SLOVENSKI TEDNflK
l^to - Año IV.
No. 199
«el semanario esloveno"
Cena 10 cent.
Uredništvo in upravništvo
Calle SAPALLERI 2735 — Paternal
Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18.
Buenos Aires, 18. marca 1933.
Naročnina za pol leta 3 arg. 3.— — celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— Iiist izhaja ob sobotah štirikrat mesečno
O	o .a	FRANQUEO PAGADO
	a « hn	TARIFA REDUCIDA
o o	Z	Concesión 1551
Naše stališče v slučaju izbruha vojne v evropi
V vseh brzojavnih vesteh,-bi trenutno preprečil vojno,
ki prihajajo zadnje dni iz Ev dope, je razvidno, da je tam Politično ozračje skrajno napeto. Izgleda, da se takozva-®a ura obračuna bliža z vso Naglico. Prav nič čudnega ne bo, če nam jutri ali pojutriš-ajein prinese brzojav strašno vest, ki bo naznanila pri-
bo to, ponašem skromnem mnenju, samo nekaka odgo-ditev in ne defüínitivna odstranitev vojne nevarnosti.
Odpraviti danes v Evropi vse vojne nevarnosti, -ki so logična posledica zgrešene politike vseh takozvanih kapitalističnih držav, je tako
četek krvavega plesa. Pravi- težko, da ne rečemo nemo-
jo. da take napetosti med državami v Evropi še ni bilo in da je danes mnogo hujše kot je bilo leta 1914, zakaj danes so vse države mnogo bolj oborožene kakor pred svetovno vojno.
Tisti, ki so nam še pred Par tedni očitali, da so naši članki glede bližajoče se svetovne vojne preveč pesimistični in pretirani, se bodo morali, žalibog, najbrž kmalu Prepričati, da se nismo motili; samo prehiteli smo druge tukajšnje! liste, ki niso danes, kar se bližajoče se svetovne katostrofe tiče, prav nič manj črnogledi od nas.
Treznejši državniki evropskih držav, med katerimi je Mac Donald na prvem mestu, 8e prizadevajo na vse preteke, da bi preprečili novo klanje, ki bi pomenilo, kakor za-
goče, da ne bo vsa dobra volja angleškega sivovlasega ministrskega predsednika Mac Donalda mnogo zalegla. Za vzpostavitev mirnega sožitja med narodi ne zadostuje materialna razorožitev, ne zadostuje odpraviti in prepovedati gotovo vrsto kanonov, ladji, letal in tankov, marveč treba je predvsem odpraviti vojni duh, ki ga je prinesel po vojni pretirani nacionalizem
Fašizem se je razpasel v Evropi, Mussolini ima danes v Nemčiji svojega posnemovalca Hitlerja, ki je pred kratkim zavladal nad nemškim narodom, in po vzgledu svojega laškega učitelja pripravlja nemški narod na novo vojno. In žalostno pri vsem tem je, da mu narod slepo sledi, kakor je sledil
SLOVENSKI TEDNIK je
neodvisno glasilo slovenskih izseljencev. Njegov program je bil, je in ostane, delati za koristi Slovencev, ki so morali v ta del sveta za kruhom, ki ga jim domovina ni mogla nuditi. In zvest svojemu programu bo SLOVENSKI ¡ TEDNIK v slučaju vojne v Evropi delal na to, da se ne bo noben Slovenec iz Argentine odzval, ko ga bo ta ali ona domovina klicala pod o-rožje. Tu smo v svobodni državi in dokler bomo spoštovali njene zakone, nam nihče ne bo delal nobenih sitnosti. Tudi če nas bo domovina proglasila za dezerterje, bo-1 mo tu deležni vseeno vseh pravie. ki jih ta gostoljubna zemlja nudi vsem ljudem, ki se hočejo pošteno z delom preživljati.
Ko bo v Evropi izbruhnila vojna bo našei geslo: Ostanimo v Argentini in pustimo, naj se drugi bore za interese, ki niso naši.
- ------X-----------------j	--------- \J
^jnjejo vsi razsodni ljudje, j Viljemu leta 1914, kakor da konec današnje civilizacije, bi pozabil na strahote svetov-
Te dni se bosta najbrž v fcimu sestala Mussolini in Mac Donald. Mac Donald, angleški ministrski predsednik, ki je prišel ta teden v žene-v°. da napravi vse, kar je Mogoče, da prepreči polom raaorožitvene konference, ki bi za vedno zapečatil usodo društva narodov, bo v sobo-t° posetil v spremstvo angleškega zunanjega ministra Slavnega krivca sedanje 8krajne napetosti med naro-^ Mussolini j a. Ta sestanek J® sicer velike važnosti, ker ^o se agodi, da bo Mac ^onaldu uspelo prepričati og-»jevitega in bojevitega Mu-Ss°Unija, da malce popusti v "v°3i blazni zunanji politiki, ^ bi znalo vsaj za sedaj ^"«(Prečiti svetovno klanje. , a mnogo si ne smemo o-tati, zakaj čeravno bi imel 8estanek ugodne posledice in
ne vojne in na njene žalostne posledice, ki so najbolj kruto zadele ravno nemški narod.
Izgleda, da v zgodovini narodov iskušnje prav nič ne zaleže j o. Če bi se iz njih narodi učili, bi vsaj za dobo ene generacije ne bilo vojakov, pripravljenih, da žrtvujejo življenje ljubljeni domovini na oltar.
Masa je velik otrok, ki se da neznansko dolgo vleči za nos od svojih "voditeljev*. In ce bo Evropa zopet krvavela, je temu v prvi vrsti kriva masa sama, ki noče spregledati, ki še vedno veruje lepim frazam trebušastih patri j oto v, ki jo breizobzirno is-koriščajo in ki jo, kadar zahtevajo njihovi nenasitni žepi, pošljejo v strelske jarke za dom in cesarja.
okno v svet
Anglija
Ministrski predsednik Mac Donald je te dni pred društvom narodov predložil nov razoroževalni1 načrt, ki naj' bi pomiril vroče evropske duhove. Mi pa smo mnenja, da vsi razoroževalni načrti in vse diplomadske konference, ne bodo nič zalegle, ako se tudi v praksi ne bo kaj pozitivnega v krenilo. Od tega pa smo vsak dan dalje, kajti vse države se na vso moč oboro-žujejo in novo svetovno klanje imamo pred pragom.
Macdonald poseti Mussolini j a
Angleški ministrski predsednik Macdonald bo te dni posetil Mussolinija v svrho pomiritne njegove bojevito-sti. Sicer pa so razni diplo-madski obiski danes na dnevnem redu. Radovedni smo samo, bodo li kašo katero nameravajo skuhati, hoteli vsi narodi brezpogojno pihati.
Nemčija
Predsednik Hindenburg je podpisal dekret, s katerim je potrdil novo fašistično zastavo. Ob tej priliki je spre-
govoril: S tem dekretom dajem harmonično skupno moč nemškega naroda.
Španija
Kot povsod v Evropi, se tudi v Spanji snuje fašistična organizacija. To je povsem naravno in v skaladu s evropskimi nazori. Škoda samo za narode, ki radi svoje nepremišljenosti in vsled namišljenega kapitalističnega patrijotizma eden za drugim drvijo v propast. Sicer pa bodimo gotovi, da je fašizem zadnja krvava lekcija, katero bo ljudstvo spametovalo.
Avstrija
Socialisti in komunisti o-grožajo državni red. Fašistična stranka "heimwehr" deluje z vsemi sredstvi proti njim. _
Južnoameriške države
Južnoameriške države so .si še vedno v laseh in zgleda, da izgredov še ne bo konec. Vse to je delo kapitalističnih spekulacji za razne trgovske koncesije, ubogo ljudstvo pa mora za njih žepe trpeti.
Združene države
Ministrski predsednik Roo-sevelt je pred senatom predložil načrt za splošno štede-nje, kateri je bil sprejet z 62 glasovi proti 13. Načrt predvideva 15 o|o znižanja plač vsem državnim vslužbencem, na ta način bi država prihranila sto milionov dolarjev. Tudi na žitnem trgu so se napravili energični vkrepi,, ki naj bi zavarovali ameriškega kmeta. Glede točenja piva in drugih alkoholienih pijač se bodo določile posebne tarife. Banke so odprle vrata in začela z rednim poslovanjem, kar zelo učinkovito vpliva na ljudstvo kakor tudi na valuto.
Francija
Francija je zelo oprezna glede fašističnega gibanja v sosedni državi Nemčji. Za vsak slučaj vtrjuje mejo. To jasno kaže, da vsi razoroževalni načrti nimajo nobenega pomena. Vse te diplomatske komedije so samo za galerijo, s katerim mislijo da slepijo svet. Resnica pa je
povsod enaka: zob za zob, in kdo bo bolj zvit in močnejši.
NAGRADA ZA SPIS O
VPLIVU BOLJŠEVIZMA
Francoska akademija za vzgojo je razpisala nagrado 50.000 frankov za roman o boljševiški psihologiji. Roman naj bi prikazal razdorni vpliv boljševizma na družino, človeško družbo in krščanske ideale. Dela, ki jih bodo pisatelji priglasili za nagrado, je vlagati do 1. februarja 1934.
TALICHOVI USPEHI V * RUSIJI
Kakor poročajo iz Moskve, je imel tam Vaclav Talich, znameniti češki dirigent, o-gromen uspeh na slavnostnem koncertu v Vagnerjev spomin. Pri koncertu so nastopili moskovska filharmonija in solisti in med poslušalci je bil ves diplomatski zbor ter zastopniki sovjetske vlade. Talich bo vodil še dva koncerta v Moskvi in Petrogra-du.
VSAKA NEMKA MORA
IMETI DESET OTROK
Po vzgledu fašističnega diktatorja Mussolinija je sprejel tudi Hitler za svoje geslo razmnožitev nemškega naroda. V narodno-socialistič-nem tisku se dan za dnem poziva nemški narod, naj pazi ne le na čistočo svoje krvi, temveč temveč tudi na svojo steviüenost, zakaj narod, ki se ne razmnožuje dovolj hitro, je obsojen na pogin ali zasužnjenjj?. Ta Hitlerjev nauk je bil prav nazorno o-črtan in okritiziran v predavanju, ki ga je imel te dni na Dunaju berlinski profesor dr. Hans ..aldeck, ki je govoril o ureditvi porodov. Že med predavanjem je izkušala tolpa narodno-socialističnih pobalinov govornika motiti. Pozneje so začeli nekateri na ves glas kričati, da mora i-meti vsaka Nemka najmanj deset otrok, in planili so na predavatelja ter ga začeli ob-delavati s pestmi. Nastopiti je morala policija, da je napravila red.
Društvene vesti
**
*
Občni zbor Slov. Prosv. društva I.
Kot je bilo najavljeno se je vršil v nedeljo dne 12 marca peti redni Občni zbor SPD I.
Pri zadostni vdeležbi članstva otvori predsednik tov. Josip Lojk obč. zbor. Po pre-čitanju dnevnega reda je podal kratko poročilo o splošnem delovanju društva. Pojasnil je vzroke finančnih o-vir, ob enem pa poživljal ■članstvo, naj bi se resneje zavedalo društvenega delovanja. In če se bomo vsi zavedali pomena organizacije bo društvo napredovalo v korist nas vseli.
Sledilo je poročilo tajnika. Prečital je najprvo zapisnik lanskega občnega zbora, kateri se odobri. Na to je sledilo tajniško poročilo za preteklo poslovno leto. Vseh od-borovih rednih sej je bilo 16, izvanrednih 3 in 5 sestankov kateri večinoma so se na našali glede »SLOVENSKEGA TEDNIKA. Tudi tajnik je priporočal več društvenega smisla, posebno je žigosal tiste, ki iščejo dragih in ne primernih zabav izven društva.
Sledilo je poročilo blagajnika. Revizorji dajo obsolu-torji. Slednjič sledijo še razna poročila odsekov, katere članstvo vzame na znanje.
Preide se na volitve novega odbora. Volilo se je z vzklikom. V odbor so bili izvoljeni sledeči člani: Slavko Furlan predsednik, Mirko Rudež podpredsednik, Josip Zlobec tajnik, Rado Ličen zapisnikar, Ludvik Bratin blagajnik, Olga Maurič podbla-gajničarkči, Frane Klinec knjižničar, Franc Trebše gospodar, Josip Lojk nač. pev. odseka, Marija Zlobec nač. dram. odseka. Jelka Špaca-pan nač. žen. odseka. Revi-» zorji: Daneu alojz, Škrbec Andrej in Fon Andrej.
Kljub temu, da se je društvo moralo boriti z raznimi težkočami mora vsak priznati, da je moralno mnogo pridobilo posebno od kar ima v Sivoji lasti SLOVENSKI TEDNIK. S tem da ima društvo lastno glasilo, si je postavilo neomajen temelj bo-bočnosti, kajti S. T. je ob enem tudi najbolj razširjeno Slovensko glasilo v Južni A-meriki. In ker je list sedaj
i last naših kulturnih organi-zacji, je tudi dolžnost nas vseh, da ga širimo in podpirano ter, da mu pridobivamo novih naročnikov.
Velike finančne težkoče nam dela brezposelnost. Po drugi strani smo plačevali za naše razmere pre visoka najemnina in tudi prostori ne odgovarjajo našim potrebam. Tudi godba je bila predraga. Sklenilo se je, da se naj-mejo novi prostori in da se kupi radio-vitrola. Odbor bo skrbel da bodo imeli naši člani in članice doma dovolj zabave in razvedrila. Članstvu mora oživeti veselje do društva in skupnega delovanja. Društvo je takorekoč 'inaš dom; le tam moramo dobiti kar potrebujemo in to je predvsem prave delavske izobrazbe, kakor tudi poštene zabave.
Josip Zlobec, t. č. tajnik.
Dopis iz Malagueño
Imel sem dovolj časa za ke-daj se oglasiti v SLOVENSKEM TEDNIKU, ali človek v teh žalostnih delavskih prilikah niti ne ve, kaj bi pisal, da bi imelo kak pravni pomen.
V Božični št. S. T. sem natančno opisal tukajšnje razmere, od takrat pa se je že mnogo spremenilo in žalibog na slabše. Začetkom tega leta so vsem znižali plačo za en peso, delamo pa komajf 15 do 20 dni na mesec. Že itak siromašaie plače je en peso velik vdarec. Sedaj plačajo tukaj od 2.50 pesa do 3.50. Zaman čakajo naši sta-riši žene in otroci naše pomoči v danih prilikah.
Žalostno je, da morajo najboljši možje in fantje dajati na razpolago svoje delavne sile, po tako nizki ceni, a koliko jih je, ko jim niti tega ni dano, čakati morajo križem rok nevem kakšnega u-smiljenja. Nikoli se ni kazalo tako odkrito nasprotstvo med delavci in kapitalisti. Saj skromen delavec ne zahteva tisočakov, hoče delo in da se z njim pošteno preživlja. Današnja civilizacija nam je pripravila stradanje in nič drugega. V teh razmerah kot živimo danes, je delavcu zaprta pot celo do izobrazbe. Marsikdo bi si rad naročil časopis, kupil knjige, pa nima denarja. Delavstvo v splošnem trpi velike
bolečine, brez operacije pa se ne dajo ozdraviti.
Ivan Ivančič
Delavsko podporno društvo Slavija v Malagueño
Je že precej časa, ko se nismo nič oglasili iz našega društva. Društvo je bilo v-stanovljeno leta 1931 meseca avgusta. Društvo se je skozi eno leto nepričakovano lepo razvijalo, naenkrat pa so pritisnili slabi časi in članstvo se je razpršilo na vse strani I iskajoč zaslužka. Mnogi tu-¡ di iz neznanih vzrokov ne pristopijo v društvo, kot da za njih to ni potrebno.
Naša društvena pravila so sledeča: V pisnina 5 pesov, članarina 1 peso na mesec. V slučaju bolezni ali nezgbde pri delu plačamo do 30 dni 1 peso na dan, od 30 dni naprej do 90 dni po 80 centa-vosov na dan. V slučaju smrti društvo preskrbi dostojen pogreb. Odkar obstoja društvo smo izplačali tri odškodnine in sicer Antonu Skri-njarju 9 pesov, Ivanu Ribar-,, ju 26 pesov, Kancijanu Šver ko 25 pesov. Društvo ima v gotovini 450 pesov. Društvo bi se lahko lepo razvijalo, samo da bi ne bilo, kot povsod tudi pri nas brezpotrebnih prepirov in da bi se našlo več razumevanja med rojaki za našo organizacijo.
Daleč smo prišli po skorji-co kruha, zakaj bi si medsebojno ne pomagali, da bi ne bil tako strašno grenak. Kolikokrat, posebno v tujini, človek lahko pride v zadrego, kam naj se zateče za pomoč, ako ne v svojo organizacijo. Zapomnimo si enkrat, da od pravega društva imamo samo koristi. Samo v slogi je moč. Rojaki! Ako nam je bila kedaj potrebna organizacija. nam je potrebna danes, kajti samo združeni bomo lahko dosegli zboljšanje našega bednega delavskega j stališča. Vsaj tega ne rušite kar smo si s trudom pridobili in sezidali.
Ivan Ivančič Aretacija Ljudskega Odra Na občnem zboru preteklo nedeljo, je policija aretirala okrog 40 možkih in več žensk. Ženske je policija izpustila = na svobodo še isti večer. Mož-1 ki so nekateri tudi že na svo-2 bodi, drugi pa bodo menda | te dni.	5
Himen
Zvestobo sta si obljubila: Ludvik Bratina in Pavla Tri-bušon. Oba sta člana Prosvetnega društva I. Člani in članice ima želimo mnogo sreče in veselja v novem stanu.
DOPISOVANJE
Boškovič Josip: Naslov spramenili, drugo vredu. — Zdravo. Pdre. Jakša Anton. Naslov spremenili. Do kedaj imate plaxano je zraven naslova. Josefina Colja: pl. do 31.12.33. Kutin Stanislav pl. 30.7.33. Lojze Fabjan: pl. 30. 2.33. Pirih Jakob: pl. 30.7.33. Ivan Ivančič: pl. 30.6.33. Co-tič Berta: pl. 31.12.33. Amle-to Cesare: pl. 30.3.33.
Opica je poginila
Ravnatelj živalskega vrta je šel na počitnice in prejel naslednji telegram: "Stara bolna opica je poginila. Ali naj kupimo novo, ali naj počakamo vas?"
V šoli
Učitelj: "Jakec, če ena služkinja pospravlja stanovanje dve uri, koliko časa po-
trebujeta dve služkinji, da pospravita stanovanje?"
Jakec: "Štiri ure, gospod učitelj."	\
** *
Ivanček je zbolel in zdravnik je rekel, da mora v bolnico na operacijo. Ko ga Je mama vprašala, če se kaj boji, je rekel:
"Kaj bi se bal, ali jaz ne bom prišel domov z babic kom, kot se je tebi pripetilo-Jaz bom zahteval psička!"
** *
Brivec je zgrešil svoj poklic — bril je kot mesar, žrtev v stolu pravi:
"Hej brivec, dajte mi kozarec vode!"
"Zakaj pa?" vpraša brivec. Ali ste dobili las v usta?"
"Ne tisto, ampak rad bi videl če moj vrat pušča."
"No, kako pa je bilo, ko si šefa vprašal, da ti poviša plačo?"
"O, bil je kot ovca."
"Kaj pa je rekel?"
"Ba!"
p^zoiTkamnoseki
100 kamnosekov rabijo * Tandilu P. C. S. Zglositi se v Calle Bmé. Mitre 3100.

BLENORAGIJO i
mora vedeti:	|
1)	Nič mu ne koristi, da se leči na mesečne obroke, ker mu bolezen tako podaljša.
2)	Ne izplača se mu, da se da pregledati brezplačno.
3)	Ne sme dovoliti, da se ga leči z injekcijami, ker je to zastareli način, ki povzroča komplikacije.
4)	Ne sme upotrebljavati razna zdravila brez zdravniškega prepisa, ker si v nasprotnem slučaju kvari želodec in živce.
Zatecite se na
INSTITUTO MEDICO
INTERNACIONAL
BRASIL 923
odprto
od 10 do 12 in 15 do 21 ure
nimamo praktikantov ne bolničarjev
ZAKAJ SE VAM SPLAČA
uložiti Vaše prihranke v
Banco Holandés
cié la América del Sud
Glavna centrala: AMSTERDAM (Holandija) Podružnica: CORRIENTES 1900 esq. Río Bamba za BUENOS AIRES: Bmé. Mitre 234 esq. 25 de Mayo Buenos Aires
KER je Holandija imela vedno zlato kritje za svoj denar, kateri je vedno najstalnejši na svetovnem borznem trgu.
PLAČAMO
za uložke na hranilno knjižico 4 %	na ^eto"
ter jih vsake tri mesece pripišemo kapitalu kateri Vam je vsak čas na razpolago.
PRODAJAMO
prevozne karte (šifkarte) po najnižjih cenah.
POŠILJAMO
denar v katerikoli valuti, naravnost na dom prejemnika in to: Brzojavno z eroplanom ali poštno
SLOVENSKI ODDELEK
uradujemo od 8y2 zjutraj do 7 zvečer vsak delavnik
Verski umor stare jje odkril éu-den kult v os rej u Amerike
1NEZ, Ken., feb. — Kot amo ž eporočali, se je v tem kraju, visoko v kentukiških gorah, ki je čisto odrezan od zunanjega sveta, primeril Pred dnevi umor neke starke, ki je odkril obstoj verskega kulta, ki še vedno veruje v krvno žrtvovanje. Da-nes so prebivalci i i gora j>ri-hajali v to malo vas, da slišijo, kaj bo postava odločila glede 36-letnega John Mil lsa osmih članov verskega kulta, ki so bili prijeti radi u«iora Millsove matere. Starko je zadavil njen lastni sin v pričo drugih članov kulta, ker so mu tako velevali "gla-s°vi", kot pravi on in kot trdijo ostali obtoženci. Truplo Se je imelo baš sežgati na trikotnem žrtveniku, ko so pri-H'e oblasti ter to preprečile.
Mills sedi v ječi, strmi na-s steklenim pogledom ter mrmra nerazumljive be-sede. On moli k "Duhovom", izpolnijo obljubo ter obu-^.io njegovo mater k nove-11111 življenju, ki bo čisto in brez greha.
Mills je edini izmed deve-ki je obtožen umora, do-
čim se ostale drži le kot pomočnike pri umoru. Vsi razen enega so bodisi otroci, ali žene ali možje otrok mrtve ženske. Odvetnik za Millsa, ki ga je imenovala sodnija, je izjavil, da bo obtoženca zagovarjal z argumentom začasne blažnosti.
Ta od sveta oddaljeni kraj je še redko videl tako shaja-nje prebivalcev iz gora. Med njimi so stale sivolase ženice, ki kadijo koruzne pipe, stari možje v oblekah iz domačega platna in mladi fantje in dekleta v svojih najboljših oblekah, ki jih sicer nosijo samo ob nedeljah. Mnogo jih bo izpričevalo pri obravnavi glede skrivnostnih verskih ceremonijah, ki so se vršile v Millsovi koči, drugi pa so prišli le iz radovedno-¡ sti.
Med drugim se je sedaj zvedelo, da je Mills, ki je bil vodja kulta, nameraval žrtvovati šest deklet, toda ker ni Mills mogel najti šeste, je žrtvoval svojo mater.
Mrs. Tom Boyd ki je sestra Millsa, je oblastim povedala, kako je bila njena
mati umorjena na njenem domu. "Bili smo sami doma, jaz moj mož in mati, ko smo zaslišali zunaj divje kričanje," je pripovedovala Mrs. Boyd. "Ko pogledam ven, vidim, da prihajajo po bregu John in Ballard Mills. V gruči sta njuni ženi, Pred Mills in njegova žena in od 35 do 40 dečkov in deklic. Ko so stopili v hišo, so začeli moliti in kričati, John pa je šel okrog ljudi ter vsakega udaril s palico, kar je imelo pokazati, kdo je "vreden". Čez čas je John izjavil, da je dobil naročilo, da ubije šest devic in vsi so začeli gledati okrog da izberejo šest deklic v ta namen. Nekatere deklice so se prestrašile ter zbežale iz hiše.
"Potem je John izjavil, da bo izgnal hudiča iz naše matere. Ona je bila v drugi sobi ter jo je bolela glava. John jo je pripeljal ven ter ji rekel, da naj se vleže na žrtve-nilt, in obenem je začel moliti. Ostali so kričali kot obsedeni. Tedaj pa je John zgrabil mater za vrat ter jo pričel daviti. Z eno nogo ji je poklekni) na prsa ter jo z eno roko davil, z drugo pa tolkel po nji. Skušala se mu je iztrgati, toda je bila preveč slabotna,."
TATOVI KRAVJIH REPOV
V okolici Gradca strašijo že več dni tatovi, ki režejo kravam repe. V bližini Fohns-dorfa so na ta način porezali repove 104 kravam. Ko so prišle zjutraj dekle in
hlapci v hleve, so videli, da so mlekarice brez repov. 0-rožništvo, ki išče storilce, sumi, da režejo kravam repe zato, da bi prisilili kmete k nižjim cenam živine.
POPOLNI ZAKONSKI MOŽ
Na vprašanje, kako si predstavljajo popolnega zakonskega moža, so odgovorile dijakinje ženske visoke šole v Filadelfiji, skoraj soglasno tako-le:
Biti mora vitek, a ni treba, da bi bil lep; biti mora krepak, a noben boksač; plavo-lasi imajo prednost. Sijajen duh ni važen, pač pa zdrav razum; sposobnost in visoka moralnost ga morata diči-ti. Ni potrebno, da bi bil bogat, a biti mora iinovit. So-čutnost, nesebičnost, vljudnost, ljubeznivost, potrpežljivost, ljubezen do žene, otrok in doma, veselost brez površnosti so ostale njegove odlike.
PREHRANA JETIČNIKOV
Pomen surovega mesa in vloga krompirja
Pri jetičnikih je čisto pravilno, da skušamo na dome-stiti njihove izgubljene telesne moči z obilno in redilno hrano. Pri tem pa imajo zanje glavni pomen maščobe in beljakovine, zlasti meso. Francoski fiziolog Richet je dokazal z živalskim eksperimentom, da ovira razvoj je-tike posebno surovo meso in ekstrakt iz surovega mesa. Živali, ki jim je dajal takšno meso, so ozdravele, dru-
ge so poginile. Pri človeku pa je te vrste dieta združena s težavami, ker se mu upira.
Med maščobami imajo za tuberkulozne poglaviten pomen smetana, maslo, ribje olje, rumenjaki. Svinjská mast, ki vsebuje malo vitaminov, ni toliko priporočljiva.
Ogljikove hidrate mora bolnik dobiti seveda že kot pridatek k mesu, vendar nimajo specifičnega vpliva na potek bolezni in ne varujejo pred njo. Marsikaj govori celo za to, da je. hrana s pretežno količino ogljikovih hidratov me (lrevnejšimi sloji, zlasti pa v obliki krompirja, sokriva, da ta bolezen med navedenemi sloji tako razsaja. Značilno je, n. pr., da je med Irci, ki se hranijo pona j več s krompirjem, trikrat večja umrljivost zaradi jeti-ke nego med Američani.
Alkoholne pijače, zlasti pivo, jetičnikom lahko pustimo, a seveda v zmerni meri.
PLES V TREH
Nadzorstvo britske plesne oblasti je pravkar odobrilo in pripustilo v plesne šole in dvorane tako zvani "ples v treh". Posebnost tega plesa je v tem, da si plesalec lahko voli dve plesalki. Prvi položi iztegnjeno roko okolu pasu ali na rame, drugo pa potisne v sredo, in tako se vrfi namestu štirih, šest nog. Ples v treh se pleše navadno k muziki valčka ali tanga, vendar je reč težka, če niso v.si trije plesalci vitki.
AUo hocete biti zdravljeni od vestnega in odgovornega zdravntUa, zateeite se na
CUri/vi^ALLO 'CA
Zdravljenje po ravnatelju Or. A. uoujjl
Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje BLENORAGIJE - KAPAVCA
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE. ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SIFILIS (606-914) Krvne in Kožne Bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni
ŽARKI X - DIATERMIA A - ANALIZE
Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. In od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure.
CALLE CANGALLO 1542
PRIMORSKE VESTI
VIPAVA — LAŠKA TRDNJAVA
Betonske stavbe na Vipavskem. — Vojaške ceste. — Podzemne Trdnjave. — Ogromna Konjišnica. — Železniške gradnje. — Mostovi. — Ceste v Julijskih Alpah. — Istrski vodovod za vojaške svrhe.	Trst, februarja 1933.
Vojaška oblast si daje v Vipavski dolini, ki je bila v zadnjih letih skoraj že docela preurejena v ozemlje, ki je postalo za italijanske obmejne utrdbe od Trnovske planote do Pivke vitalne važnosti, še vedno mnogo posla. Šele pred kratkim so bile v bližini Vipave dograjene štiri nove betonske stavbe. Poslopja stoje ob državni cesti med Vipavo in Št. Vidom nasproti vojaškemu letališču. Strehe so posute z gramozom in posejane s travo, stene pa prepletene z zaščitno zeleno barvo, tako da jih od daleč skoraj ni poznati. Poslopja imajo majhna, gosto zamrežena okna in okrog njih so postavili 2 m visoko žično o-grajo ter razpostavili po vogalih straže, da do njih sploh ni mogoče. Stavbe bodo služile kot skladišča za strelivo in topove. Baš te dni so pripeljali v Ajdovščino s posebnim tovornim vlakom celo vrsto topov kalibra 24 cm z zelo dolgimi lafetami, ki so starejšega tipa, poleg teh pa še nekaj novih, a manjših. V nekaj urah so jih prepeljali s postaje skozi Vipavo do teh skladišč in jih spravili v njih.
Tik pri skladiščih se z glavne ceste cepi v hrib novo zgrajena vojaška cesta, ki vodi na Kovačev ln'ib in Suhi
vrh. Na obeh vrhovih, grade že šest let mogočne podzemske trdnjave. Ko . bodo trdnjave dograjene, bodo, kakor vse kaže, v njih namestili tudi te topove.
Medtem so pričeli preko-pavati večje zemljišče, ki leži ob cesti, ki vodi iz bližnje vasi Šturje na Gol. Na tem terenu nameravajo letos zgraditi veliko vojaško ko-njišnico. Ko so se namreč 1. 1931. tod okrog vršili vojaški manevri je baje zaradi burje obolelo mnogo konj, ki so jili pripeljali iz Italije. Kakor kaže, bo konjišnica zavzela ogromne dimenzije.
Tudi cestne in železniške gradnje se bodo letos takoj spomladi nadaljevale. Ker je glavna cesta, ki vodi skozi Vipavo, v trgu samem precej tesna, jo nameravajo razširiti, obenem so markirali tudi že novo pot, ki bo v smeri iz Št. Vida zavila na levo mimo prvih hiš v trgu in se končala na stari cesti tik pri pokopališču in novi vojašnici.
Končno nameravajo letos izpopolniti tudi železniško o-mrežje. Kakor znano, so vsa železniško cestna križišča med Gorico in Trstom premostili ,tako da so ceste speljane pod progo ali narobe. Taki mostovi so zgrajeni v
Veliki zavod RAMOS NIEJIA
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914).
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje Ins. Ultravio-letni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra rogonaracija po prof. Cicarelliju.
ŽIV6NE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
KEVMATIZEM: kila, naduha, gota, šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka j>ljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.
CUEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GKLp, NOS, USEŠA: vnetje, polipi: brez operacije in bo lečin.
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje,
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri
GOVORI SE SLOVENSKO
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12
Št. Petru, kjer so zgradili prav za prav predor pod železniško progo, v Dornbergu, med Dornbergom in Rihem-bergom ter mad Štanijelom in Koprivo, kjer so speljali cesto več sto metrov daleč od proge, nato pa pod 110jo, tako da zavije naravnost proti Ponikvam. Tudi pri Skopem je že dograjen nov železniški most čez cesto. Železniško progo Trziá—Gbri-ea—Videm—Trbiž pa nameravajo v kratkem elektrifi-cirati. Baš te dni so goriške oblasti sprožije še misel da bi se na progi med Gorico in Redipuglio zgradil drugi tir.
V Julijskih Alpah grade veliko vojaško cesto od Trbiža proti Tolminu visoko v gorah, čim bliže meje. Govori se zopet o zgradbi železnice s Herpelj v Šapljane, ki je za civilni promet nepotrebna in nerentabilna. V zadnjem času so povsod pod-minirali ceste na raznih točkah.
Pod Buzetom grade velik vodovod, ki bo zalagal velik del Istre s pitno vodo. Tudi v čičarijo bodo napeljali vodo. Napeljava gre nedaleč od železniške postaje gor po hribu proti Hnmu, kjer bo v veliki višini na Žbevnici rezervoar za čičarijo. Delo se še vrši in vojaška oblast pritiska, naj se pospeši, ker bo voda onkraj hribov velikega pomena za vojaštvo, ki v Či-čariji težko pride do pitne vode.
Meja se utrjuje
Godovič, januar 1933. Nameravane zimske vojaške va-
LA MODERNA
Mojim cenjenim odjemalcem sporočam, da bom dajal tekom zimske sezone vsem čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA, ki se bodo predstavil z listom, velike popuste. Daroval bom tudi lepo izdelane povečave. Pri-poračam se cenj. čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA.
S. Saslavsky U. T. 45 - 1720
Av. San Martín 1679, Buenos Aires. — Podružnica, ca-
ZD 30ZDH AVHICA
Dra. Dora Samoilovic de Falicov in Feliks Falicov Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1725 Directorio 1347
je so letos odpadle. Navadno ima italijanska vojska velike vaje dvakrat v letu: poletne "campo estivo" in zimske "campo inveníale". Poleti nam delajo vojaki precejšnjo škodo na pašnikih in njivah, zlasti s topovi in granatami. O kakšni odškodnini ni govora!
Dela za utrdbo meje se še vedno nadaljujejo.
Revščina je zlasti letošnjo zimo segla v vsako hišo. Našega gorjanca je kriza udarila še posebno. Lesa in drv-ne more prodati in če že proda, izkupi tako malo, da nima plačanega niti lastnega dela. Živina je dober kup. V bližnji vasi je neki kmet prodal 2 kravi za 350 Lir!
Utrjevanje postonjskega okraja
Hruševica, februarja 1933. Že večkrat smo poročali o naravnost rekordnem utrjevanju krajev, ki leže ob jugoslovanski meji. Danes nam je spet dana prilika poročati, da so v Hruševici v takozva-nem "hribčku" v zadnjem času izkopali kaverno s štirimi vhodi in postavili v njo za enkrat 8 kanonov in 12 mitraljez.
Manevri ob meji
Bovec, februarja 1933. Za-
dnje dni meseca januarja so se vršile po naših hribih (Rombon) vaje alpineev iz Vidma, Gorice in Tolmina. Sodelovala so tudi letala. Ob tej priliki se je zgodilo vec nesreč in tudi par letal je štrbunknilo na tla. "Utrjevanje in vlivanje poguma. .."
Trst, februarja 1933-
Emanuele Pugliese, divi-zijski general in poveljnik mesta v Trstu, si je v svoji veliki skrbi za "svetle tradicije" italijanske vojske, izmislil nov način "utrjevanja in vlivanja poguma".
"Salto a capovolta"! Ka,j* Kako? Da. "salto a capovolta". Naprej so to spako imenovali "salto mortale" (smrtni skok), ker bi pa "mortale" (smrten) utegnilo neprijetno vplivati na mnoštvo in bi se verjetno doseglo ba» nasprotno od zaželjenega cilja, so si izbrali bolj previden naziv. Seveda se je kljub izpremembi tega naziva pri teh vajah precej vojakov ponesrečilo in govorilo se je celo o smrtnih slučajih, vendar, uspehi so očividni...
"Salto a capovolta", so pričeli vaditi najprej v Trstu-Uspehi niso izostali, zato s° s posebno naredbo raztegni-
Instituto Médico
339 Callao 339
Dr. Renoulin
Bivši zdravnik v bolnišnici Salavery, V. Sarsfield in v bolnišnici Alvcar. Vodi osebno zdravniški zavod CALLAO. Vsi klijenti sa zdravijo od zdravnikov Specialistov.
SPOLNE BOLEZNI: Prostatis, vnetja, kapavica. Analize za ugotovitev ozdravljenja od kapavice.
SIFILIS — Moderno zdravljenje.
KOŽNE: Izpadanje las, lišaji.
ŽIVČNE: Nespanje, omotica, glavobol.
PLJUČNE: Bronkitis, kašelj, naduha, jetika.
REVMATIČNE in OBISTNE: Kila, zbadanje.
ŽELODČNE: Bolečine, kislina, razširjenje, rane in povračanje.
OSLABELOST: Uspešno zdravljenje z injekcijami.
ŽENSKE: Bolestno čiščenje. Jajčnika. Beli tok. čnika. Beli tol:.
ZMERNE CENE — ZA SLOVENCE POPUST GOVORIMO SLOVENSKO
Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12.
Pregled $ 3.-
339 Callao 339

Svojo gostilno priporoča FRANCE KURMNČ1Č
CALLE TRELLES 1167 - 69 — Bs. AIRES (Pol kvadre od «1. Gaona 2400)
PRIPROSTA DOMAČA IIRA^A. DOBRA VINA IN PIVO. LEPI, ZRAČNI PROSTORI. VRT IN DVORIŠČE, PRIPRAVNA ZA PLES. SNAŽNA PRENOČIŠČA PO 60 cent. HRANA IN STANOVANJE ZA DEKLETA, KI IŠČEJO SLUŽBO. POCENI PENSION. — ZVEZE NA VSE STRANI MESTA.
Ples vsako nedeljo In praznik
H to novo vajo na ves tržaški armadni zbor. Sedaj beležijo baje vidne uspehe tudi že na Reki in v Pulju. Armijski general Ferrario je, izgleda, tudi precej navdušen in večkrat celo osebno inšpecira te vaje.
Podpolkovnik Rosso se je o tej novi vojaški umetnosti izrazil: "Sembra che in un futuro scontro colla Jugosla-via si andrá all'assalto a suon di salti mortali" (Zgleda, da bomo v bodoči vojni z Jugoslavijo naskakovali s smrtnimi skoki). Saltimbanchi!!! Nove aretacije zaradi oneči-
ščenja spomenika Ziviania in liktorskega znaka
Postojna, februarja 1933. V zadnji številki našega lista smo poročali o odkritju spomenika idiličniku Zivia-Romeu v Strženu pri Ko-sani. Par dni po odkritju so Ugotovili, da je nekdo name-B°ma nametal blato na ta spomenik, dan pozneje pa na fašistični snopič, ki je ude-na popravljenem košan-skem mostu. Ko so oblasti to Ugotovile, so bili miličniki in karabinjerji takoj alarmira-
Biplomirana ! babica
ANA CHARPOVA
v Pragi in Buenos Airesu |
Ima dolgoletno prakso v I Porodnišnici v Pragi in v j bolnici Rawson v Buenos A
Airesu. ^Prejemajo se penzijoni- | stke, posebno s kampa. | Pomoč pri porodih za 2
$ 30.— calle COLOMBRES 178
U. T. 62 Mitre 3755 (1 kvadra od Rivadavia)
ni. Tekali so razburjeni po Košani in okolici, razpošiljali brzojavke in telefonirali na vse strani. Nato so pridrveli v Košano avtomobili; prišel je sam tržaški kvestor in vicekvestor, brezštevila agentov in policistov poleg drugih zastopnikov raznih oblasti. Pričele so se hišne preizkave in sledile so aretacije.
S seboj so pripeljali tudi policijskega psa, ki je šel za sledjo v Zg. Košano, se ustavil na nekem dvorišču, kjer je zgubil sled. Zagledal je skozi odprta vrata hleva neko deklo, ki je molzla kravo, se zaletel v hlev in se do-brikal okoli dekle. Bila je takoj aretirana in zaslišana vendar pa so jo izpustili.
Na podlagi suma so aretirali 7 domačinov iz Nove Su-šice, dan za tem pa 12 fantov in mož iz Zg. Košane in Neverk. Medtem ko so 7 a-retiranih iz Nove Sušice in enega iz Neverk t. j. Raže-ma Ivana, očeta dveh otrok pridržali v zaporu in odpeljali v Trst, so ostale izpustili. V Trstu je bil vsak areti-ranec zaprt v posebni celici. Marsikaj vedo povedati o doživljajih in trpljenju, ki so prestali v sicer malem času. Konečno so izpustili vse, le Ražem Ivana so pridržali o katerem pa so vsi prepričani da je popolnoma nedol-i žen. Domneva se ,da so kamne oblatili miličniki sami, da bi tako imeli spet priliko razburjati ljudstvo in se zna-
šati nad posamezniki, ki so oblastem trn v peti.
Aretacija radi municije
Gorica, februarja 1933. V Šmartnem pri Kojskem so imeli pretekli teden senzacijo. Šofer Josip Mavrič je pripeljal v Šmartno majhen tovorni avto poln blaga. Na vasi pa so ga že čakali karabinjerji z brigadirjem Soggio na čelu. Karabinjerji so ga ustavili in preiskali blago. 0-krog avtomobila se je medtem zbralo precej radovednih ljudi. Na vozu so našli različno blago: kavo, čevlje, odeje in drugo, na dnu voza pa večji zaboj, v katerem so bili naboji za samokrese. Mavriča so seveda takoj aretirali in ga zaslišali. Povedal jim je, da je pripeljal blago iz Gorice, da pa ni vedel, da so bili v zaboju naboji. Karabinjeri so tovorni voz in vse blago zaplenili, Mavriča pa odposlali v goriške zapore.
Sodba pred goriškim trimü-nalom.
Gorica, februarja. Pred go-škim tribunalom je bil obsojen na leto dni zapora Pavel Križnič, star 23 let iz Deskel. V obtožnici stoji, da se je zoprestavljal karabinerjem. — V Opat jem selu so aretirali tri mladeniče in sicer Josipa Pahorja starega 20 let, Justota Pahorja in še nekega mladeniča, vsi trije se nahajajo v goriških zaporih. Obtožnica pravi, da so motili nočni mir. — v Kanalu so karabinjeri aretirali Antona Žnidaršiča starega 35 let, pri njem so baje našli neko staro sabljo. — Šturje pri Ajdovščini, februarja. Do tal je vničil požar dve gospodarski poslopji v Šturjah in sicer pri Slugovih in Filipovih. Trst, feb. Delavski sindikat je izdal v mesecu jan. za pomoč brezposelnim 23.000 lir. Tekom zime je bilo izdano skupno Lir 93.000. — Kal nad Kanalom. Koncem jan. je umrl Lango Andrej. V Li-zi pri Kanalu pa Gorjup Anton.
Izdajalci in vohuni na delu.
Aretacije v Rihemberku
Rihemberk na Krasu, februarja 1933. Ni čudno če se tudi med našimi ljudmi dobi iškarjote, pač pa je zelo, zelo žalostno. Tudi naši vasi
ni v tem oziru prizanešeno. Zatirani na vse strani na kulturnem in gospodarskem polju, moramo sedaj okušati še zle posledice izdajalskega hujskanja vaškega "capoma-nipolo" Jazbečevoga Lojzeta. Ne samo to, da je s svojim hujskanjem pospešil, če ne ravno povzročil, že več rubeži radi neplačanih davkov, sedaj je dal celo aretirati dva domača fanta in sicer Ličen Stanka in Mihel Franca, češ, da sta protidržavna elementa. Njegova dejanja ga sama označujejo!
"Regina Coeli" bo prenovljena.
Trst, februarja 1933. Širi se vest, da nameravajo v Rimu na mestu, kjer je sedaj proslula, skoro vsem našim političnim jetnikom predobro znana "Regina Coeli" (kraljica nebes — kolika ironija!) zgraditi nove moderno urejene zapore. Del novosezi-danega poslopja bo namenjen ženskim zaporom. Stroški za zgradbo so predvidjeni na 100 milijonov. Lir (375 milijonov Din). V novem delu jetnišnice bo nameščena knjižnica in dve dvorani za predavanja.
Zdi se, da je toliko "opevana" amnestija le zato, da se popravijo ječe, tako, da bodo potem lahko "udobno" in z večjo gotovost potakni-li v zapore tiste, ki so jih za enkrat osvobodili. Poleg drugih mnogobrojnih "battaglie" in "bonifiche", si Mussolini potemtaken lahko, zabeleži v kroniko javnih del tudi "bonifica carceraria"!
Še o Rastelliju...
Gorica, februarja 1933. Lansko leto septembra meseca so pričeli zbirati finančni stražniki v Kanalu in okolici prostovoljne prispevke za napravo spomenika ubitemu stražniku Rastelliju. Nabirali so potom nabiralnih pol, a so zlasti od naših obrtnikov zahtevali kar po 500 L. Nekateri so se prestrašili in dali, drugi pa so prispevali času primerne zneske. V kolikor pa nam je znano, spomenika še niso odkrili in zanima nas, kam so spravili nabrani denar!
Franc Bevk: železna kača.
V prvi letošnji številki "Ljubljanskega Zvona" je
napisal Andrej Budal kriti-la je drugega — ozrl se
ko o tem novem Bevkovem romanu, ki je izišel v Gorici lanskega leta. Izdala in založila ga je književna zadruga "Goriška Matica", a natisnila "Tipografía Consor-ziale" v Trstu. Ovitek je izdelal Julče Božič. Obsega 287 strani.
Kritik se naravnost laskavo izraža o tem romanu in pravi med drugim:
"Nov Bevkov roman. Zares nov, čeprav bi se človeku zdelo, da bo pisatelju po daljši vrsti povesti in romanov z Goriškega, težko ča-rati pred občinstvo, kdo ve kakšne novosti, ne da bi se docela prerodil, se potopil v čisto drugačne vrtince življenja in splaval iz njih z doslej še neobdelanim umetniškim plamenom. V tej knjigi njegova umetnost ne raste navzgor, v smislu čisto novih razkritij, razmahuje se v šir-javo in globino, družeč znane prvine njegove umetnosti v prepričevalen, ubran kolektiv Baške doline ob obratu stoletja, ko se je skozi njo zvijugala nova železnica, •— Po svojih osebah je delo zgrajeno nekako v piramido. V piramidinem vrhu — v zemljo uprti, večno skrbeči, železne kače in njenih dvom-nih darov otepajoči se Iva-niš Skalar. Piramidni domovi in stranice — trije sinovi, mati, žena in hči. Podnožje in podlaga piramide — domača gruda. Ob tej piramidi pa stoji kot posredovalna zmes med njo in kačo vsa gomazeča gmota domačinov in tujcev. Zapletanje usod je nepridiljeno in organsko, cesto vzorno. Stranski dogodki niso zanemarjeni, a tudi ne razvlečeni. Gorska pokrajina pod Poreznom in Črno Prstjo je otipljivo živa. Slog prepa-ja narodna jedrovitost in izrazna slikovitost kratkih, a točnih rekel in primer, ki so ponekod kar klasične. — "Železna kača" utrjuje pisatelju ime dobrega romanopisca".
Primorska črtica
Plaha in boječa je prišla osemnajstletna Anica Bian-chi iz prelepe doline reke Arno v naš kraj. Srečala je prvega človeka — pogledal je vstran in šel mimo; sreča-
je
V DAR DOBITE X
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Atelje MARKO RADALJ, F. Quiroga 1275, Dock Sud
CEV/HATIZCM
in komplikacije zdravimo brez bolečin
SirriLIl €>C6-914
Bolezni členkov, srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis Povračanje, bolečine, kisline, rane, slaba prebava
ÍCI7 S\CHiriNT€ 1017
od 10 do 12 in od 14 do 21 ure
PENSION ZA ŽENSKE
žensko se sprejmejo na liratl0 in stanovanje. Lepe zračne sdbe' Hrana dobra in na izbero. 1ele fon in radio na razpolago M. KOJANEC TT. T. 59 Paternal 0467 Calle SAN BLAS 991^____
ŠIVILJA za navadne obleke in večerne toalete. delava prvovrstna, po na.!11"
i vejši modi. Priporoča se ce»J-rojakinjam Marija KojaneCr ul. San Blas 991. Bs. Air<>s'
je preživljal nekdaj po skrivnih krajih starega mesta. šel je kot strah čez polje in jo srečal. Ustavil se je, oči so mu zarezgetale, zadovoljno se je režal, ko je gledal z» njo. Vrtel se je tri dni krtfg nje. Trpela ga je, ker ga je morala trpeti. Ko pa jo j® nasilno objel, ga je udarila v lice s krvjo podpluto, in si s tem zapisala obsodbo. Satansko spačeno je buljil obraz
financarja vanjo.
**
*
Štirinajst dni nato je bila premeščena v gorate krajo čičarije. Na pregel sem konja. Molče je sedla na voz in brez besede sva se odpeljala proti oddaljenemu kolodvoru. Ljudje so gledali-Nihče ji ne bi zamahnil slovo pred tedni, sedaj so se dvignile roke nemo v pozdrav. Ob cesti je stal finan-car Franceschini in se režal-
Udaril sem konja, ki je dremal in vozil počasi. Ko sem ga hotel še enkrat, m1 je pridržala roko.
"Ne tepite konja, prosim vas!"
"Čemu dremlje! Čemu je tako neumen, da dremlje v teh dneh," sem zamrmral in nato sva molčala do bližnjice, ki vodi čez visoki krib na železnico.
"Ustavite!" je zaklicala in skočila na cesto.
vstran in šel mimo; uprla je pogled v tretjega — obrnil se je proč od tujke. Anica Bianchi je v trenot-ku vedela : "Že s samim prihodom v ta kraj sem obso-vražena od vseh, kajti ta kraj ni moj in moj biti ne more." Glava se ji je globoko pobesila in od dolge poti utrujeno telo se je pomikalo počasi, počasi po cesti. V velikem, skoraj otroškem pogledu se je zarisala bridkost. Pogled, ki je imel jasno, sinjo barvo in živo kot valovi Arria, se je komaj vidno o-motil v temno. Za hip se ji je porodila v misli čudovita podoba sonca, prvega pomladnega zelenja in trume deklet v pestrih oblačilih, ki so ji nudile šopek vrtnic za slovo. "V torbici leži šopek ves reven in suh," je rekla ter se zamislila v oblak, ki je kot velik, teman križ ležal nad dolino in kazal na vse štiri njene strani, prav na vse štiri.
"Vsaj otroci mi bodo v veselje," je mislila, koji je gospodinja, pri kateri se je nastanila, z mrko besedo pokazala sobo. "Kaj morem jaz za to, da so me poslali v kraj, ki je meni tako daleč, da ga ne morem umeti, in ki sem mu jaz tako daleč, da me ne bo razumel nikdar. V otroških srcih pa ni mržnje. Razumeli bodo, da jih ljubim, da jim hočem biti mati."
Štiri leta je sanjarila na učiteljišču v Florenci od njih. Predstavljala si je vse prav tako, kakor je čitala v prele-
pi knjigi Cuore — Srce. Stopil bo deček k njej in jo gledal tiho, ona pa bo rekla: "Ali ti je morda mamica bolna, da ti je oko, kot bi bila žalost, v njem?" Naslonil bo kodrasto glavico na njene prsi in se razjokal. Pogladila ga bo po kodrih, vzela njegovo roko v svojo in oba bosta šla na materin dom. — Videla bo deklico, vso veselo in razposajeno: "Rož mi pri-nesi jutri, srček; v veselje mi bodo." Deklica ji bo polna radosti izpolnila željo.
Drugi dan je prišla v razred. štirideset preplašenih pogledov se je uprlo vanjo. Začela je nežno in preprosto. Ko so otroci slišali čudno tujo govorico, so se pričeli smejati najprej prikrito in tiho; ko so videli, da jih ne opomni, je njihov smeh po-
stal glasan in se je čudno visoko odbijal od šip. Polna presenečenja jih je gledala kot z očitanjem, otroci pa so se smejali čimdalje glasneje. Nekaterim se je zasmilila. Hoteli so prikriti smeh, ki pa je zadrževan planil potem še bolj glasno k njej. Otroške duše so same po sebi neizprosno pokazale, kake govorice se jim hoče. Zbežala je na hodnik in se razjokala, pritiskaje glavo ob mrzlo steklo velikega okna.
Plašno in nezaupno se mi je predstavila, ko sem jo pozdravil. Ubil sem mržnjo, ki se mi je tudi proti njej, ki je bila sestra tistih, ki so pustošili zemljo, porodila v duši, in šel popoldne z njo čez polje. Še tisti dan je govorila vsa dolina: "Z njo je šel j
čez polje." Z neprikrito mržnjo so govorili, s tisto mržnjo, do katere imajo pravico ljudje, ki ne vedo, da je je kriv največ strašni mednarodni bog moloh.
Anica pa je vse tisto popoldne jokala. Za lepoto mladih sanj so jo prevarili. Poslali so jo čuvat ukradeno zemljo, poslali so jo, da poučuje deco v laži do samega sebe. Z njeno lepoto so hoteli opijaniti mlada srca. Vse to je spoznala, ko je beli smeh otrok udaril v stene u-čilnice.
Vnaši vasi je bival finan-car Franceschini, doma iz Trsta. Njemu so se odkrivali nekateri prijazno, kajti škodil je lahko, komurkoli je hotel. Temu podlemu človeku so se zarisali v obraz večeri, ki jih
Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledu-
Največja želja slehernega izseljenca je, postavitev lastne strehe. Predno se odločite zidati svojo hišo, obrnite se na zidarskega mojstra-
S FIRMO
FRANC KLAJNŠEK
Calle Marco Sastre 4351 esq. Sanabria, Villa Devoto, Buenos Aires. U. T. 50-0277-Izdeluje načrte in napravi vam proračun za gradnj0' brezplačno.
Naša Slovenska lekarna Dock Sud, ul. Facundo Qui" roga 1441, odprta 19. februarja cel dan.
jemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila
Reakcija Wassermaiam
Lečenje s pomočjo elektrike, ki skrajša zdravljenje
Bueiiosaireškc in pariške univerze
Pozor čitatelji -
Toplo priporočamo našim čitateljem Fotografsko podjetje v ul. San Martin 608, v tej stroki dobite naj boljšo izdelavo in po naj nižjih cenah. Slike na dopisni karti stanejo $ 3.—. Na vsakih 12 slik eno lepo povečavo. Ako imate slike dragih oseb, pa bijih želeli imeti na skupni sliki, pošljite jih nam, pa vam to prav poceni napravimo. Skupine, svadbe, banketi itd. na vaš poziv, smo vam narazpolago. Majhne slike izdelujemo za $ 1.— v 10 min.
Naše fotografisko podjetje je odprto vsak dan, kakor tudi ob nedeljah in praznikih, brez ozira kakšno vreme je. Vreme na slikanje ne. upliva nič, ker imamo moderne aparate iz Sev. Amerike.
Toplo se priporoča
Fotografsko podjetje "SAVA"
ČREVESNE
Kréi, zapeka, šibkost BOEEZNI GREA, UŠESNE, OČESNE in NOSNE X ŽARKI - U&TRAVIOLETNI ŽARKI »lATHERMIA - VISOKA NAPETOST Pregled SAMO $ 3,-
z		EAI	ISI	KI	r BOLE-ZMI	
	■ n	EDINA KLINIKA ZA ŽENSKE 1 BOLEZNI				s* 1
Zdravljenje se vrši po univerzitetnih specialistih iz Buenos Airesa in Pariza KRVNE BOLEZNI — MATERNICE — JAJČNIKA — NOSEČNOSTI — BELI TOK — NEREDNO PERILO — NABREKLOST ŽIL
Krvne bolezni in nervoznost se zdravi z električnimi žarki
Za čitatelje SLOV. TEDNIKA pregled brezplačno Ordinira se od 14—20 ure
Rivadavia 2580, L nadstr,
Dve kvadri od plaza Once
"Ali čujte, popeljem vas" naokoli."
"Ni treba! Šla bom sama Po bližnjici."
Večerilo se je. Sence na Slvkastem nebu so molčale. Konj je sklonil glavo globoko k tlom. Popravil sem ji Nahrbtnik, ki si ga je naloga, in dala mi je roko. Gledala me je za treno tek molče, roka se ji je tresla, skloni-'a se je urno in poljubila sva se — v tistem večeru, ko so nad dolino ležale sence kot molčeči strahovi.
Z dlanjo si je obrisala oči 111 stopila nato na pot v str-hrib. Vedno više in više s^ je dvigalo njeno telo, vertió više in je hotelo utoniti v mraku. Takrat se je izza senc tik ob robu gore prika-zal mesec. Čudovito lepo je •^nica zažarela v njegovi sre-krnini. Ozrla se je še en krat. videl sem, kako je veter vi-^ral z njenimi lasmi. "Le na-hrbtnik jo še tlači in tlačil 30 bo do vrha. Tam bo svo-b°dna in lepa kot sonce," — Sei*i si mislil, obrisal si oči ^i sam, zaklel poltiho, sko-na voz, udaril z bičem po k°njn in ga nagnal v divji "k°k po cesti.
Bogomir Maga j na
Razširjajte SLOVENSKI
TEDNIK
Spomini iz begunstva
Bilo je leta 1917 meseca septembra, ko so Italijani z vso silo prodrli v avstrijske postojanke, in zavzeli Kostanjevico. Takrat smo se morali tudi mi vmakniti z naše kraške planote, in se podati v begunstvo. Cel tren vojaških vozov je prišlo, kateri so nas ponoči odpeljali proti Sežani. Nikoli ne pozabim tistega strašnega dneva, vse je jokalo in tugovalo, kot bi prihajal konec sveta. Stare mamice se kar niso mogle ločiti od priljubljenih ognjišč, četudi so bile ob njih mnogokrat v skrbeh, kaj bobo dele v lonec za lačno družino. S solzami v očeh smo se poslavljali od domače grude, zdelo se nam je, kot bi jo zapuščali za vedno. Počasi so se pomikali vozovi v črno noč, nihče ni vedel kam nas odpeljejo. Prispeli smo v Sežano, kjer emo ostali celo noč. Drugi dan na vse zgodaj so nas naložili na vagone z vso našo prtljago, ter so nas odpeljali proti Ljubljani.
VLjubljani smo ostali o-sem dni. Ta čas sem porabila, da sem poiskala mojega brata — vojaka. Ko sem ga slednič iztaknila se me je menda prestrašil bolj kot da bi granata priletela pred nje-
Dr. J. H A H N
ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PE-JJ-O, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. T SIFILIS — KRVNE BOLEZNI
l**cumán 2729, esq. Pueyrredón
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od S do 8 zvečer. NIZKE CENE
ga, on pač ni slutil da smo tudi mi pognani z rodne grude. Spraševal me je kar v eni sapi po materi očetu kar tam sredi ceste, ki je bila sedaj dom nas vseh. Kako nepotrebno in bedno se mi je zdelo življenje, ob enem pa sem bila srečna, da zopet vidim dragega brateca. Po dolgem navalu povpraševanja šele. se je spomnil, da sem morda lačna. Zavila sva v neko ulico, kjer je imel brat znanje pri neki družini.
Mati bratove gostoljubne hiše je bila srednje starosti, krog nje se je gnetlo osme-ro otrok, naju je lepo sprejela in tudi nekaj postregla, kar pač je imela ravno pri rokah. Ni še nastopila popolna tema, ko nekdo potrka na vrata. Vstopil je mlad vojak z zavojem v roki, zgledal je zelo potrt in žalosten. Mati ga prijazno nagovori kaj bi rad, morda je lačen. Vojak zanika in mu je šlo že skoraj na jok, ko se slednjič ojunači, ter razgrne zavoj v katerem je bil majhen otrok. "Poglejte mati", pripoveduje s tužnim glasom, "cel dan hodim s tem otrokom okrog in trkam na vrata ljubljanskih mater, da bi mi ga katera proti plačilu vzela v rejo, danes je že tretji dan ko iščem vsmiljenega srca, ki bi se zavzel za mojega nebogljenega snička". Tudi naša mati ni bila nič kaj privolji vzeti rejenčka v hišo. Otroci pa so med tem že razvili malega čr-vička, ga božali in se mu do-brikali, zagotavljajoč mu, da ga ne pustijo več od hiše. Mati videč, kako veseli so o-troci malega fantka, je privolila obupajočemu mlademu očetu, naj ga le pusti pri njih, kot skrbim za mojih o-
sem — je rekla dobrohotno — boru skrbela tudi za devetega. — Vsekakor pa sem radovedna — je pobarala mati vojaka — kako ste prišli do tega malega nebogljenca, morda bi mi lahko nekoliko povedal predno greste zopet zapeljavat dekleta. Vojaku so se pri teh besedah nekam čudno zaiskrile oči, vendar je sedel in začel pripovedovati.
Že skoraj dve leti sem nastanjen tukaj v Ljubljani. Pred letom sem se seznanil z mladim dekletom, katerega sem zelo ljubil kakor tudi ona mene. Nekega dne pa je nenadoma izginila in nisem jo več videl. Pred tremi dnevi pa se je nenadoma pojavila neka ženska pred našo vojašnico z zavojem v roki, stražo je premotila, da je zavoj zame in da ga bo pustila kar na moji postelji, ker mene slučajno ni bilo v vojašnici. Pustivši zavoj na moji postelji je izginila zopet neopa-ženo. Čez pol ure se zasliši od nekje glasen otroški jok vedno glasnejši, nikdo ni vedel od kod prav prihaja. Slednjič so vojaki zapazili, da prihaja iz zavoja na moji postelji. Odvili so zavoj in res v njem se je zvijal ta mali črviček, zraven je bilo priloženo pismo s sledečo vsebino:
Dragi Janko!
Tu Ti pustim spomin moje zveste in prve ljubezni, mene pa ne išči nikjer, ker na zemlji me ne boš videl nikdar več. Otrok je star sedem dni.
Tvoja nesrečnica.
Jaz sem zvedel za vse to še le zvečer, ko sem prišel domov. Vojaki so ga sicer med tem nahranili, ga tolažili na vse načine kakor so pač vedeli in znali, otrok pa se ni dal potolažiti in je neprestano jokal. Že dva dni ga imam v kasarni in ves čas skoraj nepretrgoma joče, jokal sem tudi jaz in premišljeval, kaj bo z nama. Za vso stvar je zvedel moj poveljnik, ter je odredil, naj dam otroka kam v rejo, on pa bo poskrbel da dobim dve kroni državne podpore za vzdrževanje in ta denar mati, dam nakazati naravnost vam. Pustil je še na-
slov pozdravil kratko, s pripombo, da pride jutri nazaj, ter naglo odšel. Takoj za njim sva odšla tudi z bratom, on v kasarno jaz pa v begunski tabor k starišem.
Pozneje sem zvedela, da je tisti vojaški otrok postal krepak dečko. Minula je vojna. Njegova krušna mati se je postarala in ni mogla več skrbeti za dečka, pisala je očetu v Trst naj pride po fanta. Oče se je res odpeljal v Ljubljano in bil ves srečen nad to-likmi razočaranji v življenju, da ima vsaj krepkega in ljubkega sina, ki mu bo vedno najdražji zaklad in spomin iz vojnega življenja.
J. C.
Jan:
Sinko povprašuje
"Očka, ljubi očka —
Zakaj je tvoje čelo,
ko njivo razorano
in tvoja lica so bodeča, —
kot Strniše v jeseni.
Očka, ljubi očka —
Tudi lasi tvoji
so vsi posiveli,
kot resje tam na gmajni
so zmršeni in veli.
Očka, zlati očka —
To bi znal še rad
predno greva spat"?
"Sinko, zlati sinko — Po čelu globoke brazde so skrbi z orale, da po njih od teka se vsakdanji znoj za življenja boj moj in tvoj. Lica so strniše bodeča mi ostali; drugi pa poželi, sad mojega so dela. Delo in trpljenje za borno to življenje, so glavo mi odeli lasi osiveli. Sinko dragi sinko — Ko skusil bodeš svet— šel mimo mojih let — tvoj nežni bo obrazek njivo razorano strniše bo bodeče trdo in ožgano."
Sinko je poslušal — a kot, da ni verjel. Ali pa očeta, ni dobro razumel.
LABORATORIJ M ANALIZE Dr. German Schwartz
Analize krvi, Wassermann, Widal, Urina, Pljunkov, Ultromikroskopia i. t. d. — Vseh vrst cepljenja
CALLE POZOS 170
BUENOS AIRES

PROPIETARIOS
LAS SOCIEDADES
CULTURALES
- - ESLOVENAS - -
SLOVENSKI TEDNIK
Calle, SAPALERI 2735
"EL SEMANARIO ESLO VENO" (YUGOESLAVO) í
Año IV Núm. 199
1
BUENOS AIRES
ORGANO DE LA
COLECTIVIDAD
YUGOESLAVA EN
LA A m. DEL SUD
Sede: Trelles 2701 y Colonia 104, Bs. Aires. Humberto I 40, Cordoba. Balcarce 381, Rosario. Malaqueña FCCA.
MOŽ LASTNE TAŠČE
V Budimpešti sta živeli ob skromni pokojnini vdova K. in njena hči. V hčer se je zaljubil neki budimpeštanski trgovec, a ko se je hotel z njo poročiti, je prišla nenadna ovira: oblastvo je obema ženskama zapovedalo, da se morata izseliti iz Madžarske v roku 30 dni ,ker sta bili po prevratu pozabili optirati za Madžarsko in veljata za češkoslovaški državljanki. Zaman je bil priziv. V tej stiski sta se obrnili na nekega odvetnika, ki jima je nasve-toval sledeče: Trgovec naj bi se v dispenznem zakonu
poročil z materjo svoje zaročenke, s čimer bi obe postali madžarski državljanki. Po šestih mesecih bi se ta zakon ločil in mož bi se poročil končno s hčerjo, svojo pravo izvoljenko.
Tako se je tudi zgodilo. Med tem ko je titularna "žena" pripravljala balo za hčerin titularni "mož" pridno dvoril svoji pastorki, je minilo šest mesecev. Odvetnik je uvedel postopanje za ločitev zakona, ki se je izvedla po vseh pravilih, trgovec se je pripravljal za svojo drugo, pravo poroko. Tedaj je udarila vmes kakor strela z
jasnega neba ovira - nekje so našli paragraf, da se ločeni mož ali žena ne moreta poročiti s krvnim sorodnikom iz ravne linije svojega bivšega zakonskega druga Mati in hči pa sta vložili na odvetniško zbornico ovadbo zoper odvetnika, ki je s spregledom tega paragrafiranega i-diotstva povzročil vso zmedo.
ZVESTOBA DO GROBA
V nekem gostišču v Frie-drichsstadtu so našli 15. t. m. mlado lepo ženo v žalni obleki mrtvo. Podatki, ki jih je bila tujka vpisala pri svojem prihodu v knjigo za go-
tj A 1S.T Tč	A Dü 1	ívf ATF.Í	t
	iv x r\J ■		y fe:'.",:.
Kako lahko pridete do
Enega Malega Kapitala
í Je mnogo načinov kako lahko uložite vaš prisluženi denar, ki vam bo nosil največ dobička in pridete na ta način do malega kapitalčka. Eden najbolj gotovih je štednje in to postopno štedenje1.
NAŠ JUGOSLOVENSKI ODDELEK
je odprt od 9 do 18 ure, ob sobotah od 8.30 do 11 ure. Prinas lahko odprete račun s 5 pesov. Za čuditi se je kako se lahko pride do malega kapitalčka potom postopnjega štedenja. Mnogi od vaših prijateljev imajo uložni račun v naših hranilnici; razgovarjajte se z njim.
"'FIRST NATIONAL
BANK o/BO_STON
FLORIDA 99 — Buenos Aires PUEYRREDON 175 Av. GRAL. MITRE 301 (Avellaneda) CORDOBA 1223 (Rosario)
ZAUPANJE
¡VLJUDNOST
SIGURNOST
ste, so se naknadno izkazali za nepravilne. Ko je kriminalna policija začela preiskovati zadevo, je prišla do spoznanja, da je pokojnica 35 letna vdova Elizabeta Hass. Bila je omožena z glavnim inženjerjem neke berlinske veletvrdlce, ki ga je obrat pred letom dni poslal na delo v Beograd. Hassova je spremila moža na novo službeno mesto, kjer je pa inže-njer po kratkem bivanju zbolel in umrl. Te smrti ni mogla vdova preboleti in zato se je v gostišču zastrupila.
ZLOBNI KARDINAL
Kardinal Rampolla, jako znan politik in govornik, ki so ga po smrti Leva VIII. vsi smatrali za bodočega papeža, je bil nekoč povabljen na o-bed v aristokratsko rimsko hišo. Govorica je šla, da je kardinal dokaj dovzeten za žensko lepoto. Gospodinja je to vedela in je kardinala posadila pri mizi poleg prve rimske lepotice, mlade grofice Pallavicinijeve. Lepa, dama je prišla v sijajni, globoko izrezani večerni toaleti. A Rampolla je bil ta dan slabe volje. Zaničljivo je pogledal sosedo in ni maral z njo govoriti. Če ga je kaj vprašala, je bil zelo redkobeseden, izustil samo "da" ali "ne", ter takoj nagovaril koga drugega. Uboga grofica je imela nad vse mučen večer. Gostija je postala za njo neznosno dolga. Sedela je tam z oroše-nimi očmi.
Naposled so prinesli sadje. Kardinal je. takoj vzel debelo rdeče jabolko in ga s pri-
DOCK SUD
(P?rov. Buenos Ares> calle Facundo Quiroga 1441
nasproti komisarije EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA
Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni.
Franjo Huspaur
jaznim nasmehom ponudil grofici. Reva je zažarela od razburjenja. — Oprostite, monsignor, — je vprašala, — as čim sem po tako dolgem času zashižila vašo pozornost? — "Odgovor stoji v sv. pismu, gospa." — V sv. pismu ? Ne razumem vas-Kje? — "V prvi Mojzesovi knjigi, gospa."
Grofica je zahtevala sv--pismo. Ko je prinesel sluga biblijo je kardinal poiskal mišljeni odstavek ter izročil knjigo grofici. Nesrečnica j0 na glas prečitala osupli družbi : "In ko je pojedla Eva jabolko, so se odprle njčne oČJ ter je zvedela, da je naga.
Ženski zdravnik • Evi a lija : "Moj mož bi bre« žensk ne mogel živeti."
Valpurga: "Kaj je tak ba-bjek?"
Evlalija: "Ne, samo žensk» zdravnik je..." .
Na sodišču
Sodnik: "Zakaj ste vlomili v blagajno gospoda ravnatelja? Povejte čisto po pravici!"
Obtoženec: "Ker sem menil, da je kaj notri!"
Novo gostilno
z lepimi prostori za skupine. Toči se prvovrstno pivo Quilmes, ter najboljša vina. Prvovrstna domača kuhinja. Pridite in se boste prepričali. Priporočava cen. rojakom
MORAVEC ANTON &
LOJZE ADAMIČ
Avefiida Forest 1192 Bs. Aires
M HAP riílRITF Y eno umetniák0 povečavo na vsakih 6 slik, ki stanejo od $ 3 naprgvsako nedeljo in praznik odprto.
V	A Fotografsko podjetje «SAVA» Calle San Martin 608 - Bs. A»
Urejuje: Uredniški odbor.
Izdajajo: Slovenska prosvet na društva V Argentini. Talleres Gráficos Julio Glassman, Corrientes 1976, Buenos Airw