Poštnina plačana v gotovini Cena Din V- Stev. 148. V Ljubljani, ponedeljek 4. julija 1938. Leto lil Po veličastnih manifestacijah mladinskih dni v Ljubljani: Zahvala vodstva slovenskih fantov in deklet Zveza fantovskih odsekov in Vodstvo dekliških krožkov v Ljubljani izrekata v imenu vsega svojega organiziranega članstva slovenske mladine najtoplejšo zahvalo vsem k' ,s<> pripomogli, da je mednarodni mladinski tabor v Ljubljani tako lepo uspel. V prvi vrsti smo dolžni uajvdanejšo zahvalo visokemu pokrovitelju tabora Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki je zastopal visokega pokrovitelja, in Nj. Vis. kneginji Olgi, ki sta osebno počastila tabor. Iskreno se zahvaljujemo tudi visokemu častnemu predsedstvu tabora, v katerega so blagovolili vstopiti gg. ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, prometni minister dr. Mehmed Spaho, minister dr. Miha Krek, minister za vojsko in mornarico general Ljubomir Marič, minister za telesno vzgojo dr. Miletič, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, škof ljubljanski dr. Gregorij Rož- man, škof mariborski dr. tvan J. Tomažič, župan tabornega mesta Ljubljane ter gostitelj dr. Jure Adlešič, češkoslovaški minister msgr. šramek, podpredsednik češkega Orla g. Leiner in predsednik francoske mladinske telovadne zveze in predsednik mednarodne zveze katoliških telovadnih društev M. Hebrard. Veliko zahvalo smo dolžni pripravljalnemu odboru za naporno in požrtvovalno delo. Da se je mogla vsa ogromna množica udeležencev zbrati in razviti brez vsake nezgode, gre zahvala prometnemu ministru, ljubljanski železniški upravi, njenemu nrad-ništvu, ki je žrtvovalo svoj prosti čas, dalje vodstvu in uslužbencem ljubljanske in drugih postaj, knkor tudi vsemu vlakosprem-neinu osebju in uslužbencem na progah. Vzorni službi in požrtvovalnemu naporu policije, zdravstvene službe, rediteljem in skavtom se zahvaljujemo za njihov na- porni in nesebični trud, da se je kljub navalu velikih ljudskih množic povsod vzdrževal najlepši red in da so se preprečile vse nezgode. ■ V veliko pomoč so bili avtomobili, ki so jih razni dobrotljivi lastniki stavili brezplačno na razpolago. S hvaležno zadovoljnostjo ugotavljamo, da so se hišni posestniki odzvali našemu pozivu in da so na čast naši mladini in številnim dragim gostom iz tujine okrasili hiše z zastavami. Zahvaljujemo se vsem, ki so prevzeli težko službo, da mladinski tabor okrase z zelenjem in cvetjem. Iskrena zahvala vsem darovalcem lepili nagrad, s katerimi smo naši mladini dali novih pobud za nadaljnje delo. Globoko zahvalo izrekamo vsem udeležencem tabora in posebej vsem sodelujočim bratom in sestram. Bog živi! Proslava mednarodnega zadružnega dne v Belgradu: Dr. Korošec o miru, svobodi in demokraciji Belgrad, 4. julija. Včeraj je bila v Belgradu proslava v čast 'mednarodnemu zadružnemu dnevu. ki ga praznujejo po vsem svetu. Proslavo so priredile belgrajške zadružne organizacije. Slovesnosti se je udeležil tudi ravnatelj Glavne zadružne zveze, notranji minister dr. Anton Korošec, ki je imel na zborovalce naslednji nagovor: Bratje zadružniki! Danes po vsem svetil govore zadružniki o enem in istem predmetu: o miru, svobodi in demokraciji. Velike so te besede mir. svoboda in demokracija. Ob lej priliki se spominjam dogodka iz svojih mladih let, ko sem naredil svoj prvi korak v politično življenje. Napovedal sem v nekem malem mestecu, ki je imelo agrarno* industrijsko okolico, politični sestanek. — Ko sem prišel v to mesto, me je čakala precej velika skupina ljudi na kraju, kjer je bil napovedan shod. En del te skupine je po mojem mnenju navdušeno vzklikal: Živio dr. Korošec! Ker ni bilo moje politično oko uiti malo izvež-hano, sem odšel k tej skupini ljudi, da jo po-rdravim, ker sem po vzklikih smatral, da mi jo najbližja. Ko pa sem priSel v njeno bližino, sem dobil po nosu, po hrbtu in pod rebra, da sem nekaj dni moral bolehati zaradi njihovega navdu- 'Tedaj sem si zapomnil, da ta vzklik Živio! ne pomeni vselej odobravanja in simpatij in da bi me takšni vzkliki mogli pustiti drugič hladnokrvnega do dna srca. Danes govorimo zadružniki o miru, svobodi in demokraciji. Ako govorimo o miru, mislimo na notranji mir vsake države in vsakega naroda. Zato ne delamo kot zadružniki tako kakor oni, ki govore o miru, a v resnici le hujskajo narode. Mi ne mislimo samo na svobodo za narod, temveč mislimo tudi na svobodo zase. Ne Ahtevamo demokracije kot zadružniki samo za narod, temveč zahtevamo zase isto svobodo in isto demokracijo kakor za državo in narod. Mir, svoboda in demokracija niso danes zaključeni in neomejeni pojmi, pač pa ini zadružniki izpovedujemo načelo, da je onim narodom mir, svoboda in demokracija v korist, pri katerih pravica in ljubezen uravnavata mir, svobodo in demokracijo. V tem smislu bodo govorili zadružniki po vsem svetu. V tem smislu bomo tudi mi danes goyyrili, in veseli me, da vas je toliko. S tem vas bratje zadružniki pozdravljam in začenjam današnjo skupščino. G. minister dr. Korošec je nato izrazil še veliko veselje, da vidi zbranih toliko zadružnikov in sporočil vsem svoj pozdrav. Za njim je govorilo še več govornikov, na kar je bila sprejeta resolucija, v kateri se zadružniki zavzemajo za mir. Dr. Stojadinovič v Skoplju Skoplje, 3. julija. AA. Skoplje je včeraj prisrčno in navdušeno sprejelo predsednika ministrskega sveta dr. Milana Stojadinoviča. Vse mesto je bilo v zastavah. Na ulicah je bilo zbranih okoli 30.000 ljudi. Na glavnih mestih so bili postavljeni ldipo okrašeni slavoloki z napisi »Dobrodošli!« Po-lan Novakovič in vsi načelniki banske uprave, konzularni zbor mestni predstavniki ter zastopniki veroizpovedi kakor tudi mnogoštevilnih ustanov in korporacij. Med drugim je pri tem sprejemu sodelovalo tudi združenje bojevnikov iz Skoplja in okolice, ki so nosili svoja vojaška odlikovanja na prsih. Predsedniku vlade-je zbran« množica ljudstva priredila prisrčne in dolgotrajne ovacije, ki so trajale nekaj minut. V spremstvu finančnega ministra dr. Dušana Letice, ministrov Bogoljuba Kujundjiča, dr. Mihe Kreka, dr. Vrbaniča, Dobrivoja Slošovifa in Dimitrija Magaraše-viča, je predsednik vlade poslušal pozdravni govor predsednika skopljanske občine. Zatem se je predsednik vlade pozdravil z mestnimi predstavniki ter zastopniki posameznih korporacij in združenj, ki so ga prišli pozdravit. Dr. Stojadinovič se je s svojini spremstvom nato podal skozi gost špalir mladine, ki je navdušeno vzklikala predsedniku vlade, na bansko upravo, kjer so ga pričakovali vsi uradniki. Odtod pa se je odpeljal na kraj, kjer so blagoslovili temeljni kamen za palačo nove banske uprave v Skoplju. ,.Rdeči netilci požara" Varšava. 4. julija. AA. (Pat.) >Express Po-rany« objavlja članek po<| naslovom »Rdeči netilci požara«, v katerem razpravlja o vlogi Moskve v mednarodnem položaju in pravi s tem v zvezi, da rdeči agenti sedaj največ delujejo v Španiji. Tam SR' je tudi rodila misel o bombardiranju italijanskih mest, vendar pa je republikanska vlada v Španiji uvidela, da je to nesmisel. Tak napad bi takoj potegnil italijanske in^ nemške vojne sile v borbo proli rdeči Španiji. Njuno posredovanje bi bilo tako obsežno, Sunday Times« piše, da je odbor ministrov (trgovinski, finančni in zunanji) na svojih zadnjih sejah razpravljal o gospodarski in finančni pomoči balkanskim državam. List v svojem poročilu pravi, da gre za dve važni vprašanji, namreč za jamstvo posojil posebno za izvoz, in Sicer na način, kakor je biio to urejeno s Turčijo; drugič pa za možnost, da Anglija poveča svoj nakup v balkanskih državah. Včeraj je začela z delom nova tehnična komisija, iki jo je vlada sestavila z namenom, da prouči možnosti, kako bi Anglija priskočila v gospodarske^ in finančnem oziru na pomoč balkanskim državam. Podpis pogodb med Francijo in Turčifo Ankara, 4. julija. AA. Anatoleka agencija poroča: Včeraj je bil ob osmih podpisan v Antijo-hiji sporazum med obema generalnima štaboma. Ti sporazumi slone na jamstveni pogodbi o Sand-žaku, ki je bila podpisana leta 1937 in ki določa zunanjo in notranjo varnost te dežele. Pogajanja za podaljšanje pogodbe med Francijo in Turčijo iz leta 1926 in ki govori o dobrem sosedstvu med obema velesilama, so bila snoči ob 17 zaključena med turškim zunanjim ministrom dr. Arasoni in francoskim veleposlanikom Pon-sotom. Dela za narodnostni pravilnik v OR se bližalo koncu Praga, 3. julija. AA. Slovaški list »Slovenski glas«, ki je navadno dobro obveščen, objavlja v svoji današnji številki članek, v katerem pravi, da je bila včerajšnja seja političnih ministrov, ki ji je predsedoval dr. Edvard Beneš, posvečena razpravi o vprašanjih, ki so v zvezi z narodnostnim pravilnikom. Podrobnosti te seje še niso znane. Dr. Hodža ni imel nikakih pogajanj včeraj z predstavniki narodnih manjšin, ker je sodeloval pri delu izvršnega odbora republikanske stranke, kjer je imel tudi obširen govor o današnjem položaju. V zvezi z obiskom, ki so ga naredili predstavniki nemške sudetske stranke predvčerajšnjim ministrskemu predsedniku, tudi ^Slovenski glas«, da so ob tej priliki predstavniki te stranke dobili načrt o spremembi jezikovnega zakona ter gotove dele manjšinskega pravilnika. Ostali načrti bodo izročeni nemško,sudetski stranki v kratkem, tako da bo ta stranka popolnoma obveščena o vladnih namerah. To smalrajo kot konec informativnih razgovorov in prehod v novo razdobje stvarnih razprav o načrtu. Včeraj se je prvikrat sestal odbor sedmorice senatorjev in narodnih jioslancev, ki pripadajo strankam vladne koalicije in ki naj pripravijo ob sodelovanju z vlado vse zakonsko gradivo, ki se nanaša na vprašanje narodnih manjšin. Slovaški list objavlja tudi imena senatorjev in poslancev, ki bodo sodelovali pri delu tega odbora. PintariC in njegova zločinska tolpa v rokah pravice Na sliki vidimo člane slovite zločinske družbe, ki je vzbujala strah in grozo toliko časa po Štajerskem, zlasti po Dravski dolini. Na sliki stoje od leve na desno uklonjeni Jakob Juhart, Kelc Ludvik, glavar Melhior Pintarič, Franc Pintarič in Edvin Koder. Nesreča na Turjaškem klancu Snoči ob 11 zvečer sta se peljala Kump Karolina in mož Matija, doma iz Avstrije, z motorjem po turjaškem klancu. Nasproti jima je prišel neki človek, ki sta se mu hotela izogniti, toda zavila sta tako nesrečno, da sta se zaletela v kup lesa, ki je bil ob cesti. Žena si je zlomila nogo in dobila lažje poškodbe. Možu pa se ni prav nič zgodilo. Tisti kup lesa pa je bil sreča v nesreči, kajti oba bi sicer z motorjem padla v prepad in bi bila gotovo mrtva. Rešilni avto je ženo od-I^iljal v bolnišnico. Drobne vesti Bukarešta, 4. julija. AA. Havas. Blizu Bukarešte je v Afunarziu včeraj prišlo do eksplozije zaradi velike suše zadnjih dni. Uničenih je troje vojaških skladišč. Število žrtev še ni znano. Valencija, 4. julija. AA. Havas. Vojne operacije se sedaj večinoma razvijajo na jugovzhodni fronti. Čete polkovnika Jenandeza junaško odbijajo sovražne napade. V odseku Puebla de Val-verde je bil sovražni napad odbit, posebno pa okoli Mucle in Pena Branche. Južno od Teruela in severno od Siere Cainar^ne so nacionalisti po hudi borbi zavzeli vas Desuealo, ki je 10 km od Teruela. Na castelonski fronti nacionalisti hudo napadajo pri Oondi in se jim je posrečilo prodreti do Talesa, ki je 19 km zapadno od Castelona. Republikanske čete so po hudi borbi končno sovražni napad odbile. Vesti 4. julija Braziljski vojni minister general Montero in zih nanji minister Aranja sta odstopila, ker so trije višji častniki iz vojnega ministrstva pobegnili v nemško poslaništvo iz strahu, da jih ne bi oblasti prijele zaradi sodelovanja pri pripravah za nedavni desničarski upor. Zaradi tega dogodka je v braziljski prestolnici izbruhnil velik škandal. Češki Sokoli z Dunaja morajo na zahtevo nemške vlade pri obhodih v Pragi in pri nastopu nositi poleg društvenih zastav tudi prapor s kljukastim križem. Sovjetska vlada zanikuje vesti o begu generala Smojloviča k Japoncem. Načelnik poljskega generalnega štaba general Stahijevič je z letalom dopotoval na Finsko, kjer bo imel važne razgovore s finskimi vojaškimi krogi. 12 hitlerjevskih komisarjev, ki so jih po priključitvi Avstrije k Nemčiji postavili zasebnim podjetjem, so na zapoved Hitlerjevega namestnika Briickla zaprli, ker so jim dokazali poneverbe in korupcijo. Grška vojna mornarica bo v jeseni obiskala Malto in s tem vrnila lanski obisk angleške mornarice na Grškem. Angleški zastopnik pri nacionalistični vladi Tlutson se mudi v Londonu in ni znano, kdaj se bo vrnil na svoje službeno mesto. Pet milijonov mark podpore oškodovancem po vremenskih nezgodah na Štajerskem je odobril nemški finančni minister. Na Capriju bodo začeli izkopavati ostanke tako imenovane Jupitrove vile. v kateri sta preživela zadnje dni cesarja Avgust in Tiberij. Vila velja za najlepšo stavbo tedanjih časov. Skupne vojaške vaje angleške mornarice, vojske in letalstva bodo od 20. do 23. julija in naj pokažejo svetu, koliko je vredna angleška obalna obramba. Angleško-nemški sporazum o bivših avstrijskih dolgovih bo po poročilih nemških listov služil za vzgled sporazumov, ki jih bo o tej zadevi sklenila Nemčija z drugimi državami. Sporazum o plačilne mprometu sta sklenili Švica in Nemčija. Deset ljudi je ubila strela med nevihto v mali vasi v poljskem Polesiu. Vojno sodišče v Bukarešti je obsodilo na dve leti ječe inženirja Petra Capra zaradi poneverb, ki jih je naredil kot ravnatelj neke romunske državne letalske tovarne. Carpa je sin ene najbolj znanih romunskih bogataških rodbin. 98 novih bojnih letal, tako imenovanih »letečih trdnjav«, bodo začeli graditi v Ameriki. Letala bodo naj popolnejša, kar jih svet pozna. Letošnja žetev v rfaliji bo dobra, ponekod celo boljša kakor lansko leto, * čimer bo zelo pomagano italijanskemu kmetu. 31 komunistov je obsodilo na ječo romunsko sodišče v Galacu. Vodja čeških Nemcev se je sestal s Hitlerjevim komisarjem za Avstrijo Biirckelom in drugimi narodno socialističnimi prvaki, kar priča o tem, da se češki Nemci ne morejo pritoževati zaradi premajhne svobode. Vojno sodišče v Bukarešti je obsodilo na daljše zaporne kazni in hude globe več voditeljev Železne garde, med njimi kneza Canta Tu-zena. ki je pa v tujini. 3780 političnih kaznjencev je v avstrijskih koncentracijskih taboriščih; to je seveda uradna številka, ki jo je povedal pokrajinski voditelj Biirckel. Nove demonstracije so bile v litvanskem pristanišču Klajpedi ob prihodu nemškega parnika »Dancig«. 100 milijonov frankov za izpopolnitev naprav v zlatih rudnikih v francoskih kolonijah je določila pariška vlada. Ceno pitni vodi so zvišali v Parizu. Kubični meter vode bo veljal odslej 2.20 franka. Angleški kralj in kraljica bosta drugo leto uradno obiskala Kanado. 10.000 centov koruze je dal Mussolini albanski vladi za prehrano prebivalstva v tistih krajih, kjer je suša. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo obiskal predsednika poljske republike, ki se mudi na oddihu v Lov rani. Poljska ne ustanavlja zveze baltiških držav, ki naj bi se razširila še na Romunijo ter preprečila spopad med boljševiško Rusijo in zahodnimi državami. Predsednik Združeni držav Roosevelt je imel po radiu govor, v katerem se je izrekel proti starim strankam, češ da razlike med njimi niso več bistvene in da bodo stranke v kratkem izgubile ves pomen. Japonski vojni minister general Ugaki je izjavil časnikarjem, da bo izdal nekaj odločilnih ukrepov, če se bo izkazalo, da dosedanja mobilizacija na Japonskem ni zadostna za končno zmago. To se pravi, da bo Japonska odredila splošno mobilizacijo. 25 mladih grških komunistov so prijeli v Atenah. Bili so to povečini študentje z akademije za telesno vzgojo. Vse so obsodili na leto dni konfinacije. ft2 držav se udeležuje svetovnega kongresa prosvetno zabavnih organizacij v Milanu. Pol ure jugoslovanske glasbe bo oddajala odslej vsak večer rimska kratkovalovna posta ja 2 RO in postaja v Bariu. Prvič se je to zgodilo v soboto zvečer. Za začetek teh oddaj je imel naš poslanik v Rimu llristič slavnostni nagovor. Amerika je z nezaupanjem sprejela sporazum med Nemčijo in Anglijo glede bivših avstrijskih dolgov. Ameriški krogi poudarjajo, da Nemčija še ni odgovorila na ameriško ^spomenico o tem vprašanju. Bivši nemški bojevniki potujejo po Poljskem, kjer jih povsod slovesno sprejemajo. Včeraj so se mudili v Varšavi. Denar bo razvrednotila v kratkem Mehika, da bi si opomogla od udarcev, katere ji je prizadelo razlaščen je petrolejskih vrelcev ter gospodarski spor, ki je zaradi tega izbruhnil med Mehiko ter Anglijo in Ameriko. Anglija je zadovoljna s sporazumom med Francijo in Turčijo, poroča angleška agencija Reuter. Potniško letalo je treščilo na tla blizu Belfasta na Irskem. V razvalinah sla zgorela dva potnika. * Težnje našega kmetskega stanu: Javne sodne dražbe naj se odpravijo Slov. Konjice, 2. julija, čudne misli obidejo človeka, ko bere v časopisih oglase o prodajah kmečkih posestev. Ko pa razen tega bere Se na sodiščih oklice javnih sodnih dražb kmečkih posestev, se ne more nihče, ki nju je količkaj za dobrobit našega revnega kmeta in za njegov napredek, vzdržati neke zle slutnje Današnji časi so za kmečki stan še vedno najtežji, čeprav je gospodarska kriza že nekako preko vrhunca. Priznati moramo — in to se povsod čuti — da so napočile nove razmere. Veliko koristi kmetu njegova organizacija. Zdi se pa, da 5e vse nekako prepočasi napreduje iz več vzrokov. Dokler ne dobimo širokih gospodarskih samouprav, dotlej bodo sleherna prizadevanja za popolno ozdravljenje slovenskega kmečkega gospodarstva le delno uspešna. Naš kmet je prezadolžen. Zakon o likvidaciji kmečkih dolgov je prinesel na to področje velike dobrine, vendar pa kljub vsem olajšavam mnogi kmetje ne bodo mogii vsega plačati, ker nimajo denarja. Ker pa zakon dovoljuje tudi prisilno dražbo nepremičnin v primeru neplačila obrokov, se danes mnogo prizadetih resnično boji, da bodo morali nekoč z družino vred s svoje zemlje. Cesta in koča grozila tudi dozdaj še premožnejšim kme- tom. V tem je ravno vsa tragika kmetov, ki ne morejo kriti dolgov. Zato ponovno poudarjamo, da postavka o možnosti prisilne prodaje v zakonu zelo neugodno vpliva na kmete, ki so v hudih finančnih stiskah in ki se niso po svoji malomarnosti zadolžili. Prav zadnje čase zahtevajo na raznih taborih kmečki ljudje za svoj stan vso možnosti za gospodarski razmah. Kmetje hočejo varnosti. Dokler nima kmet prave podlage za smotreno gospodarstvo. toliko časa tudi ne bo mogel poravnati dolgov. Kmetu je treba obstoj zagotoviti. Riibežni so na dnevnem redu. Ustavijo naj se vsi dražbeni postopki na naših kmečkih posestvih, ker le že dovolj siromakov-viničarjev in bajtarjev, bivših ' metov, ki^ se skoro ne morejo preživljati, ker i? delavstva že preveč. Kmetije se navadno kopičijo v rokah dfenarno močnih. Zafo so javne dražbe kmetij v teh težkih časih, ko bi morale biti te kmetije nasprotno z vsemi sredstvi zaščitene, naj-žalostnejše dejstvo. Mislimo, da bi bilo ukinjenje dražbenih postopkov vsaj za kakšnih pet iet velikopotezno in koristno dejanje. Prepričani smo namreč, da ne bo v tem Času nobenemu upniku šlo tako hudo, kot kmečki družini, ki bi morala s kmetije. Razbojnik Pintarič in niegova toFpa Število n.egovih aret ran h prijatel ev in pomagačev se neprestano množi Koder ukradel 26 000 cTn Na poveljstvu orožniške Čete v Mariboru imajo zanimive goste, pred katerimi je še zadnje dni ves severni del Slovenije trepetal. Razbojnik Melhior Pintarič je dobil druščino, ki se vsak dan veča. Njegove prijatelje, pajdaše in i poslovne tovariše, ki so od njega kupovali ukraden plen, prijemajo orožniki povsod ter jih vodijo v Maribor, kjer se vrše že nekaj dni na poveljstvu orožniške čete zasliševanja pod vodstvom poveljnika kapitana Mavriča. Vsi Pintaričevi razbojniški tovariši so že v tej družbi, manjka samo še glavni in eden najbolj nevarnih — Jožet Koder iz Rač. Poleg Pintariča so to: 21 letni .lakob Juhart, 16 letni Ludvik Kelc, '28letni Franc Majerič in ‘22 letni Kodrov brat Edvin Koder. Močno so zastraženi in zvezani, zlasti Pintraič, ki ima vedno zvezane roke na hrbtu, zvezane noge. poleg tega pa je s posebno verigo priklenjen k postelji. Stražijo jih orožniki noč in dan. Nekatere so danes poslali prenočevat v mariborsko jetnišnico, ker na poveljstvu čete nimajo zanje več prostora. Ta tolpa spada med na;nevarnejže rokovnjaške družbe ki so se zadnja leta udejstvovale v Sloveniji. Sicer so nastopali v naših krajih razbojniki z večjim številom zločinov na vesti, vendar so delovali ti vsak za sebe, dočim je pokazal Pintarič neverjeten talent za organizacijo. Zbral je okrog sebe družbo mladih uzmovičev in pridaničev, poleg tega pa si je znal pridobiti še velik krog prijateljev, ki so mu prodajali municijo, dajali zavetje in hrano, od njega pa so kupovali za majhen denar njegov roparski plen. Le na ta način je bilo mogoče, da 8e je Pintarič uspešno tako dolgo lahko skrival. V Betnavskem gozdu pri Mariboru Je bil sedež teh gangsterjev, a gozd si je pridobil že žalosten sloves, ker se v njem skrivajo vsi taki ptički, ki si ne upajo v mesto iz strahu pred policijo. Gozd sicer ni velik, je pa zelo gosto zaraščen ter nitdi idealna skrivališča raznim potepuhom, ki se drže raje stranskih poti, kakor pa ceste. Prenočišče imajo poleti kar v gozdu, v slabem vremenu pa ga najdejo na radvanjskih šupali in hlevih. Okoliške orožniške postaje so z delom tako obremenjene, da gozda in njegovih skrivnostnih prebivalcev ne morftjo stalno nadzorovati. Pintarič - morilec posestnika Ačka Preiskava spravlja na dan zanimive reči. Pintarič je skušal svoja dejanja zelo olepšati, pa je zatrjeval, da ni on ustrelil posestnika Ačka v Kal-šah, ampak njegov pajdaš Jožef Koder. Sedaj pa je bila zaslišana tudi vdova ustreljenega Ačku. Ta je odločno potrdila, da je oddal smrtni strel na njenega moža sam Pintarič. Ko so Pintariču njeno izjavo povedali, je dejal: >Saj je vseeno, česa me obdolžite, po razpravi se bom itak sam obesil.« Jožef Koder se še vedno uspešno skriva, dasi ga iščejo orožniki z vso vnemo. Njegov brat Edvin, ki je bil zaposlen v tovarni Kovina na Teznem ter je sedaj aretiran, ker je dobavljal Pintariču municijo za njegove pištole, je izdal zanimivo skrivno*: Pred mesecem dni je bil v Račah ukraden posestnikuGreifu ogromen znesek 26.000 dinarjev. Greif je la denar dvignil v hranilnici, ker ga je pripravil kot doto svoji hčerki ter ga je hranil doma v omari. Nekaj dni pred poroko pa je bilo vlomljeno v omaro in denar je izginil. Edvin Koder je sedaj izdal, da je ta denar ukradel njegov brat Jožef. Edvinu je tat dal od plena 2000 din. Koder je začel pisati iz svojega skrivališča grozilna pisma. Iz Rač nam poročajo, da je pisal tamošnjim orožnikom, da bo sebe sam ustrelil, prej pa bodo šli pred njim v grob še trije drugi: bivši orožniški poveljnik v Račah Hirš, ki ga mora imeti Koder posebno v želodcu, ter dva orožnika račke postaje. Zlato uro za 100 din Mariborski orožniki so danes odšli s člani tolpe v okolico k ljudem, ki so od razbojnikov kupovali nakradeno blago. Razbojniki so imeli celo vrsto takih odjemalcev, prodajali pa so ukradene stvari po neverjetno nizki ceni. Tako je Pintarič prodal neki osebi v Račah zlato uro z verižico za 100 din. Seveda se lastnik te ure ni dolgo veselil dobre kupčije. Danes so ga aretirali, ker je kupoval ukradeno blago, uro pa so mu zaplenili. Zanimive podrobnosti prihajajo na dan tudi glede dobavljnPev rmintcije. Poleg Rdvina Kodra je bil aretiran še neki Hauptman iz Tezna. Tega je pošiljal Koder k nekemu mariborskemu trgovcu, da je kupoval pri njem patrone za pištole. Hauptman ni imel orožnega lista, pa je streljivo vseeno dobival. Uspeh češnjevega dne v Brusnicah HI. češnjev dan dne 26. junija 1938 je odlično uspel. Predsednik podružnice Marinč je pri sprejemu pozdravil zastopnika kraljevske banske uprave g. inšpektorja Franca Kafolai okrajnega glavarja g. Vidmarja, okrajnega kmet. referenta Malaska in njegovega pomočnika Filipiča, zastopnika kmetijske šole na Grmu g. Flega in prefekta g. prof. Mavčeca, referenta Sitarja in šolskega nadzornika Skebeta. Učenka Martina Pavlinova je deklamirala priložnostno pesem, pevski zbor pa je zapel pozdravno himno. Nato so se gostje, med njimi 40 gojencev kmetijske šole in številno občinstvo, podali v šolsko poslopje, kjer je bila imenitno aranžirana razstava btusniških hrustavk. Po govorih, ki so izzveneli v slavospev brusniški hrustavki, je otvoril zastopnik kraljevske banske uprave g. inšp. Kafol razstavo. V drugi sobi se bil češnjev sejem, kjer si dobil poceni krasne češnje, brusni-ške hrustavke. Zvečer pa je avto odpeljal razstavno blago v Ljubljano in v ponedeljek zjutraj je krasni sad razveselil Ljubljančane. Mednarodni šahovski turnir v Harzburgu fik pred koncem Pirc prepričevalno vodi Harzburg, 3. julija. Naš mojster v šahu Vasja Pirc ima letos zares srečno leto. Po velikem uspehu v Lodzu, kjer si je priboril prvo mesto, se mu zdaj obeta nič manjša zmaga na mednarodnem šahovskem turnirju v Harzburgu v Nemčiji, kjer konkurenca tudi ni tako brezpomembna. Tega turnirja se udeležuje deset igralcev, med katerimi je tudi nekaj zelo svetlih imen kot Eliskases. Bogoljubov in nemški prvak Kieniger. Dozdaj je bilo na tem turnirju odigranih že sedem kol in manjkata torej samo še dve Naš mojster Vasja Pirc se je že takoj v začetku postavil na čelo tabele in ves čas vodi. Zdi se da je odlično razpoložen, saj si je v šestem kolu izvojeval sijajno zmago celo nad odličnim Eiiskasesom, brez večje težave po si je pisal cele ali vsaj po pol točke pri drugih, zgubil pa dozdaj še ni nobene partije. Proti Eliskasesu je prišel Pirc že takoj v začetku igre v prednost, ki se je le .še stopnjevala in mu zagotovila prepričevalno zmago, S to zmago si je Pirc svoj naskok povišal za celo točko. Po lem kolu piše celo nemško časo- Nova gimnazija v Skoplju Belgrad, 3. julija. AA, O priliki blagoslovitve temeljnega kamna za novo zgradbo ženske realne gimnazije v Skoplju je imel prosvetni minister Dimitrij Magaraševič govor, v katerem je med drugim dejal: Naši širši javnosti, ki z nekoliko večjim zanimanjem spremlja gospodarski razvoj naše države, ni dovolj znano, kako poleg organiziranega in smiselno načrtnega dela -za gospodarski procvit našega naroda vzporedno, skoraj neslišno napreduje tudi kulturno prosvetno življenje našega naroda. Ne samo, da je naši širši javnosti manj znan notranji razvoj in napredek naših prosvetnih in kulturnih, narodnih in državnih ustanov, pač pa ta širša javnost tudi ni v celoti iu pregledno obveščena o zunanji organizaciji tega dela našega narodnega življenja. Danes, ko blagoslavljamo v carskem Skoplju temeljni kamen za novo zgradbo ženske realne gimnazije, ki nosi ime vzvišene kraljice Marije, vidimo iz bližje perspektive samo našo bodočo skopljansko žensko gimnazijo in vemo morda le še, da se bo v kratkem začela graditi v Prištim nova gimnazija. Toda naša širša javnost ne ve, da je bila v zadnjih treh letih na tem polju našega prosvetnega življenja, to je za potrebe srednjih šol po vsej državi izvedena cela vrsta del za zgraditev gimnazijskih poslopij in to poleg tega, kar je bilo že izvršenega in kar sc bo v prihodnjem šolskem letu začelo graditi. Potrebno je danes naglasiti, da je bilo v zadnjih 3 letih zgrajenih 13 gimnazijskih poslopij ,po vseh delih naše države, da se gradi prav zdaj še sedem novih gimnazijskih zgradb, ter da je pripravljeno vse potrebno za graditev novih osmih srednješolskih poslopij. Moremo reči, da bo štiriletni delovni načrt dal 28 novih gimnazijskih poslopij naši narodni prosveti in naši srednješolski mladini. To so dejstva, ki so vezana na tri delavna leta. V treh letih do sedaj še ni bilo nikoli toliko storjenega. Med ameriškimi Slovenci V tovarni v Amhertsburgu, Oni. Kanada, se je smrtno ponesrečil rojak Jožef Hočevar, star šele 33 let. Doma je bil iz vasi Kompolje. V Kanadi zapušča ženo in tri majhne otroke, v domovini mater in sestro, v Clevelandu pa dve sestri. V Clevelandu je v bolnišnici po daljši bolezni umrl rbjak Matevž Zakrajšek v starosti 51 let. Doma je bil iz Nove vasi pri Blokah in je prišel v Ameriko pred 26 leti. Zapušča žalujočo soprogo in sestro, v stari domovini pa dve sestri. V Pueblo je umrla mlada žena Pavla Prijatelj roj. Papež, članica društva KSKJ in še drugih društev. Poročena ni bila niti eno leto. Morala je oditi na operacijo slepiča, ki se je pa ponesrečila. V Biwabiku Minn. je mladi rojak Jožef Ste-blaj pred kratkim zadel s svojim avtomobilom v neki drugi avto, v katerem sta se peljali mati in hči, rodom iz Finske. Mati je bila pri tem ubita, hči pa ranjena. Poškodbe je dobil tudi rojak Steblaj in je moral v bolnišnico. Smrtna kosa v Shehovgnnu. Umrl je Jože Miheličnik, najstarejši sin Mrs. Frances Mihelič- nik. Podlegel je večletni bolezni vodenici, ki ga je rešila nadaljnjega trpljenja. Saj je bilo vso njegovo življenje trpljenje. Bil je slep in si je s težavo služil kruh. Oče mu je umrl že pred štirimi leti. X ^ CUvcCuu*^ Ostal sem tri dni doma, stregla mi je žena, kakor mi je pač vedela in znala, ter me zdravila z domačimi po-močki, pa sem bil spet na nogah. Zgodba o mojem rjovenju v dis- Sanzerju se je brž raznesla po tovarni, 'elavci so me še dolgo pozdravljali z besedami: »No, tovariš Smith, kdaj se vrneš spet v Lo. oktober? V dispanzerju je fletno, kaj?« Primer Zofije Hornakove. Zofija Hornak, madžarska delavka, je prišla iz New Yorka. Bila je zaposlena v delavnci za žarnice. Nekega dne je zbolela za zapletenim vnetjem slepiča, kateremu se je pridružilo črevesno zastrupljenje. Odvedli so jo v bolnišnico Bau-mann, kjer je ostala mesec dni, Način, kako so jo zdravili, kaže, kako ravnajo z bolniki po moskovskih bolnišnicah. Njena postelja je bila iz samih desk, pokrita z drohno slamnjačo. Kadar je kateri bolnik umrl, so drugega položili takoj na njegovo ležišče, ne da bi bili postelje kaj prej razkužili seveda ali da bi bili vsaj premenjali rjuhe in odeje. Na dan po operaciji Zofije Hornakove, ko je bila ženska še čisto zanič, sta prišla k njeni postelji dva strežnika, ali bolje dva bolniška delavca Ponavadi mislimo, da je delo strežnikov samo v tem, da merijo bolnikom vročino in da skrbe za predpisana zdravila. Ta dva možaka pa sta Zofijo pograbila za rame in za noge ter jo kakor vrečo vrgla na drugo posteljo, da bi postlala njeno. Prebila je tam vročično, razburjeno noč, žrli so jo roji komarjev in legijon bolha. Njena hrana je bila: črn kruh, grenak, dobivala ga je pol funta na dan, in razkuhana kaša. Za pijaSo je dobivala vodo. Nič mleka, nič sadja, nič jajec, nič masla, nič zelenjave. Ta jedilni list se je spremenil samo, kadar so jo obiskali prijatelji, ki so ji prinesli kake drobne sladkarije. Od 4 do 6 popoldne so v bolnišnico prihajali številni obiskovalci in prinašali živež za bolnike. Tako imenovani strežnik je vsak dan pometel bolniško dvorano z brezovo metlo, a to kar povrhu in naglo. Tolkel je z metlo ob postelje in razburjal bolnike, zraven pa dvigal oblake prahu. Šest dni po odhodu iz bolnišnice je Zofija že bila spet na delu. Bila je prav šibka, tresla jo je huda mrzlica, toda morala je delati, tako je bilo povelje. Tovarniški zdravnik je uradno ni hotel priznati za bolno. K sreči se je je usmilil ravnatelj in jo poslal na lastno odgovornost domov, naj se v nekaj dneh popravi in odpočije. Mesec dni pozneje se je vrnila v bolnišnico. Medtem sem bil jaz proti njeni volji pisal Kaminskemu, komisarju za ljudsko zdravje. Razložil sem mu, kako je s to nesrečnico in pa, kako so z njo ravnali v bolnišnici. Ko je prišla Zofija spet v bolnišnico, jo je prvi zdravnik poklical k sebi in ji očital z jeznimi besedami pritožbo, ki jo je baje pisala Kaminskemu. Odgovorila mu je, da ne ve o tem ničesar, toda izgovor ji ni nič pomagal. Doktor je dejal, da je ona odgovorna za pritožbo. Nazadnje ji je dejal: »Zdravili te bomo tu pod pogojem, če pišeš tovarišu Kaminskemu, da si ugotovila od zadnjega bivanja tu veliko izboljšanje v zdravstveni službi in da si popolnoma zadovoljna,« A Zofija se je bala, da je to pismo samo pretveza, pod katero bodo z njo ravnali še slabše, kakor so prej. Zato je sklenila, da pojde nA polikliniko in da se bo zdravila tam. Ostala je na polikliniki in se tam zdravila devet dni na svoje stroške, a ni nikdar več bila trdnega zdravja. Zdravniki in strežniki se popolnoma nič niso menili za blagor bolnikov in se brigali za svojo nalogo. Ni težko ugotoviti, zakaj je tako. Zdravniki so dobivali na mesec 250 rubljev plače. Ker je ta znesek premajhen, da bi bil mogel človek z njim živeti v Moskvi, so bili prisiljeni loviti se za zasebnimi pacijenti, ko so končali uradno službo. Takih dopolnilnih virov za dohodke pa so si mogli preskrbeti samo najvišji uradniki, specialisti, tehniki, špekulanti in drugi. V Ostroumovi. Moja žena se je zdravila zaradi neke živčne bolezni v bolnišnici Ostroumovi blizu Sokolnickega parka. 30. novembra 1930. ko sem imel prost dan, sem jo šel obiskat. Za obiske so bile določene ure od 4 do 6. Ko sem stopil v čakalnico, sem videl, da je natlačena z moškimi in ženskami iz mesta in iz bližnjih vasi. Čakal sem, da pridem na vrsto in držal galoše v rokah. V bolnišnici je namreč veljalo določilo, da se morajo obiskovalci sezuti, da ne bi nosili blata in prahu po bolniških dvoranah. Treba je bilo pri obisku tudi obleči bel površnik, halat, da bi se izognili okuženju bolnikov in obiskovalcev. Potrpežljivo sem čakal poldrugo uro. Za tristo obiskovalcev ni bilo več kakor petdeset površnikov. In dogajalo se je, da je kosmat kmetič, ves živ mrčesa, oddal svoj površnik naslednjemu obiskovalcu, ne da bi ga bili prej kaj očistili. Upanje na to obleko se mi ni prav v ničemer zdelo prijazno. Sklenil sem, da poiščem ravnatelja bolnišnice. Odšel sem k njemu: »Poglejte! Poldrugo uro čakam,« sem mu dejal, »in bi rad vedel, če je res neobhodno potrebno, da čakam tako dolgo in če res moram obleči ta halat, ki so ga nosili vse sorte ljudje. Obiskati moram osebo, ki je živčno bolna in ki leži v dvorani za živčne bolnike. Tovariš ravnatelj, ali se ti ne zdi, da so ti površniki taki, kakršni so, najboljši posrednik za okuženje. Ne utegnem več čakati. Sem tuj delavec in mislim priti v bolniško dvorano ter videti svojo ženo, ne da bi oblačil te umazane cunje Ce mi ne daš kake čiste bluze, pojdem tja tak, kakor sem. pisje, da voili naš mojster j. jasno premočjo. Stanje po šestem kolu je bilo tole: Pirc 5, Kieniger 4, Bogoljubov 3 (1), Eliskases, Ileinicke in Lokvenc 3, Petrov 2 in pol (2), Sttmisch 2 in pol, Richter 2 (1) in Preusse 0. 2. julija «> udeleženci tega turnirja odigrali sedmo kolo. Odločena je bila samo igra med Berlinčanom Sumischem in njegovim rojakom Richterjem in sicer v korist prvega. Vse ostale partije so se končale z remijem. Pirc je v tem kolu igral z Letoncem Petrovim. V španski igri sta se v 30. potezi zedinila za remis. Stanje po 7. kolu je torej naslednje: Pirc 5 in pol Kieninger 4 in pol, Bogoljubov 3 in pol (1), S&misch, Eliskases, Heinicke in Lokvenc 3 in pol, Petrov 3 (2), Richter 2 (1) in Preusse pol točke. P(f tem stanju našemu mojstru ne bo več težko obdržati do konca prvega mesta in si tako tudi na tem turnirju izvojevati prvenstvo. Zadostuje mu že, če obe ostali igri samo še remizira. Če njegov najmočnejši tekmec nemški prvak Kieninger tudi obe ostali partiji dobi, more s Pircem šele deliti prvo mesto. Požar v Šiški Včeraj je nekoliko pred osmo uro v Kamniški ulici med Bežigradom in šiško začela goreli Lo-žarjeva vila. Požar je zanetil ‘26-letni vieokošolec A. K. iz maščevanja, ker ga ena od domačih deklet ni marala. Zadnje čase je bil fant zelo čuden in je vedno pripovedoval, da bo nekaj naredil, ker ga dekle ne mara. Včeraj je svoj namen izvedel. Zažgal je podstrešje na treh krajih, tako da je bila takoj vsa streha v plamenu. Sosedje, ki imajo telefone, so hitro poklicali poklicne gasilce, ki so brž prispeli z motorko in vsem potrebnim na kraj požara. Nato so prišli ljubljanski prostovoljni gasilci ter šišenska in druge čete. Gašenje je bilo otežkočeno, ker so hidranti precej oddaljeni od hiše, razen tega je pihal precej hud veter. Požigalec se je sam javil policiji, nakar so ga uklenjenega odpeljali v zapore. Streha in podstrešje v vili je popolnoma uničeno. Pa tudi v prvem nadstropju je vse pokvarjeno, ker je vdrla vanj voda. Škoda ni še ločno določena. Hiša je bila zavarovana za 80.000 din, vendar bo z zavarovalnino škodo najbrže težko kriti. Razpis službe cestar a Na osnovi § 31. zakona o banski upravi razpisujem v območju okrajnega cestnega odbora v Metliki službeno mesto banovinskega cestarja in sicer za cestno progo od km 4.500 in km 7.000 banovinske ceste št. I/10 (Metlika-Črnomelj) in od km 0.C00 do km 2.000 banovinske ceste št. 11/331 (Preloka-Adlešiči-Podze-cnelj). Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl, 2. o službenih razmerjah drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banov, kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odslu-žeoju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno ‘spričevalo;' "pofrdito 'pristojnega 1 oblašlva, da niso bili obsojeni zaradi kaznjivih dejanj iz koristoljubja. Morebitna dokazila o strokovni usposobljenosti je vložiti najkasneje do 31. julija 1938 pri okrajnem cestnem odboru v Metliki. — Kraljevska banska uprava dravske banovine. Dvakrat v enem tednu toča Slov. Konjice, 4. julija. Naš okraj je pretekli teden dvakrat obiskala silna nevihta, združena s točo. V torek, dne 28. junija, popoldne se je preko Gorenjesnvinjskih hribov v naglici privalila huda burja, ki se je pri Crešnjicah in Gornjih Slemenih spremenila v pravo pustošenje. Padala je precej gosta in kot lesniki debela toča, ki je nato klestila za konjiškim gorovjem preko Sojeka, Špitaliča, Škednja, odtam pa po žiških in perovskih poljih. Veliko škodo je naredila pri žitu in drugih poljskih pridelkih ter posebno tudi po vinogradih. V petek okoli tretje ure pa se je med dežjem vsula pri Zrečah ter bila preko Slakove in Bri-njeve gore dalje proti Oplotnici in južnih pohorskih obronkih. Tudi tod je vsem pridelkom prizadela občutno škodo, vendar pa topot ni zavzela večjega obsega. Ljudje so prepričani, da bo letošnje polelje zelo nevarno, saj že lako zgodaj divjalo nevihte, ki v tem času res presenečajo. Nezgoda igralke Nabfocke Št. Jernej, 3, julija. V soboto se je pripeljala v Št. Jernej na oddih članica ljubljanske drame gospa Nablocka. Odločila se je tu ostati mesee dni na počitnicah. Toda že pri prihodu jo je doletela smola. Ko se je v soboto zvečer sprehajal®- i' je pri »Zadružni elektrarni« spodrsnilo tako nesrečno, da si je poškodovala nogo. Zdravniško pomoč ji je nudil domači zdravnik dr. D. Rpja. Želimo ji, da bi mogla kmalu zdrava uživali počitnice med nami. V maju _ 1938 so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 6,326.1116 din. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri vseh 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah za 6,326.116 din na 1.070,846.022. Od tega odpade nu vloge na knjižice 636,488 573 (porast za 1,84.2.349) in na vloge v tek računu 434.55.. 449 (porast 4,483.767). Vloge na knjižice so narasle pri 6 hranilnicah, vloge v tek. rac. pri 10 in skupne vloge tudi pri 10 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice je naraslo za 31 na (27.425 (porast pri 6 zavodih), v tek. /a 54 na 6507 (porast pri 9 zavodih) in skupno število za 85 (porast pri 7 zavodih) na 133.932. Gibanje vlog je torej vedno ugodno in dokazuje, da se zaupanje vlagateljev v hranilnice in denarne zavode vrata. Potrdila o velikosti neposrednega davka zaradi odmere Šolnine. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Državni upokojenci in upokojenke, ki jim izplačuje pokojninske prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj prosijo za potrdila o velikosti uslužbenskega davka, ki jih bodo potrebovali ob vpisu otrok v šolo zaradi pravilne odmere šolnine za leto 1938/1939, že v juliju ali v začetku avgusta t. 1. Prošnjam, kolkovanim z 10 din, naj prilože za potrdilo kolek za 20 din, za vsak zahtevani uradni prepis potrdila pa kolek za 10 din. tu in tam Kompletno knjižnico je ukradel in odnesel trgovski pomočnik A vrani Alataras iz Belgrada. Dopoldne se je pripeljal z vozom v Novi Sad pred judovski cerkveni dom. Z vso naglico je pobral iz knjižnice vse knjige, jih naložil na voz in se z njimi odpeljal, ne da bi ga kdo zapazil. Policija ie morala za predrznim tatom stikati več dni, dokler ga res ni našla. Fant je dejal, da je knjižnico odnesel zato, ker je bil z odborom judovskega društva sprt. Zanimive tožbe zaradi zapuščine trgovca, ki ee je oženil, ko še ni imel petnajst let, so nastale v Užicah. Spasoje Radakovič se je oženil po pravoslavnem obredu z Darinko. Nekaj let kasneje pa ee je oglasilo višje cerkveno sodišče in proglasilo ta zakon za neveljaven, ker mož v času sklepanja zakona še ni dovršil petnajst let. Žena se je kar naenkrat znašla n« cesti brez vseh pravic, njen sin pa je bil označen kot nezakonski otrok, čeprav se je bil rodil v zakonu. Vsa stvar pa je postala še bolj zanimiva, ko je po 20 letih neveljavno sklenjenega zakona Spasoje Radakovič umrl. Za njegova zapuščino so se potegovali njegov oče, njegov brat in žena Darinka. Cerkveno in za njim apelacijsko sodišče sta bila mnenja, da je otrok iz neveljavnega zakona nezakonski in da z materjo vred nima nobene pravice do zapuščine. Ko je stvar prišla do kasacijskega sodišča, je nastal preobrat. To sodišče je odločilo, da se mora smatrati Darinka za zakonito ženo in otrok za zakonskega v primeru, če DaTinka ob času sklepanja svojega zakona ni vedela, da je neveljavna zakonska zveza, sklenjena z možem, ki še nima petnajst let. 2 milijona dinarjev izrednih kreditov jo dobila. direkcija pomorskega prometa v Splitu za popravila pristanišč poleg 5 milijonov dinarjev rednih kreditov. Izvršili bodo s tem denarjem večinoma manjša poravila, le za pristanišče na Rabu se bo porabil 1 milijon. V prvi vrsti bodo posvetili vso pozornost pristaniščem letoviških krajev. 70 letni kmet, ki zna po več ur govoriti v ver-*ih, živi v vasi Batinjah blizu Daruvarja. Mož se je bil sani naučil brati in pisati, obenem pa ee je naučil tudi več vrst obrti. V svojem prostem času vedno pisari in kuje pesmi, od katerih so nekatede našle pot tudi med tamošnje prebivalstvo. Zaradi zlobnih govoric je ubil svojo lepo ieno mladi musliman Mušan Škembo iz Sarajeva. Še preden je šel k vojakom se je .bil oženil z 18 letno Bahido. Vse je bilo v redu, le poziv k vojakom ga je vznemiril. Ko ee je poslovil, je zahteval od žene, da mu ostane ta čas zvesta. Ko se je epet povrnil domov, se mu je zdelo, da ee mu je zena nekoliko odtujila. Toda zadeva se je spet pojasnila in mlada zakonca sta se poravnala. Tedaj pa so stopili na delo strupeni jeziki. Znanci so pripovedovali Mušanu verjetne in neverjetne stvari. Ko je ženo izpraševal o teh stvareh, je molčaia, ker ee ji je zdelo odveč na taka natolcevanja odgovarjati. Ker pa zlobni jeziki še niso nehali delovati, so možu prihajale na uho spet hude stvari. Ko mu žena tudi ob tej priliki ni hotela ničesar odgovoriti, jo je ljubosumni mož zaklal. Pozneje je šele spoznal, da je postal žrtev zlobnih jezikov. SodiSče pa mu. je prisodilo devet let ro-Ibije za prenaglo jezo. Bogatega tasta, ki je >skubil« svoje zete, so prijeli v Brezincih pri Požarevcu. Milorad Ilič je imel lepo hčer Ružico. Ko jo je oddal prvemu bogatemu zetu, je iztuhtal poseben načrt, s katerim je zeta spravil ob vse. Najprej ga je pregovoril, naj proda vse imetje, se preseli k njemu in mu posodi tudi ves denar. Zet je bil res tako neumen in vse storil, ne da bi dobil za posojeni denar kako potrdilo. Že nekaj tednov kasneje je izkusil evojo neprevidnost. Tast ga je enostavno posadil pred prag in ga zapodil. Komaj je opravil s prvim zetom, že so ee začeli za Ružico potegovati Mevilni snubci. Spet je eedel na limanice neki bogataš, ki je z njim etari Milorad naredil enako kakor s prvim. Šele tretji zet se mu je uprl. Jezen, da mu ne gre po načrtu, je Milorad zgrabil sekiro in oplazil zeta po glavi. Zeta eo morali prepeljati v bolnišnico, zločinca — tasta — pa so vtaknili v zapor. V dveh letih jo dovršil vso gimnazijo in polomil zrelostni izpit Jovan Hrnjak iz Like. Fanta eo dali domači izučiti za trgovskega pomočnika. Uka-željneniu dečku pa ni bilo to zadosti. Pred tremi leti se je začel učiti za gilrinazijo ter se po enem letu prijavil k izpitu kar za štiri razrede. Vse je naredil z odličnim uspehom. Letos sredi leta se je prijavil k izpitu iz petega, šestega in sedmega razreda gimnazije. Tudi te je dovršil, nakar se je v maju prijavil k izpitu za osmi razred in za maturo. Po končanih izpitih se bo vpisal na univerzo. Ker je odlično dovršil V6e razrede in tudi zrelostni izpit, mu je ravnateljstvo belgrajske gimnazije podarilo dve obleki in nekaj knjig. Na jugoslovanski ia<|ji »Rad«, ki je bila zasidrana v Antwerpnu na Nizozemskem, je pobesnel neki mornar in ubil tri tovariše. Mrtvi so kapitan ladje Bradašič, mornarja Josip Bilokovič in Sima Filipič, a dva druga mornarja sta odnesla precej težke poškodbe. Sele po izvršenem grozodejstvu se je ostalim mornarjem posrečilo besnega tovariša ukrotiti. Na zverinski način je bil včeraj popoldne v Zagrebu ubit 16 letni mehaniški vajenec Zdenko Puh. lJeček je prišel popoldne v delavnico, medtem ko se je mojster odpeljal gell0 na jz. let. Sosedje so čuli, da je deček v začetku prepeval, kasneje pa je petje ponehalo. \z radovednosti je šel eden od sosedov pogledat v delavnico in našel vajenca na tleh mrtvega z razbito lobanjo. Poklicana komisija jc ugotovila, je zločinec usmrtil Puha s 17 vbodi z no-?em in z udarcem kladiva po glavi, pri čemer je Puhu počila lobanja. Sosedje so videli, da je izpred bije odpeljal osebni avtomobil, v katerega sta sedla dva moška. Ker je bila znana številka. avtomobila, je policija vozilo kmalu iztaknil* in v njem našla sledove krvi. Zvečer pa je prišel na pozorišče zločina neki 16 letni paglavec, ki je zage) zagonetno govoriti o umoru. lakoj so ga prjjeli in na njegovi obleki našli polno krvavih madežev. Zločina fante ni hotel priznati izgovarjajoč se, da sta ga izvršila dva druga moška. Policija išče sedaj še ta dva udeleženca pri umoru. Kongres učiteljev vseh meščanskih šol sc je začel včeraj v Sarajevu. Predsednik Ruka-yina je naglašal, da bi bilo treba meščanske šole preosnovati na ta način, da bi vse bolj služile praktični izobrazbi svojih učencev. Preteklo leto je bilo v vsej državi 227 meščanskih šol s 1248 oddelki, katereje obiskovalo 40.890 dijakov in dijakinj. Učiteljskih moči imajo te Mile 2300. Kongres se danes nadaljuje. Lep večer čeških in gorenjskih kmetov Kranj, 3. julija. Predosljam so povabili v svojo sredo nekaj čeških kmetov, ki so se udeležili mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani. Čelioslovaki so se vabilu radi odzvali in se pripeljali iz Ljubljane v Predoslje v četrtek zvečer okrog šeste ure z avtobusom v spremstvu zastopnika ban. uprave g. Ludvika Puša. Avtobus se je ustavil blizu Društvenega doma, nakar jih je pozdravil poslovodja Mlekarske zadruge g. Stanko Umnik. Po pozdravu se je g. Umnik odpeljal z gosti v vas Suho, kjer so si češki kmetje ogledali našo gorenjsko vas in umno kmetovalstvo. Z domačini so se češki kmetje kar najprisrčneje pozdravljali, le žal da niso imeli na razpolago več časa. ob pol sedmih so morali biti namreč spet v Predosljih, kjer jih je čakalo prijetno presenečenje. V dvorani Društvenega doma je bila že lepo pogrnjena miza, z odra pa so jih pozdravili pevci, oblečeni v narodne noše, s pesmijo »Pozdrave in »Slovenska zemlja«. Gostje, ki so medtem zasedli svoje prostore, so nato zapeli češko državno himno, takoj za tem pa so začele nositi dekleta, oblečene v narodne noše, okusne jedi na mize. Pri večerji sta bila navzoča tudi domača duhovnika župnik g. svetnik Ignacij Zupan in g. kaplan Jeglič, dalje celokupni ob- činski odbor z g. županom Zabretom Ivanom, podžupanom Avsenikom, predsednik Kmečke zveze g. Brodar Med večerjo je g. župnik goste prisrčno pozdravil, obenem pa poudarjal tesne vezi, ki vežejo slovensko in češkoslovaško ljudstvo Eden gostov se je z napitnico zahvalil in izrazil zadovoljstvo z obiskom lepe slovenske zemlje in gostoljubnega ljudstva. Temu govoru je sledil pozdrav g. Avsenika, ki ic razložil položaj slovenskega krnela, predsednik Kmečke zvezo g. Ilrodar je seznanil goste z organizacijo »Kmečka zveza« in izrazil željo, naj bi imele naše in češkoslovaške Kmečke organizacije medsebojne stike. Češki kmetje so se na tem res prijetnem večeru zelo dobro »čutili. Med napitnicami so namreč prepeval: predaški pevci slovenske narodne pesmi, pa tudi Čelioslovaki so zapeli več svojih peesmi. Za slovo pa so skupno zapeli: »Hej Slovani!« Nič kaj radi se niso poslovili bratje Čehi od naše lepe zemlje in zagotavljali so, da ne bodo nikoli pozabili lepih dni, ki so jih preživeli v Sloveniji, pozabili pa ne lx>do tudi gorenjske gostoljubnosti. Ko so se odpravljali gostje na avtobus, so jim naši pevci še zapeli orlovsko himno, nato pa se poslovili z mahanjem robcev in prisrčnimi živio klici. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Izza naših meja Fašistična mladinska organizacija »Gioventu Italiania del Littorio« s tržaške pokrajine bo poslala letos na počitniške kolonije 7945 otrok. Ti otroci bodo razdeljeni po raznih naših vaseh, bodisi v za to posebej zgrajena zavetišča, ali pa v šolske zgradbe. Tako bo šlo v Sežano 650, v Bane 600 otrok (tu sta namreč zgrajeni dve novi zavetišči), dalje jih bo šlo v Nabrežino 200, Se-sljan 120, Vreme 70, Košano 80, Postojno 100, Tomaj 80 itd. Vsi ti otroci so preko dneva običajno skupaj z domačimi, kar ima na slednje brez dvoma precej upliva. Disciplina in vzgoja v teh kolonijah je fašistična, t. j. skoraj vojaška. Štiristoletnica čudeža na Sv. Gori. V juniju je poteklo 400 let od dne, ko se je prikazala na Sv. Gori pastirici Urški Ferligoj oz. Ferluga iz Solkana Mati Božja. Med letom 1539 do 1544 je ljudstvo zgradilo prvo cerkvico na kraju domnevnega čudeža in od tedaj naprej so pričeli prihajati prvi romarji. Oglejski patriarh je kmalu na to dal cerkvi krasno podobo Matere božje, ki je postala kmalu predmet čaščenja. Cerkev je postala v najkrajšem času tako znamenita in tako obiskovana, da je solkanski župnik ni mogel več sam oskrbovati. V letu 1565 so tako že prišli na Sv. Goro prvi frančiškani, ki so ravno tedaj morali zapustiti Bosno in Hercegovino zaradi turške zasedbe. S tem je nastal poleg cerkve tudi •samostan, ki so ga polagoma s cerkvijo vred večali. Prvič sta bila cerkev in samostan, ki so ju morali zapustiti tudi frančiškani, skoraj opustošena za časa vladanja Josipa II., ki je dal zapleniti vse premoženje frančiškanov. Še hujša usoda pa je zadela cerkev za časa svetovne vojne, ko je bila do tal porušena od italijanske artilerije, da se ne bi v njej zasidral sovražnik. Po vojni je bila na novo zgrajena in 26. avgusta 1928 zopet posvečena. Na Sv. Gori so mnogo časa oskrbovali cerkev slovenski frančiškani in cerkev je bila najpriljubljenejša slovenska božja pot. Zanimiva svečanost v Cerknem pri Gorici. V nedeljo 26. junija so odkrili v Cerknem pri Gorici kip v spomin v Afriki padlega Locatellija in podstavek za zastavo z bronastim reliefom tudi v Afriki padlega fašista Lelemti. Oba sta v času pred svojim odhodom na bojišče in v smr,t namreč bivala v Cerknem. Svečanosti se je udeležilo številno zastopstvo oblasti. V bližini Gorice sta dva mladeniča: Anton Komac, star 17 let in Anton Leban, star 19 let, istala vojne kovinske ostanke ter našla 37 mm granato. Skušala sta jo odpreti s silo, a jima je eksplodirala in oba precej težko ranila. Komacu je med drugim razmesarila levo roko. Angelo Dornik, star 19 let, je bil prepeljan v goriško bolnišnico, ker bi bil pri kopanju v Vipavi skoraj utonil. Gizela Maraš iz Gorice, stara 16 let, je bila prepeljana v bolnišnico po težki nezgodi s kolesom. V Tržiču so zopet spustili v morje novo podmornico italijanske mornarice z imenom »Emo«. Podmornica je dolga 73 m, široka 27 m in ima 1302 toni nosilnosti. Brzina nad vodo je 18, pod vodo pa 8.5 vozlov ter jo ženejo motorji z 2000 konjskimi silami. Kumovala ji je hčerka vojnega prostovoljca z imenom Giulia Venezia. V bližini Ločnika pri Gorici se je prevrnil avto Josipa Cotiča zaradi tega, ker je počila pnevmatika. Cotič in njegov spremljevalec sta odnesla precej težke poškodbe. Ivan in Josip Jogan, eden star 35 let, drugi 45, iz Petrovega pri Rilienbergu, sta se morala zagovarjati zaradi tajne žganjekuhe. Ivan Jogan je dobil 3 mesece zapora in 1300 lir denarne kazni, Josip Jogan pa je bil oproščen. V Trstu se opaža v zadnjem času izreden padec prometa, zlasti v tržaški luki. Pretekle dni sta pripluli v luko le dve ladji natovorjeni s čebulo, za temi pa je zopet nastal daljši odmor, če ne upoštevamo rednega potniškega prometa. Jasno je, da čuti brezposelnost v pristanišču vse mesto, ki živi izključno od prometa. V zadnjem času so nastale v naših krajih glede prehrane velike neprilike. Zlasti se to tiče kruhn, ki se mora po neki odredbi mešati iz raznih vrst moke in še česa drugega. Kruh tako menjava z dneva v dan vsebino in barvo, pa tudi težo. Ko bodo iznašli pravi način mešanja in pred vsem dovolj moke, bo gotovo zopet bolje. St. Jernej . . Kača je pičila mladega pastirčka iz Dolenjega Gradišča, ko je na njivi nakladal na voz repo. Kača je bila ekrita pod kupom, in ko je pastirček segel v kup, je nenadoma začutil bolečino v prstu in iz kupa je potegnil strupeno kačo. Takoj je odhitel k zdravniku, ki ga je poslal v novomeško bolnišnico. Podobne nezgode so pri nas že silno redke. Čudno, odkod kača sredi pOlja? Novo konjsko dirkališče je v eurovem stanju že dogotovljeno. Sedaj pridejo na vrsto še končna dela utrjevanja dirkalne proge, ki jo bodo nasuli 6 peskom, izravnali s posebnim, nalašč v ta namen zgrajenim betonskim valjarjem. Pripravljalna dela za slovesno otvoritev in dirkalne tekme, ki bodo 29. avgusta, so v živahnem teku. Letošnje prireditve bodo prav posebno zanimive, Ljubljančanom pa bo priskrbelo društvo cenen avtobusni izlet v dolino gradov in na te tekme. Včerajšnji športni pregled Včerajšnji ljubljanski športni program je bil v znaku belega šprta. Teniški šport, ki je v zadnjih letih v Jugoslaviji tako napredoval, se močno razvija tudi v Ljubljani. Na igriščih Ilirije pod Ce-kinovirn gradom je bil včeraj dvoboj teniških reprezentanc Ljubljane in Trsta. Lani so Tržačani v dveh srečanjih gladko zmagali obakrat z rezultatom 4:2. Letos pa se je sreča obrnila in so morali Tržačani oditi premagani iz Ljubljane v razmerju 5:1. Nekateri optimisti so celo računali z zmago 6:0. Tehnični rezultati včerajšnjih šestih iger so naslednji: Kot prvi par sla nastopila Banko:Ebner (Trst) 6:4 2:1. Tržačan je v drugem setu radi krča na nogi odstopil. V drugi igri je talentirani Smerdu premagal Aidinvana s 6:4, 8:6 in 6:4. Dr. Bleiweis je premagal Cattauea s 6:1, 7:5. Zadnja dopoldanska igra je bila med Sivicem in Sadarjem (Trst). Šivic, ki se mu pozna, da ni v treningu, Je igro v dveh setih izgubil. V pojraldanskih double igrah je naša dvojica dr. Bleiweis-šivic : Sadar-Cattaneo zmagala s 6:2, 7:5. Tudi druga dvojica Smerdu-Dacar:Ebner-Aidinyan je zmagala e 6:4, 7:5. Včerajšnje tri revanžne kvalifikacijske tekme za vstop v ligo so prinesle naslednje rezultate: v Varaždinu je doma Slavija premagala Kra-jišnika iz Banjaluke s 5:1; v Kragujevcu jo Radnički premagal niške Železničarje tudi s 5:1; v Novem Sadu pa je osješka Slavija proti pričakovanju premagala tamkajšnjo Vojvodino z 1:0. V nadalnje kvalifikacijske borbe so se torej plasirali varaždinska Slavija, kf bo igrala dve tekmi z zagrebško Concordijo. Dalje Radnički iz Kragujevca, Slavija iz Osijeka, Šparta iz Zemuna in Gradjanski iz Skoplja. Nogometne tekme za srednjevropski pokal so prinesle sledeče rezultate. Hašk je v Zagrebu proti Čehoslovakom iz Rladna sicer zmagal, vendar samo z enim golom razlike. Rezultat je bil 2:1. Kljub zmagi pa Hašk izpade iz nadaljnjega tekmovanja, ker je prvo tekmo izgubil z 3:1. BSK nastopi v revanžni tekmi proti praški Slaviji v Pragi šele danes. Podoba je, da bosta oba naša kluba že v prvem kolu izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Drugi rezultati za srednjeevropski pokal: V Budimpešti: KispestiAmbrosiana 1:1; Fe-renczvaroa:Židenice 3:0; v Bukarešti: Rapid (Bukarešta) : Ujpest 4:0; v Turinu: Juvcntus:Hungaria 6:1; v Milanu: Milano:Ripenzia (Bukarošt) 3:1. Za nadaljnje tekme za srednjeevropski pokal bodo igrali še tile klubi: Kladno, Ambrosiana, Ferenczvaroš, Rapid, Juventus in Ripenzia. Pri včerajšnji lahkoatletski prireditvi SK Con-cordije v Zagrebu je Kamničan Kotnik, ki starta za Concordijo postavil na 5000 m rezultat 15:43, in tako premagal za več kot minuto vse ostale nasprotnike. Rezultat Kotnika na 5000 m je rezultat, ki ga v teku na 5000 m pri nas že dolgo časa ni dosegel noben tekač. Ob istem mitingu je drugi dober rezultat dosegel v metu krogle tudi Aleksa Kovačevič s 14.40 m. Društvo »raziskovalcev sv. pisma" zopet razpuščeno Maribor, 3. julija. Pred nekaj leti se je vgnezdila v Mariboru družba »raziskovalcev sv. pisma«, ki si je nadela naziv »Svetilnik« ter je začela razvijati izredno živahno delovanje. Z bogatimi podporami, ki jih je dobivala ta družba iz inozemstva, je .začela izdajati celo vrsto knjig, brošur in propagandnih spisov, ki so jih za bagatelne cene vsiljevali agitatorji ljudem po mestih, zlasti pa po deželi. — Oblasti so delovanje »Svetilnika« prepovedale, društvo pa razpustile, državni svet pa je prepoved razveljavil in društvo je na splošno ogorčenje ljudi, zlasti podeželskega prebivalstva, zopet začelo s svojim agitacijskim delom. Sedaj pa je banska uprava društvo »Svetilnik« znova prepovedala, ker je prekoračilo svoj delokrog in pravila ter je mariborska policija danes nalog banske uprave izvršila. Policijski pristav je z nekaterimi detektivi izvršil v društvenih prostorih preiskavo, imovino zaplenil ter prostore zapečatil. Društvo se je zadnje čase posluževalo inozemskih agitatorjev, ki so ljudem vsiljevali razne knjige. Društvo pa je na legitimacijah teh inozemcev napisalo, da so naši državljani. V mariborski okolici je prodajala knjige neka inozemka, ki se je zelo žaljivo izražala o naših slovenskih ljudeh ter je govorila, da so Slovenci vsi »neumni«. Za tako omalovaževanje našega naroda pač ni primernejše drugo sredstvo, kakor razpust društva ter izgon inozemskih agitatorjev. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima... Tako nekako bi se lahko reklo za veliko število kmetov, ki so se letos na vse pretege pretepali med seboj v vasi Omarska pri Prijedorju, da je obležalo na koncu kar šest mrtvih. V tem krvavem klanju pa se jt edini znašel izurjeni žepar Mate Andjič. Spretno 6e je vrtil med pretepači in jim praznil žepe. Tudi tri glavne pretepače je osušil za nekaj stotakov. Ko so ga prijeli, je brž odvrgel ves denar' od sebe in vse tatvino tajil. Kljub temu pa ga je sodišče poslalo za dobro leto v zapor. Krai Barometer II sko stanje 1 tempi ratur* v p« p t. » — 05 * 61 “ * a C C ■oc 05 — Veter lamei. jakost) Pada- vine . X 5?>C C ^ > K . tr 'Sc = « E m/m vrsta Ljubljana /b2'5 2(r4 136 85 10 sw, 2*9 dež Maribor 761-0 19-6 10-0 90 10 NWa 70 dež Zagreb 7592 30-0 17-0 9J 8 NE, — — Belgracl 757-2 33-0 16-0 50 0 SW, — — Sarajevo 757-2 28-0 14-0 60 G 0 — — Vis 760-3 23-0 20-0 90 6 nw7 — — Split 759-2 3J-0 19-0 70 4 NW, 5*0 dež Kumbor 758-7 3U-0 24-0 60 5 SSE» — — Rab 759-6 25-0 19-0 50 4 W, — — aubrovnik Vremenska napoved: Spremenljivo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: V soboto je prevladovalo oblačno vreme; iz noči do 17 ee je oblačnost močno spreminjala nakar se je popolnoma pooblačilo. Ob 15 in 17.80 je grmelo in padlo je nekaj kapljic dežja, ob 18.10 se je ulila ploha, ki je trajala cirka 20 minut. Ponoči je bilo večinoma oblačno, med 0.40 in 3 je deževalo, proti jutru pa se je zjasnilo. Dežja je padlo 2.9 mm. Najvišja temperatura zraka je znašala 29.4 stopinje Celzija. — Včeraj je bilo do 8.10 jasno, ob 8.20 so se pričeli zbirati od vseh strani srednji oblaki, vendar pa se je oblačnost močno spreminjala do 16.30, ko se je popolnoma pooblačilo. Ob 16.45 in od 17.50 do 18.30 je večkrat, grmelo. Deževalo je v presledkih od 15.50 do 21.30, najmočneje od 20.45 do 21. Najnižja temi peratura zraka je znašala 17.6 stopinj Celzija. Koledar Danes, ponedeljek. 4. julija: Urh. Torek, 5. julija: Ciril in Metod. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 iu mr. Gartus, Moste, Zaloška c. Obvestila Umetni led. Mestna občina je letos želela preskrbeti, da bi interesenti dobivali led dostavljen na dom v zato pripravljenem avtomobilu in je v ta namen razpisala oddajo razvoza. Ker pa razpis ni uspel, se bo led oddajal le v mestni klavnici po znižani ceni 3 din za kos po 12.5 kg, odnosno po 1.50 din za pol kosa ledu. Za prihodnje leto bo pa mestna občina organizirala razvoz ledu v lastni režiji. Protituberkulozna zveza v Ljubljani je ob priliki letošnjega protituberkuloznega tedna priložila ljubljanskim dnevnikom svoje položnice s prošnjo, da naročniki darujejo za človekoljubne namene Zveze. Uspeh je bil dokaj dober. Značilna je sledeča opomba na odrezku poštne položnice, s katero je nakazal kaplan K. M. 15 din: »Velecenjeni! Poslal sem Vam skromen dar za uboge bolnike. Poslal bi Vam takoj, ko ste mi poslali ček, pa nisem imel niti vinarja; saj veste, kakšno siromaštvo vlada v primorskih krajih.« Tudi drugi darovalci so napravili nekatere jako značilne opombe, iz katerih se vidi, da je zanimanje za protituber-kulozmo gibanje tudi v dravski banovini zelo naraslo. Martinščica! Definitivne prijave dijakinj, ki žele letovati meseca avgusta v Martinščici (t. j. od 30. julija do 28. avgusta 1938) sprejemamo ša do 10. julija. Prostora je še za 5 srednješolk. Prijavljene srednješolke morajo poravnati svoje obveznosti do 10 julija. Informacije se dobe v pisarni liceja, Bleiweisova cesta 23. Wolfova ulica bo od 6. julija dalje zaprta za vozni promet radi ureditve kanalizacije, vodovoda, plinovoda, hodnikov in tlakovanja cestišča. Za ta čas je od Marijinega trga proti Kongresnemu trgu in obratno usmeriti vozni promet po Mestnem trgu in Cankarjevem nabrežju: lahki tovorni avtomobili do 3 ton vozijo preko čevljarskega mostu, nad 3 tonski tovorni avtomobili pa preko Št. Jakobskega mostu. — V Šelenburgovi ulici je tudi še nadalje prepovedan promet s tovornimi vozili vsake vrste. Vozniki vozil vseh vrst se naj ravnajo po odredbah posameznih promelih stražnikov, ki bodo usmerjali promet čez Čevljarski in Št. Jakobski most. Zajiora bo označena s predpisanim mednarodnim znakom. Radijsko predavanje o vajencih. Dr. Tone Kri-Šper, zdravnik OUZD v' Ljubljani, predava v ponedeljek, dne 4. julija, ob 20.10 zvečer v radiju »Vzroki poškodb pri vajencih (obratne nezgode)«. Premestitev postajališča Stranje Počenši z nedeljo, dne 3. t. m., 'dalje se ustavljajo potniški vlaki v postajališču Stranje v kilometru 52.290, kjer je zgrajeno novo postajališčno poslopje. S tem odpade dosedanji postanek v starem postajališču v km 52.707. Prvi vlak, ki postane pri novi zgradbi, je vlak štev. 2113 z rednim prihodom v Stranje ob 8.26. Vstopnina na stolp ljubljanskega gradu V slavnostnih dneh mednarodnega mladinskega tabora je obiskalo ljubljanski grad, ki slovi kot izredno lepa razgledna točka, mnogo domačih in inozemskih gostov. Mnogoštevilne skupine so se povzpele tudi na stolp ljubljanskega gradu, zlasti v torek popoldne so se ljudje komaj zvrstili po stopnicah do stanovanja grajskega čuvaja in dalje na vrh stolpa. Pri tem pa so ljudje opazili, da še ni urejena enotno določena vstopnina za vstop na stolp, kajti čuvaj je od nekaterih, zlasti od inozemskih gostov, pobiral prostovoljne pri* spevke, zopet od rugih pa je zahteval vstopnino, ki je bila različna in se je gibala od enega dinarja naprej. Nekdo se je pritoževal, da je plačal vstopnino s kovancem za 10 din, od katerih pa ni dobil ničesar nazaj. Tako so bili mnogi naši ljudje zlasti s podeželja prisiljeni, da so se vrnili, še preden so prišli do stanovanja grajskega čuvaja, ki je v tej gneči venomer kričal: »Kdor nima denarja, naj gre nazajl« Želeti je, da mestno poglavrstvo v interesu jav« nosti in tujskoprometnih ozirov določi enotno vstopnino na stolp ljubljanskega gradu, ki ima minimalno računano 25 tisoč obiskovalcev letno, ter bi se z vstopnino po 1 din od osebe prav lahko krila plača grajskega čuvaja Nujno potrebno je tudi, napraviti pri obeh vhodih na stolp vidne napise, da bi ljudje že vnaprej vedeli, koliko znaša vstopnina. Udeleženec mladinskega tabora iz ljubljanske okolice. Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 4. julija: 12 Kmečki trio — 12.45 Poi rodila — 13 Napovedi — lil.20 Koncert slovenske nar. pesmi. Sodeluje Friderik Lupša in Rad. orkester —• 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Ploščo — 20.10 Vzroki po-( škodb pri vajencih — obratne nezgode dr. Tono Krisper) — 20.30 Prenos iz Prage. Slavnostni koncert ob X. vseslov. sokolskem zletu — 22.30 Napovedi, po-> ročila, plošče. Drugi program! Ponedeljek, 4. julija: Belgrad: 20 Ork. koncert —« 20.30 Praga — Zagreb: 20 Vok. kvartet — 20.-30 Klavir —» 21 Vok. koncert — 21.30 Singerji — 22.20 Plesna glasba —i Praga: 11).30 Vojaška godba — 20.30 Orkester in zbor —j Varšava: 19.30 Plesna glasba — 21.10 Vok. koncert —i 22 Plošče — Sofija: 20 Simi', koncert — Budimpešta: 19.20 Tirolsko pesmi — 20.25 Ork. koncert — 22.20 Klavir — 23.10 Pestra glasna — Trst-Milan: 17.15 Komorna gl. — 21.10 .Opera «Korneviljski zvonovi« — Rim-Bari: 21.10 Citre — 21.30 Slmf. koncert iz bazilike — Dunaj: 19.10 Vojaška godba — 20 igra «Medeni tedni« — 21 Or-i kester, zbor in solisti — 22.30 Lahka glasba — 24. Ork. koncert — Hamburg: 19.10 Operna glasba — 20 Igra — 21 Plesna glasba — KUln-MonaUovo: 19.10 Plesna glasba — Strassbourg: 20.30 Gledališki prenos. Na vsakoletnem kongresu izumiteljev v Chicagu kažejo najnovejše i/.ume, od katerih jih je res nekaj od sile originalnih. To dokazuje n. pr. priprava, s katero si ženske — najbrže seveda tudi moški — lahko narede v svoja prepolna lica ali ličeca na umeten način lepe jamice... Revice! morda predstavljamo, da bi celo Angležinje bo-tele postati ciganke ali vsaj žene ciganov. Če bi jim bilo to vseeno, potem gotovo ne bi dorasli ciganski mladeniči v naselbini pri Little Baddo-vvu ostali sanici dalj časa, kakor je lo med cigani navada. Ko je omenjeni Kosta Stankovič videl, da z angleškimi nevestami ne bo nič, se je namenit v Jugoslavijo, da kupi ali kako drugače privabi mlade ciganke na Angleško, kjer bi se poročile s ciganskimi fanti v njegovi koloniji. V bosanskem mesili Tuzla je našel, kar je želel. Štiri ciganke so bile takoj pripravljene poročili se z »angle-škimi« cigani proti odkupnini za vsako po 15 fnn-< tov šterlingov. Stankovič je obvestil svoje sorodnike o svojem uspehu v Tuzli ter jim tudi pisal, naj štirje njihovi fantje pridejo v Jugoslavijo ]>o neveste. Kmalu so res prišli in se v bližini Tuzle poročili, seveda po cigansko, nato pa 6e kmalu vsi skupaj podali na Angleško. Tu so jim pripravili nad vse svečan sprejem, takšen kot dozdaj v tem kraju še nikomur. Neka j dni je hi lo vse ch gansko taborišče svečano raz|>oloženo in godba jo udarjala neprestano takt ciganskim svatom. Kosta Stankovič je bil s svojim uspehom od sile zadovoljen, kajti na Angleškem bi bil za svoje fante res težko dobil neveste. Angleška dekleta, ki so se hotela le navaditi ciganskega življenja, so kinalu ušla, ker se jim ni dopadlo. Preveč jim je bilo te svobode, te ciganske prostosti. Na nevestinih »domovih« pa so bili tudi zelo zadovoljni s kupčijo, saj so dobili lepo odkupnino v angleških funtih. Cigani, pa funti šterlingov, lo .ni kar tako! Ciganske neveste po 15 angleških funtov S cigani ni obdarjena 6amo Jugoslavija in z njo vred tudi Slovenija, pač pa menda res ves svet. Tako imajo cigani svojo naselbino tudi v Little Baddovvu na Angleškem. Ustanovljena je bila že pred 42 leti. Njen ustanovitelj je neki jugoslovanski cigan po imenu Kosta Stankovič. Za svojo domovino ima čisto dostojno ime. Ne? Med ženskami so sposobne in vnete za cigansko življenje menda edino prave ciganke. Zgodilo se je že dostikrat, da je iz kakršnegakoli vzroka zaneslo med cigane tudi ženske, ki niso bile rojene »na Ciganskem«, pač pa vzgojene za i človeka dostojnejši posel. Navadno so se takšne »tujerodne« ženske kinalu naveličale tega ciganskega življenja pod šotorom in so se oprijele spet svojega starega posla. Tudi v Sloveniji smo imeli še pred nedavnim nekaj takšnih primerov, pri katerih se ie pokazalo, da mora bili oni, ki hoče Rdeči Španci, ki so jih po begu v Francijo poslali nazaj v Barcelono živeti med cigani, res rojen cigan. Še težje pa si Pomorska pošta ali usoda v steklenicah ko je vihar podil valove preko ladje, ki 6e je že potapljala. Pred nekaj leti se je vendar zgodilo, da je takšno oročilo v steklenici pravočasno doseglo namembni raj in so bili odpošiljatelji »klica na pomoč« rešeni. Nek kitajski izletniški parnik so napadli morski razbojniki, ki so parnik zavzeli in so potnike hoteli odpeljati, da bi izterjali zanje veliko odkupnino. Nekemu mornarju se je, kljub strogi pazljivosti razbojnikov, posrečilo vreči v morje steklenico s klicem na pomoč. Po nekaj urah so jo našli in vojna ladja je kmalu dohitela parnik, ter po kratkem boju premagala razbojnike. Kolumbovo poročilo v steklenici Pomorski uradi vseh primorskih narodov delajo sistematične poizkuse s pošto v steklenicah, da določajo smer morskih tokov. V takšne steklenice dajo svinca, da plavajo pokončno in palčico z zastavo, ker se jih.na ta način preje opazi. Pred leti so vrgli na severni obali Anglije v morje 3550 steklenic, od katerih so našli komaj 572. Ta poizkus je pokazal, kako nesi-gurna so poročila potom steklenic. Tako je popolnoma razumljivo, da prva morska pošta, o kateri nam je sploh znano, še do danes ni najdena. To poročilo je vsebovalo važno vest — kajti javljalo je svetu odkritje ameriškega kontinenta! Krištof Kolumb se je vračal v domovino, toda med potjo ga je dohitel leta 1493, 14, februarja, velik vihar. Misleč, da se bliža katastrofa, je hitro napisal kratko poročilo o vožnji in o uspehu. Pismo je napisal na pergament in naslovil na španskega kralja, potem je pismo ovil v povoščeno platno, ga zaprl v majhen sod in vrgel v morje Vihar pa je ponehal in Kolumb se je vrnil v svojo domovino zdrav. Če bi tedaj Kolumbovo ladjo požrli valovi, ne bi o Kolumbovem odkritju najbrž nihče nič zvedel. Poročilo o sodčku namreč ni doseglo svojega cilja. Klici na pomoč, ki jih ladje v sili pošiljajo na vse strani, pridejo običajno prepozno. Po navadi jih najdejo šele nekaj let kasneje. Morje je pač nezanesljiv sel. Včasih pa morje tudi rado preseneti. Tako je leta 1922 veselo omizje v Thiiringenu vrglo steklenico z humorističnim poročilom v reko, ki teče skozi mesto. Komaj leto potem pa je ta dokaz prešernega thiirin-škega omizja ujel nek angleški kapitan v morju nedaleč od Franc Jožefove zemlje. Črncev še ne bo tako hitro konec Z alkoholom so se spravili nadnje, s civilizacijo pa jih nevede rešujejo V Bostonu bodo v kratkem odprli muzej, v katerem bodo razkazovali veliko število pomorskih poročil. Kadar so pomorski kapitali in mornarji v nevarnosti, včasih tik pred smrtjo, pišejo v vseh svetovnih jezikih klice na pomoč, poročila in poslovilna pisma, katere vtaknejo v steklenice, jih zapro in vržejo v morje, Toda le redko kdo najde takšna usodna sporočila. Po dolgih letih in šele takrat izve svet marskatero tajnost, ki je tako dolgo ni bilo mogoče razrešiti. Po 62 letih ... Najdaljši čas, da so našli pošto v steklenici, ni nič manjši kot dva in šestdeset let. V letu 1899 so potegnili na irski obali ribiči iz morja neko steklenico. V steklenici je bilo sporočilo nekega ameriškega kapitana, da je njegova ladja leta 1837 v velikanskem viharju nasedla. S sedmimi ljudmi posadke se je komaj rešil v rešilni čoln v bližini Nove Fnndlandije. Upa, da prispejo reševalci na neki otok, ki ga vidijo na obzorju. Kaj se je zgodilo s temi osmimi ljudmi? Ali so prispeli na otok in tam živeli Robinsonovo življenje, ali jih je pogoltnilo morje v svojo neizmerno globino? Raziskovali so, toda nihče ni vedel ničesar povedati — izginili so. Njihov klic na pomoč je prišel za celo človeško starost prepozno. Skoro istočasno so na skalnatem obrežju Hebrid-skih otokov potegnili iz morja steklenico, katere vsebina je poročala o krvavi tragediji. Krmilar angleškega parnika »Buckingham« je 24. oktobra 1890 napisal na listič papirja: »Med moštvom je izbruhnil upor. Kitajski kuliji vladajo na ladji. Kapitan in prvi častnik sta umorjena. Uporniki so me prisilili, da vodim ladjo proti Bermudskim otokom. Pomagajte, drugače smo vsi izgubljeni!« ,,Potapljamo se .. Mnogokrat pa so taka poročila v steklenicah brezuspešna. O angleški ladji »Caller Ou«, ki je v novembru leta 1891 odplula iz Ilullskega pristanišča proti Grimby Roads, ni bilo dve leti nobenega sledu. Potem so pri Kiliniseji našli desko, na kateri je bilo s svinčnikom napisano: »Kdor to desko najde, naj ve, da je »Caller Ou« potopila neznana ladja. Bog naj tolaži mojo mater! Dawson. Ni več časa .., potapljamo se...! Tudi pri ekspedicijah v Arktiko so se posluževali pošte v steklenicah. Norveški raziskovalci so našli leta 1921 pri ruskih kolonistih na »Novaji Zemlji« takšno pošto v steklenici, ki je bila vržena v polarno morje 1874, ko je avstrijska ekspedicija na severni tečaj odkrila Franc Jožefovo deželo. Udeleženci te ekspedicije poročajo, da je njihovo ladjo obkrožil led in da so se odločili potovati peš preko ledenih plošč. — Po dolgem času so našli tudi poročilo v steklenici, ko se je ponesrečila posadka aeroplana italijanske ekspedicije na severni tečaj; voditelja te ekspedcije, Nobila, ta sporočila v marsičem opravičujejo. Zadnja vest od „1.19" Leta 1916 je našel neki ribič v Skageraku v navadni steklenici za pivo, zadnje poročilo nemškega »Zeppelina« »L 19«, ki je strmoglavil 2. februarja 1916 v Severno morje. Eno od petnajst priloženih pisem, je vsebovalo sledeče: »Še živimo vsi, toda za jesti nimamo nič. Zgodaj zjutraj je bil tu angleški parnik, ki pa nas ni hotel rešiti. Imenoval se je »King Stephen« in je prihajal iz Grimsbyja. Pogum nam upada, vihar narašča. Vaš še v nebesih na Vas misleči Hans. In poveljnik zrakoplova Ldwe je napisal v svojem pismu, da je zvečer ob enajstih skupno z moštvom molil, Že v nekaj desetletjih', odkar so se belokožci z vso vnemo posvetili nalogi, da iztrebijo s površja zemlje črnce, se je zdelo, da bodo imeli popoln uspah in da bodo črnci zaradi načina, kako so z njimi začeli postopati, brž izumrli. Svoje vloge ni igralo le boljše orožje, ki so ga belokožci v boju proti črncem uporabljali, pač pa tudi številni drugi učinki civilizacije, ki jih črnci še niso poznali. Tedaj ko je divjala v Kanadi francosko-angleška vojna, je znani major Rogers prerokoval, da bo alkohol v enem samem stoletju iztrebil vse črnce, kar jih je tedaj živelo v Severni Ameriki. In skoraj bi bil imel Rogers prav, kajti število črncev je pod vplivom alkohola, s katerim so se belokožci zakleli proli njim, silno padlo že v nekaj desetletjih. Kljub temu pa je bilo Rogersovo prerokovanje le malo preveč korajžno, kajti za zdrav in na vse zadnje tudi ne tako maloštevilen narod črncev je vendarle premalo eno stoletje, da bi jih popolnoma izkoreninilo. Njihovo število ljudi pa je od Kolumbovih časov do leta 1900, t. j. v dobrih treh stoletjih, le padlo od 850.000 na 270.000. Tedaj pa je to nazadovanje poslalo ne samo čedalje bolj počasno, pač pa so se črnci začeli celo vedno bolj množiti. Urad za indijske zadeve v Washinglonu poroča, da je število črncev od leta 1900 pa do danes naraslo že na 337.066 ali z drugimi besedami, za celih ‘24.7 odstotka. Dejstvo, da se je njih število tako dvignilo, moramo pripisovali raznim okolnostim. Med črnci je vedno manj bolezni, dvgnila se je tudi njihova življenjska stopnja, zelo so se spremenile predvsem higienske razmere. Pijanstvo se je med njimi — in morda res samo med črnci — skoro poleglo. Še bolj pa so 6e dvignili črni Maori, ki prebivajo v območju Južnega morja. O teh je bil svet še bolj prepričan, da jim bije skoraj že zadnja ura. Ko so se Angleži v začetku prejšnjega stoletja začeli naseljevali na Novi Zelandiji, je živelo tam okoli 100.000 domačinov. V slabih sto letih se je to njihovo število znižalo na 40.000. Nihče iii mislil, da bi ti ljudje imeli še bog ve kako dolgo bodočnost. Začetek 20. stoletja pa je tudi tu pri nesel svoj preobrat. Od leta 1982 do 193(5 se je število rojstev med temi domačini silovito dvignilo, kar na 4.1.6 na vsakih tisoč ljudi v enem letu. Umiralo pa jih je vedno manj, komaj 18 na tisoč. To je res zavidanja vreden prirastek 13.6. Če pomislimo, da prirastek v Novo Zelandijo priseljenega prebivalstva iz Anglije znaša borih 8.3, smo lahko prepričani, da domačinov na tem otoku še ne bo taka liilro konec, prej priseljencev. , , | , , L Ll , L , , Nemci še vedno ne morejo pozabiti, kako je mogel njihov sloviti Maks Sclimeling izgubiti boj s črncem Louisom. Krivdo pripisujejo Louisovemu predolgemu palcu, ki ga vidimo na sliki. Zaradi tega palca, pravijo Nemci, je moral njihov Maks nastopiti pri črncu v neenakem boju. To bo pač držalo Hervey Allen: 10 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Ko je Maria stopila na malo ploščad, »e je močno prestrašila, zakaj po jezu se je potikala bela postava. Zdelo se ji je, kakor da je presenetila mladostnega boga pomladnih gozdov, ki se zabava ob svojem ribniku. Za trenutek sta se začudeno gledal«, potem sla oba bruhnila J’ smeh. Vzkliknil ji je: »Tako zgodaj te nisem pričakoval.« »Najbrž ne, gospod stotnik.« , Še vedno se je smejala. Ugajali so ji njegovi lasje, vprav zdaj, ko so bili mokri. »Nekaj ti imam povedati, in sicer.. .< Iskala je, katero njegovo uho bi bilo primernejše, da bi mu zašepetala svojo vazno novico: »Teden dni ga ne bo, pomisli, sama sem gospodinja na gradu«. Otroško je ploskala z rokami kakor zmeraj, kadar jo je prevzelo ,veselje. »Lucia mi je zavila kosilo in ga prinesla sem. A to je bila njena misel, veš. In večerjala bova tudi lahko tu zunaj.« Posvetovala sta se o tem in onem, misel je trgala misel. Denis je risal v pesek koledar. Jutri se bosta odpeljala na kmetijo, o kateri jo Lucia slišala, in tam kupila psička. »In pojutrišnjem?« Maria je bila zmedena in je skoraj jecljala. »Povzpela se bova na stari grič v Gergoviji. To je krasen kraj.« Po teh besedah je Denis začel pripovedovati. Stara zgodba o trabrih Galcih je dobila v pripovedovanju novega življenja. »Potem pa pojdeva k staremu stolpu na griču, ki ga vidim iz gradu.« »Zakaj ne? Povsod, kamor hočeš. Zgovorila se bova zvečer in se Hobila drugi dan. Samo videti naju ne sme nihče nikjer. Ljudje bi začeli govorili in bi nesli novico na grad. Saj veš, tako strašno dolg pa teden tudi ni.« Potem ga je začela spet žalostno spraševati. Ali jo bo kmalu vzel s seboj? Zakaj pa ne, zakaj ne takoj la teden, dokler ni Dona Luisa tu? Bila bi že lahko kdo ve kje, preden bi izvedel. Denis ji je začel razlagati: »Ne, ne, io nikakor ne gre. Markiz bi dobil sporočilo najpozneje nekaj ur potem, ko bi te pogrešili.« treba je bilo najprej vedeti, kam hočeta. Treba je bilo urediti vse potrebno, da bi njen zakon z markizom razveljavili. Danes je dejal, da bo to najprej uredil, potem bo pisal trgovcu v Marseilleu in poizvedel zaradi ladje. Do tedaj bo preteklo še precej časa. Mislil je najprej, da bi šla na Irsko, loda najbrž bo v Ameriko bolje. Govoril je z ljudhii, ki so bili v vojni tam in eo deželo poznali. Ponovil ji je, kaj so mu ti ljudje pripovedovali. , Okoli poldne sta bila že vsa zatopljena v td svoje potepuško življenje v novem svetu, tedaj pa je zaklicala Lucia od zgoraj, iz zemeljskega sveta, in jo spomnila na jed. Lucia je prišla k njima s košarico in je bila kmalu vsa navdušena nad mladini gospodom, zlasti pa še nad tistim, kar ji je stisnil gospod v roko. Razgrnila je pod drevesom bel prt, zložila nanj zalogo ter spet odšla na svoje meslo. Denis in Maria sta sedla in jedla. To je bil prvi njun skupni obed. Maria je z zaprtimi očmi izgovorila kratko molitev, Denis pa jo je tako gleda1!, da bi bil skoraj pozabil o pravem času se pokrižati. Maria je izpraševala: »Tako bo tudi v Ameriki, kaj ne? Pogosto bova jedla v gozdu, ti pa ne boš nikogar pustil blizu, ne Indijanca, ne zveri.« Rotil jo je in je zagotavljal, da bo tako in nič drugače. V oči so mu stopale solze, če se je spomnil, kaj vse hudega jo še čaka, preden bo to res: dolga pot, ladja, tuja dežela, nič obstanka in siromašen mož. Za trenutek ga je zapustil pogum. Ali lahko zahteva od nje kaj takega? Saj je vendar tako nežna, tako občutljiva, njena lepota je skoraj umetna. Kaj bo iz teh rožnih popkov in venčastih vezenin na gladki svili njene obleke postalo v Kanadi? Pogledal jo je in ona je videla, da je jokal. Prevzel jo je naval začudenosti in sočutja. Tolažila ga je, da ni vedela zakaj, za nekako nepoznano bolest, ki je polnila tudi njo. Objela jo je velika bežnost. Od številnih vrat, skozi kalera prihaja ljubezen, je sočutje najbolj na široko odprlo. Popoldanske sence so se vedno bolj daljšale po travi. Potok je bežal mimo z vedno enakim enozvoonim žuborenjem. Iz mrtvih oken mlina so rasle majhne jelke. Po belem prtu na travi je skakljal ptiček. Neodločeno se je oziral po obeh postavah, pod bori na bregu. Nista se-ganila. Zato se je odločil, sedel na tenek kozarec in med lahnim sklanjanjem glave nekaj popil. Vino je bilo lahko in sladko, loda ptiček je postal od pjega šemast in predrzen. Spravil se je zdaj nad ostanke Marijinih sladkarij in jih prešerno kljuval. Ko je Denis zvečer jezdil po zvezdni noči domov, mu je bilo pri srcu, kakor da je v sebi odkril čisto novega človeka. Prav na dnu svojega bitja je bil Denis ena tistih redkih, a močnih in preprostih' narav, ki jih velika ljubezen privede do tega, da se v njih slopnjuje in jasni. Zdaj je prvič spoznal, da je v resnem, v odločilnem položaju. Že so ga pograbili vrtinci toka, ki je valoval po njem in ga vsega prevzemal. Če ga bo sredina toka pograbila, potein ne bo več mogel kreniti nikamor, ne bo se več mogel ustaviti. 'Joda kaj naj stori? Zdaj vendar ni mogel več nazaj. Z vsemi vezmi srca in duše je bil privezan na njo. Bila je poročena, a proti svoji volji. Oče jo je prodal, čeprav z najboljšim namenom, toda ona ni te kupčije nikdar priznala. Zato ne bo te stvari težko urediti. Tam onstran morja bosta mož in žena. Prodal bo ostanke dedovega posestva in svoje častniško dovolilo, pa bo šlo... , . . . . Seveda, saj se bo dalo izvesti, šlo je samo za nekaj poti, za nekaj pisem in z« nekaj časa. Čas, to je bilo glavno. Ali se bo lahko brzdal, dokler bo treba? Čutil je, da se ves spreminja, da postaja testo v rokah tuje moči. Ta ga je lahko gnetla po svoje, ni mogel ničesar storiti- Stisnil je zobe in sklenil, da se bo obvladoval in se v ničemer ne bo prenaglil. Začel je obdelovati kobilo s koleni, da je planila naprej. Iz gozda je prišel spet do rimskega tabora. Pognal je konja na okop in dolgo gledal na gozd nazaj. Do njega je udarjalo lahno žvr-golenje nočnih ptic in pritajeno vzklikanje sov. Mesec je vstajal. Droben dih vetra, ki se je zdelo, da milje in milje daleč teče po progah mladega listja, je kodral gozd kakor jezero. Zrak se je vedno močneje gibal in udarjai ob gledalca; Bil je topel, vlažen', dehteč val, ki se jo pritiskal v sleherno gubo njegovega telesa. Ko se je Denis spet zavedel, se je kobila pod njim zdrznila, kakor da je videla strah. Gozd, ki ga je veter preletel, je zdaj ležal v čudnem molku. Denis je jezdil domov. Strah in dvom v samem sebi sta ga stiskala za srce. Od mladega moža, ki je še to jutro tako samozavestno pri« jezdil z okopa, je ostala samo bleda senca. Ko je stopil v svojo sobo, je na grajskem oknu gorela ena sveča. Prižgal je svojo luč, in dajal znamenje. Toda nihče ni odgovoril, Maria je morala že spati. Da, Maria je šla že spat. To je zahtevala Lucia, a je le e težavo dopovedala gospe, da je boljše, če nocoj ne gre v dvorano k večerji, »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesefna naročnina 12 Din. zn Inozemstvu 25 Din llredniStvoi Kopitarjeva o lira 6/IIL Telefon 400] do 4005. Upravni Kopitarjeva ulica fc Za Jagoslpvamfcko tiskarno « Ljubljani) K čed Izdajatelji Ivan Rakovec. Uredniki Jože Košiček.