$t. 274 (16.311) leto L1V.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka.
Bil je edini tiskar, oartizanskl DNEVNIK v zasužnjeni E- ■
TRSTU
GORIC	382_
CEPA:	£4/6	_ ■ o273li*,_____
SE ČETRTEK, 19. NOVEMBRA 1998
RSO
last. Giraldi R.
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA
OKRASNE PECI
VGRADNE PECI Za KAMINE
LUČE x
NABREŽINA (TS)
Trg sv. Roka 105
tel. 040/200238
NAkma s prižgano vžigalko v roki
Bojan Brezigar
. Massimo DLAJema je, l j® bil imenovan za predse ^ I* vlade, seveda pricak ab da bo pri opravljanj ^°j® funkcije naletel na v s ° težav. Med te pa zagot vo ni vključil ostrega spora Urcijo, ki ze nekaj di P°vzroca preglavice njem Notranjemu in zunanjem NUnistru ter domala vsei ualijanskim podjetjem, ] JfNojo kakršnekoli odnose
Turčijo.
»Zadeva Ocalan« Pravzaprav dokaj enosta n'1 ui stalisce, ki ga je o nj Zayzela italijanska vlada, euino pravilno. O tem si gtasajo domala vsi in ce
Pred televizijskimi kam Uti dejal, da Italija kurdi 8a voditelja ne more izit »urciji, ker zakon ne pusca izročitve državan katerih je v veliavi sim
Uo odločitev, da bo o pn Za politični azil odloi Pristojna komisija pri •ranjem ministrstvu.
— »lueu je, na mimsi
Predsednik Vilmaz ut ^ojo oblast na račun o Soy z Italijo. Njegov
sJdi kažejo namreč
na
[bu^e upravičiti. Kot akih primerih doga turciji prevladujejo no asPekti in tokrat je I kozel, Id je kriv 2 z*°- To bo seveda v 1 Puv/rocil° gospoda . °do, saj znaša italiji i/voz v Turčijo prib •000 milijard lir letno, uar temu očitno ni pom
Prav tako ni mo Pričakovati od vlade, 1 spremenila svoje sta;
Alemovo zadržan uainrec v skladu z Tanjim in z mednaro Pravom. Edino, kar bi I Vplivalo na italijanske su, bi bila morebitna 2 7® kake evropske drža izročitev Ocalana. Ne 0 Se na kraj pameti n ue, tako da ostaja im uiožnost, da bi Svedsk ugotovila, da je bil ku voditelj res vpleten v 1
pa so Se ZDA sinoc Vale od Italije, na iJcalana Turciji: zah katero onstran oce "uijo ne pravne in m ne osnove.
Tako je pac D’Alemi Usojeno, da ostane s prižga-vžigalico v roki. Kriza v odnosih s Turčijo res ne bo veCna, vendar, kot je videti, uidi zelo kratka ne bo. Od-Prto pa seveda ostaja vprašanje, kdo mu je to vžigalico predal: je bil to res sani Ocalan, ki se je odločil ?a Prihod v Rim, ali pa je Amini kdo »bratsko pod-"knil« nezazeljenega gosta.
ugovora zaenkrat Se ni, pa Uidi ko bi ga poznah bi se ne spremenilo prav nic.
RIM / ZARADI PRIMERA OCALAN VSE BOLJ NAPETI ODNOSI MED RIMOM IN ANKARO
Italijanska vlada ostro zavrnila izsiljevalni pritisk turških oblasti
Samosežig kurdskega aktivista v Rimu - ZDA za izročitev kurdskega voditelja Turkom
MONOŠTER / VČERAJ ODPRTJE
Porabski Slovenci dobili kultumi center
MONOŠTER - Slovenski predsednik Milan KuCan in madžarski predsednik Ar-pad Goencz sta včeraj v Monoštru najprej odprla novi slovenski generalni konzulat nato pa izročila namenu novi Slovenski kulturni in informativni center, ki bo pomemben opornik za porabske Slovence v utrjevanju njihove identitete. V centru bo delovala tudi radijska postaja, ki bo zagotovila porabskim Slovencem nekaj ur programa v slovenskem jeziku.
Po odprtju centra sta KuCan in Goencz pred njim zasadila lipo (foto Boris Vugrinec - Večer)
RIM -Kriza v odnosih med Rimom in Ankaro se je včeraj še zaostrila. K dodatni napetosti je prispeval turski premier Me-sut Yilmez, ki je med drugim dejal, da bo »Italija soodgovorna za zločine kurdske stranke PKK«, Ce ne bo izročila turškim oblastem voditelja te stranke Abdullaha Ocalana. Novi pritisk je italijanski premier Massimo D’Alema umirjeno, a odločno zavrnil na nalašč sklicani novinarski konferenci, med katero je dejal, da je Rim pripravljen na rešitev primera z dialogom, ne sprejema pa izsiljevanja. D’Alema je dodal, da primer Ocalan zadeva tudi Evropo in zato je pozval evropske zaveznike k tvorni solidarnosti in konkretnim opolitic-nim dejanjem. Evropa se včeraj ni oglasila, namesto nje je pa spregovoril VVashington, ki se je zavzel za izročitev kurdskega voditelja Ankari.
K napetosti je včeraj prispeval tudi samosežig kurdskega aktivista pred rimsko vojaško bolnišnico v Celin. Na sreCo so mlademu delavcu prisotni priskočili na pomoC in trenutka norosti ne bo plačal z življenjem.
Zadeva Ocalan prerašča tudi v gospodarsko afero. Mnogo turških podjetij je Ze preklicalo pogodbe s številnimi italijanskimi srednjevelikimi in majhnimi podjetji. Bojkot bi znal negativno učinkovati na njihovo nadaljnje delovanje. Minister za zunanjo trgovino Fassino je že sklical za prihodnji teden sestanek, na katerem bodo proučili nastali položaj.
Na 2. strani
JESENSKA ZIMA / RUSKI METEOROLOGI SO JO NAPOVEDOVALI
Mraz zajel vzhodno Evropo in tudi Italijo
Najbolj zaskrbljeni so v Rusiji zaradi hude gospodarske krize, ki bo stopnjevala težave
MOSKVA, RIM - Ko so pred tedni ruski meteorologi napovedovali, da bo v Rusiji najhujsa zima zadnjih 30 let, se je marsikdo zgrozil, ker je bilo jasno, da bo gospodarska kriza se potencirala nevšečnosti za prebivalstvo Ruske federacije. Včerajšnje vesti iz Rusije, vzhodne in srednje Evrope niso bile spodbudne, saj je povsod živosrebr-ni stolpec zdrknil globoko pod ničlo. Zebe celo v Italiji, kjer se je pozna jesen prelevila v zgodnjo zimo. Konec tedna bo še bolj mraz, tako da se bo otoplilo šele prihodnji teden.
Na sliki (telefbto AP): severno od Moskve se par greje ob improviziranem ognju.
Avdicije: Valenti se bo posvetoval
GORICA - Pred avdicijami o zaščitnem zakonu bo goriski župan Valenti prisluhnil načelnikom svetovalskih skupin ter, v mejah možnosti, slovenskim organizacijam pa tudi združenjem, ki izražajo drugačna stališča. Tako je napovedal v občinskem svetu, kjer so ga svetovalci Oljke pozvali naj v Rimu zastopa odprta stališča v prid zaščite manjšine, varovanja in uveljavljanja vseh jezikov na skupnem Čezmejnem območju, ki naj bi ga obravnavali kot skupno večkulturno evroregijo.
Na 13. strani
Pokrajina: dva šolska centra pri Sv. Ivanu
TRST - Pokrajinski svet bo danes razpravljal o odloku o preosnovi poslopij tržaških višjih srednjih šol. V tem okviru je posebna pokrajinska šolska komisija predlagala ustanovitev dveh slovenskih višješolskih središč, in sicer humanističnega na Vrdelski cesti in tehničnega v Ul. Caravaggio. Poklicni zavod J. Stefana in oddelek za geometre naj bi v tem okviru preselili v poslopje nekdanje italijanske osnovne Sole F. Fil-zi, a le pod pogojem, da bi prostore poslopja primerno preuredili in po potrebi tudi razširili.
Na 6. strani
Antonione gost dolinske uprave
TRST - Predsednik deželnega odbora Roberto Antonione je včeraj na povabilo župana Borisa Pangerca obiskal Občino Dolino. Pangerc mu je predstavil realnost dolinske občine, njeno bogato družbeno, kulturno, gospodarsko in športno življenje ter pobude uprave, ki težijo k uveljavljanju sožitja. Omenil je tudi plodno dolgoletno sodelovanje z občinami v Sloveniji.
Na 5.strani
Kdo je ukradel italijansko zastavo?
PAZIN - Policija Se ni izsledila treh moških, ki so predvčerajšnjim sredi Pazina sneli in ukradli italijansko zastavo pred sedežem istrskega deželnega zbora. Neznanci so ob belem dnevu najprej skuSali sneti italijansko in hrvaško zastavo, ki sta plapolali pred poslopjem, ker jim to ni uspelo so potem kratkomalo razbili drog in odnesli s seboj italijanski prapor.
Na 2.strani
SODSTVO / PO PREDSEDNIKOVIH IZJAVAH
PRIMER OCALAN / VELIKA NAPETOST V ODNOSIH MED RIMOM IN ANKARO
Odvetniki zahtevajo Scalfarov odstop
Niso prenesli Scalfarovih kritik o stavki zaradi 513. člena
D’Alema odločno zavrnil oster pritisk turške vlade
Dramatičen samosežig kurdskega manifestanta pred bolnišnico v Celiu
RIM - Kot ima vsaka kolajna dve plati, tako ima vsaka tekma dva polčasa in vsaka filmska uspešnica svoje nadaljevanje. Po torkovem napadu predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara na odvetnike, ki so protestirali nad razsodbo ustavnega sodišča o 513. členu kazenskega postopnika, so prešli odvetniki včeraj v protinapad, ki bi ga v filmskem žargonu lahko naslovili kot »Maščevanje!« »Scalfaro naj se nam opraviči, ali pa naj odstopi,« je bilo katego-riščno stališče predsednika združenja italijanskih odvetnikov Giuseppeja Friga. »Doslej se še ni zgodilo, da bi se predsednik republike tako ostro znesel nad eno delovno kategorijo, zato ne predstavlja več državne enotnosti,« je dodal.
Scalfaro je v bistvu primerjal stavko odvetnikov s prevratniškimi dejanji, kar so odvetniki takoj razumeli kot enačenje njihove kategorije s teroristi. To je zanje nedopustno. Frigo je ponavljal, da želi Scalfaro ubogljive odvetnike, in se vprašal, ali imajo odvetniki pravico do izražanja lastnih mnenj.
Odvetniki so se tudi odločili, da bodo prijavili predsednika republike sodstvu zaradi žalitve. Scalfaro je izrekel svoje kritike na račun odvetnikov po srečanju z diplomanti pravnih fakultet, torej izven opravljanja svojih uradnih dolžnosti, zaradi česar naj bi ga takrat ne ščitila imuniteta, ki jo predvideva 90. člen italijanske ustave.
Prijava sodstvu naj bi bila zato povsem legitimna.
Spor med Scalfarom in odvietniki je odjeknil tudi v parlamentu. 67 poslancev Forze Italia in Nacionalnega zavezništva je podpisalo dokument, v katerem je zapisano, da mora predsednik republike spoštovati svojo funkcijo garanta ustave in enotnosti, v drugačnem primeru bi moral takoj odstopiti.
Na napade z desnice je »odgovoril« višji sodni svet, ki je skoraj enotno branil Scalfara, češ, da ni mogoče predsednika republika napadati tako grobo. Podobna mnenja so izrekli tudi številni drugi predstavniki političnih sil, ki sestavljajo vladno večino.
Kurdski monifestanti pred vojaško bolnišnico v rimski četrti Celio (Ap)
ZADEVA OCALAN / TURČIJA BOJKOTIRA ITALIJANSKA PODJETJA
Gospodarska trenja med Italijo in Turčijo
Največ škode za majhna in srednje velika podjetja - Preklic podpisanih pogodb
RIM - Zadeva Ocalan dobiva - ob političnem - tudi vse bolj zaskrbljujoče gospodarske okvire. Italijanska podjetja, ki delujejo v Turčiji so včeraj zahtevala poseg vlade, da bi se izognili krizi v trgovinskih odnosih med obema državama. Minister za zunanjo trgovino Piero Fassino je v tej zvezi sklical za torek, 24. novembra, sestanek z italijanskimi operaterji v Turčiji, ki se ga bodo udeležili tudi minister za industrijo Pierluigi Bersani, podtajnik za zunanje zadeve Umberto Rani-eri in glavni direktor Zavoda za zunanjo trgovino Gioacchino Gabbuti. Razpravljali bodo o podpori italijanskim podjetjem, ki poslujejo v Turčiji.
Zadeva je z gospodarskega vidika kar zajetna. Blagovna izmenjava med obema državama je v prvih sedmih mesecih letos znašala 6.300 milijard
lir, od katerih je kar 4.300 odpadlo na italijanski izvoz v Turčijo. Ce bodo turška podjetja zaostrila položaj, bodo največjo škodo utrpela srednja in majhna italijanska podjetja, medtem, ko bi bili veliki industrijski koncerni še dokaj vami pred možnimi gospodarskimi represalijami.
Turški bojkot so nekatera majhna podjetja že občutila na lastni koži. Tako je podjetje Saip iz Coma, ki obdeluje poliuretan, prejelo včeraj sporočilo turškega partnerja o prekinitvi gospodarskih stikov in preklicu podpisanih pogodb. Podobne primere so beležili tudi v drugih krajih v Italiji. Tako je industrijska zveza v sporočila, da so turški klienti preklicali vrsto pogodb s številnimi tekstilnimi podjetji iz Prata. Če se bo ta trend nadaljeval, bo turški bojkot zarezal veliko luknjo v obraču-
nih res velikega števila podjetij.
To - vsaj zaenkrat - ne velja za velike italijanske industrije, ki delujejo v Turčiji. Obrati Fiata in Pirellija v bližini Istambula nadaljujejo z delom z običajnim ritmom.
Italijansko-turška kriza bi se lahko kmalu razširila še na eno področje: športno. Prihodnjo sredo bo namreč v okvira tekmovanj v ligi nogometnih prvakov turinski Juventus gostoval pri turškem Galatasarayu. Desničarski dnevnik Ortadogii je že pozval turške navijače, naj izkoristijo srečanje za oster protiitalijanski protest. Predsednik turškega kluba Faruk S uran je vsekakor modro opozoril, naj ne vmešavajo pohtike v šport, in samozavestno dodal v po svoje prikrojenem Cezarjevem slogu: Italijani bodo prišli, izgubih in odšli.
RIM - Italija namerava rešiti primer kurdskega voditelja Abdullaha Oca-lana v okviru odkritega in prijateljskega dialoga s Turčijo, vendar zavrača »vsakršen poskus ustrahovanja«. Tako je včeraj ponovno poudaril predsednik vlade Massimo D’Alema, ki je sklical izredno novinarsko konferenco, da bi umirjeno, a tudi jasno in odločno odgovoril na nove turške pritiske. Primer kurdskega voditelja pa je imel včeraj tudi dramatični zaplet v Rimu. Eden od demonstrantov, ki so pred vojaško bolnišnico v četrti Celio, se je v trenutku obsedenosti polil z bencinom in se zažgal. Hiter poseg Kurdov in italijanskega rdečega križa je je preprečil, da bi trenutek nerazsodnosti mladi kurdski delavec plačal z življenjem.
Italijanski premier je že dopoldne naslovil poziv kurdskim oblastem, naj z umirjenim dialogom prispevajo k rešitvi zadeve Ocalan. Toda v odgovor je oster odgovor in zahtevo po izročitvi kurdskega voditelja. »Ce Rim ne bo izročil Ochala-na, bo soodgovoren za njegove zločine,« je izjavil predsednik turške vlade Mesut Vilmaz na seji. turškega parlamenta. Dejal je, da govori v imenu vseh turških strank in dejal, da bo »katerakoli turška vlada morala ustrezno odgovoriti Italiji, če no bo izročila Ocalana«.
Vilmaz je skušal dati širšo razsežnost problemu in menil, da »primer Ocalan ni več samo problem odnosov med Ri-
mom in Ankaro, ampak širše vprašanje, ki zadeva ves omikan svet«. Izrazil je upanje, da Italija »ne bo nagradila morilca«, njegov namestnik Bulent Ecevit pa je pribil, da bo »Italija dobila pečat teroristične države,« če ne bo izročila kurdskega voditelja turškim oblastem.
Na tako ostro izvajanje je D’Alema odgovoril z odločnostjo. Potem ko je poudaril, da Italija ne bo klonila izsiljevanju, je soglašal s turškim kolegom, da primeer Ocalan ni samo problem italijansko-turških odnososv, ampak »zadeva vso Evropo, od katere Italija pričakuje aktivno in odločno solidarnost« in tudi »konkretne politične poteze«-Evropa včeraj ni odgovorila zato pa se je ameriška vlada zavzela, za izročitev Abdullaha Ocalana turškim oblastem in je podvomila, da se je kurdski voditelj res dokončno odpovedal nasilju.
Premier je dejal, da bo vlada pri reševanju problema dosledno spoštovala zakon, o morebitni zahtevi po izročitvi kot tudi o prošnji za politično zatočišče.
Včeraj dopoldne pa je v Sicilijo priplula ladja s skoraj 200 kurdskimi begunci. Finančno stražo, ki je ladjo pospremila do pristana pri Sirakuzah, so poklicali z mobitelom kar z ladje. Nosečnici in nekajmesečnim otrokom so nudili prvo pomoč v bolnišnici, ostale so odpeljali v zbirni center pri Pac-hinu, kjer so jim prostovoljci rdečega križa in civilne zaščite dali hrano in odeje.
NOVICE
Razjasnitev o sredstvih za šolo
RIM - Problem finančnih sredstev za šolo je izzval ostro debato v poslanski zbornici. Potem ko sta vlada in Cossigova UDR našli kompromis o kreditih skrbstvene ustanove Inps, je izbruhnil problem šole. Vsi, člani večine in opozicije so zahtevali jasnost od vlade in vode so se pomirile šele zvečer, ko je minister za šolstvo Luigi Berlinguer pojasnil, da ima v bilanci za leto 2.000 ministrstvo sklad, ki bo služil za finančno kritje vseh zakonskih predlogov v postopku. Od namembnosti sredstev pa bo vsekakor odločal parlament z zakonom.
Konferenca o zaščiti Jadrana
MALINSKA - Hrvaška, Italija in Slovenija so se na včerajšnji 4. konferenci mešane italijansko-hr-vaško-slovenske komisije za zaščito voda Jadranskega morja pred onesnaževanjem v Malinski na Krku dogovorile, da bodo uskladile in maja prihodnje leto podpisale listino o ekološki varnosti plovbe po Jadranu.
Dokument, v katerem bo skupna ocena strokovnjakov, bo določal poenotenje opreme, oblikovanje službe skupnega nadzora in obveščanja in skupno delovanje v primeru večjih ekoloških nesreč.
Predsedujoči komisiji, direktor Hrvaške državne uprave za zaščito narave in okolja Ante Kutie, je dejal, da je komisija obravnavala tudi poročila svojih delovnih skupin o kakovosti morja in usklajenosti pri preprečevanju onesnaževanja. Italijo in Slovenijo v komisiji predstavljata predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva Giuseppe Jacoangeli in namestnik slovenskega ministra za okolje in prostor Mitja Bricelj. (STA/Hina)
TRIDENTINSKA-JUŽNA TIROLSKA
Nad deželnimi volitvami visi Damoklejev meč
BOČEN - To nedeljo bodo na Tridentinskem-Ju-žnem Tirolskem deželne in hkrati pokrajinske volitve. Deželni svet je namreč sestavljen iz bocenskega in tridentinskega pokrajinskega sveta. Ob tej volilni preizkušnji pa se postavlja vrsta vprašajev, in ne samo glede izida volitev. Mnogi namreč menijo, da bi lahko volitve razveljavili.
Zgodilo se je namreč, da je ustavno sodišče 21. oktobra, natanko dan preden je zapadel rok za predstavitev kandidatnih list, razveljavilo volilni zakon, kot ga je deželni svet popravil letošnjega maja. Popravljani zakon je predvideval uvedbo 5-odstotnega praga za izvolitev enega pokrajinskega oziroma deželnega svetovalca v pokrajini Trento, ter polnega količnika za izvolitev enega pokrajinskega oziroma deželnega svetovalca v pokrajini Bočen. Proti temu pa je vložil priziv na ustavno sodišče predstavnik samostojne ladinske stranke v pokrajini Bočen in ustavno sodišče je priziv sprejelo. Popravljeni zakon po njegovem krši deželni statut, ki izrecno predvideva proporčni volilni sistem za zaščito narodnostnih manjšin, zaradi česa ni veljaven.
Seveda pa so stranke in gibanja predstavile kandidatne liste v skladu z določili razveljavljenega zakona. Tako so npr. v pokrajini Trento predstavila skupno listo tri avtonomistična gibanja, ki bi sicer nastopila ločeno, kakor so sestavili skupno listo tudi Zeleni in pristaši Bertinottijeve SKP. Mnogi so že vložili priziv na deželno upravno sodišče proti razpisu volitev, med temi SKP.Seveda pa se bodo proti razpisu volitev pritožili tudi mnogi od tistih, ki bodo v zabeležili slab volilni uspeh. Tokrat se bodo lahko sklicali na tehten argument.
PAZIN / PRAPOR ITALIJANSKE MANJŠINE
Protest zaradi kraje zastave
Tremul: Gre za nov nacionalistični izpad proti Italijanom
PAZIN - Policija še ni izsledila treh moških, ki so predvčerajšnjim sredi Pazina sneli in ukradli italijansko zastavo pred sedežem istrskega deželnega zbora. Neznanci so ob belem dnevu najprej skušali sneti italijansko in hrvaško zastavo, ki sta plapolali pred uradnim poslopjem, ker jim to ni uspelo so potem kratkomalo razbili drog in odnesli s seboj italijanski prapor. Nekateri očividci so povedali, da sta dva moška »obdelovala« zastavi (s seboj sta prinesla tudi lestev), tretji pa je dogodek ovekovečil s fotografskim aparatom.
Dogodek je doživel ostro reakcijo in proteste zastopnikov istrskega deželnega sveta in vladajoče stranke Istrskega demokratskega zbora, ki menijo, da
smo spet priča hudemu napadu na večjezično Istro in na pravice tamkajšnje italijanske manjšine. Ne smemo pozabiti, da je pred kratkim vladajoča hrvaška stranka. HDZ prav v Pazinu ukazala odstranitev italijanskega napisa pred sedežem deželnega parlamenta.
Oglasil se je tudi predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul (na sliki) . Dejal je, da je šlo za obsodbe vredno vandalsko dejanje, ki je po njegovem sad nazadnjaške politike vladajoče hrvaške stranke. Slednja, ki v Istri ni na oblasti, skuša s takimi in podobnimi gestami odvrniti javno mnenje od realnih, zlasti gospodarskih problemov in težav, ki jih doživlja Hrvaška. Tremul je prepričan, da se bo država, če bo vztrajala na tej poti, vse bolj oddaljila od Evrope.
Fulvio Radin, italijanski poslanec v zagrebškem parlamentu, je prepričan, da vse to sodi v znano protiitalijansko kampanjo Tudj-manove stranke. Predsednik istrskega deželnega sveta Damir Kajin je napovedal ponovno postavitev obeh zastav.
Monošter /odprtje kulturnega in informacijskega centra
ČEDAD / KOPICA PRIREDITEV
Pomemben opornik za porabske Slovence
Kučan in Goencz odprla tudi slovenski generalni konzulat
Živahen kulturni utrip v Benečiji
Danes v čedadu Film Video Monitor Mračna leta Benečije v Kobaridu
Monošter-ob zvokih
s °venske in madžarske hi-111116 ie slovenska manjšina ?a Madžarskem včeraj po-eg generalnega konzulata °bila tudi Slovenski kul-
(skic)11 informaciiski center
Zupan Monoštra Karoly auer je v pozdravnem go-oru poudaril, da je Mono-er prišel do »nove posta-
sk' V ?ožltiu med madžar-Kim in slovenskim naro-aom- Samo odprtje SKIC je ^nostrski župan označil . »zgodovinski dogodek« r1 06 tem izrazil upanje, da 0 SKIC porabskim Sloven-eem nudil enkratno mo-?ost za ohranitev slovenje identitete.
V nagovoru ob odprtju l°yenskega informacijskega in kulturnega centra v "Monoštru je predsednik Ku-?ri’ ki je skupaj z madžar-skitn predsednikom Častni
Ugodnejša posojila za stanovanja
1RST - Dežela bo v kratkem korenito spremenila sistem posojil za tiakup stanovanja, da bi §a prilagodila novim tr-žnirn obrestnim stopnjam.
Na predlog obornika Za finance Ettoreja Ro-m°lija in za gradbeniš-p,° in tehnične službe ^lovannija Via, bo de-Zelni odbor vključil v deželni finančni zakon nov sistem, ki bo zago-°vil upravičencem bre-z°brestna posojila.
Do posojil bodo imeli
y Zakonu štev. 75 iz 1 1982 za nakup ali p strukturiranje stano dja z značilnostmi, ki udi navedena v ist> Zakonu. Paleta upra Oencev se torej ne sp minja, spreminja se stem posojil.
Odbornik Romoli namreč pojasnil, da enar znatno cenejši radi znižanja obresti
mnanjsala. Dosedi sklad za finansira Posojil za nakup ste Vanja je temeljil
sredstvih Dežele ank, vezan pa je bi Zadolžnice s fik obrestno stopnjo, p o dejstvo je prepret
nim razmeram, se da paradoksalno dratja od tistih, k Ponujajo banke. Tu stem je bila treba spremeniti.
Po izvajanju o odbornikov bodo z Vlm sistemom posi resnično ugodnejši ancnih. V ta name dežela namenila v 1 f)U 1999-2001 80 r jard lir na leto br brestnim posojil konvencije z bank
vsoto.
pokrovitelj SKIC, poudaril, da je »skupna naložba dveh narodov, dveh sosednjih držav, ki je sad njunega spoznanja o pomenu in vlogi manjšin v današnjem evropskem sožitju in njune odgovornosti za spoštovanje človekovega dostojanstva, ki so mu temelj človekove pravice, dala rezultat, ki je občudovanja vreden«.
Slovenski predsednik je izrazil željo, da naj bi Slovenski informacijski in kulturni center v Monoštru slovenski manjšini na Madžarskem prinesel »nov polet in novo samozavest«. Slovenija in Madžarska sta po mnenju Kučana veliko storili za dobro slovenske manjšine tu, v Porabju, in madžarske manjšine na slovenski strani državne meje.
»Odnosi med Madžarsko in Slovenijo se hitro krepijo in razvijajo, dobivajo nove vsebine in razsežja. Gradimo nove prometne povezave, odpiramo nove mejne prehode, podjetja na obeh straneh meje razvijajo tudi višje oblike sodelovanja, imamo skupne cilje v mednarodnem življenju in skupaj si zanje tudi prizadevamo. To so najbolj trdna jamstva tudi za prijazno prihodnost slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske manjšine v Sloveniji,« je še dejal KuCan in poudaril, da »nova Evropa že danes živi svoje novo življenje prav v teh krajih. Meje in tromeje postajajo tu vse bolj samo merilo za presojo, koliko smo v resnici odprti drug do drugega, koliko smo svobodni, koliko se naša življenja prepletajo, pa vendar ima vsakdo čedalje več možnosti, da ostane to, kar v resnici s svojo identiteto je, le da bogatejši v tvornem sožitju različnosti in drugačnosti«.
Slovenska hiša in pravkar odprti generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru sta simbol taksnega življenja in prihodnosti v tem delu Evrope. Obenem sta tudi dragocena spodbuda za dobro sodelovanje obeh držav na njuni poti v evropske integracije, je Se ob koncu dejal Kučan.
Madžarski predsednik Arpad Goencz, ki je v svojem kratkem in slikovitem govom na začetku ugotovil, da sta oba predsednika povezana tudi z dejstvom, da je oba vzgajala »panonska zemlja in sonce« in dodal, da je dolžnost vseh držav, da ohranijo vrednote, ki jih predstavljajo manjšine.
Po oceni madžarskega predsednika lahko za manjšine veliko storijo država in Sole, največ pa družine, ki ohranjajo jezik. »Resnični
ključ obstanka je babica, ki pripoveduje pravljice in vnuke seznani z jezikom in pripadnostjo narodu. Naša dolžnost je«, je poudaril Goencz, »da poskrbimo, da bo -manjšina ponosna na svoj jezik in kulturo in bo obarvala življenje večinskega naroda.« Ob koncu je še izpostavil dejstvo, da je danes manjšini, ki šteje desettisoc elanov, država uredila generalni konzulat, cigar delo bo določilo življenje in ne diplomacija. Generalni konzul pa bo veleposlanik za manjšino tako v odnosu do Slovenije kot Madžarske.
Pred Slovenskim domom, kot so SKIC že poimenovali porabski Slovenci, sta predsednika Madžarske in Slovenije tudi zasadila simbol slovenstva, lipo.
Maja Lazar Jančič / STA
ČEDAD - Od Čedada in Nadiških dolin, do Kobarida, Barda in Rezije, kulturni utrip ne miruje niti ob hladni zimski predhodnici teh dni.
Ljubitelji nabožne glasbe so lahko prišli na svoj račun minulo soboto z izjemnim koncertom liturgičnih pesmi Ivana Trinka, ki ga v organizaciji istoimenskega kulturnega društva iz Čedada in ob sodelovanju zavoda Nobile Collegio Dimesse iz Vidma, z občutljivostjo izvaja skupina Gallus Consort iz Trsta (na fotografiji zgoraj). Prav tako v soboto so na sedežu Gorske skupnosti Nadiških dolin v Sp etru predstavili serijo osmih barvnih plakatov, ki prikazujejo krajinske podrobnosti iz okolja Nadiških dolin. Pobudo je dal odbornik za turizem Nino Ciccio-ne, plakati pa so bili izdelani tudi s sredstvi, ki jih za razvoj turizma namenjajo evropski skladi (slika spodaj).
V Bardu je bil v novi farni cerkvi nedeljski koncert Sv. Martina, na katerem je s klavirjem na-
stopila uveljavljena dvojica Paolo Cher in Patricia Saponara.
Medtem ko je v prostorih kulturnega centra Borgo del ponte v Čedadu odprta razstava uglednega Cedajskega slikarja Luigija Bronta, rojenega ob koncu prejšnjega stoletja, gostuje danes v Čedadu goriški Film Video Monitor. Ob 18. uri je na sporedu otvoritev v prostorih »kulturne« gostilne Tre re, s predvajanjem videa »Mondotopold«, ki ga je za italijnski program TV Koper posnela
Martina Kafol ob letošnji »Postaji Topolovo«. Večerni del se bo nadaljeval ob 20.30 v mestnem gledališču Ristori, kjer bodo ob prisotnosti avtorjev predvajali videoposnetke »Šarce od hiše« Alvara PetriciCa, »Koza je preživela« Saša Podgorska in »Ekspres ekspres« Igorja Stekarja.
Prav tako drevi bo ob 19. uri v prostorih Kobariškega muzeja predstavitev knjige »Mračna leta Benečije«, na kateri bodo sodelovali Božo Zuanel-la, Marino Gualizza in Zdravko Duša. Jutri zvečer pa bo v župnijski dvorani v Spetru ob 18.30 prvo srečanje iz niza, ki ga prirejata Združenje Blan-kin in Planinska družina Benečije. Predstavili bodo fotografijo »Beneška Slovenija« s fotografijami Milana Grega in besedilom Žive Gruden.
Iz Benečije v Rezijo, kjer bodo v soboto ob 17. uri v dvorani občinskega sveta na Ravenci predstavili zadnjo knjigo profesorja Roberta Dapita o krajevnih imenih območja Osojan in Ucje. (du)
DEŽELA / JAVNA OBČILA
Damele novi predsednik odbora za radio in televizijo
TRST - Daniele Damele (Pol svoboščin) je bil včeraj izvoljen za novega predsednika deželnega odbora za radiotelevizijske službe. Damele, ki je sodelavec videmskega dnevnika Messaggero Veneto in istočasno tudi predsednik tržaškega združenja »Orizzonti 2002«, je nadomestil levega demokrata Giuseppeja Markiza. Novi predsednik je dobil pet glasov, Mari-uz pa štiri.
Damele se je zahvalil dosedanjemu predsedniku za opravljeno delo in napovedal, da bo pri svojem delu upošteval predloge in stališča vseh elanov odbora. Umestitvene seje se je udeležil predsednik deželnega sveta Antonio Martini, ki je tudi pozdravil novoizvoljeni odbor ter mu voščil uspešno delo.
Deželni odbor za radiotelevizijske skužbe ima v glavnem posvetovalne pristojnosti. Poleg Dameleja in Mariuza so njegovi elani še Elio Bozzo, Maurizio Lucchetta, Enzo Santese, Danilo Slokar, Bruno Peres, Rino Maddalozzo in Lorenzo Boscarol. Odbor posluje pod okriljem deželnega parlamenta, ki ga je tudi izvolil.
ZDRAVSTVO / PROBLEM OSTARELIH
VIDEM / JAVNA PREDSTAVITEV
NOVICE
Sindikati hočejo od FJK spoštovanje novih noim
Delovanje Opazovalnice za uveljavljanje furianščine
TRST - Sindikati upokojencev FJK Spi-Cgil, Fnp-Cisl, Uilp-Uil in Cap la zahtevajo od Dežele FJK, naj ob skorajšnji razpravi o finančnem zakonu za leto 1999 upošteva potrebe upokojencev in nepokretnih oseb ter vključi v proračun zadostna sredstva za zagotovitev skrbstvene pomoči, kar bi tudi pripomoglo za reformo socialne države, poleg tega pa ustrajajo pri izvajanju novega zakona o zdravstvu.
To so nekatere izmed zahtev, ki so jih predstavili vCeraj na tiskovni konferenci deželni predstavniki sindikatov upokojencev Egidio Cendon, Ferdinande Rizzi, Bruno Paludetto, Caterina Martina in Carlo Bravo. Kot so povedali, so zaskrbljeni zaradi zamude pri izvajanju novega zakona o ostarelih. Pričakujejo med drugim doslednost deželnih upraviteljev in obsojajo molk okoli vključitve finansiranja za skupnih 20 milijard lir v socialno-skrbstveni zakon v korist ostarelih; sredstva so po mnenju sindikatov neobho-dno potrebna za prve posege. Pomembni so zagotovitev možnosti bivanja na domu in posledičnih skrbstvenih storitev ter finančni prispevki za družine, ki skrbijo za ostarele (za kar bi sindikati hoteli povišek prispevkov za 7 milijard lir), posegi v zvezi z do-mi za ostarele (7 milijard), treba je podpirati socialne promocije ter avtonomijo in ekonomsko neodvisnost (5 milijard), dejavnost deželnega observatorija za ostarele (pol milijarde), izboljšati gre tudi sistem javnih prevozov.
Zaradi teh in drugih problematik torej sindikati upokojencev terjajo hitre in jasne odgovore s strani upraviteljev (in sestanek z deželnim odbornikom Al-dom Ariisom), v drugačnem primeru so pripravljeni na demonstracijo, ki jo bodo priredili v Trstu. (A. G.)
VIDEM - Uveljavljanje furlanšCine je bilo v ospredju včerajšnje predstavitve Opazovalnice za furlanski jezik in kulturo. Gre za strategijo do vprašanja jezika, ki je z redkimi izjemami Sele v zadnjih letih pričel pot javnega in uradnega uveljavljanja po desetletjih, ko je furlansk jezik bil omejen na družinski krog ali pa na folkloro.
Na včerajšnji predstavitvi delovanja Opazovalnice je prof. Giovanni Frau naglasil, da bo potrebna globoka kulturna prenovitev, kar bo terjalo daljše Časovno obdobje, za splošno uveljavitev furlanšCine. Jezik nekega naroda je namreC sad številnih dejavnikov in okoliščin na družbeni, Človeški, zgodovinsdki in zemljepisni ravni, ki jih ni mogoče spremeniti iz dneva v dan. Na včerajšnjem srečanju v videmskem tiskovnem sedežu deželne uprave je zastop-
nik Opazovalnice orisal delovanje strukture, ki je nastala pred dvema letoma. Ukvarja se z dvema glavnima območjema dejavnosti: na eni strani deluje kot strokovna struktura, ki ocenjuje naCrte furlanskih občinskih uprav in ustanov, po drugi pa načrtuje pobude, ki jih potem udejanijo druge ustanove s sredstvi, ki jih dajajo na razpolago razne konvencije.
Deželni zakon, ki podpira delovanje Opazovalnice za furlanski jezik in kulturo, omogoča tej strukturi, da se ukvarja z uveljavljanjem furlanšCine v šolah, v javnih občilih, na javnih manifestacijah. Pripravljajo tudi nov slovar furlanskega jezika, v sodelovanju z videmsko univerzo bodo priredili teCaje za jezikoslovce in prevajalce, načrtujejo pa tudi teCaj za novinarje. Posebno pozornost polagajo prevajanju risank za otroke v furlanski jezik.
Zakonski predlog FJK o čezmejnem sodelovanju
TRST - Pristojna komisija deželnega sveta je odobrila zakonski osnutek o Čezmejnem sodelovanju v okviru projektov Evropske zveze. Predlog so podprli svetovalci Pola svoboščin in Ljudske sredine za reforme, vsi ostali pa so se vzdržah.
Zakonski osnutek, ki ga mora še odobriti deželna skupščina, je predstavil in obrazložil predsednik vlade Antonione, ki opravlja tudi dolžnosti odbornika za zunanje stike in za odnose z EU.
Na srečanje mladih raziskovalcev v Berlin tudi 3 Slovenci
LJUBLJANA - V Berlinu bo od danes do nedelje novembra potekalo 9. mednarodno tekmovanje in srečanje Mladi raziskovalci in okolje Evrope (-Young European‘s Environmental Research -YEER). Na tekmovanju mladi raziskovalci iz držav Članic Evropske unije in vabljenih držav predstavijo najboljše raziskovalne naloge iz okoljevarstvenih področij, ki so bile nagrajene na nacionalnih srečanjih. Slovenijo bodo letos zastopah dijaka Škofijske klasične gimnazije Jernej Zidar in Mojca Miklavec s seminarsko nalogo Manj bakra v okolje zaradi jedkanja tiskanih vezij in dijakinja Prve gimnazije iz Maribora Simona Jurkovič z nalogo Iz gume v sekundarne surovine, so sporocih z Zveze za tehnično kulturo Slovenije.
Vsako leto na tekmovanju mladih raziskovalcev sodeluje preko sto mladih in njihovih spremljevalcev. Letošnjega sreCanaja pa se bo iz Slovenije na udeležil tudi lanski drugonagrajenec Dušan Strmčnik, ki bo na letošnjem srečanju elan žirije mladih, ki podeljuje posebne nagrade. (STA)
GLOSA
v	■
Baba Vuka: »Miloševič bo postal car«
Jože Pirjevec
S spoštovanja vredno točnostjo - Ce upoštevamo razmere, v katerih morajo živeti in delati - mi Nebojša Popov in njegovi sodelavci pošiljajo iz Beograda štirinajstdnevnik »Republiko«, ki hoče biti, kot piše v podnaslovu, »glasilo državljanskega samoo-svobajanja« in se bori »proti stihiji straha, sovraštva in nasilja«. V osmih letih, kar ga dobivam, je list vsaj trikrat menjal svojo zunanjo obliko, ostal pa je vedno na isti visoki (morda celo previsoki) intelektualni ravni, odločno kritičen do Miloševičevega režima. PaC izraz tiste »druge« Srbije, o kateri sem prepričan, da ima še veliko bodočnost, Čeprav bi danes njene predstavnike -kot mi je pred kratkim rekel Vlado DapCevič -lahko strpali v en sam avtobus.
Med stalnimi rubrikami, ki jih v Republiki vedno preberem, so »Svaštalice«, mimo katerih pač ni mogoCe iti, saj jih je najti takoj na drugi strani. Te besede v srbskohrvaško-slovanskem slovarju (ki očitno izvira še iz starega režima) ne najdem, kar mi daje misliti, da gre za skovanko, ki hoCe poudariti, da je pod tem naslovom najti vse mogoče neumnosti in še kaj. Gre za izbor raznih bedastoC, ki so jih v presledku med eno in drugo številko Republike izrekli vidni
predstavniki srbskega establishmenta, o katerem ni mogoCe reci drugega, kot da je pravi zoološki vrt norcev. Naj za pokušnjo navedem samo nekaj »sva-štalic« ki jih prinaša zadnja oktobrska Republika. »Verujem v genetsko inteligenco našega naroda« (Dr. Miodrag DordjeviC, zdravnik, TV Palma, 17. september); ...»nemška obsedenost z jugovzhodno Evropo in Balkanom je gotovo genetsko pogojena« (-Ivan Markovič, tajnik tiskovnega urada Direkcije JUL-a, RTS, 17. september); »...ponovno se oživlja nemški agresivni militarizem« (izjava GO SPS, Borba, 18. september); »Srbija mora imeti atomsko bombo« (Geslo z mitinga Patriotske fronte, 18. septembra); ...»nobeno žuga-nje s "tornadi" ne bo preprečilo Srbiji, da bi ne obranila svoje svetinje (Kosovo) (Vuk Draškovič, predsednik
SPO, BLIC, 19.-20. september); "NATO" je ne bo izkupil brez izgub (Vojvoda Vojislav Šešelj, predsednik SRS in podpredsednik vlade, Naša Borba, 22.september); »Tiskamo denar zaradi Kosova« (Dušan Vlatkovič, guverner NBJ, 22. september); »Denarja ne bomo tiskali« (Jovan Zebič, podpredsednik vlade SRJ, TV Studio B, 22. september); »Miloševič bo postal car. Vladal bo Bolgariji, Romuniji, Avstriji in Madžarski. (Baba Vuka, vedeževalka iz Grlišta pri ZajeCaru, Nedeljni Telegraf, 23. septembra).
Ob branju teh globokoumnih izjav in napovedi sem se zavedel, da smo med mnogimi okroglimi obletnicami, ki se jih spominjamo letos (1848, 1918, 1948, 1968), pozabili na usodno leto 1988, ko je jugoslovanska kriza izbruhnila na dan z vso silovitostjo in je Miloševič s svojo mitingaško politiko zaCel rušiti še zadnje nosilne stebre pokojne SFRJ. Tudi takrat ni manjkalo plamtečih parol in groženj vesoljnemu svetu, ki so pahnile sbrski narod v eno najhujših tragedij njegove že tako tragične zgodovine. V tolikšni nesreči je mogoCe upati samo, da bo avtobus, na katerem so Nebojša Popov in njegovi, kmalu zagledal luC, ki napoveduje konec tunela.
ŠKOF ROZMAN / ZAHTEVA PO OPROSTITVI
»Boj za preživetje Slovencev je bil zgolj komunistična utvara«
Tako polemično ugotavljajo v časniku Delo ob zahtevah tožilca Drobniča
LJUBLJANA - »Generalni državni tožilec ima (tako kot sleherni državljan) pravico do vseh dosegljivih pravnih sredstev, s katerimi dokazuje svojo, Rozmanovo, Rupnikovo, Hitlerjevo... nedolžnost. Tega mu ne smemo oporekati, to je njegova pravica. Vendar se država ne "dogaja” samo po pravni plati, je tudi zgodovinski spomin, etika, morala in še kaj. Pravo - kot Drobnič dobro ve - pa pogosto ni sprto samo s tako imenovano pravičnostjo, temveč tudi z zdravim razumom. In ravno na to se zanaša. Slovenci naj bi po pol stoletja razpoznali svoj legitimni boj za preživetje kot komunistično utvaro, kolaboracijo pa kot najplemenitejša, a žal nerazumljena čustva in dejanja. Tu se neha pravo, tu se začenja vprašanje zdrave pameti.«
Tako med drugim piše Boris Jež v včerajšnji številki ljubljanskega Dela, ki posveča veliko pozornosti in prostora početju generalnega državnega tožilca Antona Drobniča, ki je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti v procesu zoper ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana, generala bivše jugoslovanske vojske in za časa okupacije predsednika pokrajinske uprave Leona Rupnika, upravnika ljubljanske policije Lovra Hacina in polkovnika Milka Vizjaka. Zanje je predlagal oprostitev ali pa vsaj novo sojenje. Ker pa sta bila na istem procesu obsojena tudi esesovski general Ervin Roesener in dr. Miha Krek, bi moralo vrhovno sodiSCe, če bi sprejelo Drobničevo zahtevo, tudi njiju oprostiti ah jima znova soditi.
Delo tudi podrobno navaja, kdo so bili našteti. O Leonu Rupniku piše, da je na Slovenskem v času druge svetovne vojne imel podobno vlogo kot Quisling na Norveškem, maršal Petain v Franciji, Jan Antonescu v Romuniji, Josef Tisa na Slovaškem, Draža Mihajlovič, Milan Nedič v Srbiji ter Ante Pave-lič na Hrvaškem. Bil je obsojen na smrt z ustrelitvijo, kazen je bila izvršena.
Glede Gregorija Rožmana dnevnik Delo ugotavlja, da je bila ena
temeljnih sestavin njegovega škofo-vanja odločen boj proti komunizmu. Aprila 1941 je obiskal visokega komisarja italijanskih okupacijskih oblasti Emilia Graziolija in mu izrazil sohdamost O izjavi, s katero je izrazil sohdamost, obstaja dvom, vendar le v tonu, ne pa v načelni vsebini. Obe verziji namreč pomenita priznanje aneksije, kar pa pomeni, da je Rožman s tem storil dejanje nedopustne kolaboracije s sovražnikom. Tudi o tem, ah je bila njegova nadaljnja kolaboracija (z Nemci) dopustna ali ne, obstajajo različna tolmačenja, nedvomno pa je bil prav on tisti, ki je nemškim oblastem svetoval, naj za predsednika pokrajinske uprave imenujejo Leona Rupnika. Bil je obsojen na 18 let ječe, kazni ni prestal, ker se je umaknil v ZDA. Kazen ni doletela niti Mihe Kreka. Po okupaciji je namreč odšel v tujino, elan emigrantske vlade je ostal do jeseni 1943, ves čas je podpiral delovanje Slovenske zaveze in se ob koncu boril, da bi zavezniki zasedli Slovenijo.
Lovro Hacin je bil leta 1936 imenovan za upravnika policije v Ljubljani in je takoj po okupaciji začel sodelovati z okupatorjem. Bil je odločen protikomunist, soodgovoren za nemalo zločinov, ki so jih izvedli njegovi podrejeni, na podlagi njegovih navodil je bilo v času okupacije zaprtih okoli 6 tisoč ljudi, ki so ah umrli ali pa so bih poslani v koncentracijska taborišča. Bil je obsojen na smrt z obešenjem, sodba je bila izvršena, tako kot za Ervina Roesenerja. Slednji je bil predstavnik nacistov v Sloveniji kot predstavnik višjega SS in policijski vodja v tako imenovanem območju Xm, organiziral in izdajal je ukaze za večino množičnih umorov, obsodb na smrtno kazen in njihovo izvršitev. Poleg tega je bil odgovoren za deportacije okoli 90.000 Slovencev, uničenje naselij in objektov.
Milko Vizjak je bil v času italijanske okupacije eden od organizatorjev prostovoljne mihce MVAC in odgovoren za nemalo aretacij. Obsojen je bil na 20 let prisilnega dela.
HRPELJE / ZGRADILI SO JIH OB VRTCU
r TV KOPER / ODDAJA O MEDIJIH
Nove jasli za brkinske malčke
Doslej so opremili en oddelek - Jasli so izročili namenu v prejšnjih dneh
Ni vse zlato, kar se sveti, niti v časnikarstvu
HRPELJE - K obstoječemu vrtcu v Hrpeljah so dogradili še jasli, v katerem sta dva oddelka, ki lahko sprejmeta do 24 otrok. Sedaj jasli obiskuje le osem malčkov, saj je opremljen le en oddelek, drugi oddelek pa se uporablja kot večnamenski prostor za športno vzgojo. Po besedah župana občine Hrpelje Kozina Vladislava Kreblja, so jash potrebne za brkinsko območje. Priprave za izgradnjo jasličnega oddelka so se pričele v začetku 1997. leta, z gradbenimi deh pa je glavni izvajalec GLP Stavbenik s svojimi podizvajalci pričeti septembra lani in zaključiti januarja letos. V poletnem času so dobaviti in montirati opremo za en jastični oddelek. Vrednost investicije prizidka, ki je zgrajen na zemljišču občinske lasti, znaša približno 35 milijonov tolarjev. V ta znesek je všteto tudi popravilo strehe na obstoječem vrtcu. Vsa sredstva so zagotovljena iz občinskega proračuna. Ministrstvo za šolstvo in šport bo v letu 1999 prispevalo 40 odstotkov namenskih sredstev od vrednosti investicije.
Odprtja jasli se je udeležil tu-
di minister za socialno varstvo Janko Kušar, ki je poudaril pomembno pridobitev za kraj in širšo okolico ter Čestital izvajalcem, malčkom pa zaželel dobro počutje z vzgojiteljicami. Ravnateljica sežanskega Vzgojno varstvenega zavoda Ivica Podgoršek (na sliki) pa je poudarila, da ni prišlo do novih zaposlitev, temveč so poskrbeli za notranjo prerazporeditev delavk. Februarja meseca pa bodo izvedli nov vpis v jasli in pričakujejo, da se bodo starši, ki so svoje otroke dosedaj zaupali v
varstvo starim staršem, odločali za organizirano varstvo v novo-odprtih jaslih.
S prerezom traku so 13. novembra jasli predah v uporabo minister za socialno varstvo g. Kušar, župan Krebelj in ga. Suzana Staver iz Gradišča pri Materiji, mati treh otrok, od katerih eden obiskuje jasli, drugi je v vrtcu, tretji pa osnovno šolo. Sledil je zanimiv kulturni program, ki so ga oblikovati s pesmijo in recitacijo malčki iz domačega vrtca.
besedilo in slika; Olga Knez
KOPER - Problemi deželnih sredstev javnega obveščanja in obmejnega sodelovanja na informacijskem področju so biti v središču torkove oddaje po TV-Koper »Parliamo di...« v italijanščini. Oddajo je vodil Maurizio Bekar, v studiu je sodeloval deželni podpredsednik sindikata Časnikarjev Miro Op-pelt, ki je ta čas tudi vršilec dolžnosti predsednika, po telefonu pa je bil povezan še predsednik deželne časnikarske zbornice Silvano di Varmo.
Bekar je v uvodnem delu natresel vrsto številk, iz katerih bi izhajalo, da je Časnikarska dejavnost v Furlaniji-Julij-ski krajini bogata in pri dobrem zdravju. Časnikarjev je skoraj 1.800, izhajajo 4 dnevniki, poleg državne TV je še 7 krajevnih televizij, deluje 44 radijskih mrež, izhaja
125 periodičnih listov itd. Oppelt in di Varmo pa sta opozorila, da ni vse zlato, kar se sveti: pereče se postavlja problem koncentracije lastništva dnevnikov, Primorski dnevnik, ki je pomemben znak kulturne raznolikosti v deželi, pa že dalj časa izhaja v težkih razmerah; število ljudi, ki se poklicno ukvarjajo s časnikarstvom, v zadnjem času ne narašča, mnogo izmed njih pa dela praktično na čmo itd.
V oddaji je bila podčrtana tudi potreba po okrepitvi sodelovanja s sosednjimi državami in še posebej s Slovenijo na medijskem področju in omenjen je bil projekt čezmejne televizije obeh manjšin. Oppelt je slednjega pozdravil, poudaril pa je, da bi morala čezmejna televizija biti prvenstveno v službi obeh manjšin.
O slovenski narodni vladi
in državi SHS
Posvet zgodovinarjev o dogajanju leta 1918
LJUBLJANA - Znati je treba videti, kaj je bilo, da vidimo, kako bo, je v pozdravnem nagovoru ob odprtju simpozija Narodna vlada, država SHS in slovenske zamisli o prihodnosti pred letom 1918 in po njem med drugim dejala ljubljanska županja Vika Potočnik. Udeležence simpozija, ki se je začel vCeraj in bo še danes v prostorih Slovenske matice, je pozdravil še predsednik Slovenske matice prof. dr. Joža Mahnič. Slednji je podal nekaj kratkih misli o »rojevanju slovenske narodne zavesti in političnih teženj do 1918«.
Dr. Peter Vodopivec, ki je zadolžen za organizacijo simpozijev Slovenske matice in ki je imel tudi uvodni referat, je za STA povedal, da je srečanje zgodovinarjev in strokovnjakov namenjeno problemu nastanka prve povojne oblasti po razpadu Habsburške monarhije, katere 80-letnica poteka letos. Temeljna vprašanja, o katerih bodo predavali in razpravljali udeleženci tokratnega simpozija, so vprašanja o slovenskih predstavah v Habsburški monarhiji, o možni prihodnosti Slovencev v okviru monarhije pred in po prvi svetovni vojni in kakšen je bil pogled v prihodnost, ko je postalo jasno, da bo monarhija razpadla. Kot je še poudaril Vodopivec, so teme izbrali tako, da je mogoCe potegniti določene vzporednice z velikim prelomom, ki se je Slovencem »zgodil« v 90. letih tega stoletja.
Vodopivec je še povedal, da je bilo leta 1918 in pred tem relativno malo ljudi, ki so imeli jasne predstave o slovenski prihodnosti, in da so obstajale velike razlike med tistim, kar je mislila elita v političnih strankah in izobraženci, ter tistim, kar so Čutili, mislili in si predstavljali preprosti ljudje.Dr. Peter Vodopivec je menil, da tukaj obstaja analogija s tem, kar se dogaja v današnjem Času.
V dopoldanskem delu simpozija so se včeraj zvrstili referati uglednih domačih zgodovinarjev. Peter Vodopivec je pripravil študijo z naslovom Od Habsburžanov h Karadjordjevičem - med strankarskim politikantstvom in iskanjem nove identitete, Jurij Perov-šek - o slovenski samostojnosti v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, Bojan Balkovec - o narodni vladi SHS med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom, Darko Dolinar - o univerzi, literarni vedi in nacionalni literarni zgodovini, Vasilij Melik - o Ivanu Hribarju med Av-stro-Ogrsko in Jugoslavijo. Referatom bo sledila razprava. Popoldne so spregovorili VValter Lukan (Janez E. Krek in Jugoslavija), France Rozman (Slovenska nacionalna demokracija pred letom 1918 in po njem), Mirko Stiplovšek (Prizadevanja za oblikovanje slovenskega parlamenta v prvem desetletju jugoslovanske države), Janko Pleterski (Šušteršičev pogled na jugoslovansko gibanje in Jugoslavijo) in Ervin Dolenc (Slovenski intelektualci in avtonomizem).
Simpozij bo potekal še danes, ko bodo na programu zgodovinski orisi Voduskovega posega v jugoslovansko vprašanje (Boris Paternu), Novacanovih idej o slovenski republiki (Igor Grdina), o Primorcih v Julijski krajini in Jugoslaviji (Egon Pelikan) ter referat Lojze Ude in njegove kritike slovenske politike v 20-ih letih (Boris Mlakar). Sledila bo razprava in zaključek simpozija, ki sta ga sicer podprla ministrstvo za kulturo in ljubljanska občina. (STA)
UPRAVE / NA VABILO ŽUPANA PANGERCA
KONGRES SSK / POGOVOR S POKRAJINSKIM TAJNIKOM
Predsednik FJK obiskal Dolino
Pozornost zlasti upravnim problemom
Predsednik deželnega odbora Rober-10 Antonione je včeraj na povabilo žu-Pana Borisa Pangerca obiskal Občino u°lino. Na županstvu so ga, poleg žu-Paira, sprejeli podžupan Aldo Ste-rancič, odbornik Milan Lovriha, načel-nik svetovalske skupine Skupaj-Insie-?le Sandy Klun ter svetovalca Fulvia ^remolin in Giorgio Jercog. Pangerc je Uglednemu gostu uvodoma predstavil realnost dolinske občine, njeno bogato uružbeno, kulturno, gospodarsko in Športno življenje ter pobude uprave, ki težijo k uveljavljanju sožitja ne samo Uaobčinski, a tudi na širši lokalni rav-ui. Omenil je tudi plodno dolgoletno sodelovanje z občinami v Sloveniji.
V nadaljevanju se je župan dotaknil Uekaterih čisto konkretnih upravnih Problemov. Izpostavil je nujne ukrepe za urbanistični razvoj občine in za občinski vodovod, ki se nahaja v slabem stanju, nato je omenil ceste, še posebno tiste, ki so nujno potrebne po-Pravil. Odnosi med Občino in Ustano-v° za industrijsko cono (EZIT) so plod-Ui in dobri, pred napovedano reformo ju javne ustanove pa bi se morala rJezela posvetovati tudi z vsemi zainteresiranimi občinami. Slednje - je pou-uaril Pangerc - bodo morale biti polnopravno zastopane v bodočih vodilnih telesih EZIT. Omenil je nato potrebo
po obnovi bivšega dolinskega otroškega vrtca ter se zavzel za boljše odnose med občinami in Deželo.
Antonione se je zahvalil za sprejem in podčrtal pozornost deželnega odbora zlasti do manjših občin, ki so najbližje občanom, katerim morajo nuditi konkretne odgovore na vse probleme. V tem duhu želi sedanja deželna vlada sodelovati s krajevnimi upravitelji z željo, da bi vse javne uprave na najboljši način opravljale svojo vlogo. V nadaljevanju je predsednik FJK pohvalil narodnostno mešane občine, ki poleg vsakdanjih upravnih obveznosti izpolnjujejo še dodatno in zelo važno povezovalno vlogo med različnimi narodi. Se posebno v tem času, je naglasil Antonione, ko vsi skupaj gradimo novo Evropo. Kot vzor teh prizadevanj je navedel prav Občino Dolino, ki med drugim že dve desetletji uspešno prireja pobudo Odprtje meje.
V krajši izmenjavi mnenj sta Antonione in Pangerc (v razpravi so sodelovali tudi oborniki in svetovalci) obravnavala predvsem pereč problem finančnih razpoložljivosti in sredstev, s katerimi se morajo soočati ne samo občine, a tudi deželna uprava. Beseda je tekla tudi o finančnih prispevkih, ki jih našim krajem deli Evropska zveza. Skratka prisrčno, a tudi koristno srečanje.
Močnik: Mi skušamo politiko približali ljudem
»Stranka je živa, pričakujem živahno soočenje«
V nedeljo popoldne bo v Finž-garjevem domu na Opčinah redni pokrajinski kongres Slovenske skupnosti. Kongresi po sekcijah se počasi iztekajo (danes bo na Opčinah sporedu Se zadnja skupščina obeh kraSkih sekcij), tako da ima dosedanji tajnik Peter Močnik pred seboj že dokaj jasno sliko o »zdravstvenem stanju« stranke. Od njega smo želeli najprej zvedeti, kako ocenjuje priprave na nedeljski kongres?
Moram reči, nam je dejal, da potekajo priprave v najboljšem redu in da so bili sekcijski kongresi ne samo precej dobro obiskani, temveč tudi zanimivi, kar veljal še posebej za sekcije v okolici, kjer so ljudje v neposrednem stiku z občinami. Sekcijski tajniki, ki so navadno občinski ali rajonski svetovalci, so se dobro pripravili in tudi izbira delegatov za nedeljsko skupščino je bila kar dobra. Imamo delegate različnih slojev in poklicev, mlade in starejše, ženske in moške, tako da imamo vse pogoje, da bo nedeljski kongres privlačen in da bo diskusija na njem kar se da živahna.
Slovenska skupnost je torej po VaSem, kljub sploSni krizi politike na sploh in še zlasti manjšinske politike, živa tvorba?
Situacija bi lahko bila seveda boljša, če se ozrem naokoli pa se ne smem pretirano pritoževati. Ljudje, med njimi tudi Slovenci, se na splošno oddaljujejo od politike, ker ji enostavno ne zaupajo več. Siri se nezadovoljstvo in mnogi so razočarani nad političnimi dogajanji. Poglejte nedavno zamenjavo italijanske vlade, ki je marsikoga še dodatno zagrenila, kot primer naraščajočega nezaupanja ljudi v politiko pa bi omenil zelo nizko volilno udeležbo na nedeljskih videmskih volitvah, čeprav so bili Furlani do včeraj dokaj zvesti volilci.
Kaj pa SSk?
Ponavljam, situacija ni rožnata,
zato pa ne smemo obupati. Slovenska skupnost je konec koncev morda še edina stranka, ki se ni, ne rečem razbila, temveč razcefrala, glede na to, kar se dogaja pri ostalih. V naši manjšinski skupnosti se skoraj vsak dan soočamo s kako novo komponento, kar gotovo ne vpliva na pozitivno reševanje naših številnih problemov.
Na kakšen način bi morala politika, v tem primeru Vaša stranka, na novo pridobiti zaupanje članstva in tudi volilcev?
Ljudje od politike pričakujejo konkretne rešitve in odgovore na konkretne probleme. Lipam, da bomo politiki predvsem znali ponovno pokazati ljudem, da smo sposobni, tudi v težkih situacijah in ob sedanji razcepljenosti, iskati in dobiti pametne in skupne rešitve za probleme. Ce tega ne bomo razumeli, ne bomo prišli nikamor. Zaupanje si vsekakor ne pridobiš kar tako čez noč, samo s teorijo pa ljudi ne očaraš več.
Kako ocenjujete delo in perspektive občinskih uprav (Zgonik, Rcpentabor in Dolina), kjer bodo spomladi redne občinske volitve?
Obstaja možnost, da bodo te volitve odložili za eno leto in da jih bodo združili z rednimi deželnimi volitvami leta 2000. V primeru, da ne bo podaljšanja mandata, pričakujem, da bomo znali dobiti oziroma ponoviti pametno volilno rešitev v dolinski občini. Upam tudi, da bomo v repentabrski in zgoniški občini dobili tudi novega zagona in večjo težo pri tamkajšnjih odločitvah.
Vaša ocena pokrajinske uprave je, kot znano, zelo negativna. Kako pa ocenjujete delovanje mestne uprave Zupana Riccarda II-lyja?
Illyjeva občinska uprava ne posluje slabo. Odbor je doslej v glavnem sprejel skoraj vse naše predloge in naše sugestije v korist občanov slovenske narodnosti in stvarnosti, v katerih le-ti živijo. Občina izkazuje dobro politično voljo do Slovencev, težave in križi pa so predvsem z birokracijo in z občinskim upravnim kolesjem, ki deluje počasi in včasih tudi zelo slabo. Zupan Illy in odborniki kažejo posluh do naših zahtev in stališč. S kolegom Andrejem Berdonom sva politični večini in županu sedaj predlagala soočenje o Masellijevem zaščitnem osnutku in pričakujeva, da bo odgovor pozitiven.
Boste spet kandidirali za pokrajinskega tajnika?
Naša stranka ni velika stranka; tudi zanjo velja pravilo, da smo vsi koristni, nihče pa ni nenadomestljiv. Ce bo nedeljski kongres pozitivno ocenil moje dosedanje delo, bom seveda na razpolago za novo kandidaturo. V politiki, kot v življenju, se človek ne sme izmikati svojim odgovornostim.
OB BELEM DNEVU
V ČISTILNICI V UL. MOLINO A VENTO
NOVICE
Zažgali nabiralnik in grozili zaposlenim pri socialni službi
Neznanci ali neznanec so predvčerajšnjim okrog 15. Ure podtaknili ogenj v postnem nabiralniku socialne sluzbe, ki sodi pod pravosodno ministrstvo in ima svoj sedež v Ul. Diaz 10. Urad nudi pomoč osebam, ki so Dlle obsojene na zaporno kazen, vendar so jim priznali ahernativne ukrepe. Po požaru je nekdo telefonsko Srozil osebam v uradu.
k garaže deželnega sveta ukradel kolo
Za 62-letnim slovenskim državljanom Ivanom Si-ohillijem iz Trbovelj so svoj čas že izdali nalog za izgon, vendar se za ukrep očitno ni dosti zmenil. Sedaj pa si je Prislužil še obtožbo poskusa kraje. Čuvaj v poslopju deželnega sveta na Trgu Oberdan je namreč na videokameri opazil moškega, ki se je sumljivo potikal po garaži in se zatem skušal odpeljati s kolesom, ki ga je arn pustila neka uradnica. Ko so neznanca ustavili in legitimirali, so ugotovili, da so z njim že imeli opravka.
Tovornjaku puščalo iz rezervnega rezervoarja
. Turški tovornjak, ki ga je upravljal 30-letni S.B. in ki )e prevažal za neko tukajšnje špeditersko podjetje, je Predvčerajšnjim povzročil precejšnje težave na odseku Titre ceste med Globojnerjem ter katinarskim mostom, sa) mu je iz rezervnega rezervoarja puščalo plinsko 09e. Za sabo je v smeri proti Trstu pustil dolg nevaren madež, ki ga je šele po dveh urah odstranilo osebje specializiranega podjetja GVT; promet v obe smeri so znova redno vzpostavili šele nekaj pred 21. uro. Pose-8 ° ie tudi pet izvidnic mestnih redarjev, ki so usmerja-e promet in voznike opozarjale na nevarnost. Kasneje so tudi izsledile tovornjak, s katerim se je S.B. odpeljal v novo pristanišče.
Nasilni ropar ranil lastnico
Za nekaj tisočakov jo je silovito udaril in ranil z dolgim nožem
Zenska se mu je uprla, vendar ni kaj dosti dosegla, nasilnež se je brez pomišljanja spravil nanjo, tako da so jo morali celo odpeljati po prvo pomoč, zaradi rane na roki in udarcev se bo morala zdraviti petnajst dni, če ne bo prišlo do komplikacij.
Do novega ropa, ki spominja na nekatere, ki jih je doslej neznani moški opravil v zadnjem mesecu, je prišlo predsi-nocnjim nekaj pred 20. uro v čistilnici »Pulisecco« v Ul. Molino a Vento 109. Lastnica čistilnice, 49-letna Antonia Se-meraro, je pravkar pospravljala in čistila prostore, ko je vstopil visok moški, obraz je imel delno zakrit z ruto. »Ogovoril« jo je z neponovljivimi žaljivkami, nakar ji je ostro ukazal, da mu izroči denar. Nobenega dvoma ni bilo, da se ne šali, potegnil je dolg nož in začel ženski groziti.
Za Semerarovo se je pričela prava drama, ko zahtevi ni ustregla. Silovito se je zagnal vanjo in jo udaril s pestjo, na levem očesu ji je ostala velika podplutba. Vihtel je tudi z nožem, ženska je v samoobrambi zagrabila za rezilo, pri čemer se je pošteno urezala. Bila je vsa omotična, ni ji preostalo drugega, kot da negibno počaka in ne oporeka več nasilnežu. Ropar je najprej odprl blagajno, ki pa je bila prazna. Pogledal je še v Seme-rarino torbico in zagrabil za denarnico, v
kateri pa je bilo le nekaj tisočakov, ter brez obotavljanja zbežal. Agenti letečega oddelka kvesture ga intenzivno iščejo, saj sumijo, da gre za istega nasilneža, ki je napadel že nekaj lastnikov manjših prodajaln. Zadnjega od »podvigov« je opravil v neki tobakami v Ul. Monfort.
Alžircu spodletel dvojni poskus kraje
Lastnik avtomobila VW golf s padov-sko registrsko tablico, Diego Maggio, je okrog 1. me ponoči zalotil neznanca, ki je pravkar razbil eno od šip na vozilu, parkiranem v Ul. Cicerone. Maggio ga je sprva skušal ustaviti, vendar se je kmalu premislil, imel je vtis, da ga tat hoče napasti in za navzezadnje majhno materialno škodo ni hotel tvegati kakšne telesne poškodbe. Raje se je obrnil do policije, agenti so pregledali celotno območje in neznanca opazili v Ul. Ghega, v bližini trgovine »Dayly Shop«, kjer je nekdo ravnokar razbil izložbo. Odpeljali so ga na kvestmo, kjer je prišlo na dan, da gre za 30-letnega alžirskega državljana Gina Kalida, ki bi bil moral državo že zdavnaj zapustiti, za njim je bil svojčas izdan nalog za izgon. Na kvesturo je prišel tudi Maggio, ki je Kalida prepoznal, tako da so tujca aretirali pod obtožbo dvojnega poskusa kraje.
V	Križu drevi praznik včlanjevanja SKR
V	Ljudskem domu v Križu bo drevi ob 19.30 praznik včlanjevanja Stranke komunistične prenove, ki ga prireja kraška sekcija stranke. Navzoč bo strankin pokrajinski tajnik Sergio Facchi-ni.
Ob 19.uri pa bo praznik včlanjevanja mestne sekcije, in sicer na sedežu pokrajinske federacije v Ul. Tarabocchia 7. Na prireditvi bo sodeloval tudi član pokrajinskega tajništva Giulio Lami. Miljska sekcija SKP bo na Trgu Republike v Miljah med 9. in 12.uro pojasnila občanom svoj politični program.
Venier: llly hoče povišati davek ICI
Uprava župana Riccarda Illyja namerava neupravičeno zvišati davek na nepremičnine ICI. Na to opozarja občinski svetovalec Stranke italijanskih komunistov Jacopo Venier, ki bo glede tega predložil tozadevni proračunski popravek. Mestna uprava bi lahko okrepila občinske blagajne z učinkovitejšim bojem zoper davčno utajevanje, meni Venier, sedaj pa hoče s tem nesprejemljivim ukrepom spet prizadeti šibkejše in družbeno ogrožene sloje.
Ulica po dan Marzariju
Stransko uličico ob Palači Vivante (Oširek Papež Janez XXIII.) bodo poimenovali po Don Edoardu Marzariju, ustanovitelju Republike mladih. Slovesnost poimenovanja bo v nedeljo, 22. novembra, ob 12. mi, ob prisotnosti občinskih in drugih oblasti.
ŠOLSTVO / PREUREDITEV TRŽAŠKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL
BEGUNCI / IZKUŠNJA PROSTOVOLJK
Pokrajinski odbor za šolska centra pri Sv. Ivanu
Eden na Vrdelski cesti, drugi v Ul. Caravaggio
Brez toplih jopičev in človeških stikov
V opuščenem vrtcu v Naselju sv. Sergija dolgčas v čakanju na dodelitev zatočišča
V bodoče naj bi delovala v Trstu dva slovenska višješolska centra: eden, humanistični, na Vrdelski cesti, drugi, tehnični, v Ul. Caravaggio. Tako namerava tržaška pokrajina urediti vprašanje šolskih poslopij slovenskih višjih srednjih šol pri Sv. Ivanu, potem ko se je odločila za korenito preosnovo tržaških šolskih stavb, da bi na ta način prištedila dragocene denarce.
O zadevi je kar nekaj mesecev razpravljala posebna pokrajinska šolska komisija. Njeni člani so pregledali vsa šolska poslopja, v katerih delujejo višje srednje šole, in naposled izdelali predlog, ki je bil soglasno odobren.
Vprašanje slovenskih zavodov je bilo eno najbolj zapletenih. Komisija
je zato poverila predsedniku pokrajine Codarinu in odborniku za šolstvo Sbrigli nalogo, naj posredujeta pri predstavnikih slovenske manjšine. Vse kaže, da sta srečanji na tržaški prefekturi obrodih zaželene sadove.
»Jabolko spora« je bilo poslopje na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, v katerem delujeta dve šoli: poklicni zavod J. Stefana in oddelek za geometre zavoda 2. Zoisa. Pokrajina, ki je lastnik stavbe, namerava poslopje prodati tržaški univerzi, ker bi s prodajo zaslužila lepo vsoto. Slovenski predstavniki so pokrajinskim možem dali razumeti, da bi bilo najbolje, ko bi ostali šoli tam, kjer delujeta. Omenili pa so, da bi mo-
NOVICE
Še dodatna količina bencina po znižani ceni
Včeraj so začeli z razdeljevanjem tretje tranše bencina in plinskega olja po znižani ceni. Zasebnikom pripada po 40 litrov bencina, podjetjem in raznim ustanovam pa po 400 litrov. Razdeljevanje poteka avtomatično, ob tankanju ga zabeležijo na bencinsko kartico. Na isti način poteka tudi razdeljevanje plinskega olja, pri katerem pa se količine precej razlikujejo. Pri trgovinski zbornici opozarjajo, da v trenutku, ko na kartico beležijo tretjo tranšo, avtomatično brišejo količino, ki dotlej ni bila še koriščena (in ki je gotovo nižja od nove količine, ki je na razpolago).
Danes spet TV Mozaik
Danes zvečer, ob koncu poročil, bodo iz Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino v okviru slovenskih televizijskih programov predvajali ponovitev TV Mozaika. Tokrat se bo oddaja začela s posnetki 13. izvedbe Filma Video Monitorja, nato bo tekla beseda o aktualni problematiki - doppingu. V tretji točki bodo na vrsti praznovanja 160-letnice Folklorne skupine iz Rezije, nakar si bodo lahko gledalci ogledali prenovljene prostore Stadiona 1. maj. Na koncu pa bo Godalni kvartet Glasbene matice izvedel Merkujevo skladbo.
V	nedeljo pride Le Pen
V	nedeljo bo v našem mestu Jean Marie Le Pen, vodja skrajno desničarskega in rasistično usmerjenega francoskega gibanja Front National. Le Pen bo ob 10.30 govoril v hotelu Savoia.
V	Trst ga je povabila samozvana organizacija »Fronte unitario degli Italiani«, ki jo bo zastopal nekdanji ambasador Fabrizio Rossi Longhi.
Prošnje za delovna mesta
Urad za delo obvešča, da bodo v ponedeljek, 23. in v torek, 24. t.m. v uradu v Ul. Fabio Severa 46/1 od 9.30 do 12.30 sprejemali prošnje za nastop na selekcijah za naslednja delovna mesta: Občina Trst: 1 mesto uradnika - strojepisca, določen čas do verjetno 4.1.1999; 1 mesto uradnika, določen čas verjetno do 22.4.1999; Občina Devin - Nabrežina: šolski sluga, določen čas verjetno 6 mesecev; Tržaški inštitut za socialne posege: 1 mesto za uradnika - strojepisca, določen čas 6 mesecev, part-time 24 ur tedensko. Zainteresirani morajo predložiti mod. C/l (ali roza izkaznico), delovno knjižico, diplomo nižje srednje šole, davčno prijavo za leto 1997 in družinski list.
Natečaj Repentabrske občine
Občina Repentabor razpisuje javni natečaj za dobavo plinskega olja za ogrevanje za obdobje 01.01.1999 - 31.12.2000 po postopku, ki ga predvideva KO 827/1924 čl. 73 črka c) in čl. 76. Rok za predstavitev ponudb zapade 10.12. ob 12. uri; ponudbe bodo lahko predložene tudi dne 11.12.1998 od 8. do 9. ure zjutraj, ko bo natečaj. Vse nadaljnje informacije v občinskem tajništvu (tel. 327122) ob delavnikih od 9. do 13. ure.
Enrico Sbriglia
rebiti tudi pristali na njuno sebtev, a le v okolje, v katerem že delujejo slovenske šole. Konkretno so predlagali poslopje v Ul. Caravaggio 6 na dvorišču pedagoškega liceja, kjer je nekoč delovala itabjanska osnovna šola F. Filzi, sedaj pa njegove prostore izkorišča sekcija poklicnega zavoda J. Stefana in skupina prizadetih.
Stavbo bi morali vsekakor temeljito popraviti, kar je na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu pokrajinske uprave predsednik šolske komisije Claudio Grizon tudi izrecno podčrtal, in dodal, da bi jo bilo treba morebiti tudi razširiti. Pokrajinski odbornik za šolstvo Enrico Sbriglia je še dopolnil, da je prenovitev sploh predpogoj za preselitev zavoda J. Stefana in oddelka za geometre.
Taka, dokončno izpeljana rešitev bi bila za slovenske šole sprejemljiva. Na tiskovni konferenci niso vedeli povedati, kako naj bi udejanili višješolska centra na Vr-
delski cesti in v Ul. Caravaggio. Ce bi obveljala zamisel o humanističnem centru na Vrdelski cesti in tehničnem centru v Ul. Caravaggio, bi to verjetno pomenilo, da bi morali tako humanistično šolo, kakršen je pedagoški licej A.M.Slomška, preseliti na Vrdelsko cesto, trgovski tehnični zavod Zois pa v Ul. Caravaggio. O takih možnostih bo vsekakor treba še temeljito razpravljati.
V prilogi k odloku, ki jo je pripravil pokrajinski odbor na podlagi poročila šolske komisije, pa je omenjen tudi drug predlog, ki ga je komisija pre-dočila pokrajinski upravi. Nanaša se na poslopje nekdanje ustanove Palu-tan v Ul. Cantu, ki bi lahko - po ustrezni prenovitvi - gostil ah slovenske šolske zavode, ali pa bo postal vzgojni zavod za dijake konservatorija Tartini in navtične šole, ki prihajajo iz drugih držav in drugih itahjanskih pokrajin. Vsehtev slovenskih šol v tisto poslopje so slo-venksi predstavniki že zavrniti, ker so smatrati, da morajo ostati slovenski zavodi v sedanjem okolju pri Sv. Ivanu. Izvedenci pokrajine in slovenski predstavniki si bodo vsekakor jutri ogledali tako poslopje nekdanje šole F. Filzi v Ul. Caravaggio in poslopje nekdanje ustanove Palutan, dp bi na samem kraju sprevideti, katera rešitev je za slovenske višje srednje šole najbolj primerna. Danes pa bo o pokrajinskem odloku razpravljal pokrajinski svet. Odbornik Sbriglia upa, da bo sklep odobren soglasno.
Polemike okrog centra za nelegalne pribežnike v Starem pristanišču, ki so ga konec prejšnjega tedna končno ukiniti, so odtegnile pozornost javnosti od beguncev, ki so še vedno brez pravega zbirnega centra. Propadli so predlogi, da bi jih iz opuščenega vrtca v Naselju sv. Sergija premestili v vojašnico pri Banih, v kriški rekreatorij ali v kriško srednjo šolo, zadnji načrt, da jim dodelijo dostoj-nejše prostore v vojašnici Dardi pri Briščikih, pa lebdi v megli rimske birokracije, ki v mesecu dni še ni dala odgovora.
Življenje v nekdanjem vrtcu je bedno. Od 40 do 50 beguncev s Kosova, med njimi je tudi 5 žensk in nekaj majhnih otrok, čaka na dodelitev statusa begunca, kar jim bo omogočilo preživetje v Italiji, za kar pa rimska birokracija potrebuje približno pol leta. Pol leta čakanja v opuščenem vrtcu, daleč od doma, osamljeni, brez stikov z domačim in tukajšnjim svetom, pa zna biti zelo, zelo dolg čas. Sicer ne trpijo hudega mraza, pa tudi lačni niso. Za kosilo in večerjo skrbi tržaška občina, zajtrk jim nudi humanitarna organizacija ICS. Med prostovoljci, ki jih je organiziral ICS za podporo beguncem, sta tudi mati in hči, M.F. in K.F., ki sta nam prišli povedat nekaj misli o svoji izkušnji, ki je zanju priložnost za pomembno človeško obogatitev.
Vprašanje je skoraj samoumevno: kaj potrebujejo begunci?
Potrebujejo zobno pasto, avtobusne vozovnice, cigarete, tople zimske jopiče, predvsem pa potrebujejo ljudi, s katerimi se normalno razgovarjati, ljudi, ki si vzamejo nekaj časa za klepet, za kavico, za sprehod, ki se obnašajo z begunci kot z normalnimi ljudmi. Najbolj si želijo človeških odnosov, pravita prostovoljki. Njihovo življenje se namreč odvija v sivini dolgočasja, saj se dnevi odvijajo monotono, brez nobenih dogajanj: kvečjemu obisk na kvesturo, da se pozanimajo za potek svoje prošnje za azil, in še teh obiskov je bolj malo, ker avtobusni vozovnici predstavljata za te ljudi velik strošek, javno prevozno podjetje ACT pa je zavrnilo prošnjo za nekaj brezplačnih vozovnic.
Eno redkih razvedril je gledanje televizije, tudi programov iz Slovenije: več Kosovarjev razume sloveščino, nekateri pa jo celo obvladajo zelo dobro, ker so
delali v Sloyeniji, vsi pa razumejo srbohrvaščino, ali, kot pravijo sami, hrvaščino, ker jim je odvratno vse, kar je srbskega... Polovica se jih je že naučila italijanščine, med protovoljci pa so se nekateri že priučili osnov albanščine.
Begunci razpolagajo z dvema večjima sobama, nekdanjima učilnicama opuščenega otroškega vrtca, v katerih so pogradi, v posebni sobi pa živijo ženske z otroci. Mlad kosovarski par spi ločeno: poročila sta se pred pol leta, samo en mesec pa sta preživela pod skupno streho v hiši, ki je med srbsko ofenzivo zgorela, tako da sta se odločila za beg v tujino.
Večinoma so šolani ljudje, eni so obrtniki, drugi kmetje, eni so bolj pohlevni, drugi bolj odločni, nasilni pa niso nikoli, tudi ker imajo velik interes, da se ne vpletejo v nobeno nelegalno dogajanje, zaradi katerega bi avtomatično izgubili vsako možnost, da jim dodelijo statusa begunca.
V njihovem bednem životarjenju so poseben problem neskončno dolgi obroki: begunci si ne smejo sami pripravljati hrane, prostovoljci pa razpolagajo samo z dvema malima mikrovalovnima pečicama, v katerih lahko segrejejo samo po dva krožnika in tako vsak obed traja po dve uri, tudi ker v center prihaja po hrano še kakih drugih 30 beguncev, ki živijo po drugih zatočiščih: med temi so Kosovarji, Kurdi in Kubanec.
Čistoča prostorov je naloga beguncev, ki dobro skrbijo za higieno: na razpolago imajo veliko stranišče za ženske in otroke, za moške pa so samo male školjke, ki so pred leti služile otročičkom iz vrtca. Zal se jim je pralni stroj pokvaril, tako da bi bilo zelo lepo, ko bi jim Miklavž podaril rabljen, a še uporaben pralni stroj...
Begunci prejmejo po 34 tisoč lir na dan, če pa izkoristijo javno strukturo za hrano in prenočišče - ne dobijo niti pare. Ne smejo delati, vendar jim delo ne smrdi, pravita prostovoljki, nekateri so že pokazati odlične sposobnosti pri malih popravilih. Glavni problem teh ljudi je torej, da nimajo kaj počenjati in se zave--dajo, da niso nikomur koristni.
Kdor bi hotel sodelovati s prostovoljci ali kakorkoli pomagati beguncem, tudi z občasnim obiskom, naj se javi pri orgam-zaciji ICS na telefonski številki 51572.
KRIZA SITIP / JUTRI ZAPADE DOPOLNILNA BLAGAJNA
Kaj bo s 140 delavci?
Še vedno ni jasno, če in kdaj bo prišlo do zamenjave lastništva
Položaj tekstilne industrije SITIP pri Orehu v miljski občini postaja vse bolj dramatičen. Jutri bo zapadla dopolnilna blagajna za 140 od skupnih 270 delavcev, do včeraj pa ni bilo znano, kaj bo z njimi: spričo dejstva, da še vedno ni prišlo do zamenjave lastništva, je produkcija še vedno blokirana, tako da 140 delavcev 22. t.m. ne bi imelo kaj delati v tovarni, po drugi strani pa jim niso podaljšali dopolnilne blagajne in tudi ne poslali odslovilnih pisem, tako da preposto ni znano, kaj bo z njimi. Lahko bi rekli, da so, ampak da se z njimi dogaja, kakor da bi jih ne bilo.
O tem paradoksalnem oziroma dramatičnem položaju bo tekla beseda na skupščini delavcev, ki je sklicana za danes z začetkom ob 11. uri. Seveda ni mogoče izključiti, da se bo zadnji hip še kaj zgodilo, recimo da bo iz vodstva podjetja, iz prefekture ali iz deželne uprave prišla novica, ki bo posijaka kot sončni žarek v mračno deželo. A če se ne bo nič razjasnilo, potem ni mogoče izključiti, da bodo delavci danes segli tudi po drastičnih oblikah protesta, da bi opozorili na svoj problem in na nujnost njegove rešitve.Znali bi se odločiti za manifestacijo po tržaških mestnih ulicah, a tudi za zasedbo obrata ali za še kaj hujšega.
Glavni vozel ostaja slej ko prej pro-
blem lastništva. Grupa Pezzoli iz Bergama, sedanja lastnica obrata, se je tako zadolžila, da ga je prisiljena prodati. Doslej sta se formalno pojavila dva potencialna kupca: družba Parodi in družba Manconi. Prva ponuja 40 druga pa 50 milijard lir in sta svoji ponudbi tako predstavili, da bi ju lahko finančno podprla Evropska unija v okviru programa Cilj 2 za industrijsko degradirana območja. Na prvi pogled bi človek rekel, da je rešitev za tovarno SITIP tako rekoč v žepu. In vendar ni tako. Tržaški prefekt Michele De Feis, ki je prevzel vlogo posrednika, je minuli petek predstavnikom sindikatov in krajevnih uprav dejal, da potrebuje še nekaj dni časa, da bi preveril, kaj mislijo banke upnice. A kaže, da se za kulisami odigravajo še druge nejasne igre. Zdi se, da obstaja še tretji ponudnik, in sicer skupina VVooltech, ki naj bi bila pripravljena dati še ugodnejšo ponudbo. A tega ni formalizirala, tako da ni znano, ali gre za resno stvar ali za zagoneten manever.
Pristaviti velja, da je prefekt De Feis že sklical za jutri ob 11. uri novo srečanje. Mogoče bo šele tedaj prišlo do razjasnitve. Danes pa bomo videli, kaj bodo sklenili delavci na svoji skupščini.
___________ZDRAVSTVO____________________
Še v teku brezplačno cepljenje proti gripi
Brezplačno cepljenje proti gripi je možno še nekaj več kot tri tedne v okvira pobude, ki jo je priredilo tržaško Zdravstveno podjetje. Cepljenje je brezplačno za občane nad 65 letom starosti, za otroke, za kronične bolnike, za osebe, ki jih morajo operirati, za zaposlene v službah velikega pomena za javnost, za skrbstveno osebje, za revmatične mlade in za družinske člane rizičnih oseb.
Informacije o brezplačnem cepljenju proti gripi nudijo na telefonski številki 040-3995507 od ponedeljka do petka od 9. ure do 12.30. Cepljenje pa opravljajo, poleg družinskih zdravnikov, tudi v naslednjih zdravstvenih centrih:
Ul. Ghiberti 4, od ponedeljka do petka od 9. ure do 12.30 ter od 14. me do 15.30;
Ul. Nordio 15, od ponedeljka do petka od 9. me do 12.30;
Ul. San Marco 11, ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 9. me do 12.30;
Ul. Valmaura 65/a, od ponedeljka do petka od 9. me do 12.30 ter od 14. me do 15.30;
Ul. Puccini 48, od ponedeljka do petka od 9. me do 12.30 ter od 14. me do 15.30;
Opčine, Proseška utica 10/12, ob ponedeljkih in petkih od 9. me do 12.30 ter od 14. me do 15.30;
Nabrežina 108/d, ob torkih in četrtkih od 9. me do 12.30 ter od 14. me do 15.30;
Milje, Ul. Battisti 6, ob ponedeljkih, četrtkih in petkih od 9. me do 12.30;
Dolina 462, ob sredah od 9. me do 12.30.
V Dolini in Miljah bodo cepljenje opravljali samo do 2. decembra.
jALOM TRST / NOVE PRIREDITVE IZREDNO USPEŠNEGA NIZA
V Mieli »drama v glasbi in pregled filma jidiš
No včerajšnji predstavitvi naglasili uspeh pobude
Predstavitev zadnjih Prireditev obširnega niza
alom Trst, s katerim je °bcinska uprava želela
ovrednotiti delež tržaške
lovske skupnosti pri razvoju mesta, je bila Pravzaprav najprej prilož-n°st za obračun celotne Pobude. Občinski odbor-brk za kulturo Roberto Da-baiani je namreč uvedel včerajšnjo novinarsko konferenco, ki so se je obeležili predstavniki Vseh institucij, sooblikovalk niza, z nadvse pozi-ovno oceno pobude. Po bjegovih besedah gre za ®no najodmevnejših jržaskih kulturnih priredi-tev nasploh, na katero je bresto upravičeno pono-®no. Glede na veliko števi-lo obiskovalcev so vse Večje razstave podaljšale, P° dosedanjih izračunih Pa so razstave niza Salom irst prikbcale okrog 35 ti-?oc obiskovalcev. Od teh Ph je bilo veliko od dru-8od, zelo zaznaven pa je odstotek tujih gostov, kar Pomeni, da je tovrstna kulturna prireditev učinkovita »vaba«. Glede na bspeh obstaja možnost, da bodo dele razstav ali njihovo »obnovo« predstavili v Itabji in tujini (na Primer v New Yorku). O tem je govoril tudi tržaški rabin Pipemo, medtem ko se je predsednik zidovske skupnosti VViesenfeld vsem zahvalil za učinkovito sodelovanje.
Podrobneje so o posameznih razstavah spregovorili ravnatelji posamez-mh muzejev (Dugulin za muzej Sartorio, M. Masau tJan za Revoltello, Dolce Za Naravoslovni muzej, R. nughano za Mestno knjiz-nico-Svevov muzej), ki so Predvsem podčrtali pomen sodelovanja pri skupnih projektih, istočasno Pa izpostavili ucinkovito-
FESTIVAL FILM&GORE / NAGRADA ALPI GIULIE C1NEMA
Letošnji »cvet« bo upodobil Spacal
Festival prireja zveza UiSP, začel pa se bo v sredo, 25. t.m. v dvorani muzeja Revoltello
Peta nagrada filmskega natečaja Alpi Giulie Cine-ma (namenjen je domačim avtorjem in spominu na Ju-liusa Kugyja v okviru festivala Film in gore) bo nosila pečat Lojzeta Spacala. Tokratno nagrado, katere razpoznavni znak je »Scabio-sa Trenta«, »sanjski« alpski cvet Juliusa Kugyja, je namreč oblikoval priznani tržaški likovnik. Pravzaprav je to že tretji, tukajšnji slovenski umetnik-obliko-valec, kateremu so zaupali to nalogo. Pred Spacalom, ki je verjetno upodobil cvet na platnu (nagrado bodo podelili ob zaključku festivala), sta cvet v kamnu oziroma v lesu oblikovala Pavel Hrovatin in Bogomila Doljak. Festival, ki ga prireja tržaški pokrajinski odbor zveze UISP (Unione italiana šport p er tutti), so predstavili včeraj v kavarni San Marco.
Že omenjeno nagrado
bodo tokrat podelili petič, vendar pa festival, v okvir katerega so tudi vključili nagrado za ovrednotenje Julijcev in domačih avto-torjev, zveza UISP prireja že devetič. V avditoriju muzeja Revoltella bodo ob sredah zvečer vrteli nekatere najboljše nove filme na gorsko temo, prva filmska predstava bo v sredo, 25. novembra ob 20.30, ko bo na sporedu švicarski film L’echo du Thien Shan, ki je bil že nagrajen na festivalih v Trentu in Cervinii, prikazuje pa gorsko planoto v Kirgisistanu. Naslednjo sredo (2. decembra) bo na vrsti avstrijski film, ki pa prikazuje lepo Soče, naslov filma je Soča -The emerald river. Po Soči film o vulkanskih vrhovih otoka Reunion pri Madagaskarju: 9. decembra bodo prikazali francoski film Legende des tropiques e l’en-vers du decor. In končno
st novih prijemov (podaljšan urnik, spremljevalne pobude). O prireditvah, ki bodo dodatno obogatile niz, pa so spregovorili Rosella Pisciotta za gledališče Miela, v katerem se bodo vse zvrstile v naslednjih dneh, glasbenik Davide Casali, avtor »drame v glasbi« Zakaj prav mi? (Perche proprio noi?) in Lilla Cepak, avtorica televizijske oddaje Rai o skupini tržaških židov, ki so odšli v »obljubljeno deželo«.
Najprej bo na vrsti prav Casalijeva noviteta (v soboto in nedeljo zveCer), ki pripoveduje o tržaškem poglavju holokavsta, ki pa ni izključno židovsko zaznamovano (Rižarna). V delu nastopajo pripovedovalec, pevci-solisti, dva zbora in tri glasbene skupine, med katerimi je tudi godalni orkester Glasbene matice. Po Trstu bo pred-
stava v ponedeljek na sporedu Se v Cervignanu.
V ponedeljek pa se bo v gledališču Miela zaCel zanimiv izbor jidis filma »med dvema svetovoma«. Kot je poudarila Rosella Pisciotta, gre za dragocen material, deloma v filmski in deloma v video tehniki.
V	glavnem gre za filme, posnete v letih ’30 in ’40, ko je bil jezik jidis Se živ.
V	program pa so vključili
tudi dva nova prispveka, in sicer glasbeno naravnan Sabbath in paradise o novi glasbi klezmer v New Yorku (v ponedeljek, 23. t.m. ob 23. uri) in že omenjeno oddajo Lille Cepak. Oddajo, posneto ob 50-letnici židovske države, bodo predvajati v Četrtek, 26. t.m. ob 18. uri. Sicer pa vCeraj predstavljene prireditve morda ne bodo zadnje v nizu, saj prireditelji razmišljajo o raznih »dodatkih«.	^jp
KD ROVTE-KOLONKOVEC
Pred novo premiero: Mi smo z Rovt doma
Kulturno društvo Rovte-Kolonkovec se pripravlja na novo premiero svoje dramske skupine, ki naj bi bila že konec novembra ali najkasneje v začetku decembra. NbVo delo bo nosilo naslov »Mi smo z Rovt doma«.
»Zaenkrat smo se odločili za ta naslov, ker je naše območje kar široko in bi torej morati v naslovu dodati se Kolonkovec in Sv. Magdalena spodnja. Sicer pa to ni najvažnejše vprašanje. Bolj nas zanima,
Ce bomo uspeli osvojiti občinstvo, tako kot z lansko uprizoritvijo dela »J’n še smuo lete«, s katerim smo nastopiti vec kot petnajstkrat to in onstran meje in dobiti tudi priznanje na lanskem Festivalu zamejskih amaterskih skupin v Mavhinjah«, sta povedala Drago Gorup, ki je tudi tokrat režiser predstave, in Jolanda Gustinčič, tajnica društva, pa tudi nastopajoča v novi igri.
»Najprej naj poveva imena nastopajočih. To so:
POSVET / LICEJ PREŠEREN -|
Ali še potrebujemo klasično gimnazijo?
Licej »F. Prešeren« v Trstu prireja v ponedeljek, 30. novembra posvet o slovenski klasični gimnaziji-liceju z nekoliko provokativnim naslovom: »Ati Se potrebujemo klasično?«
Predstavitveni besedi ravnatelja liceja prof. Tomaža SimCiCa bodo slediti prispevki dr. Nori-ne Bogateč iz Slovenskega raziskovalnega instituta, psih. dr. Zdenke Pribil iz Deželne službe za usmerjanje, matematika prof. Draga Bajca in univerzitetne Študentke Brede SusiC, s poseb-nim prispevkom pa bodo sodelovali sedanji učenci.
Sola vabi na pogovor vse prijatelje šole, tuanjsinske javne delavce, profesorje nižjih srednjih šol, starse, tudi starše bodočih učencev, in seveda nekdanje uCence in nekdanje profesorje.
Posvet bo v Šolski mali dvorani na Vrdelski 13/1, v ponedeljek, 30. novembra. Pričetek ob 18. uri.
Ženske za mir
V knjigarni In der Tat v Ul. Venezian 7 bodo y soboto, 21. novembra, ob 11. uri predstavili italijanski izvod knjige »Zenske za mir«, ki opisuje akcije beograjskih »žensk v Črnem«. Knjigo je marca letos izdal Kolektiv »Korenine in krila« iz Vidma. Predstavitev bo spremljala razprava, ki se je bodo udeležile slavistka Marija Mitrovič, univerzitetna raziskovalka Aliče Parme-giani, zgodovinarka Ester Pacor, sociologinja Melita Richter Malabotta in predstavnica Kolektiva Berenice Pegoraro.
SKEDENJ / NA SEJI RAJONSKEGA SVETA
Nujen podvoz v Ul. Brigata Casale
Prečkanje te ulice v Rovtah je doboesedno smrtno nevarno
Prebivalci Rovt pri Trstu se že dolga leta spopadajo s hudim problemom. Utica Brigata Casale jim od leta 1958, ko so jo zgraditi, reže vas na dvoje, je pa tako prometna, da se je na njej pripetilo že nic koliko nesreč, ki so med drugim zahtevale devet človeških življenj. Nujno bi bilo treba urediti varen prehod Cez ulico: danes je položaj tak, da kdor jo prečka peš, Ce ni v stanju res hitro teci, dobesedno tvega življenje.
O tem perečem problemu je tekla beseda predsinocnjim na seji rajonskega sveta za Skedenj, Kolonkovec, Sv. Ano in Sv. Sergij, in sicer na pobudo svetovalca SSk-Oljke Sergija Pettirossa. Na sejo je prišCa tudi dokaj številna delegacija iz Rovt. V njenem imenu sta spregovorila Jolanda Gustinčič in Sergij Zam-pieri. Podrobno sta opisala vse težave, ki jim prometna Ul. Brigata Casale povzroča, a iznesla sta tudi stvaren predlog za rešitev problema. Prav pri Rovtah namreč teče zapuščena železniška proga Trst-Kozina, in sicer v podvozu pod Ul. Brigata Casale. Prebivalci Rovt menijo, da bi podvoz lahko preuredili tako, da bi ga bilo mogoče uporabiti za promet za pešce in za avte.
Izvajanja Gustinčičeve in Zampierija so zbrani na seji rajonskega sveta pozorno poslušali, Se posebej pa občinski odbornik Uberto Fortuna Drossi. Slednji je
zagotovil, da bo s problemom seznanil pristojne občinske urade. Pristavil je, da bi morali problem rešiti v okviru snujočega se načrta za preureditev prometa. Zavzel se bo vsekakor za to, da bi na eno prihodnjih sej rajonskega sveta prišla tudi pristojna občinska odbornica Ondina Barduzzi.
Nov laboratorij v Znanstvenem parku
V padriškem znanstvenem parku v teh dneh odpirajo nov laboratorij. V njem bodo delovali raziskovalci družbe Ratios iz Milana. Gre za podjetje, ki se je rodilo leta 1993 in se ukvarja z uporabo novih možnosti, ki jih nudijo sateliti in nova komunikacijska sredstva na področju avtomobilskih prevozov.
Nove tehnologije danes omogočajo razvoj služb, ki tako rekoč vsak trenutek sledijo premikom vozil in jim v primeru potrebe priskočijo na pomoC. Prav tako omogočajo posredovanje informacij voznikom o stanju prometa na cestah ter o optimalnih poteh za dosego določenega cilja. Sicer pa gre za prve korake v smeri, ki obeta še zanimiv razvoj. Prav s tem se bodo ukvarjati raziskovalci novega laboratorija v Znanstvenem parku pri Pa-dricah.
Marina Zampieri, Jolanda Gustinčič, Ileana Komar, Marcelo GerkveniC, Eletta Giorgi, Sergio Zampieri, Alberto Furlan in Ermene-gildo Jerman. Na harmoniko nas bo spremljal David Danieli, za razsvetljavo, ki je pri igri zelo pomembna, pa skrbi Flavio Sahar.«
Kdo je delo napisal in o Cern bo nova igra govorila? »Vsak je napisal svoj del, kot bi šlo za Šolsko nalogo. V glavnem smo zapisali svoje spomine na stare navade in običaje v naši vasi, na tiste, ko so ljudje živeti v glavnem od zemlje, ženske pa od tega, kar so lahko prodale v mestu. Spomniti smo se tistih časov, ko je tu mimo vozila Se železnica, proti Pulju in so domačini dobro vedeti, kdaj je ura štiri, ker je takrat prisopihal prvi jutranji vlak.« Člani KD Rovte-Ko-lonkovec želijo s to igro poudariti, da so Slovenci in da hoCejo kljub raznarodovalni politiki in Številnim razlastitvam zemlje to tudi ostati.
»Naj bo s puško, ati solato, branili bomo našo zemljo zlato«, je glavni moto igre, ki pa daje tudi pomen in poudarek dobremu sožitju in medsebojnemu prijateljstvu.
»Res je bilo nekoč življenje tu pri nas drugačno. Ljudje so morati trdo delati, da so se lahko preživljali. Danes je drugače, a morda z drugih vidikov tudi ne preveC lahko. Naše društvo je preživelo že krizna obdobja, a vedno se »dvignemo«, se zberemo skupaj in nadaljujemo z delom.«
Vaje potekajo dvakrat tedensko in kar intenzivno. Uspeh ne bi smel izostati. To jim vsi iz srca želimo.	Neva LukeS
Se peta nagrada Alpi Giulie Cinema, njej bo posvečena zaključna sreda niza, in sicer 16. decembra. Na večeru bodo prikazali prispevke poklicnih in ljubiteljskih snemalcev-reži-serjev, ki živijo v gorskem predelu FJK, Koroške in Slovenije. Lani je nagrado prejel film o Timavi tržaškega avtorja G. Penca.
VCERAJ-DANEŠ
Danes, ČETRTEK,
19.	novembra 1998
NEŽA
Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 16.31 - Dolžina dneva 9.22 - Luna vzide ob 7.01 in zatone ob 17.09
Jutri, PETEK,
20.	novembra 1998
EDMUND
VREME VCERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,6 stopinje, zraCni tlak 1023,3 mb ustaljen, veter 24 km na uro vzhodnik, vlaga 27-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodila sta se Jason Štor in Marco Pampanin.
Umrli so: 86-letna Anna Medizza, 84-letni Milan Bernetti, 76-letna Carla Reja, 90-letna Gemma Cor-si, 92-letni Antonio Matu-lich, 86-letna Nada Zanini, 96-letna Antonia De Ve-scovi, 85-letna Maria Bre-
■ ■
LJ
LEKARNE
Od ponedeljka, 16. do sobote, 21. novembra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00 Šentjakobski trg 1 (tel.
040 639749), Trg Valmau-ra 11 (tel. 040 812308).
OpCine - Nanoški trg 3 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Šentjakobski trg 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnasti-ca 44.
Opcine - Nanoški trg 3 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
UL Ginnastica 44 (tel. 040 764943).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 040 573012.
Dežurna zdravstvena služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 040 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111.
ikteMilMIK® ©fMJK®
Lutkovno gledališče PAPILU Maja in Brane Solce
AN BAN PET PODGAN
V nedeljo, 22. t. m. ob l l. uri
v Finžgarjevem domu na Opčinah
i OTROŠKA MATINEJA! I
pri volilni propagandi in se polnoštevilno udeležite volitev.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30.
^3 OBVESTILA
KINO
ARISTON - 15.30,
17.45,	20.00, 22.20 »Gat-to nero, gatto bianco« r. Emir Kusturica.
EKCELSIOR - 17.30,
19.45,	22.00 - »II violino rosso«, r. Francois Gi-rard.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 17.30, 19.45, 22.00 »Tutti pazzi per Mary«, i. Cameron Diaz, Matt Dil-lon.
AMB ASCIATORI -
15.45,	18.45, 21.45 »Sal-vate il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon.
NAZIONALE 1	-
15.45,	17.50,	20.00,
22.15,	»Out of sight« r.
Števen Soderberg,	i.
George Clooney in Jenni-fer Lopez.
NAZIONALE	2	-
16.15,	18.15,	20.15,
22.15,	»Omicidio in di-retta« r. Brian de Palma, i. Nicolas Gage.
NAZIONALE	3	-
15.45,	18.45,	21.45
»L’uomo che sussurrava ai cavalli«, r. - i. Robert Redford.
NAZIONALE	4	-
16.15,	18.15,	20.15,
22.15,	»The Truman Show«, r. Peter Weir, i. Jim Carrey.
MIGNON - 16.00 -
22.00,	- »Ricordi morbo-si«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.15, 22.10 »Sli-ding doors«, r. Peter Hovvitt, i. Gwyneth Pal-trow, John Hannah.
ALCIONE -	17.45,
20.00,	22.10 »L’eternita e un giorno«, r. Theo An-gelopulos, i. Bruno Ganz, Isabelle Renauld.
lišCu Franceta Prešerna v Boljuncu. Ob tej priložnosti bodo elani skupine pripravili tudi fotografsko razstavo.
jS____________IZLETI
MOSP nudi, informacije o novoletnih izletih za študente in mlade v Barcelono od 27. 12. do 2. 1. 1998 (v organizaciji Severnega sija), v London od 28. 12. do 2. 1. (Severni sij) in v Milan od 27. 12. do 1. 1. (Tai-zejsko romanje). Informacije in prijave od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na tel. št. 040-370846 (vprašati po Alenki ali Nadji).
E3 ČESTITKE
Danes praznuje rojstni dan slavni alpinist DA-
RK) KOVAČIČ. Hvaležni za obilno večerjo mu iskreno voščimo in želimo še veliko uspešnih vzponov po Alpah - Triglavski trio.
Naš mož, oce in nono MARIO praznuje danes okroglo obletnico. KoVkor kaplic tol’ko let mu želijo vsi domači.
Danes slavi svoj življenjski jubilej naš dragi brat, stric in svak MARIO STOKA. Se mnogo let v zdravju in zadovoljstvu mu želijo vsi iz družin Stoka in Rustja.
Popravek: V ponedeljek je praznoval v Križu svoj 19. rojstni dan
ERIK GRUDEN. Obilo
zdravja in veliko uspeha v soli ter pri igranju nogometa mu želijo vsi, ki ga imajo radi.
J PRIREDITVE
SK BRDINA vabi ela-
ne, simpatizerje, prija-
telje in društva na PRO-
SLAVO OB 10-LETNICI,
v soboto, 21. novembra ob 20. uri v Prosvetni dom na Opčinah. Proslavo bo obogatila razstava fotografij 10-letnega društvenega delovanja.
PROSVETNI DOM -OPČINE - v okviru OPENSKIH GLASBENIH SREČANJ bo v nedeljo, 22. novembra, ob 18. uri, nastopil trobilni kvintet RTV Slovenije. Na programu Gallus, Mouret, Bach, Pourcell, Haendel, Bernstein, Gershvvin in Gilles.
TFS STU LEDI prireja ob svoji 25-letnici plesno - pevsko predstavo Stu ledi naj pride nutr. Predstava bo v soboto, 28. novembra ob 20.30 v gleda-
3 ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF STEFAN
sporoča staršem, da bo na sedežu šole roditeljski sestanek jutri, 20. novembra ob 17. uri za III., IV. in V. razrede vseh oddelkov.
RAVNATELJSTVO ZNANSTVENEGA LICEJA »F. PREŠEREN«
sporoča, da bodo v šolskih prostorih govorilne ure jutri, 20.11.1998 (za trienij) od 18. do 20. ure.
RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF STEFAN sporoča staršem, da v nedeljo, 22. novembra 1998 od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 23. novembra 1998 od 8. do 13.30 bodo na sedežu šole volitve v zavodski svet. Glede na važno nalogo, ki jo ima zavodski svet pri šolskem delovanju, vas pozivamo, da vsi sodelujete
DANES, v Četrtek, 19. t. m. ob 20. uri bo v župnijski dvorani v BARKOVLJAH sestanek za pregled načrtov o preureditvi barkovljan-skega nabrežja. Vsi toplo vabljeni.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE-KROŽEK KRAS vabi elane in simpatizerje na PRAZNIK VCLJANJE-VANJA, danes, ob 19.30 v Ljudskem domu v Križu. Prisoten bo tudi pokrajinski tajnik Sergio Facchini.
KINO KLUB (MOSP)
vabi vse ljubitelje dobre filmske umetnosti na predvajanje filma The elephant man režiserja Davida Lyncha, ki bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, danes zvečer ob 20. uri. Pred začetkom bo poskrbljeno za kratek uvod in predstavitev filma. Vsi prisrčno vabljeni.
SEKCIJI SLOVENSKE SKUPNOSTI	ZA
VZHODNI IN ZAHODNI KRAS prirejata danes, 19. novembra 1998, ob
20.30	v Finžgarjevem domu na Opčinah odprto srečanje o aktualnih problemih slovenske manjšine v Italiji, o šolstvu in o Masellijevem osnutku zaščitnega zakona. Prisoten bo pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik. Srečanje bo združeno s sekcijskim kongresom, kjer bo izvolitev delegatov na pokrajinski kongres. Vabljeni vsi elani in drugi občani, ki jih zanima vsebina zaščitnega zakona.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi prijatelje in elane na predavanje, ki bo danes, 19. novembra, ob 16. uri, v Ul. Donizetti 3/1. Dr. Danilo Sedmak bo govoril o alternativni medicini.
BRECHTOVA Opera za tri groše v izvedbi koroškega Teatra Trotamo-ra, napovedana za soboto, 21. t. m. v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu, bo Zal odpadla zaradi tehnične neusposobljenosti prireditvenih prostorov!
SLOVENSKA PROSVETA v Trstu vabi v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici št. 3 na otvoritev slikarske razstave MIHAELE VELIKONJA, v soboto, 21. novembra ob 18. uri. Razstava bo odprta vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro do srede, 9. decembra. Pri otvoritvi bo sodelovala dekliška pevska skupina Valentin Vodnik iz Doline.
SKD GRAD vabi vse narodne noše k sveti
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila
na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333
Z URNIKOM:
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 1 3. ure
maši ob priliki praznovanja Marije Zdravja v cerkvi sv. Mrije Velike v Trstu, v soboto, 21. t. m. ob 16. uri. Zberemo se ob
15.30	pred cerkvijo. Toplo vabljeni!
SLOVENSKO PASTORALNO SREDISCE iz Trsta vabi k maši ob prazniku Marije od zdravja, ki bo v soboto, 21. t. m. ob 16. uri v cerkvi sv. Marije Velike. Bogoslužje bo vodil dekan Lojze Kržišnik. S petjem sodelujeta zbor ZCPZ in OPZ OS Finko Tomažič iz Trebe.
SKLADNO S STATUTOM je pokrajinski kongres Slovenske skupnosti za Tržaško sklican v nedeljo, 22. novembra 1998 ob 14. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 25. novembra, ob 16. uri, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, predavanje o kraških jamah PODZEMNI SVET NAŠEGA KRASA. Vanj nas bo popeljal z diapozitivi znani speleolog in raziskovalec prof. Stojan Sancin. Vljudno vabljeni!
SKD GRAD vodi na tradicionalno božično razstavo, ki bo v prostorih društva Grad. Otvoritev bo v soboto, 28. novembra ob 20.30. Toplo vabljeni!
RADIJSKI ODER opozarja, da morajo avtorji poslati do 30. novembra svoja dela za natečaj za radijsko igro na naslov Radijski oder, Ul. Dopi-zetti 3, 34133 Trst. Besedila v dveh tipkanih izvodih morajo biti opremljena samo z geslom ali šifro. Podatki o avtorju in njegov naslov pa naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Kot je bilo objavljeno v razpisu, naj radijska igra obravnava: a) življenje ob meji ali b) znanstveno fantastiko in naj ne traja veC kot 45 minut.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje svoje dvanajsto študijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala 3.000.000 lir za prvi letnik in 2.500.000 lir za vsako nadaljnjo leto redne študijske dobe, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na unvierzo v akademskem letu 1998-99. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Mazzini 46/1, tel. 631203, ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1998.
TEČAJ šivanja in krojenja bo v prostorih KD Rdeča zvezda, ob sredah od 17.30 do 19.30. Informacije na tel. št. 040-229264.
NOVOST! V občinski telovadnici v Dolini poteka razgibalna telovadba za odrasle, pod strokovnim vodstvom, v jutranjih urah in sicer ob torkih in četrtkih, ob
9.40. Za informacije pokličite na tel. št. 040-631300 - Divna (9.30 -12.30).
JK CUPA prireja teCaj joge in vaje za sprostitev in pravilno dihanje v telovadnici CEO v Sesljanu (Naselje sv. Maura) ob torkih od 10. do 11.30 in ob petkih, od 19. do 20.30. Informacije na tel. št. 040-208869 (Lučka).
SK BRDINA organizira 4-dnevno bivanje na mariborskem Pohorju v hotelu Belvi od 22. do 26. decembra. Vpisovanje bo na sedežu kluba, v ponedeljkih, 23. in 30. novembra od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 040-212859.
ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do
18.30	v Ul. Ginnastica 72, tel. St. 040-573141 ali 040-573142.
KRUT nudi članom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. št. 040-360072.
KRUT-ova ambulanta deluje za elane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. št. 040-360072.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
ANGLEŠKA FIRMA
išCe 40-letno osebo za komercialno dejavnost. Tel. 0481-22045.
PRODAM MIZO za tehnično risanje, 170 x 120 cm. Tel. ob urah obedov na št. 04-330320.
NUJNO ISCEM v najem, po zmerni ceni, majhno neopremljeno stanovanje s kuhinjo, spalnico in kopalnico na področju od Rojana do Proseka. Tel. na št. 040-828189.
ISCEM DELO kot hišna pomočnica ali varstvo starejše osebe, tudi 24 ur dnevno. Kličite od 19. do 20. ure na tel. St. 0038667-31484.
ITALIJANSKO ZDRUŽENJE OPERIRANCEV NA GRLU -skupina na grlu operiranih oseb iz naše pokrajine v sodelovanju z zdravniki, logopedi, terapevti in psihologi iz bolnišnice na Katinari pripravlja ustanovitev združenja. V združenju naj bi se zbirali vsi tisti, ki so prestali to operacijo, s svojimi izkušnjami pa naj bi pomagali tudi tistim, ki bodo trak operativni poseg potrebovali v bodoče. Zato iščemo ljudi, ki so se na različen način spoznale s to nevarno okvaro kot bolniki, sorodniki, zdravniki, bolničarji kakor tudi osebe, ki lahko zaradi svojih specifičnih znanj pri tem pomagajo, kot so na primer terapevti, in konCno
logopedi,
psihologi
Loterija	is. novembra ms
BARI	18	86	68	70	59
CAGLIARI	70	4	78	79	56
FIRENCE	43	22	80	77	59
GENOVA	72	51	13	15	31
MILANO	83	26	36	8	66
NEAPELJ	47	89	71	49	85
PALERMO	12	16	82	53	62
RIM	50	87	62	6	10
TURIN	66	27	23	24	84
BENETKE	53	69	29	58	5
Nagradni sklad	21.997.567.140 - lir
Brez dobitnika s 6 toCk. - Jackpot 13.591.627.470 - lir 4 dobitnikom s 5+1	1.099.878.400 - lir
61 dobitnikov s 5 točkami	72.123.200 - lir
7.476 dobitnikov s 4 točkami	588.400 - lir
268.334 dobitnikov s 3 točkami	16.300 - lir
ljudje, ki so pripravljene nuditi pomoč tistim, ki jo potrebujejo.
UNIVERZITETNA
ŠTUDENTKA z izkušnjami nudi varstvo otrok in pomoč pri učenju. Tel. 040-412680.
PRODAM naslednje knjige za višjo šolo po polovični ceni: I promes-si sposi - A. Manzoni, Zgodovinski atlas, Fizika in svet fizike - Gerry Ma-rion - Zanicchelli, Evropska civilizacija - prevedel Mašera, Pregled slo-vesnkega slvostva - Janko Kos, Pregled svetovne književnosti - Janko Kos, Od antike do danes - Nada Pertot, Letteratura e societa - Antonio Maran-do, La communicazione letteraria - Ettore Barelli. Tel. ob ponedeljkih, torkih in sredah od 19. do 21. ure na St. 040-
211941 (Katja).
PRODAM dvostanovanjsko hišo z vrtom. Poklicati v večernih urah na tel. št. 040-231255.
SPALNICO rabljeno, v temnem orehu s šestkril-no omaro, zakonsko posteljo, nočnima omaricama in predalnikom z zrcalom, prodam po ugodni ceni. Tel. 040-575145.
MAGNUM išCe prodajalko z delovnimi izkušnjami, z znanjem slovenskega jezika in z dobro voljo. Tel. 040-212921
EURO RESTAVRACIJA v sklopu Palače hotela takoj zaposli spretno in strokovno pripravljeno natakarico z znanjem jezikov. Ponudbe po faksu št. 0481-31658.
STRESNE TRAMOVE od 3 do 7 m po ugodni ceni prodam. Tel. 040-228422.
ZSSDI razpisuje natečaj za delovno mesto uradnika. Vsi zainteresirani lahko dvignejo razpis v prostorih ZSSDI, ul. Cicerone 8, 3. nad., tel. 040-635627, vsak dan od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Rok za predstavitev prošenj zapade 30. novembra 1998.
PRODAM nemškega ovčarja starega eno leto brez rodovnika, starši z rodovnikom, delno zdre-siran. Tel. 040-211207 ob uri obedov.
GOSPA srednjih let išče delo za nego starejše osebe ali delo v gospodinjstvu tudi dvakrat tedensko. Tel. 040-820630, po 21. uri.
PRODAM PASSAT VARIANT, letnik ’92, 18 GL. Cena 11.000.000 lir. Tel. 040-210164 ali 0347-8299615.
AUDI A4 1.8 T, letnik ’95, ugodno prodam. Tel. št. 040-213667, v večernih urah.
SAMOJEDO MLADICA z rodovnikom, cepljenega, tetoviranega »LOI« proda privatnik po ugodni ceni. Zainteresirani lahko kličejo na tel. št. 040-229213 (tel. tajni-
KMECKI TURIZEM
sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 040-200898.
PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 220722.
MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. št. 040-229383.
OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21.
V BORŠTU ima osmi-co Igor Barut.
OSMICO ima DrejCe Ferfolja v Doberdobu.
OSMICO ima Ušaj v Nabrežini št. 8
PRISPEVKI
Karlo Malalan se vsem toplo zahvaljuje in daruje 100.000 lir za ricmanjsko cerkev.
Namesto cvetja na
grob Edijevega očeta Oskarja Boleta daruj® Franka Slavec 30.000 l>r za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na Francko Foraus darujeta Vilma in Norma Prašelj 50.000 hr za gradnjo SKC * * * * v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Bože Košuta vd. Pit' tau darujeta Bogomila in Berto Doljak 50.000 lir za DPZ Vesna.
V	spomin na Romana Škabarja darujeta Suzana in Aleksander Sancin 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Marij0 Cok daruje družina Do-nati 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
grob Oskarja Boleta darujeta Ani in Milena Stok z družinama 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Francko Foraus darujeta Nella in Giancarlo Foraus 40.000 lir za MPZ Valentin Vodnik.
V	spomin na Romana Škabarja darujeta Nella in Giancarlo Foraus 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Cvetko Rauber daruje Zmaga Malalan 50.000 lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina Oskarja Boleta daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
Namesto cvetja na grob Romana Škabarja daruje družina Celeste Cok 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
t
Zapustila nas je naša draga
Maria Brezovec vd. Boschetti
Žalostno vest sporočajo vnuki Alida, Alessandro in Lara in drugo sorodstvo
Pogreb bo jutri, v petek, 20. novembra ob
11.30	v nabrežinski cerkvi.
Devin, Nabrežina,
19. novembra 1998 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Oskarja Boleta
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Zvonetu Stru-blju za opravljeni obred, profesorju Ivanu Artaču in šolski nadzornici LuCki Križman za poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru Tabor, družinskemu zdravniku dr. Marku Jevnikarju in vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin.
V njegov spomin bo darovana sv. maša v petek, 20. novembra 1998 ob 18.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah.
Družina Bole
Opčine,
19. novembra 1998
TRST / SEZONA KONCERTNEGA DRUŠTVA
DOBERDOB / KONCERT NA OBZORJIH ZVOKA
Za začetek godala American Shing Ouarteta
Z njim je nastopil klarinetist Richard Stoltzman
Doživet poklon Stanku Jericiju
Ob 70-letnici skladatelja in zborovodje
»Kjer besede končajo, a® se začne glasba,« je e]al v prejšnjem stoletju fleinrich Heine in res je ®žko opisati vse misli, 1 Jih je glasba sprožila Pri poslušalcih na le-°Snjem prvem srečanju ^adicionalne sezone ržaškega koncertnega atustva.
Z odra gledališča Ros-Setti so se po dvorani razlegali zvoki in barve stirih kraljev glasbil: doline Bussetto (1675), viole Amati, violončela Kuggeri (1667) iz Cre-?ione ter violine Tononi menetke, 1763). Na tako dragocenih instrumen-. rr si lahko privoščijo rgrati seveda izključno vrhunski glasbeniki, kot 80 bili v ponedeljek daru Ameriškega godalnega kvarteta (American btring Quartet) Peter Winograd, Laurie Jessi-ca Carney, Daniel Av-ahalomov in David Ge-aar (na sliki). Skupini, je nastala pred 25 leti ju spada med najboljše homorne skupine na mednarodni ravni, se je Pridružil priznan ame-rmki klarinetist Richard Stoltzman, ki je poleg mnogih priznanj in nagrad dosegel velik uspeh na področju jazz glasbe.
Spored večera ni bil Posebno originalen (vse-bpval je dve znani skladbi Ludvviga van Beethov-113 in Johannesa Brahm-8ab če izključimo izvedbo Allegra v B-duru jVolfganga Amadeusa Mozarta, ki je fragment UedokonCanega kvinteta, kl je bil namenjen klarinetistu Antonu Stadlerju. Ta skladba ne spa-na med Mozartove moj-strovine (svojo številko 0Pusa je dobila komaj v šesti izdaji kataloga K6-
chel), a Čudežna lepota skladateljevega sloga je vedno prisotna, tudi v njegovih manjših delih. Izvajalci so podali pristnega, klasičnega Mozarta, v katerem je bil mez-zoforte skrajna meja dinamičnega gibanja. Prožnost in eleganca sta bili osnovi tega idealnega pristopa do avstrijskega skladatelja. Enkratni so bili nekateri prehodi v pianissimu, kjer je mojstrsko prepletanje glasov odvzelo sapo poslušalcem.
Ameriški kvartet je nato sam nadaljeval z izvedbo godalnega kvarteta v e-molu op. 59 št. 2. Skladba spada k skupini treh kvartetov, ki jih je Beethoven posvetil poslaniku ruskega carja na dunajskem dvoru, Andreju KiriloviCu Rasu-movskemu. Naročnikova želja je bila ta, da bi skladatelj v vsakem kvartetu vključil eno rusko temo. In res v triu tretjega stavka drugega kvarteta se pojavi citat melodije »Slava Bogu, na nebu slava«, ki ga bosta uporabila tudi Mussorgski in Rimski - Korsakov v njunih delih. Preden so prisluhnili ruski temi pa so
se poslušalci zatopili v globoko občutenem drugem stavku, kjer so se melodične linije violinistov vzpenjale v nepogrešljivem oblikovanju glasbenih stavkov. Mojstrsko izveden je bil tudi zadnji stavek, kjer začetna durova tonaliteta postopoma preide v mrežo modulacije, dokler se ne more veC upirati neizprosnemu teku molove tonalitete. Smisel tega glasbenega spora se je izrazil v izvrstnem podajanju zaporedja različnih občutkov, kjer je vsaka repriza pokazala znake napetega razvoja, dokler zadnji akord v e molu ni dal peCat, pod katerim je ves optimizem podlegel.
Zvok, ki ga člani Ameriškega kvarteta ustvarijo, je Cist, prozoren, poln življenja. Izkaže se posebno v najbolj rahlih odtenkih glasbe. In sočutno izvajanje elanov je prisrčno in vCasih celo ganljivo. Glasbeni izraz skupine je kot dragoceno tkivo, ki zavrača sledove večje strasti, saj se njihovi občutki skrivajo pod apoliniCno površino.
V drugem delu so zazvenele jesenske barve
poznega Brahmsovega kvinteta v h-molu op. 115. Intimnost te skladbe se je razkrila v seneni izvedbi, ki se je v nekaterih trenutkih spremenila v neprozornost. Klarinetist Stoltzman se je pridružil kvartetu v popolnem sozvočju in njegova prisotnost, kljub vrhunski ravni izvedbe, ni učinkovito izstopala. Velja poudariti, da so bili nekateri pianissimi (drugi stavek) klarineta in prve violine res nepozabni.
Izven programa je kvintet glasbenikov podal še Čajkovskega skladbo »Jesenski spev« (Herbstlied), v kateri pa se je Stoltzman res izkazal.
Zal je tudi na takem koncertu prišla so izraza stara navadh tistih, ki v najveCji naglici zapustijo dvorano, ko so izvajalci še na odru. In ko ostali gledalci, ki so prišli iz veselja do glasbe, komaj pričakujejo dodatek. Verjetno prvi niso občutili tiste rahle, sladke otožnosti, ki se je oprijela vseh tistih, ki so ta glasbeni dogodek globlje doživeli.
Rossana Paliaga
Goriški skladatelj in zborovodja Stanko Jericijo je letos julija praznoval sedemdeseti rojstni dan. Ob tem Častitljivem življenjskem jubileju so Slovenci v FJK priredili kar nekaj zanimivih glasbenih manifestacij in med le-te sodi tudi koncert, ki so ga z vso spoštljivostjo in vestnostjo pripravih v ponedeljek, 9. novembra v cerkvi sv. Martina v Doberdobu.
V skladateljski opus, razmišljanja in življenjsko pot Stanka Jericija se je že pred leti študijsko poglobil David Bandelli, mladi go-riški pianist, gojenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, sicer pa študent primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ob letošnjem jubileju goriškega skladatelja je ob dragoceni pomoči Hilarija Lavrenčiča vzklila dovolj izvirna zamisel o avtorskem večeru z naslovom »Na obzorjih zvoka - skladatelj Stanko Jericijo ob življenjskem jubileju«. V cerkvi Sv. Martina v Doberdobu so tehten izbor skladb v korektnem, doslednem interpretacijskem elanu poustvarili elani mešanega pevskega zbora Hrast, organist Boris Sta-cul, mezzosopranistka Ro-mina Basso, klavirski trio v zasedbi Peter Gus, Aleksander Sluga, David Bandelli in recitatorja Katja Sfiligoj in Jan Leopoli. Četudi v prevladujoči amatersko zaznamovani poustvarjalni koncertantski družini je predstavitev kompozicijske govorice Stanka Jericija izzvenela profesionalno čedno: prav vsi nastopajoči so z občudujočo zavzetostjo prisluhnili raznolikosti Jeri-cijevega kompozicijskega sloga in v optimalnem
PC LJUBLJANA / NAJNOVEJŠA PONUDBA ŠTEVILNIH SLOVENSKIH ZALOZB
Knjige za bralce vseh starosti
V Ljubljani je v teh dneh veC založb predstavilo svojo najnovejšo bero. Pri Mohorjevi družbi je izšla redna zbirka petih knjig, o katerih so spregovorili na včerajšnji novinarski konfe-renci, ki je bila obenem tudi Priložnost za predstavitev novega glavnega urednika Janeza Dularja.
Zunanja oprema Morjevega koledarja za leto 1999 kaže dva zgodovinska dogodka za Slovence - beatifikacijo škofa Antona Martina Slomškam, katerega portret je na naslovni strani, m velikonočni potres v Po-s°Cju, ki ga ponazarja poškodovana kapelica na hrbtni strani koledarja. Sicer pa je koledar ostal zvest svoji obliki. Priložen Inu je tudi stenski koledar s podobami cerkva v slovenski pokrajini in mislimi škofa Slomška.
Knjiga Bogdana Kolarja Na misijonskih brazdah cerkve je bogato likovno opremeljen izčrpen pregled misijonske dejavnosti med Slovenci od začetkov do današnjih dni. Vsak klas je zlat avtorja Ivana Sivca je 24 Čr-
tic - kratkih pripovedi iz avtorjeve mladosti. Ana z zelene domačije avtorice Lucy Maud Montgomery je knjižna uspešnica v zahodnih založniških programih, tokrat prvič prevedena v slovenščino, namenjena pa je pravzaprav otrokom.
Prav tako so otrokom namenjena Pisma prijateljici, avtorice Betke Vrbovšek. Pisma so razmišljanja v dvoje o vzgoji otroka od rojstva do Časa, ko mora iz varnega naročja doma med ljudi.
Tehniška založba Slovenije je tudi letos izdala veC zanimivih knjig, namenjenih najmlajšim in tudi starejšim bralcem, ki so jih včeraj na novinarski konferenci predstavili njihovi uredniki Tanja Rejc, Vida Bano in Jože Čuden. Knjige Otroci zemlje ne pozabljajo, Naš morski dom, Na polju in na vrtu, Velika knjiga o škratih, Zemlja po dolgem in počez, S Čutili zaznavam svet ter Svetovni splet vsaka s svojega zornega kota mlade bralce popeljejo Cez skrivnosti človeka, narave ter
računalnikov in jih seznanjajo s svetom, ki jih obdaja.
Knjigi Otroci zemlje ne pozabljajo Schima Schimmela, ki jo je prevedel Henrik GigliC, in Naš morski dom sta namenjeni najmlajsim bralcem, saj temeljita predvsem na slikovnem gradivu, podobno sta knjigi Zemlja po dolgem in po Cez Dirka Sel-sa v prevodu Metke Kralj in S čutili zaznavam svet Petra Bo-smansa v prevodu Nede Dovjak namenjeni predšolskemu in šolskemu delu z otroki od 5 do 9 let. Vse štiri knjige pa otrokom na dostopen in razumljiv naCin razkrivajo različne naravne pojave, Človeško telo, se dotaknejo pomena varovanja planeta in s tem pokrivajo pomembna področja, ki jih otrok v tem obdobju spoznava. Knjiga Catherine Forne Na polju in na vrtu, namenjena šolskim otrokom, v prevodu Metke Kralj predstavlja neznanke neposredne narave, ki otroka obdajajo in predlaga konkretne ideje za prijetno spoznavanje okolice.
Velika knjiga o škratih avtorja Wila Huygena, ki jo je prevedla Marta Koren, in Svetovni splet Miha Zorca sta namenjeni tako mladim kot tudi starejšim bralcem in vsaka s svoje strani razkrivata neznane plati življenja v modernem svetu. Ena oživlja skrivnosti škratov, za katere v modernem svetu ni veC prostora in smo jih odrinili na obrobje domišljije, druga pa razkriva skrivnosti računalnikov, ki pa ravno obratno pre-pravljajo svet in nudijo nešteto možnosti za raziskovanje in ustvarjanje, zato knjiga na preprost način nauCi brskanja po svetovnem spletu, mrežni pošti in izdelovanja spletnih strani.
Glavni urednik založbe Nova revija Niko Grafenauer pa je skupaj z uredniki zbirk te založbe na novinarski konferenci predstavil štiri dela s področja fenomenologije in religiologije. To so: Zelo Tujega Bernharda VValdenfelsa, Fenomenološki spisi Klausa Hel-da, Bogovi Grčije VValterja F. Otta ter v okviru revije Phainomenia 23-24 Okrožja smisla. (STA)
žlahtnem vzdušju zapeli in zaigrali osem njegovih skladb.
Pesmi »Pod križem« in »Pesnikova, molitev« za mešani pevski zbor ter »Zrela žalost« za ženski sestav so odraz Jericijevega ustvrjanja v osemdesetih letih oz. odraz obdobja, ko je avtor Se ostajal zvest tonalnim in impresionisitc-nim prvinam. Vse tri skladbe so še v rokopisu in druga (Zrela žalost) je na ponedeljkovem koncertu doživela tudi povsem verodostojno krstno izvedbo. Vkoreninjen v glasbenozgodovinske prvine polifonije in z geslom »Moja glasba je tonalna« pa vendar Stanko Jericijo v novejšem opusu išCe drznejših glasbenih efektov s pomočjo clusterjev in disonanenih akordov. Slednje je tudi prepoznavno v pesmi »Tebi, gospod«, ki je v dovolj prepričljivem dinamičnem in glasovnem razkošju mešanega zbora Hrast krstno izzvenela na doberdob-skem koncertu in v pesmi »Moj greh«, skladbi, s katero je odlični doberdobski pevski sestav učinkovito zaokrožil veCer.
Zborovski opus Stanka Jericija so protagonisti koncerta miselno obogatili še z dovolj zanimivimi sk-
ladateljevimi vzgibi na vokalno-instrumentalnem področju: v orgelski »Toc-cati« iz leta 1996, v »Glorii sanetorum« za mezzosopran in orgle iz leta 1995 in v presenetljivem kompozicijskem »razpletanju« »Tria«, ki je nastal leta 1993 in so ga prvič v intenzivni glasbeni pripovedi v Doberdobu predstavili violinist Peter Gus, violončelist Aleksander Sluga in pianist David Bandelli.
Portret skladatelja pa sta v tekstu, »spletu (popolnoma virtualnih) vtisov podanih v pivi osebi in zaznamujočih umetniško pot ustvarjalca« (D. Bandelli), poskušala številnemu občinstvu približati Katja Sfiligoj in Jan Leopoli.
VeCer, ki mu je osrednjo noto vendar narekovala občutena in predvsem glasbeno poglobljena in dirigentsko izurjena »drža« Hilarija Lavrenčiča, je vsekakor izzvenel v duhu izjemnega spoštovanja do glasbenega snovanja Stanka Jericija.
Ob letošnji 40. jubilejni Cecilijanki pa je Zveza slovenske katoliške prosvete izdala zbirko priredb slovenskih ljudskih pesmi Stanka Jericija, ki jo bo predstavila jutri ob 18.30 v KG L. Bratuž v Gorici.
Tatjana Gregorič
NOVICE
SED nagradilo Gorazda Makaroviča in Janjo Žagar
Slovensko etnološko društvo (SED) je na včerajšnji osrednji letni slovesnosti podelilo Murkovo priznanje in Murkovo listino za posebne dosežke v etnologiji na Slovenskem. Murkovo priznanje je v vili Podrožnik prejel muzejski svetnik v Slovenskem etnografskem muzeju dr. Gorazd Makarovič za temeljno delo s področja ljudske umetnosti oz. likovnega obzorja in za pomemben prispevek na področju etnološkega deleža v muzeologiji. Murkovo listino, ki se podeljuje za pomembne dosežke v preteklem letu, pa je prejela višja kustosinja v Slovenskem etnografskem muzeju mag. Janja Žagar za razstavo Vrata kroga. Udeležence slovesnosti je uvodoma pozdravila tudi predsednica SED Duša Krnel Umek, ki je poudarila vlogo etnologije v nacionalnem prostoru. Slavnostni govornik dr. Slavko Kremenšek pa je med drugim opozoril, da bi moralo SED pogosteje organizirati kongrese, na katerem bi se lahko sreCah in razpravljali slovenski etnologi. Na slovesni podelitvi je sodeloval tudi predsednik komisije za podelitev Murkovega priznanja in Murkove Ustine Janez Bogataj, ki je predstavil delo komisije in nagrajenca. (STA)
Minule iluzije - esej o komunistični ideji 20. stoletja
V zbirki Premiki je pri Založbi Mladinska knjiga izšla knjiga velikega francoskega zgodovinarja Francoisa Fureta Minule iluzije - esej o komunistični ideji 20. stoletja. Gre za prvo veliko zgodovinsko sintezo komunizma 20. stoletja, v kateri avtor opisuje odnos ljudi do komunistične ideje, ki je na Zahodu živela veliko dlje kot v Vzhodni Evropi. Komunizem je izginil, preden je izpolnil upanje svojih privržencev in Fure-tova knjiga je esej o njihovih minulih iluzijah; obsežen, temeljit, dokumentiran pregled zgodovine ene najbolj protislovnih ideologij v zgodovini človeštva. Številni kritiki so knjigo ocenili kot eno najboljših analiz komunistične ideje v Evropi. Urednik Aleksander Zom je ob predstavitvi knjige dejal, da to ni knjiga o zločinih, ampak knjiga o ideji, ki je pomembna tudi za slovensko politično kulturo. Francois Furet, ki sodi med tiste velike zgodovinarje, ki zgodovinsko dogajanje ne samo opisujejo, ampak ga tudi razlagajo, je knjigo napisal leta 1995, dve leti pred smrtjo. Knjiga v prevodu Staneta Ivanca in Božidarja Pahorja obsega 636 strani, izšla je v nakladi 1510 izvodov, njena cena pa je 9797 tolarjev. Prevedena je že v vse svetovne jezike, pravico za prevod pa so odkupile že vse države nekdanjega socialističnega tabora. (STA)
TRŽIČ / DELOVANJE ISTOIMENSKEGA SLOVENSKEGA DRUŠTVA
PESNIŠKA ZBIRKA PESMI IN ČASI
V torek gostuje SSG z uspešno »Afriko«
Razgovor s predsednico društva Bernardko Radetič
Poezija Marije Rus sveža in domača kot šopek cvetja
Vsega je pravzaprav kriva politika, tokrat v konkretnem, da bo v torek, 24. novembra v Občinskem gledališču v Tržiču gostovalo Slovensko stalno gledališče z nadvse uspešno komedijo Borisa Kobala Afrika ali Na svoji zemlji (na sliki prizor iz dela, f. KROMA). Na lanskih upravnih volitvah v Tržiču je kot slovenska neodvisna kandidatka na predlog SSk na listi Ljudske stranke nastopila Bernardka Radetič Mučič, ki ji - kot sama pravi, - politika kot taka ni prav nič pri srcu. Zelo pa ji je pri srcu, da bi tudi na Tržiškem bila zaznavna slovenska prisotnost. No in iz tega sodelovanja se je v Tržiču rodilo istoimensko Slovensko kulturno športno rekreacijsko društvo, katerega predsednica je Radetičeva, društvo pa je v sodelovanju s tržiško občinsko upravo v goste povabilo SSG.
Pot od nastopa na tržiških upravnih volitvah do zadnje pobude društva pa je bila posejana še z drugimi pomenljivimi dogodki. Kot je rada pripovedovala Bernardka Radetič Mučič, je bil nastop na volitvah odločilna spodbuda za nadaljnje delovanje. Prišla je namreč v stik s predstavniki raznih javnih institucij,.katere je lahko opominjala na obstoj slovenske manjšine tudi na območju občine Tržič. Tako je na primer dosegla, da so od novembra lanskega leta v Občinski knjižnici na voljo tudi slovenski mediji, ki izhajajo v FJK. Po tej uresničeni zamisli so se rojevale druge, vendar se je pojavilo vprašanje vid-
nejše prisotnosti Slovencev v občini, se pravi nekakšen institucionalni sedež. To je seveda terjalo ustanovitev »pravnega subjekta«, društva ali drugačne organizacije.
Najprej je bilo seveda treba ugotoviti, je po telefonu hitela pripovedovati Bernardka Radetič Mučič, če je sploh zanimanje za takšno organizacijo. Izbrani datum za prvo srečanje bi lahko kdo interpretiral dvoumno, dogovorili so se namreč za letošnji prvi april, vendar nad 30 Slovencev, ki živi na Tržiškem je vabilo resno vzelo in se srečanja udeležilo. Tako je bil storjen prvi pomemben korak, do naslednjega, formalne ustanovitve društva, je prišlo v kratkem. 2e 14. aprila letos so se v družabnih prostorih sindikalne organizacije ACIi v Tržiču zbrali ustanovni člani Slovenskega kulturno športno rekreacijskega društva Tržič. Kot je pove-
dala Radetičeva, so izbrali zelo obširno opredelitev delovanja društva, ker bo slednje moralo pokrivati številne dejavnosti. Na prvi seji odbora so porazdelili funkcije in Bernardka Radetič je bila v znak zaupanja in tudi priznanje za dotlej opravljeno delo izbrana za predsednico. Odbor društva sestavljajo še Livio Antoni (podpredsednik), Adrijan Uršič (blagajnik), Tanja Uršič (tajnica), Mario Adamič (prevajalec) in kot člana Jožef Pieri in Lucia Germani.
Kot prvo pobudo je društvo Tržič 3. junija organiziralo dobrodelni koncert za potresence Posočja in poplavljence Kampa-nije. Pobuda je v cerkev sv. Nikolaja, kjer sta pela zbora Hrast iz Doberdoba in E. Grion iz Tržiča, priklicala nad tristo oseb, kar je bil velik uspeh. Od vsega začetka, kot je večkrat poudarila predsednica, pa je društvu naklonjena
krajevna občinska uprava, ki sodeluje tudi pri tokratnem gostovanju SSG (natiskala je lepake in vabila v slovenščini in nudi gledališče po ceni, ki so jo deležna krajevna društva), pokroviteljstvo nad torkovo predstavo pa je prevzela goriška pokrajinska uprava.
V jesenskem obdobju je društvo, večkrat tudi v sodelovanju s slovenskim društvom Jadro in Ronk, priredilo več pobud. Trenutno pa odbor skuša društvu zagotoviti primeren sedež: še vedno namreč hodi v goste v prostore organizacije ACLI, občinska uprava je do tega vprašanja občutljiva, vendar je odbor prvo ponujeno rešitev odklonil, ker so bili prostori neustrezni. Odbor pa je zadovoljen, da je ob kulturnih prireditvah zaenkrat poskrbel še za tečaje sprostilne telovadbe, ki jih ob sredah zvečer v OS Duca D’Aosta vodi Loredana Kralj, bip
Na Ivanovo, dan kresovanj, se na vhodna vrata hiš priveže venček iz poljskega cvetja ah šopek svežih rož. Fotografijo takega šopka so izbrati za platnico pesniške zbirke Pesmi in časi, katere avtorica je Marija Rus. Knjiga je izšla letos pri založbi Mladika.
Naslov in izbira platnice nakazujeta vsebino dela. Cas, ki ga je doslej preživela avtorica, se zrcali v njenih pesniških delih; slog njenega pisanja je domač, kot je domač šopek cvetja na čmobeti fotografiji, milina kot tista, ki jo je mogoče zaslediti na razglednicah belle-epoque.
Zgodovinski prerez, M nam ga naznanja naslov, je v knjigi prisoten skoraj ob vsaki poeziji. Kot pravi avtorica v končnem nagovom bralcem: »Moj cuiriculum me je kar sam privedel do posameznih pesmi...« V njih je res mogoče odkriti lesk in temo marsikaterega trenutka, ki se je zapisal v slovenski zgodovini in zavesti posameznikov, ki so ga doživljati. Zgodovinske dogodke, ki so tako očitno zaznamovati njen pesniški svet, da se skoraj v celoti opira na priložnostna ati vsaj: iz priložnosti nastala besedila, je Marija Rus ovila v neko osebno lirično podobo. Nanje gleda z neko distanco, ki je bodisi časovna (mnoge pesmi so nastale ob spominu da daljne dogodke) bodisi psihološka, tista, ki jo daje neka notranja umirjenost. V tem je po eni strani veličina, po drugi omejenost take zasnove.
Branje poezij iz zbirke Pesmi in časi daje vtis improvizacije, pisanja, ki vre iz avtoričine notranjosti: izraz je spontan, preprost; taka so tudi pesniška sredstva, ki jih Rusova uporablja. Včasih spominja njen zapis na pesniški svet, ki je do nedavnega nastajal med ljudstvom, predvsem na deželi, in je bila v njem zaobjeta vsa življenjska moč ljudi, ki so ustvarjati iz sebe in svojega življenja.
Ivanka Hergold, ki je h knjigi dodala svoj uvodni esej, je za ponazoritev razmerja med osebnim in zgodovinskim, ki se v tem delu pogosto prekrivata in razkrivata, izbrala pesem Antigoni, antigena, najžlahtnejša dama antične tragedije, tik, ki je bil posebno drag našemu stoletju, zaživi tu ponovno povezan s sodobnim, nikakor še ne preteklim slovenskim obračunavanjem s preteklostjo. V povojno dogajanje je vpleteno avtoričino (Antigonino) iskanje umrlega brata (Potinejka), ki se je med vojno

m
#
t ,6,-1	Msm
5 p£smi in časi
proti Tebam odločil za »drugo« stran.
Marijo Rus so v času vojne pretresle tri smrti v družini. Mama je umrla med nemškim bombardiranjem Novega mesta; očeta, terenca Osvobodilne fronte, so nacisti odvedli v Buchenvvald, od koder se ni več vrnil; brat je takoj po vojni umrl v Teharjah, kjer so ga zaprti kot domobranskega bolničarja. Prav zadnja, bratova smrt je v duši pesnice pustila najgloblje sledi - omenja ga v več delih, tudi v eni zadnjih poezij, ki sicer govori o izseku slovenske zgodovine, ki je nam dokaj blizu: Plebiscitni večer 1990: »Stopim iz reke veselja k vogalu stare hiše, kjer sva se ločila tistega davnega maja, ločila za vedno, moj brat..«
Cas, ki veje skozi pesmi, je kljub pomenu, Id mu je odmerjen, le fragment v delu Marije Rus. Mnoge poezije so krajinski akvareli nežnih barv (»Kot trudna misel je jesen prišla, kot tiha skrb se name naselila... In vendar: sredi praznega polja je kakor iz druge zemlje ajda vzklila...«).
Pesniško zbirko zaključuje segment z naslovom Molitve. V njem je zbranih nekaj avtoričinih misli, ki jih navdihujejo verski prazniki (Božič, Svečnica...) ati, ponovno, ponotranjeno opazovanje narave (Pšenica: »Pšenička pije beti lesk in sanja svete sanje: da moti v betih hostijah, ko Bog prihaja vanje.«).
Matejka Grgič
KONCERT V MIELI / ODLIČNA AFRIŠKA GLASBA
Habib Koite in njegovi navdušili občinstvo
V Trstu afriška glasba verjetno ni izredno znana, a glede na velik uspeh, ki ga je doživel koncert Malijca Habi-ba Koiteja, ki ga je spremljala skupina Bamada, se da sklepati, da bi bilo treba tržaškemu občinstvu ponuditi več takih koncertov. Razgreta dvorana v gledališču Miela je na marti-nov večer nestrpno čakala na začetek barvite skupine, ki se je že pred leti močno uveljavila na festivalih in koncertih po vsej Evropi, v naših krajih pa je bil ta njen prvi nastop.
Afrika je celina, ki počasi razkriva glasbeno bogastvo tudi Neafričanom. Zanimivo pa je, da nas pri poslušanju teh ritmov in melodij nekako zavede na »znane« glasbene poti, za kar je mogoče »kriva« lahka in jazz glasba. Iz afriških držav so na evropske in svetovne glasbene trge v sorazmerno kratkem obdobju - če izvzamemo fenomen šestdesetih let Miriam Makebe - priki-peli z vso svojo svežino afriški glasbeniki, ki so se tudi izredno hitro uveljavili na diskografskem trgu. Pomislimo na
Youssou N’Doura, na Salifa Keifo, na Papo VVembo, na Lokuo Kanzo. To so le nekateri izredni umetniki, ki prihajajo iz glasbeno zelo aktivnih držav, kot so Senegal, Kongo, Zaire, Mali in drugih sosednjih držav. Moč afriških glasbenikov pa je ta, da izvajajo nekako crossover glasbo, ki je prepletena z afriškim etno popom, jazzom, karibskimi barvami in tehnično popolnostjo. Prav to je uspešni ključ, ki je afriški glasbi odprl vrata v svet. Habjb Koite spada med te glasbenike. Sam prihaja iz znane malijske družine tradicionalnih pevcev Griot, v kateri je bil že njegov ded pravi virtuozi malijskega instrumenta kamale n’goni (brenkalo, nekoliko manjše od podobne kore). Tudi sam igra na ta instrument, na glasbeni šoli pa je diplomiral v kitari. Na koncertih ponavadi igra le kitaro, čeprav jo uglašuje na razne načine in s tem posnema prav igranje na tradicionalni kamale n’goni. Tradicionalno brenkalo pa je prepustil basistu Abdoulu VVahabu
Bertheju, ki se je tudi med tržaškim nastopom izkazal za solidnega izvajalca, tako tega glasbila, kot tudi bas kitare.
Skupino Bamada, ki jo je Koite ustanovil pred desetimi leti, sestavljajo še bobnar in tolkalec Souleymane Ann, in druga dva glasbenika, ki sta tokrat zaradi bolezni manjkala. Zamenjala pa sta ju odlična glasbenika Sidiki Camara (tolkala, govoreči boben,
djembe) in Keletigui Diabate, pravi mojster balafona (tradicionalni instrument, podoben marimbi) in violine.
Koncert se je pričel s solom balafona in po nekaj minutah je na oder najprej prikorakal Koite, nato pa ostali glasbeniki s spevno pesmijo »Koulan-dian« iz Koitejevega prvega albuma. Po hitrem vžigu prisotnega občinstva je Koite stalno povezoval in predstavljal po-
samezne pesmi ter se izkazal za simpatičnega in tudi zelo karizmatičnega glasbenika. Povabil je publiko naj sede pred oder, da jo bo lahko »čutil« in pa tudi na mah ustanovil zbor, ki ga je spremljal med petjem. Nekaj takega v Trstu še nismo videli! Celotni koncert je bilo bitje sončne Afrike, kar je marsikomu vlilo pogum, da je na ritme tudi zaplesal. Skladbe, ki so se razlegale po dvorani na več kot dve uri dolgem koncertu, so Malijci zelo dobro oblikovali v zlito celoto in odlične solistične točke. Kar je dalo nekako posebnost celotnemu nastopu, je bil domiselno strukturiran koncert z napetostjo, ki je dosegla svoj višek prav pri zadnji pesmi, pravemu Koitejevemu hitu »Cigarette abana« ali po naše »Nič več cigaret«. Tudi tokrat je dvorano napolnilo dolgotrajno ploskanje občinstva, ki je afriško skupino spet privedlo na oder za dodatke. Koncert je organiziralo društvo Globo-gas in je spadal v niz »Segnali amplificati« - Ojačeni zvoki.
Pan
Jutri v tržaški športni palači hip4iop skupina Articolo 31
Refren »O mamina vo-glio anchtio la fidanzata« je v poletnih dnevih kar razsajal po radijskih postajah. To je bil novi hit italijanske Lip-hop skupine Articolo 31. Skupina bo jutri zvečer nastopila pred tržaško publiko v čarbolski športni palači, ob 21. uri.
Gre za prvo skupino, ki se je uveljavila na italijanski hip-hop sceni. Ze.s prvim albumom je prodna, saj je prodala kar 90.000 izvodov, drugega pa že 150.000, album »Gosi com’e« pa je presegel v kratkem času 500.000 prodanih izvodov. Skupina je na tržišču razkrila zanimivo mešanico hip-
prite-ne
Eiphopovske publike. S svojim privlačnim in mladostnim glasbenim žanrom se je skupina uspešno predstavila celo izven Italije. Zadnji album »Nessuno« obsega tudi poletni super hit »La fidanzata«. Pan
IRAK-OZN / ZALIVSKA KRIZA SE POSTOPOMA UMIRJA
NOVICE
Inšpektorji Unscoma so spet začeli s svojim delom
Irak zahtevo, da OZN obsodi Clintonove izjave o zamenjavi režima
Bagdad, new
YORK - Pripadniki Pose-bne komisije OZN za razorožitev Iraka (Unscom) so se včeraj odpravili na Prvo inšpekcijo. Za sedaj bodo pregledali le objekte v dogovoru z iraškimi oblastmi, na tako imenovane »nenapovedane in ftapričakovane« inšpekcije pa se bodo odpravi-B Cez kak teden, ko bodo Popolnoma operativni. To je včeraj izjavil Fred Eckhard, predstavnik za tisk generalnega sekretarja OZN Kofija Annana.
Znanstveni svetovalec iraškega predsednika Sa-darna Huseina, general Amer al Saadi pa je napovedal, da bodo Unsco-®u izročili dokument, ki vsebuje seznam iraških kemičnih konic iz obdobja iransko-iraške vojne (1980-88). O tem doku-
mentu je Irak pripravljen razpravljati z inšpektorji Unscoma, a ne pristaja, da bi ga v roke dobile sovražne tajne službe.
Glasilo iraške vladajoče stranke Baas As-Saura Pa je v včerajšnji izdaji zahtevalo od generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana, naj obsodi poziv ameriškega predsednika Billa Clintona k zamenjavi režima v Bagdadu. Po pisanju dnevnika bi moral Kofi Annan brez pomišljanja obsoditi Clintonovo »resno vmešavanje v iraške notranje zadeve«, kar je v nasprotju z listino OZN in mednarodnimi konvencijami, in povedati, kar mu gre. Dnevnik, ki Kofiju Annanu očita izmikajoč odgovor na vprašanja novinarjev o Clintonovi nedeljski izjavi, »razume, da je Anna-
nu težko zavzeti stališče, vendar pa mora kot generalni sekretar prevzeti odgovornost in pogumno povedati resnico, zlasti o tako resnih vprašanjih,« poudarja As-Saura.
Clintonove izjave o nameri ZDA, da si bodo poslej prizadevale za spremembo režima v Bagdadu, je včeraj podprl tudi britanski premier Blair, ki ni hotel spregovoriti o podrobnostih, ker mora o teh Se razpravljati z Američani, vsekakor pa je napovedal, da bo skupaj z Američani podprl iraško opozicijo.
Medtem se je izvedelo, da je okrepitev ameriške vojaške navzočnosti v Zalivu od zalivske vojne leta 1991 do danes ameriške davkoplačevalce stala sedem milijard dolarjev, nekateri strokovnjaki za proračun pa ob tem ocenjujejo, da ZDA za vzdrževanje močne vojaške navzočnosti v Zalivu porabijo na leto še dodatnih 50 milijonov dolarjev.
Morebitni večdnevni napad bi Američane lahko stal še dodatno milijardo dolarjev. Obrambni minister VVilliam Cohen je v ponedeljek ustavil odhod dodatnih ameriških letal v Zaliv, več deset bojnih letal in bombnikov pa je tja že odletelo. Na poti v Zaliv je tudi letalonosilka Enterprise in več ladij, ki se bodo pridružile letalonosilki Eisenhower, okoli dvajsetim ladjam, 173 letalom in 23.500 vojakom. K tem silam je treba dodati tudi britanske enote, ki so prav tako prisotne v Zalivu.
Ameriška letalonosilka Eisenhower, v ozadju pa britanska fregata Cumberland (AP)
Nov predlog ZDA za avtonomijo Kosova
BEOGRAD - Kot je včeraj zapisal beograjski tednik Nedeljnji telegraf, je ameriški posrednik za Kosovo in veleposlanik v Makedoniji Christopher Hill predstavil nov ameriški načrt za kosovsko avtonomijo. Po novem naj bi Kosovo imelo 30 poslancev v zveznem parlamentu, enega zveznega ministra in enega ustavnega sodnika. Prejšnji načrt je predvideval podobno predstavništvo v srbskih in ne v zveznih inštitucijah. To je prvi zametek zamisli, da bo Kosovo postalo tretja republika ZRJ brez pravice do odcepitve. Medtem je včeraj v Prištino prispel prvi konvoj 25 ton pomoči za neko vas pri Orahov-cu. To je že tretji od petih predvidenih konvojev za ta mesec. Pomoč bo delil Jugoslovanski RK in organizacija Mati Terezija iz Kalkute.
Pinochetova usoda bo znana 25. novembra
LONDON - Včeraj se je izvedelo, da bodo sodniki lordske zbornice izrekli razsodbo o usodi nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta šele 25. novembra. Takrat bo šele jasno, ali bodo razveljavili razsodbo britanskega vrhovnega sodišča, ki je bivšemu diktatorju priznalo diplomatsko imuniteto, ali pa jo bodo potrdih. V prvem primeru se bo začel postopek za izročitev Pinocheta Španiji, v drugem primeru pa se bo Pinochet nemudoma vrnil v Čile.
Pet držav je črtalo honduraške dolgove
TEGUCIGALPA - Pet držav je črtalo ati delno črtalo honduraške dolgove, tako da bi državi pomagale premostiti težave zaradi razdejanja, ki ga je povzročil orkan Mitch. Francija bo popolnoma črtala svojih 119, 5 milijonov dolarjev, ZDA približno 45 milijonov, Španija bo črtala 33 od 250 milijonov dolga, Kanada 13, 5 milijona in Nizozemska 1, 3 milijona. Teh 211 milijonov bo dalo nekaj kisika državi, ki tujini dolguje kar 4 milijarde dolarjev.
Kalmiki proglasili davčno avtonomijo
MOSKVA - Ker Moskva ne krije svojih finančnih obveznosti do Kalmiške republike, je ta avtonomna republika ob Kaspijskem morju in desnem bregu Volge proglasila davčno avtonomijo. To je napovedal kaimiški predsednik Kirsan Iljumžinov, ki je obenem poudaril, da Kalmiki nočejo neodvisnosti, temveč skušajo s svojim sklepom le reševati domače finančne težave. Kremelj je že obsodil to potezo, ki po njegovem ruši dosedanjo rusko zvezno ureditev.
Premier Šarit se je zavzel za šario v Pakistanu
ISLAMABAD - Potem ko je pred dnevi spodnji dom pakistanskega parlamenta odobril uvedbo šari e (korenskega prava), bo v kratkem o tem razpravljal senat. Ker pa Sarifova stranka in druge isla-mistične stranke v senatu nimajo večine, je premier Navaz Sarif včeraj vsestransko podprl šario in na nekem shodu dal za zgled Afganistan, kjer je Talibanom uspelo s koranskim pravom odpraviti kriminal. Sarif seveda ni navedel cene tega »uspeha«, prav tako ne posledic za Pakistanke, če bi ta država uvedla talibanski pravni sistem.
BLIŽNJI VZHOD / BLIŽA SE DELNI UMIK IZRAELSKE VOJSKE
Kljub razkolu v vladnih vrstah parlament ratificiral sporazum
Izglasovanje sporazuma so v bistvu omogočili laburisti
lzraelski premier Benjamin Netanjahu (AP)
JERUZALEM - Izraelska vlada je palestinskim oblastem izročila zemljevid bližnjega umika vojske s prvih dveh odstotkov zasedenega Zahodnega brega, piše časnik Haaretz. Po koledarju sporazuma iz Wye Plantation, ki ga je pozno predsinoči ratifictial izraelski parlament kneset, naj bi pod civilno oblast Palestincev najprej prešla dva odstotka zasedenega Zahodnega brega Jordana, palestinske oblasti pa bodo hkrati, prevzele popoln nadzor nad dosedanjega 7, 1 odstotka Zahodnega brega pod njihovo civilno oblastjo.
Prvo stopnjo umika mora na današnji seji potrditi izraelska vlada, če bo ocenila, da Palestinci spoštujejo svoje dolžnosti iz sporazuma. Kot se je izvedelo v izraelskih vojaških krogih, naj bi se vojska najprej umaknila iz okolice Dženina in Nablusa na severu Zahodnega brega, kjer bo na prenos oblasti opozarjalo 500 novih obcestnih tabel z obvestiti o razši-
ritvi delno ali povsem avtonomnih palestinskih območij. Sporazum iz Wye Plantationa predvideva umik izraelske vojske s 13, 1 odstotka Zahodnega brega v treh mesecih. Operacija Vizitka, kot je umik poimenovala izraelska vojska, naj bi se po pisanju Haaretza začela na severu in končala na jugu zahodnega brega Jordana okrog Ramalaha, Betlehema in najbolj spornega Hebrona.
Medtem je izraelski predsednik Ezer VVeizman izrazil zadovoljstvo nad ratifikacijo sporazuma in je poskušal zmanjšati pomen razkola, do katerega je prišlo v vladnih strankah ob glasovanju. Laburistična opozicija je kompaktno glasovala za sporazum, medtem ko so med poslanci vladnih strank sporazum podprti le nekateri, kar 17 ministrov pa se je glasovanja vzdržalo. Vseeeno je sporazum podprlo 75 poslancev, 19 jih je bilo proti, 9 se je vzdržalo, 17 pa je predhodno zapustilo kneset.
JESENSKA ZIMA / NEOBIČAJEN NOVEMBER
Izreden mraz v Rusiji, zebe pa tudi v Italiji
Ruski meteorologi napovedujejo najhujšo zimo zadnjih 30 let - Volkovi koljejo pri Rostovu na Donu
MOSKVA, RIM - Ruski meteorologi niso biti krivi preroki, ko so pred tedni napovedovali, da bo letošnja ruska zima ena najhujših v zadnjih tridesetih letih. Živosrebrni stolpec je povsod zdrknil globoko pod ničlo, zaradi obilnega snega pa so številne regije odrezane od sveta. Mraz je tako hud, da se iz dneva v dan veča število žrtev med klošarji in brezdomci. Pomenljiva je tudi vest, da predvčerajšnjim prvič po petih letih v Moskvi niso zabeležiti nobenega umora in nobenega posilstva, celo kraje avtomobilov so bile zanemarljive, saj so vsi akumulatorje svojih železnih konjičkov odnesti na domove, kjer pa pošteno zebe. Najhuje je seveda v Sibiriji in v severnih regijah, kjer si ljudje pomagajo kot vedo in znajo. Napovedan mraz je povzročil celo zaplete na območju Rostova na Donu, kjer so se po dolgih desetletjih ponovno pojavili volkovi, ki vdirajo v staje ovac, tako da so oblasti že začele rekrutirati prostovoljce, ki bi pazili
na od volkov ogrožene vasi. Za sedaj še ni podatkov o žrtvah med ljudmi, skupile pa so jo številne domače in hišne živali od ovac do psov in mačk.
Izreden ruski mraz se je razširil nad vso vzhodno in srednjo Evropo ter dosegel celo Italijo, kjer so zabeležili temperature od 2° do 3° pod mesečnim povprečjem. Ponoči je v številnih krajih živosrebrni stolpec zdrknil pod ničlo. Tako so v Turinu zabeležili -2°, v L’Aquili -5°, v Poten-zi -2°, v dolinah Južne Tirolske pa je živosrebrni stolpec zdrknil tudi na -17°. Italijanski meteorologi trdijo, da je to v mejah normalnega stoletnega temperaturnega nihanja, bolj presenetljiva pa je ugotovitev, da je bil letošnji november izredno skop s padavinami in je bil bolj podoben februarju kot klasičnemu deževnemu novembru. V prihodnjih dneh naj bi temperatura še dodatno padla, sneg pričakujejo v srednji in južni Italiji. Od ponedeljka naj bi se temperature ponovno postopno zvišale.
I
od četrtka
novembra
začinjeni piškoti
mandeljni 300 g, 8.300 lir/kg
mešani
čokoladni
* A	sladica s marcipanom * slane palčke *
4.975 lir/kg
torta z lešnikovim nadevom*
500 g,
7.580 lir/kg
3:
žitarice s cimetom/ corn flakes z lešniki
500 g, 8.980 lir/kg	MS&
C
piškoti z dišavami mandeljnova sladica delno	fPMI "torrone, mehka"
s čokolado 200 g,
8.450 lir/kg
Novi artikli v zalogi so na razpolago od 19 1 1 98, razen v primeru izčrpanja zalog
dUPBA "POSKUSNA
OP ČETRTKA, 19.1 1.98 PO SREPE, 2.12.98
grisini	U290-
polnozrnati, krhki, raztegnjeni AA A
400 g, 2.475 lir/kg 9	990
2 filma za fotoaparat
s po 36 posnetkov	6*490
papirnati robčki JU990'
1,490
mehčalec za likanje
St/i	1.290
tekočina za ročno pomivanje j^9Qr posode, z vonjem po limoni j
parni likalinik *
230 V, 1200 W, nastavljiva količina pare,
likanje z in brez pare
moška majica iz pileja
z zadrgo in vrvico v pasu, modra
ženska
JEKLENA
PLOŠČA
kromirana termovko* posode za zajtrk otrok
notranja posoda ima dvojno steklo, skodelica, mala skleda,
z ergonomskim ročajem	krožnik, s prikupnimi
900 ,.»« ^1:
stekleni
g 32 cm	g 35 cm ;
športne rokavice iz pileja * otroški škornji za sneg *	kovinska ura *
unisex, različnih barv,	podplat ne drsi, podloženi s toplo, kosmato podlogo, različnih barv, odporna proti
’ vi, v rdeči in modri banri_—	vodi (do globine 20 m), z okroglim |
25' zJ gumbom za nastavitev
električni ožemalnik *
preprosto čiščenje, dvosmerno delovanje za boljši učinek,
s prozorno t -litrsko posodo, 230 V, 35 W
posoda za kvašenje *
6-litrska, z neprodušnim pokrovom,
plastična
unisex, razncmn oarv, » j« podplat ne
tople in mehke ^kŠkM mmMmŠI nepremočljivi,
kazalcev, nastavljivim jeklenim
900
pasom,
in kovinskim
odpirač *	
v črni in	A beli barvi 		- lijtotaf*?! i	J 990
figurica
iz porcelana *
na podstavku, zelo detajlno izdelana
900
tok za zgoščenke
z zadrgo
990
črne ban*
darilne vrečke z božičnimi motivi
krožnik iz žgane gline z božičnimi motivi
v obliki zvezde ali okrogli
cvetja 7m
okrasek za božično drevo
3.
490
ŠžSi
5 kosov: 2 snežaka, 2 dedka Mraza in jelka

aparatek *
na baterije (2 bateriji po 1,5 V), preprosta uporaba, primeren za pedikir in manikir
900
eč* 990	cc	Š . -•■i
n		
	Asi	r
LIDL Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/468511
* ARTIKLE DOBITE V POOBLAŠČENIH PRODAJNIH MESTIH OD 19.11.98 DO 25.11.98 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG - VELJAVNE CENE RAZEN V PRIMERU NAPAK IN OPUSTITEV - VSE FOTOGRAFI.
GORICA
Četrtek, 19. novembra 1998
OBČINA / PRED AVDICIJO O ZAŠČITI SLOVENCEV
OBČINA / SLOVENSKI SVETOVALKI
NOVICE
Zupan bo prisluhnil različnim stališčem
Odobren načrt za vpadnice v mesto in stališče glede načrta uničevanja odpadkov
Slabi izgledi za sedež šole Trinko in pošto v Revmi
Kmalu umestitev Konzulte?
Goriški župan Valenti bo pred začetkom avdicij o osnutku zaščitnega zakona za Slovence v Italiji sklical konferenco načelnikov skupin v občinskem svetu, da mu izrazijo svoje poglede in sta-bšča, v mejah možnosti pa se bo posvetoval tudi z drugimi družbenimi organizacijami. Tako je povedal na predsinočnji Seji občinskega sveta. Problema se je dotaknil najprej med sporočili, ko se je potožil, da iz Rima se ni dobil uradnega obvestila o dnevu avdicije, in nato v odgovoru svetovalki Eriki Jazbar, ki ga je pozvala, naj glede na programske obveze, da t>o kot župan zastopal vso mestno skupnost in vzdrževal dobrososedske odnose °b meji in glede na dejstvo, da še ni imenovana Konzulta za vprašanja slovenske rnanjsine, pred avdicijo v Rimu prisluhne najbolj reprezentativnim organizacijam slovenske manjšine. Valenti je dejal, da bo prisluhnil tako slovenskim kot tudi organizacijam, ki zastopajo drugačna sta-liSCa. S tem v zvezi je načelnik Oljke Ru-peni v imenu vseh svetovalcev skupine z interpelacijo pozval župana, naj v Rimu zastopa odprta stališča v prid utemeljeni zahtevi manjšine po učinkoviti zaščiti, v skladu z ustavnimi in mednarodnimi Predpisi ter demokratičnimi načeli ne le o zaščiti temveč v prid razvoju manjšinskih kultur. Rupeni je poudaril, da mora večjezičnost postati priložnost za in-terkulturno rast in razvoj čezmejne evro-regije v narodnostno mešanem prostoru. Ob te poglede se je z njemu značilno
ostrino obregnil misovec Cosma.
Občinski svet je predsinoči tudi osvojil stališče pokrajinske konference Zupanov proti deželnemu načrtu za uničevanje odpadkov, ki predvideva odvoz odpadkov v Trst, pd koder bi v zameno dobivali po 100 ton pepela dnevno. Na razliko od pokrajinske konference, ki je predlagala nov upepeljevalnik na Goriškem, je občinski svet odobril priporočilo Oljke v prid ločenemu zbiranju odpadkov in iskanju okolju čim manj neprijaznih oblik uničevanja odpadkov. Za sklep je glasovalo 31 svetovalcev, proti je bil le zeleni Bon, ki se zavzema za še odločnejšo opredelitev za ločeno zbiranje in predelovanje odpadkov ter opustitev upepeljevanja.
Svetovalci so odobrili tudi okvirni načrt za preureditev vpadnic v mesto, ki ga je izdelala družba »Autovie servizi«. S 15 milijardami iz Osimskih skladov sta predvidena dva posega: 1. - veliko krožno vozlišče med Ul. Aquileia in Ločniškim mostom z lokalno obvoznico mimo Rojc in Stan dreza do industrijske cone; 2. -preureditev zvez s krožnega vozlišča na Tržaški ulici, tako da bi promet v mesto bil speljan enosmerno na ulico HI armata, zadnji del Tržaške ulice pa bi bil enosmeren proti Trstu. Obe ulici bi povezovali prav tako enosmerni Ul. Slataper (proti Ul. m armata) in nova cesta blizu zastopstva volvo v smeri proti Tržaški ulici. Za je bilo 28 glasov, vzdržala sta se Bon (Zeleni) in Romano (SKP), proti je bil Cosma (MS).
Slovenski občinski svetovalki Erika Jazbar in Nataša Paulin sta na predsinočnji seji zahtevali od župana pojasnila o raznih vprašanjih, ki pobliže zanimajo našo skupnost. Jazbarjeva je opozorila, da je poštni urad v Pevmi zaprt že nekaj tednov. Ali namerava občina ukrepati, da prepreči dokončno zaprtje in osiromašenje kraja? Valenti je odgovoril, da si prizadevajo ohraniti vse poštne urade, da pa je to v Pevmi objektivno težko. Da je tako, nam je potrdil včeraj predsednik rajonskega sveta Silvan Primožič. Povod za zaprtje je kratek stik in torej potreba po popravilih, ki pa jih poštna uprava kot najemnik ne bo financirala, prav tako pa stroška ne namerava kriti lastnica. Uradnico so začasno preselili v poštni urad v Ul. Torriani, obstaja pa nevarnost, da bo zaprtje dokončno, saj konec leta zapade tudi najemniška pogodba.
Jazbarjeva je tudi vprašala, če je župan pozabil na obljube o obnovi poslopja v Kapucinski ulici za šolo Trinko ali je večletna zamuda le posledica nesposobnosti Uprave. Župan je vehementno odvrnil, da je šola Trinko v Ul. Leopardi danes odločno na boljšem kot mnoge druge šole. Pred vsakršno novo investicijo hoče uprava počakati na načrt reorganizacije šolske mreže, da ne bi trosili denar po potrebnem.
Paulinovi je Valenti na vprašanje, kaj še čaka z imenovanjem Konzulte za vprašanja slovenske manjšine, odgovoril, da je šele pred kakim dnevom prejel od slovenskih organizacij predloge o imenovanjih in da bo zadevo uredil čimprej. Kmalu naj bi tudi obnovili tlak dvorišča OS Zupančič v Ul. Brolo, je Paulinovi odgovoril odbornik Spagna in povedal, da so prav v torek oddali dela v zakup. Vsaj še eno leto pa bodo morali na asfaltiranje ulice počakati stanovalci končnega dela Ul. sv. Mihaela, ker morajo prej postaviti greznice. Paulinova je izrazila nezadovoljstvo, saj se zadeva vleče že vsaj tri leta.
Iz Nove Gorice pomoč za Bovec
V Novi Gorici so v torek podpisali pogodbo o prispevku občin bivše novogoriške občine za adaptacijo občinske stavbe v Bocnu, ki jo je aprilski potres močno poškodoval. Sedaj deluje občinska uprava v Kulturnem domu, ki je vse prej kot ustrezen. S podpisom prvih mož občin Nova Gorica (Črtomir Špacapan), Brda (Franc Mužič), Kanal (Zoran Madon) in Miren (Martin Zlatko Marušič) bodo te občine prispevale nekaj milijonov tolarjev. Podpisa se je udeležil tudi župan bovške občine Robert Trampuž.
Danilo Peric tajnik Fim
Kovinarski sindikat Fim-Cisl ima novega pokrajinskega tajnika. To je Danilo Peric, dosedanji koordinator Fim v tržiški ladjedelnici. Izvolili so skoraj soglasno člani vodstva sindikata. Dosedanji tajnik Giuseppe Di Martino je po 5 letih tajništva Fim prevzel nove obveznosti v zveznem tajništvu Cisl v Gorici.
Onesnaženje in zdravje otrok
Združenje darovalcev organov ADO prireja nocoj ob 20.15 v dvorani »Časa albergo« v Ul. Crociera v Tržiču predavanje na temo Onesnaževanje zraku in otroške bolezni na dihalih. Predaval bo pediater dr. Mario Canciani iz bolnišnici Burlo Garofalo iz Trsta.
Filmski večer na Palkišču
KSD Kras iz Dola in Poljan vabi nocoj na prvo predvajanje iz sporeda Dnevov slovenskega filma, ki jih prirejajo s Kinoateljejem. Ob 20.30 bodo v nekdanji šob na Palkišču vrteli film »Tistega lepega dne«.
Predvajanje filma za šole
Občinsko odbomištvo za vzgojne dejavnosti prireja v okviru projekta »Tolomeo« niz filmskih predvajanj za višje srednje šole. V kinu Corso bodo danes ob 11. uri predvajah film Roberte Torre»Tano da morire«.
Vsak dan vodniki in pribežniki
Policija v Gorici je včeraj prijavila sodstvu 3 Makedonce z rednim bivališčem v Italiji, ker so v avtomobilu prevažali četrtega rojaka, ki je bil brez ustreznih dokumentov. Prav tako so prijavili Makedonca, ki živi v Turinu, ker je pomagal svojcem, da so nelegalno prišli v Italijo. Tudi včeraj so izganli čez mejo več kot 20 pribežnikov raznih narodnosti.
IZREDNA PONUDBA
/Primorski
do konca leta brezplačno vsak dan pri Vas doma
Želite prejemati vsak dan do konca leta Primorski dnevnik brezplačno na dom? Takoj pokličite številko 040 7786300
Če se boste nato odločili, da se naročite na Primorski dnevnik, boste plačali samo naročnino za leto 1999.
Vsi, Id ustvarjamo Primorski dnevnik, si prizadevamo, da ga bo vsa manjšina čedalje bolj čutila za svojega in ga redno prebirala ter želimo vsakomur omogočiti, da bo lahko svobodno izražal svojo misel in besedo.
Pridružite se no m!
POKRAJINA / KONFERENCA O ŠOLSTVU
Prve smernice reorganizacije šolske mreže
Pokrajinska konferenca o reorganizaciji šolske mreže nadaljuje z delom. Na plenarni seji so te dni odobrili delovni osnutek predsednika Pokrajine Brandolina, ki nakazuje smernice, na osnovi katerih bodo tri delovne skupine (ena za višje srednje šole in dve za obvezne šole na Trziškem in na Goriškem) izoblikovale predloge šolske reorganizacije.
Za višje srednje Sole je poudarek težnji po izogibanju dvojnikom in privi-legiranju maksimalne razširitve ponudbe različnih šolskih smeri. Pri tem je posebej poudarjena valorizacija kmetijskega zavoda v Gradišču, kjer še manjka enološka smer, kakor tudi manjka v poklicnem šolstvu turistiCno-gostinska smer. Za obvez-
ne šole naj bi pri združevanju upoštevali ne samo geografsko bližino občin temveč tudi že obstoječe oblike sodelovanja pri nudenju storitev (telovadnice, knjižnice, šolabusi, menze itd.).
Čeprav bo problematika slovenskih šol obravnavana posebej, je v odobrenem osnutku, ki so ga dopolnili s predlogom Pokrajinskega šolskega sveta, poudarjena potreba po upoštevanju specifike prisotnosti slovenskega šolstva tudi pri odmerjanju dimenzij posameznih šol, ki bi po splošnem kriteriju morale šteti med 500 in 900 dijaki. Na osnovi navedenih smernic naj bi delovne skupine izdelale specifične predloge in jih predložile na plenarni seji 30. novembra.
r GLEDALIŠČE / NA POBUDO ZSKD n
Jutri Opera za tri groše
Igro B. Brechta predstavijo gledališčniki s Koroškega
Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice bo jutri zvečer gostila v Kulturnem domu amatersko gledališče Trotamora iz Šentjakoba v Rožu (na avstrijskem Koroškem), ki bo nastopilo s socialno komedijo Bertoka Brechta Opera za tri groše, v režiji Marjana Stikarja. Predstava nosi močne poteze musicala in je zgrajena tako, da so songi v originalu, to se pravi v nemščini, igra sama pa je v slovenščini. Prevod songov v nemščini lahko gledalci prebirajo kar pod stropom gledališča, kamor ga projicirajo s projektorjem.
Opera za tri groše, po uglasbitvi Kurta VVeilla,
je v bistvu ostra socialna kritika z več vidikov. Brecht se ne zgraža samo nad dobičkarstvom, bolj izpostavlja moralo oz. amo-ralo, ki jo človek kateregakoli sloja nosi v sebi. Skratka človek je v bistvu koristolovec, ki v skrajnem primeru proda vse in vsakogar za svojo korist. Razlika je le v tem, da nekateri vztrajajo dlje, drugi manj in tretji pa sploh ne omahujejo.
Opero za tri groše si bo mogoče ogledati jutri ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni Kulturnega doma v Gorici danes in jutri med 10. in 13. ter 16. in 18. uro.
RAZSTAVA / V DRŽAVNI KNJIŽNICI
Pretresljiva sporočilnost del Ernesta Paulina
V ospredju minljivost teles
V podzemskih prostorih Državne knjižnice je še nekaj dni odprta razstava Ernesta Paulina, ki nosi naslov Sledi-znaki-simbo-li. Paulin se je rodil v Bel-lunu leta 1950, umetniško šolal v Spilimbergu, mnogo pa je potoval po Evropi. 2e nekaj Časa ustvarja v našem prostoru.
Sedanja razstava nosi v sebi dokaj skrivnostno, magično sporočilo o arhaični preteklosti, o minevanju, o prvinskosti orodja in predmetov. Vse to nam umetnik posreduje z originalnimi razporeditvami v posameznih vitrinah, na stenah in kar na podu. Sporoča nam o minevanju kultur in teles. Telo je za Paulina sploh osrednji predmet zanimanja, kar je opaziti tudi v njegovih prispevkih v pe-
sniški reviji»Quaderni della Luna«, ki izhaja enkrat letno že pet let.
Avtor preseneti obiskovalca že na travnatem notranjem dvorišču Državne knjižnice, kjer presenečeni opazimo nekakšno žičnico, ki se spušča z drugega nadstropja do tal, po njej pa se prevaža nekakšno truplo, ki nas spominja na najnovejšo najdbo pra-pastirja na italijansko-av-strijski meji pred nekaj leti. Morda gomazeče najbolj presunljiva pa je mumificirana mačka, ki jo je našel na nekem podstrešju in jo komponiral v zapleteno kromatično sporočilo, namestil pa v globoki niši razstavnega prostora. Vtisi o razstavi nas bodo verjetno spremljali še nekaj dni po ogledu.
AJL
Kulturni dom praznuje 17 let z razstavo Hijacinta Jusse
Letos proslavlja goriški Kulturni dom 17-letnico otvoritve. Ob tej priložnosti je že ustaljena tradicija, da upravni odbor doma priredi tudi likovno razstavo z domačim umetnikom. Doslej so priredih razstave go-riških umetnikov, kot so Vladimir Klanjšček, Rudolf Saksida, Silvan Bevčar, Bogdan ButkoviC itd. Letos pa je na vrsti domačin Hijacint Jussa, ki pravzaprav povezuje dvoje stvarnosti: slovensko Benečijo in Goriško. Umetnik je namreč doma iz Nediških dolin, od koder pa se je že kot študent preselil v Gorico, kjer je zaključil nižjo srednjo šolo Ivana Trinka, nato pa šolo za likovno vzgojo. V vseh teh letih
je bil tudi gojenec Dijaškega doma Simona Gregorčiča. Na Goriškem se je nato zaposlil kot profesor likovne vzgoje na slovenskih višjih srednjih šolah in tudi dokončno preselil v Ste-verjan.
Jussa se je doslej že večkrat predstavil s svojimi likovnimi deli tako na samostojnih razstavah, kot tudi v raznih skupinskih. Tokrat pa se bo predstavil s svojimi najnovejšimi deli. Odprtje razstave bo danes ob 18. uri v Kulturnem domu. Umetnika bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih. Razstava bo na ogled do 1. decembra ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med prireditvami.
32. MITTELEVROPSKI POSVET
Simpozij o medsebojnem poznavanju med narodi
Jutri ob 9.30 se v občinski sejni dvorani goriškega županstva začenja 32. mednadomi posvet Instituta za mit-televropska kulturna srečanja. Na dvodnevnem simpoziju bodo kulturniki in raziskovalci iz vseh držav srednjeevrospkega prostora letos obravnavali temo Poznavanje in predstave o narodih srednje-vzhodne Evrope.
Simpozij bodo jutri po pozdravih gostov uvedli Ful-vio Salimbeni z referantom o tem, kako naj bi postali državljani skupne domovine, Maddalena Guiotto (Vi-cenza) o medsebojnih predstavah Italije in Avstrije po letu 1945 in PeteriModos (Budimpešta) z referatom na temo Razlaščena zgodovina.
Jutri popoldne bodo na vrsti referati o posameznih narodih (o nacionalni identiteti Slovencev in odnosih s sosedi bo govoril Niko Toš iz Ljubljane), v sobotnem delu pa bo več poročil obravnavalo tudi razne aspekte prisotnosti manjšin in medsebojnih odnosov v večkulturnih okoljih.
BANCAGRICOLA
KMEČKABANKA
GRUPPO CAER
GORIŠKI SEDE2, korzo Verdi 40 ob četrtkih neprekinjen urnik od 8.20 do 17.45.
HONDA.
ZASTOPSTVO
SERVIS
REZERVNI DELI
BRA

g V
ITI
o to
■■ ■
MVI
[jmnesE
alpinestars
OšfUM
feSO
mesAcs w
Gorica, ul Crispi 5, Tel. 0481/533580 Servis: Moš (GO), drž. cesta Gorica - Videm
NOVA GORICA / PROGRAMI
Nove šolske stavbe
Prizidek Dijaškega doma bo kmalu nared
V Dijaškem domu Nova Gorica so na novinarski konferenci predstavili zadnje novosti o dokončanju gradnje prizidka k dijaškem domu na Streliški 7 in o skorajšnjem odprtju ter vselitvi dijakov v novozgrajeni prizidek. Prejšnji teden je ministrstvo za šolstvo in šport podpisalo pogodbo tako z izvajalcem del SGP Gorica in z opremljevalcem prostorov Lesnino, kar je bil tudi pogoj obeh izvajalcev za dokončanje investicije. Direktor SGP Stepančič je obljubil, da bodo vsa dela, ki so še ostala (zamenjava kotlarne - s tekočega na zemeljski plin, dokončna ureditev	okolice)
dokončana v dveh tednih, da bo v začetku decembra tehnični prevzem in izdaja uporabnega dovoljenja. Slovesno odprtje prizidka naj bi bilo v drugi polovici decembra - z njo bo povezana tudi proslavitev 50-letnice obstoja DD - dijaki pa naj bi se v nove prostore vselili po novem letu.
Vselilo naj bi se 90 dijakov, ki doslej še bivajo v prostorih na GrCni. Vendar pa bo tam še vedno ostalo okoli sto dijakov, ki bodo tam vse do dokončanja gradnje Agroživilske sole in njej pripadajočega dijaškega doma v Šempetru. Zupan MO Nova Gorica Črtomir Špacapan je povedal, da je realno pričakovati, da bo ta šola dokončana v letu 2000, ali morda kaj prej. Povedal je tudi, da je država v zadnjih treh, štirih letih vložila v novogoriško šolstvo okoli 4 milijarde tolarjev (Ekonomska Sola, Agroživilska šola, OS Branik, Dijaški dom, načrti za adaptacijo OS Šempeter, Vrtec na Dobrovem in športna dvorana v Kanalu). V prihodnjem letu računa občina na podporo pri gradnji športne dvorane v Novi Gorici, Agroživilske Sole, adaptacijo prostorov v Rožni dolini za potrebe Univerze in po letu 2000 na gradnjo srednje glasbene šole v Novi Gorici.
GORICA KINEMA
Španski thriller »Apri gli occhi«
Danes ob 20.45 bo filmski spored Gorica kinema v Kulturnem domu predstavil špartski thriller »Apri gli occhi«, ki ga je režiral Alejandro Amena-bar. V glavnih vlogah igrata Penelope Cruz in Eduar-do Noriegas. Cesar je lep, bogat, uspešen in priljubljen pri ženskah: zdi se, da bo njegovo življenje nadvse srečno. Nenadoma pa se neznanec z maskiranim obrazom v celici psihiatrične bolnišnice skuša spomniti umora, ki naj bi ga bil zakrivil... Alejandro Amenabar je v svojem drugem celovečercu prikazal zapleteno in napeto kriminalko, ki je v Španiji zasenčila celo Tita-nic...
Za naslednje četrtke so na sporedu še najnovejši film Eriča Rohmerja»Rac-conto d’autunno«, ki je imel velik uspeh na beneškem festivalu, odlični »He got game« Špike j a Lee j a in svojevrstni»Lola corre«, v katerem iz raznih zornih kotov gledamo Lo-lin tek po berlinskih ulicah, da bi rešila zorocenca.
KINO
GORICA
KULTURNI DOM Gorica kinema - 20.45 »Apri gli occhi«. Rež. Alejandro Amenabar.
VITTORIA 1 187.45-
20.30-	22.20 »Snake eyes -Omicidio in diretta«. Rež. Brian De Palma, i. Nicholas Gage.
VITTORIA 3 18.30-20.30-22.30 »The opposite of sex«. Rež. Dan Ross, i. Cristina Ricci.
CORSO Rdeča dvorana:
18.30-	21.45»Salvate il solda-to Ryan«. R. Števen Spiel-berg.
Modra dvorana: 18.00-20.15-22.15»Radio Freccia«. I. Ligabue.
Rumena dvorana: 17.00-
18.30-	20.30-22.30 »Gallo ce-drone«. I. Carlo Verdone.
TRZIC
EKCELSIOR 17.30-21.00 »Salvate il soldato Ryan«. R. Števen Spielberg.
COMUNALE 20.30 »Dark city«. R Alex Proyas.
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE tajništvo Gorica obvešča, da bo redni občni zbor v Četrtek, 26. novembra, ob 12.15 na osnovni Soli O. Zupančič v ul. Bralo v Gorici. Vabljeni vsi člani. Sindikat tudi obvešča, da bo tradicionalna večerja in družabnost v petek, 27. novembra, ob 19.45 v gostilni Franc v So-vodnjah.
s_________________IZLETI
MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE priredi 8. decembra avtobusni izlet v Laško z ogledom pivovarne Laško in okolice. Rok vpisovanja: 20. novembra. Za informacije: Magda Tomšič, tel. 882032 in Edi Pelicon, tel. 882214 (ob urah obedov).
Sezonske novosti ^ moških - Mr" oblačil
GORICA ul. Carducci 24 tel. 537561
J prireditve
SPDG prireja nocoj ob 20-uri društveni večer: v čitalnici v Križni ulici bodo predvajali diapozitive z letošnjih izletov, družabnosti in drugih pobud društva. Sledi družabnost in pogovor o programu za leto 1999.
KD O. ZUPANČIČ organizira predavanje na temo: Otrok današnjega časa, kako doseči harmonijo v otrokovem razvoju? Na to in druga vprašanja bo odgovarjala prof. Teja Pelicon VVeber, spec. vvaldorf, v četrtek, 26. novembra, ob 20.30 v domu A. Budala v Standrezu.
Pfc KONCERTI
KD OTON ZUPANČIČ
vabi na koncert tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič v nedeljo, 29. novembra, ob 18. uri v občinski telovadnici v Stan-drežu.
M GLEDALIŠČE
SKRD TRZIC, v sodelovanju z Občino Tržič in pod pokroviteljstvom Goriške pokrajine, vabi na uprizoritev komedijo Borisa Kobala »Afrika, ali Na svoji zemlji«, ki bo v torek, 24. novembra ob 20.30 v občinskem gledališču v Tržiču. Nastopa SSG iz Trsta.
^ OBVESTILA
SPDG-SMUČARSKI ODSEK sporoča, da bo srečanje z Maurom Russianom o tehnični pripravi smuči v ponedeljek, 23. novembra, ob 20. uri na sedežu v Ul. Malta 2.
SLORI priredi jutri, 20. t.m., ob 15. uri v konferenčni dvorani Kraške zadružne banke na Opčinah simpozij na temo Raziskovalna dejavnost med Slovenci v Italiji.
SOVODENJSKA SEKCIJA SSk vabi na občni zbor v dvorani PD Rupa-Peč v Rupi v ponedeljek, 23. novembra, ob 20. uri. Na dnevnem redu so med drugim tudi poročili tajnika in načelnika v občinskem svetu, volitve novega odbora in oris stanja ob predstavitvi zaščitnega zakona.
STEVERJANC1 rojeni v letih 1931, 1932 in 1933 prirejajo 28. novembra družabno srečanje, ki se bo pričelo ob 18. uri z mašo v Steverja-nu, zaključilo pa z družabnostjo v domačem gostišču. Informacije in prijave: Alojz Mužič (tel. 0481/884082), Saverij Rožič (0481/390688), Bruno Planinšček ( 0481/ 884073). Informacije za Ste-verjance v Sloveniji: Davorin Pelizon (tel. 065/46120).
KD BRIŠKI GRIČ obvešča, da je tečaj sprostilne telovadbe v domu na Bukovju vsak ponedeljek in četrtek ob 20.30. Vpisovanje pri Maji, tel. 884187.
' I LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL MORO, Carduccijeva ulica 40, tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Cosu-lich 117, tel. 711315.
POGREBI
DANES - V Gorici: 10.0p, Tommaso Amoruso iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče.
Iz Tržiča: 11.20, Danilo Pacorig iz splošne bolnišnice v Fiumicello.

Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo ^drugimi državami.
o
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
12
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
^DAVČNA NAPOVED / »ZAKONSKI« OBRAZEC
Z obrazcem 730 spet možna skupna prijava
Zamudo pri tiskanju obrazcev zaradi povezanosti s finančnim zakonom 99 - Nekaj novosti in »popustov«
RIM - Obrazec za davčno napoved o0 bo odslej tudi »zakonski«. Zakonci Dodo tako z naslednjim letom spet lahko sestavljali skupno davčno napoved, kar Je bilo z obrazcem »unico« nemogoče, 'love obrazce je pripravilo finančno mi-tistrstvo, poleg možnosti skupne davčne napovedi pa vsebujejo Se nekatere druge novosti, kot so vrnitev davka za Evropo, nodatek deželnega Irpefa, upoštevanje določil zakona o tajnosti osebnih podatkov in odbitek v višini 41% za preno-v° stanovanj. Novi obrazci bi morali biti natiskani še do konca oktobra, toda nekatere točke - na primer tista o davku za Evropo - so povezane s parlamentarno odobritvijo ukrepov, ki so povezani s finančnim zakonom za leto 1999.
Davčni zavezanec in zakonec bosta delodajalcu ali davčnemu centru predložila dva med seboj povezana obrazca. ^30. Vplačila, kompenzacije ali vračila Pa bodo sla v breme ali korist enega samega zakonca. Za skupno davCno napo-Ved tudi ne bo veC omejitve dohodka, vendar pa skupne davčne napovedi ne bodo mogli predložiti pari, pri katerih
ima zakonec podjetniške dohodke (tudi v obliki delnic), dohodke od samostojnega dela (to ne velja za sodelovanja in avtorske pravice) ali od kapitala.
V obrazcu bo tudi nova vrsta, ki zadeva izredni davek za Evropo, ki pa tokrat zadeva vračilo tega davka. Treba bo vpisati skupni vplačani znesek, nato znesek, ki ga je delodajalec že vrnil, in nato Se razliko, za katero se zahteva vrnitev (ah kompenzacija). Obrazec 730 predvideva tudi poenostavljeno prijavo dohodkov od nepremičnin. Lani je bilo treba navesti vse podatke o nepremičnini, letos pa bo, Ce ni sprememb, dovolj, da samo prepišemo zneske iz lanske davčne napovedi.
Dodatna vrsta je predvidena tudi za deželni dodatek davka Irpef, kamor bo treba vpisati znesek, ki ga je že odtrgal delodajalec. Med novimi »popusti« velja omeniti 41-odstotni odbitek za stroške prenove stanovanj, nekatere novosti pa so predvidene tudi za otroke v breme davčnega zavezanca, pri Čemer se ne spremeni samo znesek odbitka, temveč bo možen tudi »popust« v sorazmerju z dejanskimi stroški.
STATISTIKA / SLOVENIJA
Septembrska brezposelnost je bila 14,^odstotna
V primerjavi z avgustom je to 0,1% več
LJUBLJANA - V Sloveniji je bilo septembra 872.310 aktivnih prebivalcev, od tega je bilo delovno aktivnih 747.598 prebivalcev, kar je za 0, 1 odstotka veC kot avgusta in za 0, 3 odstotka veC kot septembra lani, so ugotovili v slovenskem državnem uradu za statistiko. Stopnja registrirane brezposelnosti je septembra znašala 14, 3 odstotka, kar je za 0, 1 odstotka več kot mesec po-prej.
Septembra je bilo registriranih 124.712 brezposelnih oseb, kar je za 0, 8 odstotka veC kot avgusta in za 0, 5 odstotka manj kot lanskega septembra. Stopnja registrirane brezposelnosti, ki je v prvih devetih mesecih letos povprečno znašala 14, 4
odstotka, je bila septembra pri moških 13, 1-od-stotna, pri ženskah pa 15, 7-odstotna, v prvi, skrajšani objavi ugotavlja statistični urad.
V devetem letošnjem mesecu je bilo zaposlenih 654.524 oseb, samozaposlenih pa 93.074 oseb. Zaposlenih je bilo septembra za dve desetinki odstotka veC kot avgusta, v primerjavi z lanskim septembrom pa se je njihovo število povečalo za 0, 3 odstotka. V podjetjih in drugih organizacijah je bilo zaposlenih 592.964 oseb, kar je za 0, 1 odstotka veC kot pred letom dni, pri samozaposlenih osebah pa si je zaposlitev poiskalo 61.560 oseb (2, 6 odstotka vec kot septembra lani). (STA)

NOVICE
V komisiji sprejeli deželni zakon za reformo trgovine
TRST - V drugi komisiji deželnega sveta so v torek zveCer odobrih zakon o reformi trgovskega sektorja v Furlaniji Julijski krajini. Za zakon so glasovali svetovalci FI-Ccd-Fdc, AN in SL, proti pa so bili Levi demokrati in Fontanelli (SIK), medtem k so se svetovalci Ljudskega centra za reforme in Sdi-zele-nih vzdržali. Besedilo je pripravil ožji odbor ma osnovi zakonskega osnutka deželnega odbora in zakonskega predloga Severne fige. Zakonski predlog Levih demokratov je bil ponovno predložen v obliki amandmajev, ki pa jih komisija ni sprejela. Približno dvajset amandmajev je vložil tudi LCR, komisija pa jih je srejela del. Predstavnik LD Renzo Petris je izrazil nasprotovanje levih demokratov takemu zakonu, ki je po njihovem mnenju vse kaj drugega kot pa inovativna reforma. Podobno sta-lišCe je zavzel Fontanelli, medtem ko je Cruder pogojeval glas LCR s sprejemom amandmajev, ki jih bodo obravnavali še v deželnem svetu.
Sejem Družina 98 v Celovcu
CELOVEC - Na sejemskem razstavišču v koroški prestolnici bodo danes odprli zadnji večji sejemski dogodek v letošnjem letu - mednarodni sejem »Družina ’98«, ki bo trajal do vključno nedelje 22. novembra. Gre za najvecji tovrstni sejem v južni Avstriji, na sejmu pa bo razstavljalo približno 300 podjetij iz cele Evrope. Vrh tega bodo priredili sejem božičnih daril, sejem za upokojence ter zdravstveni sejem »Paracelsus«. Na sporedu je tudi vec modnih revij, nastopal pa bo tudi otroški balet. Sejem »Družina ’98« bo vsak dan odprt od 9. do 18. ure, vstopnina za odrasle je 50 Šilingov, za otroke do 15. leta je obisk brezplačen. (I. L.)
GORICA / TRI ČETRTINE IZVOZA GRE V DRŽAVE VZHODNE IN SREDNJE EVROPE
LJUBLJANA / ODPRLI GA BODO V SREDO
Zaskrbljenost na Goriškem pred uvedbo evra
Predsednik goriške trgovinske zbornice se boji negativnega učinka skupne evropske valute
Sejem Šport in rekreacija
Sodeluje 231 razstavljalcev iz Slovenije, Avstrije in Italije
GORICA - Tri četrtine iz-v°za industrijskega blaga iz goriške pokrajine gre v drža-Ve> ki ne sodijo v Evropsko junjo, največ v tiste v Srednji 111 Vzhodni Evropi. V letu JJ997 so na Goriško uvozili blaga v vrednosti 840 mi-ujard lir, izvozih pa za 1.721 Milijard lir. V letošnji prvi polovici leta so, v primerjavi 2 enakim razdobjem lani, Uvoz povečali za 26 odstotkov, izvoz pa za 30 odstotkov. Goriška pokrajina je Majhna, njena industrija ni kdovekaj razvita in predstavlja 16 odstotkov celotnega uvoza in izvoza v Furlaniji Julijski krajini.
Te podatke je v svojem po-®egu na nedavnem posvetu bančnikov posredoval predsednik goriške trgovinske zbornice Enzo Bevilacqua. "a posvetu je bil govor o uvedbi evra in Bevilacqua je pokazal precejšnjo zaskrbljenost za tukajšnje gospodarst-v° po uvedbi evra in tudi po Predvidenem vstopu Slovenije v Evropsko zvezo.
Industrija na Goriškem je bila Se do pred desetimi leti vezana na državne tovarne. Z denarjem Goriškega sklada (denar vanj priteka iz prelevmanov na bencin in druge proizvode proste cone) so omogočili razvoj raznolike male in srednje industrije. V nekaterih primerih so lastniki iz drugih držav Evrope. Na tak način je bilo ustvarjenih 5.000 novih delovnih mest. To seveda ni dovolj, kajti število brezposelnih je še vedno veliko. Opaža se tudi, da izpraznjenih delovnih mest zaradi staranja in upokojitve delodajalci ne zamenjajo. V industrijskem razvoju je Goriška daleč za Vidmom in Pordenonom. Manjša se število podjetnikov vpisanih v zbornične sezname. Tu gre skoraj vedno za stare trgovce in obrtnike, ki so se upokojili. Za-skrljujoCe pa je število prote-stiranih menic in Čekov kot tudi stečajev malih podjetij.
Goriška trgovinska mreža je prevelika. Medtem ko pri-
de v Furlaniji Julijski krajini po ena trgovina na 70 prebivalcev, imamo na Goriškem eno trgovino na 50 prebivalcev. To je treba pripisati velikemu številu kupcev iz sosednje Slovenije, ki kljub privatizaciji in širjenju trgovine doma dobijo na italijanski strani meje boljše nakupne pogoje.
Tako razvita trgovska mreža je v Gorici že veC desetletij. Treba se je vprašati ali bo tako tudi v bodoče, se je vprašal Bevilacqua. Finančniki namreč trdijo, da se bo evro sčasoma utrdil in da bo konkuriral dolarju. Kakšen bo odnos valut v državah Srednje in Vzhodne Evrope do evra? Ce bo vrednost teh valut padla, potem bo padla kupna moC ne samo tistih, ki uvažajo blago iz Italije, torej tudi iz Gorice, marveč tudi tistih kupcev na drobno, ki sedaj vsak dan prihajajo čez mejo. Opdrto ostaja tudi vprašanje, kaj bo potem, ko bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo.
Goriški trgovci na debelo, ki se ukvarjajo z izvozno-uvozno dejavnostjo sicer niso tako pesimistični, kot je bil predsednik trgovinske zbornice. Trgovci na drobno prav tako, vsaj v tej fazi gledajo optimistično-na stvar. Tudi zaradi za 1. julij 1999 napovedane uvedbe davka na dodano vrednost (IVA) v Sloveniji. Ta davek bo zelo podoben tistemu v državah Zahodne Evrope.
Nadomestil bo sedanji prometni davek. Ker pa veliko malih trgovcev v Sloveniji danes sploh še ne plačuje davkov, se lahko utegne zgoditi, da bodo zaradi uvedbe davka IVA cene povišali za enak odstotek kakršen bo davek in s tem podraSili svoje blago in storitve. Zato že sedaj visoke cene v Sloveniji ne bodo mogle konkurirati s tistimi v Italiji. V podobno podražitev so sli Hrvatje, kjer je bil davek na dodano vrednost uveden na začetku letošnjega leta.
Marko VValtritsch
LJUBLJANA - Prihodnji teden bodo na svoj račun prišli vsi ljubitelji zdravega duha v zdravem telesu. Svoja vrata bo namreč v sredo, 25. novembra, odprl sejem Šport in rekreacija, največji športni sejem v Sloveniji, ki bo na Gospodarskem razstavišču potekal vse do torka, 1. decembra. Omenjene prireditve se bo udeležilo 231 razstavljalcev, pri čemer bo 164 podjetij sodelovalo neposredno, od tega bo večina domačih, štirje predstavniki pa bodo tudi iz Avstrije in Italije. Preko posrednikov se bo predstavilo se 47 blagovnih znamk iz 15 držav, poleg evropskih se iz Japonske, Kanade, Tajvana in ZDA. Na letošnjem sejmu bodo veliko pozornosti namenili tudi obeležitvi 30-letnice smučarskega kluba (SK) Snežinka, enega od začetnikov omenjene prireditve.
Tudi letos bo v okviru sejma potekala že tradicionalna prodaja rabljene smučarske in boarderske opreme. Obiskovalci bodo imeli na voljo dve možnosti, in sicer, da opremo
skušajo prodati sami, ali pa jo predajo v komisijsko prodajo. Slednjo bo organiziral SK Snežinka, ki bo pri nakupih opreme omogočil tudi nasvete brezplačnega svetovalca.
Sejem Šport in rekreacija bodo spremljali tudi nepogrešljivi sejemski popusti, ponudbe Sportnih-turistiCnih paketov ter predprodaja letnih smučarskih vozovnic. Pestro bo tudi ob-sejemsko dogajanje, saj se bodo zvrstili nastopi glasbenih in plesnih skupin, znanih športnikov, številne modne revije, ob zaključku vsakega sejemskega dne pa bo potekalo Se nagradno žrebanje vstopnic. Ker je letos leto športa v turizmu, so prireditelji sejma v sodelovanju z Turistično zvezo Slovenije in Olimpijskim komitejem Slovenije del dogajanja namenili tudi temu.
Za ogled predzadnje sejemske prireditve letos bo potrebno odšteti 600 tolarjev, prost vstop pa bo omogočen najmlajšim. Sejem si bo vsak dan mogoče ogledati od 10. do 20 ure. (STA)
«cC	18. NOVEMBER 1998	v LIRAH	
	valuta	nakupni	prodajni
			
<	ameriški dolar	1643,00	1669,00
00 N	nemška marka	982,00	998,00
- ■-	funt Sterling	2.744,00	2.799,00
i*; 0	Švicarski frank	1190,00	1215,00
<0 N	belgijski frank	46,92	48,92
5 en fj-.	francoski frank	290,00	300,00
sl?	danska krona	255,00	265,00
^ s E	norveška krona	217,00	227,00
	Švedska krona	201,00	211,00
? 'C	kanadski dolar	1.049,00	1.089,00
N «	portugalski eskudo	9,13	10,03
5" N	nizozemski gulden	862,00	887,00
S	avstrjski šiling	138,40	142,75
5	Španska pezeta	11,13	12,23
	grška drahma	5,58	6,38
	irski Sterling	2419,00	2499,00
yvv	Japonski jen	13,14	14,04
M P IM*,	avstralski dolar	997,00	1067,00
Bi IM	madžarski florint	6,50	8,00
	hrvaška kuna	240,00	265,00
	slovenski tolar	10,10	10,40
					
18. NOVEMBER 1998	V URAH			18. NOVEMBER 1998	v URAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1634,00	1664,00		ameriški dolar	1649,980
nemška marka	982,00	997,00		EKU	1946,810
francoski frank	290,00	300,00		nemška marka	989,910
nizozemski gulden	863,00	888,00		francoski frank	295,200
belgijski frank	47,10	48,90		funt Sterling nizozemski gulden	2762,230 877,930
funt Sterling	2717,00	2807,00		belgijski frank	47,989
irski Sterling	2418,00	2513,00		španska pezeta	11,640
danska krona	256,00	266,00		danska krona	260,360
grška drahma	5,70	6,15		irski Sterling	2460,780
kanadski dolar	1048,00	1083,00		grška drahma	5,897
švicarski frank	1191,00	1216,00		portugalski eskudo	9,651
avstrijski šiling	138,50	143,00		kanadski dolar	1066,910
slovenski tolar	10,15	10,45		japonski jen Švicarski frank	13,636 1202,610
hrvaška kuna	252,00	272,00		avstrijski šiling	140,690
				norveška krona	222,690
				švedska krona	205,900
				finska marka	325,520
[
MILANSKI BORZNI TRG
18. NOVEMBER 1998 .	INDEKS MIB 30: -0,80	
delnica	cena	var.%	delnica	cena var. %
Alleanza Ass.
Bca dl Roma
Bca Fideuram
Bca Intesa
Compart
Comit
Benetton
Edison
Eni
Fiat
Generali
Imi
Ina
Italgas
20.499	-1,65
2.759	-3,56
9.443	-2,43
8.221	-2,35
1.330	-1,84
11.371	-1,97
2.806	-1,40
16.170	-1,88
9.678	-1,00
4.670	-1,89
60.495	-0,62
25.011	—
3.829	-2,12
7.575	-0,91
Mediolanum
Mediaset
Mediobanca
Montedlson
Olivetti
Parmalat
Pirelll Spa
Ras
Rolo
San Paolo To TIM
Telecom Ita
45.128	-1,16
11.872	+0,64
18.643	+0,09
1.871	-3,65
4.129	-0,95
2.855	-2,52
4.923	-2,39
21.261	-2,55
35.796	-2,78
25.418	+1,56
10.451	+0,15
12.707	-0,37
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
NOVICE
Kvalifickacije za EP: tesna zmaga Jugoslavije
BEOGRAD - Včeraj so igrali nekaj kvalifikacijskih tekem za nogometno evropsko prvenstvo.
V	skupini 8 je Jugoslavija premagala Irsko z 1:0 (0:0). Zmagoviti gol je v 19. minuti drugega polčasa dosegel MijatoviC. To je bila tudi prva tekma jugoslovanske vrste v tej skupini. Vrstni red: Irska in Hrvaška 6, Jugoslavija in Makedonija 3, Malta 0.
V	skupini 2 sta v Tirani Albanija in Grčija igrali. 0:0. Vrstni red: Latvija 6, Grčija 5, Slovenija in Norveška 4, Gruzija 3 in Albanija 2.
V	skupini 6 je San Marino premagal Ciper z 1:0 (1:0). Vrstni red: Avstrija 7, Izrael 4, Španija, Ciper in San Marino 3.
Sinočnje prijateljske tekme: Nemčija - Nizozemska 1:1 (strelca Marschall in Reinzinger), Madžarska -Švica 2:0 (Korsos in Sebok)
Vrh nespremenjen, slovenski nogometaši 84.
ZURICH - Vrh nogometne jakostne lestvice FIFA tudi v novembru ostaja nespremenjen. Prepričljivo vodijo Brazilci pred svetovnimi prvaki Francozi, Nemci, Hrvati in Argentinci. Deseterico, kjer so za edino spremembo z izgubo dveh mest poskrbeli Italijani, dopolnjujejo Cehi, Jugoslovani, Italijani, Nizozemci in Mehičani.
Slovenija je tako kot na prejšnji lestvici Se vedno uvrščena na 84. mesto med 196 reprezentancami.
Disciplinski ukrepi
MILAN - Disciplinska komisija italiajnske nogometne zveze je v A ligi diskvalificirala 13 nogoem-taSev. Dve koli prepovedi igranja so prejeh Morro-ne (Empoli), Montero (Juventus) in Belotti (Vene-zia), eno kolo pa: De Patre (Caghari), Dionigi (Piacenza) in Femando Couto in Baronio (Lazio), Ber-totto (Udinese), Boban (Milan), Colonnese (Inter), Di Biagio (Roma), Luppi (Venezia) in Olive (Perugia).
Glede tekem italijanskega pokala je disciplinska komisija diskvalificirala kar 16 nogometašev, med katerimi je 6 igralcev Sampdorie, 5 Castel di Sangra in 2 od Lazia. Tri kola prepovedi igranja je dobil Grandoni (Sampdoria), po dve koli FrancesChetti in Pecchia (oba Sampdoria), po eno kolo lacopino, Balleri in Nava (vsi Sampdoria), Bernardi, C angini, Bianchini, Ga-luppi in Scala (vsi Castel di Sangro), Paulo Ser-gio in Almeyda (Lazio), Davids (Juventus), Cap-pioli (Bologna) in Heinrich (Fiorentina).
Ocenjevalna komisija MOK obiskala še Finsko
HELSINKI - Finski Helsinki in norveški Lilleha-mer, ki sodelujeta pri kandidaturi, sta bila zadnji postaji Sestnajstclanske ocenjevalne komisije MOK, ki preverja vse prijavljene kandidate za organizacijo olimpijskih iger leta 2006. Komisija je pred tem obiskala tudi ostalih pet možnih prirediteljev: Švicarski Sion, poljske Zakopane, slovaški Poprad Ta-try ter avstrijski Celovec, nosilca skupne kandidature treh dežel.
"Tukaj nismo zato, da bi Helsinke primerjah z drugimi kandidati, pač pa zato, da ocenimo mesto, " je poudaril vodja delegacije Ciharu Igaja in dodal: "Finska je že po običaju zelo naklonjena športu in skakalno središče v Lahtiju je res nekaj posebnega." Lahti, prizorišče mnogih svetovnih tekem, bi v primeru organizacije olimpijskih iger gostil smučarske teke, skoke, biatlon in akrobatsko smučanje, Lil-lehammer, kjer so olimpijske igre gostili 1994 pa bi priredil tekmovanje v alpskem smučanju, sankanju in bobu.
Komisija se bo 8. decembra spet zbrala na sedežu MOK v Lausanni in ovrednotila vse kandidature, do januarja prihodnje leto pa pripravila obsežno poročilo. Odločitev o prireditelju bo znana 19. junija na kongresu MOK v korejskem Seulu.
NOGOMET / PRIJATELJSKA TEKMA
Španija ■ Italija brez zmagovalca
■

1
Inzoghi dal dva gola
Italija - Španija 2:2
(1:1)
Strelci: Inzaghi (15), De Pedsro (33), Inzaghi (74) in Raul (82, 11-m)
ITALIJA (4-4-2): Peruzzi 6, Panucci 5 (od 45. Torricelli 5.5), Can-navaro 6, Maldini 5, Fa-valli 5 (od 16. dp Pessot-to 6), Fuser 6 (od 1. dp Chiesa 6), Dino Baggio 5.5 (od 1. dp Tommasi 6), Albertini 5.5 (od 1. dp Di Biagio 5), Di Fran-cesco 5, Inzaghi 7, Totti 6.5. Ali. Zoff 5.
ŠPANIJA (4-4-2): Ca-nizares 6 (od 38. dp Toni), Salgado 7.5, Marcelino 5.5, Paco 5.5, Sergi 6, Etxeberria 5.5 (od 1. dp Dani 6), Alkiza 6 (od 1. dp Valeron 6.5), En-gonga 5.5 (od 1. dp Hel-guera 7), De Pedro 6.5 (od 18. dp. Aranzabal 6), Raul 5.5, Urzaiz 5.5 (od 34. dp. Sanchez 6) .Ali. Camacho 6.5.
SODNIK: Meese (Bel)
6.
SALERNO - Zvezni trener italijanske reprezentance Dino Zoff gotovo ni mogel biti zadovoljen s sinočnjim neodločenim izidom in predvsem z igro svojih varovancev proti Španiji. Po končanem srečanju so gledalci v Salernu namreč celo izžvižgali »azzurre« in predvsem Torricellija, ki igra pri Fiorentini.
»Azzurre« je rešil Pip-po Inzaghi, ki je dosegel oba gola in spet potrdil svoje izredne strelske sposobnosti. Zadovoljivo je igral tudi debitant Totti. Italijanska vrsta pa je predvsem odpovedala v obrambi, tako da jo je španski napad, in predvsem razigrani Salgado, stalno spravljal v težave. Italijani so dvakrat vodili, obakrat pa so jih prisebni in požrtvovalni Spanci tudi dohiteli.
Na stadionu se je zbralo 19.500 gledalcev. Ves inkaso (549 milijonov) pa so namenili n esrečnim prebivalcem Sarna in Quindicija.
Tako je Filippo Inzaghi dosegel prvi gol za Italijo
SMUČANJE / V PARK CITVJU
Danes ženski veleslalom Compagnonijeva favoritinja
PARK QTY - Park City je prva etapa severnoameriškega dela svetovnega pokala v alpskem smučanju, ki se po prologu na avstrijskem ledeniku v Sdldnu dejansko pričenja danes z ženskim veleslalomom. Jutri bo na sporedu moški slalom, v soboto Se ženski slalom, v nedeljo pa bo moški veleslalom. Tekmovalci v hitrih disciplinah bodo krstni nastop v novi sezoni opravili prihodnji teden v Aspnu in kanadskem Lake Louisu.
Favoritinja današnjega veleslaloma je Italijanka Deborah Compagnoni. V Soldnu je praktično netrenirana zasedla 3. mesto, v zadnjih tednih pa je formo uspešno stopnjevala, saj so bolečine v hrbto dokončno minile. Najnevarnejša konkurentka bo zanjo bržkone Nemka Martina Ertl. lanska zmagovalka malega globusa v veleslalomu, ki pa je letos baje vse svoje napore usmerila v svetovno prvenstvo, zaradi česar naj ne bi bila še v optimalni formi. Zelo nevarna je tudi Ertlova rojakinja olimpijska prvakinja v slalomu Hilde Gerg. ki je baje zelo napredovala tudi v veleslalo-
mu. Manj možnosti pripisujejo zmagovalki v Soldnu Norvežanki Andrine Flem-men.
Veleslalom je, kot kaže, že naprej oddan Avstrijcu Hermannu Maierju (nevarni zanj so le njegovi rojaki), v slalomu pa je konkurenca nekoliko bolj pisana. Žalostno je pri tem, da med favoriti ni ne Italijanov ne Slovencev.
ODBOJKA / SP ZA MOŠKE _
Predvidljiv napad Ukrajinecev lahek plen »azzurrov«
Gravina odličen kljub bolečinam Rusija tesno premagala ZDA
Italija - Ukrajina 3:0 (15:7,.15:12,15:3)
ITALIJA: Gardini (4+7), Meoni (1+1), Gravina (12+8), Papi (2+4), Bracci (4+14), Giani (10+11), Sartoretti (1+0), Rosalba (2+5). Libero: Corsano.
UKRAJINA: Popov (3+16), Hudima (2+7), Filipov (4+9), Zajcev (2+1), Gatin (3+10), Sadkin (1+10), Musenko (1+4), Savinski, Lošakov. Libero: Perešuncak.
Sodnika: Sanler (Kuba), Salonen (Finska).
CHIBA - Ukrajinski velikani (povprečna višina 201 m) so predvajali preveč predvidljivo igro, da bi v prvi tekmi Četrtfinale faze odbojkarskega SP lahko ogrozili »azzurre«. Bebetovo moštvo je pokazalo večjo psihično stabilnost, kot na tekmah proti ZDA in Kanadi. Edini trenutek krize, ko je Ukrajina v drugem setu nadoknadila zaostanek 7:1 in celo povedla z 12:11, so »azzurri« hitro premostili, Se zlasti po zaslugi Gianija in Gravine, ki je kljub bolečinam v hrbtu (v torek se je vrnil v slačilnico dvajset minut pred koncem treninga) igral odlično. Ukrajina je pokazala dober blok, vendar sta v napadu praktično vse žoge dobivala Gatin in Popov, tako da so se Italijani v obrambi hitro organizirali
»Pokazali smo napredek v fazi igre, ko imajo servis nasprotnik, boljše je bilo tudi kritje bloka«, je dejal Be-beto.
»Sprejem in organizacija napada sta bila slaba,« je dejal kapetan Ukrajine Aleksander Sadkin, ki sicer igra v Italiji.
Najzanimivejši je bil dvoboj med Rusijo in ZDA, ki so ga Rus dobili Sele po petih setih igre. Japonska je s porazom proti Argentini razočarala domače ljubitelje odbojke, Bolgarija je odvzela set Kubi, Španija pa je zelo gladko premagala Južno Korejo.
Ostali izidi 1. kola četrtfinalne faze:
Skupina G (Hirošima): Brazilija - Kanada 3:0 (15:6, 15:9, 15:3), Španija - Južna Koreja 3-0 (15:7,15:6,15:11). Kuba - Bolgarija 3:1 (15:12, 17:16, 13:15, 15:4), Argentina - Japonska (15:12, 15:12, 12:15, 15:10). Vrstni red: Brazilija, Španija, Kuba in Argentina 2; Japonska, Bolgarija, Južna Koreja in Kanada 1.
Skupina H (ChibaJ: Rusija - ZDA 3:2 (13:15, 15:13, 12:15, 15:7, 15:7), Nizozemska - Grčija 3:0 (15:2, 15:8, 15:4), Jugoslavija - Kitajska 3:0 (15:4, 15:5, 15:4), Italija - Ukrajina 3:0 (15:7, 15:12, 15:3). Vrstni red: Jugoslavija, Nizozemska, Italija in Rusija 2; ZDA, Ukrajina, Grčija in Kitajska 1.
KOŠARKA / SINOČI V LIGI PRVAKOV
Teamsystem boljši od Asvela
Poraz Kinderja v Berlinu - Union Olimpija drevi doma proti Paoku
Drevi ob 20.30 na Proseku predstavitev Velike knjige slovenskih špomtih iger
Po predstavitvi Velike knjige slovenskih športnih iger, ki je bila prejšnji teden na Opčinah (posnetek tega večera na sliki KROMA) , se bo niz predstavitev tega dela nadaljeval drevi ob 20.30 na sedežu Primorja na Proseku. Večer, ki ga organizirata SD Primorje in SD Kontovel, pa ne bo le predstavitev te zajetne knjige, temveč tudi priložnost, da se nekdanji in sedanji športniki, odborniki in simpatizerji obeh društev srečajo in spregovorijo o športnih igrah, ki so bile za obe društvi izredno pomembni. O tem bosta spregovorila Jana Ban za Kontovel in Dario Kante za Primorje. O samem delu, ki ga je izdalo ZSSDI s podporo Zadružne kraške banke, bo spregovoril eden od avtorjev.
TeamSystem Bologna -Asvel Villeurbanne 84:61 (41:24)
TeamSystem: Mulao-merovid 14 (4/9,1/8), JariC (0/1), Pilutti nv, Fučka 19 (7/7), Damiao 10 (3/4, 1/2), Bonaiuti nv, Myers 14 (4/6, 2/7), Gay nv, Chiacig 27 (11/12), Betts.
Asvel: Rudd 29 (2/4, 8/14), Sonko 10 (2/5, 2/4), Miguel nv, Pluvy (0/2 za tri), Percevault 2, Digbeu 14 (0/4, 3/7), Blom 6 (3/5), Adams (0/1, 0/6), Bilba (0/2), Palmerne.
Sodnika:	Betancor
(Spa) in Dovidavicius (Lit), prosti meti: TeamSy-stem 14:18, Asvel 8:12, skok: TeamSvstem 37, Asvel 23. Tri točke: Team-System 4:17, Asvel"l3:33.
' CASALECCMO DI RE-NO - Bolonjcani niso Francozom nikoli dovolili, da bi jih ogrozili in zdaj lahko spet upajo na uvrstitev v naslednjo fazo košarkarske Lige prvakov. Zmago so si v bistvu zagotoviti že v prvem polčasu (12:5 v 5., 20:7 v 7. in 33:17 v 15. minuti). Bo-lonjčani so si v obrambi pomagali z dobro consko postavitvijo 3-2, v napadu pa šobili skoraj nepogrešljivi (12:12 v metih za dve točki do prve napake Myersa v 19. minuti). Kar-nišovas Se ni igral, najboljši pa so bili Fucka (3:3 v prvem polčasu), Chiacig
(15 točk v prvem polčasu, 7:7 v metih) in Damiao (sedem podaj), ki so gospodarili po koeš (37 skokov, sedem zabijanj). Asvel je zaigral karto meta za tri točke, pri tem pa bil sila neuspešen.
V isti skupini bodo košarkarji Uniona Olimpije drevi ob 20.30 gostili grški PAOK, edino ekipo v skupini, ki je Se niso premagali. Zal ne bo nastopil Slavko Kotnik, ki si je zlomil rebro, tako da bo moral počivati od 4 do 6 tednov. Ljubljančani so z dvema zgodovinskima zmagama v Bologni in Madridu potrdili, da letos v Evropi merijo v sam vrh, toda ta izvrstna dosežka in že prej dve zmagi (Samara, Asvel) je treba potrditi še z uspehom proti PAOK. V primeru poraza bi namreč slovenski prvak ogrozil eno od prvih treh mest, ki jih ima zdaj na dosegu roke, saj je skupina izredno izenačena in imajo po tri ekipe isti izkupiček (5 zmag, 2 poraza), "v igri" pa sta Se PAOK in Teamsy-stem (oba 3-4).
Za Grke je tekma v Tivoliju zadnja priložnost za vključitev v boj za zgornjo polovico, kar je ob dejstvu, da so bili v Solunu prepričljivo boljši (76:68), še toliko večji motiv na ljubljanske igralce.
Trener Zmago Sagadin
se drži načela, da je delo smisel življenja, zato igralcem ne privošči niti minute počitka. Arriel McDonald pravi: "Vsak teden je isto, Ce zmagamo ali izgubimo. Delamo trdo in se tako na parketu kot po video posnetkih pripravljamo za težak obračun." Najboljši igralec Uniona Olimpije v Madridu se najbolj boji Berrya (19 točk na 1. tekmi) in Kinga (11), vendar upa, da ju bo moC ustaviti in tako doseči že peto zaporedno zmago v evroligi.
»Pričakujem izenačeno in čvrsto tekmo, podobno kot zadnji dve, se pravi, da bo ena žoga odločala zmagovalca. Ob Berryu (v povprečju 17, 3 točke na tekmo) in Kingu (15, 3) imajo Grki tudi moč in višino, Gianulisa (208 cm, 5, 6) in Moralesa (212, 9, 7) pod košema, ter se tri dobre strelce z razdalje, Nikolaidisa (7, 7), Balogia-nisa (7, 4) in Coldebello (6, 1), ki se ne smejo razigrati,« je dejal Zmago Sagadin.
Alba Berlin - Kinder Bologna 75:72 (35:34)
Nemci so bili pred to tekmo še brez točk, zato pomeni poraz Kinderja veliko razočaranje.
Ostali izid, skupina B: Panathinaikos - Gibona 83:70 (37:30), Bodhoga 30 točk
ŠPORT
Četrtek, 19. novembra 1998
17

KOŠARKA / SINOČI V C2 LIGI
Borovci končno do prvih točk!
Doma so povsem zasluženo premagali ekipo iz Portogruara - Velinsky 18 točk
Bor Radenska - Bofbc fortogruaro 71:66 (33:38)
BOR: Filipčič 5 (3:4 Prosti meti, 1:2 met za 'rve, 0:3 met za tri), Su-fani (-, -, 0:3), PerCiC 4 (°:1. 2:3, -), Smilovich {-, °:1), Velinsky 18 (10:12, 4:7, -), Barini 9 d-2, 1:1, 2:3), Pettirosso 7 (1:3, 3:5, -), Simonič l,6	(9:10,	2:5,	1:6),
lomsic 10 (2:2, 1:2, 2:4), Basman 2 (-, 1:4, -j, tre-
rter Furlan.
SON: 28. PM 26:34, roet za dve 15:29, met za tri 5:20. 3T: Sarini 2, Tomšič 2, Simonič 1.
Borovci so končno v ^2 ligi osvojili svojo pr-^9 prvenstveno zmago. Sinoči so namreč v 7. kolu povsem zasluženo Premagali ekipo iz Por-Jogruara. Za nase košarkarje začetek sicer oi bil obetaven, saj so gostje prejeli pobudo v svoje roke in tudi poved-j1- Borovci pa so si kaj kmalu opomogli in bili gostom povsem enako-
vredni, Čeprav so ti v tem delu igre ohranili rahlo prednost in s petimi točkami tudi sklenili prvo polčas.
Gostitelji so v drugem polčasu igrali veliko bolj samozavestno tako v
obrambi kot v napadu in v 30. minuti tudi prvič povedli z 51:50. Tekma je bila nato stalno izenačena. Ekipi sta se menjavali v vodstvu. Do odločitve je prišlo v zadnjih dveh minutah, ko je Borova obramba delovala zelo dobro in je B arini z dvema trojkama strl odpor nasprotnikov. Borovci so tako povedli na 66:61 in to prednost ohranili do konca srečanja.
Za lepo in zasluženo zmago si vsi zasluzijo pohvalo. Posebno pa bi omenili dobro igro Ve-linskega (na sliki) v prvem polčasu, Simoniča v drugem in Barinija v zadnjih in odločilnih trenutkih srečanja. Veselje v Borovem taboru za osvojeni točki je bilo po tekmi seveda veliko.
Ze v prihodnjem kolu Čaka borovce Se ena težka preizkušnja, ko bodo v nedeljo v Gorici igrali proti domačemu Arteju. (N.S.)
JADRANJE / ZAKLJUČNI VEČER PRI TRK SIRENA
Družabnost in nagrajevanje
Deželni predsednik FIV Paoleifa izročil društvu plaketo CONi-ja
Minuli konec tedna se je v prostorih Tržaškega pomorskega kluba Sirena odvijala tradicionalna zaključna družabno-st’ ki vsako leto ob koncu sezone združi Pod streho vse Sirenine elane. Po krajšem poročilu delovanja v lanski se-z°ni je društvo tudi nagradilo svoje sPortnike. Kot nam je povedal predsednik društva Livio Pertot so nagradili Prav vse tekmovalce, bodisi jadralce kot hrdi Športne ribice, ne glede na rezultate. ki so jih dosegli v sezoni 97/98. Pri-s°tne sta pozdravila tudi Renato del Ca-stello, predsednik deželnega odbora za
Športni ribolov in pa inženir Paoletta, predsednik deželne jadralne zveze, ki je ob tej priložnosti v imenu CONI-ja izročil Sireni plaketo. Na družabnem veCeru pa sta bila prisotna tudi predsednik jadralnega kluba Cupa Marino Košuta in odgovoren za mladinsko jadranje pri federaciji Sain. S tem so tako uradno zaključili sezono 97/98, nova sezona pa se bo pričela februarja meseca z rednim občnim zborom društva. Seveda pa bodo v tem Času športniki še npšrej trenirali in se udeležili raznoraznih regat, kjer se sezona še ni zaključila.
NAMIZNI TENIS / MOŠKA C2 LIGA
Krašovci so se močno upirali Videmčanom
Častno točko dosegel Jurij Verč V ženski C2 ligi Kros A boljši
Cus UD - Kras 5:1
Solari - Vere 2:0 (21:12, 21:15), Di Giusto - Boštjan Milic 2:0 (21:10, 21:18), Fafac - Fabiani 2:1 (21:16, 12:21, 21:16), Di Giusto - VerC 1:2 (16:21, 21:15, 18:21), Solari - Fabiani 2:1 (19:21, 21:16, 17:21), Fafac - Boštjan Milic 2:0 (21:17, 21:14).
Krasova mladostniška postava je podlegla izkušenim igralcem videmskega Cusa, za katerega nastopata dva veterana. Ne glede na očitno premoC gostiteljev na papirju, pa so Krasovi igralci nudili moCan odpor. Zastavili so si višje cilje kot v lanskem prvenstvu in v tem duhu tudi igrajo. Sposobnosti pa krepijo tudi s takimi veteranskimi srečanji. Na njihovo nesrečo imajo brez izjeme vse ekipe taksno starostno sestavo. Krašovci vztrajajo. Kako so odločni pri svojih namerah pa govori tudi to, da je kar polovica tekem terjalo dodatni tretji set. Čast naših je rešil tokrat kapetan Jurij VerC, ki je dosegel edino točko proti mladincu Thomasu Di Giustu. Dobro sta igrala tudi Boštjan Milic in Uroš Fabiani. Skoda le, da se je Fabianiju v dvobojih z veteranoma obakrat zmaga izmuznila v podaljšku niza. Naslednje tri prevenstvene tekme bodo Krasovi fantje igali na domačem igrišču. Prvo z go-riško Azzurro prihodno nedeljo. Na gostovanjih so tekme zgubili, na domačem terenu pa dosegli svojo edino zmago. Po izidih prejšnjega kroga so bili Sesti. Upajmo, da jim varno okrilje zgoniške telovadnice odpre serijo novih zmag.
Vrstni red po 3. prejšnjem krogu: San Giovanni Set-timo 6, Libertas Lasitana, Fincantieri TS in CUS UD 4, Azzurra GO, Kras Zgonik in Rangers UD 2. Sakura Ruda Bushido 0.
ZENSKA C2 LIGA
Konec tedna je bilo v prenstvenih tekmah zaposlenih vseh 8 Krasovih ekip. V nedeljo sta namreč stopili za zeleno mizo še obe Krasovi ekipi v ženskem C-2 prvenstvu. Krasovima ekipama sta bila konkurenta CUS Udine in novo nastali Club Udine 2000. Glede na majhno število ekip, so krasovke opravile jesenski del prevesiva v enem samem zamahu. Prevenstvo se je odvijalo po turnirskem sistemu v Zgoniku. Zmagovalka je bila postava Krasa A, za katero so nastopale Nadia Blasone, Martina Zavadlal, Mateja Crismanci-ch, Paola Zavadlal, Lisa Ridolfi in Eva Carli. Dru-gouvščena je bila postava Krasa B (Sara Sardo, Alessia Gerebizza, Roberta Zavadlal). Kras B je izgubil le v sestrskem dvoboju. Vse Krasove igralke sodijo Se v mladinske vrste, a s so bile igralke iz Vidma še mlajSe. 17. januarja prihodnjega leta bo povratno srečanje 4 ekip. O napedovanju v višjo ligo pa bodo odločala še druga medregionalna srečanja oziroma deželna federacija.
Izidi dvobojev: Kras B - CUS UD 5:0, Kras A - UD 200 5:0, Kras A - Kras B 4:1, Udine 2000 - CUS UD 0:5, Kras A - CUS UD 5:0, Kras B - Udine 2000 5:0.
Vrstni red po prvem delu prvenstva: 1. Kras A 7, 2. Kras B 5, 3. CUS UD 4, 4. Udine 2000 3. (J. J.)
NOGOMET / NAŠI NAJMLAJŠI
CICIBANI
NA GORIŠKEM
Romana - Mladost A 0:6
MLADOST: FerletiC, Saponaro 1 gol, Antonio Bonacore 1, Ferlež 2, RadetiC 1, Tmdu, Lorenzi, Vižintin 1.
Doberdobci so visoko premagali Romano, ki pa jo v glavnem sestavljajo nogometaši, ki so se šele pred kratkim zaceli ukvarjati z nogometom.
Ronchi B - Mladost B 5:0 (3:0)
MLADOST: Ciccia-rella, Cadez, Mania, Čerin, M. Peric, Scarabel-lo, Quas, Annalisa Bonacore, Danije Peric, Ponzetta, David Peric, Cavalieri.
Doberdobci so igrali dokaj slabo in so si poraz tudi zaslužili.
ZAOSTALA
TEKMA
Aris San Polo - Mladost 4:2 (2:2)
MLADOST: FerletiC, Saponaro 1, Antonio Bonacore, RadetiC 1, Ferro, Cadez, Čerin.
Doberdobci so igrali v zelo okrnjeni. V prvem polčasu so bili pov sem enakovredni gostiteljem in so tudi dosegli dva gola s Sapona-rom in Radeticem. V drugem delu tekme pa so popustili. To so izkoristih domači igralci, ki so dosegli še dva gola in tudi zasluženo zmagali.
Sovodnje - Pro Gori-zda A 1:4 (1:1)
SOVODNJE: J. Devetak, Zanfagnin, Batistič, Cevvvdek, Galliussi 1, Manuel Devetak, Kuko-vac, Bin, Petejan, Bu-zin, M. ButkoviC, S. ButkoviC, Lulli, Juren, Di Giovanna, Drozgic, Miklaušič, Černič, Martin Devetak.
Po zelo dobrem prvem polčasu, ko so bili Goričanom povsem enakovredni, so Sovo-denjci v nadaljevanju morali priznati premoC gostov, ki so nastopili le v sedmih (najboljši selekcije Pro Gorizie).
Za dobro in požrtvovalno igro je treba pohvaliti prav vse mlade do-berdobske nogometaše.
NA TRŽAŠKEM
Trieste Calcio A -Primorje Telita! A 6:1 (3:0)
PRIMORJE: Dobra-novich, Lucchesi, Kante, Ferfoglia 1, Ziani, Meriggioli, Pipan, Smo-tlak.
Prosecani niso ponovili dobre igre s prejšnjih tekem in zasluženo visoko izgubili proti zelo dobri ekipi Trieste Calcia. Naj omenimo, da je sodnik dopuščal domači ekipi preveč grobo igro.
Domio - Breg 2:6
(2:2)
Strelci za Breg: Carli, Kraljic, Marconi, Ota, Pecchiari, avtogol.
BREG: Klun, Segu-lin, Zobec, Carli, Sker-lavaj, Kraljic, Marconi, Ota, Pecchiari.
Po razmeroma izenačenem prvem delu, ki se je konca! pri izidu 2:2, so mali Brežani v nadaljevanju zaigrali izredno borbeno in nasprotnika stisnili v njegov kazenski prostor. Priložnosti so se vrstile ena za drugo, pa tudi strelci so bili razpoloženi, tako da so se Brežani na koncu zasluženo veselili visoke zmage.
Za dobro igro zasluži pohvalo vsa ekipa, še posebej pa Carli, Sker-lavaj in Kraljic.
MLAJŠI CICIBANI
Primorje Telital -Montuzza 3:0 (2:0, 0:0, 1:0)
PRIMORJE: De De-naro, Giorgi, Kante, Do-gliano, Jan Cok 3, Kovačič, Aljoša Cok, Škabar, Candotti.
Montuzza je bila za mlade ProseCane gotovo najtrši oreh doslej. Vseeno pa je naše moštvo z dob ro igro zmagalo. Čeprav si zaslužijo za to zmago prav vsi pohvalo, pa bi omenili vratarja De De-nara in strelca vseh treh zadetkov Jana Čoka.
Deželni
disciplinski
ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijski ligi kar za tri kola diskvalificirala Maksimilijana Grgiča (Zarja/Gaja), za eno kolo pa Patricka Brostnerja (Zarja/Gaja) in Mas-sima Crocettija (Primorje). V 2. amaterski ligi sta dobila prepoved igranja za dve koli Giuliano Praselj in Gianluca Tedeschi (oba Breg) ter Dario Sincovich (Primorec). V 3. AL sta za eno kolo diskvalificirana Lu-ca Dagri (Kras) in Fabio Cocevari (Zarja/Gaja B). V mladinskem prvenstvu je dobil prepoved igranja za dve koli Igor Cernjava, za eno kolo pa An-drea Giraldi (oba Primorje).
Obvestila
SK BRDINA vabi elane, simpatizerje, prijatelje in društva na PROSLAVO OB 10-LETNICI, v soboto, 21. novembra ob 20. uri v Prosvetni dom na Opčinah. Proslavo bo obogatila razstava fotografij 10-letnega društvenega delovanja.
SK BRDINA organizira 4-dnevno bivanje na mariborskem Pohorju v hotelu Belvi od 22. do 26. decembra. Vpisovanje bo na sedežu kluba, v ponedeljkih, 23. in 30. novembra od 19. do 20. ure. Informacije na tel. St. 040-212859.
SD KONTOVEL IN SD PRIMORJE vabita na predstavitev Velike knjige slovenskih Športnih igrer, ki bo danes, 19. t. m. ob 20.30 na sedežu SD Primorje na Proseku.
SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bo srečanje z Maorom Russianom glede tehnične priprave smuči pred sezono v ponedeljek, 23. t. m. ob 20. uri na sedežu društva v Ulici Malta 2.
ZSSDI razpisuje natečaj za delovno mesto uradnika. Vsi zainteresirani lahko dvignejo razpis v prostorih ZSSDI, Ul. Cicero-ne 8, 3. nad. tel. 040-635627, vsak dan od ponedeljka db petka od 8. do 16. ure. Rok za predstavitev prošenj zapade 30. novembra 1998.
JK CUPA vabi elane na društveno večerjo v soboto, 21. novembra, v restavracijo Sardoč v Prečnik. Prijave sprejemajo do jutri, 20. t.m. na sedežu društva in pri Optiki Malalan na Opčinah, tel. 040-213957.
SMUČARSKA KOMISIJA PRI ZSSDI prireja v dneh 5. in 6. decembra 1998 predsezonski smučarski seminar na Nevej-skem sedlu. Informacije in vpisovanje pri matičnih društvih do jutri, 20. novembra.
SK DEVIN prireja do 22. novembra sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Kulturnega društva Prosek-Kontovel na Proseku. Opremo sprejemamo Se danes, 19. novembra, od 18. do 20. ure. Umik sejma, jutri, 20. t.m. od 18. do. 20. ure, sobota 21. in nedelja, 22. t.m. od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. Vračanje neprodane opreme bo v ponedeljek, 23. t.m. od 17. do 20. ure.
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Novo predavanje v SPDT
»Aotearoa« je naslov predavanja na drugem društvenem večeru SPDT, ki bo v Četrtek, 26. novembra, v Gregorčičevi dvorani. O svojih doživetjih in spoznanjih s potovanja po »deželi dolgega belega oblaka« -Novi Zelandiji, bo pripovedoval Lojze Abram, ki bo svoje izvajanje dopolnil s prikazom niza diapozitivov. Gre za veliko in bogato deželo na drugem koncu sveta, prvotno domovino Maorov, v zadnjih treh stoletjih pa bolj redko naseljeno z evropskimi priseljenci, ki so tam v glavnem vpeljali oblike in načine življenja značilne za staro cehno. Začetek ob 20.30.
Sprehod na Volnik
Pred koncem izletniške sezone je SPDT sklenilo povabiti svoje elane in somišljenike na krajši popoldanski sprehod na Volnik k obeležju, ki ga je tam postavilo v spomin na nepozabnega Maria Mihca. Planinke in planinci se bodo zbrali v soboto, 28. novembra, ob 14. uri v Repnicu, odkoder se bodo podali na Volnik, na katerega je za približno uro hoje. (L.A.)
Planinski večer v Križni ulici
Slovensko planinsko društvo v Gorici prireja drevi, ob 20. uri prvi društveni večer v Feiglovi knjižnici v Križni ulici. Na okrog 200 barvnih
diapozitivih bo predstavljena letošnja dejavnost - planinski izleti, družabnosti, pohodi in tudi zahtevnejše ture - obenem pa bo to priložnost za izmenjavo mnenj in predlogov o programu za leto 1999.
Pohod od Litije do Čateža
Med tisoči pohodnikov, ki so se 14. t.m. udeležili tradicionalnega pohoda na 22 kilometrov dolgi poti med Litijo in Čatežem je bila kar lepa skupina elanov in prijateljev SPDG. Kar lepa skupina se je pridružila organiziranemu izletu Telekoma iz Nove Gorice. Lep pohod ob prijetnem jesenskem vremenu so udeleženci zaključili z družabnostjo.
Priprave na smučarsko sezono
Priprave na zimsko sezono 1998/99 so se že zaCele. Smučarski odsek SPDG vabi v ponedeljek, 23. t.m. ob 20. uri na društveni sedež v ulici Malta 2 na srečanje z Maurom Russianom o tehnični pripravi smuči. Srečanje je bilo napovedano že za prejšnji ponedeljek, a je zaradi nujnih obveznosti g. Russiana, odpadlo.
Smučarski odsek nadalje obvešča, da bo v januarju tradicionalni nedeljski tečaj alpskega smučanja. V prihodn jih dneh bodo sporočili podrobnosti.
Tudi v tej sezoni bo delovala smučarska šola, ki bo z dejavnostjo
zaCela že v decembru, medtem ko bo med novoletnimi počitnicami večdnevno zimovanje na Južnem Tirolskem.
Obnovili članstvo v FISI
SPDG je prav te dni obnovilo Članstvo v združenju FISI (Italijanska federacija za zimske športne dejavnosti), kar nudi elanom -smučarjem kar precej ugodnosti: posebno zavarovanje, možnost tekmovanja na številnih prireditvah. Društvo je članstvo prvič obnovilo v lanski sezoni.
Jamarji pripravljajo zbornik ob 25-letnici
Jamarski odsek Slovenskega planinskega društva pripravlja izdajo zbornika ob 25-letnici delovanja. Knjiga v kateri bo predstavljena dejavnost društva na področju raziskovanja kraškega podzemlja in prikazani najpomembnejši dogodki v obdobju od leta 1986, bo predvidoma izšla v decembru.
Planinski koledar
Na društvenem sedežu v ulici Malta 2 - odprt je ob sredah med 11. in 12. uro ter ob Četrtkih med 19. in 20. uro so na razpolago planinski stenski koledarji za leto 1999. Poleg izvodov za prednarocnike, je na razpolago tudi zadostno število še neoddanih izvodov.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Od 10. do 20. decembra bo Stalno Gledališče Furlanija Julijske krajine predstavilo delo W. Shake-speareja »Hamlet«. Režija Antonio Calenda.
Gledališče Cristallo
V	četrtek, 26. novembra ob 20.30, 27. ob 20.30, 28. ob 16.30 in 20.30 ter 29. ob 16.30, Gruppo Triestino predstavlja delo Lina Carpinterija in Mariana Faragune »Udrai nel mar che mormora (Maldobrie di terra e di mare)«. Režija Mimmo Lo Vecchio.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
Danes, 19.. jutri, 20. in 21. novembra ob 20.30, 22. novembra pa ob 16.30. Neil Simon »Stanno suonando la nostra canzone«. Režija Gigi Proietti.
Kinodvorana Alcione
Ciklus osmih filmov v francoskem originalu
V	sredo, 25. novembra, Erič Rohmer »Racconto d’autunno« (Conte d’automne).
Avditorij muzej Revoltella
9. festival - Film in gore
V	sredo, 25. novembra ob 20.30, »Lecho du Thien
shan« (Švica).
Gledališče Mlela
Jesenske predstave v okviru Salom Trst
V	soboto, 21. in v nedeljo, 22. novembra ob 21.15, »Zakaj prav mi?«.
V	ponedeljek 23. in v četrtek, 26. novembra »Kino Viddish med dvema svetovoma«.
V	Četrtek, 26. novembra ob 18.00, »Vzpon. Pionirji v Izraelu«.
Gledališče »Silvio Pellico«
Skupina narečnega gledališča L’armonia predstavlja »Prijatelje od Sv. Ivana« z delom »Sambe-ria (Una boheme triestina)«. Avtor in režiser Giu-liano Zannier. Predstave bodo jutri, 20. in v soboto, 21. novembra ob 20.30, v nedeljo pa ob 16.30.
OPČINE
Finžgarjev dom
V	nedeljo, 22. novembra, ob 11.00 Otroška matineja z lutkovnim gledališčem Papilu. Maja in Brane Solce »An ban pet podgan«..
BOUUNEC
Gledališče Franceta Prešerna
TFS STU LEDI prireja ob svoji 25-letnici plesno-
pevsko predstavo »Stu ledi naj pride nutr«. Predstava bo v soboto, 28. novembra ob 20.30. Ob tej priložnosti bodo elani skupine pripravili tudi fotografsko razstavo.
GORICA Kulturni dom
Jutri, 20. novembra ob 20.30, predstava »Opera za tri groše«, v priredbi ZSKD.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V torek, 24. novembra, ob 20.30 gostuje SSG s Ko-balovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«
ČEDAD
Gostilna »Ai tre Re« (Stretta San Valentino 31)
Danes, 19. novembra ob 18.00 v sklopu Večera slovenskega filma bo na sporedu delo Martine Kafol »Mondotopolo« v produkciji TV Koper Ca-podistria.
VIDEM
Gledališče Palamostre
Danes, 19. novembra, ob 20.45 bo nastopila Franca Valeri v delu »Mal di Ma(d)re«.
Gledališče »Giovanni da Udine«
Danes, 19. novembra ob 20.30 bo nastopila Lel' la Costa v predstavi »Un’altra storia«. Režij3 Gabriele Vacis.
TOLMEČ
Gledališče Candoni
V soboto, 21. novembra, ob 21.00 bo nastopil3 Franca Valeri v delu »Mal di Ma(d)re«.
_____________SLOVENIJA________________
NOVA GORICA
Kulturni dom
Danes, 19., 20. in 21. novembra ob 20.00, gostovanje SSG iz Trsta z delom T. McNally, »Master Class«.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Se danes, 19. novembra mednarodni filmski festival.
Mestno gledališče
SSG gostuje jutri, 20. novembra, ob 22.00 uri S SosiCevo »Balerina, balerina«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave in sicer od 10. novembra dalje pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Operna sezona
Danes, 19., 22., 24., 26., 28. in 29. novembra Richard Wagner »Die rvalkiire«. Dirigent Stefan Anton Reck, režija Frank Bernd Gottschalk.
Gledališče Rossetti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 23. novembra ob 20.30, G. Zagnoni - A. Specchi - E. Tatti - G. Ascolese.
Dvorana Tripcovich
V	ponedeljek, 23. novembra ob 18. uri, »Eno uro s Sonio Corsini«.
V	soboto, 28. novembra ob 21. uri, bo s svojim orkestrom nastopil Renzo Arbore.
Trieste prima - Srečanje s sodobno glasbo Cerkev sv. Silvestra
V	sredo, 25. novembra ob 18.00 poklon Alfredu
Schnittkeju, ob 20.30 Ensemble Viribus Unitis -LJ (Slovenija), skladbe italijanskih in slovenskih avtorjev.
OPČINE
Prosvetni dom
V	nedeljo, 22. novembra, bo ob 18. uri v okviru Openskih glasbenih srečanj nastopil trobilni kvintet RTV Slovenije. Na programu Gallus, Mou-ret, Bach, Purcell, Haendel, Bernstein, Gershvvin in Gilles.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
V	soboto, 21. novembra ob 20.30 in v nedeljo 22. novembra ob 16.00 se bo v Veliki dvorani odvijala revija pevskih zborov »40. Cecilijanka« v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
V	torek, 24. novembra, nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma z violončelistom Matisla-vom Leopoldovic Rostropovich. Dirigent Anton Nanut.
______________SLOVENIJA___________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	ponedeljek, 23. novembra ob 20. uri, koncert Isabelle van Keulen, violina in Aleksandra Rudin, klavir.
KOPER
Društvo prijateljev glasbe
Zaradi smrti kontrabasista Sergia Candottija odpade koncert Renato Chicco in New Strings kvartet, ki je bil napovedan za danes, 19. novembra 1998 ob 20. uri.
LJUBLJANA
SNG Opera in Balet Ljubljana
Danes, 19. in v soboto, 21, novembra ob 19.30, Marjan Kozina: »Ekvinokcij«.
V	Četrtek, 26. novembra ob 20. uri, in v soboto, 28. novembra ob 19.30, druga slovenska baletna simfonija.
Cankarjev dom
Danes, 19. novembra ob 22. uri, Štihova dvorana, Muze se muzajo... Nočna glasbena druženja. Janez Škof, harmonika in glas.
19., 20., 21., 26. in 27. novembra, v Gallusovi dvorani ob 19.30, nastop Orkestra slovenske filharmonije.
V	nedeljo, 22. novembra ob 20. uri v Linhartovi dvorani nastop tria Vlatka Stefanovskega.
V	torek, 24. novembra ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije, Mednarodni mojstrski ciklus, Isabelle van Keulen, violina in Aleksander Rudin, klavir.
Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli
V	sredo, 25. novembra ob 20. uri, nastop Godalnega kvarteta Tartini.
_______________KOROŠKA____________________
Mestno gledališče Celovec
Danes, 19. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini).
Jutri, 20. novembra ob 10.30 - Aliče v čudežni deželi (pravljica z glasbo). Obl9.30 - La Traviata (opera - G. Verdi).
V	soboto, 21. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini).
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Bivše konjušnice miramarskega gradu
Do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 d"o 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od
9.	do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Muzej Revoltella: v okvira projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev Zidovskega rodu. Razstavo so podaljšali do 30. novembra, ogled možen ob delavnikih od 9. do 20. ure, ob torkih je muzej zaprt.
Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do židovst-va. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 zaprta.
Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 bo muzej zaprt.
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja).
Muzej tržaške židovske skupnosti: do 6. januarja 1999 bo na ogled dokumentarna razstava o zidovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob četrtkih in petkih od
10.	do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 19. decembra, tretja razstava »Srečanje umetnikov.« Deželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Man-dracchio): do 5. decembra je na ogled razstava sodobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure.
V	galeriji Cartesius bo do 19. novembra Ciuhova razstava. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob ponedeljkih zaprto.
V	galeriji Fenice bo do 24. novembra razstavljal Alfio Caucci. Umik: vsak dan razen ob nedeljah od 16.30 do 20.00.
Muzej Revoltella: do 6. decembra je na ogled razstava modelov Renata Balestra. Poklon Renatu
Balestri si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 19. ure. Zaprto ob torkih.
Art Gallery (ul. S. Servolo 6): do 25. novembra razstavlja svoja dela Mladen Boskovic.
Galerija Torbandena: na ogled je likovna razstava »Mojstri 20. stoletja«.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: do 25. novembra raztava del Avgusta Černigoja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00.
Kulturni center Lojze Bratuž: od sobote 28. novembra do 11. decembra, se bo odvijala v priredbi Deželne zveze fotografskih društev / klubov "go-riske pokrajine, »Skupinska razstava fotografskih klubov«.
V	Kulturnem domu bo danes, 19. novembra ob 18. uri otvoritev razstave goriskega slikarja Hija-cinta Jussa.
Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure.
V	Galeriji ARS bosta razstavljala svoja dela Taljena Lužnik in Matevž Škufca. Odprtje razstave bo jutri, 20. novembra, ob 18. uri v Katoliški knjigarni na Travniku. Umetnika bo predstavil Jurij Paljk.
VIDEM
Center »centro friulano arti plastiche«: do 29.
novembra razstavlja slikar in scenograf Luigi Da-nelutti. Razstava bo odprta vsak dan od 10.00 do
13.00	in od 17.00 do 20.00.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
_____________SLOVENIJA________________
SEŽANA
Kulturni Center Srečka Kosovela: do 5. decembra
bo odprta razstava fotografiji »Tretja moc« slovenskega mojstra fotografije Rafaela Podobnika..
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
PIRAN
Mestna galerija: do 20. novembra na ogled ob 10-letnici galerije Insula razstava Likovna dejavnost med 1989-1998.
KOPER
Galerija Meduza
Na ogled je razstava slik Zvesta Apolonia.
Kavarna Loža
Do konca novembra je na ogled razstava slik akademskega slikarja Toma Vrana. Urnik: vsak dan od 7.30 do 23.00, ob nedeljah od 14.00 do 22.00.
Palača Gravisi
Do 20. novembra je na ogled likovna razstava ob 10-obletnici galerije Insula »Likovna dejavnost med 1989-1998. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do
12.00	in od 16.00 do 19.00.
PORTOROŽ
Avditorij
Do 19. novembra razstava likovnih umetnikov Solinar iz Pirana. Urnik: od 9. do 12. ure, ob delavnikih ter v času večernih predstav.
Jutri, 20. novembra ob 19.00, odprtje razstave akademskega slikarja Jureta Cihlarja iz Portoroža. Urnik: od 9. do 12. ure, ob delavnikih ter v Času večernih prireditev.
Jutri, 20. novembra ob 18.00 in 20.30, v nedeljo, 22. novembra ob 21.00 in v ponedeljek, 23. novembra ob 18.00 in 20.30, komedija »Dr. Dooli-tle«. Režija Betty Thomas.
V sredo, 25. novembra ob 20.30 gledališka predstava, Dramma Italiano di Fiume, Thomas Mann: »Mario e il mago«. Organizira Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana.
IZOLA
Galerija Insula: razstavlja Tjaša Demšar. Razstava je odprta od torka do petka od 9.00 do 14.00 in od
17.00	do 19.00.
Galerija Alga: do 2. decembra bo odprta razstava slik Tee Tavzlja. Razstava bo odprta vsak dan od
10.00	do 12.00 in od 17.00 do 19.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob nedeljah in praznikih 13-17, ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
KANAL
Galerija Rika Debenjaka: do 2. decembra je na ogled retrospektivna razstava akademskega slikarja Rudija Kogeja.
TOLMIN
Knjižnica Cirila Kosmača: do 30. novembra je na ogled razstava del Avgusta Černigoja.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
______________AVSTRIJA________________
POTRNA
Pavlova hiša 30
Do 21. novembra razstava fotografij fotoreporterja Maria Magajne. Urnik: vsak torek, Četrtek, petek in soboto od 15.00 do 19.00.
TV SPORED
Četrtek, 19. novembra 1998
19
RAI 3
slovenski
program
23 Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
Steverjan: Utrinek s festivala - ansambel »Slovenskih 5+»
TV DNEVNIK TV Mozaik (ponovitev)
® RAI 1
6.00
6.30
9.45
9.50
10.00
11.30
11.35
12.25
12.50
13.30
14.05
15.00
15.50
17.35 17.45
18.00
18.35 19.30 20.00 20.40
20.50
23.10 23.15
0.05
0.35
1.10
Euronevvs
| Pregled tiska, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Zelena linija - Zeleni Me-teo
Deste minut z...
Film: II triangolo delle bermude (pust., It.-Meh. ’78, i. John Huston, Glo-ria Guida, M. Vlady) Dnevnik
Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Variete: Centoventitre (vodi Raffaella Carra) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nam: Komisar Rex (i. Tobias Moretti)
Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete: «Sol-letico» (vodita Mauro Se-rio, Elisabetta Ferracini), vmes risanke Heidi in nan. Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika Dnevnik
Variete: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara (vodita G. Comaschi, C. Brosca) Variete: I Cervelloni (vodita Giancarlo Magalli in Wendy VVindham) Dnevnik
Aktualna odd.: Gara Ita-lia (vodi Enzo Biagi) NoCni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Rai educational: II grillo, Aforizmi
Sottovoce - Potihoma
RAI 2
	Variete za najmlajše, vmes risanke
	Nan.: Lassie
	Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara
	Tg2 - Medicina 33
	Vreme in dnevnik
	Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve
	Dnevnik
	Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje
	Aktualno: Ljubim živali
	Variete: Ci vediamo in TV
	Variete v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila
	Vreme, dnevnik in šport
	Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile
	Nan.: J. A. G. (i. David James Elliott)
	Loto ob 8-ih
	VeCerni dnevnik
	Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner)
	Nan.: Dark Skies
	Dnevnik, danes v parlamentu, vreme
	Šport
	Glasb, odd.: Nagrada Tenco
	Brezdelje utruja?
A RAI 3
6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Film: Donne sole (dram., It. ’56, i. E. Rossi Drago) Dok.: Top Secret Aktualno: Podobe, 11.00 Mondo 3
Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Tgr - Leonardo Nan.: Kaj ti roji po glavi? Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Superman Film: lo ballo da sola (dram., VB ’96, r. B. Ber-tolucci, i. Liv Tyler) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Report, 0.05 Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme m Variete: Fuori orario Šport
Srečanje z V. Feltrijem
§8 RETE 4
ITAUA 1
Slovenija 1
Slovenija 2
6.00
8.30 8.50
11.30 11.40
13.30
14.00
15.00
16.00
18.00
18.55
19.30
20.35
22.00
0.05
2.10
Nad.: Piccolo amore, 6.50
Guadalupe
Pregled tiska
Nad.: Zingara, 9.45 Alen,
10.45 Febbre d’ amore
Dnevnik
Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: II grande matador (dram., ZDA ’55, i. A. Quinn, M. 0’Hara)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
Dnevnik in vreme Risanke
SP v smuačnju: ženski veleslalom, 2. tek Film: VVeekend con il morto - VVeekend at Ber-nie’s (kom., ZDA '89, i. A. McCarthy)
Film: La cosa (fant., ZDA ’82, i, Kurt Russell) Pregled tiska
S CANALE5
6.00
8.00
8.45
10.00
11.25
13.00
13.30
13.45 14.15
15.45
17.45 18.35
20.00
20.30
21.00
23.00
1.30
2.00 3.00
Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5
Aktualna odd.: Vivere bene benessere Nan.: Hiša v preriji, 11.00 Robinsonovi Nan.: Detektiv na razpotju, 12.30 Due per tre (i. Johnny Dorelli) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi)
TV film: Domani senza te (dram., ZDA ’95, i. Linda Hamilton. Noah Fleiss) Aktualna odd.: Verissimo (vodi Cristina Parodi) Variete: Superboll (vodi Fiorello)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
Film: Ultimo (dram., It. ’98, i. Raoul Bova, Ricky Memphis, zadnji del) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Striscia la notizia Aktualno: Euro Aktualno: Vivere bene
6.10
9.20
10.15
12.20
12.55
13.30
14.00 14.20
15.30
16.00
17.30
17.55
19.00
19.45
20.00
20.45
23.15 0.25
1.55
Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Mac Gyver Film: Per fortuna c’b un ladro in famiglia (kom., ZDA ’83, i. Jason Ro-bards, M. Mason)
Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti
Kviz: Caccia alla frase Risanke
Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego!
Nan.: Beverly Hills Variete za najmljaše, vmes risanke Risanke
SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek Nan.: La Tata, 19.30 In-namorati pazzi Odprti studio, Šport studio
Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Aktualna oddaja: Moby’s (vodi Michele Santoro) Glasb, odd.: Night Ex-press
Odprti studio, 0.30 Sš-port studio, 1.00 Italija 1 šport - Motorji Film: Bella, ricca...
# tele 4
	19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
	Aktualna oddaja
uto	Konjske dirke
	Zoom mladih
	Kviz: Cooperando
	Gledališče v Gorici
Eto	Zoom mladih
Eto	Ai confini della realta
(•) MONTECARLO
12.25
13.05
14.00
16.00
18.00
20.30
23.30 23.40
19.25, 22.45, 0.30 Dnevnik, 19.15 Šport Nan.: Quincy Film: Luče nella piazza (kom., ZDA '62, i. O. de Havilland)
Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap Film: Il flore del mio segreto (dram., Sp. '95) Aktualno: Dottor Spot TV film: The Last Tatoo
(dram., ZDA ’94)
gjlfijl Vremenska panorama Napovedniki ČM TV prodaja
Tedenski izbor: Male si-
1.50 Teletekst I Vremenska panorama Nan.: Mladostniške izpovedi (Brazilija, 19. ep.)
	ve celice		Matineja. Nanizanka:
	Poljudnoznanstvena		Trdno v sedlu (N. Zel.
	odd.: Divja Amazonija -		46. ep.), 10.25 nan.: Pači-
	Zeleni ocean (zadnji del),		fic Drive (Avstr al., 102.)
	11.10 Dok. serija: Stekle-		Tedenski izbor.
	na džungla (VB, 5. del),		Nadaljevanka: Angel, va-
	11.40 Homo turisticus		mh moj (ZDA, 4. ep.
	Nan.:	Nash Bridges		Dok. film: Engelbert
	(ZDA, i. Don Johnson)		Humperdinck, kralj ro-
	Poročila, vreme, šport		mane
	Vremenska panorama		TV igra: Maistrova naj-
	Zgodbe iz školjke		daljša mariborska noč
	Tedenski izbor: Iz mu-		(Saša Vuga)
	žeja, 15.20 Soča -		Svet poroča
	Življenje ob reki: Reka		Euronevvs
	preživetja (5. odd.), 15.50		TV prodaja
	Osmi dan		Ris. nan.: Don Kihot
	Oddaja madžarske TV:		Nanizanka: Opremlje-
	Slovenski utrinki		valke (zadnja ep.)
	Obvestila		Nanizanka: Lahko noč,
	Obzornik, vreme, šport		ljubica (VB, r. Robin Na-
	Po Sloveniji		sh, i. Nicholas Lyndhur-
	Kontaktna oddaja: Jasno		st, Michelle Holmes)
	in glasno		SP v smučanju: ženski
	Parada plesa		veleslalom, 1. tek
	Znanje je ključ		TV igrica: Kolo sreče
to	Risanka		Videoring
to	Dnevnik, vreme, šport		Rock z Vesno
to	Oglasi		Košarka: Union Olimpija
:to	Nad.: Brezglavo (VB, 5.)		- Paok (EL, M)
; to	Dobro je vedeti		SP v mučanju: zenski ve-
' to	Tednik		leslalom, 2. tek
'to	Odmevi, kultura, vreme		Film: V mraku (Sp.)
	Šport	ITS	Nočni pridih. Nan.: Mia-
j to	Oglasi		dostniške izpovedi (20.
to	Vstajenje		ep.), 0.55 nan.: A.S.
	Koncert simfonikov RTV		(Nemčija, 12. epizoda)
	Parada plesa		
	Znanje je ključ		
	Napovedniki	K Koper	
			Euronevvs
			Otroška odd.: Gugalnica
			Fokumentarna oddaja
	TV PRIMORKA		Aktualno: Meridiani -Posebna oddaja o volitvah ’98
			Program v slovenskem je-
	15.40 Videostrani		ziku: Pomagajmo si
	Videospot dneva		Minute za...
	Volitve ’98: Predstavljajo		Primorska kronika
	se... - Sežana, 16.30		Tv Dnevnik - Šport
	Soočenje kandidatov:		Otroška odd.: Gugalnica
	Občina Bovec		Lokalne volitve - Samo-
	Davek na dodatno vred-		predstavitev kandidatov
	nost		Četrtkova športna oddaja
	Soočenje strank: Občine		Košarka: Union Olimpija
	Koper, Izola, Piran		- Paok
iflll	Videostrani		TV dnevnik - Vsedanes
to!	Dnevnik, vreme		Euronevvs
	Iz tiska		Program v slovenskem je-
toi	Soočenje: Tolmin		ziku: Primorska kronika
	Kviz: Crkarija		Potovanje v zeleno
r
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14,00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi: Skrito cvetje rožmarina (L. Dobrinja); 8.50 Soft mušic;;
9.15	Odprta knjiga: Enej Silvij Piccolomini (A, Rebula, 7. del); 9.40 Slov. lahka glasba; 10.10 Koncert s slovenskimi izvajalci; 11.00 Mi in naši bližnji (V. Valenčič); 12.40 MePZ F. Borgia Sedej; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika;'14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Plesni ritmi; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica (K. Kralj); 18.00 D. Makuc: Sardinci; 18.40 Blues; 19.20 Napovednik,
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja;
16.30	Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik;
7.30	Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar;
9.45	Kako do dela; 11.15 Aktualnosti; 13.00
. povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po
željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00 Večerni pr. ;
22.00	Zrcalo dneva; Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15,30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop;
8.15	3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val;
11.45	Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Soul power; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.45	Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
9.45	Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
5.00,	6,30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10,30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.40 Volitve 98; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14,40 Kdo ve; 15.30 DIO;
16.15	Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18,00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz,
Slovenija 3
7.00.	8.00.9.00, 10.00,11.00,12.00,13.00,14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza;
13.30	Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Izvirniki in priredbe; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 KZ Ave; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba, napoved.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
Četrtek, 19. novembra 1998
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE AMT1-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
UZBONA 12/19 .°
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj oblin 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 16.31.
Dolžina dneva 9.22.
/'lunine mine&KII
Luna vzide ob 7.01 in zatone ob 17.09.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.48 najnižje -21 cm, ob 8.49 najvišje 51 cm, ob 15.37 najnižje -58 cm, ob 22.01 najvišje 29 cm.
Jutri: ob 3.15 najnižje -19 cm, ob 9.13 najvišje 50 cm, ob 16.05 najnižje -59 cm, ob 22.34 najvišje 28 cm.
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,5 stopinje C.
S..	g... ............. . ,.•#
Večini ljudi vreme ne bo povzročalo težav, le pri najbolj občutljivih se bodo pojavljale težave, ki se bodo večinoma kazale kot nerazpoloženost in težave s koncentracijo.
U,7t°
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............1
1000 m............-1
1500 m.............-7
2000 m............-9
2500 m ..........-12
2864 m...........-14
£0RT0R02	^q
2NOMEU
J
OPAIiJA /~~o 3/7
M 0I^,
V petek in soboto bo hladno in vetrovno. Tu in tam bo občasno rahlo naletaval sneg. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem pa zmerna do močna burja.
v.	VI	> s.	1	
r-H		Ih
Meteorski dež predvsem v Aziji
LJUBLJANA - Tisoči ljubiteljev astronomije, poklicni astronomi in drugi so sinoči zaman pričakovali obilen meteorski dež Leonidov, ker je bilo največ utrinkov že v noči na torek.
Se največ utrinkov so videli sinoči po srednjeevropskem času v Aziji. Z Japonske poročajo o številnih opazovalcih, ki pa so videli le razmeroma malo utrinkov, npr. do 30 v eni uri.
Številni opazovalci s Primorske in Jadrana so že včeraj obvestili Astronomsko geofizikalni observatorij na Golovcu (AGO), da so v torek zjutraj od polnoči do 6. ure zjutraj opazili pravi dež meteorjev iz roja Leonidov.
Številni od meteorjev so bili za trenutek svetli kot Luna. V Višnjanu so opazovali številne svetle bolide. Ob vrhuncu aktivnosti je bilo možno videti več 1000 utrinkov na uro. Največja aktivnost Leonidov se je pojavila 12 ur prej, kot je bilo napovedano, trdijo na AGO. Preseneča tudi dolgo trajanje meteorskega dežja v torek zjutraj.
Majhni meteoridi so prileteli v ze-
meljsko ozračje s hitrostjo do 72 km/s. V primeru, da je njihova gostota velika, govorimo o meteorskem dežju. V ozračju meteoroidi zažarijo kot utrinki v beli, modri ali zeleni barvi. Največ utrinkov so - zaman - pričakovali sinoči ob 20.43 po srednjeevropskem času.
Trenutno kroži okoli Zemlje blizu 600 umetnih satelitov. Zaradi velike hitrosti meteoroidov bi lahko le-ti po mnenju strokovnjakov poškodovali nad 200 satelitov, zaradi česar bi lahko prišlo tudi do izpadov satelitskih televizijskih in telefonskih zvez, vendar o kakšni resnejši škodi za zdaj ne poročajo. Leonidi bi lahko poškodovali tudi orbitalno znanstveno postajo Mir. Kozmonavta Genadij Padalka in Sergej Avdejev sta sinoči od 20. do približno 21. ure po srednjeevropskem času, oblečena v skafandre, preživela v transportni vesoljski ladji Sojuz TM-28. Pripravljena sta bila na morebitno nenadno vrnitev na Zemljo, vendar sta komajda opazila kak utrinek. (STA)
Kitajci
izgnali
dopisnika
Spiegla
BONN - Nemško zunanje ministrstvo je pri kitajskem veleposlaniku v Bonnu Luju Qiutianu protestiralo zaradi »čudnega« ravnanja z dopisnikom tednika Spiegel v Pekingu, ki mora v 48 urah zapustiti Kitajsko.
V Bonnu so, kot so na zunanjem ministrstvu povedali veleposlaniku, »začudeni« nad triurnim zasliševanjem Juergena Kremba, preiskavo njegove pisarne in izdajo sicer neuporabljenega zapornega naloga, je povedal tiskovni predstavnik ministrstva v Bonnu, ki ni navedel razlogov za izgon dopisnika uglednega nemškega političnega tednika. Kot je povedal, je kitajska »služba državne varnosti v torek v skladu z zakonom o državni varnosti« preiskala novinarjevo stanovanje, pri čemer so policisti zasegli »množico dokaznega materiala« in mu ukazali zapustiti državo v 48 urah. Juergena Kremba kitajske oblasti sumijo prijateljevanja z najbolj znanim kitajskim oporečnikom VVeijem Jingshengom, ki so ga po 18 letih zapora pred natanko letom dni izgnali iz domovine. (STA)
Nesrečo šolskega avtobusa v Španiji zakrivil speči voznik tovornjaka
MADRID - Nesrečo na severu Španije, v kateri je v torek umrlo sedem Solarjev in voznik tovornjaka, je najverjetneje povzročil preutrujeni voznik, ki je s tovornjakom čelno trčil v šolski avtobus. Policija doumeva, da je voznik zaspal in zaradi tega nenadoma zapeljal na drugo stran ceste.
V Veliki Britaniji prepovedali poskuse na živalih v kozmetične namene
LONDON - V Veliki Britaniji so od ponedeljka dalje prepovedani poskusi kozmetičnih izdelkov na živalih. Zaščitniki živali so omenjeno odločitev, ki je bila sprejeta po enoletnih pogajanjih med britansko vlado in kozmetično industrijo, pozdravih, ob tem pa opozorih na možnost, da bi podjetja tovrstne poskuse na živalih poslej opravljale v tujini.
Rekord v množičnem igranju saksofona
BRUSELJ - Prebivalci belgijskega Dinanta so novembra postavah nov svetovni rekord - v skupnem igranju saksofona. Letos se jih je zbralo 1236 in s tem so presegli stari rekord, ko je leta 1994 skupaj zaigralo 1048 saksofonistov. Ta rekord so postavili ob stoletnici smrti najslavnejšega prebivalca Dinanta -Adolpha Saxa, izumitelja saksofona. (STA)
Bivša miss predsedniška kandidatka
BOGOTA - Bivša miss universe Irene Saez iz Venezuele se je odločno vrgla v politiko. Decembra bo kandidirala za mesto predsednika Venezuele, v teh dneh pa je na obisku v Kolumbiji.
Nesrečen poskus reševanja
LOS ANGELES - Zenska, ki je v ameriškem mestu Northridge hotela naredih samomor, je skočila s šestega nadstropja in pristala na varnostniku, ki jo je skušal ujeti. V padcu si je neimenovana ženska zlomila hrbtenico in za posledicami poškodb umrla. Pogumni varnostnik pa je v bolnišnici; po vsej verjetnosti bo ostal hrom.
Oče narodi dnu prostitutko
MELVVAUKEE - Nekega Američana so spoznali za krivega, ker je svojemu 13-letnemu sinu priskrbel prostitutko. »Požrtvovalni« oče bi bil lahko obsojen na deset let zapora, ker ni preprečil spolne zlorabe otroka. Oče je sinu dejal, da je napočil čas, da »odraste«, je pred sodiščem priznal deček Naročil je prostitutko in mu izročil kondom, toda sin zadeve ni speljal do konca: »Bil sem utrujen, zato sem ji rekel, da ne bo nič, iz tega...« (STA)