INTERVJU GOSPODARSTVO SPORT ■o -r<"> im ■in -t-■r- Dr. Alenka Trop Skaza o cepljenju str. 26-27 Danes sramota, kmalu najsodobnejša žaga str. Ko je bilo najtežje, so bili Dobovčani najboljši str. 17 St. 21 / Leto 73 / Celje, 24. maj 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Na poti v bolj zdrav vsakdan Enajst udeležencev in zmagovalcev Akademije zdravega življenja, projekta naše medijske hiše in ekipe 24alife, je piko na i postavilo prejšnji četrtek na Špici v Celju. Udeleženci so se s telesno dejavnostjo, z zdravim prehranjevanjem in znanjem iz psihologije naučili dosegati cilje, ki so se prej zdeli nedosegljivi. In prav teh enajst posameznikov je za našo medijsko hišo zaveza, da bo akademija tudi naslednje leto spreminjala življenje tistih, ki bodo to želeli. str. 36-37 tusklub Napolnite svoj hladilnik brezplačno! Poiščite kupon in sodelujte v akciji Do polnega vozička brez mošnjička! radio celje novi tednik GOSPODARSTVO Erico: tri četrtine zaposlenih naj bi stavkalo str. 5 AKTUALNO Nepremičninski trg se je precej umiril str. 3 IZ NASIH KRAJEV Varnejši pred poplavami str. 6 VELENJE Tovornjaki zemlje porajajo vprašanja str. 7 VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR Koga boste izbrali? str. 12-13 I KRONIKA ■ Starejšega oropal in poškodoval str. 14 KULTURA' Sodobni ples je pot do samega sebe str. 10 NA PRAZNIČNEM OBISKU V občini Zreče str. 29-31 - • -V ~ ... POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0,30 €). Q_ O > X CNI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! V Foto: GrupA Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. TCtf^ten. "ргллсс- s4., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Če se mi to ne bi zgodilo, verjetno ne bi spoznala krasnega moža, ne bi imela dveh otrok, ne bi bila evropska prvakinja in se ne bi kar trikrat udeležila paraolimpijskih iger.« Saša Kotnik Hren, paraolimpijka »Zdaj ko je prvi del sanacije končan, se za Terme Dobrna začenja nov investicijski cikel - širitev namestitvenih zmogljivosti.« Aleš Semeja, bivši direktor Term Dobrna »Domača naloga iz matematike? Haha... Ne vem, kdaj so jo sploh imeli. Dva pri pouku na primer sploh nimata zvezka in samo poslušata .« Kristjan Kocbek, profesor matematike na I. gimnaziji v Celju »Dan mladosti je bil in je še vedno prav poseben dan. Nekoč je bil to dan, posvečen neki politični osebnosti, danes častimo mladost.« Aleš Klinar, glasbenik »Vsi so nas postavili v vlogo >avtsajderjev< v Litiji, mene pa je celoten teden preveval dober občutek. Verjel sem, da nam bo uspelo dvigniti >kanto< v gosteh.« Rok Mordej, kapetan Dobovca, državnega prvaka v futsalu 1 PETEK 25 c^N5 SOBOTA I 1 NEDELJA 26 16 O Nepremičninski trg se Kljub velikemu povpraševanju je sklenjenih bistveno manj poslov kot v lanskem prv »Trenutne razmere na nepremičninskem trgu so v primerjavi z istim obdobjem obdobja lani precej umirjene,« ugotavlja Vasja Crnja-ković, ki vodi celjsko podružnico velike mednarodne nepremičninske družbe Re/ max. »Zaradi velikega zanimanja za nepremičnine bi za obdobje prvega kvartala pričakovali rast prodaj pri vseh vrstah nepremičnin, vendar je stanje nekoliko drugačno,« opisuje razmere v prvih štirih mesecih letošnjega leta vodja celjskega Re/maxa. Podatki Trgoskopa, ki objavlja podatke republiške geodetske uprave o sklenjenih kupoprodajnih poslih vsak teden, so zgovorni. V Celju je bilo v prvih štirih letošnjih mesecih prodanih 83 stanovanj, kar je skoraj polovico manj kot v istem času lani. V Velenju je bilo letos prodanih 41 odstotkov manj stanovanj (le 45), v Slovenskih Konjicah celo 71 odstotkov manj (le pet). V Laškem ni bilo letos prodano nobeno stanovanje, lani jih je bilo v prvih štirih mesecih prodanih kar osem. Podobno je pri prodaji stanovanjskih hiš. V Celju je bilo letos prodanih komaj 18 hiš, kar je 53 odstotkov manj kot lani. V sosednjem Laškem je letos zamenjalo lastnika šest hiš, kar je za tretjino manj kot lani. V Velenju je letos izračunan 17-odstotni upad prodaje. Za razliko od omenjenih krajev je bilo v Slovenskih Konjicah letos prodanih več hiš, vsega skupaj 12. Kaj se dogaja? Število opravljenih kupoprodajnih poslov je nižje kljub razmeroma velikemu povpraševanju kupcev, dejavni vlogi bank pri financiranju nakupov nepremičnin in splošnim ugodnim razmeram v gospodarstvu. Kaj se potem na nepremičninskem trgu dogaja, kakšni so vzroki za spremenjen položaj na njem? »Ta padec lahko pripišemo pomanjkanju ponudbe novih nepremičnin na trgu, kljub temu da ponudba ni majhna. Povečala so se tudi pričakovanja prodajalcev, kar je mogoče opaziti pri višjih oglasnih cenah nepremičnin, in sicer glede na kvadratni meter,« odgovarja Crnjaković. »Kupci so postali previdnejši, zato prodajalcem ne sledijo,« dodaja. V povezavi s pomanjkanjem novih stanovanjskih nepremičnin poudarja, da je na našem območju načrtovanih nekaj novogradenj, vendar je pot do prodaje dolgotrajna. »Počakajmo, bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost. Vsakršno napovedovanje bi Na trgu so predvsem rabljene nepremičnine, saj je novih nepremičnin zelo malo. Novih stanovanj v Celju ni, na voljo so posamezna povsem prenovljena stanovanja v starejših hišah. Tudi novih hiš je zelo malo, Parfant je opozoril tudi na novost, in sicer na večjo gradnjo dvojčkov. To je posledica tega, ker je gradnja dvojčka cenejša od gradnje posamezne hiše. Janko Parfant poudarja, da je največja razlika v primerjavi z obdobjem gospodarske krize, da so kupci postali sposobni, da lahko nepremičnino kupijo, plačajo. Največkrat z bančnim posojilom. bilo prezgodnje in neprofesionalno,« opozarja vodja celjskega Re/maxa. Družba Re/max deluje v 33 državah Evrope in v več kot sto državah po svetu. Razmere na nepremičninskem trgu so kljub vsemu ugodne, še posebej v primerjavi s suhimi leti splošne gospodarske krize, ki se je v svetovnem okviru izrazito odrazila prav na tem trgu. »Največja razlika je, da so kupci postali sposobni, da lahko nepremičnino kupijo in plačajo. Pomagajo si s posojili, česar med krizo - ko je bilo bistveno manj prodaj oziroma nakupov - ni bilo. Pravna varnost Nekdanji časi, ko so kupci prodajali oziroma kupovali stanovanjske nepremičnine tako, da so zasilno pogodbo sestavili kar sami, so mimo. Tudi vpis v zemljiško knjigo je bil včasih drugotnega pomena. Številne afere v novi gospodarski in politični ureditvi so dokazale, da je v današnjih razmerah pravna varnost kupcev in lastnikov nepremičnin izjemno pomembna. Poznavalec nepremičninskega trga Janko Parfant iz družbe Kapitol Nepremičnine posebej izpostavlja nakup novogradenj. »Opažamo, da je na trgu nekaj nepremičnin, ki jih gradijo nekatera podjetja, ki usmerjajo dohodek iz drugih dejavnosti v gradnjo hiš. Za takšno vlaganje je treba upoštevati zakon, vendar ga vlagatelji ne poznajo, še manj kupci,« opaža Parfant. To je Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb, ki določa različna pravila, da bi kupce zaščitil pred tveganjem, če investitor svojih obveznosti ne bi izpolnil. To se je zgodilo zaradi najbolj razvpite afere Zbiljski gaj. Občani so ostali brez 121 milijonov evrov, zadeva pa je na sodišču pred šestimi leti zastarala. Gre za primere, ko investitor gradi nepremičnino s kupčevim denarjem. »Omenjen zakon to izrecno prepoveduje in zahteva od investitorja, da je ne sme niti prodajati niti oglaševati, dokler niso izpolnjeni določeni pogoji. Predvsem mora biti lastnik parcele, na kateri gradi, izdano mora biti dokončno gradbeno dovoljenje,« opozarja Parfant. »Pomembno je tudi, kaj je določeno v prodajni pogodbi. Že pred gradnjo morajo biti določene vse tehnične lastnosti nepremičnine glede izvedbe del ter vgrajene opreme in Na območju velenjske območne službe zavoda za zaposlovanje, ki deluje tudi v vseh koroških občinah, so deficitarni poklici CNC-operater, varilec, voznik, kuhar, natakar, ključavničar -kovinar, krovec - klepar, strojni tehnik, elektro-monter, mesar, zidar in tesar. »Deficita Na trgu dela veljajo nekateri poklici za deficitarne. Nekateri delodajalci potrebujejo več kandidatov s temi poklici, kot jih je trenutno na voljo med iskalci zaposlitve. Zavod za zaposlovanje je zato objavil javno povabilo Usposabljamo lokalno, namenjeno usposabljanju brezposelnih za pridobitev dodatnih znanj, veščin in spretnosti. Na javno povabilo se lahko prijavijo delodajalci, ki bodo brezposelne na delovnem mestu usposabljali tri mesece. Gre za tiste brezposelne, ki jih na delovnih mestih za deficitarne poklice še ni mogoče takoj zaposliti, ampak jih je treba najprej usposobi- AKTUALNO 3 ■ ■ ■ ■ i je precej umiril em četrtletju - Na trgu se pozna pomanjkanje novih stanovanj »V Celju so med kupci še vedno najbolj zaželena vsaj delno prenovljena eno-, dvo- in trisobna stanovanja do 75 tisoč evrov,« ugotavlja Vasja Crnjaković. (Foto: Re/max) Na nepremičninskem trgu je zelo pomembna vloga bank in njihove politike. »Potreba po bivanju obstaja prav tako v kriznih časih. Razlika je, da imajo kupci v boljših časih službe in lahko prejmejo od banke posojilo. Obrestne mere so trenutno nizke, kar je značilnost tega obdobja,« opaža poznavalec nepremičninskega trga Janko Parfant iz družbe Kapitol Nepremičnine. Pred gospodarsko krizo so bile obrestne mere precej višje. kupcev naprav,« dodaja. Kupec mora torej jasno vedeti, kaj sploh kupuje. Prodajalec ne sme zahtevati od kupca - razen plačila predujma - nobenega obroka kupnine vse do tehničnega prevzema nepremičnine. Poleg kupnine ne sme prodajalec zahtevati plačila nobenih drugih stroškov. »Velikokrat prodajalci ne vedo, da morajo dati bančno garancijo za dobro izvedbo del in to za obdobje 26 mesecev, kar je po zakonu obvezno. Če prodajalec nekaterih obveznosti ni izpolnil, lahko kupec zadrži pet odstotkov kupnine,« je še povedal Parfant. Prodajalec se glede v pogodbi določenega datuma prevzema nepremičnine zaradi zamude prav tako ne more sklicevati na graditelja nepremičnine. Kupci naj zato ne kupujejo novih nepremičnin brez strokovne pomoči nekoga, ki ta zakon dobro pozna. Sicer se med neukimi kupci in prodajalci pojavljajo težave predvsem pri plačilu predujma, ko kupoprodajna pogodba še ni pripravljena v celoti. »Ara je seveda element utrditve kupoprodajne pogodbe. Velikokrat se zgodi, da zapišeta kupec in prodajalec le osnovna določila, na primer ceno in kdaj bo izročitev nepremičnine, kar ne zadošča,« opaža Parfant. Pomembna so namreč še druga določila - na primer kdo bo plačal davek in kaj se bo zgodilo v primeru, če ena od strank svoje obveznosti ne bo izpolnila. V teh primerih kupci prehitevajo predvsem iz strahu, da bi kupil prodajano nepremičnino drug kupec. Parfant opaža na slovenskem nepremičninskem trgu tudi to, da so prodajane hiše zgrajene drugače, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju. Opaža, da prodajajo nekatere slovenske nepremičninske agencije tudi takšne nepremičnine. »Na takšna odstopanja od gradbenih dovoljenj je treba kupca obvestiti pisno in to jasno,« še opozarja. Zato so bile takrat cene nižje od sedanjih,« opisuje splošen položaj Janko Parfant iz celjske nepremičninske družbe Kapitol Nepremičnine. »Povpraševanje je veliko, vendar je bolj premišljeno kot nekoč. Pred krizo so ljudje kupovali tako rekoč vse, tudi energetsko zelo potratne nepremičnine, na dokaj problematičnih lokacijah,« ugotavlja Parfant. »Zdaj so kupci bolj osveščeni in pazijo, kaj kupijo. Stroški za energijo so postali veliki, zato so ljudje pozornejši, da lahko kupljeno nepremičnino pozneje primerno vzdržujejo in zanjo plačujejo položnice,« dodaja. Pričakovanja kupcev »Najbolj iskana so obnovljena stanovanja, ki so v stavbah z urejeno fasado, streho in okolico. Pomembno je tudi, da je v njihovi okolici dovolj parkirnih mest. Manj so zaželene lokacije, kjer so stolpnice in velika gneča,« ugotavlja Parfant. Kupci si v Celju najbolj želijo stanovati blizu Savinje. Povprašujejo po stanovanjih različne velikosti, vse od garsonjer do petsobnih stanovanj. rne« bodo usposabljali ti. Delodajalec brezposelnega med usposabljanjem ne bo zaposlil, saj bo ta v tem bi prijavljeni delodajalci po opravljenem usposabljanju zaposlili vsaj tri četrtine Na območju celjske območne službe zavoda za zaposlovanje veljajo za deficitarne poklice kuhar, voznik avtobusa, slikopleskar, CNC-operater, ključavničar, avtoserviser, bolničar/negovalec, skladiščnik, polagalec keramičnih oblog in mizar. času, ostal prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Zavod za zaposlovanje računa, da od teh brezposelnih. Posamezen delodajalec lahko hkrati usposablja največ pet brezposelnih. Zavod bo delodajalcem povrnil upravičene stroške v vrednosti 493 evrov za vsakega udeleženca. Udeleženci usposabljanja bodo prejeli od zavoda plačane potne stroške in dodatek za aktivnost. V usposabljanje se lahko vključijo kandidati, ki so prijavljeni v evidenci brezposelnih vsaj tri mesece. Prednost imajo stari od 30 do 49 let. Pred usposabljanjem morajo opraviti zdravniški pregled, delodajalci pa morajo poskrbeti za njihova obvezna zavarovanja. Javno povabilo je odprto do porabe sredstev oziroma najpozneje do 28. junija prihodnje leto. BJ »Kar se tiče stanovanj v Celju, so med kupci še vedno najbolj zaželena vsaj delno prenovljena eno-, dvo- in trisobna stanovanja do 75 tisoč evrov,« odgovarja Crnjaković. Cene so se po gospodarski krizi povišale in so blizu tistim, ki so veljale v obdobju pred njo. Povišale so se za 20 do 30 odstotkov, pri posameznih nepremičninah seveda različno. Parfant opaža, da znaša trenutna povprečna cena kvadratnega metra stanovanja v Celju približno tisoč evrov. Cena je v razponu od 700 ali 800 evrov za stanovanja, ki niso obnovljena, najvišja je 1.500 evrov. To so seveda nadstandardna stanovanja, ki nudijo več udobja, imajo balkon in pogled v južni smeri, imajo dvigalo, so v energetsko varčnih novejših stavbah, imajo med drugim parkirna mesta ... Na trgu je torej največ rabljenih stanovanj, veliko takšnih, ki niso prenovljena. »Prenova stanovanja se odraža pri ceni kvadratnega metra. Ta je lahko za stanovanje, ki ni prenovljeno, od najvišje mogoče dosežene cene do dvesto evrov nižja,« ugotavlja Crnjakovič. »Pri rabljenih hišah v Celju se kupci najpogosteje zadovoljijo s približno 150 kvadratnimi metri neto tlorisne površine stavbe in s približno tisoč kvadratnih metrov velikim zemljiščem,« pravi o ponudbi hiš Crnjaković. Kupci veliko povprašujejo po parcelah za gradnjo novih družinskih hiš, poznavalci trga pa zadnje leto opažajo rast povpraševanja. V Re/maxovi »bazi« morebitnih kupcev je tako na primer trenutno 42 iskalcev zazidljivih zemljišč v Celju in 25 za takšno gradnjo v Velenju. Kljub vsemu je bilo prve štiri mesece letos v Celju opravljenih 60 odstotkov manj nakupov zemljišč, v Velenju 25 odstotkov manj, v Laškem 40 odstotkov manj, medtem ko v Slovenskih Konjicah ostaja prodaja zemljišč za stanovanjsko gradnjo na lanski ravni. Letos so bila prodana že štiri konjiška zemljišča. Včasih hitra odločitev Stanovanjsko nepremičnino je mogoče prodati zelo hitro, po drugi strani pa se lahko zgodi, da ostane neprodana. V najboljšem primeru je mogoče prodati nepremičnino že v enem mesecu. »To je takrat, ko ponudi prodajalec nepremičnino, ki nima napak in je njeno zemljiškoknjižno stanje urejeno. Prav tako je pomembno, da je njena cena tržna, ne previsoka. Takšno nepremičnino je mogoče prodati zelo hitro,« odgovarja Parfant. »Kadar je cena previsoka, je nepremičnina naprodaj več mesecev oziroma je sploh ni mogoče prodati. Njeno ceno je zato treba popraviti,« dodaja. Uspešno prodajo lahko preprečijo še drugi razlogi - da manjka komunalna urejenost zemljišč ali da nepremičnina nima urejenih služnosti. »Lastniki postanejo na to pozorni šele takrat, ko jo želijo prodati. Najprej morajo poskrbeti za rešitev te težave, da lahko nepremičnino sploh prodajo,« dodaja Parfant. BRANE JERANKO Vendarle ukrepi za vključevanje tujcev? Državni svet Republike Slovenije je vladi Republike Slovenije predlagal, naj ustanovi medresorsko delovno skupino za pripravo programa vključevanja tujcev s stalnim ali z začasnim prebivališčem v Sloveniji. Skupina naj bi opredelila dejavnosti in program ukrepov na področju vključevanja tujcev ter finančne okvire za njegovo izvajanje. Država naj bi k sodelovanju pri oblikovanju ukrepov in politik za uspešnejše vključevanje tujcev v slovensko družbo vključila lokalne skupnosti in ostale s področja gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva in zdravstva. Državni svet je pobudo vladi podal, potem ko je velenjski župan in državni svetnik Bojan Kontič februarja državni vrh obvestil o problematiki vključevanja tujcev v družbo. TS MESTNA OBČINA CELJE Na podlagi 50., 60., 61.a in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO--1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO) in 32. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Spodnja Hudinja - območje HU-1 I. (1) Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Spodnja Hudinja - območje HU-1, s katerim se določijo pogoji gradnje parkirne hiše in pogoji za celovito urejanje območja. (2) Območje OPPN obsega parc. št.: 491/1, 491/3, 499/3, 876/2, 876/3, 876/4, 876/5, 877/2, 877/6, 877/7, 877/8, 877/10, 877/14, 877/15, 879/1, 880/1, 883/1, 883/2, 883/3, 883/5, 883/6, 883/7, 884/1, 499/1 in 499/2, vse k.o. Spodnja Hudinja. II. Gradivo bo javno razgrnjeno od 1. 6. 2018 do vključno 30. 6. 2018: - v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje in - na sedežu Mestne četrti Hudinja, Ulica frankolovskih žrtev 17/a, 3000 Celje. III. Javna obravnava bo 5. 6. 2018 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, s pričetkom ob 15. uri. IV. (1) V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnitev prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 30. 6. 2018 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali pa na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN HU-1«. (2) Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/ moc_planiranje_stalisca in na mestih javne razgrnitve. (3) Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Celje in na mestih javne razgrnitve. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Številka: 3505-8/2017 Bojan Šrot Datum: 21. 5. 2018 župan 4 GOSPODARSTVO Predstavnika družbe BSW Timber Tony Hackney in Alex Brownlie (prvi in drugi z leve) sta s predsednikom Na že dolgo časa zapuščenem območju, ki se ga Braslovčani sramujejo, bo škotsko družinsko podjetje do GZS Boštjanom ^upor^ predsednikom m« tatfnfcw gozdov M^nom H^nom m pretomta leta 2020 zgradilo največjo žago v Sloveniji. Petrola Rokom Vodnikom podpisala memorandum o podpori slovenski lesno-predelovalni industriji. Danes sramota, čez dve leti najsodobnejša žaga 40 milijonov evrov vredna škotska naložba na Gomilskem bo prinesla 170 novih delovnih mest Škotsko družinsko podjetje BSW Timber bo do maja 2020 na Gomilskem, na območju nekdanjega lesno-predelovalnega centra, ki je že dolgo časa zapuščeno, postavilo največjo žago v Sloveniji. Graditi bodo začeli predvidoma že septembra letos. Naložba je vredna 40 milijonov evrov in je največja doslej v občini Braslovče. Prihod Škotov je razburil manjše slovenske žagarje, češ da bodo zaradi njih mnogi izgubili delo, vendar predstavniki podjetja BSW Timber mirijo. Malim žagarjem obljubljajo pomoč, poleg tega so prepričani, da bodo skupaj z njimi naredili velik korak naprej v razvoju slovenske lesnopredelovalne industrije. Prihod Škotov v Slovenijo je »zakrivil« Janez Mazej iz Šoštanja, ki je pred leti tudi sam postavil manjšo žago. Ko je videl, koliko hlodovine in za kakšno ceno se iz naše države izvozi v Italijo in predvsem v Avstrijo, se je odločil, da bo poiskal strateškega partnerja, ki bi v Sloveniji postavil veliko žago. Našel ga je v Veliki Britaniji in kot pravi, predstavnike podjetja BSW Timber ni bilo treba dolgo prepričevati. »Ko smo videli vaše gozdove ter količino in kakovost lesa, smo bili navdušeni,« je v torek na predstavitvi naložbe povedal Martin Gale, predsednik upravnega odbora škotskega podjetja. Obrata tudi v Šoštanju in Letušu Da bo žaga prav na Gomilskem, oziroma v Šmatevžu, na območju propadlega podjetja Biva hiše, ni slučajno. Mazej je namreč leta 2011 odkupil večji del kompleksa, ki bo predstavljal jedro bodoče žage. Gre za 3,4 hektarje veliko območje, ki mu bodo, takšen je načrt, priključili še sosednja zemljišča, tako da bi žaga obsegala kar 14 hektarjev. Poleg visoko tehnološkega lesno-pre-delovalnega centra v Šmatevžu, kjer bodo letno razrezali 300.000 kubičnih metrov hlodovine, Škoti napovedujejo še postavitev paletar-ne in tako imenovane kogeneraci-je na lesno biomaso v Šoštanju ter proizvodnjo palet in lesene embalaže v Letušu. Pri 40-milijonski naložbi, ki bo prinesla 170 novih delovnih mest, bo pomagala tudi država. Kolikšna bo subvencija, uradno še ni znano, znašala pa naj bi od 15 do 20 od- stotkov, torej do največ 8 milijonov evrov. V vladi so prepričani, da bo nova žaga zelo pomembna za razvoj slovenske lesno-predelovalne industrije. »V zadnjih desetih letih smo v naši državi posek lesa s treh milijonov kubičnih metrov povečali na šest milijonov kubičnih metrov, tretjina teh količin gre čez mejo. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi bila Slovenija kolonija sosednjim predelovalcem lesa, od katerih potem naša podjetja drago kupujejo polizdelke. Nova žaga bo omogočila, da se bodo razmere na tem področju spremenile,« je ob predstavitvi škotske naložbe dejal kmetijski minister Dejan Židan. Da žaga v Šmatevžu nikakor ni grožnja malim slovenskim žagarjem, je poudaril tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. »Ena velika žaga sicer ne bo rešila slovenske lesne industrije, bo pa škotska naložba vsekakor priložnost za vse, ki delajo v tej dejavnosti. V Sloveniji smo že dolgo razmišljali o veliki žagi, da bi lahko doma predelali čim več hlodovine, in naložba podjetja BSW je prišla kot naročena.« Največji na Otoku BSW Timber je največja britanska gozdarska družba, ustanovljena je bila leta 1848. V žagarski industriji na Otoku ima približno tretjinski delež. V Veliki Britaniji ima sedem žag in od leta 2000 tudi v Latviji ter zaposluje 1300 ljudi. Njen letni prihodek znaša 350 milijonov evrov. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Lastniki Voca pojedli zarečeni kruh Podjetje Voc vendarle kupilo poslovni kompleks CM Celje na Lavi Stečajni upraviteljici Mileni Sisinger je v tretjem poskusu uspelo prodati poslovni kompleks družbe CM Celje na Lavi. Edini kupec na dražbi je bilo podjetje Voc, ki je nekoč sodilo pod okrilje propadlega celjskega gradbinca, nato ga je v stečaju kupil Roman Moškotevc oziroma njegovo podjetje Ahac NG. Voc je že ves čas stečaja CM Celje najemnik dobre polovice kompleksa. Odločitev za nakup kompleksa pravzaprav ni presenečenje, čeprav je Moškotevc ves čas poudarjal, da ga nakup ne zanima. Še novembra lani je govoril, da prostorov na Lavi ne namerava kupiti, saj bo gradbeno mehanizacijo preselil v Trnovlje, kjer bo uredil tudi skladišča. Ali bo tam tudi upravna stavba Voca, se takrat še ni odločil. Kljub takšnim trditvam je očitno imel v rokavu še en načrt. Ustavil tretjo dražbo Po lanski drugi dražbi kompleksa in potem ko je celjsko okrožno sodišče že sprejelo sklep o tretji prodaji, se je namreč Voc na ta sklep pritožil. V pritožbi je uveljavljal izločitveno pravico na delu nepremičnin. Kot smo pred časom že pisali, je to utemeljeval s trditvijo, da je lastninsko pravico na nepremičninah pridobil že v postopku lastninjenja Se bo rast cinkarne letos umirila? leta 1991, ko se je takratno Cestno podjetje Celje razdelilo na dve družbi - na CM Celje in Voc - ki sta vsa svoja medsebojna razmerja uredili s posebno pogodbo. Voc je v pritožbi trdil, da so bile delitvene bilance napačne in da bi mu moral pripadati še velik del zemljišč na Lavi ter tudi v kamnolomu v Veliki Pireši-ci. Višje sodišče je pritožbo zavrglo, ker jo je Voc vložil prepozno, zamude pa ni z ničemer pojasnil. Poleg tega je, kot je ves čas trdila stečajna upraviteljica, iz dokumentacije razvidno, da Vocu nikoli ni pripadala nobena parcela na območju poslovnega kompleksa na Lavi. Za kompleks 2,6 milijona evrov Stečajna upraviteljica naj bi z vodstvom Voca že podpisala kupoprodajno pogodbo, posel naj bi bil končan v dveh ali najkasneje treh mesecih. Voc bo za malo več kot 22 tisoč kvadratnih metrov velik kompleks, ki ga sestavljajo poslovne stavbe, skladišča, delavnice, garaže ter velik parkirni prostor za gradbeno mehanizacijo in osebne avtomobile, plačal 2,6 milijona evrov. Toliko je znašala tudi izklicna cena na dražbi. JANJA INTIHAR Cinkarna Celje tudi letos posluje zelo dobro, rast prihodkov in čistega dobička je višja od načrtovane. Čeprav je bila prodaja pigmenta titanovega dioksida v prvih treh mesecih količinsko za 12 odstotkov manjša kot v enakem lanskem obdobju, je cinkarna prihodke povečala za 17 odstotkov. Razlog so višje povprečne cene, ki so se od konca lanskega decembra zvišale za 8 odstotkov, od konca lanskega marca pa za kar 41 odstotkov. Cinkarna je tako v prvem letošnjem tromese-čju ustvarila 52,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, od tega skoraj 46 milijonov evrov z izvozom. Čisti dobiček je od lanskega v enakem času skoraj dvakrat višji in znaša 13 milijonov evrov. V cinkarni pričakujejo, da se bosta v naslednjih mesecih rast prodaje in tudi njena donosnost znižali, saj se je rast cen pigmenta titanovega dioksida na svetovnem trgu že začela umirjati, ponekod se je celo ustavila. Delničarjem Cinkarne Celje, ki se bodo na letni seji skupščine zbrali 5. junija, se letos obetajo zelo visoke dividende, najvišje doslej. Uprava in nadzorni svet družbe predlagata, da bi zanje namenili 21,5 milijona evrov bilančnega dobička, kar pomeni, da bi di-videnda znašala malo več kot 26 evrov bruto na delnico. JI Za delnico Term Topolšica 26 evrov Ljubljanska družba Intus Invest, ki je lastniško povezana z družino Hermana Rigelnika, je objavila prevzemno ponudbo za odkup delnic Term Topolšica. Za delnico ponuja 26 evrov, ponudba velja do 13. junija. Intus Invest je že zdaj največji lastnik term. Najprej je januarja letos od holdinga ACH kupil malo manj kot 25-odstotni delež. V naslednjih mesecih je odkupil delnice še od nekaterih manjših delničarjev, tako da zdaj lastniško obvladuje že 32 odstotkov zdravilišča. Kljub temu je lastništvo Term Topolšica še vedno zelo razpršeno. Drugi največji delničar je z malo več kot 25-odstotnim deležem Združenje multiple skleroze Slovenije, kjer nad prodajo, tako so vsaj rekli ob objavi prevzemne namere prejšnji mesec, niso najbolj navdušeni. Tretja po vrsti je Avtotehna v lasti DUTB, ki je malo manj kot 13 odstotkov delnic kupila januarja letos od velenjske družbe Fraktal-Consulting v stečaju in za delnico plačala 25 evrov. Večji lastnik term so tudi Ptujske pekarne, ki so prav tako v lasti slabe banke. JI GOSPODARSTVO 5 Tri četrtine zaposlenih naj bi stavkalo V Ericu nezadovoljni zaradi odpuščanj in višine plače »Za stavko smo se odločili, ker vodstvo podjetja ni želelo slišati, da bi ponovno zaposlilo odpuščene delavce. In tudi predstavnik lastnika Adrijan Kis ni podal odgovorov, ki nam jih je obljubil,« pravi predsednica sindikalne podružnice SKEI Anastazija Vrbovšek. Sindikat kovinske in elektro industrije v velenjskem podjetju Eurofins Erico je za torek, 29. maj, napovedal peturno stavko. Zaposleni so že nekaj časa nezadovoljni zaradi odpuščanj, ki so po njihovem prepričanju nezakonita. Prva stavkovna zahteva je zato preklic odpovedi pogodbe predsedniku sveta delavcev in trem sindikalno dejavnim delavkam. Zaposleni želijo še zvišanje minimalne osnovne plače, ki je najnižja v Sloveniji in po kolektivni pogodbi znaša malo več kot 370 evrov. Ta znesek bi veljal za osnovnošolsko izobrazbo, ki v podjetju sicer ni zastopana. Vpliva pa ta osnovna plača tudi na izračun dohodkov tistih, ki imajo višjo izobrazbo, pravi predsednica sindikalne podružnice Anastazija Vrbovšek. Povprečna plača v podjetju je lani znašala približno 1.800 evrov bruto, kažejo javno dostopni podatki. Povprečna plača v gospodarstvu na ravni države je lani znašala malo manj kot 1.600 evrov bruto. Med stavkovnimi zahtevami sta še spoštovanje pravilnika o nagrajevanju in napredovanju ter to, da se vsi akti, povezani z delom, umestijo v kolektivno pogodbo. Delavci lastnika podjetja pozivajo, naj se pridruži pogajanjem za uresničitev stavkovnih zahtev oziroma ureditve razmer v podjetju. Od približno 40 zaposlenih stavko podpira vseh 30 članov sindikata. Temu niso pridruženi le vodstvo in predvsem administrativni delavci. Kako posluje Erico? Za komentar napovedi stavke smo prosili tudi direktorja podjetja Marka Mavca, vendar do zaključka redakcije za pojasnila ni bil dosegljiv. Pred dnevi je sicer povedal, da zaradi preusmeritve Erica od okoljskih raziskav k raziskavam na področju prehrane preusmeritev zaposlenih na druga delovna mesta ni mogoča. Tem navedbam v sindikatu ne zaupajo, je dejala Vrbov-škova. Eurofins Erico sicer posluje dobro. Lani je podjetje imelo 2,4 milijona evrov prihod- kov, kar je za približno šest odstotkov več kot leta 2016. Dobiček je znašal 46 tisoč evrov, kar je približno toliko kot leto prej. TS Člani sindikata so napovedali, da bodo 29. maja stavkali med 10. in 15. uro pred glavno zgradbo družbe Erico. Spomnimo, da so stavko napovedali že junija lani, ko so bili nezadovoljni z višino plač in regresa. Sindikat je stavko preklical, saj se je z vodstvom družbe dan pred napovedano stavko uspel dogovoriti glede svojih zahtev. Semeja se vrača na Obalo Direktor Term Dobrna odstopil pred koncem mandata - Družbo bo vodil Leon Tomašič Aleš Semeja ni več direktor Term Dobrna. Odstopil je le osem mesecev pred iztekom mandata. Nadzorni svet, ki mu predseduje Dušan Korošec, je za novega direktorja že imenoval Leona Tomašiča, ki je doslej v podjetju vodil prodajo in marketing. Semeja pravi, da terme zapušča v zelo dobri kondici-ji in da je podjetje danes povsem drugačno, kot je bilo leta 2014 ob njegovem prihodu. »Za odstop sem se odločil iz dveh razlogov,« pojasnjuje Aleš Semeja. »Prvi je, da smo sanacijo Term Dobrna končali prej, kot smo pričakovali, drugi razlog pa je povsem osebne narave. Doma sem na Obali, od koder sem se vsak dan vozil v službo na Dobrno. Pred kratkim so mi ponudili direktorsko mesto v turistični družbi Adria v Ankaranu in ponudbo sem sprejel.« Nov naložbeni cikel Aleš Semeja, ki je tudi visokošolski pre- Leon Tomašič dela v Termah Dobrna od julija 2013. Pred tem je bil približno leto zaposlen v Rimskih Termah in šest let v Termah Vivat v Moravskih Toplicah. V obeh podjetjih je bil vodja prodaje. davatelj, je vodenje Term Dobrna prevzel v začetku leta 2014, potem ko je dotedanji direktor Jožef Duh uradno odstopil na lastno željo, neuradno pa na željo večinskega lastnika, celjske družbe Alea Inženiring. V minulih štirih letih je družba povečala prihodke in namesto izgube spet začela ustvarjati dobiček. Pomembno je tudi, pravi Semeja, da je z bankami sklenila dogovor o refinanciranju dolgoročnih posojil. Med uspehe šteje tudi prenovo večine hotelskih zmogljivosti, uvedbo novih zdravstvenih programov in dobro kadrovsko zasedbo ključnih delovnih mest v podjetju. »Zdaj ko je prvi del sanacije končan, se za Terme Dobrna začenja nov investicijski cikel - širitev namestitvenih zmogljivosti. Nova naložba ne bo tako hitro končana in glede na to, da živim daleč stran, bi jo težko dobro vodil. Tudi zato se mi zdi korektno do sebe in do družbe, da sem odstopil,« še pojasnjuje Semeja. Dobro poslovanje tudi letos Tržni delež Term Dobrna se je lani med slovenskimi naravnimi zdravilišči povečal na 6 odstotkov. Podjetje je imelo 9,2 milijona evrov prihodkov in malo manj kot 400 tisoč evrov čistega dobička. Povprečna zasedenost hotelskih zmogljivosti je bila 85-odstotna, kar je bolje kot v ostalih zdraviliščih, število tujih nočitev se je povečalo za 22 odstotkov. Na Dobrni dobro poslujejo tudi letos. V prvih treh mesecih so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem čiste prihodke od prodaje povečali za osem odstotkov, višji je tudi čisti dobiček. Število nočitev so povečali za 3 odstotke, pri čemer je bila rast tujih nočitev 16-odstotna. JANJA INTIHAR Foto: Terme Dobrna Regijsko gospodarstvo lani cvetelo Gospodarstvo Savinjske regije je bilo tudi lani zelo uspešno, je razvidno iz informacije, ki so jo o lanskem poslovanju gospodarstva v celotni državi pripravili v Ajpesu. Regija je ustvarila 9,8 odstotka vseh prihodkov slovenskega gospodarstva in 9,5 odstotka vsega izvoza ter se s tem po pomembnosti spet uvrstila na tretje mesto. Po povečanju števila zaposlenih je bila na drugem mestu. Družbe v Celjski in Savinjsko-šaleški regiji so že četrto leto zapored poslovale s pozitivnim neto finančnim učinkom. Razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo je znašala 428 milijonov evrov, kar je 130 milijonov evrov več kot v letu 2016. Neto čisti dobiček so lani povečale tudi ostale regije v Sloveniji, vendar je bila rast v Savinjski regiji najvišja. V primerjavi z letom 2016 je bil lani čisti dobiček družb v naši regiji višji za skoraj četrtino, znašal je 524 milijonov evrov. Bolj kot v Savinjski regiji so lani čisti dobiček povečala le podjetja na območju jugovzhodne Slovenije. V primerjavi z letom 2016 se je lani čista izguba zvišala v osmih regijah, v štirih se je zmanjšala. Med njimi je tudi Savinjska regija, kjer je bila izguba gospodarstva nižja za skoraj četrtino in je znašala 95 milijonov evrov. Izgubo je imelo 1.698 družb, ki so zaposlovale 4.627 ljudi. Podjetja v Savinjski regiji so lani prodajo na tujih trgih povečala za 9,5 odstotka, kar pomeni nekoliko nižjo rast kot predlani. Čisti prihodki od prodaje, ustvarjeni z izvozom, so znašali 3,56 milijarde evrov. To je 40 odstotkov vseh čistih prihodkov, ki so znašali 8,95 milijarde evrov in so bili od predlanskih višji za desetino. JI »» Priporočam JUBpOL fasadni sistem! Pozna se na udoJI videzu in prihran energije. JUBIZOL FASADNI SISTEMI S PRIPOROČILOM Zagotavljajo vam vrhunsko kakovost, širok nabor odtenkov najvišje obstojnosti in do 25 let garancije. Z vgradnjo boste porabo energije močno zmanjšali, bivalno udobje v vašem domu pa občutno povečali. riJUB JUBIZOL Fasadni sistemi s priporočilom JUBIZOL fasadni sistemi s priporočilom Učinkovita in zadostna toplotna zaščita objekta je danes ključna za zagotavljanje večjega bivalnega udobja. V podjetju JUB smo s fasadnimi sistemi JUBIZOL razvili funkcionalne in trajne sistemske rešitve, ki izpolnjujejo zaščitno, izolacijsko in estetsko funkcijo ter so usklajene z arhitekturnimi, podnebnimi in energetskimi zahtevami. Naložba v vgradnjo fasadnega sistema JUBIZOL je sinonim za učinkovito in dolgotrajno zaščito objekta, hkrati pa uporabnikom zagotavlja odlične bivalne pogoje skozi vse leto. Z vgradnjo JUBIZOL fasadnih sistemov boste porabo energije za ogrevanje in hlajenje znižali kar do 40 %, obenem pa poskrbeli za zdrave in ugodne bivalne pogoje ter si za kakovost in trajnost objekta zagotovili garancijo do 25 let. Toplotnoizolacijski sistemi JUBIZOL zagotavljajo vrhunski estetski videz objekta. Zaključni ometi omogočajo izvedbo fasade v zaribani ali glajeni strukturi ob različni zrnavosti pri tem pa lahko izbirate med številnimi odtenki z najvišjo obstojnostjo. Pri izbiri vrste sistema vam lahko na pomoč priskočijo arhitekti v JUB Design Studiu v Dolu pri Ljubljani, ki vam bodo za objekt izdelali tudi barvno študijo. JUB d. o. o., Dol pri Ljubljani 28, 1262 Dol pri Ljubljani Svetovanje na telefonski številki (vsak delavnik od 8h do 16h): 080 15 56 JUB Design Studio razstavni salon, T: 01 588 42 66, E: prodajalna@jub.si 6 IZ NAŠIH KRAJEV Varnejši pred poplavami Vlada odobrila izvedbo protipoplavnih projektov v treh občinah LAŠKO, ŠMARTNO OB PAKI, ŠENTJUR - Potem ko je vlada protipoplav-ne projekte za občine Laško, Šentjur in Šmartno ob Paki uvrstila v načrt razvojnih programov (NRP) države za obdobje od 2018 do 2021, se prebivalcem teh občin po izvedenih ukrepih obeta mirnejši spanec ob vremenskih ujmah. Uvrstitev projektov v NRP je zagotovilo, da bo njihova izvedba tudi zares uresničena, je povedala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen po ponedeljkovem podpisu sporazuma z Občino Laško o sofinanciranju protipoplavnih ukrepov za projekt Ureditev Savinje pod Laškim - II. etapa. Podpis sporazuma za protipoplavne ukrepe v okviru tega projekta je krona večletnih prizadevanj občine, da bi izboljšala protipoplavno varnost v porečju Savinje na območju občine. Kot je povedal župan Franc Zdolšek, je Laško med tistimi občinami v Sloveniji, ki so poplavno najbolj ogrožene: »Podpis sporazuma je za našo občino velik dogodek, saj pomeni nadaljevanje protipoplavnih ukrepov na področju marijagraškega ovinka proti Rimskim Toplicam. Veseli nas tudi, da država izvaja protipoplavne ukrepe v sklopu obnove železniške proge. Irena Majcen je še dejala, da je ureditev mari- jagraškega ovinka predvidena v skupni dolžini 640 metrov. »V okviru projekta je predvidena ureditev struge Savinje s ciljem izboljšanja pretočnosti reke in zmanjšanja negativnega vpliva erozijskih dejavnikov. Predvideni sta tudi gradnja visokovodnih nasipov za zaščito stanovanjskih stavb na tem območju, visoko-vodnega zidu s črpališčem in ureditev izlivnega odseka hudourniškega potoka v Savinjo,« je ministrica še predstavila ukrepe iz sporazuma. Hkrati s tem je predvidena tudi prestavitev lokalne ceste zaradi širjenja struge Savinje. Vrednost projekta je ocenjena na več kot 4 milijone evrov, glavnino denarja bo zagotovilo ministrstvo, Občina Laško bo prispevala 150 tisoč evrov. Hudi potok ne bo več hud Ministrica Irena Majcen je pred prihodom v Laško na sedežu občine v Šmartnem ob Paki z županom Jankom Kopušarjem podpisala tudi sporazum o financiranju projekta Ureditev Hudega potoka za zmanjšanje poplavne ogroženosti naselja Rečica ob Paki. Projekt je ocenjen na 1,4 milijona evrov, med drugim je predvidena gradnja suhega zadrževalnika. »Hudi potok ob poplavah v občini že vrsto let povzroča težave, predvsem zaradi tega, ker teče skozi naselje Rečica ob Paki, kjer je kar nekaj stanovanjskih hiš, ki so ob vremenski ujmi zelo ogrožene,« je povedal Janko Kopušar. Projekt bo v celoti financiralo okoljsko ministrstvo. Poplavno ukročena bo tudi Voglajna Že pred približno letom je ministrica podoben sporazum, kot ga je z občinama Laško in Šmartno ob Paki, podpisala tudi s šentjurskim županom Markom Diaci-jem. Gre za projekt Protipoplavni ukrepi ob Voglajni s pritoki. Ta obsega izvedbo celovitih ukrepov za povečanje poplavne varnosti na območju Šentjurja: obnovljeni bodo obstoječi protipoplavni nasipi in zidovi, izvedena bodo dela za ohranitev stabilnosti brežin, razširitev in pretočnost strug ter za ohranjanje razlivnih površin, predvidena je tudi gradnja suhih zadrževalnikov na primernih območjih. Skupna ocenjena vrednost izvedbe projekta znaša več kot 1,7 milijona evrov, pri čemer bo glavnino denarja zagotovil sklad za vode pri pristojnem ministrstvu, preostalo, več kot 90 tisoč evrov, bo prispevek šentjurske občine, pri čemer je skoraj 38 tisoč evrov občina že namenila za dokumentacijo, zemljišča in služnosti. ROBERT GORJANC Za širitev Stare vasi VELENJE - Občina bo letos dodatnih 350 tisoč evrov namenila za odkupe oziroma menjave zemljišč, saj želi razširiti poslovno cono Stara vas. V lasti mestne občine je urejenih približno 23 tisoč kvadratnih metrov zemljišč, medtem ko jih je približno 30 tisoč kvadratnih metrov na vzhodnem delu cone še v zasebni lasti. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič pravi, da doslej kmetje omenjenih zemljišč niso želeli prodati po ceni, ki se je zdela sprejemljiva občini. Odkar je površina opremljena z ustrezno infrastrukturo, se je precej povišalo nadomestilo za uporabo zemljišč in s tem tudi pripravljenost kmetov za prodajo. Po besedah Kon-tiča investitorji za gradnjo v poslovni coni izražajo vedno več zanimanja. Občina cilja predvsem na podjetja, ki bodo omogočala zaposlitve z višjo dodano vrednostjo. TS Na podstrešju bodo kmalu učilnice CELJE - V Osnovni šoli Ljubečna načrtujejo, da se bo v teh dneh začela prenova podstrešja, s čimer bo šola pridobila šest novih učilnic in dva kabineta. Šola, ki bo jeseni slavila dvajsetletnico gradnje nove stavbe, je bila zgrajena za 250 otrok, jeseni pa jo bo obiskovalo približno 470 učencev. Veliko ljudi se je priselilo na območje šolskega okoliša, a tudi rojstev je bilo več, ugotavlja ravnatelj Martin Gro-sek. »Glede na povprečno število 25 učencev na oddelek je šola med najbolj zasedenimi v Celju,« pravi Grosek, ki bo jeseni začel opravljati še en ravnateljski mandat. Šola se je zato pred časom sama lotila načrtovanja prenove dela podstrešja, medtem ko ga del že nekaj let uporablja vrtec. »Običajno takšne naložbe financira občina,« pravi Grosek, »medtem ko je na Ljubečni malo drugače. Vedeli smo, da nam primanjkuje prostora, in smo vsa leta varčno gospodarili, da so se nam nabrala določena sredstva. Sami smo naročili in plačali projekt, pridobili gradbeno dovoljenje, izvedli javni razpis za izvajalca ...« Nato se je vključila še občina, saj je stavba občinska. Tako bo lahko preureditev hitreje končana. Sicer naj bi bila vsa večja gradbena dela končana predvidoma septembra letos, do naslednjega septembra pa bi bilo podstrešje v celoti končano. »Več kot polovico denarja imamo zagotovljenega, tako da dela lahko začnemo,« pravi Grosek in dodaja, da naj bi bila naložba po pogodbi vredna približno 570 tisoč evrov. Izvajalec bo celjsko podjetje Ges. Učenci OŠ Ljubečna so uspešni na različnih tekmovanjih, pri NPZ, raziskovalnem delu mladih ... Šola se rada pohvali s 47 interesnimi dejavnostmi, med njimi so zlasti pomembne oblike spodbujanja zdravega načina življenja, kot je na primer planinski krožek. Devetošolci pa so zelo dobro sprejeli program Mepi, ki spodbuja prostovoljstvo in pomoč drugim ter samostojnost. Šola bo tako med drugim spet dobila gospodinjsko učilnico, ki jo je morala preurediti v večjo jedilnico, saj je bilo v prvotni le 60 sedežev, kosilo v šoli je približno 300 otrok. Sicer pa pouk zaradi gradbenih del ne bo oviran. TC Milena Čeko Pungartnik (levo) je bila presenečena, ker Zavod Celeia Celje, ki ga vodi, kot nosilec razvoja turizma v občini ni bil povabljen k sodelovanju pri pripravi odloka o turistični taksi. Kako bodo delili dobiček od turistične takse? CELJE - Mestni svet je na zadnji seji obravnaval odlok o turistični in promocijski taksi v celjski občini. Razvila se je živahna razprava, svetniki pa so imeli tudi kar nekaj pripomb. Veljaven odlok, ki ureja turistično takso na območju Mestne občine Celje, je bil sprejet leta 2011, novi zakon o spodbujanju razvoja turizma v Sloveniji pa določa, da lahko občine v svojih dokumentih določijo višino takse do največ 2,50 evra. Novost je tudi promocijska taksa v višini 25 odstotkov turistične takse. S predlogom odloka je določeno, da se turistična taksa, nakazana na račun občine, v višini 50 odstotkov nameni za sanacijo in obnovo turistične infrastrukture, preostala polovica pa Zavodu Celeia Celje (ZCC), ki je nosilec razvoja turizma v občini. Svetnico SLS Mileno Čeko Pungartnik, sicer tudi direktorico ZCC, je zmotil način priprave odloka: »Presenečena sem, da strokovna služba občine k aktivni pripravi od- loka ni povabila tudi našega zavoda, čeprav je bil takšen dogovor, in da ta odlok prej nismo videli. Odlok me je zbodel tudi v tem smislu, da bi 50 odstotkov turistične takse dobila celjska občina, ostalo pa naš zavod,« je povedala direktorica, ki je poudarila, da ZCC nima dovolj denarja za turistično promocijo Celja. Na oddelku za družbene dejavnosti v celjski občini so v predlogu odloka zapisali, da bi višina takse na območju občine skupaj s promocijsko takso znašala 2,50 evra, kar se je nekaterim zdelo previsoko povišanje z zdajšnjih 1,26 evra. Tudi svetniku SMC Gregorju Gregorinu: »Ali je takšno povišanje razumno in kje so razlogi zanj? Verjetno s povišanjem turistične takse turizma ne bomo spodbujali.« Svetnik SD Branko Verdev je opozoril, kaj to povišanje pomeni za obiskovalce avtokam-pov: »Če upoštevamo predvideno polno ceno turistične takse, 2,50 evra, predstavlja to tretjino nočitve v Avtokampu Celje. Res je, da bo 50-odsto-tni popust pomenil omilitev, ampak skoraj stoodstotna podražitev se mi zdi previsoka.« Mestni svet je izglasoval odlok o turistični taksi v prvem branju, hkrati pa strokovnim službam naložil, naj v pripravi odloka za drugo branje v največji meri upoštevajo pripombe v razpravi. ROBERT GORJANC Foto: GrupA V letu 2017 so prihodki od turistične takse v celjskem proračunu znašali malo več kot 51 tisoč evrov. Po zadnjih podatkih Sursa je bilo na območju celjske občine v letu 2016 ustvarjenih več kot 50 tisoč nočitev. Še koncesionar in polnilna postaja Celjski mestni svet je na zadnji seji minuli teden v drugem branju sprejel tudi odlok o izvajanju javnih linijskih prevozov v mestnem prometu. Zdaj je vse pripravljeno za še zadnje pomembno dejanje pri uvedbi mestnega avtobusnega potniškega prometa: za objavo razpisa za koncesionarja te javne gospodarske službe. Občina je že izbrala dobavitelja desetih ekoloških avtobusov na plin, s katerim je tudi podpisala pogodbo, potem ko je pridobila 920 tisoč evrov od Eko sklada za sofinanciranje nakupa avtobusov. Občina je izvedla tudi postopek izbire izvajalca za obnovo avtobusnih postajališč in prikazovalnikov. V pripravi je še pridobitev dokumentacije za gradnjo polnilnice stisnjenega zemeljskega plina, ki ga bodo uporabljali avtobusi, prav tako je v pripravi tudi gradivo za izbiro prevoznika, ki bo izvajalec te javne službe. V razpravi je bilo mogoče slišati tudi vprašanje, ali bo mestni potniški promet res zaživel proti koncu leta, kot je predvideno, glede na to, da je treba izvesti še nekaj postopkov in opravil. »Predvidevamo, da bo v oktobru ali novembru vse to izvedeno, če se seveda ne bo kaj zapletlo, predvsem pri razpisu za koncesionarja, pri drugih stvareh se skorajda ne more,« je menil celjski župan Bojan Šrot. Dodal je še, da gre pri plinski črpalki za avtobuse za tehnološki objekt, katerega gradnja ni tako zahtevna. Sicer naj bi celjska občina za subvencijo bodočemu kon-cesionarju mestnega potniškega prometa letno namenila približno 500 tisoč evrov, a ta vrednost še ni dokončna. RG IZ NAŠIH KRAJEV 7 Občanko Velenja skrbi, da je med zemljo, ki jo tovornjaki vozijo na pregrado med Šoštanjskim in Velenjskim jezerom, tudi onesnažena zemlja iz Bukovžlaka. V premogovniku pojasnjujejo, da je edini material, ki ga trenutno dovažajo od drugod, zemlja iz Arnovskega gozda. VELENJE - »Približno 400 tovornjakov dnevno vozi zemljo za nasip med Velenjskim in Družmirskim jezerom. 200 jih pripelje dopoldne in 200 popoldne. Bojim se, da so količine prevelike, da bi jih lahko pripeljali le z Arnovskega gozda, in da uporabljajo kakšno onesnaženo zemljino iz Bukovžlaka. Tovornjake sem namreč srečala tudi na avtocesti iz celjske smeri,« pravi prebivalka Velenja, ki ne želi biti imenovana. V Premogovniku Velenje, ki skrbi za nasip med jezeroma, namige o neprimerni zemljini odločno zavračajo. Zagotavljajo, da imajo za nasipni material vsa z zakonom predpisana dovoljenja. Iz službe za odnose z javnostmi Premogovnika Velenje so sporočili, da za gradnjo nasipa pri ugreznini med jezeroma uporabljajo stabilizat iz Termoelektrarne Šoštanj, ki je mešanica sadre, pepela in vode. Premogovnik je za uporabo tega materiala z namenom zapolnjevanja ugre-znine med jezeroma pridobil dovoljenje. Od prve polovice decembra lani do sredine letošnjega aprila je kot dodaten material za zapolnjevanje uporabljal še zemljino južno od hriba Ležen, ki je v neposredni bližini nasipa. Dodatno pa prevozniki izkopano zemljo vozijo tudi z območja nastajajočega logističnega centra v Arnovskem gozdu. Nadzorujejo pripeljan material Kakšne so količine, predvidene za nasip? »Zemlja iz Arnovskega gozda predstavlja približno petino količin, ki jih letno potrebujemo za zapolnjevanje območja med jezeroma in za to, da območje vzdržujemo na ustrezni rav- v varovano območje. Ustreznost pripeljanega materiala, količino in vgradnjo sproti nadzoruje nadzorno osebje na tem delovišču. Kaj pravijo inšpekcije? Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor je seznanjena, da Mestna občina Velenje je pred približno dvema letoma opozarjala na neprimerno uporabo materiala za sanacijo nasipa. »Takrat je vodstvo občine opravilo terenski ogled in ugotovilo, da so na območje vozili ločene materiale za stabilizat, čeprav bi moral biti ta pripravljen že predhodno,« je povedala vodja urada za urejanje prostora v velenjski občinski upravi mag. Branka Gradišnik. Po njenih besedah je MOV takrat opozarjala pristojne službe in podala prijavo na okoljsko inšpekcijo. Odgovora inšpekcije o tedanjih ugotovitvah do zaključka redakcije nismo prejeli. Branka Gradišnik je dodala, da ima premogovnik za nasipni material, ki ga uporablja trenutno, pridobljena vsa dovoljenja. V občinski upravi tudi ne pričakujejo, da bi uporabljen material vplival na spremembo kakovosti vode velenjskega jezera. »Kakovost vode spremljamo od leta 2013 in poslabšanj ne opažamo,« je dejala sogovornica. ni,« pravijo v Premogovniku Velenje. V podjetju še zatrjujejo, da je prav ta zemlja edini dodaten material, ki ga vozijo na varovano območje zapolnjevanja ugreznine. Za vnos na območje imajo izdana vsa z zakonom predpisana dovoljenja, pravijo. Prevoznikom, ki iz Arno-vskega gozda dovažajo izkopano zemljo, so v premogovniku na podlagi pogodbe izdali dovolilnice za vstop se na mestu, kjer bo zrasel logistični center, to je v Arji vasi ob avtocesti, izvaja zemeljski izkop. »Za začasno skladiščenje izkopanih materialov s tega območja na ugre-zninskem območju Rudnika Velenje je družba Toming inžiniring pridobila okolje varstveno dovoljenje,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi pri inšpektoratu. Za nadzor zapolnjevanja ugreznin med jezeroma redno «o**.*-. . > v * - . . skrbi rudarska inšpekcija, ki deluje pod okriljem Inšpektorata RS za infrastrukturo. Ta inšpekcija preverja, ali je zapolnjevanje izvedeno v skladu s potrjeno tehnično dokumentacijo in če za uporabo materialov, predvidenih za zapolnjevanje ugreznin, obstajajo ustrezna dovoljenja. »Materiale je določil rudarski projektirat v projektni dokumentaciji, zato njihove ustreznosti rudarska inšpekcija ne preverja. Prav tako ni pristojna, da bi določila materiale, ki so primerni za sanacijo tega območja.« Zadnji nadzor brez posebnosti Rudarska inšpekcija je zadnji nadzor opravila sredi decembra 2017. Takrat je ugotovila, da je premogovnik ugreznine zapolnjeval z mešanico elektrofilterskega pepela, žlindre, sadre in vode. Torej z gradbenim proizvodom, ki ima ustrezno tehnično soglasje. Nasip je premogovnik saniral tudi z materiali iz neposredne bližine, in sicer iz pridobivalnega prostora tega podjetja. Z inšpektorata so še sporočili, da dvome bralke o primernosti uporabljenega materiala za sanacijo obravnavajo kot prijavo. V najkrajšem možnem času bodo zato uvedli inšpekciji nadzor. TINA STRMČNIK Foto: GrupA Združeni zmoremo veliko CELJE - V soboto so v mestnem središču združeni humanitarni klubi pripravili 5. dobrodelno tržnico. Na letošnji dobrodelni tržnici so sodelovali štirje dobrodelni klubi, ki na Celjskem tudi delujejo. Organizator dogodka je bil rotary klub v sodelovanju s člani klubov Lions, Soroptimist in humanitarnim društvom Enostavno pomagam ter njihovimi podmladki. Sredstva, zbrana na letošnji dobrodelni tržnici, so na koncu prireditve predali gojencem Društva za cerebralno paralizo Sonček. »Prav vsak lahko z majhnim prostovoljnim prispevkom veliko doprinese v takšnih združenih akcijah,« je poudarila vodja projekta dobrodelne tržnice Marijana Kolenko. AH, foto: GrupA Gojenci društva Sonček so tudi zaplesali. Otroci se radi vračajo v Baško CELJE - Pred dnevi se je končal javni razpis za izbiro udeležencev za letovanje v zdravstveni in socialni koloniji v Celjskem domu v Baški med letošnjimi šolskimi počitnicami. Prva kolonija se bo začela 30. junija, zadnja 19. avgusta. Za socialno kolonijo, ki jo za otroke iz celjskih šol stoodstotno financira Mestna občina Celje, je prispelo 243 vlog, iz drugih občin 40 vlog. Za zdravstveno kolonijo, ki jo sofinancirata zdravstvena zavarovalnica in celjska občina, je vloge oddalo 25 prosilcev. Iz občin Vojnik, Dobrna, Štore, Laško in Radeče, ki prav tako sofinancirajo letovanje njihovih otrok, je prišlo 40 vlog. »Število prispelih vlog je v skladu z našimi pričakovanji in načrti, mogoče v kakšnem terminu nekoliko manj, načeloma pa bo v koloniji toliko otrok kot v preteklih letih. Veselimo se že dela z njimi,« je povedal Tone Ojsteršek, koordinator in vodja programov v družbi Celeia, ki upravlja s Celjskim domom v Baški. Med prijavljenimi udeleženci glede na spol prevladujejo dekleta, glede na starost pa fantje od 9 do 10 let, vsaj 50 odstotkov otrok je takšnih, ki so v Celjskem domu že letovali. Razpisna komisija zdaj pregleduje prispele vloge. Predvidoma v začetku junija bodo starši prejeli odločbe, v kateri skupini bo letoval njihov otrok. Prav tako bodo takrat znani tudi vzgojitelji, razpis se je namreč končal tudi zanje. RG Obnova dela Friderikovega stolpa CELJE - Na Starem gradu se tudi letos nadaljujejo obnovitvena dela. Potem ko je Mestna občina Celja lani zamenjala strešno kritino na romanskem palaciju in obnovila zunanjo steno gotskega palacija, so se v teh dneh začela dela za interventno obnovo zgornjega dela Fri-derikovega stolpa. Ta je bil celovito obnovljen pred približno desetimi leti. Zaradi letošnje dolge zime se je začelo obzidje krušiti. Stolp je sicer že stoletja izpostavljen hudim vremenskim vplivom, zato ga je treba skladno s smernicami celjskega območnega zavoda za varstvo kulturne dediščine redno vzdrževati in vsakokrat sanirati morebitno škodo. Izvajalec obnove, podjetje Remont, bo obnovil kamnito obzidje pri vrhu stolpa v obsegu približno 40 odstotkov celotne površine. Dela, ki bodo predvidoma končana v dveh mesecih, bo opravil za malo manj kot 190 tisoč evrov. V času obnove bo za obiskovalce dostop na razgledno ploščad na Friderikovem stolpu mogoč le delno, turističnoinformacij-ski center na Starem gradu Celje pa bo obiskovalce sproti obveščal o možnostih dostopa. RG, foto: GrupA Friderikov stolp bo čez približno dva meseca zasijal v lepši podobi. 8 IZ NAŠIH KRAJEV Bitka za ukinjeno volišče Za razliko od številnih slovenskih krajev se polovica Nizke in Varpolja ukinitvi upira REČICA OB SAVINJI - Del krajanov iz dveh zaselkov občine se razburja zaradi ukinitve tamkajšnjega volišča. Gre za zaselka Nizka in Varpolje, kjer je približno štiristo volivcev. Sestavili so peticijo z zahtevo, da je treba nemudoma znova določiti volišče, ki bo na območju teh zaselkov. To peticijo je podpisala približno polovica tamkajšnjih volivcev. Ti nasprotujejo tudi postopku ukinitve dosedanjega volišča. Novo volišče je namreč oddaljeno od dosedanjega 1,8 kilometra. Nekateri rečiški občani so sicer od svojega volišča še bolj oddaljeni. »Krajani protestiramo, ker je bilo volišče ukinjeno v zadnjem trenutku pred referendumom in državnozbor-skimi volitvami, kar nam je onemogočilo, da bi rešitev poiskali sami,« je zapisano v peticiji. Podpisnike moti, ker je bil sklep v javnih občilih objavljen le tri dni pred iztekom roka za določitev volišč na državnozborskih volitvah in deset dni po roku za določitev volišč za referendum. Menijo, da se je Okrajna volilna komisija Mozirje preveč togo držala zakonodaje, saj so imeli na ukinjenem volišču v Tehnično preglednem centru A. M Miklavc v preteklosti volitve brez težav. Po Sloveniji je bilo v zadnjem času ukinjenih veliko volišč, ki splošnim merilom niso več ustrezala. »Standardi za ureditev volišč med drugim določajo, da mora biti prostor, v katerem je volišče, dovolj velik, da omogoča hitro in tekoče glasovanje. Prav tako mora omogočati volivcem nemoteno in tajno glasovanje, volilnemu odboru in zaupnikom pa normalno delo,« odgovarja predsednica okrajne volilne komisije Janja Port. V Sloveniji je tako ostalo brez dosedanjih volišč približno 26 tisoč volivcev. Predsednica je povedala, da so člani okrajne volilne komisije že med lanskimi obhodi volišč ugotovili, na katerih dosedanjih voliščih so za invalide tako velike arhitekturne ovire, da bo treba volišče zagotoviti drugje. Se jim godi krivica? »Krajani razočarani ugotavljamo, da je bila problematika našega volišča reševana le znotraj suhoparne domnevne zadostitve zakonskim Podpisniki iz Nizke in Varpolja so poslali peticijo tudi Državni volilni komisiji ter Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki deluje v okviru državnega zbora. zahtevam, brez želje po rešitvah,« je zapisano v peticiji. In kaj se je zgodilo? Po obhodih volišč je okrajna volilna komisija poslala občinam dopis, naj sporočijo, ali so pripravljene na voliščih poskrbeti za klančine. Občini Mozirje in Gornji Grad sta tako predlagali ukinitev posameznih volišč (v mozir-skem kulturnem domu in v Tiroseku). Občina Rečica ob Savinji je na volišču tehnično preglednega centra, ki so ga doslej uporabljali krajani Nizke in Varpolja, predlagala prostor, v katerega bi lahko vstopali invalidi čez klanči-no. Gre za prostor, ki meri 12 kvadratnih metrov. »Ta prostor za ureditev volišča po standardih ni primeren, ker ni primerne velikosti,« med drugim omenja okrajna volilna komisija. Premajhen prostor ne zagotavlja zadostne tajnosti glasovanja in onemogoča delo volilnega odbora, ki je opravljal svoje delo za zastekljenim pultom. V tehnično preglednem centru so krajani v preteklosti že volili tudi v enem od dovolj velikih prostorov. Po letošnji pravni novosti o standardih za volišča tudi tega prostora ni več mogoče uporabiti, saj dostop za invalide ni mogoč niti s pomočjo klančine. Okrajna volilna komisija je lastnika prostorov na nekatere pomanjkljivosti opozorila že v preteklosti. Tako je prišlo do ukinitve volišča v tehnično preglednem centru, krajani pa imajo novega na Spodnji Rečici v Gostilni Markelj. Podpisniki peticije omenjajo, da je v stavbi tehničnega preglednega centra še tretja pisarna, ki bi po njihovi oceni ustrezala vsem zahtevanim merilom. Ta okrajni volilni komisiji kot morebitno volišče niti ni bila ponujena. BRANE JERANKO S čebelarskimi projekti uspešno do evropskega denarja Utrinek z delavnice, na kateri je sodelovalo veliko otrok, ki so izdelovali gnezdišča za divje čebele. Svet zavoda DESETKA CELJE na podlagi 9. člena Statuta javnega zavoda Desetka Celje razpisuje prosto delovno mesto direktorja/-ice javnega zavoda DESETKA CELJE Krekov trg 3, Celje Za direktorja/-ico zavoda je lahko imenovan kandidat/-ka, ki poleg splošnih pogojev, določenih z veljavno zakonodajo, izpolnjuje še naslednje pogoje: - ima najmanj sedmo raven strokovne izobrazbe, skladno z veljavno uredbo na področju uvedbe in uporabe klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, - ima najmanj pet let delovnih izkušenj na zahtevani ravni izobrazbe, - ima izkazane vodstvene in organizacijske sposobnosti, - aktivno obvlada slovenski jezik in - druge pogoje v skladu z veljavnimi predpisi. Od kandidatov se zahteva, da poleg dokumentacije o izpolnjevanju pogojev predložijo kratek opis dosedanjih delovnih izkušenj, kratek življenjepis in progam poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje. Mandat direktorja/-ice traja 5 let z možnostjo ponovnega imenovanja. Predviden pričetek dela je 1. 11. 2018. S kandidatom/--ko bo delovno razmerje sklenjeno za določen čas za čas mandata in s polnim delovnim časom. Delo bo opravljal/-a na sedežu zavoda. Kandidati/-ke naj prijave pošljejo na naslov: Javni zavod DESETKA CELJE, finančno-računovodske in svetovalne storitve za zavode, Krekov trg 3, 3000 CELJE s pripisom »ne odpiraj - za razpis za direktorja/-ico« Rok za prijavo na razpis je do 8. 6. 2018. Kandidati/-ke bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po sprejemu sklepa o imenovanju direktorja/-ice. LAŠKO - Občina Laško, dvakratna dobitnica priznanja za čebelam prijazno občino, se je odločila za nadgradnjo projekta Spoznajmo čebelarsko dediščino. Z omenjenim projektom je v programskem obdobju 2007-13 uspešno kandidirala za evropska sredstva v programu Leader. Z novim projektom Varujmo in izboljšajmo pogoje za ohranitev pestre združbe opraševalcev želi še okrepiti osveščanje o pomenu čebelarstva, ustvariti poslovne priložnosti in razvijati čebelarski turizem. Vrednotenje rezultatov štirih projektov v okviru krovnega projekta Spoznajmo čebelarsko dediščino je pokazalo, da povpraševanje po izdelkih, povezanih z medom, narašča, ob čemer se krepijo tudi opozorila zaradi izginjanja medonosnih čebel in divjih opraševalcev, o čemer med drugim priča tudi Evropski rdeči seznam. Omenjeni nadgrajeni projekt za ohranitev pestre združbe opraševalcev, v katerem poleg Občine Laško kot vodilne partnerice sodelujejo še Stik Laško, Čebelarsko društvo Laško, Thermana Laško in Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je uspešno kandidiral na Javnem pozivu LAS Raznolikost podeželja in je delno sofinanciran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. »Raznolikost in številnost divjih opraševalcev sta neposredni pokazateljici ohranjenosti zdravega okolja in sonaravne rabe kmetijskih površin. Hkrati od pestrosti opraševalcev ni odvisna samo količina, ampak tudi kakovost (oblika, obstojnost, hranilna vrednost) pridelka, je na nedavni delavnici v Laškem, z naslovom Divje čebele - naše skrivnostne sosede, povedal dr. Danilo Bevk, vodilni slovenski raziskovalec pestrosti in ekologije divjih opraševalcev. V Sloveniji je bilo doslej najdenih 564 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark). Opraševanje žuželk je nepogrešljiva ekosistemska storitev, v Sloveniji samo v kmetijstvu ovrednotena na približno 120 milijonov evrov letno. Za izvajanje ambicioznih projektov na področju čebelarstva v občini je seveda nujna ustrezna infrastruktura: »V letu 2015 je Občina Laško odkupila stanovanjsko hišo staroste laškega čebelarstva Evstahija Krašov- ca in del prostorov namenila dejavnostim Čebelarskega društva Laško. V njih je mogoče izvajati izobraževalne in turistična programe po načelih sodobnih interpre-tacijskih praks,« je povedal Andrej Flis, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti v Občini Laško. »Strategija razvoja in trženja turizma v občini do leta 2020 postavlja čebelarski turizem med tri temeljne avtentične produkte destina-cije Laško - sotočje dobrega, ki nudijo posebna doživetja in krovno turistično zgodbo območja. Ob čebelarstvu sta nosilni turistični zgodbi še termalna voda in pivo,« je poudarila direktorica Stika Laško Janja Urankar Berčon. ROBERT GORJANC Foto: Stik Laško Na šolskem vrtu postavili čebelnjak VRANSKO - Na šolskem vrtu osnovne šole so v sklopu praznovanja občinskega praznika in v počastitev 20. maja - svetovnega dneva čebel - odprli in blagoslovili učni čebelnjak. Osnovna šola Vransko-Tabor ga je uredila ob pomoči tamkajšnjega čebelarskega društva in občine. V Osnovni šoli Vransko-Ta-bor pod mentorstvom čebelarja Ludvika Krajnca že drugo leto deluje čebelarski krožek. Učenci so lani z mentorji predlagali, da bi v bližini šole postavili šolski čebelnjak, s pomočjo katerega bi spoznavali postopke pridobivanja medu, življenje in korist čebel ter pridobivali različne medene izdelke. Pobudi mladih čebelarjev sta prisluhnila tako Čebelarsko društvo Vransko kot občina. Občinski svetniki so na eni od nedavnih sej odločili, da bo lokalna skupnost Učenci so aprila s člani čebelarskega društva zavihali rokave in začeli graditi čebelnjak. za njegovo gradnjo namenila 4.520 evrov. Učenci so aprila s člani čebelarskega društva zavihali rokave in začeli graditi čebelnjak, ki je obenem zasnovan tudi kot učilnica, v kateri bo lahko tako čebelarski krožek kot pouk. Somentori-ca krožka, učiteljica Nataša Pečovnik, pravi, da je to za delovanje krožka velika pridobitev. Mladi čebelarji bodo lahko po novem spoznavali svet čebelarstva kar na šolskem vrtu in pridobivali svoj lasten med. ŠO Foto: arhiv OŠ Vransko-Tabor IZ NAŠIH KRAJEV 9 Utrip ponosnega pohorskega srca SLOVENSKE KONJICE -Izšla je prva številka digitalnega in tiskanega časopisa destinacije Rogla-Pohorje, ki bo obiskovalcem družbo delal od maja do novembra letos in jih usmerjal, kako najbolje »raziskati, občutiti in užiti« ta prekrasen delček severovzhodne Slovenije. Časopis je izšel v nakladi deset tisoč izvodov. Turistični vodiči in katalogi so zelo uporabni, kadar se znajdemo v krajih, ki jih ne poznamo dovolj. V destina-ciji Rogla-Pohorje, ki jo vsako leto obišče več turistov, želijo svoje goste čim bolj spoznati z okoljem, kamor pridejo. »Želeli smo doseči to, da je v enem časopisu in na enem mestu dostopno vse tisto, kar obiskovalca krajev zanima. Da dobi osnovno informacijo o območju, kjer se nahaja, o najbolj zanimivih kolesarskih, pohodnih in tematskih poteh, o tem, kaj je v našem okolju res vredno raziskati in doživeti,« je razložila vodja Turistično-informacijskega centra Slovenske Konjice in urednica časopisa mag. Tjaša Kangler. Časopis je brezplačno na voljo na vseh infotočkah v destinaciji Rogla-Pohorje, enako tudi pri vseh turističnih ponudnikih iz občin Oplotnica, Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče. »Z njim smo želeli doseči, da bi obiskovalci in domačini ob njegovem prebiranju začutili, kako ponosno utripa naše pohorsko srce,« je še dodala Tjaša Kangler. Poleg uporabnih informacij bodo v časopisu predstavili tudi ambasadorje področja, tokrat predstavljajo kmetico leta 2017 Karolino Črešnar, v naslednjih izdajah bodo predstavili ostane znamenite osebnosti s tega območja. Na koncu časopisa so tudi časovno predstavljene večje prireditve destinacije. BGO Cerkvenik novi predsednik slovenskih gasilcev ŠENTJUR - Pretekli konec tedna so na kongresu Gasilske zveze Slovenije na Ptuju izvolili novo vodstvo. Janko Cerkvenik iz Gorice pri Slivnice, ki je do zdaj opravljal funkcijo kot v. d. predsednika, je bil izvoljen za predsednika, poveljnik bo še naprej Franci Petek. Na kongresu je sodelovalo 157 delegatov iz gasilskih zvez iz vse Slovenije, ki so izvolili tudi druge funkcionarje in organe zveze. Potrdili so tudi petletno poročilo o delu in sprejeli programske usmeritve za razvoj gasilstva do leta 2023. Ker gasilstvo v Sloveniji temelji predvsem na prostovoljstvu in ker prostovoljci že dlje časa opozarjajo na nujnost izboljšanja statusa, se bodo v novem programu veliko ukvarjali tudi Janko Cerkvenik je predsednik Gasilske s tem. Med drugim bodo namenili velik poudarek zveze Slovenije. (Foto Suzana Veber, Ga-vključevanju mladih v gasilske vrste. BGO silska zveza Slovenije) Prikaz pobiranja špargjev v šolskem nasadu, ki ga bo treba prihodnje leto na novo zasaditi. Levo (v rdečem) je direktorica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Štefanija Kos Zidar. Nekoč za gosposko, danes za vse gurmane CELJE - Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti je pred tednom že osemnaj-stič pripravila Dan špargljev. Pred dvema desetletjema je bil deset arov velik šolski nasad med prvimi slovenskimi nasadi, ki so zaživeli po osamosvojitvi. Z njim je šola želela spodbuditi gojenje in uživanje te vrtnine, ki je pri nas nekaj časa veljala za spe-cialiteto premožnejših in je pridelava zamrla. Zadnja leta se razmere izboljšujejo tudi po zaslugi prizadevanj šole, ki je v teh letih izdala tudi dva priročnika o gojenju. Direktorica Štefanija Kos Zidar je vesela, da so prizadevanja obrodila sadove: »V Savinjski dolini so šparglji zelo prepoznavni, kmetje jih gojijo v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Pred dnevi sem videla ob cesti pano z napisom Eko savinjski šparglji in sem si rekla, da smo lahko ponosni, da je naš namen dosežen.« Med pobudniki začetnih nasadov in glavni tehnolog pri tem je bil Iztok Vidic iz podjetja Aspega. Pravi, da so bili prepričani, da bodo ljudi hitro navdušili za šparglje, a ni bilo tako, so se pa v tem času pridelovalci učili gojenja te vrtnine. »Danes je v Sloveniji 86 hektarjev špargljišč na 220 kmetijah. Slovenci pojemo v povprečju le 15 dag špargljev, v Evropi jih ljudje pojejo kilogram, kar pomeni, da je možnosti še veliko.« Je pa nasad na začetku sicer drag, kasneje je stroškov manj, a je delo ročno in zato so zato ekološko pridelani domači šparglji dražji od uvoženih. Udeleženci so lahko tokrat prisluhnili predavanju o zasnovi ekološkega nasada špargljev, si ogledali pobiranje teh rastlin v šolskem nasadu in poskusili različne jedi. Letos je šola dogajanje pripravila v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, zato je bila okrogla miza zasnovana na temo špargljev in sončnic. TC, foto: SHERPA Uspeh podjetnic je odvisen od njih ROGAŠKA SLATINA - Slovenske in hrvaške podjetnice so pretekli petek v Aninem dvoru obeležile svetovni dan ženskega podjetništva. Poslovno srečanje so organizatorji poimenovali Izzivi ženskega podjetništva. Srečanje je organiziral Mrežni podjetniški inkubator Vrelec. Direktorica inkubatorja Branka Aralica namen takšnih dogodkov vidi v razširitvi ideje, da so ženske lahko podjetnice. »Spodbuditi želimo popularizacijo ženskega podjetništva,« pojasnjuje Aralica. »Demografsko je v Sloveniji polovica moških in prav tako žensk. Le približno 30 odstotkov predstavljajo ženske v podjetništvu. Ljudje še vedno žensko najprej dojemajo kot ženo, mamo in gospodinjo. A se dojemanje ljudi in položaj žensk tudi v poslovnem svetu z leti spreminjata na bolje,« je optimistična Aralica. Dogodka so se udeležile poslovne ženske tako iz lokalnega kot državnega podjetniškega okolja, ki sta se jim pridružili podjetnici s sosednje hrvaške. »Ko moški mehanizmi odpovedo, nastopimo ženske. Ni ovir za žensko energijo v podjetniškem svetu in ni neuspeha, sta samo uspeh in naučena lekcija. Ženskam boljšega položaja nihče ne bo poklonil, same si ga moremo izboriti. Izpostavile smo tudi, da so ženske podjetnice bolj poštene, manj lažejo in so bolj zanesljive. Uspeh je skrit v naših glavah,« je strnila misli udeleženk Branka Aralica. AH Boljši pogoji za glasbeno ustvarjanje ŠOŠTANJ - Podjetje Esotech bo s partnerjem, podjetjem Andrejc, 1. junija letos začelo graditi prizidek šoštanjske enote Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. Obnovilo bo tudi dosedanje prostore. Gre za največjo naložbo šoštanjske občine v tem letu, ki je ocenjena na približno 2,5 milijona evrov. Naročnik in izvajalec sta pred dnevi že podpisala pogodbo za naložbo, s katero bo 160 otrok, ki trenutno obiskujejo šoštanjsko enoto glasbene šole, pridobilo eno skupinsko in 17 individualnih učilnic ter dvorano za interne nastope. Glasbena šola bo imela še dve dvorani s spremljevalnimi prostori - večja bo namenjena Pihalnemu orkestru Zarja, manjša Mešanemu pevskemu zboru Svoboda Šoštanj. Skupna neto uporabna površine stavbe bo več kot 1.400 kvadratnih metrov. Uporabniki enote glasbene šole naj bi v nove prostore zakorakali v začetku šolskega leta 2019/20. Do takrat bo del pouka v Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha, del v Vili Mayer, kulturnem domu in nekdanjih prostorih vrtca, godba se bo začasno preselila v gasilski dom v Topolšici. Šoštanjska občina bo za nakup opreme objavila drugo javno naročilo. Spomnimo, da sta tokratni projektant Modular arhitekti in izvajalec podjetje Esotech sodelovala že pri gradnji Vrtca Šoštanj, in sicer v okviru javno--zasebnega partnerstva. Z omenjenim projektom so izjemno zadovoljni tako v tamkajšnjem vrtcu kot v občinski upravi, zadovoljstva ne manjka tudi med malčki, ki obiskujejo vrtec, in njihovimi starši. TS V Smarski nadhod odprt ŠMARJE PRI JELŠAH - Šmarčani lahko od torka uporabljajo nadhod čez železniško progo pri železniški postaji. 406 tisoč evrov vreden projekt je poleg nadhoda vključeval še ureditev parkirišča v bližini. Pretekli četrtek so pristojni opravili tehnični pregled, v torek ob 17. uri pa so ga uradno predali v uporabo. Z zaključkom projekta je občina povečala varnost za svoje občane. »Prehod čez železniško progo je primeren tako za invalide, kolesarje in sprehajalce z vozički, saj je narejen brez stopnic. Povečali smo tudi varnost na tem območju, saj občani ob prehodu z ene strani Šmarja pri Jelšah na drugo stran ne bodo več hodili čez železniške tire,« je pojasnil župan Občine Šmarje pri Jelšah Stanko Šket. AH Podarjena zemljišča za obnovo ceste ŠMARJE PRI JELŠAH - Pretekli četrtek so odprli 3,4 kilometra dolg odsek lokalne ceste Spodnje Mestinje-Zibika. Projekt je bil financiran iz šmarskega občinskega proračuna v sodelovanju s krajevnima skupnostma Dol - Spodnje Mestinje in Zibika. »Večinski del financ smo pridobili na podlagi Zakona o financiranju občin v letu 2017 in 2018, preostali denar smo zagotovili v dvoletnem občinskem proračunu,« je pojasnil župan Občine Šmarje pri Jelšah Stanko Šket. Glavnino dela je izvedlo podjetje KIT-AK gradnje iz Rogaške Slatine že decembra lani, od takrat je cesta tudi v uporabi. Podjetje je letos dokončalo še pločnike in avtobusna postajališča. »Cesta je zdaj široka od 5,5 do 6 metrov, na sredini je ločilna črta, kar pomeni večjo varnost v prometu. Zgradili smo tudi nov most čez zibiškem potoku, obnovili most čez Mestinjščici in naredili osem postajališč za šolski avtobus, od tega jih ima pet nove hiške,« je še pojasnil Šket. Z razširitvijo ceste so omogočili tudi lažji prevoz kmetijskih strojev in poskrbeli za večjo varnost na postajališčih ob cesti, kjer vozi šolski avtobus. Zanimivo je tudi, da so zemljišča, ki so bila vključena v projekt, lastniki odstopili brezplačno. AH 10 KULTURA Sodobni ples je pot do samega sebe 11. festival sodobnega plesa v Plesnem forum Celje Mlade plesalke so pod vodstvom Gee Erjavec in Kaje Janjić ponovile avtorski plesno-gledališki projekt z naslovom Ali si z nami. Plesni forum Celje je konec tedna organiziral že enajsti Korpus oziroma koreografsko platformo plesnih ustvarjalcev, festival, ki se posveča 29. aprilu, svetovnemu dnevu plesa. To je edini festival na celjskem območju, s katerim Plesni forum Celje promovira sodobni ples. Letos je festival trajal tri dni in na njem so se predstavili mladi in tudi že uveljavljeni plesalci. Pretekli konec tedna je bil zelo raznoliko plesno obarvan. Najprej so v petek nastopili samostojni mladi plesni ustvarjalci, ki so se uspešno predstavili na letošnjem mednarodnem tekmovanju mladih plesalcev Opus. Za njimi se je prepletlo več kot sto plesalcev iz desetih plesnih skupin iz cele Slovenije. V soboto je bila ponovitev plesno--gledališkega projekta Ali si z nami plesalk Gee Erjavec in Kaje Janjić. Premiera je bila v aprilu in s ponovitvijo sta želeli pritegniti še novo občinstvo. Predstava je doživela lep odziv na festivalu Tran-sgeneracije, tudi kritiki so jo dobro ocenili. Ustvarjalki sta predstavo prijavili tudi na festival na Kitajskem, kamor bodo člani Plesnega foruma Celje odšli julija. V soboto je bila tudi plesnoteoretična delavnica pod vodstvom Sama Oleamija, ki je poskušal osvetliti večno dilemo, kako vidimo sodobni ples. Nedelja je bila posvečena Studiu za svobodni ples Ljubljana. Zvečer je bil na ogled avtorski projekt Urše Rupnik z naslovom Ob sončnem zahodu zadnjega poletnega dne se je po rdeči lestvi povzpela na veter in zaplesala po gozdu, v katerem sta sodelovali tudi dve nekdanji plesalki Plesnega foruma Celje. Premalo priložnosti za sodobni ples Sodobni ples, ki je po besedah programske vodje festivala Goge Stefanović Erjavec prepogosto prezrt in premalokrat viden na slovenskih odrih, s tem festivalom nagovarja vse generacije in zelo široko občinstvo. »Kljub vsem plesnim skupinam, ki so v Celju, če smo odkriti, nimamo velikokrat priložnosti videti sodobnega plesa. Pojavljamo se na revijah in lastnih produkcijah, a to je tudi vse. Ni projektov in ni širšega vpogleda v plesno dogajanje, zato s festivalom nagovarjamo vse, da vidijo, kaj se na tem področju dogaja.« V poplavi različnih plesnih tečajev za mlade in tudi starejše je celjska plesna mentorica izpostavila, da je dodana vrednost sodobnega plesa oblikovanje osebnosti mladega človeka. »Pri sodobnem plesu najstnik ne dela s telesom, da bi ugajal drugim, ampak izhaja iz sebe, iz neke ideje, širine. Z ustvarjalnostjo se mu odpirajo nova obzorja. Nova raziskovanja in sodelovanja z drugimi soplesalci sooblikujejo njihovo osebnost. Sodobni ples je pot do samega sebe.« Diplomirana plesalka in koreografinja Urša Rupnik, ki v okviru društva Studio za svobodni ples vodi projektno plesno skupino in se je predstavila tudi v Celju, meni, da je sodobni ples še najbolj zanimiv za mladostnike. »Razmišljam tudi, da je sodobni ples intelektualno najbolj zahteven od vseh, ker se od plesalcev, ustvarjalcev, koreografov, gledalcev, kritikov pričakuje določen osebni angažma tako na fizični kot psihični ravni. Kot ustvarjalec moraš biti pripravljen na to, da kdaj pobrskaš tudi po svojih globinah, se soočiš sam s sabo, svojim telesom, svojimi mislimi, si sam s sabo nezadovoljen, samokritičen, greš čez sebe, da si potem s sabo zadovoljen, obenem se učiš neegoistič-nega sodelovanja v skupini, izražanja in deljenja mnenj, razmisleka o svojem delu.« Magija odra S plesom se na nek način učimo biti kritični posame- Regijska selektorica Linhartovega srečanja ljubiteljskih skupin Barbara Vidovič je izbrala tri predstave, ki so se uvrstile na regijsko srečanje. Izbrane so bile predstave Tramvaj poželenje v izvedbi KD Gledališča Velenje, Moč teme v izvedbi KD Mozirje, Gledališča Mozir-skega in Na kmetih v izvedbi Gledališča Zarja Celje. Gledališče Mozirsko je prejelo še tri posebna priznanja. Po uspešni lanski sezoni, ko so na odru uprizarjali predstavo Kopalniški rock&roll, so se v letošnji sezoni odločili za malo te-mačnejše delo. A nove izzive imajo radi. Moč teme je drama Leva Nikolajeviča Tolstoja in govori o mladem hlapcu, ki ga nezdravo okolje in pokvarjeni bližnji pehajo v pregrešno življenje.. »Vsako leto pripravimo novo predstavo in izberemo nov žanr. Pobrskali smo po zgodovini gledališča in ugotovili, da so to dramo že igrali v našem gledališču. In smo si rekli, zakaj ne bi poskusili še mi. Bolj ko smo predstavo delali, bolj nas je besedilo posrkalo vase,« je razložil režiser predstave Aleš Podrižnik. Kakovost njihovega dela je regijska selektorica dodatno potrdila s tremi od petih možnih posebnih priznanj. zniki in angažirani državljani sveta. Vprašanje je, koliko smo pripravljeni in si upamo stopiti na to pot. »Velikokrat mladi potrebujejo neko mero vodenja, usmerjanja, če hočete tehnike in discipline, s katerimi odpirajo vrata v svet Posebno priznanje za glavno žensko vlogo je prejela Jasna Skornšek in za stransko žensko vlogo Ana Skornšek. Posebno priznanje za režijo je selektorica namenila Alešu Podrižniku, saj mu je uspelo združiti vse segmente gledališča, vizualne in igrane, v estetsko celoto. »Vsako predstavo poskušam nadgraditi, jo izpiliti in bolj dodelati. Ker si želimo biti boljši in ker se učimo na nadaljnjih neslutenih razsežnosti in možnosti svobodne kreacije ter odkrivanja zmožnosti svojega telesa in duha. Nenazadnje pridemo da najlepšega - magije odra, čarovnije gledališča, točke nič, ko se zastor dvigne, luč prejšnjih napakah, so naše predstave tudi vedno boljše.« Dober odziv občinstva Podkrižnik je poudaril, da so vseh priznanj zelo veseli, še posebej zato, ker so trdo delali. Posebej člane gledališča veseli, da je predstava zaživela tudi med občinstvom, četudi je vsebina vse prej kot lahkotna. »Nismo vedeli, ka- prižge in glasba začne. Takrat iz meglic začnejo vstajati angeli in demoni naše podzavesti. Vedno, ko gremo v gledališče gledat predstavo, gremo v resnici gledat sebe.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA kšen odziv bo drama doživela pri ljudeh, ampak je bil zelo dober. Tudi drame so dobro sprejete pri ljudeh,« je zaključil Podrižnik. Ali se bo Moč teme uvrstila tudi na državno raven 57. Linhartovega srečanja, bo odvisno od državnega selektorja, ki si bo predstavo ogledal v torek, 29. maja 2018, v Domu II. slovenskega tabora Žalec. BGO m П7Г muzejnovejšezgodovliielcelje ^^ppyBirt^ ^ ROJSTNI DAN PRI HERMANU LISJAKU Si želiš zabavno, raziskovalno, poučno, ustvarjalno, drugačno, zanimivo in nepozabno praznovanje? Svoj rojstni dan praznuj v družbi Hermana Lisjaka! Izbiraš lahko med kar petimi različnimi programi rojstno-dnevne zabave, tudi čisto novim, Zemlja pleše! Informacije in rezervacije v odpiralnem času muzeja osebno v muzejski informacijski pisarni ali na telefonski številki (0)3 428 64 28 ter na spletni strani www.muzej-nz-ce.si Moč teme in zla med najboljšimi v Sloveniji Temačno vzdušje Tolstojeve drame je prevzelo igralce in selektorico. (Foto: Tomaž Petek) KULTURA 11 V Argentini so bolj dejavni pri ohranjanju slovenske kulture Izseljenski novi svet v svetu fotografije Dokumentarni fotograf Matjaž Rušt v celjski galeriji AQ predstavlja serijo fotografij z naslovom Novi svet, ki prikazuje slovenske izseljence v zDa, Argentini in Avstraliji. Fotografa je zanimalo, kako slovenske manjšine v velikih državah ohranjajo identiteto in koliko so še povezane z domovino. Matjaž Rušt se je v Celju že predstavil leta 2015, ko sta z Robertom Marinom razstavljala Najlepše mesto na svetu. Predstavila sta prizore nočnega in dnevnega življenja v ljubljanskih kavarnah in beznicah. Tokrat se Rušt predstavlja z najnovejšo serijo o izseljencih. Za obširen fotografski projekt je obiskal slovenske skupnosti v Cleve-landu v ZDA, v Buenos Ai-resu in Mendozi v Argentini ter v Sydneyju in Melbour-nu v Avstraliji. Te skupnosti so med vsemi najstarejše in med najbolj trdoživimi. Avtorja je zanimalo ohranjanje identitet v okoljih, ki so v družbenem, političnem, ekonomskem in kulturnem smislu popolnoma drugačna od matice, ter med izseljenci, ki so večinoma tam rojeni in vzgojeni. »Vtis, ki sem ga dobil v kratkem času, ki sem ga preživel med Slovenci v Matjaž Rušt in Goran Bojčevski na odprtju razstave. Fotografije je mogoče videti v AQ galeriji do 4. junija. Sydneyju in Melbournu ter Buenos Airesu in Mendozi, je, da so v Argentini veliko bolj aktivni pri ohranjanju kulture, običajev in jezika. Gre tudi za dve različni migraciji: v Argentini je bila politična, v Avstraliji pa predvsem ekonomska. Torej dve različni izkušnji ljudi, ki so zapustili domovino. Medtem ko v Avstraliji slovenski domovi počasi zamirajo, so v Argentini še kako živi. Težava je, da v Avstraliji v določenem trenutku niso uspeli privabiti oziroma obdržati mladih v slovenskih domovih, da bi še naprej ohranjali aktivnosti, v Argentini pa jim je to uspelo in je slovenska skupnost zato veliko bolj živa in povezana,« je razložil Matjaž Rušt razliko med slovenskimi izseljenci. Podoben pogled na Slovenijo doma in v tujini Po fotografijah sodeč, se zdi, da mladi niso toliko vključeni v povezovanje z domovino kot njihovi starši. »Tudi mladi so povezani z matico, vendar zagotovo ne tako kot njihovi starši, ki imajo drugačno izkušnjo. Veliko vlogo pri ohranjanju stika mladih z matico imajo slovenski domovi in slovenske šole, ki jih obiskujejo med koncem tedna.« Podobe, ki so nastale na terenu, ponujajo opažanja, da je izseljenska skupnost tesno povezana ter skorajda poveličujejo odnos do domovine. Koliko se njihova podoba razlikuje od dejanskega stanja? »Vsi se strinjamo, da je Slovenija lepa dežela in da bi bile stvari lahko še boljše, kot so,« odgovarja Rušt. BGO, foto: KATJA GOLJAT Filmarji odličnega kova Strokovno komisijo so sestavljali Boštjan Vrhovec, Jože Čakš, Aljoša Ko-vačič, Petra Oprešnik in Ajda Račečič. ŠMARJE PRI JELŠAH - Kulturni dom je bil pretekli konec tedna prizorišče tretjega Festivala amaterskega in neodvisnega filma, imenovanega F. A. F. Festival so odprli v družbi mednarodno nagrajenega slovenskega režiserja in scenarista Marka Naberšnika. Predstavitev je v dveh dneh ponudila štiri sklope dogajanja. »V petek na otvoritvenem večeru nam je režiser Marko Naberšnik predstavil začetke svojega dela v filmu. V soboto smo pripravili filmsko delavnico, ki sta jo vodila Ajda Račečič in Marko Samca iz studia Samino, ki sta tudi zmagovalca prvega festivala iz leta 2016. Predstavila sta, kako posneti in zmontirati film. Obiskovalci so lahko to poskusili narediti tudi sami. Ves dan so bili na ogled izbrani filmi s preteklih dveh festivalov. Za konec smo v soboto predstavili projekcijo tekmovalnih filmov, ki sta jih ocenila strokovna žirija in občinstvo,« je pojasnil tehnični koordinator kina Šmarje pri Jelšah Borut Bevc. Na festival se je prijavilo 33 filmov, od tega so v ožji izbor izbrali 13 filmov: »Izdelki so letos res vrhunski, tudi tisti, ki niso bili izbrani. Žal nam je bilo, da ne moremo prikazati vseh, saj smo bili omejeni na približno 130 minut filmov,« meni Bevc. Prvi dve leti je bilo tekmovanje znotraj ene kategorije, letos pa so uvedli manjšo spremembo. »Na pobudo OŠ Hruševec smo uvedli kategorijo Mladi filmar. Za to kategorijo so se lahko prijavili filmarji, mlajši od 15 let, kar ni bilo obvezno, lahko so tekmovali tudi v splošni kategoriji,« je še dodal Bevc. V kategoriji Mladi filmar so že izbrali zmagovalca, to je postala Manca Dorrer s filmom Nika, kje si. Vse filme je ocenila strokovna žirija, pri ocenjevanju pa bo sodelovalo tudi občinstvo z glasovnicami. Te lahko še vedno oddajo. Končni rezultati, zbrani po mnenju občinstva v splošni kategoriji, bodo znani konec maja ali v začetku junija. Zmagovalec po mnenju žirije je film Davida Beline z naslovom Študent, drugo mesto je zasedel film Only Breathing Luksuz produkcije (DZMP) in tretje mesto film OŠ Hruševec iz Šentjurja pod mentorstvom Katje Gajšek z naslovom Vaje v slogu. AH Foto: FB Knjižnica Šmarje pri Jelšah Na fotografiji so ekipe prejemnikov prvega in tretjega mesta. Z leve: igralec Dominik Gračner ter Javornik Matic in David Belina, tehnično-režiserski del ekipe filma Študent. Na fotografiji sta še Katja Gajšek, mentorica iz OŠ Hruševec Šentjur in njena učenka. Zavihajmo rokave V Likovnem salonu Celje je na ogled skupinska večmedijska razstava Zavihajmo rokave, na kateri razstavljajo slovenske umetniki in umetnice, ki želijo na humoren način kritizirati kapitalističen sistem. Celjska razstava je nastala v sodelovanju z zavodom SCCA--Ljubljana, ki hrani zbirko Diva. Tema razstave je delo in k sodelovanju sta kustosinji Maja Hodošček in Vesna Bukovec povabili tudi umetnike, ki niso v tej zbirki. Umetniki na razstavi z različnimi načini in v medsebojnem dialogu pokažejo na strukturno asimetrijo znotraj družbene delitve dela. Umetniki predstavljajo različne koncepte dela, od nesmiselnega, absurdnega do birokratskega. Tomaž Furlan v delu Hilda iz serije Wear duhovito prikaže brutalno izkoriščanje fizičnih delavcev v gradbeni industriji in hkrati tudi lastno izkušnjo, ko za opravljeno delo na gradbišču ni prejel Umetniki s humornimi predlogi ponujajo, kako lahko naredimo spremembe. zasluženega plačila. Tandem IvAn (Iva Tratnik in Andreja Džakušič) je v otvoritvenem performansu Umetnik - birokrat obravnaval nesmiselno, tudi absurdno birokratsko delo. Na nesmiselnost dela opozarja s kopanjem zemlje Neža Knez. Lenka Đorojević in Matej Stupica v videu Prosti pad vizualizirata, kakšen napor predstavljajo stres in neprestani psihološki pritiski tudi v fizično nezahtevnih oblikah dela, a v narobe obrnjenem svetu sodobne stvar- CELEEA - mesto pod mestom Javno vodstvo Nedelja, 27. maj 2018, ob 11.00, Knežji dvor. ^flfe Pokrajinski muzej Celje Ш Informacije: m T: 03/4280962 ali 031612618 E: muzejsäpokmuz-ce.si анш з nosti prekarnega dela. Na razstavi se predstavljajo še Ana Čigon, Saša Spačal, Ida Hiršenfelder, Polonca Lovšin in Sašo Sedlaček. Razstava je na ogled do 12. junija. BGO Foto: GrupA 12 VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR Kdo nas bo zastopal v državne V boj za poslanske stolčke med drugim tudi organizatorji koncertov in mojstri borilnih veščin Za 90 poslanskih mest se bo na tokratnih državnozborskih volitvah potegovalo 1.637 kandidatov. Na ponovno izvolitev upa 68 poslancev iztekajočega se sklica državnega zbora. V parlament želi priti tudi 12 županov, enako želita dva evropska poslanca. Na kandidatnih listah je kar nekaj brezposelnih, upokojencev in študentov. Poslanski kandidati štejejo od 18 do 88 let. Preverili smo, kdo so kandidati, ki kandidirajo na Celjskem. Na ponovno izvolitev v poslanske klopi na Celjskem na listi SDS računajo dosedanji poslanci Jelka Godec, dr. Vinko Gorenak, Ljubo Žnidar, Nada Brinovšek in Bojan Podkrajšek. Na listi SD bi rada poslanske čevlje še naprej nosila Jan Škoberne in Matjaž Han. Pri SMC bosta volivce ponovno nagovorili dosedanji poslanki Anita Koleša in Janja Sluga. Med ministri aktualne vlade, ki opravlja tekoče posle, se jih bo za poslanski sedež potegovala polovica. Na Celjskem se kot »naš človek v Ljubljani« predstavlja minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek (sMc), ministrica za obrambo Andreja Katič (SD) stavi na mir in varnost. Zanimivo je, da volivcev v Žalcu ne nagovarja več Karl Erjavec (DeSUS), ki je tam kandidiral na primer leta 2014. Tokrat na državnozborskih volitvah v osmih volilnih enotah na 25 kandidatnih listah sodeluje 1.632 kandidatov, pet se jih poteguje za izvolitev za poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Pri vložitvi kandidatnih list so morale stranke upoštevati 35-odstotne spolne kvote, tako da je med vsemi kandidati malo več kot 700 žensk. Med kandidati je tudi nekaj takšnih, ki so bili poslanci v preteklih mandatih, zdaj pa so se ponovno opogumili za kandidaturo. Med njimi sta Sonja Ramšak in Bogomir Zamernik. Oba kandidirata na listi Združene desnice, nekoč sta bila člana SDS, Ramšakova je bila celo podpredsednica te stranke. Čeprav živi v Ljubljani, v volilnem okraju Slovenske Konjice kandidira Zmago Jelinčič, predsednik SNS. Župani in podžupani Za poslansko mesto se v državi poteguje 12 županov. Županski stolček bi za poslanskega med drugim zamenjala župan Slovenskih Konjic Miran Gorinšek (SLS) in župan Rogatca Martin Mikolič (NSi). Za kandidaturo se je odločil tudi župan Laškega Franc Zdolšek (SLS). Stranko DeSUS bi kot poslanec rad predstavljal Robert Polnar, ki je bil zadnja štiri leta član Gibanja za občino Šentjur, nekakšen idejni vodja gibanja in podžupan Občine Šentjur. V preteklosti je bil član LDS. V volilnem okraju Žalec za poslanca na LMŠ kandidira podžupan Kamnika Igor Žavbi. Na listi SLS za poslance kandidirajo celjska podžupanja mag. Darja Turk, pooblaščenec župana Mestne občine Celje ter predsednik SLS mag. Marko Zidanšek in podžupanja Občine Dobrna Branka Gal. Na listi SMC bo srečo na državnozborskih volitvah preizkusila podžupanja Mestne Občine Velenje Breda Kolar. Na listi NSi se bo med poslance skušal uvrstiti podžupan Laškega in meteorolog na Kredarici Jože Senica, na listi SDS pa med drugim podžupan Prebolda Marjan Golavšek. Od svetnika do poslanca Veliko tistih, ki so politične izkušnje nabirali v lokalni politiki, se želi sedaj preizkusiti na državnem političnem parketu. Med njimi so svetniki MOV Velenje Suzana Kavaš (SDS), Mihael Letonje (SLS) in Aleksandra Vasiljević (SD), svetnici Občine Šentjur Mira Jazbec (Andrej Čuš in Zeleni Slovenije) in Mihaela Rožej (SLS) ter svetnica Občine Šoštanj Mateja Kumer (LMŠ). Srečo bodo poskusili tudi svetniki Občine Žalec, med drugim Jože Krulec (SLS), Tanja Trobiš in Viktor Mitov iz SD, Nejc Šporin (SMC), Zdenka Jan in Marjan Vodeb iz DeSUS. Za poslanska mesta se bodo potegovali še svetnica Občine Rogaška Slatina mag. Andrejka Flucher (SD), svetnik Slovenskih Konjic Jernej Štro-majer (SD), mag. Jure Levart (NSi) in Milena Brečko Poklič (DeSUS), svetnik Občine Rogatec Viktor Božak (SDS), a tudi svetnica laškega občinskega sveta Marija Minka Zupanc (SMC). Na Celjskem tudi Joško Joras Med kandidati za poslance je precej ljudi s Celjskega, ki so znani po svojem dosedanjem družbenem ali političnem delovanju. Za mandat se bo tako potegoval Sebastijan Kamenik (Andrej Čuš in Zeleni Slovenije), ki je med drugim znan po delovanju v Združenju prijateljev slepih Slovenije. Na LMŠ bo kandidirala direktorica podjetja RTA Agencija Katarina Karlovšek, ki je pred leti kot članica SLS kandidirala za županjo Domžal, sicer pa je zaročenka celjskega župana Bojana Šrota. Na LMŠ kandidira tudi dr. Darij Krajčič, nekdanji direktor Zavoda RS za varstvo narave. Volivce bosta kot člana NSi skušala prepričati ravnatelj orglarske šole in programski vodja Doma sv. Jožefa v Celju Miha Lokovšek in Aleksander Reber-šek, ki je med drugim znan kot organizator prireditve Vransko summer night. Za Levico kandidira predsednik delavske svetovalnice in nekdanji sindikalist Goran Lukić. V volilni boj se podajajo tudi mojster borilnih veščin Danijel Vombek (SNS), ekološki kmet Franc Mesojednik (GibanjeSkupajNaprej) ter Joško Joras (Gibanje zedinjena Slovenija), znan po prizadevanjih za to, da bi Slovenija pri razmejitvi s Hrvaško dobila sporna ozemlja na južnem oziroma levem bregu Drago- višji svetovalec za izobraževanje in raziskovanje v Mestni občini Celje Željko Cigler (Levica), ravnatelj OŠ Blanca in nekdanji ravnatelj OŠ Dobje mag. Vin-cenc Frece (SD). Poslanke bi rade postale še direktorica Centra za socialno delo Celje mag. Olga Bezenšek Lalić (SD), Mihaela Anclin (SMC) iz Upi Ljudske univerze Žalec ter svetovalka na celjski upravni enoti mag. Jelena Konda (SDS), sicer žena predsednika Kajak-kanu kluba Nivo Celje Dušana Konde. Pestri poklici in raznolika izobrazba Sicer pa kandidati s Celjskega prihajajo z različnih poklicnih področij. Med njimi Na ravni celotne države je na listah precej brezposelnih kandidatov, in sicer 94. Aktivno življenje si želi podaljšati 262 upokojencev, ki se potegujejo za poslanske stolčke. Na listah političnih strank se je znašlo še 44 študentov in šest dijakov. nje. Joras je bil med letoma 1998 in 2002 piranski občinski svetnik, leta 2004 je na listi SLS kandidiral za poslanca, vendar ni bil uspešen. Za glasove volivcev si tokrat prizadevajo tudi glasbenik in nekdanji vulkanizer Janez Goršič (Solidarnost), stari politični maček, večkratni kandidat za župana Ljubljane Jožef Jarh (Za zdravo državo) ter Andrej Šiško (ZSI), ki se je leta 2017 potegoval za mesto predsednika države. Glasove volivcev bo na tokratnih državnozborskih volitvah na listi SLS nabiral tudi svetovalec generalnega direktorja v UKC Maribor Janez Lencl. Zanimivo je, da se je za poslansko kandidaturo odločil tudi zdravilec Marjan Rupnik (Zedinjena Slovenija). Vidnejši javni uslužbenci V državno politiko se bo skušalo prebiti tudi precej javnih uslužbencev. Med njimi so direktor občinske uprave Šoštanj Drago Koren (NSi), knjižničarka Osrednje knjižnice Celje Mateja Žvižej, je nekaj samostojnih podjetnikov, profesorjev, direktorjev, najdemo lahko režiserja, diplomiranega slikarja, arhitektko, zobozdravnico, psihoterapevtko, kliničnega embriologa, modno oblikovalko. Zastopani so tudi kmetovalci, mojstri avtoelektrikarji, trgovka, bioresonančni terapevt, ključavničar, varilec, mizar, frizerka, kuharica, voznik tovornega vozila in kombija. Precej je upokojencev, nekaj kandidatov je brezposelnih, Pestra je tudi izobrazbena struktura, saj se za mesta poslancev potegujejo tako doktorji znanosti kot ljudje z osnovnošolsko izobrazbo. Kandidirajo tudi študentje, a tudi kandidati, ki nimajo poklica. In starost? Najstarejša kandidatka na Celjskem je 76-letna Ljudmila Korez Bizjak (Lista novinarja Bojana Požar-ja). Najmlajši kandidat je 20-letni Anže Razboršek (Levica). TINA STRMČNIK Foto: DZ RS / KATJA BIDOVEC 5. volilna enota 1. volilni okraj: Šentjur pri Celju 1. Jelka Godec (SDS) 2. Robert Polnar (DeSUS) 3. Mira Jazbec (Andrej Čuš in Zeleni Slovenije) 4. Urška Kabaj Pleterski (LMŠ) 5. Nina Drame (NSi) 6. Anže Razboršek (Levica) 7. Dušan Škoberne (DD) 8. Manja Kamšak (GAS) 9. Marija Gračnar (Kangler & Primc Združena desnica) 10. Mag. Vincenc Frece (SD) 11. Rajko Gajić (Socialistična partija Slovenije) 12. Gorazd Knific (Piratska stranka Slovenije) 13. Lidija Ivanuša (SNS) 14. Monika Jelen (GibanjeSkupajNaprej) 15. Roman Zalokar (GZS) 16. Janez Hrovat (Lista novinarja Bojana Požarja) 17. Mihaela Rožej (SLS) 18. Anita Koleša (SMC) 19. Katja Kreslin (ReSET) 20. Bojan Butolen (Solidarnost) 21. Aja Rotovnik (Za zdravo družbo) 22. Silvester Smolej (Stranka Alenke Bratušek) 2. volilni okraj: Celje I 1. Karmen Kozmus (SDS) 2. Brigita Čokl (DeSUS) 3. Ines Deželak (Andrej Čuš in Zeleni Slovenije) 4. Anita Lukenda (LMŠ) 5. Primož Slakan (Nsi) 6. Mateja Žvižej (Levica) 7. Metka Modic (DD) 8. Mag. Marjetka Tratnik Volasko (GAS) 9. Sonja Ramšak (Kangler & Primc Združena desnica) 10. Jure Ferlež (SD) 11. Darko Oblak (Socialistična partija Slovenije) 12. Miha Ceglar (Piratska stranka Slovenije) 13. Radomir Kopranović (SNS) 14. Franc Mesojednik (GibanjeSkupajNaprej) 15. Danijel Navodnik (GZS) 16. Borut Arlič (Lista novinarja Bojana Požarja) VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 13 ?m zboru? DD: Dobra država DeSUS: Demokratična stranka upokojencev Slovenije GAS: Gospodarsko aktivna stranka GZS: Gibanje Zedinjena Slovenja Kangler & Primc Združena desnica: Kangler & Primc Združena desnica - glas za otroke in družine, nova ljudska stranka LMŠ: Lista Marjana Šarca NSi: Nova Slovenja - krščanski demokrati ReSET: Rešimo Slovenjo elite in tajkunov SMC: Stranka modernega centra SD: Socialni demokrati SDS: Slovenska demokratska stranka SLS: Slovenska ljudska stranka SNS: Slovenska nacionalna stranka Solidarnost: Solidarnost, za pravično družbo H SSN: Stranka slovenskega naroda H Združena levica: Združena levica in Sloga 17. Branka Gal (SLS) 18. Matevž Jug (SMC) 19. Jasna Letica (ReSET) 20. Janez Goršič (Solidarnost) 21. Peter Uratnik (Za zdravo družbo) 22. Aleksandra Noč (Stranka Alenke Bratušek) 3. volilni okraj: Celje II 1. Dr. Vinko Gorenak (SDS) 2. Jožef Prevolšek (DeSUS) 3. Sebastjan Kamenik (Andrej Čuš in Zeleni Slovenje) 4. Katarina Karlovšek (LMŠ) 5. Miha Lokovšek (NSi) 6. Željko Cigler (Levica) 7. Igor Gobec (DD) 8. Mag. Marjetka Tratnik Volasko (GAS) 9. Marja Gračnar (Kangler & Primc Združena desnica) 10. Mag. Olga Bezenšek Lalić (SD) 11. Darko Oblak (Socialistična partja Slovenje) 12. Miha Ceglar (Piratska stranka Slovenje) 13. Boštjan Grzinčič (SNS) 14. Monika Jelen (GibanjeSkupajNaprej) 15. Robert Rozman (GZS) 16. Borut Arlič (Lista novinarja Bojana Požarja) 17. Mag. Darja Turk (SLS) 18. Janja Sluga (SMC) 19. Jasna Letica (ReSET) 20. Janez Goršič (Solidarnost) 21. Peter Uratnik (Za zdravo družbo) 22. Aleksandra Noč (Stranka Alenke Bratušek) 4. volilni okraj: Žalec I 1. Ljubo Žnidar (SDS) 2. Zdenka Jan (DeSUS) 3. Anja Vanesa Pečnak (Andrej Čuš in Zeleni Slovenje) 4. Igor Žavbi (LMŠ) 5. Borut Vaš (NSi) 6. Sebastjan Ašenberger (Levica) 7. Helena Zajc (DD) 8. Stanko Bevc (GAS) 9. Franc Rančigaj (Kangler & Primc Združena desnica) 10. Viktor Mitov (SD) 11. Jožef Romih (Socialistična partja Slovenje) 12. Aleksandra Bersan (Piratska stranka Slovenje) 13. Suzana Rednak (SNS) 14. Igor Centrih (GibanjeSkupajNaprej) 15. Reneja Robič (GZS) 16. Matjaž Fleisinger (Lista novinarja Bojana Požarja) 17. Jože Krulec (SLS) 18. Nejc Šporin (SMC) 19. Grega Končnik (ReSET) 20. Branislav Vujičić (Solidarnost) 21. David Bevc (Za zdravo družbo) 22. Jožef Ribič (Stranka Alenke Bratušek) 5. volilni okraj: Žalec II 1. Marjan Golavšek (SDS) 2. Marjan Vodeb (DeSUS) 3. Anja Vanesa Pečnak (Andrej Čuš in Zeleni Slovenje) 4. Nik Prebil (LMŠ) 5. Aleksander Reberšek (NSi) 6. Sebastjan Ašenberger (Levica) 7. Milena Tepić (DD) 8. Albin Kač (GAS) 9. Franc Rančigaj (Kangler & Primc Združena desnica) 10. Tanja Trobiš (SD) 11. Jožef Romih (Socialistična partja Slovenje) 12. Marja Trbič (Piratska stranka Slovenje) 13. Danjel Vombek (SNS) 14. Igor Centrih (GibanjeSkupajNaprej) 15. Nataša Gorjanc Zima (GZS) 16. Matjaž Fleisinger (Lista novinarja Bojana Požarja) 17. Janez Lencl (SLS) 18. Mihaela Anclin (SMC) 19. Grega Končnik (ReSET) 20. Irena Filipič (Solidarnost) 21. David Bevc (Za zdravo družbo) 22. Tanja Basle (Stranka Alenke Bratušek) 6. volilni okraj: Mozirje 1. Nada Brinovšek (SDS) 2. Margareta Atelšek (DeSUS) 3. Nika Koštomaj (Andrej Čuš in Zeleni Slovenje) 4. Darj Krajčič (LMŠ) 5. Mag. Valentin Hajdinjak (NSi) 6. Helena Žagar (Levica) 7. Andrej Kranjc (DD) 8. Manja Holobar (GAS) 9. Bogomir Zamernik (Kangler & Primc Združena desnica) 10. Aleksandra Vasiljević (SD) 11. Jože Videmšek (Socialistična partja Slovenje) 12. Nikolina Borenović (Piratska stranka Slovenje) 13. Tina Quechon (SNS) 14. Renata Natek Hudarin (GibanjeSkupajNaprej) 15. Damjan Jerenko (GZS) 16. Boris Škerbinek (Lista novinarja Bojana Požarja) 17. Tomaž Pečovnik (SLS) 18. Mojca Rep (SMC) 19. Katja Kreslin (ReSET) 20. Branislav Vujičić (Solidarnost) 21. Marja Kočevar (Za zdravo družbo) 22. Tadej Kramar (Stranka Alenke Bratušek) 7. volilni okraj: Velenje I 1. Suzana Kavaš (SDS) 2. Franc Rogan (DeSUS) 3. Boris Andrej Mlakar (Andrej Čuš in Zeleni Slovenje) 4. Gregor Rus (LMŠ) 5. Veronika Juvan (NSi) 6. Tjaša Podpečan (Levica) 7. Nataša Koštomaj (DD) 8. Darko Koželj (GAS) 9. Ismet Džambić (Kangler & Primc Združena desnica) 10. Andreja Katič (SD) 11. Niky Golob (Socialistična partja Slovenje) 12. Nejc Gašper (Piratska stranka Slovenje) 13. Joviša Kraljević (SNS) 14. Leonida Ladinek (GibanjeSkupajNaprej) 15. Mojca Macuh (GZS) 16. Breda Kovač (Lista novinarja Bojana Požarja) 17. Rafael Goršek (SLS) 18. Breda Kolar (SMC) 19. Mojca Muraus (ReSET) 20. Brigita Kaker (Solidarnost) 21. Aja Rotovnik (Za zdravo družbo) 22. Patricia Pantelić (Stranka Alenke Bratušek) 8. volilni okraj: Velenje II 1. Franc Rosec (SDS) 2. Darja Štraus (DeSUS) 3. Boris Andrej Mlakar (Andrej Čuš in Zeleni Slovenje) 4. Mateja Kumer (LMŠ) 5. Drago Koren (NSi) 6. Goran Lukić (Levica) 7. Nataša Koštomaj (DD) 8. Darko Koželj (GAS) 9. Ismet Džambić (Kangler & Primc Združena desnica) 10. Jan Škoberne (SD) 11. Petra Trček (Socialistična partja Slovenje) 12. Aleksandra Bersan (Piratska stranka Slovenje) 13. Jelena Miljković (SNS) 14. Boris Furjan (GibanjeSkupajNaprej) 15. Blaženka Bartolić (GZS) 16. Maja Puklič (Lista novinarja Bojana Požarja) 17. Mihael Letonje (SLS) 18. Bojan Kugonič (SMC) 19. Mojca Muraus (ReSET) 20. Brigita Kaker (Solidarnost) 21. Marja Kočevar (Za zdravo družbo) 22. Patricia Pantelić (Stranka Alenke Bratušek) 6. volilna enota 8. volilni okraj: Laško 1. Marja Minka Zupanc (SMC) 2. Nuša Naglič (Andrej Čuš in Zeleni Slovenje) 3. Sabina Kosmatin (DD) 4. Mira Bakić (Stranka Alenke Bratušek) 5. Tomaž Troha (LMŠ) 6. Boris Klepej (SNS) 7. Dr. Tomaž Žagar (Za zdravo družbo) 8. Mitja Softić (Socialistična partja Slovenje) 9. Rok Deželak (Piratska stranka Slovenje) 10. Mag. Jelena Konda (SDS) 11. Bojan Bukovec (DeSUS) 12. Franc Zdolšek (SLS) 13. Tina Kolar (Levica) 14. Ana Klun (GibanjeSkupajNaprej) 15. Primož Vilfan (Lista novinarja Bojana Požarja) 16. Andreja Drvarič (Združena levica) 17. Marjan Rupnik (GZS) 18. Jožef Špes (SSN) 19. Anela Vukalić (Solidarnost) 20. Matjaž Han (SD) 21. Alenka Papež (GAS) 22. Jože Senica (NSi) 7. volilna enota I. volilni okraj: Šmarje pri Jelšah 1. Robert Golež (Andrej Čuš in Zeleni Slovenje) 2. Katarina Kunej (Kangler & Primc Združena desnica) 3. Mag. Andrejka Flucher (SD) 4. Helena Pintar (Lista novinarja Bojana Požarja) 5. Mag. Marko Zidanšek (SLS) 6. Anton Urbanja (SSN) 7. Mag. Rosvita Svenšek (DD) 8. Boženka Kos (Za zdravo družbo) 9. Zdravo Počivalšek (SMC) 10. Robert Vasa (Solidarnost) II. Alen Križnik (Levica) 12. Vjekoslav (Slavko) Javorić (DeSUS) 13. Martin Mikolič (NSi) 14. Anton Drofenik (Stranka Alenke Bratušek) 15. Metka Cvetko (Piratska stranka Slovenje) 16. Viktor Božak (SDS) 17. Jožef Zorin (SNS) 18. Dragica Missia (Združena levica) 19. Mojca Čižek Sajko (ReSET) 20. Anton Turk (GAS) 21. Barbara Pezdevšek (GZS) 22. Boris Pokorn (LMŠ) 23. Laura Berglez (GibanjeSkupajNaprej) 1. Nina Beškovnik (Andrej Čuš in Zeleni Slovenje) 2. Milan Stebernak (Kangler & Primc Združena desnica) 3. Jernej Štromajer (SD) 4. Luka Požar (Lista novinarja Bojana Požarja) 5. Miran Gorinšek (SLS) 6. Alojz Kojzek (SSN) 7. Alenka Orbović (DD) 8. Boženka Kos (Za zdravo družbo) 9. Špela Sovič (SMC) 10. Lidja Papež (Solidarnost) 11. Jerica Strgar (Levica) 12. Milena Brečko Poklič (DeSUS) 13. Mag. Jure Levart (NSi) 14. Mitja Horvat (Stranka Alenke Bratušek) 15. Aleksandra Valjavec (Piratska stranka Slovenje) 16. Bojan Podkrajšek (SDS) 17. Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) 18. Nataša Pavčič Rodošek (Združena levica) 19. Polonca Šebart (ReSET) 20. Danjela Marjanović (GAS) 21. Urban Šiško (GZS) 22. Anamaria Hren (LMŠ) 23. Ljubo Dobaj (GibanjeSkupajNaprej) 14 KRONIKA Za nevaren tovor veljajo posebna pravila nalaganja v vozilo in zavaro- Kaj bi se s tako naloženimi predmeti zgodilo na cesti, če bi prišlo do To sicer ni tovorno vozilo, a je primer, kako se nekateri »nevarno« vanja ter prevoza. Mnogi tega ne upoštevajo. nenadnega zaviranja in nesreče? znajdej°. Tovorna vozila kot tempirane bombe Desettonski tovornjaki smrtno nevarni za ostale - Vozniki ne upoštevajo pravil Pretekli teden je bil na Celjskem poostren nadzor nad vozniki tovornih vozil. Znano je, da so nesreče s tovornimi vozili, tudi zaradi njihove teže, pogosto tragične. Kljub številnim opozorilom so policisti pri nadzoru odkrili kar nekaj kršitev, ki kažejo, da so vozniki tovornih vozil na celjskih cestah še vedno tempi-rane bombe. Ustavili so več voznikov. Pri trinajstih so ugotovili kar trideset kršitev. Te so se nanašale tudi na dokumentacijo. Ogromno kršitev je bilo s področja tehnične urejenosti vozil in kršitev, ki so se nanašale na prevoz tovora. Tudi nevarnega blaga, odpadkov. V enem primeru so ugotovili, da je tuj državljan, in sicer državljan Belorusije, vozil pod vplivom alkohola. Hrvaški voznik med vožnjo sploh ni ustrezno zavaroval nevarnega blaga, poleg tega ni imel ustrezne dokumentacije za prevoz takšnega tovora. Turški voznik ni upošteval predpisanega trajanja vožnje, poleg tega ni imel ustrezne dokumentacije. Na vozilu je imel nepravilno naložen in zavarovan tovor. Naj vedo, da so nadzorovani Gre za kršitve, ki hitro lahko privedejo do nesreče ali povzročijo še hujše posledice, če pride do trčenja v prometu. Vsem kršiteljem so policisti izdali plačilne naloge, dvema so začasno celo odvzeli vozniško dovoljenje. Zaradi nekaterih kršitev so zoper odgovorne in pravne osebe uvedli tudi prekrškovne postopke. »Tovorni promet se je v zadnjih letih v Sloveniji povečal, čemur mora slediti nadzor teh vozil,« pravi Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi. Vozniki tovornih vozil so pogosto kršitelji cestnoprometnih pravil, velikokrat ne upoštevajo pravila o prednosti, na avtocesti prehitevajo tam, kjer ne bi smeli. »Gre predvsem za to, da vozniki pogosto niso spočiti in vozila niso tehnično brezhibna. Gre za skupek kršitev, za katere morajo biti vozniki kaznovani ne glede na to, ali povzročijo prometno nesrečo ali ne. Kazni pri nas za takšne kršitve so sorazmerno visoke v primerjavi z ostalimi državami, vendar je ključno tudi, da se vozniki zavedajo, da so ves čas nadzorovani. Moramo se zavedati, da so lahko že čez tri ure v Italiji oziroma v kateri drugi državi, kjer kršitve nadaljujejo in ogrožajo promet,« še dodaja Vehovec. SŠol Starejšega oropal in ga poškodoval Tatico Pretekli teden je 26-letni storilec na območju Laškega oropal in pri tem poškodoval 81-letnega moškega. Preiskovalni sodnik je za storilca po prijetju in zaslišanju odredil pripor. Zamaskiran in oborožen 26-letnik je k 81-letnemu lastniku stanovanjske hiše, v kateri živi sam, prišel v nedeljo, 13. maja. Po grožnjah ga je brutalno napadel in od njega zahteval denar, so pojasnili na celjski policiji. »Ko je pri oškodovancu pozvonila ženska, ki mu je prinesla kosilo, je osumljeni pobegnil, pri čemer je snel kapo z izrezom za oči. Oškodovanec ga je takrat prepoznal, saj je 26-letnik v preteklosti pri njem opravljal priložnostna dela,« pravijo na PU Celje. Poškodovanega 81-letnika so odpeljali v bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju, 26-letnika pa so policisti prijeli v večernih urah isti dan in mu odvzeli prostost. Gre za se iščejo moškega z območja Ljubljane, ki so ga po dogodku v Laškem ovadili zaradi ropa. Grozi mu do deset let zapora. Kdo je neznanka? Prav tako v zadnjem tednu je bilo na območju Celja zaznanih več drznih tatvin. V prvem primeru je starejša urejena ženska obiskala starejšo občanko pri njej doma in ji ponudila, da ji bo izmerila kostno gostoto. Pri tem je najverjetneje v stanovanje vstopila še druga oseba, ki je lastnica ni opazila, in ukradla denar ter nakit. V drugem primeru je prav tako ženska obiskala drugo občanko, ker naj bi ta v nagradni igri zadela večerjo. Medtem ko je lastnica stanovanja z njo klepetala, je v prostore vstopila še druga oseba in prav tako ukradla večjo vsoto denarja in zlatnino. Policija še vedno preiskuje, ali gre morda za isto storilko. To nista edina tovrstna dogodka, kjer zaenkrat neznana oseba pod pretvezo o različnih storitvah vstopi v stanovanje, lastnike za-moti, nakar druga oseba krade predvsem denar in zlatnino. Tarče pri tem so najpogosteje starejše osebe, ki živijo same. SŠol Šmarski policisti iščejo žensko, ki se je občanki predstavila kot predstavnica medicinskega podjetja in ji ponudila posebni odeji, ki naj bi bili vredni kar tisoč evrov. Pri tem je omenjala popust in ji odeji prodala za 150 evrov. Prodajalka ji pri tem ni izdala nobenega računa oziroma potrdila o prodaji. Policisti so ugotovili, da je resnična vrednost odej znatno nižja od cene, za katero je občanka izdelka kupila. Zato policisti v tem primeru preiskujejo kaznivo dejanje goljufije. Narok za vsakega posebej Večina krivde ne prizna Na Okrožnem sodišču v Celju se je minuli teden vendarle začelo sojenje zaradi tihotapljenja drog po Evropi. Sodišče bo za vseh sedemnajst obtoženih izvedlo predobravnavne naroke za vsakega posebej, saj gre, kot je bilo mogoče slišati na sodišču, za obsežno in zapleteno zadevo. O tem primeru smo poročali že pred tedni, ko je višje sodišče odpravilo pripor za šest obtoženih, ki so bili za zapahi. Do takšne odločitve je prišlo, ker po letu in pol na celjskem okrožnem sodišču proti obtoženim niso uspeli izpeljati predobravnavnih narokov. Novembra 2016 so slovenski kriminalisti v eni najuspešnejših akcij v zadnjih letih zasegli več kot 800 kilogramov drog. Člani združbe so dve leti prevažali prepovedane droge v enajstih državah. Obtoženi so stari od 17 do 64 let, nekateri so tudi z našega območja. »Vsak obdolženec ima pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in do sojenja v razumnem roku. Če mu te pravice ni mogoče zagotoviti, je treba pripor odpraviti,« so dejali takrat na višjem sodišču, ki je že 15. novembra lani, ko je od vložitve obtožnice minilo več kot šest mesecev, izpostavilo, da pritožniki utemeljeno opozarjajo na trajanje pripora, saj še ni bilo odločeno o ugovorih. Odločitev o odpravi pripora pomeni, da se bodo obtoženci zdaj, ko so predobravnavi naroki razpisani, branili s svobode. Na Okrožnem sodišču v Celju pravijo, da je obtožnica postala pravnomočna s sklepom izvenobravnavne-ga senata 12. januarja in da so bili šele takrat izpolnjeni pogoji za razpis predobrav-navnih narokov. Zadeva je zelo obsežna tako po številu obravnavanih obtožencev kot po obsegu listin in prilog, so nam pred tedni odgovorili na celjskem okrožnem sodišču. Na narokih do zdaj nihče ni priznal krivde, odvetniki obtoženih imajo podobne zahteve oziroma predloge, saj želijo, da sodišče izloči ključne dokaze, ki so povezani predvsem s tajnimi metodami dela. Po mnenju odvetnikov naj bi bili ti dokazi nezakoniti. SŠol Sojenje za nasilne rope pred poletjem? Vložena obtožnica zoper nasilne storilce Okrožno državno tožilstvo je po naših podatkih na Okrožno sodišče v Celju pred dnevi vložilo obtožnico zoper osumljence, ki so izvedli ene najbolj nasilnih ropov na Celjskem v zadnjem desetletju. Trije moški (eden je z območja Velenja) in mladoletnica naj bi se spravili na več družin na našem območju in z nasiljem od njih zahtevali zlatnino in denar. Policija je kasneje izsledila še tri sostorilce. Vsi so zaenkrat še vedno v priporu. Nasilni ropi so se po podobnem vzorcu izvršitve zvrstili od lanskega novembra do februarja letos na širšem celjskem območju. Storilci so stanovalce presenetili na različne načine na njihovih domovih v večernem času. Zamaskirani in s strelnim orožjem oboroženi roparji so bili izjemno predrzni. Žrtve so zvezali, pretepali in jih izsiljevali za informacije o premoženju in denarju. Nekateri oškodovanci so bili tudi telesno poškodovani. Novembra je kriminalna združba na tak način napadla družino v Celju, iz hiše ukradla zlatnino in skoraj 30 tisoč evrov. Osumljenci so z orožjem grozili tudi otroku. Januarja se je podobno zgodilo spet na območju Celja in Velenja. Storilci so bili znova nasilni. V prvem primeru so odnesli 1.500 evrov, v drugem pa zlatnino, vredno deset tisoč evrov. Po nasilju izstopa tudi primer napada na družino na območju Žalca, kjer so odnesli nakit in denar v vrednosti več kot 50 tisoč evrov. V hiši so nasilno zadrževali vso družino s tremi otroki, ki so bili stari od enega do 12 let. Nasilneži so pri tem ustrelili družinskega psa. Med napadenimi družinami so bile tudi družine nekaterih znanih podjetnikov na Celjskem. Storilce so kriminalisti sicer prijeli po večmesečni preiskavi, po zaslišanju pa je preiskovalni sodnik zadnje odredil pripor. Enako tudi še za tri druge osumljenci, ki so jih policisti izsledili nekoliko kasneje. Za kazniva dejanja jim grozi do 15 let zapora. Glede na vloženo obtožnico je pričakovati, da se bo sojenje začelo že pred poletjem. SŠol ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 15 Šest stvari, ki jih nikoli ne smete reči »rekruterju« »Potrudi se po najboljših močeh,« vam svetujejo vsi. Tega nasveta se je dobro držati ne le med razgovori in komunikacijo z delodajalci, temveč tudi med pogovori z »rekruter-ji«, osebami, ki usklajujejo vaše intervjuje in so povezava med podjetjem in vami. »Rekruter« je pomemben člen v zaposlitvenem procesu, zato ga ne smete podcenjevati. Vsako interakcijo s potencialnim delodajalcem je treba jemati izredno resno in premišljeno. Ne glede na medij komunikacije, vedno ohranjajte profesionalnost. Preberite šest fraz, ki jih svojemu »rekruterju« nikoli ne smete izreči, če bi radi dobili službo. 1. Vzamem vsako službo, ki mi jo ponujate. Takoj ko oseba samo zazna obup, se možnost za zaposlitev zamaje. Četudi vam mesečni stroški lezejo skozi ušesa in se znajdete v slepi ulici, zaradi česar se sprašujete, ali je to vaša sanjska služba, ne izrecite tega. Razlogi za to so: Prodajate sebe in svoje sposobnosti. Ste talentirani, pametni in sposobni. »Rekruterji« želijo visoko motivirane kandidate, ki stremijo k višjim ciljem. Ta fraza jim da vedeti, da niti sami nimate jasne slike o tem, kje se vidite v prihodnosti. Nakazujete, da se boste po zaposlitvi umirili in zaspali na lovorikah. 2. Seveda, sliši se kot dobro plačilo. Nikoli se že takoj na začetku ne strinjajte s ponudbo. Pogajanja so pričakovana in so odvisna od vašega načina komunikacije. Pozanimajte se, koliko so plačani drugi za podobno delo (odličen portal za pregled tega je www. placa.si) in namesto slepega sprejetja ponudbe poskusite iz celotne situacije izvleči največ. Začetni dogovori glede plače so izredno pomembni in težko boste napredovali v plač-nih razredih, če boste začeli z nižje osnove. 3. Moje prejšnje podjetje je bilo grozno. Pritoževanje nad prejšnjo zaposlitvijo je nekaj, čemur se morate izogniti. Nerganje nad delodajalcem, sodelavci ali delovnim okoljem mečejo slabo luč na vas. Namesto tega se osredotočite na to, kako ste reševali kritične situacije v službi. S svojim »rekruterjem« delite, kako ste sodelovali z drugimi in kako ste se odzvali ob negativnih dnevih, da vas bo spoznal in uvidel, kako delujete pod stresom. 4. Nekdanji nadrejeni mi ne želi napisati priporočila, ker me ne mara. Četudi je ta izjava popolnoma resnična, jo raje prihranite za sproščene pogovore s prijatelji. Ne delite tega z »rekruterjem«. Ko pride do predaje priporočil, vas bo le malokdo vprašal, zakaj nimate priporočila svojega zadnjega nadrejenega. Izognite se »čenčam« in raje pokažite tisto priporočilo, ki najbolje opisuje vaše sposobnosti. Če vas vprašajo, kje je zadnje priporočilo, preprosto odgovorite, da ste zbrali priporočila, ki vas najbolje opisujejo in ustvarjajo o vas najširšo sliko. 5. Vem, da imam razgovor danes. Ali ga lahko prestavim? Razen če ste imeli smrt v družini ali kritično urgentno situacijo, odpoved razgovora ni nekaj, kar bi si »rekruterji« želeli slišati, saj jim to nakazuje, da ne marate ponujene službe. Prav tako si ne smete privoščiti zamud brez razlage oziroma klica. V 99 odstotkih primerov kandidat avtomatično izgubi možnost za zaposlitev. Če vseeno zamujate, pokličite in povejte pričakovan čas prihoda. In ne pozabite se opravičiti. 6. Minili so trije tedni od moje prijave. Kaj se dogaja? Odvisno je od velikosti podjetja, a ob razpisih za delovna mesta v podjetjih ponavadi prejmejo ogromno prijav. Ni treba, da ste nesramni do svojega »rekruterja« ali da ste agresivni z neprimernimi komentarji. (Povzeto po: https://www.glassdoor.com/ blog/never-say-to-a-recruiter/) ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com NE PREZRITE Ne spreglejte: Iščete novo zaposlitev @ MojeDelo.com Voznik v mednarodnem in notranjem prometu (m/ž) (Celje PE Škofja vas) Naloge: prevoz blaga po evropskih in drugih državah, nakladanje in razkladanje tovornega vozila, vestno in odgovorno delo z vozilom in s prevozno dokumentacijo ... KS logistik, d. o. o., Lesično 26a, 3261 Lesično. Prijave zbiramo do 31. 5. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Avtomehanik (m/ž) (Pomurje, Podravska, Koroška, Savinjska) Pričakujemo veselje do dela z ljudmi, veselje do opravljanja dela kot avtomobilski tehnik (posebej na področju tehnične službe in pomoči pri okvarah vozil ...). Nudimo raznolike in zanimive naloge na različnih področjih delovanja, imate priložnost postati del velike dobro izobražene ekipe in del podjetja z visokim potencialom rasti, dobre možnosti za usposabljanje ... ÖAMTC Kärnten, Alois-Schader-Straße 11, 9020 Klagenfurt. Prijave zbiramo do 24. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent prodaje (m/ž) (Celje) Pričakujemo končano najmanj VI. stopnjo izobrazbe, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na komercialnem področju, napredno delo s produkti MS Office, zaželeno je poznavanje SAP, pričakujemo tekoče znanje slovenskega in angleškega jezika ter dobro znanje drugega tujega jezika, poznavanje pravil poslovnega komuniciranja, profesionalnost, odgovornost in samoiniciativnost ter vozniški izpit B-kategorije. Ce-tis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 17. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Mesar (m/ž) (Šmartno ob Paki) Pri svojem delu boste prodajali meso in mesne izdelke, razkosa-vali meso in pripravljali mesne izdelke za prodajo, svetovali kupcem in jih seznanjali z novostmi, vzdrževali sanitarno in higiensko neoporečnost blaga in prostorov ... Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 5. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Operater v proizvodnji (m/ž) (Velenje) Iščemo sodelavce z najmanj V. stopnjo izobrazbe strojne, elek-tro ali druge primerne smeri za opravljanje kompleksnejših proizvodnih del (delo na liniji, na zahtevnejših delovnih mestih). Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 5. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Žalec) Opis dela: prevzem proizvodov iz proizvodnje v skladišče, sortiranje in pakiranje proizvodov v ustrezne embalažne enote ter priprava za odpremo, količinski pregled blaga . OMCO Metals Slovenia, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 31. 5. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Talilec (m/ž) (Žalec) Opis dela: priprava livarskega vložka in transport skozi zaklada-nje zalogovnikov, izvajanje postopka taljenja na indukcijskih pečeh v skladu s tehnološkimi predpisi in tehnologijami priprave taline, nadziranje stanja in delovanja indukcijskih peči in po potrebi spreminjanje parametrov taljenja ... OMCO Metals Slovenia, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 16. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Vzdrževalec (m/ž) (Rogaška Slatina) Ključne odgovornosti: samostojno izvajanje nalog na področju strojnega in elektro vzdrževanja, montiranje oziroma demontiranje zahtevne strojne in elektro opreme, njeno pripravljanje za tehnološki proces ... Atlantic Grupa - Droga Kolinska, d. d., Kolinska ulica 1, 1544 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 5. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Poslovodja (m/ž) (Slovenske Konjice) V svojo sredino vabimo novega sodelavca, ki bo zasedel delovno mesto poslovodje v Slovenskih Konjicah. Montecristo SL, d. o. o., Jelovška ulica 11, 4240 Radovljica. Prijave zbiramo do 25. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. UI/UX designer (m/ž) (Celje) Vaše odgovornosti bo predstavljala izdelava uporabniško prijaznih spletnih vmesnikov, koncepta za branding Tom PIT in dizajna za potrebe marketinških kampanj (digital). Tom PIT, d. o. o., Kidričeva ulica 24a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 15. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavci/sodelavke v kinu (Celje) Kino so velika platna, popoln zvok, udobni sedeži, pokovka in pijača. Kino je zabava. V svojo mlado in energično ekipo vabimo nove člane na delovnih mestih sodelavci/ sodelavke v kinu. Cineplexx.si, družba za predvajanje filmov, d. o. o., Šmartinska cesta 130, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir za zagotavljanje kakovosti (m/ž) (Celje) Iščemo več sodelavcev/sodelavk na področju izdelave validacijske dokumentacije in izvajanja valida-cij za naprave, namenjene farmacevtski industriji. Nudimo redno zaposlitev za (ne)določen čas. Pričakujemo izkušnje, dokumentacijsko pismenost, samostojnost in samoiniciativnost. Inel, d. o. o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 14. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kontrolor orodja (m/ž) (Hrastnik) Skrbeli boste za izvajanje kontrolnih meritev in preverjanje funkcionalnosti orodja, vodili vso dokumentacijo o orodju, strokovno sodelovali pri popravilu orodja, organizirali delo v skladišču, imeli nadzor nad logistiko orodja ter pripravljali orodja za menjavo v proizvodnji. Steklarna Hrastnik, d. o. o., Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 31. 5. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Tehnolog/izmenovodja (m/ž) (v proizvodnem obratu v okolici Celja) Pričakujemo natančnost, odločnost, zanesljivost, večopravilnost, odgovornost do dela, strokovnost, sposobnost sprejemanja odločitev v zahtevnih situacijah, dobre organizacijske sposobnosti, pozitiven odnos, pripravljenost do sodelovanja in odprte komunikacije, vozniški izpit B-kategorije . PharmaLi-nea, d. o. o., Ravbarjeva ulica 13, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 13. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo ali od Učno storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Predavanje prof. dr. Helvi Kyn-ni-gäs z Univerze v Oulu (Foto: arhiv VZŠCE) Gostujoči tuji profesorji v Visoki zdravstveni šoli v Celju Visoka zdravstvena šola v Celju (VZŠCE), ki deluje v okviru Regijskega študijskega središča, je v študijskem letu 2016/17 začela izvajati nov podiplomski študijski program 2. stopnje z imenom Paliativna oskrba, ki je edini tovrsten študijski program v slovenskem prostoru. Razvit je bil na podlagi razvojno-raziskovalnega dela v šoli, smernic Državnega programa paliativne oskrbe v RS, demografskih smernic ter čedalje večjih potreb po kakovostni in strokovni palia-tivni oskrbi. Že v razvoj študijskega programa smo aktivno vključili priznane tuje strokovnjake, ki sodelujejo tudi pri njegovi izvedbi in mu tako dvigajo kakovost in dajejo mednarodno razsežnost. Sodelovanje tujih priznanih strokovnjakov nam omogoča tudi projekt Krepitev vpetosti Visoke zdravstvene šole v Celju v mednarodni prostor, za katerega smo pridobili sredstva na javnem razpisu Krajša in daljša gostovanja tujih strokovnjakov in visokošolskih učiteljev v slovenskih visokošolskih zavodih v letih 2016-18. Projekt tako delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. O paliativni oskrbi Januarja je v VZŠCE gostoval izr. prof. dr. Andre Fringer s priznane Univerze za uporabne znanosti FHS St. Gallen v Švici. Izr. prof. dr. Fringer je eden najbolj priznanih strokovnjakov na področju paliativne oskrbe v Švici, ki se v svojem raziskovalnem in pedagoškem delu osredotoča predvsem na razvoj paliativne oskrbe na domu in na organizacijo t. i. mobilnih paliativnih timov. V študijskem programu Palia- Študenti magistrskega študijskega programa paliativna oskrba z gostujočo profesorico izr. prof. dr. Julito Sansoni (Foto: Arhiv tivna oskrba v VZŠCE je nosilec predmeta filozofsko podprta paliativna oskrba ob koncu življenja. Februarja in aprila smo gostili priznani strokovnjakinji z Medicinske fakultete, Raziskovalne enote za zdravstvene vede in zdravstveni menedžment Univerze v Oulu - izr. prof. dr. Satu Elo in prof. dr. Helvi Kyngäs. VZŠCE od leta 2013 uspešno sodeluje s to priznano finsko visokošolsko ustanovo tako na pedagoškem kot znanstveno-raziskovalnem področju. Raziskovalno področje izr. prof. dr. Satu Elo je usmerjeno na področje gerontologije, kvalitativne raziskovalne metodologije in teorij zdravstvene nege, v VZŠCE pa je dr. Elo nosilka predmeta paliativna oskrba bolnikov z demenco. Dr. Helvi Kyngäs sodeluje pri izvedbi predmeta terapevtska komunikacija v paliativni oskrbi, ki se osredotoča na komunikacijo z bolnikom in družino v paliativni oskrbi in na njihove potrebe po obveščenosti, družbeni in čustveni podpori. Dr. Kyngäs aktivno deluje na podro- čju razvoja znanosti zdravstvene nege, kar dokazujejo njene številne znanstvene objave v uglednih mednarodnih revijah. Počaščeni smo, da smo aprila gostili ugledno izr. prof. dr. Julito Sansoni z Univerze Sapienza v Rimu, ki je podiplomskim študentom v okviru magistrskega seminarja predavala o raziskovalnih metodah in pomenu raziskovanja v zdravstveni negi. Izr. prof. dr. Sansoni je v VZŠCE gostovala prvič, a smo že začrtali nadaljnje možnosti sodelovanja, predvsem v razvojnih in raziskovalnih projektih. Z vključevanjem priznanih tujih visokošolskih učiteljev in strokovnjakov v VZŠCE krepimo t. i. proces »internacionalizacije doma« in tako študentom, a tudi visokošolskim učiteljem omogočamo dostop do sodobnih, aktualnih znanj, dajemo možnost izboljšanja medkulturnih in jezikovnih kompetenc ter preizkušanja novih metod učenja in poučevanja. KATJA ESIH CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK ШI Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje : Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 BftdQ BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-n asi ov: info@bi robit. si www.birobit.si ■ PRODAJA PISARNIŠKEGA-POTROŠNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME ■ NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV ■ VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME иаШ ^OPRALNICA ДјЈЈЈ, 10. PRANIE ZASTON OSIR Џ * radio cehe VSAKO SOBOTO ob 1Ž.15 J^k. ' ш -H ŠPORT 17 Litijska dvorana je bila v petek njihova. Ko je bilo najtežje, so bili najboljši Popotovanje Dobovca od Litije do ... - Najboljši igralec finalne serije Rok Mordej - Junak pete tekme Aleš Marot zaključil kariero V petek, ki je bil izjemno bogat s pomembnimi športnimi dogodki (nogometaši Rudarja so v Velenju izgubili z Gorico z 0:1, rokome-taši Celja Pivovarne Laško so naslov prvaka potrdili z zmago proti Krki v Novem mestu s 46:34), sta izstopali slavji celjskih košarkaric in nogometašev Dobovca Pivovarne Kozel, ki so osvojili prvi mesti v državnem prvenstvu. Dobovčani so drugič državni prvaki. V peti, odločilni tekmi finala so v Litiji zmagali z 2:0. Oba gola je dal Aleš Marot in ob zaključku kariere pripravil izjemno predstavo. Pravijo, da mu gre veliko bolje z nogami kot z jezikom. Tokrat je bil tarča medijev. Nalogo je opravil z odliko. Mi smo ga skupaj s soigralci, trenerji in navijači ujeli v gostišču na Vranskem: »Izšlo se je idealno, tudi zame, kajti priložnosti ni bilo veliko. Dvakrat mi je uspelo izvrstno reagirati.« Prodor za 0:1 je izvedel s tremi dotiki žoge: »Potisnil sem si jo desno, sledil je šprint. Prostora je bilo zelo malo, s konico leve noge sem brcnil žogo, ki je švignila vratarju med nogama.« Pri drugem golu ga je odlikovala vztrajnost: »Vrhovec je zagra-dil žogo s telesom, nekako sem mu jo izbezal. Grbić bi lahko streljal, a mi je žogo spretno vrnil, pred mano so bila prazna vrata. Trener mi je že v ponedeljek dejal, da bom moral nadomestiti Čujca. Tudi v sredo sem prizadevno vadil.« Nenavadno je, ko junak pete tekme napove konec kariere: »Dosti je bilo. Že lani sem nameraval končati, a mi je manjkal naslov pokalnega prvaka. Končalo se je z dvojno krono ...« Ljubljenec navijačev Marot je v nedeljo igral na turnirju v Vojniku. Tudi športni direktor Levji delež k osvojitvi naslova je seveda prispeval ka-petan Rok Mordej, ki se je v zanj značilnem slogu bojeval do zadnjih atomov moči. Izbrali so ga za najboljšega igralca finalne serije: »Vsi so nas postavili v vlogo >avt-sajderjev< v Litiji, mene pa je cel teden preveval dober občutek. Verjel sem, da nam bo uspelo dvigniti >kanto< v gosteh.« Odkritosrčni re-prezentant je priznal, da se med vožnjo do Vranskega niso kaj veliko pogovarjali: »Samo peli in pili smo. Teklo je pivo. Bili smo še v Celju, v soboto in nedeljo pa smo slavili na piknikih v okolici Dobovca.« Pohvalil je Maro-ta, ki je klubu ob 40-letnici prinesel drugi naslov državnega prvaka. Najboljšemu igralcu futsala iz družine Mordej se je odvalil kamen od srca, kajti ni bil zgolj v vlogi kapetana, temveč tudi športnega direktorja: »Imel sem mandat za sestavo ekipe oziroma za dogovarjanje z igralci. Zdaj bo to naloga Kujtima Morine. Vodstvo kluba je obljubilo, da bo moštvo še močnejše. Čim prej se moramo pogovoriti in uskladiti motive, želje in cilje z našimi finančnimi zmožnostmi. Lahko pričakujemo tudi, da bo Dobovec še nekaj let na vrhu slovenskega fut-sala. Vsekakor nameravamo dostojno zastopati državo v ligi prvakov.« Rok Mordej je prežal na morebitno napako vratarja Litije. Grozno na tribuni Pred tremi leti se je Dobovec dva dni vračal iz Kobarida, kjer je prvič postal prvak. Igralci so tedaj prespali v Tolminu, v družinskem kampu, ki je v lasti staršev Kristjana Čujca: »Tedaj me ni bilo zraven. Slišal sem, da so zaspali Trenerju Kujtimu Morini je uspelo vse, kar si je zadal. V torek je v Zagrebu tudi uradno podaljšal sodelovanje z Dobovcem. Karkoli je že v znak vzpodbude dejal župan Rogatca Martin Mikolič po porazu na četrti tekmi Alešu Marotu - pomagalo je! (Foto: GrupA) zjutraj. In prav je tako. Najbrž se bo vse ponovilo. Zelo smo veseli, kajti dobili smo izenačen dvoboj. Odločili sta naši večji želja in zbranost.« Čujec je stisnil zobe in navkljub poškodovani mišici odigral odlično. Z Vranskega se je proti zahodu odpeljal tudi Ljubljančan Damir Puškar, najboljši slovenski vratar, bržkone najboljši doslej. Šestič je državni prvak: »Vsak naslov je nekaj posebnega. Naša ekipa je po porazu v četrti tekmi staknila glave skupaj in pokazala, da ima izjemen značaj.« Najtežje je bilo v Litiji Matjažu Vojsku, ki je imel prepoved nastopa zaradi rumenih kartonov: »Živčen sem bil že med ogrevanjem. Na tribuni je bilo zame katastrofalno. Ko ne moreš pomagati svojim soigralcem, je grozno!« Najbrž bo tudi Vojsk tako kot Marot zaključil kariero »na vrhuncu moči«. »Nihče se ni umaknil« Pred tremi leti so bili v Kobaridu ob Vojsku, Marotu in Mordeju tudi Marko Peček, Mitja Plahuta in Niko Cesarec (trener je bil Aleš Poredski). Letos so prvaki še Puškar, Čujec, Žiga Čeh, Alen Žigart, Žiga Peklič. Borna Vidiček, Josip Jurić, Ivica Majić in Robert Grbić. Zadnji štirje so Hrvati, njihov rojak je Zagrebčan, trener Kujtim Morina: »Po psihološkem šoku, ko nam ni uspelo slaviti v Rogaški Slatini, kjer smo imeli že vse pripravljeno za >fešto<, sem še vedno zaupal svojim igralcem. Ko sem jim dejal, naj tisti, ki ne verjamejo v našo zmago v Litiji, ostanejo doma, se nihče ni umaknil. Dogovor je bil, da igramo napadalno in če bo treba, umremo pokončno. Hrabrost se nam je obrestovala. Leteli smo na krilih navijačev.« V prvi minuti je Mordej dobil udarec po licu, na četrti tekmi so v zid potisnili Josipa Jurića: »To je sestavni del fut-sala, po tekmi smo se vsi rokovali. Najbolj pomembno je, da tudi po takšnih dogodkih ostanemo ljudje. Sezona je bila izjemna. Trener je odlično vodil kakovostno ekipo. Če bo ostala skupaj, lahko pride daleč v ligi prvakov.« DEAN ŠUSTER Foto: DRAGO PERKO 18 ŠPORT Konec. Z leve sta Iva Slonjšak in Aleksandra Krošelj. Državne prvakinje so Anđela Delić, Iva Slonjšak, Aleksandra Krošelj, Althea Gwashavanhu, Ana Kop, Zala Friškovec, Larisa Ocvirk, Maša Verčič, Urška Kračun, Nina Drobne, Oderah Chidom, Eva Stefanoski, Andrea Marić in Nikolina Delić. Z izvrstno igro naredile finale nezanimiv Sedmič na Triglav prek Triglava s 3:0 - ŽKK Cinkarna Celje v evropsko tekmovanje Celjske košarkarice so s kranjskim Triglavom v finalu državnega prvenstva še sedmič zapovrstjo opravile s 3:0 v zmagah. V petek je bil v Celju izid 87:45! Povsem odveč je razpravljati o igri. Gostiteljice so bile boljše v vseh elementih in so navdušile občinstvo. Najkoristnejša košarkari-ca finalnega niza in celotne sezone v 1. slovenski ligi je Hrvatica Iva Slonjšak. Pred tremi leti je na mladinskem evropskem prvenstvu igrala v dvoranah Golovec in Zlato-rog: »Potem pa sem prejela ponudbo in se po dveh tednih vrnila v Celje. Za mano so lepe tri sezone, izpostavila pa bi drugo, ko smo osvojile vse, kar je bilo možno.« Pogodbo s Cinkarno še ima, na vprašanje, če bo ostala, se je le nasmehnila. »Če bo pre- jela konkretno in privlačno ponudbo, je ne bomo zadrževali. Vsekakor si želimo, da bi ostala. Poslovili smo se le od Američanke Oderah Chidom. Trener Grgić želi visoko igralko na centrskem položaju,« je načrte razkril neumorni športni direktor Uroš Kranjc. Brez spanja za Evropo Na zadnji skupščini je nov mandat dobil zelo uspešni predsednik ŽKK Cinkarna Borut Kop: »Ponosen sem na odlične igralke, trenerje in prvega sodelavca Uroša Kranjca. Naši cilji bodo še višji. Teden dni nisem spal, ko sem razmišljal o vključitvi v evropsko tekmovanje. Največjo vzpodbudo za nadaljnje delo sem dobil ob dejstvu, da je v naši kadetski ekipi, ki je državni prvak, de- vet igralk, ki so prve košarkarske korake storile v Celju. Prizadeval si bom, da bo čim več naših mladih košarkaric dobilo priložnost v članski ekipi.« Ekipa je bržkone motiv črpala iz bolečine po ne-nadejanem porazu v finalu pokala v Kranju. »Bolečina je še vedno prisotna, tistega poraza še nisem prebolel. Morda je prišel pravočasno. Zato 3:0 ni presenečenje,« je zaključil preudarni Kop. »Na vseh treh tekmah nam je steklo v napadu. Za razliko od pokalnega finala smo se držale vseh trenerjevih navodil,« je poudarila kapetanka Larisa Ocvirk. Povezane na višji ravni Celjske košarkarice so si upravičeno dale duška v celjskem gostišču Amerika. Precej dolgo je trajalo, da so zelo urejene in nadišavlje-ne zapustile slačilnico. Po koncu sezone je malce bolj sproščeno kot sicer spregovoril trener Damir Grgić: »Bili smo na taktično višji ravni od tekmic, naše igralke so bile polne energije. Očitno smo v finišu sezone našli recept, kako ustrezno igrati proti Kranjčankam. Po naporni sezoni v Jadranski ligi smo bili pred pokalnim finalom v slabem fizičnem stanju. Igralke se tedaj niso pravočasno obnovile po psihofizični plati. V Kranju pa so bili prisotni tudi drugi dejavniki, o katerih pa, saj veste, nočem govoriti.« Pohvalil je tudi mlado, a že zrelo Aleksandro Krošelj, ki se je izkazala v finalni seriji. Ta je dejala: »Po vzponih in padcih smo se igralke povezale še na višji ravni. V dveh letih je Celje postalo moj dom. Igralke imamo super pogoje.« Grgić je za odločilni del sezone ekipo tako dobro pripravil, da ... »Ja, s takšnimi predstavami bi najbrž slavile tudi v Jadranski ligi,« je dodala dijakinja Krošljeva. Celjanke bodo v naslednji sezoni tekmovale na štirih frontah, v domačem prvenstvu in pokalu, Jadranski ligi in evropskem pokalu. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Oderah Chidom je dosegla zadnje koše za celjski klub, ki ima sedaj več naslovov slovenskih prvakinj (14) kot Ježica (10) in Kranjska Gora (3) skupaj. Ekipa Manar-gt. Z leve stojijo Bojan Čonkaš. Dejan Kos, Dario Dragosavac in Bojan Marković, čepijo pa Mišo Bodiroža, Ismir Berbić in Drago Bračko. Manar-gt osvojil Vojnik Eden izmed močnejših malonogometnih turnirjev za uvod v poletno sezono je bil v nedeljo v Vojniku. Udeležilo se ga je štirinajst ekip. S sedmimi zmagami na sedmih tekmah ga je osvojila ekipa Manar-gt. Uigrano celjsko moštvo je v polfinalu ugnalo ljubljanski Art-ac, za katerega so nastopali igralci iz 1. slovenske futsal lige, v finalu pa je z 1:0 strlo še odpor ekipe Gostilna Turist-Ramna, za katero je igral dvakratni državni prvak Mitja Plahuta. DŠ, foto: MANAR-GT Rogaška na pragu obstanka V drugi slovenski nogometni ligi je izjemno pomembno zmago vknjižila Rogaška. V Dekanih je dosegla kar šest golov, Alen Neskić celo štiri in je zdaj drugi strelec lige. V soboto bodo Slatinčani v zadnjem krogu pričakali Dobljane. Za obstanek v ligi jim zadostuje že točka. V torek bo na Olimpu (19.15) finale pokala Medobčinske nogometne zveze Celje med Rogaško in Šampionom, ki se je v 3. ligi sever Dravogradu krog pred koncem približal na zgolj dve točki zaostanka. V Lenartu je Jetmir Tora dal dva gola, enega je dodal njegov brat Arjan. Dravograd bo v zadnjem krogu gostil predzadnji Lenart. Šampion bo v upanju na senzacijo na Koroškem v nedeljo na Olimpu pričakal ekipo Bistrice. Pohvaliti je treba mladince in kadete Nogometnega kluba Celje. Na skupni lestvici 1. slovenske lige so krog pred zaključkom tekmovanja na tretjem mestu. Trener mladincev je Jani Žilnik, kadete vodi Luka Gobec. Člansko moštvo se je po zmagi v Novi Gorici nad Ankaranom (0:2; oba gola je dal novopečeni reprezentant Rudi Požeg Vancaš in se prebil na šesto mesto liste strelcev) izenačilo z Rudarjem. Celjski nogometaši, ki so včeraj gostili Mariborčane, bodo sezono zaključili v nedeljo v Krškem. DŠ ŠPORT 19 Jubilejna najbolj spektakularna doslej Znane podrobnosti petih etap kolesarske Dirke po Sloveniji 2018 Organizatorji 25. dirke po Sloveniji (13. do 17. junij) so razkrili podroben potek etap. Ena etapa bo izvedena skoraj v celoti na Celjskem, dve pa deloma. Za dirko je napovedana doslej najbolj vrhunska udeležba ekip in kolesarjev. Po startu druge etape 14. junija v Mariboru bodo kolesarji del te prevozili v naših krajih. Spustili se bodo s Pečice, vozili mimo Šmarja pri Jelšah, Dobja, Planine pri Sevnici, Le-sičnega in Podčetrtka, cilj etape bo v Rogaški Slatini. Na zanimivo izvedeni novinarski konferenci v Ljubljani je zahtevnost in razplet etape komentiral in napovedal Jani Brajkovič, eden naših najboljših kolesarjev in zmagovalec Dirke po Sloveniji leta 2012. »V drugi etapi ne bi smelo biti presenečenj, saj bo osem največjih ekip poskrbelo, da se bo etapa končala na skupinskem šprintu. Zagotovo bo ta etapa težja kot prva od Lendave do Murske Sobote,« je razmišljal naš kolesarski as iz Bele krajine, nekdanji član Bahrain Meride, ki bo tekmoval za domačo Adrio Mobil. Na grad najprej manjša skupina Tretja etapa, ki bo po mnenju organizacijskega direktorja dirke Bogdana Finka že ena odločilnih, se bo začela v Slovenskih Konjicah in nadaljevala v Zrečah, potem bo karavana kolesarjev drvela mimo Frankolovega, Vojnika, Vitanja in se usmerila proti Šentjurju, kjer bo leteči cilj, in Štoram, z ravninsko traso po Savinjski dolini. »Sledila bosta zadnji, zahteven del etape z vzponom na Trojane in vožnja mimo Zagorja ob Savi, Trbovelj in Hrastnika, po terenih našega glavnega aduta in prvega favorita dirke, Zasavca Primoža Rogliča. Sklepni del etape se bo začel na glavni cesti Rimske Toplice-Ce-lje, kolesarji bodo prečkali Laško, kjer bo še en leteči cilj. Finiš dirke bodo predstavljali vzpon na Celjsko kočo, spust do Svetine in Celja, krog po knežjem mestu in vzpon do cilja na Starem gradu,« je najbrž najbolj spektakularno etapo jubilejne Dirke po Sloveniji opisal Fink. Brajkovič pričakuje, da bodo kolesarji pred vzponom na Celjsko kočo imeli že precej utrujene noge. »Zadnji del etape bo zelo težek, mogoče tudi profil trase ne pokaže vsega. Razlike bodo nastale že med vzponom na Celjsko kočo, veliko je mogoče izgubiti tudi v spustu. Mislim, da bo v zadnji klanec, na Stari grad, prišla manjša skupinica, ki bo odločila o zmagovalcu. Če bi kolesar na tem delu želel priti sam, z večjo razliko, bo to zelo težko izvesti, mogoče je glede na trenutno formo tega sposoben le Primož Tia Schatz (levo) in Tina Mržljak Schatzova z zlatom iz Cluja Po osmih letih ima Kegljaški klub Celje znova mladinko z zlato medaljo. Tia Schatz je namreč na svetovnem mladinskem prvenstvu v romunskem Cluju osvojila prvo mesto v tandem dvojicah skupaj s Tino Mržljak iz KK Bela krajina. Dobili sta pet dvobojev. V polfinalu sta ugnali hrvaški predstavnici, v boju za zlato medaljo pa sta bili boljši še od avstrijskih reprezentantk. DŠ, foto: KZS Roglič,« je razplet etape na Starem gradu napovedal Brajkovič. Del četrte etape Dirke po Sloveniji bo speljan tudi skozi Logarsko dolino in Luče. Kar osem ekip svetovne serije Na Dirki po Sloveniji je za zdaj potrjena udeležba 22 ekip, kar je največ doslej, od tega kar osmih ekip svetovne serije (World Tour). Med prvokategorniki bodo nastopile ekipe Bora Hansgrohe (lanski zmagovalec Rafal Majka), LotoNL Jumbo (Primož Roglič), Dimension Data (Mark Cavendish), Katusha Alpecin (Marcel Kittel), Mitchelton-Scott (Luka Mezgec), Bahrain Merida (Matej Mohorič), EF Education First Drapac p/b Cannondale in Team Sunweb. Dokončna lista ekip in kolesarjev bo sicer znana v naslednjih dneh. ROBERT GORJANC Foto: SPORTIDA Jani Brajkovič, zmagovalec Dirke po Sloveniji leta 2012, z zeleno majico, ki jo na dirki nosi vodilni kolesar v skupnem seštevku. Dirka bo ponovno deležna izjemne medijske podpore. »Prenos dirke na Eurospor-tu si bo mogoče ogledati v več kot sto državah sveta, poleg tega bo na tem najbolj razširjenem športnem kanalu na stari celini objavljenih sto tridesetsekundnih oglasov, v katerih bodo prikazane lepote Slovenije, tudi Celjskega,« je povedala Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije. Kolesarske boje na slovenski pentlji bo neposredno prenašala tudi TV Slovenija. Najboljši športniki I. gimnazije V ponedeljek je bila na I. gimnaziji v Celju v dvorani Gimnazijka podelitev priznanj in nagrad za športne dosežke ter razglasitev najboljših športnikov leta. Naj športnici sta dve, košarkari-ca Aleksandra Krošelj, državna prvakinja z mladinkami in članicami Cinkarne, in karateistka Kiti Smiljan iz Društva za karate Celje, ki je bila tretja na mladinskem evropskem prvenstvu. Med dijaki je bil najboljši košarkar Martin Medvešek, član laškega Zlatoroga. Posebno nagrado za izjemne dosežke je prejela deskarka Kaja Verdnik, udeleženka zimskih olimpijskih igrah v Pjong-čangu. Celjske gimnazijke so bile na srednješolskih državnih prvenstvih druge v rokometu in atletiki. DŠ, foto: JOŽE PETRAK ZAJC Z leve stojijo Kaja Verdnik, Aleksandra Krošelj, Kiti Smiljan, Martin Medvešek in ravnatelj Anton Šepetavc. Ob zaključku projekta »Mesec športa v knežjem mestu« skupaj s sodelujočimi v projektu in z Mestno občino Celje za vse prebivalce Mestne občine Celje in okoliških krajev pripravljamo športno nedeljo na Šmartinskem jezeru. Vabimo vse udeležence brezplačnih in tekmoval-no-rekreativnih programov, klubov, podjetij, zavodov, formalnih in neformalnih športnih skupin, da se nam v nedeljo, 27.5.2018, pridružite na razgibanem in sproščujočem druženju v naravi. Športno-zabavni program se bo zvrstil po naslednjem urniku med 10. in 16. uro: Za vse udeležence bosta zagotovljena golaž in voda po simbolični ceni 2 EUR, za vse ostalo pa bo poskrbela gostilna pri Brkatem somu. ORGANIZATOR DOGODKA: Športna zveza Celje PRIJAVE IN INFORMACIJE: http:://www.jzsocio.si/ | Aktivnost Pri Brkatem somu Pri Brkatem somu Štart pri skakalnici 12:00 11:00-12:00 13:00 12:00 10:00-14:30 15:00 16:00 Zbor vseh udeležencev programa Hoja in tek okrog Šmartinskega jezera, razdalja cca 12 km Tekmovanje v veslanju v kajakih in kanujih, pari, razdalja do obračališča 100 metrov okoli boje in nazaj do cilja. Tekmuje se na izpadanje. Tekmovanje v supanju, tekmujejo štirje tekmovalci/ke ali meša- Štart pri skakalnici no, razdalja do obračališča 50 metrov okrog boje do cilja (skupna razdalja 100 metrov). Tekmuje se na izpadanje. Nordijska hoja Tekmovanje v šprintih po nasipu - teče se na 77 metrov Golaž za vse udeležence po ceni 2 EUR za golaž in vodo Predstavitev športnih aktivnosti, pikado, badminton, skoki na prožni ponjavi ... Po nasipu Tek na ravnem delu po nasipu Nad skakalnico pred bivšo gostilno Nad skakalnico pred bivšo gostilno Podelitev nagrad tekmovalcem, prvi trije posamezniki in ekipe prejmejo pokale. Pri nakupu bona za golaž sodelujete v nagradnem žrebanju za sup. Pri Brkatem somu Zaključek programa POMEMBNO: ZA ŠPORTNO NEDELJO NA ŠMARTINSKEM JEZERU POTREBUJETE UDOBNO OBUTEV, REZERVNO MAJICO TER NEKAJ VODE ZA NA POT. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2018 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC 7ТТГТТ77! VOZILA PRODAM GOLF 1,9 sdi, letnik 2003, prodam. Telefon 031 535-046. 848 STROJI PRODAM STROJ Gorenje Muta kosor, z vsemi priključki, ugodno prodam. Telefon 070 690-196. 820 OBRAČALNIK Tajfun, širina 2 m, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 241-355. 815 ШШ Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. VRTNO kosilnico Brigss 450; 2,00 KW, 3000/min, novejšo, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Telefon 031 806-456. 826 HIDRAVLIČNI dvig za Sip Spider 350 ter čelni nakladalec in čelno hidravliko za traktor Universal ali Zetor prodam. Telefon 041 999-910. p POSEST PRODAM PLANINSKA vas, občina Šentjur. Ugodno prodam starejšo hišo s hlevom in z zemljiščem (5.400 m2). Hiša stoji na lepi lokaciji, ima elektriko, vodo, telefonski priključek, asfalt do objekta. Cena 35.000 EUR. Telefon 041 599185. 819 LAŠKO. Prodava stanovanjsko hišo (Pla-zovje 13,3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo; zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika. Skupna cena 79.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 070 866-130, 041 708-198. ZA 39.000 EUR prodamo zidan bivalni vikend v Dramljah. Telefon 051 647199. 834 ODDAM NA Prekorju brezplačno oddamo v najem približno 3 hektare travnika. Telefon 041 652-602, Andrej. STANOVANJE ODDAM GARSONJERO s kletjo, 28,2 m2, v Pucovi ulici 1 v Celju, 190 EUR + obratovalni stroški + varščina, oddam v najem. Telefon 040 579-679, 070 810-371. 854 DVOSTANOVANJSKO hišo v Šentjurju prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 853-581. 739 DVE stanovanjski hiši v okolici Laškega prodam skupaj ali posamično. Cena po dogovoru. Telefon 031 423-043. 730 PRODAM Ј111ШНШ i astrologinja 0906430 rena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceriku vašega operaterja HIŠO z dvema ločenima vhodoma, 55 m2 in 35 m2, v Ljubiji - Kolovrat pri Mozirju, prodam. Cena: 55.000 EUR. Telefon 070 777-281. p SEDEŽNO garnituro (trosed), dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 041 551-334. 801 BELO zakonsko posteljo z možnostjo nastavitve višine ležišča (tudi z elektriko) ugodno prodam. Telefon 041 375-255. 803 USNJENI dvosed in trosed, znamka Tom, barva bele kave, ugodno prodam. Telefon 051 690-865. 839 [rt m\ astrologinja i jasnovidnost BI0TERAPQE Ml PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesno-stjo. prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03) 5471-244. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545481. p TELICO simentalko, staro 8 mesecev, prodam. Telefon 041 794-195. 784 PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 kg naprej, in breje svinje prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 808 ŠTIRI prašiče, težke od 30 do 40 kg, domače reje, za nadaljnjo rejo, ugodno prodam. Telefon 070 452-705. 816 KOKOŠI nesnice, za zakol ali nadaljnjo rejo, bomo prodajali na farmi Milko Strmljan, Marno 28, Dol pri Hrastniku, od 26. maja naprej. Cena: 1,20 EUR/ kokoš. Telefon 041 369-309. n JAGNJETA za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 031 867-453. 832 PRAŠIČA, 100 kg, za zakol ali polovico, prodam. Telefon 051 220-569.Š 021 TELIČKO simentalko, staro 12 dni, prodam. Telefon 070 250-441. 757 DVE telici simentalki, stari 9 mesecev, težki po 300 kg, prodam. Cena 560 EUR/ena. Telefon 041 914-286. l 71 BIKCA in teličko, simentalca, težka 220 kg, prodam. Telefon 041 794-301. p KOZLA srnaste pasme, starega 2 leti in dve mladi kozi, stari 3 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 578121. 850 TELICO pasme limuzin, brejo 8 mesecev, navajeno paše, prodam. Telefon 031 375-625. 851 KUPIM PRODAM AJDO za seme ali mletje, sorta čebelica, ter pšenico in slamo prodam. Telefon 041 951-092. 804 VINO, domačo šmarnico, prodam. Telefon 031 867-453. 832 KORUZO v zrnju, naravno sušeno, prodam. Telefon 031 249-072. 831 OSTALO PRODAM DEBELE, suhe krave in teleta nujno kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653286. Š 031 ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE jalove krave kupim. Nujno. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p TELIČKO ali bikca, težkega od 60 do 150 kg, kupim. Telefon 051 822-360.809 KUPIM novi tednik Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Datum rojstva: Plačilo (ustrezno označi) □ v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra □ za 6 mesecev 55 evrov □ za 3 mesece 27,93 evra □ mesečno 9,50 evra CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen) Telefonska številka: Datum: Podpis naročnika: V SPOMIN Minilo bo devet let, kar zapustila si ta svet, IVANKA KRAJNC iz Tovstega Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu z lepo mislijo. Vsi njeni JARKICE na začetku nesnosti, rjave, črne, sive, grahaste, susex, leghorn (bela in kremno bela jajca) ter hibridne auro-kana za zelena jajca prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. V prodaji tudi dnevno sveža jajca in vse vrste perutninske krme. Telefon (03) 7001-446. p KOZO, dobro molznico, z enim mladičem, in motorno žago Silen prodam. Telefon 031 733-965. 766 KERAMIČNE ploščice na zalogi ali po naročilu in gradbeni material ugodno prodamo. Hojnik Trgovina, Leskovec 15, Ljubečna, telefon 041 617-220 - gradbeni material in 051 617-220 - keramika. 782 10-litrski bojler s pipo, TV Eveluks, 60 cm, šivalni stroj Bagat na nožni pogon prodam. Telefon (03) 5453-032. 833 SAMONAKLADALKO Sip 16-6, zelo malo rabljeno, za 420 EUR, čelni nakladalec za traktor, od 60 do 90 KM, brezhiben, hidravličen, za 1.150 EUR, in dve mladi kozi prodam. Telefon 031 735-827. 837 KOSILNICO Bcs 127, velika kolesa in moped Tomos Apn 4, letnik 1978, prodam. Telefon 031 456-356. 845 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041420111*041954206 Aida d.o.o., Pretepa 3, Vransko INVALIDSKI skuter - voziček, kot nov, močnejši, nemški, zaradi neuporabe prodam. Možna dostava. Telefon 031 443-108. p TEHTNICO Libela, 300 kg, tračni obračalnik Sip 200, pajek Sip na dve vreteni in domačo, naravno sušeno koruzo prodam. Telefon 041 261-676. 852 Tisti, ki jih imamo radi, nikdar ne umrejo, le v nas se preselijo in v nas naprej živijo. V SPOMIN 30. maja bo minilo leto, kar si nas zapustila, draga žena, mamica in babica MARIJA LESKOŠEK iz Celja (14. 9. 1948 - 30. 5. 2017) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in se je spominjate. Vsi tvoji UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje. Vse ostalo po dogovoru. Telefon 5824-611, 030 252-407. 843 ŽENITNE PONUDBE za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si Leopold Orešniks. p.; Dolenja vas 85,3312 Prebold ŽELIM spoznati moškega, starega od 65 do 75 let, za skupno življenje. Telefon 040 290-694. 853 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO fanta s trgovsko šolo, ki ima veselje do dela v gradbeni trgovini. Hojnik trgovina, Leskovec 15, Ljubeč-na, telefon 031 728-130. 782 IŠČEM delo: pomoč v gospodinjstvu starejši ali invalidni osebi, čiščenje, pospravljanje, likanje, priprava hrane. Imam izkušnje, saj sem bila zaposlena v domu upokojencev. Telefon 041 690338. p novi tednik Vedno? 2 mmji BUKOVINO na štoru ali ob kamionski cesti kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506958. 824 GOZD ali les na panju kupim. Telefon 040 211-346. p VEDEZEVANMm ASTROLOGIJA »ш § аЉ»# COLI W зџ^тшЈ ш^мс© center pgssb mWff s <2,19 ömln. iz omrežja Tetemach, ceno iz drugih om _ 69 823 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, saj bolezen je bila močnejša od življenja. V SPOMIN 23. maja je minilo eno leto, kar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dedi, tast, brat, stric in boter FRANC POCIVALSEK iz Stranja, Šmarje pri Jelšah (3. 10. 1940 - 23. 5. 2017) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Žena Silva in hčerka Simona z družino Odšla je med zvezde, na travnike najlepših rož. V neskončnost vesolja. In ker so naše vezi tako močne, vemo, da se nekoč spet srečamo. ZAHVALA V 85. letu se je od nas poslovila naša draga mami, babica, prababica, teta, prijateljica, soseda ROZALIJA LIPOVŠEK rojena Gunzek iz Mestne ulice 15 v Laškem (5. 6. 1933 - 12. 5. 2018) Ob boleči izgubi ljubljene mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso izkazano pomoč in podporo v težkih trenutkih njenega slovesa, za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo tudi Anici Jesih, ki nam je nudila vso pomoč in podporo. Iskrena hvala za vso izkazano pomoč in podporo sodelavkam in sodelavcem Odseka intenzivne medicine operativnih strok Splošne bolnišnice Celje. Iskrena hvala sodelavcem podjetja Saint - Gobain Gradbeni izdelki, d. o. o., Ljubljana - Laško. Iskrena hvala gospe Petri Kolšek za čustven poslovilni nagovor. Iskrena hvala glasbeni skupini M. J. A. V. za čustveno prelepo odpete in zaigrane pesmi ter gospodu Mihi Salobirju za zaigrani melodiji na trobenti. Hvala gospe Bojani Deželak iz cvetličarne Protea Laško za čudovito pripravljeno cvetje ob slovesu. Hvala gospe Maji Stih iz podjetja Foto Fleš za fotografije. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo pogreba. Draga mami, hvala ti za vso srčnost in milino, ki si nam ju dajala. Z ljubeznijo: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta IVANA VRECERJA (29. 5. 1958 - 15. 5. 2018) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: žena Magda ter hčerki Tamara in Klavdija Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te med nami več ni. Le delo in trpljenje bila tvoje sta življenje, pri nas ostala sta praznina in velika bolečina. V SPOMIN Mineva žalostno leto, kar nam je bila po kruti in zahrbtni bolezni iz naše sredine vzeta draga žena, mamica, babica, hči, sestra, teta, sestrična, botra in prijateljica ALOJZIJA CVIKL iz Rup 15c, Šmartno v Rožni dolini (16. 4. 1959 - 24. 5. 2017) Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag. Se težje je izgubiti ga za vedno. A najtežje se je naučiti živeti brez njega. Hvala vsem, ki postojite z lepo mislijo ob grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni, ki jo neizmerno pogrešamo. Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Le trud in delo tvojih rok ostajata... ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata in pradedi IVAN PLOSTAJNER iz Bezovja 35, Šentjur Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za svete maše ter izrazili sožalje. Zahvala je namenjena tudi gospodu župniku Vinku Conču, govornici, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Zagajšek. Žalujoči: vsi njegovi Ni vas na vrtu ne v hiši, nič več glas se vaš ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN 29. maja 2018 bo minilo 30 let, kar nas je tragično zapustil naš dragi ati FRANC RAJH iz Strmce ANTONIJA RAJH (30. 3. 1929 - 23. 11. 2001) sestra MARJETA POSPEH (23. 7. 1966 - 21. 10. 2014) Pogrešamo vas! Vsi vaši Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, stric in boter FRANC STARKEL iz Šentjanža nad Štorami Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, va-ščanom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za vse besede tolažbe, stiske rok, podporo ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala je namenjena gospodu župniku dr. Vinku Kra-ljiču za lepo opravljeno pogrebno slovesnost in sveto mašo. Hvala pogrebcem, gospe Zdenki Orač za poslovilni govor, sindikatu Železarne Store, Društvu upokojencev Store, kolektivu Žale Ljubljana, skupini Eros za odpete žalostinke in trobentaču za lepo odigrano melodijo. Hvala pogrebni službi Zagajšek za lepo organizacijo pogreba. Posebna zahvala gre sosedom Horjak-Čvan za vso nesebično pomoč v naših najtežjih trenutkih. Se enkrat hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnjo pot. Vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali. mama L 73 848 Poroke Celje Poročili so se: Bojana MASTNAK in Mihael KVEN-DERC, oba iz Stor, Almina VERGET iz Bosne in Hercegovine in Midhel EMUSIĆ iz Celja, Tjaša KRIŽNIK in Jaka VELENSEK, oba iz Celja, Azra JAVOR iz Stor in Deni MLINAR iz Velenja. Žalec Poročili so se: Mojca PRA-UNSEIS in Boštjan JELEN, oba iz Tabora, Valentina CESTNIK iz Žalca in Anton GORNJEC iz Podvina, Jožica FLAKUS iz Griž in Robert PETEK iz Žalca, Helena VOZLIČ iz Prebolda in Boštjan RUTNIK iz Raduš, Tjaša ZUPANEK iz Domžal in Vid CEPIČ z Vrhnike, Suzana KRIVEC iz Ločice ob Savinji in Simon HRAST iz Kobarida, Gabriela JEROVČNIK iz Sentjanža in Blaž FIRST iz Radmirja. Laško Poročila sta se: Watchara-porn PHOCHAI iz Tajske in Davor KOZMUS iz Laškega. Mozirje Poročili so se: Janja POD-KRIŽNIK iz Gornjega Grada in Marko ZAMERNIK iz Konjskega Vrha, Ksantija TAJNSEK in Robert DREV, oba z Ljubnega ob Savinji, Nuša STRUCLJ iz Prihove in Srečko BUĐINSKI iz Zgornjih Pobrežij, Marija PAJK in Gregor SMOLE, oba iz Migojnic. Velenje Poročili so se: Anita HAJ-DARI in Salmir HRNJIĆ, oba iz Velenja, Mirjana TOPREK iz BiH in Darko JERINIČ iz Velenja, Vesna PIREČNIK iz Soštanja in Tomaž GLA-SENČNIK iz Smartnega ob Paki. 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedno г Ш\лој! Smrti Celje Umrli so: Alojzija GOBEC iz Sentruperta, 89 let, Viktor GORISEK iz Spodnje Rečice, 85 let, Doroteja POTOČAN iz Celja, 69 let, Rozalija DRAVI-NEC iz Celja, 91 let, Srečko DEŽELAK iz Lokavca, 36 let, Martin KVAR iz Lopate, 84 let, Dušan JEREB z Ljubeč- ne, 65 let, Ivan VREČER iz Celja, 60 let. Žalec Umrli so: Pavla MIKOLIČ iz Zabukovice, 88 let, Marija GORSEK iz Petrovč, 84 let, Zo-rica ŽGANK iz Petrovč, 82 let. Laško Umrla je: Roza LIPOVSEK iz Laškega, 85 let. Mozirje Umrla sta: Alojz RIGELNIK z Ljubnega ob Savinji, 63 let, Milan GOLIČNIK iz Dol Suhe, 65 let. Velenje Umrli so: Stefanija KVAR-TIČ iz Velenja, 81 let, Rudolf Jožef LESKOSEK iz Velenja, 78 let, Tatjana KEJŽAR iz Velenja, 71 let. novi tednik 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 24. maj Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Jezikaj slovensko, 8.45 Poročilo pU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 25. maj Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega ritma, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. CALVIN HARRIS & DUA LIPA - ONE KISS (5) 2. JOHN LEGEND FEAT. BLOODPOP - A GOOD NIGHT (5) 3. DAUGHTRY - BACKBONE (3) 4. ZEDD, MAREN MORRIS & GREY - THE MIDDLE (2) 5. SIGRID - HIGH FIVE (4) 6. THE CHAINSMOKERS & DREW LOVE - SOMEBODY (2) 7. NETTA - TOY (1) 8. ZOOKEEPERS - DRUNK ON YOU (2) 9. FLORENCE + THE MACHINE - SKY FULL OF SONG (4) 10. CESaR SAMPSON - NOBODY BUT YOU (1) DOMAČA LESTVICA 1. ŽAN SERČIČ - 1000X (3) 2. MUFF - TI SI TA (6) 3. BOHEM - ZNAČAJ (5) 4. MATEMATIKA FT. TOMI M - NAPAČEN ČAS (3) 5. ALENKA GODEC - ZVEZDA (2) 6. JAN PLESTENJAK FT. CHALLE SALLE - VELIK JE TA SVET (4) 7. BOMB SHELL - BEJBI (4) 8. ANIKA - KO SE PREBUJA DAN (2) 9. NIPKE - POPOLN LAJF (1) 10. MANOUCHE - NAJBOLJŠI PAR (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: CELINE DION - ASHES FELIX JAEHN FT. MARC E. BASSY & GUCCI MANE - COOL PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NINA - POZITIVA LEA LIKAR - VSI VEDO Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Otroci ne lažejo, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Sončni žarek, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Rušimo tabuje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 26. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Rušimo tabuje, ponovitev, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 27. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 28. maj Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Razgaljeni, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 29. maj Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Življenje z nami ni le lepše, ampak tudi lažje, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 30. maj Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Pok: Mi smo izpod Pohorja doma 2. Prleški kvintet: Pomlad se prebuja 3. Igor in Zlati zvoki: Reci mi 4. Ideja: Slovenci smo veseljaki 5. Zadetek: Si čisto znorela novi tednik rad io celje Kino CINEPLE Spored od 24. 5. do 30. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Dedpool 2 - akcijski, fantazijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.20, 19.30, 20.40 petek: 16.00, 18.20, 19.30, 20.40, 21.50 sobota: 13.40, 16.00, 18.20, 19.30, 20.40, 21.50 nedelja: 13.40, 16.00, 18.20, 19.30, 20.40 Fantastična ženska - drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 19.00 sobota, nedelja: 15.30, 19.00 Jamski človek - animirani, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00 sobota, nedelja: 15.00, 17.00 Maščevalci: Brezmejna vojna - akcijski od četrtka do srede: 17.40, 20.30 Maščevalci: Brezmejna vojna - akcijski, 3D od četrtka do srede: 18.40 Moj lažni mož - komedija, romantični četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.20 petek, sobota: 18.00, 20.20, 22.35 Nevesta - grozljivka, triler od četrtka do srede: 21.30 Peter Zajec - animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40 sobota, nedelja: 14.40, 16.40 Poldi - Pustolovščina pogumnega ptička - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 sobota, nedelja: 14.20, 16.10 Počutim se lepo - komedija od četrtka do srede: 21.00 Resnica ali izziv - grozljivka, triler od četrtka do srede: 17.30 Solo: Zgodba Vojne zvezd - domišljijska akcijska pustolovščina od četrtka do srede: 15.50, 18.30, 21.10 Solo: Zgodba Vojne zvezd - domišljijska akcijska pustolovščina četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.20, 20.00 petek: 17.20, 20.00, 22.35 sobota: 14.40, 17.20, 20.00, 22.35 nedelja: 14.40, 17.20, 20.00 Zadrži dih - fantazijski od četrtka do srede: 15.40 ČETRTEK 20.00 Fantastična ženska - drama PETEK 19.00 Fantastična ženska - drama 21.00 Solo: Zgodba Vojne zvezd - domišljijska akcijska pustolovščina SOBOTA 19.00 Fantastična ženska - drama 21.00 Solo: Zgodba Vojne zvezd - domišljijska akcijska pustolovščina NEDELJA 20.00 Fantastična ženska - drama SREDA 20.00 Fantastična ženska - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Jamski človek - animirana pustolovščina, sinh. 18.30 Babica - komična drama 19.45 Nikoli zares tukaj - triler 21.30 Solo: Zgodba Vojne zvezd - domišljijska akcijska pustolovščina SOBOTA 18.00 Tri sekunde - športna akcijska drama 18.15 Dvigni sidro - animirana pustolovščina, sinh. 19.45 Nikoli zares tukaj - triler 20.30 Solo: Zgodba Vojne zvezd - domišljijska akcijska pustolovščina, 3D Kulturne prireditve ČETRTEK, 24. 5. 16.00 Tržnica pri fontani piva v Žalcu Veliki tolkalni koncert z gosti in promenado nastopajočih po ulicah v počastitev 60-letnice Glasbene šole Rista Savina Žalec; vstop prost 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ Maša Gala: Memories on the grid - Spomini na rešetu javno vodstvo po razstavi; vstop prost 19.30 SLG Celje_ Nebojša Pop-Tasić: Onjegin abonma Četrtek večerni in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Letni koncert pevcev Glasbene šole Velenje 20.00 Branibor club Celje Reporter Milan: Ljubi Žabara stand up komedija PETEK, 25. 5. 17.00 Velika športna dvorana na Polzeli Sezimo do zvezd zaključna pevsko-plesna prireditev s podelitvijo priznanj 18.00 Na ploščadi pred Kulturnim domom Šmarje pri Jelšah S folkloro zapleši v dan mladosti mednarodni folklorni festival 18.00 Na Trgu vasi Lipa Podčetrtek Nastop tujih folklornih skupin 19.00 Galerija Erotike Račka Celje_ Grda račka odprtje stalne zbirke 19.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Recital kitaristke Neže Četina iz razreda Marije Alatič vstop prost 19.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici Koncert pevskih zborov OŠ Slivnica pri Celju 19.00 eMCe plac Velenje_ Matic Pandel: Doma odprtje fotografske razstave 20.00 Dvorec Novo Celje Zgodbe časa odprtje razstave likovnih del Mihe Maleša, Maksa Kavčiča, Marija Preglja in Alena Ožbolta 20.00 Glasbena šola Velenje Koncert študentov Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu 21.30 Babica - komična drama NEDELJA 16.00 Jamski človek - animirana pustolovščina, sinh. 17.45 Solo: Zgodba Vojne zvezd - domišljijska akcijska pustolovščina 20.00 Nikoli zares tukaj - triler 20.30 Tri sekunde - športna akcijska drama PONEDELJEK 17.15 Maščevalci: Brezmejna vojna - akcijska pustolovščina, 3D 18.30 Dvigni sidro - animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Filmske zvezde ne umirajo v Liverpoolu - romantična drama SOBOTA, 26. 5. 17.00 SLG Celje_ Kajetan Kovič, Jerko Novak: Maček Muri izven abonmaja 17.00 Velenjski grad Ko oživijo strune na sobotnem glasbenem popoldnevu se bosta predstavila Godalni orkester in Kitarski orkester Glasbene šole Velenje 17.00 Dom kulture Velenje Hajd u kolo ... regijsko srečanje folklornih, pevskih in godčevskih skupin manjšinskih etničnih skupnosti in manjšin 20.00 Celjski dom_ 13. etno festival Đurđevak srečanje folklornih skupin Srbskega kulturno-humanitarnega društva Desanke Maksimović Celje in folklornih skupin srbskih kulturnih društev iz Slovenije, Avstrije ter gostov in Bosne in Hercegovine 20.00 Gasilski dom Zibika J. B. P. Moliere: Zdravnik po sili komedija v treh dejanjih v izvedbi Kulturnega društva Zibika NEDELJA, 27. 5. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 18.00 Hmeljarski dom Petrovče 60 let Mpz KD Petrovče slavnostni koncert PONEDELJEK, 28. 5. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Ljudski blues za citre in orglice kulturno-izobraževalni večer v izvedbi mag. Natalije Šepul in Mihe Eriča v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje; vstop prost 18.00 Glasbena šola Velenje Pihalni in mlajši pihalni orkester Glasbene šole Velenje letni koncert 19.00 Narodni dom Celje_ Mali godalni orkester Glasbene šole Celje letni koncert 19.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Recital flavtistke Zale Grobelnik iz razreda Ane Klinc vstop prost TOREK, 29. 5. 11.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Majski javni nastop srednje stopnje oddelkov klavirja in orgel, brenkal, harmonike ter komorne skupine 17.00 Osrednja knjižnica Celje Zmagovita pot juda predstavitev biografije legendarnega celjskega trenerja juda Marjana Fabjana 18.00 Dom kulture Velenje 9. revija pevskih zborov društev upokojencev 18.30 Grad Komenda Polzela Večer solopevcev iz razreda Irene Tepej vstop prost 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Vožnja v svobodo predstavitev knjige Nataše Kogoj z delavnico; vstop prost N APOV EDNIK DOGODKI MEDl.«0.in:j 1.5.2018 ČETRTEK, KNJIŽN1CAPMMIŠKU KNJlgKd 24. maj, KrTŽjičnrdogRdipšane ta najmlajre crTlO.uei Prijzve snreJožtmona OT 4ER J7 61 ČETRTEK, 24.mag, odie.uri GLASBA FIRM Uridv ptUeR.erKTto.agpr PredrvaJeSjobrŽgnOKRlna\rein gcjo Hju&i11 SOBOTA, MUZEJSKI TRG 26. maj, Tradicionalna zabava v knjižnici pri ob 10. uri Mišku Knjižku PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 28. maj, Ljudski blues: za citre in orglice ob 17.30 V okviru U30 TOREK, LEVSTIKOVA DVORANA 29. maj, Zmagovita pot juda ob 17. uri Predstavitev biografije Marjana Fabjana SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 30. maj, Pravljične dogodivščine obl7.uri s pravljičarkoDragico ČETRTEK, KNJIŽNICA. PVIMIŠKK OOO.iŽŽČ 3b mvj,PrrvUiPvedogodivšIinc m oijmlagle ob 10. uri Prijave sprejemamo na 03 426 17 66 CRTATEK, 3e.mar vbir. vri GRUKEA F^r^Ib: Navavaje äobeku sovTgi.ifc KClaMTEanessploh Oo tpj podremoi filoznžjo? Tredtčo corn- Tatjasn EarmaK . 70УТГ vm ,ne2fižrEmaenim!70TiNR^^ Ostale prireditve 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester koncert, abonma CGO in izven; solistka: Katarina Zupan, violina 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec 57. regijsko Linhartovo srečanje prva predstava na srečanju odraslih gledaliških skupin SREDA, 30. 5. 11.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Majski javni nastop srednje stopnje oddelkov godal, pihal, trobil in tolkal, petja in komorne skupine 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Absolventski nastop učencev 6. razredov glasbene šole vstop prost 18.00 Vila Herberstein Velenje Kot bi Luna padla na Zemljo, biografija Milene Zupančič predstavitev knjige 19.30 Glasbena šola Velenje Večer tolkalcev Glasbene šole Velenje z gosti novi tednik Vedno г илтој I ČETRTEK, 24. 5. 10.00 Ljudska univerza Celje Teden vseživljenjskega učenja pogovorna skupina za upokojence; izvajalka Sabina Rožen, vstop prost 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje Pravljična ura za najmlajše za otroke do 3. leta starosti 10.30 Lapidarij Osrednje knjižnice Celje Zlati bralci tradicionalna prireditev s podelitvijo priznanj za zvestobo knjigi v času osnovnošolskega izobraževanja; vstop prost 17.00 Osrednja knjižnica Celje Uvod v psihodermatologijo predavata: Slobodan Vujasinović in Anja Ključevšek; vstop prost 17.00 Ljudska univerza Celje Teden vseživljenjskega učenja zvočna kopel: sprostitev s kristalnim zvokom, izvajalka Romana Strašek; vstop prost 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Predstavitev poštne znamke ob 110-letnici naravne mineralne vode Donat Mg po kulljjčnčm programu in slvvnvstni predstaditvi bo na ogled razsčava v Mestni galeriji Kulturnega centra 18.00 Narodui d3m Celje_ Akutni infarkt predavi: dr. Dragan Kovačić; vstep piosi ПЕТЕК.25.5. 17.00Dom liultuce Svoboda Griže (raznik vma, ocenjevanja vir in podelitev priznanj vodena pegustacija najboljših vin 19.00 Galerija Mozirje Bakterijske bolezni rastlin in njihova diagnostika in Travniško-gozdni rastlinski svet Mozirja in okolice predavanje dr. Tanje Dreo in ogled razstave herbarija Ane Kugovnik 19.00 Dom sv. Jerneja Vojnik Nepal, drugisret - isti planet potopisno predavanje Valerije Jakop 20.00 Eranibor club Celje_ Dnn mladosti z Novim tidnikim in Radiem Celje koncert skupine Rock partyzani1 vstope pdost 20.00 Ipavčav kulturni center Šentjur Cikel ruskega filma E018: Trije dnevi po pomladi vstop prost 20.00 Titov 1rg Velenje_ Dan mladosti - MI2 koncert ob 60-letnici Šolskega centra Velenje SOBOTA, 26. 5. 7.00 Pred barom Atom - Renier Podčetrtek 14. tradicionalni pohod: Dan mladosti 2018, Podčetrtek-Kumrovec 8.00 do 20.00 Večnamenski center Kozje Ob prazniku občine Kozje odprta Kozjanska kuhna, sejem kozjanskih dobrot, srečanje slovenskih zmajev, veseloigra o kozjanskem zmaju, folklorni festival, aktivnosti za otroke 9.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig imlmu vbjkb LJUBezNi Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje ^ avtor: Luka Žerjav j 10.00 Pnjižnica pri Mišku Knjižbu Celje Zabava v Knjižnici pri MišTu Knjižku r gosti Gledalirče Prpvljičarna, Mali Harlekin: Ostržkova dallivnica in poslikdva obrKza;rsjop prost: 10.00 do 14.00 Ribnik. Vrbjj Ofroš.ekreativne delavnice, športne igre, druženje, socializacija 10.30 Mestno središfe Ni zvezdi Poklon knjigi, lepi bnsedi in mestu Celju nastopajo učenci in učitelji (OŠ Lava od ž do 5. razreda 04.00 do 20.00 Tržnica pri lontani piva v Žalcu Secntca se predstavi J5.00 Igrišče Nova Cerkrv Dražabne i.re 17.00 Galerija Velenje_ Kam, kaj? Kamišibaj! Dvadnpvna delavnica žamišibaj Tledalilča; vidiia: Jelena Sitar ii Igor Cvetko 2T00 eMCj phcVrienje_ Bad Copy, Mrigz'n'ghet, Ivč Dnevi mladih in kulture NEDELJA, 27. 5. 7.00 Migojnice Pohi1 Star- piskrr-Spomenik talcem Zabukovica 8.00 Goaščiackipark nt Frnnkolovem Pomladanski kramarcki sejem 10.Г0 Celje - Citycenter,Vojnik, Slovenske Konjice, Žalec , Šentjur, Štore Na kolo 2018 družinsko rekreativno Intlesarjenje PONEDELJEK, 28. 5. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju 18.00 Dvorec Novo Celje_ Odprtje Petrovčevanja koncert in druženje krajanov TOREK, 29. 5. 17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici diši pravljična ura 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura 18.00 Ljudska univerza Celje Kako ob otroku vzdrževati kvaliteten partnerski odnos in pomoč otrokom pri razhodu staršev? Predava: Sara Jerebic SREDA, 30. 5. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Dragico za otroke od 3. leta starosti; vstop prost ZASEBNI OBJEKTI 1 Znamenje dobrega fespedaftjv v hisi je urejena/ H Simbio, d.o.o. / Teharska cesta 49, 3000 Celje T: 031 520 385 / vrtnarstvo@simbio.si / www.simbio.si simbfo vrtnarstvo 18.00 Jernejev dom Vojnik Okoljski potencial industrijske konoplje predavanje Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 24. 5. 19.00 Pokrajinski muzej Celje, Barbarina dvorana Knežjega dvorca Blazinec, drama dobrodelna gledališka predstava Humanitarnega društva Enostavno pomagam Celje v izvedbi Gledališča Zarja Celje Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: sedemdeseta@ Celje1970-1979; do nadaljnjega Likovni salon Celje: skupinska razstava Zavihajmo rokave; do 10. 6. Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Zorana Josića, Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega Galerija Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Maša Gala Memories on the grid - Spomini na rešetu; do 31. 5. Celjska kulturnica: fotografska razstava Gorazda Goloba Črno-beli svet; do 10. 6. Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava Normana Gabitzscha Na robu realnosti; do 19. 6. SLG Celje; razstava fotografij Cankarjeve drame na odru SLG Celje; do 11. 6. AQ galerija Celje: razstava Matjaža Rušta Novi svet; do 4. 6. Dom sv. Jožefa Celje: slikarska razstava Pomlad v očeh slikarke Marte Kunaver; do 31. 5. Galerija erotike Račka: stalna zbirka Grda račka; do 25.5. Osnovna šola Lava: Človek človeku, tradicionalna medge-neracijska razstava likovnih del učencev OŠ Lava ter likovne skupine Prijatelji iz Celja; do 10. 6. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Vaš zakaj Mnaš zato. Vsak ponedeljek Iščemo odgovore ne BHob 12.15.Ш vprašanja poslušalcev. ашшшммН* I j II Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Simona Brglez, Sarajvanišević, Eva Javoršek, Aleš Pirš, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 INFORMACIJE radio celie VABITA NA DNhMLADOSTI 25. MAJA 2018 OB 2G.G0 Generalni pokrovitelj Tednikovei.nzaodbe St. 21 / Leto 73 / Celje, 24. maj 2018 Prizadevni Zarjini športniki str. 45 A 1 ' 1 i .v■ >. > ' s ™ ■■ ; ■ ■:, ■ V> Г: Matematika? Mala Paraolimpijka Saša Kotnik Odlagališče za odpadke in »malca«! str. 28 Hren str. 30-31 pse str. 39 26 INTERVJU »Hazardiranje z zdravjem se ne splača!« Prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med.: »Ljudje se morajo zamisliti, da so nalezljive bolezni vedno grožnja v ozadju« Na področju epidemiologinje je zagotovo ena največjih strokovnjakinj v Sloveniji. Skoraj ves čas kariere se posveča tudi osveščanju ljudi o nalezljivih boleznih. Prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., je tudi predstojnica celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V času tega intervjuja je njen službeni telefon zvonil ves čas. Odgovori na vsak klic, svetuje, razloži vse o cepljenju zdravnikom in bolnikom. »Naše poslanstvo je vendar delo z ljudmi,« pove, ko jo vprašamo, ali je ves čas tako osebno dosegljiva vsem, ki jo kličejo, saj to ni značilno ravno za vse zdravnike. Je neposredna in kritična, še posebej, če gre za področje epidemiologije, ki ga pozna do obisti. Pred dnevi je predavala zdravnikom na posvetu Cepiti - da. Tudi tam ni varčevala s kritiko na njihov račun, saj jih je okrcala, da še vedno vedo premalo o cepljenju. Presenetila je s podatkom, da se je v pretekli sezoni na Celjskem pred gripo cepilo samo približno sedemsto zdravstvenih delavcev od približno 4.700 zaposlenih v zdravstvu v celjski regiji. Gre za sporočilo, ki poleg raznih teorij zarot še dodatno ruši zaupanje v cepljenje. Pravi, da je cepljenje absolutno najučinkovitejša preventiva pred nalezljivimi boleznimi in da bi se zdravstveni delavci na različnih ravneh v našem zdravstvenem sistemu morali nesporno zavedati, da v primeru, če so cepljeni, varujejo ne samo sebe, ampak tudi bolnike, ki so jim zaupani v varstvo. In da bi morali s svojim zgledom pokazati, da cepljenju zaupajo in verjamejo. »Že nekaj let se srečujemo s težavo na področju nizke precepljenosti zdravstvenih delavcev pri zaščiti pred gripo. V primerjavi z ostalimi državami v Evropi se uvrščamo na rep. Samo za primer: v razvitih skandinavskih državah in Veliki Britaniji je proti gripi cepljenih od 80 do 90 odstotkov zdravstvenih delavcev. V Sloveniji? V povprečju deset odstotkov. Čeprav je ta odstotek na Celjskem nekoliko boljši, je še vedno prenizek. In še to: na nekaterih oddelkih bolnišnic se pohvalijo, da je cepljena polovica njihovih zdravnikov določenih specialnosti - na primer infektologov - in da je to dobro povprečje. Poraja se mi vprašanje. Infektologi, ki se dnevno ukvarjajo z zdravljenjem nalezljivih bolezni, imajo 50-odstotno precepljenost na svojem oddelku za dosežek? Mislim, da nas čaka še veliko dela na področju dojemanja pomena cepljenja.« Če cepljenju ne zaupajo zdravniki, bodo ljudje še manj. Zakaj menite, da je takšno stanje? Tudi zdravniki in ostalo zdravstveno osebje so samo ljudje. Na žalost opažamo med njimi pomanjkljivo znanje o cepljenju. To je bilo vrsto let v izobraževanju zdravstvenih delavcev zanemarjeno, torej se temu področju ni posvečalo veliko pozornosti. Zadeva se sicer nekoliko izboljšuje, vendar so bile zamujene številne priložnosti. Upajmo, da bo za prihodnje generacije bolje. Študentje medicinskih fakultet si tudi prizadevajo osveščati ljudi o cepljenju, pri čemer ne smemo pozabiti na ostale srednješolske in visokošolske organizacije, ki so povezane z zdravstvom. Te vsebine so podcenjene, a izredno pomembne. Ne gre samo za izobraževanje zdravstvenih delavcev, ampak se moramo zavedati, da so ti zdravstveni delavci vsakodnevno v stiku z ogromno ljudmi. So vez med individualno in kolektivno zaščito? Da. Filozofija cepljenja ni samo filozofija individualne zaščite, ampak gre za deljenje znanja in izobraževanje ljudi v smislu čim večje precepljenosti in doseganja kolektivne zaščite. Ker zdravstveni delavci nimajo dovolj znanja in morda dvomijo v to, ker ne poznajo tega področja dovolj dobro, so tudi žrtve vsega tega, kar lahko najdejo na spletu in v družbenih medijih. Rezultat? Odstotek, ki sva ga navedli na začetku najinega pogovora. »Vsi vedo, da je kajenje nevarno, da se je treba več gibati, toda dokler nekoga ne doleti bolezen, živi nezdravo. Potem se razvadam odpove, ampak to ne pomeni, da se reši bremena svojih nezdravih življenjskih razvad.« Vas to jezi? Te teorije zarote? S podkrepljenimi podatki te mite zdaj razbijajo mladi zdravniki na spletu in tudi na družbenih omrežjih. Med drugim je znana slovenska raziskava Stališča in odnos ključnih javnosti do cepljenja v Sloveniji, ki je pokazala, da je poročanje o cepljenju v zadnjih letih bolj korektno. Ljudje sicer imajo negativna stališča o cepljenju, ampak zaradi korektnega poročanja o cepljenju v zadnjih desetih letih negativne novice ne potegnejo več tolikšnega vala in plazu kritik. V javnosti se je začelo umirjeno, kritično in uravnoteženo govoriti o tem. Je cepljenje po vašem mnenju zlorabljeno? Da. In tega se moramo zavedati. Predvsem zlorabljeno v čustvenem smislu. Če pred kamere stopi mama in v solzah govori, da je prepričana, da je njen otrok avtist ravno zaradi cepljenja, je lahko na drugi strani briljan-ten zdravstveni strokovnjak, ki bo racionalno in z dejstvi razložil, da ni tako, a dosegel ne bo nič. Ko trčita razum in čustvo, zmaga čustvena plat. To je izgubljena zgodba pri ljudeh. Kako bodo sprejeli objokano mamo in kako racionalnega strokovnjaka? Omenili ste avtizem in cepljenje ... Obstaja povezava ali ne? Obstajajo številne raziskave, ki so ovrgle povezanost cepljenja in avtizma. Ta kon-strukt o tej povezavi se je začel leta 1996 z objavo članka Andrewa Wakefielda v sicer zelo ugledni in strokovni reviji Lancet. Dokazoval je povezavo med avtizmom in regresivno črevesno vnetno boleznijo ter cepljenjem na primeru dvanajstih otrok. Posledica članka je bila in je še vedno teorija zarote v ozadju predvsem glede povezave cepljenja in ošpic. Kasneje je bilo dokazano, da njegove navedbe ne držijo in da so njegove trditve lažne. Revija je članek tudi umaknila. Danci so nato spremljali več kot pol milijona otrok in dokazali, da povezav ni. Ampak starši avtističnih otrok temu še vedno težko verjamejo. Vem, da je staršem težko sprejeti strokovno razlago, da povezav med cepljenjem in avtizmom res ni. Motnja avtističnega spektra pomeni odsotnost socialnih veščin, vemo tudi, da obstajajo določeni dejavniki tveganja, vendar to ni cepljenje. Gre tudi za določeno genetsko predispozicijo. Če poznamo te podatke, vemo, da se bo v Slovenji vsako leto rodilo približno 180 otrok z motnjami av-tističnega spektra, ki bodo avtisti ne glede na to, ali bodo cepljeni ali ne. Obstajajo številne raziskave, kjer so strokovnjaki spremljali tudi sorojence avtistov, ki nimajo motnje avtističnega spektra, čeprav so bili cepljeni. Dokazov o tem, da povezave ni, je veliko, a vendar se ves ta dvom še vedno vleče. Wakefield je delal raziskave samo na dvanajstih otrocih in na koncu so strokovnjaki dokazali, da so bili njegovi podatki prirejeni, v ozadju njegove raziskave pa so bili tudi odvetniki, ki so raziskavo plačali zaradi načrtovane tožbe v imenu staršev avtistič-nih otrok. Dojemate ta primer kot ogromno škodo na področju osveščanja o cepljenju na sploh? Da. Ko izbruhne nalezljiva bolezen, je treba ogromno truda, da se jo zameji, da ne govorim o tveganju za ostale ljudi in o stroških ter nenazadnje - kar je pravzaprav na prvem mestu - o tem, da to prizadete družine. In takšno hazardiranje v današnji družbi s tako resnimi stvarmi glede zdravja se ne splača. Ker pot bolezni je relativna. Človek danes lahko z letalskimi povezavami obide svet v tridesetih urah. Veste, kaj to pomeni? Da se ne zavedamo, kako hitro lahko nalezljiva bolezen izbruhne ... ... in da se morajo ljudje predvsem zamisliti, da so nalezljive bolezni še vedno grožnja v ozadju. Nekateri mislijo, da to ni problem, vendar pa ko se zgodi kakšna tragedija zaradi nalezljivih bolezni, potem imajo ljudje tisoč vprašanj. Vse to zahteva posebne pristope. Kako to mislite? Pri osveščanju? Da. Nisem strokovnjakinja za komuniciranje, vendar vem, da so Skandinavci vsa ta leta vlagali v izobraževanje in v delo z ljudmi, kar se pri nas ni zgodilo. Posledica? Oni imajo manj težav ali jih sploh nimajo s precepljenostjo. Nikjer se ne govori, da je cepljenje obvezno, toda precepljenost je pri njih skoraj stoodstotna. Sta besedi obvezno in plačljivo tisti, ki povzročata zmedo med ljudmi? Zadeva ni enoumna. Imamo segment cepljenj, ki so obvezna, pri čemer smo ravno zato, da bi omehčali stališče do obveznega cepljenja, v prakso v šolskem letu 2009/10 uvedli prostovoljno cepljenje proti HPV in v šolskem letu 2014/15 še prostovoljno cepljenje dojenčkov proti invazivnim pnevmokoknim okužbam. V delu obveznega cepljenja je precepljenost 90-odstotna, v delu prostovoljnega, ki je zelo učinkovito in potrebno, pa znaša približno 50-odstotkov. Česa se torej bojimo? Kaj konkretno bi pomenilo, če bi obvezno cepljenje proti določenim obolenjem postalo prostovoljno? Kaj bi to prineslo? Stroka in država se bojita, in to upravičeno, da bi to prineslo hiter upad precepljenosti, zaradi česar bi se srečevali z izbruhi nalezljivih bolezni, kar bi bremenilo bolnišnice, vso zdravstveno službo in na prvem mestu predvsem družine ter družinske člane. Ko pediatri staršem na primer predstavijo cepljenji proti invazivnim pnevmokoknim okužbam in vnetju srednjega ušesa in jim povedo, naj se odločijo za cepljenje, se soočajo z vprašanjem staršev: >Zakaj to ni obvezno, zakaj želite od mene odločitev? Ali cepljenje ni varno?< Po drugi strani nekateri starši želijo odločati sami, torej želijo, da nič ni obvezno. Ni ravnotežja. In kaj bi lahko pričakovali, če bi bila vsa obvezna cepljenja prostovoljna? Polovico ciljne skupine ali še več necepljenih proti HPV, nadalje pojav otroške paralize, oslovskega kašlja, davice. To vse bi lahko pričakovali, če bi precepljenost padla pod 80 odstotkov ... Na posvetu Cepiti - da, kjer so bili prisotni zdravniki, ste jih pokritizirali, ker onkološkim bolnikom ne svetujejo cepljenja proti pnevmokoknim okužbam, ki so zanje lahko smrtno nevarne. Na tej točki sva spet pri pomanjkanju zavedanja o pomenu cepljenja. Onkološki bolnik ima pravico do brezplačnega cepljenja proti invazivni pnevmokokni okužbi, ker ima večje tveganje za to obolenje. Zdravstveno osebje ima pri tem dolžnost, da ga s tem seznani, še preden začne terapijo zaradi onkološke bolezni, kjer je >bombardiran z močnimi zdravili<. Cepljenje je priporočljivo tudi kasneje, vendar je učinek manjši. Ko je nekomu postavljena diagnoza rak, terapij ni takoj. Takrat je čas za cepljenje, ker organizem potrebuje od 10 do 14 dni, da ustvari protitelesa. Torej ko bolnik hodi na obsevanja oziroma na ostale terapije, je njegovo zdravje zaradi pnevmokoknih okužb in pljučnice ogroženo, zaradi cepljenja pa manj. Pred leti ste tudi dejali, da bodo morali starši sprejeti odgovornost za obolenja otrok, ki bi jih lahko zaščitili s cepljenjem. Se te odgovornosti zavedajo? Premalo. Zgodba iz ambulante: 23-letno dekle ima za seboj že dva posega na materničnem vratu zaradi odstranitve predrakave spremembe kot posledice persistentne HPV-okužbe. Kaj to pomeni? Da ima slabšo možnost za donositev v času nosečnosti in večjo možnost za raka materničnega vratu. Imajo starši res dovolj znanja, da se pravilno odločijo za cepljenje šestošolk proti HPV? Šolske zdravnice, ki opravljajo cepljenja deklet v šestem razredu, jih sploh ne morejo cepiti, če starši ne izpolnijo posebnega obrazca za to, saj se dekleta zaradi mladosti sama ne morejo odločiti. To je zamujena priložnost. In potem pride do težav, bolezni. In ko bo takšno dekle nekoč vprašalo starše, zakaj je niso dali cepiti, se bodo starši morali soočiti z odgovorom na to težko in intimno vprašanje. Pred dnevi bi morali na seji odbora za zdravstvo obravnavali predlog spremembe, ki predvideva omejitev vpisa v javne vrtce za otroke, ki niso cepljeni, čeprav za to ni medicinskih razlogov, vendar dogovora ni bilo. Vsem takšna ureditev ne bi ustrezala. Vsaka država varuje zdravje svojih ljudi tako ali drugače. Če so državljani dovolj osvešče- INTERVJU 27 ni, so potrebni manj usmerjeni principi. ZDA imajo področje cepljenja urejeno z omejitvijo vpisa ponekod le v javne vrtce ali šole in fakultete. Če gredo naši mladi na šolanje tja, morajo imeti potrdilo, da so cepljeni proti določenim boleznim. V zadnjem letu sta obveznost cepljenja vpeljali Francija in Italija. Veliko držav Evropske unije o tem razmišlja, saj so grožnje in ukrepi, ko pride do izbruhov, preveliki. Govoriva o družbeni odgovornosti. Da. Moj otrok, moj svet. Toda ali je otrok samo moj ali je tudi del družbe? Trčita dva svetova. Starši v kontekstu skrbi za svojega otroka odločajo o njegovih pravicah ali jih tudi kršijo. Ali lahko tu govorimo o formi egoizma na področju družbene odgovornosti, ne vem, to je filozofsko vprašanje. Bi pa poenostavila. Da se moramo vozniki v avtomobilih pripeti, je predpisano. Temu rečemo paternalizem, da se v imenu nekoga, ki zadeve ne pozna dobro, odloči nekdo drug. Enako je pri vožnji pri rdeči luči. Morda bi zapeljal v križišče pri rdeči, če bi odločal sam, a ker ne odločaš sam, tega ne storiš. Pri cepljenju je podobna filozofija, vendar ne čisto enaka. Starši, ki šest ur na spletu berejo o cepljenju in mislijo, da poznajo vse o tem, ter imajo strahove pred možnimi neželenimi učinki in menijo, da >tega strupa ne že bodo injicirali v svojega otroka<, želijo o tem odločati sami in kompetentno. Pa res lahko? To je stvar razprave. Nekdo je tudi na tem področju moral prevzeti vlogo odločevalca. In jo je. Ljudje premalo poznamo varovalke pri uporabi cepiv. Kakšen je sploh nadzor? Celotna Evropska unija je na področju zdravil urejena s centralno agencijo, imenovano Ema. Preden dobimo cepivo za uporabo, stroka opravlja predklinične in klinične raziskave. V klinične raziskave je vključenih več deset tisoč ljudi, torej še pred dovoljenjem za uporabo cepiv. V tej fazi strokovnjaki ugotavljajo varnost, učinkovitost in imunogenost kandidatnih cepiv. Šele ko dokažejo varnostni profil in če so izpolnjeni vsi kriteriji, je izdano dovoljenje za promet s cepivom. Tudi ko cepivo v zdravstvu že uporabljamo, je tu tako imenovana farmakovigilanca, sistem spremljanja in poročanja o morebitnih neželenih učinkih in dogodkih po cepljenju. Včasih se zgodi, da zaradi posebnosti in genetskih značilnosti osebe pride do česa nepredvidenega, toda to je zelo redko. Torej ne trdite, da neželeni učinki niso možni po cepljenju? Ne. Ampak ko pogledamo pogostnost v luči števila cepljenih, je stvar zanemarljiva. Razumem ..., če se nekaj zgodi mojemu otroku, je to moj svet, ne zanima me nihče drug, ampak podobno je pri vseh zdravilih. Nikoli ne moreš predvideti vsega stodstotno. Vedno povem naslednje: tudi cepiva spadajo med zdravila. Toda ali ljudje, ko kupujejo ostala zdravila sami v lekarnah, sploh preberejo na priloženih listih seznam možnih neželenih učinkov? Acetilsalicilna kislina in paracetamol sta preparata, kjer sta seznama stranskih učinkov zelo dolga in so stranski učinki nevarni. Ampak ljudje takšne tablete uživajo kot bonbone ... Je bilo kdaj kakšno cepivo sporno, da so ga umaknili iz uporabe? V Ameriki so v 90. letih uporabljali cepivo proti boreliozi, nakar so ga umaknili. Ne zaradi varnosti, ampak zato, ker ni bilo učinkovito. V Švici so umaknili intranazalno cepivo proti gripi, ker je bilo statistično dokazano, da povzroča večjo pojavnost pareze facialis (paralize obraza), cepivo proti rotavirusni okužbi je bilo umaknjeno, ker je bilo ugotovljeno preveliko tveganje za invaginacijo črevesa že v fazi kliničnih raziskav. Vsa cepiva, ki jih uporabljamo v Sloveniji, so cepiva svetovnega prostora. In so varna. Obstaja torej evropska centralna agencija, v Sloveniji pa je tudi notranji regulatorni organ, javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, kar pomeni dvojni nadzor. Pojavlja se tudi mnenje, da farmacija služi s cepivi. Proizvodnja določenega cepiva je predraga za farmacijo v primerjavi s tem, koliko farmacija s tem zasluži. V Sloveniji smo se že srečali s tem, da je cepiv zmanjkalo. Farmacija služi z zdravili za kronične, rakave, duševne bolezni. S cepivi zagotovo ne. V Mariboru naj bi pred dnevi odkrili primer ošpic. Vrhunec pojavnosti ošpic je bil sicer januarja. Ko bo kakšen nov primer v Celju, bova govorili, da se je število cepljenih spet povišalo? Januarja je bil res porast šte- I vila c e -plje-nih. Veste, kako je »Poraja se mi vprašanje. Infektologi, ki se dnevno ukvarjajo z zdravljenjem nalezljivih bolezni, imajo 50-odstotno precepljenost zdravstvenega osebja proti gripi na svojem oddelku za dosežek? Mislim, da nas čaka še veliko dela na področju dojemanja pomena cepljenja.« »Proizvodnja določenega cepiva je predraga za farmacijo v primerjavi s tem, koliko farmacija s tem zasluži. V Sloveniji smo se že srečali s tem, da je cepiv zmanjkalo. Farmacija služi z zdravili za kronične, rakave in duševni bolezni. S cepivi zagotovo ne.« s tem? Mi lahko na primer vso zimo osvešča-mo, kako priporočljivo je cepljenje tudi proti nevarnim boleznim, ki jih prinašajo klopi, toda šele ko pride pomlad in človek vidi prvega klopa, se odloči za cepljenje. Čeprav je samoplačniško, razen za tiste, ki so poklicno izpostavljeni, in za dijake ter študente, ki opravljajo terenske vaje. Zdravstveni svet je šele letos potrdil predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da bi bilo cepljenje brezplačno za triletne otroke in za osebe, ki so vabljene v preventivni program za odkrivanje srčno-žilnih bolezni, in so stare med 45 in 50 let, vendar v zdravstveni zavarovalnici denarja za letos, ki bi bil temu namenjen, niso našli. Predlog je torej strokovno potrjen, vendar se v letu 2018 ne bo izvajal, čakamo, da bi zavarovalnica omogočila brezplačno izvajanje naslednje leto. Ljudje smo pač takšni, da preveč mislimo, da nas kaj takšnega ne more doleteti. Pa nam bodo rekli, kaj težimo. Toda preventiva je izredno pomembna. Ko zbolimo, se odločimo za spremembe. Takšni smo pač ljudi. Slovenski rek, da se na napakah učimo, veliko stane. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med.: »Ali ljudje, ko kupujejo ostala zdravila v lekarnah, sploh preberejo na priloženih listih seznam neželenih učinkov? Acetilsalicilna kislina in paracetamol sta preparata, kjer sta seznama stranskih učinkov zelo dolga in so stranski učinki nevarni. Ampak ljudje takšne tablete uživajo kot bonbone ...« 28 REPORTAŽA Matematika? Mala »malca«! V letošnji slovenski ekipi na Mednarodni matematični olimpijadi bodo trije od šestih dijakov s I. gimnazije v Celju V začetku julija bo v Romuniji Mednarodna matematična olimpijada. Nanjo bo odpotovala tudi trojica s I. gimnazije v Celju, ki bo tako predstavljala polovico slovenske reprezentance. Gre za še enega v seriji uspehov kaju-hovcev na področju matematike. Šola namreč že vrsto let slovi po odličnih uvrstitvah dijakov na tovrstnih tekmovanjih. Nekakšen vrhunec teh je zagotovo olimpijada, na kateri je že lani sodeloval Luka Horjak. Pred njim sta se le dva prvošolca iz Slovenije uvrstila v ekipo. Za maturanta Davida Opalič bo to že tretja olimpijada. Oba sta lani dosegla bronasti priznanji in bila najboljša v slovenski ekipi, kar je glede na več kot sto sodelujočih reprezentanc z vsega sveta odličen rezultat. Če je bil lani Luka med najmlajšimi udeleženci, bo letos to prvošolec Lovro Drofenik. Vsi trije so dijaki Kristjana Kocbeka, profesorja matematike, ki načrtno dela z nadarjenimi mladimi, ko so ti še osnovnošolci. Povabi jih v krožek, ki ga vodi, in v njem lahko razvijajo svoje talente. Marsikoga je prav to prepričalo, da se je vpisal na I. gimnazijo. Lovro je začel krožek obiskovati, ko je bil v sedmem razredu, Luka v osmem. Tudi David ni prišel v šolo po naključju, saj je njegova mama želela, da ga glede na nadarjenost, ki se je pokazala v osnovnošolskih letih, na gim- Tudi na Srednjeevropski matematični olimpijadi na Poljskem bosta tekmovala dva dijaka I. gimnazije v Celju, in sicer Jaka Vrhovnik in David Zakšek, oba pod mentorstvom Kristjana Kocbeka. naziji uči prav Kristjan Kocbek. »A kljub nadarjenosti brez vaje ne gre, prej začneš, bolje je,« meni profesor, ki vse tiste, ki so »iste sorte«, kot je sam, na začetku šolskega leta povabi v krožek. »Tudi pri pouku veliko naredimo. Letos je bilo sploh veselje delati, saj smo imeli neformalen matematični razred, kjer smo lahko veliko več naredili kot v običajnem razredu.« Celo leto je treba delati Kako se dijak sploh uvrsti v olimpijsko ekipo? Za uvrstitev sta pomembni dve stvari: seštevek točk, zbranih s pisanjem izbirnih testov in z državnega tekmovanja ter domače naloge. Točke testov se seštejejo in prvih šest dijakov se uvrsti na olimpijado, če imajo dovolj točk še iz domačih nalog. Naloge dobivajo med letom, skupaj jih je 40, treba jih je rešiti 20. To pomeni, da morajo pridno delati celo leto. Izbirne teste so dijaki pisali decembra, februarja in aprila, ko je bilo tudi državno tekmovanje. Na njem sta državna prvaka postala tudi Luka Horjak in Lovro Drofenik (poleg še dveh kajuhovcev Gala Zmazka in Jake Vrhovni-ka), medtem ko je David imel Z leve: Lovro Drofenik, Luka Horjak, David Opalič in Kristjan Kocbek pri tem nekaj smole in trem naslovom prvaka žal ni mogel dodati še četrtega. Kljub temu je zbral dovolj točk za odhod v Romunijo. Pa bo imel Lovro kot dijak prvega letnika na olimpijadi kaj lažje naloge? »Vse naloge so enake,« odgovarja. »Na enajstih predavanjih priprav smo predelali isto snov. Le na državnem tekmovanju je razlika, saj imajo nižji letniki lažje naloge.« Pred odhodom na olimpija-do se bo ekipa skupaj s švicarsko še nekaj dni pripravljala v Portorožu, medtem ko so bile lani skupne priprave v Švici. Ne le reševanje nalog David, ki je med tremi najbolj izkušen, saj je doživel olimpijadi v Hongkongu in Braziliji, pojasni, da traja tekmovanje dva dni, vsak dan dobijo tekmovalci tri naloge: lahko, srednje težko in težko, čeprav v isti sapi prizna, da so v bistvu vse zelo težke. »Od nas iz Slovenije se pričakuje, da rešimo lažji dve nalogi, če rešiš srednje težki, je to že velik presežek. Najtežji nalogi nasploh reši zelo malo ljudi,« razlaga izkušen matematični talent, ki je uspešen tudi na drugih naravoslovnih področjih. »Slovenska ekipa je bila lani 50. od 120. Zadnja leta so najboljši Američani, tudi Kitajci so odlični. Po dveh dneh ubadanja z nalogami imajo tekmovalci možnost še kaj videti v deželi, kjer je tekmovanje. David tako še ni pozabil lanskega potovanja v Brazilijo. Prav ta del sodelovanja na olimpijadi se mu zdi posebej privlačen. »Noro je, hodiš okrog, se družiš, raziskuješ ...« Zadnji dan izvedo rezultate in ti so lani pokazali, da sta se ka-juhovca res potrudila. Geni in veselje Pa je dovolj le nadarjenost za matematiko? Kocbek meni, da je za uspeh pomembna kombinacija talenta in trdega dela, a ne gre zanemariti niti spodbudnega okolja. Pri vseh treh mladih matematikih se je njihova sposobnost pokazala že kma- lu in pri tem so bili pomembni tako domače spodbudne okoliščine kot tudi mentorji v osnovni šoli, ki so prepoznali njihove sposobnosti. Luka Horjak je znal množiti že pri treh letih. Tudi njegov oče je kot osnovnošolec hodil na tekmovanja in očitno so nekatere stvari zapisane v genih. »Kar naenkrat sem znal množiti, ne vem, kako se je to zgodilo.« Nekje na predmetni stopnji v OŠ Antona Aškerca v Rimskih Toplicah so učitelji videli, da mu matematika leži, in so ga spodbujali. »Imam še dva brata, za mlajšega še ne vemo, kako ga bo veselila matematika, medtem ko starejšega ne zanima tako zelo.« Lovro Drofenik izhaja iz družine, v kateri je tudi sestra Klara nadarjena matematičar-ka, ki je bila trikrat na dekliški olimpijadi. Jabolki nista padli daleč od drevesa, saj mama poučuje ta predmet na I. gimnaziji. »V šestem razredu OŠ Frana Kranjca v Celju sem bil uspešen v razvedrilni matematiki in učiteljica me je spodbujala k tekmovanjem,« pravi Lovro, ki mu dobro gredo tudi drugi predmeti. Lani je na balkanski geografski olimpijadi osvojil srebrno medaljo. Tudi David, ki je doma v Šmarju pri Jelšah, je že kot otrok znal množiti, reševal je razne uganke in še vedno ima najraje takšne predmete, pri katerih je treba razmišljati in iskati odgovor na kakšno zagonetno vprašanje. V družini, v kateri je najstarejši od petih otrok, je tudi sestra Ana odlična v matematiki, saj je bila že dvakrat na olimpijadi, za najmlajšega brata, ki je še v vrtcu, pa pravi, da je tudi talent, saj se mora kar zbrati, ko igrata igro spomin, da ga malček ne premaga. Izzivov ne zmanjka Zanimivo, da družboslovnih predmetov nimajo posebej radi oziroma jim občasno povzročajo kakšne težave. Takrat jim lahko na pomoč priskočijo vsi tisti sošolci, ki jim sicer trojica pomaga pri reševanju matematičnih vozlov. Luka in David sta celo sama vodila krožka, eden za prvi letnik, drugi za višje letnike. Pa so tudi zanje v matematiki področja, ki jim niso tako simpatična? Skoraj enoglasno odgovorijo, da je to koordinatni sistem, ker je pri tem menda veliko pisanja in bolj malo razmišljanja ... Se je ne zasitijo? »Matematika je tako raznolika, da lahko vedno najdeš novizziv,« odgovarjajo. Da potrebujejo vedno nove izzive, priznava tudi njihov mentor, ki se mora tudi sam ves čas učiti: »Kar potrebujejo za olimpijado, že znajo, zdaj je treba najti kaj zanimivega, česar še ne vedo.« To izbrska- jo na spletu in včasih skupaj staknejo glave in iščejo rešitev. Za mentorje so takšni dijaki veselje in hkrati spodbuda, da sami ne »zaspijo«. Ne preseneča, da vsi trije vidijo svoj študij in delo v povezavi z matematiko. Luka se malo ukvarja tudi s programiranjem, a po srednji šoli bi rad ostal na področju matematike. David je že izbral svojo študijsko smer, matematika je tista, ki po njegovem mnenju daje tako široko znanje, da lahko nato počneš najrazličnejše stvari. Sicer pa je včasih veliko igral šah, še vedno se rad druži s prijatelji, bere . Le Lovro, ki je v prostem času tudi član PGD Zagrad-Pečovnik, še ne ve, kaj bo počel, saj je dober tudi v kemiji, kjer je na državnem tekmovanju osvojil zlato plaketo. Karkoli bodo fantje počeli v prihodnje, s svojo zagnanostjo, vedoželjnostjo in nadarjenostjo jim ne bo težko uspeti. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Kristjan Kocbek:»Domača naloga iz matematike? Haha... Ne vem, kdaj so jo sploh imeliL Dva pri pouku na primer sploh nimata zvezka in samo poslušata...« Podjetje AC Fri-Mobil, d. o. o., pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Toyota in Suzuki v Celju, zaradi povečanega obsega dela v svojo ekipo vabi nove sodelavce: 1. VODJO AVTOMEHANIČNE DELAVNICE (M/Ž) pogoji za zasedbo: ustrezna strokovna izobrazba, avtomehanične, strojne ali podobne tehnične smeri ter 5 let delovnih izkušenj v stroki; 2. AVTOMEHANIKA (M/Ž) pogoji: ustrezna strokovna izobrazba, delovne izkušnje so zaželene; 3. AVTOLIČARJA (M/Ž) pogoji: ustrezna strokovna usposobljenost, vsaj leto dni delovnih izkušenj v stroki; 4. AVTOKLEPARJA (M/Ž) pogoji: ustrezna strokovna usposobljenost, vsaj leto dni delovnih izkušenj v stroki. Nudijo stimulativno delovno okolje, redno in ustrezno plačilo za opravljeno delo ter zaposlitev za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Svoje prijave z življenjepisom pošljite po elektronski pošti: zaposlitev@fri-mobil.si ali na naslov AC FRI-Mobil, d. o. o., Dečkova cesta 43, 3000 Celje. Informacije v zvezi z zaposlitvijo dobite tudi na tel: 03 425 60 80. Na prazničnem obisku : ^ ч-Dbčini Zreče . _w - j£_ »Domačini so še pripravljeni delati za skupno dobro« Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali z županom Občine Zreče mag. Borisom Podvršnikom Zreški župan mag. Boris Podvršnik, ki se mu letos izteka tretji mandat, ocenjuje, da je bilo minulo leto precej uspešno, saj jim je v občini uspelo uresničiti večino najpomembnejših ciljev. Za prihodnje upa, da bomo v Sloveniji čim prej ustanovili močnejše pokrajine, ki bodo boljše povezovalke občin in sogovornice državi. Ob občinskem prazniku je pravi čas, da se zaustavite in pogledate na uspehe preteklega leta. Na kaj ste najbolj ponosni? V občini imamo svojo vizijo in na tej podlagi pripravimo dvoletni proračun. Zato se določene naloge prepletajo celotno štiriletno obdobje, nekatere so večletne. Trenutno se ukvarjamo z več zadevami. Vsi pomembnejši projekti so večletni. Lanske projekte končujemo letos. To so modernizacija ceste in javna razsvetljava v Dobrovljah, modernizacija ceste z javno razsvetljavo in s pločnikom proti središču Stranic, zaključek krožišča na Kovaški cesti, končuje se tudi urejanje šolske okolice. Kaj ima vaša občina, česar sosednje občine nimajo? Vesel sem, ker imajo naši ljudje še veliko navdušenja za skupno delo, pripravljeni so urejati skupne lokalne zadeve. V Sloveniji je verjetno redkost, da domačini prispevajo za ureditev lokalnih stvari toliko denarja in prostovoljnega dela. Pri nas zberemo več denarja kot recimo mestne občine. Ljudje so pripravljeni z velikim odrekanjem nadoknaditi tisto, česar se ne Podelili bodo priznanja Občina Zreče praznuje 29. maja, na dan, ko je bil izglasovan referendum za njeno ustanovitev. Prva slavnostna seja občinskega sveta je bila 29. maja 1998. Na seji, ki jo bodo pripravili v ponedeljek, 28. maja, bodo že tradicionalno podelili občinska priznanja. Zlati grb Občine Zreče bo prejel Vladimir Wravor za aktivno delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Stranice in za vsestransko aktivnost pri razvoju Krajevne skupnosti Stranice ter podjetništva v občini Zreče. Srebni občinski grb bo prejela Marija Jevšenak, ki kljub nekaterim težkim preizkušnjam v življenju že 21 let z vso skrbnostjo in predanostjo opravlja delo v Društvu upokojencev Zreče. Marjan Jelenko bo prejel bronasti grb Občine Zreče za uspešno dolgoletno športno pot v nordijski kombinaciji in za udeležbo na dvojih olimpijskih igrah. Posebno občinsko priznanje bo za dolgoletno delo na področju zborovskega petja prejel Jožef Preložnik. BGO Boris Podvršnik da urediti z občinskim proračunom. Ste ena od občin, ki se lahko pohvalijo z največjo površino, poraslo z gozdo- vi. Ali znate to obrniti sebi v prid? Naš turizem je nastal z velikim materialnim vlaganjem in navdušenjem zreških kovačev. Zdaj je presegel že meje svojih očetov. Na ta turizem smo ponosni, enako tudi na zeleni del. Zelena je simbol naše naravnanosti. To želimo poudarjati še naprej, zato snujemo okolju prijazne projekte, kot je recimo Hoja med košnjami. Če na mladih svet stoji, kako stoji svet v vaši občini? Imajo mladi prostor, kjer se lahko srečujejo in izmenjujejo mnenja ter snujejo nove projekte? V zadnjih letih smo od večinoma materialnih projektov prestopili v bolj mehke vsebine. Najprej smo pridobili certifikat Občina po meri invalidov in vsako leto razmišljamo, kako biti prijaznejši do ranljivejših skupin. Vsako leto razmišljajmo, kako bi postali občina, ki je prijazna starejšim. Ustanovili smo sosvet za starejše in pripravljajmo strategijo ter ukrepe na tem področju. Želimo postati tudi občina po meri mladih. Imamo številna društva, kamor se mladi lahko vključujejo. Želimo povezati mlade in upamo, da bomo lahko kmalu zaposlili nekoga, ki se bo načrtno ukvarjal s tem področjem. Pred časom ste izjavili, da si želite, da bi bile močnejše pokrajine ustanovljene čim prej. Zakaj? Slovenija je zelo centralizirana država. Na eni strani je močna država, na drugi strani 212 občin, vmes je velik nepokrit prostor. Sta- tistične regije so slab nadomestek, prav tako tudi razvojne regije, ki ne dajo dovolj učinkov. Močnejše pokrajine bi bile tudi boljše povezovalke občin. Nimamo demokratično izvoljenih predstavnikov v regijah, ki bi politično odgovarjali za nastale projekte. Kateri večji projekti vaš še čakajo letos? Cel kup projektov imamo še na čakalni listi in jih prijavljamo na različne razpise. Ker želimo oživiti Zreško jezero, smo se prijavili za čezmejni projekt s Hrvaško, s projektom Dediščina s kolesom želimo s sosednjimi občinami pospešiti kolesarstvo. Želimo modernizirati naš tehnični muzej in tudi urediti športni park pri OŠ Zreče s »pumptrackom«. BARBARA GRADIČ OSET Foto: arhiv NT l-v ■ ■ I V ■ V V Prvo mini krozišče Potem ko bi morali krožišče dokončati že pred zimo, so na Kovaški cesti v Zrečah v pomladnih mesecih končno odprli krožišče. V občini so že pred desetletjem razmišljali, da je treba klasična križišča spremeniti v krožišča. Ureditev kroži-šča je po besedah župana Občine Zreče mag. Borisa Podvršnika umirila promet na tem območju, izboljšala prometni pretok in videz območja, predvsem pa bo krožišče prispevalo k večji prometni varnosti. Ob tem so izvajalci poskrbeli za prestavitev pločnikov, ureditev od-vodnjavanja ter preureditev javne razsvetljave. Krožišče je uredilo konjiško podjetje GMI, projektno dokumentacijo je izdelalo celjsko podjetje Projektiva NVG, za strokovni nadzor pa je skrbelo podjetje GINS. Vrednost naložbe, ki jo je v celoti financirala Občina Zreče, je bila več kot 110 tisoč evrov. Sicer pa na Zreškem načrtujejo druge prometne modernizacija. Trenutno pospešeno urejajo javno pot Stranice - center v dolžini dobrih 350 metrov. BGO, foto: SHERPA GCSVILNIV Ш PRENCCISCE SM6GAVC Nataša Orož Jevšenak, s. p. PE: Cesta na Roglo 13,3214 Zreče GSM: 041 687 039 prodaja in popravilo zlatega in srebrnega nakita izdelava poročnih prstanov izdelava zlatega in srebrnega nakita po naročilu vstavljanje kamnov graviranje prediranje ušes in vse za piercing odkup in predelava lomljenega zlata popravilo in prodaja ur 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU »Nikoli nisem skrivala proteze« Paraolimpijka Saša Kotnik Hren in športnica leta o hudi prometni nesreči, ki ji je prinesla tudi precej dobrega Saša Kotnik Hren je bila uspešna športnica, a ko se je med šolskimi počitnicami zgodila prometna nesreča, se je njena pot precej spremenila. Po izgubi leve noge je bilo njeno prvo vprašanje, ali bo še lahko igrala odbojko. Z močno voljo in s pozitivno energijo ji je uspelo tudi to. »Velikokrat sem se spraševala, zakaj se je zgodilo ravno meni. Usoda je tako hotela. A če se mi to ne bi zgodilo, verjetno ne bi spoznala krasnega moža, ne bi imela dveh otrok, ne bi bila evropska prvakinja in se ne bi kar trikrat udeležila pa-raolimpijskih iger.« Najstniška leta si je Saša Kotnik Hren polnila z odbojko, gimnastiko in atletiko. Bila je športnica šole, dekle, ki si je šport izbralo za aktivno preživljanje prostega časa. Potem je prišel 10. avgust 1997, ko se je zgodila prometna nesreča. »S prijatelji smo bili na pici. Ko so hrano prinesli na mizo, sva se s prijateljico odpeljali domov. Zakaj? Ne spomnim se, zakaj naju je vleklo stran in zakaj sva med tremi potmi izbrale ravno tisto nesrečno. V naju se je zaletel vinjen voznik, ki je prehiteval vinjenega prijatelja. Padla sem z motorja in si poškodovala nogo. Pri- Saša s hčerko Anejo, z možem Petrom in s sinom Galom jateljica je imela le manjše poškodbe.« Saša se zelo dobro spominjam celotne nesreče in tudi vožnje do bolnišnice. »Spomnim se naleta in padca z motorja na hrbet. Ko so prišli prvi ljudje, sem jim rekla, naj me ne prestavljajo, ker imam mogoče poškodovano hrbtenico. Reševalno vozilo je bilo hitro pri naju, saj je bilo ravno v Zrečah. Spominjam se celotne poti do Celja, vseh postankov pri semaforjih, saj nisem dobila protibo- lečinskih sredstev. Iz Celja se spominjam, kako so mi naravnali nogo, potem je padel mrak na oči.« »Odrezali vam bomo nogo!« Začelo se je Sašino bolnišnično okrevanje. Prvo vprašanje, ki ga je zastavila zdravniku, je bilo, ali bo še lahko igrala odbojko. Odgovoril je, da bo lahko delala vse, kar bo želela. Najprej si je želela, da bi bilo z obema nogama vse v redu in da bi lahko stopila nanju. »De- sna noga je bila ves čas v dobrem stanju, reševali so mi levo. Zato so mi iz desne vzeli žilo in jo vstavili v levo. Spominjam se vseh osmih dni, ko so mi delali preveze, a noga ni zaživela. Deveti dan sem postala vročična, noga je vidno postajala črna. Ko je zdravnik rekel, da grem v Ljubljano, mi še ni bilo takoj jasno, da bo šla noga stran. Ko je rekel, da mi jo bodo odrezali, je bil to velik šok. Le kaj bom še lahko počela v življenju? Bila sem stara šestnajst let, to so leta, ko se dogaja marsikaj v glavi.« Najprej je bila štiri mesece v bolnišnici, kjer so ji amputirali nogo, dva meseca je imela rehabilitacijo v Zrečah, tri mesece v rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani, celo šolsko leto je preživela v bolnišnici. V Soči je spoznala igralce sedeče odbojke in se že leta 1998 udeležila prvih treningov, leto kasneje se je udeležila evropskega prvenstva in postala evropska prvakinja. »Če ne bi bila prej toli- Saša v akciji (Foto: osebni arhiv) NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 »Pridejo dnevi, ko ne vem, da imam protezo, po drugi strani je včasih tudi veliko bolečine. A dejstvo je, da z njo lahko počnem skoraj vse - ali se igram z otrokoma ali plezam po lestvi. Otroka tudi vesta, kaj zmorem in kdaj so dnevi, ko me noga še posebej jezi.« ko športno aktivna, se ne bi mogla tako hitro pobrati in iti v nove zmage. Ves čas so bili padci in vprašanja, zakaj ravno jaz. A usoda me je zapeljala na to pot.« S pozitivnostjo nad neprijetna srečanja Najstniška leta, ki so posebej občutljiva, je dokaj dobro prenašala. Potem ko je leto preživela v bolnišnicah, si je želela med ljudi in se zabavati. »Bila so tudi neprijetna spoznanja, da določenim osebam nisem simpatično dekle, temveč dekle s protezo na nogi. Spominjam se trenutka, ko sem mladeniču, s katerim sva se nekaj časa že videvala, povedala, da imam na nogi protezo. Njegov odziv je bil grozen in takrat sem si rekla, da bom vsem novim osebam takoj povedala o svoji hibi.« Spominja se tudi trenutka z morja, ko je slišala fante za sabo govoriti o nogi in protezi ter kako ne bi imeli takšnega dekleta. »Obrnila sem se in jim rekla: >Fantje, tudi vam se lahko že v naslednjih minutah zgodi podobno.< Nikoli ali plezam po lestvi. Otroka tudi vesta, kaj zmorem in kdaj so dnevi, ko me noga še posebej jezi. Ko je hči šla v vrtec, je učiteljici razlagala, da ima njena mamica en čevelj in en škorenj.« Saša je po poklicu delovna terapevtka in dela v Centru za varstvo in delo Golovec. Z delovno terapijo se je srečala v Soči in si takrat zastavila, da bo to enkrat tudi delala. »Razumem kakršnokoli težavo in mislim, da bi nas moralo biti še več zaposlenih, ki smo imeli podobne »Nesreča lahko hitro spremeni enostavno življenje brez ovir.« težave, ker bi le tako lažje razumeli stiske ljudi. Nekdo, ki je zdrav, ne more poznati problematike.« Nepopisne izkušnje z olimpijskih iger Saša je zgovorna in družabna oseba, zato je vedela, da ne bo ostajala zaprta med stenami in da bo odbojka še del njenega življenja. V Soči je spoznala, da obstaja tudi odbojka za invalide. Pridružila se je ekipi deklet, leta 1999 že zaigrala na evropskem prvenstvu in se veselila zlate medalje. Z dekleti je igrala do leta 2008, ko je prvič zanosila. Ponovno se jim je pridružila leta 2011 in igrala do leta 2014, ko je drugič zanosila. Lani je z dekleti še zadnjič igrala na zadnjem evropskem prvenstvu. Zdaj se je za nekaj časa odbojki odpovedala, ker ji je življenje z družino najpomembnejše. Treningi so bili namreč trikrat tedensko po dve uri v Braslovčah, potem je bila še kakšen konec tedna tekma, kar je bilo za Sašo enostavno preveč. A močni spomini na vsa tekmovanja, predvsem na paraolimpijske igre, so ostali. Leta 2004 je bila Saša z dekleti v Atenah, leta 2008 v Pekingu in leta 2008 še v Londonu. Dekleta so bila dvakrat četrta in enkrat šesta. »To je noro doživetje, ki ga težko opišem z besedami. Na tekmovanjih je bilo pravo vzdušje, organizacija je bila vsepovsod odlična. Četudi smo vedno domov prinesle odličje, je žalostno, da je v Sloveniji o nas zelo malo znanega, enako tudi o odbojki sede.« Letos je Saša Kotnik Hren na predlog odbojkarskega kluba SwatyCo-met Zreče postala že četrtič športnica leta občine Zreče, kar je še en dogodek, da bo odbojka sede bolj prepoznavna, enako kot tudi vsi Sašini uspehi. Paraolimpijski športi in paraolimpijci se zadnja leta predstavljajo v osnovnih šolah z namenom, da bi mlade osvestili, kako previdnost ni nikoli odveč ter kako je lahko šport izhod v krizi. »Nesreča lahko hitro spremeni enostavno življenje brez ovir. Krasno je, če se znamo izvleči iz neprijetnih položajev. A če imamo ob sebi prave ljudi, je pot skozi življenje precej lažja.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA nisem skrivala, ampak živim s tem. Ko smo na morju, otrokom, ki pridejo do mene in si pogledajo protezo, rada razložim, kako je treba biti previden na cesti. Nočem se smiliti ljudem, čeprav me boli. Zdaj ko mi delajo novo protezo, so sploh težki trenutki. A če ne bom pozitivno naravna, lahko ostanem le doma zaprta med štirimi stenami.« Čakanje na novo protezo Nova proteza ji pripada vsaki dve leti. Pred dvema letoma so ji naredili novo, a rana se je odprla. Protezo je takoj reklamirala, a celotna zgodba se vleče že leto. »Konec maja bom prevzela novo, upam, da mi bo ustrezala. Če težave ne bodo znali rešiti, se bom obrnila po pomoč v tujino. Ker imam problematičen krn, potrebujem posebne silikonske vložke. Vse te dodatno doplačujem, kar lahko znese tudi do 1.500 evrov na leto. Pridejo dnevi, ko ne vem, da imam protezo, po drugi strani je včasih tudi veliko bolečine. A dejstvo je, da z njo lahko počnem skoraj vse - ali se igram z otrokoma Pravila igranja odbojke sede Zadnjico je treba imeti ves čas na tleh. Mreža je nižja, igrišče manjše, igra pa hitrejša. V skladu s pravili je mogoče blokirati servis. ШISKERBŠNBK/Л INSTALACIJE. MERITVE. STRELOVODI. KLIME Tel.: 03 576 26 23, GSM: 041 785 336 32 PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Volilno razmišljanje Bližajo se volitve in mnogi so v zadregi, katero stranko naj podprejo. Nekateri so odločeni, da sploh ne bodo šli na volišča, kar je zagotovo najslabša možnost, saj bodo tako drugi izvolili zmagovalca in oni bodo morali biti zadovoljni z njim. Sicer pa je veliko vprašanje, če bo katera stranka ali stran dobila toliko glasov, da bo lahko suvereno vladala. Vlada lahko izvede odločnejše spremembe le, če ima dovolj glasov v parlamentu, sicer se mora zadovoljiti s kompromisi, ki samo krpajo težave. Tako levica kot desnica si prizadevata, da bi dobili čim več glasov za svoje programe, a jih težko izpeljeta, če nista dovolj močni pri glasovanju. Seveda mnoge stranke oblju- bljajo tudi nemogoče stvari v upanju, da bo čim več ljudi glasovalo zanje, a volivci morajo trezno presoditi, kaj je možno uresničiti in kaj ne. Doslej smo imeli večino časa po osamosvojitvi na oblasti levo opcijo, a ljudje niso bili preveč zadovoljni. Mislim, da so se ljudje preveč razvadili in da ne bodo najbrž nikoli dovolj zadovoljni, saj bi radi imeli vsega vedno več in več. Kar malo pomislimo, kako je bilo pred desetletji, in bomo videli, da nam danes le ne gre tako slabo. Res še imamo veliko revežev, ki komaj preživijo iz meseca v mesec, mnogi tudi ne morejo dobiti zaposlitve, a se stvari počasi le izboljšujejo in zlasti tisti, ki so bolj iznajdljivi, kmalu najdejo delo, pri čemer gredo nekateri žal tudi v tujino. Mnogi pravijo, da je bilo v socializmu glede tega mnogo bolje, saj je socialna država morda res bolje skrbela za reveže. Žal si pogosto tisti, ki so pri koritu ali imajo priložnost za to, radi kaj prisvojijo. Desne vlade so bolj sposobne prigospodariti denar, leve pa si, v želji pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč, izposojajo denar v tujini, kar nas drago stane. In kako naj se volivci zdaj odločimo, katero stranko naj volimo? Ni ravno treba odkrivati tople vode; vprašajmo razgledanega znanca ali poglejmo malo čez meje v druge države, kjer ljudje več zaslužijo in živijo mnogo bolje. Pozanimajmo se, katere stranke so tam na vladi, in na volitvah glasujmo za podobne stranke pri nas. In še nekaj moramo upoštevati: tudi če pri nas izvolimo najboljšo in najobetavnejšo opcijo, ne smemo pričakovati, da nam bo že jutri bolje. To dohitevanje ne bo šlo tako hitro, to lahko traja leta, saj tudi uspešne države medtem ne bodo spale. A enkrat se bo treba začeti premikati v pravo smer in uspeh ne bo izostal. MIRKO RUTAR, Celje Predstavitev malo drugače Pred nedavnim sem se na povabilo nekega prijatelja udeležil predstavitve ponudbe nadposteljnih vložkov in krem, ki naj bi pomagale pri izboljšanju zdravstvenih težav z bolečinami v sklepih in križu. Ga. Tanja je poudarila, da je bolje zdaj kot potem, ko je že vse prepozno, ta izdelek uporabljati. Nakup je bil mogoč na obroke. Povedala je, da se je izobraževala v tujini in pred tem sedem let delala kot medicinska oseba v domu starejših, ter poudarila, da je uporaba teh izdelkov še kako pomembna, če jih uporabimo pravočasno. Povedala je, kako se počutijo v domu nemočni. Kljub lepi oskrbi so le sami in gledajo ves dan samo štiri stene. Ko nekateri dobijo obisk, se obiskovalcem vedno mudi. Malo pogledajo kartonček na postelji in pravijo: »Saj si kar dobro, krvni tlak imaš boljši kot jaz. Veš, sedaj pa moram iti, imam tehnični pregled za avto.« Drugi pravijo: »Veš, se mi mudi, moram še na banko in trgovino.« Oskrbovanci spet ostanejo sami med štirimi stenami za nekaj dni ali celo tednov, ko ni nikogar naokrog. Mislimo si lahko samo to, kaj medtem tuhtajo bolni in oslabeli. »Jaz sem v sedmih letih preizkusila in doživela marsikaj med njimi,« je povedala ga. Tanja. In dodala: »Tudi tu v Laškem imate dom ostarelih, sem ga že obiskala in prosim vas, če imate tudi vi v njem morda soseda ali prijatelje, obiščite jih. Vzemite si čas za malo klepeta, ni treba nositi ne vem kakšnih dobrot, saj imajo vse tam. Potrebujejo samo malo pogovora, ker so osamljeni, nekateri celo pozabljeni.« Povedala je še mnogo več o svojih izkušnjah, tako da smo odšli precej ganjeni in s solznimi očmi, ker nam je tako čustveno in iskreno zaupala bolečine ljudi v domovih starejših. Hvala, ga. Tanja. NANDE JAKOPIČ, Laško Zahvale Dobro sodelovanje Sin in hči pokojne Veronike Dvoršak, nazadnje stanujoče v domu starejših občanov v Šentjurju, se iskreno zahvaljujeva vodstvu doma, socialnim delavkam, medicinskemu osebju in vsem ostalim zaposlenim za korektno, profesionalno in čustveno sodelovanje z varovanci doma in njihovimi sorodniki, med katerimi smo bili tudi mi. Hvala vsem! LADISLAV DVORŠAK, JOŽICA LUPŠE Zahvala V sredo je moje delo na vrtu zmotil telefonski klic. Bilo je vroče in prav prijalo mi je, da sem lahko za nekaj minut odložila delo in sedla v senco na klopco pod mogočnim orehom. Ko je prijazen ženski glas povedal, da kliče z Radia Celje, in spraševal, če sem poslala kupon za nagradno igro, mi je kljub senci postalo pošteno vroče. Saj vedno nekaj pošiljam, pričakujem, čeprav zares tega, da bom izžrebana, nikoli prav ne verjamem. In to je bilo veliko presenečenje! Ne bom opisovala treme, zadrege, razmišljanja, kje neki je ostal seznam izdelkov, ki sem ga na hitro sestavila prejšnji teden, vem le to, da je nekako šlo. V tem primeru je vse, kar dobiš, veliko! Res sem bila vesela, zato hvala vsem, ki sodelujete pri tej akciji, Novi tednik & Radio Celje, prijazni napovedovalki (mislim, da je bila to Simona), ki mi je pomagala premagati tremo, Luku, ki je izbiral izdelke, in seveda nenazadnje trgovini Tuš, ki za akcijo prispeva prehrambene izdelke. Upam, da bom še dolga leta nakupovala v trgovini s prijaznimi in z uslužnimi prodajalkami. No, če tu in tam dobim še kakšno nagrado, bom pa tudi zelo vesela! In še to; edini časopis, ki ga imamo, je Novi tednik, v katerem so vedno zanimive novice, nagradna križanka, nagradni kupon ... MARIJA KRAČUN, Lesično Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, l ahkopo kličeteš tevilkon aše-gaM odregat elefonaO 31/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja zaM odrit elefonl ahkom edpo nedelj-komi npe tkomz astavitet udipo t elefo-nu 42-25-158. Ime in priimek: Naslov:_ Telefon: E-mail: [Naročniška številka Novega tednika (če ste naročnik):| Številka TUŠ KLUBA (če ste član): Lastnoročni podpis: Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com. Udeleženec dovoli organizatorjema zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Tudi tokrat blizu rekorda Prejšnji teden je Tušev nakupovalni voziček Eva napolnila po navodilih poslušalca Alojza Volavška. Svojo shrambo je Alojz napolnil v vrednosti 227,75 evra. Alojz se je nekoliko negotovo oglasil na klic iz studia Radia Celje. Še bolj negotovo je nadaljeval, ko je izvedel, zakaj smo ga poklicali. Kot je povedal, prav pogosto ne nakupuje, še manj pozna na pamet trgovinske police. A tudi tokrat se je izkazalo, da se da voziček v treh minutah bogato napolniti tudi brez velikih priprav. Zavidljivo vsoto je Aljoz začel »nabirati« pri čokoladah, nakupovanje pa je »steklo gladko«, ko je Eva pohitela do mesnih izdelkov. Dodatno minuto je Alojz izkoristil še za kavo ter olje in kis. Foto: SHERPA Pri tako polnem vozičku je Alojz pri prevzemu potreboval pomoč. AKCIJA 33 s - i I Špela Sto točk učiteljev —Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda tudi v finalnem krogu glasovanja dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. V sedmi sezoni akcije Naj maturantka in naj maturant ste bralci izbrali tri pare, ki se bodo potegovali za končni nagradi. Februarska zmagovalca sta bila Monika Vrečko iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje in Andraž Hrastnik iz Šolskega centra Šentjur. Marca sta zmagala Eva Jurhar z Gimnazije Lava in Nejc Tevč iz Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠCC. Aprila ste največ glasov namenili Špeli Koštomaj iz Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC in Niku Skerbišu z Gimnazije Celje - Center. V naslednjih tednih lahko glasujete za svojega favorita in mu tako pomagate do ene od privlačnih nagrad - skuterja ali električne rolke. Tisto dekle in tisti fant, ki bosta prejela največ glasov, se bosta za nagradi pomerila na javni prireditvi, ki bo 22. —_--—junija na Glavnem trgu v Celju. Tudi letos se sodelovanje v akciji splača, saj sta glavni nagradi res privlačni, to sta skuter in električna rolka! Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, daje izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali natednik@nt-rc.si. FRI 34 IZ SVETA ZABAVE »Dinamitni« orkester Petnajst let skupine The Moonlighting Orchestra Glasbena zasedba The Moonlighting Orchestra, ki ima 18 članov, se pripravlja na novo epizodo v svoji bogati 15-letni glasbeni poti, s katero bo navdušila svoje zvesto občinstvo. Pripravlja koncert na celjskem gradu, ki bo 17. junija in za katerega trdi, da bo glasbeni posladek brez primere. Ima naslov Tri ženske, tri zgodbe, en oder. S koncertom se bodo tudi poklonili nedavno preminulemu ustanovitelju orkestra Albertu Zaveršniku. Zasedba se je že leta 2014 predstavila z novim in s svežim pristopom koncertnega preigravanja, s projektom Swing'n'roll, s serijo izjemnih nastopov od Ljubljane do Celja. Projekt je člane zaznamoval kot posebne glasnike večne glasbe s sodobnim orkestralnim pristopom in posebno energijo. Postali so sinonim za odrski »dina-mitni« orkester brez primere. Orkester odseva šarm in vokalno prepričljivosti treh pevk, ki so muze novega spek-takla. Tri pevke, trije glasbeni slogi, tri življenjske zgodbe. Vsaka je posebna, vsaka s sabo nosi skrivnosti, ljubezni, razočaranja, nepredvidljivosti in glasbeni žar. In njihov mikrofon vse to prenese ... Izjemni glasbeniki bogatih izkušenj danes tvorijo zasedbo, ki je v slovenskem prostoru edinstvena. Zal so ravno v jubilejnem letu zaigrali zadnji akord Dan mladosti z Rock Partyzani Zabava do jutranjih ur z našo medijsko hišo Skupina Rock Partyzani deluje že več kot deset let in je v tem času nastopila na več kot tisoč nastopih doma in v tujini ter izdala štiri samostojne albume z mnogimi uspešnicami. Številne boste lahko slišali 25. maja v Branibor klubu v Celju na nepozabni zabavi, ki jo pripravlja naša medijska hiša. Skupino Rock Partyzani sestavlja šest članov. Njen idejni oče in vodja je »El Comandante« Aleš Klinar - Klinči, ki ga poznamo iz skupin Martin Krpan in Agropop. Nastopi skupine in glasbeni program so začinjeni s posebnim šovom, prežeti z nostalgijo, s patriotizmom in humorjem, nabiti z brezkompromisnim rokenrolom, naj- večjimi jugoslovanskimi, slovenskimi in svetovnimi pop hiti, narodnoza-bavno satiro, zimzelenimi popevkami, najlepšimi baladami in aktualnimi uspešnicami. Njihove pesmi pogosto opevajo slovensko deželo, ker ima po besedah Aleša Klinarja vse tisto, kar imajo veliki. »Saj vem, da se sliši kot neka floskula, ampak Slovenija je polna različnih ljudi, različnih narečij, različnih situacij, da ne govorimo o toliko različnih političnih strankah. Ta različnost je tako zanima, da ne zmanjka novih tem.« Maj in junij bosta za člane zelo naporna in živahna. Energični člani skupine bodo 25. maja gostovali v Celju. »Dan mladosti je bil in je še ve- dno prav poseben dan. Nekoč je bil to dan, posvečen neki politični osebnosti, danes častimo mladost. Ko praznujemo mladost, je vedno lepo,« je bil zabaven Aleš Klinar. Načrtov člani skupine nimajo, na vsakem koncertu vso energijo podarijo občinstvu. »Naš vsak koncert je, kot da bi bil zadnji, za vsakega se zelo potrudimo. Eden od teh privlačnih bo zagotovo 25. maja, ki se ga zelo veselimo, ker že nekaj časa nismo nastopali v Celju. Prepričan sem, da bo nepozaben večer, ko se ne bomo samo nostalgično spominjali mladih dni, ampak se bodo zabavale vse generacije,« je povabil Aleš Klinar, ko smo ga gostili na Radiu Celje. BGO Nipke ima Popoln lajf Tik po prejetju medijske nagrade žarometi 2017 za pesem leta Vsi smo na istem, ki jo je priljubljen glasbenik ustvaril skupaj s Trkajem, je Nipke na svojem Youtube kanalu premierno predstavil nov video Popoln lajf. Tokratno glavno vlogo je odigrala šestletna deklica Ajda, ki z Nipkejem odkriva lepe plati življenja. Kadri vi-deospota so bili posneti v ljubljanskem živalskem vrtu, parku Tivoli in priljubljenem Kinu Bežigrad, ne manjkajo niti kadri iz ulice, na kateri je Nipke odraščal. »Pesem Popoln lajf govori o nepotrebnem iskanju razlogov v materialnih in drugih prestižnih dobrinah za boljše življenje. S skladbo in z videom sem želel sporočiti, da za srečo potrebujemo le kakovostne odnose z bližnjimi in zdravo samozavest. Ne iščimo sreče izven sebe in ne razmišljajmo o tem, česar nimamo. Prepoznati moramo le dobre stvari, ki jih že imamo,« je ob izidu nove pesmi povedal Nipke. od m D0DL3E.T Nevesta Člani zasedbe The Moonlighting Orchestra prihajajo iz Celja, Šentjurja, Šmarja, Žalca, Velenja, Dravograda, Rečice ob Savinji in Slovenskih Konjic. ustanovitelju orkestra in velikemu glasbeniku Albertu Zaveršniku. Koncert bo tudi poklon njegovemu delu in ustvarjanju. BGO »Preseljevanje duš na slovanski način.« Produkcijske vrednote ruskega filma Nevesta so precej visoke, predvsem delo z lučjo, ki vedno opozarja na fotogeničnost glavne igralke. Ceno za posvečenost tem platem filma je plačal scenarij. Moderni del filma je predvsem niz škripanj in drugih zvokov, ki postanejo moteči, medtem ko gledate vzpostavljanje namigov in mnogo prepočasno obračanje nejasne ali včasih celo nesmiselne zgodbe. Da, če zelo uporabite domišljijo, je to pripoved o načinih, kako ruski moški vidijo ženske (beri: mrtve oziroma se njihove duše še vedno nahajajo kakšno stoletje nazaj). Toda premisa je neartikulirana. Film spominja na japonske grozljivke izpred recimo desetih let. Nevesta je »ruska« grozljivka, ki se v želji po uspehu ozira kamorkoli drugam. OCENA: 3/10 LBJ »Kako je LBJ postal predsednik.« Režiser Rob Reiner dela najbolj gotove korake, ko se posveča senčnatim platem politike, ko v glavno vlogo filma pravzaprav postavlja biografijo zakona o civilnih pravicah, ki ga je iz vizije na trdna tla ameriškega realizma zabil LBJ. Skoraj pričakovano in vsaj rahlo neučinkovito se film v drugi polovici prelevi v patriotizem in poenostavljeno sentimentalnost. Boljši v gradnji konflikta kot v katarzičnem razreševanju bi vam moral vsaj rahlo dišati, če ste za politične drame, ki dovolj trdno stojijo na zgodovinskih dejstvih in katerih scenaristi se zavedajo dovolj pomembnih podrobnosti. Da recimo uspešna politika živi od »gradnje sožitja« in unovčevanja političnih kreditov, ne od uničevanja vsepovprek, in da predsedniki vstanejo in padejo čez sposobnosti načina komunikacije aktualnih medijev. OCENA: 6/ 10 PETER ZUPANC PRIHAJA Fantastična ženska (Una mujer fantastica) Natakarica Marina in starejši Orlando sta zaljubljena, dokler se on ne zgrudi zaradi bolezni. Transseksualna Marina se je prisiljena soočiti z njegovo družino ... Pomembno: oskar za najboljši tujejezični film. Kje: povsod. Solo: Zgodba Vojne zvezd (Solo: A Star Wars Story) V mračnem podzemnem svetu mlad Han Solo želi le eno: postati pilot. Srečanje z nezemeljskim Chewbaccom in lopo-vskim Landom Carlissianom bo spremenilo njegovo pot . Pomembno: v predzgodbi vesolja Vojne zvezd Harrisona Forda nadomešča mlad Alden Echrenreich, med drugimi igrata še Emilia Clarke in Donald Glover. Kje: kinocentri. Stalinova smrt (Death of Stalin) Leta 1953 tiranskega diktatorja Josipa Visarijonoviča Stalina najdejo nezavestnega v »luži nedostojanstva«. Okoli njega se zbere gruča prebledelih tovarišev. Med sadističnim Berijo, zbeganim Malenkovom in prebrisanim Hruščevom se začne nora in neverjetna borba za nasledstvo ... Pomembno: v sočni komediji, ki je prejela mnogo nagrad, med drugim igrajo Steve Buscemi, Paddy Considine in Michael Palin. Kje: najprej art mreža, nato povsod. (PZ) ZA ZDRAVJE 35 V torek je bil evropski dan boja proti debelosti. Ta predstavlja enega najbolj perečih zdravstvenih težav moderne družbe. Ste vedeli, da je Svetovna zdravstvena organizacija že leta 1997 debelost razglasila za globalno epidemijo in da se je kljub temu delež ljudi s prekomerno telesno maso od takrat še povečal? Po nekaterih izračunih naj bi bilo do leta 2025 na svetu predebelih že kar 2,7 milijarde ljudi. Ljudje pozabljamo, da je debelost vzrok številnih bolezni. Po podatkih Evropskega državni zbor. Do leta 2025 naj statističnega urada je Slovenija na sedmem mestu med državami Evropske unije z najvišjim deležem prebivalcev s prekomerno telesno maso. Največji delež debelih je v starostni skupini od 45 do 64 let. Med mladimi, ki so stari od 18 do 24 let, je prekomerno težkih skoraj sedem odstotkov ljudi. Slovenija izvaja poseben program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-25, ki ga je potrdil tudi slovenski bi Slovenija na podlagi tega programa in osveščanjem javnosti med drugim dosegla izboljšanje stanja na področju zdravega prehranjevanja in redne telesne dejavnosti. Eden od ciljev programa je tudi zmanjšanje deleža čezmerno hranjenih in debelih otrok ter mladostnikov za deset odstotkov in delež čezmerno hranjenih ter debelih odraslih vsaj za pet odstotkov. SŠol Debelost je kronična presnovna bolezen, ki poveča tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, različnih vrst raka, hipertenzije ter bolezni srca in ožilja. Glavni vzrok čezmerne hranjenosti in debelosti je neravnovesje med energijskim vnosom in porabo. Drugače zapisano: živimo v tako imenovanem »debelilnem« okolju. Povečuje se vnos energijsko goste hrane, ki je bogata z maščobami, s soljo in sladkorji ter osiromašena vitaminov, mineralov in drugih esencialnih snovi. Zdravniki opažajo tudi, da je debelosti več zaradi sedečega dela in večje urbanizacije. Na pojav debelosti vplivajo tudi socialno-ekonomski dejavniki. Pridobivanje telesne teže je v največji meri posledica normalnega odziva normalnih ljudi, vendar v nenormalnih razmerah. Spodbujanje in omogočanje dostopa do visoko mastne, sladke in slane prehrane ter pijače prispeva k ustvarjanju »debelilnega« okolja. Ljudje s prekomerno telesno težo običajno s hrano in pijačo dobijo več energije, kot je porabijo. To pogosto pomeni, da zaužijejo premalo zelenjave, sadja in kompleksnih ogljikovih hidratov ter preveč maščob in enostavnih sladkorjev. To navado spremljata tudi nepravilen ritem prehranjevanja oziroma izpuščanje obrokov in premalo telesne aktivnosti. Pojavljajo se številne shujševalne diete. Za večino velja, da imajo nizek energijski vnos in obljubljajo hitro hujšanje, pri čemer pa osebe izgubljajo predvsem mišično maso in vodo ter zelo malo maščobnega tkiva. Zato je nujno, da se vsak, ki želi shujšati s pomočjo diet, posvetuje z zdravnikom ali s strokovnjakom, ob dietah pa naj ne pozabi na telesno dejavnost. Marsikdo si pri izgubi telesne teže pomaga tudi z zelišči in rastlinami. Med drugim ljudje pogosto uporabljajo tudi pegasti badelj, ki ga uporabljajo v kapljicah predvsem za razstrupljanje jeter in čiščenje telesa. Ker se pri izgubi telesne teže iz telesa izločajo strupi, je treba pomisliti tudi na pravilno in previdno čiščenje jeter, pri čemer moramo upoštevati nasvete strokovnjakov. Pegasti badelj je zelo stara zdravilna rastlina. Ena od rastlin, ki naj bi vplivala na izgubo telesne teže, je tudi konjak manan, ki vsebuje vlaknino po imenu glukomanan. Ta rastlina je redkost v Evropi, saj gre za za rožo, ki raste v sub-tropskih krajih vzhodne Azije. Je nizkokalorična zelenjava, ki jo pogosto najdemo v prehran-skih dopolnilih. Vsebuje zelo veliko količino vodotopnih vlaknin, ki se v želodcu napihnejo in tako se zmanjša potreba po velikem obroku. Ljudje kot dobrodejno začimbo, ki pomaga pri uravnavanju telesne teže, omenjajo tudi ingver, ki ima tudi protivnetne lastnosti in pomaga umiriti prebavila. Tudi kurkum, sestavina kurkume, naj bi zmanjšal nastajanje odvečnih maščob-nih tkiv in preprečeval pridobivanje teže. V prehrani človeka je priporočeno uživanje uravnotežene prehrane iz vseh skupin živil, ki zagotovi dovolj vitaminov, mineralov in drugih esencialnih snovi primerne energijske in hranilne gostote. Obenem naj bo prehranski vnos uravnotežen z energijsko porabo, predvsem pa s telesno dejavnostjo, ki pozitivno prispeva k zmanjševanju in ohranjanju telesne teže ter krepi in ohranja zdravje in dobro počutje. Z izpuščanjem obrokov ne zmanjšamo energijskega vnosa in ne izgubljamo kilogramov. Vsak izpuščen obrok telo razume kot obdobje stradanja, zaradi česar si ob vsakem naslednjem obroku ustvarja zaloge. Pogosti in manjši obroki pozitivno vplivajo na naše zdravje in ohranjajo normalno telesno težo. Zmotno je prepričanje, da so le maščobe krive za razvoj debelosti, čeprav je ta povezava značilna. Maščobe so v prehrani nujne, še zlasti zato, ker so nekatere maščobne kisline življenjskega pomena, z njihovim vnosom pa lahko vplivamo tudi na vnos vitaminov, topnih v maščobah. Brezplačno predavanje Akutni infarkt Društvo za vseživljenjsko edukacijo je ta mesec začelo projekt Edukacija z razlogom. V projektu bo društvo v Celju in okolici organizirali predavanja s področja zdravstva, zdravja, medicine, varstva okolja, prehrane in skrbi za družinsko življenje. Predavanja bodo namenjena vsem krajanom in bodo brezplačna, pri čemer bodo na njih zbirali donatorska sredstva. Ves denar, ki ga bo društvo zbralo, bo namenjen v obliki štipendij za izbrane šolarje, dijake, študente, da bodo lahko čim bolj nemoteno nadaljevali šolanje. Za prvega prejemnika je društvo izbralo dijaka I. gimnazije v Celju. Prvo predavanje z naslovom Akutni infarkt bo 24. maja ob 18. uri v Narodnem domu Celje. Predaval bo kardiolog Dragan Kovačić, ki je tudi predstojnik kardiološkega oddelka v Splošni bolnišnici Celje. Akutni miokardni infarkt, bolj znan pod izrazoma srčna kap ali srčni napad, je ena od treh oblik akutnega koronarnega sindroma in tudi najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. www.soria-natural.si (D озо 280 271 36 AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA Tamara Volasko. Ni skrivnost, da je bila največji žarek v skupini. Kot ostali je dojela, da izguba telesne teže sploh ni bistvo akademije, ampak da je to celovita sprememba življenjskega sloga. Posledica tega je bila, da je v treh mesecih vseeno izgubila skoraj dvajset kilogramov. Ve, da hitra izguba teže nikakor ni zdrava, zato je obljubila: »Vsak mesec minus največ pet kilogramov, kolikor je priporočljivo. Do februarja naslednje leto bom dosegla cilj: težo bom prepolovila.« Bravo, Tamara! Skupino Akademije zdravega življenja je prišla pozdravit tudi Marjeta Krušič. V naši nekdanji akciji, ki je bila sicer zasnovana drugače, kot je akademija, je Krušičeva pred leti izgubila več kot dvajset kilogramov. Od takrat je prerojena, saj ji je zdrav življenjski slog prinesel preobrazbo na celi črti. »Zavedajte se znanja, ki ste ga pridobili, in podpore, ki jo imate pri tem,« jim je položila na srce. Jože Dimec. Odbojkar. Sramežljivo je že sredi akad tista, ki je najprej opazila, da je >postal nekam bolj | »Hvala, da smo vam lah •/AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA Sleherni udeleženec je zmagovalec in vzor vsem, ki morda razmišljajo o spremembi življenjskega sloga Trimesečni projekt spreminjanja življenjskega sloga smo uradno končali v četrtek na celjski Špici s podelitvijo priznanj in nagrad udeležencem. Pred tem smo se sprehodili skupaj tudi do drevesne hišice. Priznanja so na zaključni prireditvi prejeli vsi, saj so vsi zmagovalci. Center za zdravje in rekreacijo Top Fit-Celje je vsakemu podaril osem vstopov v fitnes. Naša medijska hiša je vsem podarila tudi hišne nagrade, podjetje Mikropis Holding in projekt 24alife pa sta dodala vsakomur še posebno nagrado - dostop do posebne aplikacije 12 navad zelo zdravih ljudi. Gre za celovit vodnik, namenjen trajni osvojitvi zdravih navad, ki ga je razvil svetovno priznan strokovnjak za dobro počutje dr. Kerry Olsen s klinike Mayo. A to še ni vse. Skupino bomo spremljali še naprej in tako naključno preverjali do konca leta, kako ji uspeva živeti v skladu z znanjem, ki ga je osvojila. ■nterreg H European Union CENTRAL EUROPE EuropeanRe£lonal Development Fund SMART COMMUTING Zakaj ne bi jutri avtomobila pustili doma? Če se bomo po vsakodnevnih poteh odpravili bodisi peš bodisi z javnim prevozom ali s kolesom namesto z avtomobilom, bomo povečali svojo varnost, izboljšali zdravje in poskrbeli za čisto okolje. Ste vedeli, da je pot v šolo s sredstvi javnega prevoza sedemkrat bolj varna kot z avtomobilom? Da lahko s kolesarjenjem v službo vsak mesec prihranimo do dvesto evrov in ohranjamo psihofizično kondicijo? Tudi zato so zelena prevozna sredstva na dnevnih poteh v službo ali šolo boljša izbira od vožnje z avtomobili, ki povzroča vedno več prometnih zastojev in nesreč, onesnaževanje zraka in hrup, krči zelene površine in zmanjšuje kakovost življenja v mestih. Te negativne posledice intenzivne dnevne mobilnosti lahko odpravimo s spreminjanjem potovalnih navad prebivalcev, ozaveščanjem o pozitivnih vplivih uporabe zelenih prevoznih sredstev na zdravje in okolje, nadgradnjo omrežja javnega potniškega prometa in z drugimi ukrepi, ki jih Mestna občina Velenje v sodelovanju z različnimi deležniki, išče v okviru projekta Smart Commuting, ki je v 85 odstotkih sofinanciran iz programa Evropske unije Interreg Srednja Evropa. Ker vsakodnevne poti delavcev in šolarjev velikokrat potekajo izven občinskih meja, je za učinkovite rešitve na področju vsakodnevnih prevozov treba vzpostaviti sodelovanje na regijski ravni. Zato bo Mestna občina Velenje v sklopu projekta Smart Commuting pripravila celostno prometno strategijo na območju Velenja kot gospodarskega in izobraževalnega središča v regiji ter Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Mislinje, Slovenj Gradca, Dobrne, Mozirja, Polzele, Nazarij, Celja in Žalca ter nadgradila avtomatiziran sistem izposoje koles Bicy. K sodelovanju pri izvedbi pilotnih ukrepov projekta Smart Commuting se je zavezalo tudi osemindvajset podpisnikov memoranduma, ki stremijo k bolj učinkovitim načinom vsakodnevnih prevozov na delo in v šolo, da bo dnevna mobilnost hitrejša, varnejša in okolju prijaznejša, kar bo pozitivno vplivalo na trajnostni razvoj mest in kakovost našega vsakodnevnega življenja. Oglasno sporočilo www.interreg-central.eu/Content.Node/SMART-COMMUTING.html www.interreg-central.euwww.velenje.si Bistvo uspešnih podjetij je, da se uspehi njihovih projektov dotaknejo tudi ljudi. In akademija je eden takšnih projektov. Direktorica Novega tednika in Radia Celje Anica Šrot Aužner in direktor podjetja Mikropis Holding ter projekta 24alife Janez Uplaznik. Akademije brez njune Še zadnje želje s' in ogromne podpore vodstva našega uredništva že od idejne zasnove do uresničitve ne bi bilo! za udeležence. Obiskali smo tudi drevesno hišico. Kata Jurov iz Zavoda Celeia Celje nam je razložila zanimivosti o tej leseni lepotici sredi mestnega gozda. AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA 37 ■ I ■ v ■ i ■ ■ iko spremenili življenje« Kaja Pustoslemšek iz 24alife. »Ne me fotografirati,« je večkrat dejala. A dejstvo je, da tudi brez njene pomoči, posredovanja med ključnimi strokovnjaki, ki so sodelovali v akademiji, ne bi šlo. Kaja je bila vedno prisotna v zakulisju projekta. Skrbela je, da je vse bilo tako, kot je treba. trokovne ekipe 24alife za skupino v akademiji. Ta ekipa je delala s srcem In smo šli še na zadnji skupni sprehod. Ekipa, v kateri so se v treh mesecih spletle tudi prijateljske vezi. Zgoraj z leve proti desni: kineziolog iz 24alife Matevž Klevže, Tomo Banovšek, psiholog iz 24alife Iztok Žilavec, novinarka Novega tednika in Radia Celje Simona Šolinič. V sredini: Kaja Pustoslemšek in kineziologinja Katja Plaskan iz 24alife, Marjeta Jager, Tatjana Dremelj, Lea Kolar in Jože Dimec. Spodaj nutricionistka Damijana Presečnik iz 24alife, Ivanka Krajnc, Magdolna Pajič, Tamara Volasko in Tanja Hribernik. Na fotografiji iz skupine manjkata še Cirila Suša in Luka Žerjav. Akademije zdravega življenja ni brez zdrave prehrane. Zato gre posebna zahvala Šolskemu centru Šentjur, kjer so pripravili izjemno pestro ponudbo zdravih prigrizkov. Akademija zdravega življenja medijske hiše Novi tednik in Radio Celje ter ekipe strokovnjakov 24alife je enajstim udeležencem dala izjemno popotnico za življenje. Skupina je v akademiji spremenila svoj življenjski slog in tako postala vzor številnim. »Cilji so dosegljivi,« je sporočilo skupine, ki je dokazala, da se zdrav način življenja obrestuje na številnih področjih. »Žarim! Tudi v službi sem uspešnejša,« je dejala ena od udeleženk. Skupina je imela to priložnost, da je spoznala najnovejše svetovne smernice pri spremembi življenjskega sloga na področju telesne aktivnosti, prehrane in psihologije. To znanje, ki smo ga z Akademijo zdravega življenja posredovali skupini, je rezultat večletnih raziskav in truda najuspešnejše medicinske klinike na svetu - klinike Mayo. ..„х , * „ . SIMONA SOLINIC, foto: GrupA 38 VRTNARIMO Briketi iz miskantusa Takšna je zastirka iz miskantusa, pripravljena za uporabo. Zastirka iz miskanta slonje trave Setveni koledar 24. CE Ne semeni in tudi polži je ne marajo -V celotnem rastnem obdobju zadržuje vlago na vrtu in zemljo ohranja rahlo »Ideja za zasaditev miskantusa ali slonje trave na domačih poljih se mi je porodila med službenimi potmi po tujini. Najprej sem spoznal, da je energetska trava odličen nadomestek za les,« o tem, kako so v Babnem pri Celju zasadili prvi miskantus, pripoveduje Uroš Zorko s kmetije Zorko. Leta 2009 so zasadili prvo površino s to rastlino. Ko je sezona uspela, so z njo zasadili še več polj. Zdaj jo gojijo na približno šestih hektarjih, pri čemer pridelajo do 120 ton miskantusa letno. »Naša zgodba se je nadaljevala po preverjanju, kakšen izdelek iz miskantusa bi bilo tržno smiselno ponuditi. Najprej smo izdelovali brikete za kurjavo, a ker se ta način kljub velikemu energetskemu izkoristku ni prijel, smo se odločili za pridelovanje zastirke.« Kupujejo jo vrtičkarji, kmetija Zorko z njo oskrbuje več vrtnih centrov Kalie, različne vrtičkarske skupnosti, ponuja jo Biobrazda, Zorko sodeluje z Jernejo Jošar, vrtnarijo Razboršek iz Šentjurja, za to vrsto zastirke pa se zaradi njenih številnih prednosti zanimajo že tudi druge vrtnarije in lastniki večjih nasadov. Brez plevela in polžev Zastirka iz miskantusa je drobna in ne semeni. »Slonja trava je hibrid, ki ima prazne semenske vrečke, ker se razmnožuje z gomolji. Zato ni bojazni, da bi bila v zastirki semena novih plevelov, kot se rado Miskantus ima ovoj, ki je olesenel, v njem je spužvast del, ki je zelo vpojen, kar pomeni, da je potreba po zalivanju v poletnih mesecih manjša. dogaja pri zastiranju s slamo. Ker ima miskantus nevtralen pH, ne povzroča kislosti tal, kot se dogaja pri zastiranju z lesnimi sekanci,« opisuje prednosti Uroš Zorko. Običajno so vrtičkarji, ki vrt zastirajo, vajeni zastirko nasuti precej na debelo, da bi čim bolj zadržala vlago v zemlji. »Zastirke iz miskantusa ni treba nasuti tako na debelo, saj bo svojo vlogo vseeno odlično opravila. Zelo dobro preprečuje rast plevela, zemlja pod zastirko pa ostaja vlažna in rahla. Primerna je tudi za ne preveč strme brežine. Ko zastirko položite, se kmalu zmoči in sesede, kar polža moti pri prehajanju.« Zato jih tako množično, kot ste jih vajeni v običajnih vrtovih ali na drugih zastirkah, na zastirki iz slonje trave ne boste našli. Vsestransko uporabna rastlina Miskantus je avtohtona rastlina na priobalnem pasu Azije, zlasti na Kitajskem, v Vietnamu, Koreji, tudi na Japonskem. Obstaja 21 vrst te rastline. Zorkovi gojijo vrsto miskantus gigantus, ki je hibrid, vzgojen z namenom, da uspeva tudi v bolj hladnem vremenu. Samo ta vrsta je primerna za gojenje kot industrijska rastlina. Uporabna je za več namenov. »V osnovi je miskantus mišljen kot energent, nekateri ga uporabljajo tudi kot steljo za živali. Uporablja se v papirni industriji. Izračuni kažejo, da je proizvodnja papirja iz slonje trave za 50 odstotkov cenejša kot proizvodnja iz lesne celuloze.« Iz sredice stebla pridobivajo ksilen, ki je petrokemijski izdelek. Rastlino po svetu uporabljajo tudi v gradbeništvu, avtomobilski industriji, za embalažo v prehrambeni industriji. Pomladna žetev Vegetacija miskantusa se začne, ko je temperatura zemlje vsaj 7 stopinj. Takrat požene. Gomolj ima nastavljene brste, iz teh brstov zrastejo nova stebla. Gomolj se pod zemljo razvija in tvori novo strukturo, stari del rastline pa odmira. Rastlina raste do prve zmrzali in doseže višino do tri metre in pol. Čez zimo odvrže liste, sokovi se vrnejo nazaj v koreninski sistem. Čez zimo se nadzemni del posuši in oleseni. »Miskantus ža-njemo od februarja do aprila s klasičnim silažnim Zastirko iz miskantusa lahko kupite na kmetiji Zorko v Babnem. Več informacij dobite na spletni strani http://www.miskantus-slovenija. si, Facebookovi strani Miskantus Slovenija ali po telefonu 031 741 028. kombajnom. Na ta način stebla takoj zmeljemo in zastirka je pripravljena za uporabo,« pravi Zorko, ki dodaja, da je pri nas kombajnov sicer dovolj, ni pa »kombajnistov«, ki bi imeli izkušnje s tem. MRL Foto: GrupA 25. PE 26. SO Čas za presajanje je do 1. junija ob 8. uri. korenina cvet in plod do 15. ure, od 16. ure plod korenina korenina do 9. ure, od 10. ure cvet cvet list list t 27. NE 28. PO 29. TO 30. SR Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2018, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. Z Zelenim valom na izlet Oddaja Zeleni val, ki jo vodi in pripravlja Mateja Podjed, letos praznuje 21 let. Prisluhnete ji lahko vsako sredo ob 11.15. Tudi letos bomo pripravili izlet v zeleno, na katerega bomo povabili tudi štirideset izžrebanih potnic in potnikov. Izbrali jih bomo s pomočjo kuponov, ki jih bomo objavljali v Novem tedniku. Javni žreb bo junija v studiu Radia Celje. Potniki se bodo 9. junija odpravili na Celjsko kočo. Če torej želite na izlet, izpolnite kupon in nam ga pošljite na spodnji naslov. Kupon št. 3. me i riimek i aslov i elefonska številka i Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom. ŽIVALSKI SVET 39 Odlagališče za odpadke in Ekipa prostovoljcev velenjskega Udarnika je tokrat pomagala urediti zavetje za zavržene pse v BiH pse Mila Kuna:»Prostovoljci, ki skrbijo za te pse, se do njih odpeljejo z vodo in s hrano po slabi makadamski cesti. Ko psi slišijo avto, pritečejo, tako da jih veliko konča tudi pod kolesi vozil lovcev in gozdarskih tovornjakov, zlasti mladički. Pozimi so prostovoljci peš gazili po metrskem snegu, da so prišli s hrano do psov.« Psi na deponiji Gorjevac živijo dobesedno med smetmi. Mila Kuna je ekipo Udarnika prosila za pomoč pri postavitvi pasjih zavetij in že drugič letos so prostovoljci šli v akcijo. Skupini SOS za pse z deponije Bihać, ki ima svojo FB--stran, je mogoče pomagati s prispevki v obliki hrane, materiala ali z nakazilom za sterilizacijo (s pomočjo paypala: sos.bihac@gmail.com). Prostovoljci iz Nemčije so povezani v skupino Arche-4dogs in sodelujejo z zavetiščem pri deponiji. Skrbijo za prehrano tamkajšnjih psov, nekatere odpeljejo v Nemčijo in jih oddajajo v posvojitev. Posvojenih naj bi jih bilo že več kot 400. Prostovoljci iz Avstrije so povezani v organizacijo Die Niemandshunde von Bihac. V njej delujejo tudi rojaki iz BiH in po svojih močeh pomagajo. Pomoč ljudem v stiski ali živalim, ki trpijo - za skupino prostovoljcev z imenom Udarnik, ki deluje v okviru Mladinskega centra Velenje, pri tem ni posebne razlike. Če so prostovoljci doslej v svojem lokalnem okolju brezplačno pomagali družinam ali posameznikom, ki so potrebovali različne oblike pomoči, so pred časom svoje aktivnosti razširili še na pomoč živalim. Ekipa srčnih ljudi se je že januarja prvič podala v Bosno in Hercegovino, da bi po svojih močeh pomagala omiliti grozljive razmere, v katerih živi približno tristo zavrženih psov na odlagališču odpadkov Gorjevac pri Bihaću. Pred dnevi so bili tam že drugič. Ekipo, ki je pomagala pri izdelavi utic, kamor bi se ti psi lahko zatekli, so sestavljali Žiga Miklavc, Albin Inkret, Sašo Smajlovič, Anton Šaruga, Simon Gnezda, Daniel Zajc in vodja Udarnika Andrej Cver-njak. Kot pravi slednji, delo ni bilo lahko, vendar sta jih gnala dober namen te akcije in zavest, da so pripomogli k delnemu izboljšanju razmer za te živali. Prizori na deponiji pretresejo vsakega, ki mu ni vseeno za dobrobit živali, ali kot pravi Cvernjak: »Takšno stvar lahko razumeš le, če jo sam doživiš.« Psi na meji, na cestah, povsod Zakaj so se velenjski prostovoljci odpravili prav v Bi-hać? Za takšno akcijo je »kriva« Mila Kuna iz Braslovč, ki se je na ekipo Udarnika obrnila po pomoč, potem ko je prebrala, kaj vse počne. Mila sicer izvira iz Bosanskega Petrovca, mesteca v bližini Bihaća. Tam ima hišo in vsa leta, ko je hodila domov, je s težkim srcem gledala množico zapuščenih psov. »Že na meji jih je veliko, po cestah so, povsod po mestih. To me zelo prizadene,« pravi. Po njenih besedah je bistvo te težave v tem, da BiH sicer ima zakon o zaščiti in dobrobiti živali, a ga nihče ne izvaja in tudi kazni za to ni. Tako se ne ve, kdo je lastnik katerega psa, saj ni izpeljan postopek registracije in čipi-ranja. Vsak, ki ne želi imeti živali, se je lahko znebi brez posledic, pri čemer ne ukrepata ne inšpekcija ne policija, povzema glavne težave sogovornica. Pomoč prostovoljcev »Pod okriljem komunalnega podjetja običajno deluje služba, po domače rečejo zaposlenim >šintarji<. Te ljudi pokličejo, če so težave z zapuščenimi Dva člana ekipe Udarnika Žiga in Albin sta se na pot nazaj v Velenje odpravila kar s kolesi. psi ali če koga napadejo. Pse odpeljejo in jih odložijo na deponiji odpadkov Gorjevac. Po zakonu bi jih morali namestiti v zavetišče, a teh je premalo. Eno od njih je prav v bližini deponije, v njem je prostora le za 70 psov in je vedno zasedeno. Na deponiji se psi kopičijo tudi zato, ker jih ljudje odlagajo tam, sploh če gre za mladiče, breje psice ...« razlaga Mila Kuna, ki težko razume, kako so lahko ljudje v tamkajšnjem okolju tako nesočutni do trpljenja teh živali. Pomagajo jim namreč predvsem prostovoljci iz Slovenije, Nemčije in Avstrije. »Pri nas je najbolj aktivna skupina SOS za pse z deponije Bihać. Ima svojo FB--stran in jo vodi Slavka Grlj. S pomočjo lokalih prostovoljcev, ki jih ni veliko, poskrbijo mesečno za 700 kg hrane in imajo ob tem še 400 evrov stroškov za zdravila in namestitev mladičkov, ki jim nato skupina išče posvojitelje. Lani je skupina financirala tudi 160 sterilizacij, da bi se zmanjšalo število mladičev na deponiji. Poseg stane v BiH od 40 do 60 evrov ne glede na težo psa,« pojasnjuje Mila. Vse to izvajajo prostovoljci s pomočjo zbranih denarnih prispevkov, hrane in materiala. Rešen Bobi je spodbudil akcijo Tudi pes, za katerega so skrbeli Milini sorodniki in je rad prišel tudi k njej, se je nekega dne znašel na deponiji. Z drugimi psi so ga pobrali »šintar-ji«. Ker ni bilo posluha za to, da bi ga kdo od poznanih rešil, je Mila po mesecu dni sama sedla v avto, se odpeljala na deponijo in ga našla. »Uredila sem, da so ga prepeljali na veterinarsko postajo, da je bil cepljen, dobil je čip in potni list ter vse papirje. Potem sem lahko z njim prišla v Slovenijo in tu uredila lastništvo. Bobi je čudovit pes, imamo še dve psički in dve mački,« pripoveduje Mila Kuna, ki v smehu pravi, da že priimek kaže, da je celotna družina predana živalim. Očitno tudi ljudem, saj je rejnica, ki trenutno skrbi za štiri otroke s posebnimi potrebami. Po rešitvi Bobija je bila hvaležna prostovoljcem, da so skrbeli zanj, ko je bil na deponiji, zato se je odločila, da bo postavila nekaj zavetij za pse. Po njenem mnenju je tudi to zelo pomembno, saj so zime tam zelo ostre. Zdelo se ji je, da bi bilo najceneje, če bi dobila les in na dvorišču svoje hiše organizirala izdelavo hišic, ki bi jih nato prepeljali v 50 kilometrov oddaljen Bihać. Ko je na spletu videla, kaj delajo prostovoljci Udarnika, jih je vprašala, ali bi bili pripravljeni pomagati. »Andrej me je takoj poklical, lani jeseni smo se začeli pogovarjati o tem in tudi direktor MC Velenje Marko Pritržnik je idejo podprl,« se spominja. Zavetje za trideset psov Tako se je začela skupna avantura. Prvič je šla ekipa treh prostovoljcev v BiH januarja. Mila je priskrbela les, MC je poskrbel za hrano in v dveh dneh so uredili pet hišic s tremi vhodi za petnajst psov. Naložili so jih na tovornjak in jih odpeljali na deponijo, kjer so jih dokončno sestavili. »Bila sem ponosna in zado- voljna, oni pa so imeli dober občutek, da so pomagali. Niso pričakovali česa takšnega.« 11. maja je šla v BiH številnejša ekipa. Na eni od žag so Mili podarili kubični meter lesa, iz katerega so izdelali hiške še za petnajst psov. V istem času so bili na deponiji tudi prostovoljci skupine SOS in del ekipe je pomagal njim pri prestavitvi pasjih ut na drugo mesto, del pa je na dvorišču pri Mili izdeloval hiške. »Zahvaljujoč tej akciji, ima še petnajst psov namestitev,« je vesela Mila, Andrej pa dodaja, da so veseli, da so lahko pomagali, po koncu akcije pa jih je Mila odpeljala še na ogled slapov reke Une. »To je gospa z velikim srcem, ki se ji v imenu celotne ekipe zahvaljujem za njeno gostoljubje,« je povzel vodja Udarnika. Ali bo v prihodnje prišlo še do kakšne skupne akcije, je težko napovedati, udarniki so pripravljeni pomagati, Mila pa upa, da bo čez poletje uspela zbrati toliko denarja, da bo jeseni mogoče storiti še kaj za pasje nesrečnike z deponije Gorjevac. »S svojim zgledom kažemo, da nam je mar, čeprav živimo 400 kilometrov stran,« zaključuje. TATJANA CVIRN Foto: arhiv Udarnika Ekipa Udarnika sestavlja hiške na deponiji. 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si kamra Dr. Milko Mikola Pobeg Maxa Adolfa Westna iz kazenskega taborišča Kočevje (11) Kdo je organiziral pobeg Maxa Adolfa Westna? Sodišče je upoštevalo navedbe zagovornika, da je bilo priznanje Karola Žerovnika, da je organiziral Westnov pobeg, od njega izsiljeno. To je kot priča potrdil tudi nekdanji paznik v celjskem okrožnem zaporu, ki je povedal, da so bila tedanja za- sliševanja pripornikov zelo brutalna. Prav tako je sodišče upoštevalo, da Žerovnik obtožnice sploh ni videl in da se ni mogel pogovoriti ter posvetovati z zagovornikom, s čimer so mu bile kršene pravice do obrambe in poštenega sojenja. Ker je Vrhovno sodišče Republike Slovenije razsodilo, da Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. pobega Maxa Adolfa Westna ni organiziral Karol Žerovnik, se postavlja vprašanje, kdo ga je. Obstaja velika verjetnost, da ga je s pomočjo enega ali več svojih tajnih sodelavcev organizirala Ozna. Za to, da bi mu lahko oblast (Ozna) sama omogočila pobeg, je bilo kar nekaj razlogov. Kot smo že navedli, je Max Adolf Westen Okrožnemu odboru OF Celje poleg tiskarne in posode dal tudi določeno vsoto denarja (nemških mark). Njemu je šla tudi zasluga, da nemška vojska pred umikom iz Celja maja 1945 ni uničila tovarne emajlirane posode in drugih pomembnih industrijskih obratov v Celju. Poleg tega je 8. maja 1945 predstavnike Okrajnega odbora OF Celje -mesto s svojim avtomobilom odpeljal k nemškemu komandantu v Celje, da so se tam pogajali o predaji oblasti ter o izročitvi policijskega arhiva in arhiva gestapa, o čemer smo tudi že govorili. S tem je Max Adolf pri tedanji oblasti nedvomno pridobil ugodnejši položaj. Ker je bil kljub temu pred vojaškim sodiščem obsojen kot vojni zločinec, bi oblast pred javnostjo težko pojasnila, zakaj ga je izpustila. Zato je verjetno dovolila in omogočila njegov navidezni pobeg. Za to nalogo je izrabila nekatere posameznike, za katere je vedela, da so bili Maxu Adol-fu Westnu zvesti in da so za njegovo rešitev iz taborišča pripravljeni sprejeti tveganje. Če to drži, so bili Karol Žerovnik in ostali, ne da bi se tega sploh zavedali, orodje v rokah Ozne, za kar so plačali visoko ceno. Vendar so to le domneve. Na vprašanje, kdo je res organiziral pobeg Maxa Adolfa Westna, verjetno nikoli ne bomo dobili povsem zanesljivega odgovora. KONEC Garth Stein: Umetnost dirkanja v dežju Pametna stara pasja duša Odkar sem prebrala to knjigo, se nenehno sprašujem, kaj se plete po glavi našega psa. Je prav tako rahločuten kot glavni junak, pes Enzo? Razume vse, kar se dogaja v naši družini, in že vnaprej ve, kaj se bo zgodilo? Kaj mi hoče povedati, ko nepremično strmi vame s svojimi velikimi očmi? Tisti, ki imajo psa, najbrž razumejo moja vprašanja, tisti, ki ga nimajo, pa jih bodo razumeli, ko bodo prebrali knjigo Umetnost dirkanja v dežju. Odlična knjiga. Priporočam. Glavni junak zgodbe je ostarel pes Enzo. Ime je najbrž dobil po Enzu Ferrariju, ustanovitelju avtomobilske tovarne in dirkaškega moštva Formule 1. Njegov gospodar je namreč obetaven polprofe-sionalni dirkač Danny Swift. Z njegovo pomočjo Enzo spozna, da tako kot v dirkanju tudi v življenju ni pomembna samo hitrost. Če uporabljaš pravo tehniko, lahko tudi skozi težke življenjske preizkušnje dobro zvoziš. In dirkati si moraš upati tudi v dežju. Dež moraš preprosto sprejeti in se mu prilagoditi. Enzo razmišlja kot človek in tudi počuti se skoraj človeško, svet okrog sebe pa zaznava z živalsko previdnostjo. Vse besede dobro razume, ne more pa jih oblikovati, čeprav si to zelo želi. Je pozoren poslušalec in opazovalec ljudi okrog sebe, izobražuje se z gledanjem televizije, kjer so mu najljubši prenosi avtomobilskih dirk ter dokumentarne oddaje. Zaradi ene od njih verjame, da se bo njegova duša ponovno rodila v človeku. O avtorju: Garth Stein, ameriški pisatelj in filmski producent, je doslej napisal štiri romane. Najbolj znan je roman Umetnost dirkanja v dežju, ki se je kmalu po izidu povzpel med najbolj brane knjige v ZDA in osvojil več nagrad. Kritiki ga postavljajo ob bok romanoma, kot sta Pijevo življenje in Jonatan Livingston Galeb. Stein, tudi sam amaterski dirkač, živi z ženo, s tremi sinovi in psom v Seattlu. Zgodba, ki jo o sebi in družini, v kateri živi, pripoveduje Enzo, je ganljiva in tudi zabavna, preprosta in tudi polna življenjskih sporočil. Od prve do zadnje strani. S pomočjo Enza spoznamo življenje Dannyja Swifta, ki po- tem, ko spozna Evo in se jima rodi hči Zoe, svojo dirkaško kariero postavi na stranski tir. Enzo s svojim živalskim instinktom ugotovi, da z Evinim zdravjem ni vse v redu, kar kmalu razkrije tudi pregled po nesrečnem padcu na enem od družinskih izletov. Eva ima možganski tumor, vendar odklanja zdravnika in se med boleznijo skupaj z Zoe preseli k svojim staršem. Po njeni smrti začno Evini starši neusmiljeno napadati Dannyja, ker želijo dobiti skrbništvo nad svojo vnukinjo. Najamejo zelo drage in premetene odvetnike, saj imajo veliko več denarja kot Danny, mesece in mesece mu preprečujejo vsakršen stik s hčerko, proti njemu izrabijo celo lažne obtožbe spolnega nadlegovanja. Vendar jim to še ni dovolj. Omejijo mu vse možnosti za služenje denarja, zato mora, da bi plačal svoje odvetnike, prodati hišo in se preseliti v majhno stanovanje. A se staršem pokojne žene sploh ne sanja, s kom imajo opraviti. Danny, tudi s pomočjo vedno bolj betežne-ga Enza, ki ga pesti prirojena telesna napaka, ne poklekne pred težavami. Odločen je, da bo tudi v tej življenjski dirki prišel do cilja, to pa je ponovno življenje z Zoe. S pokončno držo mu uspe obdržati hčer, uspešen postane tudi na dirkaških stezah. Zvest Enzo umre in nekaj let kasneje Danny v Italiji, kjer dela za družbo Ferrari, sreča dečka z enakim ime- nom. JI ALBUM S CELJSKEGA Birmanka, okrog leta 1910 Foto: Josef in Julie Martini, kabinetni format Hrani: Pokrajinski muzej Celje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-17-36 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si novi tednik BRALCI POROČEVALCI 41 Razstava Pred in za vrati Na prelep majski dan so na Ljudski univerzi Šentjur (LUŠ) odprli že 4. samostojno razstavo likovnega študijskega krožka v Knjižnici Šentjur. Ljudsko univerzo vodi Alenka Testaniere, ki je v pozdravnem govoru povedala, da moto delovanja univerze nista le vedoželjnost in želja po druženju, temveč da lahko ljudem, željnim učenja, pomagajo h kakovostnejšemu življenju, predvsem v zrelih letih. Odprtje razstave se je udeležila tudi direktorica LU Celje Dubravka Milovanović, saj sta za kakovostno delo pomembna tudi povezovanje in sodelovanje med ljudskimi univerzami. Z LU Celje LUŠ odlično sodeluje kot konzor-cijska partnerica pri različnih projektih in razpisih. Na odprtju je za glasbeno razvajanje in sprostitev poskrbel Jure Godler, ki se je s svojimi štirimi avtorskimi skladbami javnosti predstavil prvič. Na lesenem kahonu ga je spremljala Ines Ljubej, absolventka univerze za glasbo v Gradcu. Najprej smo slišali pesmi Zvezda in Čarovnija, ob koncu odprtja pa še Čudovit lep dan in Two cups. Na vabilu na razstavo je bilo narisanih devet ključev, ki predstavljajo devet slikarjev - ustvarjalnih, učljivih, marljivih in srčnih učencev, kot jih je poimenovala njihova kreativna mentorica Kvirina Martina Zupanc. Čisto vsak odpira vrata v lasten umetniški svet. Ti ključi imajo imena - Anita, Kristina, Marija, Marjeta, Nada, Silva, Slavica, Tone in Zlatka. Letos kar dve razstavi Da so javnosti lahko predstavili vse, kar so v letošnjem študijskem letu ustvarili, so morali odpreti kar dve razstavi - prvo na Ramni ob Slivni-škem jezeru z naslovom Kava, ki te ljubim, kava in zdaj že drugo, s še več slikarskimi upodobitvami, s pomenljivim naslovom Pred in za vrati. Idejni zasnovi prve je botrovalo Cankarjevo leto in drugi evropsko leto kulturne dediščine. Ustvarjali so tisto, kar je pred vrati - krajevne skupnosti naše občine - in kar je za vrati - kulturno po- membne stavbe, kot sta Slomškova in Ipavčeva hiša. Naslov je narekoval, naj naslikajo tudi portal med notranjostjo in zunanjostjo - čudovita vrata, ki krasijo pročelje starih hiš. Risali so tudi človeške figure. Mentorica je še poudarila, da so slušatelji Univerze za tretje življenjsko obdobje Šentjur v tem študijskem letu naredili ogromno tudi s kakovostnega vidika, saj se čudovito likovno razvijajo. Pri ustvarjanju so postali veliko bolj samostojni in likovnim delom dajejo lastne pečate, kot so izjemna natančnost, tekstura barvnih nanosov, barvna paleta, izjemen čut za kompozicijo. Nekaj ustvarjalnih komponent je ostalo enakih, kot so četrtkova srečanja ob kavi pod isto streho na LUŠ, nekaj pa novih -pridružili sta se članici Zlatka in Kristina, na novo pa so se lotili tudi risanja s svinčnikom in risanja človeških figur. Razstava Pred in za vrati bo krasila šentjursko knjižnico do konca maja. Vabljeni k ogledu. MT Slikanje je izražanje samega sebe V Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje je bilo 10. maja odprtje razstave z naslovom Slikanje je izražanje samega sebe. Razstavljena so bila likovna dela Eve Veje Vovk, dijakinje 4. letnika smer aranžerski tehnik. Likovna dela so nastala v sklopu maturitetne naloge pod mentorstvom mag. Danice Korošec. Razstavo so odprli na hodniku šole, kjer je z uvodnimi besedami najprej gostujoče dijake in ostale člane šole nagovorila ravnateljica Štefanija Kos Zidar, nato sta kratek nagovor imela tudi mentorica Danica Korošec in dijakinja Eva Veja Vovk, ki je povedala nekaj besed o razstavi in jo odprla. Eva Veja je mlada ustvarjalna dijakinja, ki je svojo likov-nost izrazila v tehniki akrila na platno. Svoja barvito bogata likovna dela je smiselno dopolnila s potezami lopatice in tako ustvarila igrivo tekstu-ro na površini platna. Barve so njena strast in spontane poteze čopiča nakazujejo njeno mladostno vihravost. Kot navdih za njena likovna dela je bil umetnik Richard Day. V sklopu predmeta vizualne komunikacije v aranžerstvu je nastala prva kopija Dayevega likovnega dela z motivom Pabla Picas-sa. V tem delu je odkrila svoj likovni navdih in posledično ugotovila, da bo to njena tema za maturitetno nalogo. Tako so nastale še štiri kopije likovnih del omenjenega avtorja. Tematsko je upodabljala portrete znanih oseb. Naslikala je tudi štiri avtorske slike, na katerih je upodobila člane svoje družine in lasten avtoportret. Nastal je sklop devetih portretov, ki so se celostno lepo povezali v celoto in Eva je z njimi izrazila pomembno sporočilo. Kdo je pravzaprav za nas pomembna oseba, kdo kroji naše življenje? Osebe iz medijev, pomembni filozofi, umetniki, glasbeniki ali člani družine, s katerimi preživljamo svoje življenje, nam stojijo ob strani in nas spodbujajo k novim ciljem? DK Plavalni tečaj tretješolcev Učenci tretjega razreda OŠ Vransko-Tabor so imeli od 16. do 20. maja 20-urni plavalni tečaj v Celju, in sicer v bazenih Golovec. Tečaj so vodili plavalni vaditelji plavalnega kluba Neptun. Učence sva spremljali Darja Savinek in Anita Miklavžič. Vtisi plavalcev: Najbolj mi je bilo všeč, ko sem dobila srebrnega delfina. (Karla Kos) Bilo mi je všeč, ko smo skakali v vodo. (Nely Zabukov-nik, Jan Lukman, Iza Kavs) Ni mi bilo všeč, da je bila v velikem bazenu hladna voda. (Mija Kreča) Bilo mi je všeč, ko smo se lahko v malem bazenu igrali razločne vodne igre. (Ažbe Drnolšek) Užival sem, ko smo nepretrgoma plavali deset minut. (Erik Špacapan in Lana Pavlina Vengust) Ko smo se prestavili iz velikega bazena s hladno vodo v malega, ki je bil poln tople vode, sem neznansko uživala. (Zarja Petrovič Poljanec) Frutabela se je po malici zelooo prilegla! Hvala, gospa kuharica. (Anže Školnik) Lepo si je bilo zadnji dan po plavanju pri blagajni bazena izbrati in privoščiti napitek ali desert iz avtomata. (Vito Božič) Učenci 3. B iz POŠ Tabor Razredničarka Darja Savinek 42 BRALCI POROČEVALCI Prva diplomanta programa Varnostni menedžment V torek, 24. aprila, sta na Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju svoj študij končala Bine Perič in Damijan Škafar, prva diplomanta programa Varnostni menedžment I. Sta prva diplomanta v Sloveniji, ki sta pridobila naziv diplomirani varnostni menedžer (VS). Bine Perič je pod mentorstvom mag. Fadila Mušinovića diplomiral z diplomsko nalogo z naslovom Menedžment gasilske službe na slovenskih letališčih. Damijan Škafar je pod mentorstvom mag. Aleša Kotnika diplomiral z diplomsko nalogo z naslovom Varnost v prometu - vpliv varnostne kulture na uporabo varnostnega pasu. Program Varnostni me-nedžment I. predstavlja kombinacijo varnostnih in poslovnih ved oziroma varnostni menedžment na področju poslovnih ved. V obdobju vedno večjega pomena informacij in njihove zaščite v podjetju (na primer preprečevanje odtekanja informacij) tudi znanja s področja varnostnega menedžmenta pridobivajo pomen. »V Sloveniji ni primerljivega programa, saj je Varnostni menedžment narejen na podlagi izkušenj v zahodnoevropskih državah in Skandinaviji, kjer je veliko zanimanje za ta poklic,« poudarja mag. Fadil Mušinovič, vodja projekta omenjenega visokošolskega programa. Program traja tri leta. Ovrednoten je s 180 kreditnimi točkami. Pridobljen strokovni naziv je diplomirani varnostni menedžer (VS) oziroma diplomirana varnostna menedžerka (VS). PETRA VOVK ŠKERL Bine Perič: »Zadnjih 18 let sem zaposlen v gasilsko-reševalni službi na letališču Brnik. Študij mi je prinesel veliko novega znanja, tako s področja dela, ki ga opravljam, kot tudi novih znanj in metod z drugih področij, ki sem jih osvojil pri posameznih predmetih.« Damijan Škafar: »Študij mi je prinesel veliko novega znanja in možnost napredovanja v službi. Čeprav smo prva generacija tega programa, je ta dobro zasnovan in zelo zanimiv. Moji načrti so povezani z napredovanjem v službi, mogoče bom v prihodnosti tudi nadaljeval podiplomski študij iste smeri.« Župan Jože Kužnik izroča sadiko češnje in zastavo novorojenčkom s starši. Županov sprejem novorojenčkov Prvi petek v maju je na grajskem dvorišču gradu Komenda župan pripravil peti sprejem novorojenčkov in njihovih staršev. Na sprejem je polzelski župan Jože Kužnik povabil 61 otrok, rojenih v letu 2017, in njihove starše. Župan Kužnik je v svojem nagovoru izrazil veselje nad vsakim novim občanom in čestital staršem ob rojstvu otroka in ustvarjanju oziroma povečanju družine ter dodal, da jih najtežje delo šele čaka, to je vzgoja otrok. Poleg denarne nagrade v višini 180 evrov, ki jo občina nameni že ob rojstvu otroka, je župan vsakemu novorojenčku podaril simbolno darilo: namizno zastavico Občine Polzela in sadiko medovite rastline - češnje, katere sedeže bodo naj- mlajši lahko zobali, že ko bodo prestopili šolski prag. Z glasbenimi vložki sta sprejem popestrila flavtista Tinkara Skok in njen mentor Gašper Smisl iz Kulturno-glasbenega društva Cecilija. Po obdarovanju in čestitkah posameznim staršem so se posladkali ob grajski sladici in prijetno kramljali. T. TAVČAR Sedemdeset let Strelskega društva Kovinar Store Mineva sedemdeset let, odkar so v železarskih Štorah ustanovili Strelsko društvo Kovinar. Prvi predsednik je bil borec 1. celjske partizanske čete Karel Vovk. Sicer tradicija strelstva v Štorah sega že krepko v čas pred drugo svetovno vojno. O tem pričajo stare fotografije in osvojen pokal iz leta 1932. Po drugi svetovni vojni se je strelstvo v Štorah tako razmahnilo, da so bili štorski strelci med najboljšimi v državi. Najprej so imeli strelišče za vojaško puško, potem še za malokalibrsko puško in pištolo. Obojega žal ni več. V času samostojne Slovenije je marsikaj dobrega propadlo. Pred leti smo štorski veterani prevzeli avtomatsko strelišče za zračno puško in skupaj s strelci zavihali rokave. Strelišče za zračno puško smo v celoti obnovili. To strelišče je bilo s pomočjo železarne preurejeno iz nekdanje delavske menze. Leta 1963 - na praznik dneva republike, 29. novembra - so ga svečano odprli. Bogato strelsko tradicijo moramo v Štorah ohraniti za vsako ceno. Bilo je preveč vloženega dela in truda, da bi vse šlo v pozabo. Sedemdesetletna zgodovina strelstva v Štorah, če govorimo o obdobju po drugi svetovni vojni, je zapisana z velikimi zlatimi črkami in ime Štore so naši strelci ponesli po takratni skupni domovini Jugoslaviji. Vitrine strelskega društva so polne priznanj, pokalov in plaket. Najdragocenejša je Bloudko-va plaketa. V strelske vrste bi radi pridobiti čim več mladih. Strelstvo je tudi olimpijska disciplina. Imajo vse pogoje za redne treninge. Sodelujejo na različnih strelskih tekmovanjih na občinski in regijski ravni. Letos veterani vojne za Slovenijo praznujemo 50. obletnico ustanovitve Teritorialne obrambe. V počastitev bomo veterani organizirali strelsko tekmovanje z zračno puško. Vsekakor si tako pomembno društvo, kot je strelsko, tudi zasluži našo pozornost, saj je strelstvo izjemno pomembna dejavnost in ima pomembno vlogo pri obrambi domovine. S častnim znakom častniške in spominsko plaketo veteranske organizacije občine Štore želimo ob sedemdeseti obletnici društvu nameniti veliko pozornosti. Tudi tistim, ki so v njem pustili neizbrisan pečat in ki jih ni več med nami. Praznovali pa bomo še en izjemno visok jubilej, to je sedemdeset let zveze borcev, in to 4. julija, na dan dneva borca. Tako bomo v Štorah dostojno obeležili kar tri jubileje. Strelci, člani častniške organizacije, veterani in člani drugih domoljubnih organizacij skupaj z borčevsko si delimo društvene prostore. V njih organiziramo pomembne jubileje. SREČKO KRIŽANEC, predsednik OZVVS Štore Marjan Sarec Urška Kabaj Pleterski Anita Lukenda Katarina Karlovsek www.strankalms.si OO strankaLMS BRALCI POROČEVALCI 43 Kristjan Veber, 3. h, pobudnik akcije zaPalčico in Marjana Turnšek, prof., mentorica Dijaške skupnosti GCC (Foto: arhiv GCC) GCC med junaki našega časa Na slavnostni prireditvi Slovesni dan prostovoljstva 15. maja v Krškem je Slovenska filantropija dvajsetim šolam in dijaškim domovom iz Slovenije podelila naziv Junaki našega časa za šolsko leto 2017/18. Naziv je z ostalimi 19 prejemniki osvojila tudi Gimnazija Celje - Center kot edina srednja šola s Celjskega. Med osnovnimi šolami iz regije se z nazivom lahko pohvalijo še OŠ Zreče, OŠ Antona Aškerca Velenje in OŠ Vransko-Tabor. Namen natečaja je razvoj prostovoljstva otrok in mladih, medtem ko so cilji natečaja krepitev solidarnosti v šolah in dijaških domovih, aktiviranje mladih za skupinske prostovoljske projekte, ki pomenijo novo kakovost življenja ali rešitev nekega problema v skupnosti, promocija prostovoljstva med mladimi, spodbujanje samoiniciativnosti in senzibiliziranje otrok in mladih za potrebe soljudi v ožjem in širšem okolju. GCC je na natečaju kandidirala z največjimi prostovoljskimi in dobrodelnimi projekti letošnjega šolskega leta - z akcijo zaPalčico, tradicionalnim jesenskim dobrodelnim koncertom, Anino zvezdico, projektom GCC osrečuje, ter mrežo učnih in razrednih tutorjev. Tričlanska komisija predstavnikov ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport, zavoda za šolstvo in Slovenske filantropije je v projektih GCC prepoznala izjemen potencial in prispevek k prostovoljskemu utripu v šoli in izven nje. Obenem velja tudi omeniti, da naj prostovoljka Mestne občine Celje za leto 2017 v kategoriji 16 do 19 let prav tako prihaja s te šole - to je maturantka Sara Vrečko. GD 450 mladih ustvarjalcev izdelalo 72 stripov V Osrednji knjižnici Celje je bila 16. maja zaključna slovesnost 10. natečaja Cinkarne Celje, ki so ga poimenovali Cinkarna praznuje in strip izdeluje. Rdeča nit tokratnega natečaja so jubileji, ki jih letos obeležuje podjetje. Mineva 145 let od začetka delovanja cinkarne v Celju, 45 let od začetka proizvodnje njenega najpomembnejšega produkta titanovega dioksida in deset let od začetka natečajev za osnovne in srednje šole. Izziv, kakšno nalogo postaviti mladim ustvarjalcem, se je ponudil kar sam. Skozi strip prikazati 145-letni razvoj podjetja - od prihoda vlaka v Celje, gradnje tovarne, izobraževanja delav- b&fetABrtk cev do postavitve prve čistilne naprave, zaprtja nekaterih programov, razvijanja novih tehnologij in produktov, posodobitve procesov in vpeljevanja najnovejših tehnologij za varno delovanje v okolju. »Namen natečajev je preprost. S pomočjo zabavnih in ustvarjalnih vsebin želimo mladim približati delovanje podjetja. V vseh teh letih so spoznali že kar nekaj naših proizvodov. Seveda si želimo, da bi jih poznali čim bolje, saj je kemija povsod okoli nas in za življenje, kakršnega živimo, nujno potrebna,« je povedala članica uprave, tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič. Na natečaj je letos prispelo 72 stripov izpod rok 450 mladih ustvarjalcev. Nagrajene stripe so izdelali OŠ Mozirje, I. gimnazija v Celju, OŠ Gustava Šiliha Velenje in Center za vzgojo in izobraževanje Velenje. Zaradi številnih prispelih izdelkov se je komisija naknadno odločila, da bo podelila še nekaj posebnih nagrad. Te so dobili predstavniki OŠ Mozirje, OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Frana Kranjca Celje in Gimnazije Celje - Center. Cinkarna vsa leta natečajev beleži izjemen odziv šol. Predsednik uprave, generalni direktor Tomaž Benčina pravi: »Ves čas stremimo k posodabljanju tehnologije, razpoložljivih tehnik in postopkov ter s tem zagotavljamo, da s svojim delovanjem dodatno ne obremenjujemo okolja. Zato smo še bolj veseli, če naše dobro delo in trud, ki ga vlagamo, prepoznavajo tudi izobraževalne ustanove.« 145 let delovanja bodo sicer v podjetju letos obeležili z več spremljajočimi dogodki. Med drugim bodo pred poletjem predstavili novo službeno gasilsko vozilo, jeseni v muzeju novejše zgodovine odprli pregledno razstavo izdelkov skozi čas in pred koncem leta organizirali še taktično gasilsko vajo v sodelovanju s Civilno zaščito Mestne občine Celje in Poklicno gasilsko enoto Celje. ŠK m CINKARNA FUNGICIDI CUPRABLAU Z 35 WP CUPRABLAU Z ULTRA WP PEPELINWG INSEKTICIDI FRUTAPON HERBICIDI KYLEO® CLINIC® 360 SL U 46* M-FLUID DUPLOSAN® KV ALLIANCE NAGANO® AGRO NASVETI Kurnik) (Nande Osojnik) SUBSTRATI IN GNOJILA HUMOVIT, ZELENA GALICA, CALCI N S, CALCI N B, CALCIN MG,CUPROVIN 50 www.cinkarna.si 44 MLADI ZA MLADE Zlato priznanje za raziskovalno nalogo »Izmenjajmo oblačila« na regijskem tekmovanju Ste vedeli, da je proizvodnja oblačil ena največjih onesnaževalk na svetu? Ste kdaj pomislili, kaj se zgodi s tekstilom, ki ga zavržete? Sem Zala Kač, dijakinja 2. letnika programa Okoljevar-stveni tehnik, in v tem šolskem letu so me vedno večji okoljski problemi spodbudili, da sem se vključila v gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Ustvarila sem raziskovalno nalogo z naslovom Izmenjajmo oblačila. Pri tem sem ugotovila, da imajo oblačila velik vpliv na okolje v celotnem življenjskem ciklu, tako pri proizvodnji kot kasneje, ko jih odložimo na odlagališča. In kaj vi storite z rabljenimi oblačili? Če ste med tistimi, ki jih kopičijo v omari in ne vedo, kaj z njimi, naj vam dam nekaj nasvetov. Pri raziskovalnem delu sem ugotovila, da imamo v Sloveniji zelo veliko možnosti ravnanja s starimi oblačili. Ena od njih je, da oblačila odnesete v najbližji zabojnik za zbiranje rabljenega tekstila, od koder gredo v ponovno uporabo in predelavo v nove izdelke. Z nekaj ročnimi spretnostmi lahko tudi sami iz starega tekstila izdelate nove torbice, copate ali predpasnike. Oblačila lahko podarite humanitar- nim organizacijam ali jih odnesete v trgovine, ki jih prodajajo naprej. Takšna oblačila so bolj zdrava, saj so iz njih že izprane nekatere nevarne snovi, ki dražijo kožo, povzročajo alergije ali celo hujše bolezni, kot je rak. Seveda si lahko oblačila tudi izmenjate s sorodniki in prijatelji ali obiščete organizirano izmenjavo oblačil, kjer se boste lahko hkrati znebili svojih starih oblačil in si z »novimi« prenovili garderobo. Za raziskovalno nalogo sem na regijskem srečanju prejela zlato priznanje. Želim si, da bi tudi vas spodbudila, da bi pri nakupovanju in kasnejšem ravnanju z oblačili razmišljali bolj ekološko. ZALA KAČ Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki in profesorji Šole za rudarstvo in varstvo okolja Velenje. Naša poklicna pot Sodelovanje geostrojnikov rudarjev in geotehnikov pri gradnji tretje razvojne osi, drugega tira in ostalih cestnih povezav v Sloveniji Prihodnost slovenskega rudarstva in geotehnike bo pestra. Gradili bomo tretjo razvojno ali avtocestno os od Slovenj Gradca mimo Velenja, čez Savinjsko dolino do Šentruperta, hkrati bo potekala gradnja drugega tira proti Kopru. Čaka nas tudi gradnja avtoceste proti Kočevju, pri čemer vsekakor želimo sodelovati. Na vseh teh trasah bo več predorov, usekov, nasipov, razstreljevalnih in drugih geotehničnih del, ki jih večinoma znamo opraviti le mi, geostrojniki rudarji in geotehniki, kar so dokazali že naši predhodniki pri gradnji trase čez Trojane in številnih predorov na naših avtocestah. Vsa šolska leta smo pridobivali poglobljena znanja iz izdelave podzemnih prostorov - predorov, razstreljevanja in drugih geotehničnih del - vrtanja, sidranja, utrjevanja brežine, temeljev za viadukte in obsežnih sanacij plazečih brežin, zato smo na takšna dela temeljito pripravljeni. Za vsak predor potrebujemo od sto do tristo delavcev, predvsem strokovnjakov naše stroke, usposobljenih za gradnjo takšnega objekta. Če ne bomo imeli svojih kadrov, bodo tujci izvajali ta zahtevna in seveda tudi dobro plačana dela, česar pa si ne želimo. Smo samozavestni in prepričani, da nam je šolanje za geotehnika in geostrojnika rudarja dalo dovolj znanja za sprejemanje vseh izzivov, ki bi se pojavili pri našem delu na površini in pod zemljo. Naše glavno sporočilo mlajšim, ki se šele odločajo za poklic, je, da je treba čim več mladih izobraziti za geoteh-nična dela, jih pri delu dobro plačati in jim nuditi dobre ter varne delovne pogoje. Dijaki 4. GT, 2. GTD in učitelj dr. Boris Salobir Pogozdovanje Opazovali smo gozdove, to naše poleg vode največje bogastvo. In smo rekli: »Nekaj lahko storimo.« Tudi v naši bližnji okolici je gozdove najprej prizadel žledolom, ki je drevesa oslabil, nato še podlubnik. Vesela sem, da smo se v Šolskem centru Velenje takoj odzvali. V projektu pogozdovanja smo sodelovale tri šole ŠCV s 40 dijaki in dijakinjami ter tremi učitelji: Šola za rudarstvo in varstvo okolja, Elektro in računalniška šola ter Strojna šola. Povezali smo se z Gozdnim gospodarstvom Nazarje (re-virni gozdarji so določili parcele z zasaditvenim načrtom, pri pogozdovanju so pomagali s strokovnimi nasveti), Zavodom za gozdove (uslužbenci so izvedli predavanje za dijake, poskrbeli za sadike in bdeli nad izvedbo) in Mestno občino Velenje (ki je priskrbela prevoz in opremo). Na sončen petek, 6. aprila, smo se odpeljali na tri določene parcele v okolici Velenja, v KS Plešivec in KS Cirkovce v neprecenljive »učilnice na prostem«. Preživeli smo lep dan in zelo zadovoljni opravili to prostovoljno dobrodelno dejavnost. Tako smo zadovoljni, da smo rokavice shranili kar za naslednjo sezono. Več preberite iz vtisov prisotnih. NADA PIRNAT, koordinatorica aktivnosti v ŠCV Gozdarji: »Veseli smo, da ste se odločili za te vrste prosto-voljstvo, na katerega v teh časih morda malce pozabljamo. Ko vidimo mlade, kako radi pristopijo, vemo, da je prav.« Lastniki gozda: »Zelo smo zadovoljni. Hvala, ker ste nam priskočili na pomoč. Še enkrat se zahvaljujemo.« Sara France, dijakinja 1. OVT: »Dijaki 1. letnika programa Okoljevarstveni tehnik smo s tremi gozdarji odšli na mesto, kjer sta lubadar in žled uničila gozd. Tam smo se razdelili v pare in sadili smreko, javor in macesen, pri čemer so nas usmerjali in nam pomagali gozdarji. Delo ni bilo tako naporno, saj so nam tudi gozdarji pomagali pri kopanju lukenj, kamor smo nato postavili sadike in jih zakopali v zemljo. V delu smo uživali, saj smo vedeli, da bo to dobro tudi za nas. Po pogozdovanju smo na kmetiji dobili kosilo. Dan smo preživeli lepo, saj smo se medtem družili.« Tanja Glasenčnik, dijakinja 1. OVT: »Pogozdovanje je bilo zelo zabavno, ker smo se veliko družili s sošolci in zraven še skrbeli za gozdove, ki so bili uničeni zaradi žleda in podlubnika.« OTROŠKI VRTILJAK Prizadevni Zarjini športniki Zaključna prireditev športnega programa v Vrtcu Zarja Spodbujanje gibanja je pomembno za razvoj otroka Atletski štadion Kladivar je v petek preplavila množica najmlajših, kis o v pisanih oblačilih ustvarjalimavrico barv. Razdeljeni v številne skupiMO«. do 6. leta, ki obiskujejo oddelke celjskega Vrtca Zarja, sodelovali na tradicionalni prireditvi Zarjin športnik. Z njo v vrtcu vsako leto zaključijo športni program, Iti otroke spodbuja h gibanju. Na prostrani travnati površini štadiona in na njegovi atletski stezi so bile otrokom na voljo različne športne aktivnosti, Id so jih. izvajali pod nadzorom svojih vzgojiteljic in drugih zaposlenih v vrtcu. Ko so see ob) živahni skladbi preizkusili na enem vadišča, so šli na naslednjega. Ob tem ni manjkalo glasnega spodbujanja s tribun, kjer je bilo navijaško vzdušje bolj živahno kot na kakšni veliki mednarodni tekmi. Starši so se apremili z navijaškimi rekviziti in glasno spodbujali skupine otrok, ki so imele različna imena: Pikapolonice, Baloni, Lastovke ... Bilo je res glasno. V takšnih razmerah so najmlajši še bolj zagnano premagovali naloge, ki so jim jih pripravili, vmes pa preverjali, ali so jih starši videli, ko so odlično skočili v daljino, se peljali z rolko in s skirojem, streljali na nogome- tni gol in nas tistega za hokej na travi. Gibanje in razvoj sta tesno povezana »Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potreb i,« pravi ravnateljica Vrtca Zarja Mateja Kobal in tako odgovarja na vptašanje, zakaj je takšna aktivnost v vrtcu še posebej pomembna. »Z gibanjem otrok zaznava okolico, prostat, čas; in odkriva svoje telo ter pteizku-ša, kaj zmore. Ob .em doživlja veselje, varnost, ugodje, pridobi ponoe ter gradi zaupanje vase in samozaveet Gibalni razvoj" je v ospredju ptedvsem v prvih letih življenja in poteka od preprostih oblik gibanja do sestavljenih in zahlevnej šili športnih dejavnosti Z gibanjem otroci razvijajo tudi intelektualne sposobnosti. Igra in gibanje i m a -ta pomembno vlogo tudi pri socialnem in čustvenem razvoju. V elementarnih gibalnih igrah, ki predstavljajo osnovo športnih iger, otroci postopoma spoznavajo smisel in pomen upoštevanja pravil igre in s tem soci-alizacijsko rastejo,«« opozaa'a Kobalova na pomen gibanja. Za aktivno preživljanje prostega časa Ker eo današnje generavije otrok in mladih ptepogosto prikovane pred televizijskimi in računalniškimi zasloni, je trud, da bi že v vrtcu otrokom privzgojili veselje do gibanja, zelo pomemben. Tako želi vrtec z raznimi aktivnostmi spodbuditi otroke in starše k aktivnemu načinu preživljanja prostega časa. Doseči želi, da bo gibanje želja, navada in potreba v vseh starostih, spodbuditi želi sodelovanje staršev pri izpeljavi gibalnega programa, vse sodelujoče pa k sistematičnemu delu in celostnemu pristopu pri podajanju gibalno-športnih vsebin predšolskim otrokom. Ker je vrtec želel narediti na tem področju še več, se je v šolskem letu 2011/12 vključil v državni pilotni projekt Mali sonček. Zaradi pozitivnih rezultatov izvaja vrtec od leta 2012 ta projekt kot obogatitev svojih programov. Vsebine so pestre, temeljijo na možnosti izbire, aktivnem sodelovanju, spodbujanju uspeha posameznika in učijo spoštovati razlike med vrstniki. »Poudarek je na igrivem osvajanju gibalne abecede z možnostjo iskanja lastnih! rešitev gibalnih nalog. Dejavnosti potekajosistema-tično, razvojno-procesno celo leto in vs e letnečase,«) povzema Mateja Kobal program, ki se vsako Seto končana veliki športni prireditvi imenovani Zarjin športnik. TC, foto: GrupA DNEVA od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 telemach kanal 271 kanal 152 kanal 673 kanal 306 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Šale je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Pri urarju Štefan pride k urarju in se pritoži: »Pred mesecem sem pri vas kupil uro, za katero ste rekli, da bo tekla do moje smrti. Ura pa se je že po treh tednih ustavila. Kaj pravite na to?« Ur ar: »Takrat, ko ste jo kupili, ste zelo slabo izgledali.« Prepoznavnost Trije duhovniki so se na nekem potovanju šli kopat goli v gorsko jezero. Presenetila jih je skupina žensk, ki so se sprehajale ob jezeru. Planili so iz vode in pograbili oblačila. Dva sta si z obleko pokrila mednožje, tretji obraz. Ko so pritekli na varno za grmovje, je prvi vprašal tretjega: »Zakaj si si z oblačili pokril obraz?« »Ne vem, kako je v vajinih >farah<, ampak v moji me ljudje prepoznajo po obrazu,« je odgovoril. Pogrešan Štefan se s popivanja pogosto vrne domov šele naslednji dan. Enkrat se je zgodilo, da ga ni bilo domov cel teden, in žena je prijavila na policiji, da je pogrešan. Policist jo vpraša: »Ali ima kakšna vidna znamenja?« Žena: »Zdaj jih nima, toda ko ga boste našli, jih bo dobil.« Šali nam je poslala bralka Mira Milec. Homoseksualec Kmet kupi mladega krepkega petelina, ki takoj nastopi službo v kokošnja-ku. Z dvignjeno glavo se sprehaja po dvorišču in glasno kikirika. Medtem se mu pridruži star petelin in ga ogovori: »Veseli me, da si prišel, saj sem se jaz res že postaral. Vendar te lepo prosim, da mi prepustiš vsaj eno putko, ki mi je zelo pri srcu, da bom imel vsaj malo veselja na stara leta. Tebi jih tako ali tako ostane še preveč!« Mlad korenjak ga zviška zavrne: »To ne pride v po-štev! Zdaj sem tu jaz glavni in ne maram nobenega barantanja s starci!« Dosedanji kurji šef se upre: »Daj, no, saj nisem tako star! No, predlagam ti stavo. Ti mi daš dva metra prednosti, tekla pa bova do konca dvorišča. Če me ne dohitiš, mi prepustiš tisto eno putko. Če me ujameš, ti priznam, da si brezpogojno boljši od mene, in se vsemu odpovem.« Mlad petelin samozavestno privoli in star petelin se požene v dir, mlad pa za njim. Že ga dohiteva, zdaj, zdaj ga bo ujel, ko se nenadoma sliši iz kmetovega okna strel iz puške in mlad petelin se zvrne mrtev po tleh, kmet pa začudeno mrmra sam zase: »Hudiča, za vsakega petelina, ki ga kupim zadnje čase, se izkaže, da je homoseksualec!« Zakonski Mož in žena ležita na postelji. Žena bere knjigo, mož lenari. Čez nekaj časa reče ženi: »Žena, daj pojdi po flomaster.« Ženi se to zdi sicer malo nenavadno, vendar odloži knjigo in poišče flomaster. »Zdaj mi na trebuh nariši sedem vodoravnih črt,« nadaljuje mož. Žena stori, kot ji je naročeno, in na možev trebuh nariše črte. »Zdaj nariši še sedem navpičnih črt.« Žena naredi tudi to. No, zdaj vrstice označi s številkami in stolpce s črkami.« Žena oštevilči polja in nato le vpraša: »In kaj je smisel vsega tega?« Mož: »No, zdaj me pa popraskaj po F7 ...« Ne laže samo tehtnica, ampak tudi ogledalo. Oven Tehtnica Km Telovadba Osredotočite se na lepe dogodke in trenutke, ne bojte se neznanega. V življenju se hitro zgodi kaj, česar ne želimo. Malo več previdnosti na finančnem področju vam ne bo škodovalo. Vpliv vašega vladarja v znamenju vodnarja vam prinaša nestanovitnost, kar lahko ima negativne posledice predvsem v ljubezenskih razmerjih. 3ik Dvojčka Rak Lev Devica Vleklo vas bo na več strani in težko se boste odločili, v katero bi obrnili svoj korak. Ne dovoljujte okoliščinam, da vas vodijo, ampak vzemite vse skupaj v svoje roke. Situacijo morate znati obvladovati. Vaša vladarica v znamenju raka bo izpostavljala sentimentalno in čustveno stran, zato se vam v ljubezni obeta nekaj zares posebnega. škorpijon Če imate občutek, da ste se z določeno osebo odtujili in da se med vama pojavljajo fraze in dolgočasnost, se bo to kmalu spremenilo. Čakata vas prijetno presenečenje in odlična zabava. Spremeniti morate miselne vzorce, ki vam ne dovolijo, da bi napredovali. Dosegli boste zmago in se veselili vsakega koraka, ker boste točno vedeli, da korakate v pravo smer. Večjih finančnih težav ne boste imeli, vendar si razkošnega življenja vseeno ne smete privoščiti. Energijo lahko sprostite na številne načine, več pozornosti namenjajte ljubezenskemu odnosu. Čas je, da stopite naprej in si priznate, da ste izgubljali preveč dragocene energije in se ob tem trudili ohraniti zmeren korak. Jupiter še vedno biva v vašem znamenju, zato ne oklevajte, ampak pojdite v akcijo. Partner se bo zaman trudil, da bi vam vzbudil zanimanje. Zdelo se vam bo, da imate pravico zaživeti in uživati malo po svoje. Enoličnost bo najhujše, kar se vam lahko zgodi, zato se ji boste spretno izogibali. Čaka vas prijetno opravilo in prav potrudili se boste, da boste dosegli vse, kar premorete. Vaš vladar v znamenju bika dobro vpliva tudi na vaše poslovno življenje. Strelec Vaše ljubezensko življenje bo pestro in mogoče celo malce naporno. Za dobro počutje in vzdušje boste poskrbeli povsod, kjerkoli se boste gibali. Včasih znate biti resnično pravi uživač, včasih pa še tako preproste zadeve zakom-plicirate do skrajnosti. Obeta se vam daljša pot, ki se lahko pojavi popolnoma nepričakovano. Kozorog Pomembno je, da izboljšate svoj sedanji položaj. Ker ste v tem času že naredili dovolj, vam bo to uspevalo z lahkoto v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Naredite si dober načrt, kako uskladiti nasprotja, ki so se pokazala v preteklem obdobju. Nič ni tako, kot se zdi, zato poskrbite, da boste sproščeno uživali v dnevih, ki vam bodo prinesli nekaj zares lepega. V zadnjem času ste malo zagledani vase in želite, da na vsak način obvelja vaš prav. Če imate to srečo, da imate razu-mevajočega partnerja, vse lepo in prav, sicer boste naleteli na odpor. Taktnost je vrlina, ki jo boste še kako pogrešali tudi na poslovnem področju, ne glede na to, da boste imeli lepe rezultate. Vodnar Preveč pričakujete od partnerja in postajate zelo zahtevni. Razmislite o tem, kje so resnično vzroki za vaše nezadovoljstvo. Ko boste to ugotovili, začnite odpravljati posledice in se nikar ne smilite sami sebi. Uspel vam bo podvig, o katerem ste v preteklosti samo sanjali. Vaš vladar v živahnem dvojčkov bo spodbujal komunikacijo. Do nasprotnega spola boste tokrat za spremembo zadržani. To ne bo pomenilo, da ste nezainteresirani za stike, ampak enostavno v teh dneh ne boste čutili prevelike potrebe po druženju. Vaš vladar je prestopil v znamenje bika in vam prinaša kar velike spremembe na vseh področjih življenja. Bodite bolj prilagodljivi in lažje boste kos velikim energetskim spremembam. Ribi Vaše razpoloženje se bo spreminjalo, zato bo dobro, če se boste osredotočili na praktične plati življenja. Razmišljali boste, da bi uvedli večjo spremembo v svoje življenje. Merkur v znamenju bika vam bo pomagal, da boste zbrali tako potrebno energijo in z lahkoto dosegli cilj. Počutje bo nihajoče, kar bo posledica vašega občutljivega živčnega sistema. Čeprav je to mogoče težko v tem trenutku, morate vseeno svoje težave obdržati zase in jih sami reševati. Ne priporočamo vam, da bi o vsem razpravljali z drugimi, ohranite primerno razdaljo. Čustveno se boste počutili utrujeno in včasih bi se najraje skrili pred vsemi. Pomembno je, da ohranite svojo energijo in se ne pustite. Pred vami je pomembno srečanje. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. novi tedniki radio celie Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 SUDOKU 310 Nagradna križanka OBMOČJE OB DRAVI OZIRALNI ZAIMEK NEKDANJA VZHODNA NEMČIJA (ORIG.) RACAK KUHINJSKA ZAČIMBA Ne skrbi,... RIŽAM E REZULTAT UQATI E ODŠTEVANJA DEL TRBOVELJ NEKDANJI ČEŠKI TENISAČ ČRN PTIČ Z RUMENIM KLJUNOM PREBIVALCI ARTIČ Ж NITRATNO GNOJILO PODJETJE V ANHOVEM PAS PRI KIMONU KRAJ OB PIRANSKEM ZALIVU NEZAVEDNI DELDU-ŠEVNOSTI MERA ZA RITEM AVSTRIJSKI SMUČAR (STEPHAN) REAKCIJA NA VPRAŠANJE ŠPANSKI SPOLNIK GLAVNO MESTO ZAE PREDPONA, ŠVICARSKI KI POMENI SLIKAR DVA (JOHANNES) SLOVENSKI ARHITEKT (VILJEM) SL. POET (MIHA) TITOVA SOPROGA POT NEBESNEGA TELESA GOSPODARSKA ZBORNICA VIR UMET. SVETLOBE SVETOVNI ČAS (ANG.) GLINA, ILOVICA PTICA ROPARICA JADRANSKI POLOTOK ZIMSKO VOZILO OBZA-LOVANJE BOZJE-POTNIK SILA, POTREBA ACID AVTOMOB. OZNAKA HRVAŠKE J- JUZNO-AMERIŠKI GRM PRVA Ženska organiz. ZDRUZENIH NARODOV VELIK HROŠČ OZNAKE ZA ZAPIS TONOV DEL TELESA AMERIŠKI IGRALEC DOUGLAS NEUMNO DEJANJE JUZNOAFR. MESTO (ORIG.) REKA V ALBANIJI SESTAVINA PREDIVA 200 KNJIZEVNIK KERSNIK KRAJ PRI KRANJU IZRAELSKI OČAK 20 ODSTRAN. UMAZANIJE S TELESA V VODI ZDRAVILO SLOVENSKI FIZIK (RAŠA) KRALJ ITAKE NEKDANJE IME MALAVIJA 3 POŠTNE POŠILJKE ZABAVIŠČNA PLESALKA AMERIŠKI ASTRONAVT ARMSTRONG JAP. REŽIS. KUROSAWA POVRŠINSKA MERA IGRA NA SREČO SUROVINA ZA KRUH GLAVNO MESTO BOLIVIJE HIMALAJSKA DRŽAVA PESNIK AŠKERC IGRA NA SREČO KRAŠKO VINO Povsod z vami KRAJ REKA V PRI DUB- SREDNJI ROVNIKU EVROPI NEKD.TV-VODITELJ TREFALT IRANSKA LUKA 2 NADA VIDMAR URESNIČI TEVKAKEGA DEJANJA KITAJSKI FILOZOF (LAO) RUSKO MESTO KDOR POPRAVLJA URE PREBIVALKE APAČ KITAJSKA 12 POSODA AFRIŠKA DRŽAVA LOS ANGELES KDOR RAD JE POLENTO FRANCOSKO SMUČAR- VEČ SKO OKOVOV SREDIŠČE UGLEDEN ISLAMSKI TEOLOG ATOMSKA SKUPINA V ORGANSKIH SPOJINAH 14 JAPONSKI DENAR PRIPRAVA ZA LOV DIVJADI MREŽASTA TKANINA POLET, VNEMA 3 2 9 9 4 8 3 5 7 4 7 8 5 1 3 6 8 4 5 6 9 3 2 8 6 7 3 SUDOKU1 3 6 7 1 9 8 4 8 1 4 6 1 3 7 2 8 6 2 9 4 4 7 3 9 8 5 3 6 REŠITEV SUDOKU 309 8 3 7 1 4 5 9 2 6 9 5 2 7 8 6 3 4 1 4 1 6 3 2 9 7 8 5 3 7 9 5 1 2 4 6 8 1 4 5 6 3 8 2 7 9 2 6 8 9 7 4 5 1 3 5 8 4 2 6 3 1 9 7 7 2 3 8 9 1 6 5 4 6 9 1 4 5 7 8 3 2 19 OČE 6 21 OBER 4 5 13 7 17 15 16 11 18 9 8 10 Nagradni razpis 1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC novi tednik Vedi/to г штј I 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedi/K? г штј! 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 29. maja. Geslo iz številke 20: Tekač, olimpijski prvak Izid žrebanja 1. nagrado, mesečno karto za 8 obiskov Top-fita, centra za zdravje in rekreacijo, Ipavčeva ulica 22, Celje, prejme: Jožica Maček iz Nove Cerkve. 2. in 3. nagrado, karto za enkratni obisk Top-fita, prejmeta Marija Jakop iz Vitanja in Ana Mastnak iz Laškega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. 48 RUMENA STRAN Samo dude, nič viskija Vse, ki so se v torek udeležili predstavitve 40 milijonov evrov »težke« škotske naložbe v doslej največjo žago na Slovenskem, so pričakali zvoki najbolj znanega škotskega glasbila. Tisti, ki so mislili, da bodo na koncu lahko naložbi nazdravili še z najbolj znano škotsko pijačo, so se krepko ušteli. Točili so samo vodo, sokove in malo vinca. Foto: SHERPA Obiskovalci prireditve s pisanimi klobuki Praznovanje s klobuki Velenjski dom kulture je poznan po pisanem mozaiku na pročelju stavbe. Te barve si je v letošnjem jubilejnem letu za svoj logotip izbral Festival Velenje, ki praznuje 10 let delovanja. V teh barvah so bili tudi klobuki, ki so si jih na glavo nadeli obiskovalci prireditve Zgodbe neke hiše. Tatjana Vidmar, samostojna svetovalka na velenjski območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in predana ljubiteljska kulturnica, že nekaj časa vodi pogovorne večere z naslovom Zgodbe neke hiše. Gre za pogovore z vsemi, ki so kadarkoli imeli delovne prostore na Titovem trgu 4, v domu kulture. Ker v tem letu Festival Velenje praznuje 10 let delovanja, je Vidmarjeva k pogovoru povabila direktorico te ustanove Barbaro Pokorny, ki zavod vodi od ustanovitve. Gostje prireditve so si ob zaključni pesmi You Can Leave Your Hat On (Klobuk lahko obdržiš), ki jo je izvedel Hišn' bend, na glavo nadeli simpatične klobučke. Bolj previdni pa so bili pri uporabi sončnih očal, ki so jih prav tako prejeli. Želeli so namreč dobro videti nastop plesalke Polone Boruta. Foto: KSENIJA MIKOR Kot že večkrat so uživali v odlični košarki V dvorani Gimnazije Celje - Center je v odlični predstavi celjskih košarkaric užival tudi Franci Ramšak (prvi z desne). Častni član ŽKK Cinkarna Celje je bil v družbi Jožeta Mešla, nekdanjega predsednika nadzornega sveta ženskega kluba. Vrsto nižje so Ramšakova hči Nadja, ki je igrala za slovensko reprezentanco, vnuk Jaka in vnukinja Lara ter zet Grega Koštomaj, ki se prav tako lahko pohvali z uspehi v ženskem športu, saj je v vlogi smučarskega trenerja poskrbel za preboj v svetovni vrh Ilke Štuhec. Foto: SHERPA Štorski župan z ovratnico Štorski župan Miran Jurkošek je občinskim svetnikom na zadnji seji pokazal novo pridobitev občine. Gre za tako imenovano župansko ovratnico, ta je v Štorah srebrne barve. Načrtovana je bila že pred leti, vendar so to pridobitev odlagali iz leta v leto, saj je bila občina v obupnem finančnem položaju. Župan je tako med poročanjem mladoporočencev nosil celo izposojeno protokolarno ovratnico celjske upravne enote. Hudi časi so mimo in za bližnji občinski praznik bo lahko Jurkošek že podeljeval letošnja občinska priznanja z domačim protokolarnim simbolom, ki ga krasijo podobe štorskega grba. Foto: BJ Glede na statistiko Barbari Pokorny (levo) zanimivih zgodb gotovo ne manjka. Festival se v jubilejnem letu namreč predstavlja s sloganom »Od temeljev do zvezd: 10 let, 10.000 dogodkov, 2.000.000 obiskovalcev«. Privajanje Žige Mlakarja na očetovstvo Slovenski rokometni repre-zentant Žiga Mlakar in nekdanja rokometašica celjskega kluba Iva Jug pričakujeta srečni dogodek v naslednjem mesecu. Da pa rojstva otroka ne bi Žiga pričakal nepripravljen, je poskrbel njegov klubski in reprezentančni soigralec Urban Lesjak, ki mu je v krajše pestovanje zaupal sina Jona. Mali korenjak je široko zaze-hal, ko se je spomnil na nič kaj dramatične tekme Celja Pivovarne Laško, ki je zlahka in predčasno postalo državni prvak. Tako Lesjak kot Mlakar se po koncu sezone selita v tujino, vratar v Hannover, desni zunanji napadalec pa v Wislo iz Plocka. Na Poljskem bo nekaj časa trpel, dokler se mu ne bo pridružila mlada mamica z otrokom. Foto: SHERPA