štev. 42 Cena 15 din PTUJ, 21. oktobra 1960 Letnik Xl!l Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujsk: tednik« zavod s •.amostojmm finansiranjem Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Maribcr podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206 rtoikopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za cuzemstvo 750 din. za mozemstvo 1250 din Generalna skupščina je v pone- deljek zakljuciia svoj prvi del programa, na katerem so številne delegacije izaiašale probleme, da bi na osnovi njih sestavili dnev- ni red, o katerem bodo potem v podrobnostih govorili v raznih od- borih. Generalna skupščina se bo sestajala odslej samo takrat, ko bodo glasovali za posamezne pred keene resolucije. Čeprav je zadnje tri dni zgle- dalo. da se bodo delegati začeli celo fizično obračunavati, so v ponedeljek zaključili sejo s so- glasnim sprejemom resolucije 28 dežel, v kateri priporočajo sodelovanje med članicami, da hi ugotovili nadaljne stike v svetu in da bi preprečili nove nevar- nosti. Resolucija 28 dežel je logičen zaključek prizadevanj petih dr- žav, ki so poskušale z resolucijo o stikih med Amenko m Sovjet- sko zvezo, doseči popuščanje na svetu. Takrat so se temu priza- devanju uprle velike sile in do- segle s procetfuralniml mahma- cijami, da so resohicijo minirali. Tokrat so za predlog 28 dežel glasovale tudi velike sile. ker so brzda spoznale, da je nadaljno napenjanje hladne vojne v palači ozn za to svetovno organizacijo 2«}o škodljivo. zopet sestanek na vrhu §e pred^^n je premier Macmillan zapustil New York, je že om.end, da bi bil za ponoven sestanek »na \'rhu«. Za njegov predlog je pokazal Hruščev takoj raziime- vanje. V bistvu lahko ponovimo, da od sestanka na vrhu ne more- mo pričakovati mnogo, ali skoraj nič, pozitiven pa je le v toliko, da se predsedniki sestanejo in vsaj razpravljajo. Sedaj ne gre, za sestanek na vrhu. pač pa za politiko, ki jo vodi Zahodna Nem- čija protii kakršnemukoli priza- devanju, da bi se sestali veliki >ma vrhu«. Macmillan, Hruščev in delno de Gaulle vedo, da bodo uredili pro- bleme v Evropi šele takrat, ko bodo dokoncn'-« odpravili nemški problem. Uredijo ga brzda lahko le na ta način, da dosežejo nekak- šen kompromis, kj naj bi zado- voljil cbe strani. Nemčija se za- deva, da bi s takšno rešitvijo pri- šla v podrejen položaj, kajti že sam kompromis naj bi bil takšen, da bi onemogočil razvijanje re- vanšističnih in militarističnih strasti v tej deželi. Zato je Ade- nauer takoj {>ovedal, da je proti sestanku na vrhu, ker nemškega vprašanja ne bi smeli p>o njego- vem reševati na pogajanj'h med Vzhodom in Zahodom. Adenauer hoče zato ohraniti »status quo«, ker si tako še vedno ohrani mož- nost, da bi rešil nemški problem Po svoje, ta je s priključitvijo Vzhodne Nemčije Zahodni. turCua pred reformami Vsi se še spominjamo krvavih demonstracij v Carigradu in An- kari, ki so privedle do državnega udara tn do sprememb. 27. maja, so zaprli vrsto prejšnjih turških \-oditeljev in sedaj je proti njim proces, na katerem so objavili vrsto dokazov o protidemokratič- nem režimu. S tem procesom in s pripravo nove ustave bodo v Tur- či.ii zaključili obdobje reform. Proces in novo ustavo povezu- jemo v toliko, ker je prvo dej- stvo zaključek dosedanjega reži- ma, z novo ustavo pa odpirajo perspektive za na daljni razvoj na političnem in gospvodarskem pod- ročju. Zanimiva je izjava pred- sednika odbora narodne enotno- st/: generala Gursela, da bo Tur- čija začela voditi nevtralistično politiko. Zaenkrat še nimajo mož- nosti, da bi prekinili stike z za- hodnimi vojaškimi zvezami, toda s pozitivnim stalfščem do alžir- skega problema in s simpatičnim odnosom do arabskega naciona- lizma, že dajejo možnosti za te- meljito revizijo sedanjega tur- šT^-ega političnega življenja. Vreme Prvi krajec dne 27. oktobra 1960 ob 8,?>o. Do okrog 2ri. okto- bra 1960 bo prevladovalo toplej- še vreme, nato spet hladnejše z manjšimi padavinami. ac 24. Oktober Dan Združenih narodov 1960 Po vseh deželah praznujejo do- ločene dni spomin na velike ljudi ali na zcdc vinske dogodike, ki so povečali slavo naroda. Vse te obletnice, ki jih slavijo že stolet- ja, pomenijo njihovo socialno in duhovno dediščino. Nekaj let sem pa se pridružuje velikim praznikom obletnica po- vsem nove vrste. V mislih imamo mednarodno obletnico, ki se praz- nuje po vsem svetu. Ta ni last nobenega naroda, vsi narodi jo .slavijo z enako pravico. Obletnica izkazuje spoštovanje vsem naro- dom, naj je njihovo verovanje in filozofsko pojmovanje še tako raz- lično. Njena velika izvirnost je v tem, da poudarja zveze, ki zaru- žujejo vse narode. Poleg tega je to obletnica, ki jo lahko praznu- jejo vse dežele in vsi narodi: Dan Združenih narodov. Dogodek, ki nam ga ta oblet- nica kliče v spomJn, je uveljavitev Ustanovne listine ?:druženih na- rodov dne 24. oktobra 1945. Pod- pis Ustanovne listine in ustano- vitev Združenih narodov pomenita začetek.doslej največjega prizade- vanja narodov na tej zemlji, da bi se rešili vojne in njenih strahot in si ustvarili boljši mir. Enotno.st izjem.nih namenov je navdihnila ustanovitev Združenih narodov; duh združevanja in soli- darnosti je njen t-emeljni kamen. Kot nobeno človeško delo, tudi Združeni narodi niso popolni, pet- najst preteklih let pa je potrdilo plemenitost smotra in' potrebo mednarodnega sodelovanja kot sredstva, da se ta smoter doseže. Teh prvih petnajst let ni bilo lahkih. Perspektive o harmoniji m.ed velesilami so se morale umakniti nezaupanju »hladne voj- ne«. Skrite napetosti so se zdaj pa zdaj .sprevrgle v odkrite sovražno- sti. Velika razlika, ki jo dejan- sko vidimo, če s tehnične strani gledamo napredne in manj raz- vite dežele, je povzročala gospo- darske probleme z ogromnimi po- sledicami. Hitrost, s katero so ne- davno še odvisni, zlasti afriški na- rodi, v skladu s smotri Ustanov- ne listine začeli stopati po poti suverenih držav, je prav tako ter- jala delikatne prilagoditve, tako na strani nekdanjih skrbniških sil, kakor tudi na strani novih držav. ki so si želele ustvariti lastne upravne in gospodarske temelje za svojo mlado neodvisnost. Poveča- nje prebivalstva, ki mu ni prime- ra, je povzročilo, da so postali dvakrat nujnejši že davni proble- mi, ki tarejo milijone človeških bitij: pomanjkanje hrane, neza- dostna sanitarna služba, pomanj- kanje stanovanj in učil. Ko gleda- mo z ene strani koristi, ki jih utegnejo prinesti človeštvu atom- ska energija in druga velika znan- stvena odkritja, vidimo z druge strani tudi strah človeštva pred njimi, da se ne bi morda ta ener- gija in ta odkritja uporabila v ne- miroljubne namene. Če trezno presojamo položaj petnajst let po podpisu Ustanov- ne listine, vidimo, da so svetu bolj kot kdajkoli potrebni Združeni narodi. Vrednosti Ustanovne listine ne zmanjšuje dejstvo, da je traja- joče nezaupanje preprečilo popol- no izvedbo nejnih načel. Nasprot- no, v tem moramo gledati zname- nje, kako pomembni so 2Mruzeni narodi kot sredstvo, da se naveže- jo stiki in začnejo pogajanja, ki so, javna ali tajna, najprimernejši način za umiritev nevarnosti za mir. Sama Organizacija pravilno na- preduje na svoji poti k univerzal- nosti. V začetku je štela le 51 čla- nic; danes jih šteje že 99. Vsaka članica povečuje moralno moč Or- ganizacije in bogati njene skupne izkušnje. Način, kako so Združeni narodi znali prilagoditi svoje delo in svo- je metode novim situacijam, do- kazuje, da so živ organizem. Na političnem polju so segali po prožnih metodah, da poravnajo spore. Že prej so dajah možnost za javne diskusije in diplomatske stike, poleg tega pa je bila pred kratkim razširjena tudi funkcija njihovega generalnega tajnika, ki zastopa neodvisno stališče vse Or- ganizacije, kadar gre za to, da se izravnajo različna stališča ter bra- nijo smotri in načela. Kar zadeva gospodarski okvir, so raziskovanja, študije in načr- ti, katerih so se nepristransko lo- tili Združeni narodi, pripomogli k temu, da so bili ustvarjeni ko- ristni temelji gospodarske politi- ke, tako v nacionalnem kot tudi v regionalnem planu. Čeprav je bilo to še skromno v primerjavi s programom bilateralnih pomoči, so vendar Tehnična pomoč Zdru- ženih narodov, pred kratkim usta- novljeni Specialni fond Združenih narodov in strokovnjaki, poslani vladam, ki so to želele, da so iz- vajali dela in jim dajali nasvete, pomagali državam in njihovi raz- vojni poti do znanja, človeških pravic ter do temeljev in moralne opore, ki so jim bili potrebni, da so mogle dvigniti svoje gospodar- stvo in SVOJO življenjsko raven. Poleg tega ima pomoč, ki jo da- jejo države s posredovanjem Združenih narodov, to prednost, da sta tisti, ki jo daje, in tisti, ki jo sprejema, združena v skup- nem delu in da d-ana ali prejeta pomoč ni zvezana z nobeno ob- veznostjo političnega ali tehnič- nega značaja. Na socialnem področjij so Zdnj- ženi narodi s svojim delovanjem pomagali vsem, da so hitreje ra- zumeli vrednost in dostojanstvo človeškega bitja. Dali so pobudo za največji napor človeštva v ko- rist beguncev: za Svetovno leto beguncev. Milijoni otrok so imeli korist od programa Dečjega fonda Združenih narodov za prehrano in varstvo otrok in zdaj so Zdniženi narodi v Deklaraciji o otrokovih pravicah slovesno izjavili, da »mo- ra dati človeštvo otrok-u najboljši del samega sebe«. V prvih petnajstih letih svojega obstoja so pos.tali Zdniženi na- rodi sestavni del mednarodnega življenja, ki ga polagoma napada- jo z novim duhom človeške soli- darnosti. Pretekla leta so dokaza- la njihovo vrednost in pokazala državam članicam in njihovim narodom, da so Zdnjženi narodi absolutno potrebni za ohranitev miru in za rese\'anje drugih med- narodnih vprašanj v duhu Usta- novne listine. To je razlog, zakaj praznujemo Dan Združenih narodov, obletnico, ki jo lahko praznujejo in jo de- jansko praznujejo vsi narodi. Zastave Združenih narodov Prijetno razpoloženj" na zb oru je vzbudil mešani pevski zbor 7 Brega pod vodstvom jrborovodj e Franja Petka, ki je zapel 5 na- Jodne pesmi. Vabilu n? zbor so se od.rvali predstavniki okrajnega in občinskerra sveta zveze Svobod in prosvetnih društev iz Mari- bora in Ptuja Lojze Štefanič, Vi ktor Švajger, ,7ankn Žurman in Stane Stanič. Zbora se je udeleži! tudi predsednik Občinskega od- bora SZDL in ljudski poslanec Ivan Kranjčič. O sedanjem stanju in aktivno- sti društva, odbora in o njegovih 3 sekcijah, članstvu in odnosih javnosti do društva je poročal predsednik društva Jože Vrbnjak. Pohvalil je sekcije in njihove vodje ter članstvo, navedel nji- hove težave, uspehe in iz'xušnje, ki kažejo na bodoče skupno bolj- še delo glede na obsežno delov- no področje in na obstoječe ma- terialne in ostale možnosti. Po- sebno je podčrtal finančne teža- ve ter prikazal dohodke društva, ki ne krijejo izdatkov, subvenci- je pa izostajajo ali pa so tako skromne, da je z njimi nemogo- če kriti najnujr^ejše izdatke. Na čelu aktivnih sekcij je god- ba na pihala s 25 aktivnimi člani in agilnim dirigentom Jakobom Štuclom. Pri 71 vajah je ta sek- cija preračunano po članih po- rabila nad 5.000 ur in nad 4.000 ur na 18 p>ogrebih, 19 proslavah, 9 povorkah, 2 komemoracijah in 5 proslavah. Na novo igrajo sedaj 10 koračnic in 5 koncertne sklad- be. S samostojnim koncertom so Se »zkazali v Rušah 9. oktobra 1960 na okrajni glasbeni reviji v Rušah, ki jo je organiziral Okraj- ni svet zveze svobod in prosvet- nih društev Maribor. Sekcija bo v bodoče vesela vsakega glasbe- no nadarjenega mladinca, ki se "bo posvetil godbi m bo pri njej tudi vztrajal po vzg»l«du mnogih članov, ki prihajajo na vaje \iz oddaljenejših vasi, totn^fM-. tov. Čeh, ki prijah^ na vaje celo iz- Destemika. Tudi dramska sekcija je zelo aktfAna in vztrajna, saj je v mi- nuli sezoni pripravila za oder 5 premier, 2 igri. dramo, pravljič- no igro za mladino in 1 komedi- jo. Z dramo »Mrtvi Kurent« je bila sekcija na oCka Hrga, težkega skoraj 11 kg, v košarici na kankolah. Mali Na- cek je dobro zavit lepo ležal med vožnjo v košarici. Lepo je ubogal babico tudi, ko ga je zo-. pet dobro zavitega položila v ko- šarico ha kankolah in ga v dež- ju odpeljala nazaj v Sakušak., Na- cekova sestrica je nad njim dr- žala večji dežnik, da ni padalo po dečku v košarici ob lahkem pozibavanju na kankolah v babi- činih neutrudljivih rokah. Babica Marova, ki je znana v Slovenskih goricah kot poseb- no požrtvovalna in že 20 let ve- stno in strokovno opravlja ba- biško službo na velikem slove- njegoriškem območju, pravi, da so na njenem območju že redki primeri porodov brez izkušene ba- bice in vedno več porodnic rodi v bolnišnici. Ljudje so vedno bolj dovzetni za pravilno nego otrok in mamice .so se že prepričale, da je za njihove malčke zelo korist- no, da jih zdravnica pregleduje od rojstva dalje in pomaga ma- teri zagotoviti otrokov normalen razvoj. Tudi sestra Glazerjeva je potrdila, da so ljudje z območja KU Juršinci vedno bolj zaupni in da jim je vedno lažje pomagati, ko rabijo pomoč. Zdaj je že laž- je, ko ima.io v Juršincih stalnega i ^ (Nadaljevanje na 4. strani) Dr. Ljuba Neutiauerjeva preglejuje otrrae Pred odhodom ba- bice Simoničeve z otrokom nazaj v Sakušak, sta sestri Frida in Jožica ma- lega Naceka dobro zavili, da ga ne bi zeblo in da se ne bi prehladu. Nacek se je v njuni druž- br. kar dcbfo drž^ in jima pozcrnosti ni »poplačal«. Prihodnje leto naf bi posekali 20,8 milijona kubikov lesa - Začetek intenzivne skrbi za gozdove - Več kot 11 milijord dinarjev za teh- nične investicije v gozdarstvu • Kot predvidevajo, bomo v letu 1961 posekali 20,8 mili- jona kubikov lesa, kar je za 9 odst. več od letošnjega plana, proizvodnja lesnih izdelkov pa naj bi v istem času porasla za 21 odst. To sta osnovna elem enta v programu razvoja gozdar- stva za leto 1961. Program so izdelal! v Zvezi kmetijsko go- zdarskih zbornic Jugoslavije. Ta program je del petletnega načrta za napredek gozdarstva. Predvidevajo, da bi le-ta bii ne- kakšno izhodišče za Uvajanje intenzivnejših načinov gospo- darjenja v tej panogi. Menijo, da bi prihodnje leto bilo zače- tek dva.isetletnega obdobja, v katerem bi zagotovili takšen obseg in sestavo mase indu- strijskega lesa ter hkrati porast potrošnje lesnih izdelkov, kot so ga doslej uresničili samo v najrazvitejših evropskih deže- lah. Danes je naša država na devetem mestu v proizvodnji indusfriici] ICo nsčrtno negovali gozdove na površini 3,9 mili- jona hektarov Pripravili bi zemljišča a prirodno pogozditev, za nego pod- mladka, o-pravili sanitarne sečnje in ostale zaščitne ukrepe itd. Da b: uresničili vsa ta dela, bo po- trebno skupaj 16,7 milijarde dinarjev. Od te vsote bi porabili za biološka dela .5,6 milijarde, za tehnične inve- sticije pa 11,1 milijarde ditiarjev. V bloloSka dela je vkliučenn tudi usta- navljanje plantaž na površini 15 tisoč ha. za kar bodo porabili 1.7 milijarde dinarjev. 9 Največ sredstev tehničnih Investi- cij bodo potrošili komunikacije (7,5 milijarde dinarjev) v dolžini 1440 km kar je za 250 km več kot prejšnja leta. Za 1961. leto predvide- va'o tudi nakup opreme v znasku 2,3 milijarde dinarjev. Od tega bi 22 odst. odpadlo na uvozno 78 odst. pa na do- mačo opremo. Dosedanja raven mehaniza- cije v gozdarstvu je bila zelo nizka, pa bo celo ta vsota — čeprav na videz velika — ko- maj krila vse potrebe od po- gozdovanja do zflščfte gozdov. (Po Pres-serviflu) Zi P0¥ In niegevo d^Sa Orfi-anizaciJH ZB ho prihiKl- nje leto praznovala 20. ohlct- ni"o orfTaniziraiic vstaje. Oh lej priložnosti bodo nnclili druži- nam prvoborccv posebna pri- znanja v obliki materialnih ali kiikršnili koli dnigih pomoči, ki naj bo luiznanjc za junaško in uspo.šno sodolovanio med NOV. Letos bodo prejeli o(lliko\ii- nja najzasliižnej.ši člani /B. ki so s svojim delom dokazali, da i si jih resnično zaslužijo. ZB bo ' kritično prejrledala delo posa- meznih članov in odlikovala le najbolj.še. Posebno pozornost bodo po- svetili zdravstvenemu stanju borcPT. ki so jim na razpolago številni zdravniški progledi in zdravljenja. Obstoja posebna stalna zdravniška ktunisija. ki ' vodi stalno zdravnišJ<;o koiiiro- lo in skrbi za zdravstveno sta- nje borcev, ki jc tCosiK zares Zveza borcev reštije tudi rpra.šanje zaposlitve svojih članov. Zaposleni borci so se na delovnih mestih zelo dobro ob- nesli. Težava je z znposleva- njem borcev s podeželja zaradi prevelike oddaljenosti. V bo- doče jih bodo poskusili zapo- slovati na bližnjih kmetijskih posestvih in zadrugah. Obč. LO Ptuj daje n^kale- rim članom-borcem priznaval- nine ali podpore. To so pred- vsem takšni borci, ki jim je zaradi slabega socialnega ])ol()- žaja pomoč zares potrebna. •Šolanju borcev je posvetil Občinski odbor Zveze borcev veliko pozornost. Lahi je bilo 32 članov v raznih šolah. V mestu je odziv dober, na pode- želju pa precej slabši. Borci pa se v tovarnah in podjetjih tudi vključujejo v razne izobraže- valne centre in se na ta način prekvalificirajo na odgovor- nejša delovna mesta, ki zahte- vajo neko določeno znanje. Da se bo uredilo to vprašanje iiidi na podeželju, mu bodo morali odbori krajevnih organizacij ZB posvetiti še večjo iiozornosi. V "Ptuju je ustanovljc-na iravna posvetovalnica, kjer do- li jo člani brezplačne nasvete in pravniške nslnge. kar je za marsikoga velika pridobitt^v. Zelo važna je skrb za oiroke jKidlih borcev, ki se šolajo. ZB je dolžna skrbeti znanje in to nalogo tudi uspešno opravlja. TRŽNE CENE NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TFK;U v SREDO, 1». OKTOBRA 1960 POVRTNINA: krompir 15—20, čebula 50—60, česen 100—140. rdeča pesa 30, korenček 50—60, peteršilj 60—70, luščeni fižol 50, špiinača 80—100, solata v g avah 70, kislo zelje 50, zelje v glavah 20—30, cvetača 50-60, chrovt 30 do 40, sclata endivija 40-^50, ko- leraba 30, paprika 50—60, para- d žnik 60, feferoni 100—120, rde- če zelje 30—40, zelena 60. SADJE IN SADEŽI: jaboka 25 do 40, hruške 40—60, sivke 160, gobe 200—300, oma- aal vse do dneva nenadne smrti. Družina Tušak je z njim zgubila dobrega družinskega člana, orga- nizacija ZB NOV pa dobrega so- delavca. Z veliko udeležbo na pogrebu, z venci in govori so mu dru.štva in organizacije ter prijatelji in svojci izkazali posledn.jo čast. limi miailiiiii v hom proti MM v letošnjem tednu bc.rbe proti tuberkulczi so pisali šolar.ji po šo- lah naloge z naslovcm »Kaj vem o tuberkuozt«. Tri najboljše na- loge je obe nska komisija za bor- bo proti tuberkulozi nagradila. Na- gra.ieni so bili: Golcb Stanko, 5. a razred osnovne šole Hajdina, Le- tič Ma.ida, 5. b razred I. osemletke (Tone Znidarič) Ptuj ter Plcteršek Jožef, 8. razred osnovne šole Lo- vrenc na Dravskem pol,iu. Nalogo Purga Ignaca, 8. razred csnovne šole »Franca Osojnika« v Ptuju, smo poslat Okra.inemu od- ,boru Rdečega križa v Mariboru Izbira nagrajencev je bila zelo težka, ker smo prejel; dobre na- loge še od naslednjih učencev: Meško Darinka, 6. razred osnovne .šole Leskovec, Kamenšak Verica, 7. razred osnovne šole Majšperk, Lešnik Marija, 8. razred osnovne šole Destemik, Indič Stanislav, 8. razred osnovne šole Hajdina, Pe- sek Anica, 7. b razred osnovne šele Hajdina, Va.^da Ivanka, 6. b razred osncvne .šole Markovci, Voda Zatko, 3. a razred I. osem- letke Ptuj, ter Hribar Marija, 8. b razred I. osemletke Ptuj. Iz poslanih nalog je razvidno, da je naša .šolska mladina dobro poučena o tuberkulozi, kar je vse- kakor v veliki meri zasluga po- žrtvovalnih prosvetnih delavcev, ki pomaga.jo organizaciji Rdečega križa pri zdravstvenem prosvet- Ijevanju učencev. Občinska kom si ja za borbo proti tuberkuozi Vida Lipovšelc Kidričevo bo proslavljalo 10-letnico delavskega upravljanja in proizvodnje Na dan 20. novembra 1960, bo v Kidričevem proslava lO-letnice; delavskega upravljanja in 60-let- nice proizvodnje. V soboto zve- čer, 19. novembra 1960, bo v dvo- rani kulturnega doma prireditev, v nedel.jo, 20. novembra, pa pred tovarno zborovanje delavcev in nameščencev, ki se ga bo udele- žilo več predstavnikov iz Ljublja- ne, Maribora in Ptuja. Pripravljalni odbor, ki bo pri- pravil vse FKjtrebno za izvedbo programa prireditve, je imel v ponedeljek. 17. oktobra t. 1., prvo sejo v zvezi s programom in nje- govo izvedbo ter zadolžitvijo posameznih članov odbora z de- lom skrbi. Starši so podprli nabiralno akcijo šolska mladina v Dornavi je preteklo nedeljo, 16. oktobra, skupno s predstavniki množičnih organizacij izvedla nabiralno ak- cijo jesenskih pridelkov za šolsko kuhin,jo. -Akcija je našla pri prebivalstvu pa vaseh šol. okoliša Dornava ve- liko razumevanje, saj so dali 2600 kg krompirja. 40 kg zelja, 20 kg fižola, 30 kg pšenice, 80 kg ja- bolk in nekaj čebule. Šolska mlečna kuhinja je na- bavila tudi prašička, ki ga bo krmila z ostanki in odpadki iz kuhinje. Mladi zadružniki pa pridno ob- delujejo šolski vrt, ter .so izvedli jesensko setev, ki bo dala v zgod- nji pomladi zelenjavo šolski mleč- ni kuhinji. Šolska mladina se vsem darovalcem zahvaljuje za pnspevek. saj bo sedaj lahko je- dilnik v ŠMK bolj pester in iz- daten. H a j d i n a v tednu otroka za otroke V težnji, da se za Teden otroKa združijo svoje sile vse naše vaške družbene organizacije, so se se- stali njihovi zastopniki k skupni seji šolskega odbora, DPM in PSS. Vodilo nas je geslo: Storimo vse, kar je v danih prilikah mogoče, da izboljšamo in pospešimo telesno in duhovno rast naše mladine! Ta skrb se ni osredotočila le na Teden otroka, ampak so skrbni hajdinski starši na pobudo pred- sednika DPM tov. Jakominija z velikim razumevanjem potreb in koristi šolskih otrok že pred me- seci darovali lepo vsoto (41.250 din) in tako omogočili ozvočitev vseh razredov, dočim je DPM iz svojih lastnih sredstev nabavilo šoli radijski sprejemnik. Prvi roditeljski sestanek, ki je bil namenoma sklican v Tednu otroka, so starši obiskali v razve- seljivem številu. V skrbi, da bi se seznanili s sodobnimi vzgojnimi prijemi, so sklenili, da se bodo v zimskem času udeleževali »Rodi- teljskih pomenkov«, ki jih bo šti- rinajstdnevno prirejala Delavska univerza. Svojo pripravljenost, zagotoviti šolski kuhinji kar najboljše funk- cioniranje tudi v tekočem šolskem letu, so Hajdinčani potrdili tudi ob letošnji zbiralni akciji krompirja. Zbirka, ki je tako pomembno za- ključila letošnji Teden otroka, je v vseh vaseh našega šolskega oko- liša zelo dobro uspela. V nedeljo dopoldne je zrasel v šolski kleti mogočen kup krompir- ja (okrog 8.000 kg), ki je dovolj zgovoren dokaz, da naši starši storijo za otroke vse, kar je v nji- hovi moči. Vsem darovalcem pri- srčna hvala. Posebej pa se še zahvaljujemo požrtvovalnim voznikom, ki so brezplačno dovažali krompir: tov. Dobniku iz Sp. Hajdine, tov. Sto- pinšku iz Zg. Hajdine, tov. Kroslu iz Slovenje vasi, tov. Vogrincu iz Hajdoš, tov. Terbulecu iz Skorbe, odborniku ŠO tov. Paveu, ki je pripeljal iz Gerečje vasi zvrhano kripo. Prav posebno pa si zaslužijo po- hvalo starši in zbiratelji krompir- ja, iz vasi, ki niso vključene v naš šolski okoliš in prihaja iz teh vasi v hajdinsko šolo le nekaj otrok v višje razrede. To so tov. Klasinc iz Zlatoličja, tov. Drobnič iz Dra- ženc, tov. Sredinšek iz Kungote in tov. Kirbiš iz Prepolj. Končno pa velja pohvala tudi vsem onim pionirjem in pionirkam, ki so pri krompirjevi akciji tako pridno sodelovali. Teden otroka v Hajdini ni minil nekoristno. Stanovalci so zelo zadovoljni Pri srednjem vhodu 40-stano- vanjskega štirinadstropnega blo- ka Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, doslej največje in sodobno zgrajene, okusno urejene stanovanjske zgradbe v Ptuju, je pritrjena mar- morna plošča s sledečim napisom: »Investitor Tovarna glinice in alu- minija ,Boris Kidrič' Kidričevo 1960. Izvajalec Gradbeno podjetje .Drava' Ptuj.« Družine, ki so dobile stanovanja v tej novi zgradbi so čutijo sedaj, kot da so na novo zaživele. Pro- storno stanovanje, praktična opre- ma, mirno okolje, bogastvo svet- lobe, zmerne najemnine in ostalo so prednosti, ki so jih v prejšnjih stanovanjih, zlasti tisti, ki so sta- novali v tesnih prostorih, močno pogrešali. 147 spričeval o higienskem izpitu Pri Okrajnem higienskem zavo- du v Mariboru je obiskovalo v letošnjem poletju tečaje higien- skega minimuma iz ptujske ob- čine 147 oseb iz živilske stroke. Pred kratkim so sprejeli spriče- vala o opravljenem izpitu po te- čaju. Spričevala jrm je iz.stavilo Tajništvo za zdravstvo in social- no varstvo OLO Maribor. Na dan stehtajo do sto vozil Pri komunalni tehtnici pri že- lezniški tovorni postaji v Ptu.ju je sedaj vi.sok dnevni promet. Po iz- javi tehničarja Leopolda Hrustla pride na dan na tehtnico do 100 polnih ali praznih vozil vseh oblik in kapacitet, vprežnih in motor- nih. Sedaj je odkup sadja, krom- pirja in zelja. Precej prometa od- pade na prevcfe premoga, ki ga prispe na dan več vagonov, zlasti ob sobotah in jih je treba še isti dan izprazniti. Prejšnjo soboto je bilo že do 10. ure 42 voz na teht- nici. So pa zopet dnevi, ko tehtni- ca in tehtničar nimata mnogo opravka. ........_. .____________ Sindikalni koledar v soboto, 22. oktobra 1960, bo polletna konferenca sindikalne podružnice Trgovskega podjetja »Panonija« Ptuj, ki se je bo ude- ležila članica plenuma Občinske- ga sindikalnega sveta Ptuj Zora Ilovarjeva. ★ V soboto, 22. oktobra 1960. ob 9. uri dopoldne bo redni letni občni zbor sindikalne pK>družnice sindikata prosvetrvih in znan- .stvenih delavcev Osnovnih šol: Majšperk. Stoperce, Naraplje in Ptujska gora. Občni zbor bo v Majšperku v osnovni šoli in se ga bo udeležil član plenuma Občinskega sindikalnega sveta Ptuj Maksimiljan Serdin.šek. * V soboto, 22. oktobra 1960. ob 14. uri bo na osnovni šoli v Ki- dričevem redni letni občni zbor sindikalne podružnice prosvetnih delavcev osnovnih šol Hajdine in Kidričevo. Občnega zbora se bo udeležil član CS ZSJ in predsed- nik Občinskega sind. sveta Ptuj Jože Šegula. * V torek, 25. oktobra 1960, ob 15. uri bo na osnovni šoli v Cir- kulanah redni letni občni zbor smd. podr. prosvetnih delavcev osnovne šole Cirkulane. Občnega zbora se bosta udeležila član pred sedstva Občinskega sindikalnega sveta Ptuj tovariš Lojze Kirbiš in članica Republiškega odbora sin- dikata prosvetnih m znanstveruh delavcev Kristina Šepec. ★ V torek, 25. oktobra 1960. ob 18. uri bo v Otroškem vrtcu Ptuj redni letni občni zbor sindikalne podružnice Vzgojnih ustanov E*tuj. Občnega zbora se bo udelezd član predsedstva Občinskega sindikal- nega sveta Ptuj Viktor Prelog. * V sredo, 26. oktobra 1960. ob 14.30 bo na osnovni šoli Videm pri Ptuju redni letni občni zbor sindikalne podružnice prosvetnih delavcev osnovnih šol Videm pri Ptuju in Leskovec. Občnega zbora se bo udeležil član Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo tn član predsedstva Občinskega sindikal- nega sveta Ptuj Jože Križančič. * V četrtek, 27. oktobra 1960, ob 16. uri bo na osnovni šoli v Jur- šincth redni letni občni zbor sin- dikalne podružnice prosvetnih de- lavcev osnovnih šol Juršinci in Polenšak. Občnega zbora se bo udeležil član predsedstva Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj Tone Potočnik. * V prihodnjem tednu se bodo pričele prostovoljne delovne ak- cije sindikalnih podružnic z ob- močja mesta Ptuja na Ljutomer- ski cesti. Podrobnejši načrt pro- stovoljnega dela za posamezne sindikalne podružnice bo določen na sestanku s predsedniki sindi- kalnih podružnic. * V preteklih dneh so izvedle polletne konference naslednje sin- dikalne podružnice: Gostinci Ptuj, Železniška postaja Ptuj. Kmetij- ska zadruga »Jože Lacko« Ptuj, Komunalna ustanova Ptuj in Tr- govsko podjetje »Slovenske go- rice« Ptuj. Iz Programa in zapiskov ObSS Ptuj NOVI DAROVALCI KRVI Dne 6. oktobra so darovali kri darovalci krvi 'iz Leskovca. Vsem darovalcem iskrena hvala. Krt so darovali: Bedrač Minka. Turk Ju!i.jana. Žula Ana, Baniček Mar ja, OršJč Štefan, Kmetec An- ge.a. — Ker je bil odziv iz Le- skovca slab, so se v sili odzvali še naslednji klicani darovalci krvi, ki se jim zahvaljujemo. T( so: Ljubeč Katarina, Grabar Marija !n Zelen- ko Franc — :z okolice Ptuja. Dne 11. oktobra so se odzvali darovalci krvi iz Domave. Vsem darovalcem kakor tudi organiza- torki Marin Faniki Jepa hvala. Kri so darovar: Peteršič Ivan- ka, Sok Rozalija, Horvat Stanko, Peteršič .Anton, Cigula Jožef, Še- menioikv Anten ja. Sever Roza, Vi- har Neža, Rajh Amalija in Pobolj- šaj Rudi. Dne 13. oiktcbra je osnovna or- ganizacija RK Ptuj predvsem po zaslugi uvidevnih podjetij organi- zirala številen odvzem krvi. Vsem darovalcem krvi, organizatorjem in vodstvom p:djet:j: Delta, Perutn.- na, Voizovne de'avnice Ptuj. Pošta Ptuj, Panonija Ptuj in Ptujski ti- skarni se najlepše zahvaljujemo v imenu bolnikov. Darovalci krvi so bii: Svenšek Ljudm.ila, Petek Francka, Druzo- vič Roizika, Levanič Anica, Zupane An ca, Pluščec Marjeta, Vidovič Marija, Petek Marija, AntoVč Lizi- ka, Kekec Marija, Muršič Neža, Čeh Marija. Hlupič Matilda, Kost: Terezija, Cebek .Angela. Jurgec Marija, Ljubeč Marija, Kramber- ger Katica, Kramberger Franc. Korošec Martin, Fridl Mar ja. Čeh Liza, Damjan Helena. Horvat Ma- rija, Ferk Marija, Raj Ana, Sven- šek Ana, Štrucl Marija, Zuran Fri- da, Leben Franc, Meglic Marija, Šslak Katarina. Mesaric Franc, R:h- tarič Alojz, Sirec Rozalija, Bratuša .Aojz, Dornik Jakob, Amuš Srečko, Ket š Franc Rakuš Janez, Kaj- zesberger Franc, Brunčič Maks, T:mgži? Vi*'ko in Žuran Maks. Postaja za transfuzijo krvi Ptuj Rdeči križ Ptuj rOJSTVA, POROKE IN SMRTI na matičnem področju Ptuj Rodile so: Alojzija Marinič, Do- lena 40 — Stanislava; Jelka Ve- ček, Krapina — Branika; Milena Šuper, Dravinjski vrh 12 — Iva- na; Roza Fajfar, Budiščak 38 — Martina; Angela Paveo, Gerečja vas 49 — Milana; Vida Žun!lolnoletni mladini in jo hoče naučiti, kako naj živi, da bo te- lesno in duševno zdrava ter takš- na koristila sebi in družbi. Starši in mladina, dobro vzgo- jenemu človeku so vse poti v ž v- Ijenje odprte! Lepo vzgojen in iz- obražen človek si je sposoben ko- vati lastno srečo, je kcristen druž- bi, ki jo v socialističnem redu vodi in upravlja njeno gospodar- stvo, dviga pr os veto in kulturo ter tako pripravlja lepše dni na>- šim bodočim rcdovom. Vpisovanje traja do konca ok- tobra tega leta. Javite se v pisar- ni Delavske univerze na Trgu mladinskih delovnih brigad nad trgovino Nama v I. nadstropju vsak dan dopoldne. Lahko pa se prijavi'te tudi pri uprav teljici L osnovne šole (Toneta Žnidariča) v Mladiki. Pni vpisu navedite ime in priimek, točen kraj, bivališča in v kateri tfčaj se želite vpisgt^ Krvavi oktober 1941 v Sumadliš (Nadaljevan je) jaki, profesorji in učitelji, ven! Ker sem bil v tem trenutku ob zadnjih stenah barake, se je ta skoraj iz.iraznila. Vsi, ki smo le mogli, smo gledali skozi špranje za temi, ki so jih odgnali proti Šumarici. Cez nekaj časa slišimo salve in med dijaki, ki so še ostali v baraki, klice: »Tovariši, naše streljajo!« Štirje Slovenci: neki profesor, moja tovariša Rup in Tršar in jaz se opogumimo in se posta- vimo pred vrata, medtem ko so vsi ostali tičali v kotu barake ter se držali skupaj. Nemci z ba- joneti izženejo zapornike, nato pa je nastalo izbiranje: ker so popreje pobili vse dijake, pre- ostalim prizanesejo. Major Ko- nig je stal pred nami, za njego- vim hrbtom pa so najpreje po- vrstili vse dijake, nato je moj znanec profesor tudi odšel tja. Ostala tovariša sta se izkazala z nemškimi dokumenti kot odpu- ščena vojna ujetnika, jaz pa sem se obrnil na poleg stoječega Ijo- tičevca majorja Marisava Petro- viča, da bi me rešil. Odgovoril mi je, češ, če streljamo Srbe, zakaj ne bi tudi Slovencev? Ne- mec-tolmač se je nekaj vmešal v najin pogovor in se z njim ne- kaj spri. Končno so tudi mene izločili. Kolona je krenila na morišče. Streljanje' je trajalo od jutra do okrog treh popoldne. Med ustreljenimi je bil tudi Ptujčan podporočnik Velkavrh, ki je baje klical Jugoslaviji in poginu Nem- cev. V neki skupini na smrt ob- sojenih je neki mladinec vrgel na mitraljezca usnjen plašč ter ga z mitratjezom vred podrl. Bliž- nji ujetniki so se razbežali, med njimi tudi on -sam. Res se .jih je nekaj rešilo. Nemci so se ob tej priliki zmedli ter začeli vse vprek streljati, da so bili tudi trije nji- hovi vojaki mrtvi. Kolona za ko- lono je .šla v smrt, v enem dnevu nad 7000 ljudi. Njihova trupla so obležala v Erdoqli.jskem po- toku od kasarne do Šumarice. Bližnji Sušički potok je bil prav tako poln trupel. 21. oktobra 1941 v Kragujevcu ni btlo' hiše, iz katere Nemci ne bi izgnali in pobili po 4 in več ljudi. V veži stare kragujevačke gim- nazije je vzidana plošča z napi- som: »Bilo je to u nekoj zemlji se- Ijaka na brdovitom Balkanu . .. Umrla je mučeničkom smrču četa djaka u jednom danu.« Iz ove škole nemački okupatori izveli Sli i streljali 21. oktobra 1941 godine, 300 učenika, vernih sinova naše domovine, koji su zajedno sa svojim profesorima pevajuč! išH u smrt. prkosili ne- prijatelju.. klicali slobodi in poka- zali budučim pokoljenjima, kako treba voleti svoj narod i svoju otPdžbinu«. Zgodovina je učiteliica naro- dov: tri leta pozneje, 21. oktobra l!??44. so DO ulicah Kragujevca lerala tnmia Nemcev in njihovih hlapcev ki jih je potolkla NOV, len -ip OSvobajala našo domovin^. Štefan Vrtic Domislice • »živi nevarno!« — to je na- svet, ki ga zdaj ljudje le redko clsifijo, posebno odkar vedo, da danes na svetu druge možnosti ni ver. • Mnogi, ki so prehiteli svojo dobo, so morali potem v zelo ne- priietnih okoliščinah čakati nanjo. • Pritoževati se zna vsakdo — toda le redkim je dano, da nekaj primpmo pohvalijo; vse je pač stvair vaje. Aiišsko-atrlški študentje v Ptuju v soboto, 15. oktobra t. 1., si je 32 študentov iz azijskoafriških držav na 4-dnevnem potovanju po Sloveniji ogledalo tudi zani- mivosti Ptuja in Kidričevega. V Ptuj so prispeli že v petek, 14. oktobra t. L, popoldne. Zvečer je prišel v dvorano gostilne »Pri po- šti« v Ptuju tajni'k Občinskegia ljudskega odbora tov. Ivo Rau, ki jim je izročil albume Ptuja, ki jih je založilo Turistično in olepše- valno društvo Ptuj, ter jim je želel, da bi po končanih študijih in po vrnitvi v svojo domovino tolmačili svojemu ljudstvu simpa- tije našega ljudstva do narodov, ki se borijo za vsestranski na- predek v svoji osvobojeni zemlji. V soboto zjutraj, 15. t. m., so si po zajtrku »Pri pošti« ogledali muzej, potem pa so po ogledu Ki- dričevega odpotovali z avtobusom »Kompas« čez Rogaško , Slatino nazaj proti Ljubljani. Pred pri- spetjem v Ptuj so obiskali Celje, Velenje, Šoštanj in Maribor. Zanimivo je bilo poslušati štu- dente iz azijsko-afriških dežel, ki so slovensko govorili. Tekom 1 leta ali 6 mesecev so se prilič- no dobro privadili slovenščine. To je poučno zlasti za tiste, ki so tukaj že desetletja in trdijo, da se niso mogli privaditi sloven- ščine niti k£terega»od ostalih je- zikov narodov Jugoslavije. Časnikar Cgrin je credaval o Kongu v ponedeljek. 17. oktobra t. 1., zvečer ob 19.30 je bilo v Ptuju v Titovem domu drugo zunanjepo- litično predavanje delavske uni- ' verze. Tokrat je predaval o Kon- gu in borbah ljudstva te afriške dežele, da bi se rešila belgijske nadoblasti in kolonialnih spon časnikar »Dela« Miran Ogrin iz Ljubljane. Za predavanja o dogodkih v Azi.ji in Afriki je veliko zanimanje med mladino in odraslimi iz Ptuja in okolice. TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Hišne obiske vrs\y zdravmiki zdravstvenega doma Ptuj po sle- dečem razFK>redu: 21. 10. dr. Nada Pavličev; 22. 10. dr. Slobodan 2akula; 23.10. dr. Slcbcdan Žakula; 24. 10. dr. Nada Pavličev; 25. 10. dr. Emil Blagovič; 26. 10. dr. Franc Rakuš; 27. 10. dr. Ladislav P rc. Hišne cbske na področju zdrav- stvene postaje Juršinci narcčajte osebno pn ZP Juršinci po možno- sti v dopoldanskih urah, v nujnih primerih tud: telefonično na po- što. Zdravnik ZP Jurš nci bo vršil obiske na domu na pcdrcč.ju KU Juršinci, KU Polenšak in KU Vi- tomarci ter bližnje okolice v F>o- poldanskih urah. Zdravstvena postaja v Juršincih posluje vsak ponedejek od 14. do 19. ure, druge dneve pa od 8. do 13. ure. Zdravstvena postaja Podlehnik posluje vsak ponedotem po- sušimo in prodamo. Življenje v vasi je precej dru- gačno od našega. Kmetje se tru- dijo od jutra do večera, da pri- dela.jo dovolj živeža zase in da še lahko kaj prodajo. Mi pa ni- mamo toliko dela in moramo zato tudi vse kupiti. V vas hodi- mo po mleko, mama pa hodi h kmetom na delo. Pn kmetih ima- jo povsod svinje in 'krave, neka- teri tudi konje. Krave jim dajejo mleko, pa tudi vozi.io z njimi. Sedaj jeseni je še posebno ži- vo. Kmetje pospravlja.jo plačilo za težko delo skozi vse leto. Z njiv vozijo krompir, zelje, koru- zo in še mnogo drugih pol.jskih pridelkov. Pastirji pase.io živino rn veselo prepevajo. Posebno zve- čer je povsod velik živžav. Po vaških dvoriščih se manjši otro- ci podijo in brcajo žogo. Kmetje se vračajo s polja in vozovi ropotajo po cesti. Starej- ši fantje ima.jo dosti opravka v hlevih. Nakrmiti mora.io živino in skidati gnoj. Gospodinje hitijo pripravljati večerjo in krmiti svinje. Zvečer se zbirajo ljudje in v .skednjih lička.jo koruzo. Pogo- varja.io se o delu in letini, ne manjka pa tudi šal in smeha. Fantje in dekleta prepevajo. Tudi muzlkanta povabijo, da se nekaj- krat zavrtijo. Gospodinja jim po- streže nazadnje s kuhanimi ali pečenimi kostamji. kruhom in moštom. Jesen! je pri nas tudi mnogo veselja ob trgatvi. Klopotci ve- selo klopočejo in se vrtijo v ve- tru. Pridni trgači trgajo grozdje v košare in veselo prepeva.io. Gozdovi rum en i jo in v sadovnja- ku že čakajo zlatorumena in rde- ča jabolka, da jih obere.io in shrani.io za zimo. Tudi kostanji so nekaj za nas. Nabiramo jih in si jih pečemo. Pesniki in pulsatolji se v svo- jih delih radi SDominjajo svojega doma in lepo opisujejo svoje rojstne kraje. Tudi meni je zelo pri srcu rojstna vasica. 6. r. Osnovne šole Majšperk Planine Ida Danes praznik je za našo vas (Ob odprtju novega gasilske.ga dcima v Gajevcih) Danes praiznik je za našo vas, saj doživeli smo veseli čas, ko svoj smo dem le dogradili in danes ga slovesno otvcrilr.. Za dom smo vneto dolgo se borili, ker med seboj vaščani niso složn; b.li. Prepirali so se, kje dom naj se postavi, da bi b 1 vsem v legi pravi. Želeli mnogi so, naj .sta! bi dom cb cesti, a drugi spet na kakšnem drugem Na koncu koncev prišlo je do sprave, naj dom stoji na mestu zgradbe stare. Ko so možje takole odločili, udarniško smo k delu pristopili. Navozil smo gramoza, zbrali les in pripomogla nam je cela ves. Da bi za zgradbo penezov dobili, smo v kuluk ceste navozili. Nabrali smo krompirja, nekaj pa penez, bila je tudi tu in tam čebula vmes. In bilo je potrebno mnogo potrp- ljen.ia, da smo do gradbenega prišli do- voljenja. Bile res so razne zgage, k nam delale so bele glave. No zdaj za nami vse so te težave in veselimo naše se proslave! Pa hvala vsem, ki ste pripomogli nam gasilcem s'taviti ta hram! A mi smo v sili dan m noč pripravljeni vam: Na p-moč! Pignar Marija ZINKA: VEVERICA Ve ver ca kratkouha, mali ta rjavi tat, vsak dan hodila na oreh, sladkega sadu je brat. Nekoč sem .jo opazil, kako na ve.ji se vrti, naglo si odtrga oreh, zobke v njega zasadi. Toda oreh je bil piškav, v h pu se zdrobi, prah rjav se veverici v smrček zapraši Veverica kiha, cmoka, po drevesu se podi, v pajčevino se zameta in na brkih obvisi. Pajek iz zasede gleda in se mu prav čudno zdi: mrežo je nastav«! muhi, zdaj v njej veverica visi. Ve ver ca se le skobaca, brčice si poravna; jezna z drevesa skoči in v gozdiček odskaklja. KONJ iN KOZA Konj in koza sta stala skupaj v hlevu. Konj je z veseljem zrl svojo krmo in bil zadovoljen. Koza pa je stala poleg njega in vzdihovala. Konj, ki je ime! svojo malo sosedo rad. je vprašal: »Kaj pa ti je?« »Oh, lačna sem«, je od- govorila koza. »Niti grižljaja tra- ve nimam več. Povej mi, kako na- praviš ti. da je v tvojih jaslih še zmeraj dosti krme, kadar .so mo- je že prazne?« »To ti rad povem«, je odgovo- ri! konj. »Ti si preveč sladkosled- na in žres le trave, ki so sladke. Ostalo pa zmečeš na tla in po- hodiš. Jaz pa ne vprašam, kaj je sladko, temveč zrem vse od kra- ja. Tako sem vsak dan sit in za- dovoljen. Ti pa si lačna in neza- dovoljna«. VOLK IN ŠAKAL Nekega dne je volk našel ša-. kalov brlog prazen. »Prišel bo šakal, pa ga bom ujel,« je dejal in se vtihotapil v brlog. Ko se je šakal vrnil, je opazil pred vho- dom v brlog poleg svoje sledi še tujo. Mislil si je šakal: Morda je po- trebna previdnost, preden vsto- pim. Zato je zaklical pred vrati: »O, sobica, ti ljubljeni kraj, pozdravi me, ko sem se spet vr- nil k tebi.« Iz brloga seveda ni bilo odgovora. Šakal je znemir- jen nadaljeval: »O, hišica moja! Vedno sva se pogovarjala in kadar sem te pri vratih poklical, ne rečeš nič. Če mi ne odgovoriš, da si zdrava, mi ne preostane drugega, kot da te zapustim in si najdem drugo bivališče!« Volk v brlogu si je mislil; Najbrž je navada v tem krjH ju, da je treba odgovoriti na go-i spodarjev klic. Če sedaj molčim, bo šakal mor- da odšel, jaz pa se bom zaman trudil, da ga ujamem. Zato je na glas odgovril: »Kar dobro mi gre.« Ko je šakal zaslišal volkov glas, je takoj vedel, kakšnega gosta ima v hiši. Stekel je po pastirja, k: je v bližini pase! ov- ce. Pastir je rad šel s njim, saj mu je volk iztrgal že več ovac iz njegove črede. Z velikim kam- nom je zadelal vhod v brlog in volk je bil ujet. Nesrečni volk je zaradi lakote in žeje čez ne- kaj časa žalostno poginil. Tako je volka samega doletelo to, kar je bil namenil šskalu. 6700 jezikov Na svetu poznamo okoli 6700 različnih jezikov. Od teh jih je strokovno proučenih le okoli 2700. 2000 let staro mesto Pariz je star 2000 let. Ime je dobil DO galskem. plemenu Parzi- ji. Danes imamo v svetu 28 mest z imenom Pariz. __ PTLU, DNE 21. OKTOBRSi 1980 PTUJSKI TEDNIK Stran S Orfejev spomenik v Ptuju Petap s tako imenovanega Ortefevega spomenilta v Ptuju Neprestano hodimo mimo vitke bele marmorne plošče na Slo- venskem trgu in je ena osnovnih značilnasti našega meista, da bi mogla biti kar v njegovem grbu, pa le redko pomislimo, kaj prav- zaprav je. Plošča je nagrobnik enega ptujskih županov iz rimskega časa (2. stol n. št.) Verjetno je že tedaj stala na mestu, kjer je danes, ker .le po Prešernovi ce- sti teklo eno od grobišč starega mesta. Plošča je otstala na svo- jem m.e.«itu še v času viharnih stoletij preseljevanja naiodov, ko So razna plemena razrušila me- sto Poetovio, in v času, ko so se dckcnčno tod okrog v 7. stol. naselili Slovani. V srednjem veku So jo uporabljali za sramotni steber sredi trgk. Prenehale so tudi značilne kazni srednjeveške- ga sodstva in priklcpanje na sra- motni steber, spomenik pa še vedno stoji na svojem mestu in zbuja občudovanje strokovnja- kov doma in po tdjem. To ob- čudovanje pa tudi v resnici za- služi. Je eden najvišjih in najlep- ših spomenikov iz enega kosa marmorja (tega je bilo treba transpcrtiratii z oddaljenega Po- horja) v velikem delu srednje in vzhodne Evrope. Slovi pa tudi po svojem umetniškem okrasu, ki ga vidimo na sliki. Ves okras govori o smrti, ven- dar jo zaivija v poezijo grško- rimskih pravljic in v odblisk le- pote grške upcdabljajoče umet- nosti. V trikotnikih pod ovršjem sta dve goli deški postavi, poltaož.an- stvi-genija človeŠKega življenja in smrti z baklami, lučjo življe- nja, ki ugaša, v rokah. V sred- njem trikotnem polju sedi gola žena krasnih oblik ob ležečem mladeniču. To je boginja lepote in ljubezni Venera, ki objokuje mrtvega ljubljenca, Ado>nisa. Srednji pas, ki je s svojo vse- bino vzdel spomeniku sedanje ime, pa predstavlja osebo rz ene najlepših grških pravl.jtc. božan- skega pevca Orfeja. Ta je znal tako brenkati na liro, da so ga F>cslušsle celo divje zveri in so kamni peli z njim. Tako qa tudi prikazuje naš relief. Mladenič sedi na skali in brenka na liro, okrog so se pa zbrale živali, ki ga po''hiš?jo. Tcda tudi v prav- ljici o Orfeju se skriva misel na smrt. Orfej je imel namreč ženo Evridiiko, ki jo je silno ljubil. To- da Izgubil jo je, pičila jo je ."Irupena kača. Orfej je s svojo pesmijo ganil kralja in boga pod- zemlja in smrti, da mu je ženo vrnil, a le pod po.gojem, da je na poti na svet ne pogleda. Orfej pa se ni mogel premagati, hotel je Evridiko objeti in .jo tako /a večno izgubil. Smrt je ostala zmagovalka. I. M. Pes z umetnim srcem Trem ameriškim učenjakom je uspelo, da so nekemu psu od- stranili njegovo pravo srce in ga nadomestili z mehaničnim srcem. Pes je tako živel še devet ur. Potem je eden izmed znanstve- nikov izjavil, da je smrt zakri-' vila poškodbe na pljučih, ki je n^istala med odstranjevanjem pasjega srca. vendar se je kljub tej nezgodi znanost obogatila za dragoceno izkušnjo na področju razvoja tehnike umetnega srca, ki naj hi v nekaterih primerih nadom^tila pravp srce. ____ Reaictivni avson rešil otroka Neki avstralsii tu bcij ai manj visoko vročine. Na- vadno ne gre brez bolnišnice. Pri suhem vnetju rebrne m pljtiične mrene so ostre bolečine — zbedanja — bolj občutne kot pa težko dihanje. Stcir kašelj ptej al slej privede do težkega dihanja: naduha sta- rih ljudi, pa tudi mladih, če leta in leta kašljajo ali pa če oprav- :ja.io tako delo, pri katerem plju- ča veliko trpi (n. pr. napihcvalci stekla). Pn; stari jetiki je težko dihanje malo zarad naduhe (od kašlja napihnjena pljuča) ma o zato, ker od jetike napadeni deli pljuč ne diha,io, z ostankom zdra- vih pljuč pa človek teže diha. Tud: pri pljučnici težko dihamo, vendar le dctlej, doker traja pljučnica, kar je največ deset dni. Astma je bolezen, ki se kaže v napadth težkega d hanja. Napadi trajajo cd nekaj minut do več ur a!i Celo dni in so pr: nekaterih zeio pogosti — vsak dan — pri drugtih spet redki Med enim in drugim napad:m je dihanje nor- malno. Le, če so napadi pogosti .n trajajo že več le't, človek tudi med napadi kolikor toliko težko diha. Morda še bolj pogosto kot za- radi pljuč nastane težko dihanje zaradi bo.nega srca. Kri zastaja v pljučih, v pljuča ne pride dovolj zraka in človek se duš«. Ne more spati na nizkem vzglavju, ampek na visokem ali kar na pel sede; tišč; ga čez želodec, ker mu ote- ka.1o jetra; noge ocekajo, pozneje raiste trebuh, ker se v njem na- bira veda Na mehur gre le malo vode, ponoči več kot podnevi, ker sprva otekline čez ncč zgine.jo, čez dan pa, če dela, se ponovno naberejo. Potreben je daljši počitek, ne- slana hrana s čim manj tekočin in zdraviia, ki pa jih sme pred- pisati le zdravnik. Op sah smo le napcgcstnejše vzroke težkega dihanja. Je pa še cela vrsta drugih Telovadba proti smrčanju Okoli 250 prostovoljcev se je odzvalo vabilu angleškega zdrav- nika, ki je trdil, da je iznašel me- todo, po kateri je mogoče odpra- viti smrčanje. L.judje so morali pod njegovim vodstvom telovadi- ti z jezikom in z mišicami. Po dveh dneh jo 198 prostovoljcev ušlo, preostali so vzdržali še pet dni, potem pa tudi njih ni bilo več k »telovadbi«. Mleko kot hranilo še v začetku našega stoletja so biii ljudje prepričani, da mora dc- jenček vsaj v 1. letu življenja po- piti IX' litra mleka ha dan, po- tem pa ne rabi nobenih dodatkov. Zato so otroke največkrat hranrli 7. rižem ali zdrcbom, ki so ga za- kuhali v mieku. Otrok se je od take prehrane na vdez lepo razvijal, ostal pa je neodporen proti infekcijskim bo- leznim. Zaradi tega so v zadnjih dva.jsetih letih zdravniki prtšli do zaključka, da je treba z dojenč- kovo prehrano zmanjšati koliano mleka in dodat hrano, ki vsebuje veliko vitaminov (sadni sok, .sve- ža zelenjava). Istočasno, ko so dojenčki dob- vali preveč mleka, pa so staršt le malokdaj pomislili, če nI morda mleko potrebno tudt o:rcku, ki hcdi v šolo. 6-letni otrok rab 40 g . beljakovin dnevno. Vsaj poovica teh beljakovin mora biti živalske- ga porekla. Kravje mleko vsebuje zadostno količrnc beljakovin, ki jo potrebuje organizem za pravilen razvoj. Poleg tega organizem be- ljakovine, kr .so v mleku, zelo lahko prebav . Mleko pa otroku ni Dctrebna samo zaradi bej^kovin. ki jih vsebuje, marveč tudi zato, ker ima mnogo vitaminov in soV. ki so neobhodno prtrebne za zdra- vo rast in razvoj telesa Seveda so tudi otroci, ki mleka ne marajo. Niim nai matere pri- oravlja.io razi čne mlečne j"di. n Dr.: oioe kromoir z m^k-rm, m'pč- no juh<^. pecivo, belo kavo in ka- kao. Tako tudi ti otr-ci ne bodo pogrešali drancr^nih mlečnih hra- nilnih sestavin. Po trgatvi nekaj šal o vinu SLAST IN SLADKOST v/na Hanim al Rašid, mogočni kalif, je nekoč rekel nekemu arabske- mu pesniku, ki je prepričevalno opeval vino, njegove slasti in učinke, da je gotovo sam pil vi- no, sicer ne bi mogel tako podrob- no in pravilno pisati o tem. Torej zasluži, tako je določi' kalif, hu- do kazen, ker je Mohamed vino strogo prepovedal. »Vsemogočni kalif,« je odgovoril pesn'>k, »odkod pa tvoja svetlost ve, da sem tako pravilno in dobro pisal o sladkosti in učinkih vina, če ga tvoja vzvišena usta še ni- koli niso poskusila?(( »Pojdi za to pot, toda o vinu ne piši nikoli več!« PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: »Zdravilo je zelo grenko, bo pa gotovo pomagalo. Kadar ga zaužijete, izpijte vedno kozarec vode, da si poplabnete grenak okus.« Pacient (ki vode ne mara): »Že prav, a s čim naj si splaknem okus po vodi?« VLJUDEN GOST Gost: »Natakar, zdi se mi, da ima vino nekakšen priokus, morda ni bil zamašek dober!« Natakar: »Prinesel bom takoj drug zamašek!« VINSKA POSKUŠNJA France: »Kakor sem slišal, te je povabila sosedova vdova na vinsko poskušnjo. Kako pa je bilo?« Jernej: »Dobro vino ima, to mo- ram reči. Po pravici povem, da do nje nisem imel nikoli nobenega posebnega nagnjenja, ko sem pa poskusil letnik 1900, nisem bil več tako hladen do nje, pri letniku 1890 sva bila že dobra prijatelja, ko sva pa poskušala vino iz leta 1880, sem ji pa rekčl, naj se kar vzameva. PREVEČ VODE... Kapitan Buddel pride k zdrav- niku na pregled. Ko ga preišče od nog do glave, mu zdravnik pove; »Hidropsijo imfite, kapitan.« »Hidropsijo?« se začudi kapitdt^ in vpraša: »Kaj je to?« »Vodenica. Preveč vode imate v telesu,« mu pojasnjuje zdravnik. Buddel Se popraska za ušesom. »Preveč vode? Ne razumem. Svoj živ dan nisem pil drugega kakor whisky in rum. Pač, gospod zdrav- nik, ali ni to mogoče zaradi tistih kock ledu v whiskyju?« PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: »Vsekakor bOste mo- rali nehati piti, ali se pa vsaj ome- jiti. Koliko pa ga popijete ni dan?« Pacient (pogleda proti vratom): »Prosim, poglejte prej, če moja stara ne posluša pred vrati.« Svarilo pred žepar]i Miinchenska policija je svetovala organizatorjem raznih zborovanj v mestu, naj udeležence opozarjajo na žeparje, ki zdaj izkoriščajo množična zborovan,ja z svoje de- lo, medtem ko so poprej »delali« večinoma na ulicah. Nekaterim cefo uspe dobiti vstopnice v dvo- rane, kjer se zbirajo delegati raz- nih narodnosti. Tako je policija prijela 57-letnega španskega že* parja, ki je imel vse potrebne li* i^tine za mednarodno zborovanje elektroinzenjirjev. Se hočete zrediti? Kot pri pretirani debelosti, ta- ko je treba tudi pri pretirani su- hosti prvo poiskati vzroke, zakaj se debeliš in zakaj hujšaš. Če živiš v zmernih razmerah, če se morda v organizem ni prikradla kaka zahrbtna bolezen in če ne pretiravaš v duševnem ali tele- snem delu, ti bo naš današnji na- svet gotovo pripomogel do nekaj kilogramov, če se boš seveda toč- no ravnala po njem. Da se zredimo, je treba do- vajati telesu masti ali o.qljiko- vtli hidratov. Uživanju čiste maščobe se želodec kaj hitro upre, pa če tudi uživamo poleg čistih maščob še bogato hrano. Ta odpor je dokaz, kako občutljiv Je naš organizem, ki se nagonsko upira vsemu, kar je preveč eno- sjiransko. Telesu moramo dovajat — ne da bi s tem dražili želodec, žolč In črevesje — mnogo ma- ščobe, hkrati pa v veliki meri in bogati izbiri tudi dopolnilnih sno- vi. Saj nočemo da bi se telo na- vzelo maščobe, ki bi bila Dn,ina preosnove in ki b; je telo ne mo- glo več zlepa izločiti. Vsi debe- luharji imajo na sebi mnogo takš- ne nezdrave maščobe, ki je celo pogosto vzrok raznih obolenj. Zato je prav, če se ravnate po teh navodilih: Za ti.ste, ki imajo zelo občutljiv želodec je dobro, če popijejo za zajtrk juho iz ovsene moke. Ko- šček presnega masla in dobro po- mešan rumenjak napravita juho dckaj izdatnejšo, pa tudi okusnej ŠO. (Take osebe naj ne uživa.io ovsenih kosmičev). Za dopoldan- sko malico vzemite kos črnega kruha, ki ga obilo namažete s presnim maslom, zraven pa po- jejte še nekaj sadja. (Zelo kori- stne so zlasti maline in jagode). Zelenjava pri obedu naj bo le malo kuhana in malo časa par- jena. sicer pa je vseeno, kako je pripravljena. Ni torej potrebno, da bi jo za »suhce« posebej ku- hali. Pač pa jim f>otem na krož- niku zmešajte v njihov del ko- ščpk or^-^i^neoa masla k-ne bn no- beni jedi pokvariki oku&a, ampak^ kvečjemu izboljšalo. Seveda pa ne smemo jedi, ki smo ji dodali presnega masla, več pregrevati. Ti dodatki presnega masla vsm bodo izredno zalegli, kar se bo kmalu pokazalo na vašt teži. Ve bi presnega masla pojedli deset- krat več. vam ne bi toliko zale- glo, kot če ga v majhnih koli- činah primešate vsem jedem. Kot dopolnilo k takemu obedu doda- mo močnato jed ali surove sadne sokove ali pa razne vrste svežih jagod. Med dopoldansko južino in obedom jo zmeraj dovolj časa da še kaj použijeffli. Paziti pa moramo, da ne pojemo kaj take- ga, kar bi nam pokvarilo tek in bi želodec preveč obremenrlo. Preprosta jed, k: ne povzroča si- tosti in ne kvsr. teka, je tolčena sladka smetana, kateri primeša- mo nekaj sladkorja tn nastrga- nih pomarančnih lupm. Da bo jed še izditnejša. okusnejša in bolj Pikantna ji dodamo tudi nekaj pomaranče. Potujoči laboratorij Pravcati vlak ogromnih jekle- nih kolosov, s katerimi so člani sovjetske znanstvene ekspedicijc prodrli prav do .lužnega pola, je bil prav gotovo največje presene- čenje, kakršnega' se polarni raz- iskovalci ZDA in drugih držav na področju Antarktike prav gotovo niso nadejali. Troje takšnih čudo- vitih motornih gigantov, za kate- rimi so bile priključene ogromne prikolice, natovorjene ? nekaj sto tonam goriva, hrane in druge opreme, je omogočilo članom sov- jetske polarne ekspedicije naj- udobnejše in naravnost luksuzno potovanje po deželi večnega ledu, nad katero divjajo nepopisni snežni viharji. Vsak od teh kolosov je težak 35 ton. Na ogromni jekleni konstruk- ciji z en meter širokimi gosenica- mi, katere poganja 12-valjni Die- sel-motor. se nahaja pravcati la- boratorijski internat, v katerem najudobneje žive in delajo sovjet- ski znanstveniki. V ogromni kabi- ni, ki je dolga 8,5 m široka 3,7 in visoka 2,1 metra, se nahajajo številni prostori za delo. udobno življenje in pbčitek slehernega člana ekspedicije. Poleg kabine za vozača, navigatorja in radioce- legrafista se v notranjosti tega kolo.sa nahaja tudi laboratorij z instrumenti, kuhinja, spalnica, de- lovna soba ter celo kopalnica in stranišče. Ob zadnjem vhodnem prostoru so nameščene klimatlčne naprave ki v vse prostore dova- jajo topel in primerno vlažen zrak ter tako v vsej notranjosti vzdržujejo stalno sobno tempera- turo, ki ne popusti niti takrat, k&- cem v dvorani praznil žepe. dar zunaj vlada mraz do —70 stop. C. Laboratorij je opreml,jen s tako izpopolnjenimi instrumenti, da je znanstvenikom omogočeno tz njega opravljati tudi razne zu- nanje meritve in to z največjo si- gurnostjo. Za notranjo razsvetlja- vo skrbnti dva generatorjazn--i vo skrbita dva agregata a stene vsakega prostora so pobarvane z živimi barvami, tako da celotni posadki v tej monotoni ledeni pu- ščavi nudijo pravo toplino življe- nja. Celotna kabina je popolnoma hermetično zaprta tako da ji tti- di voda ne bi mogla priti do žive- ga. Na prednjem delu tega kolo- sa se nahajajo neke vrste plugi, ki omogočajo vožnjo tudi po viso- kem snegu. Tu je tudi posebni vitel s 30 metrov dolgo vrvjo, ki omogoča, da se ta kolos pri more- bitnem vpadu v ledeno razpoko tudi sam izvleče. Vgrajeni motor razvija mOč 520 KS, ki jo je pa možno z dodatno komprcsijsko napravo povečati tudi na 1000 KS. Ta naprava se jo še posebno obnesla na višinah okrog 3700 m (nad morjem), ki so jih morali obvladati pn prodira- nju k južnemu polu. Sleherni ko- los za seboj vleče tudi ogromno snežno prikolico s 70 tonami to- vora. Interesantno je tudi. da vsak tak potu,)oči polarni laboratorij razpolaga z izredno močno radfo- postajo s katero sovjetski znan- stveniki vzdržujejo neposredno ?vezo s svojimi instituti v Moskvi. Član ekspedicije redno prejemajo tud Došto in časopise katere jim redno odvržejo s letali. stran 6 PTUJSKI TEDNIK ilsčliliki llMsM odbor Ptuj OBČINSKI LJUD5KI ODBOR PTUJ Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS. stev. 19-88 52) in 4. členu zakona o izkoriščanju kme- tijskih zemljišč (Ur. list FLRJ. štev. 43-707 59) je Občinski ljud- ski odbor Ptuj na seji občin- skega zbora in seji zbora proiz- vajalcev dne 15. septembra 1960 sprejel ODLOK o agrotehničnih ukrepih za pri- delovanje krme na travnikih v občini Ptuj. 1. člen Na celotnem območju občine Ptuj. razen v poplavnih območ- jih, se mci-ajo vsi pridelovalci krme na travnikih ravnatt po do- ločilih tega odloka. Prav tako se morajo vsi pride- lovalci krme pod sadnim drev- jem ravnati po določilih tega od- .loka. Za travnike se štejejo zemlji- šča, kjer ie dvakratna košnja pri- delka. Poplavna območja, ki se izločajo, določajo upravni odbori kmetijskih gospodarstev in upravni odbori kmeti.jskih zadrug. Sklepe teh upravnih odborov po- trdi Svet za kmetijstvo in goz- darstvo Občinskega ljudskega odbora Ptuj. 2. člen Pridelovalci krme na območjih, navedenth v 1. členu tega odlo- ka, morajo uporabljati letno naj- manj: a) na zelo dobrih zemljiščih 700 kilogramov umetnih, gnojil od tega: — 400 kg Thcmijsove žlindre, — 150 kg nitromonkala; — 150 kg nitromonkala; b) na dobrih zemljiščih 600 kg umetnih gnojil, od tega: — 300 kg Thrmasove žlindre, — 150 kg KCL, — 150 kq Nitromonkala; c) na slabših zemljiščih in zem- Ijiščfh pod sado^mjaki pa 500 kg umetnih gnojil, od tega: — 300 kg Thomasove žlindre, — 100 kg KCL, — 100 kq nitromonkala. Kakovostna zemljišča pod a) in b) d-^'očajo upravni odbori kmetijskih zadrug rn kme+iiskih gospodarskih prganizac'!. Sklene UDra\Tiih cdboro^r r^t-trdi Svet za krnetiistvn in nozdarstvn Občin- skega Ijudskeo^a odbora Ptuj. Osnovno anojenie tra-sTiikov se mor t izvršiti v času 'cd začetka meseca '-•'Ictobra do konca meseca m.arca. Prvo dr-nciinilno gnojenje se pa naj izvrši ored veoetacijo fm=r?c-anril) s 100 ko nitromon- kala in drugo, po nrvi košnji pa s 50 kg nitri-^^^^^ikala. 3. člen Tra\Tiikr. -rdvodn-^ dovodni jarki in n-tcki ob parcpiah morajo hiti cčiščen: vs;kr. tp+r> rlo 1. aprila. 4. člen Travniki m.orajo bitr pokošepi najkasneje v času, ko je tri če- trtine trav v cvetenju, a najpoz- neje do 25. junija. 5. člen Upra\Tii odbor Občinskega ljudskega odbora E*tuj. ki je pri- stojen za kmeti.istvo, se poobla- šča, da izdaja navodila k odloku za izvajanje agrotehničnih ukre- pov. 6. člen Zoper kršilce predpisov tega odloka izreče lahkn pristojni or- g:n občinskega ljudskega odbora kazen na stroške pridelovalca in se zeml.jišče. ki ni bilo obdelano po predpisih tega odloka, da v prisilno upravo za dobo 1 do 5 let. Te ukrepe izreče lahko pristoj- ni državni organ v skladu s pred- pisi 24. do 35. rlena ter 92.. 93. in 95. člena zakona o izkorišča- nju kmetijskih zemljišč. 7. člen Ta odlok začne veljati takoj, izvajati pa se začne 15. septem- bra 1960. leta, objavi pa .se tudi v »Uradnem vestnikvi okraja Ma- ribor«. Štev. 05/6-351-.-97-60. Ptuj, dne 15. septembra 1960. Podpredsednik občinskega ljudskega odbora: Franc Prime, 1. r. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po 2. točki 50. člena zakona o cbčnskih ljudskih odborih (Urad- ni list LRS. št. 19.-88/52) in 4. čle- nu zakona o izkoriščanju kmetij- skh zeml.j.išč (Uradni list FLRJ, št. 43-707/59) je Občinski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev dne 15. septembra 1960 sprejel ODLOK o agrotehničnih ukrepih za pride- lovanje pšenice v občim Ptuj 1. člen Na obmcčju cbčme Ptuj morajo vsi obdelovalci kmetjskih zem- ljišč, ki prideluje.io pšenico, gojiti naslednje sorte: San Pastore, He;.- kcrn, Lecnardo, San Marino, U 1, Bavarska kraljica ali od njih bolj- še sorte, ki j;h na ptdlagi sortne- ga izbora določi Svet za kmetij- stvo ;n gozdarstvo Občinskega ljudskega odbora Ptuj Pridelovalci pšenice morajo v 3 let-h, t. j. do zaključno 1962. leta, zamenjati seme pšenice, po prvi zamenjavi pa redno menjati seme pšenice vsakih 5 let. 2. člen Za pridelovanje pšenice na vseh območjih splošno družbenega sektorja obone Ptuj in na ob- močju naslednjih katastrskih ob- čin: Apače. Budna, Bratje, Bu- kovci, Bolečka vas, Barislavci, Bo- rovci, Cirkovci, Dragonja vas, Dcr- nava, Formin, Jurovci, Lovrenc na Drav. polju, M/lhovci, Markovci, Moškajnci, Mezgovci, Muretinci, Mala vas, Nova vas pri Markovcih, Pleterje, Pongcrce, Pod v nci, Po- brežje, Pacinje, Prvenci, Fogozni- ca, Spuhlja, Sela, Slovenja vas, Stražgojnc;, Sobetlnci, Stojnci, Spodnji Breg, Spodn.i€ Jablane, Šikole, Trnovci, Tržeč, Videm pri Ptuju, Zabovci, Zagojici, Zamusa- ni. Zgornji Breg, Zgornja Prista- va, Zg-rnje Jablane, Zupecja vas, je treba uporabl.iat : a) pri visoko intenzivnih sortah najmanj: — 250 kg fosfomih, — 150 kg kalijevih m 200 kg dušičnih umetnih gnojil na ha v obhki ločenih ali mešanih gnoj 1: b) pri manj intenzivnih in do- mačih sortah pa na.jmanj: 200 kg foefornih, 100 kg kalijevih in — 100 kg dušičnih umetnih gno- jil na 1 ha v <-b!iki ločenih ali me- šan h gnojil. Površine glede na intenzivnost sort pšenice določajo upravni od- bori kmeM.iskih gospodarstev ' in kmetijskih zadrug. Sklepe teh upravnih odborov potrdi Svet za kineti.j.Btvo in gozdarstvo Občin- skega ljudskega' odbora Ptuj. 3. člen Pridelovalci pšen ce morajo se- jati cčišoeno in razkuženo seme v prvem členu tega odloka citira- nih sort. Setev mora biti izvršena stroj- no, in sicer v času: a) italiianske sorte cd 1. do naj- kasneje 20. oktobra; b) o.^tale sorte od'25. septembra do najkasneje 20. oktobra 4. člen Pridelovalci pšenice mora.jo uporabljat samo priznano seme. k; ga ahko zadržijo za nadaljnje razmnoževanje najdalj pet let. 5. člen Pridelovalci pšenice morajo za- tirati plevel s herhcidi po navo- dilih kmeti.jske strokovne službe. 6. člen Upravni organ občinskega ljud- skega odbora, pristojen za kme- ti.jstvo. se p-oblašča, da izdaja navcd la za iirvajanje tega od oka. 7. člen - Zoper kršilce predpisov tega odloka in prsameznih določil v odloku zreče lahko pristojni or- gan občinskega ljudskega odbora ka-zen za stroške pridelovalca pše- nice in se zemljišče, ki ni bilo cbde'ano po predp"s h tega odlo- ka, da v prisilno upravo za dobo enega do pet let. Ta ukrep Ishko izreče pristojni državni organ v skladu s predpisi 24. do 35. člena ter 92., 95. in 95, člena zakona o izkoriščanju kme- tijskih zemljišč. 8. člen Ta odIo'k začne veljati takoj. Izvajati pa se z^čne 15 septem- bra 1960. Objavi se v »Uradnem vestniku okraja Maribor«. Številka: 05/6-3.51-.39/6-60 Datum: Ptuj, dne 15. sent. 1960 Podpredsednik cbčinskena ljudskega odbora: Franc Prime Preklic Podpisana KUHAR TEREZIJA, Ptuj, Rogozniška 20, preklicujem in cbžaljujem žsljivke. katere sem izrekla c GAŠP.ARIČ .\POLONIJI. Ptuj, Ro.gozniška 14, ter se za- hval.jujem, da .je odstopila od pre- gona. Ptuj. dne 13, 10. I9fi0. Kuhar Terezi^ ja ^ OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ V spomin na prvoborca m or- ganizatorja narodnoosvobodilnega gibanja v ptujski obcini Franca BELŠAKA - Toneta iz Muretmc. ki je padel v borbi z.okupator- jem v Gorismci dne 4. februarja 1945, je občinski zbor Občinskega ljudskega odbora Ptuj po 128, členu zakona o osnovni soli (Ur. list LRS stev. 32-165/59) na seji dne 15. septembra 1960 sprejel ODLOK o spremembi naziva Osnovne sole Gori.šnica 1. člen Naziv osnovne šole Gorišnica se spremeni tako. da dobi po prvoborcu Francu Belsaku iz Muretinc naziv »OSNOVNA ŠOLA FRANCA BELŠAKA« Gonsnici. 2. člen Ta odlok velja takoj, objavi pa se v »Uradnem vestniku okraja Maribor«. Štev. 06/7-00-133/2-60. Ptuj, dne 15, septembra 1960, Podpredsednik Občinskega ljudskega odbora: Franc Prime, 1. r. V zadnjem času 5o se zdravili ali se se zdravi.jo nas"ednji pone- srečenci: Gregorec Lizika, Žabjak št. 5 — pr prometni nesreči si je poškodovala glavo in oba nogi; Po- trč Lizika, Bratislavci 19 — padia je in si,poškodovala glavo in vrat; Milošič Anton, Dravinjski vrh 44 — zbodel se je na žeblju v desno nogo; P^nič Leopo'd. Središče 172 — stroj mu je pošiVodoval levo rok:; Kajzersberger Milan, Janžki vrh 21 — pade' je v v pogradu in si pcšk-doval desno nego; Kuraš Janez, Gorca 1 — žaga mu je po- škcdovala levo roko; Čuš Ju!'.jana, Dornava 9 — padla je s skednja in si p-škodovala glavo; Šrol Fran- cka, Bodislavci 56 — padla je z v'aka in si oošk-dovala glavo in obe roki: Pcdlipnik Francka, Cir- kii'ane 22 — pad'a je z motorja in si poškodovala glavo in desno roko; Kmetec Ivan. Cvetlin 86 — na steklu s je poiš''rave in so v ve- likem srečanju tudt na tujih tleh izvojevali velik uspeh, saj so pre- magali pionirje ligaškega moštva Maribora z rezultatom 2:0. in so trenutno najboljši v Mariborski podzvezi ter imajo zelo lepo gol razliko 21:0. Afijmlnij - njstrica 2:0 Pravtako je bila v nedel.io od- igrana prvenstvena nogometna tekma med kandidatom za prvo mesto Ojstrico in domačim .'Alu- minijem. Bilo je pričakovati, da bo ta tekma na dostojni višini, vendar smo onazdli, da je povsem drugače. Obe moštvi se nista pre- več trudili in je bila igra na niz- ki stopnji. Domačini so bili v teh- nični premoči in so brez veli'kh težav premagali zelo ostrega na- sprotnika. Zmaga Aluminija je povsem zaslužena. V nedel.jo se srečajo v Ptuju domači prijatelji Aluminij iz Ki- dričevega in Drava iz Ptuja. Upanjo, da bo tekma na dostoj- ni višini. Rokomet Krepkts zmaga Drave v Kopru DRAVA (Ptuj) : PARTIZAN (Kfliper) 9:5 V Kopru je 16, oktobra gosto- vala ekipa rokcmetašio Drave. Te- kma je b la v okviru republiškega prvenstva za ženske, ki se bliža h kra.ju. Drava je bila favorit kljub prednosti domačink, ki so igrale doma in so imele močno moralno oporo v navdušenem občinstvu, ki je neumorno bodrilo domače. Igralke Drave je to sicer neko- liko zmedlo v začetku, vendar so v nadaljevanju krepko poprijele in nadomest le izgubo. Odlikovale so se predvsem z zelo lepo igro v napadu, kjer .je bila gonilna sila neumorna Fricova. ki je bila tudi solidna v streljanju. Domačinke so skušale pomanjkljivo znanje nadomestiti z brutalno igro v obrambi in napadu, vendar je sod- nik to že v kal; zatrl. Ekipo Drave moramo jKihvaliti kot celoto z izredno homogeno igro, ki je upravičena, da poseže v boj za najvišje mesto. 29. okto- bra bo tud: odločilna tekma med Svobodo iz Ljubljane in Dravo, ki bo dala dokončnega republiškega prvaka, hkrati pa tudi f nalnega zmagovalca Slovenije za cup Ju- goslavije v rokometu. Kot strelke so se prosla:vile: Fricova in Potočnikova po t-ri,- Bu- tolinova dva, Gojkovičeva eden, zelo dobra pa .je bila tud: vratai- rica Tcplakova, ki je v mnogih nevarnih trenutk h varno očuvala svoje svetišče. -ico Osnovna organizacija ZVVI Hajdina je v okviru proslav za počastitev 15, obletnice invalid- ske organizacije Jugoslavije, or- ganizirala v nedeljo, dne 16. ok-, tobra 1960, v Kidričevem prija- teljski dvoboj v streljanju z zračno puško. Zmagali so gostje iz Ptuja, ki so nastreljali 458, domačini pa le 271 krogov. Od gostov sta bila najuspešnejša Koželj in Kralj, od domačinov pa Karo in Vindiš. Tekmovalcem se je za udelež- bo zahvalil preds. tov. Jamer in ob skromni pogostitvi so se in- validi-športniki iz Kidričevega in Ptuja pogovorili o raznih teža- vah in problemih, ki jih ovira.jo pri agiinejšem ude,jstvovanju na športnem polju. KA PRVENSTVENA TEKMA ŠD PTUJ : ŠK BRANIK V petek, 21. oktobra 1960. ob 15.30 bo v kavami' »Evropa« pr- venstvena tekma med ŠD Ptu- jem ter Š^ahovskim klubom Bra- nik iz Maribora. Povratno sreča- nje bo v nedeljo, 23. oktobra v Mariboru. Na brzopoteznem tumir.iu SD Ptuj za mesec o.ktober je osvojil naslov prvaka Bohak Janko. Sle- de: Rudolf, Šorli, Bras, Kavčič, Kovač itd. MLADA ZAKONCA nujno potrebu- jeta prazno sobo proti posojilu al. plačilu vnaprej. Ponudbe pod »Rudarski tehnik« na upravo lista. EN0S03N0 STANOVANJE v Pre- šernovi ulici zamenjam za malo večje v Ptuju ali Mariboru. — Vprašajte: Mesaric, Prešernova ulica 5. MENJAM lepo dvosobno stanova- nje Z3 encsobno ali garsonjero. Naslov v uorav; lista. LOVSKI PES žimavec-ptičar, siv- kastcrjav-e barve, se je zgubil. Sliši na ime Ego, last lovske družine Sp. E*tujsko polje. OD PTUJA DO HAJDINE sem iz- gub.la n:ve črne ženske čevlje. - Najditelja prosim, da jih proti nagrad, v^ne v upravi lista,. 8-REGI.STRSKI HARMONIJ ugod- no prodam, Nasov v upravi li- sta. OTROŠKI VOZICEK, avtomodej, in košar co ugodno prodam. Naslov v upravi. ENODRUŽINSKO HIŠO z manjšim obrtnim lokalom v Ptuju, Pre- šernova ulica, prodam. Naslov v upravi. ŽIČNO OGRA.TO. cementne plošče, epsko tn drevje prodam. Vpra- šajte: Masarykrva l/I. NAMIZNI ŠTEDILNIK predam. — Vp-ašajte: Masarykcva l/I. NJIVO v Turnišču dam v najem ali prodam. Vprašati pri Fran- cu Cvetko, Ptuj-Breg. Spole- nakova ulica. PISALNI STROJ in vod-vodno čr- palko prodam. Oddam rprem.r- no sobo. Naslov v upravi. ^^l.ADO KRAVO, dobro mlekano s'^de!n mesecev '^♦•ejo, predam Ptuj, Nova vas 25. NEDELJA, 23 OKTOBRA 6,00—f>.30 jutranji pozdrav vmes ob 6,05—6,10 Poročilo, vremenska na- poved in dnevni koledar, 6,30 Vedri zvo- ki, 7.00—7,15 Napoved čosa, poročila, vremenska napoved in objava dnevne- ga spo-reda, 7.15—7,30 Reklame, 7,30 —7,35 Radijski koledar m prireditve dneva. 7,35 Internacionalne koračnice iara Holandska vojaška godba, dirigent Rocus van Vperen. S,on Mladinska ra- flijska igra — Rosanda Sajko: Palček — Piščalžek. 8,50 Iz albuma otroških pesmi. Pesmi in skladbe Matija Tomca, 9 05 Z zabavno glasbo v novi teden, 9,45 Blagoie Bersa: Sončne poljane — sim- fonična pesnitev Iz cikla Moja domovina (Orkester Zagrebške filharmonije dirigi- r? Milan Horvat), 10,00 Se pomnite, to- variši , , . Franc Avbelj - I.ojko: V do- lini Kolpe. 10.30 Lepe melodije (zabavna glasbo). 10.45 Spoznavajmo svet in do- movino: (Magnetofonski posnetki javne oddaje z dne 20. oktobra 1960) 11.45 Domače popevke. 12.00 Naši poslušale' čestitajo in pozdravljajo I. del. 13.00 Napc-ved časa. poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za rašo vas 13.45 Koncert prj vas doma. (Hollvwoodski orkester p. v, Carmena Dragona igra popularne ruske melodije). 14.15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljalo II, del. 15.00 Vapoved časa. P0TOči:a in vremenska napoved. 15,15 Obvestila in reklame, 15 30 Melodije za vas, 16.00 Hum-oreska tega tedna — lucretia Hale: Peterkinsovi praznujejo. 16.20 Za nedeljsko popoldne. (Spored za- bavne glasbe), 17.10 Peh so iih mati moja. (Slovenske narodne pesmi), 17 30 Radijska iera — Nikolaj Vasilievič &o- goli: Revizorl 18.47 Stevan Hristič: Pr- va suita iz baleta Ohridska legenda fOr- Vester Keogratske filharmoniie dirigira ^ivriin z^fravkovičv !9.00 Obvestila, re- klame io zabavna glasba, 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila. 20.05 Izbe- rite melodijo tedna! (Glasbena oddaja z nagrado) 20.50 Paraila orelic, 21,00 Ob osemdesetletnici skladatelja Stanka Pre- mrla, 22.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan, 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku. 22.45 Zabaval vas bo Ljub- ljanski jazz ansambel. 23.00 Poročila. 23.05 Zadnji koncert pianista Dinuia Lipattiia — I del J. S. Bach: Partita štev. 1 v B-dUTU — W. A. Mozart: So- nata štev. 8 v a-molu — F. Schubert: Iraprnmptu v Ges-diiru op, 90 štev. 3 in Impromptu v Es-duru op. 90 štev. 2. 24 00 Zadnja poročila in zaključek od- daje. Mestni kino Ptuj predvaja od 21. do 23. oktobra 1960 ameriški barvni film »Desi- re«, od 25. do 27. oktobra 1960 ameriški barvni film »Mlada kra- ljica«. Kino »Svoboda« Kidričevo predvaja 22. in 23, oKtobra 1960 angleški barvni film »Smrt na cesti«, 26. in 27. oktobra 1960 italijanski film »Žena dneva«. Kino Muretinci predvaja 22 en 2.'i oktobra 1960 ameriški barvni falm »Sedem ne- vest in sedem bratov«. Kino Majšperk predvaja 23 oktobra 1960 fran- coski barvni film »Kralj miru«. DELAVSKA UNIVERZA PTUJ sporoča, da posluje točasno: Trg do 14. ure, ob ponedeljkih, sre^ mladinskih brigad 4/1 (v stavbi nad dah in petkih pa tudt, cd 16. do trgovino!NA-MA) vsak dan od 7. 19. ure. Telefonska številka 225. Opekarna Žabjnk pn Ptuju sprejme v službo bfapjoika ali iifagajnlčarlco Po.goj: vsaj triletna praksa v finančni stroki, znanje ad- ministracije in dokončana vsaj popolna srednja šola. Ponudbe pošljite pismeno ali se osebno zglasit. pri upravi podjetja. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Razpisna komisija pn OZSZ Maribor, razpisuje pri podružnici v Ptuju sledeča delovna mesta: t. delovsia mesto strofepiske z nazivom strojepi.ska I a ah I b Nastop službe možen s 1. decembrom 1960. Pravilno kolkovane prošnje (50 din državne takse) je treba vložiti najkasneje do 5. novembra 1960. direk-tno pn podružnici v Ptuju. Priložit; pa je treba kratek življenje- pis in opis dnsedan.iih zaposlitev. Okrajni zavod za socialno zavarovan.je Maribor