Leto L — Štev, 21 Celje dne 34. julija 1948. Cena 2 din Poštnina plačana v gotovini Delovne zmage tekmovanju doseglo naie ljudstvo, so krasni darovi V. kongresu KPJ ZA PARTIJO. ZA TITA, ZA SOCIALIZEM! V tovarni emajlirane posode so se dosiujno pripravili na V. kongres Delovni kolektiv tovarne emajlirane I posode v Celju, je nekaj dni pred i kongresom pogledal uspehe dosežene v predkongresnem tekmovanju. Ob tej slovesnosti so proglasili 36 udarnikov in 17 racionalizatorjev. Ugotovili so, da so obveznosti, ki so jih prevzeli ob napovedi tekmovanja ne samo izpolnili, pač pa daleč presegli. Tekmovali so s tovarno dvigal »Velja Stojkovič«, ki je napovedala, da bo mesečni plan v juni- ju in juliju izpolnila 118 odstotkov. V tovarni emajlirane posode so pribili še 3 odstotke zraven, ter tako obljubili, da bodo dosegli plan za 121 odstotkov. Izpolnili so pa dosti več in tako v po- sameznih oddelkih za mesec junij: emajlirnica 136%, pocinkovalnica 134%, oddelek za izdelovanje konzervnih doz 166%, surovinski oddelek 135%. V mesecu juliju pa so dosegli do 17 tega sledeče rezultate: emajlirnica 133% pocinkovalnica 149% Delovni kolektiv tovarne »Velja Stoj- kovič« se je obvezal, da bo v tekmova- nju popravil 3 pokvarjene stroje. V to- varni emajlirane posode so jih popra- vili 9. Število proizvodnih brigad so zvišali od 17. na 27. Obljubili so, da bodo zbrali 900.000 dinarjev narodnega posojila, zbrali so pa več in že 17. ju- lija dosegli 1 milijon. Obljubili so, da bodo delali 3000 ur na raznih prosto- voljnih delih, delali so pa 4000 ur. Po- leg vseh gornjih vidnejših uspehov so dosegali zelo pomembne rezultate in tudi v kulturnem in političnem delu v organizaciji kluba »Ljudska tehnika« pri vzpostavljanju tehničnih naprav itd. Da bi še bolj dokazali predanost in ljubezen našemu voditelju tov. Titu, CK-ju in Partiji, bodo v kongresnih dneh delo še bolj stopnjevali in podaljšujejo tekmovanje do konca me- seca, ter obljubljajo, da bodo uspehe zvišali v tem času še za nadaljnih 6%. Vložili bodo prav vse sile za dvig proizvodnje in znižanje proizvodnih stroškov in prav s tem dali edino pra- vilen odgovor na vse klevete in laži, ki blatijo naše vodsvo. Iz slavnostnega zborovanja so poslali več resolucij. Partijska celica posebej, cel kolektiv, mladina in mladinske bri- gade. Udarniki so pisali Centralnemu komitetu takole: Udarniki, racionalizatorji in nova- torji tovarne emajlirane posode v Celju, Vam z naše današnje proslave pošilja- mo tovariške pozdrave in obljubljamo, da bomo še nadalje vlagali vse svoje sile za čim hitrejši dvig naše domovine, ter neomajno stremeli za nadaljni raz- voj socialističnega tekmovanja, tako da bomo z delom dokazali predanost naši slavni Partiji, njenemu modremu vod- stvu in tovarišu Titu, velikemu borcu in učitelju naših narodov. Najboljša mladinska proizvodna bri- gada »Slavka Rabuze« je poslala Kon- gresu naslednji pozdrav: Ponosni smo, da lahko pozdravimo V. Kongres KPJ in slavni CK, kot naj- boljša mladinska brigada v tovarni emajlirane posode Celje. Ob proglasitvi naše brigade za naj- boljšo, Vas toplo pozdravljamo in Vam ob Kongresu želimo obilo uspeha. Za- vedajoč se, da smo mi trdni temelji nove Jugoslavije, Jugoslavije, ki stopa v novo boljše življenje v socializem ob- ljubljamo, da bomo še nadalje vzgled ostalim brigadam in da bo medkon- gresno tekmovanje v čast CK prineslo še večje uspehe. Naj živi naš dragi Maršal Tito! Naj živi naša slavna KP in njen CK! K0 GOVORIMO O TITU MISLIMO PARTIJO, KO GOVORIMO O PARTIJI MISLIMO TITA Kakor naša Komunistična partija, tako delovno ljudstvo pri nas in v svetu spremlja delo V. kongresa KPJ. Ko oce- njujemo zgodovinsko važnost V. kongre- sa, ki je obenem prvi kongres Komuni- stične partije Jugoslavije, ki se vrši v pogojih, ko ima oblast delovno ljudstvo in ko je vodilna sila naše države Komuni- stična partija, povezujemo ta dogodek z imenom največjega sina jugoslovanskih narodov — tov. Tita. V čem je veličina osebnosti tov, Tita? Življenjska pot tov, Tita je pot razvoja revolucionarnih pre- obrazb, iz katerih se je rodila nova Ju- goslavija, nova družbena stvarnost, ki čvrsto stopa v socializem. Življenjska pot tov, Tita je zmagovita pot proletariata in vseh izkoriščanih množic, ki so se ob dejstvu, da je leta 1937 tov. Tito prevzel vodstvo CK KPJ, uprle fašističnemu oku- patorju in v neenaki borbi zmagale, V tej borbi pa so naši narodi opravili tudi z oblastjo domačega in tujega kapitala in si postavili svojo — ljudsko oblast. Vse te velike zmage, ki so zapisane z zlatimi črkami v naši zgodovini niso slučajne. Komunistična partija Jugoslavije je pod vodstvom tov, Tita znala uporabiti mar- ksizem-leninizem v praksi in ga prilago- diti pogojem, lastnim razvoju jugoslovan- skih narodov. Ljubezen, ki jo gojijo naši narodi do tovariša Tita je mogla nastati zato, ker je njegova pot bila pot naših narodov, ker je Komunistična partija Jugoslavije pred drugo svetovno vojno in v narodno- osvobodilni vojni pod vodstvom tov, Ti- ta pokazala svojo življenjsko silo, tako je pokazala svojo življenjsko silo tudi danes, ko se bije v vseh tovarnah, na gradili- ščih, na vasi in v šoli bitka za sociali- zem. Bitka za socializem v Jugoslaviji je izpopolnjena z izkušnjami prve sociali- stične države na svetu — Sovjetske zve- ze, ki je pod vodstvom Lenina in Stalina pokazala revolucionarnemu gibanju vsega sveta, kako je treba graditi oblast delav- cev in kmetov. Zato je bitka za sociali- zem hitrejša in po obliki različnejša. Zato nas prav v zadnjem času kritizirajo kriti- ki, ki ne razumejo posebnosti iiaSega raz- voja. Komunistična partija pod vodstvom tov. Tita in vse naše delovne množice pa bodo dokazale, kot so že dokazale to v narodno-osvobcdilni borbi, da je naša pot pravilna. Manilestacije celjskega delovnega ljudstva so bile znak velikega zaupanja v Partijo in Tita že par dni pred začetkom V, kongresa KPJ je Celje začelo dobivati posebno prazničen izgled. Zelenje, zastave, cvetje, slike — vse izraža eno samo veliko mi- sel: Živel V, kongres KPJ! Slavoloki, na- pisi, zvezde — luči vse en sam klic za- upanja v komunistično partijo, Centralni komitet, tovariša Tita, Prvi dan kongresa je vsa ta praznična razpoloženost dosegla višek. Dolgo v noč so pripravljali člani sindikalne podruž- nice »Beton« slavolok, ki je brez dvoma najlepši v Celju, »Za Partijo, za Tita, ho- čemo napraviti nekaj najlepšega« so! rekli. Prav tako v Cinkarni, tkalnici hla-i čevine, pri DES-u in tovarni tehtnic —s »slavoloki naj povedo to, kar čutimo mi danes v svojih srcih, »Poslopjem, obratom, kjer delamo, daj-^ mo izgled, kakršnega še niso dmela, ker tudi mi še nismo doživljali tako veliča- stnih dni«, tako so rekli, a tudi okrasili, v Ljudskem magazinu, tovarni emajlirane posode, Tovarni perila, Gozdnem gospo- darstvu, na MLO-ju, v Mohorjevi tiskar- ni. Pa tudi drugod, vsako okno, izložbe, posebno, kjer prikazujejo delovni kolek- tivi svoje uspehe v predkongresnem tek- movanju — vse kliče — Tito! Partija! So- cializem! Nekaj pred sedmo uro zvečer, so se začenjale i grinjati na trg pred mestnim ljudskim c Iborom množice prebivalstva. Delavci iz tovarn — z godbami na čelu, zastavami transparenti, cdinice JA celj- skega garnizona, vzklikajoč voditeljem našega ljudstva in Partije, Na trg se je zlila 8000 glava množica. Zborovanje, na katerem, je govoril prvi organizacijski sekretar Mestnega komi- teta KPS Melik Gojmir, o delu in borbi naše slavne partije, je bil ponoven dokaz kako je naše ljudstvo odločeno trdno slediti vsemu, na kar ga bo pozvala par- tija. Že med govorom je pritekla štafeta JA s pozdravi V. kongresu. Kmalu po zaključku govora je prišla olimpijska vr- sta jugoslovanskih fizkultumikov. Pri- tekle so štafete iz tovarn Emajlirane po- sode, Cinkarne, Metalne, Tkalnice hla- čevine, Sadnih sokov, Grafične industri- je, DAPPS-a, Tovarne tehtnic in Pošte, Tov. Ošo Ivan, predsednik MOOF, je govoril o procesu v Zagrebu, ki je tako razgalil zločinsko politiko Vatikana in nekaterih imperialističnih držav, opom- nil pa naše narode k šc večji budnosti in obenem dokazal vso sposobnost in preka- Ijenost slavne UDB in drugih varnostnih organov. Po pozdravih in prečitanju ne- katerih resolucij, ki so bile navdušeno sprejete, se je razvila veličastna povor- ka — bakljada po mestnih ulicah. Slovesnost je bila zaključena z lepo uspelo kulturno prireditvijo na malem igrišču ob Savinji, V. KONGRESU KPJ Ko pričenja V, kongres KPJ svoje delo, smo se delovni ljudje mesta Celja zbrali danes na svečanem mitingu, da proslavimo ta zgodovinski dan in po- novno izrazimo naše zaupanje v Komunistično partijo Jugoslavije, CK KPJ in to- variša Tita, Kakor ni delovno ljudstvo nikoli dvomilo v končno zmago pravice in resnice, kakor so naši delavci, kmetje in delovni inteligenti sledili pozivu KPJ v borbi proti okupatorju in domačim izdajalcem, kakor so se naše delovne množice od- zvale pozivu KPJ za obnovo porušene domovine in vojevale zmage pri izvaja- nju petletnega plana, prav tako se bodo še naprej pod vodstvom KPJ, CK KPJ in tovariša Tita borile za socializem in zavračale vse klevete in krivične ob- sodbe, ki žalijo ne samo KPJ, temveč vse naše narode. Z delovnimi zmagami smo in bomo dokazali, da gremo po pravi peti, da odpravljamo vsak dan in vsako uro vse ostanke preteklosti ter da gradimo sebi in bodočim rodovom lepšo in srečnejšo bodočnost. Skupno z državami ljudske demokracije, na čelu s Sovjetsko zvezo, ustvar- jam.o svet miru in demokracije v neneh-ni borbi proti imperializmu. Pozdravljamo s tega mesta V, kongres KPJ, Centralni komitet KPJ in to- variša Tita! Celje, 21 julija 1948 Delovno ljudstvo mesta Celja, Na Pošts so večino svojih obljub kongresu predčasno izpolnili Poštni uslužbenci so se pripravili na V. Kongres KPJ častno in so pri tem presegli vse zastavljene obveznosti. Ka- toi vsi. ostali, kolektivi so tudi pni ob. izbruhu klevet proti našemu CK-ju svoje delo še stopnjevali, še upornejeso se lotili izpolnjevanja obljub, da bi s tem dokazali kako zaupajo CK-ju in tovarišu Titu. Svojo obljubo, da bodo v letošnjem letu opravili 3200 prostovoljnih ur so že v predkongresnem času dosegli in imajo že sedaj čez 3.450 ur. Ob razpisu ljudskega posojila so se obvG7ali, da bodo zbrali 150.000 dinar- jev. Pri ponovnem vpisu v znak zaupa- nja CK-ju so povišali skupno na 308 ti- soč dinarjev. Tekmovali so pa tudi med seboj pri delu. Poštarji so se merili v razdeljevanju pisem. Tekmovali so pri usmerjanju pisemskih pošiljk, v žigo- sanju in vezanju pošiljk, prav tako v blagajni pri seštevanju in štetju de- narja. Na TT centru so tekmovali v tele- fonski centrali v hitrem oddajanju brzo- javk itd. Pri vsem tem so dosegli zelo lepe rezultate in daleč prekašajo one iz prejšnjih mesecev. Pomembne uspehe so dosegli tudi pri študiju, izpopolnitvi službenih mest In vspostavljanju norm. Delavci in nameščenci pri DAPPS-u ohljuhljajo, da bodo opravili še vsak 200 prostov. ur Člani sindikalne podružnice okrožne uprave DAPPS-a v Celju, so enoduš- ni izrazili najglobljo vdanost in zau- panje v modro vodstvo Komunistične Partije. Posebej pa Central. Komite- tu in tovarišu Titu. Zato so odvrnili vse obtožbe in klevete, ki so bile oči- tane našem partijskem vodstvu. To zaupanje in vdanost so najlepše pokazali z uspehi, katere so dosegli v predkongresnem tekmovanju. V primerjavi z meseci pred začetkom tekmovanja so dvignili produkcijo to- vornega in avtobusnega prometa za 36,31%. Medtem so prihranili goriva in maziva 6% več, kakor prejšnje mesece. Delovno disciplino in udeležbo na štu- dijskih sestankih so dvignili za 80%. Od obveznosti za prostovoljno delo v letu 1948, so v tekmovanju dosegli 59,74%. Toda s tem se ne zadovoljujejo. Zgradili bodo novo stavbišče okrožne uprave, ki bo obsegalo poleg upravnega poslopja še garaže in delavnice. Pri te] gradnji bo vsak član delal 200 ur pro- stovoljno. Partijske organizacije obeh naših okrajev, so poslale na Kongres v borbah prekaiiene in izkušene komuniste LESKOVŠEK FRANC ilan CKKPJ, in minister za težko industrijo FLRJ KOKALJ STANE član Mestnega Komiteta KPS in predsednik MLO GABROVEC MILICA-Lcnka upravnik Partijske šole pri CKKPS ŽAGAR ZORAN sekretar Okrajnega komiteta KPS, Cdje-okolica ŠLANDER MIC A članica kontrolne komisije pri CK KPS KLADIV AR JOŽE član kadrovske uprave CKKPS KLARIČ RUDOLF sekretar Mestnega Komiteta KPS Poleg gornjih je bil izvoljen za delegata na Kongres KPJ tov. Vipotnik Albin, ki je sedaj upravni referent za kadre pri Prezidiju Ljudske skupščine LRS, Stran 2.1 CELJSKI TEDNIK J L — Štev, 2l. Delo in uspehi partijske organizacije v mestu Celju CKKPJ je sklical V. kongres naše Par- tije v času, ko je ta prehodila dolgo in častno pot, pot dolgotrajne borbe v ile- gali, v borbi proti razrednim sovražni- kom, v borbi za čistost partijskih vrst, za organizacijsko utrditev in razširitev z novimi kadri. V. kongres zaseda po izvršitvi velikih podvigov KPJ, ko je ta organizirala in vodila"" NOB, ko je privedla jugoslovan- ske narode k popolni zmagi, ko je ures- ničila težnjo naših narodov, da se zdru- žijo v res enotno državno tvorbo v FLRJ, V, kongres partije Jugoslavije pa bo nakazal tudi velike uspehe naše Partije po osvoboditvi, ko nas je KPJ vodila k novim podvigom v dobi obnove in delni graditvi naše domovine, ko smo stopili k planskemu gospodarstvu, kar je bilo predpogoij na naši poti v socializem. Ko se v istem času pripravljajo vse partijske organizacije v naši državi na V. kongres KPJ, tako bomo tudi mi pre- gledali naše delo, uspehe in pomanjklji- vosti, ki so bile v območju tega okraja. Partijsko delo za časa predaprilske Jugo- slavije in Za časa NOB v našem okraju je precejšnjo, vendar je glavni namen danes, da se prikaže delo KP po osvo- boditvi pri nas v Celju. Tudi v Celju so obstojale partijske or- ganizacije že v stari Jugoslaviji, Imamo še danes par članov naše Partije, ki se nahajajo v Celju, ki so bili člani KP že v letu 1938 in so bili vključeni v celici Nova vas in Zavodni, To se pravi, da so na teh terenih obstojale že v stari Jugo- slaviji celice, razumljivo pa je, da je bilo celic še več, vendar ne razpolagamo s podatki. Po izjavah teh starih članov so često obiskali celjske partijske organi- zacije tovariši: Leskošek Franc, Šlander Slavko, Zidanšek Miloš, Peter Stante in drugi, od katerih so celjske partijske or- ganizacije dobile napotila za akcije in se potom njih člani ideološko vzgajali. Zad- njih par let pred zlomom Jugoslavije so bile glavne naloge teh partijskih organi- zacij delo z množicami, predvsem delo z delavci v sindikalnih združenjih, agita- cijska dela, razmnoževanje in širjenje le- takov, n. pr, v času protidraginjskih ak- cij, zbiranje orožja itd. Pretežna večina starih članov KP je odšla takoj po oku- paciji v partizane, nekateri pa so ostali na terenu, kjer so delali politično naprej, vendar so pretežno večino teh ujeli in ustrelili kot talce ali pa odgnali v kon- centracijska taborišča. Število partijskega kadra se je tekom NOB močno dvignilo, V partijo so bili sprejeti nešteti aktivni borci in aktivisti, ki so se tekom NOB izkazali za vredne člane partije. Po osvoboditvi se je orga- nizacija s prihodom demobiliziranih bor- cev in z novo sprejetimi kadri nenehno širila. Kvalitetni sestav članstva KP je bil po osvoboditvi še šibak, predvsem na ideološki plati, medtem pa ko je bil dru- gače preizkušen v borbi tekom NOB, Vsled precejšnjega dela po osvobodit- vi, ko so stale pred partijskimi organi- zacijami velike naloge, tako tudi v delu masovnih organizacij, kakor na gospodar- skem in upravnem polju je partijsko delo trpelo predvsem v poglabljanju partijske problematike. Po osvoboditvi so partijske organiza- cije imele nalogo utrditi in nadalje raz- vijati organizacije OF, mladinske organi- zacije AFŽ, ljudsko oblast in postaviti sindikalne organizacije in vanje vključe- vati delavce in nameščence. Potom teh organizacij je Mestni Komitet KPS v Ce- lju usmerjal vse delo, tako tudi pri vseh volitvah, ki so se vršile v tem razdobju, kakor tudi v obnovitvenem razdobju, v izvedbi agrarne reforme, nacionalizacije iti pri prehodu k planskemu gospodar- stvu. Ravno tako se je usmerjalo delo v teku raznih kampanj, n. pr, setvenem planu, davčni politiki, graditvi zadružnih domov. Leta 1945 in 1946 ko je bila glavna li- nija naše partije obnova porušene domo- vine in izvedba agrarne reforme, so de- lavne množice na področju našega mesta, potrdile prvilnost te linije s tem, da so prispevale s silnim zaletom s prostovolj-. ■nimi deli, kot n. pr.: odstranjevanje ru- ševin, ponovno usposabljanje doslej del- no porušenih zgradb, usposabljanje sla- bih cest itd. Z obnovo zgradb se je pri- dobilo nova stanovanja. V manjšem me- rilu pa je prišla pri nas v mestu do iz- raza agrarna reforma. Izvedbo nacionali- zacije in pristop k planskemu gospodar- stvu so delovne množice sprejele z ra- dostjo. Zaktivizirane so bile široke de- lovne mase. Če pogledamo razvoj narod- nega gospodarstva od 1945. leta do danes vidimo silen razvoj naših lokalnih gospo- darskih podjetij, katera danes že dejan- sko predstavljajo močan sektor v našem gospodarstvu in obenem dopolnjujejo zvezna in republiška podjetja. Vendar so se ponekod celice premalo poglabljale v problematiki svojega delo- kroga, bodisi tovarne, ustanove ali tere- na. Da bi se gospodarske upravile akcije ali problemi tem bolj izvedli, bi jih mo- rale temeljito proučiti na sestankih par- tijske organizacije, napraviti načrt in sklep in vse to prenesti na ostale orga- nizacije in potom njih sprovesti v življe- nje, tako da bi delavci razumeli, zakaj so potrebni razni ukrepi. Zgodil se je pri- mer v neki naši tovarni, da je uprava organizirala nov način evidence, brez da bi o tem seznanila partijsko organizacijo, ki bi bila v stanju pojasnjevati delavcem ta nov način in tako je prišlo do razbur- jenja s strani delavcev, ker jim ni bila stvar prej pojasnjena. Ko pa ^e naknad- no partijski biro politično podkrepil to akcijo so delavci stvar razumeli in je delo teklo v redu naprej. Mestni Komitet je dajal prvotno v glavnem pomoč svojim celicam na ta na- čin, da je redno vsak mesec skliceval konference sekretarjev, katerim je dajal navodila za delo. V zadnjem času pa so te konference postale bolj redke, ker se je pristopilo k temu, da so člani Komi- teta skupno s partijskim aktivom pri Komitetu pogosteje osebno obiskovali celice. Pomoč se je nudila predvsem ti- stim celicam, ki so bile ideološko šib- kejše. Da bi se partijskemu kadru nudila čim- večja ideološka vzgoja, se je pri Mest- nem komitetu organizirala trimesečna partijska šola, skozi katero je šlo že več- je število članov KP, S to šolo smo uspo- sobili že precej vidnih funkcionarjev, V začetku prvih tromesečnih partijskih šol so bile pomanjkljivosti pri predava- teljskem kadru, ki ni bil še sam tako ideološko izpopolnjen, da bi tečajnikom lahko nudil v dovoljni meri ideološkega znanja. Druga stran pomanjkljivosti prvih šol pa je bila slaba izbira kadrov za šolo. V zadnjem času pa je Komitet polagal več pažnje v prvi vrsti na izbiro in dolo- čitev predavateljev, drugič pa je stre- mel za tem, da posečajo partijsko šolo predvsem sekretarji celic in partijskih birojev in pa ostali člani KP, ki so na odgovornih gospodarskih položajih. Veli- ko so doprinesli k ideološki izgradnji na- ših članov študijski krožki organizjrani pri posameznih celicah, katerim smo mo- rali tu pa tam sami pomagati s predava- telji. V nekaj dneh se pa prične šestme- sečna partijska šola na Komitetu, kjer bodo predavali člani Komiteta in ostali člani iz aktiva, V bodoče bodo morale celice polagati več pažnje na svoje študijske krožke, da bodo obiski večji in rednejši in da jih bodo delavci in mladina bolj obiskovali. Predvsem bodo morale celice delati na tem, da nenehno množe partijske vrste. Pri tem se bo treba ozirati predvsem na udarnike, racionalizatorje in ostale za- vedne in poštene delavce in delavke in tako iz teh nenehno črpati kadre za kan- didate in potem v Partijo. Več dela bo- mo morali posvetiti Skojevskim organi- zacijam in posameznim članom SKOJ-a. Voditi bo treba močneje idejno naše sin- dikalne organizacije, delati na tem, da jim večkrat obrazložimo pomen in vlogo naše Partije v NOB in danes. Če na kratko pregledamo uspehe Par- tije v našem okraju, ki jih je dosegla v borbi proti različnim sovražnikom naše- ga delavnega ljudstva, bodisi ki so ško- dovali na političnem ali gospodarskem polju in pogledamo posamezna razdobja ugotovimo naslednje: Takoj po osvobo- ditvi je vodila Partija borbo proti nem- škutarjem, narodnim izdajalcem in celo proti tako zvanim »mučenikom« kot so se imenovali razni pomotoma v Srbijo { izgnani trgovci in špekulantje, ki so po i vrnitvi hoteli zopet bogateti na račun delavnega ljudstva. Taki ljudje so sejali nezaupanje ljudstva do ljudske oblasti, ker je bila v napoto pri njihovih spe- kulativnih namenih. Godrnjali in govo- rili so, da so na oblasti največ delavci, da je ljudska oblast nesposobna in govo- rili ljudem »da bo še drugače«. Nekaj ta- kih, med njimi tudi tisti, ki so še v času okupacije delali dobiček v Celju in še po osvoboditvi, skrivali ogromne zaloge blaga v svojih skladiščih, je prišlo celo pred ljudsko sodišče, kjer so dobili za- služeno kazen. Ti ljudje in njim podobni so bili tesno povezani z reakcionarno duhovščino, ki je s svojimi pastirskimi pismi rovarila proti vsem, kar je bilo v prid delavne- mu ljudstvu. Proti takemu protiljudske- mu dolovanju se je morala Partija močno boriti. Vendar je Partija v vseh takih momentih zmagovala in si s tem dobivala čedalje večje zaupanje pri de- lavnih množicah. Z razlastitvijo proti- | državnih in protiljudskih elementov se je nenehno krepil in utrjeval državni sektor. Z nacionalizacijami pa se je tako razširil in ojačal, da lahko potom zadruž- nega sektorja usmerja vse gospodarstvo na področju našega mesta. Vendar se je ponekod tem razlaščenim elementom : uspelo vriniti v naš državni aparat, predvsem pa drži to za trgovski aparat. Ti posamezniki nimajo nič skupnega z interesi ljudske oblasti. Zaradi tega če- stokrat trpi naša distribucija, drugič pa je njihov odnos do ljudi nepravilen, mnogo- krat diktatorski. Zato bo treba delati nenehno na tem, da izločamo iz tega aparata sovražnike socializma in na nji- hova mesta postavljamo in vzgajamo nove mlade kadre. Zato bodo naše glavne naloge: prvič utrjevanje in krepitev naših partijskih organizacij in skrb za ideološki dvig nji- hovih članov in med njimi buditi čutno odgovornost in zavestno disciplino, skr- beti za vzgojo kandidatov SKOJ-evcev. Drugič, da partijska organizacija potom sindikalnih podružnic vodi politično vzgojo članov sindikata. Da se populari- zira naš plan in v vezi s tem vsi gospo- darski ukrepi, da se čimbolj aktivizira vse delavstvo v borbi za izpolnitev pla- nov. Predvsem bomo morali delati na tem, da znižamo polno lastno ceno in še dvig- nemo vpis narodega posojila, 16. junija t. 1, se je sestala skupščina MLO Cclie, kjer je bil sprejet letni in petletni plan in zato bo potrebno v zvezi s tem, potom OF in vseh ostalih množič- nih organizacij popularizirati ta plan in mobilizirati članstvo za akcijo. Potrebno bo, da se tudi s prostovoljnim de'om R9^BI9:.^^ P^^^^a ua izvenplanska delsu Tretja naloga partijskih organizacij mora biti borba proti zunanjim in no- tranjim sovražnikom delavnega ljudstva. Razkrinkavati tuje imperialistične sile, vojnohujskaške elemente, katerih namen je ustvarjati vojno psihozo med delav- nim ljudstvom, ker hočejo na ta način škodovati graditvi naše domovine. Pri- kazati moramo moč napredno-demokra- tičnih sil, kot so nove demokratične dr- žave na čelu s Sovjetsko zvezo, nadalje narodno-osvobodilna gibanja v kolonijah in delavska in napredna demokratična gibanja v samih imperalističnih državah, Da je do danes naša partijska organi- zacija v Celju dosegla tako velike uspe- he, tako na gospodarskem, idcološko-po- litičnem polju, je predvsem zasluga naših centralnih partijskih vodstev kot so CK KPS in CKKPJ s tovarišem Titom na čelu, ki so nam nudili nenehno pomoč in nas pravilno usmerjali in izgrajevali in nam kazali naše pomanjkljivosti, da smo se tako na podlagi teh napak učili in po- pravljali, ^Ob priliki, ko se bo vršiil V, kongres KPJ bomo dobili bogat material ne samo o razvoju, delu in uspehih KPJ, temveč tudi bogat material za bodoče naše delo, na podlagi katerega bomo še bolj strnili naše partijske vrste in mobilizirali po- tom množičnih organizacij široke ljudske plasti za graditev socializma, Klarič Rudolf Mladina v mestu se Je dostojno pripravila na V. kongres v predkongresno tekmovanje se je vključila vsa mladina. Aktivi so na svojih sestankih sprejemali obveznosti in jih tu- di častno izpolnjujejo. En milijon din bo mladina vpisala ljud- skega posojila, so sklenili na plenumu MO LMS, Tu pa tam ?e je pojavil kak dvom, bo U mladina uspela to izpolniti. Kako častno je naša -mladina izvršila ob- vezo, nam povedo naslednje številke. Že do 8. VII. je mladina podpisala 1,080.000 din. Še naprej v tekmovanje za slednje- ga mladinca, je bil sklep mladinskih pred- sednikov in s svojim vztrajnim političnim delom so dosegli, da so vključili podpis- nike posojila 97 odstotno celotne mladi- ne in do pričetka kongresa je mladina podpisala 1,350.000 din ljudskega poso- jila. Dati mladini čim boljšo politično vzgo- jo, zgraditi vso mladino v ljubezni do Tita, do naše borbe za socializem, je bi- la druga obveznost. Tudi ta se dobro izpolnjuje, 30 aktivov je že pričelo z na- črtnim študijem. Mladina pridno in red- no obiskuje študij, ker ona si želi in hoče znanja. Je še 10 aktivov, kjer še niso pri- čeli s študijem, ki pa začenjajo v tem ted- nu, tako da bo tudi ta obveza do 25. ju- lija častno izpolnjena. Zadružni dom, zgraditev do 25, julija. je tudi naloga mladine. Do sedaj jc bilo narejenih 12.035 ur na zadružnem domu in pri pripravljanju materiala. Da bo tudi ta obljuba izvršena se je organizirala če- ta mladincev, ki delajo dnevno od 6 pa do 2 ure popoldne, ostali mladinci pa po delu v tovarnah, odhajajo na zadružni dom, ki mora biti zgrajen, saj obveza OF je častna obveza vsakega mladinca, V tovarnah se naša mladina skupno s sindikatom bori za zmanjšanje produk- cijskih stroškov, saj se zaveda, da na ta način gradi boljše življenje sebi. Najboljši aktivi pri izvajanju predkon- gresnih obveznosti so; Aktiv v Tovarni emajlirane posode, ki je podpisal 280.000 din posojila. Na zadružnem domu je do sedaj delalo 312 mladincev in mladincev 1,895 ur, V študij so že vključili 80 od- stotkov mladine, ki redno študira, Aktiv se vztrajno bori za znižanje produkcij- skih stroškov, formira še nove mladinske delovne brigade. Tudi aktivi Pošta, Ljud- ski magazin, Naproza, NM, Tovarna teht- nic in Celjske tovarne perila so svoje ob- veznosti do kongresa častno presegli, ne- kateri celo za 40 odstotkov. To delo v predkongresnem tekmova- nju in v pripravi za kongres je dokaz, kako naša mladina ljubi domovino, svoje- ga voditelja igiarišaj,a Tit» in KP, Ddlovni kolektiv Cinkarne je podaljšal tekmovanje do 29. novembra Delavci iz Cinkarne so poslali iz ma- nifestacij skega zborovanja, ki so ga imeli na predvečer začetka kongresa, tovarišu Titu, CK-ju in kongresu po- zdrave. V pismih so položili račune o svojem delu v predkongresnem tekmo- vanju. Zgradili so nov agromeracijski trak, s čemer so usposobili pražarno, da bo lahko zalagala z praženo rudo to- pilnico. Delovni učinek so v primerjavi z meseci pred začetkom tekmovanja zvišali za 21.61%. Odstotek neopravi- čenih izostankov so v času tekmovanja znižali od 0,91% na 0,54%. S prosto- voljnim delom so splanirali prostor za samsko stanovanjsko hišo, izvršili pri- pravljalna dela, za gradnjo gasilskega doma in garaž, na ekonomiji so pospra- vili vse seno, sodelovali pri gradnji zadružnega doma v Medlogu in poleg prostovoljnih ur prispevali 50.000 di- narjev. Prispevali so za Dom igre in dela ter počitniško kolonijo 13.100 di- narjev. Strokovnih tečajev se je ude- leževalo 15% delavcev od katerih bo 5% polagalo izpit za kvalificirane de- lavce. v tovarni perila so v predkongresnem teicmovanju posebno izboljftali kvaliteto proizvodov Da bi čimbolj dvignili kvaliteto svo- jih proizvodov, so v času preakongres- nega tekmovanja preusmerili cel obrat na popolnoma drug sistem dela. Uspeh tega je bil, da so dvignili kvaliteto za 30% od dosedanje. Pa tudi v drugih točkah tekmovanja so dosegli lepe us- pehe. Prostovoljnih delavnili ur so napra- vili 7&1. Ljudskega posojila so vpisali 157.750 dinarjev. V sindikalno knjižnico so nabavili 100 novih knjig. Število neopraivčenih izostankov sov primeri s prejšnjim mesecem znižali za 60%. Zelo dobro so poskrbeli za ideo- loški dvig članstva. 17, t, m, je po končanem osemumem delu od 4, ure zjutraj 40 tovarišic v dveh urah izdelalo preko 200 zastav za okra- sitev mesta Celja, Zanimivo pri vsem tem pa je to, da so bili nekateri vodilni funkcionarji v podjetju mnenja, da de- lavke nikakor ne bodo hotele v prostem času izvršiti omenjeno delo. Tovarišica direktor in personalna referentka, ki za- upata svojemu kolektivu, pa sta bili dru- gačnega mnenja. Organizirali sta prosto- voljno delo in tudi sami pri njem sode- lovali. Delavke so z veseljem poprijele in uspeh ni izostal, S tem so še spet do- kazale svojo predanost Komunistični par- tiji, tovarišu Titu in domovini. Delavci tekstilne tovarne v Šentpavlu dokazujejo svojo predanost KPJ že ob prvem pogledu, na skupino po- slopij tekstilne tovarne v Šentpavlu ka- že jasen napredek zadnjih let. Pred vsem pade takoj v oči na novo zgrajeno uprav- no poslopje in nova portirnica. Te dni pa imajo poslopja še posebno prazničen vi- dez, saj so delavke pridno okrasile svojo tovarno na čast V, kongresu KPJ, Še več- ja svečanost pa je v samih srcih tamkajš- njih delavcev in delavk, komunistov in nekomunistov, ki z velikim zaupanjem zro v voditeljico naših narodov KPJ, Prav previdno sem vprašal enega iz- med njih, če kaj tekmujejo za kongres, pa mi je odgovoril preprosto in neprisi- ljeno. Tekmujemo itak vedno, sedaj jc tako rekoč nadtekmovanje. Tovarna se vidno in občutno trese pod hrumečimi stroji, ki jih je kar brez šte- vila v velikih delavnicah. Delavke po tkalnicah delajo pri večih strojih, da ne- katere celo pri dvajsetih, V navijalnici za osnovo so vse delavke dobre. Prav po- sebno pa se odlikujejo Pungeršek Pavla in Hušnik Helena. Za njimi pa ne zaosta- jajo tudi Blumar Florijana in Ribič Fran- čiška. Delo v vdevalnici je zelo naporno in potrebuje velike pažnje in vestnosti. Med najboljšimi delavkami je tu nedvomno Volaušek Amalija, ki stalno prekoraču- je normo in tekmuje prav zagrizeno z Ma- rijo Ocvirkovo, ki prav tako sodi med najboljše delavke. V čistilnici jc najbolj- ša Sopan Amalija, Že vseskozi, posebno pa v predkon- gresnem tekmovanju so se v strojnem od- delku in v delavnici najbolj izkazali Jo- že Razboršek in Franc Ocvirk, Onadva popravljata pokvarjene stroje temeljito in pravočasno, kar znatno poboljša produk- cijo, Našteli bi lahko še mnogo vzornih de- lavcev v tovarni, saj se ogromna večina njih trudi, da bi pokazala kar najboljše uspehe. Tudi za fdeološko izgradnjo skrbijo de- lavci. Uredili so si rdeči kotiček s knjiž- nico Po stenah so slike udarnikov in pa- role, ki so izraz njihove miselnosti in za- vesti. Člani sindikata prav pridno delajo tudi na ekonomiji in so letos kontrahiralt dva tisoč kg žita in povrhu še 850 kg semen- ske pšenice. Imajo lepo število prašičev in tudi ostalih kultur bodo pridelali za prodajo in domačo uporabo. V starem gradu so si uredili sindikalno dvorano, ki je morda najlepša v vsej oko- lici. Uredili so si tudi tovarniško menzo. V načrtu pa imajo gradnjo stanovanjskih hiš in še večje znižanje proizvodnih stro- škov, S posveti strokovnjakov bodo še marsikje našli povod za znižanje polne lastne cene. Že sedaj imajo delavci in delavke tam- kajšnje tovarne lepo in še lepše bodo imeli. Oni zaupajo Titu in Partiji, saj se je ravno v njihovi tovarni pred mnogimi leti osnovala prva partijska edinica, Z bakljado in akademijo so v Lailccm proslavili začetek zgodovinskega V. kongresa KPJ Laške ulice so bile že prejšnji dan zelo lepo okrašene, prav posebno lepo pa je bil okrašen Dom ljudske prosvete. Na predvečer zgodovinskega V, partijskega kongresa pa so priredile sindikalne pO" družnice svečano bakljado, Bakljadc so se udeležili Rečiški rudarji, pivovarnarji, tekstilci, člani mešanega sindikata, člani sindikata iz zdravilišča in drugi. Baklja- da je bila zelo lepa. Ob zvokih godbe, z lampiončki in bakljami v rokah, so Laščani vzklikali svojo predanost Partiji in Titu. Po bakljadi je bila akademija z nekaterimi zelo uspelimi točkami. Pred- vsem pevske in fizkulturne točke so bile zelo dobre. Omeniti je treba tudi zelo uspele recitacije. Akademijo so zaklju- čili s petjem Intemacionale. Na starem gradu in na Sv, Krištofu pa so še pozno v noč goreli kresovi. Pomen in korist plačila brez uporabe gotovine Narodna banka v nasprotju z nekda- njimi kapitalističnimi bankami služi da- nes le ljudskemu gospodarstvu in vedno bolj približuje svoje poslovanje ljudstvu, V mnogih primerih dela to neposredno, tako z organiziranjem odkupa poljedel- irluh. pridelkov z akreditivnimi čeki, z vzpodbujanj eni ljudi k varčevanju in vla- ganju gotovine v banko — kjer naj se zbirajo in hranijo zneski, preostali po iz- ravnanju osnovnih potreb, kot tudi z na- vajanjem prebivalstva za načrtno razpo- laganje z denarjem, V tem cilju ima Narodna banka svoje liliale v vsah večjih mestih (čez 340), a ko bo njena organizacija popolnoma kon- čana, se bodo filiale nahajale prav go- tovo v vseh mestih — sedežih Okrajnih ljudskih odborov v državi. Narodna ban- ka ni več, kakor je to bila pred osvobo- ditvijo, instrument kapitalizma za eksplo- a.taciio ljudstva s pomočjo različnih de- narnih mahinacij Danes je po svojem bi- stvu ljudska in navaja celotno prebival- stvo, da jo v vseh denarnih poslih vpra- ša za svet, hoteč pomagati ljudem, jim prihraniti na času, oprostiti jih rizika in olajšati jim delo. Največ praktičnosti in koristi ljudske- mu gospodarstvu pa nudi Narodna banka z organiziranjem in izvajćunjem plačeva- nja brez uporabe gotovine. Objavljena je že bila Uredba o medsebojnem plačeva- nju obvez in uslug državnih gospodarskih podjetij in ustanov. Praktičnost takega z uredbo predpisanega in s točnimi navo- dili uvedenga načina plačevanja se iz- raža v vsakodnevnem denarnem poslova- nju gospodarskih podjetij in ustanov, V pojasnitev pomena in koristi tega naj navedemo sledeč primer: Tri gospodarska podjetja imajo tek, ra- čune pri Nar, banki, a na njih vsako po lOO.OOOdinarjev, skupno torej 300.000 di- narjev. Podjetje »A« kupi sedaj od pod- jetja »B« blaga za 40.000 dinarjev in od podjetja »C« za 20,000 dinarjev, a pod- jetje »C« kupi blaga od podjetja »B« za 30,000 dinarjev. Podjetja so terjatve po- ravnala z virmanom, t, j, brez uporabe gotovine in če bi ne bilo v teku meseca nobene transakcije več, bi na tekočem računu na koncu meseca imelo podjetje »A« 40.000, podjetje »B« 170.000 in pod- jetje »C« 90.000 dinarjev. V banki bi ostalo prvotnih 300.000 dinarjev nedo- taknjenih, podjetja pa ne bi izplačala niti dinarja v gotovini, čeprav računi izka- zujejo 90.000 dinarjev prometa. Tako denarno poslovanje in izravna- vanje medsebojnih terjatev in uslug, bi morala opravljati vsa podjetja in usta- nove, prav tako pa tudi zadruge, ker je to hitro in praktično. Lastniki tekočih računov ne izgubljajo na ta način na ča- su zaradi plačila ali sprejemanja denarja, saj jim ves ta posel opravi banka. Pri- hranjeni so jim izdatki za blagajnika in ostalo pomožno osebje. Poleg tega tudi svojim dolžnikom olajšujejo plačilo (pred- plačila na časopis, razsvetljavo, radio, razni doprinosi in podobno). Pomeni, da tako sebi kakor svojim poslovnim prija- teljem, t, j, osebam in podjetjem, s kate- rimi poslujejo, olajšujejo knjigovodstvo. Skratka, koristi od tega načina plačeva- nja v našem gospodarstvu so značilne za vsako gospodarsko edinico posebej in za celotno gospodarsko življenje naše dr- žave. Ker postaja promet po tekočih raču- nih, kateremu pristopajo vsa državna, za- družna in večji del privatnih podjetij, iz dneva v dan vedno večji, se s tem mnogo pripomore, da denar, ki se tako akumu- lira v banki, služI za dopolnilno akredi- tiranije ter se brez izdajanja novih nov- čanic zadovoljuje ogromne potrebe naše socialistične gospodarske izgraditve. Naloga vseh podjetij in ustanov na- šega, tako državnega kot privatnega go- spodarstva, pa tudi zadružnih in ostalih ljudskih organizacij je zato, da podpro in s svojim delovanjem povsod uvajajo in čvrste to pomembno in praktično plače- vanje brez uporabe gotovine, Z vsakim dinarjem, ki ni izplačan v gotovini, ampak prenesen iz tekočega računa na tekoči račun, prispevamo, da bodo zamisli naših voditeljev čimprej in čimbolje izvršene. Leio I, — hlev. 21 CELJSKI TEDNIK Stran 3. Tehnična in praktična navodila graditeljem zadružnih domov v obdobju, ko smo začeli z gradnjo zadružnih domov pa do danes smo pri- dobili na bogatih izkušnjah s katerimi bomo v bodoče še mnogo lažje in bolj uspešno delali na področju gradnje za- družnih domov. Predvsem se pri ne- katerih gradnjah dogajajo razne ne- pravilnosti tako v pogledu raznih kon- strukcij, kakor tudi v razdelitvi pro- storov in načina gradnje same. Navedli bomo nekoliko primerov, da se bodo graditelji seznanili s pravilnimi in tu- di nepravilnimi primeri. 1. Po nekaterih gradiliščih se de- lajo razne nepravilnosti glede železo- betonskih. konstrukcij. V nekaterih primerih so konstrukcije mnogo pre- močne in se na ta način razmetava dragoceni gradbeni material, predvsem cement. V nasprotnih primerih so pa konstrukcije preslabe in je betonsko železo nepravilno zakrivljeno, napeto, razmeščeno itd. Zaradi tega naj velja pravilo: Naj ne bo nobena železobeton- ska konstrukcija izvedena brez pred- hodnega statističnega proračuna s stra- ni strokovnjakov. 2. Izredna štednja cementa nam na- rekuje, da upoštevamo konstruktivne podrobnosti, za izvršitev del, ki se bodo opravila z minimalno količino cementa kot n. pr. bita in 30 cm debela in se mora ta vodoravna plast stikati s pokončno. Nad greznico se naredi (pruski) obok, odprtina pa pokrije z macesnovim ali hrastovim pokrovom na katerega se eventuelno nasuje 20 cm peska. (Ski- ca 4). 5. Izolacije: kjer bodo kleti služile za skladišče trgovine in je teren vla- žen, se zunanje stene izolirajo na sle- deče načine: a) Zračni jašek po celi dolžini zidu. Zid zračnega jaška je lahko suho zlo- žen na vrhu pa prekrit s ploščatimi kamni, ali pa prevleko z vzidano po- končno betonsko cevjo, ki služi še po- sebej za prezračevanje (skica 5). b) Zračni jašek se zasuje z večjimi kosi lomljenca (debelega kamenja), da ostanejo vmes zračni prostori — vrzeli — v tem primeru se izkoplje 50 do 80 cm širok jašek, ki se nato zapolni z lomljencem in na vrhu pokrije s plo- ščatimi kamni. c) V vseh primerih se pa mora v vznožju najmanj 2 cm pod tlakom kleti izpeljati drenažno cev, ki ima odtok. Le kjer je teren gramoznat, tam dre- naže ni potreba. Predpogoj uspešne gradnje pa je iz- brati zemljišče, kjer ni visoke talne vode, torej kjer je teren suh. Kjer ni možnosti odtoka je teren vlažen in kjer je verjetnost talne vode, se naj klet opusti in zgradi skladišče in drvarnice nad terenom, kar je tudi v večina pri- merih mnogo cenejše in lažje izved- ljivo. V mnogih primerih se zadružniki preveč navdušujejo za ogromne klet- ne prostore, češ da bodo ti prostori nujno potrebni za vskladiščenje krom- pirja, sadja in drugih pridelkov, ki se morajo zaščititi pred mrazom čez zi- mo. Nikakor ne izključujemo potrebo gradnje kleti in mimo grede rečeno, te kleti naj bodo čim močnejše stropne konstrukcije (obokane), naj imajo po možnosti tudi vodovod in kanalizacijo — odvod vode. Toda graditeljem ni- kakor ne priporočamo, da bi gradili velikanske kleti, ker je to najdražja gradnja in na drugi strani potrebuje veliko fundiranega materiala, katerega še nimajo dovolj na razpolago. Mnogi zadružniki so mnenja, da bodo v za- družnih kleteh vskladiščene, velike ko- ličine krompirja in podobno, tod- to je do neke mere pretirano, kajti krom- pir in podobni artikli se ne bodo ko- pičili po zadružnih kleteh, posebno še če bodo vlažne, ampak se bodo pod- vzeli drugačni ukrepi razdeljevanja. V kolikor pa bodo potrebna skladišča za razne pridelke se naj orientirajo gra- ditelji na gradnjo skladišč nad tere- nom. Ta skladišča pa naj imajo dovolj močan zid in izoliran strop proti tem- peraturnim razlikam. Pri tem bi pa še pripomnil, da naj se povsod okoli zadružnih objektov posadijo hitro ra- stoča drevesa topoli itd., ki bodo dajala tudi potrebno senco in izboljšala videz okolice. Pri mnogih objektih so preozki hod- niki in stopnišča zgrajena s preslabo konstrukcijo. Hodniki naj bodo dovolj prostorni in stopnišča grajena solidno četudi niso betonska ali iz umetnega kamna. Naj pa bodo vse notranje stop- nice iz hrastovega, macesnovega ali bo- rovega lesa, zunanje stopnice se pa na- pravijo iz lomljenca ali pokončno po- stavljenih dobro žganih zidakov. Talne izolacije: naj se naredijo na sledeč način: a) nasip do 30 cm iz lomljenca — kamna. b) gornji nasip pa iz prodca. V vsa- kem terenu se položijo v suh prodec blazine za pod, direktno brez posebne izolacije. V težjih primerih se pa na prodec položi opeka ploskoma, na njo 1 do 2 legi lepenke z bitumenskim premazom in šele na njo suh prodec. Med blazinami za lesen pod se položijo opečni tlaki pokončno na plast nasipa in zalijejo z malto iz živega apna. V skladiščih se priporoča stike zaliti s podaljšano cementno malto. Zidna izolacija: se vrši z lepenko v dveh legah z vmesnim bitumenskim premazom. Za napravo prevlake je po- trebno nekaj cementa, za dosego glad- ke in trdne ploskve za ležišče lepenke. Zidovi iz kamna naj bodo znotraj obloženi z votlo ali navadno opeko, eventuelno tudi z leseno lamberijo, ki pa mora imeti ventilacijo za dovod in odvod zraka. Zid iz kamna naj bo 50 cm debel. Vsi nosilni zidovi in sklopi naj ima- jo dimenzije, ki se jih da brez te?ave napraviti iz kamna lomljenca in ap- nene malte in ki odgovarjajo minimal- ni obtežbi 3 kg. Da se prepreči nevarnost popravlja- nja kisene gobe, se naredi lesen strop s samo zgornjim nasipnim opažem, da so stropniki vidni. Vse notranje, proti zidu obrnjene dele vratnih in oken- skih okvirjev je treba katranizirati ali obiti z lepenko. Za okrajno upravo: Bremše Slavko Iiseljenci! Komisija za zaščito izseljencev povrat- nikov pri MLO Celje sklicuje v torek 27. julija 1948 ob 19, uri v sejni dvorani MLO, kratek informativni sestanek vseh izseljencev povratnikov. Ker je sestanek važen pridite vsi in sporočite še drugim! Komisija za sprejemanje ekonomskih povratnikov 1 Skica 3. Zidne vezi: podstropnike je podlo- žiti hrastove, macesnove ali borove tramice po vseh glavnih zidovih v dimenzijah od 10, 15, 18, 24 cm. Te nadomestne vezi se s spojkami dobro povežejo, na koncih pa opremijo s ključi, ki se v svrho boljšega natega zagozdijo z železnimi klini, sldca 1, 2, 3. Skica 4, 3. Okenske in vratne preklade: so obokane povsod, izvzemivši one od- prtine, kjer so vogalni stebri prešibkL Cez take odprtine se tudi položijo pre- klade iz lesa kot vezi. Skica 5, 4. greznice so vzidane iz kamna v malti iz živega apna. Jama greznice se izkoplje na vse strani 0.50 cm večja, ta Prostor se med zidavo nabija s plastjo niastne ilovice, ki ima namen zadržati fekalije (vsebino stranišč), da se ne Sirijo v teren in ne okužijo vodnjakov. Tudi pod tlakom greznice, ki je iz kamna, naj bo plast ilovice, ki je na- Nekateri odbori hfž so v predkongresnem tekmo- vanju dosegli lepe uspehe Organizacija AFŽ Celje-okolica je ob priliki Okrajne konference KP dala Par- tiji obvezo, da bo do V. kongresa KPJ uredila 2 otroška igrišča, otvorila 1 dom i'^js in dela, pridobila 100 naročnic za »Kmečko ženo« in 100 naročnic za Orga- nizacijski vestniik Ot', Ugotavljamo, da so dcsedaj uredile tri otroška igrišča, in sicer v Žalcu, Vojniku in Laškem. Dom igire in dela pa bi bil moral biti otvor j en na Polzeli. Zaradi malenkostnih tehtnih ovir pa ta dom do danes ni otvorjen. Stavba je urejena in vse počiščeno. Le zaradi nabave kuhinjske opreme se še ni otvoril. Zato bo organizacija povzela po- trebne korake, da se bo ta pomanjkljivost odpravila in se bo dom v dneh trajanja kongresa otvoril. Pri pridobivanju naroč- nic se je najbolj potrudil odbor AFž Sv, Pavel, ki je pridobil za »Kmečko ženo« 21 naročnic, nato odbor Laško, ki je pri- dobil 15 naročnic za »Našo ženo« in štiri za »Kmečko ženo«. Pa tudi drugi odbori so zbrali precej naročnic, tako da so do- sedaj za »Kmečko' ženo« pridobile 103 naročnice. V dnevih kongresa bodo delo še po- večale, da bi nedosežene obveze izpol- nile. Krajevni odbor AFŽ Teharje pa je dal obvezo okrajni partijski konferenci, da bo s kontrahiranjem dosegel lansko ob- vezno in prosto oddajo belega žita. Do sedaj je s pomočjo članic AFŽ kontrahi- ranje presegel za 262%. Žene iz Griž, Zabukovce in Štor pa so resno pristopile k ustanovitvi doma igre in dela, ki je v teh krajih res potreben, ker je že mnogo žen vključenih v pro- dukcijo, mnoge pa se bodo še vključile čim bodo imele možnost svoje otroke v času zaposlitve dati v dom. Slika »Ranjeni komandant« darilo članov partije mesta Celja tovarišu Titu V nedeljo, dne 25, julija, bo z otvorit- vijo zadružnega doma v Medlogu izvr- šena celotna letošnja obveza, ki smo jo dali tov. Titu in CKKPJ v predkon- gresnem tekmovanju. To veliko delovno zmago bomo pro-. slavili v nedeljo ob 9, uri dopoldne na zadružnem domu v Medlogu, Vabimo vse, ki so delali na gradilišču, prav tako tudi vse ostale člane množič- nih organizacij. , Otvoritev zadružnih domov v Ločici, v Libofah in na Klancu pri Dobrni bo v nedeljo 25. julija popoldne Vabimo vse, da se teh slovesnih otvoritev v čim večjem številu udeleže. Zadružni domovi v teh treh vaseh so dokaz, da so graditelji častno izpolnila svo- je obljube V. kongresu KPJ. Tudi pionirji smo se prii>ravili sna ¥• kongres Komunistične pariije Jugoslavije Kljub slabemu vremenu smo se po- dali pionirji 1. celjske pionirske de- lovne brigade »Ivana Ribarja — Lole« I. julija na pot Škofljico. Zadali smo si nalogo zbrati čim več baldrijana, katerega je na ljubljanskem barju več kot dovolj. 2e ob pričetku smo naleteli na velike neprilike, saj ni bilo niti slame, toda nismo se ustrašili in prebili prvo noč kar na golih tleh. Dobra organizacija in disciplina sta pripomogli, da smo že v par dneh uredili taborišče in pričeli z glavno nalogo, to je nabiranje bal- drijanovih koreninic. Našo dobro voljo nam večkrat prepreči dež, a ne mislite, da se dolgočasimo, te dneve uporabimo zato, da si bogatimo znanje. Pred vsem se pionirji veselimo ure predvojaške vzgoje in fizkulture. Koli- ko znamo smo dokazali v nedeljo, dne II. julija, ko smo igrali s tukajšnjimi pionirji tovariško nogomet, tekmo, ka- tero smo seveda odločili v svojo ko- rist s 7 : 0. Nestrpno pričakujemo večera okoli tabornega ognja. Za kongres KPJ, ki se bo vršil 21. ju- lija smo si zadali naslednje obveze: nabrali bomo 3000 kg baldrijanovih ko- reninic, opravili 1820 prostovoljnih ur, popolnoma uredili in očistili taborišče, pripravili tri kvalitetne taborne ognje in proslavo v čast kongresu, preštudi- rali statut zveze pionirjev in važna po- glavja iz »Povesti o ustvarjanju novega sveta« in »Povest o belem kruhu«. Da bomo s svojimi močmi čim več doprinesli k petletki, smo napovedali tekmovanje vsem ostalim pionirskim delovnim brigadam. Za domovino s Titom — naprej! 1. celjska pionirska delovna brigada »Ivana Ribarja — Lole« Čevljarski pomočniki so prekoročili svoje obvez- nosti o prostovoljnem delu Iz zborovanja, ki so ga imeli pred ne- kaj dnevi so pisali Centralnemu ko- mitetu KPJ: Obsojamo neupravičene obdolžitve napram našemu Centralnemu komitetu, ter se istočasno zgražamo nad stališčem bratskih Partij do naše države in na- šega vrhovnega vodstva. Z zaupanjem v Komunistično partijo Jugoslavije in njen Centralni komitet učvrščujemo našo vrste v borbi proti vsem elementom, ki bi hoteli blatiti na nesramen način našo Federativno ljud- sko republiko Jugoslavijo. Svojo predanost Komunistični Partiji, njenemu Centralnemu komitetu in tov. Titu smo izkazali z dosledno izpopolnit- vijo zadanih si obveznosti, saj smo v počastitev V. kongresa presegli obvezo 1000 prostovoljnih ur za 200 ur; za Ljudsko posojilo pa smo vpisali 53.750 dinarjev. . Saboterji in ljudski šhodlfivci iz Maroia pred sodiščem V večini KLO okraja Celje-okolica je bila kontrahaža žita ne le dosežena, ne- go tudi prekoračena, tako da znaša po- vprečni odstotek kontrahaže sedaj že 130%. Kot vedno, so tudi tokrat pred- njačili mali ter srednji kmetje, katerim gre v prvi vrsti zasluga za dosežen uspeh. Manj pa je bilo KLO, ki svojih obvez ni- so izvršili, dasiravno so bili v teh krajih podani vsi pogoji, da bi plan tudi občut- no prekoračili. Slednje velja zlasti za Ponikvo pri Grobelnem ter za Marof, kjer je obilica kmetov, ki imajo nad 30 hektarjev zemlje. Večina teh so le slabo kontrahirali, ljudskega posojila pa sploh niso podpisovali. Dne 21. t. m, smo imeli priliko slediti razpravi pred okrajnim sodiščem v Celju, kjer se je zagovarjalo troje kmetov, ki jim tudi nad vse primerna uredba o ob- veznem odkupu žita ni šla v račun ter so navzlic temu utajili znatne površine žit. Kot prvi je dajal obračun ljudskemu sodišču kmet Blatnik Ivan, znan proti- Ijudski element, ki je že ves čas od osvo- boditve sem sabotiral pri vseh gospodar- skih akcijah. Ima 36 ha zemlje in je zato utajil 1.60 ha žitne površine, 3 goveda ter 7 prašičev. Kazen 18 mesecev odvze- ma prostosti ter plačilo 10.000 din je zanj vsekakor primerna. Tudi Bezgovšek Franc, kmet iz Ma- rofa, ki gospodari na svojih 35 ha ni mnogo boljši od prvega. Skušal je pri- kriti 1.25 ha pšenice in rži ter se s tem iz- ogniti obvezni oddaji žita, zamolčal je tudi eno govedo. Sodišče mu je prisodilo 8 mesecev prisilnega dela z odvzemom svobode. Po vzgledu prvih dveh je delal tudi kmet Gradič Jakob iz istega KLO, ki je v pregledu odkupa letine 1948 utajil 1.20 ha pšenice, 4 prašiče ter 1 telico, Vsled visoke starosti mu je ljudsko sodišče pri- sodilo le 15.000 din denarne kazni. Četrti saboter Oprešnik Amalija iz Mrzlega dola, KLO Marof, je tudi skušala prikriti nad 1.40 ha pšenice ter 5 praši- čev. Ista pa se zaradi zdravstvenega sta- nja še ni tokrat zagovarjala pred sodi- ščem. Vsi trije obtoženci so po lastnem pri- znanju vedoma dajali napačne podatke o žitnih površinah. Zanimivo je to, da niso utajevali površin detelje, travnikov itd., še bolj zanimivo pa je dejstvo, da funk- cionarji KLO Marof pri vsej svoji vest- nosti niso hoteli razkrinkavati teh in še ostalih škodljivcev in zajedalcev v svo- jem KLO. Vrana vrani oči ne izkljuje. Pri štirih posestnikih utajenih 5.60 ha žit- ne površine, kar predstavlja pri letošnji ugodni letini 7000 kg žita, je kaj čudna slika za delo, odgovornost in predanost odbornikov KLO Marofa. Pripominjamo, da je KLO Marof dosegel kot najslabši KLO le 42% orientacijske številke po planu kontrahaže, t. j. 3000 kg, dočim so navedeni sabotcrji utajili 230% dosežene kontrahirane količine. Planina Ustaška drhal je decembra 1944 leta z ognjem opustošila Planino in vso oko- lico, porušila domove in uničila bogato živinorejo. Po osvoboditvi kmetje, po- sebno v okolici Planine, potom obno- vitvene zadruge in lastnih sredstev ce- lijo rane, ki jih je zadal okupator in stremijo za tem, da čimprej dvignejo gospodarstvo in s tem pripomorejo k izvršitvi petletnega plana. Dosedaj se je vidno pokazalo, da ravno pogorelci pra- vilno razumejo uredbo o odkupu žita v letu 1948, kot je razumel na primer tov. predsednik Kmetijske zadruge, ki je kontrahiral 800 kg žita in tov. Doberšek Ivan 500 kg, medtem ko vaški egoisti Plemenitaš Jože, Paučnik Franc, Grač- ner Jože, Zibert Franc in nekateri dru- gi tega nočejo razumeti in se ne stri- njajo z ukrepi ljudske oblasti. Tako v trgu samem ni tistega delovnega poleta pri gradnji zadružnega doma. V trgu so še nedograjene stavbe, kljub temu, da so mnogi od gospodarjev prejeli kredit od obnovitvene zadruge, a iz egoističnih razlogov ne dogradijo stanovanj da si preprečijo vsakršno kontrolo nad nji- hovim špekulantskim početjem. Gostil- ničaji brez ozira na uredbo znižujejo in zvišujejo ceno vinu kakor je njim volja. Tako so se na Planini vsidrali neka- teri poklicni špekulanti, ki hočejo s podkupovanjem oblastnih organov šči- titi lastne interese. Zveglič Alojz je v soboto dne 26. junija poslal tov. pred- sedniku KLO Planina preko 2 kg mesa, katerega pa tov. predsednik ni hotel sprejeti. Oseba, ki je meso prinesla, ni hotela nesti mesa nazaj k Zvegliču, zato ga je tov. predsednik poslal dve-; mo starima ženicama v ubožno hišo. Čudno je to ravnanje in podkupovanje z artikli, ki so bili namenjeni za garan- tirano preskrbo. Mesar Zveglič pa ima še druge grehe nad seboj. On je v drugi roki tudi saboter. Svojo hišo je imel obnovljeno v pritličju že v letu 1945. in delno tudi v prvem nadstropju. V prvem nadstropju pa je dal zazidati okna, samo zato, da bo onemogočil vse- litev strank, rekoč, da je zanj dovolj prostora, drugih pa v hiši ne potrebuje. Od obnovitvene zadruge je prejel 20 ti- soč dinarjev kredita za dograditev 1. nadstropja, on pa je ta denar dal bratu, kot povračilo posojila izpred vojne. Vsekako obnovitvena zadruga ni dala kredita zato, da se plačujejo stari dol- govi, temveč zato, da se dvignejo poru- šeni domovi in da se preskrbi ljudem stanovanja. Pogorelci v okolici se zgra- žajo nad takimi, ki niso porabili obno- vitvenega kredita v prave namene. Ko je bilo Zvegliču naročeno naj uredi stanovanje za tov. živinozdravnika, je dejal, da ni dovolj gospodarsko močen, kar je laž, saj je letošnjo pomlad kupil vinograd kot pravijo v znesku 40.600 dinarjev. Iz tega je razvidno, da je njegovo izgovarjanje neosnovano. V trgu so tudi ljudje, ki nočejo de- lovnemu človeku nuditi streho. Tako se je zgodilo tečajniku, uslužbencu Kmetijske zadruge Guzej Stanetu, ko je prišel na Planino. Celi teden je bil brez stanovanja in je spal v nedogra- jeni stavbi na golih tleh brez vsake odeje. V vsem trgu se ni našel toliko socialen človek, ki bi mu pomagal. Rav- no tako se je godilo s tov. Zupančevo, poslovodkinjo zadruge, ki je stanovala pri »Španu«. Njej so 15. odpovedali sta- novanje in ji par dni pred prvim eno- stavno vzeli posteljo. Tako je tov. mo- rala do nadaljnjega spati na golih tleh in brez odeje, dokler ji ni tov. šolski upravitelj izpraznil sobe in preskrbel posteljo. Potrebno bi bilo, da Krajevni ljudski odbor ukrene potrebne korake in s tem reši vprašanje stanovanjske krize in da se razpoložljivi prostori nudijo potreb- nim. Zaradi tehničnih ovir je odhod poseb' nega vlaka v nedeljo, dne 25, julija 194i na Bled ob 1.57, t. j. 3 minute pred 2. uro, in ne ob 4. uri kot je bilo prvotno objavljeno. Putnik. Stran 4 Leto L — Štev. 21. Vključitev novih učencev gospodarstva Nikakega dvoma ne more biti o tem, da naše razvijajoče se gospodarstvo čr- pa največ strokovnih kadrov ravno iz vrst učencev v gospodarstvu, ki se pod današnjimi pogoji razvijajo v visoko kvalitetne strokovne delavce. 2al pa še kljub temu dejstvu mnoga podjetja ne razumejo pravilno te tr- ditve in ne razumejo važnosti pravilne vzgoje učencev v gospodarstvu. Nale- timo na mnogo slučajev kjer se pod- jetje odnosno vodje istih direktno bra- nijo učencev in smatrajo, da so le-ti balast za podjetje, kar je pa jasno po- polnoma napačno. Nič nam ne bodo ko ristile novo zgrajene tovarne, če ne bo- mo imeli kvalificiranih delavcev, od- nosno ljudi, ki bodo te stroj.e pognali, z njimi ravnali in proizvajali dobrine, ki jih nujno rabimo za naše vsakdanje življenje. Za dokončno oživotarjenje zakona o učencih v gospodarstvu in to 1., 2., 3., do 9. čl. Pravilnika o strokah, kjer je pred- pisano trajanje učne dobe, je nujno potrebno, da vsa podjetja sklepajo učne pogodbe z učenci v gospodart^t v^u ravno v času počitnic, t. j. od julija do sep- tembra, da lahko na ta način učenec že takoj v začetku svoje učne dobe stopi 7 strokovno šolo in isto izvrši v teku njegove učne dobe. Zato opozarjamo vse delodajalce, da točno pregledajo koliko učencev v go- spodarstvu bi še lahko v obratu zapo- slili in naj te potrebe točno specifici- rane po strokah javljajo upravi za de- lovno silo Celje-mesto. Vsem množičnim organizacijam, pa priporočamo, da izvedejo na terenih ak- cija za vključitev novih učencev v gospodarstvu in na ta način pripomore- jo k čimprejšnji realizaciji našega plana. Predvsem so potrebni učenci za grad- beno, lesno, kovinsko, kemično stroko itd. Zato je dolžnost vsakega posamez- nika, da tudi na tem polju pripomore k mobilizaciji rezervne delovne sile in vključitvi iste v delovni proces. D—o. FIZKULTUEJI in šport FizhuUurna šola v Loki pri Mozirfu Na inicijativo, ki je izšla iz kroga voditeljev celjske telovadne aktivnosti in katero je materialno v celoti pod- prla republiška telovadna zveza, je celj- ski okrajni fizkulturni odbor organizi- ral v zeleni Loki, 2 do 3 km pod Mo- zirjem, na desnem bregu bistre Savinje tritedensko gozdno šolo za bodoče telo- vadne voditelje. To je 9 belih platnenih streh postav- ljenih na zeleni trati v okrilju našega planinskega gozda pod katreimi si je pod vodstvom agilnih, komandanta tov. Zorka Toneta in načelnika tov. Kokota Slavka uredilo bivališče 25 krepkih mladincev iz vrst delavske mladine iz najrazličnejših krajev naše ožje domo- vine. Teh 25, šestnajst do osemindvajset- letnih mladincev, pripadnikov telovad- nih društev iz Dolnje Lendave, iz Lju- tomera, iz Gorice, iz Sežane, iz Ljub- ljane pa še od drugod, se bo pod stro- kovnim vodstvom in discipliniranem izpopolnjevanju pestrega dnevnega re- da teoretično in praktično v triteden- skem logorovanju seznanilo s telesno- vzgojnimi in političnimi nalogami do- brega fizkulturnega aktivista. Ure te- lovadbe, iger. športa in predvojaške vzgoje namreč ipopolnjujejo enako šte- vilne ure strokovnih in političnih pre- davanj. Za obilno hrano, ki se po ka- lorični vrednosti meri z obrokom tež- kega delavca, po katerem terjata sveži gozdni zrak in fizkulturno delo, skrbi z vso požrtvovalnostjo tov. Zorkova. To vzorno gozdno šolo, edinstveno v naši republiki, je pretekli teden obis- kal tudi predsednik slovenske telovad- ne zveze, tov. Franjo Lubej in oddržal tečajnikom tudi pomembno predavanje iz naše družbene in politične stvarnosti. Že imena, ki so jih tečajniki po last- ni izbiri nadali svojim šotorom kakor Titov, Slandrov, Lackov, Lolin, Ser- cerjev, Capajev, Vojkov itd., kažejo, da mladi fizkulturniki rastejo v duhu bor- benosti in ideologije mož, katerih imena bodo večno zapisana v zgodovini slo- venskega naroda, kakor v zgodovini ostalih narodov naprednega slovanske- ga sveta. Enak tečaj je po zaključku tega te- čaja predviden tudi za mladinke. Svoj tečaj zaključijo tečajniki v ne- deljo 25. julija z nastopom in tekmami. Počastimo stremljenje nadebudnih fiz- kultumikov z množičnim posetom, ki ga bomo zaradi poti iz Smartnega čez Letuš in ob Savinji mogli prišteti k svojim najlepšim nedeljskim izletom. Gr. KLADIVAR : KVABNER 3:2 V torek se je na Glaziji odigrala prija- teljska nogometna medrepubliška tekma med celjskim Kladivarjem in Kvamerjem iz Reke. Tekma se je končala z rezulta- tom 3:2 v korist Kladivarja. Gostje so pokazali v tej igri prav nešportno disci- plino, kar je med gledalci povzročilo pre- cejšnjo razočaranje. V prvem polčasu so gostje prevladovali na terenu in so po- kazali boljšo tehnično igro od domači- nov, V drugem polčasu so prevzeli Celja- ni igro v svoje roke ter so izenačili in prišli v vodstvo. Gostje so v tem trenut- ku začeli z nešportno disciplino, igrali prav surovo, ter je prišlo tudi do spo- pada m-ed igralci. Ker ni to način nove Ln zdrave fizkulture, smatramo za potreb- no, da v nadalje ne pride do enakih in- cidentov. Sodnik Presinger Mirko je sodil do- bro, grešil pa je, da je pustil razviti ostro, mestoma celo surovo igro, s strani gostov. Potreba je, da so tov, sodniki tudi pri pri- jateljskih srečanjih strogi in še bolj pa- zijo na pravilno in res pravo športno bor- bo, V primeru s Kvarnerjem bi bila prav gotovo umestna kaka izključitev in bi do nesportskega izpada nekaj minut pred koncem ne prišlo. KINO DOM Od 22, do 26, julija: Poslednji tabor (sovjetski film) Od 27, do 31, julija; Fant iz našega kraja (sovjetski film) I POVERJENIŠTVO ZA NOGOMET; Kladivar gostuje v soboto in nedeljo v Mariboru, kjer bo sodeloval na Velikem spominskem nogometnem pokalnem tur- nirju padlih borcev za svobodo v Studen- cih 15, julija 1944, na igrišču FD Studenci, ki je tudi prireditelj, Potujejo sledeči igralci; Polutnik, Klanj- šek, Koželj, Koražija, Leben, Mauer, Ple- terski, Krašek, Doljrajc, Šalekar, Belcer, Jeriha, Čater, Čoh, Zidar, Esih, Opremo prevzameta Esih in Krašek, Vsi navedeni se morajo javiti v soboto ob 11,30 na celjski postaji tov. Riku Presingeiju, V prihodnjem tednu je predvideno go- stovanje Crvene zvezde iz Beograda in Lokomotive ali pa Dinama iz Zagreba v Celju, 5, avg, zvečer igra proti Kladivar- ju prva sindikalna reprezentanca Splita, 26. julija ob 20. zvečer V ponedeljek je v prostorih Okrajnega fizkulturnega odbora v Domu OF II, nad- stropje sestanek poverjeništva in naj na- vedeni tovariši, ki so predlagani v ta od- bor, sigurno pridejo: Presinger Riko, Pod- sedenšek Kari, Zaje Ivan, Janežič Oto, Žagar Tone, Stojkovič Viktor in Presin- ger Mirko, Poverjenik, ŠAH FD Polzela — FD Usnjar, Šoštanj 5:3. V nedeljo, dne 11, t, m, se je vršila v Polzeli prijateljska šahovska tekma med Šoštanjem in Polzelo, Zmagali so doma- čini z rezultatom 5 ; 3, Posamezni rezultati: 1, Erhart : Majcenovič 0:1 2, Sovič : Božič 0:1 3, Verdnik : Uratnik 1 : O 4, Irman : Rovšnik 1 : O 5, Štrukelj : Drnač O ; 1 6, Bogo ; Jug O ; 1 7, Belcebah ; Matjaž 1 ; O 8, Zapušek : Miklavc O : 1 3 : 5 ' Šoštanjčani so imeli na neparnih de- . skah bele figure, j Po tekmi se je vršil brzotumir, na ka- terem je zmagal Majcenovič s 14 točka- j mi (100 odst.), sledijo Sovič 12, Erhart ' 9 in pol, Uratnik 9, Verdnik in Božič 8 in pol točk itd. Prireditev je prav dobro uspela. Bilo je veliko zanimanje med občinstvom. V krat- kem bo Polzela vrnila gostovanje v Šo- štanju, Vsem delodajalcem I. skupine Po odredbi Ministrstva za delo FLR Jugoslavije z dne 7. maja 1948, št. 7728 odpade od 1. julija dalje za delodajalce I. skupine (državna in zadružna pod- jetja ter privatnike, ki zaposlujejo nad 10 delavcev) dolžnost predlaganja odjav ter bo v ta namen služila predmetna rubrika v plačilnem seznamu: »dan iz- stopa iz dela«. To rubriko pa bo delo- dajalec izpolnil le tedaj, ko bo preneha- lo delovno razmerje, t. j. ko bo delavec dejansko prenehal z delom pri njem (n. pr. z vrnitvijo delavske knjižice). Ne bo pa delodajalec v tej rubriki nave- del začasnih prekinitev, ki nastanejo vsled brezplačnega dopusta, bolezni, sla- bega vremena itd. Ce bo pa delodajalec izpolnil na pla- čilnem seznamu rubriko o izstopu iz dela, bo moral v primeru ponovnega nastopa dela istega zavarovanca pred- ložiti prijavo o vstopu v predpisanem roku 8 dni. Opozarjamo delodajalce I. skupine, da v smislu teh navodil dajejo točne po- datke in se držijo zakonskih rokov, kar bo omogočilo pravilno poslovanje usta- nov socialnega zavarovanja, obenem pa se bodo podjetja izognila kazenskim po- sledicam. Državni zavod za socialno zavarovanje ekspozitura Celje Nacionalizirano podjetje Ignac JAVORŠEK, strojna in precizna mehanika Celje Mariborska c. 13 poziva vse upnike in dolžnike, da pri- javijo vse svoje terjatve oziroma porav- najo svoje obveznosti do vključno 31. julija 1948. Terjatve napram nacionaliziranem podjetju, ki bi prispele po tem roku, se ne bodo upoštevale, dolžniki pa se bodo sodnijsko izterjali. DAPPS, okrožna uprava Celje, rabi za takojšnji nastop 3 področne milič- nike, 2 šoferja z izpitom I. kategorije, 4 sprevodnike za avtobus ali sprevod- nice, 6 administrativnih moči — lahko mlajši začetniki. DEŽURNE TRAFIKE 25. julija Trafika na Kolodvoru-peron od 6 do 12, trafika v Kidričevi ulici od 6 do 12, Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna. f CELJSKI TEDNIK