P^N« irečii slovenski dnevnik;" ^ iT Združenih državah I Velja za vse leto ... $6.00 U I Za pol leta - - - - . $3.00 jjj Za New York celo leto - $7.00 |j| Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA n List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: C0RTLANDT 2876. The largest Slovenian Daily in the United States. [|j Issued every day except Sundays , } and legal Holidays. 75,000 Readers* „ r NO. 42. — ŠTEV. 42. Entered ae Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 19, 1925. — ČETRTEK. 19. FEBRUARJA 1925. VOLUME XXXni. — LETNIK XXXIII KRIŽI IN TEŽAVE AMER. POLITIKE Republikanska stranka pričakuje, da se bo več demokratov zavzelo za Warrena. — Položaj se je popolnoma izpremenil, ker se vstaši upirajo m ker Koče administracija takojšno potrditev. — Nekateri prav jo, naj »i predsednik sam izbere svoj kabinet. WASHINGTON, D. C., 18. februarja.—Ozrač-se je pričelo svetliti za Charlesa Beecher Warrena, kojega imenovanje na mesto generalnega pravcliii-ka je bilo ustavljeno v senatu. Administracijski senatorji so dobili utis, da se je pričela drobiti demokratična opozicija-^Toti imenovanju in da se bo odločilo od opozicije dosti demokratov, da nadomestijo izgubo republikancev, ki so vprizorili kampanjo proti imenovancu. Niso pa hoteli povedati, kateri demokratje bodo najbrž odpadli od opozicije. Demokratični voditelj -Robinson in Caraway, njegov tovariš iz Arkansasa, sta bila včeraj gosta pri zajtrku v Beli hiši, a v kolikor je znano sedaj, se ni omenilo vprašanja potrditve Warrena. Pogovor pri zajtrku v Beli hiši se je baje tikal majhne predloge, ki bi dovoljevala zveznim sodiščem v Arkansasu zborovati še v enem nadaljnem mestu poleg onih, na katera so sedaj ta sodišča o-mejena. To je samoposebi čudno, ker se suče pogovor pri predsedniških zajutrekih ponavadi krog bolj važni hzadev. Caraway je sedaj član judicijarnega komiteja, ki je razdeljen glede Warrena na osem in osem glasov. Robinson ni še povedal, na kateri strani stoji. Boj glede Warrena se je popolnoma zasukal. Administracijski senatorji se sedaj zavzemajo za to, da se uveljavi nominacijo še v sedanjem zasedanju, dočim je opozicija za to, da pride ta stvar na vrsto šele po 4. marcu. WASHINGTON, D. C., 18. februarja. — Administracijski program za pomožno farmsko zakonodajo še v tekočem zasedanju kongresa je bil pokopan včeraj, p o mnenju voditeljev zapadnega farmskega bloka, in cela zadeva bo prepuščena prihodnjemu kongresu. Poljedelski komitej poslanske zbornice je prenehal s svojimi zaslišanji in vsa znamenja kažejo, da so dospele razprave do mrtve točke. Zapadnjaki ustrajajo trdno pri svoji zahtevi, da se uveljavi "resnično pomožno zakonodajo", mesto "olajševalne", kojo ponujajo. Zahtevajo posebno zasedanje kongresa, ki naj bi se lotilo te zadeve ter navajajo obljube vseh treh političnih strank, da se stavi poljedelstvo na mesto enakopravnosti z industrijo in delom. Hišni poljedelski komitej zaključuje svoje delo in senatni poljedelski komitej bo v kratkem vpri-zoril slično akcijo. Odkar je bil imenovan poljedelskim tajnikom Jardine, so bolj odločni zapadni farmerski voditelji molčali, vendar pa niso izpremenili svojega stališča WASHINGTON, D. C.', 18. februarja. — Predsednik Coolidge je namignil včeraj, da bo uveljavil novo teritorijalno politiko. Prišel je do prepričanja, da mora vladati ameriškemu teritoriju eden prebivalcev dotičnega teritorija. To je namignil, ko je naštel vzroke za odšlovite\ dosedanjega governerja Alaske, Scott Bone-a. Novi governer Park živi v Alaski že dolgo vrsto let. Havajski governer Farrington je bil nanovo ime-novan, ker živi na otočju. Sedanja akcija predsednika ima očividno namen ugladiti pot za odstranjenje governerja Townerja v Porto Rico ter general Leonarda Wooda, katerega hoče nadomestiti z domačinom. 2ALOIGRA V DR2AVI KENTUCKY " iiš COVVMIOMT luuHaoea • unocawoon. H. ». Zgornja slika nam predstavlja Floyd Collinsa, ki se^je bil ponesrečil v podzemski votlini. Te dni so ga našli mrtvega. Spodaj vidite vhod v votlino. Učiteljica poneve-rila sto deset tisoč. Štirideset let stara učiteljica v nedeljski šoli je poneverila $110,000 'iz ljubezni'. — Zaljubila se je v mladega človeka ter plenila banko, dokler ni nič ostalo. Velika kampanja nestrpnih suhačev. Vprizorili so demonstracijo v državni zakonodaji. — Štirje republikanski državni seqator ji so proti novim suha-škim postavam. Zadnje bivališče Floyda Collinsa. Collins naj počiva v svojem naravnem grobu, kjer ga je dohitela smrt. Pogrebni obredi so se vršili na griču nad dupli no, kamor so pokopali truplo. Jetnik se je prezgodaj usmrtil. Na smrt obsojeni požiga-lec v Sing Singu je prezgodaj izvršil samomor. Držav, izvedenci so ga ravno hoteli preiskati glede duševnega stanja. Najbrž bi ga poslali v zavod za blazne zločince. "William 8. Ford. prejšni hrook-lynski prekupčevalec zemljišč, ki se je v ponedeljek zvečer obesil v svoj/i eeliei z zvito posteljno rjuho, bi se najbrž izognil električnemu stolu, ne da bi mu bilo treba izvršiti samomor. To je postalo znano, ko so prišli včeraj v Sing .Sin? dr. Raymond Kleb, superintendent državnega zavoda za blazne zločince ter .nadaljni izvedenci jrledc duševnih, bolezni, da preiščejo Forda glede njegovega duševnega stanja, ne da bi vedeli za samomor Forda. Če bi pokazal njih izvid, da je bil Ford duševno neuravnan. bi fjbila smrtna obsodba izpremenje-na v zapor v Matteawanu ali pa v Dannemora državni bolnici. Čeprav so zdravniki, ki so e vrne franku njegovo resnično vrednost. "Tozadevne operacije", je rekel, — ''bi ne bilo mogoče izvršiti, dokler ne b'*« poznala Francija izida sedanjih pogajanj z zavezniki glede vojnih dolgov. ne moremo Stabilizirati franka, dokler ne vemo, kako se vključno tasta, spoznali duševno *>odo končala pogajanja, ki se vr-zdravini. je izjavil včeraj požarni j še sedaj z našimi zavezniki. Pri-maršal Brophv. da je vedno srna- j čakujemo. da bodo pogajanja tral obsojenega moža zločinsko i ugodno izpadla", blaznim. j Nasprotniki vlade smatrajo mi- Wartlen Lawes v Sing Singu je | uistrskega predsednika za prizna-izjavii, da je samomorilne načrte 11 je slabosti ter so sedaj bolj kot Forda olajšalo osem let staro pra-1 s*> bili kedaj preje odločm v svo-vilo. ki določa, da ne sr.^jo pa?.- J«-m sklepu, da n«1 bodo sprejeli niki nositi s seboj ključev posameznih celif. radi pogostih napadov od strani jetnikov, ki so skušali na ta način pobegniti. — Paznik John Homett je moral teči po celem koridorju, «1?« dobi ključe, ko je našel Forda viseti obešenega. V tem kratkem času je Ford izvršil dejanje, katero je pripravljal več tednov. Nova obravnava za morilca. SPRINGFIELD. 111.. 18. febr. Najvišje sodišče v Illinoisu je dovolilo Walter ju Krauserjn, ki je bil spoznan krivim umora poli-eista Sondetrsa v Ohicagu. novo obravnavo. Njegovemu mlademu tovarišu, Grautu, pa ni hotelo sodišče dovoliti novega procesa in umreti bo moral na vislicah dne 16. aprila, njegovega vodstva v naporu, da se izvede finančno stabilizacijo. Xa ta način ustvarjeni položaj je dal prav posebno značilnost pi-vetnu javnemu nastopu prejšnjega mini-itr-kega predsednika Cail-lauxa. ki bo. kot pravijo njegovi prijatelji. — takoj podal važno izjavo glede finančnega in političnega položaja na banketu, prirejenem njemu na čast v četrtek zvečer. Povratek starega radikale a v politiko, pomenja po mnenju dobrih opazovalcev parlamentarne-nega položaja. temeljno izprn-membo v radikalni stranki ali razkol v njenih vrstah, čemnr bi sledilo prekinjen je koalicije s socialist i. razven ee izpremeni governer smrtno kazen. Pp dveh letih v ječi trdi Grant tla*ies. da je nedolžen. KINGSTON. R, L. IS. febr. — Kako slepilna je zunanjost, nam dokazuje slučaj štirideset let stare gospodične, ki je navidez sreč-,o premagala vsa posvetna veselja ter I'm »svetila svoje življenje •zveliča n ju duše in dobrini delom na tem svetu. Sedaj pa s«* e izkazalo, da je poneverjala že leta in leta, da je postala tatica i iz ljubezni do nekega moža. kateremu je vse žrtvovala. Tukaj je bila seveda povzročena velikanska senzacija, ko je bilo danes zjutraj objavljeno, da je Miss Maude Tefft, že dolgo let ■uslužbenka Kingston Trust Co. najstarejše banke v Rhode Island, /priznala, da je poneverila 110 tisoč dolarjev. To svoto je poneverila v zadnjih treh letih. Miss Tefft, nežna, že nekoliko osivela in sključena ženska, je bilo preko dneva uslužbenka pri banki, a večere je preživljala po-navadi sama doma. zaposlena * kakim šivanjem. Deset let je bila članica cerkvenega zbora prve kongregacijonalne cerkve in razven tega je "poučevala v nedeljski š;'i ter bila delavna v verskih irrogih Rhode Islanda. Na zunaj se je odevala s plastem dostojnosti, a v •njenem srcu je pamtela močna strast za nt-kega moškega in iz ljubezni do iijega je post^ki zločinka. Pretežki d d poneverjenega denarja jc namreč romal v žepe njenega ljubčeka. mladega voditelja bu-rlegarske organizacije v tej državi, ki je pora:bil denar v svoji but lega r-ki trgovini. Od teh 110 tisoč dolarjev je seveda zašpekn-irala .$50.000 na borzi, da dobi nazaj svoto $60.000, katero je vze-'a iz bančne blagajne. Predvčerajšnjim je prišla Miss Tefft v urad državnega generalnega pravd,nika ter rekla: — Prišla sem vam povedat, da sem poneverila $110.000 bančnega denarja. Nato je podala svoje priznanje, ne da bi se pri tem -kaj razbui-jala. Njene oči so ostale suhe. ko je pripovedovala povest, kot da je cela stvar prav nič ne briga. Nekaj časa je skušala pokriti poneverbe z napačnimi vknjižbami in drugimi manipulacijami, a ko je prišla do spoznanja, da vse nt* bo preprečilo razkritja, je i»odala priznanje. Ona ni hotela objaviti imena moža. radi katerega je postala zločinrka. On ji je baje rekel, da bo porabil denar za centralizirali je tihoptapstva z žganjem v celi državi. Ta načrt pa se j«' izjalovil in denar je izginil. Vsled teh velikih poneverb je morala banka zapreti svoja vrata. — Popolnoma nas je oplenila, — je rekel neki uradnik bankp. — ter nam ni pustila nič drugega kot pohištvo. Niti en dime ni ostal za naše depozitorje. Odhod ameriškega poslanika. LONDON. Anglija. IS. febr. Dosedanji ameriški j>oslanik v Angliij. Kellogg, je zapustil London t fir odpotoval proti Združenim državam, kjer bo precvtzel mesto državnega tajnika. ALBANY. X. Y., IS. febr. — Usoda obljube, katero so dali pred volitvami prepublikanei. da bodo zopet uveljavili državno pro-hibiclsko postavo, počiva danes v rokah zakonodajnih komitejev v obeh zbornicah zakonodaje. Predloge, ki so določene, da se izpolni te kampanjske obljube, je vložil državni senator Roger Wales v družbi poslanca Edmiui-da Jenks. ki sta oba iz Broome p kraja. O teh predlogah so včeraj v javnem terminu razpravljale različne meščanske skupine. Sedaj se nahajajo te predloge za zida sob odsekov. iz katerih naj-bif: ne bodo nikdar več prišle na dnevno luč, da se jih stavi na dnevni red zakonodaje. Več upanja pa je, da bodo odseki ugodno poročali o teh predlogah kof pa je upanja, da bodo polne seje glasovale zanje. K ljub včerajšnjemu ogromnemu nastopu pristašev nove suhaške zakonodaje. je bilo opaziti danes precej resnega dvoma glede stališča štirih republikanskih senatorjev, ki so tekom celega boja za prohi-bieijsko postavo izjavljali, da bodo glasovali '4mokro". Včeraj je prišlo iz Washing-zvezni senator James Wad s wort t iz New York a za te predloge, čeprav so ga dolžili suhaški voditelji, da zadržuje njim ugodne republikanske glasove. S tem je bilo precej ojačeno hrbtišče republikancev. Nadalje je prišla še izjava pod governerja Lowmana. a kateri se je glasilo, da bo neki demokratični senator glasoval za prohibieijsko postavo. Zagovorniki suše. ki so se udeležili sprevoda in demonstracije, so imeli zvečer banket, na katerem so imeli različni govorniki govore, v katerih se je glasilo, da je javni uradmik na" temelju svoje uradne prisege prisiljen, izvajati vse postave, ne glede na to. kakšno je njegovo osebno mnenje o "jih. GLAS NARODA'*, THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM CAVE CITY, Ky.. IS. fezbr. -Na griču nad Sand Cave ^o se vr-de včeraj popoldne pogrebne slovesu« xsti zn Floyd Collinsom. ka-torih se je udeležila njegova družina« v družbi večjega števila prijateljev. Nobene krste ni bilo. nobenega groba in nobenega znamenja. Šestdeset čevljev spodaj v Sand Cave, ki se je zaprla za njim pred »semnajsthrti dnevi, je ležalo truplo Collinsa. katero so našli pred i»ar dnevi, a prepozno. Družina je sklenila rajše pustiti truplo \ jami kot pa riskirati življenje kateregakoli /izmučenega prostovoljca, 'ki se je udeležil reševalne akcije. .Zdravniki, uradniki in prijatelji si) zlezli včeraj zvečer v t -sno grobnico ColLlsnsa. da zberejo postavne dokaze, da je bil C»»llin-tam zasut in da je res mrtev. X« -ben član družine ni mogel vree: r:adnjfyra pogleda na ponesrečenega, a tolažila jih je misel, da bi si Collins sam izbral tako zadnje počivališče med Ijffbljonimi jamami. Mr. in Mrs. Collins sta mob'ala tekom teli zadnjih obredov. Sed1-la sta drug poleg drugega na majhnih .stolih v bližini skale, pod katero se odpira žrelo Sand Cave. Za obema so stali člani družine in nekateri prebivalci mesta, poleg članov reševalnega oddelka. Obred je trajal kakih i>#-t in 1 petdeset minut. Rev. Biser, ki je vodil obrede, je rekel v svojem govoru, da je povest o Collinsu slična povesti človeškega rodu. — Floyd je ljubil dupline in ja me. Ljubil jih je kot ljubi k-!«, nas cvetke ali ptice. Sedaj je za kopan v svoj sarkofag, v katerem počiva v miru. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽ A V A IT- DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes io naše cene Bledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $17.50 2000 Din. —$34.80 5000 Din. — $86.50 Pri Mhwilili, ki znašajo manj kot kot ca tiso* dinarjev računamo »osebo) IS centov xa poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJEi 200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22.50 300 lir .......... $13.80 1000 lir.......... $44.00 Pri naroČilih, ki znašajo man^ kot !M lir računamo posebej po U eentoi n poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnjo pošte In Izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. Za po4llj«tve, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ I A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. OSLEPARJENI PRISELJENCI Vsakih par let se pojavi val moraličnega ogorčenja, ki spravi zopet na površje davno in splošno znano dejstvo, da živi v vseh pristaniških mestih Amerike, posebno pa v New Yorku razred sleparjev, ki išče kot svoje žrtve priseljence, da jih osle-pari za njih težko prislužen denar. Ti priseljenci so neizkušeni ljudje, a tukaj rojeni Amerikanci trdijo, da so "nevedni". Delavski department države New York je pred kratkim izvedel preiskavo in na temelju te preiskave so bile sedaj predložene državni zakonodaji razne predloge, kojih glavni namen je ščititi priseljence pred sleparji. Pred kratkim zaključena preiskava je dokazala v posameznih slučajih, da so bile v New Yorku na delu "vražarice" in "vedeževalke \ Taki slučaji pa niso posebno pogosti, kajti celo med neizkušenimi priseljenci jih je le malo, ki sedejo na take limanice. Pa še tako izkušeni priseljenci, ki so bili mogočeč že v tujih deželah ter niso prišli naravnost iz domače vasi, niso v vsakem slučaju varni pred priliznjenim zakotnim mazačem, laži-posredovalcem dela ter zakotnim odvetnikom. 2e več kot enkrat se je pripetilo, da so dvignili listi velikanski vik in krik, kadar se je izvedelo za take sleparije v masah. Tudi v sedanjem slučaju bo mogoče sprejeta v zakonodaji primerna postava, a dosedaj je še v vsakem slučaju stvar zopet zaspala. Trajna odpomoč bi bila v tem pogledu le mogoča, če bi zvezni delavski urad, torej narodna vladna oblast, kateri je podrejeno priseljevanje, ustvaril trajna mesta, k j er bi lahko vsak priseljenec in ob vsakem času lahko predložil svoje pritožbe. Dokler se ne bo zgodilo to—in vse kaže, da se ne bo tako kmalu—je za priseljence boljše, da se obrnejo za nasvet na kak domači list, kakorhtiro imajo najmanjši sum ali žele dobiti kaka pojasnila. Sleparji so pogosto tako drzni, da priobčajo v listih velike oglase. S temi oglasi skušajo loviti svoje kaline. Vse to bi se lahko korenito m hitro odpravilo, če bi se vsak- osleparjeni obrnil na domač list. List je vedno pripravljen dati brezplačen nasvet, in če se predloži konkretne dokaze, dobi osleparjeni tudi potrebne informacije, kam naj se obrne, da se izsledi dotičnega ptička ter ga spravi tja, kjer bo država ali zvezna vlada par let skrbela zanj. To pa je le ena stran cele zadeve. Naši rojaki so postali žrtve takih sleparjev na • cestah nepoznanega velikega mesta. ; Priseljencu, ki se je vrčal v domovino, se je pri-, bližal na cesti človek, ki ga je ogovoril v domačem jeziku ter mu odvzel večjo ali manjšo svoto denarja s tem ali onim trikom, ki so vsi znani policiji in ! številnim drugim, katerih pa ne pozna priseljenec, i ki je prišel iz kakega majhnega kraja. Seveda, nekateri so tudi žrtev svoje lastne pre-, vzetnosti. "Kaj, mene da bi kdo osleparil ali me okradel? Star sem dovolj, da znam sam paziti na svoj de-j nar," je rekel že več kot en potnik in pol ure pozneje se je vrnil jokaje vurad z-izjavo, da je suh, da so Izza leta 1857 so bile tri generacije otrok uspešno vzrejene s to časovno preizkušeno hrano za otroke. Če pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Building, New Tork, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Priporočajo in predpisujejo ga zdravniki. Dept. 1 Peter Zgaga Takim seveda ni pomagati. Dosti pa je drugih, ki vpoštevajo nasvete izkušene j ših in so deponirali začasno denar v banki, kjer ie bil bolj varen kot njih žepih ali pa čevljih. Vspričo najnovejših razkritij je umestno poudarjati to še enkrat, kajti v velemestih je na tisoče dvomljivih eksistenc, ki nikdar ničesar ne delajo, a vendar žive v izobilju. Dopis. Menominee, Mich. Nekaj tednov nazaj smo čitali v listu Glas Naroda dopis iz te .i sselbine od rojaka Frank Nera-a. On je opisal tukajšnje delavske razmere ter več podrobnosti :: tukajnjih dveh sosednjih mest. Hilo bi toraj nezmiselno še seja j o tem govoriti. Želim samo naznaniti žalostno novico da je po petmesečni bolez-ii za vedno zatisnil *>či nam pre-:jubljeni rojak -John N«irat v 60. da svoje starosti. Rajnega je i . ubil vsak. kdor ga je poznal! Bil it" blaga duša. zelo mirnega značaja ter plemenitega srca. Vdo-• i in vsem njihovim otrokom iz-vkam na tem mestu moje sožaje. Pogreb se je vršil 13. t. m. ci-»i!n"o ob veliki udeležbi. Rojaki, ki so rajnega poznali, se bodo iz-iraševali ter morda nekateri čn-I !i. zakaj se je pogrrb vršil civilno. Zato hočem že sedaj sporočiti ta slučaj. Družina rajnega s tremi sinovi in eno hčerjo ki pa so bili tedaj vsi poročeni, se je preselila semkaj leta 1918 iz mesta Mil-, .vaukee. Naj omenim, da so bili oni prvi slovenski naseljenci, kolikor je nam znano, v tem kraju, -er da je bil to prvi slovenski po- To je toraj vzrok civilnemu pogrebu. ki je bil pa ravnotako do skrajnosti ginljiv. Družina Nerat ki je s tem dejanjem • pošteno napravila. si bo ravnotako. ohranila svoje pošteno in dobro ime. Osebe pa. ki bi si drznile zgražati nad dejanjem družine Nerai. so pa obžalovanja vredne. Chas. Kramer. Iz Jugoslavije. Radič v preiskovalnem zaporu. Preiskovalni sodnik nadaljuje •preiskavo proti Stjepanu Radiču. endencijozne vesti opozicijonal-nega tiska, da je Stjepan Radič t, zparu zbolel, niso resnične. Preiskovalni sodnik je nekemu dopisniku na zadevo vprašanje izjavil: "G. Radič je popolnoma zdrav!" Radič se .sedaj tudi po-vslužuje ugodnosti enouraega po poldaiiskega sprehoda. • Položaj interniranih članom vodstva IIRSS je v policijski vojašnici v Vlaški ulici povoljen. Dr. Maček je popoldne v spremstvu detektiva ipose+il svojo sporogo, ki mu je povila dete. Dobil je pred dneA-f hčerko. Inž. dr. Stje- - panu Košut i en je dovoljeno, da grob. hzvzemsi par tukai rojenih 1 11 galev _ .IP — Febr. IS .. otrok. Kupili so si neko še jako malo obljudeno kmetijo, si zemljo razdelili ter si pričeli staviti stanovanje. Lahko si vsak predstavlja, kaj se pravi živeti na z grmovjem zaraščeni zemlji brez potrebnih i jslopij in še zemlje ne imeti plačane popolnoma. Da bi trosil: denar tam. kjer baš ni bilo po. trebno. tega jim niti misliti ni bilo. Seveda je pri tem morala tudi cerkev ostati na strani. Sinovi in hči so pozneje pristopili k cerkvi, ker jim ni bilo lažje žrtvovati zahtevano svoto. kakor očetu, katerega so že zapuščale telesne moči. In glejte, ko so sinovi ob očetovi smrti šli vprašat župnika, če bi ga hotel pokopati, jim je-rekel, da se to lahko zgodi-ako plačajo 6.~> dolarjev. Pomislite rojaki, 6o dolarjev samo duhovniku za 15 minut dela. Ne bilo bi preveč za milijonarja, je pa več kot veliko preveč za blizu 69 let staro nepremožno vdovo. Sinovi so bili toliko dobri, da so bili voljni plačati 30 dolarjev, ali župnik in neki cerkveni mož nista niti za cent populila. Otroc> in mati so potem sklenili očeta pokopati civilno, ker niso pustili, da bi se poljski ,pop norčeval iz njih. Vša družina se je poslovila od cerkve zavedno. jZopet end*kakšni so ne- sme vsak dan k zobozdravniku na .Jelačičev trg. Pcnseti interniran, ■cev so dovoljeni saimo ožnjim prijateljem in bližnjim sorodnikom. Poseti novinarjev so prepovedani. Hanaovec Fehervari aretiran. V Zagrebu je bil te dni aretiran Ilanaovec Fehervari ki je nujno osumljen, da je bil udeležen pri umoru orjunaša Magdiča v Osijeku. Kakor znano, je pred dvema mesecema prišlo v Osijeku do s/popada med liana ovc i in Or-junaši Pri tej priliki je foil Magdi«' z nožem zaboden v trebuh ii: je kmalu nato v bolnici umrl. Most pri Golubovici pogorel. Neznani zl*ikovci so zažgali veliki leseni most pri Golubovici \ Črni gori. ki ji' potpolnoma pogorel. Škoda znaša nad 330.000 dinarjev. Vozni promet s sdom Oolubo-vico je ustavljen. Skrivnostna smrt mlade učiteljice. V Kladnju v Bosni je umrla 19. letna učiteljica Kristina Peroš, ki je lansko leto absolvirala učite-lj?šče v Sarajevu in dobila službo v Kladnju. Ko je te dni zjutraj stopila gospodinja v njeno sobo, jc je našla mrtvo. Zdravnik ni mogel ugotoviti vzroka smrti, vsled česar je sodiSče odredilo obduk- V pondeijek praznujemo rojstni dan prvega, ameriškega predsednika Geo»ge Washingtona. On je s svojimi prijatelji postavil temelj najbogatejši in naj-svobodnejši državi na svetu. Ko je dr2avo vrstaoisuvljal, je bila država siromašna, toda svobodna. Po dobrih stopetdesetih letih je pa država najbogatejša. O njeni svobodi lahko či-tate sleherni dan, o njeni svobodi slišite na zborovanjih, občutite jo pa na svojih lastnih ledjih «n v želodcu, če imate slučajno prazno klet. George Washington se je posebno proslavil s tem. ker ni znal lagati. V današnjih časih bi s to lepo lastnostjo feaj težko iizhajal. ' Že v saj predsednik bi ne mogel postati in v politiki bi ne mogel zavzemati nobenega odličnega fmesta. * Vesoljna Italija bo kmalu praznovala 'patiandvajsetletnico vlade kralja Viktorja Emanuela. Po vseh mestih in vaseh se bodo vršile velike si a vnos t i hi seveda tudi |»o Krasu in v Primorju. Vse slovenske občine bodo morale .izdati proglals. naj vsi prebi valci razobesijo zastave ter naj se udeleže zahvalne službe božje, pri kateri naj hvalijo Boga. da jim je dal tako dobrega kralja kot je Viktor Emanuel. Naši Kraševci in Primorci bodo seveda šli s procesijo, v cerkev bodo šl:i ter peli čast in hvalo svojemu vladarju. Po maši bodo šli pa v oštarijo ter bodo zalili ča.st in slavo. In pri tej priliki bodo n at i hem izjavljali svoje nazore o italijanskem kralju. Govorili bodo o njem kot so •jrovorili nekoč o cesarju Francu -Jožefu. Potemtakem torej sodba ne bo posebno laskava. Italijanski kralj ne more biti prida ponosen na svoje zveste podanike. ki jiih ima v odrešeni domovini. ★ Iz Pittsburgha mi poročajo, da so se pred kratkim završili trije volneni mrki. Prvi je bil na nebu, ko je mrk-.lilo solnce. Kmalu zatem je mrknilo na Butler Ktreetu. ko je izginila društvena blagajna, v kateri se je nahajalo devetsto "dolarjev. Pozneje se je pa mrknilo v Kast Pittsburgh!!. In tistii mrk je bil popolen. Blagajna je bila prikrajšana za tr:tisoc dolarjev, blagajnik se je pa od same jeze obesil. ★ Pater Koverta se je bil zadnjo nedeljo kar v ceiJkvi spravi! na-rie. Kaz prižnieo je kričal, da je vsakdo ferdaman. kdor čita Glas N'a roda in mojo kolono. Rojaki mi poročajo, da tako lepi in prijetne zabave že zdavnaj niso imeli. -laz se zahvaljujem Koverti za Javno reklamo. Sem sicer odločno proti temu. •-•'a bi se na prižntei kaj drugega govorilo kot božjo besedo, veneer sem toliko sebičen in neči-muren. da se čutiim počaščenega, če mi kdo v javnosti odreka kredit. Torej prisrčna hvala za reklamo. preČastiti! Se bom skušal revanžirati na ta aH oni način. ■As Nevki Nemec je Iznašel posebno sesalko. ki onemogoča potop ladje. Tznajdba bo seveda še večkrat preiskušena in izboljšana, predno bo na parnikih splošno uvedena.. Kljub temu je pa že sedaj ve-•iiko zanimanje za sesalko, ki onemogoča potop. Sedanji jugoslovanski minister Pašič je baje že naročil eno tako sesalko. Italijanski ministrski predsednik Mussolini pa baje kar dve. £ase epo m m kralja eno. 1. Štiri ducate plenic. 12. Štiri flanelaste opasmee. 3. Šest oblek. 4. Dvanajst srajčk. .">. Štiri kiklice. (i. Štiri nočne srajce. T. Dva jopica. 5. Tri bele spodnje srajce. 9.- šest "bibs" (Pertihelčkov) 10. En komad vifrnih zaponk. Članek 111. PO ROJSTVU OTROKA. Mati se mora odpočiti v postelji najmanj en teden dni in ne smela bi prijeti vseh hišnih del najmanj en mesec po porodu. Ona potrebuje v tem rasu počitka, da so pozdravi in opomore, ter se tako obvaruje pred izgubo krvi in pridobivanje dovolj mleka za dojenčka. Moč. katero ji daje hrana, H se ne smela porabljati za trda d»'la. temveč le zato. da pridobi čimveč mleka v prša za dojenje. Vsako težje delo lahko zadrži ( tn>ka od pravega razvitja. Nosečnost ni nobena bolezen — temveč je le zdravje v nevarnosti. Poučite se kako lajšati to trpljenje. Kadar so bode pravilno skrbelo za noseče matere na domu in kadar bodo imele vse noseče matere pravo izkušeno pozornost in postrežbo za časa nosečnosti — tedaj bodo porodi in počitek v porodni postelji za materinstvi car-)lO. ALI JE ROJSTVO VAŠKO A O-TROK. 1 VKNJIŽESO ? Zakon zahtevar-da s«, poroča rojstva otrok po zdravnikih, postrež-uieah ali izkušenih babicah, na zdravniški urad ali mestnemu tajniku. kateri potem poročajo na Državni zdravstveni urad. Ako niste prepričani, da se je to izvršilo ob rojstvu vašega otroka, tedaj pišite na State Hoard of Health^ in ako nimajo vknjiženega. vam bo do poslali za to potrebno listino v izpolnitev. Sicer ni nikdar prepozno in je prav lahko velikoporm-mb-r.o za otroka v njegovi bodočnosti. Važno, da je vaš otrok vknjižen je iz sledečih razlogov: Da se izkaže prava starost in državljanstvo. Da se dobi pravico za pošiljanje v šolo. Oa se dokaže pravico, da sme iti na delo. Da se dokaže pravico do verb-ščine. Da se dokaže pravica za poroko. Da se dokaže pravica do drža-•nja urada. Da se dokaže pravica za potni list in druge države. Da se dokaže pravica, materinstva za pokojnino. Sleča oprava je neobhodno potrebna za otroka in naj bi se preskrbela predno je otrok rojen: Res je. da zdrav otrok ne potrebuje zdravnika, ker je srečni slučaj, ki pa ni vsepovsod. Kadar je otrok bolan ali se na razvija kot bi se mogel, tedaj mati ne sme odlašati poklicati dobrega zdravnika. Na drugi strani normalen o-trok. ki ima dovolj oskrbe in paž-uje in je pravilno hranjen, bodisi od maternih prs ali z Borden's Eagle mlekom, ako mati nima dovolj mleka, moral bi rasti in se lepo razvijati v zdravega in krepkega človeka. Milj one in milj one malenčkov je vzrastlo v kr; pke močne mladeniče ali dekleta potom prave pažnje matere in redil-ne brane, ki jo preskrblja Dor-den's Eagle Mleko. Da bodo naše Slovenske matere vedele kako u-porabljati liorden"s Eagle mleko, je Horden družba natisnila \ slovenskem jeziku navodila kako se pripravi liorden's Eagle mleko za otroke različnih starosti. Ako želite imeti kopijo teh navodil, tedaj samo izpolnite kupon katerega bodete opazili v enem naših oglasov v tem listu in ga pošljite na družbin naslov, na kar var1 bodo poslali popolnoma bre' ^c-no navodila in krasno knjižic«. Čitajte te članke vsak teden pa-zno in jih ohranite za bodoče. Ljubavna tragedija. V kavarni "Lira" v M ost aru si je prod kratkim odigrala tra-učna ljubavna tragedija. Sedemnajstletni krojaški pomočnik Mn-staba Rrkič so jo zaljubil v natakarico omenjeni kavarne, rodom Slovt K'ko. ki pa j«* odklanjala ponudi no ji Ijubavno razmerje. To je zaljubljenega mladeniča močno užalilo. Te dni je ciganski godbi naročil naj mu zaigra njegovo najljubšo pesem. Mahoma pa j ■ Mustafa potegnil iz žepa revolver in si pognal krogljo v desno sence. I»i je takoj mrtev. Tragični dogodek je v Mo-taru povzročil veliko senzacijo. Koledar za leto 1925. Se nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki ero-spodinji. Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave. Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti". Kdor hoče imeti Koledar, naj ga takoj naroči. Naša želja je da Vas z dejanji, ne z besedami prepričamo, kako koristno je za Vas, ako se za Vaše banko vne posle poslužujete našega posredovanja. ZA DENARNE NAKAZNICE v dolarjih, dinarjih in lirah, ZA VLOGE NA "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" katere obrestujemo na 4 % na leto in katere so sigurno naložene. ZA POTOVANJE V DOMOVINO IN POVRATEK kakor za vse druge bančne posle obrnite se s popolnim zaupanjem na poznano FRANK SAKSER STATE RANK 82 GortUadt Stoeet s : Hm York* Nv Yi Kratek opis življenja in delovanja Georg e Washingtona. { Težko je dandanes ustvariti si pravilno sodbo o značaju in geniju "Očeta, te dežele/' s katerim privlevkom ameriški narod rad na fcivlje George Washingtona. Bil je vodilna, iu najbolj liztaknjena figura v junaški dobi Združenih l^ržav, in tako je popolnoma na ravno, da je postal vtelesenosi vseh čednosti in dobrih lastnosti, s katerimi se Amerikanci radi ponašajo, in vzgled, k* se prcdo-čuje v posnemanje vsakemu ameriškemu dečku, predno vstopi v -colo. Ne zadovoljni s tem, da ga hvalijo kot enga izmed najboljših državnikov in vojskovodij, ki so kedaj živeli. so njegovi rojaki žc o njem povedali mnogo pravljic, ki očividno spadajo v kraljevstvo bajk. Dejanski Washington nr potrebuje teh pravljic, da se do kažejo njegove vrline. Oni veliki del njegovega življenja, v tate rem se je razodeia njegova veli": nft, je bil posvečen blagorju nje gov.h rojakov in silni borbi, iz ka tere so se rodile Združene Drža ve. in tn presunljiva pripovest s bo vedno čitala z živim zanima njem. Washingtonova družina je bili angleška po izviru. Njegov pra stari oče. John Washington, j? bi' prišel v Ameriko I. 16T>6 in osvoji' si bogata zemljišča v Virginiji George Washington se je rodi' dne 22. februarja 1732. Oče mu je umrl. ko je bil Georire 32 le* Mar. in d as i je mati imela mnogi zemlje - njen mož je zapustil okol TjOCO akrov—. vendar je imela 111,1 lo denarja za vzgojo svojih pete ro otrok. ('.tati. pisati in račun stvo se je George Washington u čil v mali šoli. ki jo je vodil cer kovnik župne cerkve. Hoteli so i? Iijega napraviti "planter-ja", ka kršen je bil oče. in zato f*> ga vzga jali takega. Ko pa je bil 15 let sta'*, je hotel postati mornar v an gleški mornarici, ali mati se jo u prla in moral je nazaj v .šolo. Nato se je učil zemljemerstva, da bi nekaj zaslužil, predno bi bil po Ktal zadosti star, da prevzame o četovo posestvo. Ravno kot mlad-zemljomeee v divji in ne malo poznani pokrajini sredi sovražnikov Indijancev se je naučil osnovnih potez onega vojskovanja, radi katerih ga je kasneje nek' angleški general tefkom revolucije nazval z imenom "lisjak". V nje govern dvajsetem letu ga najde 1110 kot majorja 11a čelu miL'rce e najstorice okra/je^* v borbi prot; Franeozem in Indijancem na za padu. Vojna priti Francozom k so bili vdrli v dolino reke Ohio, ir. njihovim fcvdijanskim zaveznikom se je končala 1. 1759 in, ko ^ nastopil n*tr, je Washington izstopil iz vojske in se povrnil domov. yla živi kot virgiuijskl "gentleman" v Mount Vernon. Istega leta je bil izbran za člana virginij skega parlamenta ali "Ilouse of Burgesses", kakor je danes "zove-jo t »»mošnjo legislature. Ob istem času se je porodil s svojo ženo art ho Washington. Tokom dol-F'h petnaijst let se je udal življenju virgindjskega veleposestnika (planter) z isto dobro voljo in e-nergijo. kakršno je vložil v vojaški poklic. Ko je Washington u mrl posedoval je čez 51.000 akrov zemlje in je bil bržkone, eden izmed največjih posest riiko v v A-raeriki. Posedoval je več stotin sužnjev ali ob svoji smrti je v oporoki preskrbel za svobodo vseh njih. Želel je, da bi se suženjstvo odpravio potom zakona, ali le malo človekoljubnfih in liberalnih ljudi je bilo tedaj tega mišljenja. Udobno življenje tega zmožnega in človekoljubnega vojaško razpoloženega veleposestnika je bilo naenkrat prekinjeno vsled prevratnih dogodkov revolucije. Vihar je izbruhnil s takozvanim Stamp Act (zakonom o kolkova-nju) od 1. 1765. s katerim je an gleškii parlament -naložil kolkow no na skoraj vsak poslovni dokument, izdan v kodonijah. Ta zakon je strašno razburil duhove v ameriških kolonijah, in je zanimivo, da ni bil uporni Massachusetts prvi, ki se je postaviil po rofou proti kraljevski samovladi, marveč Virginia, kjer so bili ljudje tako lojalni angleškemu kralja, da so #45; jih zvali "kraljevaše". Leto poprej je bil virgiinijski parlament poslal 11a Angleško protest proti "obdacevanju brez zastopništva/ Sedaj pa je Angleška vzakonila zakon o kolkih, ne da bi bila vpra šala kolo! -isto v. Kljubovanje proti takemu zakonu je značilo uporništvo. Cim se je virginlijski parln ment sestal, da razpravlja t Stani]* Act n, je neki miadi odvetnik. Patrick Henry, skočil 11a no ge in v kljubovalnem glasu proti angleški kraljevski vladi izjavili "Cezar je imel svojega Brata Kari Prvi svojega Oromvcella. in Turij Tretji bi se lahko nekaj na-ačil iz teh vzgledov . . — *Ve-"eizdaj-:tvo, veleizda jstvo", so zr> vpili nekateri Tojalisti. "Ako j< 'o veleizda jstvo. pa naj bo," j< '^"1 smel odgovor. Dasi je kraljev ka vlada kmalu za tem preklica "a zakon o kolkih, vendarle 111 ho e!a odreči se pravici obdaČevanjr 'colon is t o v. in ljudje so kmalu za "eli govoriti o vojni 'in revoluciji dasti ko so angleške trupe prelb nekaj ameriške krvi v mestu Bo 4on. To mefsto je videlo dejansk začetek revolucije. Angleška je še vedno cfodačevala čaj, ki se jt konsumiral v angleških kolonijah V kljubovanje proti: temu je pci lesetero bostonskih meščanov oreoblečenih kot Mohawk Indi-;anci. vdrlo v lad";jo, ki je iz An "•■lije priplula v pristanišče, in vr rlo 340 zabojev obdačenega čajj-■ morje. Da kaznuje ta oin, je ar« gleški parlament zaprl uporniške pristanišče vsej trgovini. Tedaj s . ;e prebudila Washingtonova voj na in bojna kri. Pred zastopnik-:z vse Virginije j? izjavil v Wi! ;amsburgu; "Nabral bom t i sočni ož. ^ih oborožil na svoje lastm troške, postavil se jim na čelo h marshal z njimi v Bostonu a- odpo moč." Istega dne je bil izbran kot eden izmed šestorice, da zastopi-Virginijo v prvem kongresu vseh kolonij. Petega septembra 1774 se je v Philadelpliiji sestal kongres kolonfcj prvič v ameriški zgo-dovini. O neodvisnosti kolonij .se ie še redkokdaj govorilo. Kolonisti so se še vedno* smatrali za an sleške podanike. ali istočasno si od kralja zahtevali one pravic* in svoboščine, ki j/ih vsak Angle? smatra za prirojene. Po sedmih tednih razpravljanja je kongre?-sestavil peticijo na kralja in po slanice na angleški in ameriški narod. Angleška vlada .se kratko-malo ni ozrla na ameriško "Decla *-ation of Rights," izjavila, da s< kolonisti v Massachussettsu rebt-U. in proglasila vsa pristanišča \ New England za zaprta trgovini. Ogorčenje po vseh kolonijah j? bilo nepopisno in se razkrilo v odkrito uporništvo. Mrzlično so se kolon/isti pripravljali za vojno in ljudje so se povsod zbirali v oborožene čete. V tedanji vasi Lexington, blizu Bostona, jc četa a meriških patrijotov, zvanih "mv nute Men" — zato ker so bili pripravljeni odzvati.se "na minuto" — izprožila "strel, ki je zadonel okolo sveta." Britamska regularna vojska je bila tajno prikorakala iz Bostona o polnoči, da zapleni vojaške zaloge pri' Concoi-du. ali Amerikanci so jo zagnali nazaj. Ob ranih urah drugega d nt* je bilo že polno ameriške vojske o-kolo Bostona. Prvo stvar, ki jo je moral kongres storiti, je bila ta. da imenuje močnega poveljnika, ki naj drži skupaj kolonialne čete, in kongres je v to svrho izbral George Washingtona. Njegov prvi vojaški uspeh je bil izgon an^ gleške vojske iz Bostona, v čemur je uspel tako premeteno, da niso Angleži nliti ipitišli do tega. da bi vsaj pavrrrfii nekaj onih batin. ki >0 jih dobivali, in je moralo deset tisoč angleških regularnih vojakov p'obegniti pred dvatdsoe oboroženih kolorfeftov, ki so jih bombardirali v Bostonu iz Dorches-terskih fbrd. Ko je Boston osvobodil. se je Washington s svojo malo vojsko pomaknil v New York, kjer so jih kmalu ž? bolj potrebovali kot v Boistonu. Od tu se je podal v iPhdlaJdeLphijo, kjer je Washington predoeil kongresu potrebo odcepa t ve od stare domovine. Os okoljem po njegovi prisotnosti in vplivu je kongres due 4. julija 1776., kateri dan Amerikanci od tedaj proslavljajo vsako leto kot ropstni dan Združenih držav, sprejel in, proglasil vsemu svetu Izjavo N odvisnosti, besedilo katerega vzvišeifega dok um en ta v svetovni zgodovini je s-pi>al W a shin gt ono v prijatelj. Thomas Tefferson. Sedaj je začela ona usodepolna borba za neodvisnost proti eni izmed najmogonejsih velesil na svetu in. da je ta borba končala z uspehom, gre v'glavnem zasluga liajivmu vojaškemu geniju George Wash 11 gtona. Ne da je bil vedno zmagovit; narobe, njegovi neza-dostno izurjeni in slabo opremljeni bt^ilei so začetkom vojne trpe-1i mnogo norazov. Ali taka je bila znajdi ji vosi. smelost in vztrajnost ameriškega vojskovodje, da vzlic vsem nesrečam ir> pomanjkanju podpore s strani kongresa ni bila stvar revolucije nkds1- popolnoma poražena. Najsnamer*-Lejša Washingtonova strattegijskn "»ot^za je bila morda njegova n-maknitev iz New Yorka čez Ncav Tersev in preko reke Delaware, notem njegov nepričakovani po. vratek. silni udarec na angleška Tiosadko v Trenfbnu, uhajanje ^avni angleški vojski in odločni nraz njenega zaledja pri Prince-onu. Ni čuda. da je ukan jeni an rles-k; poveljnik Cornwall is na •val Washing tona "žisjaka." To Vamipanjo je pruski kralj Frede-~ik Veliki imenoval najsijajucjš«-vsega stoletja. Alt porazi so zopet ledili zmagam in Washington n. mel zadosti ljudi, da bi prepreči! -asedenje Philadelpliije s strani Angležev. Tekom zime leta 1777 ;c bila stvar revolucije najbolj o-bunna. Washington iin njegovi vo :aki so trpeli strašne težave v tavern pri Valley Forge nedaleč Philadelphije. !Meseca marca pa ie tabor oživel. Baron Steuben, ja ko zmožen in izurjen nemški časv ni k, je prišel v Valley Forge Ame rikancem v pomoč. Strokovno je izuril in izvezbal utrujeno mnoštvo in iz njih napravil pravcate, disciplinarne vojake. S Steube-nom sta prišla tudi junaška Poljaka Kosciusko in Pulaski in iz Francoske mladi In sposobni Lafayette. Tedaj je ptrišla tudi dobra vest, da je Francija stopila 1 zavezništvo z /Združenimi državami. Vrhunec revolucijonarne vojne ie nastopil leta 1781., ko je Wash-ngton z veliko spretnostjo in taj-lostjo in s pomočjo francoske flote tako razpostavil svojo vojsko, da je obkolil angleškega generala Cornwafllis, ki je bil s svojo vojsko vT Yorktownu. Cornwallis je bil ;asačen v zanjki in sc je podal s ?elo vojsko. Yorktown je bila za-inja Witka vojne, ali dve težavni leti sta minuli, predno je bil podpisan mir z Angleško in se je ameriška vojska e ogla raziti. Kongres je pustil vojake nepreskrbljene in nepilačene, in bilo je mno-70 nezadovoljstva in celo uporom med njimi. Komaj šest mesecev po Yorktownu je ^v/aslilington dobil ->d enega izmed svojih najstarejših in najbolj zanes-ljivih častnikov pismo, v katerem se je resno Dredlagalo. naj dovoli vojski da ?a proglasi za kralja in tako stori konec slabotni in sebični vladi mlade republike. V ljuti jezi se je Washington zadri nad tem pred-'ogom, ki ga je označil kot veleiz-iajo. Končno je bil mir podpisan, in leta 1783. se je mogel Washington vrnitii nazaj v svoj dom po kti terem je vedno tožil. Ali že štiri leta kasneje ga vidimo nazaj v Philadeilphiji kot predsednika konvencije, katera je imela razpravljati o zvezni zastavi in ustanoviti trajno obliko vlade, ki naj nadomesti prejšnjo Slabotno federacijo vzajemno ljubosumnih in dostikrat nasprotujočih se držav. Ko je bila Konstitucija po deset-mesečnem razpravljanju končno sprejeta po vseh državah je ljudski glas po vsej Uniji zahteval, laj se Washington izvoli za prvega predsednika Združenih Držav. Bil je enoglasno izvoljen. Dne 13. aprila 1789. je George Washington stopil na odprti balkon zvezne stavbe (Federal Hall) v Waft Strcciu v New Yorku, ki je bila SERUM PROTI OŠPICAM Ni še mnogo let. kar so prvi u-porabljali tak serum Francozje; dr. Dagkwitz v Monakovem v zadnjih šestih letih točno izdelal metodo njegovega pridobivanja Ln uporabljanja. Ošpice v splošnem ik-so težka nalezljiva bolezen. vendar pa uteignejo imeti v »osameznih primerih tudi prav iiide posledice. Zlasti nevarne so nal 111, rahitičnim in pa takim o-rokom. ki imajo v sebi že kal tii-K-rkuloze i21 ti'vi-ofuVrze. Najne-varnejš-* pa so v dečjih bolnicah n d čj li domovih, kjtr s;> otroci, wlabljeni o.l ošpic, mr-.lsebojno lalezejo drug <»•! tlrugega vseh uogc»čih drugih bolezni, ki jim vovzročajo dolgotrajno hiranje ! smrt. (hI dneva, ko se otrok naleze o-iiiic. pa do dneva, ko se pojavijo prvi znaki obolenja, poteč? 10 11 dni. Ako m: v prvih e^T.ih dneh te takozvau? inkubacijske dobe njieira otroku s»rum. se otrok s siguriu >t,;.> < l»v::ruje prrd obo'e-njein. kvečjemu se pojavijo ošpi-'o v tako mali obliki, da se komaj »poznajo. Serum se pridobiva iz *rvi ntr:ki -o nvnn ozdraveli jo ošpieah 111 ki so drugače ]>:;pol-ioma z 'ravi. Množil a krvi. ki so > 11> -vrho otroku e 1 vzame, je mn-en kost na (največ CO g?-ainov) t -r ■U' otroku to sploh 11** p« :11a. Ta li " Ljubljani imamo >e večje štev:-'<> p!« menitih < tn-k. ki so s privo-jenjem r.vi levi li siarišev žrtvovati nekol ko -voje krvi. da pomagajo ohraiviti zlravje drugim. 'H -rečnejšini otro'-ieem. George Washington, kot ga je naslikal Charles Willson Peale leta 1 778. prvi kapitol Združenih Držav, m je bil zaprisežen za predsednika (Združenih Držav. Setlaj je k svoji slavi i zborne ga vojskovodje dodal tudi sloves sijajnega državnika. Energično je začel trdo delo organiziranja vlade. Tekom šestih mesecev je bh kongres organiziran, federalna sodišča so bila ustanovljena l»i kabinet sestavljen. Washington je bil vnovič izvoljen za predsednika Ln tekom te osmoletne dobe lile izvršil ogromno nalogo notranjega usrtaljenja nove republike, marveč tudi njene ohranitve proti zunanjim nevarnostim. Bil j" tedaj čas francoske revolucije in Francozi so vse poskusili, da l>i mlado republiko zapletli v ostre vojne, ki so tedaj besnele po Evropi. Bilo je tudi mnogo homatij z Angleško, ki jih je Washington poravnal z fino diplomacijo, dasi je ljudstvo ostro nasprotovalo vsaki poravnavi. Amerikanci bi bili radi izvolili Washingtona v tretič za predsednika. Ali predno je prišlo do voli- j,j j;m ne j^j tve novega predsednika, je Washington izdal na narod svojo slovito "poslanico v slovo" (Farewell Address ) V tej poslanici 1-menuje samega sebe "starega in udanega prijatelja," ki se obrača na "državljane skupne domovine po rojstvu ali po izberi". Ni tn Ponižnost nemških oficirjev. Pred vojno in med vojno so bili nemški častniki ta ko naduti, da ni mogel žnjimi občevati noben pameten človek. Ob prevratu se je pa vse hipoma izpremenilo. Paglavci so na ulicah trgali častnikom epolete. Najvplivnejši človek—nemški častnik je postal predmet zaničevanja. i-- Ko je v novembru leta 191S. iz-' oC-ita generalu llellingratliu. te-bruhnil v Nemčiji val nezadovolj-j^, jjeimi vojnemu ministru, da je stva. ki ga Nemci še danes naziv-1 v ti-tili ur inih dneh pr-polnoma Ijejo Novemberrevolution \ iziru;rL1 ^avo in ,)f>irunu General ]e nemško civilno prebivalstvo <-u lilo predvsem, s kako lahkoto sr> neki mladi-i v vojaški unii«»riu». -tari nit: 8 let, ratzoroževali svo.je častnike, da ti civilnih ob!,-k. zato. da je 'rte proti Francozom, si je pro-jiahkn inkognito prišel v minltvo. Ko pa ie bil ze v ministrstvu, zgodovinske poslanice, ampak sle t t . . , j „ * . 1 , bandsberger. Ko so \ Stra-ssbm- .. Je civilno obh-.ko zopet slekel in dece so nekatere misli, zapopade- , n :-ij r novel bi ioč^o-n : , ^ , , x- - • • . . ' . prisil pun po\ ei.]u.]o» ga gc- :-.b]cKej m,:t< rmo. Na večer si ie ne a* tem dokumentu. Vojaška strast vničuje mir in vsako vrsto sreče. Nalaga na ljudstvo ogromno breme dolgov — breme, ki srna jako negenerozni način prenaša na one, ki se niso še rodili, na otroke in otrokov otroke. In ta strast je posebni sovranik svobode. Za mir in dobro srečo Aineri-je je ona jako oddaljena od interesov in prepirov drugih velikih narodov. Naj ona z njimi nima ni preve tesnih prijateljstev ni so-vratev. In ker ne bo tako imela-ni zaveznikov, ni velike vojske, hrepeneče po vojni, ni tujih interesov. ki bi jo spravili v zadrego, bo Amerika vživida prijateljstvo vseh narodov, prodajala jim in kupovala od njih brez strahu in razvila svojo trgovino. Washington je umrl po dveh dnevih bol ozn i dne 12. deeembr* je nerala alza:,.ki domačini zahtevat | Kn,:Va nadel civilno obleko ter odda jim preda mesto, jih je general j v pasin.r. kjer se je nahajalo bojciee vprašal, kaj naj stori. In! taborišč pruskih" čet. s katerimi je meščani so mu odgovorili: "Naj-j •3°lje je, da čimprej iz«rinet<»." j General si sveta ni dal ponoviti in jo je jairno odkuril. V Mueinehcnu se je pred nekaj dnevi vršil proces, ki je razkril marsikatere podrobnosti o strastni moralni dr.premiji, ki je oil 7. novembra dalje ležala na dušah m nenehen skih višjih oficirjev. Neki nemški nacijonalistišni no vinar je namreč nedavno objavil v rvojem listu članek, v katerem 1799. Njegova slava je rastla -v teku let. doklefr ni za Amerikauce postad nekaj ve jetra in popolnejšega nego je sploh mogoče biti za čJoveka. Vedno so ga zvali ''Father of Our Count n*." •reneral nameraval spraviti Mu-•nehen zopet v svoje roke. Toda takrat -■■> se mu uprli celo Prusl, in niso hoteli naskočiti Muenche-na. iluenehonski proces je zopet eiikrat dokazili — kar Nemci še vedno radi taje —. da je bila Nem čija na koncu vojne pri kraju s svojimi silami, in normalnimi In materijalnimi: dokazal pa je tudi. da nemški visoki in najvišji častniki Ob rastilu niso imeli preti očmi ničesar drugega kakor obupno želijo, da rešijo svojo kožo . .. ROJAKT, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA1 NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRI7ŽENTIT DRŽAVAn. Slabotna žena. Za vladanja ce^nT-skc rodovine Zumuan je živel v korejskem metu Avdi 8LMet:ii Kantegan. Hil je prerok, zato je vedel, da je prt-'i v.A šele polovico > i vi jenja. Do-dej se je ukvarjal s poljedelstvom, po dopolnjenem SO. letu pa ni vrč delal drugega kakor da je sedel ob reki Tumaugan in lovil ribe, seve brez uspeha, ker ni nataknil na tri-k nikake vade. Tako je preživel tri leta. Njegova žena mu je rekla: ' * Vsled starosti si posafrl bedast, zato nočem več s Uboj živeti. Pusti me. da od-idem !""" Kantegau je privolil. O čudnem starcu, ki lovi ribe na goli trnek, je slišal cesar pri kmetijski družbi v Puli. Kako naj plačajo oO lir. ne na da bi se dotaknili društvenega imetja! Obstoj družbe je v nevarnosti. Odbor je sklenil, posredovati pri vladi, da bi se davčne zahteve spraivile v sklad s pravim fin. stanjem družbe, da bo mogla še nadalje delovati. Izdal sem novi cenik Domačih Zdravil katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. SEMENA V zalogi imam najonjj^a vrtna, cvetlična in Doljaka semena. Pišite po brezplačni semenski cenik. Blago poSiljam poštnine pro?to. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. OHRANITEV JAJC POTOM MRAZA O ohranitvi jajc potom mraza priobčuje "Le FLgaro Eeonomi-que" članek, ki ne bo zanimal tudi gospodinje, ki ie predobfo vc-Ho. kako težko je ohraniti jajca delj ča-a ne samo v užitnem, temveč- v uLsto svežem stanju. L'lankar, jr. Gaston Leelere pise med drugim sficdeče: Če spravimo jajca takoj, ko so Lila položena za nekaj časa v mi trlo sobo. so mu go okusnejša ko? jajca, ki so jih opravili na kmetih v topli sobi ali kuhinji, ali ki so stala v umazanem ali vlažnemu gnezdu cel teden ali še dalje easa in ki .so nato počivala še nekaj dm v skladišču prekupčevalca, prod no >(> prišla na trg* Velik napredek bi bil. če bi se jajca, kot meso in druga sveža ži-\ila. hranila v hladilnicah in po šiljala jm> želefioiici v hladilnih va gonili, iti Lz hladilnic potem oddajala po potrebi konzuma na trp. Taka jajca. se seveda ne smejo smatrati za konservirana jajca, kot se meso. ki prihaja zmrznjeno na trg, ne mne smatrati za konzervo. Jajca se morajo staviti v hladilnico že spomfladi in se puste tu do ki me. ko kokoši več ne ležejo in vena jajc poskoči. Brez dvoma St dajo jajca na ta naVn izborno o-hraniti. to>la dobra ohranitev ja.jc-na hladnem prostoru zavesi od različnih faktorjev, drugače se na ni reč pokvarijo. Jajce je namreč Sivo bitje. Svoje življenje pa živi v hladu počasneje, a živi vendarle in mu nI življenje ustavljeno. Ti faktorji ohranitve so: lfigijenske okolnwti v hladilnici, svežost do-šlih jajc, temperatura, zračenje, način spravljanja. Hladilnica mora biti popohioma čista in brez vsakega duha. Če se ohlajevanje vrši potom mrzlega zraka, ta ne sine bitti v zvezi z zrakom drugih hladilnic, kjer so spravljene druge stvari ali živila. Xajugodneja temperatura je — 1.7 str p. e jajca vzamejo in hladilnice, ne smejo priti nenadoma v visoko temp* raturo. Gotova vlaga je potrebna. Prešlih zrak povzroča prt naglo izhlajevanje jajc. pr* vlažen zrak pa plesnjivost. Pripo-roča se važnosti M) ti o 75 odstotkov. Naravno se smejo staviti v hladilnico samo čisto snažna jajca, |. oz i rum na okoftnost i. pod katerimi no bila nabrana in shranjena in na čas. v katereun iso ležala v hladilnici. V hladilnici lahko ležijo brez nevarnosti več mesecev, vendar pa se morajo jajca, ki so bila stavljena v hlad meseca marca, vzeti ven najpozneje decembra. Knjigama "Glas Naroda" Ljudska knjižnica: Naša leta, trda ve*,...............65 Naša leta, broširano ..................45 Na Indijskih otokih . ...........50 Naseljenci .......................30 Novele in črtice...................90 Na Preriji ...................... .30 Nihilist ..........................40 Narodne pripovedke za mladino: 35 .40 Pariška policija bo izdala poseben "code", to je zakonik, v katerem ponatisne vse odredbe, ki veljajo za pešce in se tičejo splošnega prometa na pariškem mestnem ozem lju. Uradniške hiše v Italiji. Italijansko finančno ministrstvo je razposlalo na vsa pristojna mesta v državi okrožnico, ki naznanja, da prične te dni poslovati "Narodni zavod za uradniške hike v Italijiustanovljen je z dekretom od 25. oktobra 1924. Zavori ima nalogo poskrbeti državnim uradnikom primerno udobna hi «drava stanovanja. Podrejene o-blasti imajo predložiti točne po-dart.ke o številu uradnikov v po-samtnih krajih in o prostoru, kjer bi se tanko gradile uradniške hiše ..... V Italiji se tfllfajo vod- I 3. zvezek .................... 4. zvezek .................... Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 Narodna biblioteka: Svitoslav .................. ..................35 Spisje ..................... .35/ Krvna osveta......................35 General Lavdon .......A......70 Napoleon 1...................... 1.— Babica .......................... 1.20 Nesrečnica........................70 V gorskem zakotju A..............35 Za kr uhom ........................35 Žalost in veselje..................1.— Z ongjem in mečem ..............3.— Grška Mitologija, 2 knjigi........ 1.40 Kranjske čebelice, poezije ..........35 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ob tihih večerih, trda vez..........90 Petelinov Janez ..................90 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki in Roža (Albrecht).........25 Povestice. Rabindranath Tagore, vsebuje 5 povesti.................40 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ............30 Pravljice H. Maj ar................30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Boku .35 Požigalec .....................j. .25 Praprečanove zgodbe..............25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca...................30 Ptice selivke, tfda vez..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke za mladino. 1 zvezek.......................40 2. zvezek.....................40 Pegan in Lambergar...............70 Rablji, trda vez...................75 Razkrinkani HabsburAani (Larish) .. .35 Revolucija na Portugalskem ........30 Rinaldo Rinaldini.................50 Slovenski šaljivec .................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.............60 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga, velika Arabska... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja...........35 Spake, humoreske, trda vez........90 Strelec ...........................30 Strahote vojne....................50 Stezosledec ......................30 Sveta Genovefa ...................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................75 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Stric Tomova koča................50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-none, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kavi Engliš: Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court: Renee Mauper.n, roman, pre vel P. V. B., 239 str., broš. .. Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,.......... Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah. povest, pre vel Mirko .80 Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti ...........................50 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi ...........................51) 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ...........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti ...........................51 5. zv., trdo vezano. Vinski brat.....50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 .45i SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA: .30 1. zv. Poznava Boga.......... 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Humik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš. .... .50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str......................... Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. Št. 5. Fran MilČiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre Črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Din, 111 str., broš..................35 Št. 8. Emil Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslovenil E. V. 536 str., bros..................... fits. Univ. prof. dr. Frame Weber: Problemi sodobne filozofije, .35 .50 Pretnar, 80 str................30 Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, Uramatska bajka v petih. dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš..........50 Št. 20. Jul Zeyer: Gompača in Komur asa ki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš................. Št. 21. Fridclin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš......................... Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš....... Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igTa. poslov. C. Golar, 60 str., br. Št. 24: E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš., .................... Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-»ost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 28. O. Župančič: Veronika De-seniška, tragedija v 5 dej., 185 str. Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.0C • Seguljčica; pravljica s slikami____1.00 45 Trnoljelca, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: .45: Mladi slikar .....................75 [Slike iz pravljic ..................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: j Mlada greda .................... $1.— Mladi umetnik ....................................1.20 Otroški vrtec ......................................1,20 Za kratek čas ......................................1.20 Zaklad, za otroka.................1.20 IGRE : MEŠAJil IN MOŠKI ZBORI: Priložnostne pesmi (Gram) ......$1.10 Slovenski akordi (Adamič) L zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) II. z v. .. .75 33 mešanih in moških zborov, izdala Glasbena Matica..............1.00 Pomladanski odmevi...............45 Ameriška slovenska lira (Holmer) .. 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20 10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajst pesmi X. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50 SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....45 Nočne pasmi (Adamič) ............1.05 Sest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 .50 broš. Št. 29. F. H. Burroughs: Tarzan sin opice, roman. 304 strani., št. 35. Gaj alnstij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš..................... Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .................... Spilmanove pripovedke: .30 .30 .30 .60 2. zv. Maron, krčanski deček iz Li- banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora...................25 4. zv. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega...........30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis- jonov v Koreji...............30 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ....................... .25 16. zv. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ............. 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev....................... 19. zv. Mlada mornarja. Povest Tatič, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti .......................35 Tunel, trda vez...................1.00 Turki pred Dunajem..............60 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor (ljubezenski roman) ........................ 1.00 Vesele povesti...............30 Vera (Waldova) bros..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš. .........................60 "Srdo vezano.................75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.........1.50 Zmisel smrti......................60 Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne .................... .80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 Zločin in kazen, 2 knjige 1. del, trdo vezano ...................... 2.50 Zločin v Orčivalu, broš........75 Za milj oni, .......... .65 Ženini naše Koprnele..............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30 Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo...........35 2i z v. Hudo brezdno.................................35 3. zv. Vesele povesti...............................35 4. zv. Povesti in slike .........................35 5. zv. Študent naj bo. Hai vsakdanji ta* ... Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 I Burke in šaljivi prizori, eno in j več dejank ....................8t 1 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00 Dnevnik. Vesaloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Če sta dva. Šala v enem dejanju.....35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 tEda, drama v štirih dejanjih........30 j Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 J Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 golMati, Meško, tri dejanja...........70 'Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja 1.........................30 Medved snubač....................30 Starin arica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka........35 Pogodba, burka s petjem v dveh dejanjih .........................30 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 njih..........................60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih ........................ .35 .85 .50 .65 Ljudski oder: * 3. sv. Miki ova zala, 5 dejanj....... 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj......... 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja....... 35 .70 .60 .60 Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijin otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 PESMI IN POEZIJE: « Balade in romance (Aškrc) trdo vez. 1.25 broširano .....................80 Bob za mladi zob, trda vez.........40 Gregorčič, poezije trda vez........75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Ko so cvele rože, trda vez...........60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ......................40 Primorske pesmi (Gruden) vez......35 Pohorske poti (Glaser) broš........30 Slutne (Albreht) broš............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije .50 Sto ugank. (Oton Zupančič). — Poezije.......................50 Vijolica. Pesmi za mladost.........60 Zvončki Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano.........90 Zlatorog, pravljica, trda ves........60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI ZBORI: Planinske n. zv. (Laharnar) ...... Trije mešani zbori, izdala GEtfbena Matica t .45 J MOŠKI ZBORI: Veseli Bratci (Pahor) ............ Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica........ Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica ................ Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica ...................... Narodna nagrobnica (Pavčič)...... Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .40 .40 .40 .40! .351 .45! RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo- spev .........................20! V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli. zbor in orkthrter, izdala Glasbena Matica .............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo.................20 Kupleti (Gram). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mljevanjem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Bajuk) .........■...............45 3. Narodne pe3mi (Gerbic) .....30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) ...............k.......45 10 Evharističnih pesmi za zb. (Foerster) .................. .40 12. Pange Lingua. Tantum Ergo Geni- tori. (Foerster) ...............50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni- tori (Gerbič) .................50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec).....50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ................40 Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom. (Premrl) .....................40 10 obhajilnJi in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ..........35 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 Missa in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerster) .................50 Missa in honorem St. Josephi (Pogach- nik) .........................40 Missa Brevis et facile (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovec) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40 Oremus pro Pontifice .............40 Kyrie ...........................60 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........................40 Sv. Nikolaj .......................60 NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica............25 Slovenski citrar (Wilfan)..........25 Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambixra- ški zbor in petja. (Bajuk) ........ 1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. r.nr. pesmi. (Bajuk( .......... 1.00 Na Gorenskem je fletno............1.00 NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi Uspavanka .50 .25 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA MALE PESMARICE : Št. 1. Srbske narodne himne.......15 Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 Št. 4. Pod oknom.................15 št. 5. V sladkih sanjah.............15 Št. 6. Jadransko morje.............15 št. 7. Pri oknu sva molče 7lonela.....15 Št. S. Slovo .......................15 Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15 Št. 10 Na planine.................15 Št. 11. Zvečer.....................15 Št. 12. Vasovalce .................15 Št. 13. Podoknica ........v.......15 Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 Slavček. zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori) ____ .30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 2. zvezek; Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine; Oj s Bogom ti planinski svet; solskodomski mladini ; Na bregu...............40 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan ; Divna noc...........40 4. zvezek; Ujetega ptiča tožba; Za-kipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu..............40 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; JZ vencem tem ovenčam slavo; Triglav ...........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40 zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.) ; Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solne ice stoj; Kmet-ski hiši ..................... 40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdraviee. L; Zdravice U.; Oče večni: Tone solnce...........75 CERKVENE PESMI: Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor .................. 1.00 12 cerkvenih, pesmi za razne prilike cerkventega leta ...............50 12. Tantum Ergo. (Premrl) .........50 Maine pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .................... .50 m Narodni zaklad. ^Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...............90 Uspavanka .......................70 NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič).....50 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje .......................20 Slovenski biseri, narodni potpouri____ (Jaki) ........................40 Golden rain (Aletter) .............20 Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40 Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) .......................40 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) .......................40 Zmiraj* zvesta, polka, (Jaki).......40 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50 Pozdrav Gorenjskej, valček ....... 1.00 Primorski odmevi. Fantazija. — ("Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki).............25 Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20 Mabel. Intermezzo (Aletter)........20 At a Pengnins Picnic. Intermezzo (Aletter) .....................20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat...........25 Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat'........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po ................ .05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 Importirane prorokovalne karte 1.— ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............80 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki............40 Združenih držav, mali..............15 Nova Evropa .....................50 Zemljevida: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po........25 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki po ...........................40 Velika stenska mapa Evrope......2.00 Prorokovalne karte ..............$1.00 9 spremljavo ergelj ---------- ------ - - NaroČilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, re-komandirajte pismo. Ne naročajte lcnjag, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" SLOVENK* PUBLISHING CO. 82 Cortiaudt St, sr. 1 V. M. Garšin. Nadežna Nikolajevna. POSVETNA IN DUHOVSKA GOSPODA (Nadaljevanje.) III. Zvečer sem šel k liezsonovu. | čopič proč in. prevzeti velikega i cilja, vzeti v roke bodalo ? To je — Zavidam vas, ker imate zaro- | čenko. — reče tiho. upre svoj po- za vas gotovo nekaj takega, kot po- j gled nekam v daljavo in zavzdihne. f tovanje na Jupiter. — • —Nisem pričakoval od vas take Našel sem ga" sklonjenega"nad ! — se P^piral z vami sa- j sentimentalnosti, Sergej Vasilje-j »»i n A»ilr««*it A tn i ftt*Q>»i k! 1T.\ ! ... * pisalno mizo, polno knjig, rokopisov in izrezkov iz časopisov. Roka mu je hitela po papirju: pisal je zelo hitro, brez popravljanja in črtanja, z lepimi, ravnimi črkami. Malo me je pogledal in potem nadaljeval pisanje. Gotovo pa je težila v tem hipu kaka trdovratna i mo enkrat o tej stvari. Sergej Va- ! vič. — siljevič. in zdi se mi, da nisva mog- j — Da. zavidam vas. ker imate | Ia prepričati drug drugega. Umet- j zaročenko. — je nadaljeval, ne da j nik je i zato umetnik, ker lahko bi me poslušal. — Zavidam vas inesto svojega postavi tuj — jaz zaradi vaše čistoti, vaših upov, vase. — Ali je Rafael moral biti vaše bodoče sreče, nepotratene 1 j lisam bogorodica. da je mogel našli-1 bežni in nežnosti, ki ste jo ohranili ikati Madono ' To bi bilo vendar izza detinstva. — absurdno. Sergej Vasiljevič. Si- misel in zato ni hotel odložiti pe . . ____ .1,1.1 - - .. eer pa samemu sebi nasprotuiem: re*a, dokler je m bil spravil na . . 1 J - i . , ne maram se prepirati z vami, a papir. Sedel sem na širok, nizek j, , A . . ' in zelo opuljen d i van (Bezsonov je spal na njem), ki je stal v senci, in ga opazoval kakih pet minut. Njegov pravilni, hladni profil mi je , . „ . ,. . ... i-i . , . »m zacnc hoditi po sobi iz cnesra bil dobro znan : nisem ira samo en- ' 1 ^ \ kljub temu začenjam sam. — Hotel mi je nekaj povedati, a je mahnil z roko. — Bog z vami \ — reče, vstane krat skiciral v svoj album; nekot I kota v drugega, počasi stopajoč v Prijel me je za roko, potegnil me z divana in pripeljal pred ogledalo. — Poglejte mene in sebe. — re-če. — Kaj pravite Hyperion pred satirom kozono-gim. Satir kozonogi — to sem jaz. Vendar sem močnejši, ko vi; kosti sera sedel v senei in je njega z mo«"nn svetlobo dobro osvetljevala svetilka z zelenim pokrivalom, ali pa, ker so bili moji živci razdraženi. Opazoval sem ga in razstavil potrošen v norosti!" Da. in kakšen je ta žar duše! Odkrito: svinjarija.... — Sergej Vasiljevič, se li ne bi sem celo po njem naslikal študijo ,UOdr,h °I>ankah" — Xe bova debelejše in zdravje od narave v barvali. Te študije nimam več- ^rerckala- Xe bova odpirala taj- jkrepkejše. A primerjajte: vidite poslal jo j,- svoji materi. A ta ve- 1,1,1 STt'n.lh ra"' kak°r JC nekd° re~ jto"le? ^ « ^»"O dotak- čer me je začel njegov obraz zelo ikel n°kje' ~~ nil las na ki so zar-eli siveti.) zanimati; mogoče vsled tega, ker i ~ Zdl m1' priliki Svetega Leta. j Ke-t je zgoraj omenjeno, bodo j v najkrajšem času to vsi vpošte-vali. t'o.sulich proga vabi potom svojih glavnih zastopnikov. Phelpi voe potnike tretjega razreda, j Brotht.rs & Co vse, ,naj ^ GffU a jo ta parnik. Na parniku "Martha Washington" so odpravili odprto medkrovje ter preskrbeli kabine za. naj Ogledat- Cosulich Line je ustanovila nov ! lahko prihodnjo soboto. 21. fe- turistovski razred po jako zmsr-j b: uarja od li. do "». popoldne. nih cenah. Zadnji torek, to je dne 17. februarja. je dosp?la Martha Washington. parnik C-unard črte. iz Trsta v New York. Vsakdo se bo lahko prepričal, da je ta parnik res uzoren parnik. in da je posebno pripraven za potujoče občinstvo. \ si Jugoslovani so prisrčno povabljen«. Vstopnine ne ho nobene. ;akdo bo 'post režen s čajem. "3I:irta Washington" je ob pomolu 7. Busli Terminal, ob v žilo ž- Ta paru "k je prvi izmed vseh.M fki plujejo po Sredozemskem | morju da je odpravil medkrovje v tretjem razredu ter s tem izro-j-'11 -ll- ulice. Brooklyn, čil medkrovje pozabljenju. Vod-1 J);i smo 1 ptavili odprto med-tvo je tako uredilo, da ima vsak i krov je. pomenja velik korak v •potnik kabino za.»e ter da je ta |rir/-v«'iu preko cnnski ga prevo-ko potovanje v tretjem razredu Angleška kraljica Marija se pogovarja pred katedralo v Norwich u tamošnjim škofom. Na sliki levo (»d nje ji* škofov tajnik. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.) NEZAKONITI PRISELJENCI IN PRVI PAPIR. Tajnik Dela. Davis, je obvestit' .lučajih je šlo za ljudi, ki so bili senatorja . Johnsona iz 1'alifornj ^ - pc.^rej izključeni in ki so" zopet je in poslanca Johsona iz Wash- ] .-Išli. t not brez inšpekcije. Tri •azvo.iu preko nn^k ga m. ('osulieJi Line je trdno ingtona. ki sta načelnika senai- • sile i so baje preskrbeli oblast- Jiiega oziroma zborničnega odseka i no dovolj, nje >:a vstop potom go-zy priseljevanje, da se v natura- J :jnfije ;:i štirje so bili prišli 'Izven izacijskem uradu nahaja I960 :;vc.e kot nastavljenci diploma- pustil skončati. — Jaz ne verujem v Lavatra. No. in vi ? Po obrazu vas poznam, da vam ne gre dobro. Ali vam mar ne gre delo izpod rok ? — Je gotova.... oseba.... — t*e je boljša, ne bo hotela biti model. — Ne. ni. nasprotno. Ali.... zelo velik ,,ali" imam pri tem. — — Pa kakšen je ta .."ali", Sergej Vasiljevič ? Če se ne šalite.... — Šalim se. šalim, to ne more biti. — — Sergej Vasiljevič.... — govoril s proseč i m glasom. sem — Tako. Sedaj vidite, kakšen ..ali" imam jaz? — Ohranite si lahko ta ..ali". _ Čemu se smatrate dolžnega varo- \ ulite, Andrej Nikolajevic.... vati in ^.ititi mene, _ — Povedal sem vam. čemu vas ljubim? Zato. ker ste čisti. Ne samo vi, ampak vidva oba. Vi ste tako redka prikazen, nekaj, kar diha svež. prijeten vonj. Zavidam vas in sem srečen, da vas smem gledati vsaj od strani. In vi hočete, da bi vse to uničil? Ne. tega ne pričakujte! — — Sicer pa. naposled: kaj je to takega. Sergej Vasiljevič? Malo — Poslušajte, kaj vam povem. I zaupate tej moji čistosti, ki ste jo Treba je. da veste, kaj pri vas ce- | odkrili, ako se bojite tako strašnih nim. — začne on in se vstavi pred stvari vsled znanja s to žensko. — menoj: Sva skoro vrstnika, starej- —Poslušajte: Jaz vam jo mo-Či sem le dve leti. vendar sem pre- rem dati ali pa ne dati. Storil živel in izkusi! toliko, kolikor boste iljom. kakor me je volja Jaz je vi preživeli n izkusili komaj v de- vam nočem dati. Jaz je ne dam. . ' setih letih. Pokvarjen človek sem. !])ixi _ — Da, ni ravno najboljše. Zavr-: Udoben in razuzdan fostro ie ! o \ - • , , pol sem ga, docela zavrgel - sem , \ " ! (OStr°1.-1° ! SedaJ ^ sedel ^^ raz- , 7 stm naglasd to besedo). Je mnogo lju- odgovord z obupnim glasom. tH> Ui so slabši ^ mcne a jaz sma. — To seiu si tudi mislil. A kaj. jtri gotovo nimate mf»dela ? — Ni ga in ga ni. Vi veste. Ser gej Vasiljevič. kako sem iskal. Ali : Iel__kot vi, na primer. vs<> je tako malo slično onemu, da . — O kaki razuzdanosti in čisto me naravnost tira v obup. Posebno sti govorite? — vprašam jaz. ta Ana Ivanova; povsem me je iz mučila. S svojo brezizrazno fizio ram sebe za najslabšega. Sovra-Zim pa samega sebe zato, ker ne ! morem biti tako čist. kakor bi že- — Jaz imenujem stvari vedno s ... "" i pravim imenom. Cestokrat vas za- nom.jo je uničila vse. Zdi se mi. ividam> vaš mir in Oisto vest; da sedaj on. obraz v moji glavi ni dam vaSj ker imate_ Xo siwr je pa to vseeno! Ni mogoče in ni! — ! strogo prekine samega sebe. — Ne — O. da. docela ! Če bi bilo mo- bova več govorila o tem. — goče slikati z zaprtimi očmi. — ne, —::i "prvi idr". Preiskava je d 'gnala, tla TO! Izmed it h nI bilo mogoče nikakega uradnega zapisa o it nc države nekdaj med :"5. junijem;:: li!2! in :»0. junijem 1924. torej | n pod kvotniini zakoni od leta 192! j z 1 k mitem prihodu: 90 njih so bi-in 1922. Izmed teh strank 173<>j.'i morilarji. začasno pripuščeni ali je bilo prijavljenih priseljeniške-1 ! z. rterji in {>{) začasno pripušče-mu uradu v s\t1io. da iz la prof* n njim lepo: tacij>ko pov lje. in o-stale >od.i prijavljene. čini vrši preiskava. V 1249 slučajih ni pregh-.Jova-! n je ladijskih maniiV.stov i:i p:-isc- i lje;iilk";i za planik-.v poka/alo. d'j 1 > » bili dotii-iiiki zakonito pri'pn-j šeeni v Združene države. V 144 slučajih ji> šlo za l.iu.li. ki so priči: kot člani ladijskega m- šTva in ki so bili kov taki začasno p.ripu-šicr.i v svrho ponovnega vkrcanja v inoz.'i:istvo ;;!i {-a ki so lii-11 prijavljeni kot mornarji -- i^--r.erterji. V 2<>d slu "a jdi .i š:o za ljudi, ki no bil: začasn • pripuščeni v Združene države, prihajajoči na z iča^en potniki. Tudi teh 2-~>3 >lučajev bi!r> p.- javiienih priseljeniškemu uradu v svrho ib*po:*tacijske-tra jjost opanja. Toliko o o.-očilu ileiiartmenta i i.: Fre ia namreč znati, da • piiv'i v jZdružen«' drža-> juniju 1921. ne dobivajo 'prvima papirja" takoj, čim : • zanj. mavec da. ko vloži-oio luošnjo za prvi papir, ti preiskujejo, tla-li je do-i;čnik prišel zakonitim potom, !•• i tem. kadar s.> se o tem j.repriea: *. mu izdajejo "prvi pa-i pir". Ako doseže, da se dotič-i !-; zakonito nahaja v Združe-' udi državah, je prijavljm prisc- res užitek. "Martha Washington", ki je velik tk-presni parnik ter je pr vovrsten v vseh ozirili. j<* bil j»t. >o';ionia ] renovl j< n, l>a ljud je natančno prepričajo teh izprt-niembah, je najboljše, da si ]>ai sdk ogletlajo. Veiitilacijn je izborila. vsi prostori so zračni -:n sveti:, povsod prevladujeta popolna čistoča in ab-oluten red. Vsleiltega io tudi kabine tako domače, da iim :ii primere. Prenovljen ja so se za vršil a v ladjedelnici v Tržiču katera je lasi Cosulich proge. Prenovi jen je so odredili ravnatelji proge, kojili namen je. nuditi javnosti vsak mogoči komort na potovanju preko oceana. Pri tem sj> se držali načela, da' je treba predvsem skrbeti tekom prekoocenanskega potovanja za kom fort ljudi, ki nimajo dosti sri dstev na razpolago — za delavce. za očete velikih družin, za ljudi, ki hočejo obiskali domovino in nočejo oziroma ne morejo dosti potrošiti. Te osebe imajo daj na razpolago poleg raznih drugih udobnosti, veliko jedilnico. godbeno sobo, kadilnico ln prostoren izprcfeajalni krov. Poleg službe posebnega tii-rje-ga razreda je Cosulich črta ustanovila na krovu "Marte Washington" tudi "turlstovski razred", ki bo posebno pripraven za potujoče dijake, učitelje in druge pro-fesijonalne ljudi z omejenimi sredstvi. Ta razred po posebno dobrodošel on i ni osebam z omejen imi priča na. :nal< ti-te. potovati v »a tudi vs- Združenih Parnik ' ">.1 pluje i:-: '>ruur' la bo to postdiuo ; nameravajo s Evrono. Zanimal' I,- pre-ta.li i-e ia j j bo • n i paro »ivuine aireut Ir/avah in Kanadi. Martha Washington i:-: Nev,- Vorka dn ■ 21. t't pro;i Trstu. I'-rezelaOnn. itustrirann. knjiKa glede patentov in papir za Skiciran je se p>t-glje. Pišite zanjo danes v slov. jeziku.: BRYANT & LOWRY Registerod Patent Attorneys 320 Victor Bldq.. Washington. D. C. T NAZNANILO. Žalostnim .srcem naznanjam sorodnikom. znancem in pr jat •-Ijem. tla je dne 2. februarja nemila sni rt utrgala nit življenj.-« uri preljubi mamici URŠULI ZEVNIK v starosti G7. let. doma v va-d Co-draže. St. dernej. -Jugoslavija, k.; r zapi.Z-ča svojega moža. dva sina. in dve hčeri, v Ameriki pa tri hčere. Ljuba, zlata mamica, nikdar vas ne bomo pozabili in vedno bomo molili -za vas. dokler se ne snid •-mo nad zvezdami. Počivajte v miru 1 Žalujoče hčere v Ameriki: Antonija Tomaž, lirooklvn. N. V. Terezija Kerhin, ililwaukcc. Wis. Alojzijo Grubar, Geneva. Ohio. mnonrj l-:t>l ;1d:kemu uradu v svrho depor- GENERAL DELIVERY. JOHN SIMONCICH KROJAČ 73 ANTHON AVENUE RIDGEWOOD, N. Y. Pojak-m v N"\v Vtu-ku se priporočam, da si ogledajo nove vzorce za spomladanske obleke. Obleke izdelam natanko po naročilu po najnižji ceni. Bolečine bodisi revmatične, nevral-gične ali krči hitro olajšate, če rabite SEVERA'S G0THARD0L Izvrstno lokalno sredstvo za hrbtno hromost, oko-relost in otrplost mišic-Tmejte ga vedno pri rokah. ic m i Cena SO ali 60 center. Foreign Lansruag«: lnformatio!: Service je Aeokrat našel, da ra>. log, zakaj prišel jenee d ost ikra l preneha dop:sivati se s svojim so rodniki v starem kraju, tiči v tem. da si mnogi novodošleci brez si--nia na pošto — poste restante. kot pravijo v Evropi, ali General Delivery, kot se pravi v Ameriki. Zdi >e. tla 'ljudje v splošnem n%-znajo, da poštni urad drž; tiika pisma le nekaj malo dni. Ako nikdo ne pride po pismo tekom tedna dni, poštarji večinoma pišejo 'nii claimed" (nepoLskaiio) na kverto in pošiljajo pismo nazaj na odpo-šiljatelja. Ivo pride človek na po-jšio nekoliko časa kasneje, misleč da mora tamo biti kako pismo od doma, nu poštar enostavno javi. g j da pisma ni. Dotičnik za čne na to ^'misliti, da mu v starem kraju ne Pjmarajo jiisati. počasi preneha do- ■ Jpisivanje in se tako pretrgajo vse I j vezi. ■ 1 Poštna ]>ra^ila od 1. 1924. pra-jvijo; "General Delivery na onih |poštnih uradih, ki raznašajo pi- sima. je namenjen le za one. ki n>-,majo stalnesa stanovanja ali ki :iz dobrih in zadostnih razlogov nt P ! morejo dobivati pošte potom pis- ■ r- v ; monCise ali potom postnega p»-e- jav?jo za jiisma na General Delf-'verv okno. se sme zahtevati, ako n'so znane, da izjavijo- zakaj prihajajo po pošto na jioštni urad. mesto da bi pisma dobivale po pi-smonoši.** ' Oni. ki smalrajii potrebno, da si piv-tijo pisma nasloviti na General Delivery, bodisi ker nimajo stalnega stanovanja ali, kor se bojijo. da se pismo zgubi, ako se dostavi v "boarding house." storijo zato pametno, ako se predstavijo postmajstru ali uradniku na General Delivery in ga prosijo, naj drži vsa pisma, ki bi prišla, do kler se on ne priglasi. S tem preprečijo. da se pismo povrne. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA EDIN« SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH SOLEZNI. Moj« ctrok* J« zdravljenj« akutnih in kronlfinih t>ol«znl J,m ldravIm nad 35 ter Imam akusn]« v vseh boleznih v.k- •,0Včn»ko' "to «»«or«n popolnoma razum.tl Tn .poznati ifJif ' * ordrav"» ,n vrnem moč In zdravle. Skozi 2a let «em pridobil posebne tkuinjo pri ozdravljenju možkih boiez.il. Zate popolnoma zanesti na mene, moja akrb pa j«, da ' vli«; N« odlagajte, ampak pridite £impr«J« Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje In ||Ve po telesu, bolezni » padanje laa, bolečine v kosteh, stare rane. oslabelost, živčne In bole*"; v'm« rturju, ledican, Jetrah. želodcu, rmenico, revmatizem, katar.zlatoillo naduha Itd Uradne ura: V ponedeljek, sredo ln pet^k od 9. dopoldne do S poiw'dn." T torek. Četrtek ln aoboU od l. dopoldni do I. irečer; t Dido>w>i Ut praznlklb oC 10. dopoldne do 3. popoldne. moret« popolnoma eztfr«. Novo francosko posojilo v Jugoslaviji. Po vesteh iz Pariza je baje. pofsreeilo jug. finančnemu ministru dr. Stojadinoviča, ko je sodeloval na mednarodni finančni konferenci v Parizu, najeti ugodno posojilo v znesku 250 milijonov francoskih frankov. Istočasno pa ponujajo amerikanske bančne tvrdke jug. državi dolarska Posebna ponudba našim čitateljem Prenovljeni pisalni etroj "OI^H" $2a B streiico ra slovenske 6r- k., a, i.$25.- OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lak te vsak pile. Hitrost pisanja dobite s vajo BLOVENIC PUBLISHING COMPANY I«w York 1. t GLASN.VRODA, 19'. FEB. 1925. PAST ROHAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil G. P. 20 (Nadaljevanje.) NedaOn je tako trezen in — Bil je preveč zaposlen z razkladanjem svoje ljubezni, — je lfJca Nilvija. — - To je mogoče res, — je priznala Lady O'AIov. Pričela je razmišljali o veseli preteklosti, ko jo je blazna ljubosumnost O'Moya dovidla df» polnega »poznanja njene lopo te in privlačnosti. Nato pa je takoj zr»pet p^sveti:la svojo pozornost sedanjosti,- — Kljub temu pa vedno ne inorean spoznati. kaKo bi ml mogel grof Samoval ponuditi avojo pomoč, če bi ne imel namena nu di jo, ko bi prišel čas za to. S Ivija ji je nato pojasnila, da je portugalska vlada sama zahtevala zadoščenje za oskrunutev nunskega samostana v Tavori in da jr imela ponudba Samevala mogoče namen dobiti informaciji gl.de skrivališča Bat le rja. katerega bi nato izročil vladi. -- Draga moja: — je vzkl.'knila Ladv O'Moy, strašno presene-čona. —- Kako strašno moraš sovražiti tega moža. da moreš namigniti. da bi mogel biti tak. — tak Judež. — Jaz ne pravim, da bi mogel biti. Svarim te pa, da nikdar ne prevzameš r zika. da ga preiskusiš. Mogoče je prav tako pošten -v t j zadevi kot se dela. Ce pa ibi kedaj prišel Dick k tebi za pomoč, »e nc smeš izpostaviti nobenemu riziku. Ta fraza je bila bolj srečna kot je Silviija domnevala. Bila je skoro i.-ta fraza, katere >e je posluiil Dick sam. Ker jo je ponovi; še nekdo di ugi, je prepričala Lady O'Moy. — Xa koga pa naj se obrnem — je rekla proseče. Silvija. ki je govorila kot človek, ki se zaveda svojega znanja ter .>e spomnila, obljube, katero ji je dal Trcmavne, je takoj odgovorila : — Le en človek je na svetu, pri katerem lahko varno iščeš pomoči. Čudim se le. da n, si mislila nanj v prvem trenutku, ker je tvoj lastni in tudi Hiekov dolgoletni prijatelj. — Ned Trcmavne ? Lady O'Moy se je zamridila. — Ali veš. da se nekoliko bojim hladen. Saj misliš Neila, — kaj ne? - KVga drugtga naj bi miriila? — Kaj ])a bi inogt i >tariti on/ — Kak«, morem jaz vedeti to.' Vem pa. da mu ne bo manjkale volje, da ti pomaga. Človek kot je tkaprtan Trcmavne. pa najde pot kjer ima voljo. Ta zaupni, skoro rešpekta polni ton. v katerem je govorila Sil vija. je vab ud i 1 pozorne^ Lady O'Moy. Kad i tega je takoj priponi nila : — Ti imaš rada Neda, kaj ne? — Mislim, da ga ima vsakdo rad. (J las Silvi je je bil namenoma hladen. — Da, a jaz ne m is'jim popolnoma v takem smislu. Pred no pa sta mogli nadalje razpravljati o predmetu, se je kočija ustavila pred visokim, sijajno razsvetljenim portaiom. V vestibulu. ob vznožju širokih stopnjie, sta se sestali s kapitanom Tremavnom, ki je ravnokar dospel ter par drugimi castas: ki. Skupaj so odšli po stopnicah navzgor, kjer .sta jih .sprejela grof m giofica Redoaido. \-stop Lady O'Moy v plesno dvorano je proizvedel učinek, ka koršnega je bila že vajena. Kmalu je 'bila središče neumornih pozornosti. Danes zvečer pa je bila bleda in nervozna. kar je le še povečalo njeno cvetki slično lopoto. Neobičajna brezbrižnost je ležali na njenem obrazu, ko so jo "prosili častniki za ple-s. Prvi je plesa 1 ž njo kapitan Gleimie. Srečala je Tremavna, k. je prišel mimo s Sivijo. Vstavila se je ter ga vprašal«: * — Vi me niste profili za i>les. Ned? — Le z obžalovanjem sem se zadržal. — - Jaz pa nočem tega. Hočem vam nekaj povedati. X j«-I je njen pogled in zdel se mu je neobičajno resen. Odvrni: je s par običajnimi frazami, da se bo poslužil prilike. T rem ay n c pa je ali pozabil na obljubo ali pa je ni smatral za posebno nujno, kajti po kvadrili je odšel z Miss Armytage v preddvora no u'r °dtam na hlad zapučenega balkona, nad vrtom. Pod vrtom se je vila reka. v kateri so .svetile lučice angleških bojnil-ladij. zasidranih tam. — I na bo čakala na vas. — ga je opomnila Miss Armytage. Naslanjala se je na balkon in Trcmavne je'stal poleg nje ter opazoval njen fini profil. Tako se je zatopil v misli, da je blia Silvija prisiljena ponoviti svoj opomin. * — L na bo čakala na vas. kapitan Tremavne. — Komaj tako poželjivo. — je odvrnil, — kot bodo drugi ča kali na vas. Zasmejal a se je odkritosrčno. — Hvala vam. da niste rekli: Tako poželjivo kot bom jaz ča-kaia drugih. — Miss Armytage. jaz sem vedno ljubil resnico. z — Pečava se z ugibanji. — O ni kakimi ugibajiji. Jaz govorim o tem. kar vem. — In tako tudi jaz. — Nato pa jc zopet -ponovila-. — Una vas bo čakala. Vzdihnil je ter se bolj vzravnal. — Seveda če zahtevate. — je rekel ter napravil kretnjo, da jo po vede nazaj v dvorano. Ona se je obrnila, kot da hoče oditi, a se ustavila ter mu zrla naravnost v oči. — Zakaj me hočete vedno napačno razumeti? — ga jc izzvala. — Mogoče je to neizogibna poslcdica moje vroče želje da raz umem. — Potem pričnite razumevati me bolj dobesedno in ne čitajte v mojih besedah več polena kot jim ga hočem dati. Če rečem, da vas l na čaka. ugotavljam enostavno dejstvo, ne pa povelja, da mo-late iti k njej. Dejanski želim jaz sama govoriti z vami. — Če bi vas smel sedaj prijeti za besedo . . . — Ali mislite, da bi vam pustila privesti me semkaj, če bi ne hitela teffa ? -- Oprostite. — je odvrnil Ned potrto. —.Silvija. _ je pričel drzno, a se ustavil, tako zmeden in rdeč kot je bila barva njegove uniforme. — No * — je rekla ter se zopet naslonila na balkon, a na tak način, da ni mogel videti njenega profila. — Torej mi hočete n«kaj povedati? — je rekei Ned s svojim mehkim glasom. (Dalje prihodnjič.) OSEM DNI DO LJUBLJANE PREKO HAVRE — PARIŠKEGA PRISTANIŠČA Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJE F R A N C E 28. FEBRUARJA G R A S S E — 16. MARCA D E Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo vod 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET —— ALI LOKALNI AGENTJE za 2. NEW YORK Štir je vinarji, Bog ve, koliko časa je hodil po mestu, so ustavljal, nagovarjal ljudi in pripovedoval vsakemu i-sto ter se odpravil dalje s povoženo glavo . . . Zapazil sem ga pri izložbenem opazoval predmete za veliko šipo ok nu neke prodajalnice. kjer je in pa mimoidoče ljudi. Sre»dnjeve-lik človek, črno oblečen, po videzu morda kak učitelj ali uradnik r. dežele, gladko o-strižeinih las m angleških brk : precej dober ibraz je gledel s svojimi velikimi očmi nekoliko usiljivo. drzno v svet. vendar bi dober opazovale v op:, zil v njih dobršno m»*ro plahosti: poleg tega je bil videti nervozen, nestrpen in zelo nezadovoljen. Medtem, ko so mu oči nekaj iskali po ljudeh in mu je leva rok;-, j izračuni doma: toliko in toliko bo park rat segla v telovnikov žep ri in res vzame s seboj, inr* več ko to se je zopet umaknila. jt» dospel do liko in toliko. Gre k zdravniku n. knjigarne, kjer je ustavil pred plača, gre v lekarnico in plača izložbo: a poleg njega sera sta! Osta-ie mu še nekaj in za vožnjo. sem mogel razumeti . . . Klobuk je bil vzel z £lave in ga držal v levi roki. ''Da." scan dejal. — "tako in a lenkost-ia. pa trdna zapreka je grenkejša od velike ovire, ki bi jo s človeškimi -močmi sploh ne bilo mogoče premagati . . Sla sva nekaj časa tiho dalje: on je gledal v tla. ko da je popai-jen in zrmiilj »n. "Drug *lučaj." je povzel zno-va. "ki je prvemu popolnoma t na k. tsamo situacija je malo drugačna, ndcolnko bolj jasna. Zamislite se v to situacijo! . . . Recimo. na primer, da se pelje okoličan v most o. Obolel nun je otrok ali reeimo; žena mu j? o Vdela. p*» sre. Nima bogvekaj eienarja, zato iaz . . . Parkrat me je posedal. cr> krat sem celo čutil, da ne mor kreniti pogleda od men«, poter pa je dejal: "Slika na naslovni stran/i k nji ge, ki jo gledate vi. je neumna. Sploh pa je knjiga predraga in ni vredna ..." "Mlini:" se m dejal. Nisem mi hotel p kazati pozornosti, dasi m-je zanimal. "Tudi če bi imel denar, je n»-bi kupil, dacfiravno je od dobrega prijatelja. Dos-tojevski je dober pisatelj." "Mlini!" Zdelo se mi je. da se hoče odpraviti. vendar je š. postal ter s ■ parkrat nestrpno prestopil, ko da ne ve kaj reči. "Ali mislite kaj kupiti?" "Ne. Kar tako gledam. In Vi?" "Nimam denarja." je dejal in pri tem pokazal nekoliko zadrege. "To se pravi, da . . . no. saj s-vseeno. Ali greva dalje?" se je prestopil z nestrpnim korakom. "Pojdiva!" "Denar je zelo važen za človeka. celo "najmanjša vsotiea je lahko velike varnosti ..." Sla ■sA'a skozi ulico, prerivala s« med ljudmi. Ko je videl, da ne rečem ničesar, je govoril dailje: "Recimo, no. goldinar. To je pač majhna vsotiea denarja. Malo je ljudii. ki ga ne bi imeli vsak trenutek pri sebi. Vendar lahko se zgodi, da ga kdor nima. Kaj pravite, da se to ne bi moglo zgoditi? Vi svpioli li-ičesar ne pra vit r. ampak recimo . . . Nekdo ima <»-praviti to in to važno opravilo, p-i mu manjka goldinarja in ne more opraviti. Moja primera aii ll>ila dobra. Torej: gre 'za neko stvar, ki ima odločiti vse poznejše življenje. manjka enega samega goldinarja. te malenkostne vsotiee, in on ve. da brez njega, no . . . ali ni grenko to: Iit^pakjr tega ga je sram prositi rte?ga ali onega, da bi mu dal ta smešni goldinar; saj bi se nui smejal; morda bi mu ga dal. kdo ve ? A eno je, ne more. ne »me. četudi bi ga posestnik tudi ne pogrešil. Oropati tudi ne. se manj pa ubiti koga radi goldinat-ja. tudi če bF. šlo za velikansko stvar . . . Osamljen je, brez moči . Da. -ko bi biLa kaka velika vsota. tisoč, milijon, a ta brezpomembni goldinar* ga poniža v cestni prah. jezi ga in žalosti ta mala zapreka. ki je. a* tem Slučaju zanj kot — eel milijon . . . Gospod, po vejte mi. aln ni to grenko ? . . . Sla sva preko razsvetljenega ti -ga in se nisva nič ustavila. Pripo-ivedoval je naglo in z neko tehtno-j s>tjo. poleg tega pa je pogledoval name z očmi, katerih 'bleska m- Izračiman. lačen je. pa gre v g<> tilno. In veste. tu. ali ni prav r:; mnil. ali pa je bila klobasa toliko Iražja. ko pride vun. prešteje zo prt in manjka mu deset vinarjev '.a železnico: samo doet \Hnai-jev . . . Ali sto se vživeli v situacijo ? ..." "Mhm!" sem pritrdil. V resnici pa sem bil. truden od njegovega pripovedovanja, bolj zatopljen v svoje misli, gledajoč ljudi, kii so naju srečeval/i in prehitevali. "Žena je doma bolna. ali. recimo. otrok in čaka zdravil, ta njemu tako ljuba oseba a on je sredi mesta, sit sicer, a manjka mu štirih. no. rekel sem : desetih vinarjev. Smerno, kaj ne ? Ali ne bi stopil do bližnjega človeka in nuu dejal s poklonom. "Prosim podarite mi deiset vtinarjev, tako in tako .. . "Ozmerjal bi ga. 'češ da se ni tre-ba norčevati, ali pa bi mu rekel, da na 'tako prefrigan način ni treba beračiti. Nazadnje Hi prišel redar in vprašal "gospodske-ga berača" za ime .za stanovanje, bivališče, opravilo in bi se vse p<-vesti popisal. Smešno ne?. . . Stopil bi morda k družbi ljudi in jim popLsal vse po vrsti in jim obrazložil po pravici. Poslušali bi ga molče in gledali, kako bi on rdel. Nazadnje bi ga vprašali to in ono, po letini, po vsem vragu. Slednjič bi morda segel kdo \ žep in mu dal dva vinarja: "Drugo boste pa drugje dobili." In zopet bi šel isto pot . . . Ali ste se vživeli v situacijo gospod? ..." "Da. da!" Zdel se mi je nadležen. Čemu mi to tako vsiljivo o-pisuje ? "Vidite, in on gre dalje. Misli: ko bi naletel na kakega znanca! A mesto je veliko: kje je znanec? Gre na kolodvor. Išče po trgu, ali ni morda kdo izgubil deset vinarjev ? Gleda na kolodvoru po tleli. Tam bi stopil k temu ali onemu in mu dejal, pa mu omeni samo o vremenu, potem o letini in nazadnje napelje morda govor na denarne stvari . . . Nič! Ljudje imajo lastnih misli polno glavo. — Prclakne vse žepe, ali ni morda kje pozabil de^setiee, ali se mu ni kam za teknila.? Nd je! Če bi rekel pri blaga jnici ? Ne, pri blaga jnici ni nič.! Tako odide A-lak. a njega oblije mrzel pot po hrbtu ... Doma čaka bolnik . . .. morda ta ča» umrje . . . Pa saj gre še večerni vlak in dotedaj . ." Umolknil je in gledal v tla. Mi-mimo naju so šuničile lepe obleke sprehajajočih se žensk in celo o-zračje parfuma.. Njegov obraz se mi je zdel silno -piobit. "Šel bi zopet po mestn, zopet mislil, zopet nagovarjal ljudi, iskal po tleh. tipal po žepih. Nič: Morda, če bi nagovoril . . . Ah, p«, he. ne. ne! Je nekaj taktna v človeku. vidite, neka sramežljivost neka negotovoit. Prvi trenutek bi to storil najlažje, ko še ne misli to liko. pozneje je kamen. Stopil bi do kakega imenitnega gospoda . . . napačno! — do policaja nara vnost . . . nemirnost! Sploh, ničesar ni možno storiti, ko manjka deset h vinarjev; laže bi bilo. čc bi manjkalo sto kron. Ce paglav-'U manjka deset vinarjev, se poind i: "Neseni koveeg?" — ali ~>a se poMtavi na glavo v prahi: sredi ceste. A tu? Da mora biti človek tako neod-očen. tipajoč! Os-bi stopil v pro-lajalaico . . . ne. ne bi dali ... K dravniku bi šel nazaj: "Vidite, ospod, radi desetih vinarjev. . . "Ni mogoče t:\ko gre po mestu, vsako upanje je zastonj, bolan je od vsega toga. jezen in žalosten. Ali ga ne čakajo doma trenuteJc a trenutkom, ali ne zavisi mor Ja no živ!jenje od tega. njegova srt-a ' Gospod, ta M tuacija! Radi ho->h desetih vinarjev! Znorel bi zakadi njih. Kakaj noč je Ž2. vlak bo nnalu odpeljal in ta človek je tu: 'cje bo spal, vdčerjal in kam ju-r" ? Ali ne bi skočil lahko v vodo •I pognal kroglo v glavo, legel na ir . . . vzel kamen in udaril na.) dižjega po glavi ter vzel irz moš-vie polne cekinov in kronic samo 'stih borih deset vinarje^*, zbos '--, ter;h je izvršil uboj ? . . . Des<*a inarjev! Al* mi to žalostno? Ali te se vživeli v situacijo, go--nod?..." Konec je bil izgovorjen naglo zamrščenimi obrvmi z neko gre-n »rositjo in šele ta trenutek sem o irnil vso ])ozoriiost nanj. Gledal ne je proseče . . . Zakaj? "Da," sem dejal, nekako v za-Iregi, a nisem vedel vzroka. "Da. o bi bi'Io žalostno, obii}>®o. Mo-"ani k večerji. Lahko noč!" Ni segel v ponujano roko. Bil je čudni zadregi, proseč pogled se ie poglobil, obraz je dobil drugačne poglede in glas je bil' očitajoč, tože(č: "Gospod. nLste me raziumeli . ..' Pogledal sem -za hip. sžardel in r:ri vinarje samo, gospod.'* Vzemite!" "Štiifi vinarje samo!'' Dal som lmu štiri vinarje, ki jih ;e prejel z grenkim nasmehom na inteligentnem obraizu in z lahkim ooklonom. Videl .sem, kko globoko je bil ponižan, žalosten, osramočen. Ifcginil je z naglo hojo meci • judmi ... na kolodvor. '4 Moj Bo g, št ir j e vi n a r j i!" Hretanje pamikov c Shipping New« M. februarja: Martha Washington. Trat; Stuttgart Cherbourg in Bremen. tS.- februarja: La Savoie. Bavra. 28. februarja: Leviathan. Cherbourg; Franca. Havre; Berengaria, Cherbourg. S. marca: Clevland, Boulogne In Hamburg; Minnekahda, Cherbourg in liamburs. 7. marca: Olympic. Cherbourg; Tres. Harding. CUierbourc in Urcmen; Conte Verde, Genoa. 10. marca: Bremen, Bremen; America. Cherbourg in Bremen. 12. marca Pittsburgh Cherbourg in Antwerp; "Westphalia. Hamburg. 14. marca: Aquitania, Cherbourg; Suffren. Havre; George Washington, Cherbourg in Bremen; Ne,v Amsterdam Boulogne in Rotterdam. 16. marca: De Grass«?. Havre. 18. marca: Orduna, Cherbourg in Hamburg. 19. marca: Albert BUIin. Boulogne in Hamburg. 21. marca: Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cherbourg: France. Havre; Conte Rosso Genoa. 24. marca: Pres. Wilson. Trst. 25. marca: Berengaria. Cherbourg. 26. marca: Thurlngia, Hamburg. 28. marca: Olympic, Cherbourg; Paris, Havre; Pres Boosevelt, Cherbourg in Bremen-Reliance, Cherbourg in Hamburg; Ohio, Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne. 31. marca: Stuttgart. Cherbourg In Bremen. 1. anrila: Mu-uretanla, Cherbourg. 2. parila: Deutschland Boulogne in Hamburg. 4. aprila: Homeric. Cherbourg; Ascanla. Cher- bourg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen. 7. apri'a: Resolute. Cherbourg in Hamburg; Republic. Cherbourg in Bremen. 8. aprila: Aquitania, Cherbourg; La Savoie, Havre. 9. aprila: Zeeland. Cherbourg in Antwerp; Mt.. Clay. Hamburg. 11. aprila: Majestic Cherbourg; Loviutha-t. Cherbourg; Volendam. Boulogne in Rotterdam; Conte Verde. Genoa. 14. aprila: Martha Waslinigton, Trst. 15. apri'a: Berengaria. Cherbourg: r>--> Graa«e, Havre: America. Cherbourg in Bremen. _ -16. aprila: Cleveland, Boulogne in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg in Antverp; Columbus Cherbourg in IJremen. 15. ac-ila: Olympic Cherbourg; France. Havre; George Washington. Cherbourg in Bremen; Orbita. Cherbourg. 21. aprila: Belgenland. Cherbourg in Antwerp. 22. aprila: Mauretania, Cherbourg; Suffren. Havre. 25. aprila: ^•aris. Havre: Homeric. Cherbourg: Orduna Cherl>ourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen. 28. aprila: Lapland Cherbourg in Antwerp: Luetzow. Bremen. 29. aprila: Aquitania, Cherbourg. 30. parila: Ohio, Cherbourg in Hamburg; Albert lisillin. Boulogne in Hamburg. 2. maja: Majestic, Cherbourg: Leviathan. Cherbourg. 16. maja: Paris, Havre. — S tem parnikom bo spremljal potnike uradnik tvrake Frank Sakser State Bank. Cosulich Line Znižane cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja S35. Tja in nazaj $162 Drugi razred $135. Tja In nazaj $253 EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. " Martha Washington 24. feb.; 14. april Fresidente Wilson 24. marca; 12. maja Udobno potovanje. Kratka pot z i". leznlco. PHELPS BROS. & CO., 2 West, N. Y DR. SEIPEL GRE V SAMOSTAN jfawmliriirMf 'i'MTfinr 'j- Bivši avstrijski kancelar Jr. Seipel odpotuje začetkom aprila v Rim. kjer se bo nahajal štiri tedne v nekem samostanu. Krščansko- .socialna stranka v Avstriji je na pobudo dr. Seipla sklenila, u-deležiti rse proslave svetega leta z romanjem v Rim. kaikor namerava to storiti (budi nemški centrum. Romanja v svdto mesto se udeležijo tudi poslanci in cela vrata drugih uglednih fimkcijonarjtn krščansko-socijalne stranke. Avstrijski romarji gTedo v Rini isačetkom aprila in ostanejo ondi preko velikonočnih praznikov. Pri tej priliki se bodo poklonili papežu, kakor je to navada. Vati-ka n je o romanju že obveščen iu dela pri preme za sprejem visokih funkcijonarjev stranke. Dr. Seipel ofctamc kake štiri tedne gost v nekem samostanu v Ri mu. Vzroka za to se še ne ve. Navadno s« umaknejo visoki crkveni dostojanstveniki za neka-j časa samostane le v treh primerih: ako se morajo pokoriti za kak p©-otrc sil ves denar v namenu, da dobi odiKJinoč. Končno, ko mu ni m'^rf-1 poma-(ga.ti noben zdravnik, noben profesor in nobena bolnišnica, so zbrali prijateiji zanj denar. da. se je vrnil v domovino. Mislili so, naj pa še u mre tam. kjer je bil rojen Pa. so se zmotili. Kajti on se vrača — ozdravljen, prvi zdravnik, katerega je obiskal v Evropi, invi je povedal. a izguba teka z včasnim izpeha-vanjem, pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, st'*gnih in nogah, omotica, gla-vobol, občutek omedlevice s j>razniin t.elodcem, veliki, temni kolobarji krog oei. Želodec je težaJc in napihnjen. Vča-si se čuti neko premikanje od želodca proti črevesom. Človek tudi čuti kot da hi mu nekaj premikalo proti grlu. Ponavadi bolnik jako dosti pljuje, ima rmeiio kežo, malo tehta in ima slabo sapo. V največ slučajih so bolniki brez v«ake volje. nI jim mar delo, vedno so leni. To pošasti, ki včasih dosežejo dolžino 50 čevljev, povzročajo tudi božjast - ] ne napade. Če se splazi v sapnik, lahko zaduS! svojo žrtev. Iznebite s« takoj te pogasti, dokler ne izpodkoplje zdravja. Pošljite $10.48 za polno zdravilo Laxta- na. to slavno današnje zdravilo prof i trak'jlji. COD se ne pošilja. Naznačit-i »tarnst. Ce nimate trakulje. ni škodljivo. Prodaja ga Farno T^axal Co., 535 T-nxal Pltig.. Bo* 9fi3. Pittsburgh. Pa. Za zavarovanje zavojčka 25c posebej, js—6 —A d v't Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 dano že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena e poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki Se niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. 3LOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortiandt St., N. T. G. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati stari kraj. je potrebno, da je na lančno poučen o potnih listih, prt Ijagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih za m o rem dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vain bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem lf-4. zamorejo tudi nedržnvljani dobiti dovoljenje ostati v domovin) eno leto in ako potrebno tudi delj . tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni naselniSki komisar v "Wash ington, D. C. ProSnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi New Yorku pred odpotovanjem. tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej pi5e za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po C71 priseljencev. Ameriški državljani pa KamoreJ dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se ttidi ne Štejejo kvoto. StariSi in otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite a pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Ju- goslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortiandt St., New York Prav vsakdo— i kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MAT,T OGLASI ▼"Glas Naroda1 Suhe Kranjske klobase. ŽELODEC IN DOMA SUŠENO MESO POŠILJAM ŠIROM AMERIKE PO — 351 JFUNT PROTI EKSPBESNEMU PREVZET JU. JOHN KRAMER 5307 St. Clair Ave. CLEVELAND, 0. Pozor čitatel ji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Gla* Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda'«