PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je IzSla zadnja »tevilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi V svojem kratkem televizijskem nagovoru državi Ronald Reagan včeraj uradno najavil kandidaturo na novembrskih volitvah Kljub svojim 73 letom se bo torej sedanji predsednik ZDA vključil v »predvolilno mrzlico« „ WASHINGTON — Z izjavo, da njegovo »delo Sc ni končano,« je predsednik ZDA Ronald Rea-San prejšnjo noč najavil svojo ponovno kandida turo na novembrskih predsedniških volitvah. V zelo kratki televizijski izjavi (trajala je samo pet minut in to po plačilu pol milijona dolarjev) je Reagan najprej orisal »zelo beden« položaj, v katerem so se ZDA nahajale pred začetkom njegovega predsedniškega mandata, a ie ta situacija sedaj bistveno drugačna in Amerika lahko zre v svet z »dvignjeno glavo«. Ob tem je seveda poudaril, da nova vojaška moč ZDA pomeni za svetovni mir veliko. Skratka, Reagan je samo potrdil tisto, kar se je že dalj časa vedelo. Ameriški predsednik je tudi »obvestil« državo, da se bo na volitvah predstavil v tandemu s podpredsednikom Georgeom Bushem, ki je prav tako sodeloval z njim pred Stirami leti v volilni dirki. Brez obzira na to, da ponovna kandidatura ne predstavlja presenečenja, se je v zadnjem času šušljalo, da bo 73-letni predsednik opustil izčrpu-jočo volilno kampanjo. No, sedaj je to rahlo negotovost popolnoma vrgel. Vključil se je v predvolilno mrzlico, v kateri je že osem demokratskih kandidatov, med katerimi ima bivši podpredsednik Walter Mondale največ izgledov, da dobi nominacijo stranke. Med republikanci pa je Reagan zaenkrat edini kandidat in vse kaže, da nima enakovrednega rivala. Skratka, 5. novembra bo Rea- gan prav gotovo na startu in videti bo treba, koga bo demokratska stranka imenovala julija letos, da mu prepreči nadaljnje štiriletno bivanje v Beli hiši. Ni dvoma, da bo Reagan gradil svojo volilno kampanjo predvsem na gospodarskem preporodu ZDA, na njihovem izhodu iz recesije in na »krepitvi ameriške moči«. Veliko več zank pa čaka Reagana na področju zunanje politike, kjer je s svojimi odločitvami izzval zaskrbljenost ameriških volivcev. Ne glede na to pa je Reaganova pozicija izredno močna. Zadnje ankete javnega mnenja so pokazale, da mu zaupa kar 56 odstotkov Američanov, kar je največ po »zlatem obdobju» Eisenhovverja, ki je imel podporo kar 72 odstotkov ljudi. Na uradno ponovno kandidaturo Ronalda Reagana je močno odgovorila sovjetska tiskovna agencija Tass, ki dolžj ameriškega predsednika slepomišenja, katero je potrdil v svojem zadnjem govoru. Reagan je dokazal in prikazal svetu vse svoje svetohlinstvo, ko pravi, da je postavil pogoje za trajen mir, a je prav on kriv za sedanjo mednarodno napetost. Veliko zaskrbljenost pa predstavlja izjava, meni agencija Tass, da še ni dokončal pred tremi leti začetega dela, kar pomeni, da bo v svetu še vladal terorizem. Podpora kandidaturi Pertinija Slovenski raziskovalni inštitut podpira predlog o podelitvi Nobelove nagrade predsedniku italijanske republike Sandru Pertiniju. Pertini je svoje življenje posvetil boju za uveljavljanje načel svobode, demokracije in enakopravnosti med ljudmi in narodi ter za njih miroljubno sožitje. Za svoja prizadevanja ga cenijo v Italiji in v inozemstvu. Kot znanstvena ustanova narodne manjšine, ki živi v Italiji menimo, da bi bila podelitev Nobelove nagrade Sandru Pertiniju izjemno pomenljivo dejanje. Predsednik prof. Aljoša Volčič in ravnatelj prof. Darko Bratina * » * Zveza slovenskih športnih društev v Italiji, ki deluje v treh pokrajinah Furlanije-Julijske krajine in združuje nad 5.000 aktivnih članov, odločno podpira kandidaturo predsednika republike Sandra Pertinija za Nobelovo nagrado za mir, saj je tudi v najtežjih trenutkih dokazal, da zasluži največje spoštovanje. Predsedstvo ZSŠDI Predsednik vlade bo 15. in 16. februarja obiskal Dunaj Srečanje Craxi - Sinowatz priložnost za okrepitev tržaškega pristanišča Sinowatz je včeraj sprejel predsednika SVP Magnaga j RIM — Ministrski predsednik Bettino Craxi bo 15. kan i ^e*3ruarja obiskal Avstrijo, kjer ga bo sprejel lii er I'red Sinowatz. Craxija bo na obisku sprem-vy 7-unanji minister Andreotti. To bo prvi obisk ka-Sa italijanskega predsednika vlade v Avstrijo, vse Rinjenja Italije. Pom^ J)rctdh pobudah za okrepitev železniških in cest-čene^°TCZav z namcnom' da bi bile prometne zveze oja-ce i,- a*to k° 8°vor ° drugem tiru pontabeljske železni-n ' 1 Sa že načrtujejo in deloma gradijo, o gradnji teh -aVtoceste med Vidmom in Beljakom, o nekaterih o nrrJi1'1 asPektih v zvezi z brenersko železnico in tudi časih '0ni ^or|Ie Croce Carnico, o katerem v zadnjih Poud' Irav7-aPrav ni govora. Predsedstvo vlade ob tem stri' arja' da i® Italija zelo pozorna na dejstvo, da Av-zadev n*ma dostopa do morja in si torej v Rimu pripre aj0/ da bi veliko večino blaga za in iz Avstrije PoročT^*' P1"®*10 tržaškega pristanišča. To bi, dodaja Zjje }0 Predsedstva vlade, povečalo gospodarske dimen-tudi 'r?ri k^korenčnost tržaškega pristanišča in bi lahko P Zmoglo k razvoju sosednjih dežel. Zanimivo je, da zelo dolgo in podrobno poročilo predsedstva vlade sploh ne omenja vprašanja Južne Tirolske, oziroma izvajanja južnotirolskega paketa, ki je neposredno vezan na mednarodni sporazum De Gasperi -Gruber. Pač pa se je o tem vprašanju, nedvomno v vidiku Craxijevega obiska včeraj s kanclerjem Sino-watzom in zunanjim ministrom Lancom pogovarjal predsednik južnotirolskc ljudske stranke Silvius Magnago. Seveda, na tiskovni konferenci, ki je sledila pogovoru, je Magnago odločno zanikal, da bi bil njegov obisk kakorkoli povezan s Craxijevim prihodom na Dunaj, ampak je dejal, da je šlo le za »vljudnostni obisk, na katerem je bil kancler Sinowatz seznanjen s stanjem pogajanj za izvajanje paketa«. Magnago je ob tem poudaril, da južnotirolska ljudska stranka polaga veliko važnost predvsem na tista določila, ki zadevajo rabo nemškega jezika na sodiščih in ustanovitev avtonomne sekcije deželnega upravnega sodišča v Bocnu. Avstrijski zunanji minister Lane pa je poudaril, da ohranja Avstrija, kot podpisnica pariškega sporazuma, jamstvo za Južno Tirolsko in da se je vedno aktivno zanimala za vprašanja te dežele. Sicer pa je Craxijeva vlada prav včeraj razpravljala o izvajanju južnotirolskega paketa. Tako je novinarjem sporočil zunanji minister Andreotti, ko je za trenutek zapustil sejo. Ni pa še znano, kakšne odločitve je vlada sprejela v zvezi s tem vprašanjem. Zadnje priprave v Sarajevu Medtem ko v Sarajevu potekajo zadnje mrzlične priprave pred skorajšnjim pričetkom 14. zimskih olimpijskih iger, je v nedeljo prispel iz Aten v Dubrovnik olimpijski ogenj, ki ga bodo prinesli jutri tudi na Primorsko ^akaj samo 'tdijanski napis? JSKKL.ye. s vanms? hn"a|>is<>m, ki op da ie nan-C 90 lcdcni sk samo v i Massimo Castaldo novi veleposlanik v Beogradu RIM — Massimo Castaldo je novi italijanski veleposlanik v Beogradu. Ministrski svet je namreč včeraj tudi uradno sporočil imenovanja (poleg Castalda so namestili nove veleposlanike še v Havani, Tokiu in Kostariki), potem ko je dobil pozitivne odgovore zainteresiranih vlad. Castaldo, ki nasleduje Piera Calando, se je rodil v Rimu 16. februarja 1924 in od lanskega leta je veleposla nik, še prej pa je bil glavni direktor personale in uprave. Z diplomatsko kariero je začel leta 1952 in do leta 1963 je pokrival pomembne položaje v Lyonu, Brisbanu. Varšavi in Chamberyju. Leta 1967 je bil imenovan za prvega svetnika italijanskega predstavništva v OZN, leta 1970 je bil namestnik italijanskega predstavnika v varnostnem svetu OZN, leta 1973 pa posebni poročevalec politične komisije pri tej mednarodni organizaciji. Od leta 1974 do 1978 je bil v Moskvi kot minister svetnik, leta 1979 pa je bil imenovan za izrednega odposlanca. Poziv Salerna Andreottiju »Ne zapuščajte Libanona!« RIM — »Ne zapuščajte Libanona!« To je poziv libanonskega predsednika Džemajela, ki ga je zunanji minister te države Salem včeraj posredoval italijanskemu zunanjemu ministru Andreottiju. Salem je podrobno seznanil kolego o »naporih predsednika Džemajela za premostitev krize v odnosih med raznimi libanonskimi frakcijami«. Poudaril je tudi, da nj izključeno, da bi ženevska konferenca o narodni spravi končno siedila in da predsednik Dže-majel dela na tem. Andreotti je z zanimanjem sledil izvajanjem libanonskega gosta in izrazil živo pričakovanje italijanske vlade, da pride do odločilnih korakov za dosego narodne sprave, kajti če teh korakov ne bo, bo obstoj mednarodnih sil v Libanonu vprašljiv. Salem je kasneje odšel v Vatikan, kjer ga je sprejel papež Janez Pavel IL, v popoldanskih urah pa se ie sestal z obrambnim ministrom Spadolinijem. Nov skok inflacije in draginjske doklade RIM — Draginja je januarja začela spet naraščati hitreje. V enem mesecu so se namreč življenjski stroški, po pokazatelju državnega statističnega zavoda ISTAT, povišali za 1,2 odst. (decembra samo za 0,5, novembra pa za komaj 0,1 odstotka). Najbolj je na draginjo vplivala podražitev stanarin, in sicer v januarju kar za 5,1 odstotka (v celem letu pa za več kot 29 odstotkov), in elektrike z 2,5 odstotka (12,1), medtem ko so se živila podražila le za 0,6 odstotka (10,6). Če se bo tudi pokazatelj draginjske doklade povišal enako, bi s februarjem morala poskočiti za novih 5 točk, oziroma 34 tisoč lir, razen seveda, če se na pogajanjih vlada-sindi-kati-delodajalci ne pogodijo drugače. Egipt ponovno član islamske konference KAIRO — Egipt je formalno sprejel povabilo islamske konference naj ponovno postane član te organizacije. Do tega pomembnega dogodka je prišlo včeraj v Kairu, ko je predsed nik islamske konference, gvinejski predsednik Seku Ture, uradno povabil Mubaraka, naj ponovno vstopi v to organizacijo, iz katere je bil E-gipt izključen takoj po podpisu camp-davidskih sporazumov. Spopadi v Bejrutu BEJRUT — Ameriški vojak je izgubil življenje in trije so bili ranjeni med včerajšnjim novim silovitim bombardiranjem Bejruta, po katerem je v libanonski prestolnici ponovno zavladal strah. Vsi dosedanji mednarodni napori, med katerimi tudi posredovanje Reaganovega osebnega odposlanca Donalda Rumsfelda, so bili torej zaman. Zaradi bombardiranja je bilo bejrutsko letališče včeraj dvakrat zaprto, kajti spopadi so najbolj divjali prav na območju letališča. Po sobotnem neposrednem vstopu Craxija v pogajanja Sindikat naglasa odgovornost vlade da se ustvarijo pogoji za sporazum RIM — Sobotno »delovno kosilo« Craxija z Lamo, C ar ni ti jem in Benvenutom (in nato večerja s predsednikom Confindustrie Merloni jem v Milanu) je preok renilo pogajanja med vlado, sindikati in delodajalci z mrtvega tira hkrati v dve smeri: pomenilo je neposreden pristop predsednika vlade v težavne razgovore, utrdilo je osnovno soglasje sindikatov o potrebi, da vlada z novimi odločnejšimi in jasnejšimi pobudami omogoči zbližan je stališč in prehod k nelahkemu sporazumu. Prvenstveno odgovornost vlade za uspešen ali neuspešen zaključek pogajanj so poudarili včeraj vodilni organi vseh treh sindikatov, ki sestavljajo enotno zvezo CGJL -CISL - UTL. Največje pričakovanje je veljalo sicer sklepom sestanka izvršnega odbora daleč najmočnejšega CG IL, zlasti v zvezi z mnogokrat napihnjenimi nesoglasji med socialistično in komunistično komponento. Zlohotna namigovanja (in posredno tudi polemike o namišljenem pritisku KPI na sindikat) je demantiral namestnik tajnika Del Turco po prehodnem srečanju socialističnih sindikalistov v CGIL, ko je poudaril, da je zgrešeno »pripisovati CGIL vso odgovornost za izid pogajanj z vlado in delodajalci, kot tudi za dosego so- glasja v sindikalni zvezi.« Po njegovem mnenju je CGIL dala velik prispevek s svojim predlogom o draginjski dokladi, in je treba doseči sporazum v enotni zvezi na njegovi osnovi. »Če bo dosežen sporazum z vlado ni odvisno od razhajanj v sindikatu, ampak od stališč vlade glede davkov, cen in tarif ter zaposlovanja.« Tako je lahko Lama v poročilu izvršnemu odboru potrdil stališče, da »učinkoviti politiki vlade za zajezitev inflacije z ukrepi glede davkov, cen in zaposlovanja, bo sindikat odgovoril z ustreznim enakovrednim načrtovanjem rasti plač.« Pri tem je ponovil predlog CGIL o začasni odložitvi izplačila novih točk draginjske doklade in njihovo avtomatično povrnitvijo v plačilne kuverte, kot osnovo enotnega stališča s CISL in UIL (ki zagovarjata vnaprejšnje določanje maksimalnega števila točk in pogajanja o vračilu konec leta). Tajnik CGIL je tudi naglasil potrebo po povezavi pogajanj z borbami in po posvetovanju na bazi. Tudi vodilni organi CISL in UIL so včeraj potrdili, da obstajajo v zvezi le »tehnične« razlike in da gre vladi največja odgovornost za ustvarjanje pogojev, ki naj omogočijo sporazum. Morda danes odločitev o Woernerjevi usodi Nemška vlada v škripcih zaradi afere Kiessling BONN — Afera v zvezi z generalom Guenterjem Kiesslingom in z obrambnim ministrom Zvezne republike Nemčije Wòrnerjem se iz dneva v dan zapleta. Marsikdo namreč očita ministru, da je vse prenaglo prisilil Kiesslinga k odstopu, ne da bi prej preveril. vse aspekte obtožbe, po kateri naj bi Kiessling, eden najvišjih oficirjev ZRN in NATO, bil homoseksualec in imel odnose s homoseksualci. Včeraj je bila na dnevnem redu cela vrsta srečanj v tej zvezi. Najprej se je sestal kancler Kohl ob svojem povratku iz Izraela s podtajnikom Schrekenbergerjem, ki je prisostvoval pogovoru med Wòrnerjem in švicarskim pisateljem, znanim homoseksualcem Zieglerjem, ki je obljubil, da bo poskrbel za dokaze o Kiesslingovih nagnjenjih. V Miinchnu pa so se sestali Strauss in nje go vi h pet ministrov v zvezni vladi. Ni težko ugibati, da je bil govor o morebitni kandidaturi voditelja CSU za obrambnega ministra. To pa bi pomenilo, da bi se stranka morala odpovedati dvema ministrskima mestoma. Tak je namreč dogovor med CSU in CDU. V ta okvir sodi tudj morebitni odstop liberalca Lambsdorffa, proti ka- teremu je odprt sodni postopek zaradi podkupovanja. Obstaja sicer dogovor, da oba primera, Wòmerjev in Lamsdorffov, ostaneta ločena in da Kohl ne bo zahteval Lambsdorffovega odstopa, dokler se o njegovem^ primeru ne izreče sodišče. V popoldanskih urah sta se sestala Kohl in obrambni minister Wòrner. O njunem pogovoru seveda ni najmanjše vesti, ve se samo, da je trajal dobro uro in da Kohl ni zahteval odstopa obrambnega ministra, ki pa s svoje strani ni niti ponudil odstopa. Iz tiskovne konference, ki jo je imel Kohlov glasnik Sudhoff se da razumeti, da se zvezni kancler noče prenagliti in da bo čakal še nekaj časa, preden bo sprejel kakršnokoli odločitev. Prav tako prevladuje mnenje, da se bo Kohl moral posvetovati z drugima dvema voditeljema vladne koalicije Genscherjem in Straussom. Morda se bodo sestali že v teku današnjega dne pred sejo Bundestaga, ki se bo sestal, da bi komemoriral prvega predsednika Zvezne republike Nemčije Theodora Heussa. ZIS razpravljal o varnosti ob sarajevskih igrah BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji, ki jo je vodila Milka Planinc, preučil aktualne varnostne razmere v državi in naloge na področju varnosti. Ocenil je, da so za družbo značilna velika prizadevanja in ukrepanja, da bi preprečili težave, ki so posledice gospodarske krize. ZIS hkrati poudarja, da nekateri zunanji in notranji dejavniki še naprej poskušajo ogrožati varnost v državi. Načrtno izkoriščajo ekonomske težave v državi, s ciljem povzročiti nezaupanje v sposobnost ustavnih inštitucij in poskušajo zavirati odpravljanje sedanjih gospodarskih težav Na varnostni položaj negativno vpliva tudi zaostrovanje mednarodnih političnih odnosov, pa tudi blokovski spori in oboroževalna tekma. Vse to zahteva nadaljnjo uspešno in odgovorno dejavnost organov varnostnih služb v okviru njihovih pooblastil, meni ZIS. Ko je ZIS preučeval pereča varnostna vprašanja v državi, se je seznanil tudi z ukrepi in dejavnostmi, ki jih sprejemajo republiški sekretariat za notranje zadeve BiH, zvezni sekretariat za notranje zadeve in drugi organi, da bi zagotovili nemoten potek zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. ZIS je pozitivno ocenil do zdaj sprejete varnostne ukrepe in dejavnost v zvezi s to veliko mednarodno prireditvijo. ZIS je pozitivno ocenil dejavnost organov in služb varnosti in zveznega sekretariata za notranje zadeve. Hkrati pa je opozoril na nujnost, da tudi v prihodnje vso pozornost namenjajo razvoju kadrovske in materialne podlage organov notranjih zadev, s čimer se krepi uspešnost in usposobljenost pri izpolnjevanju zaupanih odgovornih nalog, (dd) V zvezi s polemiko o imenovanjih upraviteljev RAI Vlada zagovarja lotizacijo javnih ustanov Se nesoglasja o odpustu za »črne gradnje« RIM — Ministrski svet je izdal včeraj sporočilo v zvezi s polemikami glede imenovanj v RAI, v katerem zatrjuje, da so »kriteriji v skladu z zakonom«. Kotizacija je, v bistvu, zakonska dolžnost, ker je RAI družba državnega interesa s prevladujočim politično - parlamentarnim manda tom. čeprav je torej lotizacija pred met kritik, Palača Chigi meni, da bi bi'o nezakonito, če je ne bi izvajali in prezrli »zakonske kriterije, ki določajo kvalificirano večino, dosegljivo le na osnovi širokega političnega sporazuma in predvidevajo ustvarjanje političnih ravnotežij v upravnem svetu RAI«. Ta politična ravnotežja, trdi nota, priklicujejo odgovornost parlamentarnih skupin in samih tajništev strank in ni mogoče, da ne bi zadevala tudi člane, ki jih je imenoval IRI. S tem se ministrski svet postavlja na stran Craxija, zlasti v polemiki s predsed nikom IRI Prodijem, ki se je vzdržal pri imenovanju 6 svetovalcev, ki jih določa IRI. Ista stališča zagovarja današnji uvodnik glasila PSI, češ da je lotizacija, v smislu porazdelitve oblasti med vladnimi strankami, edino vodilo pri upravljanju javnih u-stanov. Biti mora le »demokratična«, upoštevati torej prava ravnotežja in razmerje sil. Vlada se je ukvarjala tudi z odpustom za črne gradnje, pri čemer je prevladala volja, da spet predloži zakonski osnutek. Jutri popoldne se bo začela razprava v parlamentu, ki bo bržkone zelo vroča. Večina KD namreč izraža več pomislekov glede be- sedila in se bo zato danes sestala po slanska skupina. Jutri pa bo o tem posvet med vladnimi strankami. Toda KPI je napovedala ostro opozicijo in bodo njeni poslanci vložili že na začetku razprave resolucijo o protiustavnosti osnutka o odpustu, za katero se bodo verjetno v tajnem glasovanju izrekli tudi nezadovoljneži iz vrst večine. Odpust za črne gradnje bo torej le težko odobren v sedanjem besedilu, kljub optimizmu ministra za odnose s parlamentom Marami ja in poročevalca večine Martinija, ki verjameta v kompromisno rešitev, spričo resnosti »družbenega problema«. PRI je vsekakor potrdil nasprotovanje omiljenju glob, kar je demokristjan Fiori označil za »histerično« sta- lišče. V vrstah KD je namreč 27 poslancev, ki zahtevajo kompromis, ki naj ohrani bistvo zakona, toda ščiti tudi tiste, ki ne morejo plačati. Tudi PSDI zagovarja omilitev zakonu. R. G, □ TOKIO — Severna Koreja je zavrnila ameriški predlog o štiristran-skih mirovnih pogajanjih med obema korejskima državama ob prisotnosti kitajskih in ameriških predstavnikov. Avtobus v kanal približno 80 mrtvih DELHI — Približno 80 oseb je izgubilo življenje v prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj v indijski državi Pundžab. Kot poroča indijska tiskovna agencija ITI je natrpan avtobus zavozil v plovni kanal. Življenje naj bi izgubilo približno 80 oseb. Do nesreče je prišlo, ker se je šofer avtobusa hotel izogniti kolesarju, ki je vozil v nasprotni smeri. Papandreu in Berlinguer o prizadevanjih za mir Veliko pričakovanje za obisk Mike Špiljka v Washingtonu WASHINGTON — V ameriškem ministrstvu za zuna nje zadeve ocenjujejo, da bližnji obisk predsednika predsedstva SFRJ Mika Špiljaka v ZDA in njegovi pogovori s predsednikom Ronaldom Reaganom sodijo med tista meddržavniška srečanja na najvišji ravni, ki v nepretrganosti že ustaljenega sodelovanja bolj pričajo o dobrih medsebojnih odnosih in njihovem razvoju, kot pa da gre za srečanja, do katerih prihaja zaradi odpravljanja velikih težav. Pomembno je, da bo srečanje potekalo v času zaostrenih mednarodnih odnosov in živahne diplomatske dejavnosti, kar kaže, kako pomembna je za obe državi izme njava mnenj na najvišji ravni. Taka navada se je ustalila že v času predsednika Tita in prejšnjih ameriških predsednikov. Predsednik Reagan je nedavno izjavil, da ZDA spoštujejo in podpirajo jugoslovansko neodvisno in neuvr- ščeno politiko. Seveda to ne pomeni, da razlik v stališčih ni, pa najsi gre za dvostranske odnose ali pa za mednarodne odnose v celoti. Toda zato je izmenjava mnenj toliko bolj pomembna in dobrodošla. Eno od vprašanj, ki mu bo nedvomno treba nameniti precej pozornosti, so gospodarski odnosi med državama, v katerih ima Jugoslavija velik primanjkljaj in ki ga ne bi smeli odpravljati z manjšanjem medsebojnega sodelovanja. Ministrstvi za zunanje zadeve in denarne ustanove poudarjata ameriško pripravljenost, da podpro jugoslovanske stabilizacijske napore oziroma program stabilizacije gospodarstva, tako kot so se za to zavzemale tudi doslej, kar pa ne pomeni, da tudi na tem področju ni moč najti nekaterih izboljšav, ki bi zagotavljale večjo enakopravnost, (dd) ATENE — Grški ministrski predsednik Andreas Papandreu in sekretar Enrico Berlinguer bi lahko v bližnji bodočnosti sprejela kako skupno P"^,e do za ponovno vzpostavitev vzdušja zaupanja in za prekinitev oborožev ^ tekme. To bi bilo moč sklepati iz včerajšnjega prisrčnega pogovora, v je imel Berlinguer s Papandreuom v Atenah. Berlinguerjevo potovanj Grčijo sodi v okvir številnih obiskov sekretarja KPI v raznih evropskih ^ žavah, pa tudi Papandreu je sprožil že vrsto razorožitvenih pobud, tak10 ^ sta na včerajšnjem obisku oba ugotovila veliko sličnost medsebojnih f?lc Zastopniki Slovencev videmske pokrajine na t olminskem Zelja po še tesnejšem sodelovanju KOBARID — V znamenju dobrososedskih in prijateljskih odnosov in ob želji po še tesnejšem sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in športnem področju, je v soboto popoldne potekalo v Starem selu pri Kobaridu že tradicionalno srečanje med predstavniki Slovencev videmske pokrajine in družbenopolitične skupnosti Tolmin. Poudarek je bil tudi na vprašanju globalne zaščite Slovencev, pri čemer sta Zdravko Likar v imenu občinske konference SZDL in Štefan Cigoj v imenu republiške konference SZDL ponovno potrdila podporo Slovenije boju zamejskih Slovencev za dosego zaščitnega zakona ter poudarila prizadevanja matične domovine tudi za gospodarski razvoj območja, kjer živijo Slovenci v videmski pokrajini. Omenjena vprašanja, je med dru Sim dejal Cigoj, bodo v središču pogovorov tudi z zuna njim ministrom Andreottijem, ki bo čez nekaj dni obiskal Jugoslavijo. O globalni zaščiti je v imenu vseh organizacij Slovencev videmske pokrajine spregovoril prof. Viljem Černo, ki je še posebej pozdravil župane in druge javne predstavnike, ki so se srečanja udeležili. Poleg županov iz Dreke, Grmeka, Špetra Slovenov, Podbo-nosca, podžupana iz Tipane in pokrajinskega svetovalna Petričiča, sta prvič bila prisotna tudi predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin Chiuch in predsednik turistične ustanove za Čedad in Nadiške doline Paussa. V svojem pozdravu je Ciuch poudaril pomen dobrososedskih odnosov in stikov, ki so se v zadnjih letih še posebej razvili in pomen, ki ga ima v tem pogledu odprta meja. Omenil je skupne interese na gospodarskem področju, ki so bili v središču pogovorov tudi na nedavnem srečanju z jugoslovanskim ambasadorjem Kosinom v Špetru Slovenov. Velik poudarek je predsednik gorske skupnosti dal tudi vprašanju Matajurja, ki pa, je dejal, nas združuje ne le glede turističnega razvoja tega območja, pač pa tudi v političnem pogledu. Dobrososedski odnosi se morajo še razvijati, kljub gospodarski krizi, ki pesti obe državi. Na koncu pa je poudaril vlogo, ki jo ima in mora imeti Benečija kot vezni člen med Jugoslavijo in Evropo. Na srečanju, ki se ga niso zaradi slabih vremenskih razmer udeležili predstavniki iz Rezije in beneški duhovniki, so bili poleg že omenjenih predstavnikov prisotni tudi Marjan Tavčar, predsednik medobčinske SZ DL, Marjan Rožman, predsednik skupščine Tolmin, Vlado Uršič, član republiškega komiteja za stike z zamejstvom, Milan Sirk, predsednik regijskega društva slo venskih duhovnikov in dekan iz Kobarida Rupnik. JOLE NAMOR V veljavi rotacijski sklad za kmetijstvo Zagotoviti podporo tudi tržaškim kmetom VIDEM — Na sedežu deželnega odporništva za kmetijstvo v Vidmu se Jo včeraj sestal na svoji prvi seji novoizvoljeni posvetovalni odbor za Rotacijski sklad za posege v korist kmetijskega sektorja. Sklad je bil u-stanovljen z deželnim zakonom 80/82, Rtopii pa je v veljavo proti koncu •anskega leta z zakonom štev. 70. Za Prihodnja tri leta bo imel sklad na razpolago 51 milijard lir; tako rotacijskemu skladu, ki je novost za celo državo, kot posvetovalnemu odboru, Pačeljuje odbornik Mizzau. Kot je sam poudaril, je važnost ro-mcijskega sklada v sedanjem kriz-Pem trenutku še toliko večja, ker se kmetijska podjetja na vse načine pri-zadevajo kako priti do kapitalov, ki pa naj bi bili po najnižji ceni. Rotacijski sklad je namreč neka oblika posojila, ki ga bo moral kmetijski podjetnik povrniti; posvetovalni odbor in kmetijsko nadzomištvo pa bosta določila rok, v katerem bo treba posojilo vrniti in pa sevedo višino obrestne mere, ki jo bo kmetijski podjetnik dolžan plačati na prejeto posojilo. Po odbornikovih besedah se bo za ta posojila skušalo določiti znosne obrestne mere, da bodo kmetje v pogojih kupiti na pr. stroje, razno opremo ter tudi graditi kmetijska poslopja. S tem bo v prvi vrsti imelo največ koristi prav kmetijstvo, posredno pa je rotacijski sklad oblika podpore tudi drugim sektorjem, kot na pr. indu- strijskemu in trgovinskemu; sklad ni torej privilegij za kmetijski sektor, z njim se skuša priskočiti na pomoč tudi drugim področjem, ki preživljajo hudo krizo. Pri tem pa ne moremo mimo ugotovitve, da je bila tržaška pokrajina doslej precej zanemarjena glede a-gramih kreditov in drugih deželnih posegov v kmetijskem sektorju. Tržaški kmetje so bili doslej v številnih primerih deležni le nizkih finančnih prispevkov, ki jih daje na razpolago deželna uprava. Skrajni čas bi že bil, da bi se taka praksa spremenila in da bi dežela posvetila tudi tržaškemu kmetijstvu tisto vlogo, ki mu pripada v sklopu prizadevanj za reševanje hu de gospodarske krize. Primer Pavle Gazi Samo, za nepoznavalce jugoslovanskih notranjih dogodkov je kot bomba udarila vest, da so na Hrvaškem izključili iz centralnega komiteja ZK Hrvaške in celo iz ZK Pavla Gazija. Gre za pred štirimi meseci odstavljenega notranjega ministra, sicer pa še pred dobrim letom ali dve visokega državnega oziroma partijskega funkcionarja (celo pri predsedstvu CK ZKJ) in odličnega gospodarstvenika. Kajti malo manj kot leto dni je trajalo ugo tavljanje Gazijevih napak in intrig. Po letu 1966, po brionskem plenumu — po padcu Aleksandra Rankoviča, kakor piše na primer zagrebška revija Danas, v jugoslovanski politiki še ni bilo podobnega primera. Kaj očitajo Pavlu Gaziju? Mnogo. A kaj natančno, ni povedalo tudi dolgo novinarjevo razlaganje v zagrebškem V j esniku, kjer so o izključitvi Pavla Gazija pisali pod naslovom Politična odgovornost za spletke. Toda vseeno se da marsikaj razbrati, nekaj pa se je tudi razvedelo ob običajno dobro obveščenih virov. Bivši dolgoletni član ZKJ in notranji minister naj bi deloval kot samostojna sila nad družbo »ali nad Zvezo komunistov«, »ten denciozno« in »s premišljenim političnim spletkarstvom« je obtoževal in bla til nekatere pomembne funkcionarje, tako je kajpak sejal »razdor v vodstvu partije«, ko pa so hoteli v CK ZK Hrvaške z njim razčistiti, ni hotel sodelovati. Oglasili so se celo dobrohotni kritiki, češ da je Gazija omamila oblast, temu da se je pridružil karierizem in podobno. Tisti, ki primer Pavle Gazi presojajo skozi mileroskop notranjepolitičnih in gospodarskih razmer Jugoslavije, razmišljajo drugače. Eni trdijo, da gre za idejni spor med dogmatiki in reformisti v ZKJ, drugi, pa da je Pavle Gazi padel, ker je preodločno začel gonjo proti kriminalu (med drugim v naftni organizaciji INA), tretji, da so ga spodrezali tehnokrati in nacionalisti in podobno. Špekulacij in govoric ne manjka. V partijskih organizacijah Hrvaške zato prebirajo posebno informacijo o celotnem primeru Pavle Gazi. Vendar se vseeno zdi, da so vse objavljene informacije pomanjkljive in zavite v meglo in da zato še bolj prilivajo ogenj — dodatni lakoti po pojasnilih. V Jugoslaviji trezni politiki, posebej pa tisk, vsak dan bolj kritično terjajo odprte karte politike, ko gre za občutljive kadrovske spremembe. Ni se še namreč polegel prah zaradi odstopa jugoslovanskega finančnega ministra Jožeta Florjančiča. Razlike v izjavah o tem, zakaj je minister odstopil, so tako udarjale v nas celo preproste ljudi, da je Franc Šetinc, predsednik Socialistične zveze v Sloveniji, še enkrat pojasnil ozadje odstopa. Grenak okus zaradi dozirajo informacij je ostal. A niti odstop Jožeta Florjančiča niti primer Pavla Gazija ni bil dovolj poučen. Najnovejši kadrovski predlog iz Slovenije (za člana predsedstva SFRJ, za predsednika predsedstva SR Slovenije in za člana predsedstva SR Slovenije) spet ni dovolj jasen. Ne ve se, ali gre France Popit v Beograd ali ne, in ali bo Stane Dolanc predsednik predsedstva SR Slovenije. Ne ve se pa zato, ker v partijskih vrhovih republik in pokrajin še niso enotni, ali naj v državno vodstvo predlagajo tudi funkcionarje, ki so tako ali drugače delali na zvezni ravni pred leti — kar pomeni, da so sokrivi za zdaj šnjo jugoslovansko krizo. Kadrovske spremembe so zmeraj občutljiva tema. Kadrovski preobrati ali odstopi toliko bolj, čeprav je tudi res, da v Jugoslaviji opozarjajo, kako vendarle kadrovske rošade sodijo k vsaki kadrovski politi. Odstopi in za menjave zaradi slabega dela ali zaradi česa drugega bodo čedalje bolj nekaj naravnega v demokratični kadrovski politiki. Prav to pa je tisto. V kadrovski politiki je še preveč ozkih, forumskih odločitev. Premalo je demokratičnega, širšega preverjanja kadrov na podlagi opravljenega dela in konkretnega zavzemanja za temeljne stabilizacijske in samoupravne usmeritve. Če se kadrovski ozkosti pridruži še do kraja okleščena informacija, potem res ne čudijo špekulacije in govorice. Za primer Pavle Gazi velja, da je bila prva informacija preskopa in je vzbudila povečan interes, zdaj objavljeno pojasnjevanje izključitve pa je tako obširno, da spet ne pove dovolj oziroma nič konkretnega. To pa seveda nikomur ne koristi. IVAN MIRT Počastili spomin padlih v napadu na partijsko šolo Prizadevnost domačinov z Matajurja . rešila življenje mlademu smučarju j CERKNO — Pred spomenikom na Brdcih, na katerem je vklesanih 47 $k°n- pa(^ih, °d tega 26 tečajnikov šestega tečaja partijske šole za Primor-0 in Gorenjsko, je bila žalna svečanost. VM. O tragediji pred 40 leti je spregovoril Ivan Bratko - Andrej, nekdanji ^Ja partijske šole. . Spominske svečanosti so se udeležili tudi člana sveta federacije Lidija dr. Joža Vilfan, Miha Ravnik sekretar■ predsedstva CK ZKS ter idrijske občine in severnoprimorske regije. Zatem so se preživeli tečajniki zbrali v novi osnovni šoli »Spomenik šQ.p ki so jo zgradili na njihovo pobudo. Na občnem zboru prijateljev te 80 izvolili za predsednika dr. Jožo Vilfana, ki je uspešno vodil odbor Ra ®rat*nio te šole. Dr. Joža Vilfan je nasledil pokojnega vidnega slovenske-revolucionarja Miho Marinka. JOŽE OBLAK "MltJUrc in predstavniki MATAJUR — Po daljšem iskanju so reševalci v noči od sobote na nedeljo našli in rešili 21-letnega smučarja Luca Coccola iz Premariacca, ki se je v soboto popoldne izgubil na Matajurju. K srečnemu izteku nevarne pustolovščine je pripomogla hitra mobilizacija karabinjerjev iz Čedada in Špetra, še zlasti pa zavzetost u-pravnika koče Pelizzo Renata Mas-sera ter lastnika zavetišča Čedad na Matajurju Faustina Zuanella. Domačina, dobra poznavalca beneške gore sta namreč prva našla smučarja in mu pomagala, da se je z njima prebil do Gorenjega Marsina, kjer so prenočili. Nevarni pustolovščini na Matajurju, ki bi kmalu terjala mlado življenje, je botrovala megla, ki je ovila beneško goro v neprozorno zaveso. Coccolo je kljub temu hotel s smučmi v dolino, medtem ko sta se njegova previdnejša prijatelja spustila peš vzdolž nosilcev žičnice in dala alarm, ko fanta nekaj časa ni bilo na spregled. Reševalna služba je bila v nekaj trenutkih mobilizirana, vrh gore so preiskali tudi s teptalnim strojem. Med vsemi reševalci pa sta imela najbolj srečno roko Massera in Zuanella, ki sta preiskala predel proti Marsina in res našla premraženega fanta, ki si je izkopal zasilno zatočišče v snegu. Coccolo ni bil več kot 20 metrov daleč od neke zapuščene domačije, vendar v megli je ni sploh opazil. Vse več zanimanja za tovrstno energijo Sonce počasi prodira na obalo s*kclo^ — še pred sedmimi, osmimi leti se je mar- ra^ nasInibal, ko je beseda nanesla na praktično upo-P0v energije. Časi so se medtem spremenili. Sebnik 80 se začeli opremljati s sončnimi kolektorji. Za-°d i^ori|( K0 sledila tudi podjetja in v borih treh letih. Prave3 80 samo na obali postavili kolektorske na-kartinnna ^omu upokojencev v Izoli, v lucijskem avto-TatI)a ' garderobah v koprski luki, počitniškem domu toro£u V iranu, restavracijah Jadran in Ljubljana v Por-njj pa' k0Prskih zaporih, domu rudarjev v Fiesi, v grad-cijski rn* naprave v portoroškem hotelu Riviera in v lu-sanitamanni' Okoriščanje sončne energije za ogrevanje strokoVhl' ,Vode ima številne prednosti, pa vendar brez Verzel081' 'n vestnosti ne gre. O tem govori inž. Niko Piranu i V- tem poudaril, da se je o teh stvareh stu strokom •P?gOVarjati tam, kjer je na vodilnem me-nJak, na primer ekonomist.« l^njA ° Prihrankih, amortizaciji itd. izhajajo iz Ka*e. še ugcrf^-^ Perspektivi bo ta računica, kot vse »Seveda. Še nekaj: pregledali smo prav vse kotlarne turističnih objektov na obali, od ankaranskega hotela Adria do Portoroža. To je bilo leta 1981. Takratnemu TRP (sedanji turistični organizaciji Portorož) smo izdelali analizo o tem, kaj bi bilo treba v vsakem objektu napraviti, da bi privarčevali gorivo v kotlarnah. Pa se ni premaknilo. Analizo srno delali zastonj, za prejekte nameščanja sončnih zbiralnikov pa se je zdelo škoda denarja. Marsikje sploh ne vedo, ali porabijo sto, dvesto ali osemsto litrov goriva, in še manj, zakaj.« V našem gospodarskem sistemu stroški očitno ne pomenijo veliko, oziroma nad njimi ni zadostne evidence. »Pri nas nobena vzdrževalna služba — razen izjem, kot je portoroški Palače — nima podatkov o porabi oziroma stroških ogrevanja. Zadnjič, ob obisku predsednika republiškega komiteja za energetiko, so poudarili, da je nerazumljivo, da celotno obalno zdravstvo nima v vzdrževalni službi niti enega samega strojnika — energetika! Ali pa šolstvo: vsi ti razni visi in tisi, ali kako jih že imenujejo, nimajo pa enega samega strokovnjaka... Tudi tam, kjer strokovnjake za vzdrževanje imajo, na primer v portoroškem Topu, je ostalega vsakodnevnega vzdrževanja toliko, da se energetski porabi ne utegnejo imajo z vzdrževanjem naprav za izkoriščanje sončne energije tam, kjer so jih namestili? »Kjer jih vestno vzdržujejo, na primer v koprski Luki, so zadovoljni. Podobno velja za številne zasebnike. Dogaja pa se, da se na primer črpalka pokvari. Pokvarila se je v domu mariborskega Tama v juniju, do nas kot izvajalcev pa je to prišlo šele oktobra. Napravo so enostavno izklopili. Spet smo pri vzdrževanju. Naprave za ogrevanje sanitarne vode s soncem so zelo enostavne, edini vrteči se del je neka majhna črpalkica. Ni vzroka, da ne bi delovala — če bi le od časa do časa kdo pogledal, ali deluje.« dovolj posvečati.« Kakšne izkušnje ENOBARVNI JAQUARD FANTAZIJA TKANINE IZ: TREVIRA 2000 VOLNE BOMBAŽA MEŠANIH PREDIV MESEC PRODAJE OSTANKOV Od 1. do 28. februarja TRST - Drevored XX. septembra 16 - telefon 730298 O O •o O .5 ‘O n O VITKO KOGOJ TA TEDEN TRI SEJE OBČINSKIH SVETOV V TRŽAŠKI POKRAJINI Z novo premiero bodo prišli na svoj račun najmlajši Rdeča kapica od četrtka v SSG Na področju političnega in upravnega življenja v tržaški pokrajini se tudi ta teden obeta zelo živahen. Sinoči se je sestal tržaški občinski odbor, ki je začel izdelavo osnutka finančnega proračuna aa leto 1984, o katerem bo v drugi polovici februarja tekla razprava v občinskem svetu. Vzporedno s tem so že stekla posvetovalna srečanja med političnimi silami. Tržaški občinski svet .-'e bo sestal v petek in bo skoraj gotovo spet vzel v pretres resolucijo v podporo Pertinijevi kandidaturi za Nobelovo nagrado za mir, zaradi katere so na zadnjem zasedanju fašisti in melonarji nesramno zbežali iz sejne dvorane in tako povzročili nesklepčnost seje. O Pertinijevi kandidaturi bo govor na jutrišnji seji miljskega občinskega sveta, ki ima poleg tega na dnevnem redu tudi dve resoluciji o vprašanju ostarelih. Dolinski občinski svet pa se bo sestal v petek zvečer. Na dnevnem redu ima poročilo župana Edvina Švaba o raznih občinskih zadevah, ratifikacijo sklepov občinskega odbora ter razpravo o proračunu za leto 1984 ter o problematiki zaščitnega zakona za slovensko manjšino. V Nabrežini sestanek o .ustanovitvi zdravstvenega okrožja v tej občini Na županstvu v Nabrežini je bil prejšnji teden sestanek, na katerem je tekla beseda o še nerešenem vprašanju ustanovitve zdravstvenega okraja v devinsko-nabrežinski občini. Uvodno poročilo je podal občinski odbornik za zdravstvo Depangher, ki je dejal, da hoče uprava do konca odigrati svojo vlogo pri celovitem uresničevanju teh zdravstvenih struktur, s svojo akcijo pa noče nikakor stopiti v »konkurenco« s KZE, ki je v prvi osebi pristojna za to problematiko. Srečanja so se poleg občinskih upraviteljev udeležili zdravstveni ter socialni operaterji centra za umsko zdravje v Nabrežini, sanatorija »Pineta del Carso«, krajevne družinske posvetovalnice, sesljanskega doma za ostarele in drugih podobnih ustanov. Vsi so pokazali zanimanje in pripravljenost, da se zadeva premakne z mrtve točke, do izraza pa je prišel tudi predlog, da se prav v tej občini izvede neke vrste eksperimentalna preizkušnja, ki bi prišla v poštev tudi za načrte KZE. V ta namen so sestavili posebno delovno skupino, ki bo pripravila dokument o tem vprašanju, obenem bo verjetno že ta teden stopila v stik z upravnim odborom KZE. V četrtek, 2. februarja, ob 16. uri, si bomo lahko ogledali v Kulturnem domu v Trstu premiero priljubljene pravljice o Rdeči kapici, ki jo bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo za svoje najmlajše obiskovalce. Kljub vsem dobro znanim finačnim težavam in kljub temu, da še vedno ni jasno, ali bo gledališče uspelo izpeljati svo- jo sezono do konca, je v tem zadnjem obdobju kar postoterilo svoje moči in dobesedno pošilja na oder premiero za premiero. Po uprizoritvi dramatizacije Pregljeve novele Matkova Tina z naslovom Vsem galjotom vile v vamp, ki je namenjena še predvsem srednjim in višjim šolam, so tako sedaj z Rdečo kapico na vrsti tudi u- Duo Hrvatič - Oman na Opčinah p ALMIRANTE V AVDITORIJU Slovenci in Pertini glavne tarče perfidnih napadov Almirante je v nedeljo na bučnem volilnem zborovanju v gledališču »Au-ditorum« predvsem napadal predsednika republike Pertini ja, češ da je »človek sovraštva« in to zaradi odnosa do Mussolinija (resnici na ljubo, ni spregovoril Mussolinijevega imena, saj je zadostoval privzdignjeni »Lui«). Glede Slovencev in našega zaščitnega zakona pa se je omejil na vzklik »barbari« in nato seveda na podroben in dolg enostranski oris dogodkov o-krog fojbe v Bazovici in poskusa postavljanja spomenika. V tej zvezi je že lani napisal pismo predsedniku republike, ki mu je odgovoril preko tajnika s formalnimi ugotovitvami. Pa še je dodal, da je tr*a rešiti »omiko in delo v Trstu pred napadom iz dobro poznane države«. Skratka perfi-den poziv k sovraštvu, vzbujanju mržnje. Kot uvod zborovanju pa je bila napoved sedanjega krajevnega federaleja Giacomellija, da s» bodo z vsemi silami uprli zakonu za Slovence in, v kolikor bi ga parlament odobril, da je njih centralni komite že sklenil, da bodo pričeli pobirati podpise za referendum, ki naj zakon ukine. V Prosvetnem domu na Opčinah je v sklopu »Openskih glasbenih večerom nastopil duo, ki ga sestavljata violinist Žarko Hrvatič in pianistka Nada Oman. V Trstu se je duo že nekajkrat predstavil. Hrvatič, ki poučuje na konservatoriju »G. Tartini«, je diplomiral na šoli Glasbene matice v Trstu pri profesorju Oskarju Kjudru, izpopolnjeval pa se je tudi v Moskvi in v Ljubljani. Solističnih nastopov je imel že precej, sodeloval pa je tudi pri raznih komornih zasedbah v Evropi in Ameriki. Nada Oman — pianistka je prav tako imela že vrsto nastopov, saj je po diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani igrala v glavnem pri komornih zasedbah v Jugoslaviji, Rusiji in na Češkoslovaškem. Čeprav je ta pianistka poznana v glasbenem svetu, tokrat ni pokazala vseh svojih sposobnosti. Duo Hrvatič — Oman se je predstavil najprej z znano Beethovnovo »Sonato op. 24 št. 5 v F-duru«, imenovano »Pomladna«. Tej je sledil šopek slovenskih ljudskih plesov, ki jih je priredil sodobni slovenski skladatelj Alojz Srebotnjak. Posebno »posrečena« pa je bila skladba francoskega skladatelja Mauricea Ravela z naslovom »Tzigana«, kjer se je violinist lahko še posebno izkazal s svojo »iz-vežbanostjo«. Skladba s tipičnim ciganskim ritmom, melodioznostjo in temperamentom nudi navadno veliko možnost za učinkovitost. Zadnja na sporedu je bila na sporedu »Sonata za violino in klavir«, ki jo je zložil eden najznamenitejših skladateljev 19. stoletja, C. Franck. Ob koncu se mi zdi nujno opozoriti občinstvo, ki sledi koncertom, naj ne ploska med enim in drugim stavkom, ker to moti izvajalce. Ploskanje je dovoljeno le ob koncu vsake skladbe! H. J. • Tržaški župan Richetti je včeraj sprejel delegacijo Vsedržavne ustanove za zaščito in pomoč gluhonemim, ki jo je vodila predsednica Serena Corazza. čenči naših osnovnih šol in vrtcev. Slovensko stalno gledališče je torej tudi letos poskrbelo za svoje najmlajše in najdražje obiskovalce. Pravljico o Rdeči kapici je naše gledališče sicer že nekajkrat uprizorilo na velikem odru, to pot pa jo je priredilo za gostovanja v šolah kot dramatizirano pripoved, ki bo postala prava igra šele z aktivnim sodelovanjem malih gledalcev. Kako? Tako, da bodo pomagali pri pripravi prizorišča, ko jim bodo to igralci naročili, in da bodo z njimi zapeli pesmico o Rdeči kapici, pa še tisto o volku in lovcu, ko jih bodo za to igralci zaprosili. Besedilo pesmic bodo otroci našli v gledališkem listu, ki bo za to priložnost prav poseben in nekam čudežen, saj, če ga bodo znale bistre glave pravilno upogniti in zlepiti, bodo iz njega dobile. ■■ Kaj? To pa naj zaenkrat ostane še skrivnost. Naj pa ne bo skrivnost kdo vse pri Rdeči kapici sodeluje. Režiser predstave je Mario Uršič. Za dramatizacijo pravljice bratov Grimm in za pesmice je poskrbel Miroslav Košuta, glasbeno je predstavo opremil Aleksander Vodopivec, medtem ko so kostumi delo Marije Vidau■ Posebno pozornost moramo tokrat posvetiti sceni, ki si jo je omislil Marjan Kravos in ki je seveda premakljiva in sestavljiva tako, da jo bo mogoče postaviti zdaj v enem, zdaj v drugem razredu, kjer bo ostala za eno šolsko uro, toliko pač kolikor traja predstava. Scena je prav zato tudi zelo enostavna in ima obliko nekakšne magične škatle, iz katere nastane zdaj hišica Rdeče kapice, nato gozd, kjer se potepa volk, in končno še babičina hišica, kjer se bo tudi naša pravljica, kot vse pravljice, veselo končala. V predstavi nastopajo Miranda Ca-harija, Stojan Colja, Marinka Počkaj in Stane Starešinič. Premiera Rdeče kapice bo, kot smo že zapisali, v Kulturnem domu, sa] so v gledališču prepričani, da pravljica o Rdeči kapici, njeni babici, volku in lovcu, utegne zanimali tudi mamice in očke, babice in dedke, učitelje in pedagoge in sploh vse, ki imajo pravljice radi. Tržaški škof obišče vrtec in šoli pri Sv. Jakobu Slovenski otroški vrtec, osnovna šola »Ribičič« in nižja srednja šola »Cankar« pri Sv. Jakobu bodo imeli danes v svoji sredi uglednega gosta: v okviru pastoralnega obiska jih t>° namreč dopoldne obiskal tržaški škof Lorenzo Bellomi, ki se bo pomudil tako z najmlajšimi kot tudi z dijak*-profesorskim zborom nižje srednje š<£ le in starši učencev in dijakov. Obisk v šolskem poslopju v Ul. Frausin se bo začel ob 9.30, srečanje s starš* pa bo ob 18.30. Pismo uredništvu JK ČUPA O NAMERAVANI UREDITVI SESLJANSKEGA ZALIVA Jadralni klub čupa nam je poslal s prošnjo za objavo pismo, ki ga je naslovil na župana devinsko - na-brežinske občine v zvezi z nameravano ureditvijo Sesljanskega zaliva. Pismo objavljamo v celoti : Sklicujemo se na predčasne kontakte, obiske in razgovore ter pismene vloge, ki smo jih imeli z vašo upravo in drugimi zainteresiranimi dejavniki v zvezi s problemom u-reditve Sesljanskega zaliva, o čemer smo veliko in poglobljeno razpravljali tudi na našem občnem zboru v Trstu dne 20. januarja 1984. Na osnovi zavzete razprave številnih članov našega društva je prišla do izraza zahteva, da se tudi mi aktivneje vključimo v razprave in o-cene, ki se nanašajo na tako pomembno vprašanje, za katero smo kot športno - rekreacijsko društvo s sedežem v Sesljanskem zalivu življenjsko zainteresirani. Dejstvo, da se problem ureditve Sesljanskega zaliva vleče že celo vrsto let, potrjuje kompleksnost tega vprašanja, zaradi česar tudi naša organizacija od same ustanovitve ne razpolaga z lastnim prostorom in u-streznimi strukturami. Povsem naravna je torej naša zahteva, da se v konceptu urbanistične ureditve Sesljanskega zaliva najde tudi ustrezna rešitev tega vprašanja. V okviru našega društva deluje preko 150 članov iz tržaške in gori-ške pokrajine, ki si preko 10 let prizadevamo poleg športne dejavno- sti, da vzgajamo našo mladino v zdravem in kulturnem odnosu do narave, okolja in ljudi. Pri tem želimo poudariti, da smo v smislu dobrih odnosov s sorodnim društvom Pietas Julia iz Sesljana v preteklem letu dali konkreten doprinos z zgraditvijo dveh pomolov, ki sta terjala zahtevni organizacijski pristop obeh društev in tako tudi dokazali, da obstaja možnost za konkretno sodelovanje med prisotnimi dejavniki v Sesljanskem zalivu. Naše stališče, ki je izšlo z občnega zbora je v tem, da se sicer strinjamo s potrebo po ureditvi Sesljanskega zaliva, vendar ne moremo sprejeti, da bi se ta problem razreševal izhajajoč edino iz ozkih interesov družb lastnic pretežnega dela zemljišč v zalivu samem. Biti lastnik Zemljišč še ne pomeni razpolagati z vsem, kar Sesljanski zaliv nudi tisočim občanom iz tržaške, go-riške in videmske pokrajine, ki jim od nekdaj predstavlja Sesljanski zaliv kontakt z morjem, soncem in lepim naravnim okoljem. Ta biser na- še narave ne more in ne sme biti predmet kakršnih koli špekulativnih interesov, ki bi sami pogojevali nadaljnji razvoj vseh koristnikov Sesljanskega zaliva. S strani našega društva mislimo v tem smislu v povezavi z vsemi zainteresiranimi dejavniki sprejeti vse potrebne ukrepe, da se zagotovi taka rešitev, ki bo v največji možni meri zagotovila interese širše skupnosti. S tem v zvezi vam mislimo zato predložiti v najkrajšem času skupne specifične tehnične predloge in stališča, ki naj bi jih upoštevali pri razreševanju tega izredno pomembnega problema. Prejmite prijateljski pozdrav odbor JK Čupa • Danes, 31. januarja, bo ob 18. uri v konferenčni dvorani muzeja v Ul. Ciamician 2 predaval predsednik tržaškega kinološkega združenja Paolo Arbanassi na temo: »Vedenje domačega psa«. Predavanje prireja združenje Pro Natura Carsica skupno s tržaškim naravoslovnim muzejem. Protest tržaških zdravnikov proti KZE Včeraj so se na sedežu tržaške zdravniške zbornice ob prisotnosti predsednika Giuseppa Parlata sestali sindikalni predstavniki splošnih zdravnikov, pediatrov in raznih specialistov, da bi razpravljali o kritičnem stanju, ki je nastalo zaradi zadržanja Krajevne zdravstvene enote, ki še ni do sedaj izplačala novembrske in decembrske plače raznim kategorijam zdravnikov. Sindikalni predstavniki zdravnikov tržaške pokrajine kritizirajo zvračanje odgovornosti med KZE, deželo in vlado ter napovedujejo, če se ne bodo problemi pravočasno rešili, še druge bolj drastične ukrepe. Med temi pride predvsem v poštev stavka splošnih zdravnikov, pediatrov in specialistov ter celo reševanje problemov na pravnem področju. Velik uspeh razstave mačk Niti najbolj optimistični izmed organizatorjev prve mednarodne razstave plemenitih mačk ni pričakoval takega uspeha in... kritike. Dolga vrsta ljudi se je namreč dva dni vila iz tržaške pomorske postaje še nekaj sto metrov po nabrežju, da bi si ogledala lepotce in lepotice mačjega sveta. Včerajšnji dan razstave je bil še posebno slovesen, saj so razglasili zmagovalce in zmagovalke te nenavadne manifestacije. Nagrajene so bile najlepše mačke vseh pasem, vrst, barv in... značajev, absolutni zmagovalec pa je perzijski maček C’Mikesh Ferska von Ba-rasty, ki se mu že iz priimka pozna plemeniti izvor. Ta maček ni niti dve leti star, do sedaj pa je že prejel mn. podporo in solidarnost županu RifMa- obte obs°J vsem demokratičnim ostro tiju in skim svetovalcem ter ravnanje MSI in LpT. . »wir' • Rajonski svet za Kolonjo in, nCs, kljo se bo zbral na seji d 31. januarja, ob 19. uri v Ul. ^ gr.ti 30. • Rajonski svet za Novo mit*1*, 3. Novo mesto se bo prihodnjič st’s ,ngV' februarja v Ul. Battisti 14. Na vg nem redu bo poteg drugega ra^P'^e. o podrobnem načrtu za javne sto S sinočnjega posveta LpT o » bilingvizm u' enkfat sesul: kamenje, omet in bližnjoZ močnim hruščem zgrmeli na djetjo gradbišče, kjer uslužbenci po-stavl in j eechiatti zadnje mesece pobi na>r^ temetie novemu posi’opju, ki Udir., fv° ZAisti prav zraven poruše-Hkr • a- delow* stanovalec v trinadstropni, lore . Panismi stavbi, Vittorio Del-ko L'*? “il na srečo takrat zdoma. Čeh Uvj*j ynnil, je lahko z grozo v a v tret j« J"1 * da njegovega stanovanja bo mori? nadstropju ni več, in da si drug0 L- sydaj, pri 76 letih, poiskati »Stavb V lšče- Zgradiii i j® ?! bi res stara, saj so jo °d lastniue6a kdb« je povedal eden u*' Hl(*ci„',V P°s'°Pja, Giovanni Pava bombarrti„J P? -K Prestala potrese in rG|'jetnost;aPJa: £lnnrt 23.15 The Boti Ones - TV film 0.15 Abat-jour RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Slovensko učiteljstvo pod fašizmom; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 A lenka Go jevšček: Mit in slovenska ljudska pesem; Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah; 14.10 »Naš pravljični telefon«. 15.00 Mladi mladim; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Odprti diom-ski val: Dani’o Lokar: »Platnena srajca«. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; Ekonomska priporočila; Objave; 6.45 Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev — danes na valu Radia Koper: gasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Slovenske ljudske pesmi in glasbila: pesmi po zapisu Tončke Marolt; Objave, kinos periti .ekonomska priporoči ia; 14,.20 Najlepši operni spevi; V Izoli bo danes seja zborov skupščine. Zanimivostim smo namenili mesec kulture v Postojni. Oddajo Za mlade poslušalce pa počitnicam na snegu. Ob 18. uri bo tudi skupna oddaja Sotočje. 14.35 Oddaja brez naslova; 15.25 Ekonomska priporočila ; 15.30 Za varnejši jutri — zavarovalna skupnost Croatia; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; Objave; 17.30 Mladim poslušalcem 18.00-18.55 Sotočje. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Jutro ob glasbi; 7.00 Buongiorno giorno; 7.50 Time music; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po žajah; 14.00 Glasbeno popoldne; 14.00 Narejeno v Jugoslaviji; 14.32 Dvojni tir; 15.00 Odprta scena; 16.15 Casadei ; 17.00 Koncert za violino; 18.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.10 B diavolo a Pontelungo, nadaljevanka; 11.30 Top story — lahka glasba; 12.03 Via Asiago Tenda ; 13.20 Karavana; 16.00 Aktualnosti ; 18.06 Srečanje z. . .; 18.30 Večerna glasba; 20.00 Tragedije in farse Alberta Petrini ja; 21.03 Vrtiljak; 21.35 Nočna glasba. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 8.00 Ju- tranja oddaja; 8.05 Radio predstavlja; 8.45 Alla carte di Re Artusi — radijska priredba; 9.10 Zabavna oddaja; 10.30 Radiodue 3131; 12.10 Deželni program; 12.45 Discogame; 15.00 Radiotabloid; 16.35 Glasbeni dnevnik; 18.32 Ure ob glasbi; 19.50 Srečanje z melodramo; 21.00 Jazz. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Do- bro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šef —- Giasbena šola Novo mesto; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . 11.05 Ali poznate.. .; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Eianes do 13. ure; Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi; 14.35 Mladinski pevski festival — Celje 83; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Koncert nagrajencev radijskega tekmovanja za godala; 21.05 Radijska igra; Glasbeni intermezzo; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pvece zabavne glasbe. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE ZA IZHOD IZ SVETA MAMIL SO POTREBNI NOVI POSEGI Danes v Sl rožica h javna skupščina o tem vprašanju Hranilne vloge presegle inflacijo Tudi lani so slovenske banke povečale svoje poslovanje Čeprav smo že nekaj let v precej hudi gospodarski krizi, ki se je lani še zaostrila, bodisi zaradi zmanj sanja delovnih mest v industrijskih obratih na Goriškem, bodisi zaradi zmanjšanja prihoda kupcev iz sosednje Jugoslavije, so slovenska kreditna podjetja tudi lani zabeležila precejšen porast svojega poslovanja. Občni zbor naših kreditnih podjetij bodo šele v marcu ali aprilu, in takrat bodo podani podrobni obračuni o lanskem delovanju. Rezultati pa so že znani, tudi zato, ker imajo naša kreditna podjetja, odkar so vključena v centre za izdelavo podatkov, to velja tako za ljudske banke kot za podeželske kmečko - obrtne posojilnice, možnost dobiti takoj obračun za vsako operacijo, (tudi za letni obračun. Inflacija je bila lani po uradnih podatkih 13-odstotna. Slovenska kreditna podjetja so lani, kljub že prej omenjeni krizi, zelo povečala poslovanje. Kmečka banka v Gorici je imela skoro 40 odst. več hranilnih vlog in poslovanja kot leto prej. Posojilnica v Doberdobu je hranilne vloge povečala za 37 odst. Posojilnica v Sovodnjah pa je zabeležila lani 30 odst. več vlog kot leto prej. Kaj nam to pomeni? Da so slovenska kreditna podjetja uspela zbra ti veliko več denarja od zabeležene inflacije, da so torej našla novo kli-entelo tudi izven naše narodnostne skupnosti. To je razvidno še zlasti pri Kmečki banki v Gorici, in pri doberdobski posojilnici. Slednja ima veliko novih klientov v tržiški in ronški občini. Kmečka banka pa pri dobiva na veljavi in od odprtja no vega sedeža na Verdijevem korzu ji je, tudi z uvedbo cele vrste novih služb, uspelo nadoknaditi, kar je bilo zamujenega v prejšnjih letih. So-vodenjska posojilnica pa je v glav nem omejena na delokrog sovodenj ske občine, pa čeprav ima kliente tudi v Zagraju in v Gorici. Poprečno povečanje poslovanja bank v Italiji je v lanskem letu bilo 25 odstotno. Vse tri slovenske banke so ta odstotek prekoračile. V Gorici se je lani opazilo, da je prišlo v vse tukajšnje banke in menjalnice komaj ena tretjina jugoslovanskih dinarjev in druge tuje valute v primerjavi s prejšnjim letom, ki so jo prinašali jugoslovanski kupci. Zmanjkale so desetine milijard lir. Kljub temu je Kmečka banka vnovčila več denarja. Zmanjšale pa so se povsod investicije. To je splošen italijanski pojav. Gospodarstvo stagnira, zato so ljudje bolj previdni v investiranju. Na eni strani kupujejo razne državne vrednotnice, na drugi pa naložijo denar v banko in tam denar čaka na prosilca. V Sovodnjah so lani povečali hranilne vloge za 30 odst., posojila pa so se povečala le za 10 odst. Skoro podobno sliko dobimo v Doberdobu, kjer stoji 37 odstotkom hranilnih vlog nasproti komaj 20-odstotno povečanje posojil. V Doberdobu pa se začenja čutiti kriza, ki je zajela ladjedelnico in druge tržiške tovarne, v kateri so zaposleni prebivalci Doberdoba. Denar ljudi, ki imajo na razpolago samo plačo ne ostaja več v banki. Ljudje ga hitro porabijo. Vprašanje mamil je v zadnjem času ponovno v ospredju. Na srečo ne zaradi kakega dramatičnega dogodka, kakršne beleži dnevna kronika v večjih mestih, pač pa predvsem zaradi živahne razprave v javnosti o tem, kako bi bilo najbolje reševati ta problem. Občinska svetovalca zelene liste v Tržiču in Gradežu sta v zadnjih tednih načela polemiko z vodstvom goriške KZE glede učinkovitosti zdravstvene službe za pomoč zasvojenim, bivše CM AS, ki se je sedaj preimenovala v SAT. Predstavnika zelenih ponavljata kritike, ki so bile že večkrat izrečene glede tovrstne službe, da ni dovolj učinkovita glede na kakovost in razsežnost problema mamil. Da so na področju mamil potrebni novi ukrepi in nove oblike pristopa je osnovna ugotovitev tudi v poročilu, ki nam ga je poslala v objavo terapevtska skupnost Arcobaleno, ki že več let deluje v Gorici na prostovoljni ravni. Člani te skupnosti, ki so v vsakodnevnem stiku z mladimi ljudmi, ki iščejo izhod iz zasvojenosti, menijo, da je prišel čas, da tudi v Gorici ponovno odgovorimo na vprašanje: kaj narediti za narkomane? Leta 1981 je v odgovor na to vpra- šanje nastal CMAS. Skupnost Arcobaleno se izogiba polemiki s to ustanovo, vendar ugotavlja, da je treba iskati novih, ustreznejših rešitev. V treh letih se je marsikaj spremenilo, od vrst mamil, ki jih uživajo mladi, do motivacij, načina prodaje mamil in drugo. Potrebni so preventivni posegi, vendar drugačni od običajne informacije, ko so mladi pogo-stoma bolje informirani kot kdor naj bi jih informiral. Glede pomoči pri izhodu iz zasvojenosti pa so še vedno aktualnega pomena terapovtske skupnosti. Za primerjavo med izkušnjami štirih takih skupnosti in za razpravo o novih predlogih bo drevi ob 17.30 v prostorih osnovne šole »Pecorini« v Ulici Gramsci v Stražicah javna razprava, ki jo prirejajo v sodelovanju z rajonskim svetom za Stražice. O izkušnjah treh sorodnih prostovoljnih skupmosti za px>moč pri izhodu iz sveta mamil bodo govorili duhodniki Mario Vatta iz Trsta, Davide Larice iz Vidma in Gigi Vian iz Conegliana. Skupnost Arcobaleno bo na tej skupščini, na katero vabi vse meščane, predstavila konkretne predloge za px>sege v zvezi z vprašanjem mamil v našem mestu. Ze spet vrsta tatvin in vlomov v stanovanja Skupina tatov še zmeraj nemoteno krade p» hišah in stanovanjih v Gorici in nepjosredni okolici. V pjetek ponoči so neznanci vlomil v urade Spiedi terskega pxxijetja v Ul. Terza Ar mata, vendar so morali oditi praznih rok. Kakor je bilo tudi pričakovati, so se spjet oglasili v nedeljo proti večeru. Doslej so na kvesturi zbrali že štiri prijave občanov, ni pia izključeno, da so med soboto, nedeljo in tudi včerajšnjim dnem tatovi obiskali še katero stanovanje. Med 18. uro in 21.30 v soboto so tatovi vlomili v hišo Antonia in Vere Barile na Majnicah. Odnesli so o-krog 700 tisoč lir v gotovini in nekaj valute ter precej zlatnine in se pjola-stili tudi fotografskega aparata in nekaterih drugih predmetov, v vrednosti okrog 5 milijonov lir. SLOVENSKO -'GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete V KULTURNEM DOMU v Gorici Edward Albee GOSPA IZ DUBUOUA Režija: DUŠAN MLAKAR DANES, 31. januarja, ob 20.30 ABONMA RED C V Ul. Eleonora Duse, v hiši štev. 27, so vlomili v dve stanovanji. Četrta prijava pirihaja iz Ul. Panini, kjer so tatovi obiskali stanovanje Gianfranca Gozzuta. Do včeraj oškodovanci še niso sestavili točnega popisa ukradenega blaga in njegovo vred nost. Vsekakor v nobenem izmed treh primerov tatovi niso odšli praznih rok. Varnostni organi so te dni p»nov-no zaostrili nadzorstvo, vendar se zdi, da trenutno nimajo zanesljivih elementov, da bi odkrili storilce, čepjrav iščejo v vse smeri. Tako naj bi menda [»stali pxjzomi na avtomobil videmske registracije, ki so ga menda te dni nekajkrat oplazili v Gorici, zlasti p>a v bližini ulic, kjer so te dni zabeleži'! tatvine. Če so tatovi od zunaj — ni mogoče pjovsem izključiti možnosti, da se storilci skrivajo tudi med vojaki, ki so na služenju rednega vojaškega roka — pa imajo zagotovo px>moč domačih zlikovcev. Nad 400 udeležencev na »Bismarcii« Okrog 400 navdušenih ljubiteljev pxš hoje se je udeležilo nedeljskega pjohoda po goriških ulicah »BLs-marcie«. Prireditev je sicer nekoliko oviralo slabo vreme, sicer bi bila udeležba znatno večja. Med udeleženci je bil najstarejši 87-letni Mario Castelnuovo, med ženskimi predstavnicami pa 64-letna Sofia Rovina. O-bema so dali priložnostno nagrado. Gospodarska kriza prisotna tudi na področju obrtništva Previsoke obresti, delo na črno in težave z vajenci V trenutku vse hujše gospodarske krize, ki je v naši p»krajini in deželi prizadela predvsem velika pxxijetja z državno udeležbo, bi bilo nerealno in nesmiselno trditi, da edinole obrtništvo, dejavnost v kateri sta odločilnega p»mena delavnost, strokovnost in prizadevanje obrtnika ali njegovih družinskih članov ali maloštevilnih delavcev, še kolikor toliko uspešno kljubuje. Zlasti naj bi veljalo to za obrtniško dejavnost, ki se ukvarja z ne-p»sredno proizvodnjo. Dejansko stanje je -bistveno drugačno, saj zaostreni p»goji poslovanja že dušijo tudi najbolj uveljavljena tovrstna pxxijetja. Vprašanja ne gre pjodcenjevati, ampak je treba čimprej pripraviti skupek različnih ukrep»v, da se stanje v obrtništvu, če ne [»pravi, vsaj stabilizira. Na to so pxxsebej op»zorili na nedeljski javni razpravi v osnovni šoli v Pierisu. Pobudo za to je dala občinska Uprava iz Škocjana ob Soči, v sodelovanja s [»dročnima sedežema dveh obrtniških združenj za Tržiško. Če ob tem navedemo še p»datek, da je samo na Tržiškem okrog 1500 obrtniških pxxljetij, v katerih dela nad p»t tisoč oseb (tretjino več kakor je zap»slenih v tržiški ladjedelnici) ni treba posebej [»udarjati pomena nedeljskega srečanja, ki naj bi bilo nekakšen uvod ali priprava na skorajšnje deželno srečanje o obrtništvu, ki naj bi ga organizirala dežela, po predlogih in zahtevah, ki prihajajo z različnih strani. Sklic p»sebne konfe- rence o obrtništvu narekuje trenutno gospxxlarsko stanje, kajti če hočemo tej gospodarski dejavnosti omogočiti obstoj in razvoj, pjotem je treba čimprej sprejeti vrsto konkretnih ukrepov. Težave so sicer v različnih panogah obrtniške dejavnosti precej različne, vendar pa ni mogoče mimo nekaterih skupnih vprašanj. Na to so pjosebej opozorili na nedeljski razpjra-vi. Poleg splošne gospxxlarske krize, ki že sama na sebi dovolj zaviralno vpliva na obrtništvo, je treba up»šte-vati še spiecifične težave finančnega in drugega značaja. Najemanje posojil, kljub nekaterim olajšavam, je še zmeraj preveliko breme za obrtniška pxxijetja, treba bo najti rešitev za vprašanje vajenstva, spremeniti zakone, ki zavirajo enakopravno nastopanje obrtnikov ali zadrug glede izvajanja javnih del itd. Op»zorili so nadalje na vse bolj prisotne (kot posledica krize v velikih pxxljetjih) oblike dela na črno, na vedno nove predpise in obveznosti, zlasti glede vodenja knjig, na skrajno pjočasno delovanje deželnih organizmov, ki so bili ustanovljeni z namenom nuditi ustrezno p»moč prav obrtniški dejavnosti. Posebej pa so op»zorili, da ni mogoče vprašanj obrtništva obravnavati ločeno od drugih družbcnogospxxlarskih vprašanj in morajo zato pri njihovem reševanju sodelovati prav vsi dejavniki — tudi banke. Uvodno p»ročilo je na zborovanju imel župan občine Škocjan Amedeo Cosolo, govorila sta zatem predstavnika obeh obrtniških združenj Rossi za CNA in Bidut za Združenje obrtnikov, deželni tajnik združenja CNA Arrigo Pascolat in nekateri drugi predstavniki ustanov, oziroma združenj, med temi tudi predstavnik deželne ustanove ESA Cesare Pironti. Sindikati o ladjedelnici V četrtek bodo delavci ladjedelnice šli manifestirat v Trst pred deželno palačo. To so sklenili na včerajšnji skupščini v tovarni. Zahtevali bodo takojšnjo umestitev kontaktnega odbora za ladjedelnico, o katerem je bil govor v začetku decembra v Rimu. Včeraj so 'zastopniki tovarniškega sveta srečali v Vidmu zastopstva KD, PSI, PRI in PSDI. V ladjedelnici so pričeli včeraj z delom na ladji AGIP Lombardia. To je zadnja, za katero imajo naročila. Koncert japonskih glasbenikov V okviru glasbenih srečanj, ki jih prireja goriška občina v sodelovanju z Združenjem glasbenikov naše dežele, bosta jutri ob 20.30 v deželnem Avditoriju nastopila violončelist Toshiaki Hayashi in pianistka Yukako Okalama Hayashi. Na s p» redu dela Beethovna, Straussa, Martinuja in Šostakoviča. CONSORTIUM MUSICUM V KULTURNEM DOMU Uspešna predstavitev Brecljeve knjige V okviru letošnje glasbene sezone, ki jo pjrireja Glasbena matica, v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev, je v sredo v Kulturnem domu v Gorici nastopil zbor Consor-tium musicum iz Ljuh’jane, pxxl vodstvom Mirka Cudermana. V okviru letošnje sezone so napovedani še štiri koncerti, od katerih se bosta dva predvidoma zvrstila v palači Attems, p» eden pa v Katoliškem in Kulturnem domu. Tu bo 15. marca nastopil komorni orkester ljubljanske RTV, medtem ko bo apnila, datum še ni določen, v Katoliškem domu p»l Tržaški oktet. (Na sliki: zbor Consortium musicum med nastopjom v Kulturnem domu). Na predstavitev Brecljeve knjige o goriških Slovencih, ki je bila v mali dvorani Katoliškega doma, je prišlo zares izjemno veliko ljudi. To je do kaz, da nekatera naša književna dela vlečejo, še posebej taka, ki preučujejo našo realnost in zgodovino. Seveda je treba vsemu temu dodati ugled in spoštovanje, ki ga uživa avtor. Tokrat je društvo Filej imelo srečno ro ko, saj vlada za Brecljevo knjigo veliko zanimanje, čeprav, kot je avtor sam povedal, pred njenim izidom, tam kjer se v Gorici knjige prodajajo ni bilo velikega zanimanja zanjo. Zato bo marsikateri Goričan ostal brez nje, kajti dobiti jo je moč le v kompletni celjski Mohorjevi zbirki. Profesorica Marija češčutova, ki je Brecljevo delo predstavila, ga je nazorno razčlenila, poudarila pomen, ki ga ima pregled slovenskega literarnega snovanja o Gorici in tej deželi, ter potem še obsežni pregled zemljepisnega in zgodovinskega značaja. Dejala je tudi to, kar smo sicer že svoj čas poudarili v Primorskem dnevniku, da mimo Brecljeve knjige ne bo odslej mogel nihče, ki bo hotel kaj pisati o Gorici in o Slovencih v njej. Po tem uvodu se je razvila, žal prekratka, debata; na vprašanja je avtor tudi odgovoril. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU »Centrale«, Trg republike, tel. 72341. Prosta delovna mesta za zdravnike Upravni odbor goriške Krajevne zdravstvene enote sp»roča, da je v deželnem uradnem listu štev. 6 z dne 19. 1. 1984 objavljen seznam pxxlročij, v katerih manjkajo splošni zdravniki in specializirani pjediatri. Vsi zdravniki, ki so vpisani v sezname za leto 1984 lahko v roku 30 dni od datuma objave vložijo prošnjo za namestitev v uradih 2. sektorja KZE, v boinišnici v Ul. Vittorio Veneto 171. Razna obvestila ŠKD Naš prapior iz Pevme priredi v nedeljo, 5. februarja, smučarski izlet v Arnoldstein (Podklošter) na Koroško. Avtobus bo odpjeljal ob 7. uri z Oslavja, ob 7.15 s Travnika v Gorici. Prijave pjri odbornikih društva. Slovenske sekcije VZPI - ANPI in Združenje aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Goriškem priredijo v soboto, 18. februarja, tradicionalni družabni večer v Park hotelu v Novi Gorici. Vpisujejo tajniki sekcij VZPI. Vabljeni pjartizani in njihovi družinski člani. Kako nastaja grafični list V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je odprta razstava o tem, kako nastaja grafični list. Pripravili sta jo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Zveza kulturnih organizacij Slovenije. V ponedeljek, 6., in v torek, 7. februarja, bo v galeriji praktični prikaz nastajanja grafičnega lista. Kino Gorica VERDI 20.30 »La donna sul letto«-Gledališka predstava. VITTORIA 17.30-22.00 »Labbra insaziabili«. Prep»vedan mladini P0" 18. 'etom. CORSO 17.30-22.00 »Fantozzi subisce ancora«. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 »Fiorance supjereroticmanie«. Prep»vedan mladini pod 18. letom. PRINCIPE 18.00-22.00 »L’orgia«. Pre' p»vedan mladim pjod 18. letom. COMUNALE 18.00-21.00 »Effi Briert«- Nova Gorica in okolico SOČA 18.00-20.00 »Zakaj ste me obsodili na življenje«. SVOBODA 18.00-20.00 »Galaktika«. DESKLE 19.30 »Ljudožerci Amazonke«- V 1. ITALIJANSKI LIGI Spet gola Žica Po zmagi naših košarkarjev v 17. kolu košarkarske C-l lige Jadran dohitel sobotnega tekmeca - Servolano TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI Torino in Fiorentina sta iztrgala točko vodečemu Juventusu, vrhu pa sta se približala tudi Verona in Udinese, medtem ko Romi letos ne gre tako dobro. Z goloma Žica je Udinese strl od por A veliina, potem ko je z De Agostini jem in Virdisom zamudil vrsto ugodnih priložnosti za zadetek. Med strelci so se v nedeljo izkazali še Francoz Platini in Argentinca Bertoni in Hemandez. Jih je spodbudilo uradno odprtje prestopnega roka za tujce? IZIDI 18. KOLA Ascoli - Fiorentina 1:2, Lazio -Genoa 2:1, Milan - Roma 1:1, Napoli - Juventus 1:1, Pisa Verona 0:3, Sampdoria Catania 2:0, Torino - Inter 3:1, Udinese - Avellino 2:1. LESTVICA Juventus 26, Torino 24, Fiorentina 23, Roma, Udinese in Verona 22, Sampdoria in Milan 20, Inter 19, A-scoli 17, Napoli 15, Pisa in Lazio 13, Genoa, Avellino 12, Catania 8. Jadranovci ne poznajo zastojev. V soboto so enostavno nadigrali moštvo Delfina iz Pesara, osvojili svojo šesto zaporedno zmago in dohiteli na lestvici Servolano, proti kateri bodo igrali v soboto v tržaški športni palači, s pričetkom ob 20.30. Z zmagami so jadranovci osvojili tudi svoje občinstvo. Na sobotnem srečanju, pa čeprav so se naši fantje spoprijeli z dokaj skromnim nasprot nikom, se je zbralo skoraj 2.000 lju di. Zato je za sobotni mestni derbi proti Servolani pričakovati rekordno število gledalcev. To je bilo jasno že na sobotnem srečanju proti Delfinu, saj so mnogi naši navijači z večjim zanimanjem spraševali za izid Sorvolane, ki je igrala v Bocnu, kot pa da bi pozorno sledili tekmi. Razlika med Jadra nom in Delfinom je bila namreč ogromna . . . Servolana je torej v Bocnu izgubila proti vodilni Fiammi, ki je še vedno sama na prvem mestu lestvice in tudi nesporni favorit za uvrstitev v končnico prvenstva. Zmagali so tudi Stefanel v Trevisu, Castelfranco do ma in Maltinti v gosteh, tako da je Jadran tudi po zanesljivi zmagi proti Delfinu ujel le Servolano. Na spodnjem delu lestvice pa po staja boj za obstanek izredno oster. Vse pa kaže, da ima milanski Mon-key's praktično že zapečateno usodo. Nič na boljšem ni niti Delfino iz Pesara. Poleg srečanja med Jadranom in Servolano bo v prihodnjem kolu dokaj zanimivo tudi v Pistoi, kjer bo domači Maltinti igral proti Castel-f ranču. V primeru zmage proti Servolani bi torej naši fantje napravili še lep korak proti višjim mestom lestvice. IZIDI 17. KOLA JADRAN - Delfino PS 118:89 Fiamma BZ - Servolana 80:70 B. Ravenna - Caveja FO 113:104 Castelfranco - Abitare UD 72:68 Stefanel TV - Budno 95:73 San Bonifacio - Ceam BO 70:69 Fulgor FO - Maltinti PT 63:65 Paraboli - Monkcy’s MI 100:83 PRIHODNJE KOLO (4.2.) Servolana - JADRAN (ob 20.30 v Trstu) ; Monkey's - Fiamma; Abitare - San Bonifacio; Delfino - B. Ravenna; Ceam - Stefanel; Caveja - Paraboli; 5.2.; Maltinti - Castelfranco; Budrio - Fulgor. LESTVICA Fiamma BZ 17 13 4 1406:1283 26 Stefanel TV 17 12 5 1426:1250 24 Maltinti PT 17 12 5 1355:1251 24 Castelfranco 17 11 6 1324:1293 22 JADRAN 17 10 7 1477:1385 20 Servolana 17 10 7 1315:1273 20 Abitare UD 17 9 8 1372:1327 18 Budrio Be.Ca 17 9 8 1222:1261 18 Caveja Forlì 17 8 9 1487:1471 16 Fulgor Forti 17 8 9 1325:1353 16 San Bonifacio 17 8 9 1274:1289 16 Ceam Bologna 17 7 10 1271:1294 14 B. Ravenna 17 7 10 1415:1479 14 Faraboli 17 5 12 1324:1449 10 Delfino PS 17 4 13 1311:1397 8 Monkey's MI 17 3 14 1204:1402 6 Po smuku in superveleslalomu v Garmischu Zurbriggen povečal prednost Po zanesljivi zmagi v 20. kolu druge nogometne lige Triestina lahko meri dokaj visoko Franko v nedeljo sedmi GARMISCH — Švicar Pirmin Zurbriggen je čedalje bližji končni zmagi v svetovnem smučarskem pokalu. Po odlični vožnji na sobotnem smuku je namreč v nedeljo osvojil še drugo mesto v superveleslalomu in prvo v kombinaciji, s čimer je še povečal prednost na skupni lestvici. Zurbriggen je hkrati dokazal, da je rcs vsestranski smučar, čeprav nedeljski superveleslalom je bil bolj podoben smuku. Proga je bila strma in hitra, precej preglavic pa je tek-uiovalcem povzročal led, ki je marsikoga prisilil, da je odstopil. Kljub neugodnim razmeram je Stenmark osvojil več kot dobro peto mesto, izkazal pa se je tudi Jure Franko, ki je bil sedmi. VRSTNI RED SUPERVELESLALOMA 1. Wenzel (Liecht.) 1’36”53; 2. Zur briggen (Švi.) 1’36”62; 3. Enn (Av.) 1’37”55; 4. GirardeUi (Luks.) 1’37”62; 5- Stenmark (Šve.) 1’37"68; 6. Hin-terseer (Av.) 1’37”70; 7. Franko (Jug.) 1’37”85; 8. Erlacher (It.) 1’38”87. VRSTNI RED KOMBINACIJE 1- Zurbriggen (Švi.) 13,77; 2. Wen-?el (Liecht.) 20,38; 3. Miiller (Švi.) 37,66. LESTVICA ZA SP V Zurbriggen (švi.) 209 ; 2. Wenzel Liecht.) 168; 3. Stenmark (šve.) J36; 4. GirardeUi (Luks.) in Hednzer {»vi.) 123; 6. Steiner (Av.) 109; 7. ftaber (Av.) 108; 8. Reseti in Gru (oba Av.) 90. Križaj (Jug.) 87. SAINT GERVAIS — Švicarka Eri-a Hess je zanesljivo zmagala tudi zadlnjem ženskem tekmovanju pred y • olimpijskimi igrami v Sarajevu. veleslalomu ni namreč (kot že oekrat doslej) imela enakovredne tekmeca, Švicarka Figinijeva pa * s 14. mestom osvojila prvo me 10 v kombinaciji, in v skupnem se- Med ženskami Hessova števku točk dohitela na četrtem mestu Charvatovo (ČSSR). Po nedeljski zmagi je Hessova prevzela vodstvo na skupni lestvici in znova potrdila, da tudi v Sarajevu ne bi smela imeli težav. VRSTNI RED VELESLALOMA 1. Hess (Švi.) 2'24”Q5; 2. Cooper (ZDA) 2’24”94; 3. Merle (Fr.) 2’25’T3; 4. Savijarvi (Kan.) 2’25"49; 5. Armstrong (ZDA) 2'25”65; 6. Pe-lcn (Fr.) 2’25”70; 7. Kirchler (Av.) 2’26”21; 8. Rey (Fr.) 2’26”28; 20. Tome (Jug.) 2’27"72; 26. Stevenin (It.) 2’28”29. VRSTNI RED KOMBINACIJE 1. Figini (Švi.), 2. Kirchler (Av.), 3. Savijarvi (Kan.). LESTVICA ZA SP 1. Hess (Švi.) 214; 2. Wenzel (Liecht.) 198; 3. Eppie (ZRN) 178; 4. Figini (Švi.) in Charvatova (ČS SR) 146. Palermo — Triestina 0:3 (0:3) PALERMO: Paleari, Di Cicco, Vol-pecina, Guerrini, Venturi, Barone, Montessano, Maio, Modica (46’ Ma-laman). De Stefanis, La Rosa. TRIESTINA: ZLnetti, Stimpfl, Bra-ghin, Vallati, Mascheroni, Chiaren-za. De Falco, Perrone (80’ Ardizzon), Romano, Dal Prà, De Giorgis. STRELCI: v 12. min. Perrone, v 27. min. De Giorgis, v 30. min. De Falco. Pred tednom dni smo si zastavili vprašanje, ali je Triestina, ki smo jo videU proti Comu res tako moč na kot zgleda. Sedaj po tekmi s Palermom na igrišču, ki je že od nekdaj zelo malo gostoljubno, lahko odgovorimo na to vprašanje. Triestina je močna ekipa. Kot pravi že sam rezultat je Triestina v Palermu dobesedno pregazila domačine, ki so bili v tem pr venstvu doma še nepremagani. O razliki med Triestino in Palermom pa še najbolj nazorno priča dejstvo, da se je publika po končani tekmi hudovala nad lastnim društvom, hkrati pa pozdravila goste z bučnim aplavzom. Tokrat je nemogioče govoriti o igri tržaških igralcev, ne da bi uporabili samih olepševalnih pridevnikov. S hitro in učinkovito igro je povsem zmedla domače moštvo, ki se je znašlo že po tridesetih minutah igre pod težkim bremenom treh golov za ostanka. Seveda se je kot vedno še najbolj izkazal napad, tudi obramba pa je odlično opravila svojo nalogo. Po tej zmagi, ki je že četrta po vrsti, je še veliko bolj aktualno vprašanje, kaj bo lahko dosegla Triestina v nadaljevanju prvenstva. Ne bi hoteli vzbujati prevelikih tipov, saj je cilj letošnje Triestine le dobra uvrstitev v drugoligaškem prvenstvu. Toda dejstvo, da Triestino ločijo od tretjega mesta, ki zagotavlja napredovanje, le tri točke, lahko daje upati. . . I. P. Olimpijska bakla na Primorskem Jutri, 1. februarja, bo prispel na primorsko ozemlje olimpijski ogenj, kateri bo »vžgal« sarajevsko zimsko olimpiado. Olimpijski ogenj, ki je 29. januarja iz Aten prispel na dubrovniško letališče, bo krožil po vseh jugoslovanskih republikah in pokrajinah, dokler ne bo dospel do prizorišča sarajevskih olimpijski iger. Po Jugoslaviji krožita dve olimpijski bakli: prva potuje po notranjosti in južnem delu Jugoslavije; druga pa zaobjema severnooblani del s Slovenijo in Hrvaško. Druga bakla torej bo 1. februarja prispela v Slovenijo oziroma Primorsko, in sicer jo bodo ob 13. uri prevzeli slovenski športniki na sečoveljskem letališču. Osrednja prireditev ob spejemu bakle na Primorskem pa bo ob 13.30 v Kopru. Naj k temu še dodamo, da bodo povsod olimpijski ogenj nosili, poteg sedanjih aktivnih športnikov in športnic, tudi nekdanji znani atleti jugoslovanskega športnega dogajanja. Iz Kopra bo jutri olimpijski ogenj nato krenil proti Postojni. V tamkajš- nji športni dvorani bo tudi priložnostna prireditev s podelitvijo Bloudkovih značk in občinskih telesnokultur-nih priznanj. Nato bo bakla nadaljevala pot proti Ljubljani. Pri Uncu se bo olimpijskemu ognju odcepila lokalna bakla, ki bo zajela severnoprimorsko regijo. Nadaljevala bo namreč pot v Cerkno (prispela bo ob 16.45), nato pa v Tolmin (prispela bo ob 17.30). Tolminski športniki pa bodo lokalno olimpijsko baklo prenesli do Bovca, kjer bo zaključila svojo pot po severnoprimorskem področju. Tudi na tem področju bodo povsod ob prihodu bakle organizirali priložnostne slovesnosti in razna športna srečanja. IZIDI 20. KOLA Atalanta - Cagliari 0:0; Cremonese - Cavese 1:0; Empoli - Como 1:2; Monza - Lecce 1:0; Padova -Arezzo 0:0; Palermo - Triestina 0:3; Perugia - Sambenedettese 3:0; Pescara - Campobasso 2:1; Pistoiese - Catanzaro 2:1; Varese - Cremona 0:0. LESTVICA Cremonese, Como 27; Atalanta, A-rczzo 24; Campobasso 23; Triestina, Cesena 21; Padova, Pescara 20; Cagliari, Lecce, Monza, Perugia, Sambenedettese, Varese 19; Palermo, Cavese 18; Empoli 17; Pistoiese 15; Catanzaro 11. PRIHODNJE KOLO (5. 2. 1984) Arezzo Cremonese, Cagliari - Pistoiese, Campobasso - Varese, Catanzaro - Padova, Cavese - Atalanta, Cesena - Pescara, Como - Perugia, Lecce - Empoli, Sambenedettese - Palermo, Triestina - Monza. Za prijateljsko tekmo z Mehiko Imena »azzurrov« RIM — Zvezni trener italijanske nogometne reprezentance Enzo Bear zot je sklical nogometaše za sobotno prijateljsko tekmo v Rimu proti Mehiki. Kandidati za reprezentanco so naslednji : Altobelli (Inter), Antognoni (Fiorentina), Bagni (Inter), F. Baresi (Milan), Battistini (Milan), Ber-gomi (Inter), Bordon (Sampdoria), Cabrini (Juventus), Collovati (Inter), Conti (Roma), Dossena (Torino), Fauna (Verona), Galli (Fiorentina), Rossi (Juventus), Sabato (Inter), Scirea (Juventus), Tardelli (Juventus), Vier-chowod (Sampdoria). Novost je sklicanje v reprezentanco Fanne, ki je trenutno v- odlični formi. TONE SVETINA Medi nebom in peMom ------52. ______ rad jih )e preletela z očmi. Vse je imela enako Va a ^ bilo posebnih skrbi z njimi, ker so se znali d jovati sami, pa tudi zdravi so bili, da je večkrat bet a: >><"'e nai bi bilo kaj našim, bi jih morali z Vajerv P° g^avi!“ Tako so bili trdni in vsega na- rart “Pepca,« je rekel oče Bečan. »Frane in Karlo bi a govorila s tabo. Prišel je čas, da se odločimo.« v imenu obeh je govoril Karlo: sk0 “^*ama! Veš, kako je! Če se Frane vrne v voj-bi ’mu Abesinija ne uide. Pa tudi prvorojence po-kot l0ù ^idva jih ne bi rada čakala. Šla bi tja čez, Hb je šlo že mnogo...« Vse fčanka je vedela, kaj se dogaja. Pobrali bodo Kai tante in jih poslali na najbolj krvava bojišča. Po v ° P°meni' je slutila. Saj se je mož nekaj let bo ,0|ni Prebujal s krikom in mora ga je tlačila. Ne bi jjifa sinov. da bi jih natikali na bajonete, da leznii 7trga^e granate, da bi umirali od kužnih bobe^' ..niirnim glasom, da se ji ni premaknila no->>pmiš!ca na žalostnem obrazu, je rekla: tja k °|dita! V mojem in v božjem imenu pojdita spreTn^.mor sta se odločila! Moj blagoslov naj vaju zdrava)a' IVlolila bom, da se bosta vrnila živa in •ie tako prav, oče?« se je obrnila k Bečanu. Mož je pritrdil ženi in dodal: »Ne bosta šla sama! Šlo jih bo mnogo, hudi časi prihajajo... Želim vama vso srečo!« III. Ker so karabinjerji v spodnjih vaseh že mobilizirali, so se fantje naslednji dan v mraku zbrali v gozdu pod vasjo. Bilo jih je sedem. Vsak je imel majhno torbo s popotnjo, obešeno čez rame, in nekaj denarja v žepu. Odšli so. Z grebena so se še enkrat ozrli nazaj, proti vasi, ki je- čemela med drevjem. Zidovje hiš je bilo podobno opuščeni trdnjavi. Vzbujalo jim je spomine na mladost, na življenje, ki se ne bo več vrnilo... Pot jih je vodila proti Osojam. Pridruževale so se jim nove skupine, ki jih je pripeljal ilegalec in tihotapec z obrobja mesta ob reki tigrovec Maslo. Da gre zares, so fantje spoznali, ko jim je polglasno povedal, kako naj se obnašajo, če bi se srečali s karabinjersko ali vojaško patruljo. Če ga Karlo ne bi bil poznal, sploh ne bi bil vedel, kdo jih pelje. Klobuk je imel poveznjen globoko na oči, v rokah pa parabelo. Ko so krenili proti gozdovom ob meji, so se razpotegnili v kolono. V daljavi so lajali psi v zaselkih nad reko, v gozdu so hukale sove, zvezde so bile visoko in nebo jasno. V grapi pod Osojami jih je v opuščeni oglarski kolibi čakal Osojnik, oborožen in maskiran. Na obrobju steze so posedli in počivali. Osojnik je poiskal Bečanova dva, jima pomignil in zavila sta za njim v gozd, stran od kolone. Bil je vražje previden. Prepeljal je že nekaj skupin ubežnikov čez mejo, vendar se ni dal prepoznati. Toda na sinova svojega prijatelja se je zanesel. Še vedno je računal, da se bo kateri od Bečanovih fantov prijel katere izmed njegovih deklet. »Vse bo v redu, fanta! Hodila bosta takoj za menoj! Če bo prišlo na meji do streljanja, potem se me držita! Gozd je temen, in če ga nisi vajen, se v njem izgubiš, še podnevi se tod ne znajdeš. Zemljišče je polno ovir, utrdb, zased in vsakovrstnih drugih pasti.» Hvaležno sta gledala najboljšega poznavalca gozda in razmer na meji. Bil je že nekoliko v letih za nevarne podvige, toda izkušnja je odtehtala moč in pogum mladosti. »Na, Karlo! Za vaju! Tu imata vsak eno bombo, ki mi jo bosta, če srečno pridemo čez, vrnila! Takole se pa sproži,» je pokazal. »Počutila se bosta bolje. Človek brez orožja je kot ptica brez perja.» Počakali so še eno skupino, ki je prihajala iz mesta. Ko so ti prišli, jih je bilo več kot trideset. Tako velike skupine. Osojnik še ni peljal. Pred leti so bili v navadi prebegi posameznikov, zdaj pa so fantje bežali v tropih. »Kam bo to pripeljalo?« se je čudil. »Na deset tisoče jih že imajo v vojski, a kdor more, pobegne čez mejo...« Karlo je izgubil smisel za čas. V popolni tišini so se vzpenjali pa spet spuščati in spet rahlo vzpenjali. Hodili so po starem gozdu, ne po poteh ali stezah, temveč po stečinah, ki so rabile kvečjemu tihotapcem. Ko sta se Karlo in Frane doma poslovila, jima je oče dejal: »Bo, kar bo! Tudi na oni strani povsod pokažita, da sta poštenjaka! Ne delajta nikomur sile, človeku raje pomagajta, če moreta. Vse se povrne, dobro in slabo!« V gozdove ob meji so prišli neopaženo in brez nezgodbe. Iz nekaterih utrdb so tipali žarometi. Videli so osvetljene hiše, spešili dalje in včasih postali in polegli. Osojnik je imel psa na jermenu. Slonel je ob bukvi in si z dlanmi večal ušesa. Pes je tiho renčal in ježil dlako, ker je čutil v bližini vojake. Deželne namiznoteniške kvalifikacije za DP Odlična bera Krasovih tekmovalcev Osvojili so kar 3. amaterska nogometna liga Mladost zapravila priložnost Juventina bi si zaslužila kaj več od remija Primorec, Gaja in Breg tokrat niso igrali Na deželnih kvalifikacijah aa državno namiznoteniško prvenstvo so se v Cordenonsu zbrali igralci in i-gnalke vseh mladinskih kategorij in 3. kategorije z izjemo najbolje uvrščenih na državnih jakostnih lestvicah, ki so avtomatično pripuščeni na prvenstvo. Najštevilnejše zastopstvo je imel Kras in tudi uspehi niso izostali, saj je bil skupinski izkupiček bolj kot zadovoljiv. Kras je namreč osvojil kar 7 prvih, 6 drugih in 9 tretjih mest. Deklici Castelletti in M. Rau-bar ter naraščajrtica Ukmarjeva niso nastopile v posamični konkurenci, ker so med prvo šestnajsterico v državi. Pa pojdimo po vrsti in začnimo z ekipnim tekmovanjem. Mladinska moška vrsta v postavi Colja, Do’jak in Štoka je prepričljivo osvojila prvo mesto z zmagami nad Olimpio (5:1), Občni zbor ŠD Polet V Prosvetnem domu na Opčinah sta bila sinoči izredni in redni zbor ŠD Polet, na katerih so poleg spremembe nekaterih točk statuta podali obračun preteklega delovanja in nakazali smernice bodoče aktivnosti. O občnih zborih bomo podrobneje še poročali. Ascoli - Fiorentina Lazio - Genoa Milan - Roma Napoli - Juventus Pisa - Verona Sampdoria - Catania 1 Torino - Inter 1 Udinese - Avellino 1 Alai anta - Cagliari X Palermo - Triestina 2 Pescara - Campobasso 1 Francavilla - Taranto X Siracusa - Nocerina X KVOTE 13 ( 572 dobitnikov) - 16.313.000 lir 12 (18255 dobitnikov) - 511.000 lir Primorje — CGS 2:1 (0:1) PRIMORJE: Micor, Antoni, Štoka, Chizzo, Samese, S. Husu, Roiaz (v 67. min. Blažina), Di Benedetto, Ca striotta, Olivieri, Bortolotti. CGS: Colonna, Vucetti, Rebez, Bi-sel, Celigoi (v 85. min. Crizsan), Ri-gher, Depangher, Businelli, Pal limbo, Verona, Dogano. STRELCI: v 41. min. Businelli, v 61. min. Di Benedetto, v 67. min. O-livieri. 7 prvih, 6 drugih in San Lorenzom (5:1) in Azzurro (5:3). Vsi trije so zaigrali zelo dobro in še posebej je treba pohvaliti Doljaka. Prvo mesto si je priigrala tudi ekipa naraščajnic (Guštin, K. Marušič, 0-bad in Ukmar), ki je premagala Kras B in 5:0. V ekipnem tekmovanju sta manj sreče imela dečka Milič in Fa bec, ki sta konila Azzurri in Grandi Motori ju, deklici Colja in Širca sta kljub dobri igri prepustili zmago Azzurri z 1:3, naraščajniško moštvo (Le-giša - Froglia in Calzi) pa je zaradi neizkušenosti klonilo Azzurri. V posamični konkurenci se je Kras najbolj izkazal v kategoriji naraščaj-nic, kjer je osvojil prva štiri mesta po vrsti s Ksenijo Marušič, Guštino-vo, Čokovo in Obadovo, T. Raubar pa je bila šesta. Med tretjekategomi-eami pa je bi'a Nataša Škrkova prva, trjetje mesto si delita Puričeva in Palmanova — Vesna 1:0 (1:0) STRELEC: v 26. min. Di Blas. PALMANOVA : Di Just, Marangon, Pacorig, Giron, Romano, Gori, Sniderò (v 87. min. Pez), Barichello, Ciani, Cicuta, Di Blas (v 85. min. Marangone). VESNA: Bubnich, Gotti, Sodomaco (v 70. min. Robert Candotti), Somma, Penco, Zucca (v 75. min. Basiaco), Bruno, Pipan, Ludwig, Kostnapfel, Sedmak. Kriška Vesna je v Palmanovi doživela poraz, ki pa ni bil neizbežen. Domačini so namreč povedli predvsem zaradi usodne napake kriških branilcev, ki pa žal ni prva. Igro, ki sta jo moštvi prikazali, je bila zelo skromna, predvsem pa neorganizirana, in se je odvijala v glavnem na sredini. Vesna je v prvem polčasu sicer lepo izpeljala nekaj protinapadov, ki pa niso obrodili SODNIK: Zudini iz Trsta Na domačih tleh je proseško Primorje osvojilo pomembno zmago, in sicer proti solidni ekipi CGS. Po zadnjih slabih nastopih Prosečanov je bilo pričakovati, da bo nasprotnik brez večjih težav premagal rdeče-rumene, ki pa so tokrat res presenetili. Primorje, katerega položaj na lestvici je zelo slab, je zaigralo kot prerojeno in si brez dvoma zaslužilo obe točki. Nobenega dvoma ni, da 9 tretjih mest Žigonova. Zelo dobro se je odrezala tudi deklica Lara Širca, ki je bila druga in le za las se ji je izmuznila končna zmaga. V mladinski konkurenci sta Colja in Štoka pristala na tretjem mestu, mladinka N. Marušič in tretjekategomik R. Mi’ič pa sta zasedla 5. mesto. Tudi v igri dvojic je bila bera bogata. Med naraščajnicami je Kras o-svojil kar prva tri mesta s pari Ukmar - K. Marušič, Guštin - Obad in Čok - T. Raubar. V mešanih dvojicah 3. kategorije sta zmagala Škrkova in Colja pred Žigonovo in R. Miličem. Ženski par Purič - Škrk pa je bil drugi. Prvo mesto je osvojila tudi dvojica deklic Širca - Colja, medtem ko sta se dvojica mladincev Colja -Štoka in mešani naraščajniki par Ukmar - Frogia morala zadovoljiti z drugim mestom. (B. S.) zaželenih sadov. Križani bi morali izboljšati predvsem obrambo in zlasti paziti Pri prostih strelih, saj so v dosedanjih nastopih prejeli največ golov prav iz prostih strelov. Takim zadetkom bi se lahko izognili, ker izvirajo predvsem iz nepazljivosti nekaterih branilcev, ki puščajo nasprotniku preveč prostosti, zlasti v sredini kazenskega prostora. Z druge strani pa bi morala Vesna izboljšati in ojačiti napad z veznimi igralci, tako da ne bi napadalci ostajali osamljeni med nasprotnimi branilci. Najresnejšo priložnost so v prvem polčasu Križani imeli v 20. minuti, toda vratar Di Just je strel kriškega napadalca v zadnjem trenutku mojstrsko ubranil. Palmanova je šest minut kasneje povedla z Di Blasom, ki je izkoristil prosti strel, predvsem pa nepazljivost kriških branilcev in premagal nekrivega Bubnicha, ki se je tokrat izkazal z nekaterimi mojstr- bi njihov položaj na lestvici bil znatno boljši, če bi igrali vedno tako požrtvovalno in borbeno. Ta zmaga torej daje Primorju večje zaupanje v lastne moči, čeprav ostaja položaj v bistvu nespremenjen, saj se bodo Prosečani samo s serijo pozitivnih i-zidov lahko pomaknili proti boljšemu položaju na lestvici, ki jim bi lahko omogočil obstanek v ligi. (H.V.) Opicina — Kras 2:1 (1:1) STRELCI : v 4. min. Starc, v 42. min. Terčon (11-metrovka), v 70. min. Manzon. OPICINA: Macoratti, Gherzil, Gabrieli, Doz, Tulliani, Bassanese, Starc (v 71. min. Alfieri), Manzon, Volo (v 80. min. Cutrara), Vecchio, Bot-teri. KRAS: Dinoi, Villalta, Covi (v 74. min. Blažina), Škabar, Terčon, Puntar, Sugan, Ferfolja, Olivo, Rossetti, Lofaro. SODNIK : Marino iz Trsta V nedeljo je Kras doživel še tretji zaporedni poraz. Zgleda, da se krasovcev drži velika smola, saj so tudi v tem kolu kot tudi v prejšnjih dveh zaigrali vse prej kot slabo. Ve- Begliano — Mladost 2:1 (1:1) MLADOST : Bruni, Buran, Pahor, Semolič, D. Frandolič, Nardon, Lavrenčič (Lakovič), Gergolet, H. Kobal, E. Kobal, Vižintin (Šuligoj). STRELEC : Vižintin v 35. min. Kraševci so zapravili edinstveno priložnost, da bi se povzpeli med vodilne ekipe skupine. Gostovali so namreč pri Beglianu, ki je bil skupaj z Italcantierijem na drugem mestu za vodečim Poggiom in je imel le točko več od Mladosti. Igra je zaradi blatnega igrišča že od vsega začetka slonela bolj na bor benosti in telesni pripravljenosti kot na tehniki. In že to je oškodovalo Uraničeve varovance, ki so tehnično podkovani kot malokdo v tej skupi- skimi posegi. Križani so po zadetku reagirali, toda neorganizirano: vztrajno so napadali, a žal brez konkretnejših rezultatov. V drugem polčasu se stanje ni bistveno spremenilo. Igra je ostajala še vedno precej neorganizirana, toda Palmanova si je vseeno znala pripraviti še eno vidnejšo priložnost in sicer po zaslugi Di Blasa, ki je po lepi osebni akciji zadel drog. Križani so še naprej skušali prodreti obrambni zid domačinov in nadoknaditi zamujeno, kar pa jim žal ni uspelo. V kriških vrstah se je Ludwig izkazal kot prava gonilna sila. Igra je proti koncu postajala vse bolj napeta in živčna, ker so Križani pač skušali priti do točke, domačini pa so branili obe. Upati je samo, da si bo Vesna po nedeljskem spodrsljaju o-pomogla in v nedeljo doma v derbiju s San Giovannijem odnesla celotni izkupiček. (Andrej) liko krivdo za ta zadnji poraz nosi vsekakor Krasov vratar, ki postaja iz tekme v tekmo vse manj zanesljiv. Opensko igrišče je bilo v nedeljo v izredno slabem stanju, tako da si igralci res ne bi smeli dovoliti, da žogo zadržujejo. Koliko so s tem tvegali, najbolje dokazuje podatek, da so vsi trije zadetki padli s strelov z mesta. Že v 4. min. je Starc v neposredni bližini vrat izkoristil zmedo v obrambni vrsti Krasa in preusmeril v mrežo soigralčevo podajo iz prostega strela. Na tako težkem igrišču je bilo skoraj nemogoče nadoknaditi zamujeno, a rdeče-beli so imeli še dovolj moči, da so reagirali in Olivo in Puntar sta žogo poslala le za las mimo vratnice. Tri minute pred iztekom prvega dela je sodnik upravičeno dosodil gostom enajstmetrovko zaradi prekrška nad Rossetti jem. Priložnost je izkoristil Terčon, ki je tako izenačil. Žal pa tudi tokrat Kras ni ubranil zlata vredne točke in Manzon je v 25. min. drugega polčasa iz prostega strela premagal izredno nezanesljivega Dinoia. (Ž.S.) ni, a se na težkem terenu slabo znaj dejo. Do prvega gola, ki je padel v 20. minuti, je bila igra precej izenačena in je potekala v glavnem na sredini. V teh uvodnih minutah nismo zabeležili nobene resnejše priložnosti. Kot smo že omenili, so v dvajseti minuti povedli domačini z enajstmetrovko, kj jo je sodnik po našem mnenju precej nepremišljeno dosodil. Vsekakor pa se Uraničev! varovanci niso vdali in so se podali v dolgotrajen »pressing«, ki je prinesel nekaj priložnosti in tudi trenutno izenačenje. V 35. minuti je namreč sodnik dosodil Kraševcem prosti strel v bližini kazenskega prostora. Spretno ga je izvedel Nardon, vratar žoge n; ubranil in Vižintin jo je z lahkoto poslal v mrežo. Po golu so Uraničev! varovanci nekoliko popustili in tako verjetno naredili največjo napako v tekmi. Občutek smo namreč imeli, da bi lahko povedli, če bi še naprej napadali. V nadaljevanju je Mladost skoraj povsem prepustila pobudo domačinom v prepričanju, da ima točko že zagotovljeno. Begliano je tako vse bolj ogrožal Bruni jeva vrata in tudi povedel. Kraševci so imeli premalo ča sa za izenačenje. Nekaj priložnosti so sicer še imeli (največji sta se ponudili Vižintinu, vendar je žogo prav na črti zaustavilo blato, ter H. Kobalu), toda rezultat se ni spremenil. (zf) Juventina — Brazzanese 2:2 (1:1) JUVENTINA: Di Dionisio, Di Palma, Šturm, Trove, Costa, Medeot, Russo, Roterdam (Caiazzo), Panico, Vižintin, Montella (Travagin), Gurt-ner. STRELCA za Juventino: Russo in Panico. Remi, ki so ga štandrežci dosegli proti Brazzaneseju, brez dvoma ne odraža dogajanja na nedeljskem srečanju. Juventinci so namreč pokazali, da si zaslužijo nekaj več od gostov, še posebno, ker so zapravili več priložnosti za gol in ker se mora Brazzanese zahvaliti predvsem lastnemu vratarju, ki je z odličnimi po šegi svojo ekipo večkrat rešil pred porazom. Štandrežci so že v uvodnih minutah začeli z napadalno igro, ki je rodila svoje sadove, ko je Russo dosegel prvi zadetek. Domačini bi lahko celo podvojili, če ne bi nasprotni vratar nekajkrat odločilno posredoval. In kot se v takih primerih večkrat dogaja, so gostje izenačili. V drugem polčasu je Juventina še naprej napadala in svoj napor kronala z golom Panica. Ko je vse kazalo, da bo po daljšem presledku le izbojevala zmago, je padel drugi gol za goste. = ►=- ^ ^ | ^ 1. — 1. Boturno X 2. Monalda 1 2. — 1. Blgraia 1 2. Bona KS 2 3. — 1. Abnur X 2. Dut Un Fun 2 4. — 1. Bier X 2. Bolide 1 5. — 1. Mallao 2 2. Ansonica X 6. — 1. Lauzi X 2. Buoso degli Abati 2 KVOTE 12 ( 12 dobitnikov) — 19,041.000 hr 11 ( 287 dobitnikov) — 770.000 l'r 10 (2890 dobitnikov) — 75.000 W Na deželnih kvalifikacijah za dl' M. Kokorovec najhitrejši v Cimi Sappadi Na sobotnem veleslalomu v Cimi Sappadi sc je v moški konkurenci lepo uveljavil Mitja Kokorovec (SPDT), ki je zasedel prvo mesto. Tekmovanje je veljalo za pokrajinsko prvenstvo mladinskih iger za osnovnošolce (letnika 1973 in 1974), priredil pa ga je CAI iz Trsta pod pokroviteljstvom CONI—-FISI. V moški konkurenci se je skupno pomerilo 30 tekmovalcev, v ženski pa 12. Kot običajno je prvih 15 tekmovalcev prepuščenih na deželno tekmovanje, ki bo 21.2. na Piancavallu. Poleg Kokorovca so uvrstitev dosegli še naslednji naši predstavniki: ŽENSKE: 8. Franceska Rapotec (ŠD Mladina); 9. Elizabeta Grilanc (SD Mladina). MOŠKI: 6. David Tavčar (ŠD Mladina), 7. David Gulič (SPDT), 10. Marko Šuber (ŠD Mladina). Med moškimi so se ostali tako uvrstili: 16. Jan Gregori; 17. Peter Rudež; 22. Marko Possega, 23. Aleks Majcen, 25. Saško Kubošek, 27. Stefano Gec (vsi SPDT). (P.F.) V 17. kolu 1. amaterske nogometne lige Napake v obrambi znova usodne Križanom J/ nedeljskem 17. kolu 2. amaterske nogometne lige Kljub zmagi ostaja položaj Prosečanov kritičen - Zarja je igrala že v soboto 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 17. KOLA Muggesana - Gradese n.o. Isonzo - Ponziana 0:2 Palmanova - Vesna 1:0 Tor viscosa - Pieris 0:0 Pro Fiumicello - Sangiorgina 1:0 San Giovanni - Percolo n.o. Tisana - Ronchi 1:0 LESTVICA Pieris 27, Pro Fiumicello 21, Mug- gesana 20, San Giovanni, Ponziana 19, Costalunga 18, Gradese, Sangiorgina 17, Percolo, Palmanova, Ronchi 16, Vesna 15, Torviscosa, San Can-zian 14, Tisana 12, Isonzo 7. PRIHODNJE KOLO (5. 2.) Percolo - Palmanova, Costalunga -Pro Fiumicello, Pieris - Isonzo, Gradese - Tisana, Sangiorgina - Muggesana, Vesna - San Giovanni, Ronchi -San Canzian, Ponziana - Torviscosa. 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 17. KOLA Radio Sound - Giarizzoie 4:2 Opicina - Kras 2:1 Libertas - Zarja 0:0 Zaule - Domio 0:0 Primorje - CGS 2:1 C.E. Prisco - Fortitudo 0:0 Vermegliano - Op. Supercaffè 3:2 Aurisina - Stock 2:2 LESTVICA Radio Sound 24, Opicina 23, Domio, Zarja 21, CGS 19, Zaule 18, Vermegliano 17, Aurisina 16, Fortitudo, Stock 15, C.E. Prisco, Libertas 14, Giarizzoie, Kras 13, Op. Supercaffè 12, Primorje 9. PRIHODNJE KOLO (5. 2.) Op. Supercaffè - Libertas, Fortitudo - Radio Sound, Domio - Opicina, CGS - Aurisina, Giarizzoie - Primorje, Zarja - Vermegliano, Stock - C. E. Prisco, Kras - Zaule. _ 3. AMATERSKA LIGA Skupina H IZIDI 16. KOLA San Sergio - GMT 1:0 Chiaritola - Rabuiese 1:1 Roianese - Sant’Anna n.o. Sant’Andrea - Breg n.o. Olimpia - San Nazario 6:2 Lancieri - San Vito n.o. Počitek: San Luigi FY LESTVICA San Sergio, Olimpia 23, San Luigi For You 20, Sant’Andrea 15, Rabuiese 14, Roianese, San Vito 13, S. Anna, Chiarbola 10, Lancieri 9, Breg 6, San Nazario, GMT 5. PRIHODNJE KOLO (5. 2.) San Luigi FY - Lancieri, San Vito - Olimpia, San Nazario - S ant'Andrea, Breg - Roianese, Sant’Anna -Chiarbola, Rabuiese - San Sergio, počitek: GMT. 3. AMATERSKA LIGA Skupina 1 IZIDI 16. KOLA Romana - Barbarians 3:1 Gaja - Poggio III. A. n.o. San Marco - Fogliano 1:1 Union - Italcanticri n.o. Sagrado - Campanelle 2:1 Begliano - Mladost Počitek: Primorec LESTVICA 2:1 Poggio III. A. 22, Beghano 21, I-talcantieri 19, Mladost 18, Sagrado 17, Campanelle, Fogliano 15, Primorec 14, San Marco 12, Gaja 9, Romana 8, Union 7, Barbarians 2. PRIHODNJE KOLO (5. 2.) Primorec - Poggio III. A., Mladost - Romana, Campanelle - Begliano, Barbarians - Gaja, Italcanticri - Sagrado, Union - San Marco, počitek: Fogliano. 3. AMATERSKA LIGA Skupina L IZIDI 16. KOLA Viliesse - Azzurra 1:0 Piedimonte - Torriana 0:1 Fossalon - San Lorenzo odi- Medea - Jalmicco 4:0 Juventina - Brazzanese 2:2 Visco - Mariano 0:3 Počitek: Sovodnje LESTVICA Tomana in V illesse 23, Piedini01' te 22, Azzurra 21, Mariano 20, Bri* ' zanese 19, Medea 18, San Lorenzo 1 ' Juventina, Sovodnje in Jalmicco < Visco 6, Fossalon 2. PRIHODNJE KOLO (5. 2.) Sovodnje - Azzurra, Mariano - I10® salon, Torriana - Visco, San Eoi-0 zo - VUlesse, Brazzanese - Piedi®0" te, Juventina - Medea, počitek: ■* micco. V 1. italijanski košarkarski ligi Zaskrbljujoč poraz tržaškega Bica Goriški San Benedetto po pričakovanju klonil v Turinu Na čelu italijanskega košarkarskega prvenstva A-l lige sta po 18. kolu ostala le Bertoni in Simac, saj je bolonjski Granarolo dokaj nepričakovano izgubil v Neaplju. Čedalje bolj ogorčen je boj pred izpadom. Tržaški Bic je žal na pravi poti, da se pridruži goriškemu San Benedettu, ki je praktično že izpadel v A-2 ligo. Tržačani so namreč doma izgubiti z neposrednim tekmecem iz Brescie, potem ko so dobršen del tekme voditi. Bic — Simmenthal 65:68 (36:39) BIC: Tonut 12, Palumbo 6, Goti, Lanza 2, Jones 22, Zaratti 1, Hardy 22. SIMMENTHAL: Ritossa 6, Marušič 6, Pietkiewicz 11, Terenzi 4, Motta 8, Costa 10, Branson 23. Bertoni — San Benedetto 92:80 (55:42) BERLONI: Caglieris 13, Mandelli 6, Barberis 3, Vecchiato 7, May 19, Mo-randotti 6, Sacchetti 17, Ray 21. SAN BENEDETTO: Sfiligoj 8, Bon 16, Ardessi 11, Mayfield 38, Bullara 7. OSTALI IZIDI Bancoroma - Latini 71:63, Binova -Simac 74:86, Jollycolombani - Scavo-lini 80:75, Honky - Peroni 73:74, Fe-bal - Granarolo 115:105, Star - Indesit 104:85. LESTVICA Bertoni in Simac 28; Granarolo 26; Jollycolombani in Star 24; Peroni 22; Bancoroma 20; Honky in Indesit 18; Pebal in Latini 14; Simmenthal, Bic in Scavolini 12; Binova in San Benedetto 8. A-2 LIGA Videmski Gedeco je na igrišču zad-njeuvrščenega Vicenzija zmagal lažje, kot bi bilo mogoče sklepati iz končnega izida (84:88). Najboljši strelec Bedeča je bil Dalipagič, ki je dosegel 32 točk. IZIDI 18. KOLA Italcable - Mangiaebevi 106:97, Ra-Pident - Marr 68:70, Vicenzi - Gedeco °4:88, Cantine Riunite - America Eagle 102:88, Lebole - Mister Day 79:94, Yoga - Bartolini 114:73, Popolare -Sebastiani 97:86, Benetton - Carrera 82:74. LESTVICA Cantine Riunite 26; Mister Day in Gedeco 24; Marr in Italcable 22; Yoga in Carrera 20; Popolare, Lebole, Bar-tolini, Mangiaebevi in Benetton 18; Sebastiani 14; America Eagle 12; Vicenzi in Rapident 8. 1. jugoslovanska košarkarska liga Sarajevčani tesno premagali ekipo IMT V zaostati tekmi 15. kola prve jugoslovanske košarkarske lige je Bo- sna po ogorčeni borbi premagala beograjsko moštvo IMT s 100:98. Beograjska ekipa je tako na lestvici ostala pri 12 točkah in verjetno bo ljubljanska Olimpija prav s tem moštvom (in tudi z Buduč-nostjo) vodila ogorčen boj do konca prvenstva za obstanek v ligi. LESTVICA Gibona Zagreb 22 točk, Zadar 20, Crvena zvezda Beograd, šibenka Šibenik in Bosna Sarajevo 18, Borac čačak 16, Partizan Beograd in Bu-dučnost Titograd 14, IMT Beograd in Jugoplastika Split 12, Olimpija Ljubljana in Rabotnički Skopje 8. V prihodnjem kolu (4. 2.) bo ljub ljanska Olimpija igrala v čačku proti Borcu. V nedeljo, 5. februarja 4. SLOVENSKO ZAMEJSKO SMUČARSKO PRVENSTVO ZSŠDI NA MATAJURJU V nedeljo, 5. februarja, bo na Matajurju tekmovanje, veljavno za 4. slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo, ki je odprto vsem članom slovenskih zamejskih društev. Letošnja izvedba, prva odkar so se naša društva dogovorila za skupno sodelovanje z ustanovitvijo združene tekmovalne ekipe, bo razdeljena v dve fazi. V prvi se bodo tekmovalci pomeriti v veleslalomu, nato pa bo na vrsti še slalom za 10 najboljše uvrščenih v moški konkurenci in 8 najboljše uvrščenih v ženski konkurenci. Tekmovalnih kategorij bo tudi letos devet. Razdeljene pa so po naslednjem kriteriju: baby-sprint (M—Ž), letnik 1975 in mlajši; miški—ke, letnik 1973-74; medvedki—ke, letnik 1971-72; cicibani—ke, letnik 1969 70; mladinci— ke, letnik 1966-67-68 ; člani—ce, 1952-65; amaterji, 1944-51 ; dame, 1944 in starejše; veterani, 1943 in starejši. Kot vsako leto bodo najbolj uspešni smučarji prejeti nagrado. Vsak prvouvrščeni v posamezni kategoriji bo prejel zlato kolajno, drugi srebrno, tretji pa bronasto. Prvih 5 uvrščenih društev bo prejelo pokal. Tekmovalce lahko vpišejo samo predstavniki društev in sicer do vključno jutri, 1. februarja. Istega dne bodo tudi izžrebati startno tisto. Za vsakega tekmovalca znaša startnina 4000 tir. 4. zamejsko prvenstvo, ki se bo pričelo ob 9.30, organizira smučarska komisija pri ZSŠDI. Z občnega zbora ŠK Kras sUkiii nei? z*H>ru SK Kras je predsedniško poročilo podal Stanko Budin (na Bini omen*mo> da so z občnega zbora naslovili osrednjim oblastem v u brzojavko z zahtevo po čimprejšnji odobritvi globalnega zaščitnega — zakona za slovensko narodnostno skupnost v Italiji SKOK V DALJINO V LJUBLJANI Odlično drugo mesto in rekord borovke Tiziane Naturai Atletska zveza Slovenije je priredila v Ljubljani dvoransko tekmovanje v skokih za vse kategorije. Doseženih je bilo več zelo dobrih rezultatov. Tako je v ženskem skoku v višino zmagala Pajenkova (Ptuj) s 177 cm, kolikor je skočila tudi drugouvrščena Lihtenegerjeva (KAK). V ženskem skoku v daljino je bila prva Javornikova (Olimpija) s 543 cm, borovka Tiziana Naturai pa je s 523 cm osvojila drugo mesto in obenem postavila tudi društveni dvoranski rekord. Glede na stopnjo priprav je ta rezultat Naturalove zelo dober. Med moškimi je v skoku v višino zmagal Milanovič (Olimpija) z 200 cm, v skoku v daljino pa je bil prvi Bilač (Postojna) s 711 cm. (Lasič) p Devin bnsnf'• y nedeljrmaf-a s.mučarskega prvenstva, ku z,c!Je bi vpisovanje pri B. Šl w;?- "rr,? Bre9 — smučarski od prui,^ v nedeljo, 5. februarja, '»jur i'JPokala ZSŠDI izlet na Sedej' "dormacije in vpisovanje zu društva še danes, 31. t.m. obZSšD| Plavahu danes, 31. t,m„ odp Pet v ,^aJ v Lipici. Tečaj bo -i- rek» 7. februarja 1984. a ‘ >te sv. dvorani v Trstu • »a. 20/n- nadstr.), vpisovanje pri 200236) in L. Sosiču Sohi 1 februarja 1984. toireh Ska komisija ZSŠD •Ueseélij \ Pefeb. 3, februarja, r ^egorL^^brzoturnlr, ki l vsi šahisti! Vabljeni SPdt *)rU*udi bušni * , nedeljo, 5. februarja, < ^SšDj 'v ,na Matajur ob tekmov '• februar!fVanje do vključno j krr.^. aaeia, na sedežu ZSŠDI. Ce Pa se vrši vpisovanje nes, ji J" va se vrši vpisovanj "a društv!lluarja' «d 19. do 21 ‘»«‘venem sedeži. Na petem lokvarskem smučarskem teku Nastopili tudi naši Vreme ni btio naklonjeno prirediteljem 5. lokvarskega teka, ki so ga priredili v nedeljo in katerega so se udeležiti tudi Slovensko planinsko društvo iz Gorice in društvo Kras iz Zgonika, ki sta dosegli dobre rezultate. Manifestacija se je pridru žila prireditvam, ki obujajo spomine in podčrtuje vrednote osvobodilne vojne in posebej IX. korpusa. Že v soboto je na Goriškem močno deževalo, v nedeljo zjutraj pa je gosta megla zastirala pogled na Trnovsko planoto. Tako se je na startu prijavilo le 37 smučarjev - tekačev v raznih starostnih kategorijah. Zaradi težav s pripravami prog so, vsi razen članov, tekmovati na krajši, 10-kilometrski progi, ki pa je zaradi 2 km dolgega Turškega klanca zahtevala dobro telesno pripravo. PIONIRJI: 1. Dejan Munih (ŠD Meblo), 2. Mitja Rupel (SPDG). VETERANKE: 1. Ana Gajer (SP DG) VETERANI: 1. Franc Blenkuž (ŠD Vozila), 2. Milan Škabar (Kras). 3. Gvido Gajer (SPDG), 4. Aldo Rupel (SPDG), 6. Antonio Novelli (SPDG). ČLANI: 1. Tone Koščak (ZEM. LJ), 14. Zdravko Skupek (Kras). NOGOMETNA C-2 LIGA Gorizia tokrat igrala neodločeno Gorizia — Novara 1:1 (1:1) GORIZIA : Hlede, Grazzolo, Anto-nutti, Battola (Righini), Grillo, Zilti, Bertoda, Lazzara, Peressotti (Diodi-cibus). Del Neri, Bacchetti. STRELEC ZA GORIZIO: Del Neri (11-metrovka). Gorizia je na blatnem igrišču dosegla remj proti solidni Novari in to po zaslugi Del Nerija, ki je realiziral 11-metrovko. Srečanje na Rojcah je bilo dokaj slabo in pri obeh ekipah se je poznalo, da igrajo izključno, da bi se izogniti porazu. Naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih | Šest slovenskih šesterk v skupini za napredovanje Pripravil G. FURLANIČ Končan je tudi prvi de’, odbojkarskega prvenstva v ženski in moški 02 ter D ligi. V teh dveh konkurencah je nastopalo kar 9 naših šesterk. Zadnje kolo za naše zastopnike ni bilo najbolj uspešno, saj so zmagati samo Val iz Štandreža, Kontovel Electronic Shop in Bor JIK Banka. Vse ostale ekipe so tokrat ostale praznih rok. Omeniti pa velja, da so odbojkarji Jamelj SOBE MA počivati. Ne glede na to, da zadnji prvenstveni nastop ni bil najbolj uspešen (samo 37,5 odstotkov osvojenih točk, kar je bržkone daleč najslabši letošnji prvenstveni izkupiček) pa smo lahko s prvimi desetimi prvenstvenimi nastopi povsem zadovoljni. šest ekip bo v drugem delu nastopalo v skupinah za napredovanje in imajo za sedaj zagotovljen obstanek, ostale tri — Kras, Jamlje in Olympia Bertoini pa si bodo morale v drugem delu boja za točke, obstanek šele zagotoviti. V moški C-2 ligi je bil zadnji nastop za Val iz Štandreža le gola formalnost. Kljub temu so v Terzu d’Aquileia pospraviti še osmi par točk in osvojiti odlično drugo mesto na lestvici za še nepremagano Metallurgico iz Povo-letta. Drugi goriški zastopnik, Olympia Terpin je proti vodečemu H Sole Ran-gersu iz Vidma odigral eno letošnjih boljših srečanj in končni izid bi lahko bil tudi povsem drugačen, če ne bi v končnici zadnjega niza pristavil svoj kanček še sodnik. Naj bo tako ali drugače, pa so si Goričani priboriti mesto med šesterico boljših, ker je neposredni tekmec Italcantieri iz Tržiča klonil doma s tržaškim CUS samo po treh setih igre. Za goriško moško odbojko je to velik uspeh in najboljša spodbuda za še večjo popolarizatijo te lepe športne igre na tem območju. Tudi aa Kontovel Electronic Shop je bil razpet zadnjega kola izredno u-goden. Slovenske odbojkarice so zmagale na gostovanju v Fontanafreddi in, po zapravljenem prvem nizu, se je njihova igra izboljšala, da so bile domačinke na koncu povsem nadigrane. Ker je neposredni tekmec Vivil potegnil grajši konec s Colloredom (zadnjim na lestvici) imajo varovanke trenerja Pertota 12 točk in so osvojile 8. mesto na končni lestvici ter imajo kar 4 točke prednosti pred Vivilom. V moški D ligi so odbojkarji Bora JIK Banka premagali vodeči Hotel San Giusto, a to je bila samo prestižna zmaga, ker so se tako oddolžiti za poraz v prvem delu prvenstva, toda na končni lestvici niso mogli napredovati. Za Jamlje se je prvenstvo končalo že prejšnji teden. Poraz z Libertasom sredi Krmina je razblinil še tisto trohico upanja glede osvojitve odrešilnega 3. mesta. Isto velja za Kras, Že po 9. kolu so Milič in tovariši prepustili zlata vredni točki Li-bertasu sredi Gorice. Tako Kras kot tudi Jam’je si bosta morala zagotoviti obstanek v tej konkurenci v drugem delu prvenstva. Vse je kazalo, da bo Friulexport sklenil prvi del prvenstva (kot edini naš zastopnik) neporažen. Sam začetek srečanja z najhujšim tekmecem — DMA Olympic — je to tudi obetal, a po vodstvu z 2:0, so naše zašile v krizo in zadnji odločilni peti niz izgubile na razliko. Kljub temu spodrsljaju pa so mlade odbojkarice združene ekipe pokazale velik napredek. Dober uspeh je požela tudi Sloga, ki je zasedla več kot odlično 2. mesto za Pierisom, ki je edini dvakrat premagal slovenske igralke. Zadnji poraz Sloge in zmaga Ločnika sta ti dve šesterki spravila v izenačenost, a varovanke trenerja Mitiča imajo boljšo set razliko. Goriška Olympia Bertoli-rti je končala prvi dol prvenstva praznih rok. Vse je kazalo, da si bodo Goričanke le privoščile zaželjeno prvenstveno zadoščenje z Bancudinami, toda točki sta tudi tokrat romali v Videm. MOŠKA C-2 LIGA 1. podskupina IZIDI ZADNJEGA KOLA Volley Bali Videm - Gasilci Porde-non 3:2; Olympia Terpin - Il sole Ran-gers 2:3; Italcantieri Tržič - CUS Trst 0:3. KONČNA LESTVICA Rangers Videm 10 9 1 29:10 18 CUS Trst 10 7 3 25:14 14 OLYMPIA Terpin 10 5 5 17:20 10 VB Videm 10 4 6 18:23 8 Italcantieri 10 4 6 16:22 8 Gasilci PN 10 1 9 12:28 2 2. podskupina Rozzo! Trst - Libertas Sacile 3:1; Vivil - Val Štandrež 2:3; Metallurgica Povoletto - In ter 1904 Trst 3:0. KONČNA LESTVICA Metallurgica 10 10 0 30:9 20 Val Štandrež 10 8 2 27:15 16 Vivil 10 6 4 22:17 12 Rozzol Trst 10 4 6 20:22 8 Lib. Saci'e 10 2 8 11:25 4 Inter 1904 Trst 10 0 10 8:30 0 ŽENSKA C-2 LIGA 1. podskupina IZIDI ZADNJÈGA KOLA Zagliano Pozzuolo - Italcantieri Tržič 3:0; Colloredo - Vivil Terzo d’Aquileia 3:0; Fontanafredda - Kontovel Electronic Shop 1:3. KONČNA LESTVICA Italcantieri 10 7 3 23:15 14 Zugliano 10 7 3 25:17 14 KONTOVEL ES 10 6 4 21:18 12 Vivil 10 4 6 19:24 8 Fontanafredda 10 3 7 15:22 6 Col’oredo 10 3 7 15:22 6 MOŠKA D LIGA 1. podskupina IZIDI ZADNJEGA KOLA Bor JIK Banka - Hotel San Giusto 3:2; Libertas Turjak - VIS Trst 0:3; Grati Tomana Gradišče - Nuova Pallavolo Trst 3:0. KONČNA LESTVICA VIS Trst 10 9 1 27:10 18 Hotel S. Giusto 10 8 2 26:12 16 BOR JIK Banka 10 7 3 27:15 14 Lib. Turjak 10 3 7 16:23 6 Tomana 10 3 7 16:23 6 Nuova Pali. TS 10 0 10 1:30 0 2. podskupina IZIDI ZADNJEGA KOLA Intrepida Mariano del Friuli - Pallavolo Gradež 3:0; Duke Volley 80 -Libertas Gorica 3:0; Kras - Corrido-ni 2:3. KONČNA LESTVICA Volley Duke 80 10 8 2 25:9 16 Intrepida 10 7 3 25:15 14 Libertas GO 10 6 4 21:17 12 KRAS 10 4 6 20:22 8 Corridoni 10 4 6 16:23 8 Pati. Gradež 10 1 9 6:27 2 2. podskupina (Videm - Pordenon) IZIDA ZADNJEGA KOLA Pro Cervignano - Libertas Krmin 3:0; Brandigi Pallavolo - ASF JR Čedad 2:3. KONČNA LESTVICA ASFJR Čedad 8 8 0 24:9 16 Brandigi 8 6 2 22:11 12 Pro Cervignano 8 3 5 19:19 6 JAMLJE 8 2 6 9:19 4 Lib. Krmin 8 1 7 6:21 2 ŽENSKA D LIGA 1. podskupina IZIDI ZADNJEGA KOLA Friulexport - AMA Olympia 2:3; In-ter 1904 Trst Le Volpi Trst 3:1; Volley Bati Tržič - Volley Club Trst 3:2. KONČNA LESTVICA OMA Olympic TS 10 9 1 29:8 18 FRIULEXPORT 10 9 1 29:9 18 Volley Bati Tržič 10 5 5 20:18 10 Inter 1904 Trst 10 4 6 17:23 8 Volley Club TS 10 2 8 11:25 4 Le Volpi Trst 10 1 9 6:29 2 2. podskupina IZIDI ZADNJEGA KOLA CP Pieris - Pallava'o Mossa 3:1; Ki'ljoy - Sloga 3:0; Blitz Vivai Busà -Pallavolo Ločnik 0:3. KONČNA LESTVICA CP Pieris 10 8 2 26:9 16 SLOGA 10 7 3 21:11 14 Pati. Ločnik 10 7 3 22:13 12 Killjoy Trst 10 6 4 21:14 12 Vivai Busà 10 2 8 8:28 4 Pali. Mossa 10 0 10 7:30 0 1. podskupina (Videm - Pordenon) IZIDI ZADNJEGA KOLA Mortegliano - Majanese 2:3; Olympia Bertolini Gorica - B ancudine CUS Videm 2:3; Brandirti Pallavolo - Val Resia 3:1. KONČNA LESTVICA Majanese 10 9 1 27:9 18 Brandigi Pati. 10 7 3 23:13 14 Val Resia 10 6 4 21:14 12 Bancudine 10 5 5 21:19 10 Mortegliano 10 3 7 14:26 6 OLYMPIA Bert. 10 0 10 5:30 0 Za konec maramo poudariti, da lestvice niso uradne, ker izide zadnjega kola mora pregledati in potrditi tekmovalna komisija. Ne glede na to, pa do bistvenih prememb slej ko prej ne bo prišlo. Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120000 lir. - V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zaseb nike mesečno 180.00, letno 1.800.00 din. za orgo-nizaciie in podjetja mesečno 250,00, letno 2.500.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubl|ana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39 000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir besedo.eOb praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L A ZTT [fj-j-fj Član itil.jinske in tiskaj ^ Trst IM lili zvez« čnop.smh ' ' zalolmkov FIEG 31. januarja 1984 QUITO — Ekvadorski volivci so v nedeljo že drugič od leta 1972, ko je general Rodriguez Lara strmoglavil vlado Vejasca Ibarre, ekvadorskega Perona, ki je bil prav gotovo najvidnejši politični voditelj v zgodovini te države, šli na volitve. Nekaj ur po začetku preštevanja glasov pa postaja jasno, da so se volivci v glavnem opredelili za dVe stranki in dva kandidata. Gre za desničarsko fronto za obnovitev države, ki jo vodi Leon Febres Corderò ter za demokratično levico pod vodstvom Rodriga Borje. Med tema dvema kandidatoma bo najbrž treba poseči po balotaži. Rezultati so doslej seveda le delni in nikakor ne uradni. Zadevajo pa štiri najbolj obljudene in največje ekvadorske pokrajine, ki so odločilne glede končnega izida. Doslej se še ne ve, kakšni so rezultati v manjših mestih, še zlati pa ne kako poteka preštevanje v goratih predelih Ekvadorja. Treba je tudi prešteti glasove s podeželja, ki bi utegnili imeti velik vpliv na boj za tretje in četrto mesto, čeprav je najbrž nemogoče, da bi vplivali na izid volitev, kar zadeva zmago Corderà in Borje. Febres Corderò je trenutno nekoliko pred Borjo, Vendar mu ta naskok pred neposrednim tekmecem še ne more zagotoviti končne zmage. V nedeljo, 6. maja, bo torej balotaža med Febresom Corderom in Rodrigom Borjo in bo takrat mogoče, da se levičar Borja povzpne z drugega na prvo mesto. Tudi na parlamentarni volitvah so začasni volilni rezultati pokazali, da bosta največ glasov dobili skraj-nodesničarska stranka Febresa Corderà tor demokratična levica. Prišlo je torej do polarizacije glasov med tema dvema strankama ; ki sta ostalim 15 strankam pustili le peščico glasov. Velik poraz je doživela dosedanja vladna stranka »Ljudska demokracija«, ki se sklicuje na demokristjanska načela. Volilna udeležba ni dosegla 70 odsto, kar pa je za Ekvador še kar zadovoljivo, volitve pa so potekle v miru, ki so ga kršili le obrobni neredi ter pritožbe v nekaterih sedežih, češ da volitve ne potekajo tako kot bi morale. V Quitu so pripadniki ekvadorske skrajno levičarske fronte F ADI zasedli volilni sedež, po nekaj urah pa se je vse izteklo brez neredov. Thong, štiriletni sin veterinarja zoološkega vrta v Berlinu pestuje trimesečnega orangutana, ki ga je mati zapustila. Opica bo pri Thongu ostala še šest mesecev, nakar sc bo vrnila v krog svojih vrstnikov (Teletofo AP) Kitajski satelit PEKING — Oblasti LR Kitajske so včeraj sporočile, da so poslali v vesolje eksperimentalni satelit, od katerega pričakujejo »pomembne rezultate«. To je že štirinajsti kitajski satelit, ki bo krožil okrog Zemlje, odkar je bil v »zrak spuščen« prvi leta 1970. Vendar kar najbolj čudi je včerajšnje obvestilo. Kitajske oblasti nimajo navade, da bi svet seznanile z eksperimenti v 'vesolju, razen če se ti ne zaključijo pozitivno. Zato kaže, da se je zadnji poskus zelo ugodno iztekel in je dosegel svoj namen. Sanja Kitajcev je namreč ta, da bi izdelali vesoljsko postajo, ki bi lahko nudila »zatočišče« še ostalim satelitom. O predsedniku bodo odločali na balotaži Poraz ekvadorske vladne demokristj anske stranke Volilni izidi kažejo na polarizacijo glasov med skrajno desnico in demokratično levico Zapuščeni orangutan Jackson okreva »Mož, ki ga ni« k Pertiniju RIM — »Mož, ki ga ni«, Choudri Mohamed Na vaz, je sklenil, da se bo obrnil na samega Sandra Pertinija. »Pred Kvirinalom bom čakal, dokler me ne sprejme, tudi če bi moral tam preživeti celo leto,« je izjavil. Odkar je zapustil leta 1970 svoje rodno vas v Indiji prav med državljansko vojno, iz katere je nastal Bangladeš, se Navaz brez vsakršnega dokumenta potika po svetu in si pomaga kot ve in zna. Njegov rojstni kraj ga namreč ne priznava več in niti vseh njemu podobnih, ki so med vojno zapustili kraj. Pa niti druge države mu nočejo dati državljanstvi’ in niti osebne izkaznice. »V vseh teh letih sem velikokrat bil v zaporu, ker sem si moral priskrbeti ponarejene dokumente,« pravi Navaz. Nazadnje je bil v Regina Coeli, od koder so ga izpustili 23. de cembra lani A nihče ga ni čakal. Niti 20-letna Anna in njuna 3-letna hčerka Sara. Kdo pa bi lahko živel s »človekom, ki ga ni«? »Albatros« kmalu nared za polet Michael Jackson je že zapustil bolnišnico in je na oddihu nekje v hribih, pravijo zdravniki. Pop in rock popevkar Jackson se je v petek zvečer hudo opekel, ko je v neposredni bližini eksplodirala petarda. Njegovi z briljantino prepojeni lasje so se pri priči vneli, tako da se še ne ve ali bo fant ostal plešast LAKEHURST (New Jersey) — Frank Piasecki se je ponosno in samozadovoljno postavil kameram pred tistim, ki je po njegovem mnenju največji letalski stroj na svetu. Gra dili so ga štiri leta, sestoji pa iz treh helikopterskih motorjev in kabin, ki so povezane med seboj z jekleno strukturo. Prav na vrhu bodo vgradili še nekaj opreme, nakar bo »albatros«, kot so ga poimenovali, člani kongresa, ki so si ga ogledali, nared za prvi polet. Ko bo dokončan bo zrakoplov visok kot 10 nadstropna hiša, kakih 15 metrov daljši kot no gometno igrišče, širok pa bo več kot katerakoli letalonosilka. Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella Sodobna trgovina s sužnji FORTALEZA — Brazilska vojska je v bližini mesta Taua odkrila »? popolnoma uničila oziroma onesposobila mrežo sodobnih trgovcev s sužnji-Vse člane te tolpe naj bi tudi aretirali. Vojaški viri pripominjajo, da so -»trgovcu prodajali kmete s tamkajš_ njega področja, ki ga že pet let pesti neverjetna suša, velikim zemljiškim posestnikom. Cena ni bila nič kaj visoka: okrog 800 tisoč lir. Kmetom s° obljubljali kar visoko dnevno plačilo, hrano in prenočišče ter prevozne stroške pa so si morali plačati sami. To jih je gnalo v dolgove, kajti vse t stroške so jim odtegnili od plače, gospodarji pa so jih izkoriščali in zapirali, vsaj dotlej, dokler ne vrnejo izposojenega... Pasje meso in kačja juha SEUL — Tudi tradicionalna in narodna hrana imata svoje meje. Zaradi kritik zahodnih turistov so južnokorejske oblasti odredile ukinitev dveh tip»c nih jedi in zaporo vseh tistih restavracij, v katerih s0 ju pripravljali. ‘J kaj pa je šlo? Za specialitete s pasjim in kačjim »mesom«. Po mnenju krajevnega tiska so oblasti hotele dokazati tujcem, da Juž-h® Koreja ni zaostala država. Ta vtis so najbrž dajale razprave pasjega mes in strupenih kač, ki naj bi v izložbah restavracij vabile »sladokusce«. Pasje meso je pripravljeno v omaki, v kateri sta glavni začimbi češe® in rdeči feferonček, jedo pa ga večinoma delavci, ki pravijo, da jim Pre? vsem poleti pomaga preganjati toploto. Kačja juha pa je zelo drago jelo si jo privoščijo lahko samo največji bogataši. TOKIO — Zaradi efekta ženskih hormonov in nekaterih razlogov psihol e narave, postanejo ženske alkoholičarke dvakrat bolj hitro kot moški. Tofaj trdi japonski psihiater Toru Sekija, ki je pred nedavnim objavil knjW 'indrom alkohola pri ženskah«. Moškim je v povprečju potrebno 20 let, da postanejo alkoholiki, m* m ko je treba ženskam deset let, da so popolnoma odvisne od alkohon ajbolj podvržene temu so »gospodinje«, ki imajo ves dan na razpolago, oblje pogledajo v kozarec...