Radijski in časopisni MOZAIK Dobrih informacij ni nikoli dovolj Osnovno poslanstvo medijev je informiranje. Ne kakršnokoli, ampak informacije morajo biti verodostojne in takšne, ki bodo bralcem oziroma poslušalcem pomagale bodisi pri kakšni odločitvi, pri širjenju obzorij in še čem. Pravijo, da pravih informacij ni nikoli dovolj, še posebej pa nas pritegnejo nekatere, tudi takšne, ki so povezane z našim zdravjem, s skrbjo za zdrav način življenja. Obilo takih si prizadevamo na Radiu Velenje ponuditi našim poslušalcem in poslušalkam v rubriki Zdravniški nasveti. Na sporedu je vsak četrtek ob 17. uri. Pripravlja jo novinarka Tatjana Podgoršek, njeni gostje pa so strokovnjaki, zdravniki splošne medicine, specialisti posameznih področij zdravstvenih ved, ki prihajajo iz javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje, Bolnišnice Topolšica, splošnih bolnišnic Slovenj Gradec in Celje, Psihiatrične bolnišnice Vojnik, občasno pa se obrne za kompetentnega sogovornika za določeno bolezen tudi na Nacionalni inštitut za varovanje zdravja, območno enoto Celje. Ni vedno enostavno, pravi, uskladiti termine za sodelovanje v oddaji, ker so zdravniki zelo zaposleni, tudi delajo dlje ali pa trajajo posegi v bolnišnicah dlje, kot so predvideli. Mi smo seveda vsem zelo hvaležni, da najdejo čas in nas v prizadevanjih za čim boljšo informiranost naših poslušalcev in poslušalk na področju zdravja in skrbi zanj z odzivnostjo podpirajo. Teme za zdravniške nasvete največkrat predlaga sama, včasih pa tudi izbrani sogovorniki, oboji pa izbirajo čim bolj aktualne. Zato vabljeni k poslušanju vsak četrtek ob 17. uri na valovni dolžini radia Velenje 107,8 mega hercev. Radijsko rubriko Zdravniški nasveti v sodelovanju z bližnjimi zdravstvenimi ustanovami pripravlja novinarka Tatjana Podgoršek. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. TOMISLAV BRALIČ IN KLAPA INTRADE - Plovim 2. NATALIJA VERBOTEN - Lepa na pogled 3. S.I.T. (SLOVENIJA IMA TALENT) - Vroče Plovim je skladba, s katero so priljubljeni hrvaški pevec Tomislav Bralic in Klapa Intrade iz Zadra nastopili na letošnjem Splitskem festivalu. Pesem, za katero je besedilo in glasbo napisal Bruno Krajcar, je na koncu osvojila tretjo nagrado strokovne žirije. GLASBENE novice Na Melodijah morja in sonca slavila Lea Sirk Velika nagrada letošnjega že 38. festivala Melodij morja in sonca je šla v roke Primorki Lei Sirk s skladbo Moj profil. Zmagovalna skladba je prejela tudi nagrado strokovne žirije za najboljšo glasbo. Veliko zmagovalko je sicer določil seštevek točk telefonskega glasovanja, glasovanja občinstva v Avditoriju, glasovanja izbranih radijskih postaj in glasovanja strokovne žirije. Nagrado strokovne žirije za najboljšo izvedbo je prejela Man-c a Špik z a skladbo Kjer pomol poljubi morje, ki je sicer prejela največ telefonskih glasov in v skupnem seštevku dosegla drugo mesto. \ Najboljše besedilo je po oceni strokovne žirije napisal Bogdan za svoj skladbo Kanela nagrado Danila Ko cjančiča za najboljšega debitanta pa sije prislužila skupina Proteus za skladbo Odklop. vekka nagrada S acia Drake podrl rekord v pretočnem predvajanju glasbe Kanadski raper Drake je z najnovejšim studijskim albumom Scorpion podrl rekord v pretočnem predvajanju glasbe, saj je kot prvi v enem tednu dosegel milijardo predvajanj, album pa se je že takoj po izidu uvrstil tudi na prvo mesto Billboardove lestvice najboljših albumov. Scorpion, na katerem je 25 skladb, so v Manca Špik na MMS-u z največ glasovi občinstva Zmagovalna skladba po izboru glasovanja občinstva (v skupnem seštevku gledalcev pred TV ekrani in v Avditoriju) na letošnjih Melodijah morja in sonca je skladba Kjer pomol poljubi morje, s katero je nastopila Manca Špik. Ena najuspešnejših pevk festivala je navdušila tako poslušalce in gledalce po Sloveniji kot strokovno žirijo, saj je prejela tudi nagrado za najboljšo pevko festivala in bila nagrajena za najboljšo izvedbo. V seštevku z glasovi žirij ji je to skupno prineslo ponovno drugo mesto. Avtorja nove poletne uspešnice sta Raay in Rok Lunaček, preverjen tandem, kije med drugim zaslužen za največjo Mančino uspešnico Oba. Manca za novo poletno skladbo predstavlja tudi videospot, ki je bil posnet na Krku in v Portorožu v produkciji Raay Production in je že takoj ob premieri požel odlične odzive. enem tednu v ZDA prodali v 731 tisoč izvodih, s čimer je na prvem mestu tudi po prodaji fizičnih albumov v letu 2018. Pretočno predvajanje sicer postaja najpomembnejši prodajni kanal glasbene industrije, saj je močno presegel tako fizično prodajo albumov kot njihove digitalne prenose. V letu 2017 je bila največkrat pretočena glasba britanskega glasbenika Eda Sheerana - uspešnico Shape of You so pretočili 1,4-milijardokrat, album Divide pa 3,1 milijardokrat. Nova pesem Toma Pettyja kot napoved posthumne izdaje Družina Toma Pettyja je izdala njegovo doslej še neznano skladbo, ki napoveduje posthumni izid njegovih še nikoli slišanih skladb. Pesem Keep A Little Soul spremlja video, sestavljen iz arhivskih koncertnih in osebnih posnetkov. Družina pokojnega rockerja je pojasnila, da je pesem našla na posnetkih s snemanja albuma Long After Dark iz leta 1982, na katerem se je spogledoval s sintetizatorji. Uvrstili jo bodo v paket štirih CD plošč An American Treasure, ki bo izšel 28. septembra. V njem bo na ducate popolnoma novih posnetkov ali pa bo šlo za nove in koncertne različice njegovih pesmi. Ameriški glasbenik je umrl oktobra lani le nekaj dni pred 67. rojstnim dnevom zaradi nenamernega prekomernega odmerka zdravil. Mila gre naprej Na 38. Festivalu Melodije morja in sonca se je z živahno poletno skladbo Jaz bi šla naprej predstavila Mila, izkušena glasbenica poljskih korenin, ki že deset let živi in ustvarja v Sloveniji. To je že njen tretji singel in drugi v slovenskem jeziku. S skladbo Svoboda se je predstavila na letošnji EMI, z avtorsko skladbo Unloved v angleškem jeziku pa je dokazala, da je nadarjena tudi kot avtorica. Njen tretji singel Jaz bi šla naprej sta napisala Denis Horvat, ki je poskrbel za glasbeni del, in Matevž Šalehar - Hamo, ki je napisal besedilo. Mila je sicer na Poljskem študirala klasični klavir in jazz vokal. Sodelovala je z najbolj prepoznavnim glasbenim gledališčem v Varšavi, Teater Studio Buffo, pri nas pa smo jo lahko videli v oddaji Hri Bar in kot pevko hišnega banda v oddaji Spet doma. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Pvaninski abuhi - V naročju topline 2. Ansambel Galop - Novo življenje 3. Ansambel Klateži - Pravi muzikant 4. Zaka pa ne - Bodi in 5. Ansambel Jelen - Zakaj si odšla 6. Ansambel Vžig - Sine moj oprosti 7. Hozentregarji - Moja dohtarca 8. Ansambel Boršt - Tja čez Suhokranjske griče 9. Ansambel Nalet - Zabava 10. Potepini - Kako naj ti povem www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO NINO OSLAK Nino v vroče poletne mesece stopa z novim videospotom in singlom Moja moja. Plesno obarvan videospot, v katerem nastopa nekaj letošnjih finalistov izbora Mister Slovenije in plesalci M-DANCE centra Velenje, je že na voljo na Ninovem YouTube kanalu. Pri videospotu je Nino ponovno sodeloval z režiserjem Markom Maagom in njegovo produkcijsko ekipo. NAVIHANKE Navihanke se predstavljajo z novim videospotom za aktualni singel Pridne punce. Dekleta so posnela dve različici videospota, in sicer narodnozabavno in poletno remiks različico. Režiser videospota, ki so ga posnele ob morju, je Dejan Babošek. Dekleta za jesen obljubljajo nov singel, ob koncu leta pa bodo oboževalce razveselile z novim albumom. VIVIANA KUKAR Viviana Kukar, zmagovalka šova Nova zvezda Slovenije, predstavlja svoj prvi videospot za singel Za kratek čas. Šestnajstletna Belokranjka je za nagrado za zmago podpisala pogodbo z založbo Dallas Records, čaka pa jo tudi delovno poletje z nastopi. Tega je sicer vajena, saj nastopa že od sedmega leta, pevske izkušnje pa si je pridobivala na različnih tekmovanjih. .radio ve le nje SASA LESNJEK Saša Lešnjek je mlada pevka, ki te dni navdušuje v glavni ženski vlogi muzikala Briljan-tina. Predstavlja se s skladbo Najino poletje, za katero je sicer v sodelovanju z Alexom Volaskom napisala besedilo, s to skladbo pa je na festivalu FeNS nastopila Ema Jagrič in osvojila drugo mesto. Saši je pesem tako prirasla k srdu, da jo je želela predstaviti tudi v svoji izvedbi. EDO MAJKA Bosanski reper Edo Maajka se po šestih letih vrača z novim albumom. Njegov naslov je Put u plus (pot v plus), zanj pa je posnel enajst novih skladb. Prvi single z albuma je Bolje je bolje, v njem pa se mu je pridružila pevka Yaya iz zagrebške skupine Jinx. Scenarij za videospot je napisala Edova žena, v spotu pa igrajo njegovi oboževalci. Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 12 12 19. julija 2018 A A Ko je grajski gospod Ko-^^ nradprvi Vrbovskipri Mihaelu Fajfarjiu iz Slatine oni dan naročil flaško rujnega izpod Gore Oljke, mu je grajski kletar Vrbovca iz Nazarij in trški viničar iz Mozirja serviral repliko viteškega vina iz kleti v Slatini, rekoč 'to pa je plemiško vino iz najsevernozaho-dnejše lege Podravske vinorodne dežele 86 oekslov in 12 cekinov'. »Uh, a toliko, no, a samo 12«?!, se je medil plemič iz 12. stoletja, ki se je ravno mudil na obisku v na-zarskem Vrbovcu in ob tem v mislih tehtal, ali toliko denarja sploh premore v mošnjičku. a a Na sobotni tekmi vlcerjev v Cir-^^ kovcah so se v posebnem tekmovanju za prestižni polet nad gozdovi Šaleške doline z žago amerikan-ko pomerile tako dame kot gospodje, ki še znajo poprijeti za to pradavno gozdarsko orodje. Kako krepak zna biti uspešni direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivo Drev (na levi) v paru s pravim vlcerjem Miranom Kumprejem, so se lahko prepričali gledalci na lastne oči. Jožetu Kandolfu, dolgoletnemu društvenemu delavcu v mestni občini Velenje, so na nedavnem srečanju zlatoporočencev mnogi čestitali za jubilej. V spomin na praznovanje 50-letnice skupnega življenja je prejel diplomo in steklenico rujnega. Jože se je menda vsemu temu malo čudil rekoč: »Menipa res ni hudo vztrajati toliko časa v zvezi, saj če bi n ■ vprašali ženo, bi ta rekla, da me kljub upokojitvi še vedno ni frkanje » Levo & desno « To vreme Dobro je, da imamo koledar. Vsaj tako vemo, da je zdaj poletje. Potreba Poskus za začetek postopka za oblikovanje etičnega kodeksa poslancev ni uspel. (Tudi) za nove poslance je to očitno prezahteven zalogaj. Da bi pri svojem zahtevnem delu v dobro vseh državljanov spoštovali etična načela, halo!? Samo daje! Šoštanjčani so kot prispevek za obremenjevanje okolja od »elektrikarjev« dobili donacijo in ne odškodnine. Končno je pa res vseeno - samo, da je denar. Kdaj zasuk? Za »pogon« tretje razvojne osi je bilo porabljenih že veliko besed, obljub in energije. Pa vseeno še ni »za prmej«, kdaj se bo hitra cesta res začela vrteti okoli tretje razvojne osi. ZANIMIVOSTI Pariški metro bo zamenjal tradicionalne vozovnice Ko je pred več kot sto leti (leta 1900) začel obratovati pariški metro, so za vožnjo z njim oblikovali tudi vozovnice. Te so ostale v uporabi vse do letošnjega leta, potniki pa so se pogosto pritoževali, da se vozovnice zaradi majhnega formata hitro izgubijo, poleg tega onesnažujejo mesto, njihov magnetni trak pa naj pogosto ne bi deloval. Letno je bilo Vprašanje Pri nas mnogi - tudi pri vrhu - vedo, kaj je več. A večkrat se pokaže, da ne vedo vsi, kaj je bolje. Težka odločitev V tem muhastem vremenu je res težko: ali naj čistimo struge, da voda čim prej odteče, ali gradimo na vodotokih celo zadrževalnike, da ob suši lahko zalivamo. Da nismo muhasti le ljudje, ampak tudi narava, je kaj slaba tolažba. 4 in 6 je 46 V Šoštanju imajo posebno matematiko. Blok 4 šoštanj-ske elektrarne je deloval 46 let. Štirico so zdaj ustavili, v polnem zagonu pa je blok 6. Le kako dolgo bo, še ni natančno znano. Jedra in centri V marsikaterem slovenskem kraju vendarle obnavljajo svoja stara jedra. Ob tem pa še vedno gradijo nove centre. Sem in tja Čas je tak, da se nekaterim mudi na dopust. Drugim pa domov. A vseeno velja, da hitite počasi. Čudno je Če bomo poleti »pokuri-li« ves hlad in padavine, kaj nas bo hladilo in razveseljevalo pozimi!? sicer v Parizu doslej v povprečju prodanih 550 milijonov takšnih vozovnic, z letošnjim letom pa so začeli v mestu delati na novem popolnoma avtomatiziranem sistemu - ta naj bi bil v celoti izpeljan do leta 2021. »Vozovnice bomo iz obtoka umikali postopno,« je dejala Valerie Pecresse in dodala, da veliko uporabnikov podzemne železnice sicer že zdaj uporablja tedenske, mesečne ali letne elektronske kartice, aprila prihodnje leto pa bodo po novem na voljo tudi elektronske vozovnice, ki bodo ustrezale turistom in občasnim vozačem. Odkrili najstarejšo barvo na svetu Znanstveniki so v nedavni študiji odkrili, da je najstarejša barva na svetu: svetlo roza. Starodavne roza pigmente so odkrili v 1,1 milijard let starih skalah, ki so v saharski puščavi. Tako so potrdili, da so to najstarejši pigmenti v zgodovini geologije. »Svetlo roza pigmenti so stari več kot 500 milijonov let,« zatrjuje dr. Nur Gueneli, ki jih je raziskovala in odkrila. Znanstvenica je povedala, a so pigmenti nastali s pomočjo starodavnih morskih organizmov. Ujeli velikana med krokodili Na območju severne Avstralije so v reki Katherine River ujeli izjemno velikega krokodila, ki bi lahko štel 60 let. Kot so povedali domačini, so ga videvali zadnjih deset let, šele ujetje pa je razkrilo njegove dejanske razsežnosti. Krokodilji samec v dolžino meri 4,71 metra in tehta 600 kilogramov. To pomeni, da sicer uradno ni podrl rekorda največjega ujetega krokodila (ta pripada krokodilu, ki so ga iz reke potegnili leta 1974 in je v dolžino meril 6,4 metra), so pa domačini vseeno veseli, da ga v reki ne bo več. Krokodila so namreč odposlali na krokodiljo farmo, kjer bo varen pred ljudmi in oni pred njim. Asteroid je v resnici komet Oktobra lani so znanstveniki v vesolju odkrili predmet, ki so ga poimenovali »Oumuamua«. Predvidevali so, da gre za asteroid, nato pa je začel postopoma spreminjati obliko, okrog njega pa se je začel širiti plin, kar gotovo ni značilno za asteroide. Nove raziskave, ki so jih znanstveniki opravili s Hubblovim teleskopom, so pokazale, da je Oumuamua v resnici komet. Glavna razlika med predmetoma je, da je asteroid večinoma sestavljen iz nakopičenih skal ali grušča, kometi pa imajo v svoji sredini in blizu površja led. Ko se komet približa soncu, se led spremeni v plin, kar komet potisne in mu da dodatno hitrost. Nadaljnje raziskovanje je sicer oteženo, saj se je komet že močno oddaljil in ga z danim teleskopom ni več mogoče raziskovati Zaradi kajenja kopilota zasilni spust letala Kopilot ene največjih kitajskih letalskih družb Air China je pred kratkim med letom, na katerem je bilo 162 ljudi, prižgal elektronsko cigareto. Da bi prikril njen dim, je pomotoma izklopil klimatsko napravo. S tem se je znižala raven kisika v kabini, spustile so se maske, letalo pa se je moralo hitro zasilno spustiti za več kilometrov. Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 13 kje je bomba 19. julija 2018 »»^AS Mož, ki je vedel, 250 kilogramov težko bombo so v Šentilju končno izkopali in uničili po zaslugi Jožeta Borštnarja REPORTAŽA 13 Jože Borštnar:»Naj se ve, kdo je bil tako siten, da bomba danes nikogar več ne spravlja v nevarnost. Za to bombo je vedelo veliko ljudi, a se nihče ni zavzemal, da bi jo odstranili. Mene pa je bilo stalno strah, da bo eksplodirala in koga ubila.« Tina Felicijan Jože Borštnar je rojen na Dolenjskem, leta 1972 pa se je priženil v Velenje in se kasneje z ženo preselil na njeno domačijo v Šentilju. Zgodbo o bombi, ki so jo pred petimi leti izkopali in uničili v zaselku Silova, je začel pripovedovati tako, kot jo je njemu njegova žena, ko mu je razkazovala posestvo in je na njivi opazil velike jame. Med 2. svetovno vojno je šentiljski zračni prostor preletelo zavezniško letalo, ki naj bi bilo obstreljeno nekje nad Mozirjem, strmoglavilo pa je blizu Pirešice. Povedala mu je, da je nad hišo letelo že zelo nizko. Nosilo je šest bomb in jih tam odvrglo. Pet jih je razneslo, ena pa se je nekoliko dlje zarila v zemljo, ni pa eksplodirala. Domačini si niso upali blizu. Sčasoma se je jama zasula, ljudje so na bombo pozabili, Jože Borštnar pa od tistega dne, ko je slišal to zgodbo, nikoli. Vztrajal je dovolj dolgo Ko je v nekem časopisu prebral, da se je v Avstriji zgodila tragedija, ko je kmet zaoral v njivo in aktiviral bombo, si je zadal, da bodo bombo, zarito v njivo, odstranili. Da se le ne bi pri nas zgodilo kaj takega, si je rekel in šel v akcijo. Klical je marsikam, a brez uspeha. Na policiji ga niso resno jemali. Teritorialna obramba je prišla z detektorji, ki niso ničesar zaznali. »13. avgusta 2012 sem poklical na številko 112 in ope- rater je takoj sprožil akcijo. Ker sem zaupal ljudem, ki so mi povedali, kako je letalo odvrglo bombe, sem dal svojo besedo, da je bomba res v zemlji,« pripoveduje. Avgusta so prišli člani skupine za raziskovanje in uničevanje neeksplodiranih bojnih sredstev, a so imeli preslabe detektorje, Jože pa ni natančno vedel, kje je bomba. Napovedali so se spet oktobra, a ni bilo nikogar. Čakal je in čakal. Na pomlad je ponovno šel v akcijo in obljubili so, da pridejo. »Kakšno olajšanje sem začutil, ko so končno prišli! Tistega dne sem bil na praznovanju abrahama na Ponikvi. A ko so me domači poklicali, da je bomba zunaj, nisem mogel več jesti, vse sem spustil in šel domov, da jo vidim.« Ko je prišel, so že iskali primeren prostor za uničenje, saj je bila za daljši prevoz prenevarna. Našli so ga pri opuščenem kamnolomu v soteski potoka Tr-nava in tam skopali tri metre globoko luknjo. »6. aprila 2013 so jo odstranili, 7. pa razstrelili in naredi pravo razdejanje. Po tem se je videlo, kakšna katastrofa bi bila, če bi jo razneslo v vasi. Pomislil sem, kakšen je bil naš travnik, ko je razneslo tistih pet bomb. Res me je bila groza tega.« Pokazalo se je, da so pred leti jarke za odvodnjavanje kopali prav nad bombo, ki je k sreči bila dovolj globoko, da je stroj ni dosegel. »Počutim se zelo srečnega in trdim, da je svoboda v našo vas prišla šele leta 2013, ne pa 1945, ker smo šele takrat od tod pregnali zadnjega sovražnika,« je še povedal. »V veliko zadovoljstvo mi je, da mi je uspelo - ves čas sem vedel, da mi bo. Človek mora biti vztrajen,« je povedal Jože, ki se počuti mladega, čeprav mu teče že 78. leto. Krajša si čas z izmišljevanjem raznih miselnih iger. Ena od njih je Slepi zajček na šahovskem polju in je njegova »življenjska uspešnica.« Igra jo vsak dan že več kot dve leti, pa se je še ni naveličal. Prav tako kot šah ima 64 polj, namesto figur pa oštevilčene ploščice. Cilj igre je samo s pomikanjem zvrstiti naključno pomešane ploščice v okvir v vrstnem redu od 1 do 63. zdaj jo reši že v 15 minutah, prvič pa je porabil več kot 3 ure. Ima še več iger in izumov. O nekaterih smo že pisali. Zapleteno reševanje mladega laboda Pobudo za pomoč mlademu ranjenemu labodu na Škalskem jezeru sta prevzeli sprehajalki - V akcijo so skupaj stopili predstavnik MOV, ribičev in gasilcev - Po okrevanju na Muti lahko laboda na domačem jezeru znova pričakujemo to soboto Jezera Šaleške doline ne skrivajo svoje lepote. So odlično zbirališče rekreativcev, sprehajalcev in tistih, ki se želijo le naužiti lepot narave. Zelo dobro so obiskana in pogosto tudi fotografirana za panoramske razglednice, naslovnice revij ali različne slikovne predstavitve našega okolja. Največkrat tovrstne fotografije ponosno prikazujejo tudi labodjo družino, ki biva pri nas. Labodi so pač veličastne živali, ki s svojo prefinjeno lepoto pritegnejo pozornost. Čeprav smo labodov vajeni, ne gre pozabiti, da so divje živali Sprehajalci ob Velenjskem in Škalskem jezeru labodjo družino dobro poznamo. Vemo, da v naši dolini živi le ena družina labodov. Tako je zato, ker so te ptice zelo teritorialne in ne bi dovolile, da se v istem okolišu naselil še kakšen labod. Sprehajalci pa vemo tudi, da labodja starša vsako pomlad valita v gnezdu. Pred leti sta običajno izvalila od tri do pet labodjih mladičev, letos pa sta jih dobila kar osem. »Prvič sva jih s hčerko opazili sredi maja, nato pa jih večkrat opazovali in tudi fotografirali,« pripoveduje redna sprehajalka ob jezeru, Dora Ve-lunšek. Kot poudarja, je treba biti do labodov nasploh zelo obziren. »Labodi so divje živali in tako se je treba do njih tudi vesti. Tudi če se nam zdi, da smo zelo domači, se jim ne smemo preveč približevati in jih vznemirjati s preveliko glasnostjo. Tudi midve sva jih opazovali in fotografirali s primerne razdalje. Sploh pa sva vedeli, da morava biti previdni, ker gre za družino z mladiči,« je povedala Velunškova. Labod je poškodovan, kaj pa zdaj? Od osmih puhastih sivkastih mladičev, ki so se izvalili maja, jih je do julija preživelo sedem. Kaj se je zgodilo z manjkajočim, ni znano, je pa povsem naravno, da kakšen od mladičev ne preživi, saj tudi nanje prežijo nevarnosti. »Med sedmimi mladiči, ki so zdaj veliki približno 45 cen- timetrov, pa sva v začetku julija opazili enega, ki se je obnašal drugače od ostalih,« je dejala Dora Velunšek in pojasnila, da so se ostali labodji mladiči pasli v travi v svojima staršema, en mladič pa je ostajal v vodi ali pa se počasi in nerodno pomikal po nizki brežini. Ko sta ga Eva in Dora Velunšek bolje pogledali, sta opazili, da je nekaj narobe z njegovo plavutjo. »Najprej sem pomislila, da je verjetno zlomljena,« je povedala Dora in dodala, da mladi labod zaradi poškodbe ni mogel niti do hrane. »Opazovali sva, kaj jedo ostali labodi, in mu nekaj tiste trave vrgli v vodo, toda jasno je bilo, da to ne bo rešilo težave,« se je spominjala Velunškova. V tistem trenutku je labodu seveda želela pomagati, toda ni vedela, kam naj pokliče. Pa je za nasvet poklicala na 112. »Na tej številki sem govorila z zelo prijaznim operatorjem, ki nam je tudi sam zares želel pomagati. Najprej mi je zaupal številko dežurnega ve- terinarja,« pravi Velunškova. Ko je poklicala na Šaleško veterino, so ji povedali, da za divje živali pri njih niso pristojni. Pa je spet klicala na 112. Tam jo svetovali, naj pokliče veterinarja za divje živali na Muto. Poskušala je, a je bil gospod zaseden. Na 112 so jo nato usmerili do Društva za opazovanje ptic Velenje, kjer so ji povedali, da z labodi nimajo nič. Tudi prvi odziv Ribiškega društva Velenje je bil, da z labodi nimajo nič. Enako so povedali lovci iz Škal, pa redarska služba MOV in Eurofins Erico. So pa ji v glavnem vsi sogovorniki pomagali z nasveti, kam naj se obrne naprej. Ko je Velunškova naposled poklicala Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, so ji ti povedali, da sicer opazujejo in popisujejo labode tudi na šaleških jezerih, nimajo pa človeka, ki bi tem pticam v težavah pomagal. Velunškovi so svetovali, naj še enkrat pokliče na Muto. Pa je in tokrat se je dr. Zlatko Golob oglasil. Povedal je, da ima azil za divje živali in da je pripravljen pomagati, da pa bi bilo treba ranjenega laboda pripeljati k njemu. Kdo ga bo ujel? Dora Velunšek ni oklevala. Labodu je želela pomagati in povsem nesebično je v trenutku sklenila, da ga bo kar sama peljala k veterinarju na Muto. Toda kdo ga bo ujel? In s čim? Labod je še vedno divja žival, in če se mladič slučajno ne bi branil sam, starša prav gotovo ne bi dovolila, da kdor koli kar tako vzame člana njune družine. Velunško-va je znova poklicala. Spomnila se je na gasilce in gospoda, ki je na Mestni občini Velenje zadolžen za zaščito in reševanje. Od tu je steklo kar samo. »Gasilec gospod Brinovšek in gospod Pre-lovšek iz MOV sta poklicala še ribiča Kumra in skupaj so s pri- merno opremo ujeli poškodovanega laboda,« je povedala Dora Velunšek, ki so jo trije junaki poklicali brž, ko so mladiča ujeli. Velunškova ga je naložila v primerno škatlo in ga ob pomoči hčerke Eve odpeljala na Muto. »Tam naju je dr. Golob že čakal. Ugotovil je, da plavut ni zlomljena, je pa bila porezana in nato vneta,« je pojasnila Dora. Labod bi se sicer lahko porezal na ostrem kamnu, prav lahko pa tudi na kakšnem odpadnem kosu stekla, zato naša doslednost pri odlaganju odpadkov tudi na tem mestu ne bo odveč. Zgodba s srečnim koncem Pri veterinarju na Muti je labod takoj dobil infuzijo, injekci- jo in potrebno hrano. Dr. Golob je sklenil, da ga za 10 dni obdrži na opazovanju v azilu, ter obljubil, da ga nato vrne ob naše jezero. Ker ima v soboto (21. julija) ravno načrtovano pot mimo Velenja, ga bo pripeljal kar sam. In tako bo mladih labodov ob starših spet sedem. Odlično za fotografije, ki bodo Velenjsko in Škalsko jezero še lepše prikazale kot labodje jezero. Toda, da bo zgodba res srečna, smo na potezi vsi. Da (namerno ali ne) ne povzročamo poškodb divjim živalim, da se do njih ustrezno vedemo in da ko opazimo nepravilnosti, pokličemo pristojne službe. Za zdravljenje divjih živali v našem okolju je res prvi pristojen dr. Golob z Mute, če pa boste potrebovali pomoč pri ravnanju z njimi v našem okolju, se lahko obrnete na zgoraj naštete junake - pravijo, da ne bodo imeli nič proti. a Mojca Štruc Ob pregledu je veterinar z Mute ugotovil, da plavut ni zlomljena, temveč porezana in vneta. Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 19. julija 2018 Kar nekaj naložb, s katerimi se lahko pohvalijo V občini Ljubno za naložbe več kot polovico občinskega proračuna - Še vedno največji izziv vlaganja v komunalno in cestno infrastrukturo Tatjana Podgoršek Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno, ob prazniku lokalne skupnosti ne skriva zadovoljstva nad pridobitvami zadnjega leta. »Delamo 'na polno' in imamo kar nekaj takih pridobitev, s katerimi se lahko pohvalimo. Smo razvojno naravnani, kar dokazuje proračunski denar, ki ga namenjamo za naložbe. Več kot 50 odstotkov proračuna je letos namenjenega za to oziroma tega je 1,5 milijona evrov. Izkoristimo vse vire, ki jih lahko, in denar skrbno uporabimo.« Vlaganje v infrastrukturo Med pridobitvami, ki so najbolj zaznamovale zadnje leto, je Naraločnik našteval: obnovo ceste od Proda do Placa, posodobili so cesto v Primožu, ki povezu- Dobitniki občinskih priznanj in nagrad Na slavnostni seji občinskega sveta kot osrednjem dogodku ob prazniku bodo podelili nekaterim najzaslužnejšim občanom občinska priznanja in nagrade. Zlato priznanje bo prejela Vera Kumprej, srebrno priznanje družina Štiglic ter Marta in Franc Bakšič, bronasto priznanje pa Tadej Brgles, Magda in Miran Ermenc in družina Vrčkovnik. Čeprav so v minulem letu veliko vložili v posodobitev infrastrukture, ostajajo izzivi tudi v prihodnje tem največji. je občino s sosednjimi Lučami, na Razpotju so asfaltirali nekaj manjših cestnih odsekov, uredili so javno razsvetljavo v naselju Okonina. Z Direkcijo RS za ceste so se dogovorili o prepla-stitvi ceste in izgradnji pločnika ob obvoznici mimo Ljubnega. Med zelo pomembne pridobitve je Naraločnik uvrstil še posodobitev ceste proti Rastkam, kjer so hkrati uredili še komunalno infrastrukturo, zgradili kamnite zložbe v Rorah, kjer nameravajo še ta mesec končati asfaltna dela. »Poleg obnove ceste proti pokopališču in ureditve dodatnih parkirnih mest ob njem je zelo pomembna naložba, ki se je lotevamo, izgradnja pločnika in preplastitev ceste skozi Rad-mirje, kjer sodelujemo z Direkcijo RS za ceste. Zadovoljstvo poraja končanje del pri rekonstrukciji čistilne naprave v Lo- Franjo Naraločnik: »Poleg pridobitev me navdaja z velikim optimizmom dejstvo, da pri vlaganjih poleg lokalne skupnosti sodelujejo tudi zasebni vlagatelji.« kah. Vlaganja so zelo velika, bodo pa omogočila, da bo reka Savinja tekla po dolini še bolj čista.« Prisluhnili so še krajanom dela naselja Primož, ki so izrazili potrebo po kakovostnejši oskrbi s pitno vodo, ter gospodinjstvom, ki so priključena na vodovod Kolovrat. S pridobljenim dodatnim denarjem na javnem razpisu se lotevajo ureditve 9 polnilnic za električna vozila in električna kolesa, ki jih bodo lahko uporabljali občani in turisti, obnovili bodo še občinsko stavbo. »Pri tem, kaj počnemo, ne smem pozabiti na dela pri namestitvi plastične mase na skakalnici. To pa predvsem zato, ker naložbo rešujemo skupaj z zasebnimi vlagatelji. Vse omenjeno lahko označimo kot dodano vrednost za prijaznejše življenje občanov in tudi turistov, pri katerih zaznavamo večji obisk in s tem tudi več prihodkov iz turistične takse.« Nadaljevali bodo velik naložbeni ciklus Do prihodnjega občinskega praznika bodo največjo skrb na- menjali dokončanju letos začetih obsežnih naložb ter nadaljevanju uspešnega naložbenega ciklusa. Tega želijo nadaljevati predvsem v občinski infrastrukturi, tako cestni kot komunalni. Razširiti nameravajo kanalizacijski sistem v naseljih Juvanje in Radmirje ter ju priključiti na čistilno napravo v Lokah, obnoviti ali na novo asfaltirati nekaj cestnih odsekov. »Nimamo zaselka, v katerega ne bi kaj vložili, in za to se bomo še najprej trudili (upam v isti zasedbi tudi v naslednjem mandatu) v skladu z lastnimi finančnimi možnostmi in denarjem, pridobljenem na razpisih,« je sklenil pogovor Franjo Naraločnik. ■ Šola zdravja v Šoštanju rekreativno obeležila jubilej V sredo, 11. julija, je minilo 5 let, odkar je Šola zdravja - skupina Šoštanj, prvič izvedla jutranjo vajo, od takrat pa opravila več kot 1600 srečanj za zdravje, rekreacijo, razvedrilo, druženje in dojemanje lepše plati življenja. Vseskozi jih je vodila prostovoljka Ljubica Donko, umetniška du- kove in prostovoljke vaditeljice Zdenke Uršnik ob. 7.30 v vseh letnih časih (pozimi uro kasneje), zunaj na prostem, stoje, po svojih zmožnostih, po ruski metodi 1000 gibov, izvajale telesne vaje, ob tem pa se družile še na druge prijetne načine. Donkova je povezala skupino sokrajank ta- zgradbe, kamor so se umaknile zaradi dežja, obiskale znano šo-štanjsko kavarno s Kuhinjo GEA Sonje Bercko Eisenreich in si ob sicer zdravem zajtrku radostno nazdravile s kozarcem penine, použile pa tudi jubilejni kos torte, potem ko so na njej upihnile majhen ognjemet. Ob tem so v Damska šola zdravja v mestu svetlobe je veliko več kot le terapija telesa. ša, ki likovno ustvarja v keramiki in ima velik čut za ljudi, sodelovanje in projektno delo. Vse se je začelo 9. julija 2013 v Šoštanju v parku za vilo Široko s pomočjo članic s Ptuja, ki so pokazale program jutranje telovadbe na prostem po programu Društva šole zdravja. Te se je lahko udeleži vsak, tudi če ni član društva. Vsak delovni dan od takrat so domačinke pod vodstvom Don- ko, da so vztrajale in iz dneva v dan vadile, uživale zdravo hrano in skrbele za poduhovljeno motivacijo. »Zdravo živeti je dobro in ob tem dolgo uživati darove in sadove, ki nam jih omogočajo pozitivna energija, gibko telo in vedrina duše,« so ob tem z zadovoljstvom ugotavljale. Tokrat, na peti rojstni dan, pa so malce »grešile«, saj so po temeljiti telesni vadbi pod arkado občinske pogovorih podoživljale preteklih pet let, Jani Napotnik pa je prikazal kratek filmski insert iz prvega dne vadbe. Dobro so dela tudi darila, ki so jih dame naredile same, Sonja Bercko Eisenreich in Brigita Razinger Kropušek pa sta jim z rožami in lepimi nauki še polepšali dan. Kaj vse je še ponudila pogrnjena miza, pa je že nova zgodba za novo petletje. a Jože Miklavc Želja je več, a vseeno lepo napredujejo V krajevni skupnosti Cirkovce prazovanje krajevnega praznika združili z gozdarskim tekmovanjem - Med prednostnimi nalogami ureditev obvoznice okoli cerkve Tatjana Podgoršek V krajevni skupnosti Cirkovce so se tudi letos odločili, da kakšne posebne prireditve v počastitev krajevnega praznika ne bodo pripravili, ampak ga bodo zaznamovali z gozdarskim tekmovanjem lastnikov gozdov, "saj smo vpeti vanj, posebnih razlogov za samostojno prireditev pa nimamo," je pojasnila predsednica sveta Krajevne skupnosti Pleši-vec Brigita Verboten in dodala, da pa to ne pomeni, da niso ničesar postorili. »Glede na to, da imamo potreb kar nekaj, želja še več, denarja pa ni toliko na voljo, lahko rečem, da smo z razvojem kraja zadovoljni. Lepo napredujemo. Treba bo še marsikaj postoriti, a smo na dobri poti.« V zadnjem času so posodobili nekaj cestnih odsekov in s tem poskrbeli za lepše poti krajanov od doma in nazaj domov, pa tudi za vse tiste, ki uporabljajo na novo z asfaltom prevlečeno cesto Graška gora-Cirkovce-Vele-nje. »Promet se je zelo povečal, bližnjico pa radi uporabljajo tudi lastniki gozdov. Sploh sedaj, ko ti odstranjujejo poškodovana drevesa iz gozdov zaradi lu-badarja in so gozdarska vozila na cesti še pogostejša.« V nasle- Brigita Verboten: «Naša največja želja v tem trenutku je ureditev obvoznice okoli cerkve.« dnjih dneh načrtujejo začetek del pri ureditvi novih sanitarij na tamkajšnji podružnični šoli. Želijo obvoznico okoli cerkve Krajani poleg potrebe po boljših cestah izražajo vse pogosteje težnjo po ureditvi obvoznice okoli cerkve. Verbotnova pravi, da so načrte zanjo izdelali že pred približno 12 leti in da se v zadnjem času menda stvari pre- mikajo. »Upam, da bo projekt izpeljan prihodnje leto in da bo kmetija Britovšek imela lahko svoje dvorišče. Sedaj ga nima, saj vozila vozijo praktično mimo njihovih vhodnih vrat.« Med aktivnostmi v prihodnje še vedno predvidevajo nadaljnje posodabljanje cestnih odsekov ter ureditev kanalizacije z izgradnjo individualnih malih čistilnih naprav. Na Mestni občini Velenje so jim že pred časom pojasnili, še pravi sogovornica, da zaradi razpršenosti ter oddaljenosti med objekti izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja ni mogoča in da bodo za to morala poskrbeti gospodinjstva sama. Glede tega prav velike zagnanosti še ni. »Že danes je treba poskrbeti za to, da so šola, vrtec, prostori krajevne skupnosti, igrišče vzdrževani in da lahko služijo svojemu namenu, kar je za take krajevne skupnosti, kot je naša, velik zalogaj.« Še več pozornosti kot doslej pa nameravajo nameniti delovanju društev ter medgeneracijskemu sodelovanju. Na delovne akcije, prireditve, športne aktivnosti želijo pritegniti mlade. »Če nam bo to uspelo, bomo naredili veliko,« je še dejala Brigita Verboten. ■ Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 15 19. julija 2018 »»WAS REPORTAŽA 15 Merilo za kvalitetne počitnice so spomini, ki ostanejo Ni malo družin, ki jih letošnje kislo poletno vreme krepko jezi. Toda pri družini Krt v Ravnah pri Šoštanju imajo ob vsakem vremenu pet sončkov, ki sijejo že, odkar so izvedeli zanje. Neprenehoma. Očetu Andreju in mami Nini življenje bogatijo 9-letna Tinkara, 7-letni Martin, 5-letna Aljaž in David in 3-le-tni Tadej. Dopust naj bo za vse člane družine »Otroci so najboljše in najlepše v najinem življenju,« je v imenu obeh staršev povedala Nina Krt. Po izobrazbi je učiteljica razrednega pouka in svoj poklic je nekaj let tudi opravljala. Ko pa je imela tudi doma več majhnih otrok, se je odločila, da bo svoj čas posvetila njim. »Pri petih otrocih se nabere toliko obveznosti, da mi dela nikoli ne zmanjka. Ko so v vrtcu in šoli, pospravljam, kuham, likam in delam na vrtu, popoldne pa sem zares rada z njimi tako pri delu kot pri igri,« pripoveduje mama družine. V Ravne se je ob poroki pred dobrimi devetimi leti preselila iz Tržiča, kjer je odraščala. »Veliko lepih spominov me veže na otroštvo, najboljši pa je bil čas osnovnošolskih počitnic. Ker sta bila oba starša zaposlena v šolstvu, smo cele počitnice preživeli na morju. Bilo je res noro,« pravi Nina in dodaja, da želi prav takšne počitnice »pričarati« tudi svojim otrokom. Da bi otroci počitnice preživeli nepozabno, si želi tudi oče družine Andrej Krt, ki ženi skrbno pomaga pri organizaciji. Še več: pravi, da si tudi žena zasluži počitnice, zato so se Krtovi letos pri izbiri namestitve ob morju odločili za hotel. »Oba se zavedava, koliko časa in energije vzame kuhanje in nato umivanje pribora za sedem ljudi, ker pa dopusta ni veliko, sva rekla, da bomo tiste dni res čim bolje izkoristili,« je pojasnila Nina. Ker jih je več kot v povprečni družini, seveda dopust predstavlja tudi večji strošek. »V hotelih nimajo sob, ki bi bile dovolj velike za vse nas, zato sva morala vzeti dve sobi. In ker so otroci premajhni, da bi bili v sobi sami, je vsak od naju v eni sobi, po še en otrok na sobo pa je štet kot odrasla oseba,« pojasnjuje Nina. Dopust na morju torej ne bo posebej dolg, bo pa posvečen le njim. Tako kot se trudijo, da bi bili tudi ostali počitniški dnevi. Starša sedemčlanske družine Krt iz Raven pri Šoštanju želita otrokom pričarati nepozabne počitnice. Vsako leto. Velika družina -velika atrakcija Čeprav se za kratke počitnice odločijo tudi kdaj med letom, se letošnjih dni, ko bodo prosti vsi, neizmerno veselijo. Starejša otroka bosta pakirala že sama, tudi na morju ob obali, pa znajo (seveda še vedno pod budnim očesom staršev) popaziti drug na drugega. »Se nam pa pogosto zgodi, da smo - kamor koli pridemo - velika atrakcija. Vsi nas gledajo in zdi se, da vsi vedo, kje so naši otroci,« smeje se pripoveduje Nina. Kot pravi, se starša z otroki pred odhodom vedno pogovorita, kako se vesti, in sta zelo vesela, da se tega res držijo. »Ko gremo npr. skupaj na sladoled, se primemo za roke in ni nobenega tekanja in norenja. In otroci to znajo spoštovati,« je ponosna mama. Oba starša si želita, da jim bodo počitnice za vedno ostale v lepem spominu. »Upam, da bodo to počitnice, za katere bodo čez 20 let rekli, da bi tudi svojim otrokom želeli dati kaj takšnega,« pravi Nina Krt. Počitnice obrnejo življenje na glavo Ko se je pred slabim mesecem dni bližal konec šolskega leta, so tudi Krtovi otroci nestrpno odštevali. »Še petkrat gremo spat ... še štirikrat ...« A ko je vendarle prišel zadnji dan vrtca in šole, je Martin ugotovil, da odslej ne bo več prvošolček, Tinkara pa je spoznala, da bo pogrešala prijatelje in učiteljico. »Najini otroci zelo radi hodijo v vrtec in šolo. Tudi obšolske dejavnosti izbiramo tako, da so jim v veselje. Sicer tu in tam vseeno nastopijo trenutki, ko se zdi, da je težko, a jih s pozitivnim pristopom skupaj hitro rešimo,« pravi Nina Krt. In dodaja, da sta z možem na otroke zares ponosna. Vsak dan posebej. Z veseljem in ponosom povesta, katera priznanja in pohvale so osvojili. »A tisto, zaradi česar sem najbolj ponosna nanje, se ne meri s priznanji in diplomami,« poudarja mama družine. Priznava, da se življenje celotne družine med počitnicami obrne na glavo. »To je čas za NAS,« pravi Nina in pojasnjuje, da si smejo otroci poleti ogledati kakšno risanko več, malo dlje spati, malo več lenariti. »Seveda v mejah zdravega razuma,« dodaja. S hčerko, ki je najstarejša od otrok, sta se dogovorili, da lahko dobi vsak dan za 15 minut branja, 15 minut računanja in 30 minut igranja klavirja kljukico. »Vsaka kljukica pa pomeni, da je lahko zvečer 15 minut dlje pokonci,« pojasnjuje mama Nina in pravi, da se hči kar pogosto odloča za osvojitev kljukic. A pri počitnicah Krtovih ne gre samo za drugačen ritem spanja. »Med počitnicami raziskujemo domači gozd, ob lepem vremenu uživamo v bazenu na dvorišču, letos pa smo sklenili, da bomo raziskovali gradove na Slovenskem in naredili domač herbarij,« našteva Nina in pove, da jim načrte sicer nekoliko kvari vreme. »A se mu ne damo, mi se imamo vseeno lepo, tudi če namesto izleta ostanemo doma in se preprosto skupaj igramo,« še dodaja. Kot pravi, so počitnice že same po sebi zabavne, če pa jih človek preživi v dobri družbi, je to nepozabna izkušnja. »Menim, da so merilo za dobro preživete počitnice spomini, ki ostajajo. Pa naj gre za razkošno potovanje po tujini ali za igro v doma narejenem šotoru, važno je, da se jih spominjamo z nasmehom na obrazu,« poudarja Nina. Vloga očeta v družini je izjemno pomembna Pri Krtovih julija oče redno hodi v službo, ki jo opravlja na Premogovniku Velenje. »Mi pa vseeno skušamo tudi te dni čim bolje izkoristiti. Vsak dan je zelo pester,« pravi Nina in ob pogledu na pet malih sončkov ob njeni strani, ji ni težko verjeti. Izjemno odprti in prijazni so. Človeku brž pokažejo domači bazen ali pravkar sestavljen živalski vrt iz lego kock. Takoj si povabljen k igri in ničesar jim ni težko deliti. »Ko pride domov oče, pa vidijo samo še njega,« ponosno pripoveduje Nina, ki dodaja, da se zaveda, kako zelo pomembna je vloga očeta v družini. Ne samo za otroke, tudi zanjo je pomembno, da ji mož stoji ob strani in da si včasih vzame čas le zanju. »Na tem mestu bi se rada zahvalila moževi mami, ki takrat pazi na otroke in nama omogoča čas, ki ga vsi zakonci nujno potrebujemo,« pravi Nina. ■ So (kot) velika družina Evangeličanska cerkev v Velenju deluje tri leta - Na Cesti Bratov Mravljakov se redno zbira okrog 30 vernikov - Letos so pripravili Angleški brejk kamp za otroke in za najstnike Američani z leve proti desni: Ryan, Sarah, Joan in Randy. Ste se kdaj vprašali, na kaj pomislite ob besedi Cerkev? In: zakaj pomislite tako? Odnos do Cerkve je zelo osebna stvar. Tako osebna, da je misli in občutkov ob tej besedi verjetno toliko, kot je ljudi. Za tiste, ki so imeli kdaj priložnost srečati predstavnike Evangeličanske cerkve v Velenju, pa beseda predstavlja skupnost prijaznih in dobrovoljnih ljudi, ki verujejo in skušajo tudi z drugimi deliti upanje. Tako zavzeto, da so za to pripravljeni prepotovati tudi pol sveta. ZDA. Tajska. ZDA. Srbija. Maribor. Velenje! Randy Bell je pastor. V ZDA je študiral teologijo in na fakul- teti spoznal Joan, ki je kasneje postala njegova žena. Oba sta se čutila poklicana od Boga, da ljudem preneseta »dobro novico o Jezusu«, zato sta na pobudo organizacije, ki ji pripadata, odpotovala na Tajsko. »Tam sva domačinom povedala, v kaj verujeva in zakaj. Nikogar pa nisva prepričevala, saj je odločitev za vero vedno osebna,« je pojasnil Randy Bell. Njegova žena Joan Bell je dodala, da sta se po dveletni izkušnji na Tajskem vrnila v ZDA, kjer sta se jima rodila dva otroka, nato pa sta odpotovala v Srbijo. »Tam sva ostala pet let in tam se je rodila najina najmlajša hči,« je še dodala Joan. Potem je sledila Slovenija. Najprej so ju povabili v skupnost v Mariboru, kjer sta ostala 15 let, nato so ju pred tremi leti prosili, da bi zaživela v Velenju. »Prej tukaj ni bilo evangeličanske skupnosti in povabilo sva z veseljem sprejela,« je dejal Randy. Kot je povedal, se danes v prostorih na Cesti Bratov Mravljakov v Velenju redno srečuje okrog 30 vernikov. »Skušam biti v podporo ljudem, ki želijo spoznavati biblijo. Žena mi pomaga pri glasbi in tako vodi zborček zvončkov in slavljenje, jaz pa pridigam in učim. V skupnosti pripravljam tudi usposabljanja za mlade, pri tem pa se povezujem tudi z neka- terimi ostalimi evangeličanskimi skupnostmi v Sloveniji,« je pojasnil Randy. Trubar ni le oče jezika Ko sta prišla v Slovenijo, sta Randy in Joan Bell spoznala Primoža Trubarja. »Prej ga nisva poznala, zdaj pa veva, da je most med nami,« je dejal Randy in dodal, da Slovenci večinoma ne vemo, zakaj je Primož Trubar prevedel biblijo. »Večinoma veste, da je oče vašega jezika, toda on je več kot to. Ni samo oče jezika, temveč je tisti, ki je želel, da bi razumeli, kaj beremo in ži- vimo,« je poudaril pastor. Povedal je še, da obstaja velika razlika med človekom, ki je tradicionalno religiozen, in človekom, ki je osebno veren. »Ljudem želimo povedati, da je oseben odnos z Bogom mogoč vsak dan. In da bo človek, ki išče resnico, to tudi našel. Bog nam to obljublja, a on je gentleman in se ne bo vsiljeval,« je še pristavil Randy. Kot je dodal, se z ljudmi v velenjski skupnosti srečujejo zelo naravno. »Včasih gremo na sladoled ali kavo in se tako spoznavamo ter pogovarjamo. Ker so ljudje v Velenju zelo prijazni, to sploh ni težko,« je dejala Joan. Ryan in Sarah sta mlada za mlade Pred letom in pol sta prišla v Slovenijo tudi Ryan in Sarah Pursley. Ker prihajata iz Teksasa, sta se najprej namestila v Ljubljani, kjer sta skušala osvojiti osnove slovenskega jezika. Letošnjega junija sta tudi onadva prišla v Velenje, in sicer zato, da bi v okviru tukajšnje evangeličanske cerkve delala z mladimi. »Leta 2012 sva potovala okrog sveta in pri tem pomagala v si- rotišnicah v Indiji in Ugandi, bivala v študentskih kampusih in se na neki točki ustavila tudi v Sloveniji,« se spominja Ryan, ki si je v ZDA pridobil izobrazbo profesorja matematike. Tri leta je opravljal svoj poklic, nato pa je tudi on sledil svojemu poslanstvu. »Niti malo mi ni bilo težko priti sem,« je povedal. Naloga Ryana in Sarah v Velenju je navezovanje stika z mladimi. Zadnja dva tedna sta tako organizirala Angleški brejk kamp -prvi teden za otroke, drugi teden za najstnike. Kot pravita, si želita tudi med šolskim letom organizirati vsaj tedenske učne ure angleškega jezika. Če jima bo to uspelo, je odvisno tudi od uspešnosti pogajanj za prostore, kjer bi tečaje lahko izvajala. No, izvajali. Vsi skupaj, saj si v skupnosti nenehno stojijo ob strani. Evangeličanska cerkev v Velenje je namreč velika družina - četudi niso v krvnem sorodstvu, jih povezuje nekaj globljega. a Mojca Štruc Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT "^AS 19. julija 2018 Rekordna Rudarjeva zmaga v Velenju V prejšnji sezoni štiri najboljša slovenska moštva so odigrala prve kvalifikacijske tekme v evropskih pokalih. Svoje navijače je gotovo razočarala državna prvakinja Olimpija, ki je v prvi tekmi uvodnega kroga kvalifikacij za ligo prvakov v Stožicah z 0 : 1 izgubila proti najboljšemu klubu iz Azerbajdžana Qa-rabagu. Drugi Maribor, tretje Domžale in četrti Rudar pa so nastopili v ligi Evropa, drugem najmočnejšem tekmovanju na stari celini. Podprvaki so v glavnem albanskem mestu Tirani z 1 : 0 premagali Partizana. Domžalčani so v Bosni in Hercegovini proti Širokem Brijegu po prvem polčasu vodili z 2 : 0. Očitno so se prehitro zadovoljili z visokim vodstvom, saj so se domači v drugem delu z dvema goloma rešili poraza. Najbolj so navdušili Velenjčani, ki so gostili moštvo Tre Fiori iz San Marina in jih pred slabimi 500 gledalci premagali kar s 7 : 0. To je njihova najvišja zmaga v dosedanjih šestih evropskih nastopih. Tudi zmaga z dvoštevilčno razliko ne bi bila nezaslužena Po dvakrat sta zadela Milan Tučic in Dominik Radič, po enkrat Djair Williams in Ante Solomun, en gol pa so si zabili Sanma-rinci sami. Današnja povratna tekma bo za rudarje gotovo zgolj formalnost. Zgoditi bi se moral čudež, da bi jih tako rekoč amaterji iz San Marina izločili. Po prikazanem v Velenju so igralci Rudarja najmanj za razred boljši od njih. Vseeno pa je pričakovati, da bodo storili vse, da se čim bolj častno poslovijo od tekmovanja. Po porazu prejšnji četrtek v Velenju so bili namreč zelo jezni. Najbrž Rudar Velenje - Tre Flori 7 : 0 (1 : 0) Strelci: Tučic (33., 59.), Radič (48., 78.), Par-fitt-Williams (49.), Della Valle (75./ag), Solomun (84.). Rudar Velenje: Pridigar, Muič (od 57. Šimu-nac), Pišek, Trifkovič (od 64. Trifkovič), Par-fitt-Williams, Radič, Bolha, Vasiljevič, Toma-ševič, Tučič (od 72. Vodeb), Pušaver. Pari uvodnega PL Telekom Slovenije Jutri (petek): Aluminij - Celje (18:00); sobota: Mura - Triglav (18:00), Gorica - Olimpija (20:15); nedelja: Rudar - Maribor (18:15) Rudar - Spartak Moskva 1 : 3 (1 : 2) Strelci: Lomovicki (6), Hanni (32), Promes (75); Tučič (38) Pred odhodom na povratno tekmo s Tre Fi-orijem v italijanskem Forliju so nogometaši Rudarja v ponedeljek v avstrijskem Beljaku odigrali prijateljsko tekmo s Spartakom iz Moskve, udeležencem lige prvakov v prejšnji sezoni, ki je zmagal s 3 : 1. Edini zadetek za Velenjčane je dosegel Milan Tučič. Na prejšnjem prvenstvu tretji spar-takovci so s prekrškom za najstrožjo kazen zaustavili Dominika Radiča. Tučiču je vratar strel z bele točke ubranil, odbita žoga je priletela do njega, tokrat pa je bil natančnejši. Sanmarince so premagali s 7 : 0 - Tudi na današnji povratni tekmi želijo pokazati, da so kakovostnejše moštvo - V nedeljo za pomlajeno moštvo prva prvenstvena preizkušnja Začetna enajsterica proti Sanmarincem (prva vrsta z leve proti desni): Damjan Trifkovič, Parfitt Williams Terrai Carl Djair, Ivan Vasiljevič, Robert Pušaver in Anže Pišek; druga vrsta: Marko Pridigar, Domagoj Muič, Dominik Radič, Milan Tučič, Josip Tomaševič, Klemen Bolha. niso niti v sanjah pričakovali, da bodo ob jezeru doživeli takšen potop. Najbrž tudi zato ne, ker so v prvem predkrogu nepričakovano izločili predstavnika Walesa. Glavnega krivca za visok poraz so 'odkrili' v mokri travnati površini, ki so jo med odmorom dobro namočili. Rudarjev trener Marijan Pušnik je pred odhodom na povratni dvoboj dejal, da v San Marino ne odhajajo na izlet, ampak želijo tudi tam doseči čim višjo zmago. Tekma jim bo služila kot preizkušnja za novega tekmeca v tem drugem najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju, romunski Fotbal Club, ki je naslednik slovite Steaue iz Bukarešte, nekdanje evropske klubske prvakinje. Poleg tega pa tudi za nedeljsko z Mariborom. Z jutrišnjo tekmo med Aluminijem in Celjem se namreč začenja nova sezona bojev za domače prvenstvene točke. Dolgo so se mučili Rudarji so potrebovali dobre pol ure, da so zlomili odpor Sanmarincev. Gostje so z obrambno igro ohranjali svojo mrežo nedotaknjeno in rudarji jih dolgo niso mogli streti. Tre Fiori so svojo srečo iskali predvsem v hitrih nasprotnih napadih. Toda vratar Marko Pridigar je bil dolgo povsem brez dela, saj skorajda ni prišel v stik z žogo. V 28. minuti pa je moral pokazati svoje znanje. Po hitrem napadu je gostujoči napadalec prišel v odličen položaj za zadetek, vendar je Pridigar s sijajno obrambo preprečil vodstvo gostov. Seveda je bilo samo vprašanje časa, kdaj bodo Velenjčani zlomili njihovo nadvse požrtvovalno igro. To se je zgodilo v 33. minuti. Kapetan Damjan Trifkovič je po uspešnem preigravanju poslal žogo pred vrata. Milan Tučič jo je udaril z glavo, a se je gostujoči vratar fantastično odzval in jo odbil, na svojo žalost prav do visokega Rudarjevega napadalca, ki je bil v drugo uspešnejši. »Led je bil prebit,« gostom je začela pojenjati sapa, vendar domači svoje kakovosti do odhoda na odmor niso kronali še s kakšnim zadetkom. Gostje pa so pred odhodom na odmor še drugič zapre-tili vratarju Pridigarju, a je žoga zadela zunanji del mreže. Dokončno je 'počilo' na začetku drugega dela, v katerem je tekma skorajda ves čas potekala na polovici gostov. Tudi v tem delu so Sanmarinci Pridigarju zapre-tili le dvakrat, Rudarjevih priložnosti pa skorajda nismo uspeli šteti. Med 48. in 49. minuto sta Dominik Radič in Djair Parfitt-Williams povišala vodstvo; v 59. minuti je Tučic z drugim svojim golom povišal na 4 : 0. Nato so se domači malce umirili, v 78. minuti pa spet udarili in (5 : 0). To je bil avtogol gostujočega obrambnega igralca. Nič narobe pa ne bi bilo, če bi ga pripisali Radicu. Tri minute zatem je Radič le dosegel svoj drugi gol. Končni rezultat pa je postavil najmlajši igralec na tej evropski tekmi na igrišču, 20-letni Ante Solomun, ki je v 65. minuti zamenjal kapetana Trifkovica. Prvi gol Ante Solomun (20), mladi Hrvat iz Varaždina, je v Velenje prišel februarja letos; to je bil njegov prvi gol v Rudarjevem dresu in sploh prvi evropski. »Zelo sem srečen. Dobro treniram, čakal sem na to priložnost. Vesel sem, da sem se na najlepši način oddolžil trenerju za zaupanje. Upam, da jih bo še veliko. Verjamem, da na povratni tekmi lahko ponovimo tako igro,« se je po tekmi svojega prvega zadetka v Rudarjevem dresu in sploh prvega na neki mednarodni tekmi veselil 20-letni Hrvat. Tudi danes resno Trener Marijan Pušnik o visoki zmagi in morebitnem današnjem podcenjevanju: »Pred tekmo nisem stopil pred fante in jim pojasnjeval, da smo za razred boljši. Če bi tako ravnal, bi bilo to podcenjevanje nasprotnika. Tega ni bilo, tekmo so odigrali pošteno in rezultat takšnega odnosa je visoka zmaga. Po mučenju v prvem polčasu, ko dolgo nismo mogli prebiti nasprotnikovega bunkerja, sem fantom ob polčasu dejal, naj igrajo mirno in potrpežljivo, da bo zaradi naše veliko večje kakovosti vse prišlo na svoje mesto. Priznam pa, da sem bil tudi sam dolgo časa živčen, ker sem si želel, da čim prej zadenemo. V drugi polčas smo dobro startali, hitro povišali prednost. Dokončno smo prebili nasprotnikov bunker. Pokazalo se je, da je bila to pravilna strategija. Fantom vse čestitke. Trudili so se do zadnje minute. Kljub visoki prednosti bomo tudi na povrtani tekmi zaigrali resno. Želimo čim bolje zastopati slovenske barve. Vsaka zmaga je pomembna. Nikakor ne bomo odšli samo na izlet, ampak želimo čim bolje opraviti preizkušnjo pred Steauo, za katero verjamem, da bo pritegnila veliko več gledalcev, kot so jih igralci iz San Marina. Obenem bo to tudi generalka za uvodno prvenstveno tekmo.« Brez Kašnika in Črnčiča V Rudarjevi zasedbi na prvi tekmi s Sanmarinci ni bilo branilca Davida Kašnika in napadalca Leona Črnčiča. Ka-šnik je sicer bil po uspešnem okrevanju po operaciji kolena med rezervnimi igralci, vendar trener z njegovim nastopom ni tvegal. Černčič pa je bil v torek prejšnji teden v celjski bolnišnici operiran na ličnici, ki si jo je zlomil na prijateljski tekmi s Hajdukom. ■ Stane Vovk Gorenje najprej s Švedi Odlični nastopi velenjskih atletov Na Dunaju, sedežu EHF, so v torek izžrebali pare 1. kroga kvalifikacij za pokal te zveze. Žreb je rokometašem Gorenja, ki so v prejšnjem prvenstvu osvojili 'samo' tretje mesto, določil švedski Alingsas. Velenjčani bodo 1. ali 2. septembra gostovali Skandinaviji, povratna tekma pa bo teden dni pozneje v domači Rdeči dvorani. Alingsas domuje v istoimenskem mestecu na jugozahodu Švedske. Klub letos praznuje 45 let obstoja, v času svojega delovanja pa je dvakrat postal državni prvak (sezona 2008/09 in 2013/14). V minuli sezoni je Alingsas državno prvenstvo skle- nil v polfinalnem nizu, v katerem je po petih tekmah klonil proti zasedbi Malmoa. Aktualni prvak Švedske je Kristianstad, ki je bil v finalu boljši od Malmoja. V 2. krog kvalifikacij se bo prebila ekipa, ki bo imela v skupnem seštevku obeh tekem (doma in v gosteh) boljšo razliko med danimi in prejetimi zadetki. Ob neodločenem izidu bo napredovalo moštvo, ki bo na gostovanju doseglo več zadetkov. Zmagovalec obračuna med Alin-gsasom in Gorenjem Velenjem se bo v drugem od treh kvalifikacijskih sit oktobra pomeril s poljsko zasedbo Gwardia Opole, Rekli so ) Zoran Jovi-čic, trener RK Gorenje Velenje: "Na prvi kvalifikacijski stopnički Pokala EHF nas čaka zahteven tekmec. S štabom naše ekipe bomo naredili vse, da o moštvu Alingsasa zberemo čim bolj detajlne podatke. Upam tudi, da bomo imeli priložnost videti kakšno njegovo tekmo. Na obračuna se bomo pripravili po najboljših močeh, nedvomno pa je, da nam žreb ni bil najbolj naklonjen." Celje - Na stadionu Kladivarja v Celju je bilo v soboto in nedeljo atletsko državno prvenstvo za članice in člane. Dobro formo so potrdile tudi nekatere tekmovalke in tekmovalci AK Velenje, še posebej Anita Horvat, ki je sobotni zmagi na "njeni" razdalji 400 m (52,32) dan pozneje dodala še prvo mesto na 200 m (23,64). "Sem zelo stabilna v tej sezoni, tudi tokrat je bilo tako. Vesela sem. Želim si sicer še nekaj boljši izid do konca sezone, predvsem na evropskem prvenstvu v Berlinu, kjer je moj cilj nastop v finalu, potem pa je marsikaj možno. V zadnjem obdobju sem naredila treninge hitrosti in na prvi diamantni tekmi v karieri, v petek bom nastopila v Monaku, želim si tudi boljši dosežek kot danes," je povedala Horvatova. Jerneja Smonkar (Velenje) je zmagala na 800 metrov z 2:05,39 in ugnala Marušo Mi-šmaš (Mass, 2:05,83), ki ima sicer normo za EP na 3000 m zapreke in je v zadnjih letih najboljša slovenska tekačica na srednjih in dolgih progah. Na 400 m je bila Jerneja druga oziroma četrta v odprti konkurenci. "Ker je bila Mišmaševa na startni listi, sem vedela, da bo hiter tek. Odločila sem se, da bom čim dlje tekla za njo. Nisem pričakovala zmage, a ko sem jo v začetku startne ravnine prehitela, sem našla neko dodatno moč in nato prišla prva skozi cilj. Imam pa še nekaj rezerve, lahko bi šla še nekaj hitreje," je povedala Smonkarjeva. Peter Hribaršek (Velenje) je z 52,66 sekunde sobotnemu naslovu na 100 m ovire dodal še prvo mesto na DP na 400 m ovire, tako kot prvi dan pa je tudi drugi v odprti konkurenci zasedel drugo mesto. Tadej Enci je bil na 400 m tretji. Bernarda Letnar je bila v metu kopja (54,41 m) v DP druga za odlično Martino Ratej (66,10 m) oziroma tretja v odprti konkurenci. Zmagali sta tudi obe velenjski štafeti na 4 x 400 metrov, na 4 X 100 m pa so bila dekleta druga. ■ ■ Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CM K, stran 23 12. julija 2018 ŠPORT ««WAS 17 Največ tekmovalcev doslej V Cirkovcah so z motorno žago tekmovali lastniki gozdov iz regije Saša in njene širše okolice - Druženje in hkrati preverjanje znanja - Kdo gre na državno, bo znano po tekmovanju v Lučah Tatjana Podgoršek Cirkovce, 14. julija - Društvo lastnikov gozdov Šaleške doline je v sodelovanju z Območno enoto Zavoda za gozdove Nazarje ter občinama Velenje in Šoštanj pripravilo gozdarsko tekmovanje v rokovanju z motorno žago. V Cirkovcah na športnem igrišču pri tamkajšnji podružnični osnovni šoli je bilo letošnje tretjič zapored, hkrati pa četrto v spomin na Milana Pogorelčni-ka, nekdanjega sodelavca zavoda ter zavzetega organizatorja sekaških tekmovanj v preteklosti. Letos prvič pa so tekmovanje združili s Krajevno skupnostjo Cirkovce in z njim zaznamovali krajevni praznik. Na letošnjem je sodelovalo največ tekmovalcev in tekmovalk doslej, 39 ali 13 več kot pred letom dni. »Bi jih bilo danes tu še več, vendar smo časovno omejeni in bi vse skupaj trajalo predolgo,« je pojasnil predsednik Društva lastnikov gozdov Šaleške doline Martin Medved. Tekmovalci in tekmovalke so prišli iz regije Saša in tudi drugih to- vrstnih društev po državi. Če je verjeti informaciji, ki je krožila na prizorišču, je bilo med tekmovalci najboljših sedem z lanskega državnega tekmovanja v rokovanju z motorno žago. Da je konkurenca kar močna, je menil še Toni Breznik, vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Spretnosti v rokovanju z motorno žago so sodelujoči pokazali v petih disciplinah, in sicer kombiniran rez, zasek in pod-žagovanje, kleščenje ter podiranje na balon. Obiskovalci, ki so spremljali njihov nastop, so spretnost tekmovalcev najpogosteje pospremili z besedami: dobro prižge motorno žago in jo tudi že ugasne. Ne smeš pogledati po prizorišču, ko je že konec nastopa.« Zmagovalci po posame- Na ekshibicijskem tekmovanju v kleščenju se je pomerilo najboljših pet v tej disciplini. Zmagovala sta oče in sin Janko ter Klemen Mazej iz Belih Vod. znih disciplinah so bili: v kombiniranem rezu Dani Avbreht, preciznem rezu Lučka Jelšnik, zaseku in podžagovanju Janko Mazej, kleščenju Aleksander Bo-bovnik in v podiranju na balon Klemen Podkrižnik. Po skupnem seštevku vseh točk pa so si pr- Na tekmovanju so sodelovale tudi tri ženske - na sliki Pavla Voler »v akciji«. Domačin Dani Avbreht je bil skupni zmagovalec v moški konkurenci. va tri mesta v moški konkurenci razdelili: Dani Avbreht, Janko Mazej, Klemen Mazej; med tremi ženskimi tekmovalkami je slavila Lučka Jelšnik pred Darjo Bobovnik in Pavlo Voler. Duse-ti Šoštanj, Brlec in Savinjska 1 pa je bil vrstni red treh najboljših ekip. Tekmovanje so organizatorji popestrili še z žaganjem z ročno žago amerikanko. Gozdarsko tekmovanje z motorno žago v Cirkov-cah je bilo izbirno za državno tekmovanje, ki bo na sejmu Agra v Gornji Radgoni. Kdo se bo nanj uvrstil, bo znano po tovrstnem tekmovanju v Lučah na začetku prihodnjega meseca. Martin Medved nam je ob tej priložnosti še dejal, da je dogodek namenjen predvsem druženju lastnikov gozdov, izmenjavi izkušenj ter preverjanju spretnosti in znanja iz varnega dela v gozdu. Slednjemu namenjajo veliko pozornosti, zato organizirajo tudi razna predavanja. Letos so že izvedli tečaj za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za varno delo v gozdu, jeseni načrtujejo še enega, in sicer za traktorista ali gojitelja. S tekmovanjem pa nekaj malega »kapne« še v društveno blagajno in tako 110 članom društva omogoči strokovno ekskurzijo po domovini in tudi zunaj nje. Martin Medved ■ Poleti živahno tudi na golf igrišču Golf klub Velenje vabi s tremi programi, ki tako otrokom kot odraslim omogočajo spoznavanje s palico, žogico in zelenico Golf klub Velenje, ki ima že lepo tradicijo, šteje 250 članov, za golf pa si želijo navdušiti še več ljudi. Zato na vadišču ob mestnem stadionu poleti izvajajo tri programe, ki udeležence vseh starosti nagovarjajo k ukvarjanju z golfom. Eden poteka v sklopu počitniškega športnega tabora Zmaga Ku-štrina, v okviru katerega otroci poleg mnogih drugih športov spoznavajo tudi golf, vsak ponedeljek ob 18. uri pa člani kluba v sodelovanju z zavodom Rdeča dvorana vabijo na brezplačno prosto vadbo za otroke, ki jih sprejme učitelj golfa in jim podaja osnove tega športa. Ob ponedeljkih prirejajo tudi dneve odprtih vrat in sprejemajo vse, ki bi se radi spoznali z golfom. Za to potrebujejo samo udobna športna oblačila, vso ostalo opremo pa jim posodi Golf klub Velenje, katerega člani z veseljem predstavijo šport. »Redno nas obiskuje več kot deset otrok in zelo smo zadovoljni, da jim je golf všeč. Vsak teden pride tudi več odraslih in nekateri se nato vračajo,« pove predsednik kluba Matjaž Meža in doda, da so na golf vadbo povabili tudi člane nogometnega kluba Rudar, ki so ugotovili, da je golf zelo zahteven šport. »Radi bi, da bi naše vadišče obiskalo čim več ljudi iz Velenja in okolice. Ker je naš prostor ograjen, imajo ljudje občutek, da smo zaprti in si ne upajo vstopiti. Mnogi pa imajo tudi predsodek, da je golf drag šport. Zato omogočamo brezplačno vadbo.« Klub vsako leto izvede več turnirjev in srečanj članov, ki hodijo tudi na izlete v tujino, vabijo pa tudi člane drugih klubov. Na vadišču potekajo redni treningi mladinske selekcije, obiskujejo pa ga tudi ljubitelji golfa od drugod. »Naši člani tudi tekmujejo. Mlajši na fu potrebna izjemna natančnost, pa seveda tudi koordinacija in koncentracija. »Igra traja štiri do pet ur in zahteva, da ji ves čas slediš. Tako je, kot bi igral šah na velikem polju - vsako potezo moraš dobro premisliti, oceniti razdaljo, vpliv vetra in drugih dejavnikov.« Pravijo, da je vadišče, ki ima trenutno tri luknje, ustrezno, si ga pa želijo razši- mladinskih tekmovanjih, odrasli pa v Midi amaterski ligi. Med okrog 120 tekmovalci, ki obiskujejo ta tekmovanja, se uvrščamo v zgornjo tretjino. Vedno smo imeli tudi nekaj reprezentan-tov. Naš član Jure Vasle pa je dobil štipendijo ene od ameriških fakultet, za katero igra golf,« pove predsednik in poudari, da je golf šport, ki je primeren za vse starostne skupine, tudi tiste najstarejše. Prav ti se na vadišču redno srečujejo in najbolj vedo, da je pri gol- riti, da bo v prihodnosti imelo vsaj devet ali 18 lukenj. »Upamo, da bodo imeli investitorji, ki bodo gradili hotel na Velenjskem jezeru, interes za vlaganje v golf vadišče. Stike z Angleži smo že imeli in se dogovorili, da izgradnja na golf vadišče ne bo vplivala in ga bodo razvijali naprej,« je še povedal Matjaž Meža in dodal, da si bodo še naprej prizadevali za pridobivanje mladih članov, po čemer izstopajo med slovenskimi klubi. a Tina Felicijan Najmlajši plavalci: 12 medalj in ekipno 3. mesto V soboto, 14. 7., in v nedeljo, 15. 7., so v Kranju na prvenstvu Slovenije tekmovali mlajši dečki (rojeni 2006 in mlajši) in mlajše deklice (rojene 2007 in mlajše). Na dvodnevnem posamičnem in ekipnem državnem prvenstvu se je zbralo 341 plavalcev iz 28 slovenskih klubov. Plavalni klub Velenje je predstavljala ekipa 12 mlajših dečkov in 7 mlajših deklic, ki so odlično tekmovali. Skupno so osvojili 5 zlatih, 4 srebrne in 3 bronaste medalje. Med posamezniki je bil najuspešnejši Jure Frankovič, ki je osvojil tri zlate (50 m in 100 m hrbtno ter 200 m mešano), dve srerbrni (200 m prosto in 200 m hrbtno) in eno bronasto medaljo (400 m prosto) ter odplaval dva nova klubska rekorda za mlajše dečke (200 m mešano in 200 m hrbtno). Srebrno medaljo je osvojil Dane Šibanc na 50 m prosto in bronasto Val Goličnik na 50 m prsno. Odlične so bile tudi velenjske štafete. Štafeti mlajših dečkov 4 x 50 m prosto in 4 x 50 m mešano sta osvojili zlati medalji, mešana moško-žen-ska štafeta 4 x 50 m mešano si je priplavala srebrno, moško-ženska štafeta 4 x 50 m prosto pa bronasto medaljo. V štafetah so nastopali Jure Frankovič, Dane Šibanc, Anže Guštin, Val Goličnik, Matic Bizjak Jambrovič, Špela Pohorec in Živa Perc. Med najboljšo osmerico so se v različnih disciplinah uvrstili še Anže Guštin, Matic Bizjak Jambrovič, Živa Perc, štafeta mlajših deklic 4 x 50 m prosto in Špela Pohorec, ki je na 50 m hrbtno in 50 m delfin odplavala tudi klubska rekorda za mlajše deklice. V mlajšem letniku (rojeni 2007 in mlajši, oziroma rojeni 2008 in mlajši) so tekmovalci prejeli diplome: Najya Ha-na Jukic za dve drugi (200 m mešano, 200 m hrbtno) in eno tretje mesto (100 m hrbtno). V ekipnem vrstnem redu je Plavalni klub Velenje dosegel 20.790 točk in osvojil odlično 3. mesto, kar se je zgodilo nazadnje leta 2004. Zmagali so plavalci Ljubljane z 28.417 točkami pred Fužinar-jem, 23.460 točk. Za ekipni vrstni red so upoštevali le rezultate nad 150 FINA točk in največ po tri plavalce na disciplino iz vsakega kluba. Na sliki je ekipa, ki je tekmovala v Kranju. a Marko Primožič Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 18 18 MODROBELA KRONIKA '"WAS 19. julija 2018 Gospodarstvo vztraja pri zagotovitvi pravočasne izvedbe 3. razvojne osi Dravograd, Velenje, 10. julija - GZS OZ Koroška in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica skupaj opozarjata, da je odlašanje z izgradnjo severnega kraka 3. razvojne osi nedopustno ter apelirata na zavedanje o pomenu gospodarstva obeh regij za razvoj celotne Slovenije, pri čemer je sodobna cestna infrastruktura razvojni imperativ. Zaradi sprememb pri uresničevanju projekta 3. razvojne osi, ki jih napoveduje DARS, je gospodarstvo obeh regij ob severnem kraku 3. razvojne osi ogorčeno. Gospodarstvo, tako kot Mladinska iniciativa in Svet koroške regije, zahteva spoštovanje zavez, opredeljenih v podpisanem protokolu z namenom zagotavljanja izvedbe projekta. Zavlačevanje izvedbe projekta je nedopustno, saj odlični rezultati, ki jih ustvarja gospodarstvo v zadnjih letih, omogočajo izvajanje načrtovane investicije, obenem pa so nameravana vlaganja gospodarstva obeh regij v obdobju rasti zagotovilo o upravičenosti vlaganja države v infrastrukturo. Pri tem je gospodarstvo pomemben partner državi, slednja pa ne sme in ne more spregledati pomena razvojnih prizadevanj območja z vplivom na razvoj celotne Slovenije. S sodobnejšo in varnejšo prometno povezavo bo tako na Koroškem kot v savinjsko-šaleški regiji omogočena razbremenitev zdaj preobremenjene infrastrukture, neprimerne za gospodarstvo, ki si prizadeva za celovit kakovosten razvoj. Rezultati preteklega leta kažejo vse večjo vpetost obeh regij v mednarodno okolje, saj so koroške družbe povečale izvoz za 10 %, v savinjsko--šaleški regiji pa za 15 %. Gospodarstvo obeh regij je v lanskem letu skupaj ustvarilo 4,8 mrd evrov vseh prihodkov. Davčni prihod- ki obeh regij so po zadnjih podatkih znašali v predpreteklem letu 750 milijonov evrov, pri čemer je prispevek gospodarstva v integralni proračun države zgolj preko socialnih prispevkov in davka na dobiček znašal 245 milijonov evrov. Dejstvo, da obe regiji izrazito izstopata nad povprečjem Slovenije po donosnosti kapitala, koroška regija pa tudi po donosnosti sredstev, dodatno utemeljuje pomen investicije. Gospodarstvo pričakuje, da bo država sledila razvojnim impulzom gospodarstva, in vztraja pri uresničitvi dogovorov, ključnih za izgradnjo 3. razvojne osi, kar je odgovornost vseh podpisnikov protokola, saj je sodobna prometnica nujni razvojni imperativ. a Andrej Gradišnik, predsednik GZS OZ Koroška in dr. Blaž Nardin, predsednik SŠGZ POLICIJSKA kronika Nesreča zaradi neprilagojene hitrosti Velenje, 11. julija - Minulo sredo ob 7. uri se je pripetila prometna nesreča na regionalni cesti Velenje-Arja vas, v bližini Partizanskih grobov. V prometni nesreči so bila udeležena tri vozila, po podatkih policistov pa naj bi jo zaradi neprilagojene hitrosti povzročil voznik tovornega vozila. Kot so še ugotovili, je eden od udeležencev prometne nesreče vozil v času prenehanja veljavnosti vozila. Poskus vloma najverjetneje preprečil alarm Polzela, 12. julija - V stanovanjsko hišo v Podvinu pri Polzeli je poskušal vlomiti neznani storilec, a ga je najverjetneje pregnal alarm. Lastnikom je kljub temu povzročil škodo, saj je poškodoval balkonska vrata. Storilec ga je lažje poškodoval Ljubija, 12. julija - Minuli četrtek malo pred polnočjo so policisti obravnavali roparsko tatvino v Ljubiji pri Mozirju na območju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje. Dva zamaskirana neznanca sta vlomila skozi okno stanovanjske hiše, zbudila lastnika ter lastnico in od njiju zahtevala denar in zlatnino. Iz denarnice sta ukradla manjšo vsoto gotovine in odšla. Eden od storilcev je lastnika udaril in ga pri tem lažje telesno poškodoval. Od petka do ponedeljka 6 tatvin, 8 vlomov ... Celje, od 13. do 16. julija - Minuli vikend so policisti Policijske uprave Celje obravnavali 6 tatvin, 8 vlomov, 3 poškodovanja tuje lastnine, goljufijo ter dve kaznivi dejanji nasilja v družini. 18-krat so intervenirali na javnem kraju ter 8-krat v zasebnih prostorih. Med dogodki omenjenega vikenda so med drugim zabeležili vlom v vozilo v Velenju, iz katerega je nepridiprav odtujil prometno dovoljenje. Prekratka varnostna razdalja Velenje, 13. julija - Minuli petek zjutraj se je zgodila prometna nesreča na regionalni cesti proti Šoštanju. Do nje je prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje voznika osebnega vozila. Zato je ta trčil v avtomobil pred njim. V nesreči se je voznica lažje telesno poškodovala. Zoper povzročitelja nesreče so napisali plačilni nalog. Tatvina mobilnika Velenje, 16. julija - Prvi dan v tem tednu je bil za policiste Policijske uprave Celje pester. Obravnavali so 16 prometnih nesreč, v šestih so se udeleženci lažje telesno poškodovali. Na področju kriminalitete so obravnavali rop, 5 tatvin, 2 vloma ter 3 kazniva dejanja nasilja v dru- žini. Enkrat so intervenirali na javnem kraju, 3-krat pa v zasebnih prostorih. Med tatvinami, ki so jih obravnavali, je bila tudi tatvina mobilnega telefona na bencinskem servisu v Velenju. Pri vlomu ju je zalotila lastnica Žalec, 16. julija - V ponedeljek, približno ob 22.30, sta neznana storilca vlomila v stanovanjsko hišo. Pri pregledu prostorov ju je zalotila lastnica, njo pa je zbudil ropot. Storilca sta od nje zahtevala denar in zlatnino. Lastnici sta odtujila za blizu 500 evrov zlatnine, nato pa zapustila kraj dejanja. Znanka ga je ogoljufala Velenje, 11. julija - Sredi prejšnjega dne je občan na velenjski policijski postaji prijavil kaznivo dejanje goljufije. Kot je povedal, je pred osmimi meseci znanki posodil 2.000 evrov in se z njo dogovoril o roku vračila, ta pa je že potekel. Poleg tega je do njega pristopil njegov in znankin znanec ter mu dejal, naj preneha terjati denar od znanke. Policisti bodo po zbranih obvestili osumljenko ovadili za kaznivo dejanje goljufije. Odtujil je 15 mobitelov Velenje, 12. julija - Pred tednom dni ob 18.30 je delavec v Vzorčnem mestu v Velenju obvestil policiste, da jim je neznanec odtujil kar 15 mobitelov znamke Urejajo državno cesto Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki in Direkcija RS za ceste sta začeli urejati državno cesto od bivšega Vino podjetja do železniškega prehoda v Šmartnem ob Paki ter ceste proti osnovni šoli. Obnovili bodo celotno traso državne ceste ter uredili površine za pešce in kolesarje. Namesto križišča pri Boletu je predvideno krožišče, ki bo omogočilo varnejši in bolj tekoč promet proti osnovni šoli. Tudi na cesti proti osnovni šoli so skladno s sprejetim občinskim podrobnim prostorskim načrtom predvidene površine za varen promet kolesarjev in pešcev. Po izdelavi osnutka projekta bodo začeli pogovore z lastniki zemljišč ob trasi državne in občinske ceste. Če ne bo zapletov pri pridobitvi zemljišč, potreb- nih za širitev, bi lahko gradnja stekla prihodnje leto, še dodajajo na občinski upravi. Predvidenih 7 večjih sanacij Rečica ob Savinji - Prejšnji teden so izbrani izvajalci del Hidrotehnik vodno gospodarsko podjetje in NIVO EKO začeli izvedbo prve faze ureditve reke Savinje v občini Rečica ob Savinji. Za letos ministrstvo za okolje in prostor ter Direkcija RS za vode načrtujeta na vodotoku Savinja izvedbo 7 večjih sanacij v skupni vrednosti blizu 500 tisoč evrov. Z izvedenimi ukrepi bodo izboljšali poplavno varnost naselij Šentjanž, Varpolje in Trnovec. Predvideni zaključek del je oktobra letos. ■ tp Motorola G4. S tem jih je oškodoval za blizu 3000 evrov. Za storilcem še poizvedujejo. Iz blagajne vzel 872 evrov Velenje, 13. julija - V petek, 13. julija, zjutraj so bili policisti obveščeni o tatvini denarja iz objekta Avtopralnice Živic na Selu pri Velenju. Vse kaže, da je neznani storilec vstopil v objekt s ključem in iz blagajne odtujil 872 evrov. Za njim še poizvedujejo. Nasilje v družini Velenje, 13. julija - Minuli petek zvečer so policisti obravnavali kaznivo dejanje nasilje v družini. Na policijsko postajo je prišla občanka s Kardeljevega trga v Velenju in povedala, da mož že nekaj časa izvaja nad njo psihično nasilje, pred tednom dni pa je z njo obračunal tudi fizično in ji pri tem zvijal roko. Policisti so mu izrekli ukrep približevanja, napisali pa bodo tudi kazensko ovadbo. Iz POLICISTOVE beležke Hčer je ozmerjal in ji grozil Velenje, 10. julija - Prejšnji torek je na policijsko postajo v Velenju prišla skrbna mati in povedala, da se je domov zatekla hči, ker jo je ozmerjal in grozil njen partner. Policisti so zbrali obvestila in bodo zoper kršitelja napisali odločbo o prekršku po Zakonu o javnem redu in miru. Javni red in mir kršil bivši mož Velenje, 14. julija - Prejšnjo soboto ob 21.30 so policisti posredovali na Jenkovi cesti v Velenju, kjer je kršil javni red in mir bivši mož stanovalke. Kršil ga je s tem, da ji je grozil pred vrati stanovanja in pritiskal na zvonec. Tudi zanj bodo napisali odločbo o prekršku potem, ko bodo znane okoliščine in vzroki za njegovo ravnanje. Oglobili bodo kršiteljico Metleče, 14. julija - Komaj se je petek prevesil v soboto, ko so policisti morali posredovati v Metlečah pri Šoštanju. Tu so mladi praznovali rojstni dan in pri tem s preveč hrupno glasbo motili sostanovalce. Ker so tudi policisti menili, da je glasnost prevelika, bodo kršiteljico zaradi kršenja javnega reda in miru oglobili. Adil Huselja varnostno ogledalo Počitniške aktivnosti v visokogorju Slovenske gore predstavljajo neokrnjeno naravno okolje, ki ga v vseh letnih časih obišče veliko ljubiteljev gora, po-hodništva, plezanja in drugih športnih in adrenalinskih aktivnosti. Lahko smo hvaležni za to, a žalostno je, da se večina ljudi ne zaveda te naravne danosti in potrebe po njihovi ohran itvi, saj predstavlja naše temeljno življenjsko okolje. In ne glede, ali se znajdemo v gozdu, na sprehajalnih in plezalnih poteh, na vrhovih okoliških hribov in gorskih vršacev, vselej lahko začutimo lepoto in posebno energijo, ki je ni moč opisati. Da se tega zavemo, je dovolj, da za teden dni odpotujemo v kakšno svetovno prestolnico - betonsko džunglo, kjer so drevesa in zelenje redkost, ali v bolj oddaljene počitniške destinacije v Afriki ali kje drugje v svetu, kjer razen zlatorumenega peska, palm in nizkega grmičevja ni videti ničesar drugega. V poletnih mesecih obiskujemo višje ležeče kraje in visokogorje tudi zaradi nižjih temperatur in izogibanja vročini in soparnemu vremenu v dolinah. Tako se ljubiteljem gora pridruži še večja in bolj pisana množica obiskovalcev. V Planinski zvezi Slovenije in Gorski reševalni zvezi Slovenije iz leta v leto beležijo številčnejši obisk gora, kar se pozna tako v vplivu na naravno okolje kot tudi varnosti. Tako kot to velja na cestah, večje število obiskovalcev pomeni porast in večje tveganje za nesreče in druge varnostne dogodke tudi v visokogorju. Gorski reševalci so v prvi polovici letošnjega leta evidentirali skoraj 200 nesreč v gorah, v katerih je umrlo kar 18 ljudi, od tega 10 pri planinski dejavnosti, 8 pa pri drugih dejavnostih, od tega največ pri delu v gozdu. Za primerjavo z letošnjo bilanco so leta 2017 gorski reševalci opravili več kot 500 intervencij, v nesrečah je umrlo 16 ljudi pri planinski dejavnosti, 12 pa pri drugih dejavnostih v visokogorju in težje dostopnih območjih. V poletnem času, ko se gornikom, aktivnim planincem in vrhunskim alpinistom, ki so praviloma ustrezno psihofizično pripravljeni in opremljeni, pridruži še množica tistih, ki se po spletu okoliščin ali zgolj iz radovednosti odločijo za obisk visokogorskih tur ali zgolj ciljev, je tudi več nesreč. Slednji namreč ne poznajo planinskega sveta, ne obvladajo znanja in spretnosti, praviloma niso ustrezno opremljeni, kaj šele zaščiteni, zato vsako leto ti »naturščiki« povzročijo precejšen delež nesreč in dogodkov, ki zahtevajo angažiranje gorskih reševalcev in policistov. Tudi letošnje leto ni bilo in ne bo izjema. Tako kot je v cestnem prometu nevarna neprilagojena hitrost vožnje, je v visokogorju prvi vzrok nesreč zdrs oziroma padec. To velja tako za dobro označene in varovane plezalne poti kot tiste poti, ki jih pohodniki in obiskovalci visokogorja najdejo sami. Razširjenost in dostopnost informacij na spletnih omrežij vpliva na odločitve posameznikov, ki se zgolj na podlagi teh informacij odločajo bodisi za ture ali cilje, do katerih vodijo neoznačene in marsikdaj tudi izpostavljene ali celo nevarne poti. Vse to vpliva na število in vrsto intervencij in nesreč, ki jih obravnavajo gorski reševalci in policisti. To je tudi razlog, da je veliko bolje izbrati označene (markirane)planinske in plezalne poti. Prvič, te poti so praviloma zavarovane, izpostavljena in nevarna mesta so označena in opozarjajo pohodnika ali plezalca, da je dodatno pozoren. Ob morebitni nesreči je verjetnost, da nas bo nekdo, našel veliko večja kot na mestih izven označenih poti. Glede na vzrok za gorske nesreče je primerna obutev ključnega pomena, pri čemer pa je vendarle treba poudariti tudi psihofizično pripravljenost. Veliko zdrsov in padcev se zgodi na sestopih in v popoldanskih urah, ko se pojavi utrujenost in se zmanjša pozornost. Zato je pomembno, da svoje planinske dejavnosti načrtujemo skladno s svojo psihofizično pripravljenostjo in opremljenostjo. Naj nam bo vedno cilj, da se vrnemo zdravi in nepoškodovani domov, in ne zgolj, da osvojimo vrh ali obiščemo planinsko kočo. Srečno! Za nočni hrup ni kriv Bar Kavnik V prejšnji številki smo zabeležili, da se v Lajšah na letališču dogajajo dolge nočne zabave, ki motijo krajane Lajš. Nekateri so to opozorilo povezali s tamkajšnjim barom Kavnik, ki pa s tem dogajanjem ni povezan. Zabave namreč omogoča Aeroklub Velenje, ki tam ponuja prostor za piknik. Neodgovorni najemniki pa očitno zlorabljajo ponudbo. Upamo, da so naša opozorila zalegla in da do tega ne bo več prihajalo. ■ Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CM K, stran 17 12. julija 2018 UTRIP 19 Da bo (tudi) poletje res brezskrbno Dnevi v poletnih mesecih naj bi bili najbolj brezskrbni v letu - A če nismo previdni in dovolj nezaupljivi, lahko svoj dom tatovom in drugim nepridipravom ponudimo na pladnju HOROSKOP Mojca Štruc Ko pridejo poletni meseci, komaj čakamo na dopust. Vsi po vrsti. Kamor koli se v teh dneh obrnete, slišite pogovore 'Ali ste že bili na dopustu?' ali pa 'Kdaj odhajate in kam?'. In praviloma slišite tudi odgovore. Ko odhajate na dopust, tega ne delite z vsem svetom Toda čeprav je dobro, da se znamo sprostiti, nikoli ne smemo pozabiti na previdnost. »Žal je tako, da moramo biti nezaupljivi,« je opozoril Uroš Medved, višji policist in vodja policijskega okoliša s Policijske postaje Velenje. Dejal je, da se lahko v veliki meri pred potencialnimi kriminalnimi dejanji zaščitimo sami. »Za obdobje, ko nas ne bo doma, se z nekom, ki mu resnično zaupamo, dogovorimo, da bo jemal pošto iz nabiralnika. Rulete naj bodo normalno dvignjene, okna zaprta. Danes je mogoče za relativno nizke stroške upravljati luči preko mobilnega telefona. Dobro je, če se vsaj tu in tam v času naše odsotnosti luči v stanovanju prižgejo. Če živimo v hiši, nekdo od naših najbližjih pa v stanovanju, je idealno, da ga prosimo, naj se za čas naše odsotnosti namesti pri nas,« je naštel Medved nekaj osnovnih ukrepov in pojasnil, da so hiše bolj ranljive tarče nepridipravov kot stanovanja. Predvsem pa je pomembno, da o tem, da odhajamo na dopust in kdaj točno bomo zapustili svoj dom, ne govorimo vsem. »Vse leto opozarjamo, naj ljudje ne delijo javno informacij, na osnovi katerih tudi kriminalci vedo, kdaj je kdo odsoten,« je povedal Medved. Po izkušnjah je pojasnil, da v to kategorijo sodijo tudi sproščeni pogovori na ulici ali v nakupovalnem centru, ko srečamo prijatelja in klepetamo o dopustniških načrtih. »Nikoli ne veste, kdo stoji poleg in vas posluša ali celo opazuje,« je še opozoril Uroš Medved. Najpogostejša pomoč kriminalcem so objave na spletnih družbenih omrežjih Ko vendarle odidemo na dopust, je prav, da se imamo lepo. Toda danes se marsikdo ne zna več zares zabavati, če tega z objavo fotografij ne deli s svojimi stiki na spletnih družbenih omrežjih. In tako na Facebooku, Instagramu, Snapchatu in drugih omrežjih opazujemo fotografije morja, gora ali tujih mest z nasmejanimi obrazi, ob katerih program skrbno izpiše, kdaj je bila objava naložena. Različna spletna družbena omrežja so tako odlično zbirališče informacij o tem, koga ni doma. »Ljudi pozivamo, naj ne objavljajo foto- Uroš Medved, višji policist - vodja policijskega okoliša Policijske postaje Velenje, pravi, da moramo biti pozorni in nezaupljivi. grafij z dopusta. Če pa res močno želijo to izkušnjo deliti, naj to vsaj storijo po dopustu in ob tem jasno pripišejo, da so že doma,« svetuje Uroš Medved. Po njegovih izkušnjah se kar nekaj ropov v poletnem času zgodi ravno zaradi objave fotografij ali lokacije dopustovanja na spletu. Pri tem nihče ni izvzet. Tudi tisti ne, ki so prepričani, da so zares prijatelji vseh svojih stikov na spletnih družbenih omrežjih. »Težko bi verjel, da ima kdo res 1350 prijateljev,« razmišlja Medved in se spominja tudi primerov, ko so se pod domnevno identiteto znanca v resnici skrivali zločinci. »Ne spremljajo samo objav o dopu-stovanju, temveč tudi o tem, kaj imamo. Pozorno opazujejo vse objavljene fotografije in v ozadju prepoznavajo vredne predmete, pa tudi različne alarme, ki se jim znajo nato z dobro analizo odlično izogniti,« pravi Uroš Medved. Višji policist ob tem posebej poudarja, da nikoli ni primerno, da na spletnih družbenih omrežjih objavljamo fotografije otrok. Žal je veliko tudi lovcev na otroke in ne bi se zgodilo prvič, če bi otrok izginil s plaže, kasneje pa bi se pokazalo, da je nekdo prek spleta skrbno spremljal do-pustniške načrte družine in izkoristil trenutek nepozornosti v gneči ob obali. »Mislimo, da se to dogaja le daleč od nas in da se nam ne more zgoditi, pa žal ni tako. Previdnost ni nikoli odveč,« je poudaril Medved. Previdno tudi s »terenskimi prodajalci« Previdnost res nikoli ni odveč. Ko imamo poleti morda vrata hiše večkrat odklenjena, postanejo domovi tudi privlačna tarča »terenskih prodajalcev«. V mislih imamo izjemno zgovorne gospe, ki brez trkanja ali zvo-njenja vstopijo v stanovanje, da bi nekaj prodale. Običajno ponujajo kreme z vrtoglavimi zneski, ki jih utemeljujejo z njihovo čudežno močjo. »Zgodilo se je že, da smo ugotovili, da je bila npr. za 400 evrov prodana čisto navadna negovalna krema v drugi preobleki,« pripoveduje Uroš Medved. Kot pravi, se sicer tovrstni poskusi prodaje dogajajo vse leto, ljudje pa policiste v tovrstnih primerih običajno pokličejo, ko je že prepozno. »Če jih ne dobimo na kraju dejanja, je težko ugotoviti, kdo sploh so,« razlaga Medved in pravi, da to- delek, ga je najbolje odsloviti. Če vztraja, da želi vstopiti, veste, da je nekaj narobe, in takrat je čas, da nas pokličete,« svetuje Uroš Medved in dodaja, da bi bilo najbolje, da ima vsak v svojem telefonu že shranjeno telefonsko številko njihove policijske postaje (03/898-61-00). Medved svetuje tudi previdnost pri nakupovanju prek spleta: spletna mesta, preko katerih kupujemo, je treba dobro preveriti, gesla za prijavo naj ne bodo enostavna ali enaka za več spletnih mest, na slepo pa ne gre zaupati niti mamljivim ponudbam kreditov ali popustov. »Če so ugodnosti zelo velike, gre verjetno za prevaro in v takšnem primeru moramo biti še toliko bolj previdni in s toliko večjo gotovostjo preveriti, kaj se dogaja,« svetuje Uroš Medved. Vse pa ni prevara. »Zgodilo se je že, da je nekdo dobil pošto z obvestilom o prekršku od policije iz tuje države. Pa je sklepal, da ni resnično, ker spodaj navedena lokacija in telefonska številka v resnici nista pripadala imenovani policijski postaji,« je pove- vrstna nezakonita prodaja poteka po vsej Sloveniji. Policisti se pri iskanju prevarantov sicer povezujejo med seboj, povezani pa so tudi s Finančno upravo in Tržnim inšpektoratom. Da bi nekoga razkrili, pa v prvi vrsti potrebujejo prijavo in pričanje človeka, ki ga je storilec skušal odškodovati. »Dobro je vedeti, da se stvari prodajajo v trgovini ali pa na preverjenih spletnih mestih. Ko vam nekdo trka na vrata, da bi vam prodal nek iz- dal Medved. Pokazalo se je, da je obvestilo še kako resnično, le omenjena policijska postaja ima prakso, da za pošiljanje obvestil tujim kršiteljem najame zunanjega izvajalca. »Če kazni ne bi poravnali, bi imeli v tem primeru ob naslednjem obisku države težave,« dodaja Uroš Medved in še enkrat poudarja pomen previdnosti. Začele so se sodne počitnice Začele so se sodne počitnice, ki bodo trajale do 15. avgusta. To sicer ne pomeni, da bo delo v sodnih palačah v celoti stalo. Med sodnimi počitnicami sodišča namreč opravljajo naroke in odločajo v nujnih zadevah, kot so preiskave in sojenja v kazenskih zadevah, v katerih je obdolženec v priporu. Nemoteno bo potekalo tudi vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov ter predlogov za izvršbo preko sistema elektronskih izvršb, vendar sklepi strankam ne bodo vročeni, razen v zadevah zavarovanja. Med pravosodnimi počitnicami sodišča namreč ne bodo vročala sodnih pisanj. Čas uradnih ur na sodiščih pa bo nespremenjen. Jehovove priče in varstvo osebnih podatkov Varstvo osebnih podatkov sega na marsikatero področje, na katerem ga doslej nismo niti zaznavali v takšni obliki. Sodišče EU je razsodilo, da morajo pripadniki Jehovovih prič med oznanjevanjem od vrat do vrat spoštovati pravila prava EU o varstvu osebnih podatkov. Sodba se nanaša na Finsko, ki je tej verski skupnosti prepovedala zbiranje oz. obdelavo osebnih podatkov, razen če upoštevajo omenjena pravila. Gre za zapiske o obiskih pri osebah, ki med drugim obsegajo ime in naslov obiskanih ter podatke o njihovem verskem prepričanju in družinskih razmerah. Ti podatki naj bi bili zbrani v beležkah, da bi jih bilo mogoče uporabiti za potrebe morebitnega poznejšega obiska, ne da bi prizadete osebe za to dale soglasje ali bile o tem obveščene. Oven od 21. 3. do 21. 4. Zadnje čase niste zadovoljni s svojim življenjem. To poveste tudi na glas. Prisluhnite raje svojim željam, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Take se vam zdijo predvsem zato, ker radi naredite dramo iz vsega, kar se vam dogaja. Tokrat ta ni potrebna. Ob novici, ki bo prišla do vas v teh dneh, pa se boste zelo raznežili. Povezana bo z nekom od vaših najbližjih, zato boste veseli zanj. Zdravje še ne bo takšno, kot si želite. Bik od 22.4. do 20.5. Čas slabih odločitev in dejanj je preteklost. Kot kaže, se vam bodo sedaj poskušali približati tudi tisti, ki so vam do sedaj le nagajali, saj so vas povsem narobe ocenjevali. Dvignila se vam bo samozavest, zato boste pokazali še več kot doslej, ljubezen bo v vašo dušo prinašala mir in veselje. Res ste našli dušo dvojčico, zato negujte vajino zvezo. Pazite nase, saj boste precej nerodni. Zato poškodbe niso izključene. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Teden, ki je pred vami, bo lep in čisto po vašem okusu. Veliko nedokončanih projektov vam bo uspelo končati še pred odhodom na letni dopust. Uspelo bi vam že prej, če bi zaupali pravim ljudem. Žal jim niste, saj ste zaupali tistim, ki so znali lepo govoriti pa bolj malo narediti. Odslej boste zaupali le dejanjem, besedam ne več. Partner bo nestrpen, ker ste mu obljubili posebno doživetje. Ne razkrijte mu, kaj pripravljate. Tako bo še bolj presenečen. Rak od 22.6. do 22.7. V teh dneh boste vsak dan bolj čutili, da ste na robu svojih moči. Da, izčrpani ste, saj ste nekaj tednov delali več kot po navadi, pri tem pa ste kar pozabili nase in na nujno sproščanje misli in telesa. Vaše zdravje že nekaj časa ni takšno, kot si želite, krivi pa ste sami. Poletje je kot nalašč, da odklopite in poskrbite za regeneracijo telesa. Za večino rakov pravi čas, zato šele prihaja, saj vam bo preostanek julija in začetek avgusta veliko bolj naklonjen. Lev od 23.7. do 23.8. Dolgo ste čakali, sedaj ne boste več mogli. Morali se boste odločiti, kako se boste rešili finančnih težav, saj bodo dolžniki vse bolj agresivni. Pometanje težav pod preprogo nikoli ni dobro, vi pa boste posledice občutili prav v teh dneh. Možni rešitvi, da boste končno spet lažjezadihali, nista idealni. V teh dneh se boste sami odločili, katera je prava. Pri tem vam bodo pomagale zvezde in srečno naključje. Zanj bo poskrbel partnerjev prijatelj, ki ga doslej niste marali. Devica od 24.8. do 23.9. Naslednji teden bo mineval brez večjih pretresov, a ne bo čisto po vaši meri. Želeli si boste več vznemirljivih dogodkov in ljudi, ki bi vam pognali kri po žilah. Ja, iščete ljubezen, pa četudi le za eno noč. In to se vam pozna ne le na obrazu, ampak tudi pri obnašanju, ki zadnje čase ni tipično za vas. Želje se vam bodo začele uresničevati od srede dalj. To bo tudi dan, ko se boste zdravstveno začeli počutiti bolje kot doslej. Obisk vrnite šele, ko boste k temu povabljeni. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Od vas je trenutno odvisnih več ljudi, zato si ne morete privoščiti pravega počitka. Še dobro, da se tega zavedate, saj bo ravno letošnje poletje poslovno precej prelomno za vas. Če ste iskreni, v njem še niste doživeli nič slabega, veliko pa je že bilo lepega. In slednjega si želite še več. A še ni čas zato. Vsaj še dobre tri tedne ga ne boste našli. Prej morate namreč dokončati zelo pomembno delo, ki vam ne leži najbolj. Poskrbite, da ostanete čim bolj mirni. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Precej zamišljeni in molčeči boste, saj bo vaša glava polna težkih misli. Partner si bo vaše obnašanje napačno razlagal. Prepričan bo, da je kriv on. Poskrbite, da mu iz ramen odvzamete težo krivde, saj se zelo trudi, da bi vama bilo vzvezi lepo. Šibki člen steže nekaj tednov vi. Naj težave, ki se vlečejo iz preteklosti, ne uničijo možnosti za vašo srečo v prihodnosti. Trenutno namreč delate vse tako, da se to lahko zgodi. Spomine poskušajte pokopati ne le z besedami, ampak tudi v mislih. Strelec od 23.11. do 22.12. S prijateljem, s katerim sta bila tudi poslovna partnerja, se boste povsem razšli. Ne le zaradi ponosa, ki vam ne dovoli, da pozabite na neupravičene žalitve, ampak zato, ker ste spoznali njegov pravi obraz. Ljudi, ki mislijo le nase, ne želite več imeti v svojem življenju. S partnerjem se bosta še naprej razumela več kot odlično, zaradi poslovnih priložnosti pa se nekaj časa ne boste vznemirjali. Dobro veste, da jih boste našli. Uživajte vsak dan posebej, saj zatišje ne bo trajalo večno. Kar naenkrat boste spet prezaposleni. Bolečine v sklepih bodo vsak dan manjše. Kozorog od 23.12. do 20.1. Umaknili ste se v svoj svet. Čeprav ste to naredili zato, da zaščitite sebe in svoje zdravje, boste vsak dan bolj pogrešali klepet in veselo družbo. Če je ne najdete doma, jo poiščite drugje. Užitkov življenja nikar ne prelagajte na jutri. Če boste to počeli še naprej, se vam lahko zgodi, da nikoli ne boste utegnili uživati v plodovih svojega dela. Ker boste prej pregoreli. Trenutno bo vaše počutje dobro. Izginile bodo tudi bolečine, ki so vas dolgo spravljale ob živce. Tudi zato, ker ste se razbremenili. Poletna ljubezen vam bo dala dodatno energijo in voljo do življenja. Vodnar od 21.1. do 19.2. Ta teden se vam bo zgodilo veliko lepih stvari. Žal bodo hitro izgubile svoj čar, saj boste v njih uživali sami. Niti partnerju ne boste povedali vsega, kar se vam dogaja. Velikokrat pomaga, če misli zlijete na papir. Sploh, ker so še vedno zelo zmedene. Zato upoštevajte nasvet zvezd in naredite točno to. Jutri boste nepričakovano dobili dobro ponudbo, ki pa ne bo poslovne narave. Zanimiva vam bo ravno zato, saj ste se odločili, da se do jeseni ne boste obremenjevali s težavami v službi. Žal vam ne bo uspelo, saj se bo zapletlo ravno na poslovnem področju. Zato tudi dopust ne bo tako sproščen kot po navadi. Ribi od 20.2. do 20.3. V teh dneh preveč pozornosti posvečate težavam, zato sploh ne vidite, kako uspešni ste pri svojem delu. Skrb, da lahko gre kaj narobe, vas vse bolj hromi. Nujno morate poskrbeti za odklop, saj se nenehna napetost že pozna na vašem počutju. Priložnost za to boste imeli že ta konec tedna. Še lepši bo, kot si trenutno želite, za kar bo najbolj zaslužen vaš partner. Ve, da ste napeti, zato bo naredil vse, da se končno sprostite. Tudi doma bo vse v najlepšem redu. V ponedeljek se boste morali spet soočiti z vsakdanjikom. Nič hudega, saj bo prinesel le dobre stvari in pozitivne ljudi. Zato boste spet bolj optimistični in vse bolj srečni. si lokalne novice ■ ■ ■ Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 20 Četrtek, 19. julija TV SPORED «»^AS 19. julija 2018 Petek, 20. julija Sobota, 21. julija Nedelja, 22. julija Ponedeljek, 23. julija Torek, 24. julija Sreda, 25. julija TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 0S.S0 07.00 09.B0 11.00 11.4S 12.B0 1B.00 1B.BS 1S.0S 1S.SS 16.B0 17.00 17.2S 17.SS 18.00 18.0S 18.20 18^ 19.00 20.00 20.SS 21.SS 22.00 22.4S 2B.10 00.00 00.BS 01.00 Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kvi Mestne promenade: Izola, dok. ser. Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, sport, vreme Modna hiša Velvet (III.), španska nad. i: Sabjan Janos, oddaja TV Lendava Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Moj pogled na znanost, dok. oddaja Novice Utrinek: Znanost na cesti Mala kraljična, ris. Vem!, kvi Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Planet Zemlja (II.) kopr. dok. ser. Medi. nad. Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Skrivnosti mest: Sankt Peterburg, dok. ser. Strasti, TV-nad. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme OS.SO 07.00 09.B0 11.00 11.4S 12.B0 1B.00 1B.BS 1S.00 15.BS 16.0S 16.B0 17.00 17.2S 17.SS 18.00 18.10 18.20 18.SS 19.00 20.00 20.SS 21.SS 22.00 22.4S 2B.10 00.B0 00.SS Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kvi Moj pogled na znanost, dok. oddaja Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (III.), španska nad. Umetnost igre: Hommage Jerneju Šugmanu Mostovi, oddaja TV Lendava Duhovni utrip: Zbirka Smisel Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, poletje 2018, inf. oddaja za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris. Vem!, kvi Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Čez planke: Carigrad Nočni receptor, britansko-am. nad. Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Brezno in nihalo, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 0150 Info-kanal 01 ^ Info-kanal TVS LOT TVSLOT 06.B0 Otroški kanal 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Zlatko Zakladko: Ribniško jezero 08.10 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 08.35 Začnimo znova, slov. nan. 09.10 Danes dol, jutri gor, slov. nan. 09.50 Zdravje Slovencev, dok. oddaja 10.40 Intervju: Widad Tamimi 11.25 Umor, je napisala (I.), am. nan. 12.10 Vina sveta, razv. potopisno kulturna oddaja 13.30 Čez planke: Flores 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 12. etapa, vključitev v prenos 18.20 TeleM, oddaja TV Maribor 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria 18.55 Ribič Pepe, oddaja za otroke 19.15 Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe 19.30 Čudovita Japonska, japonska nan. 20.00 Ukane po kanadsko, razv. oddaja 20.45 Avtomobilnost 21.15 Ambienti 21.45 Za kraljico in domovino, kopr. film 23.35 Umor, je napisala (I.), am. nan. 00.30 Slovenskajazzscena:20.Jazz Cerkno 2015 - Cerkno Jubileum Orchestra in Zlatko Kaučič 01.05 Videotrak 02.10 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 12. etapa, posnetek 05.20 Videotrak 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Vetrnica: Zakaj zvezde padajo 08.00 Iz popotne torbe: Sladke pijače 08.20 Ribič Pepe, oddaja za otroke 08.40 Pri babici: Piknik z Ludom 08.50 Danes dol, jutri gor, slov. nan. 10.05 Dobro jutro, poletni izbor 12.20 Umor, je napisala (I.), am. nan. 13.20 O živalih in ljudeh, izob. oddaja TV Maribor 14.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Sebastian Cavazza 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 13. etapa, vključitev v prenos 17.50 Na vrtu, izob. oddaja TV Maribor 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria 18.55 Male sive celice: OŠ Dravje in OŠ Franca Lešnika-Vuka, kvi 19.35 Infodrom, poletje 2018, inf. oddaja za otroke in mlade 19.50 Opus 1, plesna miniatura 2014: Jerca 20.00 Alpski kvintet 50 let in Slovenski oktet 65 let 21.20 Zvezdana: Odločitve 22.00 Umor, je napisala (I.), am. nan. 22.55 Svetovni popotnik: Karibi 23.45 Melodije morja in sonca 2018, posnetek iz Avditorija Portorož 02.15 Videotrak 03.20 Nogomet - SP 2018: Portugalska : Španija, posnetek iz Sočija 05.10 Zabavni kanal, videotrak pop pdp 74IIR nnn ... 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Poko, ris. 7.15 Tika taka, ris. 7.25 Čebelica Maja, ris. 7.35 Super krila, ris. 8.00 Winx klub, ris. 8.25 Amika, 1. sez., 8. del 8.40 TV prodaja 8.55 Jaz sem Luna, 1. sez., 39. del 9.50 TV prodaja 10.20 Jaz sem Luna, 1. sez., 40. del 11.15 TV prodaja 11.30 Moč in strast, 1. sez., 11. del 12.30 TV prodaja 12.45 Ukradena preteklost, 1. sez., 48. del 13.45 Usodno vino, 3. sez., 18. del 14.45 Lepo je biti sosed, 3. sez., 5. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 18. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1. sez., 12. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 49. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 2. sez., 65. del 20.55 Moja boš, 2. sez., 66. del 21.50 24UR zvečer 22.20 Smrtonosno orožje, 1. sez., 18. del 23.15 Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 12. del 0.05 Princ podzemlja, 2. sez., 13. del 0.50 Princ podzemlja, 2. sez., 14. del 1.35 24UR zvečer, pon. 2.05 Zvoki noči 6.00 7.00 7.01 7.1S 7.2S 7.BS 8.00 8.2S 8.40 8.SS 9.S0 10.20 11.1S 11.B0 12.B0 M 1B.40 14.40 15.BS 16.B0 16.SS 17.SS 18.SS 18.S8 20.00 21.4S 22.1S 22.20 0.BS 2.20 2.S0 24UR,, pon. OTO čira čara Poko, ris. Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris. Super krila, ris. Winx klub, ris. Amika, 1. sez., 9. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 41. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 42. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 12. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 49. del Usodno vino, 3. sez., 19. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 6. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 19. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 13. del Ukradena preteklost, 1. sez., 50. del 24UR vreme 24UR Napad in obramba, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Porotnica, ameriški film Nora Roberts: Babičina hiša, ameriški film 24UR zvečer, pon. Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Miš maš, Živali in rastline v gozdu pozimi 10.00 Čas za nas, tabornike! 10.35 Ustvarjalne iskrice (194), Tulipani za mamico 10.50 Napovedujemo 10.55 Pop Corn, Pop Design, Neža Devčič 11.55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.20 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Nanovo, Spoznajte oblikovalca novega kovanca za 2 evra 16.10 Videospot dneva 16.15 Mojca in medvedek Jaka, Postal bom umetnik 16.55 Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje 17.20 Ustvarjalne iskrice (191), stojalo za uhane 17.30 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 2587. VTV magazin, regionalni - informativni program 18.55 Kultura, informativna oddaja 19.00 Kmetijski razgledi 19.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 19.55 Napovedujemo 20.00 Ribiška družina Celje 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Naj viža: ans. Stanka Fajsa, Obsoteljski slavčki 22.20 Kuhinjica, obraževalna oddaja 22.45 Kmetijski razgledi 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Mojca in medvedek Jaka, Postal bom umetnik 10.45 Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje 11.10 Ustvarjalne iskrice (191), Stojalo za uhane 11.20 Naj viža: Naj viža: ans. Stanka Fajsa, Obsoteljski slavčki 12.35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 13.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš, Postani prostovoljec 17.10 Ustvarjalne iskrice (201), Knjižna kazalka 17.20 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Skrbimo za zdravje: Kako močne so moje kosti? 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 V pomlad s Smehom, posnetek 1. dela koncerta 22.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.40 Pop Corn, Pop Design, Neža Devčič 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila 05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o prekmurski baklavi 07.15 Telebajski, lutkovna nan. 07.40 Kljukec s strehe, ris., 08.00 Studio kriškraš: Škrbasti morski pes 08.20 Ribič Pepe, oddaja za otroke 08.45 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.55 Firbcologi, oddaja za otroke 09.20 Male sive, celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz 10.05 Infodrom, poletje 2018, informativna oddaja za otroke in mlade 10.20 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 10.50 Intervju: Widad Tamimi 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. oddaja TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. oddaja TV Maribor 14.20 Se zgodi, slovenska nan. 14.50 Ambienti 15.40 Profil: Jennifer Clement 16.10 Prvinska preizkušnja, dok. ser. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Družbeni fenomeni: Beg možganov 17.45 Popolna družina, hum. nan. 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja 18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Program, angleško francoski film 21.45 Poročila, šport, vreme 22.10 Poletna scena 22.30 Iz pozabe (II.), britanska nad. 23.25 Strasti, TV-nad. 00.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.25 Dnevnik, utrip, šport, vreme 01.20 Info-kanal 06.35 Poletna scena 07.00 Telebajski, lutkovna nan. 07.25 Kravica Katka, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.55 Profesor Baltazar, ris. 08.05 Manja, ris. 08.10 Svetzivali,ris. 08.15 Oblakov kruhek, ris. 08.25 Mala kraljična, ris. 08.35 Žvenkci, ris. 08.45 Lili in Čarni zaliv, ris. 08.55 Kalimero, ris. 09.05 Mili in Moli, ris. 09.20 Mimi in Liza, ris. 09.25 Marcelino Kruh in vino, ris. 09.50 Bacek Jon, ris. 10.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.10 Nabriti detektivi, nem. otroška nan. 10.45 Prisluhnimo tišini, izob. oddaja 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Ansambel Spev, 10 let - po Slakovi poti, posnetek koncerta 14.45 Ljubezen popoldne, ameriški film 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Zackovo čarovniško popotovanje: New Orleans 17.45 Vina sveta, raz. pot. kulturna oddaja, 18.40 Bacek Joni, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Maksimilijan in Marija - igra moči in ljubezni, avstrijsko-nemška nad. 20.50 ntervju: Jože Dežman 21.40 Poročila, šport, vreme 22.10 Projekt: rak; Ulayev dnevnik od novembra do novembra, dok. film 23.40 Strasti. TV-nad. 00.15 Za lahko noč: Hommage a Brahms: Johannes Brahms: Samospevi za glas in klavir -Katharina Hagopian (sopran) in rena Koblar (klavir) 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.55 Info-kanal Ogi.ss mro-kanal m/s LOT 06.S0 10 domačih 06.S0 07.20 07.4S 08.1S 09.2S 10.00 10.4S 11.B0 12.1S 1S.00 17.40 18.B0 19.2S 20.00 22.2S 2B.1S 00.10 00.SS 02.00 0B.4S 0S.2S 6.00 7.00 7.01 7.1S 7.2S 7.BS 7.SS 8.00 8.2S 8.S0 8.SS 9.0S 9.2S 9.S0 10.4S 11.43 14.B0 1S.40 1S.SS 17.40 18.SS 18.S8 20.00 21.S0 0.0S 2.10 10 domačih Slovenski vodni krog:Osapska reka, dok. nan. Tea time na Goričkem, dok. feljton Danes dol, jutri gor, slov. nan. Čarokuhinja pri atu: Madžarska Bleščica, oddaja o modi Avtomobilnost Japonska kuhinja, japonska nan. Melodije morja in sonca 2018 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 14. etapa, vključitev v prenos Umor, je napisala (I.), am. nan. Na koncu ceste, dok. film Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Nogomet - prva liga Telekom Slovenije: Gorica : Olimpija, 01. kolo, prenos iz Nove Gorice Televizijski klub: Čarobni svet mode Umor, je napisala (I.), am. nan. Ukane po kanadsko, razv. oddaja Videotrak Nogomet - SP 2018: Argentina : Hrvaška, posnetek iz Nižnega Novgoroda Kolesarstvo - dirka po Franciji: 14. etapa, posnetek Zabavni kanal, videotrak pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris. Viking Viki, ris. Grozni Gašper, ris. Peter Pan, ris. Živalice, 1. sez., 13. del Kraljevska akademija, ris. Skrivnostni ranč, ris. Nina in prijatelji, ris. Ben 10, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris. Ninja želve, ris. Jaz sem Luna, 1. sez., 43. del Jaz sem Luna, 1. sez., 44. del Znan obraz ima svoj glas Ljubezen po domače Avto karaoke Napad in obramba, ameriški film Hipnoza: Dobra zabava 24UR vreme 24UR Tammy, ameriški film Nasmeh Mona Lise, ameriški film Samo tu ne, ameriški film Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca medved Jaka, Kuža, moj prijatelj 09.40 Miš maš, Postani prostovoljec 10.20 Napovedujemo 10.25 Zvezdica zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.50 Ustvarjalne iskrice (193), Štorklja 11.00 Vesele Štajerke, posnetek 2. dela koncerta 12.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.30 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Skrbimo za zdravje: Življenje s stomo 16.30 Pikin studio 2017/3 17.20 Nanovo, Spoznajte oblikovalca novega kovanca za 2 evra 18.00 Videostrani, obvestila 18.30 Napovedujemo 18.35 1. Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2017, 1. del 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.20 Tori Tango, posnetek koncerta 22.50 Jesen življenja, Ida Kotnik iz Nazarij 23.20 Videospot dneva 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.50 Videostrani, obvestila 6.00 7.00 7.01 7.1S 7.2S 7.BS 7.SS 8.00 8.2S 8.S0 9.0S 9.1S 9.BS 10.00 10.SS 14.4S ^ 16.00 17.S0 18.SS 18.S8 20.00 22.B0 0.2S 2.10 © 06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.30 Vikend paket 11.00 Vem!, kvi 11.50 10 domačih 12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (III.), špan. nad. 15.00 Dober dan, Koroška 15.35 Z glasbo in s plesom: Glasba skozi čas: Dunajska klasika, 02. del, dok. ser. 16.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Osvežilna fronta: Spanje 17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 20.55 Dolga alpska transverzala, dok. ser. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Strasti, TV-nad. 23.45 Glasbeni večer: Tartini Festival: Ansambel 'Il terzo suono' z gosti 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.30 Vikend paket 11.00 Vem!, kVi 11.45 Obzorja duha 12.30 Zlata dekleta (IV.)a, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (III.), španska nad. 15.00 Potepanja: Mesto Komarom in naselje Fot, oddaja TV Lendava 15.30 Studio kriškraš: Škrbasti morski pes 15.55 City folk - Obrazi mest: Zagreb 16.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Zdravje Slovencev: Vpliv recesije na zdravje, dok. ser. 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Vetrna zadruga, izob. oddaja 18.05 Žvenkci, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Inšpektor Banks (V.), brit. nad. 20.45 Dober človek - Ljuba Prenner, dok. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Spomini: Janez Winkler, dok. oddaja 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.55 Info-kanal 05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbo 09.30 Vikend paket 02.20 Info-kanal TV S LOT TVSLOr 06.B0 Otroški kanal 07.00 Duhovni utrip: Zbirka Smisel 07.15 Slovenski vodni krog: Unica, dok. nan. 07.40 Glasbena matineja 07.40 Imago Sloveniae - Podoba Slovenije: Orkester Slovenske filharmonije, Matej Grahek in Toshihiro Yonezu 08.30 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije: Tamburaški orkester Šmartno, Tamburaški orkester KUD Majšperk 09.05 Slastna kuhinja: Krompirjeva enolončnica z omako putanesca 09.20 Danes dol, jutri gor, slov. nan. 10.30 Družbeni fenomeni: Beg možganov 10.55 Svetovni popotnik: Karibi 12.05 Japonska kuhinja, japonska nan. 13.05 Umor, je napisala (1.), am. nan. 14.10 Ukane po kanadsko, razv. oddaja 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 15. etapa, vključitev v prenos 18.05 Sgt. Pepper, prelomni album Beatlov, britanska dok. oddaja 19.05 Z glasbo in s plesom: Koroška poje: France Cigan 20.00 Urbano kmetovanje, am. dok. oddaja 21.00 Žrebanje Lota 21.05 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih 21.35 Operna noč v Mestnem parku 2018, oddaja TV Maribor, 22.30 Umor, je napisala (I.), am. nan. 23.25 Zackovo čarovniško popotovanje: New Orleans 23.45 Tujca, kratki igrani film AGRFT 00.10 Videotrak 01.15 Nogomet - SP 2018: Iran : Portugalska, posnetek iz Saranska 03.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 15. etapa, posnetek 04.40 Zabavni kanal, videotrak pop 24UR_, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris. Viking Viki, ris. Grozni Gašper, ris. Peter Pan, ris. Živalice, 1. sez., 14. del Kraljevska akademija, ris. Skrivnostni ranč, ris. Nina in prijatelji, ris. Ben 10, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris. Ninja želve, ris. Jaz sem Luna, 1. sez., 45. del Jaz sem Luna, 1. sez., 46. del Znan obraz ima svoj glas Ljubezen po domače Avto karaoke Tammy, ameriški film Delovna akcija 24UR vreme 24UR Pravzaprav ljubezen, angl. film Rad mora imeti pse, ameriški film Nora Roberts: Severni sij, am. film Zvoki noči 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Mulčki, ris. 07.55 Sprehodi v naravo: Storži 08.10 Firbcologi, oddaja za otroke 08.35 Danes dol, jutri gor, slov. nan. 09.45 Dobro jutro, poletni izbor 12.05 Pogled na ... cerkev sv. Martina v Martjancih, Celjski strop, dok.a oddaja 12.55 Fani Okič: Polepšali ste mi dan, dok. film 14.00 Ljudje in zemlja 14.50 Televizijski klub: Čarobni svet mode 16.00 V fokusu: Doberdob: Ungaretti - Voranc, dok. film 16.50 Avtomobilnost 17.25 Umor, je napisala (I.), am. nan. 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria 18.55 Studio kriškraš: Škrbasti morski pes 19.15 Ema, kratki igrani film 19.30 Čudovita Japonska, japonska nan. 20.00 Svetovni popotnik: Balkanski polotok 20.55 Oproščen (II.), norv. nad. 21.45 Umor, je napisala (I.), am. nan. 22.40 Revolucionarne zabave naših mladosti, dok. film 23.30 Videotrak, zabavni kanal pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris. Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris. Super krila, ris. Winx klub, ris. Amika, 1. sez., 10. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 47. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 48. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 13. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 50. del Usodno vino, 3. sez., 20. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 7. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 20. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 14. del Ukradena preteklost, 1. sez., 51. del 24UR vreme 24UR PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medvedek Jaka, Postal bom umetnik 09.40 Miš maš, Kako nastanejo sveče? 10.20 Ustvarjalne iskrice (194), Tulipan za mamico 10.35 Napovedujemo 10.40 2587. VTVmagazin 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Lažnive novice, pogovor s Petrom Jančičem 12.05 Festival Vurberk 2016, posn. 1. d. 13.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.35 Videostrani, obvestila 16.00 Napovedujemo 16.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.30 Trije prašički, gledališka predstava Vrtca velenje 16.55 Nanovo, Je bloganje lahko poklic? 17.35 Ustvarjalne iskrice(191), Stojalo za uhane 17.45 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Popotniške razglednice: S kolesom po Škotski 19.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Stanka Fajsa, Obsoteljski slavčki 21.15 Napovedujemo 21.20 22.20 23.20 23.45 Pop Corn, Pop Design, Neža Devčič Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 6.00 7.00 7.01 7.1S 7.2S 7.BS 8.00 8.2S 8.40 8.SS 9.S0 10.20 11.1S 11.B0 12.B0 12.4S 1B.4S 14.4S 15.BS 16.B0 16.SS 17.SS 18.SS 18.S8 20.00 20.S0 21.40 22.10 2B.00 2B.S0 0.BS 1.20 150 08.2S 08.SS 09.00 10.00 10.0S 10.S0 11.00 12.B0 125S 1S.00 1S.2S 15.B0 16.B0 17.00 17.20 17.S0 17.SS 18.B0 18.BS 19.2S 19.S0 19.SS 20.00 21.00 21.0S 22.0S 22.B0 2B.4S 00.10 00.1S Moja boš, 2. sez., 67. del Moja boš, 2. sez., 68. del 24UR zvečer Slepa pega, 1. sez., 1. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 13. del Princ podzemlja, 2. sez., 15. del Princ podzemlja, 2. sez., 16. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči © Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Miš maš, Angleški časi v 40 minutah Ustvarjalne iskrice (191), Stojalo za uhane Tori Tango, posnetek koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro O polžu, ki je kupoval novo hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (192, Denarnica sovica Žogarija (8), Banja Luka Videospot dneva Videostrani, obvestila Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videospot dneva Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobrojutro Regionalne novice Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola Kuhinjica, izobraževalna oddaja Festival Vurberk 2016, posnetek 2. dela Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospot dneva Videostrani, obvestila 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Mulčki, ris. 07.55 Srečo kuha Cmok: Tista o prekmurski baklavi 08.10 Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz 08.55 Danes dol, jutri gor, slov. nan. 09.50 Dobro jutro, poletni izbor 12.20 Umor, je napisala (I.), am. nan. 13.25 Slovenski vodni krog: Martuljek, dok. nan. 14.05 Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 16. etapa, vključitev v prenos 17.50 Alpe-Donava-Jadran 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria 18.55 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.20 Opus 1, plesna miniatura 2014: Špela 19.25 Čudovita Japonska., japonska nan. 20.00 Anonimni darovalci sperme, dok. oddaja 21.00 Umor, je napisala (I.), am. nan. 21.50 Zdolgočasene, izraelski film 23.30 Dolga alpska transverzala, dok. ser. 00.25 Videotrak 01.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 16. etapa, posnetek 04.15 Zabavni kanal, videotrak pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Poko, ris. 7.15 Tika taka, ris. 7.25 Čebelica Maja, ris. 7.35 Super krila, ris. 8.00 Winx klub, ris. 8.25 Amika, 1. sez., 11. del 8.40 TV prodaja 8.55 Jaz sem Luna, 1. sez., 49. del 9.50 TV prodaja 10.20 Jaz sem Luna, 1. sez., 50. del 11.15 TV prodaja 11.30 Moč in strast, 1. sez., 14. del 12.25 TV prodaja 12.40 Ukradena preteklost, 1. sez., 51. del 13.40 Usodno vino, 3. sez., 21. del 14.40 Lepo je biti sosed, 3. sez., 8. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 21. del 16.30 24UR 'popoldne 16.55 Moč in strast, 1. sez., 15. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 52. del 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 2. sez., 69. del 20.50 Moja boš, 2. sez., 70. del 21.40 24UR zvečer 22.10 Slepa pega, 1. sez., 2. del 23.00 Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 14. del 23.50 Princ podzemlja, 2. sez., 17. del 0.30 Princ podzemlja, 2. sez., 18. del 1.20 24UR zvečer, ponovitev 1.50 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 O polžu, ki je kupoval hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje 09.35 Žogarija (8), Banja Luka 10.05 Ustvarjalne iskrice (192), Denarnica sovica 10.25 Napovedujemo 10.30 Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.55 Festival Vurberk 2016, posnetek 2. dela 12.10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.35 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Miš maš, Kako nastanejo sveče? 16.05 Kuhinjica 16.30 Nanovo, Svet kriptovalut. Kaj je blockchain? 17.10 Ustvarjalne iskrice (145), Letalo iz plastenke 17.40 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola 19.30 Videospot dneva 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Madagaskar 21.00 2588.VTV magazin 21.20 Kultura, informativna oddaja 21.25 Napovedujemo 21.30 Jesen življenja: Bojan Glavač 22.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.25 Ans. Strk, posn. 1. dela koncerta 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila 11.05 Vem!, kvi 11.50 Slastna kuhinja: Musaka 12.20 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (III.), špan. nad. 15.00 Pod drobnogledom: Življenje Madžarov v naseljih v diaspori, oddaja TV Lendava 15.40 Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz 16.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Neuspeh ne pride v poštev, dok. oddaja o prof. dr. Igorju D. Gregoriču 17.55 Novice 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Ali iz Basre, izob. oddaja 18.05 Trobka in Skoke, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Rdeči pes Modri, avstralski film 21.30 Prezgodaj dva metra spodaj, kratki igrani film AGRFT 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Poletna scena 23.15 Strasti, TV-nad. 23.50 Neuspeh ne pride v poštev, dok. oddaja o prof. dr. Igorju D. Gregoriču 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.35 Info-kanal TV SLO T 06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.1S 08.BS 09.S0 12.0S 1B.1S 14.00 14.2S 1S.1S 18.20 18.40 18.SS 19.10 19.B0 20.00 20.SS 21.0S 21.SS 2B.00 2B.SS 00.SS 0B.4S 6.00 7.00 7.01 7.1S 7.2S 7.BS 8.00 8.2S 8.40 8.SS 9.S0 10.20 11.1S 11.B0 12.2S 12.40 1B.40 14.40 15.BS 16.B0 16.SS 17.SS 18.SS 18.S8 20.00 20.S0 21.40 22.10 2B.00 2B.S0 0.B0 1.20 1.S0 Otroški kanal Dinko pod krinko, ris. Biba se giba, ris. Mala kraljična, ris. Oblakov kruhek, ris. Mulčki, ris. Zgodbe iz školjke: Vesela hišica: Kmet in medved Studio kriškraš: Škrbasti morski pes Danes dol, jutri gor, slov. nan. Dobro jutro, poletni izbor Umor, je napisala (I.), am. nan. 10 domačih Zavržene tačke, dok. film z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Ambienti Kolesarstvo - dirka po Franciji: 17. etapa, vključitev v prenos Tele M, oddaja TV Maribor Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria Profesor Pustolovec, poučna oddaja za mlade Tamirijevo poletje, kratki igrani film Čudovita Japonska, japonska nan. Na utrip srca: Yehudi Menuhin, prva violina stoletja, francoski portretni film Žrebanje Lota Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Saša Lošic Prevara (II.), am. nad. Umor, je napisala (I.), am. nan. Videotrak Kolesarstvo - dirka po Franciji: 17. etapa,posnetek Zabavni kanal, videotrak pop 24UR,, ponovitev OTO čira čara Poko, ris. Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris. Super krila, ris. Winx klub, ris. Amika, 1. sez., 12. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 51. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 52. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 15. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 52. del Usodno vino, 3. sez., 22. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 9. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 22. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 16. del Ukradena preteklost, 1. sez., 53. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 71. del Moja boš, 2. sez., 72. del 24UR zvečer Slepa pega, 1. sez., 3. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 15. del Princ podzemlja, 2. sez., 19. del Princ podzemlja, 2. sez., 20. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, Svet kriptovalut. Kaj je blockchain? 10.45 Ustvarjalne iskrice (145), Letalo iz plastenke 11.15 2588. VTV magazin, regionalni informativni program 11.35 Kultura, informativna oddaja 11.40 Jesen življenja: Bojan Glavač 12.10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.35 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš.Kako pride voda v naše domove? 17.20 Čas za nas, tabornike! 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Popotniške razglednice: Madagaskar 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn, Challe Salle, Anabel 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Skrbimo za zdravje: O odvisnostih 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CM K, stran 17 12. julija 2018 PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček HAFFNER, Ernst: Krvni bratje: roman o berlinskih bandah Od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni roman Na začetku tridesetih let 20. stoletja je na berlinskih ulicah živelo na tisoče brezdomnih otrok. Še zlasti v vzhodnem predelu Berlina, takratnim področjem revnih in delavskih sosesk. Nekateri so bili sirote, drugi so bili žrtve slabih gospodarskih razmer, tretji so pobegnili iz številnih danu stvari potekajo tako, kot je bilo pričakovati. Nihče ga ni takoj sprejel. Zgodba se bere kot izjemno duhovito in zabavno mladinsko čtivo. Leta 2007 je za knjigo avtor prejel nagrado National Book Award for Young People's Literature, naslednje leto pa je bila uvrščena med deset najboljših knjig za mladino, ki jih priporoča Ameriška zveza mladinskih knjižničarjev. RAITH-PAULA, Elisabeth: Kaj se dogaja v mojem telesu?: vse o mesečnim ciklu, menstruaciji in plodnost ml - Mladina / 613.95 - Otrok Knjiga spremlja dekleta v obdobju, ko se iz majhnih deklic razvijajo v odrasle ženske. V prvih poglavjih bodo izvedele, kakšne telesne spremembe lahko pričakujejo. Kaj se vzgojno-poboljševalnih ustanov, ki so bile v tem obdobju predvsem prostor fizičnega ter psihičnega nasilja. V romanu spremljamo skupino osmih otrok, krvnih bratov. Da bi okusili vsaj malo varnosti in bližine, so se samoorganizirali v manjše skupine - bande. V njih je vladalo načelo "vsi za enega, eden za vse". Posamezne tolpe so se med sabo bojevale za zasedbo zapuščenih tovarniških barak, v katerih so občasno domovali, ali za donosnejše rajone, na katerih so beračili ali kradli. Veliko časa, še zlasti pozimi, so preživljali v toplih, zanikrnih beznicah, skupaj s številnimi drugimi izobčenci. Znova odkriti roman iz leta 1932, ki so ga nacisti po prihodu na oblast prepovedali, je ob ponovni izdaji leta 2013 naletel na izjemen odziv. ALEXIE, Sherman: Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom ml - Mladina / M - Leposlovje od 13. leta dalje Osrednji lik zgodbe je štirinajstletni Indijanec Arnold Spirit Junior. Gre za povsem običajnega fanta, ki je doma v rezki, indijanskemu rezervatu Spokane. Čas preživlja z najboljšim prijateljem Rowdyjem. Kot mu sam pravi, najbolj nasilen mulc v rezki. Junior in Rowdy sta si zelo različna, a povsem nerazdružljiva in iskrena drug do drugega. Moreče okolje, kjer alkoholizem, revščina in nasilje uničujejo nesrečno pleme, ga prisilita, da sprejme težko odločitev. Junior se po neprijetnem pogovoru z učiteljem odloči, da želi zapustiti spokan-sko šolo in oditi na šolo v Reardan. To je bila šola, 35 km oddaljena od rezervata in polna bogatih belskih farmarjev. Na Rear- bo zgodilo in kako bo, ko bo dobila prvič menstruacijo? Kako se lahko naučijo razumeti skrivnostne znake njihovega telesa? Kaj ji želi telo povedati? Naslednja poglavja so posvečena stresu in s tem povezane spremembe v telesu in ciklom. Zadnja poglavja opisujejo, kdaj je ženska plodna in kdaj lahko zanosi ter kako različne kontracepcijske metode zares delujejo v ženskem telesu. Knjiga želi vsem odraščajočim dekletom pokazati, kako super je in kako so lahko ponosne, da postajajo ženske. AVERISS, Corrianne: Sara prespi pri prijateljici ml - Mladina / C-Sz - Slikanica v zabojniku Dokler Sara ni spoznala Tare, ni imela prijateljice, ki bi ji bila podobna. Všeč so jima bile iste igre, iste pesmi in izgovarjali sta enake besede. Ni lepšega, kot imeti prijatelja, ki ti je tako podoben. Nekega dne je Tara povabila Saro, da prespi pri njej. Tarin dom je bil lesen, trden in močan. V njem je živelo polno sorodnikov. Sara je bila navdušena. Ko je sonce zašlo, sta zlezli pod odejo. Toda medtem ko je Tara dremala, je Saro prešinilo - njen dom ni bil prav nič podoben Tarinem. Njen dom je bil majhen, zlomljen in skrivljene drevesne veje je neusmiljeno premetaval veter. V njem sta živeli le ona in mamica. Zato se je odločila, da Tare ne bo povabila k sebi. ■ AS kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 19. julij 17.00 Galerija Velenje Družinska urica s člani Društva šaleških likovnikov 18.00 Velenjska plaža Migajmo na Velenjski plaži 19.30 Atrij Velenjskega gradu Koncert Mihaela Hrustelja in Klare Klančnik Petek, 20. julij 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 21.00 Pred Domom kulture Velenje Koala Voice, koncert Sobota, 21. julij 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 10.30 Galerija Velenje Sobotne lutkarije: Devet lun -predstava za dojenčke in malčke 21.00 Velenjska plaža, plaža MiaMia Koncert zasedbe Rock'n'Band Ponedeljek, 23. julij 21.30 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino Zvezde pod zvezdami: Marie - Francine, komedija Torek, 24. julij 10.00 Travnik pred Domom kulture Velenje Torkove igrarije: Mojčin lepi svet 17.00 Travnik pred Domom kulture Velenje Torkove igrarije: Mojčin lepi svet 17.00 Velenjski grad Pogovorni večer s popotnikom Borutom Korunom 21.00 Pred Domom kulture Velenje Jan Sturiale: Roadmaps, Mozzajik jazz festival Sreda, 25. julij 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Čokolada: hrana za dušo in telo, predavanje 10.00 Knjižnica Velenje, preddverje Naredimo si poletni šopek 20.30 Pred Domom kulture Velenje Corinho & Samba Brasileiro (BRA/ SLO), koncert ŠOŠTANJ Sobota, 21. julij X Odhod iz AP Šoštanj (Planinsko društvo Šoštanj) V Šoštanju o gumbih in gumbarstvu Šoštanj, 17. julija - Gumbi in gumbarstvo v Šaleški dolini je naslov občasne razstave Muzeja Velenje, ki so jo v torek odprli v Mestni galeriji Šoštanj. Razstava predstavlja zgodovino gumbar-stva v Šaleški dolini, del razstave pa je posvečen gumbom, ki jih izdelujejo v podjetju Dolejši modni gumbi, danes največjem proizvajalcu gumbov v Sloveniji. Ob odprtju razstave, ki je bila letos že na ogled na Velenjskem gradu, so si obiskovalci lahko ogledali tudi kratek dokumentarni film o zgodovini gumbov in gumbarstva ter obudili spomin na nekdanjo šoštanjsko gumbar-no. Avtorica razstave in filma je sodelavka Muzeja Velenje Pina Špegel, so sporočili iz Muzeja Velenje. Dejavnost podjetja Dolejši modni gumbi temelji na dolgoletni družinski tradiciji, ki sega v leto 1938, ko se je s Češke na območje nekdanje Jugoslavije preselil izučeni gumbar Štefan Dolejši, se v Sloveniji poročil in delal v podjetjih, ki so izdelovala gumbe. Po upokojitvi je v Šoštanju odprl delavnico za proizvodnjo gumbov, družinski posel pa danes v Podlogu pri Šempetru nadaljujejo njegovi potomci. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka NEBOTIČNIK Skyscraper, akcijska kriminalka, 103 minute (ZDA), Režija: Rawson Marshall Thurber Igrajo: Dwayne Johnson, Neve Campbell, Chin Han, Roland Moller, Noah Taylor Petek, 20. 7., ob 23.15 Sobota, 21. 7., ob 21.00 Nedelja, 22. 7., ob 18.30 IZGUBLJENA MED VALOVI Adrift, romantična avantura, 95 minut (ZDA), Režija: Baltasar Kormakur Igrajo: Shailene Woodley, Sam Claflin, Jeffrey Thomas Sobota, 21.7., ob 19.00 Nedelja, 22.7., ob 20.30 NEVERJETNI 2 Incredibles 2, sinhronizirana animirana družinska komedija, 118 minut (ZDA) Režija: Brad Bird Slovenski glasovi: Lotos Vincenc Šparo-vec, Nina Valič, Nataša Tič Raljan, Rok Su-hadolc, Alenka Tetičkovič, Niko Goršič, Rok Kunaver, Uroš Buh Petek, 20. 7., ob 19.00 Nedelja, 22. 7., ob 16.00, 3D - otroška matineja KLUB ZADOVOLJNIH ŽENSK Book Club, komedija, 104 minute (ZDA) Režija: Bili Holderman ITA: Wilde Kreuzspitze 17.00 Gasilski dom Gaberke 1. Gasilsko tekmovanje za prehodni pokal Gaberk Ponedeljek, 23. julij 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 19. julij X Bayerjeva vila Odkritje spominske plošče 21.00 Pod kozolcem MC Šmartno ob Paki Poletni kino pod kozolcem Sobota, 21. julij 8.00 Parkirišče pred supermarketom Mercator Kmečka tržnica Lunine mene Velika črta družinska urica Festival Velenje danes, v četrtek, 19. julija, pripravlja ob 17. uri v Galeriji Velenje, kjer je na ogled razstava Velika črta, delavnico za vso družino - Družinsko urico z naslovom Kako ustvarimo črto. Izvajali jo bodo člani društva šaleških likovnikov. 19. julija, ob 21:52, prvi krajec CITY CENTER Celje • Četrtek, 19.7. Biotržnica • Petek, 20.7. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 22.7. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Vsi na krov • Citycentrov karting, torek - petek: 14:00 - 21:00, sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. • V primeru dežja je zaprto. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na info točki. Igrajo: Diane Keaton, Jane Fonda, Candice Bergen, Craig T. Nelson, Andy Garcia Petek, 20. 7., ob 21.15 TERMINAL Kriminalka, triler, 95 minut (Irska, VB, Madžarska, USA).Režija: Vaughn Stein Igrajo: Margot Robbie, Simon Pegg, Mike Myers, Max Irons, Dexter Fletcher, Katarina Čas Petek, 20. 7., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 21. 7., ob 20.45 - mala dvor. Nedelja, 22. 6., ob 19.00 - mala dvor. FERGI: DIRKA Gratass gir gass, družinski film sinhroni-ziran v slovenščino, 78 minut (Norveška) Režija: Peder Hamdahl Nœss Sobota, 21. 7., ob 19.15 - mala dvor. Nedelja, 22. 7., ob 17.00 - mala dvor. MARIE-FRANCINE Komedija, Francija, 92 minut Režija: Valérie Lemercier Igrajo: Valérie Lemercier, Denis Podaly-des, Philippe Laudenbach, Xavier Le-maître, Patrick Timsit Ponedeljek, 23. 7., ob 21.30 - Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) ■ mz ■ Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "«WAS 19. julija 2018 Nagradna križanka »Modro vino« RADIO VELENJE Mega MOBILNA TELEFONIJA SVOBODA POSLOVNE KOMUNIKACIJE PAKET PREMIUM minut v vsa SLO omrežja mena hi t 03 777 00 77 _■■■ E prodaja@mega-m 30 GB Podatkov 150 minut klicev iz SLO v EU-območje 19,99 € Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 A KAMINI KOCEVAR HONDA SERVIS in PRODAJA Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 041/ 622 519 Mobilni servis: 041 622 519 PBO-ZiR žage • elektro agregati kosilnice • prekopalniki puhalniki • visokotlačni čistilci • črpalke ISCEMO NOVE SODELAVCE Zaposlimo monterja kaminov in peči. Kontakt: 03-700-17-96 • info@kamini.si Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 12. julija 2018, so: Milena Prelog, Kraigherjeva 2, 3320 Velenje (mobilni telefon); Marta Cizej, Kopališka 12, 3320 Velenje (majica); Marjeta Ravnjak, Lokovica 1, 3325 Šoštanj (majica). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL FACEBOOK Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 5. julija 2018, so: Ivanka Trobina, Bračičeva 2, 3320 Velenje; Zvonka Jankovič, Kidričeva 6, 3320 Velenje; Anica Čerenak, Čufarjeva 3, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: OSMICA ŠOŠTANJ KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 9. do 15. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 9. do 15. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 ik Stari trg 3, Velenje | 069 618 656 MODRO VINO V VELENJU Gre za prvo modro vino na svetu, pridelano v Španiji, ki nastane z mešanjem belega ter rdečega grozdja z dodajanjem naravnega barvila pridobljenega iz olupka rdečega grozdja ter še enega naravnega barvila. Modro Vino GIK lahko poskusite v »Mia Bianca« in »Plaža MiaMia« Naročilo in nakup pa opravite na facebook strani« Gik-modro vino Slovenija. Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!" Nudimo tudi ODLIČNA NEDELJSKA KOSILA Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Modro vino«, najkasneje do ponedeljka 30. julija. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. m 9 Zdravniški nasveti, gostja: Aleksandra Žuber, upokojena družinska zdravnica. Tema: tegobe staranja ČETRTEK, 19. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 20. julija 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 21. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 22. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 23. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 24. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 25. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 9. do 15. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 9. do 15. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO22/m3 zraka ——— ; - nI — be* aH mir mz¿á laii^ »■¿"V*** ""V«*«.« ■ *L * QMJul ZjU-Jul g lUfll MJbI □ «M ::: "-J"" — wfrii vnaiMut SMS/MMS z UUV Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 23 19. julija 2018 »»WAS OBVEŠČEVALEC 23 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA SEM 65 letni, srednje postave, sodobnih nazorov, vdov, s čisto preteklostjo in resnimi nameni. Po tej poti želim spoznati tebe, ki si stara nad 55 let. Vesel bi bil, da mi prideš v objem. Gsm: 070 512 148. ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI TELIČKO »šarole« težko 135 kg in teličko »simentalko« težko 130 kg, prodam. Gsm: 031 640 369 SVINJ E odstavljene za dopitanje, prodam. Gsm: 051 387 625 IŠČEM gospo, ki bi mi pomagala pri čiščenju stanovanja. Velenje - center. Gsm: 041 969 210 NEPREMIČNINE UGODNO DO STANOVANJA, prodam del hiše s svojim vhodom in obnovljenim stanovanjem 35m/2 na lepi legi 1 km od Mozirja za 21.000 €, na 5000 € počakam do enega leta. Tel.: 070 777 281 STANOVANJE cca 80m2 na Ljubnem (Prod 5), vseljivo v roku 2 mesecev, prodam. Cena 30.000 €. Gsm: 040 677 046. POČITNIŠKO KOČO na Kopah (pod Lukovim domom), s štirimi neo-premljenimi apartmaji, s skupnimi prostori, parkirnimi mesti ter zemljiščem z možnostjo graditve dodatnih apartmajev, prodam. Cena po dogovoru. Za ogled pokličite Gsm: 041 749 898. PODARIM PROSIMO, če nam kdo lahko podari rabljeno starejšo diatonično harmoniko. Gsm: 030 457 282 RAZNO TEPIH, 2,5 x 3,5 m, svetle barve, zelo gosto tkan iz kakovostnega hotelskega tapisona, zarobljen, v odličnem stanju, prodam za 80 €. Gsm: O4I 692 995 DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or- ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 21.7. do 22.7.2018, Daša Bur-šič, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE STROPNIK DARKO, Šoštanj,Zavodnje, 39 in HRASTOVEC VESNA, Tabor, Miklavž pri Taboru 22, ŽNIDARJ DEJAN, Velenje, Kardeljev trg 3 in RAVNJAK MOJCA,, Velenje, Kardeljev trg 3 SMRTI HANŽIČ IGNACIJ, roj., Šalek 89, Velenje, Šalek 89 od 20. 7. do 26. 7. - Dr. Jakob Pirnat se je rodil v Arnačah 20. julija 1847; po končanem pravu v Gradcu je bil od leta 1871 odvetniški pripravnik v Celju, nato je služboval v Radgoni in od leta 1874 do 1877 ponovno v Celju; leta 1878 je nastopil samostojno odvetništvo v Kranju, a ga je kmalu opustil ter se vrnil v Velenje; mnogo let je bil ravnatelj Šaleške hranilnice in posojilnice; umrl v Lazah 8. junija 1924; - 20. julija 1934 se je v Šmartnem pod Šmarno goro rodil pedagog, slikar in častni občan Šoštanja Jože Svetina; - 20. julija 1969 so v Šoštanju ob 100-letnici gasilstva odprli nov gasilski dom; - 20. julija 1979 je nad Šaleško dolino divjalo strahovito neur- O Habit Živite bolje tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša, samostojna: GAVCE, 159 m2, zgrajena l. 1985, 1.250 m2 zemljišča, EI v izdelavi, 100.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sob- no: VELENJE, CENTER, 87,98 m2, zgrajeno l. 1959, 3/4 nad., EI v izdelavi, 77.000 € večna I IVI I I ■ I ■ www.habit.si ZAHVALA V 88. letu starosti se je ustavilo srce drage Mame, ome in prababice LJUDMILE SPITAL iz Gaberk 19. 9. 1930 - 10. 7. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, še posebej sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in tolažbe, za darovano cvetje, sveče, svete maše in za drugo pomoč. Hvala dr. Špitalovi in zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica za dolgoletno zdravljenje. Hvala pogrebni službi Usar, g. naddekanu Pribožiču, gasilskemu društvu Gaberke, govorniku g. Kolarju, pevcem in vsem ostalim društvom. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Branko, hči Milena z možem Francem, vnukinji Irena z možem Robertom, Zdenka z Alešem in pravnuki Aljaž z Laro, Anže in Ambrož MAMA je roža, ki hrani trn zase, a cvet za otroke. Je samo ena, zlata in edina. je z močnim vetrom, ki je ruval tudi drevesa; ■ 21. julija 1953 sta bila Karel De-stovnik Kajuh in Miha Pintar Toledo proglašena za narodna heroja; ■ 21. julija 1957 je bil v Velenju praznik prostovoljcev, združen z velikim političnim zborovanjem; ■ 21. julija 1976 so Šoštanjčani dobili nov zdravstveni dom; ■ 21. julija 1977 je dr. Milan Že-vart za svojo monografijo Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini prejel nagrado Vstaje slovenskega naroda; ■ 22. julija 1953 je bil dr. Dušan Mravljak - Mrož proglašen za narodnega heroja; ■ 22. julija 1979 je Skupščina republike Slovenije v uradnem listu izdala odlok, s katerim so naselja Pesje, Preloge, Konovo in Šalek postala del mesta Velenje; ■ 23. julija 1969 sta člana alpinističnega odseka šoštanjskega Planinskega društva Dušan Ku-kovec in Janez Resnik po 26 urah plezanja preplezala sever- mali OGLASI Gasilski dom Šoštanj (Foto Arhiv Muzeja Velenje) no steno Eigerja; - 25. julija 1926 so v Šmartnem ob Paki odkrili spomenik 63 padlim vojakom iz Šmartnega in njegove okolice; - 25. julija 2001 so delavci Premogovnika Velenje uspešno opravili preboj 935 metrov dolgega vodnega rova Drtijščica na odseku avtoceste Šentjakob-Blagovica; - leta 1871 se je 26. malega srpana v Velenju rodil filolog, profesor in politik dr. Karel Ver-stovšek; 1. novembra 1918 je Verstovšek kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko podpisal odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblast na Spodnjem Štajerskem, pogosto pa ga imenujejo tudi »politični oče ljubljanske univerze«, saj je bil nadvse zaslužen za njeno ustanovitev; ■ 26. julija 1931 so v Zavodnjah svečano odkrili spomenik žrtvam 1. svetovne vojne, ki so ga naredili po načrtih kiparja Ivana Napotnika, postavili pa s pomočjo prostovoljnih prispevkov krajanov Zavodenj; ■ 26. julija 1978 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, pri kateri so življenje izgubili trije rudarji. ■ Damijan Kljajič Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. Naročniki imate 50 % popust. Komunalno podjetje Velenje » '■ * • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE Dežurna Ift ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si ZAHVALE • OS MRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. I* Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan ■ Težko je povedati, kako boleče je čakati nekoga, za katerega dobro veš, da ga več ne bo! ZAHVALA Za vedno se je od nas v 93. letu starosti poslovila žena, mama, babica, prababica in sorodnica ANA SKORNŠEK 1925 - 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, izrekli besede tolažbe, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala dr. Urbancu za dolgoletno zdravljenje, sestri Stanki, patronažni službi, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica in Velenje. Hvala gospodu Jožetu Pribožiču za sveto mašo, cerkvenemu pevskemu zboru, oktetu Zavodnje, za odigrano Tišino in za govor ob slovesu, KS Skorno-Florjan, članom TD Skorno, pogrebni službi Usar in sosedom. Še enkrat vsem hvala. Vsi njeni Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 24 Veliko prošenj za stanovanja Trenutno prošnje preverjajo, po potrebi terjajo dopolnitve, sledi postopek ugotavljanja upravičenosti - Kmalu začetek gradnje varovanih stanovanj Mira Zakošek Velenje - Čeprav Mestna občina Velenje uspešno razrešuje stanovanjska vprašanja, je želja po stanovanjih še vedno zelo veliko. Na zadnji razpis, ki je bil zaključen sredi prejšnjega meseca, so prejeli kar 408 prošenj. Trenutno jih posebna komisija pregleduje in po potrebi poziva vlagatelje, da jih dopolnijo. Potem pride po besedah vodje Urada za razvoj in investicije Alenke Rednjak na vrsto postopek preverjanja upravičenosti do najema stanovanja. Podatke pri- > Novo prednostno listo bi lahko izpraznili v treh do štirih letih. dobivajo iz uradnih evidenc, nekatere občane pa tudi obiščejo in si pogledajo, kakšne so njihove stanovanjske razmere. Sledi točkovanje in oblikovanje prednostnih list. Vse to bodo opravili v prihodnjih tednih in potem to listo tudi objavili. Trenutno še vedno razrešujejo prošnje občanov, ki so bili uspešni na prejšnjem razpisu, to novo prednostno listo pa bodo začeli prazniti čez kakšno leto. Letno namreč uspejo po besedah Rednjakove, kadar ne kupijo novozgrajenih stanovanj, razrešiti med 60 in 80 prošenj. Ta nova lista bi se lahko izpraznila v treh do štirih letih. imela tudi uporabno dovoljenje. Seveda pa se bodo za nakup odločili, če jih bo sofinanciral tudi republiški stanovanjski sklad. Se pa v Velenju uresničuje dolgoletna želja po varovanih stano- > Alenka Rednjak: »Letno razrešimo med 60 in 80 prošenj.« Morda pa jim bo uspelo kupiti tudi kakšno novo stanovanje. Zasebni graditelj jih gradi na Selu. O tem se bodo odločali, ko bodo stanovanja zgrajena in bodo Če bodo uspešno sklenili vse postopke, bo gradnja varovanih stanovanj stekla prihodnji mesec. vanjih. Gradnja petnajstih bo v kratkem stekla v bližini Doma za varstvo odraslih, če bodo seveda uspešno zaključeni vsi postopki. Razpis za izvedbo gradbenih del je bil opravljen, izvajalca pa še izbirajo. Ko bodo sklenili pogod- bo z njim, jo bodo posredovali še republiškemu stanovanjskemu skladu za morebitne dopolnitve, ki je sofinancer te gradnje. Računajo, da bo, če bo šlo vse po načrtih, gradnja lahko stekla konec prihodnjega meseca. Naložba je vredna milijon in pol evrov. Polovico bo zagotovil Stanovanjski sklad, četrtino mMestna občina Velenje, za preostanek pa bo občina pridobila ugoden kredit. Predvidevajo, da bi bila lahko stanovanja vseljiva že prihodnje leto. Z izgradnjo teh stanovanj bodo pomembno izpraznili tudi prednostno listo čakajočih na najemna stanovanja, saj so prosilci za varovana stanovanja tudi na njej, nekateri pa so imetniki najemnih stanovanj, ki jih bodo seveda izpraznili. Po dveh letih premora znova povorka V okviru 58. Flosarskega bala na Ljubnem več kot 40 dogodkov - Rdeča nit povorke voda - Pričakujejo 20 tisoč obiskovalcev Tatjana Podgoršek Minulo nedeljo so organizatorji ene najstarejših etnografskih prireditev v Sloveniji - Flosarskega bala - pripravili ob Velenjskem jezeru promocijski dogodek, katerega osrednji cilj je bil seznaniti, predvsem pa pritegniti občane šaleškega »bazena« na ogled prireditev, ki jih pripravljajo od 21. julija do 5. avgusta na Ljubnem. Radenko Tešanovič, direktor uprave Občine Ljubno, je zagotovil, da se bo v okviru 58. Flo-sarskega bala zvrstilo več kot 40 dogodkov, od športnih, kulturnih do etnografskih. »Bo zelo pestro, sploh v nedeljo, 5. avgusta, ko bomo na našem prireditvenem prostoru v Vrbju predstavili dejavnosti ob spravilu lesa s hribov do žage in flosa, izvedli flosarski krst in s tem sprejeli v flosarsko druščino novega člana. Za razliko od minulih dveh let bomo nedeljo znova popestrili s povorko skozi Ljubno. Njena rdeča nit bo flosarija oziroma voda. Na vozovih bodo udeleženci prikazali, kako in zakaj so jo uporabljali naši predniki.« Sogovornik je izrazil zadovoljstvo, ker idej organizatorjem oziroma krajanom ne manjka. Na sestankih glede povorke so jih izrazili za vsaj 20 vozov. Še bolj kot to razveseljuje njihova pripravljenost za sodelovanje v povorki. Napovedalo jo je že 90 odstotkov vseh društev v lokalni skupnosti, Radenko Tešanovič: »Naša društva so zelo prizadevna in razveseljuje, da se jih je že 90 odstotkov v občini odločilo za sodelovanje v povorki, ki jo po dveh letih znova pripravljamo.« kar priča tudi o njihovem pridnem delu. Tudi po njihovi zaslugi, meni sogovornik, je v zadnjih 10 letih etnografska prireditev postala takšna, kot je. Lokalni skupnosti in občanom veliko pomeni, zagotavlja Tešanovič, in želijo si privabiti čim več ljudi od zunaj-občinskih meja ter tudi turistov, ki letujejo v regiji Saša in širše. »Letos ob promoviranju poudarjamo tudi kulinariko. Šest ponudnikov se je odločilo, da bo v času prireditev nudilo jedi, po katerih so najbolj znani. Za ta namen smo izdali posebno zloženko.« V nedeljo, 5. avgusta, pričakujejo več kot 3000 obiskovalcev, na vseh dogodkih skupaj pa dobrih 20 tisoč. a ■ Če so uredili Trg svobode, bodo še Trg bratov Mravljakov V Šoštanju poskušajo oživiti Trg bratov Mravljakov tudi z idejami občanov - Naloga prebivalcev trga: zalivanje in skrb za rože -Mestna ura po novem z elektronskim mehanizmom Tatjana Podgoršek Šoštanj, 12. julija - Pred tednom dni je na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju pripravila skupina za mestni marketing tamkajšnje lokalne skupnosti prireditev z naslovom Šoštanj -trg v cvetju. Na njej so združili moči vrtnarji podjetja PUP Velenje, šoštanjski mestni frizeraj, medgeneracijsko središče, tamkajšnji Mestna galerija in Kavarna ter Zaposlitveni center Gea. Vrtnarji so poskrbeli, da so obiskovalci, ki so prinesli cvetlični lonček, odšli domov z urejeno zasaditvijo ali so brezplačno dobili zemljo ter cvetico, dekleta so odšla domov s kitkami in rožami v laseh, Zavod Gea in Kavarna Šoštanj pa sta razvajala obiskovalce z limonadami in zdravilnimi napitki. Prijetno razpoloženje so pričarale še dame s klobuki. Želijo pripraviti prebivalce na spremembe Župan Darko Menih je pohvalil skupino za mestni marketing za dogodek, s katerim želijo predvsem prebivalce Trga bratov Mravljakov pripraviti na nekatere spremembe, ki jih snujejo v okviru celovite prometne strategije. »Spremembe želimo v čim večji meri predstaviti našim občanom, upoštevati tudi njihove ideje, predloge, da bo čim manj morebitnega nasprotovanja. »Če smo bili sposobni urediti Trg svobode, ki danes sije v svoji obliki in je zelo uporaben za marsikaj, sem prepričan, da bomo poskrbeli, da bo tudi Trg bratov Mra-vljakov oživel in da bomo ponosni nanj,« nam je dejal ob tej priložnosti Menih. Pozval je prebivalce trga, če imajo še kakšno idejo za oživitev trga, naj jo vržejo v skrinjico v Mestni galeriji. Višja svetovalka na občinski upravi Mateja Kumer je ocenila, da je prireditev odlično uspela, predvsem pa je skupina za mestni marketing navdušena nad prebivalci trga, ki so dogodek sprejeli pozitivno. »Upamo, da bomo s pravim srčnim, iskrenim pristopom do ljudi lahko veliko dosegli. Dogodek je bil poskusen, z njim smo želeli prebivalcem trga in tudi ostalim občanom dokazati, da so pomemben Šoštanj - trg v cvetju je bil poskusni dogodek v prizadevanjih za oživitev Trga bratov Mravljakov v okviru celostne prometne strategije. Župan Darko menih se je Vinku Pejovniku zahvalil za 15-letno skrb za mestno uro s knjižnim darilom. člen v prizadevanjih za oživitev trga. Verjamemo tudi, da bodo pridno opravljali domačo nalogo, ki so jo ob tem prejeli, da bodo pridno zalivali in skrbeli za rože na okenskih policah ter na novo postavljenih cvetličnih koritih.« Mestnega urarja bo zamenjal elektronski mehanizem Posebne pozornosti je bil na prireditvi deležen Vinko Pejov-nik, ki je zadnjih 15 let skrbel, da je mestna ura tekla kar najbolj točno - ne prehitro in ne prepočasi. Menih je ob tem dejal, da so Šoštanjčani, ki so se ravnali po njej, na vsak dogodek, sestanek ali morda zmenek zagotovo prišli pravočasno. Vinko Pejovnik pa nam je povedal, da je vsak dan mestno uro navijal, jo popravljal, po potrebi namazal ... Delo ni bilo toliko zahtevno, »bila pa je skrb. Se mi je kar nekajkrat zgodilo, da sem že ležal v postelji in razmišljal, ali sem jo navil ali ne. Tudi večkrat sem jo prišel navit brez potrebnega ključa. Ko sem bil odsoten zaradi bolezni, sem moral poskrbeti za nekoga, ki jo je navil namesto mene. Najraje sem imel, če je bila to žena.« Po izo- brazbi je finomehanik, tudi zato je lahko strokovno in kakovostno skrbel za šoštanjsko mestno uro, ki je bila izdelana leta 1889 v mestu blizu Hannovra v Nemčiji. Po petnajstih letih vsakdanjih skrbi je Vinko »ljubico« zamenjal za druge konjičke. Obljubil pa je, da bo še vedno poslušal, če bo odbila vsakih 15 minut, in da je pripravljen pomagati z nasveti, da bo še dolgo natančno tekla - po novem z elektronskim mehanizmom. ■