PRIMORSKI DNEVNIK
^____TRST, petek 8. novembra 1963
PoStnlna plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XIX. Št 265 (5640)
PREDSEDNIK REPUBLIKE ZAKLJUČIL POSVETOVANJA
Segni bo poveril že danes Moru mandat za sestavo koalicijske vlade levega centra?
Glavni odbor pooblastil vodstvo KD za pogajanja s socialisti (proti je glasovalo le 16 članov odbora) - Poročilo Saragata na zasedanju centralnega odbora PSDI
RIM, 7. — Fredsednik republike Segni je nadaljeval danes posvetovanja v zvezi z vladno krizo in sprejel liberalca Mala-godija in Bergamasca. Po razgovoru je Malagodi izjavil novinarjem med drugim, da sodelovanje s socialisti pomeni nevarnost za «svobodo duha, demokratično državo in Cerkev», in da Italija potrebuje povsem drugačen program od onega, ki ga predlagajo , stranke levega centra.
ZA liberalci je Segni sprejel misovca Nencionija in Rober-tija; Roberti je v svoji izjavi
novinarjem zatrjeval med drugim, da nova vlada utegne odpreti pot «spremembi režima v Italiji» in «uveljavljenju razredne države komunističnega tipa in s tem v kratkem k o-stvaritvi položaja, ki bi bil podoben onemu v Jugoslaviji ali v drugih državah onstran železne zavese».
Socialdemokrata Orlandi in Lami Starnuti sta po razgovoru s Segni-jem izjavila novinarjem, da je stališče PSDI že znano in da dežela potrebuje danes stabilno vlado s sodelovanjem socialistov, da bi mogli uresničiti «pogumen socialni program».
Po razgovoru s Segnijem, je Nen-ni izjavil novinarjem: «Kakor vidite, je bil razgovor zelo kratetk, ker nismo imeli povedati nič takega, česar predsednik republike - že ne bi vedel; omejila sva se le na potrditev veljavnosti sklepov, ki jih je, v zvezi z vladno krizo, sprejel 35. kongres naše stranke».
Končno je Segni sprejel še monarhista Covellija in republikanca Realeja. Jutri bo obiskal na domu bivšega predsednika senata Parato-reja, ki mu zdravstveno stanje ne dopušča, da bi sam stopil do predsednika republike.
Tudi Reale je potrdil novinarjem že znano stališče PRI glede vladne krize in njene rešitve. Na vprašanje novinarjev, ali bodo pogajanja za sestavo nove vlade dolgotrajna ali kratkotrajna, je Reale dejal, da
Miiiiitiiiiiimiimii.iiiiiitiiiiiiiiliimiiiimtmmiiiii»
UAiSÈjÒ
Predsednik republike Segni je včeraj zaključil drugi dan posvetovanj za rešitev vladne krize. Včeraj se je prav tako zaključilo tudi zasedanje glavnega odbora krščanske demokracije z izglasovanjem resolucije, ki poudarja nujnost pogajanj za sestavo štlristranske vlade levega centra, medtem ko se zasedanje centralnega komiteja socialdemokratske stranke še nadaljuje.
Incident z ameriškim konvojem je imel včeraj odmev v političnem odboru OZN, kjer je sovjetski predstavnik poudaril, da je a-meriško vojaško osebje na podlagi navodil prekršilo veljavne določbe, česar pa sovjetsko osebje ni moglo dopustiti. Za britanske in francoske konvoje pa je dejal, da niso bili ustavljeni, ker so predpisani postopek spoštovali. Med razpravo o razorožitvi, je izjavil, da bo vsaka izročitev .jedrskega orožja Zahodni Nemčiji pomenila ogrožanje sovjetskih življenjskih interesov, in SZ bi bila prisiljena sprejeti vse potrebne ukrepe.
Na proslavi obletnice oktobrske revolucije je na sprejemu Hru-Ščov pet minut govoril s kitajskim poslanikom, pred tem pa je ftjavii tujim diplomatom, da je «veselje zaradi našega spora s Kitajci prezgodnje» ter poudaril, da 'ne ve, kdaj se bodo sporazumeli s Kitajci, da pa se bodo prav gotovo’. Po drugi strani pa je na proslavi iste obletnice, ki je bila v Pekingu, neki član CK KP Kitajske dejal, da «bodo Kitajci kljub vsem nevihtam, ki bi se utegnile sprožiti na svetu, vedno ostali najzvestejši bratje sovjetskega ljudstva» in da «se bodo z njim borili proti skupnemu sovražniku za uresničenje skupnega ideala.» Hruščov je hkrati prikrito polemiziral s Kitajci, ko je poudaril miroljubno sožitje, nevme-šavanje v notranje zadeve drugih držav in da lahko vsaka država izbere svoj .socialni sistem, kar pa ne pomeni «zarote med socialističnimi in kapitalističnimi državami».
Včeraj sta novo južnovietnam-sko vlado priznala Anglija in ZDA. Toda z ukinitvijo policijske ure in cenzure nad tiskom je prišlo v srednjih šolah do incidentov, kajti študentje sicer podpirajo državni udar, toda obsojajo dejstvo, da niso bili sprejeti takojšnji ukrepi za odpravo zadnjih ostankov prejšnjega režima.
V Alžiru se Ben Bela posvetuje z voditelji opozicije in verjetno je, da bo sestavljena vlada narodne enotnosti. V Kairu pa sta se v svojih razgovorih predsednik Naser in cesar Halle Selasi zavzela za mirno in pravično rešitev alžirsko-maroškega spora ter poudarila nujnost sklicanja sveta ministrov organizacije afriške enotnosti.
Svet, ki je toliko dni trepetal za življenje enajstih rudarjev v nemškem rudniku, se je včeraj oddahnil, ker je reševalcem uspelo rešiti vseh enajst rudarjev. Ravnatelj rudnika pa je obljubil, da bo storil vse mogoče, da pripeljejo iz rudnika trupla 29 rudarjev, ki so pri nesreči zgubili življenje. Rešeni rudarji so preživeli 14 dni v majhnem rovu, kjer so ostala trupla desetih njihovih ' tovarišev.
nima navade prerokovati; posredno jo potrdil, da je Segniju predlagal Mora za novega predsednika vlade.
Splošno prevladuje mnenje, da bo Segni poveril že jutri Moru mandat za sestavo nove vlade.
Na zahtevo Scelbe je danes zasedal glavni odbor KD, ki je z ogromno večino (proti je glasovalo le 16 članov glavnega odbora) pooblastil vodstvo KD za pogajanja s PSDI, PRI in PSI za sestavo nove vlade levega centra — kakor je sklenil glavni odbor KD že na svojem prejšnjem zasedanju 2. avgusta letos. :
Politični tajnik KD Moro je imel daljši govor, v katerem je analiziral zaključke kongresa PSI in jih ocenil pozitivno; podčrtal je sličnost v stališčih glede vprašanj gospodarskega in socialnega značaja, pa tudi glede vseh drugih vprašanj demokratičnega razvoja države in družbe; pa tudi glede zunanje politike in tako imenovane «omejitve večine», ni našel v zaključni resoluciji kongresa PSI nič takega, kar bi moglo predstavljati nepremostljivo oviro za sodelovanje med strankami levega centra. Konkretno proti pogajanjem s socialisti je nastopil le Gonella, medtem ko je Scejba zatrjeval, da Je sodelovanje s socialisti še preuranjeno, ker PSI baje še ni opravil izpita iz demokracije.
Danes se je začelo zasedanje centralnega odbora PSDI, na katerem je Saragat orisal v glavnih potezah gospodarsko in socialno politiko, ki Jo socialdemokrati zagovarjajo za rešitev perečih vprašanj, pri čemer se Je zlasti zadržal na tistih točkah, ki jih predvsem «dorotejci» radi slišijo: demokratično gospodarsko načrtovanje, ki naj le usmerja investicije in varčevanje, ki naj ne duši zasebne pobude, ampak jo, kvečjemu, podpira in usmerja. Saragat zatrjuje, da že obstajajo instrumenti za usmerjanje investicij in varčevanja, in da ta naloga pripada ustreznim vladnim organom. Ko je govoril o zunanji politiki, je dejal, da je mednarodni položaj zaskrbljujoč, ker hladna vojna še ni izginila, kakor to dokazujejo «nevarni dogodki» (gre za blokiranje zavezniških vojaških kolon na poti v zahodni Berlin; op. ur.), ki jih je «očitno pripisati dejstvu, da ZSSR — živo prizadeta zaradi obtožb kitajskih komunistov — skuša zaostriti odnose z zahodnimi velesilami». Zavrnil je stališče, ki ga je Lombardi zagovarjal na kongresu PSI glede večstranske atomske oborožitve NATO, in dejal, da to niti ni več nevtralizem, ampak da je prej podobno logiki Maocetunga. Končno je Saragat dal v bistvu pozitivno oceno zaključne resolucije kongresa PSI in dejal, da je zato utemeljen poskus s sodelovanjem socialistov v vladi: «Storili bomo vse, da bi poskus levega centra uspel in zoperstavili se bomo vsemu, kar bi moglo povzročiti krizo, ki bi imela nepredvidene posledice».
S poročilom Saragata so se strinjali vsi govorniki, razen Rossija, ki je zatrjeval, da politika levega centra ni edina možna alternativa, in da obstajajo namanj štiri «takojšnje alternative v primeru, da bi sodelovanje s PSI ne bilo koristno: 1 vlada KD-PRI, ki naj prepusti PSDI nalogo nadzorstva in pritiska; 2. vlada KD-PSDI, z morebitno podporo republikancev, in s programom, ki raj postavi na preiskuš-njo tako demokratičnost PSI, kakor zatrjevano socialnost PLI; 3. enobarvna vlada KD, da bi PSI «še nadalje dozorel»; 4. splošne volitve spomladi».
Razprava o poročilu Saragata se bo nadaljevala jutri.
do in še posebno, da bo odstranil z oblasti člane družine Nu. Zatem je omenil resolucijo, ki jo je vojaški svet predložil Diemu 4. septembra in s katero je ponovno zahteval spremembe v vladi ter izpustitev študentov, nrofe-sorjev in budistov. Pripomnil je, da jih je Diem tudi tedaj cinično prevaral. Dalje je Diemu u-spelo pred ljudstvom prikazati, da oborožene sile zatirajo budiste. Prav zaradi tega je prišlo tudi v vojski do nezadovoljstva.
V Rimu je nadškof Ngo Din Tue, ki je Diemov brat, danes štiri ure zaman čakal prihod go-spe Nu z letalom iz Los Angelesa. Ko so vsi potnik; izstopili iz letala, je nadlkof zapustil letališče, ko je ugotovil, da gospe Nu ni med potniki.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihi.. ....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihi.MmiilliiliOiiimillliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiimliiiiiiiiiiiiniHliil.mi...inumi.m
Vseh enajst rudarjev rešenih štirinajst dni po katastrofi
Odpeljali so jih v bolnišnico, kjer jih zdravniki pregledujejo - Na vsej poti od rudnika do bolnišnice jih je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo
SZ svari
pred oboroževanjem Zahodne Nemčije
NEW YORK, 7. — V političnem odboru OZN je sovjetski predstavnik Novikov med razpravo o razorožitvi izjavil, da bo vsaka izročitev jedrskega orožja Zahodni Nemčiji pomenila ogrožanje sovjetskih življenjskih interesov, in Sovjetska zveza bi bila v tem primeru prisiljena sprejeti vsè potrebne ukrepe.
V zvezi z ameriškim vojaškim konvojem na berlinski cesti je
Novikov izjavil, da je ameriško vojaško osebje na podlagi dobljenih navodil prekršilo veljavne do. ločbe, in da sovjetsko osebje na nadzorstveni postaji ne more dopustiti takih kršitev.
Zatem je Novikov izjavil, da so britanski in francoski konvoji spoštovali postopek in zaradi tega niso bili ustavljeni. Novikov je odgovoril britanskemu delegatu, ki je izrazil dvom v iskrenost «moskovskega duha» zaradi omenjenega incidenta.
Zatem je Novikov obtožil Zahodno Nemčijo ter njen militarizem in revanšlzem in njene zahteve po atomskem orožju. Obtožil je Francijo, da podpira te načrte v okviru francosko-nemške pogodbe.
PROSLAVA OKTOBRSKE REVOLUCIJE V MOSKVI
Hruščov za povečanje trgovine med Sovjetsko zvezo in ZDA
Ponovno je poudaril ieljo po prijateljskih odnosih i vsemi državami in izjavil, da bo SZ branila Kubo, že bo napadena
MOSKVA, 7. — Danes je bila ob 46. obletnici oktobrske revolucije običajna vojaška in civilna parada na Rdečem trgu ob navzočnosti Hruščova in drugih osebnosti. Minister za o-brambo maršal Malinovski je pred začetkom parade prebral dnevno povelje, v katerem poudarja, da je Sovjetska zveza dosegla velike gospodarske, znanstvene in kulturne uspehe ter da se bori za zmanjšanje nevarnosti vojne in za okrepitev miru.
Dalje je Malinovski izjavil,
da je podpis moskovskega sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov prinesel upanje vsemu miroljubnemu človeštvu, da se bo dosegel trajen mir.
Fri tem pa je dodal, da sovjetsko ljudstvo in njegova vojska ne smeta niti za minuto pozabiti, da so na svetu sile imperializma in revanšizma, ki pozivajo ria vojno proti Sovjetski zvezi in proti drugim socialističnim državam tpr skušajo pahniti svet v prepad atomske vojne.
«Sovjetske vojaške sile, je zaključil Malinovski, nadzorujejo spletke sovražnikov miru in so
BEINE, 7. — Reševalne skupine so danes končno prevrtale rov do enajstih rudarjev, ki so bili že štirinajst dni v poplavljenem rudniku, ter so jih s posebno kabino dvignili na površje.
Vrtalni stroj je dosegel rov, v katerem so bili rudarji, ob
6.40. Zatem so morali vrtino še razširiti in v popoldanskih u-rah sta s« v rov spustila dva rudarja, ki sta imela nalogo pripraviti vse potrebno, da so rudarje lahko dvignili na površje. Celotna operacija je trajala 56 minut in nato sta se vrnila' na površje še prostovoljca.
Prostovoljca so izbrali, ker sta poznala vseh enajst rudarjev. Prijavilo pa se je veliko število prostovoljcev. Vrstni red, po katerem so rudarje dvigali na površ* je, so določili zdravniki izključno na podlagi njihovega zdravstvenega stanja. Zadnja faza reševalne akcije se je začela ob 13.09, ko so v rov spustili kabino, v kateri je bil prvi prostovoljec, ki je imel s seboj svetilko in aktovko. Po štirinajstih minutah se je kabina vrnila na površje in pripeljala prvega rudarja. Tedaj se je spustil v rov drugi prostovoljec, in kmalu zatem so dvignili na površje drugega rudarja. Od enajstih, ki so jih dvignili na površje, jih je deset poročenih in so vsi rudarji; enajsti, ki ima 20 let, pa je električar, ki ni bil
iiiuiiiMiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiimiiimiiiiimitMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiit
SPOROČILO 0 RAZGOVORIH NASER-SELflSl
Določen datum konference afriških zunanjih ministrov
Pred popolno spravo med Ben Belo m voditelji opozicije?
prej nikoli v rudniku. Ko se je vrnil na površje, je izjavil, da je bilp zanj to huda preizkušnja in da ne bo nikoli več šel v noben rudnik. Spustil se je v rudnik, da izvrši neko popravilo.
Takoj ko so se rudarji vrnili na površje, so jih odnesli na nosilnicah pod šotore, kjer so jih zdravniki pregledali. Na splošno so vs:. pri dobrem zdravju. Vsi so zelo bledi. Trije od njih so se nasmehnili, ko so se vrnili iz rova, eden pa je dvignil roke nad glavo v znak pozdrava. Nekateri so stiskali roke navzočim tovarišem, drugi pa niso mogli niti hoditi.
Po prvem zdravniškem pregledu so vse odpeljali z ambulantami v bolnišnico. Razen kake lažje praske, ni bil nihče ranjen. Živčna napetost je prenehala takoj ko so prišli na površje. Ko so jih nesli na nosilih v ambulante, so nemo zrli v svoje družinske člane in druge rudarje, ki so jih pozdravljali. Številni sorodniki in drugi rudarji so jokali od veselja.
V majhnem rovu, kjer je enajst rudarjev preživelo štirinajst dni, je ostalo deset mrličev. O drugih 19 rudarjih, ki so delali v tem rovu, ni nobene vesti in domnevajo, da so vsi umrli.
Ukinjeno obsedno stanje v Južnem Vietnamu
SAJGGN, 7. — Obsedno stanje, ki je veljalo .v Sajgonu od 1- novembra, je bilo polnoči ukinjeno. Ukinili so tudi cenzuro nad tiskom in policijsko uro.
Med sajgonskimi študenti pa Vlada precejšnje razburjenje, ker so univerze še vedno zaprte. V nekaterih srednjih šolah pa se je že začel reden pouk, toda prišlo je do incidentov. Študentje sicer podpirajo državni udar, toda obsojajo dejstvo, da niso bili sprejeti takojšnji ukrepi, da se odpravijo zadnji ostanki prejšnjega režima. Se posebno protestirajo, ker so nekateri ravnatelji in učitelji, ki so znani po svoji zvestobi Diemovemu režimu, še vedno na svojih mestih.
Odbor za obrambo budizma, ki je vrhovni organizem budistov v Južnem Vietnamu, je zagotovil vojaškemu svetu, da podpira njegov program, kakor so ga objavili. Predstavnik odbora pa je pripomnil, da se ta podpora tiče izključno sklepov vojaškega sveta, da uveljavi bistvene svoboščine posameznikov in zlasti versko svobodo.	,
Minister za politično varnost ge. neral Ton Tat Din je na tiskovni konferenci/izjavil, da če bi državni udar zakasnili samo za en dan, bi bili vsi generali aretirani. Zatem je izjavil, da Diem ni držal obljub, ki jih je dal vojakom. (Obvezal se je, da bo menjal via-
KAIRO, 7, — Skupno sporočilo, ki so ga objavili ob zaključku obiska etiopskega cesarja v ZAR, pravi, da sta predsednik Naser in cesar Haile Selasi sklenila nadaljevati napore za mirno in pravično rešitev alžirsko-maroškega spora, da se ohrani in u-trdi afriška enotnost. V ta namen se oba državna poglavarja strinjata, da je treba v najkrajšem času sklicati sestanek sveta ministrov organizacije afriške e-notnosti.
Državnika sta izrazila zadovoljstvo nad izidom konference v Ba-maku ter ponovno podprla sprejete rešitve. Predsednik Naser se zahvaljuje etiopskemu cesarju in malijskemu predsedniku za iskrene napore za rešitev krize med dvema bratskima deželama. Državnika izrekata tudi podporo mo* skovskemn sporazumu o prekinitvi jedrskih poskusov ter izrekata zadovoljstvo za napore v korist miru afriško-azijske skupine v OZN. V izjavi je rečeno, da je etiopski cesar povabil Naserja na obisk v Adis Abpbo, in da je Naser vabilo sprejel.
Maroško zunanje ministrstvo je danes javilo, da bo konferenea zunanjih ministrov organizacije a-friške enotnosti 18., 19. in 20. novembra v Adis Abebi.
Alžirski 'minister za obrambo Bumedien, ki je bil od začetka spopadov v Kolomb Bešaru, se je danes vrnil v Alžir.
Zvedelo se je, da se Ben Bela posvetuje z voditelji opozicije in da bi ti razgovori utegnili pripeljati do sestave vlade narodne e-notnosti. Kakor je znano, sta se Ait Ahmed in polkovnik El Hadž konec prejšnjega tedna sestala z Ben Belo. Sestanek je organiziral bivši tajnik političnega urada Mohamed Kider V Alžiru sta sedaj tudi Ferhat Abas in Krim Bel-kasem.
Nesreča na delu
ANKARA, 7. — Včeraj je bilo v Bltlisu v jugovzhodni Turčiji okoli dvajset potresnih sunkov. Poškodovanih je bilo okoli sto hiš.
RIM, 7. — Na nekem gradbišču se je nenadoma porušilo ogrodje v osmem nadstropju še nedokončane hiše. Na ogrodju so bili trije delavci, od katerih sta dva zgubila življenje, eden pa je bil hudo ranjen. Državni pravdndik je zaslišal ravnatelja deia in njegovega asistenta. Pozneje so asistenta in nekega njegovega pomočnika aretirali po nalogu sodne oblasti in ju obdolžili nenamernega umora.	.
V nasprotju s tremi rudarji, ki so jih rešili prejšnji teden, ni bilo enajstim rudarjem treba vstopiti v posebno kabino, ker niso bili podvrženi močnemu zračnemu pritisku kakor omenjeni trije zaradi navzočnosti vode v rovu. Rov, v katerega se je zateklo enajst rudarjev, je namreč nad gladino vode, ki je zalila rudnik.
Rešene rudarje sedaj skrbno pregledujejo zdravniki. Devet so jih odpeljali v bolnišnico v Salz-gitter,. druga dva pa v bolnišnico v Peine. Neki zdravnik je izjavil, da imajo vsi praske, in da so tu pa tam potolčeni, toda njihovo fizično stanje je relativno dobro. Tudi s psihološkega stališča ni nepredvidenih komplikacij.
Med prevozom iz rudnika do bolnišnice v Salzgitter se je na obeh straneh ceste zbrala ogromna množica, jri je pozdravljala rešene ru-darjei Pred ambulantami je vozil policijski avto, ki je trobil : s sireno. V Salzgittru je prebivalstvu rudarje navdušeno sprejelo. Zdravniki so jih začeli takoj pregledovati. Nato so se rudarji okopali, odpeljali so jih v določene jim sobe, in zatem so jih obiskali njihovi družinski člani. Ko bodo zapustili bolnišnico, bodo odšli, v počjtniški dom rudarjev, kjer bodo ostali petnajst dni..
Na tiskovni konferenci, takoj ko se je zaključila reševalna akcija, je ravnatelj rudnika Rudolf Stein izjavil, da bo ravnateljstvo storilo vse mogoče, da pripeljejo iz rudnika trupla 29 rudarjev, ki so zgubili življenje pri nesreči. Toda, preden bodo v rutjnik lahko odšle skupine rudarjev, bo potrebno iz njega izčrpati vodo in blato. Na tiskovni konferenci sta bila navzoča tudi rudarja, ki sta se prostovoljno spustila s kabino v rov. Eden od njiju je izjavil, da, ko je prišel v rov, so rtidarji mirno sedeli in čakali. Ni bilo nobenega protesta kar se tiče vrstnega reda, po katerem so jih pripeljali na površje.
Hude demonstracije študentov v Parizu
PARIZ, 7. — Danes okrog poldne so pariški študentje organizirali hude demonstracije, s katerimi so protestirali proti pomanjkanju učilnic in proti slabim pogojem za študij, Z geslom «Foto chet» je okrog tisoč študentov sku. šalo prodreti skozi kordon policajev, kar jim je na nekaj mestih uspelo. Za njimi pa je okrog 5000 študentov vzklikalo protivlad. na gesla : «Hočemo učilnice, ne pa topovi» in «De Gaulle pred vrata!» Tedaj so policaji študente napadli. Toda na policaj? je za-
čelo letati kamenje, prazne steklenice in blato. Rezultat incidentov ie več laže ranjenih na obeh straneh.
Končno je policiji uspelo, da so se študentje umaknili v smeri, se-deža študentovske organizacije UNEF (Nacionalno združenje francoskih študentov), ki je razširjalo letake s pozivom, naj štu. dentje protestirajo. Pred sedežem je bilo nocoj zborovanje. Organizatorji so svienili, da bodo čez nekaj tednov demonstracije ponovili v še bolj mnqiiéhì obliki. Danes so namreč izkoristili sve-čano otvoritev novega akademskega leta, na kateri bi bil mo. ral govoriti prosvetni minister Christian Fouehet, ki pa ga je nenadoma zamenjal državni pod-tajnik Maurice Herzog. Fred svečanostjo je policija s kordoni zaprla vse ulice, ki vodijo do znamenite pariške univerze Sorbone.
MELUN, 7. — Davi je v Melunu v francoskem departmaju Seine-et Marne nastala eksplozija v tovarni farmacevtskih proizvodov, pri čemer so zgub.ile življenje tri osebe, in sicer dve ženski in en moški. Ranjenih je bilo 22 oseb. ki so jih odpeljali v bolnišnico. Skoda ie ogromna.
stalno pripravljene, da stre jo vsakega napadalca.»
Sledila je vojaška parada, v ka. teri so pokazali tudi raketne izstrelke. Prvikrat so v paradi bili tudi vodljivi izstrelki za dolgo razdal.0. Sledila je civilna parada športnih organizacij. Sledil je zatem dolg sprevod moskovskega prebivalstva, ki je trajal več ur.
V	Kremlju je bil popoldne ve-lik sprejem, ki so se ga udeležili tudi številni tuji diplomati.
Hruščov je v zdravici med drugim izjavil; «Razaril vam bom skrivnost: Veselite se zakadi našega spora s Kitajci. To je prezgodnje veselje. Prav gotovo so nesoglasja. Toda pazite. Bolj ko se boste sedaj veselili, toliko bol) žalostni boste potem.» Dalje je dejal, da ne ve, kdaj se bodo sporazumeli s Kitajci, da pa se bodo prav gotovo. V začetku svoje zdravice diplomatskemu zboru je Hruščov govoril o pomenu 7. novembra in je nato dejal, da njegova zdravica velja še posebno narodom, ki so se osvobodili kolonializma, ter bratskim komunističnim partijam.
Ko je Hruščov končat zdravico, se mu je približal kitajski po. slanik, ki se je z njim razgovar-jal pet minut.
V	neki drugi zdravici je Hruščov predlagal, naj se pije na zdravje delavcev in sindikalistov, ki so prišli v Moskvo na kongres zveze sovjetskih sindikatov. Dodal je, da upa, da se ne bo nihče užalil, če reče, da hoče še posebno nazdraviti kubanski delegaciji. Nadaljeval je: «Kuba je dvignila zastavo borbe za socializem, ameriški imperialisti so se tedaj spro-žili proti njej, ker si je tako majhen otok, ki je tako blizu njihovega ozemlja, upal upreti se. Toda, gospodje,, revolucija ne vpraša dovoljenja nikogar; je kakor noseča ženska, ki mora roditi v določenem dnevu, ki ji ni na izbiro. Tako revolucija izbruhne, kadar dozori. Gospodje, ki ste danes proti Kubi, .zapomnite si, da prej ali slej bodo šli vsi narodi sveta po isti poti.»
Prikrito je polemiziral tudi s Kitajci, ko je izjavil:	«Delamo
vse za mir, za miroljubno sožitje, da lahko vsak izbere svoj socialni sistem, To je lep primer ne-vmešavan.ia v notranje zadeve drugih držav, primer miroljubnega sožitja. Toda politika ni zarota med socialističnimi, državami in velikimi kapitalističnimi državami, da bi majhne bile prepuščene nam na milost in nemilost »
«Hočemo miroljubno sožitje z ZDA, toda če bodo napadle Ku- trio» in bo, bomo v vojnem stanju z nji- teklosti mi. Ce bi dopustiti, da močni napade šibkega, kri bi se zgodila OB svetu? ZDA bi napadle Kubo,
trdeč, da jih ogroža. Toda tudi mi imamo sosede, ki so zavezniki ZDA, Ameriški reakcionarji pravijo, da jim je Kuba preblizu, toda mi naravnost mejimo z zavezniki Amerike. Torej, gospodje, pozor na ovinke! Minil je čas, ko so ZDA lahko gospodarile na svetu. Obogatele so med prvo in dru. gp svetovno vojno. Toda sedaj smo v dobi raketnih izstrelkov in samo v tridesetih minutah naši izstrelki lahko prispejo v ZDA in narobe. Ne prekoračite meje, gospodje, onkraj katere je prepad.
Se enkrat hočem slovesno izjaviti, da, če bi prišlo do napada na Kubo, bi mi intervenirali. Nazdravljam miru; hočemo prijateljske odnose z vsemi našimi sosedi.»
Nocoj se je Hruščov udeležil sprejema, ki so ga priredili ameriški poslovni ljudje, ki so na obisku v Moskvi. Izjavil je, da je dobil obvestilo, da so «ameriški trgovci žita zavzeli pametno stališče, in lahko pride do sporazuma». Ponovno je pozval na povečanje trgovine med ZDA in SZ ter je pozval navzoče ameriške industrijske voditelje, naj bodo pionirji tega gibanja. Pri tem je poudaril zaslužek, ki bi ga imeli pri trgovini s Sovjetsko zvezo. Dalje je dejal, da m boljše iniciative kakor investicije v Sovjetski zvezi, in je dodal. «Ce boste investirali, boste imeli dobre dividende in boste nato u-maknili svoj kapital z jamstvom komunistične stranke Sovjetske zveze».
Hruščov je tudi izjavil, da je ameriški poslovni svet spoznal še pred ameriško vlado trajen obstoj in realnost Sovjetske zveze, in se je začudil, da ameriški poslovni ljudje zanemarjajo možnosti, ki jim jih nudi trgovina s Sovjetsko zvezo. Poudaril je, da ne glede na bolj ali manj dobre politične odnose poslovni ljudje raznih držav Zahodne Evrope in Japonske trgujejo s Sovjetsko zvezo. Ameriški poslovni ljudie bodo odpotovali jutri iz Moskve v zahodni, Berlin.
Kakor poroča agencija «Nova Kitajska», je na proslavi 46. obletnice oktobrske revolucije v Pekingu član CK KP Kitajske Vu Ju Cang izjavil, da kljub vsem nevihtam, lei bi se utegnile sprožiti na svetu «bodo Kitajci vedno ostali najzvestejši bratje sovjetskega ljudstva» Dodal je, da bo 630 milijonov Kitajcev vedno ob strani sovjetskega ljudstva in se bodo z njim borili proti skupnemu sovražniku za uresničitev skupnega ideala.
O oktobrski revoluciji objavlja kitajski ljudski dnevnik dolg u-vodnik, v katerem pravi, da je kitajsko ljudstvo vedno videlo v kitajski revoluciji nadaljevanje oktobrske revolucije. Vendar pa pri tem dodaja, da je «kitajsko ljudstvo vedno joudarjalo načelo enotnosti s sovjetsko bratsko par-namerava kakor v pre-«visobo dvigati revolucionarno zastavo izjav iz let 1957 in i960» ter bo vedno ostalo «naj-bližii brat sovietsVega ljudstva». ..................mi n m umili n um hi im m mi ninni immillili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii umi....
TEHNIČNO SODELOVANJE MED SFRJ M ITALIJO
Važni sklepi mešane jugosl.-italijanske komisije
Blagojevič o novi grški vladi, o klevetniški razstavi v Vatikanu, trgovinskih odnosih z Dansko in s Kitajsko
BEOGRAD, 7. — S podpisom protokola se je končalo nocoj v Beogradu drugo zasedanje mešane komisije za tehnično sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo. Protokol predvideva občutno razširitev tehničnega sodelovanja posebno na področju industrijskega sodelovanja in širše znanstveno ter tehnično sodelovanje med ustreznimi znanstvenimi in gospodarskimi organizacijami obeh držav. Italijanska delegacija je poleg tega izrazila pripravljenost, dati na razpolago nekaj strokovnjakov, arhitektov in načrte za zgraditev novega Skopja.
Uradni zastopnik državnega
tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič je na današnji tiskovni konferenci izrazil upanje, da bo noVa grška vlada nadaljevala plodno sodelovanje in uspešno razvijala sosedne in

lassi
Tudi po sporazumu o ustavitvi sovražnosti so alžirski in maroški vojaki
Slika kaže alžirsko postojanko
ostali na svojih položajih.
prijateljske odnose z Jugoslavijo. Blagojevič Je odbil vsak komentar o rezultatih volitev rekoč, da so volitve notranja zadeva Grčije.
žav po miroljubni rešitvi sporov. Zastopnik državnega tajništva je izrazil upanje, da bo na sestanku ministrov organizacije afriške e-notnosti prišlo do končne rešitve spora med Alžirijo in Marokom.
Na vprašanje našega dopisnika, kako komentira tako imenovano razstavo «Molčeča cerkev» v Rimu, je Blagojevič dejal, da je neobjektivno prikazovanje položaja katoliške cerkve v Jugoslaviji na tej razstavi posebno pa ponarejanje zgodovinskih in dobro znanih dejstev izzvalo upraviče-no nezadovoljstvo jugoslovanske javnosti, ki se začudeno vprašuje, čemu takšna razstava služi in komu koristi.
V zvezi s podpisom protokola o blagovni izmenjavi med Jugoslavijo in Kitajsko je zastopnik državnega tajništva obvestil novinarje, da se protokol bistveno ne razlikuje od prejžnjih protokolov in predvideva vrednost izmenjave v obeh smereh v znesku 1.2 milijona funtov šterlingov. «Toda — ne po naši krivdi — se v praksi izvaja samo nepomemben del tega obsega,» je poudaril Blagojevič in dodal, da ni znakov, da se bo stanje kmalu popravilo.
Pred dnevi je Jugoslavijo obiskala gospodarska delegacija Kenije, da bi se seznanila z jugo-
slovanskim gospodarstvom m njenimi blagovnimi možnostmi. V razgovorih med člani kenijske delegacije in zastopniki jugoslovanske vlade je po besedah Blago-jeviča prišel do izraza obojestranski interes po gospodarskem sodelovanju. Ugotovljeno je bilo, da so realne možnosti za razširitev blagovne izmenjave in sodelovanja na ostalih gospodarskih področjih.	^	.
Zastopnik državnega tajništva je na zanimanje novinarjev navedel tudi neke podrobnosti o nedavno podpisanem protokolu o blagovni izmenjavi med Jugoslavijo in Dan. sko in o razgovorih med Jugosla^ vijo in Norveško. Protokol o bls-govni izmenjavi med Jugoslavijo in Dansko predvideva širšo libera, lizacijo uvoza jugoslovanskih izdelkov in povečanje kontingenta za tiste izdelke, katerih uvoz na Dansko je Še vedno omejen. Poleg tega vsebuje protokol določila o potrebi napredka sodelovanja med industrijskimi podjetji Jugoslavije in Danske in o kreditiranju dobav danske industrijske opreme Jugoslaviji. V razgovorih med Jugoslavijo in Norveško so posebej proučili možnost graditve ladij zs Norveško v jugoslovanskih ladjedelnicah ter vprašanje tehničnega sodelovanja m možnosti povečanja turističnega prometa med Jugoslavijo in Norveško.
B. B.
Umrl je predsednik indonezijske vlade
DŽAKARTA, 7. - Davi Je v Džakarti umrl Indonezijski ministrski predsednik Džuanda Kartavidiaja v starosti 52 let. Zadela ga je kap med prireditvijo, ki so Jo organizirali ob otvoritvi velikega luksuznega hotela «Indonesia». Kap ga je zadela, ko Je končal plesati s svojo ženo. Odpeljali so ga domov, kjer je davi umri.
PRIMORSKI DNEVNIK	• s	— 2 —			8. novemtra 1963	
Vreme včeraj: naj višja temperatura 18. najnižja 13,8, ob 19. url 14,9, zračni tlak.^1007,3 raste, vlage 77 odst., veter Jug 7 km, nebo 2/10 pooblačedo,' morje skoraj mirno, temperatura morja 15,2 stop. -	Tržaški dnevnik	»		Danes, PETEK, 8. novembra Bogomir Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 16.45. Dolžina dneva 9.53. Luna Vzide ob 23.34 in zatone ob 13.41 Jutri, SOBOTA, 9, novembra Bogomir
V OKVIRU VSEDRŽAVNE BORBE KATEC0RIJE	i	vnddvn	t	ZAČETEK SEZONE 1963-64 V «VERDIJU»	1 *					
11 tisoč uslužbencev trgovin bo jutri začelo 24-urno stavko
Jutri bodo verjetno enotno stuvkali gradbeni delavci, ki so imeli včeraj skupščino v UL Pondares
V soboto bodo stavkali tudi v
naši pokrajini uslužbenci trgovin. Stavka je vsedržavna in so jo enotno proglasile vse tri sindikalne organizacije ter zanima na našem področju skoro 11 tisoč oseb.
Do stavke bo prišlo, ker so se razbila pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Podajanja so se pričela že junija, nato so se avgusta prekinila in ponovno nadaljevala septembra. Ze takrat je kazalo, da bo prišlo do razbitja, vendar je posredovalo ministrstvo za delo, ki je poklicalo predstavnike delavcev in delodajalcev. «Confcommercóo» pa je vztrajala na svojem stališču in Odbila prav vse zahteve.
Gre predvsem za normativna vprašanja, saj plače in tarifne pravilnike urejajo v okviru posameznih pokrajin. Uslužbenci trgovin predvsem zahtevajo, da bi imeli še po eno popoldne prosto. Gre za znano zahtevo, da se uvede «kratki teden», o kateri je bilo že mnogo govora in na katero so načelno pristali številni lastniki .trgovin v Italiji. Vendar pa na to zahtevo ne pristajajo predvsem veletrgovine, katerih stališče je prodrlo, tako da združenje trgovcev ni pristalo na pogajanja o «kratkem tednu». Prav tako je združenje trgovcev odbilo zahtevo po uvedbi štirinajste plače, uvedbi posebne pogodbe za vsako večje podjetje, uveljavitvi načela «pravičnega vzroka» pri odpustih in ustanovitvi posebne dopolnilne blagajne za izboljšanje socialnega zavarovanja.
Stavka uslužbencev trgovske stroke bo 24 ur po vsej Italiji v soboto, samo v Milanu pa bo trajala 48 ur in bodo uslužbenci pričeli stavkati že danes.
Sinoči so se zbrali na skupščini v Ul. Pondares gradbeni delavci Skupščino je priredila sindikalna organizacija CGIL, ker še vedno ni prišlo do pričetka resnih pogajanj za obnovitev delovne pogodbe gradbenih delavcev. Delavci so na skupščini soglasno sklenili predlagati enotno stavko v lokalnem okviru, ki naj traja 24 ur Sindikalni predstavniki različnih organizacij se bodo danes sestali in bodo po vsej verjetnosti proglasili enotno stavko še ta teden.
Licitariji za dela
v vrednosti 54 milijonov
•
Na deželnem provediktoratu za javna dela sta bili včeraj (Jve prh vatni licitaciji za oddajo del v skupni vrednosti 54 milijonov lir. Nad 42 milijonov bodo potrošili za obnovitev in opremo 4. nabrežja ter prvega, drugega in četrtega pomola v starem pristani. Sču, za ureditev cestišča na trgu nasproti hangarja za pristajanje vodnih letal, pa bodo potrošili skoraj 12 milijonov.
Um v Devinu, sprejem odstope, spremembe organskega pravilnika občinskih uslužbencev, proračun za 1. 1964, občinski davki, obračun za 1. 1963, pravilnik za brivce in frizerje, odobritev sklepov občinskega odbora.
Osebna izkaznica v pičle pol ure
Od letošnjega decembra dalje bo mogoče v tržaški občini dobiti osebno izkaznico v pol ure. To je izjavil odbornik za ana-grafski urad Adlovasio, ki je s tem potrdil, da je bila mehaniza. cija anagrafskega urada raztegnjena tudi na to službo. 2e v prvih dveh tednih delovanja novega sistema so izdali nad 10 tisoč dokumentov in odstotek napak je bil minimalen, saj je znašal komaj 0.25 odstotka.
Seja predsedstva SKGZ
Na sinočnji seji je predsedstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze sklenilo sklicati izvršni odbor na redno sejo, ki bo v Gorici v nedeljo 24. novembra. Na seji bo predsedstvo obširno obvestilo člane izvršnega odbora o vseh vprašanjih, s katerimi se je zveza ukvarjala od zadnjega zasedanja.
Predsedstvo je nato razpravljalo o različnih aktualnih vprašanjih šolstva in krepitve prosvet-no-kulturne ' dejavnosti v Benečiji. Predsedstvo je toplo pozdravilo pobudo Slovenskega kluba, da je prišlo do prvih stikov s kulturnimi krogi z Reke s predavanjem članov pododbora Matice hrvat-ske in še zlasti vabilo reškega pododbora, da se priredi 14. decembra na Reki večer posvečen zlasti literarnemu ustvarjanju Slovencev, ki žive v Italiji.
Uprava gledališču «Verdi» se je odločila, da letos prične sezono z baletom. In s tem, da je za to priložnost povabila v Trst balet milanske «Scale», je očitno občinstvu zelo ustregla. Gledališče je bilo namreč napolnjeno in odobravanja ni manjkalo.
Spored se je pričel z baletom «Izgubljeni sin», ki ga je po glasbi Prokofjeva napisal Mario Pistoni. Njegova je tudi koreografija in sam je plesal glavno vlogo. pistonijeva verzija svetopisem. ske prilike je vseskozi moderna. Sin, ki zapusti domačo družino, pade med prave sodobne teddy boys in njihone prijateljice (er postane žrtev te družbe. Ves ubog se vrne spet domov k materi, očetu, sestri. Izredne storitve so pokazali Mario Pistoni (sin). Vera Colombo Amedeo Amodio
Sijajno je bila izvežbana vsa ostala skupina mladih ljudi, ki plešejo v stilu novih časov, Roberto Fascilla (oče), Fiorella Cova (ma-
ih ■ iii iiiiiiiiiiiii im mi m um |||||||||l••l||||||||||||||| mn um ima um m im m || ninni m g
tržaške federacije PSI
V četrtek se je sestal pokrajinski odbor PSI, -ki je bil izvoljen na zadnjem kongresu stranke. Pokrajinski odbor je izvolil tajnika, namestnika in člane izvršnega odbora. Za tajnika je bil ponovno izvoljen Arnaldo Pitto-ni, za namestnika Bruno Mislei, za člane pa: prof. Elio Apih, Antonio Gregori. Saverio Giachetti in dr. Tulio Luzzatto.
Izvršni odbor se bo ponovno sestal v sredo, ko bo razpravljal o sedanjem političnem položaju in o politični platformi, ki bo služila kot osnova na pogajanjih za utrditev levega centra na našem področju. Znano je namreč, da predvideva sporazum med KD, PSDI, PRI in PSI, da se bodo do konca leta sporazumeli glede širšega upravnega in političnega programa delovanja tržaške občinske in pokrajinske uprave in da bodo še do konca leta predložili občinski in pokrajinski proračun.
Podprefekt Monarca premeščen v Cagliari
Podprefekt Monarca je bil premeščen v Cagliari, kjer bo prevzel funkcijo podprefekta vikarja, Včeraj ga je sprejel na poslovilnem obisku župan dr. Franzi).
Nastop baleta «Scale» izreden dogodek za Trst
Carla Fracci, Vera Colombo, Elettra Morini, Mario Pistoni in drugi so navdušili do kraja zasedeno gledališče
rjo yistoni (sin), ve-(ženska) ter dvojica rdio in Bruno Telloli.
SEJA POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA ODBOHA
Izdelali bodo delovni načrt za načrtovanje v deželi
Predsednik pokrajine je poročal tudi o se-stanku komisije za preskrbo javnih ustanov
Redko zdravilo iz ZDA v Trst
Iz Združenih držav Amerike je na poti v Trst zelo redko zdravilo, katero je zaprosil neki tržaški zdravnik za zdravljenje 5 in
Včeraj se je sestal pokrajinski upravni odbor, ki je med drugim sklenil, da bo pokrajinska uprava nudila svojim uslužbencem in nameščencem možnost, da se bodo lahko brezplačno udeležili predstav gledališča «Teatro Stabile*. Prva taka brezplačna predstava bo 30. novembra.
Predsednik pokrajine dr. Delise je poročal tudi o seji komisije za načrtovanje v okviru avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Ta seja je bila predvčerajšnjim na sedežu pokrajinske uprave in so se je udeležili predsedniki pokrajinskih uprav iz Trsta, Gorice in Vidma, predsednik centra za ekonomski razvoj, občinski odbornik Babille ter strokovnjak
S
to, na podlagi katti» bodo izde» lalf ‘deTftvnrham; o katerem bd-govora na prihodnjem sestanku o-menjene komisije.
Razen tega je predsednik pokrajine dr. Delise poročal o seji komisije za preskrbo javnih ustanov, ki je bila tudi predvčerajšnjim na sedežu pokrajinske uprave in so se je udeležili predstavniki uprave tržaške bolnišnice, podporne ustanove ECA, sanatorija INPS. občinske uprave in o-troške bolnišnice «Burlo Garofo-
sodelovanju omenjenih ustaiov za preskrbo. Omenjene ustanove namreč skrbijo dnevno za prehrano 10.000 oseb, zaradi česar pride večkrat do raznih težav in zapletlja-jev Drj nabavi hrane in raznih potrebščin. Vodstva omenjenih u-stanov bi morala sodelovati pri skupni nabavi hrane itd., da bi s tem prihranila precej denarja pri nakupu in tako vplivala tudi na stabilnost cen. Prihodnja seja bo 20. t.m. in predstavnik vsake ustanove bo poročal o količini nabavljenih živil ter o cenah na trgu.
Sestanek odbora za gradnjo centra za teoretsko fiziko
Ožji mestni odbor za ustanovitev centra za teoretsko fiziko v Trstu, je včeraj zvečer na svojem sestanku proučil možnost ustanovitve zadruge tržaških ustanov, ki bi se morala ukvarjati tako z upravnimi kot finančnimi vprašanji za začetek izvajanja del. Na sestanku so tudi razpravljali o možnih rešitvah pri izbiri dokonč. nega sedeža za center.
PO DOBRIH DVEH MESECIH
Posledice neurja v Miljah še vedno vidne vsepovsod
Prizadetim »e ni bila izplačana odškodnina, mnogih popravljalnih del pa ttploh še nino začeli
Od hudega neurja, ki je 4. septembra povzročilo veliko škodo v miljski in dolinski občini, sta potekla že dva meseca, toda posledice so še zelo očitne, odškodnina še ni bila poplačana in razna dela, ki bi jih morali izvršiti, niso bila še dokončana ali pa se sploh niso še začela. Kakor smo že poročali, je neurje med drugim povzročilo ogromno škodo na cestah in poteh zlasti v miljski okolici, v Miljah samih' in v dolinski občini. Znaki posledic neurja so še očitni v samih Miljah, kjer so po nekaterih ulicah še velike luknje in je vožnja precej nevarna. Delavci Selada so sicer imeli precej dela poldrugi mesec in so za silo popravili nekatere poti in ceste ter odstranili zemeljske plazove, vendar so nekatere poti le za silo popravljene, nekatere ulice v Miljah, kakor na primer Drevored 25. aprila, Ul. Mazzini in Ul. San Giovanni pa so le očistili, ne da bi popravili cestišča. Neurje je namreč v več krajih odneslo cele kose asfalta in napravilo luknje, ki jih je zdaj pokrilo listje. Tudi šoferji, ki ne poznajo teh cest, se znajdejo v zagati, tem bolj, ker ni na cestah nobenega opozorila, da je cestišče pokvarjeno. Dela za ureditev portiča v Miljah, kjer se je obrežje v dolžini 15 m in v širini 2 m udrlo, so se začela in
polletne deklice, Mare Pavan, ki je zelo resno obolela. Zdravilo je bilo po ameriških katoliških organizacijah naročeno pri neki tovar. ni farmacevtskih proizvodov v Indianopoljsu in je bilo poslano v Trst z letalom tjruibe Alitalia, ki je ob 21.30 prillalo na letališču v Milanu Zdravilo je tako) pre. vzela posebna štafeta cestne policije, ki bi ga morala že v teku noči pripeljati v Trst.
11. t.m. občinska seja nabrežinske občine
Odbor devinsko-nabrežinske občine je na svoji seji 28. okt. sklical redno sejo občinskega sveta za 11. november 1963 ob 18, uri. Na dnevnem redu bodo naslednje točke: Odstop občinskih zemljišč, pravilnik za občinske stražnike, občinski higienski pravilnik, najemnina za kamnolom, spremembe organskega seznama občinskih uslužbencev, trošartnske tarife za 1. 1964, pravilnik za občinske cestarje, pokopali-
lo». Na tej seji so razpravljali o
..................uiiiimm.........................................
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Srečen zaključek nenavadne pravde za 20 litrov zavrženega bencina
Prizivni Hodniki ho možakarja oprostili, ker ni zagrešil kaznivega dejanja - Proces proti Mescii odložen zaradi bolezni sodnika
Ze leo smo v marcu letos pisali o kazenski razpravi proti 52-let-nemu Benedettu Lonzi, ki Je bil obtežen, da ie ukradel železniški upraifl 20 1 bencina, ki bi ga sicer zavrgli, smo poudarili, da se laiku često zdi čudno, kako je mogoče, da se obsedj neki človek na razmeroma zelo hudo zaporno kazen, čeprav ni pravzaprav zagrešil nič hudega. In vendar prav to se je 8. marca letos zgodilo Lonzi, saj so ga sodniki spoznali za krivega ter ga obsodili pogojno na 5 mesecev zapora. Poleg tega pa je moral obtoženec plačati železniški upravi bencin, in sicer v skupni vsoti 880 lir. Ta obsodba pa se ni zdela čudna samo laikom, temveč tudi priviznim sodnikom, ki so včeraj oprostili Lonzo, ker dejanje, za katero je bil obtožen, ni kaznivo.
Lonza je uslužben kot delavec pri železniški upravi. Pri svojem delu je imel opravka s čiščenjem velikih cistern, s katerimi prevažajo po železnicah bencin. Vsaki-krat, ko izpraznijo cisterno, jo
Včeraj so začeli delavci postavljati leseno zaščitno ograjo okrog poslopja na Trgu Stare mitnice, v katerem so bili kino Massimo, bar in trgovina Poslopje bodo začeli podirati, da bodo potem na istem mestu zgradili novo moderno stavbo, v kateri bo odprla svoje poslovalnice veletrgovina «Rinascente». S tem novim poslopjem bo trg prav gotovo mnogo pridobil na svojem arhitektonskem videzu, številne trgovine pa še enega močnega ln nevarnega konkurenta
dobro operejo ter seveda odvržejo vodo, v kateri so pomešani revni ostanki bencina. Lonza, ki je skromen in varčen človek, je mislil, da bi bilo bolje, če bi on sam skrbno izločil bencin iz vode ter ga odnesel domov. Večkrat je storil to, toda nekega dne lani ga je na izhodu refnize za lokomotive ustavil neki policijski podčastnik. Ko je ta ugotovil, da gre za bencin, je prijavil zadevo železniški upravi in seveda svojim predstojnikom. Ti so poskrbeli za hišno preiskavo pri Lonzi. V neki posodi »o našli 15 litrov bencina, tako da je skupna količina goriva, ki se ga je Lonza polastil, znašala 20 litrov. Bencin je možakar nameraval uporabiti pri svojem malem motornem čolničku.
Ko »e je zagovarjal pred kazenskimi sodniki, ni Lonzi nič pomagalo dejstvo, da je šlo za blago, ki je bilo brez gospodarja. Obsodili so ga na razmeroma hudo kazen, čeprav pogojno. Na srečo so imeli prizivni sodnik« drugačne pojme o lastnini.
* * *
Pred istimi sodniki se je moral ponovno zagovarjati 21-letni Sergio Licurgo iz Ul. del Ghirlandaio 35, ki je bil obtožen, da se je uprl javnim funkcionarjem ter da jih je žalil.
Licurga so agenti aretirali 11. junija letos na policijskem komisariatu v Ul. Rigutti Tistega dne so mladeniča povabili namreč na komisariat, da bi ga zaslišali v zvezi z neko nezakonito dejavnostjo. Med zasliševanjem pa je Licurgo silno vzkipel. Neko vprašanje ga je tako zbodlo, da se je brez besed zakadil v steklena vrata ter razbil šipo z glavo. Pri tem se je seveda tudi nekoliko ranil po obrazu. Agenti so takoj planili za njim ter ga prijeli. Mladenič pa jih je začel zmerjati in nekoliko pozneje je zgrabil za mizo ter jo dvignil visoko nad sebe. Med prerivanjem je mladenič laže poškodoval nekega civilnega uslužbenca ter ga na srečo niso zatožili sodišču tudi zaradi tega pre-kràka
Brž po aretaciji so uvedli proti obtožencu hitri sodnd postopek. Ze pet dni po dogodku se je Licurgo znašel pred kazenskimi sodniki, ki so ga spoznali za krivega ter ga obsodili na 9 mesecev zapora. Njegov zagovornik se je tedaj zelo potrudil, da bi ga spravil na svobodo. Ta namen se mu je posrečil, ker so sodniki priznali Li-curgu pravico do začasne svobode. kljub temu da bi moral odsedeti tudi neko drugo zaporno
kazen. Prizivni sodnik go potrdili to razsodbo.
***
Drugič se je moral zagovarjati tudi 28-letni Umberto Caiser iz Doline 106, ki je bil obtožen, da si je »a nezakonit način prisvojil večjo vsoto denarja, ki je bila last njegovega gospodarja Panin-ghela, ter da je ponaredil podpise na menicah. Kazenski sodniki so 15. junija spoznali Caiserja za krivega ter ga obsodili na 22 mesecev zapora. Prizivni sodniki so potrdili to kazen.
Caiser se le zaposlil pri panin-ghelu, ki je lastnik trgovine z jajci in perutnino v Ul. Marconi. Neke nedelje je Caiser naložil na lahki poltovorriik nekaj več kot 2.000 jajc in več glav perutnine, Odpravil se je k raznim klientom, da bi oddal blago, zraven tega pa je obiskal tudi številne dolžnike. s seboj je imel spisek teh dolžnikov, ki so bili dolžni njegovemu gospodarju okoli 700.000 lir. Cez čas se je še oglasil po telefonu ter sporočil Paninghelu, da se prodaja «odlično razvija». Ker pa ga zvečer ]e ni hotelo biti nazaj, je gospodar vprašal Caiser-jevo ženo, če ve kaj o možu. Ta ,pa mu je odvrnila, da je mož odšel baje v Furlanijo,
Caiserja so aretirali nekaj dni potem sredi mesta. Mladenič je priznal svojo krivdo, izgovarjal pa se je, da je prodajal blaigo izpod cene ter da je zato prišel v zagato.
***
Včeraj bi se morala nadaljevati razprava proti carinskemu inšpektorju Mescii, ki je obtožen, da je ukradel v uradu ACI na Pesku skoraj 600.000 lir. Proces pa so morali odložiti na 29. t.m., ker ie eden izmed sodnikov zbolel.
Na Proseku je podrl otroka iz taborišča
Okrog poldne so včeraj prepeljali v bolnišnico z avtom RK 6-letnega Nevia Faventa iz begunskega taborišča na Proseku št. 381, ki se je ponesrečil pri cestni nesreči. V rešilnem avtomobilu ga je spremljal 45-letni oče Antonio in povedal, da je sin prečkal cesto v trenutku, ko je privozil s Fiat 1300 TS 57199 v smeri proti Nabrežini 36-letni Luciano Terčon, ki je fanta podrl. Favento se bo na ortopedskem oddelku moral zdraviti od 15 do 20 dni zaradi ran na rokah in jyjgah ter verjetnega zloma lične kosti.
je bilo v ta namen dodeljenih 12 milijonov lir, promet proti Lazaretu pa je še vedno usmerjen po Trgu Marconi, zaradi česar so precejšnje težave zlasti s težkimi tovornjaki. Težave bodo tudi v prihodnjih tednih, ko bodo začeli čistiti mestno kanalizacijo.
Vladni generalni komisariat je odobril širši načrt za pomoč pod. ročju v miljski občini, ki je bilo prizadeto zaradi neurja, da bi kolikor toliko šel na roko občinski upravi, ki ne bi sama mogla izvršiti vseh del sicer pa tako miljska kot dolinska občina še Vedno čakata, da bo odobren zadevni dekret za pomoč prizadetim krajem po hudem neurju. Ka. kor smo že poročali, vse kaže, da bo vladni generalni komisariat dodelil nekoliko večjo vsoto miljski in dolinski občini za' javna dela v prihodnjem gospodarskem načrtu prav zaradi posledic neurja. Razen tega je vladni gene-falni komisariat dodelil 50 milijonov lir za ureditev stare milj-ske ulice, na dražbi pa bodo oddali delo za ureditev ceste v Mazzarei (22.5 milijona lir). Dražbe za ureditev mestnih ulic (4 mili. jone lir) se ni udeležilo nobeno podjetje, zaradi česar bodo morali zvišati vsoto. Kakor smo že poročali, je ministrstvo za javna dela takoj po neurju dodelilo 15 milijonov lir za najbolj nujna de. la in popravila cest, nato pa je dodelilo 60 milijonov lir, da bodo lahko uredili pot v Pisciolon ln Fognan. Pri vsem tem pa je še nerešeno vprašanje ureditve in popravila drugih občinskih in poljskih poti v miljski in nabre-Žinski občini, ki so bile zaradi neurja popolnoma opustošene. Občinski upravi nimata za ta dela potrebnih sredstev, prav tako pa ne dobita izredne podpore od višjih oblasti, prizadeti občani pa ne morejo sami opraviti teh del, ki zahtevajo precejšnja sredstva jn delovne sile. Skoda bo tem večja, če teh poti ne bodo vsaj za silo popravili pred zimo.
Avstrijski tat z lažnim imenom
Agenti letečega oddelka policije so pred časom prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine nekega avstrijskega državljaina, ki je pri aretaciji Izjavil, da se piše Gott-lieb Rauter, da je star 23 let in da je ia Deutsch - Feldkirchena. {5 tem imenom so Avstrijca pri-javili, toda po nadaljnji raziskavi, ki so jo opravili agenti letečega oddelka policije s sodelovanjem avstrijske žandarmerije, je prišlo na dan, da se namišljeni Rauter piše Theodor Gradischnig, da je star 17 let in da stanuje v St. Johannu. Policisti so zato prijavili Gradischniga tudi zaradi zatajitve lastnih podatkov, potem ko so izpopolnili prijavo s pravim imenom. Gradischnig je sedaj zaprt v zaporu v Neaplju.
ti) in Barbara Ceroidi (sestra) niso imeli tako izrazitih vlog.
Kot drugi del sporeda je prišlo na vrsto Čajkovskega «Labodje jezero» v koreografiji Balančina. Čeprav je bila celotna skupina odlična, pa je seveda veljalo največje zanimanje znani plesalki Carli Fracci. Čeprav še zelo mlada, je ta plesalka navdušila občin, stvo največjih gledališč. Carla Fracci je res umetnica, da nima tako zlepa enake. Lahka kot sanja in poosebljena milina. Roberto Fascilla je bil princ, Ercole Orioni pa njegov prijatelj. Izmed številnih plesalk pa je najbolj navdušila četvorica Antonietta Cozzi, Carla Guerciotti, Giovanna Lisa in Giuliana Vaccht.
Večer se je zaključil z baletom Luciane Novaro «Ljubezen čarovnik» po glasbi Manuela De Falla. Koreografka sedanje izvedbe Luciana Novaro je bila v prejšnjih izvedbah «Scale» (v koreografiji Margherite Wallmann) sama plesalka glavne vloge Candelas. Včeraj je dramatično napeto vlogo, polno goreče strasti, podala Elettra Morini z vrhunskim tehničnim znanjem in skoraj naturalističnim doživljanjem. Bila je deležna navdušenega ploskanja, z njo pa tudi Luciana Cosi (Lucia), Amedeo Arno dio, Bruno Telloli, Ines Micucci ter še vsi ostali plesalci. Gabriella Carturan pa je pela pevske vložke.
Scene in kostume so pripravili Emanuele Luzzati, Alessandro Be-nois in Renato GUttuso. Pozornasti vredna je bila zlasti inscenacija Guttusa za De Fallov balet.
Težak posel dirigenta je vešče opravil Armando Gatto.
Prireditve KPI ob 46. obletnici oktobrske revolucije
KPI bo priredila danes, 8 nov., naslednje manifestacije v počastitev 46. obletnice oktobrske revolucije:
ob 18. uri v Ul. G. R. Carli 8 na rajonskem sedežu KPI. Govoril bo senator Vittorio Vidali;
ob 20. uri v kulturnem krožku na Opčinah. Govoril bo senator Vittorio Vidali;
ob 20. uri v Dolini, v dvorani kulturnega krožka. Govorila bosta Paolo Sema ln Dušan Lovriha;
ob 20. uri v Skednju na rajonskem sedežu KPI. Govorila bo poslanka Marija Bemetič;
ob 20. uri v Barkovljah pri Rumeni hiši. Govoril bo Franc Gombač.
Nezgoda delavca na ladji «Raffaello»
Na prvi kirurški oddelek so včeraj sprejeli 18-letnega delavca Mi-chela Malusa Mania lz Ul. Beiforte št. 19, ki se je malo prej ponesrečil v ladjedelnici Sv. Marka, kjer je zaposlen za podjetje Guerrinl Iz Ul. Geppa. Malusb se je namreč mudil v neki kabini motorne ladje «Raffaello», ki jo sedaj dokončujejo v ladjedelnici, kjer Je Imel svoje delo. Ko Je hotel iz kabine, se je na vratih srečal z nekim delavcem, ki je prenašal železni drog, kt ga je nerodno udaril po glavi. Malusbja so z osebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti od 7 do 20 dni zaradi rane na levi strani čela.
Naravna smrt v zaprtem stanovanju
V mrtvašnico glavne bolnišnice so včeraj prepeljali truplo 72-letne Gi-rolame Quaglia por. Romero iz Ul. Carducci 8, ki je predsinočnjim okrog 23. ure umrla v svojem stanovanju naravne smrti, kot Je ugotovil sodni zdravnik dr. Nlcolini. Tašča njenega sina Marija Roter por. Spataro iz Drevoreda D’Annunzio 2 je včeraj poklicala po telefonu sorodnico, ker pa ji ni nihče odgovarjal, je prišla v Ul. Carducci ter dolgo zvonila v veži. Ker tudi tam ni dobila nobenega odgovora Je v strahu poklicala agente letečega oddelka policije ter gasilce, ki so odprli vrata stanovanja in našli Quagliovo, ki je ležala na postelji že mrtva.
PONESREČEN POSKUS TATINSKEGA PODVIGA
Nočni čuvaj preprečil tatvino v Pasaži Rosso ni
Trije mladeniči so razbili izložbeno okno brivnice, nato pa naglo pobegnili, ker je žvenket stekla pritegnil pozornost nočnega čuvaja
Včeraj ponoči okrog l. ure je nočni čuvaj, ki je služboval po Korzu Italija, slišal žvenket razbitega stekla, ko pa se je obmil proti Pasaži Rosso ni je opazil zevajočo luknjo v neki izložbi v pasaži. Ko se je približal je opazil tri mladeniče, ki so zbežali lz pasaže in izginili v Ul. degli Artisti. Nočni čuvaj je takoj obvestil agente letečega oddelka policije, ki so prihiteli v pasažo nekaj minut potem, vender pa za ubežniki ni bilo več nobenega sledu. Razbito je bilo steklo izložbe brivskega salona na št. 6 omenjene pasaže. Agenti so po telefonu poklicali lastnika salona, toda na poziv se je oglasila lastnikova žena 30-letna Giustina Panieri! por. Netti iz Ul. Udine 45. jpi je takoj prihitela in po prvem pregledu ugotovila, da tatovi niso ničesar odnesli. Kljub temu je Paolettijeva utrpela 50.000 lir škode zaradi razbitega stekla. V pasažo so prišli tudi agenti znan-
stvenega oddelka policije, ki so opravili vse potrebne formalnosti.
Aretacija moškega zaradi nemoralnih dejanj
Predvčerajšnjim okrog poldne je nekdo z okna svojega stanovanja v Ul della Guardia videl moškega, ki je stal pri zidu, kjer je javno stranišče na Trgu Giuliani ter je opravljal nemoralna dejanja. Očividec je takoj telefoniral agentom s komisariata Stare mitnice m jim povedal, kar je videl ter tudi opisal moškega. Agènti so se takoj podali na označen kraj toda o moškem ni bi-1- več nobenega sledu. Nekaj časa potem pa so ga le našli pri Magdaleni in ga takoj prepoznali iz opisa, ki jim ga Je dal očividec. 38-letnega Paola Fontanota lz Ronk, Ul Monte Busi 26 so agenti aretirali m ga prijavili sodnim oblastem.
PROSVETNA ZVEZA
priredi v soboto, 9. novembra ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj»
in v nedeljo, 10. novembra ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu
KONCERT
partizanskega invalidskega [pevskega zbora iz Ljubljane
pod vodstvom dirigenta
RADOVANA GOBCA Vstopnina 300 lir; dijaki 150 lir Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
Slovensko gledališče v Trstu
V soboto, 9. t. m. ob 2030 v > prosvetni dvorani Igo Gruden v NABREŽINI
v W. Shakespeare - J. Javoršek
IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE
(Koncertna uprizoritev)
Prodaja vstopnic v trgovini v Edvarda Grudna na trgu.
g V nedelj»), 10. t. m. ob 17.30 na OPČINAH William Shakespeare
OTHELLO
♦♦♦♦♦♦♦♦♦•0000000000*
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo v Skednju vabi na večer kratkometražnlh filmov, ki bo danes 8. novembra t.l. ob 20.15 v društvenih prostorih via dl Servola 124-1. Clan Aljoša Žerjal bo prikazoval svoje najnovejše filme. Vse udeležence Izleta v Rakov Škocjan ln Predjamski grad opozarjamo, da smo ta naš Izlet posneli na filmski trak in bomo ta film pokazali v teku tega filmskega večera. Vab-ljeni vsi !
* * *
Prosvetno društvo v Skednju priredi v soboto 9. novembra v društve. nih prostorih od 20. do 22. ure In v nedeljo 10 novembra od 11. do 13. ure ter od 15. do 19. ure razstavo slovenske knjige. Vljudno vabljeni.
Japonski državljan okraden v Trstu
Na komisariatu javne varnosti na Trgu Dalmazia se je predvčerajšnjim zglasil 34-letni japonski državljan Fumikiko Tornita iz Na-gasakija, in službujočim agentom povedal med drugim tudi to, da je doživel atomsko eksplozijo leta 1945, ko je imel 16 let, in da so neznani tatovi s silo odprli deflektor na desnih vratih mercedesa HH-UN 232, ki ga je pustil na parkirnem prostoru v Ul. Ben-co ter iz notranjosti avtomobila pobrali fotoaparat «Camonet» in škatlo čokoladnih bonbonov Fumikiko Tornita je utrpel 70.000 lir škode. Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznane tatove.
Železnik je umrl zaradi prebitja lobanja
Včeraj smo poročali o tragični smrti 56-letnega Luigija Železni-ka iz Ul. sv. Marka 16, katerega truplo so našli v morju pred pomolom VI. v Novem pristanišču. Sprva so menili, da si je Železnik sam vzel življenje. Po obdukciji, ki jo je včeraj opravil sodni zdravnik dr. Nicolini, pa so ugotovili, da je Železnik umrl zaradi prebitja lobanje, kar pomeni, da je nesrečnež postal žrtev nesreče, morda nerodnega padca, ter nato padel v morje, kjer so ga tudi našli po 24 urah.
VERDI
Danes zvečer ob 21. uri za red B v vseh , prostorih druga uprizoritev baleta milanske Scale z baleti:
Prokofjev : «Izgubljeni sin» v verziji Maria Pistonija;
Čajkovski: odlomki iz baleta «Labodje Jezero» v koreografiji Georga Bnlanchina ;
De Falla: «Ljubezen čarovnik» v novi koreografski realizaciji Luciana Novare.
Orkester gledališča Verdi vodi dirigent Armando Gatto.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za jutrišnjo in nedeljsko ponovitev.
TEATRO STABILE
Pri blagajni v Pasaži Protti s« nadaljuje rezervacija In prodaja a-bonmajev za dramsko sezono, ki se bo začela v petek, 15. novembra (In ne 12. kot je bilo prej Javljeno) z gala predstavo v Avditoriju «Prevarani» v moderni verziji Gigija LU-narija. Režiser Fulvio Tolusso, scene Luca Sabatelli.
Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d’Arabia». Technicolor. Alee Guinness, Anthony Quinn, Jose Fer-rer Film sedmih Oskarjev.
Arcobaleno 15,30 «Il delitto Dupre». Bourvi'l, Marina Vlady, Virna Lisi, Pierre Brasseur,
Excelsior 15.00 «I mostri». Ugo To-gnazzi, Vittorio Gassmun.
Fenice 15.30 «55 giorni a Pechino». Technicolor. David Niven, Charlton Heston. Ava Gardner.
Grattacielo 16.00 «Irma la dolce». Technicolor. Shirley Mac Laine, Jack Lemmon. Prepovedano mladini.
Supercinema 16.00 «Col ferro e col fuoco». Technicolor.
Alabarda 16.30 «Cyrano e D'Arta-gnan». Technicolor. Jose Ferrer, Jean Pierre Cassec.
Filodrammatico 16.30 «West front». Film G. W. Pabsta.
Aurora 16.30 19.00 22.00 «Il buio oltre la siepe».
Cristallo 16.30 «90 giorni ln giro per 11 mondo». Technicolor. Prepovedano mladini.
Capitol 15.30 «La veglia delle aquile». Technicolor. Rock Hudson, Rod Taylor.
Garibaldi 16.30 «FBI New York Intercetta Stoccolma». Prepovedano mladini.
Massimo 16.30 «Stanilo e Olio eredi-tieri».
Impero 16.30 «II sole nella stanza».
Moderno 16.00 «100 ragazze e un marinalo». Technicolor. Mark Ste-wens.
Astoria 16.30 «Il nudo e 11 morto». Technicolor.
Astra 16.00 «Biancaneve e I 7 nànl».
Vittorio Veneto 16.15 «Vlrldiana» Sylvia Plnal. Francisco Rabal. Prepovedano mladini.
Abbazia 16,00 «1 conquistatori». Technicolor. Dana Andrews.
Marconi 16.00 «Il falco d’oro». A. M. Ferrerò, M. Serrato, F. Latimore.
Ideale' 16.00 «La donna nel mondo». Technicolor. Prepovedano mladini.
Skedenj 16.00 «La storia di Tom -Destry». Audie Murphy. Technicolor.
Darovi in prispevki
* Dr.* Andrej Budal daruje 10.000 lir za Dijaško Matico.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI lhl POROKE
Dne 7. novembra se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo Je 16 oseb.
UMRLI SO: 66-letna Carolina Kogej por. Zlatic. 58-letna Paola Patrie, 61-letnl Riccardo Lippert, Spletna Anna Macovaz por. Fachln, 77-letni Domenico Steffé, 60-letna Angela Blslcchl, 68-ietni Vittorio Bevilacqua. 67-letna Maria Zanchl P<>r-Fabris, 85-letni Luigi Pino, 44-letnl Vittorio Trobbel, 69-letnl Emanuele Messi, 43-letna Fernanda Lluzzi, 68-letni Leonardo Caltabiano, 93-letna Anna Pagan vd. Cbridorelli, 98-letna Eugenia Sicherl, 85-letna Itala Fano vd. Ravenna.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM-A1 Cammello, viale XX settembre 4; Godina, Trg sv. Jakoba K Spohza, Ul Montorslno (Rojan); Ver-narl, Trg Valmaura 10; Vielmettl, Borzni trg 12.
litmna

predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
GEORGE SANDERS RICHARD JOHNSON
RAPINA AL CAIRO
(ROP V KAIRU)
KINO «R0SANDRA» B0LJUNEC
predvaja danes 8. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film!
«GLI INESORABILI»
(Neizprosni)
Igrajo: BURT LANCASTER, AUDREY HEPBURN, AUDIE MUR-PHY in JOHN SAXON
PRIMORSKI DNEVNIK
3 —
8. novembra IMS
Ob obletnici velike oktobrske revolucije
Ob 46. obletnici oktobrske revolucije objavljamo nekaj odlomkov iz zapiskov ame riškega publicista Johna Reeda, ki je velike in odločilne dogodke v Leningradu osebno doživljal in jih zabeležil v knjigi, ki nosi naslov: «Deset dni, ki So pretresli svet».
Torek zjutraj. Kaj pa je to? Samo dva dni je od tega, odkar so P< petrograjski okolici mrgolela krdela^brez vodstva in pohajkovala brez cilja, brez hrane, brez topništva, brez vsakega načrta. Kaj jé zlilo to neorganizirano množico nediscipliniranih rdeče-gardistov in vojakov brez častnikov v armado, pokorno izvoljenemu poveljstvu in pripravljeno sprejeti in zlomiti napad topov in kozaške konjenice 43?
Uporno ljudstvo na poseben način kljubuje vsem vojaškim izkušnjam. Strgane armade francoske revolucije niso pozabljene — niti ne Valmy in linije Weissenbourga. Proti sovjetskim silam so nastopili junkerji, kozaki, zemljiški gospodje, plemstvo, črne stotnije; to je pomenilo; vrnite carja, Ohrane in sibirskih temnic in ogromno in strašno grožnjo Nemcev.... Zmaga P* je po Carlylovih besedah pomenila, «apoteozo in tisočletje brer konca»!
V nedeljo ponoči, ko so se komisarji Vojaškega revolucionar^ nega komiteja vrnili obupani z bojišča, je petrograjska posadka
izvolila komite petih, svoj bojni štab, tri vojake in dva častnika, ki so bili vsi, zanesljivi revolucionarji. Poveljnik je bil polkovnik Muravjov, bivši patriot in sposoben možak, vendar so ga skrbno nadzirali. V Knlpinu. Obuhovem, Pulkovem in Krasnem selu so u-stanovili začasne vojaške enote, ki so se povečale, ko so iz okoliških krajev prihajali razkropljeni vojaki, mornarji in rdečegar-disti, deli polkov, pehote in topništva ter nekateri tanki.
Ob dnevnem svitu so se prikazale kozaške patrole Kerenskega. Zaslišali so se pozamezni pok;., pušk in pozivi k vdaji. Po goli ravnini je v mrzlem mirnem zraku odjeknil bojni hrup, ki je prihajal na ušesa še razkropljenih čet, ki so se zbirale okrog svojih malih ognjev in čakale.... Torej se je začelo! Krenili so v smeri bitke; in delavske kolone, ki so se pomikale po cestah, so Pospešile svoje korake.... Tako so se na vseh točkah napada avtomatično zbrali jezni roji ljudi, ■ti so jih našli komisarji, jim od-kazali položaje ali odkazali kako delo. To je bila njihova bitka, za njihov svet; poveljujoče častnike so izvolili oni sami. V trenutku *e je ta neskladna mnogovrstna Volja strnila v enotno voljo.„.
Taki, ki so se udeležili bojevanja, so mi pripovedovali, kako so se mornarji borili, dokler jim niso pošli naboji, in kako so potem naskočili; kako so neizvež-banj delavci 'planili na napadajoče kozake in jih metali s konj; kako so neznane ljudske množice, ki so se zbrale v temi okrog bojišča, narasle kakor plima in Preplavile sovražnika.... V ponedeljek pred polnočjo so kozaki klonili, se spustili v beg ter pustili za seboj svoje topništvo; ar-Inada'proletariata se je pa na dolgi, raztrgani fronti pomikala
naprej in se valila v Carskoje, preden je sovražniku uspelo uničiti vladno brezžično postajo, iz katere so sedaj komisarji Smol-nega pošiljati v svet sporočila o zmagi....
Novice s podeželja...
V	Sevastopolu je krajevni sovjet prevzel oblast; množično zborovanje mornarjev na bojnih ladjah v pristanišču je prisililo častnike, da so se postavili v vrsto in prisegli zvestobo novi vladi. V Nižnjem Novgorodu je oblast prevzel sovjet. Iz Kazana so prihajale vesti o poulični bitki, v kateri so se borili junkerji in topniška brigada proti bolj-ševiški posadki....
V	Moskvi so spet izbruhnili o-gorčeni boji. Junkerji in belogardisti so držali v svojih rokah Kremelj in središče mesta, medtem ko so jih od vseh strani napadale čete Vojaškega revolucionarnega komiteja. Sovjetsko topništvo je bilo postavljeno na trgu Skobeleva in je obstreljevalo poslopje Mestne dume, prefekturo in hotel Metropol. Tlak Tver-ske in Nikitske ulice so uporabili za strelske jarke in barikade. Mitraljezni ogenj je pometal četrti velikih bank in trgovskih hiš. Ni bilo luči, ni bilo telefona; buržoazno prebivalstvo je živelo po kleteh.... Zadnji bilten je poročal, da je Vojaški revolucionarni komite dal Komiteju javne varnosti ultimat in zahteval, naj se Kremelj takoj preda, sicer ga bo dal obstreljevati.’
«Obstreljevati Kremelj?» so vreščali povprečni meščani. «Ne bodo si upali!»
Od Vologde do Cite v daljni Sibiriji, od Pskova do Sevasto-pola od Črnem morju, po velikih mestih in majhnih vaseh — povsod je vzplamtela državljanska vojna. Iz tisočerih tovarn, kmečkih občin, polkov, armad in ladij na širokem morju so prihajali pozdravi v Petrograd — pozdravi ljudski vladi.
• • •
Zgodaj zjutraj sem prišel v Smolni. Ko sem stopal po dolgem lesenem hodniku od zunanjih vrat, sem zagledal prve drobne obotavljajoče se snežinke, ki so frfotale izpod sivega brezvetrnega neba. «Sneg!» je vzkliknil vojak pri vratih in se veselo zasmejal. «Dobro za zdravje!»'Notri so bile dolge temne dvorane in prazne sobe Videti 1 iapUščene.' Nihče se ni ganil v celem velikem poslopju. Zaslišal sem globok, nemiren glas in ko sem se ozrl, sem opazil, da povsod po tleh in ob stenah spijo ljudje. Robati, umazani možje, delavci in vojaki, zamazani in oškropljeni od blata so zleknjeni ležali posamič ali v gručah, kakor bi bili mrtvi. Nekateri so imeli na sebi strgane, okrvavljene obveze. Po tleh so bile raztresene puške in pasovi za naboje.... Zmagoslavna proletarska armada!
Zgoraj v zajtrkovalnici so ležali tako na tesnem, da je bil prehod komaj mogoč. Zrak je bil zadušljiv. Skozi obložena okna je lila bleda svetloba. Na pultu je stal mrzel samovar in več čaš s čajevo usedlino. Poleg njih je ležal izvod zadnjega vestnika Vojaškega revolucionarnega komiteja, ki je bil na zgornji strani ves počečkan z okorno pisavo. To je bila spomenica, ki jo je napisal neki vojak tovarišem, ki so padli v boju proti Kerenske-mu, takšna, kakršno je zložil, preden se je zgrudil na tla in zaspal. Pisanje je bilo poškropljeno z nečim, kar je bilo podobno solzam....
RA. /V\'f /\ JJ ZA. R S PET R O /> E J S EI \11 D R TJ Z Ft A AII
■	———.—.—	■- ---------------------------- ■ ■
Slovenski oktet pošilja pozdrave s svoje koncertne turneje po ZDA
E
f
«fesa»
Radio Trst A
7.0Q Koledar; 7.30 Jutranja glasba; U.3Q Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Glasbeno potovanje; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Glasba s filmskih trakov; 17.00 Ansambel Franco Vallisneri; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Venec pravljic; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Baritonist Claudio Strudthoff; 18.50 Tam-buraški ansambli; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Pevci, kitare in ritmi; 20.00 Sport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Pesmi brez besed; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.15 Jazz koncert.
Trst
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester tedna; 13.30 Glasba in besede; 13.45 Stoletnica tržaške Società Ginnastica; 13.55 Pianist R. Lantieri.
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 in t2.50 Glasba po željah; 13.40 V domačem tonu; 14.00 Tri popularne partitut-e; 14.30 Melodije; 15.30 Koroške narodne; 14.45 Pr«-nos RL; 16.10 Lahka glasba; 16.15 Pevci; 16.30 Današnje teme; 16.40 70 let od smrti P. I. Čajkovskega; 17.40 Glasbeni program; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Dor-sey; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Elgart; 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.20 Naš jutranji pozdrav; 8.50 Strani iz albuma; 9.15 Pesmi; 10 00 Operna antológija; 10.30 Radijska šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Koncert; 13.25 Makro-
' g»--**.— » ,***, ***,.
«s«™» •** m
M	:ìéé*!m	^	„ 1
Wé0i *	i Vh i P r .T-
$U>i/G.V*«l JKTKT) , r m , m
«Oktelovci» nam pišejo: «Vsem svojim tržaškim prijateljem pošilja s svoje uspele koncertne turneje po ZDA — od New Yorka do San Francisca — prisrčne pozdrave v upanju, da se kmalu vidimo. Slovenski
oktet». Sledijo podpisi njegovih članov
Sporazumi na osnovi 75:25 za Egipt zelo ugodni
Pogodbe so časovno omejene na 30 let, prostorno pa na ozemlje okrog 200.000 kv. km - Egiptovski partnerji so ENI, «Philips petroleum comp.» in «Pan American oil comp.» Po izteku sporazuma preide ves kapital v roke države
V preteklem mesecu in pol je vlada ZAR sklenila s tremi tujimi družbami pogodbe o petrolejskih koncesijah, pogodbe, ki bodo bržkone odločilno vplivale na odnose med petrolejskimi monopoli na Srednjem vzhodu na eni in deželami-proizvajalkami na drugi strani.
Septembra in oktobra je bil v Kairu najprej podpisan sporazum z italijanskim državnim tru-stom ENI, zatem pa še z ameriškima družbama «Philips Petroleum comp.» in «Pan American oil comp.» sporazuma o koncesijah za raziskovanja, oziroma izkoriščanje nafte na ozemlju, ki meri okrog 200.000 kvadratnih kilometrov. Različni po svojih konkretnih določilih, so
pa ti sporazumi povsem enaki po svojih osnovnih klavzulah.
Doslej so raziskovanja nafte bila osredotočena izključno na obali Rdečega morja in Sinajskem polotoku (kjer ENI že od davna sodeluje z Egiptom), vtem ko se novi trije sporazumi tičejo v manjši meri Nilske delte, v glavnem pa zahodne puščave proti Libiji. Pogajanja so poteha-la na osnovi logične, predpostavke,'da predstavlja egiptovska pu-_ ščava del petrolejskega pasu, ki gre od Kaspijskega morja do A-tlantika. Pred nedavnim v velikih količinah odkrito v Libiji, bi se tako imenovano «črno zlato» potemtakem po vsej verjetnosti moralo nahajati tudi v puščavskih predelih Egipta.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliKiniiiiiiimimiiiiiiuiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiininimiuiiiitiiiniiiiiiiiiiiii^iiiMiiii...""""""""""""""
NA POTOVANJU PO BLIŽNJI IN DALJNI OKOLICI HAMBURGA
■	'Vri
Po stari «cesti soli» ter v domovini slavnega Tilla Eulenspiegla
v
Čuvaj Bismarckovega groba ni zadovoljen - Lepa pušča brinja, ki raste v obliki cipres - Tillu so hvaležni rojaki postavili spomenik
HAMBURG, novembra. — Vožnja po Labi je namenjena le tovornemu prometu, zato je bolje, da v Hamburgu sedež na S-Bahn, ki te v 20 minutah pripelje iz mestnega vrveža v krasno prirodo Sachsenwalda. In tu se boš spet prepričal, da ima Hamburg zelo lepo in zanimivo okolico ali podseclje.
V prostranem gozdu Sachsenwalda, kjer se mirno pasejo srne in merjasci stoji tudi graščina Bismarckovih vnukov, do-čim stari državnik počiva v kapelici, ki je cilj oboževalcev prvega nemškega rajha. Kdor jemlje v poštev današnje stremljenje Nemcev po združitvi, bi mislil, da je Bismarckov grob nekaka božja pot. Pa ni res. Stari Friedrich ima dvojen mir: onega pod zemljo, in onega nad njo. S tem ni zadovoljen edino le čuvaj kapelice, ki premalo našteje od prodaje vstopnic in razglednic. Graščina je bila med zadnjo vojno bombardirana. Kar je bilo iz nje rešeno, je shranjeno v bližnjem Bismarckovem muzeju.
Nekaj kilometrov južno od Sachsewalda $e vije Laba, ki teče proti Hamburgu. Vožnja po njej je možna le do Lauenburga, kajti tam je že meja z Demokratično republiko Nemčijo, ki ji nekateri zahodni Nemci rečejo le Sowietzone, drugi Ostzone, tretji pa celo Mitteldeutschland.


PETEK, 8. NOVEMBRA 1963
fon za dva; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.30 Glasbeni kar-net; 15.45 Glasba in turizem; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Na programu Santoliquido in Veretti; 18.00 Vatikanski koncil; 18.10 Lahka glasba; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Gončarov-De Palma; «Ljubezenska izpoved»; 21.0o Simfonični koncert;
II. program
7.35 Jutranja glasba; 8.35 Poje Lucia Alfieri; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritem in fantazija; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.05 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. pesmi in plesi;
15.15	Plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.35 Pesmi leta; 16.50 Lahka glasba;
17.15	Avtomobilski salon v Tu-
rinu; 17.35 Mala enciklopedija; 17.45 B. Magnoni; «Le nozze di Giovanna Phvle»; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.35 Glasbeni variete; 21.35 Znanstvena oddaja,	»
Ml. program
18.30 Gospodarska rubrika; 18.40 Ital. periodični tisk; 19.00 Ca-sellove skladbe; 19.15 Francoska kultura; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Beethovnova Fantazija, opus 80; 21.20 Trodejanka D. Buechnera «Lena e Leonce»;
Slovenija
5.00 Dobro jutro!; 6.20 Tečaj srbskega jezika; 8.05 Sattner: Jef-tejeva prisega; 8.33 Majhni ansambli; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Med suitami; 10.15 Iz Mozartove «Figarove svatbe»; 10.35 Novost na knjižni polici; 10.55 Komorni intermezzo; 11.00 Pozor, nimaš
prednosti!; 12.05 Zabavna glasba;
12.15	Kmetijski nasveti; 12.25 Ansambel B. Franka; 12.40 Lepe melodije; 13.30 Pri domačih solistih; 14.05 Radijska šola; 14.35 Za ljubitelje domačih napevov,
15.15	Napotki za turiste; 15.20 Zabavna glasba; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Pri skladatelju Haendlu;
18.00	Aktualnosti doma in po svetu; 18.10 Poje zbor JLA; 18.30 Pripoveduje B. Adamič; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Revijska glasba; 21.15 Zunanje politični pregled; 21.00 Hammond orgle; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Skupni program JRT; 22.45 Melodije za lahko noč; 23.05 Zvočni kaleidoskop.
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.40 Sola; 16.45 Nova srednja šola; 18.00 Program za najmlajše; ltì.OO Dnevnik; 19.15 Koncert Mascagnijevih skladb; 19.55 Vatikanski koncil; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 E. De Filippo: «Ditegli sempre si»; 22.45 Potovanje z ladjo «G. Marconi»; 23.05 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05 Dnevnik; 21.15 Sejem sanj; 22.35 Dežele in narodi;
23.00	Športne vesti
Jug. televizija
17.00 Namiznoteniški turnir; 17.30 Ruščina na TV; 18.00 Poročila; 18.05 Češki risani in kratki filmi: 18.30 «Z ogljem in čopičem v Egipt po Nefretete»; 19.00 TV obzornik; 19.15 Dokumentarni film; 19.30 Odsevi na vodi — spo. red resne glasbe; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Kratki propagandni filmi; 20.45 «Smrti zapisani» — poljski celovečerni film; 22.15 Poročila.
Ce stopiš čez reko, se znajdeš v pušči Luenerburger Heide, ki meri 7.000 kv. km in se razteza med Labo, reko Weser in gorovjem Harz. Njen severni del je spremenjen v zaščitni park. Sicer pa je vsako obdelovanje zemlje tu skoraj nemogoče, ker je zemlja preveč slana. Zato pa je za Heido značilno visoko brinje, kot baše na Krasu, le da raste v obliki cipres in je njegovo resje živomodre barve. Toda le konec poletja, ko je Lue-nerbuška pušča tudi najlepša in najbolj obiskana. Toda tod borni šli le s konjsko vprego, ker so ostala vozila prepovedana. Sicer pa so tod le kolovozi in steze, ki so najprimernejše za sprehod. Včasih naletiš tod na čredo ovac vrste Heidschnucken, ki je edina možna za pašo tod. Te ovce imajo vse rogove, hkrati pa zelo bogat kožuh. Vasice tukajšnjih prebivalcev so postavljene tam, kjer so nekoč imeli svoje koče v krogu Vendi, to je slovensko pleme ob Baltiku. O tem pričajo številne izkopanine i-n lepo opremljeni muzeji.
Prej smo omenili, da je zemlja Luenerburške pušče zelo slana. Nič čudnega in posebnega. Tu so pred stoletji kopali sol in jo odvažali v Luebeck. Pot starih «Fuhrmannov» sé še danes imenuje «Die alte Salzstras-se». Preden so po njej škripali s soljo naloženi vozovi, sp v davnih časih tod korakale rimske legije in trgoske karavane. Sol so potrebovali Danci za soljenje slanikov in luebeške ladje so jo dovažale v Bergen, Stockholm in v pristanišča ob Baltskem morju, od koder so jo prevažali globoko v ruske nižine. S to soljo so si Luebečani ustvarili blaginjo in položaj vodilne sile v nekdanji Hansi.
Mestece Lauemburg an der Elbe je važno vodno križišče. Tu se začenja prekop Luebeck — Elbe, videti pa je še sledove starega prekopa iz 1398. leta, dočim je bil novi prekop izkopan v začetku tega stoletja. Reka sama pa priteče z vzhodnonemške strabi. Kljub meji je vodna pot dobro izkoriščana, saj gre tod dobršen del blagovnega prometa v zahodni Berlin in .iz njega. Mestece samo krasijo številne hišice srednjeveških obrtnikov, ki so zelo dobro ohranjene. Nad njimi je grič, s katerega seže pogled po reki navzdol do Niedersachsena in navzgor do Machleburga. S tega griča so nekoč kričali na prihajajoče ladje, da bi jim kazali pravilno sn.er med deročimi tokovi, kajti tedaj še ni bilo bagerjev, ki bi čistili rečno strugo. V spomin na one stare čase so «kričaču» ob pristanišču postavili spomenik.
Sedaj je del «stare ceste soli» asfaltiran in namesto starih vo-zarjev drčijo tod avtomobili, polni nedeljskih izletnikov. Sicer pr ne manjka niti pešcev, ki jih privlačuje lepa priroda. Ko cesta zapusti Schwarzenbech, se po nekaj kilometrih sreč* s prekopom Luebeck-Laba, na nasprotni strani pa leži na griču Moelln, mesto Tilla Eulenspiegla. Za one
redke bralce, ki ne vedo, kdo je bil Till Eulenspiegel, naj o-menim, da je bil to norček kmečkega rodu, takšen kot jih je bilo nekoč veliko na kraljevskih in plemiških dvorih in dvorcih. Seveda Till ni bil zabit, pač pa šaljiv in pravi navihanec, ki se Je rad ponorčeval iz gospode In tudi duhovščine. Takšnega ga opisuje Hans Sachs (1553) in njegove neštete dogodivščine so najbolj brana nemška knjiga. Baje se je rodil v bližini Braumschweiga in je mnogo potoval po Nemčiji in tudi drugod po Evropi. Ce je bil tudi v Italiji ne vemo, sicer pa bi bil tam srečal svojega sovrstnika Bertolda ali koga drugega njemu podobnega. V nekem romanu ga Charles de Cortes omenja kot junaka v borbi Ha-landeev izpod španske nadoblasti v dobi Filipa II. R. Strauss ija.u je posvetil tudi eno simfonijo. Tilla Eulenspiegla je pobrala kuga leta 1350 v Moellnu in njegov nagrobni spomenik je na steni tamkajšnje cerkve. Nagrobni spomanik je iz 17. stoletja, vendar pravijo, da je popolnoma enak tistemu, ki so mu ga postavili že zdavnaj prej.
Da ga komu, ki ga še ne pozna, predstavimo, bomo navedli
eno od njegovih «zgodbic»; zaradi svoje neumnosti je Till nekoč tako razjezil grofa, da ga je ta slednjič dal izgnati. Brž pa k° je bil Till na oni strani meje, je dal napolniti samokolnico z zemljo, sedel nanjo in se dal pripeljati domov. Grof mu ni mogel nič, ker je Till sedel na tuji zemlji, torej'- MU tujtti tleh.
Prebivalci haselja Moelln se mu imajo zahvaliti seveda na račun turistov, ki jib sem zvab-lja njegov sloves in so mu na trgu ob mestni hiši postavili bronast kip z vodnjakom. Nasmejani Till Eulenspiegel sedi prekrižanih nog nad curkom vode. Roka na kolenu ima štrleč palec. PTavijo, da bo otrok, ki prime za palec, živel srečno življenje. Zaradi tega je Eulen-spieglov palec ves oguljen in se sveti kot Kaaba v arabski Meki.
Ko «stara cesta soli» zapusti Moelln in zavije navzdol, se kmalu v daljavi vidi podolgovat obris jezerske gladine in otok na njej. Kjer ga dvoje poti veže s kopnim, je mesto Katze-burg. Prijatelji veslaškega športa bodo vedeli, da je ekipa iz Rotzeburga svetovni prvak v eni izmed disciplin tega športa. Toda niso domači veslači oni, ki
'P'-.'	^	‘vt—*
iti
Hudomušni Till Eulenspiegel se smehlja iznad svojega studenca
dajejo glavni sloves svojemu mestu, pač pa 800 let stara cerkev, ki jo je dal postaviti Henrih Levji, vojvoda Saške in Bavarske, znan po svojih vojaških podvigih proti Barbarossi. Cerkev je najstarejša tovrstna zgradba iz opeke v Severni Nemčiji in hrani mnoge stare dokumente.
Okolica je zelo podobna področju Holsteinische Schweiz, vendar nima zdravilnih vrelcev kot ona. Skandinavci radi taborijo ob bregovih tega jezera, zato je vodni šport tu zelo živ. Minulo poletje sem se tudi sam malce okopal v njem, da-bi s sebe spral «slani» cestni prah, vendar bi bil raje spil kozarec morske vode na kriškem «molu», kot pa ostal le deset' minut v tem jezeru. Tako je namreč mrzlo.
Od Ratzeburga lahko nadaljuješ pot z motornim čolnom po velikem ali po dveh manjših jezerih, ki mejijo na eni strani s «staro cesto soli», na drugi pa z DRN. Ko dospeš v Luebeck, se cesta in voda srečata ob starem skladišču za sol in zato izstopiš, da si ogledaš — mesto sedmerih zlatih konic, ki so ga stari Vendi imenovali «Ljubice»,
Ko obiščeš te nemške vasi, -mesteca, najrazličnejše prirodng. lepote, ki so zaradi svoje turistične važnosti zaščitene s strogimi zakoni, da se njih zunanjost ne spremeni, da ostahe preteklost opazna, in prideš nato v Trst in na naše podeželje, kjer se uničujejo stare značilnosti — zanimivost naših kraških vaši —, da bi jih «posodobili», kjer se postavljajo begunska naselja itd. se vprašaš, čemu vsi naši načrti za turizem, če se na eni strani nekaj gradi, na drugi pa isto izpodkopava. Tudi majhne stva-V Lanemburgu stari «kričač» danes nemo opozarja ladje, ki plujejo po ri so namreč velikega pomena.
prekopu Luebeck-Laba	D. SEDMAK
NiimiiiuiiMiiiumiiiitiMiNMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiKitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHi
0\fF,N (od 21. 3. do 20. 4.) Parite na neko razdelitev dediščine, ki bi se utegnila zaplesti Ogibajte se manjših sporov z ljubljeno osebo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dan bo ugoden, v kolikor boste med drugim tudi prejeli neko ugodno ponudbo. Bodite objektivni, če hočete ohraniti svoj mir.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne kompromitirajte se s preveč tveganimi pobudami. Brzdajte svojo razdražljivo naravo.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Izgle-di za neki skorajšnji uspeh bodo spodbudno vplivali na vašo delavnost. Sprememba v nekem prijateljstvu
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Deležni boste manjših primerov sreče,
HOROSKOP
izkoristite jih kar najbolje. V čustvenih zadevah se bo vse razvija, lo v vaš prid.
DEVICA (od 23. 8- do 22. 9.) Pri. čakujte manjše razočaranje na finančnem področju. Otresite se svoje premočne čustvenosti.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Važen sporazum vam bo odprl nòve perspektive. Ne zamenjujte svojih želja z resničnostjo.
ŠKORPIJON (od 24 10. do 22. 11.) Lepo zadoščenje v zvezi z dvigom lastnega ugleda pri intelektualcih. Prijatelji, ki so vam
blizu, vam bodo spet povrnili dobro voljo.
STRELEC (od 23. H, do 20. 12.) Ne skušajte za vsako ceno vsiliti drugim lastnega stališča. Nasprotovanje neke tretje osebe ' bo zapletlo više čustveno vprašanje KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ogibajte se danes sleherne improvizacije, ker bi to vaše interese še bolj ogrozilo. Vaš čustveni razvoj je na najboljši poti-VODNAR (od 21. 1, do 19. 2.) Manjše organizacijske spremembe v vašem delu. Posvetite več časa osebam, ki ' so vam drage RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V nekem nesporazumu bo prišlo do odločilnega preobrata. Neki družinski načrt vam je v veliko breme.
Nobena od omenjenih konce; sij ni bila dana za nedoločen čas ali za «obdobje 99 let». Koncesije so omenjene na trideset let (obstaja pa možnost za nji; hovo podaljšanje, v kolikor bo tc v interesu ZAR).
V vseh treh primerih gredo stroški za raziskovanja v breme družb, ki bodo — skupno vzeto — v obdobju naslednjih deseti! let v ta namen investirale okrog 70 milijonov dolarjev. V prime: ru, da petroleja ne bi bilo, bod( izgubo morale sprejeti v svojt breme, v nasprotnem primeru pr bo ZAR postopno odplačala pa levico vloženih sredstev.
Se pomembnejša je klavzul^ po kateri bo Egipt v primeri; odkritja in izkoriščanja petrole ja razpolagal s 50 odstotki pro izvodnje. Poleg tega bo družb* plačevala vladi ZAR tudi 50 od, stotkov lastnega dobička. Na t* način bo dežela-proizvajalka pr» jemala skupno 75 odstotkov d» bička in ne samo polovico, kot je to primer na osnovi sporazumov med svetovnimi petrolejskimi monopoli in deželami, kakršne so na primer Saudska Arabi ja, Kuvajt, Irak, Abu Dabi. In končno bo po izteku koncesije tudi ves kapital družbe prešel v roke egiptovske države.
Za Egipt »o sporazumi tem pomembnejši, ker je v zadnjih sedmih letih petrolejski industriji bila posvečena še prav posebne pozornost. Po nacionalizaciji te panoge 1. 1957, so investicije v petrolejsko industrijo nenavadno naglo rasle. V sedanjem petletnem načrtu zavzema petrolejska industrija v pogledu obsega investicij drugo mesto mec vsemi industrijskimi panogami Zahvaljujoč tej posebni pozornosti, se je petrolejska proizvodnja od nekaj manj kot treh milijonov ton i,» 1842 dvignila nr več kot pet milijonov ton v lan skem letu.
Toda, ker je primoran odvajati velika sredstva za potrebe izgradnje asuanskega jeza, Egip nima možnosti, da bi petrolejsk industriji nudil neobhodna de vizna sredstva. Koncesije tujirr družbam so to vprašanje, nam reč vprašanje deviznih sredste' za razvoj petrolejske industrija do neke mere rešile, Egipt pa s< je obenem ognil velikim stre škem v zvezi z raziskovanjem Po drugi strani pa so koncesi je, kot že poudarjeno, omejen* teko v časovnem in prostornen pogledu kot tudi z ostalimi po
goji.
Ta gospodarski moment in p.-potreba po razvoju energetsk» osnove dežele sta najbolj vpli vala, da so trije sporazumi o pe trolejskih koncesijah bili zaklju čeni. Dejansko je to edino pod ročje, kjer ZAR dovoljuje neposredne investicije tujega kapitala, a še to pod pogojem, da pride v primeru komercialne proizvodnje petroleja najprej polovica. zatem pa ves kapital v roke države, oziroma nacionalne direkcije za petrolejsko industrijo. Na vseh ostalih področjih ZAR praktično prepoveduje sleherno neposredno udeležbo tujega kapitala, stoječ na stališču, da so za deželo mnogo bolj primerna dolgoročna mednarodna posojila z nizkimi obrestmi, ki pa so. na žalost, zelo redka.
V mednarodnem okviru predstavlja ZAR prvo deželo, ki je nekako posplošila noVo razmerje v razdelitvi petrolejskih dobičkov, hi ne temelji več na osnovi proporca 50:50, marveč 75:25 v korist dežele-proizvajalke. To smatrajo za nov udarec politiki «sedmih velikih» petrolejskih magnatov, ki pbvlajlujejo Srednji vzhod in vztrajno zavračajo, brez izbire sredstev, zahtevo po spremembi sporazumov o koncesijah. Zanimivo je, da sta «US Philips comp.» in «Pan American oil comp.» prvi ameriški družbi, ki sta pristali na novi način razdelitve petrolejskega dobička. Doslej je ta princip skoraj povsod in dosledno izvajal samo ENI, vtem ko so tudi nekatere japonske družbe pristale n* nekoliko ugodnejše pogoje za de-žele-proizvajalke, kot pa je bil do danes primer.
Novi sporazumi bodo skoraj go-tovo predmet napadov velikih petrolejskih magnatov, po drugi strani pa bodo obenem dali 'več moči zahtevam po spremembi krivičnih klavzul o petrolejskih koncesijah na Srednjem vzhodu. In, končno, bo to ponovno predmet razpravljanja tudi na 4. mednarodni petrolejski konferenci, ki jo je imela ta mesec v Bejrutr sklicati Arabska liga.
F. D.
Goriško-beneški dnevnih
GORIŠKI ŽUPAN NA OBISKU
Razgovori na županstvu v Sovodnjah o konzorciju za industrijsko cono
Sovodenjci načelno niso nasprotni, toda pod pogojem, da se Izključijo eventualne raznarodovalne namere
V	sredo popoldne je prišel na obisk v Sovodnje goriški župan dr. Poterzio, ki ga Je spremljal odbornik za Javna dela geometer Lupie-n Ob 16. uri sta se gorlška gosta sestala na županstvu v Sovodnjah z županom Jožetom Ceščutom in podžupanom Jankom Cotičem ; prisoten Je bil tudi občinski tajnik Primo Cresta.
V	prijateljskem razgovoru, ki Je trajal približno eno uro, so razpravljali o ustanovitvi konzorcija za industrijsko cono med obema občinama, v smislu predloga, ki ga Je že pred nekaj meseci sprožila gorlška občina. Predstavniki sovo-denjske občine načelno niso bili proti temu predlogu, ker mora vsaka občinska uprava iti s časom in napredkom, vendar pa so poudarili, da pri tem ne sme biti kakih drugih namenov, ki nimajo z gospodarstvom nič opraviti. Tako so postavili pogoj, da se na področju sovodenjske občine ne smejo zidati nove stanovanjske hiše, ki naj bi bile namenjene za kakšne priseljence, ker bi potem prišlo lahko do spremembe sedanjega etničnega značaja na področju te občine v škodo domačinov.
Dr. Poterzio in Lupieri sta soglašala s temi pridržki in v celoti priznala, da so popolnoma umestni in upravičeni ter da Jih bodo upoštevali. Dogovorili so se tudi, da bo še ta mesec, ko bo prišel v Gorico prof. Piccinato iz Rima, ki mu Ja poverjena izdelava regulacijskega načrta za Gorico, obiskal tudi Sovodnje in se s predstavniki te občine pogovoril o regulacijskem načrtu, ki naj bi vključeval tudi sovodenjsko občino, v kolikor to zahteva ureditev industrijskega področja.
Goriški župan je pred odhodom obljubil, da bo Še prišel na obisk lu ni izključeno, da se bo zgodilo ob priliki prihoda prof. Picchiata.
Jutri stavka delavcev trgovskih podjetij
Vsedržavna vodstva sindikalnih organizacij CISL, CGIL in UIL so proglasila za jdtfi, 9. novembra, 24-u.rno stavko ' uslužbencev trgovskih podjetij. S tem kategorija protestira proti razbitju pogajanj za obnovo vsedržavne pogodbe.
Hudi nalivi zadnjih dni so še poslabšali razmere v Kamiji in Beneški Sloveniji. Nobene nevarnosti za poplave pa ne predstavljajo štirje pritoki Soče, čeprav je bilo v alpskem predelu včeraj in predvčerajšnjim precej padavin.
V Beneški Sloveniji se je zemlja marsikje utrgala in »oškodovala prometne žile. Takšne primere so zabeležili v občinah Ta-vorjana in Sovodnje. V sovodenj-
*ki občini se je usad usul na občinsko cesto, kd pelje v Cepletišče. Kakšnih 100 kub.m zemlje je cesto popolnoma prekrilo v dolžini 20 metrov. Uporabiti bodo morali celo mine, da jo bodo očistili Lastnik nekega tovornika, ki je bil v Cepletišču, je moral navse zgodaj prečkati prehod druge kategorije pri Pole vi, da se je čez jugoslovansko ozemlje (Kobarid)
Prekinila so se zaradi nesprejemljivega stališča delodajalcev, ki niso pristali na delavske zahteve, navzlic posredovanju ministrstva za delo.
Sindikati zahtevajo skrajšani tednik, izplačilo 14. mesečne plače, spremembo kvalifikacij, izboljšanje normativnih in ekonomskih določil, kakor sodelovanje pri rentabilnosti podjetja.
Mostiček v Stražicah zaprt za promet *
Zaradi deževja zadnjih dni je tudi Soča precej narasla, čeprav ni dosegla nevarne višine. Mestni tehniki stalno pazijo, da bi ne
Pred goriškim okrajnim sodiščem se je zagovarjal mehanik 36. letni Stanislav Ciglič iz Ul. S. Giusto 26 v Podgori. Dolžili so ga, da je vozil kolo v vinjenem stanju. Okoli poldne 2. junija ga je neki funkcionar kvesture zalotil, ko se je neprevidno pripeljal skozi vrata v Ul. Oberdan. Funkcionar mu je z avtomobilom sledil do Ul. Boccaccio, kjer je Ciglič padel s kolesa. Odpeljal ga je v vojašnico in nato prijavil sodišču Na včerajšnji razpravi je obtoženec priznal svojo krivdo. Sodnik ga je obsodil na 20 dni pripora in 35.000 lir globe. Uradno ga je zagovarjal dr. Bemot.
Na kasnejši čas so preložili razpravo proti upokojencu 54-Ietnemu Giuseppu Capellu iz Ul. Colobini 11. Dolžili so ga, da se je 16. junija letos zaradi pijanosti nedostojno obnašal na javnem kraju. Zšjjrli so g8 in naslednji dan izpustili na začasno svobodo. Proces so preložili zaradi zahteve odvetnika Verzegnassija, ker je Capello na zdravljenju v umobolnici.
pripeljal v Čedad, kamor je bil namenjen.
Prispevki za nakup semenskega žita
Pokrajinsko kmetijsko nadzorniš-tvo v Gorici obvešča vse prizadete, da bo lahko dodelil prispevek za nakup semenskega žita samo v primerih, ko gre za kontrolirajo seme, kupljeno pri pooblaščenih ustanovah (n.pr. ENSE iz Milana).
Zato mora biti na računih za tak nakup navedeno poleg vrste žita tudi ustanova, ki je kontrolirala seme na polju. Prošnje za prispevek je treba predložiti kmetijskemu nadzomištvu najkasneje do konca novembra.
prišlo do presenečenj. Zaradi varnosti so začasno zaprli ves promet na mostičku med Stražicami in Podgoro.
Razpis za ljudska stanovanja
Uprava ljudskih hiš v Gorici IACP sprejema prošnje za dodelitev stanovanj v hišah, ki jih bodo zgradili v Ul. Trieste. Gre za 38 stanovanj, od katerih je določenih 6 za ezule. Prošnje sprejemajo na upravi IACP v Gorici Ul. Pitteri štev. 4 do 28. novembra. Tam dajejo tudi vsa podrobnejša pojasnila.
V odsotnosti so sodili 62-lefcnemu Antoniu Domiju iz Ul. Torriani, ker naj bi se odtegnil družinskim obveznostim. Sodišču ga je prijavila žena Giustina Gravner, ker so j.i zmanjkala sredstva za preživljanje štirih otrok, in sicer: Marie. Valentine, Maddalene in Antonia, ki je invalid. Domi ni dal družini denarja od januarja do marca.
Na včerajšnji sodni razpravi je branilec zatrjeval, da Domi ni nikoli zanemarjal družine in da je dobršen del pokojnine, ki znaša 33.000 lir, dajal družini. Nadalje je dejal, da imajo njegovi otroci in žena dovolj sredstev za življenje. Sodnik dr. Bassi je Dornija oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga je dr. Bernot.
Nadalje je sodnik proučil primer 20-letnega Silvana Dollanija iz Ul. Del Prato 31, ki ga je mestili straŽrlik Peruzzi 11. marca letos zalotil pri vožnji motocikla, za katerega Dollani ni imel voznega dovoljenja. Peruzzi je Dollaniju prisodil globo zaradi kršitve zakona o cestnem prometu, ki je ni plačal. Branilec dr. Bernot je zahteval preložitev razprave, češ da gre za nadaljevanje prekrška, za katerega se je Dollani že zagovarjal 5. maja v Gradiški in izvršenega 12. marca letos, se pravi en dan po prekršku izvršenem v Gorici. Sodnik je zagovor upošteval in preložil razpravo na 28. november. ______________
Priprave v Gorici na oddajo «Gran Premio»
Po današnji zadnji filmski pred. stavi v kinu Verdi v Gorici bo ta dvorana teden dni zaprta za vse filmske predstave. Občinstvo bo prepustilo svoje mesto tehnikom radiotelevizije, ki bodo namestili aparature za snemanje oddaje «Gran Premio», ki bo v četrtek 14. novembra ob 16. uri med deželama Furlanija-Julijska krajina in Sicilija. Aparature za prenos oddaje bodo namestili na strehi stolpnice poleg Verdijeve dvorane, od kader bodo potovali valovi k prenosniku na hrib sv. Mihaela in od tam v milanski studio. Začetne vaje udeležencev te oddaje bodo v mali dvorani telovadnega društva, od torka dalje, ko bodo tehniki opravili svoje delo, pa v Verdijevi kino dvorani.
Volilna propaganda v Romansu
V nedeljo, 10. t.m. bodo občinske volitve v Romansu in je popolnoma razumljivo, da je predvolilna propaganda najbolj živahna prav zadnje dni. Kot smo že poročali, sta bili predloženi dve Usti: napredna levičarska in de-modcristjanska.
Prva gre na volitve z geslom «Autonomia e rinascita» ter je predložila volivcem obširen delov, mi program za bodočo občinsko upravo, če bo prišra zopet v roke levičarskih strank, kot je bila sedanja. V programu se poudarja, da se bo občinska uprava potegovala za razvoj kmetijstva, ki je eden izmed osnovnih problemov te občine, in da bo pripravila v tem smislu celo vrsto koristnih ukrepov, ki jih podrobno našteva. Prav tako nameravajo posvetiti pažnjo razvoju industrije in obrtni, potrošnji in javnim gradnjam, posebno glede na gradnjo ljudskih stanovanj., Program predvideva ukrepe in reforme tudi kar se tiče šolstva, socialne politike, davkov, razvoja zadružništva ter borbe proti vojaškim služ-I no s tim.
Asfaltiranje trga pri Rdeči hiši
Občinska uprava v Gorici se je odločila, da bo asfaltirala trg pri Rdeči hiši, ki je med ulicama Al-viano in Cravos. Z delom bodo začeli v ponedeljek 11. t.m. ter bo trajalo približno mesec dni. Ves ta čas bo omenjeni prostor zaprt za promet in tudi za parki ranje motornih vozil.
To delo je bilo nujno in potrebno, saj je zlasti v sedanjem času blagovni promet pri Rdeči hiši zelo živahen ter za številne tovor-,»ike nikakor ne zadostuje asfaltirano dvorišče za carinsko zapornico. Ko bo urejen tudi ta prostor, ga bodo lahko še bolje izkoristili za parkiranje tovornih in drugih vozil, kot so to delali doslej.
Delovanje PTU
Izvršni odbor pokrajinske turistične ustanove (EPT) je imel v sredo sejo, na kateri je obravnaval proračun te ustanove za prihodnje leto ter razne druge probleme, ki bodo predmet razpravljanja na prihodnji seji pokrajinskega sveta te ustanove, ki ga bodo sklicali v kratkem.
PTU je v zadnjem času izdala še štiri lične propagandne lepake v barvah, ki predstavljajo motiv z goriškega Travnika, kostnico na Oslavju, spominski park v Gorici in kostnico v Redipuglii. 2e prej pa so objavili motiv z goriškega gradu. Poskrbeli so tudi za to, da bodo lepaki razstavljeni na takih mestih, kjer bodo najbolje služili turistični propagandi.
Kino
VERDI. Zaprto zaradi priprav na oddajo «Gran Premio».
CORSO. 17. in 20.45: «Il gattopardo», B. Lancaster, C. Cardinale in A. Delon. Cinemascope v barvah.
VITTORIA. 17.15: «Le bugie nel mio letto», M. Vlady in M. Meril Francoski črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.15: «Berlino, 1'infer no dei vivi», S. Bethmann in G Tichy. Španski črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
HtiiiiiiiiituiriiiiiimmiiiiiiiifiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiriiiiiHMiiimiiiiimiiMiiiiiiiiiitiimtiiiimimiimiMiiiiHii
ZARADI OBILICE DEŽJA
Zemeljski plazovi v Beneški Sloveniji
Tovornik iz Cepletišča se je zaradi zaprte ceste vrnil v Čedad čez jugoslovansko ozemlje
uiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiniiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii
IZPRED GORIŠKEGA OKRAJNEGA SODIŠČA
Zaradi neprevidne vožnje zapor in globa kolesarju
Oproščen upokojenec, ki ga je žena dolžila, da ji ni dajal sredstev za. preživljanje družine
V MEDNARODNI PRIJATELJSKI TEKMI
Bolgarija B 5 Italija B I
Traspedini za Italijane, Jakimov, Kolkov (3) in Vasilev za Bolgare strelci golov
ITALIJA: Vierl, Malatrasi, Ppletti; Castano (Leoncini), Janich, Gori; Perani, Catalano (Puia), Traspedini, Lodetti, Meroni.
BOLGARIJA: Pašolov, Salamanov, Apostolov; Kitov, Gaganelov (Micin), Stojnov, Vasilev I., Jančovski, Jakimov (Vasilev II.), Kot-kov, Debarskl. SODNIK: Tešanid (Jugoslavija).
— Italijani
SOFIJA, 7. — Italijani so zelo optimistično, razpoloženi odpotovali v Bolgarijo, kjer so imeli danes, ob obletnici oktobrske revolucije, nogometni dvoboj s tamkajšnjo B reprezentanco. Povratek pa bo bolj klavrn, ker bo «plave» tlačila teža petih golov. Tekma se je namreč končala s 5:1 (3:1) v korist doma-činbv.
Italijani so bili sprva nevarni z zelo gibčnim Traspedinijem, ki je prisilil vratarja domačinov na drzne posege. V 10’ pa je Traspedini končno zadel v cilj, na kar pa so domačini ostro odgovorili. Njihove akcije so bile učinkovite v začetnih potezah, a so se v fazi realizacije razblinile v nič. Pritisk pa je postajal vedno močnejši in v 25’ je Jakimov poslal žogo, ki mu jo je iz kota poslal Vasilev I., z glavo Vieriju za hrbet. Dve minuti kasneje je Kotkov za las zgrešil cilj, v 31’ pa je :sti igralec končno le podvojil rezultat. In to s prostim strelom. Italijani so se polagoma demoralizirali in zmedeni kot so bili, niso znali več odgovarjati na bliskovite prodore «rdečih». V 38’ sta se Castano in Kotkov zaletela: Castano je moral zaradi rane z igrišča, njegovo mesto pa je prevzel Leoncini. V zadnjih minutah prvega polčasa so Italijani poskušali s protinapadi, a tik pred žvižgom sodnika je Poletti ustavil z roko v kazenskem prostoru Vasileva, kar je sodnik kaznoval z enajstmetrovko. Kotkov -je streljal in zadel mrežo, a jugoslovanski sodnik Tešanid je zaradi nepravilnega položaja nekaterih igralcev razveljavil gol in odredil ponovitev strela. Tokrat je Vieri žogo odbil, a samo do Kot-kova, ki jo je brez težave spravil ponovno v vrata.
V drugem polčasu je Puia zamenjal Catalana in ker se Bolgarji niso preveč trudili, so Italijani hoteli ogrožati vrata domačinov. Bolgarska obramba ni dopustila in v 23’ je Vasilov četrtič ranil Vierija. V 25’ se je Jakimov poškodoval in je moral v slačilnico. Na njegovo mesto je prišel Vasilev II. in že tri minute kasneje so domačini dodali že tako visokemu številu golov še petega. * * * *
GLASGOW, 7. - škotska - Norveška 6:1 (2:1).
PO DANAŠNJEM ZADNJEM TRENINGU
Fabbri: nobenih dvomov o sestavi reprezentance
V soboto odhod italijanskih nogometašev v Rim
FIRENCE, 7. — Vse je razčiščeno. Tudi zadnji dvom, ki ga je imel tehnični komisar Fabbri v zvezi s sestavo italijanske nogometne reprezentance za nedeljsko tekmo s Sovjetsko zvezo, je izginil. To bi se dalo sklepati iz njegovih izjav. Po današnjem treningu je Fabbri zaključil priprave in dodelil vsakemu članu enajstorice specifične naloge, ki jih bo moral vsak posa-mev.nik izvesti v nedeljo na Olim-
lltllllllllimiillllllllllimillltIMHIHIItllllllllllimiltlllllimimiilllMimmillllHIIHHIIIIMIIMIIIIIIIHMMIIIMIII
MNENJA FRANCOSKEGA TISKA
Italijani zaskrbljeni Sovjeti v izredni formi
RIM, 7. — Sovjetska nogometna reprezentanca je v spremstvu predsednika nogometne zveze SZ Granatkina in trenerja Beškova pri spela danes ob 15.35 z letalom iz Pariza v Rim. Vsi igralci so bili trudni, zaradi česar niso hoteli dati nobenih izjav.
Trening tekma, ki jo je imela so-
vjetska reprezentanca v Toulousu Je brez dvoma zadovoljila vse tamkajšnje poznavatelje nogometa Po mnenju večjega dela francoskega športnega tiska, so sovjetski nogometaši zapustili pri gledalcih dober vtis. Popoldanski dnevnik «France Soir» je naslovil svoj dopis iz Tou-lousa,. kakor sledi: «Štiri dni pred sestankom v Rimu za evropski pokal so Italijani zaskrbljeni. Sovjetski nogometaši so v izredni formi.»
Med drugim je posebni dopisnik francoskega lista Francis Huger napisal takole: «Posebnemu odposlancu italijanske nogometne zveze Paolu Tabanelliju Sinoči ni manjkalo problemov, o katerih razmišljati. Tabanelli sam je rekel, da so Rusi zaigrali nocoj z obrambo, ki je bila organizirana do popolnosti. Njemu se je zdela reprezentanca celo boljša kot v Moskvi, ko so Italijani zgubili za 2:0.
Toliko iz Pariza. Sedaj pa nekaj iz Rima, kjer so se sovjetski nogometaši nastanili. Edini, ki je spregovoril, je bil njihov zdravnik dr. Bikakovski. Ob zaključku naročil šefu hotela je sovjetski zdravnik izjavil: «Vemo, da je italijanska kuhinja zelo dobra in upamo, da bo na Vl&ttft". slave.» To pomeni, da bodo sovjetski nogometaši strogi sodniki, še posebno ker jim apetit ne manjka. Nocoj so imeli lahko večerjo: predjed s salamo in pr-
NA MEDNARODNEM NAMIZNOTENIŠKEM PRVENSTVU
Jugoslavija V« v finalu moških
V ženski konkurenci slabša uvrstitev
LJUBLJANA, 7. — Ob navzočnosti okrog 2000 gledalcev se Je pri čelo danes v Ljubljani mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu, na katerem sodeluje 130 športnikov iz 14 držav.
Izidi:
3:0
3:0
3:0
MOŠKI
Predtekmovanja za pokal Jugoslavije Jugoslavija I. - Avstrija Madžarska - Grčija Anglija - Poljska Jugoslavija II. Vz. Nemčija 3:0
................
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51.
TEMPERATUR* VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici nal-višjo temperaturo 18,2 stopinje ob 13.30, najnižjo 12 stopinj ob 6 uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 85 odstotkov. Dežja Je padlo 27,6 mm.
Zahodna Nemčija - Francija Sovjetska zveza - Romunija Četrtfinale SZ - Zah. Nemčija Jugoslavija I. - Anglija Jugoslavija II. - Madžarska švedska - Češkoslovaška Polfinale Jugoslavija - SZ
ZENSKE Predtekmovanje Jugoslavija I Jugoslavija II.
Češkoslovaška Poljska - SZ Četrtfinale
Romunija - Ceškoslovafka Zah. Nemčija - Jugoslavija I. Anglija - Avstrija
Bolgarija ■ Avstrija Vz. Nemčija
3:1
3:2
3:1
3:0
3:0
3:0
3:0
3:1
1:3
3:2
3:2
3:1
3:0
3:2
šutom (surov in kuhan), zelenjavna juha, «entrecote» s krompirjem in mešano solato, sadni kompot ali sveže sadje in mineralna voda. Jutri ob 10. uri (do tedaj bodo namreč spali, da bi se pošteno odpočili) pa jih čaka bolj redilen obrok: maslo, marmelada, jogurt, dvoje jajc «à la coque», meso s solato in krompirjem, čaj in kava. Sestava teh dveh obrokov in ura treninga, ki ga bodo imeli sovjetski nogometaši jutri zjutraj na igrišču Acque Acetose pa je vse, kar se je lahko izvedelo z njihovih ust.
picu.
Naloga Italijanov bo težka, ker bodo začeli borbo z dvema goloma na ramenih, ki jih bosta prav gotovo težila, medtem ko bodo sovjetski nogometaši lahko začeli tekmo brez živčne napetosti. Se posebno, ker so vsi v dobri formi in vrhu tega še trdno odločeni, da kože n» prodajo tako poceni.
. Italijani se jutri ne bodo lotlU žoge. Trener jih bo zadržal samo z razgibalnimi vajami in drugimi pripomočki, v soboto pa bodo odpotovali v Rim.
4* * *
RIM, 7,— Predsednik FIGC dr. Pasquale je danes zjutraj sprejel v svojem uradu tri predstavnike parlamentarnega sveta za šport in tri funkcionarje RAI-TV.
FIGC je predlagala, da bi bil direkten prenos preko antene na Monte Mario, kasneje, in sicer ob 17.15 pa bi za celo Italijo oddajali registriran prenos. Drugi predlog pa je ta, da bi RAI-TV direktno prenašala tekmo, a bi morala v tem primeru, glede na gotovo izgubo, ki bi jo imeli klubi A, B in C lige, plačati primerni znesek.
BOKS
PRATO, 7. - Izidi boksarskih dvobojev:
Nino Benvenuti (Trst) - Jean Cailleau (Marseille) p. t.
Carbi (Trst)-Chretien (Pariz) P*-Romano (Ti st) - Rozzi (Ferrara)
p. t.
ŽENSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO
Tudi tretje kolo močno okrnjeno
V drugi polovici meseca Italijanke na balkaniadi
Italijanska juniorska reprezentanca je v preteklem tednu igrala v francoskem mestu Dieppe, kjer Je zasedla drugo mesto. Ker je v ekipi nastopalo precej igralk prve ženske lige, je bil spored tretjega
kola še enkrat okrnjen in je obsegal le dve tekmi.
Najbolj zanimivo je bilo, kot je---
bilo predvidevati, srečanje med mi-
lansko Stando in bolonjsko Fontano. Obe ekipi sta pokazali svojo najboljšo košarko in prav posebno je prišla do izraza požrtvovalnost bolonjskih atletinj, ki so se borile na robu svojih moči le da bi zabra-nile pot do koša močnejši domači ekipi. Kljub vnemi pa so . se na koncu morale predati boljši vigra nosti Stande, ki je tako potrdila trenutno odlično kondicijo svojih igralk.
Požrtvovalna, a tehnično bolj skromna neapeljska ekipa je gosti la petorko Firte iz Pavie. Domačin ka niso zmogle ustreznega odpora razigranim nasprotnicam, ki so prodirale do koša vsakokrat, ko si
:::::::::::::
so zaželele. Te so pravzaprav smatrale to ligaško tekmo le za resnejši trening in kot pripravo za nadaljnje bolj zahtevne nastope.
Koledar ženskega košarkarskega prvenstva bo letos precej razgiban in spored posameznih kol bo marsikdaj spremenjen, ker si zveza sproti nalaga nove mednarodne obveznosti in s tem moti redno so-siedico kol in srečanj Tako bo v drugi polovici tega meseca tekmovanje spet zastalo zaradi nastopa državne reprezentance na balkanskem prvenstvu.
Izida tretjega kola:
Firte Pavia Napoli	72:37
Stantìa - Fontana	55:42


POTOVALNI URAD
«4 V K O K A»
Trst — tl. Cicerone 4, tel. 29243
ima na razpolago vstopnice za nogometno tekmo ■■■
OFK BEOGRAD-JOVENTIIS
ki bo 13. novembra v Trstu
fegmteigiÉÉjlSmmniijumutumtWiaig««».
Agatha Christie: DESET
ZAMORČKOV
29. SLO J Ebbi
Armstrong Je skočil na noge. Ves je trepetal.
«Protestiram — tega pa res ni bilo treba! Prisežem, da je bila doza, ki sem jo dal ženski —»
«Doktor Armstrong!» ga je prekinil tanki, jedki glas. Zdravnik se Je ustavil sredi stavka. Tanki, hladni glas pa je nadaljeval :
«Vaše ogorčenje se mi zdi prav naravno. Vendar pa morate priznati, da nam gre tu samo za gola dejstva. Vi ali Rogers, vsakdo izmed vaju, Je mogel dati z največjo lahkoto bolnici usodno količino uspavalnega sredstva. Poglejmo si še, kako Je glede tega z ostalimi prisotnimi osebami. Ali je imel kdo izmed nas priliko, da Je dal Marstonu strupa in gospe Rogers uspavalno sredstvo: jaz, gospod Blore, ggspodična Claythorne, gospodična Brent, ali pa gospod Lombard? Ali lahko sploh koga izločimo?» Umolknil Je za trenutek, potem pa je sam odgovoril: «Mislim, da ne.»
Vera je rekla nejevoljno:
«Jaz nisem bila nikoli v bližini te ženske! To lahko vsi
potrdite.»
Gospod sodnik Wargrave je počakal nekaj trenutkov, nato
je rekel:	J ,
«Kolikor se jaz spominam, so dejstva naslednja — prosim, da me popravite, če povem kaj netočnega! Gospo Rogers sta
položila na zofo Anton Marston in gospod Lombard ; nato je stopil k njej doktor Armstrong. Poslal je Rogersa po konjak. Potem Je nekdo vprašal, odkod je prišel glas, ki smo ga bili pravkar slišali. Vsi smo šli v sosednjo sobo, vsi, razen gospodične Brent, ki je ostala v tej sobi — sama z nezavestno ženo.»
Emiliji Brent je zalila lica rdečica. Nehala je plesti in rekla je:
«To je žalitev!»
Tanki sodnikov glas je neusmiljeno nadaljeval:
«Ko smo se vrnili v to sobo, ste se vi, gospodična Brent, sklanjali nad žensko, ki Je ležala na zofi.»
Emilija Brent je rekla:
«Ali Je človekoljubje zločin?»
Gospod sodnik Wargrave je rekel:
«Jaz samo ugotavljam dejstva. Potem je stopil v sobo Rogers s konjakom, v katerega je bil lahko vsul strup, še preden je stopil v sobo. Zenski so dali konjaka in kmalu nato sta jo njen soprog in doktor Armstrong spravila v posteljo, nakar Ji Je doktor Armstrong dal uspavalno sredstvo.»
Blore je rekel:
«Da, prav tako se je zgodilo. In zaradi tega izpademo sodnik, gospod Lombard, jaz in gospodična Claythorne.»
Govoril Je glasno in zmagoslavno. Gospod sodnik Wargrave ga je hladno pogledal in rekel:
«Ali mislite, da j s res tako? Upoštevati moramo vse možnosti!»
Blore Je obstrmel in rekel:
«Ne razumem vas.»
Gospod sodnik Wargrave je rek6l:
«Zgoraj v sobi leži v postelji gospa Rogers. Uspavalno sredstvo, ki Ji ga Je dal zdravnik, začenja delovati. Vsa omotična Je in spanec se je loteva. Recimo, da v tem trenutku nekdo potrka na vrata, vstopi in ji ponudi tableto ali kaj podobnega, češ da ga zdravnik pošilja z naročilom, ’da jo mora
vzeti’. Lahko si mislimo, da jo je poslušno pogoltnila, ne da bi si pri tem kaj mislila.»
V sobi je zavladala tišina. Blore se je nestrpno prestopal in mršil obrvi. Filip Lombard je rekel:
Te zgodbe pa ne verjamem. Razen tega ni nihče zapustil te sobe še več ur pozneje. Sledila je Marstonova smrt in še marsikaj drugega se je zgodilo.»
Sodnik je rekel:
«Lahko pa je kdo izmed nas prišel tja pozneje, kar iz svoje spalnice.»
Lombard je ugovarjal:
«Toda takrat je bil vendar Rogers zgoraj.»
«Ne,» je rekel Armstrong. «Rogers je prišel dol, da bi pospravil jedilnico in shrambo. Medtem se Je lahko kdorkoli splazil gor v spalnico, ne da bi ga kdo opazil.»
Emilija Brent je rekla:
«Kajne, gospod zdravnik, da je ženska tedaj že gotovo trdno spala pod vplivom uspavalnega sredstva, ki ste ji ga dali?»
«Da, to je verjetno, ni pa prav nič gotovo. Dokler ne predpišete bolniku večkrat istega zdravila, ne morete vedeti, kakšen vpliv bo imelo nanj. Včasih preteče precej časa, preden začne pomirjevalno sredstvo delovati. Vse je odvisno od bolnikovega osebnega 'odnosa do zdravila.»
Lombard je rekel:
«Mislil sem si, da boste kaj takega rekli, saj vam gre tudi v račun.»
Armstrongov obraz se Je zmračil od jeze.
In še preden je mogel spregovoriti, še je spet oglasil gospod sodnik Wargrave.
«Ge se bomo med seboj obdolževali, ne bomo daleč prišli. Zanimati se moramo samo za dejstva! To, kar sem povedal, se, mislim, prav lahko zgodi. Priznam pa, da gre le za večjo ali manjšo verjetnost. Mnogo je odvisno od tega, kdo je bila
tista oseba. Ge bi se pojavila s takim naročilom gospodična Brent ali gospodična Claythorne, ne bi bila bolnica prav nič presenečena. Ge bi pa stopil v sobo jaz, ali gospod Blore, ali gospod Lombard, bi bilo to zelo, zelo nenavadno. Vendar bi tudi tak obisk ne mogel zbuditi nobenega pravega suma.» Blore je rekel:
«In kam vse to vodi?»
Gospod sodnik Wargrave je izgledal popolnoma miren, brezčuten, skoraj nečloveški Rekel je:
«Sedaj smo proučili drugi uboj in smo ugotovili, da ne moremo nobenega izmed nas oprostiti vsakega suma.» Umolknil je in nato Je nadaljeval:
«Zdaj pride na vrsto smrt generala Macarthurja. General je umrl danes zjutraj. Kdor ima alibi, naj ga, prosim, navede m dokaže Za sebe ugotavljam, da nimam pravega alibija-Celo dopoldne sem sedel na terasi in premišljal o čudnem položaju, v katerem smo se znašli.
«Sedel sem na tistem stolu na terasi celo dopoldne, dokler se ni oglasil gong. Toda v teku dopoldneva sem bil večkrat sam in me nihče ni mogel opazovati. Tedaj bi bil lahko šel dol k morju, ubil generala in se lepo vrnil na teraso Dam vam lahko le svojo častno besedo, da nisem nikoli zapustil terase: V danih okoliščinah pa to ne zadostuje. Na vsak na' čin je potreben dokaz.»
Blore je rekel:
«Celo dopoldne sem bil z gospodom Lombardom in doktorjem Armstrongom Oba lahko pričata zame.»
Doktor Armstrong je rekel:
«Enkrat ste pa le šli v hišo, in sicer po vrv.»
Blore Je rekel:	,
«Seveda sem šel — naravnost tja in naravnost nazaj. bro veste, da je bilo tako,»
Armstrong je rekel:
(Nadaljevanje sledi)
imkii\isI vo* TRST - UL MONTECCHI 6 II TELEFON 93-808 IN 94-«:w - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pellico Ml, Tel 3382 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Tel št 37-338	- NAROČNINA: mesernu 451 Hi - Vnaprej: četrt-
it a ki m lir " .viiietna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno «60 din, četrtletno 480 din - ‘oltnl tekoči račun: Založništvo tržaškega .lsjtb Trst 11 5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, ‘ - , taiai 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov. Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 ur beseda. - Vsi oglasi se naročijo pri upravi — Stritarjeva uuca •	‘	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — izdaja in Mska Založništvo tržaškega tiska, Trst