iJCtifiga 8. V aživijenje in &vet iS. stev. fiy ubijati a Ji. oCiofcro iÇ3G. £eto 6» Elo Justin: »November« (lesorez) Prof. dr. Sergij Voronov čudeži pomlajevanja Izsledki prenosa žlez Ие1а vrsta let je že minula od prve operacije spolnih žlez na človeku po Voronovem načinu Prenos žlez je danes že priznano orodje v zdravniški roki in se uveljavlja od leta do leta bolj nele pri zdravnikih, temveč tudi pri publiki. Velika misel se je uresničila: našli smo sredstvo, s katerim podaljšamo človeško življenje in celo tudi ozdravimo celo vrsto bolezni, za katere doslej ni imela zdravniška veda nikakega zdravila. Pomen prenosa žlez za človeštvo je jasen. Zdravnik, ki more podaljšati življenje človeku, ki ima posebne zmožnosti, je pravi dobrotnik vsega človeštva. Kakor znano razvijejo voditelji človeštva svoje duševne moči popolnoma šele v zrelejši dobi svojega življenja. Njihova delavnost pa peša, čim se prične kazati prvi znaki osta-relosti. Povrniti takim ljudem svežost duševnih in telesnih sil in jim dati možnost za nadaljnje delo, je gotovo velikega pomena za ves svet. Operacija na žlezah so prvi sadovi tega povsod znanega sistema. Ko so pa hoteli te operacije izvesti pri ženskah, so naleteli na večje težave, ki sicer niso bile temeljnega značaja, temveč tehnične, bolje operativne narave. Konstitucija ženske kaže posebne značilnosti, katere je bilo treba temeljito proučiti, preden se je ugotovil način operacije. Vse to pa je stalo dolga leta dela in poizkusov. Posebno moj brat Jurij Voronov se je zadnja leta popolnoma posvetil temu problemu. Tako mi piše n^ka Angležinja, pri kateri je moj brat pred sedmimi leti presadil žleze, da še vedno občuti učinke te operacije in da se čuti mlajšo in srečnejšo kakor pred operaciio. Podobna poročila prihajajo od približno 100 drugih bolnikov, ki nas stalno obveščajo o svojem počutju. Ta pisma nam dokazujejo trajno delovanje prenosa žlez tako pri ženskah kakor moških. Vendar pa se ne presajajo žleze le v svrho pomladitve. Cele vrste bolezni, ki so v zvezi z nerednim razvojem ene ali več žlez lahko ozdravimo, če vsadimo nove in zdrave žleze. Moj brat je ozdravil šele pred kratkim celo vrsto takih primerov, ko je šlo za dečke, pri katerih se je razvila zaradi nepopolnega razvoja moških žlez ne- Dr. Sergij Voronov normalna zamaščenost in dragi postranski znaki ženskosti kakor močna oblost bokov in celega telesa. Takih primerov je polna med 7. in 20. letom, ozdravili pa so se prav uspešno s presaditvijo žlez. Bolnik izgubi prekomerno mast, postane krepkejši in se pokažejo spet normalni znaki moškega spola. Druga vrsta žleznih operacij, za katere smo se zadnja leta posebno zanimali, obstoji v popravi skaženosti gotovih žlez. Vsakdanji pojav je, da se pokažejo pri ženskah v neki dobi motnjave v delovanju najvažnejših organov. V mnogih primerih postane bolnica nenaravno debela, v drugih se pojavi izredna suhost. Ta motnja je posledica nezadostnega izločevanja jajčniških žlez, kar je posledica pre-male ali preobilne delavnosti priščit- riili žlez. Da odstranimo te motnie v delovanju, presadim) ščitne in jajčne žleze obenem. Ta kombinaeiia je nujno potrebi^, če hočemo doseči pravilno sodelovanje organov in iz tega nastalo pomladitev. Težava pa je, kakor znano, dobiti potreben material za take žlezne operacije. Človeških žlez skoraj ni mogoče dobiti v to svrbo. Saj se noče vendar noben človek ločiti od t -j . > važnih organov, drugič pa prepovedujejo tudi zakoni зкого vseh kulturnih državah posamezniku, da bi razpolagal po mili volji -s svojim telesom. Prav redki so primeri, ko bi se mogla vršiti operacija na človeku z žlezami od drugega človeka. Pred kratkim so baje v Jugoslaviji presadili človeku, ki ie bil v smrtni nevarnosti, žleze obsojenega zločinca. Podobne primere smo slišali tudi iz Amerike, vendar pa ne pridejo taki poedini primeri za prakso v poštev Mi se poslužujemo pri naših operacijah opičjih žl »z in smo uredili v to svrho v južni Franciji opičjo farmo, da si zagotovimo potreben žlezni material Težava na je bila v tem. kako pripraviti živalim, ki so navajene na rlrvi g o klimo, primerne življenske okoliščine. da ostanejo ne le pri življenju, temveč se tudi razmnožuieio V ujetništvu to n» mogoče, zato jim je bilo potrebno pripraviti tako prebivališče, ki jim nudi mnoeo prostosti, vendar pa jim znbrnnjnie pohes: Klima v men-tonski okolici odgovarja v vsakem po- gledu tem zahtevam in se je poizkus popolnoma obnesel. Danes imamo tam čez 100 opic in tucat mladičev, ki so se rodili v Mentorju. Upravičeno upamo, da bomo sčasoma dobili toliko žleznega, materiala, kolikor ga bomo potrebovali. Naš inštitut v Mentonu služi obenem kot poizkusni laboratorij za učenjake, ki se pečajo z raziskovanjem medicinskih problemov Le-ti so zgrabili z veseljem priložnost študija presaditve žlez nn živalih, ki so človeku sorodne, ker so pri njih doseženi uspehi veliko bolj uporabljivi kakor dosedanji pri živalih v fizioloških laboratorijih PriV verjetno ie, da bodo poizkusi v Ment>>-nu dokazali za človeštvo izsledke prav izredne vrednosti. Naša delavnost v 'Mentonu se razteza pa tudi na prav koristne stvari n pr. dvig ovčjereje in pomladitev dragocenih plemenskih žrebcev. Prav tako smo pomladili celo vrsto odlikovanih plemenskih kozlov iz državne ovčje farme Doseženi uspehi so se izkazali za prav zadovoljive. Prav posebno pozornost ie vzbudil pred kratkim primer dirkalnega konja Don Zu-niga, ki je dobil po nomlajenjn po Vo-tonovem načinu dirko v Auteuilu. Čeprav je to izredni dokaz za uspeh presajanja žlez pri živalih, smo se. klj'.ib temu odločili prenehati s takitni operacijami pri konjih dirkačih, ker bi lahko zašli na polje, ki "ima z znanostjo in resnim zdravstvenim delom ničesar skupnega. Amerika in Francifa Mnogo francoskih pisateljev poseča Ameriko in vsak io hoče vnovič odkriti. Slastne vtise je odondod nedavno prinesel André Maurois. »Evropec«, tako se izraža pisec »Polkovnika Bramblea«, »rad dolži Američana, da živi samo za dolar. To je popolnoma nàpak. Američan ne živi za drugfo ko za svoje delo. Denar si Američani pripravljajo ne zato. ker iih to veseli, marveč zato. ker nimajo nobenega drugega opravila.« ¥ Ameriški profesor, oženjen s Francozinjo, je pravil Mauriacu: »Najlepšo krilatico, kar sem jih kdaj slišal, je izustila moja žena. Sedela sva v restavrantu, vprav tukaj v New Yorku, -in vi veste, da je postrežba po naših gostilnah vobče jako nagla. Oni dan se je malce vleklo. Pozovem poslovodjo in mu rečem: »Čakamo.« Opravičeval se je, kar se moja žena obrne proti meni in pravi: »Pa saj se nam ne mudi.« še nikoli nisem slišal nresenetliivejše, pa tudi drznejše in slastnejše besede!« Mauriac je vprašal mlado ženo, ki se je vrnila s potovanja po Franciji, kaj jo je najbolj zbodlo v oči pri njih. Nasmehnila se je: »Takšna malenkost, da se boste kar zavzeli. Vendar pri nas bi bila čisto nemogoča. Stanovala sem v Parizu v Univerzitetni ulici. V pritličju moje hiše je bila prodajalna drobnega blaga, ki jo je vodila mlada ženska. Hoteč rokavice, poskušam neko popoldne stopiti v trgovino, pa je zaklenjena. Drugo jutro vprašam trgovko: »Včeraj ste bili bolni?« — »O ne, ampak bilo je tako krasno vreme, da sem štacuno zaprla in se šla šetat v Bulonjski Efozd.« Največji zločin v svetovni vojni je dejal lord Bryee. Padlo je 1,200.000 civilnih žrtev in zgodovinar» Mučemštvo na smrt obsojenega dvamilijonskega naroda Težko je v pogledu morije, brutalnosti in trpljenja opredet liti posamezna razdobja svetovne vojne. Vsekakor pa se mno> gi raziskovalci svetovne vojne strinjajo v tem, da je leto 1915. prineslo celo vrsto velikanskih dogodkov, ki jih bo zgodovina tudi posamič beležila kot silne tragedije. Belgija, srbska Gob gota, tiranija v Galiciji in tam okrog — vse samo žalostna, skrajno žalostna, a vendar že kolikortoliko izčrpno opisana poglavja. Manj znano je trpljenje Armencev, ki so od pomladi do zime 1915 pretrpeli taka grozodejstva, da se danes, po 15 letih, ko so že Nemci sami zbrali izčrpne in avtentične po> datke, ježijo lasje, da se je kaj takega — navzlic svetovni vojni — moglo goditi v 20. stoletju! ztrebljenje armenskega prebi» Ob pričetku vojne je živelo okroglo valstva v Turčiji je bil naj» 2 milijona krščanskih Armencev na večji zločin v svetovni vojni, turškem in približno poldrugi milijon na ruskem ozemlju. Čeprav so bili tur» ški Armenci lojalni do svoje države, kar je takratni notranji minister Ta» laat paša izrecno priznal, je sklenila mladoturška vlada, ki je prav po nje» govi zaslugi bila tako mogočna, da ob» računa z omraženim sovražnikom v lastni državi. To navzlic dejstvu, da so Armenci dajali pretežno največjo množino vseh inteligenčnih poklicov v Turčiji in da so se izvrstno in v naj» odličnejši meri udejstvovali pri vseh naprednih pokretih. Čas za nastop proti Armencem sc je zdel takrat posebno ugoden: z vsto» pom v vojno ob strani osrednjih sil se je Turčija rešila nadzorstva Evrope, ki je bila leta 1878. v svečanih pogod» bah zajamčila varstvo armenskega na» roda. Pomladi 1915 je bila odrejena deportacija vseh v Turčiji stanujočih Armencev. Pred tem pa so seveda že bili aretirani vsi njihovi voditelji, a za orožje sposobni možje so bili uvrščeni v turško vojsko in postavljeni v naj» bolj opasne borbe. Za razlog déporta» cije so turška oblastva navajala, da bodo Armencem nakazana nova biva» lišča v Arabiji. Vendar pa je neka ši» frirana depeša že imenovanega Talaat paše (ki je 1922 v Berlinu padel kot žrtev maščevalne krogle armenskega dijaka, pozneje pred sodiščem opro» ščenega Tailiriana) vsebovala neprikri» to navodilo: »Za iztrebljenje dotičnih ljudi (razume se: Armencev) naj se Armenski kmet ji pravijo, da je to bilo v svetovni zgodovini edinstveno množestvo umo» rov, tatvin, posilstva in trgovanja z dekleti. dele v evropski Turčiji, so dvignili armenske prebivalce in jih po krat» kem roku, ko so pregnanci- za smešno nizke cene morali prodati ali nepro» dane zapustiti svoje premičnine, z eskortami turških orožnikov v trumah gnali iz mest in vasi. Pričeli so se cele mesece trajajoči pohodi. V goratih pokrajinah so prežeča poldivja pleme» na (posebno kurdska) napadala pre» gnance, ropala in neusmiljeno pobija» la. Žene, dekleta in deca, kolikor jih orožniki niso spotoma prodali, so umi» raie gladu, na posledicah bolezni, pre» utrujenosti in sličnih tegob. Turški orožniki so jih pol mrtve pobijali in Kurdi so jim vneto pomagali pri tem. Veliko zbiralno taborišče pregnan» cev je bilo v Aleppu. V neki spomeni* ci, ki je bila pri mirovni konferenci predložena Wilsonu, stoji zapisano: »Karavane, ki so pred nastopom po» hoda iz domačih krajev obsegale več tisoč glav, so štele ob prihodu na mestno mejo Aleppa le še par sto ljudi. Polja so bila posejana z oteklimi in počrnelimi trupli. Zrak je bil oku» žen s smradom. Oskrunjena, gola in vsega oropana telesa so ležala vse vprek z zvezanimi rokami na hrbtu. Mnogo jih je odplavil Evfrat, da so imele ribe obilno gostijo. Vsi načini smrti, kar jih pomnijo stoletja, so tu z bestijalnostjo, ki se ne da popisati. bili možni in vidni. Videl sem blazne» V vseh pokrajinah, izvzemši nekatere že, ki so uganjali strahote, žene, ki so Trupla Armencev, ki so med deportacijo umrli od lakote dokaže posebna vnema. Kraj pregnan» stva se imenuje: nič. Priporočam rav» nanje po ten.« Izvajanje ukaza o deportaciji, ki so jo turške oblasti opravičevale z zlaga» nimi obdolžitvami, da povzročajo Ar» Armenske kmetice na potu v arabsko puščavo menci oborožene vstaje, se je vršilo kuhale svoje lastne mrtve otroke, de* kleta, ki so pri toplih truplih svojih mater iskale med drobovjem denar, pojeden v strahu pred arabskimi orož» niki. V" razpadlih vrstah karavan so zdele nesrečne devojke med razpada» jočimi trupli in brezupno pričakovale smrti. Saj kako dolgo naj bi bile mo> gle živeti s samo borno travo!« Nedavno umrli, plemeniti človeko» ljub Nansen je v svoji knjigi navedel naslednje podatke, ki osvetljujejo be» stialnost teh pohodov: »Od 18.000 de» portiraneev iz Kharputa in Sive jih je prišlo v Aleppo samo 350, a od 19.000 iz Erzeruma jih je ostalo vse skupaj le 11 pri življenju.« S kako sadistično grozovitostjo so bili doseženi ti rezultati, naj pojasnita izmed kopice grozo vzbujajočih pri* merov samo naslednja dva: Neki Armenec iz delavskega bata» ljona je pripovedoval: »Močno zastra» žene so nas gnali izven vasi, imena se ne spominjam. Tam je že ležala kopa oblačil, ki smo jih spoznali, da so pri* padala našim tovarišem. Tedaj so tudi nam zapovedali, naj se slečemo. Na sebi smo smeli imeti le še srajco. Nato so nas po dva in dva zvezali s krva» vimi vezmi. Komaj se je to zgodilo, je bilo dano povelje za pohod. Po Dar minutnem korakanju mimo gomile ma» sakriranih tovarišev, čijih telesa so še vztrepetavala v borbi s smrtjo, so nas vedli na neko skalo. Tu so nas orož» niki in nekateri Turki, ki so na poziv prihiteli iz mesta, zmerjali za »izdajal» ce«. Prvima dvema tovarišema so od» vezali vrv. Drug za drugim se je mo> ral pognati s skale, pri tem pa je mo» ral vsak skočiti mimo dveh dolgih no» žev, s katerima sta orožnika vsaki žrt» vi zadala še svoj poslovilni sunek .« Dvanajstleten armenski deček pripo» veduje o svoji deportaciji: »Spotoma je moji sestrični otekla noga. Ko nI mogla nadaljevati poti, jo je orožnik sunil z nogo, da je padla v prepad. Njena mati je bila poleg, — tudi njej so bile noge popolnoma otekle in vse njeno telo je zaradi dolgega pohoda bilo popolrroma izpremenjeno. Ni ma» rala in ni mogla dalje, toda orožnik jo je tiral s seboj. Ona je ena izmed red» kih, ki so ostale žive. Druge osebe, ki niso mogle dalje, so orožniki puščali ob cesti, kjer so umrle od gladu ali pa jim je kak divjak upihnil luč življenja. Če so zaostajale mlade žene in dekleta, je navadno kak orožnik hitro pojezdil nazaj in bilo je slišati strahovito vpit» je. Moja teta je dejala, da je vsekakor bolje, da so orožniki njeno hčer sunili v prepad. Toda mi smo bili zelo ža» lostni, ker je z nami otroki bila vedno tako ljubezniva, tako lepa in še čisto mlada...« Aretiranim voditeljem armenskega naroda se ni godilo bolje. Mučilci so prekosili vse iznajdljivosti inkvizicije. Duhovnika Felicijana iz Evereka so usmrtili s pomočjo stiskalnice, ki so jo dnevno nekoliko privili. Neki drugi mučenik. po imenu Agop Kajtangan, poroča o svojem ujetništvu: »Več dni zapored so me pretepali po stopalih in obupal sem tako daleč, da sem si za rešitev želel samo še smrt. Ko so me nekega dne zopet mučili, sem prosil usmiljenja. Dovolili so mi kratek pre» mor Imel sem s seboj mal nožič, pre» rezal sem si tedaj žile na zapestju. Kr> vavel sem neprestano in se onesvestil. Pa so mi prihiteli na pomoč in po ob» vezanju nadaljevali z mučenjem.« (Nadaljevanje sledi) -3ŠS--- Mučenik znanosti Dr. Christian Deetjen vodja ameriške rontgenološke znanosti se je moral podvreči te dni 67. operaciji. Topot so morali šestdesetletnemu učenjaku odrezati roko. Dr. Deetjen je izjavil, da bo kljub temu nadaljeval delo z nevarnimi P.ôntge-novimi žarki. Letalo bodočnosti ■ étala bodoče dobe prejkone ne bodo v ničemer podobna današnjim. Inženjerji so začudeni pred novimi problemi. Dolgo so se držali udomačenih in preizkušenih načel s konservativnostjo, ki je lastna znanstvenikom, kadar postavijo novo teorijo ali hipotezo. Vedno namreč mislijo, da hodijo pravo in edino mogočo pot, ki utegne voditi do boljših in popolnejših konstrukcij. Toda povsod so ljudje, ki se ne strinjajo z mišljenjem večine, ki iščejo novih, povsem drugačnih rešitev. Tako tudi v letalstva. za interesantno konstrukcijo duhovitega izumitelja. Tudi drugače se opaža veliko zanimanje za konstrukcije, ki so včasi veljale zgolj za neresne igrače. Letala za navpično dviganje, letala z zamahujočimi krili, in celo letala na rotorje so se zopet pomaknila v ospredje zanimanja. Neki inženjer, ki velja za enega najboljših v svoji stroki in ki se najres-neje bavi z načrti letala bodočnosti, je nedavno pripovedoval, da bodo imela ta letala namestu kril le dva mogočna propelerja na obeh koncih trupa. Ta dva propelerja bosta dajala letalu Avtogiro, ki je po mnenju nekaterih strokovnjakov osnovni tip letala bodočnosti Nikakor ne moremo trditi, pravijo ti pionirski inženjerji, da je današnje letalo že doseglo višek popolnosti. Ze zaradi tega ne, ker je mogoče po sedanjih načrtih, brez kakih večjih izpre-memb graditi letala, ki dosežejo brzino nekaj sto kilometrov na uro in celo orjaške potniške avijone za 100 potnikov, ki bi vsekakor zahtevali drugačnih oblik in konstrukcije. Mnogi konstrukterji priznavajo, da se tako zvani »Avtogiro« obnese v zraku dosti bolje od navadnih letal Na letošnjih letalskih prireditvah v Ghicagu je vzbujal avtogiro pri strokovnjakih nenavadno veliko pozornost, čeprav so ga mnogi smatrali doslej le večji vzgon in večjo stabilnost ter bosta omogočala let v vodoravni in v navpični smeri. Let v navpični smeri je vobče jako aktualno vprašanje, s katerim se bavi jo inženjerji že od vsega početka letalstva. Ornithopterji in helikopterji so že dolgo objekti najzanimivejših poskusov. Helikopterji in ornithopterji niso eno in isto, kakor večina misli. Helikopterji so letala, ki jih vlečejo kvišku v vodoravni ravnini se vrteči propelerji. Tudi avtogiro imâ sličen propeler na štiri krilca, toda tega ne že::e motor, marveč se sam vrti zaradi nagle vožnje letala, ki ga vleče v vodoravni smeri navaden propeler kakor vsa navadna letala. Ornithopterji (to so bila najbrž prva letala, s katerimi je človek delal po- Nedvomno pa so znanstvene in tehnične vrednosti helikopterji in tudi avtogiro. Zadnjih osem let je avtogiro prav lepo napredoval. Sprva je njegov izumitelj Cierva žel z njim samo za- — letalo, ki ga vleče kvi šku ogromen zračni vijak na 4 krilca Helikopter skuse) pa so — kakor že ime pove — letala z zamahujočimi krili. Vsi dosedanji poskusi ž njimi so se izjalovili in skoro nimajo več praktičnega pomena, čeprav se v svoji zasnovi najbolj približujejo naravnemu letu ptic. smehovanje, toda sedaj ga vodilni inže-njerji letalske industrije prav remo proučujejo. Nekateri celo prorokujejo, da pomeni avtogiro osnovni tip letala bodočnosti. Avtogiro se ne more dvigniti nav- "I Letalo z zamahujočimi krili, ki najtočneje posnema let ptic pično od tal kakor helikopter. Tudi &e ne more tako hitro vzpenjati kakor navadno letalo, pač pa mnogo strmaje in brez nevarnosti, da bi morda pri tem izgubil ravnotežje. Pač pa se avto- pristajal s prav zmerno brzino pod kotom 60 ali 70 stopinj, pri čemer bi bil udarec na zemljo celo manjši kot pri pristanka s padalom. Glede namestitve motorjev in prope- Focke Wulfovo letalo »Raca«, ki se razlikuje od običajnih aparatov po tem, da ima višinsko krmilo na sprednjem koncu trupa giro lahko brez nadaljnjega spusti navpično na zemljo, čeprav bi bilo tako pristajanje pri sedanji obliki teh letal še precej nevarno, ker vodnik nima zadosti svobodnega razgleda podse. Brez opasnosti pa bi avtogiro lahko lerjev se obetajo velike novotarije. Motorji s propelerji se bodo v bodoče montirali večinoma na zadnjem robu kril, tako da letala ne bodo vlekli, marveč potiskali pred seboj. Rotorsko letalo, ki ga namestu kril držita v zraku dva vrteča se podolžna valja, slična Flettnerjevim rotorjem = Evropski I^jjBI ajdba ponesrečene Andreejeve odprave je obrnila pozornost ljudi spet enkrat na polarne H^J pokrajine naše zemlje in na življenje njihovega redkega prebival» stva. V naslednjem podajamo poročilo znanega potovalca po teh samotnih, mrzlih deželah, Otona Romanija, ki bo utegnilo vzbuditi najširše zanimanje: Moje dolgo bivanje na Švedskem je izpopolnilo moje jezikovno znanje ta» ko, da so me ljudje čestokrat smatrali za Šveda. Ko so mi nekega dne pove» dali, da je v bližini nekega kraja prava laponska »kata«, se nisem mogel vzdr» žati. Sicer nisem našel nobenega sprem» ljevalca, a vendarle sem se odpravil dobre volje v spremstv.u svojega zve» stega psa Harrasa. Po dolgem, dolgem potovanju sem zapazil končno prav umetno postavljeno ograjo okoli la* ponske koče. Od daleč sem že zavpil, Star Laponec Indijanci naj bi privezali pse, in sem se zelo za» čudil, ko sem našel v koči kot edina stanovnika staro mamko ž njenim si» nom. Ženska je govorila mešanico švedščine in laponščine, kar je siccr otežkočalo pogovor, a z dobro voljo in potrpežljivostjo sva se končno le dobro sporazumela. Po oficielnem po» zdravu me je dostojanstveno povabila, naj sedem na prostor iz svežih smre» kovih vej. Sredi šotora je gorel na ognjišču ogenj. Dim je uhajal skozi odprtino zgoraj in nas je le malo mo» til. Ženica je imela vse, kar je potre» bovala, v svoji neposredni bližini. Ko» maj da se je obrnila in že je zajela iz vreče pest kavnih zrn in ponvo, v kateri je zrna spražila. Obesila je ko» tel z vodo nad ogenj, zmlela kavo, jo skuhala v železni trinožni ponvi, oplak» nila čaše v segreti vodi in nam nalila rjave pijače. Vse to se je zgodilo mir» no in z nekakšnim dostojanstvom, ki me je presenečalo. Ona sama si ni na» lila. Nje prav lepi dečko je naju le gledal in ni spregovoril ves čas niti. besede. Ni bilo lahko, pridobiti si za» upanje moje gostiteljice, in še težje jo je bilo spraviti do zgovornosti. Zdelo se mi je, kakor da govori iz teh dveh ljudi tišina široke laponske dežele. Ne» kako v zadregi sem si ogledoval lepe kože severnega jelena, na katerih sta Laponska deklica Laponska družina Gospodinja, nekoč zelo bogata, je pripovedovala, da ji je vranični prisad uničil čredo severnih jelenov in s tem tudi blagostanje. Ze dve leti stanuje tu s svojim sinom, mož pa jo obisku» je le ob prilikah v poletju. Ediho spre» membo v njenem življenju ji daje obisk cerkve, v katero pozivajo ljudi na na» slednji način: možak stopi na streho cerkve, maha z rokami na vse strani Ljubi Bog je nekoč nabral celo mno» žino žuželk in črvičev v svojo vrečo, ki jo je dal stari ženici z naročilom, naj jo vrže v reko. Ta se seveda ni mogla premagati, da ne bi pogledala v vrečo, kaj je v njej. A ko jo je odprla, so zleteli vsi komarji iz nje in jih ni bilo mogoče uloviti. Od tedaj mrgoli vsa Laponska od komarjev. — Po tej pravljici je postala še bolj zgovorna in Laponska naselbina spala mati in sin, čudno orodje, orna» re, obleke in vse, kar je še bilo v tes» nem prostoru pod šotornino za leži» ščem. neba in kliče: »Pridite sem, pridite sem, pridite!« Končno se ji je beseda razvezala, pa sem ji izvabil še naslednjo pravljico: mi je povedala še marsikaj o čarovni» štvu, ki je svoj čas na Laponskem ze» lo cvetelo. Nekateri čarovniki so ka» kor mačke videli bolje v temni noči nego za dne. Čarovnije so uganjali s pomočjo svojih čarovniških bobnov, ki se imenujejo po laponsko »kvodije«. Na zunaj je takšen boben skoraj sličen navadnim bobnom. Trup mu je nam» reč iz lesa, ki je zgoraj in spodaj pre> vlečen s kožo. Zgornja koža je posli» kana z vsakovrstnimi liki, s solncem, mesecem, zvezdami, ptiči, zvermi, ka» čami in medvedi. Na nekaterih je vi» ga hoče imeti. Cim se je to zgodilo, se onesvesti in obleži kakor mrtev. Med njegovo omedlevico morajo navzoči peti in pozivati kakor umrlega čarov» nika, naj vedežuje. Ko se prebudi, po» ve, kaj je videl in kakšna sreča ali ne» sreča bo zadela vprašajočega. Cim bližje solncu je obležal prstan, tem več» jo srečo napoveduje. -Čarovniki so na» dalje vedeževali s pomočjo treh voz» lov na visečem jermenu. Ce so raz» vezali prvega, je baje zapihal veter. Pri razvezanju drugega je postal veter močnejši, a pri tretjem se je dvignil Laponska predica deti Kristusa z apostoli. Če hoče ča» rovnik nekaj zvedeti ali prerokovati, položi čarovni prstan na boben in sicer na solnce. Nato vzame neko orodje, ki je napravljeno iz rogovja severnega jelena, in, sedeč po laponski navadi na zemlji, prične ž njim biti po bobnu, dokler ne skoči prstan na podobo, kjer silovit vihar. Čarovniki lahko usmrtijo s svojimi čarovnijami ljudi, tudi če so zelo oddaljeni. Pri tem jim rabijo kop» ja iz svinca, ki jih zalučajo proti lju» dem v daljavi, katere hočejo uničiti. Tako mi je povedala vsaj stara Lapon» ka, ko sem sedel v njenem šotoru ob ognju in skodelici dobre kave. Barvite cvetke Brez velikih težav daš cvetju črno, zcle* no ali višnjevo barvo. Za prvo je treba na> brati malih sadežev, ki rastejo na jelšah jih dodobra posušiti in zmleti v neotiplji» vo moko. Za zeleno rabiš sok rutice (lat ruta), pri kateri se neka zvrst imenuje vl= rant, za modro pa modrico ali glavinec ki ga dobiš med žitom. Posušene zmelješ v melek prah? Evo navodila: vzemi barvo, s katero želiš prepojiti belocvetno rastlino in jo zmešaj z ovčjim gnojem, nekoliko soli in toliko kisa, da se dobi precej gosto -Tssas- testo, pri katerem je barve za eno tretjino. To snov položiš pod korenino belocvetne rastline, jo malce zaliješ z vodo, na rahlo zabarvano z isto barvo, ter pokriješ z rah= lo, mastno in presejano prstjo. Na ta način dobiš klinčke, vrtnice, lilije itd. črne ko vranja perut, ali zelene oziroma višnjeve. Ako želiš, da beli cvetovi poškrlatijo, bo? uporabljal bražiljko za testo. Lesno oglje potemni odtenek pri georgmah ali dalijah. rožah in petunijah. Natrijev karbonat po» rdeči hijacinte. Da pomodriš hortenzije. pridaj običajni travniški zemlji nekoliko gozdne prsti od starih ogelnic. Izlet po vsemirju — --prefl 25® leti !■ eizmerno so se spremenile naše ^^H predstave o vsemirju in o nebes» ^^^ nih telesih, odkar je Galilei 1609 HH^, prvikrat nameril leto poprej lz> umljeni daljnogled na tajinstveno nočno nebo, polno bleščečih zvezd. Šele daljno» gled nam je odkril nagubančeno lice lune, naše najbližje sosede, pokazal planete: dru» ge in družice naše zemlje, ki kakor le»ta tekajo nenehoma okrog solnca po točno določenih in nespremenljivih potih. Počasi nam je razgalil vse njih posebnosti in spro» žil tako nešteto novih vprašanj, na katera je astronomija iskala odgovorov in pojasnil bodisi s strogimi opazovanji in računi, bo» diši z drznimi kombinacijami fantazije, ki je le prepogosto zablodila s prave poti eksaktnih razumskih dognanj. Astronomskih vprašanj namreč niso re» ševali samo učenjaki, marveč tudi pesniki in pisatelji vseh struj in kalibrov. Književ» na zgodovina pozna precej romanov, pe» snitev in povesti, v katerih se opisujejo potovanja in življenje na luni pa tudi na nekaterih planetih. Zlasti zanimiv je »ekeo» tični potopis« v vsemirje iz leta 1656., ki nam ga je zapustil jezuit Atanazij Kircher. 30. oktobra poteče 250 let, kar je umrl ta znameniti mož, čigar ogromno in vsestran» sko znanje je bilo za tiste čase nekaj po» sebnega. Kircher je bil doma v vseh pa» nogah vede, čeprav je bila njegova učenost — sodeč po 50 debelih knjigah in 104 sve» žnjih pisem, ki jih je zapustil — mnogo bolj široka ko globoka. Zaradi tega so tudi že skoro vsa njegova dela domala pozab» Ijena. No, navzlic temu možu nočemo oprv. rekati zaslug, marveč omenjamo samo nekaj odstavkov iz omenjenega potopisa v vsemirje, ker je silno zanimivo, kako so si na-ši učeni predniki predstavljali polet v vs mirje: podvig, ki je tudi sedaj v ospredju zanimanja. Kircher uči v svoji knjigi, da so nebesna telesa iz istih štirih elementov kakor naSa zemlja, vendar pa ima vsaka zvezda »udl še neke posebne sile in lastnosti. Svetovni prostor napolnjuje neki silno fini eter in vse zvezde se privlačijo med seboj r irag» netično silo. ki si jo Kircher predstavlja kot nekakšno žarkovje. Potovanje vodi našega planetnega iskovalca najprvo na luno. Kircher začne kmalu tožiti o vedno hujšem mrazu n če> dalje težjem dihanju, a Cosmiel. nj'».go zvesti spremljevalec, mu razlaga vzroke f.jh pojavov. Hkrati mu obeta tudi božjo po-moč v vseh težavah, ki bi ga utegni'e do» leteti na vsemirski vožnji. Potem K'rchcr nazorno opisuje vtis, ki ga napravi na člo» veka sveteča se zemeljska krogla: Eviop* se mu vidi v obliki človeške postave, \frl» ka je podobna srcu, Amerika pa ima obliko čaše. Na obeh tečajih se svetlikajo ogronv ne gmote ledu. Nato se mu jamejo raz« odevati skrivnosti lune: Iz daljave ugleda visoke gore, doline, reke in morja, to» da nobenih ljudi, nobenih živali in raitiin, kakor na zemlji. Nadaljnjo potovanje ga privede v sprem» stvu njegovega angela varuha tudi na Mars, ki ves plamti v rdečem ognju Opazoval» cem 17. stoletja se je videl Mars naliki ogenj v žareči peči, s posameznimi črnimi marogami sredi ognjenega žr^.a. Kircher razlaga, da so to ogromna žrela, tako veli» ka kot cela Afrika, v nj.h pa bruhajo šte» vilni vulkani žveplo in drug* gjreče snovi. Mars je bil pri astrologih na jako slabem glasu: prinaša baje vročim sušo. kužne bolezni, viharje in požare. Zaradi tega do» mneva Kircher, da je sestavljen iz žvepla, arzena in auripigmenta. Zaradi varnosti na< maže Cosmiel svojega varovanca po obrazu z nekim posebnim varovalnim balzamom. Najbolj usodne učinke Marsa pa si Kir» cher tolmači s posebnimi iztočmnami in ne z razhovrstnimi astrološkimi jomneva-mi, ki jih je cerkev zavrgla. Raz;5kovaleu se vidi Mars ves preluknjan z votlinami, med katerimi se vlečejo po dolgem in po> čez ogromni kanali — Kircher je dejanski že rabil ta izraz — in v notranjščini votlin se nahaja raztopljena gmota, ki bruhp iz žrel. Da je Kircher omenil kanale, je po» sebno zanimivo zaradi tega. ker so Marso» ve kanale odkrili prav za prav šele 1877. Poleg Marsa pa je Kircher v spremstvu Cosmiela obiskal tudi Saturna. O Saturno. vem kolobarju seveda še ne ve ničesar, ker ga je šele leto pozneje odkril Huygens. l'red Huvgensom se je zdelo astronomom da ima Saturn na obeh straneh nekakšne ročajem podobne nastavke, ki pa si jih ni' so znali razlagati. Kircher je trdil vzajemno z Ricciolisom, da ima Saturn poleg se» be prej ko ne dva satelita, ki utegneta biti vzrok tega svojevrstnega pojava Pri opiso-vanju Saturna je Kircher trdil stvari, ki so ravno nasprotne današnjim dognanjem Dandanes namreč vemo. da je gmota pla> netov tem manjša, čim bolj so oddaljeni od solnca, da je tedaj Saturn sestavljen Iz razmeroma lahkih snovi in ne iz svinca in antimona kakor je trdil Kircher, ki so po njegovem mnenju tudi vse tekoče snovi na Saturnu težke kot živo srebro. O planetih ki krožijo okrog solnca v še večji razdalji kakor Saturn. Cosmiel svojemu učencu seveda še ni ničesar izdal. Ti so bili pač šele pozneje odkriti. Joža Trdina Iz Biarritza preko Španije v LJubljano M polni, (Beležke s pota) Biarritz sem prišla, ko je bila tam glavna sezona, ki traja od 10. avgusta dalje približno en mesec. Hoteli in pensioni so cene povišane. Našla sem sobo Moja prva pot je na obalo. Dežuje. Morje razburkano. Mnogo avtov na obali. Iz njih gledajo letoviščarji visoke valove. Pešcev je malo. Sploh je videt pri vsakem koraku, da prihajajo sem пг Biarritz: Pečina Device Marije ob viharju za 30 frankov. Pred enim tednom je počitnice le bogataši. veljala toliko v istem hotelu soba za tri Drugi dan. Krasno vreme. Plaža pol- osebe. na šotorov in kopalcev. Morje dosti Pogled na plažo v San Sebastianu všeč. V vsaki kabini je čeber, kamor prineso tople vode, da si človek izmije noge. Vožnja iz Biarritza do San Sebastiâna je kratka. A če se pelješ v tretjem razredu, moraš dvakrat prestopiti, v Irunu na španski meji čakati eno uro, ki pa v voznem redu ni naznačena, ker je v Španiji čas za eno uro nazaj. Kakor vedno na mejah: v vlaku, ki je pripeljal do Iruna, so vsi potniki govorili francoski. Iz Iruna se peljem s samimi Španci. Prvič v življenju potujem v državi, katere jezika ne razumem. San Sébastian je španski Biarritz. Vsa španska eleganca je tu na letovišču in ker so na ta teden napovedane velike bikoborbe, so vsi hoteli polni. Po štiri-urnem iskanju dobim privatno sobo pri baskovski rodbini. Še precej čedno je in na ugodnem kraju. Gospod razume francoski, a le pismeno. Kar mu hočem povedati, moram napisati. Hči zna dobro. Najbolj zgovorna je gospa, ki govori kar špansko, jaz pa kimam. Povedo mi dnevni red: od 9. do 10. ure zajtrk, ob 2. uri kosilo, ob_10 uri večerja. To so običajne ure v Španiji. Predstave v gledališčah se pričenjajo ob 10. uri in trajajo do 1. ure ponoči. San Sébastian ima krasno lego v velikem precej zavarovanem zalivu. Skoro ves polkrog je lepa plaža s kopališči. Na enem koncu je majhna luka za ribiške ladje, na drugem pa Monte Iguel-do z žično železnico in razsdednim stol- mirnejše, a valovi so še vedno visoki. Grem v bližnji zaliv, kjer je veliko leseno kopališče in morje vsaj toliko mirno, da lahko plavam. Pesek je rujav in debelozrnat. naša -"ivka mi ie bolj Zgradba španske narodne telefonske družbe v Madridu pom, odkoder je z ene strani pogled na odprto Atlantsko morje, z druge pa na zaliv z mestom in na mogočne Pire-neje. Nedelja. Kakor znano, so Španci precej pobožni. Stopim v cerkev. Žene in dekleta imajo črne čipkaste mantilje, ki jim zelo dobro pristojajo. Obleke so ve-činpma rumene in rdeče barve, v vseh niansah. Jaz imam svetlomodro, pa se kar čudno počutim. K sreči sem vzela klobuk in oblekla dolge nogavice. Ob 11. uri hiti vse na plažo. Nekateri se kopajo, drugi promenirajo, tretji sede na stolih in samo opazujejo. Tako živahnega vrvenja in tako živih barv še nisem videla nikjer. Kabine so zi- Lok zmagoslavja v Barceloni dane pod cesto in so zelo prostorne. V vsaki je umivalnik s tekočo vodo za roke in poseben za noge; vsaka kabina velja eno peseto (5.50 dinarjev). Damam je prepovedano kopanje v hlačnem trikoju. Večini segajo krila čez kolena. Gospodov v samih hlačah sko-ro ni videti. Moja kopalna obleka, ki ima zelo kratko krilo, vzbuja pozornost ..upoštevajo pač, da sem tujka, kar je videti že kilometer daleč in tudi sama čutim, da sem. Za seboj slišim nemške besede. Seznanim se: nemška guvernanta s štirimi otroki madridskega trgovca. Tu prebijejo vsako leto tri mesece. Toži, ni zadovoljna, španske razmere so prestroge, nima nobene prostosti, ne sme sama v gledališče it J. Popoldne si ogledam akvarij. Zanimivo je opazovati gibanja različnih ži- vali, ki jih vidimo s5~er le mrtve ali napol žive v ribarnicah. Г kako vnemo plavajo neokretne žeb-e, kako lazijo in se spuščajo velike anguste, kako se počasi premika ogromna školjka. Nekateri pajki imajo parasite na hrbtu, nekaterim pa raste mah po ' rbtu in ribe prihajajo in ga jedo. Na drugi strani vse polno zvezd, ježev, kumar, in pa velike štirioglate pošasti z obrazi kakor sove. Vozni listek do Madrida že imam. Stopim še v informacijski biro, da povprašam, kdaj odhaja primeren vlak. Povedo mi in tudi sama vidim napisano v voznem redu, da odhaja vlak ob 10. uri zvečer in ima vse tri razrede. Ko pa pridem zvečer z vso prtljago i a kolodvor, mi povedo, da ima ta vlak samo »came«, to je postelje, torej le drage spalne vagone. Morala sem ostati še eno noč v San Sebastiânu. Podobno se mi je pripetilo še pozneie. in tako se na vozni red nisem več zanesla. Naslednjega dne popoldne sem se odpeljala. Že na kolodv.ru sem se seznanila s prijazno Francozinjo, ki se je vračala s svojim bratom v Madrid. Vstopil je potem še zakonski par ona Francozinja, on Spanec in kmalu smo se imenitno zabavali. Izprašala sem jih za razne stvari o Madridu, kako naj najbolje uporabim čas. da bom čim več videla. Povedali so mi naslov neke ne predrage penzije v sredini mesta. Imela sem sicer naslov ^otela. ki mi ga je dala neka Angležinja, a bala sem se. da bo tam zelo drago. Angleži ne gledajo dosti na ceno. večinoma se jim zdi vse poceni, ker dobro menjajo svoj denar. Z družbo sem imela torej srečo. »Boljši« Španci se ne vozijo v tretjem razredu, ki pa ni ravno slab. Klopi so usnjene, kakor v Franciji. Separiranih oddelkov pa, kakor so pri nas, v vagonih ni. Le naslanjala so visoka. Ko se začne daniti, opazujemo pokrajino, ki je pa zelo pusta: nobenega zelenja, zemlja je kakor ožgana, tu pa tam veliki skalnati bloki v različnih oblikah. Ko se bližamo Madridu, vidimo tudi žitna polja. Ker zakonski pa. tudi ni poznal Madrida, sedemo skupaj v avto, da si na Splošno ogledamo mesto. Madrid ni napravil name nobenega posebnega vtisa. Ima seveda lepe stavbe kakor n. pr. kraljevo palačo, ministrstva itd. in tudi en nebotičnik; Madridčani znajo našteti na njem 18 nadstropii, drugi ljudje pa le 15. Krasno urejen je mestni park. Poslovim se in grem iskat priporočeno penzijo. Pozvonim. Odpre mi gospa. Vprašam, če razume francoski. Odkima. Italijanski? Nemški? Angleški? Nič. Torej preostane samo španščina. Kmalu nie razume, pokliče na pomoč gospoda, ki ima nekaj slutenj o francoščini in tako se zmenimo, da bom plačala sedem peset za per.zijo. S hrano sem bila prav zadovoljna. Gospod, ki je znal nekoliko francoski, me je spremil v mesto. Le s težavo sva se razumela. Bil je medicinec, francoski se je učil že v srednji šoli, na univerzi je tudi študiral po francoskih knjigah, a govoriti ni znal in tudi razumel je prav malo. ne, drevesa so pa rujavkasta. Tla so hribovita, vasi je malo. Tu pa tam leži katera na hribu, hiše so stisnjene, ulice ozke. Dve cerkvici sem videla na hribih in nekje velik zidan slavolok. Skozi vlak gresta večkrat po dva orožnika in gledata po ljudeh. Potem pride civilist in zahteva včasi od vsen, včasi samo od nekaterih legitimacije. Vročina je huda. Neki Španec ima lončeno posodo z vodo. Ves oddelek pije iz nje, seveda kar iz rilčka. Tudi meni ponudijo, a se zahvalim, čeprav je moja voda že zelo gorka. Tudi na postajah ponujajo vodo: ženska drži na bokih velik lonec, iz katerega vliva vodo v kozarec. Tisti, ki spije, vrže Univerza Ogledala sem si galerijo Prado, ki je , zelo velika. Sobe se vrste druga za drugo kakor v Louvru, le da so tu manjše. Puerta del Sol, glavni trg v sredini mesta. Ves dan je tam živahno, zvečer pa ljudi kar mrgoli. Največ je prodajalcev in prodajalk, ki ponujajo najrazličnejše stvari, zlasti srečke. Vsak hvali svoj predmet, vpije, maha z rokami in to nepretrgoma. Trgovine so odprte še pozno zvečer. Mnogo je tudi loterij. Že v San Seba-Stianu sem jih videla, v Madridu jih je pa še več. Ljudje stoje pred njimi in študirajo številke. Vožnja iz Madrida do Barcelone je precej pusta. Zelenja ni, trave sploh Barceloni dvajset centimov v kozarec in ga vrne ženski. Ta strese denar v žep in natoči drugemu! Po celodnevni vožnji se pripeljem zvečer ob 11. uri v Barcelono. Nastanim se v hotelu La Paz, štiri minute od kolodvora, kjer sem bila prav zadovoljna S hrano in sobo. Cena za penzijo 12 In pol pesete. Za zajtrk sem imela čokolado, za kosilo in večerjo pa predjed, medjed, dvoje vrst rib, dvoje mesa. vse obloženo, desert in vino. Kruha seveda kolikor sem hotela. Barcelona je čudovita. Peš pa se ne pride nikamor. Tramvaji in avtobusi so poceni. Slednji imajo nekateri sedeže tudi na strehi. Razgled je prav lep, a precej trese. Mesto ima tudi podzemsko železnico. Stavbe so nekaj posebnega in to novejše kakor starejše. Parki so skrbno negovani, palme visoke in lepe. Središče je Plaza Cataluna, na sredi je park z igriščem, okrog pa vrvi promet. Nedaleč je univerza, stara stavba. Peljem se tudi na prostor, kjer je bila svetovna razstava. Poslopja stoje še, a vse je prazno, mrtvo, vodometi brez vode, biti pa je moralo krasno. Ob vhodu so nazidali štiri velike hotele, zdaj so zaprti. Življenje kaže edino »arena« nasproti vhoda. Programi napovedujejo veliko »Corrido de toros« za prihodnjo nedeljo. Barcelona ima kar tri arene. Vračam se po dolgi cesti »Calle del Marques del Duero«, ki je polna zabavišč. Vidim imena »Moulin rouge« m druge reminiscence Pariza. Povsem drugačen je vzhodni del s »Plažo de las Glorias Catalanas« kot središče. Tu stanujejo revnejši ljudje. Tu je čudna »Sagrada Familia« in »Plaza de Toros Monumental«. Ob morju je krasen drevored palm. Ogledam si tudi bližnje pokopališče, kjer je pokopanih več znamenitih oseb. Sprednji del je podoben delu pokopališča v Genovi, kjer so grobovi zidan; drug vrh drugega in morajo ljudje po lestvah plezati, da prižgo lučice na višje ležečih grobeh. Zvečer se odpeljem z vlakom proti mestu Marsseille. Vročina je huda. V vagonu sta gospod in gospa z majhno punčko. On govori francoski. Prihajajo iz Južne Amerike, gredo v Švico. V Barceloni so nakupovali in pred obmej- no postajo začno razvijati škatle in škatlice: zapestnice, verižice, prstane, pahljače, krasno špansko ruto, oblekice itd. Skoro vse spravijo nase, mi drugi pa pomagamo trgati listke s cenami. Francija. Zdi se mi, da sem že doma. Na postaji Narbonne je treba prestopiti. Zjutraj smo v Marsseilleu, kjer je le nekaj minut časa. S postreščkom teče-. va po stopnicah dol. gor, on vrže oba kovčega v zadnji vagon, jaz skočim za njima in vlak se že začne pomikati. V Nizzo pridem opoldne. Izstopim, da prespim spet eno noč v hotelu, dopoldne zapravim denar, ki mi je še ostal. Nizzo že poznam. Drugo jutro se grem kopat in sicer kar na prosto. Na znameniti Promenade des Anglais, na plaži, je vse polno ljudi, ki se tam slačijo, kopajo in oblačijo. Popoldne se odpeljem. Železnica iz Ventimiglie do Genove bo še letos do konca elektrificirana. Pri prestopanju zelo pazim, da ne zlezem v napačen vlak. V Italiji vozijo vlaki, ki imajo tretji razred, le za gotovo število kilometrov. Kdor se pelje manj. mora doplačati za drugi razred. V Benetkah je strašen naval na edini vagon tretjega razreda. Vročina je velika, ljudje se prepirajo in prestopajo v drugi razred. Zraven mene sedi gospod, ki mi pripoveduje, da je izstopil iz katoliške vere in se vpisal v neko sekto. Da mi listke z navodili, kako je treba pravilno živeti po sv. pismu. Od Trsta dalje so v vagonu večinoma Slovenci, nekaj tudi Nemcev in Cehov. Kmalu smo na meji, še malo in že smo v Ljubljani. Iz hollywoodskega filmskega sveta Poročila sta se: Lilian Gish in George Jean Ločila se bosta: Gloria Swanson in njen Nathan, znani ameriški kritik, mož, marki de la Falaise de la Coudraye. ! A. Conan Doyle = Po vseh štirih (Nadaljevanje) onedeljek jutro smo se odpravili na pot v slavno univerzi-tetsko mesto. Holmesa, ki ni bil nikjer priklenjen, to ni stalo nikakih žrtev. Mene pa je stalo vsakovrstnih kombinacij in nujnih ohod-kov, zakaj ob tej dobi sem imel številno klientelo. O zadevščini pa Holmes ni črhnil niti besedice, preden nisva odložila svoje prtljage v starem hotelu, ki ga je bil vzel v misel. »Take vere sem, Watson, da morava ouhniti k profesorju tik pred njegovim kosilom. Ob enajstih ima svoje predavanje. n iKar si prejkone privošči trenutek oddiha.« »Kako pa naj opravičiva svoj obisk?« Holmes je pogledal v beležnico. ki mu jo je bil izročil Bennett. »Periodo razburjenja je imel 26. avgusta. Vzemiva. da se le megleno sipominja tega, kar počenja ob sličnih dneh. 7atrdila mu bova, da nama je napovedal sestanek; ugovarjati si ne bo upal. Ali pa boste mogli biti dovolj nesramni, da vzdržite svojo vlogo?« »Kar poskusiva.« »Vrli Watson! Vaše besede so geslo, ki se kakor nalašč prilega na.iini združbi. Upam, da najdeva ljubeznivega domačina, ki naju bo spremil.« Našla sva enega, ki je sedeč na koncu svojega koleslja v velikem diru podil ob vrsti starih kolegijev, zasukal v drevored in naposled obstal pred 'jubl-o hišo, opasano s tratami in opeto s škrlatno glicino Po tisoč znamenjih si spoznal, da profesor Presbury živi ne samo v udobnosti, marveč v razkošju. V trenutku, ko sva prihajala, se je malce s.v-kasta glava prikazala pri oknu, dvoie oči z gostimi obrvmi «e ie nanerilo v naju sko/. rožene naočnike. V naslednjem hipu sva bila v delavnici učenjaka. čigar tajnostne posebnosti u povzročile najin prihod. №č v njegovem videzu niti njegovem vedenju n, kazalo na izrednost ali izsrednost. To je bil možak zastavne rasti, izrazitih potez, velik, oblečen v resno salonsko suknjo in dostojanstven, kolikor ie zabfeval riiegov stan. Kar ie bilo osobi.o znamenitega v njegovem obličju si bile njegove oči: čudovito živahne in prjdirne: razumnost je v njih mejila na pretka-nost. Ko je pogledal najini posetnici, je rekel: »Sedita, gospoda. Kaj želita od mene?« Holmes se je silil na nasmeh: »Jaz sem vas hotel isto vprašati, profesor.« »Mene?« »Dal sem si povedati, da profesor Presbury želi mojih uslug.« »Ali res?« V sivi globini učenjakovih oči, se mi je zdelo, se je ukresal blisk hudomušnosti. »To ste se si dali povedati? Ali pa smem vprašati po kom?« »Mi je žal, toda sem obljubil tajnost. Ako sem storil začetniški korak, ni nič hudega. Oprostite, prosim.« »Stoj! To stvar mislim gnati malo dlje, zanima me. Ali imate kakršenkoli papirček, pisemce ali brzojavko, ki bi potrdila vaše besede?« »Nimam.« »Pa menda ne trdite, da sem vas klical jaz?« »Hvaležen bi vam bil, če me ne bi iz-praševah',« je rekel Holmes. »Se mi kar zdi.« je odvrnil profesor rezko. »Sicer pa, če se hočem uveriti. mi ni treba vaše pomoči.« Stopil je preko sobe, nczvonil; najin prijatelj Bennett je odgovoril na njegov noziv. »Le noter, gospod Bennett. Ta dva gospoda sta prišla k meni iz Londona z dojmom. kakor da sem iu jaz povabil. Vam je poverjena moja prenislo- ste si kaj zaznamovali na nasbv nekega g Holmesa?« »Nič. gospod.« ie odvrni' Bennett m zardel. »Stvar je jasna,« je dejal profesor in srdito pomeril Holmesa z očmi. Potem se je oberoč naslonil na mizo: »Po vsem tem mi ne boste ugovarja-4." je dodal, »da vas imam pravico vpraševati.« Holmes je skomignil: »Ponavliam vam. opravičiti se ne morem. da sem vas po nepotrebnem nadlegoval.« »Ne, gospod Holmes, ne!« je vzkliknil starec ponosito in z izrazom izredne zlohotnosti. Med govorjenjem nama je zastopil dohod k durim in besno vihtel obe pesti proti nama. »Nikar ne mislita, da vaju izpustim kar tako!« Poteze so mu bile spačene, skremže-ne; pijan od jeze je mešal besede, nerazločno bobljal. Prepričan sem, da bi si bila morala brez Bennettovega posredovanja napraviti pot s silo. »Dragi profesor,« je velel mladenič, »pomislite na svoj položaj, na sramoto, ki bi prišla nad univerzo! G. Holmes je znan mož, z njim se ne ravna s tako nevljudnostjo.« Najin gostitelj, ako mu smem dati to ime, nama je nazadnje pustil prost odhod. In oddahnila sva se, ko sva bila zunaj v mirnem zasenčju privoza. Hol-mesu se je brala dobra volja z obraza. »Najin učeni prijatelj ima precej raz-drmane živce,« mi je dejal. »Nemara sva se res nekam predrzno vtihotapila k njemu; no pa se mi je vsaj obneslo priti v njegovo bližino. Watson, ali ne slišim njegovih korakov? Zasleduje naju, zahrbtnež!« Res je nekdo tekel za nama. In močno sva si oddahnila, ko sva na ovinku privoza ugledala ne strašnega profesorja. marveč njegovega asistenta, čisto zasoplega. »Ves sem iz sebe. gospod Holmes, opravičil bi sq vam rad.« »Ni treba, dragi gospod; moj poklic ima svoje neprijetnosti, tega sem že vajen.« »Še nikoli nisem videl profesorja v tako nevarnem stanju. Vsak dan je vzne-mirljivejši. Sedaj razumete, kaj je povzročilo skrb in strah njegovi hčeri in meni. Ampak pomislite, navzlic vsemu so njegovi možgani še popolnoma bistri.« »Prebistri!« je rekel Holmes. »V tem je prekrižal moje račune; njegov spomin je zanesljiv, da se mu čudim. Ampak. slišite, ali bi mi hoteli pokazati sobo gospodične Presburyjeve?« Skozi goščavo naju je Bennett vodil do mesta, odkoder se je videla ena plat hiše. »Hudirja. saj se mi zdi, da se skoro ne dâ priti do tega okna! Ali prav za prav, če se človek oprijemlje rastlin ovijalk in žleba ...« »Jaz si ne laskam, da bi tja splezal,« je pripomnil Bennett. »Gotovo, za pravdarskega človeka bi bil to opolzek čin.« »Nekaj sem vam hotel še povedati, gospod Holmes. Preskrbel sem si naslov moža, ki mu profesor pisari. Po nečem sodim, da mu je še davi pisal. Njegov pivnik me je poučil. £delo se vam bo, da za tajnika, kateremu gre zaupanje, rabim nič kaj priporočljiva sredstva; pa kaj si hočemo?« Holmes je s pogledom ošinil pivnik, ki mu ga je pokazal Bennet, potlej ga je vtaknil v žep. »Dorak... čudno ime!« je črhnil. »Slovaško, se mi zdi.*) Midva se popoldne vrneva v London, gospod Bennett. Ostajati nama ne kaže. Profesorja ne moremo dati zapreti, saj ni zakrivil nobenega hudodelstva, niti zahtevati, naj se dene pod nadzorstvo, ker pač nimamo dokazov, da se mu je zmešalo. Vsako dejanje proti njemu bi bilo sedaj pre-uranjeno.« »Kaj nam torej svetujete?« »Nekoliko potrpljenja, gospod Bennett. Položaj se bo v doglednetr času razvil. Ako se ne varam, pritisne prihodnji torek nova kriza. Računajte z nama, da bova oni dan v Camfordu. Medtem pa, priznavam, ne bo v hiši čisto nič prijetno in če bi miss Presbury dobila izgovor, da bi podaljšala svoje bivanje v Londonu ...« »To je lahka stvar.« »Naj torej ostane, dokler si ne bomo na trdnem, da je vsaka opasnost odpravljena. Dotlej pa pustite profesorja, na] ravna po svoji glavi, ne rrotivite se mu. Dokler bo dobre volje, se ni nič bati.« Zdajci je Bennett zatrepetal po vseh udih. »On!« je zašepetal. Gledali smo skozi vejevje: ob vhodu v vežo se je med vrati odražala visoka postava profesorjeva. Glavo je sklanjal naprej, mahal narahlo z rokami ter se oziral na vse strani. Tajnik se je molče poslovil od naju. Srnukaje se mimo drevja je pristopil k profesorju. In oba sta se vrnila v vežo med pomenkom; ki se nama-je takoj zazdel silno živahen. »Stari gentleman je moral stvar premisliti,« je omenil Holmes, »ko sva se vračala v hotel. Dognati sem mogel, da so mu možgani silovito razboriti in logični. Tudi razvnemljivi seveda; toda nima li s svojega stališča pravice, da bruha žar in žveplo, če razodene, da so spustili tajne redarje zoner njega, in če vidi v tem zaroto svojih domačih? Bojim se. da bo prijatelju Bennettu trda predla.« * Vsekakor potvorjeno iz: Dvorak ali Dvoïâk. (Op. prev.) Med potjo se je Holmes ustavil pri pošti, odkoder je poslal orzojavko. Odgovor mu je prispel zvečer, sporočil mi ga je takoj. Glasil se je takole: »Bil v Commercial Roadu. Videl Do-raka. Izvrsten mož, prileten, češkega rodu. Ima zalogo vsakovrstnega blaga. — Mercier.« »Mercier je prišel za vami,« mi je rekel Holmes; »redno se obračam nanj za razne usluge. Bilo mi je do tega, da kaj poizvem o možu, s katerim si profesor tako tajno dopisuje. Njegova narodnost ni brez zveze s potovanjem v Prago.« »Ce je v zadevi nekaj, kar je v zvezi z nečim, hvala lepa!« sem se odsekal. »Ampak do sedaj imamo po mojem mnenju pred seboj nerazložljive dogodke, brez medsebojnih odnošajev. Na primer, kakšen stik utegne biti med be-snostjo psa volčjaka. med potovanjem» na Češko in činjenico, da se moški šeta po četverici ponoči v hodniku? Kar pa zadeva vaše datume, se mi zdi naj-skrivnostnejša reč v vsej tej tajnosti.« Holmes se je smehljal in si mencal roke. Sejo sva imela, če smem tako reči, v starem salonu starinskega hotela in pred nama je stala na mizi steklenica tistega proslulega porta, o katerem je govoril Holmes. »No!« je jeknil moj prijatelj, stisnivši prste, kakor da predava pred razredom, »vzemiva najprej datume. Dnevnik najinega vrlega mladiča kaže. da so po prvi krizi z dne 2. julija prihajale druge v natančnem presledku devet dni. Tako pade zadnja, torkovska. na 3 september in tvori del serije, kakor ga je tvorila prejšnja, z dne 26. avgusta. To ni golo naključje.« To sem priznal. »Torej si začasno misliva — kot podmeno — da doktor vsak deveti dan popije kakšno mamilo, ki utegne učinkovati nanj mimogrede, vendar silovito, nalik otrovu. Njegova prirojena silovitost ob tem zraste. V Pragi je na svojem potovanju spoznal rabo te drogve. Danes si jo preskrbuje v Londonu pri posredniku češke narodnosti. Vse to se drži, Watson.« »Kaj pa pes? Pa obraz ob oknu? Pa mož, ki se plazi po hodniku? ...« »Prav, prav! začetek imava; pred sredo se ne nadejam novih podatkov. Medtem ne morem drugega kot ostati v stiku s prijateljem Bennettom in uživati kras tega lepega mesta.« Zjutraj se je oglasil skrivoma Bennett in nama sporočil poslednje dogodke. Kakor je Holmes slutil, je imel težavne trenutke. Profesor ga sicer ni naravnost dolžil najinega poseta, vendar je prav osorno govoril z njim. kakor pod vplivom hude zamere. To jutro je v ostalem zopet žadobil svojo hladnokrvnost in predaval sijajno ko po navadi pred polno dvorano. »Ko bi ne bilo teh čudnih napadov,« je sklenil Bennett, »ima več odločnosti, več bistrine v duhu, nego se spominjam, da sem jih kedaj poprej opažal pri njem. Pa bodi kakorkoli, nič več ni takšen, kakršnega smo poznali, nič več on sam.« »Meni se zdi,« je odvrnil Holmes, »da se vam vsaj za teden dni ni treba nič bati. Jaz imam obilo poslov in doktor mora k svojim bolnikom. Sklenimo, da se vsi trije zopet najdemo tu prihodnji torek osorej. Jako bi se motil, če ne bi mosrli oni dan razložiti, da ne rečem končati, svojih križev in težav. Ako pa bi se medtem kar si bodi primerilo, poskrbite, da naju obvestite.« (Sledi) ---sesas- Železniški motorni voz na propeler Na nemških železnicah so preizkusili novo vrsto brzega motornega voza, ki ima značilno vretenasto obliko kakor zrakoplovi. Voz, ki ga žene propeler, teče na štirih kolesih in ima prostora za 40 potnikov. Pri poskusnih vožnjah blizu Hannovra so dosegli z novim vozom 150 km na uro. Novi motorni voz utegne imeti še veliko bodočnost za izredno nagel promet na progah, katerih frekvenca se zelo menja. » Janko Kač Domovina In nastanek = = naših kulturnih rastlin (Nadaljevanje) Mideli smo, da leži domovina naših najvažnejših kulturnih rastlin v slavnem v goratih predelih Azije, Himalajskega gorovja, gorovja severne Afrike, južne Evrope, Pirenejev, Apeninov in Balkana, v novem svetu pa v Kor-diljerih in v južnem Skalnem • gorovju. V starem svetu je navezana domovina kulturnih rastlin na pas med 20 in 40 stopinjami severne širine Ti skalnati predeli mejijo na pustinje srednje Azije in na Saharo ter nudijo s pestrostjo svoiega podnebia in talnih razmer najugodneiše prilike za pro-spevanje rastlin Prav jasno se je pokazalo, da je naiveč kulturnih rastlin v legah 500 do 2500 metrov nad morjem. Proti mnenju, da so prvi zano-četki poljedelstva bili prvotno v dolinah velikih rek Tigrisa. Evfrata. Tn-dusa, Gangesa. Nila, Jangtsekionga, Amur-Daria itd. pridemo do preti ribanja. da so bili gorati predeli zibelka poljedelskega življenia, kakor so tudi še danes 'čuvarii velike množino rastlinskih sort. Raziskavanje širjenja človeške kulture kaže jasno, da so prav nekateri g irski predeli bili prvo njeno izhodišče Kov so ti predeli po naravi utrjeni, so nudili za naselitev prvih kultur ki so obsegalo le male skupine ljudi ugodno mesti Prav jasno se da še danes zasledovati v Abesi-niji in Eritreii ter vzdolž Sredozemske obale, kako so se širile kulture počasi iz gorskih predelov v nižino in ne obratno. Ustanovitev večjih kultur v dolinah z umetnim namakanjem, ob Tigrisu in Evfratu ali v Nilovi delti, so zahtevali obsežne medsebojne orga-nizaciie. združitev rodov in nlemen. Zato je bil le-ta proces poznejši in nikakor ne prvotni. Raziskavanja domovine naših kulturnih rastlin so pokazala, da je visoka egiptska kultura po vsej verjetnosti izšla od gornjega toka Belega in Sinjega Nila. Tako je prav verietno, da je iskati prvih početkov rastlinske kulture zgornjega in spodnjega Egip- ta kakor tudi dežel, ki so prevzele egiptsko kulturo v gorskih predelih Abesinije in sosednih goratih pokrajin. Vsi podatki o žitnih sortah Mezopotamije kažejo iasno na drugoten izvor teh kultur. Zato so pa tudi gorski predeli Aziie in Afriko še dnnes najbolj obljudeni kraji naše zemlje, čez polovico človeškega prebivalstva je dosedaj navezanega na te gorske predele, ki zavzemajo le prav ponižen del zemeljske površine, komaj slabo dvanajstino V prejšniih dobah pa je bilo to še i z razi t ei.še Potovnlea. ki potuje po južnozapadni Aziji in sredozemskih deželah, preseneti izredno izrabljanje vsakega koščka zemlie za obdelovanje Сз odštejemo v Perziji, Afganistanu in Buhari neplodne pustinje in na vodi revne gorske predele, nerodovitno skalovje ter predel večnega snega in izračunamo gostoto prebivalstva v primeru z drusnmi kulturnimi deželami, dobimo številke, ki prekašajo naibolj gosto naseljene predele Evrope. Zanimivo je. da nada domovina prvotnih sort kulturnih rastlin kakor se je sedai pokazalo skupaj s najstarejšimi zibelkami poljedelstva V južni in severni Ameriki naidemo prav v krajih največje pestrosti sort ostanke prvotnega poliedelstva, tako pri Aztekih, Majih, Tnkih in Muiskih. Pri razmotrivanju o zibelkah kulturnih rastlin zadenemo nehote na problem nastanka poljedelstva in človeške kultur« sploh. Ni dvomiti, da bo prav botanika po temeliitih zemljepisnih študijah sort naših najvažnejših kulturnih rastlin silno spremenila nazore zgodovinariev ir starinoslovcev. Samostojna središča raznih sort kulturnih rastlin se pokažejo obenem tudi kot nedvomna središča človeške kulture. Na rastlinah se da vprašnnie samobitnosti raznih kultur natančneje dokazati kakor z navadnimi zgodovinskimi dokazi. K sreči' pa so središča večine kulturnih rastlin vse do paše-ga časa še vedno opredeljena in iih moremo tako podrobneje raziskati. Ta г okolnost nam odpira nove možnosti 7 a praktične smotre genetike ali nauka o dednosti. Raziskovalcem se odpira tu nepregledno polje za delovanje. Težava pa je pri tem le to. da ležijo kraji teh prvotnih kultur v težko dostopnih gorskih predelih, v krajih, ki tvorijo središče najrazličnejših političnih interesov posameznih držav Le po ustanovitvi mednarodnih prijateljskih društev za znanstveno raziskavanje bo mogoče šele natančnejše raziskavanje teh zanimivih in važnih zibelk kulture človeškega rodu. Tako vidimo, da ni botanika le znanost, ki je namenjena sama sebi, temveč sega globoko v vse druge panoge in pripomore ne malo k reševanju najvažnejših in najbolj zamotanih problemov človeškega razglabljanja. (Konec) -3155SS- čudni nagrobni napisi Iz starih časov nam je znan naslednji komični nagrobni napis: Potem, ko sem mnogo popil in požrl in o dobrih ljudeh mnogo slabih razdrl, sem tu pokopan, Timokreon Posihmal naletimo vedno češče na nenavadne nagrobne napise, ki nam velikokrat razodevajo humor, kakršnega ne bi človek pričakoval na pokopališču. L. 17G2. so postavili na velikem pokopališču pred Nauenskimi vrati v Potsdamu umetniško izdelan spomenik za ženo nekega trgovca. Nagrobni kamen kaže napis v podobi menice. Spomenik, ki ga je izdelala roka veščega kiparja, kaže. kakor veli neki opis iz 1. 1785., »pravcati quodlibet mitologije in krščanstva«. — Saturn, v skoro ogromni velikosti, stoji kot podoba časa ob vznožju spomenika. V sredini pa sedi ženski lik v naravni velikosti. Poza priča o žalovanju. In tej ženski figuri podaja majhen deček, oprendjen z vsemi prilastki Merkurja, zapečateno pismo z naslovom : A Madame Dickow née Griinthal à Potsdam. Ženski lik drži v roki list z nastopnim besedilom: »Golgata, na dan vesoljnega odrešenja. Na to solo-menico. katere vrednost sem prejel v obliki ponižnosti in zakonske zvestobe, naj ti izplača takoj po sinrti večno blaženost Tvoj Odrešenik Jezus Kristus.t Nagrobne plošče s komičnimi naoisi so tudi v stari gotski cerkvi v Doberanu. Plošče, ki so razvrščene na hodnikih božjega hrama, so bile že pred sto leti težko čitljive. Napisi so sestavljeni v starem narečju. Evo primera: V gomili tej gospod leži, ki pastor bil je svoje dni. Živel je zmerno, bil v časteh — vzel vodenice ga je greh. Prijatelj, ki zdaj tu stojiš ni škoda zanj — kaj ti veliš? * Profesorja, nadmojstra-ceremonijerja in predsednika berlinske Akademije znanosti Jakoba Pavla Gundlinga (f 1731). ki je bil bedaško ošaben, prepirljiv in velik pijanec ter se je s tem ponižal v očeh sodobnikov do smešne figure, je berlinska dvorna družba dobro poplačala. Kralj Friderik Viljem Je ravnal z njim kakor z dvornim norcem. Že za njegovega življenja je dal napraviti zan) krsto v podobi velikega vinskega soda. V njem so Gundlinga tudi res pokopali v Bornstâdtu. Ta sod je bil praviloma okovan in tako narejen, da se je dala zgornja polovica podolž dvigniti. Sod so prepleskali s črno barvo, v sredi pa so naslikali bel križ. Na obeh straneh so stali verzi: Tu notri leži brez kože pol človek, svinja pol, stvor čudovit; v mladosti svoji pameten, v starosti svoji nor je zjutraj bil čemeren, pust, zvečer pa vedno polnih ust. Sam bog ga objokuje odkar so vzele ga minljive struje. * Benjamin Franklin ki je, kakor znano, začel svojo življensko pot kot tiskarski učenec, si je sestavil nagrobni napis, ki se glasi takole: »Tukaj počiva tiskarja Benjamina Franklina telo, kakor uvez stare knjige, brez vsebine, oropan svojih črk in pozlače-nja. hrana za črve. Edino delo samo na sebi ne bo izginilo kajti upati je, da bo nekega dne stopilo na dan v novi in lepši izdaji, pomnoženo in izboljšano od tistega, ki ga je ustvaril.« Mladega Franklina so pri tem domnevno vodili vzorniki, ko je sestavljal svoj nagrobni napis. Tako se je glasil napis ravnatelja prve državne tiskarne v Bostonu, Johna Forsterja, ki je umrl 1. 1661.: »Tvoj« telo so položili liki star almanah na stran, ker nima pomena za trenutek, a si ga bo kmalu pridobil. Čeprav razpade naše telo v prah, bomo vstali v lepi novi izdaji brez vsake tiskovne napake.« Napis na grobu nekega odvetnika Tu leži pokopan gospod Strgulc, ki bil je advokat Kdor še po smrti dobro mu želi, naj se prepira z drugimi ljudmi in uiu bo dražji kakor bratu brat. Napis na grobu zemljemerca Meril sem širjavo planin, dolin in Sum. razkosaval sem daljavo, ki jo s številkami urejal je um. Na koncu mi ostal je le kubični koren za moje kosti in zglavje — tak je moja pesem vèn. • C. F. Miichler piše 1. 1784. v svojem »Leksikonu anekdot« o nenavadnem nagrobnem napisu na grobu kovača, ki ga je odkril neki potnik na nekem angleškem vaškem pokopališču. Napis slove: »Moje kovaško kladivo in nakovalo ležita v prahu, moji mehovi ne dajejo več sape. moj ogenj je ugasnil, moja kovač- nica propadla. Mojega oglja ni več, moje železo je porabljeno, moji žeblji so zabiti, moje delo dovršeno.« • Napis na grobu postopača Kar je počel v življenju, tu zdaj nadaljuje — kip miru. * Iz 18. stoletja je znan napis: Tu počiva moja žena in dobro je nji, v miru naj počiva — dobro je i menil * V bližini nekega mesteca je bilo 1. 1803. videti steber z reliefom, predstavljajočim kmeta, vola, osla in kravo pri oranju na polju. Sredi dela, ko so vlekli plug, ie treščilo vanje. Napis je tolmačil dogodek takole: Tu strela j'e ubila in zemlja pregrnila osla, vola, kravo in moža — Bog naj jim večni pokoj dal Bolgarski kralj Boris in njegova žena, italijanska princesa Ivana Tedenski jedilni list NEDELJA: Obed: francoska juha,1 te» lečji ptički2 z rezanci, kostanj v snegu3. Večerja: dunajski zrezki, solata: zeljna» ta in krompirjeva. Za otroke: sadni riz*. PONEDELJEK: Obed: lovska juha, fa» širani zrezki s praženim krompirjem. Večerja: široki rezanci z gnatjo; za ofro» ke s presnim maslom. TOREK: Obed: na goveji juhi jetrni rž, z mesom leča v omaki in krompirjeva ka» ša. Jabolčni kompot. Večerja: pljuča v omaki, krompir v ko» s'h Za otroke: mlečna kaša. SREDA: Obed: cvetačna juha, plenice z lečo v omaki, ocvrt krompir. Večerja: rižot z jetrami.5 ČETRTEK: Obed: na juhi krpice, z ne» som. majeronov6 krompir s paradižnikom, žemeljni pečenjak7. kompot. Večerja: vampi s parmezanom. Za otro> ke: polenta z mlekom. PETEK: Obed: jo'ta.4 brizganci s kremo*. Večerja: ribe ali pa testeni polžki s par« mezanom na presnem maslu, solata. SOBOTA: Obed: na juhi riž, z mesom prisiljeno zelje, krompir na maslu s petr» šiljem. Večerja: preslanin jeni goveji zrezki v omaki z makaroni. Za otroke: makaroni z omako, čežana. RECEPTI K JEDILNEMU IJSTU 1. Francoska juha Eno zeleno kolerabi» co. pol rumene kolerabe, en koren in pol zelene olupim in zrežem na tanke rezance, zraven tega še četrt ohrovtove in četrt zeljnate glave zrezane istotako na rezance. V kožici razbelim žlico masti in pol žlice drobno zrezane prekajene slanine, v vroče vložim pripravljeno zelenjavo, osolim, pr* krijem ter dušim počasi na zmernem ognju. Po malem zalivam. Ko ie to na pol mehko, dodam zraven dva srednje debela, olupi ie« na in na drobne kocke zrezana kromnirm, zopet nekoliko zalijem in dušim dalie, da se zmehča. Ko ie mehko in se voda izparl, potresem s pol žlice moke. Ko se malo popraži. znlijem z juho ali vrelim kropom toliko, kolikor potrebuiem juhe. pobiram, dodam pol žlice paradižnikove konzerva in pustim še pol ure počasi vreti. 3. Kostanj v sne gn 1 kg kostania ohi» pim. ostrgam tudi ntiavo kožico in skuham rio mehkega, pretlačim in zmešam s 15 dkg vanilinega sladkoria. katerega skuham л par žlicami vode do gostega. N pinice, žvrkljam, da je gladko in polijem kruh, da se prepoji. Iz dveh beljakov ste» pem trd sneg in ga rahlo primešam med kruh. V pekaču ali primerni kožici razbe« lim dve žlici masti, vložim zmes notri Iti denem v pečico, da se lepo rumeno zapeče. Pečenega potresem s sladkorjem in dam s kompotom na mizo. 8..Jota. Vi kg kislega zelja skuham. po» sebej kuham lA kg fižola»prepeličar ja. Ko je kuhano, pripravim v kožici prežganje iz dveh žlic masti, poldrugo žlico moke in žlico drobno zrezane čebule. V to vložim najprej kuhano zelje, osolim in dobro pre» mešam. Potem dodam še fižol, ter pol žlic» ke kumine, pokrijem in pustim, da počasi vre še eno uro. Okus se izboljša, če primeša pol žlice paradižnikove konzerve. Na primorski način pa se vzame za pre» žganje namestu masti olje ali pa pol olja in pol masti. 9. Brizganci s kremo. V kožici zavrem '/s 1 vode, s 5 dkg presnega masla in malo soli. Ko začne vreti, streseni notri med ne» prestanim mešanjem 15 dkg moke (ostre) in mešam na ognju toliko časa, da se zgo» sti. Potem odstavim in ko se nekoliko ohla» di, zmešam vmes tri jajca, kavno žlico ruma, žličko sladkorja. Nato postavim poso» do v mrzlo vodo, medtem večkrat preme šam, da se enakomerno shladi. V prostor» ni kožici segrejem mast, testo denem v brizgalnico za štravbe in brizgam v raz» beljeno mast za prst dolge brizgance. Ko lepo porumenijo, jih poberem na cedilo, da se odteče mast. Zložim na krožnik m potresem s sladkorjem. Zraven se da lahko tudi kremo ali rajsko peno. U—a. -S555S- aRo ie m Nazadovanje divjega ognja Pri nas ima ta pojav razne nazive: blod» na vešča, ponočna luč, čadm (divji, slepi) ogenj, vedavec, vedavek, vedenec, vedo» mec, vedovec ... V srednjem veku je bil jako pogosten. Tedaj se je marsikod Se razprostiralo močvirje, ki se je potlej osu» šilo. Vešče so namreč ob sebi vnemljivt plini, nastali iz razpadajočih organskih snovi. Včasi so se v močvare, v ribnike :n celo grajske prekope metala trupla pogi» nulih živali. Po grobiščih so bila človeška telesa pokopana dokaj plitko. Danes se mrtveci zagrebajo blizu dva metra globo» ko in policijski propisi velevajo pokopavati mrhovino domačih živali v dobršno glo» bočino: zato se vedomci porajajo po red» kem. Nemški pravopis Preuredba nemške ortografije se vrši počasi, a ne brez boja. Kaže pa trojen značaj: najprej gre za odpravo gotskih črk, ki naj se nadomestijo, z latinico. Dokončno so izvedli to zahtevo švicarski kantoni. Tam se otroci v osnovni šoli najprej uče latinskih pismenk, potlej šele gotice. Mnogo obzornikov in dnevnikov je privzelo že latinico, dočim je na Nemškem krenil po njih poti en sam dnevnik: Berliner Tageblatt. Nadalje se nemški jezikoslovci ' pričkajd glede potrebe, da bi se opustile velike začetnice pri samostalnikih. Mnogi predlagajo, naj se uvede francoski in angleški način, po katerem se velike začetnice rabijo le za lastna imena in za pričetek stavka oziroma navedka. Marsikatera znanstvena knjiga zadnjih let je krenila v to smer. Take poskuse poznamo že iz preteklega stoletja, od leposlovja omenim Štefana Geor-gea »Blatter fur die Kunst«. Tretja reformna točka vzbuja najživah-nejše prerekanje. Odpravile naj bi se vse neme pismenke, zlasti one, ki naznanjajo dolge samoglasnike. Predlaga se razen tega, naj bi se zatrla črka v in se nadomestila s f. Skrajnežem se hoče celo zgolj fo-netske pisave ter nasvetujejo, naj se vpelje za sch nova pismenka. Toda tem poslednjim — se zdi — bo stvar najtežje uspela. Razseljeni otok Samotni osredek Sv. Kilda v Hebridih za-padno od škotske je že cela stoletja hranil majhno občino, po 8 mesecev na leto povsem odrezano od civilizacije. Prebivalstvo, ki je štelo čedalje manj ljudi, se je naveličalo svoje osorne domačije in prosilo pri škotskem poljedelskem ministrstvu, naj Svetokildance nastani kje drugje. Nakazali so jim Argyllshire. Izselitev se je zaključila 29. avgusta t. 1. Trideset in pet poslednjih stanovnikov se je vkrcalo na »Hare-bell«, na otoku ni smel nihče ostati. Njih imetje je drobnica in nekaj goveda, pohištvo, ročni mlini, kolovrati. Velikanski imenik Rekord ima prejkone telefonski imenik v Londonu. Zanj je bilo treba tisoč ton papirja. tehta pet angleških funtov in vsebuje 352.000 imen. Pariški je precej manj rejen. Somov razum Morski volk stoji na slabem glasu. Značaj in možgani niso doslej našli pohvale: tn riba je mrka in bedasta požeruhinja, ki besno pogoltne vse, kar doseže. A zdaj se je pritožil, češ, da zna pametno misliti kakor kdo drugi. Kitolovei so v južni Angliji večkrat opazili, da morski volkovi poganjajo kite v Twofoldski zaliv, kjer jih ribiči z ostmi prebadajo in vržejo somom drobovje. Somi so načrt izborno spoznali : kite podijo v zaliv in jih silijo tam ostati. Včasih stra-žijo po več dni pred izhodom v svesti si, da se jim bo prej ali slej trud popla#ik »Vaš prvi mož je bil zares dober človek. Skoda, da je tako hitro umrl!« »To pravi tudi moj drugi mož.« »Kaj, ta vajenček me bo bril?« »Zakaj pa ne, danes je njegov rojstni dan!« »50 dinarjev ali smrt!« »Imam en sam bankovec za 100 dinarjev. Prosim ali mi morete izmenjati?« »Moj mož je brez mene prava reva.« »Moj tudi! Vseiej mu moram vdeti si« vanko, kadar si mora pritrditi gumb.« Urejuje Ivan Podržaj. — Izdaja za konzorcij Adolf Ribnikar. — Za »Narodno tiskarno« kot tiskarnarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani. »Zakaj vendar mežiš?« »Veš, ne vem, kaj bi rekel.«