jtev. Z66. v Ljubljani, g sredo, dne 18. novembra 1908. Velja po pošti s ?J4) celo leto naprej K 26'— m pol leta „ „ 13--i!& četrt leta ,, „ 650 sa en mesec „ „ 2 20 V upravništvu: sa celo leto napre| K ?2 40 aa pol leta „ „ u.20 m ietrt leta „ „ 5.60 sa «n mesec „ „ 1.90 ga poSllj na dom 20 n na mesec. I?®samezne Stev. 10 h Uredništvo J® v Kopitarjevih ulicah žt i (vhod fe? „----- dvoriSče nad tiskarno) Rokopisi se U« wažajo, nefranklrana pisma se n« sprejemajo. Uredniškega »eletona liiav 74, } •»»S antičen list za slovenski narod Leto XXXVI. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat , . . 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. GpraVniŠtVO le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. Upi avniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. izuj ni Avstrijske vojaške odredbe. Čudno je, da mora Avstrija mobilizirati v času, ko je mednarodni položaj zanjo tako ugoden kakor še nikdar poprej ni bil. Vsaj kar se aneksije Bosne tiče, je Avstrija ua varnem. Angleška javnost se je pomirila in zdaj pišeta že »Daily Gra-phic« in »l)aily Telegraph«, da Avstriji zaradi Bosne nobena velevlast ne bo delala težav. Slednji list povdarja tudi, da je Angliji največ na tem ležeče, da se svetovni mir ohrani, kajti preveč oblakov leži na politiškem obnebju, tako da ni umestno ustvarjati nove komplikacije. Srbija da nima nikakega pravnega naslova glede na Bosno. V Rusiji stoji javnost pod vtisom ponesrečene politike Izvolskega. Bolgarski ministrski predsednik Malinov je namreč v sobranju povedal v svojem ekspozeju, da je Rusija za aneksijo Bosne vedela. To ie hudo speklo rusko vlado, ki je dozdaj javnost izkušala varati, da jo je Aehrenthal z aneksijo popolnoma iznenadil. Zato najbrž ne bo nič z napovedanim neprizna-njem aneksije, marveč Rusija se z Avstrijo pogaja mirno dalje za konferenco. Zdi se pa, da se AehrenthaUi nič ne mudi, ker še dozdaj ni odgovoril na ruski konferenčni predlog, ki najmanj že en mesec leži na Dunaju. Zelo so si pokvarili ruski in srbski neoslovanski krogi svoje stališče s tem, da napadajo vlado. Bivši srbski minister Pašie obdeluje v Rusiji Miljukova, Bobrin-skega, Rodičeva in Stahovica, toda še nedavno je policija v Moskvi vnovič razpustila neki shod, na katerem se jc o Bosni predavalo. Vladi ni všeč revolucionarni duh teh zborovanj. Pašič se je o svojih uspehih v Rusiji v nekem intervievu zelo pesimistično izrazil, češ, da ga ruska družba zelo podpira, toda vlada — ! Ker se tudi zveza med Srbijo in Turčijo ni posrečila in ker Francija očito simpatizuje z Avstrijo, je vse ležeče na tem, ali bo dr. Milovanovič, ki se zdaj vrača iz Rima, znal pridobiti skupščino za pametno iu premišljeno politiko. Zal. da delajo nekateri čisto v nasprotnem zmislu, zlasti sekcijski šef Spalajkovič neti nevarni ogenj. Ravnokar je poslal listu »Times« poročilo, češ, da so hercegovske čete že vdrle v Bosno, kar pa ni res. Ker se torej Srbija vzlic svojim diplo-matiškim neuspehom ali pa ravno zaradi njih oborožuje dalje, je tudi naša vlada opustila svojo pasivnost in odredila za-zdaj povišanje mirovnega stanja 15. armadnega zbora. To naredbo se bo gotovo napačno tolmačilo. Naša vojna uprava je odredila povečanje mirovnega stanja vseh v Bosni in Hercegovini zdaj dislociranih čet tako, da bo vsaka ondi nahajajoča se stotnija dobila .36 mož več, vsak bataljon (4 stot-nije) torej 144 mož, dva bataljona 288, trije bataljoni 4,12 mož itd. Ker pa pripadajo v Bosni dislocirane čete pod skupno označbo »15. armadni zbor« vsem armadnim zborom avstro-ogrskim, razun 3. in 14. in ker te čete nimajo rekrutov, marveč se njih rekruti iz-vežbajo pri tistih četah, ki so v Avstro-Ogrski in imajo gotove pododdelke (stot-nije) ali oddelke (bataljone) dislocirane v Bosni, iz tega sledi, da ima povečanje mirovnega stanja bosanskih čet za posledico oslabitev avstro-ogrskih. Zato pa se bo pri teli morala izguba 36 mož pri stotniji nadomestiti na podlagi postave od .31. maja 1888. s tremi zadnjimi letniki nadomestne rezerve in prvini rezervnim letnikom, kakor pač nanese potreba. Zazdaj se bodo pridržali pri vseh teh četah tisti nadomestni rezervisti, ki so oktobra t. I. bili vpoklicani, pa bi se morali ravno v teh dneh odpustiti. Ta naredba bo zadela veliko polkov vseh avstrijskih zborov razun III. (Gradec) in XIV. (Inomost), ki nimata nobenih čet v Bosni detaširanih. Seveda se bodo pa določile velike olajšave in se bodo pridržali v prvi vrsti tisti nadomestni rezervisti, ki v to kategorijo niso prišli vsled tega ali onega upravičenega vzroka, temveč le, ker so bili nad normiranim številom sposobnih novincev. Da vemo, katere čete bo ta naredba zadela, treba pogledati tabelo bosanskih oddelkov, oziroma odkod so detaširani. Od II. zbora (Dunaj) 4. bataljon 4. pešpolka v Konjiči. 4. bataljon 81. pešpolka v Trebinju, I. bataljon 99. pešpolka v Foči-Čelebiču. Od I. zbora (Krakov) 2., 3. in 4. bataljon 54. pešpolka s strojnopuškinim oddelkom v Sarajevo-Prači. Od IV. zbora (Budimpešta) I., 2. iu 3. bataljon 23. pešpolka v Sarajevu, 3. bataljon 38. pešpolka v Bileku, 4. bataljon 44. pešpolka istotako v Bileku, 2. bataljon 52. pešpolka v Stolen, 3. bataljon 86. pešpolka v Višegradu. Od VI. zbora (Kašo v) 4. bataljon 25. polka v Gorazdi, 2. bataljon 34. polka v Rogatici, 2. bataljon 60. polka v Zvor-niku. Od Vil. zbora ( T e m e š v a r ) 3. bataljon 29. polka v Nevesinju. Od VIII. zbora (Praga) I. bataljon 35. polka v Kalinoviku. Od IX. zbora (Lito m e f i c e ) 4. bataljon 21. pešpolka v Trebinju in 4. bataljon 36. pešpolka v Antovcu. Od X. zbora ( P r z e m y s I ) 1. bataljon 10. polka v Bjelini. Od XI. zbora ( L v o v ) 3. bataljon 30. polka v Banjaluki, 2. bataljon 57. polka v Travniku in 4. bataljon 80. polka v Dolnji Tuzli. Od XII. zbora ( H e r m a n n s t a d t) I. bataljon 62. polka v Banjaluki. 2. bataljon 64. polka v Trebinju ter 1., 2. in 4. bataljon 82. polka v Mostaru. XIII. zbor ( Z a g r e b ) 3. bataljon 16. polka v Nevesinju iu 4. bataljon 53. polka v Foči. III. zbor (Gradec) —. XIV. zbor (Inomost) —. Torej je 31 bataljonov dislociranih od svojih oddelkov v Avstro-Ogrski v Bos-no, oziroma Hercegovino. Ker se bo torej vsaka stotnija povišala za 36 mož, se bo stanje pri vseli bataljonih povišalo za 4464 mož. Ker pa pridejo razun pehotnih še druge čete v poštev, znaša skupno povišanje pri 15. zboru 6000 mož, torej se bo pri vseli tistih polkih v Avstro-Ogrski, ki imajo nekaj svojih oddelkov detaširanih v Bosni, pridržalo 6000 mož nadomestnih rezervistov, ki so zdaj pri svojih polkih, pa bi se morali kmalu odpustiti. To je potrebno. ker ti polki odpošljejo zdaj v Bosno za vsako ondotno stotnijo 36 mož in se mora izguba doma nadomestiti z rezervo. Ako bi se izkazala inadaljua potreba, se bosta vpoklicala še zadnja dva letnika nadomestne in prvi letnik rezerve, kar bi imelo za posledico povišanje mirovnega stanja armade za 250.000 mož. Upajmo, da ostane pri sedanji naredbi. To je bilo potrebno povedati, ker bo marsikaterega oficielno besedilo: »Te odredbe zadenejo le 15. armadni zbor«, zmotilo. Sedanja razporedba, ordre de bataille, 15. zbora v okupiranih deželah je po zadnjih izpremembah sledeča: Poveljnik F. Z. M. Anton W i n z o r. Zbor je razdeljen v 2 pehotni diviziji in sicer I. divizija v Sarajevu, poveljnik F. M. L. pl. A p p e I, in 18. divizija v Mostaru, poveljnik G. M. £e-m u a. Te dve diviziji obsegata 1 0 p o g o r-s k i li b r i g ad in I po gorsko topniško briga d o v Sarajevu. Teh 11 brigad šteje 3 5 b a t a 1 j o -n o v, 8 s t r o j n o p u š k i n i li oddelkov, 2 e s k a d r o na, II p o g o r s k i h baterij, 4 t r d n j a v s ko -1 o p n i š k e stotnije in 2 p i j o n i r s k i stotniji. I. pehotna divizija sestoji iz 7. pogor-ske brigade v V i š e h r a d u (4 bataljoni vzeti od polkov 25, 34, 86) iz 8. pogorske brigade v F o č i (4 bataljoni vzeti od polkov 35, 53, 99, 54), iz 10. pogorske brigade v S a r a j e v u (4 bataljoni vzeti od polkov 54 in 23) iz II. brigade v Dolnji T u z I i (4 bataljoni od polkov 1(1, 60, 80) in iz 12. brigade v Ban j a 1 u k i (4 bataljoni od polkov 30, 57, 62). Najbrž pa bodo iz treh tukaj omenjenih brigad napravili novo divizijo in sicer 20. pehotno divizijo s sedežem v D o I n j i T u z 1 i. IS. pehotna divizija obsega pogorsko-topniške polke št. 4 (Sarajevo), št. 5 (Mostar) in 6 (Dolnja Tuzla). 15 zbor je, kakor že rečeno, sestavljen iz vseh avstroogrskih zborov razun III. in XIV., Bosanci služijo ie v 4 bataljonih. potem pri 15. trenski diviziji, arti-leriji in pionirjih. Z BALKANA. Vsak trenutek lahko izbruhne svetovna vojska? »Morning Post« objavlja članek, ki nagiaša, da v sedanjem položaju lahko izbruhne vsak trenutek vojska, ki se pa ne bo končala tako hitro, kakor so sc končale kratke vojske sredi 19. stoletja, marveč bo podobna veliki svetovni vojski, ki se je pričela I. 1792 in trajala do 1. 1815. Črnogorske čete v Hercegovini. »Times« poročajo iz Belgrada, da so črnogorske čete že udrlc v Hercegovino. LISTEK. Otok zakladov. Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M. (Dalje.) »Trelawney,« je rekel zdravnik, »kljub vsem svojim skušnjam mislim, da sc vam je posrečilo pridobiti za ladijo dva poštena človeka — tega moža in Johna Silverja.« »Silver. da, ako vam drago,* je kričal sodnik, »toda kar sc tiče tega neznosnega lopova, izjavljam, da smatram njegovo obnašanje nemožatim, nemornarskim iu naravnost neangleškim.« »Dobro,« pravi zdravnik, »bodenio videli.« Ko sva dospela na krov. so mornarji že začeli prenašati orožje in smodnik iz prednjega dela, kapitan in Mr. Arro\v pa sta stala poleg in nadzorovala. Nova odredba je bila popoitioma po mojem okusu. Predelali so celo ladijo, šest ležišč so napravili na zadnjem delu ladije, ki so tvorila zadnji del glavnega prostora, iu ta vrsta kabin je bila z zaprtim hodnikom na levi strani ladije v zvezi s sprednjim stolpom iu kuhinjo. Prvotno se je nameravalo, da se bodo kapitan, Mr. Arrovv, Hunter, Joyce, zdravnik in sodnik nastanili v teh šestih kabinah. Sedaj se je pa odločilo, da dobiva Redruth in jaz dvoje izmed njih in da bosta Mr. Atow in kapitan spala na krovu v hišici nad kajito, katero so na vsaki strani precej povečali. Bila je seveda zelo nizka; vendar je bilo dovolj prostora za dve viseči postelji in celo podčastnik se je zdel zadovoljen s to uredbo. Tudi on je morebiti imel kake dvome glede moštva, vendar to je samo ugibanje; kajti kakor bodete slišali, nismo dolgo uživali dobrote njegovega spoštovanja. Vsi smo marljivo gibali roke, ko smo menjavali prostore ležišč in smodnika, ko sc je v nekem obrežnem čolnu pripeljal poslednji mož ali dva in Dolgi John z njima. Kuhar je spretno kakor opica splezal ob ladijini strani navzgor, in kakor hitro je opazil, kaj se je godilo, je dejal: »Ho, tovariši! Kaj pa je to?« »Smodnik prenašamo, .lack,« odgovori eden. »No, preklicano,« jc zavpil Dolgi John, »ako se to zgodi, potem zamudimo jutranji pritok.« »Moje povelje!-' je dejal kapitan kratko. »Odidite doli, možak. Ljudje bodo hoteli imeti večerjo.« »Da. da,« je odvrnil kuhar, ki se je dotaknil z roko svojih prednjih las in naenkrat izginil v smeri proti svoji kuhinji. »Dober človek to, kapitan,« je dejal zdravnik. »Prav mogoče, gospod,« je odvrnil kapitan Smolett. »Bolj lahko z ono stvarjo, možje, — bolj lahko,« in planil je proti onim mornarjem, ki so prenašali smodnik; nato pa je nenadoma opazil mene, ko sem ogledoval vrtilni obrač, ki smo ga imeli sredi ladije: »Hej, ti mornarski vajenec,« je zavpil, »proč od tod! Doli s tc-ooi v kuhinjo in preskrbi si dela!« In potem ko sem hitel proč. sem ru slišal, kako je zelo na glas dejal zdravniku: »Jaz nc bom imel prijateljev na svoji ladiji.« Zagotavljani vas, da sem bil popolnoma istega mnenja o njem kakor mirovni sodnik in sem na vso moč sovražil kapitana. X. poglavje. Na morju. Celo to noč smo se marljivo gibali, ko smo postavljali vse stvari na svoje mesto in so prihajali čolni, polni sodnikovih prijateljev, Mr. Blandly in podobni, da niu voščijo srečno pot in srečen povratek. Mi nismo nikdar prečuli cele noči pri »Admiralu Benbou« in jaz sem bil popolnoma utrujen, ko je malo pred svitanjem dneva krmar zapiskal na svojo piščalko in so se začeli mornarji zbirati pri drogih vzdigo-valnega vretena. In tudi ako bi bil še dvakrat tako utrujen, ne bi bil zapustil krova; vse je bilo tako novo in zanimivo zame kratka povelja, ostri glas piščalke, mornarji hiteči pri svitu svejLilk na svoje prostore. »Sedaj. Barbecue, nam pa zapoj eno!« je zaklical nek glas. »Našo staro!« je zavpil drugi. »Da, da, tovariši,« je rekel dolgi John, ki je stal blizu z bergljo pod ramo in naenkrat zapel meni tako dobro znano: »Petnajst mož na mrtvega moža zaboju —« Za njim pa so se oglasili mornarji v zboru: »Juhuhu! in steklenica ruma!« ln pri tretjem »lin!« so z vsemi močmi potisnili droge pred seboj. Celo v tem vznemirljivem trenutku sem se v eni sekundi zopet spomnil na vtare.tfa »Admirala Benbovv« in zdelo sn mi je. kakor da čuiem kapitanov glas v zboru. Toda kmalu je prišla sidra do površine vode. kmalu je visela kapljajoča ob ladijinem rilcu, kmalu so se začela napenjati jadra iu zemlja in ladije premikati mimo nas na obeh straneh, in predno sem se mogel vleči, da bi zadremal za eno ali dve uri. je nastopila »Hispaniola svojo pot proti otoku zakladov. Od poklicane strani sc to vest označuje kot prazno izmišljotino. Zaplenjeno Srbiji poslano strelivo. Solnograški carinski urad je zaplenil 79 iz Pariza v Srbijo namenjenih napačno napovedanih zavojev, v katerih so bili ar-madni revolverji in strelivo. Bojkot v Turčiji. V Carigradu so razširili bojkot tudi na potnike, ki prihajajo v ladjah. Bolgarski parnik »Bulgaria« ni smel več ur izkrcati potnikov. Srbija. V soboto ponoči so se posvetovali zastopniki velevlasti v ruskem poslaništvu. Soglasno so sklenili, da bodo posvarili Srbijo zaradi vojaških priprav. Načina kako to izvršiti, še niso določili. Milanovičev obisk v Rimu je ostal brezuspešen. Sodijo, da Milanovič odstopi. Stari radikalci hočejo vlado strmoglaviti. Zveze med Turčijo in Srbijo ni nobene. Belgradski listi so te dni veliko pisali, da se je srbskemu odposlaniku Novako-viču v Carigradu posrečilo skleniti s Turčijo defenzivno zvezo, naperjeno proti Avstriji. Te vesti so se razširjale dalje, dasi jih je Novakovič sam dementiral, češ, No-vakovič hoče le dejstvo prikriti. Zdaj se pa poroča oficielno iz Carigrada, da Turčija ni s Srbijo sklenila nikakoršne zveze. Isto potrja turški poslanik v Berolinu Os-rnan Nizami-paša, ki izjavlja v intervie-vii z dopisnikom dunajske »Zeit«, da je vest o srbsko turški konvenciji navadna tendenčna izmišljotina. Nasprotno je res, da je Turčija Novakoviču svetovala, naj da mir in si nc dela praznih upov. Milovanovič in Dunaj. Bel g rad, 17. oktobra. Prvi inozemski list, ki jc prinesel vest, da sc namerava podati dr. Milovanovič na Dunaj, da se pogaja z Aehrenthalom, je bil »Slovenec«, od katerega so to vest posneli ostali listi. Z ozirom na neko poznejšo vest iz Belgrada, v nekem slovenskem listu, da jc Avstrija želela tak konferenco, bodi povdarjano, da je »Slovenčeva« informacija, da dr. Milovanovič namerava z Aehrenthalom konferirati, prišla iz Belgrada iz srbskih krogov in se je od te strani označila tudi kot želja dr. Milova-novičeva. Avstrijska vlada ni nikoli take želje izrekla, nasprotno, se zdi, da jo je a limine odbila, ker se danes poroča, da se dr. Milovanovič iz Rima povrne skozi Reko. ker mu je srbska vlada sporočila, naj se Dunaja izogne. D u naj. 17. nov. Vest, da je Aehrenthal želel konferenco z dr. Milovanovičem je izmišljotina, katere si ne upa.io niti srbski listi reproducirati. Avstrijskoogrska vlada stoji na stališču, da se s Srbijo načeloma ne pogaja, dasi je dr. Milovanovič to željo izrazil. Bolgarija. »Novo Vreme« graja politiko bolgarskega ministrskega predsednika dr. Mali-nova. List izjavlja, da je Rusija naklonjena Bolgariji, a brez nje ne more Bolgarija ničesar storiti. Pogajanja med Bolgario in Turčijo po pospeševanju naše vlade uspešno napredujejo. Turčija pripravljena na vojsko. Berolinski turški poslanik Osman Nizam! paša se je dal inrvievati. Izjavil je, da je izmišljeno poročilo o turško-srbskem Ne bom podrobno popisoval te vožnje. Bila je zelo ugodna. Ladija se je pokazala zelo dobra, mornarji so bih izvrstni in kapitan je popolnoma razumel svoje opravilo. Predno smo pa dospeli do Otoka Zakladov, se je prigodilo več stvari, ki sc jih mora povedati. A\r. Arro\v se je kmalu pokazal še mnogo slabšega, kakor se je kapitan bal. Mornarji 11111 niso bili poslušni in so delali z njim, kar se jim je zljubilo. Vendar to še ni bilo najhujše; potem namreč, ko smo "jili že eden ali dva dni na morju, ie začel prihajati na krov motnih oči, rdečih lic, jecljajoč in z drugimi znamenji pijanosti. Včasih je padel in se ranil, včasih je ležal cel ljubi dan v svoji mali postelji na eni strani hišice nad kajito, včasih pa je bil zopet eden ali dva dni skoro trezen in je opravljal svoje posle najmanj za silo. Mejtem nismo nikdar mogli dognati, kje dobiva pijačo. To jc bila skrivnost la-dije. Ako smo stražili kakor se nam je le zljubilo, ničesar nismo mogli storiti, da bi jo razkrili; in ko smo ga vprašali naravnost, se je samo smejal, ako jc b" pijan, ako pa je bil trezen, jc svečano taiil, da bi bil kedaj kaj drugega pokosil kakor vodo. Ni bil samo neporaben kot častnik in slab vzgled mornarjem, bilo je tud' očito. da se mora pri takem popivanju končati samega sebe; in tako ni bil nikdo posebne iznenaden niti posebno razžalosten. ko je v neki temni viharni noči naenkrat izginil in ga nismo nikdar več videli. vojaškem dogovoru. Poslanik je naglašal, da se je turška vlada v kratkem času oja-čila in je danes za vojsko pripravljenih 800.000 mož; več, kakor morejo spraviti skupaj Rumunija, Orška, Srbija in Bolgarija. Turčija je naročila v Nemčiji 850 milijonov patron. Trializein. Dr. Griindtner objavlja v »Oesterr. Rundschau« članek o priklopitvi Bosne in Hercegovine. Pisatelj zahteva, naj se združita deželi s Hrvaško. Le s Hrvaško in Dalmacijo se zamoreta deželi spojiti. Edino srbsko hrvaško ljudstvo je sposobno, da osnuje na južno-vzhodnem delu monarhije državni del, ki zagotovlja mir iu se lahko upre zunanjim vplivom. Razmere bi se kmalu tako izpremeniie, da bi se Jugoslovani ne ozirali v Belgrad iu v Cetinje, marveč bo upiralo srbsko iu črnogorsko ljudstvo svoj pogled v Zagreb, pri-hodno metropolo slovanskega jugozahoda. Dalmacija se mora priklopiti navedenemu državnemu ustroju že zato, ker leže za obmorsko deželo Hrvaška, Bosna, Hercegovina in pa, ker se dežela razlikuje od ostalih dežela v državi. Avstrijska korist zahteva, da se reši bosansko vprašanje tako, da sc zagotovi trajno, mirno in zavarovano razmerje, ki ojači našo obram-beno moč na suhem iu na morju ter zagotavlja kupčijo za bodočnost. Clankar jc prezrl, da se morajo priklopiti državi, ki jo zahteva, tudi Slovenci. C IN KR. ARMADA IN MORNARICA. Regulacija častniških plač in dnin moštvu. Danes se objavijo določila o izboljšanju plač častnikom in dnin moštvu. Določila so veljavna za nazaj do I. oktobra t. I. Odpadeta mesti stotnik I. in 11. razreda, ker se jim izboljša plača na tri leta. Tudi oficiali 1., II. iu III. vrste odpadejo in ostanejo le še oficiali in višji oficiali. Stotniki dosežejo lahko VIII. čin. razred. Tudi gažistom, ki niso v nobenem činovnem razredu, se zvišajo gaze. Pri obeli deželnih hrambah se uvede ravno ta regulacija. Polne penzije dobe vsi gažisti po 40-letnem službovanju. Pripomnimo, da bodo vlekli častniki in gažisti višje plače šele 1. oktobra 1909, to pa zato, ker-se jim bo odlegovala 33f/< službena taksa. Prvi podmorski čolni naše mornarice. Pastrka naše vojne moči, mornarica, dobi tudi dva nova podmorska čolna, ki so jih izdelali v Kielu. Prvi naš podmorski čoln so preizkusili 11. t. m. v Kielu. Nahajal se je več ur s 25 osebami 22 111 pod vodo. C0I11 se potopi 'z vodo, ki se izpusti v čoln, vodo so izpustili v 1 in pol minute. Drugi čoln so izpustili pod vodo 17. t. m. KNEZ BULOVV OSTANE NEMŠKI KAN- CELAR. Kocke so včeraj padle. Biilow ostane nemški kancelar. Cesar je vzel Biilo\vo poročilo z veliko resnostjo na znanje. Bii-'low je dobro zmešal svoje karte. Zvezin svet in prusko državno ministrstvo se 'je postavilo zanj. EULENBURG IN BULOW. Značilno je, da je bil istočasno z Bii-lowom na postaji Wildpark znani grof Eulenburg, ki se je celo Vozil z vlakom, s katerim se je vozil Biilow. Kaj je iskal Eulenburg v Wildparku, ni znano, le to je znano, da je Eulenburg skrbel za to, da ni prišel v dotiko z Bulowom. Sploh se pa o čednem Fiiletiburgu zopet precej piše. Mož je namreč naročil, da morajo takoj po njegovi smrti izdati njegove spomine o vladanju Viljema II. Viljemova pisma namenjena Eulenburgu, so v Londonu zanesljivo spravljena. Sodijo, da se bo zgodila z objavljenjem pisem velika indi-skrecija. VLADARSKA IZPREMEMBA NA KITAJSKEM. Uradni brzojav previdno izjavlja, da ni izključena naravna smrt kitajskega cesarja in cesarice. Novi vladar Huv je s trdno roko prijel vladarske vajeti v roke. Prestolonaslednik je njegov sin Puj. Ne-doletni cesar se vzgaja po modernih načelih. Upajo, da Cun vsaj nekaj časa vzdrži mir. Zbral je v Pekinu močne vojaške čete, ki stražijo tudi poslaništva. UPOR V ARABIJI. Carigrad, 17. novembra. V Arabiji so se uprli rodovi in naskočili Medino. Posadka je napad odbila. Mladoturke upor silno skrbi', ker bi oslabel pozicijo Turčije na Balkanu. Občinski ml ljubljanski. Ljubljana, 16. nov. 1908. Slovensko dopisovanje obr'nim zadrugam. Občinski svetnik Eranchetti nujno predlaga, naj se zavzame občinski svet iu župan za samoslovensko dopisovanje obrtnim zadrugam po ministrstvu in vladi. ?upan Hribar pravi, naj se odstopi predlog še personalnemu in pravnemu odseku, ker se mu zdi, da sega besedilo predaleč. Obvelja. Izbrisna pobotnica. Ugodi se prošnji Cecilije Podkrajško-ve za podpis izbrisne pobotnice. Dodatna ureditev prejemkov mestnih uradnikov. Po v zadnji seji odobreni izpremeimbi prejemkov mestnih uradnikov bi bili prikrajšani uradniki VI., VII. in VIII. činov-nega razreda. Zupan je na to -pismeno opozoril občinski svet, vsled česar se določi plača VI. činovnega razreda s 3960 K, Vil. s 7200 in VIII. s 5200 K s štirimi petletnicami. Plača uradnikom »Mestne hranilnice«. Plače uradnikom »Mestne hranilnice« se sledeče urede: tajnik plača 4600 K, stanarina 1000 K, pet štiriletnic po 400 K; kontrolor in blagajnik plača 3500 K, stanarina 900 K. pet štiriletnic po 400 K; 1. oficijal 3000 K plače, II. 111 III. pristav plače 1800 K. vsi pristavi dobe po 800 K stanarine in pet štiriletnic po 300 K. I. oficijal plača 2600 K, II. oficijal plača 2400 K. oba stanarino 700 K in pet štiriletnic po 300 K; I. asistent plača 2000 K, II. 1900 K in III. asistent 1800 K, stanarina vsem trem po 500 K in pet štiriletnic po 300 K. Sklene se, da se takoj razpiše mesto lil asistenta. Zvišanje bo znašalo, ko sc iiz-opoplni III. asistentovo mesto, 7100 K. Slugam se določi letna plača z 1200 K, 100 K triletnice, oziroma stanarina 300 K. Najame se stalen hišnik s plačo 1000 K, s triletnico 80 K. prosto stanovanje, razsvetljava in kurjava. Praktikantu se določi letna plača i000 K, ki se poviša za 200 K, če praktikant ne postane defini-tiven. Vpokoje se uslužbenci »Mestne hranilnice« brez dokaza o službozmožno-sti, če so stari 60 let. Pokojnina se določa po desetih letih 41) odstotkov plače in se poviša vsako leto za "V10 %. Prodaja mestnega sveta. Mestni svet za državnim kolodvorom parcela 450/8 v Obsegu 791Onr se proda Ivanu Zakotniku za 19.753 K proti naknadnemu odobrenju deželnega odbora. Nakup knjig. Okrajni glavar Lapajne je ponudil občini nakup nekaterih strokovnih knjig iz zapuščine dvornega svetnika Romana Va-šice. Gospoda Duffe in Prelovšek sta izbrala nekaj strokovnih knjig, ki se kupijo za 132 K 50 h. Upravni svetnik »Mestne hranilnice«. Mesto odstopivšega Viktorja Rohr-mana se izvoli dr Oražen. Volivne komisije za deželnozborsko volitev v splošni skupini. V volivne komisije za splošno deželnozborsko skupino dne 14. decembra se izvolijo: 1. okraj dr. Bleivveis, Šubic; II. Bergant, Trnkoczy; III. Dimnik, Mayr; IV. Lenček, Mali; V. Ušeničnik, Velka-vrli; VI. Knez, Vidmar; VII. Likozar, Vidmar; VIII. Pavšek, Lenče Jožef. Kreditno društvo »Mestne hranilnice«. Sklene se, da ustanovi »Mestna hranilnica« »Kreditno društvo«, ki je založi »Mestna hranilnica« z zneskom do 500.000 kron. Člani »Kreditnega društva« ne morejo biti obenem člani upravnega sveta »Mestne hranilnice«. Kreditno društvo! bo posojalo trgovcem in obrtnikom v Avstriji, predvsem pa v Ljubljani in na Kranjskem. Pravila so vzeta po graškem kreditnem društvu, iki ga je ustanovila graška občina. — Turk želi, naj bi vlada kmalu potrdila pravila. Dr. Triller: Je že skrbljeno! Klopi po mestnih parkih in drevoredih. v)očinski svetnik Velkavrh predlag, redu in v parku ob Bleniweisovi cesti pa 30 novih klopi v Lattermannovem drevo-20 klopi. Obenem svetuje, naj se pritrde klopi, ki naj se popravijo. Zupan izjavi, da je že naročil stavbenemu odseku in knjigovodstvu, naj se ustavijo za to potrebne svote v proračun. Dnevni novici + Poklonitev avstrijskih škofov Sv. Očetu. Iz Rima se nam brzojavlja: 17. t. m. se je 19 avstrijskih škofov poklonilo Sv. Očetu, slavečemu jubilej. Kardinal (ime pokvarjeno) je prečital udanostno izjavo. Sv. Oče je v odgovoru škofom priporočal skrb za duhovnike, klerike iu ljudstvo ter odločnost v obrambi resnice, češ, naj bodo modri, toda nc molče in se ne boje nikogar ralzun izgube duš še neverujočih in sodbe Božje. Sv. Oče jc naročil škofom, naj duhovnikom sporočijo, da jih i/ srca ljubi, vernikom pa, naj zanj molijo, Vsi naj ohranijo potrebno edinost. + Tajništvo S. L. S. uljudno IIU/.uu nja, da se z današnjim dnem preselilo v novo poslopje »Ljudske posojilnice« II., na Miklošičevi cesti — nasproti hotela »Union«. Tja naj se naslovljajo vsa pisma, ki so namenjena na tajništvo S. L. S. Dr. Val. Rožič, tajnik S. L. S. j- Shod na Savi. S. L. S. jc priredila v nedeljo shod na Savi pri Litiji. Na shodu, ki je bil izvrstno obiskan, se je predstavil kandidat S. L. S. za ta okraj, g. dr. Ivan Zajec, katerega kandidaturo so volivci z navdušenjem sprejeli. Istotako so z odobravanjem sprejeli poročilo g. dež. poslanca Iv. Mandeija. + Sliod pri Sv. Lenartu. V nedeljo popoldne se je vršil shod papirnega delavstva v Sostrem. Dasiravno bi se moral shod vršiti v župnikovi sobi v šoli, je bila šola zaklenjena. Šolo je zaklenila tista oseba, ki živi od delavskih in kmečkih žuljev. Shod se je pa vendar vršil na navadnem zborovališču. Govorili so Iv. Nep, Gostinčar, Fr. Ziller in A. Jeriha. + Zlato polje. Zadnjo nedeljo smo imeli pri nas volivni shod, ki je na njem poročal o delovanju S. L. S. v deželnem in državnem zboru naš poslanec dr. Krek. Navzoči vsi domači volivci in nekaj češnjiških in vranjepeških občanov — so izrekli stranki svoje popolno zaupanje. ; V Križih je govor?l v nedeljo pb obilni udeležbi državni in deželni poslanec Fr. Demšar. Predavanje jeseniškega strokovnega društva na Javorniku je bilo v nedeljo prav dobro obiskano. Govoril je Moškerc o vladnem zavarovalnem postavnem načrtu^ V razpravi sta govorila tov. Weber in Cebulj. 4- Kamnik. V neddljo dne 22. t. 111. se vrši v kamniškem domu popoldne ob 3. uri občni zbor »Katol. polit, društva za Kamnik in okolico« in »Kmetske zveze« za kamniško dekanijo. Govorila bodeta poslanec dr. Krek in dekan I. Lavrenčič. + Državni zbor se snide v četrtek, dne 26. t. 111. Na dnevnem redu je volitev štirih podpredsednikov, štirih zapisnikarjev, razprava o vseli še nepotrjenih držav-nozborskih volitvah in poročilo jubilejnega odseka o dovolitvi 100 milijonov za starostno zavarovanje. Glavni točki pa sta začasni proračun in aneksija Bosne, ki prideta v razpravo nujnim potom. i- Okrajni šolski svet v Črnomlju je priznal petletnice sledečim učiteljem in učiteljicam: Ani Fabjan v Semiču, Leop. Morela iu Konradu Barlc v Metliki ter Antonu Kadunc v Tribučah. Litijski okr. šolski svet pa nadučitelju Mih. Debelak v Šmartnem. + Za vinogradnike. Deželni odbor jc sklenil prirediti etiketo vinogradnikov, ki se bo bavila*e vprašanjem, kako preskrbeti našim domačim vinogradnikom možnost, da prodajo svoj obilni letošnji pridelek, ki trpi vsled pomanjkanja kupcev in prenizkih cen. Namen enkete bo zlasti, najti potov, kako pospešiti izvoz naših pridelkov in jim pridobiti trg v deželah, ki nimajo lastne vinske produkcije. Hkrati je naklonil vipavskemu reklamnemu odboru 500 K podpore v reklamne svrhe. Deželni odbor kranjski se obrne hkrati na nekatere druge deželne odbore, da bi se pri nakupu vina za svoje deželne zavode ozirali na kranjski pridelek. ! Šolstvo. Dvorazrednica v Št. Petju na Krasu se razširi v trirazrednico. Šola na Viču pri Ljubljani se razširi v šestrazrednico. + Idrija. Ker je rudniški svetnik Svoboda, ki je bil imenovan svctovavcem kot zastopnik liberalne stranke, to zastopstvo odklonil, je imenovala deželna vlada namestil njega g. Ivana Ferjančiča. + Zakup užitnine. Pri današnji dražbi užitmine v okrajih Kočevje in Tržič je dežela pridobila ta dva okraja. + Vodovod v Preski pri Medvodah je bil v nedeljo slovesno blagoslovljen. Tem povodom je tamošnje delavsko in izobraževalno društvo praznovalo tudi jubilej papeža Pija X. in 60-letnico vladanja cesarja Franca Jožefa I. Govorila sta poslanca dr. Lampe in dr. Žitnik. Dve deklici sta prednašali Fiužgarjeva slavo-speva na papeža in cesarja, končno so priredili igrokaz «Vaški skopuh«. Pri veselici je sodelovala mengeška godba. + Nove vesti o zasedenju djakovske škofovske stolice. Iz Djakova se poroča, da sta bila te dni pri dr. Voršaku odposlanec ogrske vlade, veliki župan tiavosad-ski Balla in pa en zaupnik bana Raucha v stvari zasedenja djakovske škofovske stolice, na katero se ima baje kandidirati Voršaka. + Od državne železnice. Premeščeni so: Inšpektor Januszuwski Ivan od zem-ljiško-odktipnega urada v Gorici k stavb, vodstvu v Lvov, pristav Marchgrabcr Viktor od stavb, vodstva v Splitu v področje dunajskega ravnateljstva, strojni pristav Hofman Josip od kurilnice v Gorici v Trst. pristav Solerti Karol od obrat- nega urada Trst c.kr. drž. žel., v Gorico in uradn. aspirant Šubic Alojzij od ravnateljstva odd. VIII. v Kranj. Na novo so sprejeti: Linhart Friderik kot stavbni asistent za c. kr. železnico-vzdržev. sekcijo Ljubljana V. in Ginzkey Bogomir kot vo-lonter za postajo Gorica. — Odpuščeni delavci iščejo službe. ; Piše se nam: Vsled bojkota je pivovarna : Kosler v Sp. Šiški mnogo delavcev odšlo- j vila. Večina teh delavcev je sedaj v naj- 1 večji bedi brez zaslužka, lakoti in mrazu j izpostavljena. Službe iščejo 1 tovarniški \ paznik, 1 klepar, 2 kurjača, 2 sodarja, več , kletarskih delavcev in delavk. Obvestila in darove za odpuščene delavce sprejema Ivan Tomazin, Sp. Šiška št. 197, bivši tovarniški paznik. — Silen mraz na Dolenjskem. Krka je pri Novem mestu in Št. Petru pri Novem mestu skoziinskozi premrznjena. To je sredi novembra za ta kraj pač izvanredno. — Iz Trsta. Slov. umet. klub »Skala« v Trstu je naznanil, da hoče prirediti božično razstavo. To jc jako hvalevredno. Pri nas Slovencih do sedaj sploh nismo poznali tako znanih »božičnih razstav«, katere so na severu že zdavno vpeljane po velikih in tudi po manjših mestih. S tem se nudi občinstvu prilika, nakupiti si za mal denar manjše res umetniške predmete in slike mesto brezukusne šare, ki kar preplavlja naše božične trge. Upajmo, da se podjetnemu klubu ta razstava dobro obnese. — Kakor čujemo izza kulis, pripravlja tržaško slovensko gledišče v zvezi z umetniškim klubom »Skala« prirediti velik umetniški ples. Ples se bo vršil dne 6. februarja, če se ne motimo pod geslom »V Olimpu« ali »Na Parnasu« ali nekaj podobnega. — Telefonska proga Trst-Opatija je popolnoma vzpostavljena in se otvori 18. novembra. Potre.;. Od Sv. Ožbalta nam pišejo: Danes zjutraj ob tri četrt na 5. uro je bilo čuti močan potresni sunek. Smer mu je bila od severja proti jugu. — Novo vino. Andrej Lukežič iz Renč ni poznal moči novega vina, zato se ga je preveč nasrkal. Ker je bil goreč in ognjen, pokazal je tudi svoji ženi ljubezen s pestjo. Žena je utekla z enim otrokom ponoči iz lviše k sorodnikom. Andrej Lukežič pa je hotel imeti drugega otroka 3 mesece staro Marijo. To je nosil — ne-vesekod — ter prinesel slednjič zjutraj na vse zgodaj mrtvo k sosedu. Ko mu je soseda povedala, da je otrok mrtev, je jokal, a kmalu potem bežal proti Gorici, kjer so ga menda že drugi dan aretirali. — Komisija, ki je prišla, je dognala, da je otrok umrl radi prebite lobanje. Splošno se sodi, da je Lukežič to storil v pijanosti. Napad in uboj. V nedeljo 15. t. m. zvečer ob 7. uri je bi'l napaden v Domžalah, na cesti med hišami, oženjeni T o -m a ž K r j a v š e k , doma iz Rodice. Smrtno je bil zadet z nožem na desno stran glave. Sunek je bil tako močan, da napadalec ni mogel jzdreti noža. Erjavšek je padel takoj v nezavest. Napadalci, kakor se govori, jih je bilo več, so takoj stekli. Orožniki jih zasledujejo. Frjavšek je včeraj v torek dopoldne umrl. — Novi zakon za Pulj potrjen. Novi občinski in volivni red za Pulj je cesar potrdil. Istodobno je bil potrjen zakon za uvedbo državne policije v Pulju in okolici. Hrvatska narodna legija je dosegla prvih 10.000 članov. — Goriška deželna bolnica bo veljala okroglo dva milijona kron. — Nov socialnodemokraški agitator. Iz Tolmina pišejo, da je dr. Josip Ferfolja, odvetniški kandidat v pisarni dr. Grun-tarja, oficijelno prijavil svoj vstop v socialno demokracijo. Veliko električno podjetje ustanove pri Sv. Katarini pri Tržiču. Podjetje bo oddajalo elektriko po celi Gorenjski do Ljubljane. — Kreutzbergerjev nilin v Kranju je na dražbi kupila »Zadružna zveza«. znanost in umetnost. * Koncert Godovvskega. »Glasbena Matica« priredi v petek, dne 20. novembra 1908., ob S. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« koncert slavnega pianista Leopolda Godovvskega. Vzpored: 1. a) Beethoven: 32 varijacij, c-mol. b) Scliu-rnann: Carneval. op 9. Scenes ntignonnes quatre notres. Prčambule. Pierrot. Arle-quin. Valse noble. Eusebius. Florestan. Coquette. Rčplique. Papillons. Lettres dansantes. Chiarina. Chopin. Estrella. Re-connaissance. Pantalon ct Colombin. Valse Allemande. Paganini. Aveu. Promenade. Pause. Marclie des Davidsbiindler contrc les Philistins. 2. a) Ranieau (1683—1764): Sarabattde, a-mol. b) Gavotte. a-mol. c) Musette en Rondcau, c-dur. d) Scarlatti (1683—1757): Koncert, Allegro, a-dur. (Na novo obdelal Leopold Godo\vsky. Se prvič izvaja.) 3. Chopin: Sonata, b-inol, op. .35. Grave, doppio movimente. Sclier-zo. Marcia funebre. Finale (Presto). 4. a) Schubert-Liszt: »Frithlingsglaube«. b) Liszt: An bord d' une source. c) Liszt: Koncertna etuda, f-tnol. d) Godowsky: Kontrapunktična parafraza o Strausso-vem valčku »Wein, Weib und Gesang«. (Novo! Se prvič izvaja!) — Začetek točno ob uri zvečer. Cene prostorom: Sedeži po 4, 3 iu 2 K, stojišča po 1 K, za dijake po 60 vin, se dobivajo pri gospej Cešarkovi v Šelenburgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajni. * Naša domača dramatika, .lutri, v četrtek, se uprizori na ljubljanskem odru prvič izvirna noviteta: Fr. Ks. Meška drama » M a t i «. S svojo novo dramo namerava L. Meško pokazati predvsem na nezdravi, kvarni vpliv sovražne nam tujine. Zavrniti pa hoče obenem one svoje rojake, ki sami sebe smatrajo za nadljudi, za izobražene in napredne zato, 'ker so že brez rodoljubja. Ti nadljudje se ro-gajo domovini, ker jim je premajhna in preirboga, rodoljubje pa se jim-zdi premagano stališče, smešna pritiklina sentimentalnih starokopitnežev. Ti po srcu in duši docela potujčeni Slovenci zanašajo med svoj narod, posebno med mladino, le tuje ideje in le tuje ideale. Ako pišejo o svojem narodu, ga le smešijo in omalovažujejo, njih umetniška dela pa so spisana ali slikana v povsem tujem duhu. Vse to mori napredek našega naroda in duši veselje do dela onim. ki so Nesebični rodoljubi. Tujci delajo za vse svoje, četudi je slabo, rafinirano reklamo, mi Slovenci pa vse svoje, vse domače proizvode na vseh poljih zavračamo, bagatelizujemo ali pa prestrogo kritikujemo. Le tuje nam itnponuje, a vse svoje ubijamo, kakor pisatelj izvaja. Nadalje nam gledališka pisarna naznanja, da bo prevzel vlogo g. Toplaka, ki je nevarno obolel, g. .los. Povhe. Igral bo namreč črnega cigana Šandorja, ki se tudi nahaja med osebami Meškove drame. Sporoča se nam tudi, da se bo premijere udeležil pisatelj gospod Franc Ksaver Meško osebno. Sporoča se nam tudi, da je z ozirom na zadnje dogodke na Slovenskem drama Meškova veleaktualna in da se je zategadelj nadejati tudi velikega uspeha. izpred sodišča. Razprava proti Schwarzovi, ki jo toži ljubljanski župan, se je danes dopoldne nadaljevala. Zaslišana je mati obtoženke Marija Schvvarz, ki izpove, da ji je rekla njena hči, da ji je rekel gospod Frici, da je rekel deželni predsednik županu, naj no dopusti protestnega shodia, da se kaj ne pripeti, župan je pa baje rekel, da sc lrič ne zgodi, ker prevzame sam vso odgovornost. Sestra obtoženke Mar. Schvvarz je izpovedala enako materi z nekoiiko drugim besedilom in pristavila, da je rekel Bajželj njej in pa sestri, ko je odšla mati: »Vi nemški psi, pobijemo Vas, če nočete slovensko govoriti,« in je pljuni! nanje. Na zagovornikov© vprašanje izjavi priča odločno, da obtoženka ni rekla: »prokleti župan Ivan Hribar«, kar bi Mla morala tudi čuti. Beti Schvvarz, 15 let stara, izpove tako, kakor je izpovedala Marija Schvvarz. Priča oficial i!n občinski svetnik Karol Mayr se spominja, da je Bajželj pripovedoval pri »Figovcu«, da je neka ženska govorila »Zdaj ima Hribar dovolj s svojimi demonstracijami, da je prišlo z Dunaja poročilo, da bo vržen iz parlamenta.« Natančneje se ne spominja besedila. Vel^tržec in obč. svetnik Knez ne ve o celem dogodku nič in se ne spominja, da bi bil kaj čul. Fran Štupica, trgovec, ve, da niti je pripovedoval Bajželj in pokazal dve gospodični ter rekel: »S tistima sem imel — rabuko ali razpor« — in je pravil, da sta rekli, da bo Hribar iz parlamenta vun vržen. Še! je tudi v krčmo k »Figovcu« in šel z Bajžlom skupaj domov. Frančišek Urek, trg. sotrudnik, se ne ve spominjati na drugo, kakor da je nekaj pravil Bajželj. čul je besedo Schvvarz, da je nekaj govorila. Drugega ne ve. Dr. Ivan Orel je bil v gostilni pri »Figovcu«. Bajželj mu je pripovedoval, da je irtrel s Schvvarzovima rabuko. Natain-čno se ne spominja na dogodek. Neka priča še izpove, da je čul besedo Hribar in »ment«. Izpove, da je rekel Bajželj »Wenn Sie nicht Rulie geben, vverde icli Sie durch einen Polizeimann arretteren lassen«. Pred Šttipičevo prodajalno je vrgel neki brivec čik vanje in pljunil pred nju. Adolf Janke je izpovedal, da se natančnejše ne ve spominjati, kaj da mu je pripovedoval Bajželj. Zastopnik obtožiteijev dr. Ivan Milan Hribar predlaga najstrožjo obsodbo, zagovornik dr. Ambrositsch predlaga oprostitev. Sodni tajnik Bulovec proglasi razsodbi, da je Schwarzova kriva razžaljeni a časti župana Hribarja in Bajžlja ter se obsodi v globo 40 kron. Dr. Ambrositsch jc priglasil vzklic. Llabljanske note Ij Podporno društvo delavstva tobačne tvornice je priredilo minuli ponedeljek dobro obiskan shod, na katerem je govoril dež. in drž, poslanec dr. Jan. Ev. Krek, ki je obširno razlagal vladno predlogo o starostnem zavarovanju z ozirom na tobačno delavstvo. Drž. posl. Gostinčar je priporočal organizacijo. li Ljubljanski župan g. Iv. Hribar tudi po 20. septembru poleg »razglasila« za razsvetljavo 2. decembra prihaja z nemško »Kundmachungo«. Tako je Ivan Hribar prvi med ljubljanskimi Slovenci pričd z dvojezičnimi lepaki, ko bi vendar moral vedeti, da celjski in mariborski župan Slovencem ne privoščita dvojezičnih uradnih razglasov. To kaže v trenotku, ko se od trgovcev in obrtnikov zahteva samoslovenskih napisov, vso resnost nekaterih gospodov, katere tozadevno v doslednosti prekaša — kinematograf »Pathe«. Hei'1 »Biirgenneister Ivan Hribar«! Ij Proti dvojezičnim napisnim deskam. Dunajski okrajni zastopi so sprejeli predlog, ki poziva dunajskega župana, naj odslej vse dvojezične napisne deske na Dunaju prepove in dovoli samonemške. V sejah so strašno ropotali radi dogodkov v Ljubljani in Pragi in kričali »Zob /.a zob«. Ce bodo Nemci drugod preprečili dvojezične napisne deske, tedaj se bo žc dobila pot, po kateri bo Ljubljana smela isto storiti! Ij Kam prihodnjo nedeljo? Prihodnjo nedeljo bo v veliki dvorani »Uniona« točno ob 8. uri zvečer velezabaven družinski večer. Skupno s »Slovensko filharmonijo« nastopi slov. glasb, društvo »Ljubljana«. Spored priobčimo jutri, že danes pa opozarjamo občinstvo, naj pohiti na ta zanimiv večer, na katerem bo preskrbljeno za res izvrstno zabavo. Ij Poročil se je danes v tukajšnji frančiškanski cerkvi organlst g. Ignacij Fa-biani z vrlo gospodično Mici Mejakovo iz Mokronoga. Bilo srečno! Ij Divii lovec. Ko je danes zjutraj delavec Ivan Verbič iz Loga pri Brezovici po Tržaški cesti nesel na prodaj dva divja zajca, se je tam službujoči policijski stražnik začel za moža zanimati in prišel nato, da ima opraviti z divjini lovcem, katerega je odpeljal na magistrat, da se je dognala njegova identiteta. Mož se je v zagovoru zelo zagalopiral. Pripovedoval je, da je oba zajca ustrelil nek neznan lovec, kateri je pa, ko je ta nanj zavpil, pobegnil popustivši zajca na licu mesta, katera je potem on pobral. Preiskali so zajca in dognali, da sta bila oba ujeta v zanjko. Zajca so konfiskovali, Verbič pa pride pred sodišče. Ij Pevska skušnja »Ljubljane« je zopet danes točno ob S. uri zvečer. Vsi g g. p e v c i naj se blagovolijo udeležiti te skušnje. Ij Nov lekarnar v Ljubljani. Mardet-schlagerjevo lekarno na Jurčičevem trgu je prevzel Ceh g. Josip Cižmar, katerega kot zavednega Slovana najtoplejše priporočamo. li Mestni magistrat ljubljanski je glede drsanja in sankanja izdal sledeči razglas: »V smislu občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano z dne 5. avgusta 1887 št. 26, odstavek 2., lit. a, b in c, odreja podpisani magistrat iz ozirov na osebno varnost občinstva kakor tudi glede varovanja nasadov za drsanje iu sanjkanje sledeča določila: 1. Drsanje in sanj-kanje je samo na posebnih, oblastveno za to potrjenih krajih dovoljeno. Predno pa se kak tak prostor začne rabiti v rečeni namen, treba si je izposlovati tuuradnega dovolila, ki pa se daje samo na podlagi zadovoljivega lokalnega ogleda. 2. Povsod drugod, zlasti na javnih cestah, trgih in potih, nasadih, v Podturenskem parku in gozdu, na Gradu. Golovcu itd. je drsanje in sanjkanje strogo prepovedano. 3. Posebno Pod turnotn je drsanje samo na mestnem drsališču, in sanjkanje le na obeh v to svrho uradno dovoljenih sanjkališčih dopustno iu sicer je za odrastle odnosno izurjene sanjkače določeno veliko sanjka-iišče. ki se pričenja na vrhu nad »Razgledom« in vodi mimo »Švicarije«, skozi brezov gozdič in po travniku do drevoreda, ki vodi v Šiško; za otroke iu manj izurjene sanjkače pa služi sanjkališče, ki se pričenja na pobočju poleg brezovega gozdiča in vodi po travniku proti »Ce-kinovemu« gradil. 4. Za drsališča in sauj-kališča je izdelati takozvani »Drsalni« odnosno »San.'kalni red«, po katerem sc imajo udeležniki ravnati in za katerega je izposlovati tuuradnega pritrjila. Obsezati ima za dotični šport običajna pravila in navajati tudi vse naredbe za preprečenje nesreč. Nabiti ga je na očitnem kraju. Proti prestopkom se bo v smislu cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854. drž. zak. št. 96 postopalo z denarnimi globami, odnosno z zaporom, v kolikor ne pripada kaznovanje teh pristopkov sodn. oblastvom.« Štajerske noulce. š Iz Šoštanja nam brzojalvljajo: Ni res, da je posojilnica v Šoštanju v kon-kurzu, ni res, da jc Vošnjak poneveril več 100.000 kron in ni res, da je knjige ponarejal. — Ravnateljstvo. š Deželnozborske volitve na Štajerskem. Nemški zaupniki mest in trgov mestnega volivnega okraja Slovenji Gradec so postavili za kandidata marenber-škega župana Alojzija Langerja. Dosedanjemu poslancu tega okraja so izrekli zahvalo. Telefonska ln Pojavna noročik VARNOSTNE ODREDBE OB MEJI. Dunaj, 18. nov. »Fremdenblatt« javlja danes, kakor je že včeraj »Slovenec < omeni!, da sc naredba o vpoklicanju rezervistov izvrši tako, da se pridrže pri 15. vojnem zboru vojaki tretjega letnika, ki 31. decembra doslužijo tri leta in bi tedaj šli na dopust. Nadaljna služba se jim všteje kot orožna vaja. Pridrže se nadalje pri 15. vojnem zboru oni nadomestni rezervisti, ki so sedaj pod orožjem tako, da novih rezervistov, ki sedaj ne služijo, sploh ne bodo vpoklicali. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 18. nov. V državnem zboru predlože krščanski socialci 2 nujna predloga: za rešitev proračunskega provizo-rija- in aneksije Bosne in Hercegovine. Socialni demokratje nameravajo vložiti nujni predlog glede prvega branja predloge o zavarovanju za starost in onemoglost. ITALIJANSKO VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE. Dunaj. 18. novembra. Danes so se pri voditelju naučnega ministrstva sekcijske-mu šefu Kamera oglasili italijanski poslanci v zadevi laškega vseučiiiškega vprašanja. Sekcijski šef Kaniera je odgovoril, da se bo o zadevi infirmiral. Jutri gredo italijanski poslanci zopet v naučno ministrstvo urgirat odgovor. Laški dijaki so napravili obhod po. mestu. ČRNOGORCI NAPADLI AVSTRIJSKE MORNARJE? Trst, 18. nov. Tu in s Pulja se z vso trdovratnostjo vzdržujejo glasovi, da so Črnogorci napadli in ranili šest avstrijskih mornarjev z ladje »St. Georg«, ko so se vračali z izleta v Teodo nazaj v Kotor. Nekaj napadenih marnarjev je baje težko ranjenih. ŠTRAJK Z GLADOM. Zagreb, 18. nov. Sedaj stavkajo z gladom vsi radi velesrbske propagande aretirani, ker se jih še doslej ni zaslišalo. KRALJ PETER NEVARNO BOLAN. Belgrad, 18. nov. Kralju Petru se je bolezen obrnila na gorje. Kralj trpi na zvapnenju žil. MILOVANOVIČ PADE? Belgrad, 18. nov. Tu je velika nejevolja proti dr. Milovanoviču. Pravijo, da v inozemstvu ni dovolj odločno zastopal Srbije. Baje je privolil v zgolj gospodarske kompenzacije. Moral bo najbrže odstopiti in napraviti mesto Pašiču. POZOR! V spopolnitev gospodarske osamosvojitve je sklenil podpisani „Združeni narodni odbor" zaprositi oba slovenska dnevnika v Ljubljani, da prinašata vsako soboto redni zaznamek, na katerem bodo navedeni slovenski obrtniki in trgovci v Ljubljani, in sicer samo ime, obrt in ulica, kjer se izvršuje dotična obrt. Ker imata oba lista z opustitvijo nemških ljubljanskih inseratov občutno škodo, in pa da se omogoči vsem, tudi najrevnejšim obrtnikom in trgovcem priti potom listov v spomin občinstva, določila sta oba lista za tako priobčevanje imen prav majhen znesek, namreč za ime in vsako soboto le 50 vinarjev. To je v očigled velikemu uspehu tega zaznamka vsekako nizka cena. S priobče-vanjem takega zaznamka se prične to soboto. Priglasila inserentov, ki naj se zglase osebno, prejemata upravi obeh listov od danes dalje. Slovenci zganite se v svojo korist, ker tem načinom odškodujete oba lista za opustitev ljubljanskih nemških inseratov. Združeni narodni odbor. Odtok uodepospešulofo, kisline raz-redčuoie. BS2 lithion vrelec proti vodni kislini, trganju, diabetes, žolodi nemu in črevesnemn ketaru, boleznim v me- a sc povsod, v Ljubljani utneri n Dobro vpeljana Zahvala. Oanjeni presrčnega sočutja med hudo boleznijo in ob smrti našega nepozabnega in ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda Jakoba Dekleva posestnika izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa obilna sožalja, ki so nam dosla in za veliko udeležbo pri pogrebu našo najsrčnejšo zalivalo. Zahvaljujemo se pa še posebno časti-temu g. župniku I. Škrjancu za tolažila umirajočemu in spremstvo k večnemu pokoju, enako tudi g nadučitelju Čen-čiču in gdč. učiteljici Kalin za spremstvo s šolsko mladino, gospodu Špolariču, vodji premogokopa za podaritev prekrasnega venca, vrlemu pevskemu zboru iz Barke za ganljivo petje ter vsem, kateri so nam kakorkoli lajšali veliko bolest ob prerani, bridki in nenadomestljivi izgubi predragega nam pokojnika. Vremski liritof, 17. novem. 1C08. Žalujoči ostali t TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 18. novembra. Pšenica za april . . . 12 78 Pšenica za oktober 1. 1009. . . . 10 97 Rž za april I. 1909............10-73 Oves za april . . 8'24 Koruza za maj I. 1909 . ... 7 33 Efekti v: neizpr Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 3d6'2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm. B m O Čbb opa-zovanfa Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Padavina v 24 urab v mm 17 9. zveč. 7453 -5-0 brezvetr. oblačno 18 7. zjutr. 44-5 —35 sl. ssvzh. 00 2. pop 43 3 19 brezvetr. » Srednja včerajšnja temp. —8 0°, norm. 3-2°. Gostilniška koncesija se odda takoj. Več se poizve na Martinovi cesti št. 38. 2967 6—o Gospodarsko društvo v Bermu p. Paziti, Istra posreduje brezplačno pri prodaji vina svojih udov. Cena je nizka Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. 2818 10—7 Proda se lepa 2870 3-3 hišica z vrtom pod jako ugodnimi pogoji. Rožna dolina 154. modna trgouina se radi rodbinskih razmer odda. ^ Ootovine 10 000 Resne ponudbe pod šifro ,,trgo«in a" na upravništvo „Slovenca". 2981 6—4 enonadstropna, z ograjenim vrtom in več stanovanji se proda. Primerna tudi za obrtnike. — Prosta lega ob Ljubljanici, na Prulah št. 4. Ljubljana. Pojasnila pri lastnici hiše ravno tam. 3024 3 — 1 za takoj sredi mesta, obstoječ iz vsaj enega večjega t «» tsoa a 23 A «»«» in izven tega še iz treh drugih prostorov. Ponudbe pod šifro , SU*. na upravo ,.Slovenca". 3035 3 -1 Tovarniški uradnik Za stavbeno podjetje s tesarstvom, mizarstvom in ključavničarstvom na Kranjskem se sprejme 2983 3-1 — tehniško izobražen urednik, — ki mora oskrbovati kalkulacijo za navedena podjetja. Prednost imajo taki, ki so že poslovali v podobni službi in so če le možno vešči obeh deželnih jezikov. Prij. ponudbe z dokazili o službovanju in študijah ter zahtevo plače na upravo tega lista pod šifro 2933. Velika zaloga raznih 2267 slouensKIh plošč tn grnmefom ceniki od gramofonov In plošč na razpolago. Fr. P. Žalec urar in optikar Ljubljana, Stari trg, štv. 26. priden, pošten, marljiv, močan, ako mogoče vojaščine prost mladenič, iz boljše hiše, ki je vajen vsakega dela. 3012 3—2 F. Dolenz, Kranj. 3038 1-1 Jgnacij Jablani organist JV[ici žabiani roj. Ljubljana poročena 18. novembra 1908. JY[o/(rcnog M* V-Jf JT®-*-j & m *i>r tfunc, Ljubljana, Dvorni trg 5/. 3 priporoča velikansko i^ber zimskih sušenj, kožuhov (kratkih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., ja gospode in dečke. ^trogo solidna, strokovnjaka postrežba. Naznanilo lekarne. Slavnemu p. n. občinstiu najvljudneje naznanjam, da sem %upil od g. lekarnarja }y[ardetschlagerja lekarno „pri zlatem orlu" na Jurčičevem trgu v /Ljubljani. tfer se bom potrudil voditi svojo lekarno na solidni podlagi ter s prijazno m vestno postrežbo, prosim za popolno zaupanje in naklonjenost cenjenega občinstva. Vse doslej uvedene J\da-i^delk.e, ^a^or tudi vse običajne medic specialitete. obve^ila, jivinojdrav. sredstva, mineralne vode, kosmetišKa sredstva itd., bom imel vedno sveje v jaiogi in jih prodajal ja konkurenčno ceno. ,, , Ueiespostovanjem ?h. }y[r. Josip Čijmar 3030 3-1 1, karnar „pri zlatem orlu". Rudolf Pod^rajšek deželni inženir Jv(arija P odiraj šek roj. ^astelic Ljubljana 3031 1-1 poročena 18. novembra H08 /Jrej vsakega drugega obvestila. tfandija Globoko izpod cene prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice. Konfekcijska trgovina jJ^ ^ ===== Pred škofijo štev. 19. 2811 16 7 kožuboulno podloženi krotki soko-i, mestni in potni kožuhi po vsaki ceni, kakor tudi konfekcijo za gospode, dame, dečke, deklice in otroke priporoča v največji izberi Angleško skladišče oblek, O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. Priloga 266. ,Jtoireneaff dnč 18. novembra 1608. Gramofoni 1 „,., Hilko Krape! urar. Ljubljana, Jurčičev trg Stev. 3. Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižioe, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kineškega srebra orodje. r«NM*MC«iMM najnovejše slovenske plo-uramoione šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo. 2393 11 Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje i kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto. 2238 26 nton Sare Ljubljana, JV. Petra cesta št. 8 priporoča v lasini šivalnici izdelano _ perilo —-- Zo otroke, gospe in gospode. 2a Qde-ajvanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in fifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in prtiče, brisalke i. t. d. tfakor znano le dobro blago in zelo primerne cene. _ Naročila za venkaj točno in zanesljivo Prvo slovensko modno : trgovino za gospode: tm\M »k Ljubljana, Mestni trs št. 19 se najtopleje priporoča 2710 K! Prvo slovensko !! c. kr. oblastveno potrjeno i?\r" ucilišce za Krojno risanje ctranja desifi LluMjana, »ari tri St. 28. e mm k mm hrol do životni meri, s asi sotrudnik in praktikant se sprejme v manufakturno trgovino na debelo. — Naslov pri upravi „Slovenca". 3-3 3010 jut Ceniki zastonj in poštnine prosto. Največja zaloga zlatih in srebrnih ur, verižic, uhanov, prstanov bri-:: Ijantnih in diamantnih. :; Dobiva se blago samo prve vrste, slabega in nič vrednega blaga nimam 2643 24-10 v zalogi. Za obilna naročila se priporoča Fr. Čuden urar in trgovec v Ljubljani. Dobe se tudi ure od 5 kron naprej. nuja trgovina obstoji ie nad 30 let in le obče i! znana na najboljiem glaau. :t Naznanilo. Slav. občinstvu si usojam naznaniti, da sem otvoril pod 7rančo cvetlični salon. V zalogi bom imel vedno vse sezijske cvetlice, različne rastline ter bom izvrševal vsa naročila točno in po nizkih cenah. — ti ar o čila na deželo z obratno pošto. Slav. občinstvo pa prosim, da me blagohotno podpira. 2 velespoštovanjem J\nf. Pjajec, vrtnar. :: Ljubljana : sv. Petra cesta štev. 21 I. (Danek, :: ilubllana :: sv. Petra cesta Stev. 21 krznar in izdelovateij čepic priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo veliko izbrano zalogo najfinejših kožuhovin, ^^^^^^ raznovrstnih kož, klobukov, čepic lastnega izdelka vseh vrst. Velecenjenim damam priporoča vsakovrstne kolirje, mufe in druge tovrstne predmete po najnižjih cenah. — Tu se tudi kupujejo raznovrstne kože od divjačine po najvišjih dnevnih cenah. 2876 18 5 L. T.' *V*' o e* CT> r< Izredna prilika za nakup! Kompleten plinov motor (Sauggas-Anlage) posebno primeren za elektriški obrat, 12 HP., šele D/2 leta v obratu, se ceno proda radi povečanja podjetja. Ogleda se lahko vsak čas v obratu nekje na Spodnjem Štajerskem. Vprašanja naj se pošiljajo pod šifro ,,Sau<}gas-Anlage(( na upravo tega lista. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem zopet 2931 3-3 otvoril staroznano gostilno - v lastni hi&i na Sv. Petra oosti štev. 85. ===== Na razpolago bodem imel izvrstna vina ter mrzla In gorka jedila. Priporočam se vsem znancem in prijateljem za mnogobrojni obisk. I vi i ii i 5oči valni k. furnirane, masivne vseh vrst, hrastov« in bukove deščice I. vrste izdelek, največje in najsolid-nejše domače tvrdke J. KOTNIK, Verd - Vrhnika priporoča in poklada 2683 10-5 Ferdo Primožič, mizarstvo. Ljubljana, Hilšerjeve ulice 5. Sprejema in izvršuje tudi vsa popravila starih parket, likanje, in vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni. Slikar MATEJ TRPIN 2629 12-12 Sltkar n Ljubljana, Elizabetiia cesta st. 3, v hiši gosp. Ivana Kregar ja se priporoča prečastiti duhovščini, slav. društvom in častit, občinstvu za izdelovanje raznih = umetno-slikarskih izdelkov. = Altarne, portretne in pokrajinske slike, križeva pota, božji grobi, slike in načrte za društvene in cerkvene zastave, naprava gledaliških odrov in dekoracij za razne ifiralne predstave. Popravila in restavriranje starih oljnatih slik itd. itd. Na razpolago so razni načrti in fotografije. H., Cene primerne. Solidno delo. Dež lekarna pri,,Mariji pomagaj'' . Leustek Ljubljana, Resljeva c. I zraven cesarja Franc Jožefovega jubil. mostu priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje olje ,TkdoPte Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano Tanno = chinin tinktura za lase, katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K. 2700 Slovita Melusine ustna in zobna VnH/l delu'e 'zb°rno proti zobobolu in gnji-UUa lobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. Najkoristnejši! Najkoristnejši! pridnim otrokom je pač dobra knjiga. Kdor hoče vzgojiti dobre otroke, naj jim, da prebirati koristne knjige. Povesti, ki napeljujejo k dobremu zgledu, ki kažejo nasledke slabega dejanja in poveličujejo čednostno življenje, vplivajo na mladino navadno bolj vpešno kakor beseda bodisi resno opominjevanje ali strogo grajanje. Upamo, da nam torej Miklavž ne zameri, če ga opomnimo na nekatere za slovensko deco posebno koristne knjige. Za manjše otroke priporočamo v prvi vrsti posamezne vezane letnike lista: »Angelček" Otrokom prijatelj, učitelj in voditelj urejuje Anton KržiČ. Poleg resnobno podučnih, kratkočasnih pove-stic obsega ,Angelček" tudi mnogo gradiva za kratkočasilo zabavo in nedolžno šalo. Otroke razveseljujejo tudi podobe, katerih je v listu v izobilju. Vsak letnik tega krasnega lista obsega navadno okoli 200 strani in ima velikost 12'/2 X 19'/2 cm. Kljub lepi obliki in zelo mnogostranski vsebini velja vsak letnik trdo vezan samo 80 vinarjev. S tem niso plačani niti tiskovni stroški, še manj pa vezava itd Vendar pa velja ta znižana cena do novega leta. Dobijo se še vsi letniki od leta 1894, pa do leta 1906. Na ,Angelčka" naj bi Miklavž ja ne pozabil, če podari vsakemu pridnemu otroku vsaj en letnik, še bolje pa več letnikov, bo napravil s tem mladini veliko veselje, a jej tudi mnogo koristil. Za mladino, ki je že iz prve detinske dobe, pa se posebno priporoča: gtsr »VRTEC" ,,Časopis s podobami za slovensko mladino." Ta list skrbi, da ima vedno raznovrstno vsebino mikavno, podučilo in zabavno v prozi in in poeziji, krasi ga mnogo podob. Vsebina je zelo miiogostranska, oblika še večja kakor pri „Angelčku" in sc dobi vsak letnik do novega leta tudi po znižani ceni in sicer vsak vezan letnik po K 3.— Na razpolago so še letniki: 1889, 90, 91 in od letnika 1893 do letnika 1907. Priporočamo tudi krasne Spillmanove povesti in sicer 1. zv.: Ljubite svoje sovražnike! II. nat. Cena 40 v. 2. zv.: Maron kršftat ski deček iz LibHnona. Cena40 v. 3.zv.: Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. Cena 40 v. 4. zv.: Praški Judek. Povest. II. natis. Cena 40 v. 5. zv.: Ujet lik morskega roparja. Povest. Cena40 v. 6. zv.: Arumugam sin indijsk. kneza. Povest. Cena40 v. 7. zv.: Sultanovi sužnji. Cena 60 v. 8. zv.: Tri indijanske povesti. Cena 60 v. 9. zv.: Krajličin nečak. Cena 60 v. 10. zv.: Zvesti sin. Cena 40 v. 11. zv.: Rdeča in bela vrtnica. Cena 40 v. 12. zv.: Korejska brata. Cena 60 v. 13. zv.: Boj in zmaga. Cena 60 v. 14. zv.: Prisega huronskega glavarja. Cena 60 v. 15. zv.: Angelj sužnjev. Cena 40 v. 16. zv.: Zlatokopi. Cena 60 v. 17. zv.: Prvič med indijanci ali vožnja v Nikaraguo Cena 60 v. 2988 10-3 Vsak zvezek velja trdo vezan 20 vin. več. V tropinovec kranjski brinjevec Odlikovano v Parizu. se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v veležganjarni in rektifikarni sadja M. Rosner A Co., Ljubljana, Spod. ftiika, poleg Kosler. jeve pivovarn*. Prej „EDISON". DUNAJSKA CESTA, linsprotl kavarne JEoropa" saKo soboto !a sredo nm program! Predstave ob delav iklh: ob 4., 5,6 J. in 8. url Predstav« ob nedeljah in praznikih: ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne. fpnp nr/Ktnrinr Pro\tor II. prostor« v. I.pro- | Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure pred- S Slike se dobivajo samo iz pi ve svet. pariške tvor. Pathe Fržres. uiie prosiurjm, jor*™« ^ otroc, .„ (stave po znižan. cen. prostor 20 v>> 1L pQ v_ = Ravnateljstvo hlnematogrofn nmr. Prvi KInemtitosrflf Palbč. 2613 UM! »i il) •il Vino za butelje iz posušenega grozdja najfinejših vrst, kakor: muškat, mar?skin, posip, brajda, fuiioa, kobilara izvanredno dobro, čisto naravno —- prodaja po'80 h (40 novčičev) liter == Uprava biskupskih dobara: K*, stolni dekan v Ljubljani. — Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice — Ivan PaBlak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. "M m Ca jm