Pofitnina plačana v gotovinL i&haja v pondelje't in peiek ob 5. popoldne Stane mesecno Din 7" za inoz.emstvo Din 20'—. j?3Cun pri poštno - čekovnem zavodu St. 10.66b -~^z^^^^ ^^^^^^^ ^^^^(PIP!^^^ ^^Kt^^^^ ^^B^^^^^^^^^^^ ^MI^^^^^^BBBB^^^ ^^W^^^^^ B^HHI^^B^^^ ^^B^^^^^^^^^^^ Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva uhca 1. pritiičje, cesno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi giede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 12. Celje, pondeljek 8. februarja 1932. Leto XIV. Novi banovinski proracun V poiuloljek 8. t. in. sc jc pričelo v Ljubljani letošnjo proračunsko zase- danjo banskega sveta dravske bano- vino. Ban g. dr. Drago Marušič jo dal novinarjom naslednjo pojasnilo o proraeunskem prodlogu: »Proraeun dravsko banovino za le- to 1932/33 predvideva 111,951.978 Din izdatkov in ravno toli'ko dohodkov. Pregledna slika izdatkov in dohod- kov je naslednja: Izdaikr. (polrebščine): SpJošni oddclek in glav- na pisarna 7,392.020 Upravni oddelek 283.356 Kmetijski oddelek 13,503.040 Prosvetni oddelek 9,290.021 Tehnični oddelek 38,147.918 Oddelek za socialno po- litiko in nar. zdravje 20,129.314 Finančni oddelek 10,090.(i70 Oddelek za trgovino, obrt in industrijo 2,805.152 Komisija za agr. operacije 1,047.308 Rezervni kredit 2,002.573 Sliupaj 111,951.978 Dchcdki (kritje): Banoviiiskr dnklade 31,440.000 trošarine 41,300.000 Ban. davščinc in takse 18,010.000 Prispevok avtobus. pod- jetij 1,500.000 Državiui. dotacija, 11,933.747 Razni dohodki 7,708.231 Skupaj 111,051.078 Kakor jo iz tega pregleda razvid- no, je proracun za leto 1932/33 na- prani tekočcmu proračmiu nianjši za 4,400.721 Din, t. j. za 3.78%'. Pri se- stavljanju proračuna je imela kr. banska uprava v vidu neobhodno potrebno varčevanje, na drugi strani pa tudi dejstvo, da se gotovi. izdatki ne morejo reducirati brez škodc za cclokupno narodno gospodarstvo. Poscbno volja to za izdatke za javna del a, za. socialno skrbstvo in za na- J'odno gospodarstvo. Stremljenje bansk« uprave za zni- žanjem izdatkov we vidi predvsem iz tega, da se osobni izdatki niso zvi- šali, temveČ kolikor je bilo mogočo polo znižali. Nadalje se vidi to strem- ljenje iz tega, da so znatno reduci- rane dotacije banovinskim podjet- jem, zavodom in ustanovam, ki se morajo po principu privatnega go- spodarstva. in po načelih, ki so se obravnavala že na lanskem zaseda- flju banskega sveta, po možnosti vz- drževati iz lastnih sredstev. Proračunski predlog izkazuje po- polno ravnovesje, ki se je moglo do- sed, nc da bi se uvajala bistvena no- va bremena, lo s primerniin Crta- njem izdatkov. Viri dohodkov za leto 1932/33 so ostali isti kakor v letu 1931/32, pri čemer je treba še upo- ätevati, da bodo dohodki zaradi go- spodarske stagnacije in splošnega paclca konsumne moči širokih slojev piebivalslva znatno manjsi kakor v letu 1931/32. Največji del izdatkov odpade na javna dela (cestc ltd.) ter na socialno politiko in narodno zdravje (hoi nice itd.). Ti izdatki so vsi take na.rave, da so niknkor no inorejo znižati, za- to je morala kr. banska uprava za njihovo kritje najti primerne nove dohodke. Za kritje izdatkov za. vzrtr- ževanje eest, na katcre se polaga naj- večja važnost, namerava kr. banska uprava uvesti zmerno takso za na- kladanje in razkladanje žolezniških tovorov. Ta taksa v svojein bistvu ne predstavlja znatne obremenitve na- šega narodnega gospodarstva, more pa dati zelo ugoden finančni cfekt. Za kritje izdatkov za naloge, ki jib jo morala banovina prevzeti po za- konu o zdravstvenih občinali, se na- meiava. pob-irati desctodstotna zdrav- .- (vena doklada. S tern se pa splošna obrcmenitov z dokladami v dravski banovini ne povcča, ker so zdravstve- no doklado pobirala že zdravstvena okiožjn, ki so prenehala obstojati s I. a|,rilom 1931. Kraljovska banska uprava. posvoča nadalje vs(.- skrb, da se znižajo ob- činskf; doklade, kakor tudi doklade Sioskili co.stnih odborov, zaradi Ce- sar je pricakovati, da «e bodo na splošno v letu 1932. znizale doklade v diüvski banovini vsaj za okroglo 15 do 20 odstotkov.« Slovesna otvoritev banovinske gospodmj- ske sole v St. Juriju ob juž. žeL ST. JURIJ, 7. februarja. Danes dopoldne je bila v Št. Juri- ju ob južni železnici na svečan način izročena svojeniu namenu novo zgra- joria moderna. banovinska gospodinj- ska šola, v kateri bodo prejemala naša podeželska dekleta potrebno jz- obrazbo za panietno, varCno in reei- t)o gospodinjstvo. Pred novo stavbo je pozdravil došle goste : ba.na g. dr. Maiušiča, podbana g. dr. Pirkimijer- ja, sreskega načelnika g. dr. Huba- (ia, reljskega župana g. dr. Goriča- na, lavnateijii iö>ie(ijske dvužbe g. inž. l.aha, banovega tajnika g. dr. Broliha, šefa kmetijskega oddolka banske upj'ave g. inž. Podgornika, itispektorja istega oddelka g. inž. Zi- danška, g. inž. Komela o-d sreskcga tohniCnega razdelka v Celju in dru- ge ravnatelj kmetijskc šole g. inž. Petkovšek, nakar so gostje odšli nied špalirjein gojeneev kmetijski sole in gojenk nove gospoclinjske sole v no- vo poslopje, kamor je kinalu prispei tudi mariborski pomožni škof g. rlr. Tomažič, ki jo po lc|)ein priložnost- nein nagovoru posvetil novi dom kmečke i>rosvete. Po posvetitvi so si visoki gostje oglodali notranjost obeh šol in pa vzorno urejeno gospodarstvo kmetij- sko šole. Z vsem, kar so videli, so bili nad vse zadovoljni. Vse naprave ]>ri- čajo, da je vodstvo šole poverjeno iz- kušenim rokam in da dobivajo naši kiuočki fanlje res v polni meri ono vzgojo, ki jo jim naj nudi ta sola. Pri okusno pripravljenem obedu, pri ka- terem so stregle pod nadzorstvom voditeljice ge. Premrouove in ostalih učiteljic in drugib domačih dam že prve gojenke nove sole, so pozdravili goste g. inž. Petkovšek, voditoljica ga. Premrouova, župan šcntjurske trške občine g. Čretnik in v imenu gojenk Vera Arlova, ki je izročila. le- pa šopka škofu in podbanu dr. Pirk- majerju za njegovo gospo. Po konča- nem obedu je nagovoril prisotne ban g. dr. Marušič, sledili pa so mu s pre- srčnimi in stvai-nimi govoi-i še škof g. di1. Tomažič, inspektor g. inž. Zi- danšek in narodni poslanec ccljske- ga sreza g. Ivan Prekoršek, nakar je bila svečanost zaključena in so se gostje po iskrenem slovesu razšli. PSERJE najfjnejši puh D;n 280'— najfinejše čenano ,, 124- zelo lepa üehano „ 64— predaja trgovlna Miloš Pšeničnik, Ceije Podporna akcija celjskega trgovstva Kakor že objavljeno, je Gremij tr- govcev v Colju uvedel pomožno pod- poi'no akcijo vsega celjskega trgov- stva za podpiranje sironiašnih in de- la nezmožnih slojev v Celju in celj- ski okolici. Akcija je imela popolen uspeh, ker so se celjski trgovci v obilni meri odzvali zadevni okrožni- ci. jn podpisali na nabiralni ]>oli pi"e- cejšnja darila v blagu, ki ga brez- plačno delijo vsem najpotrebnejšim. kakor tiuli v zna.tnih denarnib znes- k.ih. 1. Darovali so v denarju: Brauns Viljem 1.000 Din, Celjska posojilnica d. d. 1.000 Din, Schimmel & Co. 700 Din, Strupi Franc 500 Din, GoriCar & Lcskovšek 300 Din, Cuk Franc 300 Din, Glavna zaloga piva »Union« 300 Din, Lukaa Franc S. 200 Din, Lcčnik Anton 150 Din, Vrtovec Filip 150 Din, Marine Ernest 150 Din, Löffler Friderik 150 Din, ravnatelj tvrdke Ootker 150 Din; po 100 Din: Zamparutti Domenika, Zamparutti iioza," Conlidenti Fric, Kramar - Sa- nitas, Florjančič Karol, Adaiiiič He- lena, Vajt Katarina, Tončič lvo, Go- ijevšček 1., '>Aurea« d. z o. z.; Krick Franc 00 Din, Krell Josip 75 Din, Ši- menc Marija 00 Din; po 50 Din: Ste- gu Kozalija, Stoss I Maks, Flora La- ger-Nekermann, Perissich Leopoldi- na, K. Kosenbauer & diiig, Socher Karol, Sager Ivan, Schramm Vaclav, Haselbach Stefan, Glück Adolf; po 30 Din: BrziC Vinko, Bremec Anton, Javno skladišče nasl., Salmič Ana, P. MatkoviC & Comp., Tiamscheg Matilda; po 20 Din: Finžgar Veko- slav, Krogau Avgust, JJoj-ovič Mai-i- ja, Favai Angel; po 10 Din: Batič Franjo, Fabian Marija, Kager Fi'anc, Kostanjšek Friderika, Findeisen Ana, Ferjcn Karol, Celjska vinara, Hoče- var Marija, Sedlaček Amalija 5 Din. 2. V blagu: Tekstilna tovarna Berg- mann & drug za 2.000 Din, »Metka«, mehanična tkalnica I. Weinberger za 1000 Din, Stiger Gustav za 1300 Din, R. Sterniccki za 1000 Din, Jel- lenz Ivan za 1000 Din, »Sladkor« d. z öl z. za 700 Din, kolonijalna družba »Union1« za 700 Din, llofbauer Anton za 850 Din, Weren Jos. za 750 Din, Moštrov Hok za 800 Din, Mestni ralin D. Rakusch za 900 Din, Fazarinc An- ton za 700 Din, Mastnak Alojz za 080 Din, Drolenik Alojz za 000 Din, Loib- ner Karol za. 000 Din, Jagodič Josip za 000 Din, Kolenca Antona nasl. za 500 Din, Ravnikar Ivan za 400 Din, Wogg Viktor za 750 Din, Hönigmann Ivan za 450 Din, Kramar & Mislcj za 400 Din, Kud'is Julija za 400 Din, Pšeničnik Miloš za 400 Din, Mastnak Ivan za 400 Din, Dobovičmik Fi'anc za. 350 Din, Majdič Peter »Merkur« za 350 Din, Nabavljalna zadruga za 350 Din, »Peko« d. z o. z. za 350 Din, Gaberc Simon za 330 Din, Kirbiš Jo- sip za 300 Din, Almoslechner Rein- hold za 300 Din, Delakorda Joslip za 250 Din, Karbeutz Franc za 250 Din, König Franc za, 250 Din, Ša.fa.r Slav- ko za 250 Din, Jelovšek Josip za 250 Din, Hladin Valentin za 250 Din, Jošt Franjo za 225 Din, Sluga Pavla za 200 Din, Hasel bach Stefan za 200 Din, Pušnik Beti za 150 Din, Josek Marija za 150 Din, VoSnak Ivana za 150 Din, Zany Viktor za 150 Din, Junger Frančiška za 150 Din, Plavc Josip za 200 Din, Berger Franc in sin za 130 Din, Fröhlich-Navrat'it Marija za 150 Din, Brumec Anton za 125 Din, Urch Ljudmila za 100 Din, Putan Adolf za 100 Din, Vidic Fri- derik za 100 Din, Rožič Oili za 100 Din, Strašek Milan za 100 Din, Go- lob Davorin za 100 Din, Fischer in drug za 100 Din, Streher Ana za 100 Din, Brata Sumer za 100 Din, Kalan Franjo za. 100 Din, Bornšek Vekoslav za 90 Din, Ivrušiič Jurij za 75 Din, čevljarna »Adiia« za 50 Din, Šinko- vec Anton za 00 Din, Achleitner Oton za 50 Din, Chiba Friderik za 70 Din, Vegi & Bevc za 50 Din, Vucko & drug za 50 Din, Fillii Janko za 50 Din, šii- bar Majica za 50 Din, Novak Jutija- na za 100 Din, sane Marija za 20 Din in MeiJil Julio d. d. za 100 Din. Gremij trgovcev v Celju se onie- njenim darovalcein za velikodušni dar tako v svojem kakor tudi še po- sebno v imenu vseh podpore potreb- nib najtopleje zahvaljujc. Podporna akcija še ni zaključena, ker se še vedno oglašajo novi proSniki. Doslej je bilo izdanih že 370 nakaz- nic na raznc g. trgovce, ki podarjeno blago brezplačno del'ijo nied najpo- trebnejše. O akciji bomo Ae poi'ocali. Delo celjskih gasilcev v letu 1931 Prostovoljno gasilno in reäevalno društvo v Colju, ki je lanli sveCano proslavilo svojo 00-letnico, ima 48 aktivnih članov in 13 varovalcev, skupaj 01 mož, veliko ätevilo pod- pornih članov in 6 fiastnih članov. Gasilno društvo je bilo lani 50-krat alarmiirano in sicer k 25 vet'jim, 13 manjšim požarom in 7 ognjem v dimniku, slepih alarmov pa je bilo 5. Gasilci so pri tern razvili 310 dol- žin cevi, skupno 4.740 m, 43 gasilcev pa je žrtvovalo 098 ur. Gasilno orod- je je prevoziilo v pol leta nad 1.000 kilometrov, pri prevozu in gašenju so porabili stroji nad 000 litrov ben- cina. Rošovalni oddelek je od ustanovit- ve 13. februarja 1931. do konea leta prcvozil z reševalnim avtomobilom 370 ponesrefencev in bolnikov. Skup- na prevožena proga je znašala 2.527 kiilometrov, poraba bencina okrog 700 litrov, pri reševalnem delu pa je 35 mož porabilo 882 ur. Zaradi splošne krir/e je društvo nckoliko pi'enehalo z novimi naba- vanii. Društvo äe nikdar ni občulilo tako močno, da je v današnjein ča- su žo vsako rešeno bruno dragoceno imetje. Le neprestano vestno vežba- nje vseh članov za obrambo in boj proti ognju ter za reševalno službo laliko dovede do pravega uspeh a. DOMACE VIIII d Šolnina za srednje in visoke sole ter redukcija srednjih šol. Načit fi- nančnega zakona, ki ga je finančni ! ministor predložil Narodni skupSči- } ni, vsebuje in. dr. tudi določilo, da se uvaja plačevanjo sol nine za vse solo ! lazen osnovnih šol, rudarskih Sol ter i oUlrtnih in trgovskih nadaljeval nib | šoi. Pri vpisu v šolo plačajo učenci naslednjo takse: 1. Pri vpisu na uni- verze in visoke sole 100 Din za se- mester. 2. Pri vpisu v srednje in srodnje strokovne sole, vojne akade- niije, železniško prometno solo itd. 50 Din. 3. Pri vpisu v moäCanske, strokovne in obvtne sole, srednjo in nižjo poljodolsko in Sumarsko solo ter sliene zavode 5 Din. Za spričova- la se plača: 1. Za univerzitetno di- plomo, diplomo visoke komercijalne sole, višje pcdagoSke sole 000 Din, za doktorsko diplomo 1000 Din. 2. Za višji tečajni izpit v gimnazijah in ostalih srednjih šolah, diplomski iz- pit v strokovnih šolali, vojnih aka- demijah itd. 300 Din. 3. Za nižji te- St ran »Nova Dobn« 8. II. 1932. Štev. 12. eajni izpit in spričevalo o končani trgovski šoli 100 Din. 4. Za spričevalo o dovršeni meščanski, strokovni obrtni šoli, srednji in nižji poljedel- ski šoli, šumarski šoli itd. 50 Din. 5. Za spričevalo o izvršeni specialni poljcdelski, rudarski, splošno obrtni in trgovski šoli 25 Din. Ministrski svet so pooblašča, da na. predlog pro- svctnega minisira s 1. julijem t. 1. ukine izvestno število gimnazij, uči- teljišč in šorijatskih srednjih šol. dvojc državnih pravoslnvnih bogo- slovij in dve šei ijatski šoli ter da ne- katere popolne srednje sole reducira na nor.o-polne. d Proračunska razprava v finanč- nem odboru. V soboto 6. t. m. se jc pricela v finančnem odboru Narodnc skupščine razprava o novem držav- nein proračunu. Po daljši generalni debati jc finanCni odbo,r v načelu sprejel proračun. V pondeljek 8. t. m. se je v finančnem odboi-u pričela podrobna razprava o proračunu. d Požar v bolnici v Brežicah, V so- boto (). t. m. Kmalu po 10. zvečer je izbruhnil na podstrešju banovinske bolnice v Brežjcah na doslej nepo- jasnjen način požar, ki se je Intro širil in uničil podstrcšje s streho srednjcga trakta. Bolnike so pravo- časno rešili. Gorelo je vso noč. Ga- silci so z vsemi napori preprefiili, da so ni ogenj razširil na vse poslo]>je. Pri gaSenju se je ponesrefiilo več ga- silcev. Skoda znaäa nad 200.000 Din in je krita z zavarovalnino. d Revizija pomožnih blagajn. Han- ska uprava v Ljubljani je kot nad- zorstveno oblastvo po svoji službeni dolžnosti odredila uradno revizijo imovine, stanja in poslovanja regi- strirane poinožne blagajne »Vzajem- na pomofr« v Ljubljani. Revizija se je začela 5. t. m. in se nadaljuje. Do končane revizije, ki naj dožene, ali so regislrirane pomožne blagajne in slične na vzajemnosti zgrajene usta- nove po svojem ustroju in načinu poslovanja splob sposobne, da dose- gajo po zakonu predvidene statutar- ne nainene, se novi Clani in zavaro- vanja ne bodo sprejemala. d Rudolf Badjura: Smuška termi- nologija. V samozalož.bi je iz.šla dru- ga pomnožena in izpopolnjona izda- ja Badjurove »Smuške terminologi- je«. Knjižica se naroča pri Rudolfu Badjuri, Ljubljana, Knaflova 9/1, do- bi pa se tudi v vseli knjigarnab. Sta- ne 8 Din, naročnikom se pošilja post- nine prosto. Kdor naro&i 10 izvodov, dobi 1 izvod zastonj, pri še veCjih naroCilih (Šol ska vodstva, sportni klubi, podružnieo SPD) dobe še po- seben popust. Na to knjižico opozar- jamo naše smučarje in sploh vse pla- nince. Avtor prosi vse svoje bivše smučarske učence, tovariše in znan- ce, da bi prispevali ta skromni zne- sek in omogocili avtorju, da čimprej pokrije tiskovne in druge stroške za to ceneno izdajo. d Odstranitev neokusnega zcbnega obložka? Zolo enostavno: Najpreje očistitc zobe z znaiio Chlorodont zob- no pasto in nato jih izperite grgraje z Chlorodont. ustno vodo. Tuba Din 8.—. d Pri boleznih želodca, drevesja in presnavljanja privede uporaba na- ravne »Fran Jožefove« grenčice pre- bavno organe do rednega delovanja Užitek in zdravie Vam nudi kava Hag, od razdražljive snovi kofeina osvoboiena, neprekosljiva grnaia kava. Kava Hag vetlno sveža: KaH Loihnev,Celje uCt-alja Petra c. 17 in ta'ko olajša. tok liranilnim sno- vem. .da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franc Jožefova« voda zlasti koristno izkaže pri Ijudeh, ki se nia- lo gibljejo. »Franc Jožeiova« grenči- ca so dobi v vseh lekarnab, drogeri- jah in specerijskih trgovinah. 1 (I iiunajsko. vremenska napoved za. Lerek 9, fefcrun.rja: '?.<* v pondeljek pnpoldnc tenif)oratura sploSno nad, 0°. V torek ponekod jutranji mraz, podnevi luilo in zelo oblačno, v pred- /cinlju A\\) osvožujor-i zapadni ve- i trovi, lalii"(^ padavine niso izključe- ne. Ceiie in okolica VSEM DOPISNIKOM spcročame, d.a sprejemamo rokopise za »Novo Dobo« ob pondeijkih in pei» kih brczpogoJD.o le do 10. dopoldne. Redakcija »Nove Dobe«. Puslnj. torek v Celjskem domu bo pogodi marsikomu, tarn bo pies, veseli raj, tani l)o pravi dirindaj. Komur svet se jo zagabil in bi krizo rad pozabil, najde spet vescli sineb, smob ne more b"iti greh. Krofi, slancati in krače in najboljšib vrst. pijače, gibčna niuzika za pies in kaj drugega še vines. Urno, da no zamudimo, urno, da. se nasmejiino, dokler je še pust pri nas, dokler je za smell še čas. c Učiteljsko zborovanje. Celjsko učitoljsko dru^tvo jo zborovalo v so- boio d. t. m. na mestni narodni šoli v Olju. l^'isostvovalo je uad 170 učiteljic in učiteljev iz okraja. Dru- štvoni predsednik g. Josip Gosak je uvodoina naglasil potrebo (lobrega tovari.štva, ki naj drufcr ¦ stanovskc vrst.c. Obravnavale so se važne zade- vo učiteljskih naturalnih stanovanj in stanarin. G. prodsednik je poročal o potoku ncdavnega izrednoga se- stanka ]>redsednikov učiteljskih d.ruštev dravske banovine. Nanovo so bili izvoljeni oilbori okrajnih učiteij- skih knjižnic za Celje mesto, ostali celjski sndui okraj i.u vranski sodni okiaj. Učitelj g. Dolinar je podal po- točilo c> svojih izkustvib v poižkus- noin razicdu v smislu zahtev novo- dobne šole. Nato sta pororala šolska upravitelja gg. Jarh in Križman o lastnih vtisib, dobljenih ob hospita- cijah v tem razredu. V sledeCi deba- ti je vrsta uCitcljev in učiteljic ozna- čila svoje splošne in podrobne po- glede na novo šolo. V zaključni be- sedi je okrajni žolski nadzornik g\ Hiko 1'estevSek podčrtal bistvo in glavne zabteve te solo. Nato je šolski upravitelj g. Rajko Vrečer iz Žalca prodaval o lanski kolonijalni razsta- vi v Parizu, ki jo je posetil. Na za- nimiv način je povdaril posebne važ- nosti posameznih kolonij ter orisal svojo pot in življcnje velikega Pari- za. 01) pol 13. je bilo poleetrto uro ti-ajajoce zborovanje zaključcno. c Uro smcüa so nam na pustno ne- deljo popoldne nudili dečki okoliške narodne šole. Pravega, svojoga sme- ha, in je bilo dobro tako, saj gorje bi bilo, če bi se naša mladina ne znala smejati. Na odru je bolj živela nego igi-ala, zato je bil njen smeh zares njen in so ga bili veseli tudi veliki ljudje. In tale prireditev je pokaza- la, kako je na tej veliki šoli mogoče izbrati prav i/boren materijal. Pro- gram ni bil v nobeni tofki brez vse- bins'ke višine in bil jc v J'okali do- bi'ega vodstva. Tako je prireditev moral a uspeti. Učitelj g. Viktor Ko- va.fi jo nastopil z nioCnim deškim zborom, ki je zapel troje pesini s pol- riiin in krepkim efektom. V treh ša- Ijiviii ua:sto])ih so pokazali mali ju- naki zolo muogo prisrčnosti in odr- skib talentov. V režiji učitelja g. Po~ gačnika je bil a izboi'tio podana Nu- šiceva dubovita satirifina burka »Na- sa deca«, ki sta jo podala deklica in defok z nepričakovano sigurnostjo in i>i irodnostjo. S to prireditvijo sta tunii uf-itc-ljstvo in mladina okoliškc šdlo dala lepo uro veselega užitka za, ]>rav nizko vstopnino. - Dcbrcöehi» kcncert, čigai1 čisti (loliodck je naiuonji n celjskim reve- žom in Jji-ozposelnim, se bo vršil v sredo, 2. niaica v Colju s sodelova- njem pianistk g:\ Miroe Sancinove in jrdč. Mafrnko lMzakovo, vijolinista Mirana Vihri ja, ravn. Karla Sancina mi opernega solista g. Belizarja San- cina. Spored bonio priobčili posebej in lavnolako vse podrobnosti. c Sreskl cestnl odbor je imel v soboto 6. t. m. popoldne pl^narno seio, na kateri je bil spreiet nbvi proračnn, ki izWazujp 2 791 456"3O Din potreb^čn kov. Zaradi pomanjkanja ;\rostora homo poročali o seji v pri- hodnji Stevilki. c Ogenj v dimniku. V soboto 6. t. m. ob 845 je bilo celjsko gasilno druStvo obveščeno, da so ss vnele saje v dimniku starega okiožnej^a so- di^ča. Pri tej priliki so bile v poslopju u^otovljene razmere, ki nasprotujejo požarno - policijskim predpisom. Na- mesto, da bi bil kljuČ podstreSnih vrat takoj pri roki, je bilo treba čakati, da 50 ga našli. StopniSče pri podstrtšju je deloma zastavljeno in otežkoča do- hod. H)!a na pod^treSju je nevarna, ker se na nekatera mesia ne sme stopiti, sicer bi se bhko tla vdrla Vratca d mnikov se slabo zapirajo, ne katera so ce!o zagozdena z lesom. Nevarnost je torej, da bi iskre, ki pa .]n}o iz vratc, Ziinc-tiie podstreš e. V shičaiu rpsne n^varnosti bi bilo reše- y8lno delo v notraniosti tega def'kt- netra poslonja ztlo nevarno in bi se bilo najbrž treba omeiili 1-e na obva rovanje sosednj h p slopij V poslopju je toliko stanovalcev/, da bi b;io tudi leževanje zeio otežkoče.">o. Zadnji ogenj v d'mniku bod< v svarilo, da se nedo :,tatki v poslopiu takoj odpravijo. c Ceijska poümzuica »Merkur^, društvo trgüvsk h in privatnih name ščer»ctv Jugoslavije bo imela svoj clružabni večer v sobolo 13. februarja / vseh prostor h gos'ilno L. Vodenika >/ Potrovčah. Za ta vtčer je vebko zanimanje med članstvom in prijatelji drušiva. Vstopnina prosta, v-top le proti vabilom, ki so že razposlana.Gusti članov dobrodošh. Jazz-band, pies in druga razvednla. Za povratek v Celje ponoči preskrbljeno. Čv-.ti dobičfk je namenjen brezposelnemu skiaüu po- družn ce. f. Smrtna kesa. V soboto 0. (. m. je um.rla v ccljski. bolnici 11-letna po- sestnikova hčcrka fttcfanija Bergle- zovji iz Slivnicc pi-i Celju, v ponde- ljek 8. t. m. pa 70-1 etni tovarniški upokojonec Jakob Košir iz Št. Jurija ob juž. žel. V Celju (Aškerčeva ulica 1) je unirl v ]>ondeljek 8. 1 m. zju- traj v 14. letu starosti sin geometra, Rntko I.uger iz Splita. N. p. v m.! t* »Ljudska samopomoč« v Mari- boru naznanja vsem svojim cenj. čla- iiom kakor vsemu cenj. občinstvu, da ni v nobeni zvezi s pod])ornimi društvi »Vzajemna samopomoč« v Ljubljani in »KmeUjska eksportna zadiuga« v Mariboru. Nase poslova- nje jo bilo revidira.no meseca okto- bra 1931. od Inspektorja ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu, ki je nažel poslovanje popolnoma v redu; radi tega prosimo za nadaljno zaupanje kakor dosedaj. Nocni poboj v Zavodni CELJE, 8. februarja. V soboto 6. t. m. zvečer se je vržila v gostilni »Pri zelenem travniku*« v Zavodni veselica pekovskih pomoC- nikov. Ko so prireditelji ob 3. zjutraj napovodali policijsko uro, je hotelo šost podčastnikov še ostati v lokalu in plesati. Kmalu sta prispela dva stražnika in pozvala navzoče, da iz- ¦praznijo lokal. Podčastniki so se te- liiu spi va upiii, okrog pol 4. zjutraj pa so odšli. Za njimi sta se vraCala v mosto oba sti'aznika in vcčje števi- lo civilistov. Na cesti med voglajn- rkim inostom in železniškim podvo- zom pa so podčastniki nenadoma. z bajoneti napadli oba stražnika, ki sta se jel.'i braniti s pendreki. Straž- nikoma so pribiteli na pomofi civi- listi, oiltigali z bližnjega plota veC lat, so oborožili s kamenjem in se postavili podčastnikom v bran. Vnela se je pravcata bitka, v kate- ri je bilo ranjenib 8 oseb in sicer mostni stražnik Ivan Gašparič, neki podčastnik in pa Franc. Jaklič, Jože Brglez, Karl Knafeljc, Mihael Veber in so dva. civilista. Stražnik je dobil ti"i lažjo poškodbe; tudi od ostalih ni bil k sicči nikdo težje ranjen. Straž- nika in ostale ranjene civiliste so ob- vozali na rešilni postajl. Podfiastni- ke, ki so se po pretepu podali v vo- J!!Šni<'o, so kmalu izsledili. Pri tej priliki je treba podčrtati, ila jo žo skrajni čas, da dobi mestna pclirjja, samokrcrto, da so bo mogla v slučaju nevarnosti uspešno bi'ani- ti. 1'oCetje podoficirjev, ki so v zad- njom Casu že parkrat povzroCili sliC- ne incidente, pa je treba odločno ob- soditi, kcr kalijo nujno potrebne do- bre odnošaje med vojaštvom in ci- vil nim prebivalstvom. Pi-epiičani smo, da. bo znala, vojaška oblast va- rovati svoj ugled in da bo napravila v tej zadevi red. Glasovi iz občinstva „Stanovanjska kriza in njeni izkoriščevaki" Na eianek i>od tern naslovom, ki smo ga objavili 22. januarja v našem listu, smo prejeli iz vrst hišnih po- sostnikov naslednji dopis: Ni res, da bišni posestniki v Colju izkoi-iščajo ijajomnike, saj so najem- ni.no v Celju še vedno nižje nego v diugih mestiib Jugoslavije, n. pr. v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Rosnica j>a. je, da bi najemniki da- nes na rovaš hišnih posestnikov ra- di imeli udobno in razkošno stano- vanjo za slepo ceno ne glede na to. ali je bf'.sni posestnik v dobrib ali v slabih gr|jotnih razmerah. Najemniki naj snmo ]>oniislljo, ua- ko se je hišnim posestnikom, ki so si s svojo marljivostjo in varfinostjo zgi'adilii liiše, godilo celo desetletjo, ko so morali mnogi bišni posestniki z rodbino in otroki stanovati celo na podstrešju, dočim se je najemnik šo- piril v lepem stanovanju 'in delal biš- ncinii posestniku škodo. Poleg tega je moral vsak hišni posestnik na na- jomnino, ki jo je prejemal od najem- uika, še doplačevati za davke v me- stu Celju G.50 Din, v celjski okolici pa 12.50 Din na 100 Diin. Posledica, jo bil a, da je moral hišni posestnik, Ce je imel od prej še kaj prištedenoga denarja, s tem denarjem doplačevati, mnogo hišnib posestnikov pa se je do grla zadolžilo, ker zidu niso mo- gli jesti, denarja pa tudi niso imeli dokaz: aomljiSka knjiga na okrož- nem sodišču v Celju. Stanovanjski najemniki naj tudi upoštovajo, da je, odkar so se najem- nine zvišale, večiua bišnih posestni- kov ta denar porabila za popraviila stanova.nj, ki so jih v desetih letih stanovanjske zaščite najemniki po- kvarili. Ta denar so večinoma dobili obii.niki, najemnsiki pa so prišli v lopa stanovanja. Še dolgo ne bodo poplačani stroški, ki jih je imel luš- ni. posestnik z renovacijo pokvarje- nih stanovanj. Stanovanjski najemniki naj jtudi pomislijo, da mora hišni posestnik v dravski banovini plačevati največ- ji davek, zlasti doklade in naklade. Naj omon'i'm le banovinske doklade, ki so znašale prej 40, lani pa 35%, dočim imajo ostale banovine le 15 do 20% banovinskih doklad. Celjani smo morali lani prispevati 300.000 Din cerkvono konkurenCnemu odboru, t. j. za popravilo župne cer- kve in župnišca. Costnih doklad placujemo sedaj 37%, prej 40%. poleg tega smo morali lani plačati tudi kuluk, ki je v celjskem mestnem j)roračunu izkazan s 300.000 Din, do- čim je banska uj>rava prejola od celj- skih davkoplačevalcev istotako 300.000 Din. Od gori omenjenih 900.000 Din ni liišni posestnik, kolikor je odpadlo fttev. 12. »Nova Doba« 8. II. 1932. Strail 3. na. njega, nieesar zaračunal atano- vanjskeniu najemniku, koliko pa jo še drugih stroškov, n. pr. popravila, izvoz fekalij, čiščenje dimnikov ltd. Stanovanjski najemniki sarao kri- tizirajo hišne posestnike, nisem pa šo čita.l, da b'i kdo kaj omenil o po- trebi znižanja davkov, doklad, na- klad in drugi.li bi-einen, ki jih mora nositi liiäni posestnik. To je najvaž- nejše in če se bodo javna brcmena znižala, bo Sele mogoče govorit'i o znižanju najemnin. Hišni posestnik. Vremenska hišica v celjskem parku V Cclju imamo jako lep park in naš vrtnar ga ima v vzglednem redu. Lična vremenska hišica pa je na žalost v takem staniu, da nam ne dela poseb- ne časti. Na njeni južni strani je na modrem papirju označena severna ši- rina, vzhodna dolžma, lega nad mor- jem itd. Papir pa je že obledel, pre- pcrel in tako razjeden, da nujno kliče po obnovi. Na severni strani je termo- meter, ki nič ne kaže in n.č ne laže. Ako stojiS pred njim in te zebe, lahko sklepafi, da je rnrzlo, če ti je pa vro le, z gotovostjo sodi§, da je topic Na zahodni strani je barometer, ki ne pada in ne vstaja, a ima natančno vremen- sko skalo od »Sutma« do »sehr tro- cken«. To je označba v jeziku, ki je ogromni večni našega jugoslovenske- ga naroda nerasumijiv. Pri vseh teh pomanjkljivost'h pa v eeno lahko do- ločaš vreme po loetčnem zaključeva- nju in sicer tako : Če sije solrice, po- rečeS, da ie lepo, te se pojavljajo obla- ki, je spremenljivo, če i^ ob'akov pa- dajo kaplje, je dež in če ti piš o.inose klobuk v bližnjo Savinjo, z največjo sigurnostjo zakl uČiš. da je vihar in )o potem pred to pošastjo urnih korakov ubereš proti domu. : Za nas Celiane, ki obstoiamo ,iz par Nemcev, dalje iz narodtnh odp&dnikov in končno še iz slovenskih meščano^, ki so po večmi hladrv in mrzli na- pram vsemu, kar ne spada v njihov lonček, — no, tern bi mordä tudi taka vremer.ska biSica zadostovala, — a po- tnisUti moramo, da je med nümi tudi mnoRO takih, ki se za vremensko vprašanje zanimajo, — k nam pa pri hajajo ttidi tuici, ki vse opežajo in si potem ustvarjajo sodbo o nas. i Na§a vremenska h-Sica j* objekt, v katerega je položen izraz našega estet- skega čuta, ki je nedvomno sestavni del naše kulture. Ako pride tujec in zagleda strahovito podrtijo na naSi vremenski h.šici, — kaj si more mi- slUi o nas in o naši kulturi ? Da ne doživimo 5e kakega razoča- ranja — morda celo v k^kem tujem listu —, bi v imenu vseh dobromUle- čih Celjanov prosil, da legalni in od govorni čuvar vremenske hišice takoj da obnoviti obrabl|ene dele, da kupi par kg barve in primeren čopiČ ter pošije k hišici moža, ki jo bo na novo prepleskal, da ne bodo hudomuSneži še nadalje zbijali sale na račun uboge vremenske hišice, ki bi nam s svojo lepoto lahko sluZ'la v zadovoljstvo in ponos. Opazovalec Costa m grad ob Savinji Ponovno se je že pisalo o tej cesti, ki je prava šiba božja za prebivalce. Ta costa je zopet v takem stanju, kakor bi bila v hribovsk'i vasi. Sicer so navo'/ili nekaj voz gramoza, pa le toliko, da bi se cesta'lahko narah- lo posipala kakor pustni krofi s sladkorjom. Navoženi gramoz kar v kupih zloze v zeniljo, no da bi ga bi- lo treba razvoziti. Druga taka smola zalezuje cesto pod skalnato steno ob koncu Faningerjevega posestva. Sko- ro vsak dan pada na cesto kainenje in skale, zlasti sedaj, ko so led tali. Pasanti so tarn uprav v življenski novariiüsti. Po tej cesti hodi dnev- no nad 20 šoloobveznih otrok, tod provažajo les in gramoz, se spreha- jajo ljudjo. Naj se zvali skala na mi- moidoče, kdo bo odgovoren, če ska- | la koga ubije? Z dobro voljo bi se dali odpraviti ti ncdostatki. Pred vojno so vedno zaprli cesto za par dni, pregledali skalovjo in spravili skalo in karne- njo s costo. Prosimo incrodajne Cinitelje, da konCno uredijo zadevo, da ne bo tre- ba zopot in zopet o tern razpravljati v časopisih. Eden v imenu mnogih. Popravek. V zadnj'.i številki »Nove Dobe« se je v dopis Obrtne zadruge niosarjev in prekajev.ilcov v Colju v rubriki »Glasovi iz občinstva« vrini' la napaka, ki so jo cenj. čitatelji go- tovo že sami popra\T.li. V 4. vrstii te- ga dopisa se mora namesto »popol- noma neutemeljena krrtika« seveda pra.vilno glasiti: »popolnoma uteme- ljena kritika«. Sokolstvo Iz župne uprave Prijave za praški zlet. Bratska društva })rejmejo po 3 iz- vode prijav za IX. vsosokolski zlet v Pragi 1932. Bratska društva Braslov- čo, Colje, Sv. Juiij ob j. ž., Šmarje pri JoJšah in Vransko opozarjamo, da Kino poslali prijavnice direktno nji- hovim čotam v rešitev in jim tedaj ni treba izpolniti II. dela, ki se tiče ])Hpadnikov Get, ker bodo to storilo upravo prizailetih čet same. Prija- vam so priključena tudi navodila. Enb ])i'ijavo pošljejo bi-atske edinice diroktno Savozu, drugo župi, trotja ostano pri društvu oziroma četi. Predzletnih lepakov s sliko nasto- pa Clanov pri prostib vajali na zad- njem praškom vsesokolskem zlctu župa ninia. Društva, ki jih niso pre- jela oziroma jih želijo imeti, se naj radi njili obrnejo na, JSM v Ljub- ljani. Ob tej priliki ponovno prosiino bratska društva, da pri (I no zbirajo za zletni fond in tako omogočijo mar- ljivim tol ova deem in telovadkam po- sot praškoga zleta. Prav malo Casa nas loči od največjih sokolskih dni, saj se priCnejo naraščajski dnevi žo 2(1. junija in konfajo 29. junija, glav- ni zletni dnevi se pričnejo 2. julija in končajo 5. julija 1932. S priložcninii navodili naj bratske uprave seznanijo svoje članstvo. Važ- no jo zlasti, da smejo na zlet le oni, ki so bili včlanjeni v društvu že pred 1. januarjein 1932., in da se mora vsak udeleženec napram društvu pis- meno zavezati, da se bo brezpogojno pokoraval občim predpisom sokol- sko discipline in rcda. Po glavnih zletnih dnoh se bodo vi'Sili tudi izleti po CohoslovaSki. Hratjo in sestre, ki želijo ]>o zletu ostuti še nekaj dni v Čohoslovaški, naj to željo sporočijo druStvoni upravi. Te pa naj pri t. 7.) navedejo, za kaj se interesirajo: 1. za industri- jo, 2. za prirodne lepoto in kopališča ali 3. za poljedelstvo. Veliki stalistični izkazi za leto 1931. Danes smo jib prejoli in jih tudi danes odpošljemo. Vsaka edinica prejme tri izvode, enega pošlje di- rektno Savozu, drugega župi, tretji ostane v društvenem arhivu. Kino Mestni kino Celje. V pondeljek 8. fe- bruarja. ob 20.30 so zadnjikrat predva- ja izvrstna. zvočna oporeta »Moja žena — pustolovka« s Katico Nagy v glav- ni ulogi. Predigra: zvočna enodejan- ka. — Na. pustni torek 9. in v sredo 10. t. m. kino zaprt. — Od četrtka 11. t. in. dalje se predvaja v reprizi si- jajna zvočna veseloigra »Lažni ield- maršal«. V glavnih ulogah sloviti če- ški komik Vlasta Burian in pisatelj Roda-Roda. Cene znižane. Sport Prijateljska nogometna tekma SK Atletik: SK Olimp 4 : 2 (3 :1) CELJE, 8. februarja. Včeraj ob 15. se je pričela na igri- šču pri Skalni kleti prijateljska no- gomotna tekma med Olimpom iz Ga- berja in celjskimi Atletiki. Tekma je bila odigrana v precej živahnem tempu. Začetni udarec ima Olimp, a Atletiki takoj napadejo in že v 2 mi- nuti protrese žoga Olimpovo mrežo. Olimp hočo izsiliti izenacenje, kar se mu v 6. minuti tudi posreči. Le mi- nuta in zopet so Atletiki na boljšem. Polagoma preide igra na polje, ven- da.r je opaziti lahno preinoč Olimj)a, ki pa ne zna izkoristiti pai* zrelih šans. V 41. minuti pado 3. gol za At- letike. Začetek drugega polčasa jo v rokali Olimpa, ki nevarno napada in doseže v 17. minuti drugi gol. Slede menja- joCi se napadi in par kotov, ki pa ne izp'remene rozuTtata. Tik pred kon- ceiii igre Atletiki nevarno napadejo. Obramba Olimpa rošujo, kar so reši- ti da, Atlotikom pa uspe zvišati končni rezultat. Najboljši njihov igralec jo bil vsekakor Hojnik, ki pa. CON AN DOYLE: Bo] v megii (Btss&ervil'ski pea) Roman Poslovenil Boris Rihteršič 26 Da nisi v zadnjih dneh projel od mene nikakega ob- vestila, ja vzrok to, da ti niscm mogel javiti ni- česar poinembnega, Potem pa je lieuadonia prišla prescnctljiva okolišcina, s katero te nioram sezna- niti v toku poroCila. Predvsem pa ti jo- moram približati z nokaterimi drugimi malcnkostmi. Ena izmed njih je doslej le mimogredc omenjeni bog princetowiiskega jetnika. Prišel jo na močvirje; zdaj pa je iz raznih razlogov videti, da je zapustil pokrajino, kar bo za ljudi, ki tu ökoli prebivajo, reSitev vclikc skrbi, ki so jo zolo obcutili. Kar jo pobognil, sta prctekla dva todna, in ta čas ni nihCc o njem kaj slišal, niti ga niso videli. Da bi bil •nogel tako dolgo vzdržati na mocvirju, se nikomur iio zdi mogoče. Skril bi se bil prav lahko. JSloherna kamonita koča predzgodovinskega naroda, bi mu »«>gia služiti za skrivališče, toda jesti ne bi bil imo}> če ne bi morda vjel kako ovco na močvirju in jo zaklal. Zato mislimo vsi, da je šel, in stano- valci na mocvirju spot mirno spe. V dvorcu smo štirje odločni možje, zato bi se laliko ubranili njegovega napada; toda priznam ti, da se bojim za Stapietonove. Saj stanujejo milje dalec od ljudi. V njihovi hiši prebivajo služkinja, stari služabnik, sestra in brat, in on ni kaj mocan. Prav nič si ne bi mogel pomogati, ce bi tak obupa- nec, kakor je monlec iz Nottiug-Hiiia, vdrl v nji- hovo hišo. Sir Henry prav tako dobro vidi, v kakšni nevarnosti so, in jim je predlagal, da bi jim posla.1 hlapca Perkinsa, ki bi spal v Morripitu, ioda Staplcton noče o tern niC slišati. Ne morem ti utajiti, da kaže najin prijalelj, baronet, precej zanimanja za našo lepo sosedo. To Iiidi ni čudno, kajti inož, ki je tako zelo vajen ne- prestanega dela, se mora dolgočasiti, ona pa je or.ai'ljivo lopa. Nekaj tropičnega, cksotičnega je na iijej, kar se naravnost odbija od hladnega razum- skega znacaja njenega brata. Vendar si moram časih misliti, da goi-i tudi v njem skrit ogenj. Prav gotovo dosti vpliva na njo, kajti opazil sem, da pri govorjenju neprestano gleda nanj, kakor bi hotela pri sleherni svoji besedi videti, ali so on z njo strinja. Up am, da dela z njo lopo. V njegovih očeh sein opazil mrzel soj in okrog njegovih tankih ustnic se pokaže časih odločna črta. Iz obojega bi sodil, da ima odločen in morda nekoliko trd zna- čaj. Ti bi ga gotovo z volikim zanimanjem Studiral. Že prvi dan je obiskal sira Henry j a, in takoj drugo judo naju je vzel s soboj in naju odvedel na ono mosto, kjcr je po pravljici zavrženi Hugo našel smrt. Ta kraj je nokaj milj na dimgi strani moČVirja in tako žalostno deluje na razpoloženje, da bi človek kaj Intro rozumel nastanek pravljice. Mod razsokanimi skalami pol jo kratka dolina na odprto, s travo poraslo planjavo, kjer štrlita iz tal dvo veliki skali z ostrima konicama kakor dva ogromna čekana orjaške zveri. Prostor Se v vsem odgovarja pozorišeu stare tragedije, kakor nam jo jo sporočila pravljica. Sir Henry je vprašal Staple- tona, ali res verjamc v možnost, da bi so mogle nadnaravne moči vmešati v usodo umrljivili ljudi Rokol je to s šaljivim g-lasom, toda ni bilo tožko opaziti, da jo mislil resno. Stapleton je bil v svojih odgovorih oprezen. Videti je bilo, da ni vsega po1- vodal, kar je mislil, in jo najbrž svoje misli zadr- žoval zaradi baroncta. Pripovedoval je o podobnih slučajih, kjer naj bi bili morali celi rodovi trpeti . taka proganjanja, in nam vsem se je zdelo, da tern povestim verjame. Pri povratku smo mimogredc malicali v Merri- pitu in tu se je sir Henry seznanil z gospodicno Stapletonovo. Ze prvi trenutek se mi je zdelo, da ga nokaj vleče k njej, in prav nič so no molim, čo pravim, da bo to čuvstvo obojestransko. Ko sva se vračala, mi je neprestano pravil o njej, in odtlej je komaj protokel dan, da so ne bi videla, Drevi vočerjata v dvorcu, in pravita, da bova drugi tedon povabljena k njima. Sodil bi, da bi morala biti takjx zvoza Stapletonu zelo po volji, vendar pa sem več ko enkrat na njegovein obrazu opazil izraz nougodja, Co je sir Henry preveč častil njogovo sosd-o. Sta.ploton je res brez dvoma zolo navezan nanjo in njegovo življenje bi postalo samotarsko, Co bi. Sla od njega, toda — ali ne bi bil višek ego- izma, Ce bi se upiral tako imonitni zvezi? Nekaj pa vein prav gotovo: no želi si, da. bi se njuuo pri- jateljsko razmerje razvilo v ljubezen in že večkrat sem opazil, kako se je trudil, da bi preprečil njune sestankc mod štirimi očmi. Mimogrede povedano, bo tvoj ukaz, naj nikdar ne pustim sira Henryjii samega, še dosti teže izvesti, če bo k vsem drugim težavam priŠla še taka ljubozenska zgodba. Moje priljubljenosti bi bilo prav kmalu konec, če bi so dobosodno držal tvojega navodila. ZadnjiC — da ti nalanko povem dan — v četrtok, jo zajtrkoval dr. Mortimer pri nas. V Long-Downu je prekopal neki grob in našel predzgodovinsko lobanjo, kar ga zelo vosoli. Še zmoraj je tako zatcleban v svojo znanost. K zajtrku sta prišla tudi Staplctonova in dobri d ok tor nas je odvedel v tisov drevored, kjer nam je na prošnjo sira Henryja natanko pojasnil. kako so se odigravali dogodki v oni zlovešči noči Tisov drevored je dolga, pusta pot med dvema. obsekanima stenama. Ozek pas trave raste ob strani. Približno na sredi poti so vrata na moč- vii'je, kjor je stari gospod otrosel pepel s smotke Ta vrata so iz belih desk in zaklenjena z zapahom Za njimi se razprostira prostrano močvirje. Spo- minjam se še tvojega mnenja o poteku dogodkov in sem si poskusil ustvariti svojo sodbo. Ko je stari gospod stal pri vratih, jo videl, da prihaja z močvirja nekaj, kar ga je tako prestrašilo, da je izgubil zavost in božal, bežal, dokler ni v strahu in izčrpanosti padol mrtev na tla. Kaj ga je zasle- dovalo? Ovčji pes z močvirja? Ali črn, molčeč. ogromen pcklenski pes? Ali so bile človeške roke na delu? Ali je vedel budni, bledi Barr>^more več kakor jo hotel povedati? Vse visi v zraku, vse je nodoločeno, toda povsod za to uganko se skrivajo tonmo sonco zločina. Kar sem ti poslal zadnjo pismo, sem spoznal še nekega drugega soseda: gospoda Franklanda z Lastor-llalla, štiri milje od nas proti jugu. To je starejSi gospod z rdečim obrazom, belimi lasmi in pri tern slraSno razburljiv. Njogova sti'ast je bri- tansko pravo in zaradi njega je izgubil svojo precej veliko prcmožonje. Neprestano se pravda. Pravda se samo iz veselja do boja, in zmeraj je pripravljen vzeti v roke kaj novoga; prav niC Cudno ni, da ga ta mulia precej ^tane. Časih se pravda za prepoved poti; potem mora spet občina vložiti tožbo, da pot dovolijo; potem spet polomi kaka tuja vrata in trdi, da je pred no vein kako davnimi Casi bila na torn kraju dovoljona j)ot Potem mora lastnik vlo- žiti tožbo, da ga kaznuje. Stran 4. »Nova Doha« 8. II. 1932. Stev. 12. se je parkrai skušal uveljaviti s svoi- jo stai'o prakso. Pri 01 impu je bila leva stran znatno boljša od desne, halfi pa so napacl premalo podpirali. Sodnik g. Ochs je sodil v sploänem dobro, a ;je spregiedal pa|v oJöitnih napak. Predteknia med rezervama imeno- vanih klubov se je končala z rezul- tatom 1 : 1 (0 : 0), vendar je bilf Olinip zaslužil zinago. K. D. Smešnice Peterček in Pavle dobita od očeta vsak teden po en dinar za njuna hra- rvlnika, da bi o VHiki noči drug dru- gemu kupila darila. č-z nt'kaj tednov prihiti Pa vie- k očt-tu in joče na vse pretege. — »K>>j se je p^ zgodilo?« — *Pap-.\ Peterčrk meče svoie d'nare vedno v moj hranilnikl« * ¦ „M'hec, katera žival je najkorist- neiša? « — „KokoS 1« — »Zakaj? — „Ker jo Iahko jem^, predno je rojena in še ko je mrtva«. * * Dopisi Konjice Vinska razstava z vlnsklm sej- mom, ki se je vrš>la v Konjicah od 31 januarja do 2. februaria, je bila iz- redno dobro ob^kana. Za razsiavo je bilo vel ko zauimanie med interesenti iz domačega sreza pa tudi iz bnžnjih srezov, ziasti je bi! lep ob;sk iz eelj- skega srezy. Skleniemh je biio *.ečje Število vinsk h kupčij in lo seveda v prvi vrsti samo za dobra odiično o- cenjena vina našega sreza. Ta sreska vinska razstava je najleosa predpri prava za banovinsko vinsko razstavo, ria kateri bo konjiski v«:nski pridelek brez dvorna uspešno ttkmoval z vin- skimi pridelki iz ostalih srezov drav- ske banovine. Pravoslavnl pogreb smo videli v petek 5. r. m. v Konjicah Pravo-Oavm prota g. Čudič iz Celja je pokopal v tukaj^nii bolnici umrle^a polkovnika v p. g. Stojiča ob spremstvu večiega števila občmstva in korporativni udt?- lfžbi tukaj§n)ih rezervnih cficirjev. Na I pokopališču ie imel %. prota lep na- govor na sorocinike pokojnega in p- stalo občinstvo. Sokolsko druStvo v KonjJcah bo priredilo na pustni torek 9. t. m. ob 15. v telovadn ci deške narodne So'e za svojo d co in naraščaj mladinskj popoldan z deklamaciami, petiem. pri povedovanjem pravliic in uogosttvijo. Star^i, pošijite svoio deco na to pri- reiitev, dajo odte^nemo sicer običajriemu pocestnemu noienju, ki s'gumo shho vpliva na vzgojo naše rnladine. Ob 8. zvečer istega dae se bo vršil za vse ilanstvo in prijatclje Sokolstva sesia- nek v Narodnem domu. Obe prireditvi sta vstopnine prosti. »Pogumnega TonČka«, otro,Ško igro v pet h dejanj-h, bo uprizorilo tu- kaiSnje Sokoisko društvo pod režijo s. NuŽe BrataniČeve na praznik sv. Jožtfa 19. marca in v nedeljo 20. marca obakrat ob 15. v telovadmci de^ke na'odne sole. Električne razsvetljave na konjl- §kem kolodvoru Se vedno nimamo. dasi je nnjno potrebna. Na tujce na- pravi to dejstvo slab vtis Občina je zadevno akcijo že uvedla. Sedai ie stvar zelezri'Ske uprave, da to aktu- alno zadevo v najkrajfiem času ugodno re?.i Sv. Jedert nad L^äkim. V občini Sv. KriStof obstoji knietijska podružni- ca, v kateri so včlanjen: večinom.. vsi posestniki. Dn dela odbor podiužnice po svojih močeh in finančnih sredstvih pravilno, je najlepši dokaz to, da ima podružnica preko 260 članov - posest- nikov. Oiibor podrnzriice skuSa vse- stransko najti potov, da ustreže zel^m članstva. Tako prispeva k letni člana- rini 10 Din za vsakfga flana, da p ača posameznik samo 20 Din. Vsak clan dobi po eno sadno drevesce v vred- nosti 12 Din. Podružnica je prispevala k nabavi umetnih gnojil, dala *natne Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NAR0DN! DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000 ooo'— Kuipitje In pro- claja devize art valule. Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podružnici: Maribor, Šoštanj podpore za nezgode pr< ž:vini, biUo- rejeem i. r. d. Te podpore je bi! d>'- \eivn tudi gosood župnik. Odbor naSe kmeti;ske podružnke .stremi samo za gospodatskimi cilji in strogo z-ozoril na plačilo člananne za leto 1932 O. župnik je cdgovoril do- besedno takole : »Zaenkrat ne plačam. ker so v vodstvu podružrsice sami Sokoli.« Stanovanje z 2 sobama in pritiklinami i § L e s 1. rnarcem mirna stranka bre/. otrok. Naslov v upravi iista. ki zna voditi samo«tojno gospodinjstvo, se sprejme t>iUoj ali pozneie k dvem.a osebKPia v Celju. Piača no -dojiovoru. Pismene ponudbe pod znacU'o »Kuha- ric.;:« na upravo Iista. Dnevno sveže pražena kava, praži se v nevem modernem eJektrič- nem prazeriu. Karol Loibnef, Celje Kralja Petra c. 17. — l*ri ,,2«oncu" Delikatese, specerija, semena. Lucerno deteljo la. 25 q proda Franc Kuharv Žalcu. Pri stavbi manjšega objekta se bodo oddala vsa k temu pripadaioča dfla in dftbave predvsem tistim obrt- nikom, dobaviteljem in voznikom, ki so pripravlj^ni dobavljati . in izvrševati v njh strnko spadajrča dela in služnosti vsüj delötna na protiračun, t. i. proti odvzetju manufakture odnosno oblek. Ceniene ponudbe pod značko »Deien protiračun« na upravo Iista. Oglasujte! Pisalna miza rabljena in dobro ohranjena sa kupi. Po- nudbe m poštni pred;il 5t. 28 Celje. IVIetlo posestvo v büzini Celja o >stoječe iz hiše in nckaj go- spodiirskoga poslopja kupim. Cena do 35.000 Din. Potiudbe je poslati na naslov: Rupnik, Lisce 33 p. Celje. 2000 Din posojiia išče mlad zasebni uradnik proti meseč lemvi vračilu 150 Din in podp:?u menico Poiuidbe na upravo pod značko »Zmeuie obrosti«. Cenj. občinstvu vljudno sporočam, da st-m otvoo-iä na Dečteov«>m to*gu št. 6 « Celju mizarsko delavnico lzvfšu,eni vs-i v stroko spalajoča dv'Ma in popravila solidno in po ni/ki ct-ni. — Priporočam se za Stevilna naročila. Janko Vodičav* miaearski moj&ter Fi anjo Dolžan «SJ* kleparstvo, vodovodne inšfalacije, strelovodne naprave Preu2ema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoEa dela in popravüa. — Cene zmsrne. Post eib očna in o id«» 1 Telefon At. 245 Za veselice priporocamo: Pcipirnate krožnike Kreppaplr v vseh bcii^völi Koifcti „ servifele Serpentine ™ s. ,* Ceplce Vstopnlce zat veselice Bombtee Veletrgovina s papirjem Goričar & Leskovšek, Celje Najvarneje tn fiajugodneje sö nalaga aenar pri pupüarnoyarnem zavodu, ki že obstoja 84 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KUEKOV TRG (v last»i p (ači pri kalo«*v»ru) Prihrankam rojakov v Amsriki, denarju neda- ietnih, ki ga vlagajo sodisča ter naložbam cerkvenega in otrfin- skega denarja posveča pasebno pr.žnjc Hranilnica dale poso- jiia na zemljišča po najnižji obrcstni meri Vse prošnje rešuje brczplažno Za hranilne vloge jamči poleg JQ m - z vsem prcmožcnjem premoženja hranilnicc 5B ill in vso dsvtno močjo "Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Žvezno tiskarno Milan Četiaa. - Oba v Celju.