NO. 53
Ameriška Domovi ima
jB
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGC ONLY

SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, MARCH 17, 1953
LETO UH — VOL. Lm
Župan v Bedford Hfs. oslepil avfomobilisia
Ker se ni hotel pokoriti njegovemu ukazu, ga je s plinskim nabojem ustrelil v
v*
oci.
CLEVELAND. — Robert R. Villeford, 30 let stari župan sosednega Bedford Heights, je ustrelil nekega neoboroženega človeka, ki je prehitro vozil z avtomobilom, s plinsko patrono med oči, česar posledica je, da bo ta verjetno za vselej izgubil vid oči.
Nesrečna žrtev tega “župana” je 34 let stari Saul Goldstane iz Mantua Corners, ki se zdaj nahaja v Marymouimt bolnišnici.
To se je zgodilo, v ponedeljek bo 4:30 zjutraj. Župan Wille-ford, ki i)ma kot tak $1100 letne plače ali $73 na mesec in nič Pred pogrebom bo Gottwal- drugega ne dela, se prepeljava
KDO BO
NASLEDNIK
GOnWALDA
V Češkoslovaški je na vidiku nova krvava čistka vlade in komunistične partije.
DUNAJ. — Češkodslovaški, ki je vzburkana, nervozna in nezadovoljna, grozijo nove krva-ve čistke in negotova bodočnost, ^rideset ur po nenadni smrti Predsednika Gottwalda še ni hi-1° naznanjeno, kdo bo njegov Naslednik.
Praški radio je v nedeljo zve-°er izjavil, da bo Gottwaldov P°greb v četrtek ob eni popoldne.
dovo truplo ležalo na mrtvaš-kem odru v španski dvorani praškega gradu. Kje bo pokojni Predsednik pokopan, ni bilo. naznanjeno.
Možno je, da se bo zdaj pričela borba za oblast med njegovimi štirimi glavnimi pomočniki- Tukajšnji diplomati ,so mnenja, da ima največ prilike do nasledstva 68-letni premier An-iunin Zapotocky.
Kakor Stalin v Sovjetiji, tako je bil tudi Gattwald diktator v 'Češkoslovaški, kjer je prišel na oblast leta 1948. Razlika je bi-v tem, da je imel Stalin v So-vjetiji položaj premderja, Gott-Vmld v češkoslovaški pa položaj Predsednika države.
Nenadna Gattwaldova smrt je Pričela vzbujati med Čehi dvo-če ni bil morda umorjen od agentov novega sovjetskega pre-^iorja Malenkova. Ker je bila namreč v češkoslovaški vsa ob-^ast osredotočena v Gottwaldu, ki slednji lahko potegnil deželo iz sovjetske oblasti, kakor je sto-fii Tito v Jugoslaviji.
Gottwaldiov naslednik bo, mo-ral verjetno uvesti novo čistko ^ vladi in komun, partiji, če bo kotel okrepiti in kosolidirati
.vlado.
vse noči s policijo po cestah, pri čemer je oborožen z revolverjem kakor tudi z orožjem za izstreljevanje plinskih nabojev. Ko je Goldstene-a zaradi prehitre vožnje pozval na policijio in se sledni ni pokoril njegovemu u-kazu, ga je Villeford s plinskim nabojem ustrelil med oči, kar je imelo gori opisane posledice. — Prebivalci Bedgord Hts. so razjarjeni in ogorčeni nad svojim dičnim županom tar bedo zahtevali takojšen njegov odstop. — Tozadevno se bodo obrnili tudi na governerja Franka J. Lau-scheta.
Druga stavka v tovarni za jet-letata
CINCINNATI, O. — V pone- Anthony Eden.
Pet otrok ene družine je zgorelo
EADVILLE, Pa. — V bližini Townville je zgorelo v enonadstropni hiši pet bratcev in sestric, ko je nastal v hiši požar Vsi omenjeni so, stari od treh do 15 let. Roditelja in štirje na-daljni, otroci ,so poskakali skozi okna prvega nadstropja ,na prosto, ko so ugotovili, da v pritličju gori.
Predsednik Tito je prispel na 5-dnevni obisk v London
Tovariša Tita so prišli pozdravit kraljičin mož, premier Churchill in zunanji minister Eden.
LONDON. — Včeraj je prispel v London maršal Tito iz Jugoslavije, ki je sovjetski heretik št. 1. V Londonu bo ostal pet dni in to pod tako strogimi varnostnimi odredbami, kakršnih niso uveljavili še za nikogar po drugi svetovni vojni.
Ko je Titova ladje Galeb plovila po reki Temzi,, so jo spremljale štiri angleške tcirpedovke.
Na nogah je vsa angleška varnostna služba, da zagotovi varnost življenja najbolj znanemu “deviacionistu” izza Leona Trockega, ki je bil malo pred izbruhom druge svetovne vojne u-marjen v Mehiki.
Na pomolu so Tit$ pozdravili vojvoda Edinburški, mož kraljice Elizabete, premier Winston Churchill in zunanji minister
deljek je nastala zopet stavka v General Electric Co., tovarni, kjer izdelujejio motorje za jet-letala. To je zdaj v dveh dneh že druga stavka.
V ponedeljek je zastavkalo kakih 4500 delavcev od CIO avtomobilske unije, katerim so se pridružili tudi piketi od AFL International As’n of Machinists.
Slovenska pisarna
®ll6 Glas« A ve., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717
ŠOLA (Slovenska sobotna). ^■Uga skupina: Prepiše berilo omlad prihaja (Setev 62). Tre-ia skupina: Prepiše berilo Naša fužina in sorodniki (Naša be-Seda 40). četrta in peta skupina ^bnovi v šoli prebrano berilo Tigri” in uredi dnevnike. i DlSMA imajo v naši pisarni:
GRADEC, Avstrija. — V tukajšnji angleški okupacijski zoni so pretekli teden pristali trije češki vojaški letalci, ki so s češkim letalom pobegnili v Avstrijo.
Kakor poročata jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug in jugoslovanski radio, je maršal Tito z nestrpnostjo pričakoval tega svojega prvega obiska Zapa-da.
Odstranjevalci min za NATO
LONDON. — Združene države so podpisale z Veliko Britanijo pogodbo za nakup odstranjevalcev pomorskih min v vred-
Novi grobovi
Leopold Kalisek
Po daljši bolezni je umrl v ponedeljek v Huron Rr. bolnišnici Leopold Kališek, stanujoč na 17915 Delavan Rd., prej pa no Huntmere Ave. V bolnišnico je bil odpeljan v soboto. Doma je bil iz vasi Medvedje, fara Trebnje, kjer zapušča brata Ma-tijc, in odkoder je prišel sem leta 1901. Petnajst let je bil zaposlen kot pleskar v Oliver Corporation tovarni, zadnji dve ali tri leta pa je bil upokojen. Zapušča ženo Anno, roj. Mam, tudi iz trebanjske fare. hčer Hedwig Mervar, 2 vnuka, dva brata in sestro v Evropi. Zapušča tudi nečake in nečakinje tukaj in v Milwaukee. Spadal je k društvu Cleveland št. 126 SNPJ. Pogreb bo v četrtek zjutraj v cerkev Marije Vnehovzete ob 9:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17002 Lakesbcre Blvd. in potem na Kalvarija pokopališče. — Pripomba: Vsi sorodniki, prijatelji in znanci pokojnega so prošeni, da pridejo v sredo zvečer ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lakeshore Blvd. molit rožni venec, ki ga bo, naprej molil Rev. Mat Jager, župnik cerkve Marije Vnehovzete.
Valentine Lazar
Po daljši bolezni je preminul na svojem domu na 1274 E. 167. St Walter Valentine Lazar, p. d. Tine, star 60 let. Tukaj zapušča soprogo Almoi, rejeno Trebeč, doma iz Trsta, 3 otroke, Jo-Anne, ki je v šoli v Cclumbusu, O., Walter ml. Robei i, brata Johna ter več sorodnikov. Rojen je bil v Baču pri št. Petru na Krasu, kjer zapušča brata Franka, sestri Margareto in Anno ter več sorodnikov. Tukaj je bival 41 let ter je bil član Dr. Naprej št. 5 SNPJ. Zaposlen je bil v Fisher Body Co. zadnjih 28 let. Pogreb se vrši v četrtek pop. ob 1:30 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavc,da na 458 E. 152. St. in nato na Highland Park pokopališče.
NOVA POLITIKA ALI NOVE UKANE SOVJETOV
Malenkov je ob zasedanju vrhovnega sovjeta zatrjeval, da ni med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami nobenih spornih vprašanj, ki bi se jih ne dalo rešiti na miren način. — Tudi ministra Beria in Molotov sta mu ploskala.
'Lasu
Tornado v Virginiji
WILSON, N. C. —Tukaj in v Virginiji je divjal tornado, ki niosti H milijonov dolarjev. Ta j j e odnesel nekaj streh in verand pomorska vozila bodo dodeljena | ter potrgal telefonske in tele-mornaricam NATO držav.	grafske žice.
MOSKVA. — Sovjetski premier Georgij Malenkov je izjavil na zboru vrhovnega sovjeta, da ni med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami nobenih vprašanj ali nesporazumov, katerih bi ne bilo mogoče rešiti na miren način.
Vrhovni sovjet, ki je na j višji organ državne oblasti, je bil pozvan k posebnemu zasedanju ob smrti oz. po smrti Josipa Stalina. Zbornica je soglasno in z velikim odobravanjem potrdila izbiro Malenkova kot Stalinovega naslednika ter pristala na reorganizacijo vlade, v kateri bo odpravljenih polovico ministrskih položajev.
Malenkov je, kakor ob Stalinovem pogrebu, dajal v svojem govoru ves poudarek politiki miru. V svojem zatrjevanju o mirni rešitvi vseh spornih vprašanj, je še posebej omenil Zdr. države. Ko je to storil, so delegat j e burno pritrjevali njegovim izvajanjem, pa tudi ministra Beria lin Molotov sta ploskala.
Po zasedanju, ki je trajalo samo eno uro in sedem minut, so se poslanci, ki jih je bilo nad tisoč, razšli ter odpotovali nazaj na svoje domove. Nekateri so namreč prišli iz tako oddaljenih krajev Sovjeti j e, da so morali potovati več dni, preden so dospeli v Moskvo.
Nič več “vojnih hujskačev” in “imperialistov”
Novi sovjetski voditelj ni v svojem govoru niti enkrat omenil “vojnih hujskačev”, kakca-tudi ne “ameriških imperialistov”. Prav tako ni osebno napadal predsednika Eisenhower] a. Sovjetsko časopisje seveda sledi tej novi in značilni smeri.
“Ne sedaj ne v bodočnosti ne bo takih vprašanj, ki bi jih ne bilo mogoče poravnati na miren način”, je povedal Malenkov de-
legatom oz. poslancem.
Eden izmed tujih diplomatov je po tem govoru dejal:	“Ma-
lenkov je malo manj kakor povabil Združene države, da sedejo s Sovjeti j o za mizo in poravnajo svoja sporna vprašanja”. Neki drug diplomat je rekel: “To utegne biti ena najvažnejših izjav, ki smo jih slišali od strani Sovjetske zveze.”
Kaj neki to pomeni? Malenkov je rekel, da zunanja politika nove vlade temelji na osnovi spoštovanja pravic drugih držav, “strogega izpolno-vanja vseh pogodb”, ki jih je podpisala Sovjetska zveza, in sodelovanja ter razvoja trgovinskih odnašajev z vsemi deželami, bilo komunističnimi ali kapitalističnimi. Nato je omenil, da bo Sovjetska zveza navezala še tesnejše vezi s svojimi zavezniki, predvsem s komunistično Kitajsko in “ljudskimi demokracijami” vzhodne Evrope. Notranje zadeve Glede domačih zadev je dal sledečih pet obljub: Nova vlada bo naredila državo še močnejšo, navezala bo tesnejše zveze z raznimi narodnostmi v deželi, ojačila bo oborožene sile, izboljšala življenjski standard ljudstva in zajamčila “edinost” vlade in partije.
Zasedanju so prisostvovali tuji diplomati, med njimi ameriški ddpravnik poslov Jacob Beam, in inozemski časnikarji, ki so imeli pravico vstopa s posebnimi vstopnicami.
Malenkov je končno dejal, da so bile vse naredbe in spremembe, ki jih je navedel, zasnovane že tedaj, ko je bil Stalin še pri življenju.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Ne pozabite—
Lastnike avtomobilov opozarjamo, naj si pravočasno preskrbe nove licenčne ploščice s šte-. vilkami. Zadnje dni bo velika gneča in bo treba dolgo čakati. Molitev—
Podružnica št. 25 SŽZ ima noi-coj ob osmih skupno molitev za umrlo članico Mary Salomon.
K molitvi—
Članice Društva sv. Ane št. 4 SDZ so vabljene nocoj ob 7:30 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Mary Salomon, v sredo zjutraj pa k njenemu pogrebu.
Lastniki avtomobilov—
Z marcem je stopila v veljavo nova pejstava glede zavarovanja proti prometnim nesrečam z avtomobili. Berite podrobnejše v oglasu A. Jelarčiča, ki vrši zadevne zavarovalne posle.
Molitev—
Članice Materinskega kluba fare sv. Vida so vabljene nocoj ob 7:15 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo Mary Salomon.
Kaj je prav za prav afriška teroristična organizacija
LONDON, 12. marca. — V Ke-nyjo bodo te dni prenesli z letalom iz Anglije dva bataljona angleških čet, ki bodo nastopile proti teroristični organizaciji afriških domačinov, tako imenovani “Mau-Mau”. Tako je na-
ani Obreza (dospelo iz Cerkni- Znanil angleški zunanji urad.
v Jugoslaviji). Marija Veider '2 Dulutha).
Mohorjeve knjige, pisama
prejema naročila za knjige za
• 1954. Cena $2. Letošnje knji-
^ so pošle. V slučaju, da prej-
emo še kakšno pošiljko knjig
2a 1- 1953, objavimo na tem mestu.
Kaša PISARNA je odprta po-^eg običajnih ur tudi od 5 do pol zvečer ob ponedeljkih in če-^tkih. Tudi ob teh posebnih rah lahko naročite pakete za
omiovino.
Vremenski
. anes in ponoči deloma ob-Cl10 in bolj toplo.
Ob branju gornje in drugih sličnih vesti se zopet vprašujemo, kaj je prav za prav ta organizacija Mau-Mau. Torej poglejmo nekoliko.
Evropski in afriški načini bojevanja prizadevajo vsaki kolonialni sili številne preglavice. -Pleme Kikuju je napovedalo belemu plemenu boj z uporabo vseh načinov bojevanja. Kot pretvezo so navajali za ušesa belcev nekoliko čudne razloge. V vseh predelih Afrike je v navadi običaj obrezovanja dečkov in tudi deklic. Operacije vršijo pri deklicah stare ženice zelo preprosto in naravnost brutal no. V mnogih slučajih nastajajo pri otrocih težke okužbe, katerim sledijo prave pohabljenosti. Verski misijonarji so se desetletja borili pfoti kvaril j ivi razvadi in imeli pri tem tudi uspehe. Ampak misijonarsko de-
lo je izzivalo odpor, ki se je organiziral v tajnih zvezah v obrambo starih navad.
Vse to se je dogajalo leta 1915. Tajna zveza je hujskala pleme Kikuju proti misijonarjem in terorizirala ljudstvo. Starše, ki svojih otrok niso pošiljali na obrezovanje, so pobijali, njihove domove požigali, polja opus-tošili. Deklice so nasilno obrezovali. Misijonska zavetišča so plenili, šole tapustošili. V šolah “Gospel Missionary Society” so dečki pričeli zahtevati obrezovanje deklic.
Pleme Kikuju je zastopala organizacija “Kikuyu Central Association”. Ta je zbirala denarna sredstva za “politično borbo”, ki jih je deloma uporabljala za izobraževalno delo, deloma pa jih porabila — kakor je to navada v Afriki — za osebne potrebe prvakov. Navade obrezovanja deklic ni branila, pač pa terjala zemljo za pleme Kikuju. Kenijska vlada je bila prisiljena pogajati se z “družbo”. Pogajanja so se vlekla v nedogled, niso pa dovedla do nobenih zaključkov. Prvi voditelj gibanja je bil Harry Thuku,
ki so ga oblasti deportirale pred ski agenti svoje prste, vendar iz-petindvajsetimi leti. Sledil mu | gledi, da bi mogel Kremelj na
je Johnston Kenyatte, ki je štu ddral v Angliji in tam postal tudi tajni član komunistične partije.
V letih 1937-38 je borba potihnila. Napočila je druga svetovna vojna. Agitatorje so pozaprli in Kenija se je spremenila v vojaško taborišče za operacije proti Italijanom v Abesiniji. Vojni pohod proti Adis Ababi so zavezniki vodili pod geslom osvoboditve -in to geslo se je raztegnilo tudi na samo Kenijo. Novo pokioienje je doraščalo in z njim se je krepila volja po svobodi.
tem področju zanetiti ogenj komunistične revolucije, niso ravno veliki. “Mau-mau” bi takoj izgubila vsak vpliv, če bi britanske oblasti izvedle čimprej ob-i širno in temeljita agrarno reformo, če bi postavile učinkovite načrte za odstranitev brezposelnosti, če bi povečale racionalno poljedelstvo in odpravile bedo črnega prebivalstva po mestih in večjih naselbinah. S takimi ukrepi bi pleme Kikuju povsem zadovoljili. Kljub /ogromnim uspehom, ki jih mora vsak nepristranski obiskovalec
Papež okreval ob bolezni
VATIKAN. — Papež Pij XII. je popolnoma okreval od influence, ki ga je bila pred tedni napadla. Dne 12. marca, to je na dan 14. obletnice njegovega kronanja, je daroval sv. mašo v svoji privatni kapeli.
Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri nesreči!
Čarovništvo in obrezovanje Kenije Angliji priznati v pogle-
deklic je bilo Skoro pozabljeno. Čarovniki in zagovarjalo! hudobnih duhov sa postali malo pomembni, stari plemenski pogla-
du napredka dežele, se ni mogoče otresti spoznanja, da so bili vsi ukrepi Anglije skozi desetletja samo polovičarski. Stari
varji so bili močno prikrajšani j beli naseljenci so še vedno, za-na nekdanji oblasti, zato pa so; krknjeni romantiki, ki si do-
se množile tajne družbe, ki so zahtevale zemljo in pravice. — Nastala je zveza tajnih družb pod imenom “Mau-mau” in ta oznanja jezik kolonialnih ljudstev: civilna neposlušnost, sabotaža, umori, pokolji, stavke.
Nobenega dvoma ni, da imajo tudi v tej -organizaciji kremelj-
mišljujejo, da poznajo Afriko do podrobnosti, pri tem pa pozabljajo, da je stare čase zamenjal stroj in da je tudi prelepa Kenija danes vključena v svetovna dogajanja in ni več deveta dežela na kancu sveta, ampak mogočna obrambna rezerva za-padnega -sveta.
Atilai Stevenson v Južni Koreji
Izjavil je, da je zelo zadovoljen s programom vežban-ja južnokorejske armade.
SEOUL, Južna Koreja.—Sem je prispel Adlai Stevenson, bivši demokratski preds. kandidat, ki si je v nedeljo /ogledal vežba-nje južnokorejskih čet. “Vse to je treba videti, da more človek verjeti”, je rekel Stevenson po ogledu. “Zdaj razumem kakor nisem še nikoli doslej, nezlomljivega duha in trdno voljo južnokorejske armade za zmago nad sovražnikom”, je rekel.
Nato je izrazil laskavo priznanje in pohvalo ameriškemu generalu Corneliusu Ryanu in juž-nokorejskemu generalu Paiku Sun Yupu, ki sta načelnika tega programa, ter dodal: “želel bi, da bi se mogel vsak Amerika-nec prepričati, kaj ta dva moža delata in kaj vse sta že dosegla.”
Zdaj bo Stevenson obiskal še predsednika Syn-gmana Rbee-a in ameriškega poveljnika, generala Maxwella Taylor-ja.
Dva komunistična ujetnika ubita
PUSAN, Koreja. Dne 13. marca sta bila tukaj ubita dva komunistična vojna ujetnika, ki sta napadla vojaško stražo Združenih narodov.
NAJNOVEJŠE VESTI
LAS VEGAS, Nev. — Eksplozija atomskega orožja je bila oddajana po televiziji davi ob osmih. Filme te eksplozije bodo oddajali po televiziji danes popoldne ob 4:30.
LONDON. — Chou En Lai, premier komunistične Kitajske, ki je predstavljal svojo deželo pri Stalinovem pogrebu, bo šel zdaj na pogreb umrlega češkega predsednika Klementa Gottwalda v Prago.
SEOUL, Koreja. — Adlai Stevenson si je včeraj ogledal važen del korejske fronte.
LONDON. — Pri sprejemu in potem ob vožnji maršala Tita od pristanišča do Churchillovega doma je bilo toliko policije, kolikor je Londončani niso še videli pri sprejemu nobenega gosta. — Tito, ki je bil oblečen v uniformo admirala ali poveljnika bojnega brodovja, je izginil skozi vrata Churchillovega doma, držeč Churchilla objetega okoli ramen.
WASHINGTON. — Odloki, ki jih bosta dosegla Churchill in Tito, bodo pretresli svet. Prvi in glavni stresljaj bo začutil tam enkrat prihodnji teden ameriški finančni tajnik Humphrey.
WASHINGTON. — Reakcija v Washingtcnu in drugih zapad-nih prestolnicah na Malenkov miroljuben govor pred vrhovnim sovjetom, je povsod enaka: Naj Sovjetija z dejanji, ne z besedami, dokaže svojo miroljubnost.
NAIROBI, Kenya. — Vojaštvo je včeraj tekom spopadov pobilo 12 Mau-Mau teroristov,
nad sto pa jih aretiralo. (Več o teroristični organizaciji Mau—Mau v današnjem posebnem članku na prvi strani.)
Ameriška Domovina
m rv* » *?■
rcir^^crnrrir,rrg
6H7 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628________Cleveland 3. Ohio
Published daily except Saturdays,. Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za ZpcI. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
«*§§§!^e>83	No. 53 Tues., March 17, 1953
Med štirimi stoli
Človek je včasih neroden ali pa ima smolo; obvisi na kaki stvari, ne ve ne naprej ne nazaj. Pravimo mu, da je obvisel med dvema stoloma.
Danes pa je po Stalinovi smrti obviselo mnogo ljudi kar med štirimi stoli, ki na njih sedijo Malenkov, Beria, Bulganin in Molotov. Ta četvorka vlada danes Rusijo in vodi njeno zunanjo politiko. Kar je do sedaj povedala, ne pomeni veliko; so to samo obrabljene besede, znana gesla, prazne obljube in votli pozivi. Kaj se pa skriva za temi besedami, tega ne ve nihče razen njih samih in to dejstvo zavija svet v novo temo in dela skrbi vsem tistim, ki so od teh če-trtnikov v eni ali drugi obliki odvisni.
Med najbolj zaskrbljenimi so ruski komunisti sami. Skušnja in občutek jim pravita, da zgodovina “diktature v štirih” ne pozna. Vsaka diktatura take vrste je le kratkotrajna in se po daljših ali krajših bojih prelevi v običajno diktaturo enega samega človeka. Njim grozi opasnost, da jih bodo ti notranji boji pomandrali, in pa nevarnost, da se bodo odločili za napačnega tekmeca, kar zanje pomeni najmanj konec karijere ali pa morde tudi življenja. Da bo njihov položaj še bolj zamotan, morajo računati z dejstvom, da išče vsak izmed štirih tekmecev prijatelje in zaveznike v skupinih, ki jih obvladajo njegovi navidezni “prijatelji,” v resnici pa bodoči nasprotniki, kajti tekma se bo kmalu spremenila v prikeit, in sčasoma tudi v odkrit boj. Ne smemo dalje prezreti dejstva, da je vsak velik narod nezaupljiv, ruski še posebno, in komunistična diktatura še prav posebno.
Prirojeno nezaupanje ruskih komunistov se bo stopnjevalo od dne do dne in kmalu nihče ne bo več zaupal niti svojemu najbližnjemu strankarskemu prijatelji. Pritisk, ki ga bo izzvalo to splošno in medsebojno nezaupanje, bo pogreznil Rusijo še bolj globoko v molk, ki je zadnje orožje proti političnim nevarnostim, cel svet pa postavil v zadrego, ki je še pod Stalinom nismo poznali.
Vzemimo na primer samo sledeči dogodek: nekaj Stalinovih osebnih prijateljev (Kaganovič, Mikojan, Švernik itd.) ni več med najvišjimi komunističnimi vrhovi. Ali so se umaknili prostovoljno, da vidijo, kako se bo položaj razvijal? Ali so bili potisnjeni v ozadje po četvorki? Ali so to storili v sporazumu s kakim četrtnikom, ki nanj stavijo svoje karte? Kdo ve?
Med štirimi stoli so obviseli tudi vsi izvenruski komunistični voditelji, pa naj vladajo v satelitskih državah ali pa vodijo komunistično opozicijo v svobodnih državah. Le redki so med njimi, ki imajo osebne zveze z enim ali drugim četrtnikom, pa še ti ne vedo, ali jim bodo te, zveze koristile ali škodovale. Vsi drugi pa imajo le zveze) z moskovskimi komunističnimi zvezdami drugega in tretjega razreda, ki jim seveda iz gole previdnosti ne bodo nikoli povedale odkrito, s katerim od četrtnikov so zvezale svojo usodo, ako so se sploh že odločile. Tako bodo tavali stalno v temi in negotovosti in prepeljavali upe in izglede za svojo bodoč-aost od enega četrtnika do drugega. Tako stanje bo postalo za marsikaterega komunista neznosno in ga pognalo v obup. Ta nevarnost preti pose,bno komunističnim voditeljem satelitskih držav.
V svobodnem svetu je mnogo ljudi, ki mislijo, da bo ta obup gnal satrape v satelitskih državah v odpor, upor in odcepitev od kominforme. Mnogi so tako špekulacijo, ki je morebiti pravilna, več pa tudi ne, kar vzeli za linijo svoje politike. To se ^dogaja seidaj v Ameriki. To je zelo tvegana stvar. Pozivanje na Titov slučaj, ki se taki proroki nanj posebno radi sklicujejo, dokazuje ravno nasprotno.
Ko se je Tito sprl z Moskvo, dolge mesece sploh ni mogel misliti in verjeti, da so Rusi vzeli stvar za res. Lezel je, nazaj v moskovsko komunistično hišo pri vratih, oknih, dimnikih in še vseh ostalih odprtinah, ki jih mora imeti vsaka večja hiša; šele potem, ko so ga kremeljski mogotci vrgli ponovno na cesto, se je vdal v usodo in začel iti po svoji poti. V Titovem časopisju najdemo še v 1. 1950 članke, ki se prilizujejo Moskvi!
Korajžo, pomešano s fantazijo, ima tisti, ki računa s tem, da bodo diktatorji v satelitskih državah pokazali žobe. Če jih bodo, bodo to storili v skrajnem obupu, ko bo njihova usoda visela že na nitki: v takih slučajih je človeku že vse eno, ali zmaga ali ne; ve, da je svoje življenje zaigral in samo da mu ga lahko reši le goli slučaj. Vsak satelitski poglavar to dobro ve in se ne bo dal zlepa speljati na limanice, dokler bo še imel najmanjšo nado, da najde modus vivendi z Moskvo.
Med štirimi stoli bodo obviseli tudi mnogi diplomatje. Vsa njihova ugibanja, vse njihove skušnje s komunistično zunanjo politiko jim ne bodo dosti pomagale pri določevanju njihove taktike. Ne bo jim preostalo ničesar drugega, kot da “čakajo in opazujejo.” To je najkomednejše stališče za tiste, ki nočejo ničesar tvegati. Tako stališče jim diktira nji-iiova zamisel o “prosvetljenem egoizmu,” ki vidi povsod le lastne koristi in rabi ideje in ideale samo takrat, kadar pričakuje od njih kak profit. Vidijo nevarnost samo v agresivnosti. Ker so trenutno moskovski komunisti nosilci na-
padalnosti, zato velja ves boj njim; ker so komunisti istočasno tudi zagovorniki diktature, zato toliko prepevanja o svobodi. Ako bi pa ruski komunisti opustili svoje agresivne namene, bi se svobodni svet hitro kaj malo zmenil za svobodo. V teoriji bi jo še zagovarjal, ne tvegal bi pa zanjo ničesar. Dokazov zato imamo dosti iz predvojne mednarodne zunanje politike. Kdo od odločilnih politikov se je v svobodnem svetu brigal za fašizem, nacizem in komunizem, dokler niso postali napadalni? Ko so se pa začeli brigati, je bilo že prepozno. Zato si podjarmljeni narodi od sprememb v vodstvu ruske politike morejo obetati le malo. Svobodni svet bo raj-še visel med štirimi stoli kot pa, da bi kaj tvegal za njihovo osvobojenje izpod komunističnega jarma.
Do povečanja ruske napadalnosti je pa še daleč; vsak ruski aspirant na Stalinov položaj si bo hotel utrditi svojo pozicijo, predno bo mislil na povečanje napadalnosti. Nevarnost za mir in s tem izgledi na osvobojenje podjarmljenih narodov bi se mogla med tem povečati samo radi morebitnih ruskih izzivanj. Taka izzivanja si y sili in zadregi privoščijo tudi četrtniki, ker jih ne bodo smatrali za nevarna. Nerodno' pri tem je pa, da sta pri presoji izzivanj potrebna dva; tisti, ki jih dela in tisti, ki so mu namenjene. Nikjer ni napisano, da mora biti presoja na obeh straneh enaka. To ni napisano posebno danes, ko se ena stran zavija v vedno večjo temo, druga pa postaja ravno radi tega vedno bolj nervozna, ako tudi samo “čaka in opazuje.”
m*********************#********************#******1*
| BESEDA IZ NARODA |
Kulturni večer SKAS-a
Cleveland, O. — Slovensko katoliško akademsko starešinstvo vljudno’ vabi vse Slovence na kulturni večer, ki bo v soboto 21. t. m. ob 7:30 zvečer v šoli ,sv. Vida na Glass Ave. Predavala bosta pisatelj Karel Mauser in prof. Janez Sever. K. Mauser bo govoril o pok. pisateljih J. Lavrenču in dr. I. Česniku, prof. J. Sever pa o “Materini besedi.’’
Predavanji bosta ne samo poučni, ampak prav tako tudi zelo zanimivi. Naj ne bo nikogar, ki se zanima za slovensko kulturo, pa bi pri tem'kulturnem večeru ne bil navzoč.	Odbor.
------o-----
Koncert Glasbene Matice
Cleveland, O. — Nedeljski .koncert bo na več načinov zanimiv. Podana bo Rossinijeva najboljša skladba “Stabat Mater” za ,solo, zbor in orkester. Marsikdo je slišal zadnjo nedeljo za slovenskem radio sporedu duet iz tega oratorija in se je lahko prepričal o lepoti melodij.
Na sporedu je venček slovenskih narodnih pesmi ob spremljavi orkestra. V zadnjem delu pa bo1 zbor*zapel Sattnerjevo “Vr-
bica,” krasni zbor iz opere “Na-bucco” in mogočno Ha-ndlovo “Alelujo.”
Posebnost koncerta bo 14-let-ni slovenski deček Robert Ster-bank, ki bo kot solist zaigral na klavirju Chaplinovo1 Polonezo.
Pridite na koncert Glasbene Maticef Začetek ob 4. uri pop. Vstopnice so naprodaj pri Orož-movih v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.	A. Š.
------o------
Stoletnica na Holandskem
Na Holandskem bedo praznovali 100-Letnico, odkar je bila tam ustanovljena cerkvena hierarhija. Ustanovil sp je poseben odbor v Amsterdamu, ki organizira priprave in program slavnosti, ki bodo meseca maja. Poseben papeški legat bo imel ponti-|ftkalno sveto mašo, verjetno v Utrechtu. Ob tej priliki bedo še druge slovesnosti in različne razstave, ki bodo ponazorjevale delo katoličanov v tej deželi. ----------------o-------
Most med Italijo in Sicilijo
Samo 60 milijonov dolarjev naj bi znašali stroški za viseči most, ki bi vezal Sicilijo z italijansko celino. Zgradili bi ga čez Mfesimsko ožina za železniški in pešaški promet. Za zgraditev bi potrebovali 74,000 ton jekla in 433,000 kubikov betona.
--------o--------
Slovenska Koroška
Voščila škofu dr. Rožmanu
“Naš tednik,” kulturno in politično glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev, se je 5. t.m. spomnil z lepim voščilom 70-let-nice našega škofa dr. Rožmana. Svojemu velikemu rojaku iz Šmihela v Podjuni čestita NT v imenu vseh vertnih batdliških Slovencev kot “odličnemu cerkvenemu knezu, ki je v najtežjih letih vodil verno slovensko ljudstvo po pravi poti in ga o-hranjal zvestega veri pradedov in narodnim izročilom.” Želi mu, “naj ga Bog ohrani še mnogo zdravih let v delu za Boga in narod.”
“Jaz sem piotujoči misijonar in škof”
V tisti številki kot čestitke k 70-letnici škofa dr. Rožmana je “Naš tednik” objavil tudi izvleček iz jubilantovega pisma, ki je izšlo 15. februarja t.l. v duhovniškem glasilu ‘Sodalitas.” Kakor je razvidno iz izvlečka, je to pismo izrazito avtobiografskega značaja. Poročevalcu ne on izvlečka iz objavljenega izvlečka, in sicer iz tistega dela, v katerem govori jubilant o svojem sedanjem delu in življenju. Takole piše med drugim:
“Jaz sem potujoči misijonar in škof. Duhovnike in vernike imam raztresene po vsej zemeljski obli — z vsemi deli sveta sem v korespondenci — sam, brez tajnika. Na moji mizi se nabirajo veliki kupi pisem — vsaj tristo jih je še, pa vsak dan nova pridejo. Trudim se, da od-
dovarjam, dajem duhovnikom razne listine, dovoljenja itd., ker sem še vedno ordinarij in sv. oče želi, da se zanimam za nje. Posebno naroča, da skrbim za duhovske poklice in jim omogočim, da v tujini študirajo za ljubljansko škofijo — in se v slovenskem duhu vzgajajo in svojega jezika perfektno nauče, kajti šole so angleške, španske, portugalske itd. — V Argentini imam slovensko bogoslovno semenišče s teol. fakulteto in tudi Apostolsko šolo (malo semenišče). Nekaj mojih bogoslovcev je tudi v Avstriji-Salzburg in Innsbruck — in v Rimu. Finančna skrb za vse te leži na mojih ramah, res “crucis pondus-kri-ža teža.” Doslej je s pomočjo dobrotnikov šlo, upam, da nas Bog ne bo zapustil tudi v bodoče ne. Veliko moram potovati — Združene države poznam kot malokateri rojen Amerikanec— kjerkoli so Slovenci, tja hodim pridigat, imam misijone, tri-dnevnice itd. Bil sem' dvakrat v Argentini (1949 in 1952), vsakokrat po par mesecev, obiskal “naše” tudi v Chile in Ekuador-ju, Kanada je itak blizu kot kaka držaav USA. Doslej me je Bog čudovito vodil in varoval, zaupam mu tudi bodočnost. On ve, zakaj je z menoj tako. Najbolj varen in brezskrben je človek v božji dlani. Trudim, se, da ne zdrknem iz te dlani.”
Trojna ljubezen dežel, glavarja Wedeniga do Slovencev
V soboto 28. februarja t.l. je imela Avstrijska socialistična
stranka (SPOe) v Velikovcu politično zborovanje, na katerem je govoril tudi čelov. dež. glavar Wedenig. Ta je med drugim v svojem govoru v zvezi z avstrij. volitvami 22. febr. t.l. rekel o Slovencih tudi tole: — “Najljubši so mi Slovenci, ki so volili Socialistično stranko Avstrije. Dragi so mi tudi Slovenci, ki so volili Avstrijsko ljudsko stranko. Ne zaupam pa Slo vencem, ki niso volili ne SPOe in ne OeVP!”
Na koga je dež, glavar s svojimi zadnjimi besedami v prvi vrsti meril, je čisto jasno. Očitno pa je tudi, kaj je hotel s temi besedami povedati. Z njimi ni nič več in nič manj kakor pritisnil ina slovensko Krščansko demokratsko stranko, ki je bila na volitvah v naj hujšem boju z njegovo stranko in njenim, komunističnim priveskom DF, pečat veleizdajstva. Vsaj sum za kaj takega brezdvomno vsebujejo besede g. dež. glavarja. Taka izjava odn. obsodba pa je huda, posebno če še pride iz ust najvišjega uradnega državnega eksponenta v deželi . . . glavar tudi ni smatral ob tem za svojo dolžnost, da bi svojo obsodbo kakor koli podprl z dokazi.—Če je pa že govor o izdajalcih, bodi g. dež. glavarju povedano z naše strani v brk, da je prvi in naj večji izdajalec Avstrije on sam in vsi tisti, ki so po svojih nuj višjih uradnih funkcijah v državi dolžni, da dajo odn. da zagotove slovenski narodni manjšini vse tiste pravice, ki ji gredo ne samo po božjih in naravnih'pravicah marveč tudi po samem obstoječem temeljnem avstrij. zakonu, t.j. po ustavi kakor tudi po mednarodnih pogodbah, ki jih je sprejela Avstrija ter jih je zato dolžna izpolniti. Teh pravic pa sloven, manjšina v Avstriji nima. Zato nima samo pravice, marveč ima naravnost moralno dložnost, da se bori za nje, dokler si jih v celoti ne pribori. Prvi, ki bi bil poklican, da pomaga priti Slovencem na Koroškem do svojih osnovnih narodnih pravic, je koroški dež. glavar. Gospod Wedenig zavzema to mesto dovolj dolgo, da bi bil v tem pogledu lahko pokazal že znatne uspehe, toda koroški Slovenci so slej-koprej brezpravna raja. Če bi bil dež. glavar Wedenig res deželni, to je vseh, in ne samo socialistični, kakor je s svojo iz javo sam najbolje potrdil, potem ne bi tako nemodro govoril, in to v teh tako kritičnih časih za Avstrijo in na prostoru kakor je je danes Koroška. Novi Jugoslovan, poslanik o narodni manjšini 26. feb. je odpotoval iz Beograda na Dunaj novoimenovani ju-gosl. poslanik pri avstrij. vladi Dragomir Vučinič. O “jugoslovanski” manjšini v Avstriji je pred odhodom dal dopisniku Tanjuga sledečo izjavo:
“V živi stvarnosti jugoslovansko — avstrijskih odnosov predstavlja jugoslovanska manjšina v Avstriji zanesljiv činitelj za zbližanj e in element avstrij-sko-jugoslovanskega sodelovanja. Prepričan sem, da bo poglabljanje teh odnosov pripeljalo do nadaljhega zboljšanja položaja jugoslovain. manjšine, kar bo na drugi strani pozitivno vplivalo na še tesnejše sodelovanje med našima državama. Med narodi, ki jih navdihujejo skupne težnje za ohranitev miru in vzajemno sodelovanje, manjšine niso pregraje marveč mostovi za prijateljstvo. Nobenega povoda ni, da bi se ta načela v celoti ne uresničila na primeru Koroške, katere razvoj spremljajo jugoslovanski narodi z velikim zanimanjem, saj bi to ustrezalo koristim tako Jugoslavije kot Avstrije.”
Koroški drž. poslanci Po zakonu o volitvah drž. poslancev ima Koroška pravico do 11 drž. poslancev, pa jih je vendar pri volitvah 22. pr. m. dobila samo 10. To pa zato, ker je bil ostanek za 11. poslanca na Koroškem manjši kakor na Šta-
| K sodobnim svetovnim problemom
Ugibanja o razvoju v Sovjet-skni zvezi po Stalinovi smrti se nadaljujejo. Zahod pazljivo zasleduje vse malenkosti, če ne bi morda iz njih mogel sklepati, kaj imajo novi voditelji Sovjeti-je v mislih glede zunanje politike.
Sestrelitev ameriškega letala nad Zahodno Nemčijo in dva dni kasneje angleškega kaže, da Zahod me sme popustiti v svoji pazljivosti. Iz 'omenjenih incidentov pa vseeno ni mogoče sklepati, da bi imeli Sovjeti trenutno kake napadalne namene proti Zahodu. Verjetno je prišlo' do enega kot do drugega napada bolj slučajno. Pri veliki brzini modemih lovskih letal je skoro' nemogoče določiti v vsakem trenutku točen položaj letala. Letalci morda mislijo, da so še nad ozemljem domače države, ko so lahko že nekaj milj onstran meje.
Ob sovražnem, razpoloženju komunističnega’sveta do Zahoda in Obratno mi izključeno, da pride v bližnji bodočnosti do novih sličnih dogodkov. Nastane le vprašanje, ali pojde Zahod mirno preko njih ali pa bo začel vračati milo za drago. V zadnjem slučaju se lahko nenadoma znajdemo v vojni, ne da bi jio. v resnici ena ali druga stran nameravala.
Na slučajnost zadnjih komunističnih napadov na zavezniška letala v Nemčiji govori zlasti dejstvo, da se je prvi napad izvršil na, ameriško, drugi na britansko letalo. Čemu naj bi v slučajih kakih resnih načrtov proti Zahodu Sovjeti pomagali ustvarjati enotnost in trdnejšo povezanost med Ameriko in Vel. Britanijo? In kaj so s tema dvema napadoma drugega dosegli?
Iz omenjenih napadov moremo zaključiti le to, da hočejo Sovjeti pokazati Zahodu svojo odločnost in nepopustljivost, na drugi strani pa morda otipavajo razpoloženje Zahoda — če seveda do obeh incidentov, kot o-menjeno, mi prišlo čisto slučaj no.
Pri teh zunanjih dogodkih mrzle vojne ne smemo pozabiti na dogajanja v samem zahod-
jerskem, ki je zlato dobila to mesto drž. poslanca. Po odločbi volil, komisije 24. volil okrožja (Koroška) je na temelju volil, rezultatov pripalo Avstrij. ljud. stranki troje mest državno zbor-skih poslancev (Ferdinand Graf dipl. ing. Robert Rapatz in Gottfried Wunder), Socialistični stranki Avstrije petero (Ferdinand Wedenig, Paul Truppe, Adolf Populorum, Jose-f Steiner in Martin Rom) in nacistični Zvezi neodvisnih, (VdU) dvoje (Dr. Robert Scheuch, in še den, čigar ime pa poročevalcu do tega trenutka še ni znano).— Znani koroški nacist dr. Stein-acher, ki je kandidiral na 4. mestu na kandidatni listi OeVP, to rej ni izvoljen, in to v prvi vrsti po zaslugi sloven, volilcev. V tej zvezi naj omenimo to, da je DF pred volitvami operirala s skrajno perfidno lažjo, da je slovenska KDS tiho povezana OeVP ter je zato med sloven, volilce vrgla parolo “Ali Wedenig ali dr. Steinacher!” Kratke novice 5. t. m. je promoviral na graški univerzi za doktorja obojnega prava sin predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev g. Janko Tischler. Čestitke. — Sloven, igral, družina v Celovcu priredi prih. nedeljo 22. t. m. v dvorani Kolpingovega doma Finžgarjevo igro “Razvalina življenja. — Za prošta v Do-brlo ves je odšel dekan Aleš Zechner, potem ko je 20 let pa-stiroval v Železni Kapli. — Kakor je bilo dokončno uradno u-gotovljeno, je dobila sloven. KDS pri volitvah 22. pr. m. 3,-892 glasov.
nem svetu.
Razgovori med zastopniki Velike Britanije in Amerike v Wa-shingtonu so v marsičem oikre^ pili britansko - ameriško sodelovanje.
Na politično - vojnem polju so Britanci pristali na to, da bodo poostrili nadzorstvo nad dobavo za vojno pomembnega blaga komunistični. Kitajski. Ne sama, da bodo prenehali sami voziti tja blago, poskusili bodo presekati tudi dotcik tujega blaga na tujih ladjah.
Glede spora z Iranom so Angleži za enkrat odklonili vsako novo popuščanje. Ostali so pri zadnjem skupnem ameriško " angleškem predlogu, po katerem naj bi Iran obdržal upravo hi lastništvo nad napravami Anglo-iranske petrolejske družbe, nekdanjim lastnikom, pa plačal za, nje primerno odškodnino. V slučaju, da bi Iran ta predlog sprejel — kar pa za enkrat ne izgleda — bi mu Zahod pomagal pri prodaji petroleja in mu dal še posebno finančna pomoč. Eden in Dulles sta edina v tem, da je treba čimprej poskrbeti za abrambo Srednjega vzhoda. Pomemben člen nove obrambne organizacije naj bi bil Egipt.
Amerika je ponovno obljubila, da ne bo uporabljala letališč, ki jih ima na velikobrbanskem otočju, za nobena vojna podjetja, ne da bi se preje lo' tem pogodila z Veliko Britanijo.
Tudi evropska obramba je bila na dnevnem redu razgovorov. Angleži so .obljubili, da bodo podprli ameriški napor za ustvaritev evropske obrambne skupnosti. Vel. Britanija se tej skupnosti sicer ne bo pridružila, bo pa z njo tesno sodelovala^ Vprašanje je, če bodo Francozi' s tem zadovoljni. Oni hočejo, da Angleži prevzamejo jasno določene obveznosti, preden bodo sprejeli dogovor o skupni evropski armadi.
Eden in Butler pa nista prišla v Ameriko samo na politična posvetovanja, ampak še bolj na gospodarske razgovore. V tem pogledu, se zdi, da ni prišlo d° nobenih dokončnih sklepov h) dogovorov. Iz Skupne izjave, k1 je bila izdana na kraju razgovorov, sladi le, da bo Amerika p°' skušala 'olajšati do neke mere trgovino z Veliko Britanijo. Da bi odprla svoja vrata angleškemu blagu kaj bolj na široko, j® pa precej dvomljivo. Ni pa izključeno, da ho Amerika ustregla Angležem v tem, da bo p0' večala pritok ameriškega kapitala v Anglijo in to privatnega kot javnega. Ameriški dolarji naj bi poživili angleško gospodarstvo.
* * *
Peronovo seme v čile ju ne gre posebno v klasje, čileanci so hudi nacionalisti in ne marajo o kaki združitvi in tesnejšem sodelovanju s Peronovo’ Argentino dosti slišati, čeprav je Iba' nezova vlada tej zamisli naklonjena.
* * *
Jugoslovanski diktator se mudi ta teden v Londonu. Angleško javno mnenje je ta obisk odklanjalo, vlada pa ga zagovarja iz zunanje političnih razlogov' Kaj bo obisk prinesel koristneg3 jugoslovanskim narodom in kal Angležem, za sedaj ni mogoče reči. Kaj posebnega pa ne sme pričakovati ne ena ne drug3 stran. Naši rojaki v domovini se tega verj etno dobro zavedaj °'
ga vprašanja, ki za Italijo ne bila ravno najbolj ugodna. P° vsem sodeč je ta italijanski strah prazen. Angleži vedo, da je L talija pred državnozborskimi volitvami, katerih izid ni prav g°' tov, zato ne bodo storili nič t3' kega, kar bi moglo škodovati sedanji italijanski vladi.
Titov obisk v Londonu je P°' vzročil veliko nevolje v Italij1-Italijanski nacionalisti se boje> da bi se utegnili Angleži s Titom domeniti o rešitvi tržaške-
bi
.
K A. IV A D » K a.

Ameriška Domovi ima
/1-f%M< E RI e/l'm—tflOAVE
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Prvi velik korak do Slovenske cerkve v Torontu
Slovenci v Torontu smo v netijo 25. januarja začeli opravljati devetdnevniao1 v čast Marici Pomagaj na Brezjah, da bi natti s svojo priprošnjo pri Bo-Pomagala pri našem prizade-Vanju za slovensko cerkev. Po fužinah in posamič smio vsak Večer v ta namen molili sv. rož-Venec. Ni še bila devetdnev-ftica končana, ko se je cerkvenemu odboru posrečilo1 kupiti zem-Psče, ki leži na zelo primernem v,raju. Ker bomo imeli še teža-Ve> preden bomo mogli začeti Sladiti cerkev, zato zdaj še 'ne Uioremo točno označiti tega kra-!a’ dokler ne bodo načrti za Sradnjo cerkve potrjeni. A Iju-le že iz tega, kar vedo, vidijo, a Je prostor zadovoljivo' izbran. Storjen je tedaj prvi korak do f^Venske cerkve. Do tega kora-a nam je očividno pomagala /ati božja sama, ona, kateri na Cast bomo gradili cerkev. Novi Cepkveni odbor, ki je bil izvoljen ^ nedeljo 8. februarja, se je od-°cil, da pojde z dovoljenjem našega torontskega nadškofa ta-^°j na delo. Gospod inženir Vik-0r Škof in gospod stavbenik l°jc nam bosta naredila načrt 2a cerkev. Pričakujemo, da bo-
mo’ imeli nove težave, preden bo načrt potrjen. Toda zaupamo, da bo Marija Pomagaj, ki je delo začela, tudi nadalje pomagala, da ga bomo mogli nadaljevati in uspešno končati.
Že na tem mestu se obračamo do vseh Slovencev v Torontu in v celi Kanadi, pa tudi do onih v Ameriki, da bi nam priskočili na pomoč z denarnim prispevki. Storili bomo to tudi še po drugem potu. Ko bodo načrti gotovi in ponudba za gradbo sprejeta, bomo mogli poročati, koliko bo< gradnja stala.
Za zemljišče smo dali $9,700. Skupna vsota doslej nabranega denarja znaša $18,000. Vsakdo lahko vidi, da bomo morali glasno trkati na srca Slovencev v Kanadi in Ameriki, da nam bodo pri našem delu pomagali. Vsak dar bo hvaležno sprejet. Darove pošiljajite na Rev. dr. Jakob Kolarič, C. M., 210 McCaul St., Toronto 2-B, Ont., ali pa na Rev. Janez Kopač, C. M., istotam.
Prosimo pa tudi, da bi nas podpirali še z molitvijo, ker vemo, da se zastonj trudijo zidarji, če Gospod ne zida hiše.
(“Božja beseda” št. 4.)
Drobtine z Zapade
Calgary, Alberta. — Premo-§°vniki v okolici Calgaryja se 2aPirajo. Ponekod so izčrpana ežišča, v glavnem pa je povod Prenehanju obratovanja po-^anjkanje naročil. Mnogi so ob el° in dober zaslužek . . .
*
Nekaj dobrih lučajev od Drum-^lerja (blizu Calgaryja), kjer Ustavili obratovanje 3 rudni-P so našli nova ležišča olja. . . *
Pasja steklina se je pojavila D^°li Edmontona. Radi previd-P'usti imajo “kužki zaporo” po aazu oblasti, da se nevarna bo-
,e2eu. ne razširi še v drugih krajih
ih
Cdkar polže iz angleških rok njihovih trgovskih interesov lazna ozemlja, želi Anglija vlo-2lli več kapitala v kanadska pod-Čudna so njihova trgov-s^a pota! Medtem ko vojaki ZN Puiiram na Korejskih frontah,
aprila letos v Mexico City v Mehiki, predsednika Adrijanova in podpredsednika Alekseja Romanova. Rusi so mnenja, da če bo Olimpijski komite na svoji seji v Mexico City dokončno odločil, da v Melbournu v Avstraliji ne bo Olimpijskih iger 1. 1956, se bodo Rusi potegovali, naj pri-rede Olimpijske igre 1. 1956 ali v Rimu ali pa v mestu Lausanne v Švici.
Komunisti in njih demokracija v Torontu
»hi
Ijaj
uspešno prodajajo in poši-'Jo robo Kitajski in Rusiji . . •
^	° ve, če ne žele s trgovskimi
Pteresi in soldi kupiti tudi več Pliva? . . . (Pravkar čujem, da ° Pr©kinili trgovanje s Kitaj-°' Vendarle!)
*
^ Calgaryju so prve marčeve 1 dogradili in izročili namenu e iko bolnico, (stala je 4 milijo-e' najmodernejše urejeno in
opremljeno.
*
letošnje leto predvideva 6 3()Sa .P;0kraiina (Alberta) okoli ^	' Pdlijonov dolarjev turistične-
Prometa. Lani je tukajšnje r°dne parke, (predvsem Banff,
Slovenske potniške
agencije
transmundial
SE PRIPOROČAJO rojakom. ^ Vozne karte za ladjo ali avion ^ denarna nakazila, paketi ^ Prevodi, emigracija itd.
^’šite ali nas obiščite, govorimo p	slovensko
-Veneznela, pagaje
Tfu. t-apitolio 16
RONTO—Kanada, 258 College Tel- MI 4868
I0NTREAL-Kanada, 2098 St.
Catharine West. Tel. FI ITau,^06
_ ‘UJA . NEMČIJA - FRANCIJA
Jasper in Waterton) obiskalo
nad 1,120,000 izletnikov.
❖
Na Alasko so bila pred dnevi odposlana rešilna letala z zdravniškim losobjem in zdravili. Na malem otoku Little Diomede je izbruhnila težka epidemija in-fluenZe^ Od 130 prebivalcev tega otoka je nad 100 resno bolnih, povsem zdravih je le peščica, ki sama ni bila v stanju in moči nuditi obolelim potrebno pomoč. Mali otok leži v Beringovem prelivu, ki loči Alasko od Sibirije. V tem prelivu sta dva otočka: Big Diomede in Little Diomede. Med njima je le 3 milje morja in zanimivo je to, da prvi pripada Rusija, drugi k Alaski. Prebivalci obeh otokov pa so med seboj sorodni Eskimi, ki k sreči ne poznajo “železne zavese” vsaj v vsej strogosti ne, in se obiskujejo. Prevozno sredstvo jim je mali kožnati čoln ali pa sani . . .
*
Te dni sem slučajno videl v tedniku podpisa vanj e turško-grško - jugoslovanske pogodbe. Presneto napihnjeno so se držale “jugoslovanske sarže.” Pa mi je nehote zabrodilo v misel, da vendar Titoslavija ne podpisuje pogodb, kot je klobasal Tito. Ne! Titovcem je dana beseda sveta, njihova dana obljuba pribita resnica, kot Cianova. No in zdaj kažejo na platnu podpisovanje pogodbe in to “proti komunizmu!” Moč pa taka v tej borbi! Pa me iz teh misli zbudi sosed, ko mrmraje poudari, “da bodo titovci gotovo mapadali samo “ritensko” . . .
Krpe.
Kje bodo prihodnje Olimpijske igre?
Moskva. — Po poročilih iz mesta Melbourne v Avstraliji, kjer naj naj bi se imele vršiti leta 1956 svetovne Olimpijske igre, tamošnji iclrganizacijski komite: doslej ni bil v stanju poročati o kakršnihkoli lorganizacijskih ip t ehničnih pripravah za stadij on in drugih potrebah, ki so v zvezi z olimpijskimi igrami. Sovjetski športni krogi s tem v zvezi sporočajo, da bodo poslali na sestanek glavnega Olimpijskega komiteja, ki se bo vršil 17.
Sovjetski zastopniki pri organizaciji Združenih narodov, ki so se do pred nedavnega delali prijazne ideji, da naj bi postal dosedanji kanadski zunanji minister L. B. Pearson, glavni tajnik ZN, so pretekli teden ob priliki glasovanja za mesto glavnega tajnika ZN vetirali imenovanje kanadskega kandidata. To je bil doslej 56 sovjetski veto, odkar so 1. 1945 priklicali v življenje organizacijo Združenih narodov.
mm*
Obiskovalci prijaznega otočka na jezeru Ontario pri Torontu bodo morali, kakor izgloda, plačevati od letošnjo spomladi dalje 15 centov za enkratno vožnjo iz torontskega pristanišča na Otok. Doslej je znašala voznina prav toliko kakor na torontski cestni železnici. Družba TTC, ki je lastnik prevoznih ladjic, se izgovarja, da je imela lani nad 150 tisoč dolarjev izgube.
m m m
V	mestu Vancouver, B. C., so prizadeli nezakonito točenje in nezakonito nabavljanje žganih pijač na ta način, da je provin-cijalna žganj arska zbornica odprla več prodajalnic za žganje,, ki obratujejo ponoči. S tem pa so naleteli na drug problem: ceste pred temi prodajalnicami se rade zamašijo in občutno ovirajo promet.
❖ * *
Poveljstvo Kraljeve policijske konjenice (RCMP) v mestu Hamilton, Ont. potrjuje vesti o tem, da vzdržuje komunistična frontna organizacija v Hamiltonu komunistične šole za o-troke pod 14 letom starosti. Poročilo pravi, da te šole nimajo zelo veliko učencev, a da se vrši pouk v njih enkrat na teden. Jezik in kultura Rusije je naslov začetnemu delu tečajev, kasneje pa otroci uporabljajo učbenike, ki so tiskani v Kijevu v Rusiji. Policija zatrdno ve, da se nahajata dve taki šoli v dveh predmestnih halah, a dodaja,
da delujejo “v območju zakona.” * * *
Prijatelje religiozne glasbe o-pozarjamo, da se bo vršila prireditev znamenitega Pasijona sv. Matevža, ki ga je zložil skladatelj Bach, v Massey Hall v Torontu dne 25! rharca letos. Pel bo zbor Mendelssohn, sodelovali pa bodo tudi najboljši solisti v mestu.
* * *
V	Londonu na Angleškem so objavili seznam desetih najbolj okusno oblečenih ljudi na svetu. Prvo mesto so prisodili sovjetskemu maršalu Sokolovskemu, deveto pa angleškemu prestolonasledniku Charles11-
Toronto, Ont. — Pred nedavnim je priredilo “Kanadsko društvo sovjetskih prijateljev” zborovanje, na katerem je govoril takoimenovani rdeči dekan, Very Rev. Hewlett Johnson iz Anglije. Na to zborovanje je prišel tudi kanadski publicist g. Farley Faulkner, ki je hotel na tem zborovanju nastopiti s protestnim govorom. Kaj se je Faulknerju zgodilo, si lahko predstavljate. K o m u n i s tični “reditelji” v Massey Hall, kjer se je bilo zborovanje vršilo, so Faulknerja odnesli ročno na cesto in mu rekli, da če hoče govoriti, naj si sam bajame dvorano.
In res, publicist Faulkner si je vzel komunistični nasvet k srcu; šel je in najel prav tisto dvorano, katero so poprej uporabljali komunisti. Kot svoboden državljan svobodne dežele je Faulkner naredil tisto, kar je bilo nujno: najel je dvorano, da bo odgovoril komunističnim priganjačem in rdečemu dekanu, kar misli, da jim' gre. Toda stvar — najetje dvorane in pa Faulknerjev protest sta se izcimili v pravo protikomunistično zborovanje. “Čas je, da nekaj v tej zadevi storimo,” je dejal Faulkner.
Skoraj tri tisoč ljudi se je zbralo v dolgih vrstah pred poslopjem Masseyeve dvorane, da si nabavijo vstopnice po 35 centov, da bodo slišali govornike na protestnem zborovanju.
Kot govorniki so nastopili različni ljudje. Opirali 50 svoje govore na Faulknerjevo zavest, da je državljan svobodne dežele, i Govoril je nek estonski študent prava, za njim nek svoje časni sovjetski boljševiški a-gent, ki se je izpreobrnil, za njim spet nekdo, ki poseduje “diplomo” iz prisilnih delavskih taborišč v ruski Sibiriji in potem dva mlada. Rusa.
Nikolaj Prichodko, vitki, resni profesor iz Ukrajine je povedal mirno v nekoliko ukrajinsko zveneči angleščini: “Govorim v imenu petnajst do dvajset milijonov trpinov v sovjetskih prisilnih taboriščih v Sibiriji, katerih eden sem tudi sam bil. Profesor in štirje drugi so bili za priče Faulknerju, ki je hotel poudariti grozoto dejstev, ki se dogajajo v Rusiji. V Rusiji rojeni Viktor Baltov, ki je živel 25 let pod boljševiško strahovlado, je žel pri poslušalcih največ ovacij, ko je rekel: “Moj narod hrepeni po svobodi in stoka pod sovjetskim jarmom komunizma. Zato pravim: Bog priznanesi Kanadi suženjstvo, revščino, trpljenje, čistke^ in strah barbarizma in brezbožnega komunizma.”
Pisma uredništvu
uspeh: nabrali so nad $65,000 za torontski Rdeči križ.
Predsednik te nabirke, ki se je že od začetka zoperstavljal vsakršnemu baibjeverju, je šel po tako uspešni nabirki listat po tako imenitnih knjigah kakor so Encyclopaedia Britannica, da bi našel kake podatke, kaj vse sla bega se je zgodilo na 13. dan v mesecu. Zaradi pičlosti časa je mož ugotovil le tri primere usodnosti 13. dneva v mesecu. 13. avgusta 1866 se je odpravila čez Atlantski ocean polagat tele-
Petek 13. v mesecu
Toronto, Ont. — V petek 13. t. m. so imeli v ;Tariom'tu tako- ^ imenovano “blitz” nabirko zajgrafski kabel ladja “The Great
Eastern” in ga uspešno položila (seveda ne v enem dnevu!). Bivši torontski župan Sam McBride je bil rejen v petek 13. julija. Leta 1942 so na petek 13.
zavzeli
Že uro pred napovedanim zborovanjem se je zbralo na Shu-ter Street pred Maseyevo dvorano želo veliko ljudi. Štirje policisti na konjih in pest detektivov so čakali pred Masse-yevo dvorano, da bi v primeru kake nerednosti naredili mir.
Ko so govorniki nastopili in povedali, kar so vedeli iz svojih lastnih grenskih izkušenj pod komunističnimi \strahovla-dami, se je v svitu žarometov ponovno pojavil na odru Faulkner in dejal navzočim: “Poizkusili smo vam predstaviti življenje onkraj železne zavese, kaj se tamkaj dogaja in kaj se lahko dogodi lepega dne tudi tukaj!” •
Tri; tisoč poslušalcev, ki so natrpali Masseyevo dvorano, je navdušeno ploskalo.
------o------
Odmevi iz Alberte
Lethbridge, Alberta. — Morda ste ljubi čitatelji dobili vtis, da se v Lethbridgu le zabavama in plešemo ob veselih zvokih našega tria. Res smo ga za Silvestrovo in za pusta kar dobro po-žagali, potem pa smo rekli: za-pik.
Pretekli teden se je na svoji poti proti Vancouveru ustavil pri nas vsem že dobro znani in priljubljeni misijonar’ g. Wolbang. Tri dni nas je bičal s svojo jasno in trdo besedo, nam dobro izprašal yo^t, nam dajal naukov in smernic ter poguma1 za lepo krščansko življenje. K zaključku v nedeljo so prišli tudi oni, ki se preje zaradi velike razdalje niso mogli udeleževati pobožnosti. Bilo nas je res lepo število in kar veselje nas je bilo pogledati, ko, smo se “olajšani” zbrali po maši pred cerkvijo za kratek pomenek in inekaj posnetkov.
Ta dan je bil pomemben še v enem oziru: “Mala poganka” je bila ta dan krščena za Magdaleno Pahulje, srečni očka in mamica pa sta v veselju in zadovoljstvu obhajala tretjo obletni-so poroke. Za to priliko sta povabila staro in mlado k sebi na dom, kjer nam je ob veselem pomenku in petju kar prehitro minil čas. Treba je bilo pohiteti v cerkev. Peli smo Lavretanske litanije v slovenskem jeziku tako lepo, da so nas Kanadčani hvalili, kako krasno smo peli “Rožni venec” — najbrže še niso slišali petih litanij.
Na sporedu je bila še Marijanska akademija, ki je bila prvotno določena za 25. marec. Nastopili so otroci z zborno deklamacijo, fantje s simbolično' vajo, ki jo je za to priliko pripravil g. Boh, Dragica pa nam je v svojem lepo podanem govoru nanizala nekaj misli za to priliko.
Sledile so še skieptične slike, kjer nas je g. Wolbang seznanil z delom im težavami v misijonih.
Misijon je za nami, s seboj v življenje pa smo vzeli prelepe nauke in misli, ki nam jih je s toliko gorečnostjo polagal v dušo g. misijonar. Ko smo se pozno ponoči razhajali na svoje domove, se kar nismo mogli, otresti občutka, da je postni čas že minil, kajti vsa naša skupina se je kot en mož pripravila za vstajenje Gospodovo. .
B. F.
Cenjeno uredništvo!
Zahvaljujeva se Vam za redno pošiljanje lista, s katerim sva zelo zadovoljna. Zato Vam tudi pošiljava money order za $7 za polletno naročnino.
Ko smo na delu zaposleni na železnici C. N. R. in delamo čez teden po pustih, redko naseljenih albertskih pokrajinah, premišljujemo o marsičem. Kaj bi storili? Kakšno bodočnost naj si ustanovimo? človek se časih počuti, ko da nima nikogar na svetu. Edino sredstvo in edina tolažba nam je to, da smo našli tukaj na kanadskem Zapadu drugega ata in mamo, kamor se zatečemo vsako soboto in preži-.
vimo pri njih do nedelje zvečer, potem pa se spet vračamo vsak na svoj “section.” Res mnogo truda in skrbi imata g. Leo in gospa Anna Recek z nami brezdomci. Naj jima Bog za to poplača tisočkrat.
Naznanim naj, da je bila naša “mama” ga. Reckova v bolnici v Edmontonu, kjer je imela operacijo. Po devetih dneh se je srečno vrinila domov. Zdaj se počuti že mnogo bolj. Na mnoga leta!
Ludvik Kuell Anton Vogrinčič, Bickerdike, Alta. Canada.
Provinci se obeta več zaposlenosti
Toronto, Ont. — Milijoni dolarjev, ki jih vsak teden ponovna porabijo v naši provinci za gradnjo novih tovarn ali pa za gradnjo dodatnih tovarniških poslopij pomenijo, da se v bližnji bodočnosti ni bati kake ostre brezposelnosti. Nasprotno: provinci Ontario se obeta čedalje večja zaposlenost. Posebni oddelki delavskega ministrstva naše provincijalne vlade, ki se ba-vijo s proučevanjem zaposlenosti in razvoja industrije, so zaključili, da bo nagel razvoj industrijskih podjetij v provinci odprl možnost zaposlitve še mnogo več delavcem kakor lansko leto. Letaš bo v Ontariju zaposlenih blizu 10,000 delavcev več kakor lani. Glavne industrije, ki bodo najemale nove delavce bodo predvsem avtomobilske tovarne, kemične tovarne, livarne in elektrotrehnična podjetja. Naj večji razvoj doživlja trenot-no kemična industrija. To je pripisovati astronomskemu napredku kemične- znanosti in nanovo pogruntanim metodam v produkciji.
Lansko leto je bilo zaposlenih v vsej Kanadi trideset tisoč več delavcev kakor poprej. Od tega jih odpade na Ontario blizu 70 odstotkov. Pioleg kemične industrije se zadnji čas zelo razvija tudi lesna industrija in pa papir-ništvo. Kakor povedo statistike, porabijo v Združenih državah nad 61 odstotkov časopisnega papirja kanadske proizvodnje. Spričo dejstva, da je Kanada bogata na gozdovih, utegne papirništvo samo še napredovati.
------o-------
Kronanje Elizabete II. bodo prenašali po TV
Ottawa. — Kanadske televizijske postaje v Torontu in Montrealu bodo prenašale letošnje kronanjske slavnosti v Londonu na Angleškem, ko bo postala Elizabeta II. formalno kraljica Velike Britanije, njenih domini-jev in kolonij. Tedaj bodo lahko videli kronanje tudi lastniki TV aparatov v naši prestolnici. Program bodo prevajali v Otta-wo tedaj prvič preko relejne TV postaje, ki je še v gradnji.
mestni Rdeči križ. Tisti, ki so akcijo osnovali, se niso1 vsi strinjali, naj se izvede nabirka na ta dan, češ, da je to trinajstega in še petek povrhu. Toda vsota nabirke, ki se je začela in končala novembra zavezniki v enem popoldnevu, je imela 1 Tobruk.
Hčerko so kupili
Družina Dr. Karla Zuzka iz Toronta se veseli rojstva prvorojenke, ki so ji dali ime Ingrid, ičiestitamo.
Zgodnja otvoritev preko pov med Velikimi jezeri
Ottawa. — Sistem prekopov, ki vežejo posamična Velika jezera bo začel obratovati letos znatno preje kakor druga leta. Prekop Soo, ki veže jezeri Superior im Huron, bodo odprli za ladijski promet že 23. marca. Lani so ga šele prvega aprila. Prekope Lachine, Soulanges, Cornwall in Williamsburg bodo odprli 6. aprila. Vsi ti štirje prekopi so bili zmožni plovbe lani šele sredi aprila. Tako zgodaj teh prekopov že petdeset let niso odpirali. Vzrok je pripisovati predvsem izredno mili letošnji zimi. Rana otvoritev prekopov, bo prišla prevoznim družbam, ki prepeljavajo s prerij po jezerih žito, zelo prav, kajti kakor je znano, je imela Kanada lani rekordna žitno letino. Vse to žito po večini čaka na zapadu Velikih jezer, da ga prepeljejo. Wel-landski prekop pri mestu St. Catharines, Ont. bodo odprli za ladijski promet letos 31. marca.
Nad 16 milijonov esperantistov
Letos od 25. julija do 1. avgusta bo v Zagrebu svetovni es-perantski kongres, prvi na Balkanu sploh. Prireditelji računajo, da se ga bo udeležilo kakih: 2000 delegatov. V tej zvezi bo esperantiste pa tudi širšo jav-nos zanimalo, da obravnava vprašanje esperanta UNESCO v Parizu. V avgustu 1950 je namreč največja esperamtska organizacija Unversala Esperanta Asocio poslala Združenim na-redom prošnjo, naj bi v mednarodnih odnosih sprejeli esperanto za mednarodni jezik. Prošnjo je podpisalo: 492 -organizacij v imenu 15,454,780 članov in 895,432 esperantistov posebej. — Prošnja je torej mednarodna v pravem pomenu besede. Podpisali so jo med drugim en predsednik republike, več ministrov, 400 članov parlamentov, 1500' jezikoslovcev, 200 raznih znanstvenikov in univerzitetnih profesorjev, 40 tisoč učiteljev itd.
Tajništvo Zdr. narodov je to prošnja proučilo in jo poslalo tajništvu UNESCO v Parizu. — Ker pa so v tajništvu menili, da niso pristojni za obravnavanje prošnje s tolikimi podpisi, so sprožili to vprašanje na plenarni seji odbora UNESCO, ki pa sam tudi ni hotel ničesar ukreniti, marveč je prošnjo poslal naj višjemu organu UNESCO, — Generalni konferenci. Le-ta je na rednem zasedanju lani v decembru prošnjo obravnavala. — Proučila jo je delovna skupina za kulturno dejavnost, sestavljena iz delegatov 20. dežel. Generalna konferenca je soglasno sprejela naslednjo resolucijo:	' ,
“Generalni direktor je pooblaščen poslati včlanjenim državam mednarodno prošnjo, da bi sprejeli esperanto za uradni jezik, izročeno Združenim narodom in po njih UNESCO s tem, da po prejetih komentarjih začne potrebne priprave, da bi lahko Generalna konferenca na osmem zasedanju sklepala, ■ kaj je treba s to prošnjo storiti.”
Po takšni resoluciji esperanto ni več zasebna zadeva skupine ljudi, raztresenih po vseh delih sveta, torej ljudi, ki so doslej sami čutili potrebo po mednarodnem jeziku in si prizadevali, da bi postal td esperanto. Vprašanje mednarodneg jezika je zdaj kot posebno vprašanje' pred najbolj pristojnim organom.
Osma generalna konferenca bo leta 1954 v Montevideu in bodo tam reševali prošnjo, če naj esperanto postane uradni mednarodni jezik.
------o------
Proti morski bolezni
Družba Parke Davis and Comp. je ta teden objavila, da se ji je posrečilo najti novo zdravilo proti morski bolezni. Z novim zdravilom, ki se imenuje benadryl hyoscine, so dosegli razveseljive uspehe pri gojencih neke ameriške letalske šole.
— Najemnina za gasolinske postaje na državnih tleh prinaša federalni blagajni letno $31 milijonov.
Z njim je bil tudi Trlep precej kar zadovoljen. Ženin je imel prav čedno doto, pa tudi drugače je bil glas o njem tak, da se ga še tako bogata nevesta ne bi mogla braniti.
Ampak tako je: če hočeš, da bi te svet hvalil, umri in imej prav lep, bahat pogreb, če pa se bojiš hudih jezikov, nikar ne tišči v zakon!
Strupeni čeljustniki so obirali Trlepa, Naceta in Maričko. A Trlep se je muzal, saj je vedel, da bo resni Nace prav dober kmet in da je z njim v nekem daljnjem sorodstvu in da tako Trlepovina ne pade v čisto tuje roke. Veselil pa se je tudi že zdaj dolgih obrazov, ko pride še njegova ura in iz-podreca vse kačjepične jezike.
Nace je bil preresen, da bi se bil menil za opravljivce.
A Marički je bilo čez glavo in sitno; posebno jo je bolel očitek, češ, brata, edinega brata je izpodrinila na rodnem domu, s tujim človekom se ho-
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SKRBNEGA SOPROGA IN OČETA
Anton Skala
ki je zatisnil svoje trudne oči dne 17. marca 1952
Eno leto hladni grob Te krije, in spomin nam žalosti srce,
Bog je vzel soproga in očeta, počivaj v grobu zdaj sladko.
Žalujoči ostali:
ANNA, soproga,
HČERE, ZETJE in VNUKI
Cleveland, Ohio, 17. marca 1953.
če ugnezditi pod bratovo streho, samogoltna je kakor stari.
Tačas je v dvomih in bojih dosti prejokala in premolila, a neko noč se ji je prav živo sanjalo.
Nebesa so se odprla na vse ste ž a je.
Bog Oče je sedel vrh nebeške mavrice, razpete čez vsa blažena nebesa, ob desnici mu je bil Sin božji s križem ob rami in ob levici preljuba Mati božja, ki se ji je presveta noga dotikala nebeškega meseca, a nad njimi je bil Duh božji in so ga bila polna vsa sveta nebesa.
Sveta Cecilija je sedela za orglami, okoli nje je bilo vseh devet angelskih korov in devetkrat devet legijonov zveli-čancev božjih in vsi so od nebeške radosti peli slavo Bogu.
“Svet, svet si in presvet, o Bog . . . !”
Kakor lilija beli in dolgi prsti prekrasnih rok svete Cecilije so ubirali nebeške speve, a Bog Oče se je oziral v temeni-ško dolino in pogled mu je bil milosti poln.
Misel božja je iz pojoče nebeške družine poklicala zveli-Čanko, in komaj se je je do-teknila, že je duša klečala pred Bogom in ga gledala iz obličja v obličje.
Blažena duša je bila rajnka mati, oblečena y preprosto čr-1 no obleko, kakršno je imela na mrtvaškem odru, svetniški soj jo je obseval in obraz ji je bil svetal in bleščeč ko solnce.
In Bog Oče je stegnil prst božji in rekel:
“Duša, tamle doli, glej, ti hči trpi . . .”
In duša si je pokrila lice in molila:
“Oče naš . . . zgodi se Tvoja volja . . .”
“Blagoslovil jo bom, ker ji je srce dobro in polno ljubezni . . ”
Iz kora angelov varuhov je padel pred Boga angel in se razjokal:
“A njen oče je trd od napuha, srce mu je ubogo in oko slepo, da zemljo bolj ljubi od rodu svojega . . . Prizanesi mu, oče nebeški . . .”
Tudi Mati božja je sklenila roke in povzdignila srce:
“Usmili se ga, o Stvarnik nebes in zemlja. Zakaj, glej, po meni Te vsak večer časti in' moli: Naša ljuba Gospa presvetega srca, prosi zame Bo-
ga . . .”
In pravični Sodnik je še mi-lostneje pogledal na Trlepovi-no:
“Ljubezni do zemlje in veselja do dela po njej sem mu v srce dal jaz ... če bo voljno trpel bridkosti iz te ljubezni, se mu bo posrečilo že na svetu in povrnilo ob sodbi sodb
Ko se je Marička prebudila, ji je bilo srce polno miru in ubranosti. Pokleknila je pred kip šmarniške Device, zaihtela od sreče, da je mater videla v nebeški slavi, in goreče za-molila:
“O Marija . . .!”
* * *
Na Trlepovini so kmalu imeli bahato ženitovanje, ki je trpelo tri dni in tri noči, še čez.
Marička se kar nagledati ni mogla brhkega in pridnega moža. Krotka, mirna nrav se je ogrevala v zbujeni ljubezni, presrečno srce, zmerom večjega veselja polno, ji je pelo vse najlepše pesmi. Nace se ji je zdel prekrasen dar blagih nebes.
Tudi Nace je bil neskončno srečen z lepo in dobro ženo. Nikoli se mu ni sanjalo, da bo gospodaril na tako lepi domačiji. Moški ponos mu je sprva nekoliko trpel ob zavesti, da je le priženjenec, gospodar po ženini milosti. Ali Maričkina vroča ljubezen in ljubka vdanost sta mu sproti izpodmikali
V blag spomin
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN DOBRE MATERE
TP ••	I/’ v*v
lerezije Kasic
ki je za vedno zatisnila svojj mile oči dne 17. marca 1948
Pet let že Te krije zemlja, truplo tam v grobu trohni, nam pa težko je pri srcu, po licu solza nam drčL
Počivaj mirno tam v grobu, v kraju tihem tam miru, duša pa naj plačilo večno uživa pri ljubemu Bogu.
Žalujoči ostali:
SOPROG in HČERE
Cleveland, Ohio. 17. marca 1953.
DELO PREDSEDNIKOVE ROKE — Znani igralec golfa Bobby Jones (na levi) občuduje sliko, ki nosi podpis D. D. E. in je de lo predsednika Eisenhower ja, ki kaže na neko mesto portreta. Predsednik je sliko poklonil .“Mr. Golfu” v klubovem domu v Augusta, kjer se je mudil na kratkem oddihu.
vse grenkobne pomisleke. Mislil pa je večkrat na svoj rodni dom. Tam je gospodaril njegov edini, neoženjeni brat, gospodinjili sta mu pa mati in stara dekla.
Srečna zakonca sta Trlepu stregla, kolikor in kakor sta vedela in znala.
MALI OGLASI
Pohištvo naprodaj
Studio couch, stol za stanovanjsko soitaoi, 2 kuhinjski omari iz kovine, plinska ledenica samo 4 leta stara. Vprašajte na 6615 Bonna Ave., spodaj.	—(54)
Možkl dobijo delo
DIEMAKERS
Za srednje in velike dies
TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Moikl dobijo delo
ARC
WELDERS
INSPECTORS (Structural and Machine Shop)
Trlep je sprejemal njuno vklanjanje kakor zasluženo pravico. Prav dobro se mu je godilo. Dejali so, da se kar pomlaja. Kmalu se je začel še lepšati in lišpati, da je bil kar fantovski.
Samo tega se ni mogel navaditi, da prav za prav ni več on gospodar. Delal in ukazoval je, kakor da ni mladega pri hiši. Karkoli sta mlada u-krenila doma ali na polju, je precej osorno ovrgel.
A mlada dva sta molčala in se le spogledovala. Previsoko v raju sta bila, da bi se bila kaj posebno menila za očetove sitnosti in nagajivosti.
(Dalje prihodnjič)
-----o-----
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Hiša naprodaj
2-stanovanjska hiša, 6-4, z garažo, je naprodaj na 1425 E. 53 St. Kličite po 4. uri pop. HE 1-4459.	—(57)
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
I ’	*	*	.♦.*-----»—o-- *
Mi pripravimo ZDRAVILA
Mi bi radi tudi govorili z
MACHINISTS
Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške.
Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVAR-NAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment uradu.
MURRAY OHIO MFC. GO.
1115 E. 152 St.
___________(56)
Machine Operators
AND
Assemblers
Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo ogiasite se osebno v našem employment urada na Engle Rd., južno od Brookpark.
FORD
MOTOR GO.
17601 Brookpark Rd.
________________________(54)
Moški dobe delo
Nickel Plate Freight House sprejema moške v starosti 18 do 50 let Za nakladanje in razkladanje blaga. Tedensko delo, pet dni, 40 ur, po $1.64 na uro, za nadurno delo plača in pol. Obrnite se na
A. P. Phipps
NICKEL PLATE R.R. CO.
E. 9th in Broadway
________________________(53)
Delo za janitorja
Dobra plača od ure.
5 dni, 40 ur na teden. Prijetni delovni pogoji. Plačane počitnice.
Kličite
R. P. Schmelzer—MA 1-9165
STRONG CARLISLE & HAMMOND CO.
Appliance Div.
2801 St. Clair Ave.
(53)
MALI OGLASI
Zakonski par
dobi delo, da bi skrbel za stanovanjsko hišo blizu Broadway. Kličite ON 1-1477 ali FL 1-1272.	(53)
Pozor lastniki avtomobilov
Ali ste brali o novi postavi, ki se peča z nesrečo z avtomobilom in M se lahko vam pripeti? Vi boste primorani plačati veliko v denarju za te nesreče. Vzemite zavarovalnino proti temu takoj in jako poceni.
Jaz sem zastopnik za družbo, ki je v tem poslu več klat 75 let v Clevelandu. Pokličite me kadarkoli in si boste prihranili denar.
A. JELARČIČ
3663 E. 93 Street VU 3-2239 Garfield Heights
___'_________________ (55)
Hiša naprodaj
Hiša 7 sob, za 1 družino, 3. nadstropje dzgotavljmo, dvojna garaža, velik lot. Lastnik prodaja. Na 1458 E. 91 St. (57)
Zelo dober nakup
Dobro izpeljana mesnica in grocerija že 30 let v slovenski naselbini v Norwood okolici se proda po zelo ugodni ceni radi družinskih razmer. Za podrob-moisti pokličite
KOVAČ REALTY 960 East 185 Street KE 1-5030
za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio
ZA VELIKO N0C!
Kakor druga leta, tako imamo tudi sedaj polno zalogo doma soljenega in prekajenega mesa, kot šunke, želodce, klobase in plečeta.
Dovažamo na dom. Naročila sprejemamo in pošiljamo po pošti tudi izven mesta.
Imamo: moko, sladkor, maslo, orehe (cele in jedrca), bele rozine, med, jajca in vse vrste zelenjave.
POLNA ZALOGA SVEŽEGA MESA IN GROCERIJE'
PO ZMERNIH CENAH
HOLMES AVE. MARKET
Cleveland 10, Ohio H
15638 Holmes Avenue
Liberty 1-8139
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse drage podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, m.
Prednost imajo izkušeni moški,-izučimo tudi take, ki so delali v tovarni in so sposobni.
BORING MILL OPERATOR » C
ASSEMBLERS >
DRILL PRESS OPERATOR (Structural)
FITTER
HELPERS
MILLING
MACHINE
OPERATOR
JIG BORE OPERATOR
JIG AND FIXTURE MAKERS
TOOL CRIB ATTENDANT
LATHE
OPERATOR
SHEAR
HELPER
STORAGE MAN
STORES
ATTENDANTS
UNIVERSAL
GRINDER
OPERATORS
. . . Prilika za napredek . . . Izvrstni delovni pogoji . . . Dobra plača od ure . . . Dobiček razdeljen . . . Bolniška zavarovalnina
to so koristi, ki jih ima EUCLID za vas.
Pridite in preiščite te prilike še DANES!
Morate govoriti angleško. Employment urad odprt od poit' deljka skozi petek, 8 do 5; ob sobotah 8 do 12.
IV 1-4200
EUCLID
ROAD
MACHINERY
GO.
1361 N. Chardon Rd. Euclid, O.
Vzemite TAPCO bus na Euclid Ave. in izstopite na Chardon 8“:^
T
A
P
C
0
ZDAJ NAJEMA SPOSOBNE MOŠKE
ZA
UČENJE PRI DELU
FORGING PRESS OPERATORS
SKILLED MEN FOR
TOOLMAKERS
(For experimental work building jigs and fixtures)
AUTOMATIC
SCREW
MACHINE
OPERATORS
MACHINE	«
REPAIRMEN
(1st and 2nd Class)
Vprašajte za W. S. OLIVER v ei«' ployment uradu od 8 zj. do 5 P0P’ od pondeljka skozi petka; od 8 ZJ’ do 3:30 pop. v soboto.
Dobra plača od ure in dobri/ delovni pogoji.
Prosimo prinesite izkaz državljanstva.
THOMPSON
PRODUCTS,
Inč.
23555 Euclid Ave.
(61)
Pomagajte Ameriki, kup*]*4 Victory bonde in znamke.