Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija „Boris Kidrič“ Kidričevo Nagrajevanje po delu v TGA Po sprejetju samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, smo pristopili k pripravi realizacije osnov in meril IV. poglavja za ugotavljanje prispevka delavca k delu, rezultatov dela in poslovanja v TOZD in DSSS. Ker je ta naloga zelo zahtevna in občutljiva, smo se odločili, da jo realiziramo postopno tako, da bi od začetka ugotavljali prispevek delavca k delu in rezultatom dela po stroškovnih mestih, to je večjih skupinah delavcev. Za večstopenjsko realizacijo nagrajevanja po delu smo se odločili predvsem zato, ker nam sedanji nivo podatkov spremljanja proizvodnih in drugih pokazateljev, ki so potrebni za ugotavljanje rezultatov dela in poslovanja, omogoča dokaj objektivno u-gotavljanje doseženih rezultatov le do posameznih stroškovnih mest. Na podlagi povedanega smo izdelali plan aktivnosti za realizacijo IV. poglavja samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in osebnih prejemkov v TOZD in DSSS. Plan aktivnosti je načeloma razdelan v tri skupine ali faze. Prva skupina aktivnosti obravnava problematiko dohodkovne mere oz. potrebno je u-gotoviti vzroke zakaj se ne izvaja delitev OD po (Nadaljevanje na 2. str.) Hladilnik DELOVNEMU KOLEKTIVU ŽELIM V NOVEM 1980. LETU MNOGO SREČE IN DELOVNIH USPEHOV! Pismo bralcem „Aluminija” Nagrajevanje po delu v TGA (Nadaljevanje s 1. strani) dohodkovni meri, katera regulira višino sredstev za OD za posamezno TOZD in DSSS. Samo tehniko izračuna višine sredstev za OD smo sprejeli s sprejemom samoupravnega akta o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov delavcev v TOZD in DSSS ki je bil sprejet v letu 1978. DOHODKOVNA MERA Dohodkovno mero in s tem gornjo mejo sredstev za OD sicer pri vsakem periodičnem obračunu prikažemo, vendar pa sredstev za OD ne oblikujemo po navedni metodi. Vzroke, da se sprejeta metoda ne izvaja v praksi, hočemo odpraviti v omenjeni prvi fazi aktivnosti na področju delitve po delu. Ta faza mora biti predvidoma zaključena do 31. 3. 1980 tako, da bi bilo možno že ob prvem periodičnem o-bračunu (za prvi kvartal) uveljaviti to metodo. Dohodkovna mera in s tem gornja meja sredstev za OD pa sta pogoj za uveljavitev druge skupine aktivnosti oz. druge faze nagrajevanja po delu, ki se nanaša na stroškovna mesta. NAGRAJEVANJE PO STROŠKOVNIH MESTIH Takoj po določitvi nosilcev nalog v TOZD in DSSS, smo organizirali sestanke, kjer smo se dogovorili o nadaljnjem delu. Dogovorili smo se, da bomo izbrali iz pravilnikov določene osnove za posamezna stroškovna mesta na podlagi katerih bi pripravili testni izračun, oz. testiranje določenih onsov. Osnove so izbrane po 60. členu Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev OD in osebnih prejemkov, iz katerega je razvidno, da je potrebno upoštevati zlasti naslednje osnove: — količino in kvaliteto živega dela, — uspešnost gospodarjenja in upravljanja s sredstvi, — merjenje delovnega u-činka, — ocenjevanje uspešnosti izvajanja delovnih nalog in opravil. Na osnovi teh določil smo se s predstavniki TOZD in DSSS dogovorili. da bomo testirali naslednje osnove: — proizvedene količine, — število zaposlenih oz. opravljene ure, — vrednost storitev, — poraba materiala, — fiksni stroški in — variabilni stroški. Dosedanja testiranja osnov so pokazala, da nastopajo med posameznimi stroškovnimi mesti velike in nesprejemljive razlike posebej pa še kratka obdobja npr.: za eno četrtletje; Te razlike pa nastajajo zaradi kriterija fiksnih stroškov, ki se ne gibljejo enakomerno čez celo leto. V planu aktivnosti nagrajevanja po delu za delitev sredstev za OD znotraj TOZD po stroškovnih mestih pa smo predvideli za leto 1980 poskusno uvajanje, ki bi se pričelo 1. 7. 1980 in bi trajalo tri mesece, tako da zajamejo eno o-bračunsko obdobje. Do navedenega datuma pa je še potrebno opraviti precejšnjo število aktivnosti ter doseči tesnejšo sodelovanje med strokovnimi službami in TOZD. V naslednji številki: Nagrajevanje po delu skupine oz. posameznika. P. B. Z vsakim novim letom gremo novim ciljem naproti. Zgodi pa se rado, da navdušenje, ki smo ga bili polni prve dni, poneha in ostanemo ravnodušno na stari poti. Da se to ne bi zgodilo, se obračam na vse, da naš Aluminij, ki ima že novo grafično podobo, tudi vsebinsko popestrimo. Radi bi uvedli nekaj novih rubrik, ki bodo uspele le. če bomo sodelovali vsi. Ni dovolj, da pišejo v Aluminij le trije ali štirje! Pričakujemo, da nam boste začeli po šiljati predloge in pripombe, da bomo tako skupaj oblikovali Aluminij in tudi interne novice. Naj vam ne bo nerodno pisati in tudi podpišite se, čeprav nas boste morda le grajali. Vsaka dobronamerna kritika je zdrava in veseli je bomo. Samo na kratko bi vas rada seznanila z vsebnisko zasnovo številk, ki se bodo zvrstile v letu 1980. Vsaka številka naj bi imela neko o-srednjo temo. Začeli bomo s člankom o tem, kdaj bomo plačani po delu. V drugi številki bomo spregovorili o skupnih osnovah za plan SOZD in naprej o najaktualnejših temah meseca. Vsak mesec vas bomo obveščali o poteku združevanja sredstev za novo elektrolizo oziroma o vsem, kar bo povezano z modernizacijo. Poleg tega bomo objavili razgovore z našimi dobitniki zlatega znaka — v vsaki številki bi predstavili dva ali tri odlikovance. Razmišljali smo tudi o rubriki Vprašajte — odgovorili bomo. Tu naj bi vsak mesec objavili odgovore na vprašanja, ki bi jih postavili vi, dragi bralci. Vsak ima pravico vprašati o vsem kar ga zanima, mi v uredništvu pa se bomo potrudili, da bodo tisti, katerim bodo vprašanja namenjena, tudi odgovorili. Prosim, da vprašanja napišete na list, daste v ovojnico in naslovite na uredništvo Aluminija. Dovolj je, da pustite ovojnico pri vaši administratorki, ta pa bo po kurirju poslala na pravi naslov. Kadar pa boste imeli čas, se osebno oglasite v III. nadstropju DSSS, v pisarni nasproti dvigala. Vsem, ki bi radi, da bi bil članek ali odgovor na vprašanje objavljen že v prvi naslednji številki sporočam, da moramo sestavke prejeti najkasneje do 5. v mesecu. Le tako bomo lahko pripravili vse potrebno In pravočasno poslali v tiskarno. Vera Peklar Nakladanje Naši odlikovanci Boj za uspešnost tudi v letošnjem letu V uredniškem odboru smo se odločili, da vam v dvanajstih številkah Aluminija predstavimo vse naše dobitnike zlatega znaka. Moja prva sogovornika sta bila Maks Jabločnik in Valter Kolarič. Oba sta zvesta naši tovarni še od njenih začetkov in sta v teh letih s svojim delom pustila tukaj tudi del sebe, predvsem mladostne zagnanosti, ko jima nobena ovira ni bila pretežka. Maks JABLOČNIK je aktiven družbenopolitični delavec, član ZK, SZDL In sindikata. Večkrat je bil Izvoljen v DS TGA, bil je član upravnega odbora in raznih odborov ter komisij, delegat Zvezne skupščine, občinske skupščine in interesne skupnosti. Aktiven je tudi v KS, predvsem na področju ljudske obrambe in samozaščite. Valter KOLARIČ je vzoren delavec, več let je deloval v raznih samoupravnih organih in rdečem križu. V KS aktivno deluje v delegaciji in drugih družbenih organizacijah. Naša nagrajenca sem zmotila pri delu in jima postavila nekaj skromnih vprašanj. Ste morda upali in želeli, da bi bili med izbranimi? Jabločnik: Vsekakor sem priznanja vesel, če bi me vprašali to prej, preden sem dobil zlati znak, bi rekel, da bi upal nanj, če bi komisija upoštevala minulo delo in aktivnost tudi zunaj tovarne. Kolarič: Ne, nisem upal, priznanja pa sem zelo vesel. Koliko let ste že v TGA in kakšna dela vse ste o-pravljali? Jabločnik: Vseh 30 let, odkar sem v TGA, sem v stiskalnici. Začel sem kot e-lektromonter na montaži, na to pa napredoval do nadzornika usmerjevalnih naprav* Delo je izmensko in težko ga je uskladiti z raznimi funkcijami. Ko sem bil mlad, je bilo drugače. Nikoli mi ni bilo težko ob katerem koli času priti na sestanek v tovarno ali kam drugam. Moja prva funkcija je bila funkcija predsednika mladinè. Mladi smo takrat z navdušenjem pomagali graditi tovarno, vodovode in ceste. Spomnim se, da smo imeli v tovarni dve udarni mladinski brigadi. Brigada Jožeta Lacka je gradila plinarno, brigada Dušana Kvedra pa je sodelovala pri gradnji rotacijskih peči. Od CK smo dobili nagrado — prehodno zastavo in klavir, ki ga še danes uporablja vrtec v Kidričevem. Kolarič: V TGA sem prišel 7. 11. 1947 in delal najprej v obratnih pisarnah, za tem v plačilnem oddelku, v Maks Jabločnik Valter Kolarič obratu družbene prehrane, nekaj časa tudi kot referent za avtomobilski promet. Od maja 1954 do decembra 1954 sem bil v Drnišu pri Šibeniku, za tem v vodstvu glinice, od 1965 do 1972 v razvojnem oddelku in od 1972 sem v računskem centru, kjer opravljam dela referenta za pripravo dela in arhiviranje. Vsako delo, ki sem ga dobil, sem enako rad opravljal, ker sem čutil, da je to moja dolžnost. Delo v ERC-u |e prijetno, saj zahteva precej natančnosti, ker že manjša nepazljivost vpliva na nepravilne izhodne izpise na računalniku. Kako gledate danes na delo mladih? Jabločnik: Težko je primerjati. Mi smo rasli v letih obnove, ko je bilo potrebno skoraj Iz nič narediti nekaj. Danes imajo mladi skoraj vse. če se samo spomnim nazaj, kako smo ob koncu tedna šli z navdušenjem na Izlet... Težili smo za skupinskimi izleti, bilo je pravo doživetje, čeprav smo šli samo do Tra-kovčana. Ne mislite, da obsojam mlade, nasprotno, tudi danes so zelo aktivni in delavni, le pritegniti jih je potrebno. Kolarič: Mislim, da je mladina preveč vase zaprta, mogoče je to krivda nas starejših. Mladi potrebujejo nekoga, ki jih zna organizirati in potem radi delajo. Kaj vas moti v naši delovni organizaciji? Jabločnik: želel bi, da bi bili odnosi med ljudmi bolj tovariški, predvsem pa mislim tu na odnose med TOZD, in odnose med obema DO v SOZD-u. Kolarič: Rajši ne bi govoril. Kako pa preživite svoj prosti čas? Jabločnik: Sedaj, ko nimam -več toliko funkcij, imam nekaj več prostega časa, posebno pozimi. Najbolj srečen sem v naravi — moj užitek je gobarjenje. Poznam precej vrst užitnih gob, ki jih rad tudi sam pripravim. Enako rad hodim tudi na ribolov. Dovolj mi je, da sem nekje v naravi, kjer se resnično otresem vseh skrbi in si odpočijem. Kolarič: Včasih sem veliko prostega časa posvetil predvajanju filmov v kidriče-vski dvorani. Rad imam naravo, sprehode v vsakem letnem času in rad berem, predvsem zgodovinske romane. V. P. Ko smo koncem lanskega leta ugotavljali uspehe dosežene v prvih devetih mesecih leta 1979 so bila vedra lica naših delavcev, ki so prav gotovo storili vse, da je bil tak uspeh dosežen, skoraj gotovo pa ne bo nič kaj drugačen dokončni uspeh, če povdarimo, da je bila volja po uspehih tudi v ostalih treh mesecih lanskega leta. Seveda bomo uspešnost našega skupnega dela tudi ocenili skupno, zato o tem ne bi pisal, ker končnih podatkov ne poznam pa zato tudi nisem kompen-tenten, da bi kaj več pisal o tem o čemer bomo zvedeli kaj kmalu in potem tudi izrekli dokončno oceno in s tem tudi odločnost za enake ali še boljše uspehe v letošnjem 1980. letu. Zavedamo se, da predstavlja prehod iz leta 1979 v leto 1980 nekaj posebnega, saj dejansko pomeni prehod iz enega desetletja v drugo in da smo del tega že spoznali in tudi prilagodili novemu letu, novim pogojem ter seveda novim uspehom. Ko se leto prevesi iz enega v drugo smo kot dobri gospodarji tudi doma odločeni napraviti obračun dela in si napraviti tudi konkreten ali vsaj okviren program dela za naprej. Tudi dobri gospodarji v delovnih organizacijah in TOZD delajo tako. Brez dvoma pa bodo (ali so morda v tem že v kateri OOS v TOZD) na volilnih konferencah osnovnih organizacij sindikata TOZD in DO spregovorili kaj več tako o minulem delu in najuspeš-nosti, kot tudi o programu za nove uspehe in dosežke ter vidne rezultate. Brez dvoma bodo ugotovili vrsto slabosti, ki so negativno vplivale na še večjo uspešnost dela, to pa bo narekovalo tudi konkretne prijeme in akcije v tem letu, da se slabosti ne ponavljajo iz leta v leto. Brez slehernega dvoma pa bo ena najpomembnejših nalog v tem letu vsekakor nadaljnje uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in spremljanje rezultatov gos-podarjena ter precej večja borba za smotrno delitev dohodka. Vsi vemo (ali pa vsaj tisti, ki sledimo člankom v DE in v ostalem tisku), da sta republiški svet ZSS ter predsedstvo republiškega sveta ZSS program dela za leto 1980 že sprejela in da je sedaj tudi na nas vrsta in čas, da dopolnimo in u-skladimo naše programe (če jih seveda že tudi imamo izdelane v osnutkih), kajti le tako bo potem lahko povsem usklajeno tudi potekala naša aktivnost. Seveda je povsem jasno še to, da ob vseh že večkrat nakazanih problemov oziroma nalogah obstaja še cela kopica drugih, ki bodo brez dvoma še kako terjale zavest ter zavzet odnos slehernega izmed nas, ki si sami krojimo usodo s tem, da si prizadevamo na naših delovnih mestih ustvariti čimveč in tako lanskoletni boj za čimvečjo uspešnost prenesti (ampak ne le samo prenesti v letošnje plansko leto in ga dosledno tudi izvajati in izvrševati sprejete naloge v zvezi čimvečjega proizvodnega uspeha, ki bo tako tudi pokazal koliko smo zares tudi sposobni ter pripravljeni storiti to, kar za vse nas pomeni večji prihodek in s tem tudi naš OD v slehernem žepu našega proizvajalca. Zato je tudi razumljivo, da bo nujno v letošnjem letu dosledno uveljaviti novi sistem delitve osebnih dohodkov, kajti bistveno je spremeniti odnos do osebnih dohodkov ter pospešiti prizadevanje za postopno u-skladitev rasti osebnih dohodkov in dohodka pri čemer pa se je seveda nujno opirati le na realne ter kvalitetne kazalce gospodarjenja in pri vsem tudi zaostriti odgovornost za izvajanje sistema. Rezultati razgovorov s področnimi temeljnimi bankami združevalcev V prejšnji številki Aluminija smo poročali o poteku dosedanjih aktivnosti za združevanje sredstev za modernizacijo proizvodnje aluminija. Tokrat pa poročamo o rezultatih razgovorov, ki smo jih vodili s področnimi temeljnimi bankami združevalcev. Podatki iz prijav dolgoročnih potreb po aluminiju, ki smo jih navedli v zadnji številki, kažejo da so že sedanje potrebe slovenskih predelovalcev aluminija večje od sedanje proizvodnje naše tovarne. V naslednjem srednjeročnem obdobju pa se bodo potrebe predelovalcev aluminija toliko povečale, da ne bo zadoščalo niti predvideno povečanje proizvodnje v naši tovarni za cca 31.000 t (iz sedanjih 47.000 na 78.000 ton!) Toda potrebe so eno, pripravljenost za združevanje drugo, dejanska sposobnost predelovalne industrije za visoka sovlaganja v razširitev proizvodnje primarnega aluminija, da bi si omogočili kritje svojih rastočih potreb, pa je tretje vprašanje. Temu tretjemu, po našem mnenju ključnemu vprašanju, je namenjen ta sestavek. Skupina predstavnikov: Ljubljanske združene banke, TB Kreditne banke Maribor, SOZD UNIAL, DO Impol in TGA Kidričevo, smo opravili na sedežu temeljnih bank sovlagateljev, med 20. novembrom in 5. decembrom 1979, razgovore o tem, kakšne so realne možnosti zagotovitve denarja, ki ga potrebujejo članice za združevanje v modernizacijo proizvodnje aluminija v TGA. Na teh razgovorih, ki so se jih udeležili poleg zainteresiranih poslovnih partnerjev tudi predstavniki področnih gospodarskih zbornic, smo nastopili kot SOZD UNIAL, kar je imelo ugoden učinek pri udeležencih. Namen ugotoviti: razgovorov je bil — ali bodo poslovni partnerji za količine, ki so jih prijavili kot svoje dolgoročne potrebe, sposobni zagotoviti potreben denar (25.984.— din za tono)? — koliko potrebnega denarja premorejo sami in koliko bodo potrebovali kreditov od svojih temeljnih bank? — Ali bodo dobili za manjkajoča lastna sredstva kredite, kakšne in pod katerimi pogoji. — Ali bodo posamezne banke potrebe svojih članic po sredstvih, vključile (KBM!) v svoje srednjeročne plane, kot prednostne naložbe, itd. Odziv kupcev proizvodov TGA je bil popoln. Nekoliko slabša pa je bila udeležba kupcev proizvodov Impola, kar je razumljivo saj le-ti niso nanj tako čvrsto vezani, kot kupci primarnega aluminija in zlitin na TGA. Razgovori, ki jih je pričel običajno predsednik poslovodnega odbora področne temeljne banke, nadaljevali pa so ostali predstavniki, so potekali zelo dobro. Povsod smo ugotavljali veliko pripravljenost temeljnih bank članic, da se angažirano vključujejo v proces združevanja in podporo naložbe v slovenski aluminij. Seveda so tu in tam padle, bolj ali manj upravičene, pikre pripombe na račun združevanja sredstev. Tudi pripomb na račun dosedanjih poslovnih odnosov ni manjkalo. Posebej sta izstopali področje GB Ljubljana, kjer so bile pripombe na račun ne-solidnosti DO Impol in v TB Kranj, na način združevanja sredstev in o inovaciji »Belšak«. Toda, ker je naše področje razgovorov bilo osredotočeno na področje zagotavljanja sredstev za združevanje, ki niso bile s tem v neposredni zvezi, nismo polemizirali. O opravljenih razgovorih je ta skupina sestavila obsežno poročilo. Iz njega so razvidne podrobnosti o poteku in rezultatih teh razgovorov, , s čemer so tudi bile seznanjene vodstvena, samoupravna in družbenopolitična struktura . Zaradi preobsežnosti poročila bomo v cilju širšega informiranja navedli le najpomembnejše zaključke iz tega poročila. Kaj so pokazali opravljeni razgovori z bankami združevalcev? 1. Količine, ki so jih sporočili združevalci na podlagi zaključkov iz sestankov z združevalci od 14. 6. in 18. 10. t.l., s področja SR Slovenije so sedaj utrjene in znašajo 58.460 ton primarnega aluminija in zlitin. V odnosu na prej se je količina dvignila za cca 2.000 ton. Skupni znesek po temeljnih bankah bo dokončno mogoče ugotoviti, ko bodo definitivno potrjene na razgovorih prijavljene spremembe količin in dodatne količine. V primeru večjih zahtev članic združevalk, bodo imeli še individualne razgovore med TB in članicami. Vse razen GTB Kranj bodo dale članicam načelna soglasja (pismeno) na podlagi katerih bodo utrdile združevalke vire svojih potrebnih sred- Za sedaj so to naslednje neuradne količine in zneski: Združevalci s področja TB Proizvodi TGA Proizvodi lmpol-a 1. GB Ljubljana 6.290 ton 163,4 mio 9.380 ton 243,7 mio 2. SB Koper 1.250 ton 32,5 mio 240 ton 6,2 mio 3. GTB Kranj 3.700 ton 96,1 mio — — 4. KB Maribor 46.640 ton 1.211,9 mio — — 5. SB Celje 580 ton 15,4 mio 2.220 ton 57,2 mio 6. TB Velenje 7. TB Čakovec 4.500 ton 116,9 mio 3.000 ton 78,0 mio SKUPAJ 62.960 ton 1.636,2 mio 14.820 ton 385,1 mio Odjemalci Impola s področja KB Maribor še niso pismeno prijavili potreb. 2. Količine združevanja za proizvode predelave (indi- stev in to sporočile vestitorju (TGA). 4. Poseben problem pri naložbenem spremljanju članic pa nastaja v KB Maribor, na katere članice odpade največji delež sredstev. Na tem področju bodo podvzete posebne aktivnosti, ki bi naj na eni strani razširile krog združevalcev, odjemalcev polproizvodov iz Impola, na drugi strani pa bo pre-iskušena možnost povečanja vzajemnega združevanja sredstev. 5. Vse TB se bodo zavzemale, da potrebe združevalk za sonaložbo v aluminij vključijo v svoje srednjeročne plane 1981-1985, skladno s politiko in interesom njihove predelovalne industrije. Iniciativa pa mora priti skozi plane združevalk, članic banke. 6. Opravljeni razgovori po TB, kljub nekaterim razlikam v pogledu višine združevanja, nedvoumno potrjujejo usmeritev investitorja (TGA), da modernizira in poveča obsto- (Nadaljevanje na 5. strani) sf* Z Izkop temeljev rektno združevanje odje-mlacev Impola) so se zvišale za cca 12.000 ton, ki pa še morajo biti pismeno potrjene, ker so bile ustrezno napovedane na sestankih na TB. Skupna količina (Brez JLA) bi tako znašala o-krog 15.000 ton. Ocenjujemo, da bi bilo možno z diferencirano ceno za trgovino še pridobiti nekaj sredstev, kar bi zmanjšalo obvezo Impola za združevanje. 3. Pri vseh obiskanih TB obstaja pripravljenost za finančno osposobitev združevalcev za sonaložbo v proizvodnjo aluminija. Pri večini TB bo to 50 % potrebnih sredstev. Boj za uspešnost tudi v letošnjem letu (Nadaljevanje s 3. strani) Bil bi vsekakor krivičen, če bi napisal, da v lanskem letu nismo storili mnogo, vsekakor pa še ne vsega kar bi nam lahko dajalo večje in lepše upanje v naprej. Res smo vložili v vseh smereh vsak po svojih močeh, čeprav se je večkrat zgodilo, da nam je še krepko zagodla neenotnost, ko smo pozabili na boljše med-tozdovske odnose, ki so nam marsikaj zagrenili dosežene uspehe in nam samo do- kazali, da se tako ne da naprej in da mora biti boj za uspešnost skupen in kolektiven in, da se le tako pride do uspehov. To naj bi nam bilo tudi za poduk, da v letošnjem letu mora biti boj za uspešnost resnično in samo skupen ter načrten. Ker smo že večkrat prebrodili mnoge težave in probleme lahko samo smelo gledamo v prihodnost, ker sem prepričan, da mi to znano, če le hočemo. France Meško Rezultati razgovorov s področnimi temeljnimi bankami združevalcev (Nadaljevanje s 4. stran!) ječo proizvodnjo aluminija v zamišljenem obsegu in dinamiki. Kot vidimo so se temeljne banke iz drugih področij zelo odgovorno vključile v akcijo za združevanje sredstev. Resno pa zaostaja akcija pri naši lastni temeljni banki, KB Maribor. Ta banka še ni dokončno opredelila višine niti pogojev spremljanja članic za to so-naložbo. Izjavila je, da zaradi močne koncentracije združevalcev na tem področju odpade nanjo največji delež bremena te naložbe, tako kot bi to bila naložba te banke. Glede na velike zahtevke mariborskega gospodarstva tega nikakor ne bo zmogla brez občutnih posledic ostalega gospodarstva tega področja. Predvideni znesek članic s tega področja znaša 1.212 mio din, od tega samo za Impol 1.039 mio din. Ta znesek — v letu 1981 — v letu 1982 — v letu 1983 SKUPAJ V kolikor pa bi morala združevaice usposabljati preko 50%, se bilanca sicer poslabša, vendar še vedno ob obstoječi velikosti potenciala KBM, bistveno ne bi smela okrniti njene sposobnosti financiranja v naslednjem planskem obdobju. Razmisliti pa bi bilo treba o vplivu nekoliko nižjega zneska na enoto odjemalcev Impola na povečanje števila in skupnega zneska tega kroga združevanja. Na področju KBM je torej situacija združitvene usposobitve dokaj nedorečena, zaradi česar bo KMB sklicala še poseben sestanek z UNIAL-om. Lahko bi rekli, da TB KBM želi nekoliko na razdalji spremljati to skupno naložbo v TGA. Zato je seveda več razlogov od zmanjšanja depozitov TGA v času investiranja pa tja do vprašanja zagotavljanja potrebnih sredstev ostaiim članicam. Nastaja problem od kod n.pr. Impolu zagotoviti manjkajoča sredstva za modernizacijo v TGA saj po svoji pismeni izjavi od potrebnih sredstev za naložbo v TGA v znesku 1.039 mio din, samo zaradi »svojih« potreb (lastne investicije in naložba v TLM Šibenik) zmore vsega le 200 mio din! cca 93,5 mio din cca 166,5 mio din cca 146 mio din 406,0 mio din To vprašanje terja nujno rešitev v okviru SOZD in KB Maribor, kot je bilo domenjeno na sestanku na TB KB Maribor 27. 11. 1979. želim poudariti, da utegne biti obotavljanje KB Maribor, odličen argument nasprotnikom investicije v TGA. Ne upam pomisliti na posledice! Čeprav je z obiskom pri temeljnih bankah bil storjen pomemben korak za utrditev finančne konstrukcije za to zahtevno slovensko investicijo, pa je odprto še eno vprašanje. To je vprašanje od kod zagotoviti sredstva za razliko do pričakovane predračunske vrednosti investicije po investicijskem programu. Ocenjuje se, da bo le-ta zaradi časovnega zamika predlogih priprav na investicijo, znašala cca 4,050 mio din, namesto dosedanjih 3,238 mio din. Ker je malo izgledov, da bomo našli domače kvalitetne vire sredstev, bo potrebno vključiti zunanje finančne blagovne kredite, na pr. kredit ČSSR, o katerem se že dalj časa vodijo razgovori, sedaj pa so prišli v zaključno fazo. O tem vprašanju, kot tudi o poteku nadaljnjih aktivnosti v zvezi z združevanjem sredstev bomo poročali v naslednji številki Aluminija. Direktor fin. rač. sektorja: Franc Lukman, mag. ekon. Tihožitje Foto: S. Mohorič razbremenjuje vključevanje odjemalcev Impola v združevanju sredstev. Na podlagi opravljenih razgovorov po TB ocenjujemo, da je možno vključiti cca 15.000 ton odjemalcev Impola pa tudi JLA. S to akcijo, v katero bi se Impol moral tudi neposredno bolj vključiti, bi bilo možno breme KB Maribor znatno zmanjšati, za cca 400 mio din. Na ta način bi se obveznost združevalk, članic KBM znižala na 812 mio din. Če bi KBM podprla svoje članice le s 50% bi odpadlo skladno z dinamiko financiranja nanjo: Razkladanje iz Impola Bili smo v Zasavju Aktiv ZB TGA je imel v svojem programu za leto 1979 predviden tudi obisk legendarnih krajev in obeležij NOV širom Jugoslavije. Ker do tega ni prišlo, smo se na skupnem sestanku odločili, da obiščemo Zasavje in si ob tem ogledamo našo temeljno organizacijo v Trbovljah. Dne 3. novembra v jutranjih urah smo se z avtobusom odpeljali proti Trbovljam. Z nami so bili tudi že upokojeni tovariši člani ZB TGA. Okrog 10. ure smo prispeli pred tovarno, kjer so nas pričakali člani zveze borcev te temeljne organizacije, žal samo trije tovariši: Pajk, Forte in Zupan. Po prisrčnem snidenju so nam daii program našega bivanja v Zasavju in nas popeljali na ogled tovarne. Udeleženci smo si z zanimanjem o-gledovali potek tehnološkega procesa, ki so nam ga razložili tovariši iz Trbovelj. Ugotovili smo, da je to vzoren in marljiv kolektiv. Po ogledu tovarne smo se odpeljali pred muzej, kjer nas je pričakal in pozdravil predsednik obč. združenja ZB Trbovlje in nas povabil na ogled muzeja. Po ogledu in temeljiti razlagi smo lahko še samo ugotovili, kako revolucionaren in borben je bil zasavski človek, ko se je boril za svoje pravice. Nato smo se odpeljali na krožen ogled Trbovelj. Iz Trbovelj nas je pot vodila proti Čebinam, kjer smo si ob krajšem postanku ogledali dom narodnega heroja Tončke Čeč na Kleku. Od tod pa v dom Pod Javorjem, kjer smo si malce oddahnili In se okrepčali. Tu smo se srečali tudi s prvimi snežinkami, ki so še popestrile našo dobro voljo. Po točno predvidenem programu tov. Štefana smo se odpravili proti Čebinah in si ogledali stavbo v kateri je bil ustanovni kongres KPS. Od tu naprej nas je vodila pot proti domu ZB Trbovlje. Ogledali smo si razne spomenike in obeležja, med drugim tudi kraj in hišo, kjer se je pred vojno Tito sestal s tovariši. Ko smo ob koncu ogleda obstali na vrhu hriba In se zazrli okrog ter se zamislili v vse to kar smo videli, smo še boli spoznali. da ie naš narod res veliko pretrpel in žrtvoval za to zlato svobodo. Pred odhodom iz teh prelepih krajev v Zasavju smo v domu Pod Javorjem še malo pokramljali o vtisih In se dogovarjali o bodočih nalogah aktiva ZB TGA. Ob tei priložnosti smo tudi kooptirali v odbor aktiva ZB TGA tov, Forte Štefana Iz TOZD Tovarno lahkih barvnih kovin Trbovlle. Okrog 20. ure smo se poslovili od tovarišev iz Trbovelj, se jim zahvalili za Izredno gostoljubje Ih skrbno pripravljen program ter se vrnili domov. Mislim, da nobenemu izmed nas udeležencev ta dan ne bo hitro odšel iz spomina in prav bi bilo tako. Razšli smo se z željo, da bi bilo takšnih srečanj oziroma izletov več. Franc Vreže aluminij 5 Iznajditeljstvo Delavski svet TOZD tovarna glinice ie dne 6. 12. 1979 potrdil inventivni predlog št. 145 avtorja Karla SPOLE-NAKA z naslovom: »IZBOLJŠAVA IZOLACIJE«. Tovariš Karl Spolenak dela v TOZD vzdrževanje že 26 let in je to njegov prvi prijavljen predlog, ki se uporablja v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Sam predlog obravnava dvodelno izolacijo za tiste zunanje cevovode, ki se večkrat čistijo zaradi zamašitve. Avtor je s svojim predlogom preprečil dotekanje vode v notranjost izolacije, ker je spoje materskih izolacij zaščitil z gumijastim trakom. Inventivni predlog št. 145 prinaša za TGA v letu 1979 korist 10.854,48 din, avtorju pa pripada korigirano posebno nadomestilo 1.982,60 din. Delavski svet TOZD proizvodnja aluminija je 21. 12. 1979 potrdil inventivni predlog št. 170 avtorjev Jožeta KMETCA, Lovra MESARIČA, Steva PERIČA, Jakoba KODERMANA, Konrada POSAVCA in Stanka KLINCA z naslovom: »OJAČITEV T-KO-MADOV ZA TRAKTORJE NA HIDRAVLIKI ZA PRIPETJE PRIKOLIC«. Korist je odvisna od števila novo nabavljenih traktorjev IMT 540, saj se znižajo stroški vzdrževanja po inventivnem predlogu št. 170 za 4.392,25 din po traktorju. V primeru nabave samo enega traktorja prejmejo avtorji skupaj korigirano posebno nadomestilo v znesku din 768,55 din. Delavski svet TOZD predelava aluminija je 24. 9. 1979 potrdil inventivni predlog št. 183 avtorja Stanka VERDENIKA z naslovom: »PREDLOG ZA PREVAŽANJE DVIŽNIH KLEŠČ PO OBRATU LIVARNE«. Stanko Verdenik dela v TOZD predelava že 16 let in je to njegov prvi prijavljeni predlog, ki se uporablja v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Avtor je predlagal izdelavo vozička za prevoz dvižnih klešč, s čimer bi olajšali delo livarjem. Po »samoup- ravnem sporazumu o inventivni dejavnosti je avtor prejel enkratno nagrado v višini 1.556,20 din. Delavski svet TOZD promet je dne 20. 11. 1979 potrdil inventivni predlog št. 192 avtorja Avgusta VRAZA z naslovom: »TEHNIČNA IZBOLJŠAVA NA DVIGALU V MEHANIČNI DELAVNICI TOZD PROMET«. Tovariš Avgust Vraz dela v TOZD vzdrževanje že 22 let in je to njegov prvi prijavljen predlog, ki se uporablja v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Sam predlog obravnava drsno zavoro na dvigalu za vožnjo mačka. Ker predlog obravnava varnejše delo, je avtor prejel enkratno nagrado po »samoupravnem sporazumu o inventivni dejavnosti v višini 2.445,50 din. Delavski svet TOZD proizvodnja aluminija je dne 18. 10. 1979 potrdil inventivni predlog št. 169 avtorja Jožeta KMETCA z naslovom: »POVEČANJE SEDEŽA PESTA ZA PLATIŠČE NA PRIKOLICAH ZA PREVOZ GLINICE«. Jože Kmetec dela v TOZD promet že 21 let in je to njegov prvi samostojni prijavljen inventivni predlog, ki se uporablja v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Tov. Jože Kmetec je tudi soavtor skupinskega predloga št. 170 z naslovom: »OJAČITEV T-KOMADA ZA TRAKTORJE NA HIDRAVLIKI ZA PRIPETJE PRIKOLIC«. S povečanjem sedeža pesta za platišče na prikolicah za prevoz glinice so se znižali stroški vzdrževanja prikolic v prvem letu uporabe tehnične izboljšave za 16.848,60 din, avtor pa bo prejel za takšen prihranek korigirano posebno nadomestilo v znesku 3.206,45 din. Delavski svet TOZD proizvodnja aluminija |e dne 21. 12. 1979 potrdil inventivni predlog št. 177 avtorjev Hermana ŠKRINJARA, Janka ZAJŠKA in Rastislava PREDIKAKE z naslovom: »POPRAVILO SIGNALNIH Janko Zajšek, soavtor inventivnega predloga 177 Rastislav Predikaka, soavtor inventivnega predloga 177 ŽARNIC 48 V 25 W ZA ELEKTROLITSKE CELICE«. Inventivni predlog št. 177 je prvi skupni prijavljeni predlog omenjenih avtorjev, medtem ko je tov Janko Zajšek že prej prijavil uspešen inventivni predlog št. 70, ki se prav tako ugrablja v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Avtorji so popravili 1.492 žarnic, pri katerih je popustilo lepilo med steklenim in kovinskim delom žarnice. Firma, ki je dobavila te žarnice, je priznala, da so žarnice neuporabne, vendar so ostale v skladišču. Ker so se začele zniževati zaloge celih žarnic, novih pa ni bilo mogoče dobiti, je omenjena skupina avtorjev uresničila zamisel o popravilu žarnic, da ne bi prišlo pri proizvodnji aluminija do zastoja. Za korist 28.437,52 din, ki je enaka vrednosti 1.492 žarnic, so avtorji skupno prejeli 5.073,75 din v razilč-nih deležih, ker je bila njihova delovna dolžnost do inventivnega predloga različna. P. B. Pravica in tudi obveznost O našem delegatskem sistemu je že bilo toliko povedanega in napisanega, da se človeku zdi že skoraj smešno o tem še kaj pisati. Toda, če se še zdi nekomu smešno pa je žal o tem treba ponovno zapisati par vrstic, predvsem zato, ker se mnogi še vedno ne zavedajo, da so prevzeli določene funkcije, kot delegati, pa so žal pozneje kaj hitro pozabili na svojo delegatsko dolžnost, tudi pred tistimi, ki so jih volili in jim zaupali. da jih zastopajo v raznih skupščinah in samoupravnih telesih in forumih. Resnica je huda zadeva, ker zelo rada bode v oči, predvsem pa še tistim, ki se ne zavedajo, da pomeni neka pravica do tega, da postane delegat, istočasno velja še za kakšno obveznost, ki pa mnogokrat in pri mnogih kaj rada odide mimo njih. Zakaj smo torej tolikokrat priče raznim nesklepčnim skupščinam v okviru občine pa prav ena- ko velja tudi za ostale organizacije in društva. Zakaj so tolikokrat komaj sklepčne seje delavskih svetov tako v TOZD kot tudi v mnogih naših delovnih organizacijah kot tudi v krajevnih skupnostih in celo v vaških odborih KS ali KO SZDL, kjer bi pravzaprav interes za reševanje problematike moral biti največji, to pa povsem enako velja za TOZD in delovne organizacije, pri kateri prav gotovo naša ni nobena izjema. Res je, da imamo tudi pri nas vrsto raznih samoupravnih interesnih skupnosti v katere je vključenih tudi veliko število delavcev iz TOZD, ki so sprejeli svoje obveznosti in katere mnogi tudi vestno opravljajo, čeprav se mnogokrat jezijo zaradi tega, ker pridejo na sejo v svojem prostem času pa se morajo večkrat vrniti nazaj domov zaradi nesklepčnosti. Prav rad verjamem, da je izredno težko ugoditi vsem, ki delajo v izmenah, da bi pač sestanki in seje bile vedno prilagojene tako, da bi vsem najbolj odgovarjalo. Zato se največkrat skuša stvar urediti tako, da se po možnosti vrstijo seje in sestanki tako, da vsak delegat pač mora žrtvovati kakšno urico svojega prostega časa. Predvsem pomembne bi morale biti seje, ko delegati razpravljajo o materialih, ki jih dobijo pred sejami, skupščin v katerih delujejo in, ko določajo delegate za sejo. Težko je o mnogih obširnih graditvah razpravljati tudi v okviru delovnih skupin, ker je to zaradi kontinuiranega dela v tehnološkem postopku skoraj nemogoče, prav pa bi bilo, da bi se o pomembnejših zadevah o katerih se na skupščini odloča le bili bolj upoznani in, da bi lahko dodali kakšna svoja mnenja in stališča ter zahtevali od delegata, da v okviru samoupravnega odnosa in koristi določene skupnosti in občine zastopa stališča, ki so resnično v korist in imajo tudi argumentiran status. Toda, ka|, ko se žal dogaja tako kot bom sedaj na kratko opisal (žal tak primer ni nikakor osamljen ne pri nas in tudi drugod ne.) Vodje delegacij (ali predsedniki) dobijo mnogokrat kupe gradiva o katerem je treba razpravljati, zavzeti svoja stališča, zbrati morebitne pripombe ter predloge in tako delegata zadolžiti, da o tem na seji razpravlja, da zastopa stališče in interese za katere so se dogovorili razumljivo v okviru pravic in dolžnosti ter interesa ne poedincev ampak v korist naše skupnosti. Toda kaj se dogaja? Gradivo o katerem bi bilo potrebno povedati kaj več kot v bogih dvajsetih minutah, se navadno preda na taki (Nadaljevanje na 7. strani) aluminij e Ali bomo letos bolj disciplinirani? Pravica in tudi obveznost (Nadaljevanje s 6. strani) skupni seji tistemu, ki ga določijo za delegata z naročilom, da si ga naj pred sejo pregleda ter potem — če bi bila potreba govori tudi na seji skupščine ali kakšnega drugega organa. Nihče pa se ne zaveda tega, da tak odnos do mnogih zadev in problemov ne sme iti kar tako skozi roke nekoga, ki v skupščini govori v svojem osebnem imenu in mnogokrat tudi tako kot njemu in še komu pač najbolj odgovarja. Popolnoma se zavedam, da tudi tale moj sestavek ne bo rešil bistvenih zadev okrog teh vprašanj, čeprav so še kako pomembna, dobro pa bi vseeno bilo, če bi v okviru sindikata v TOZD ali tudi v okviru DO le namenili nekaj več prostora in časa tudi za to, da bi naši delegati, ki nas zastopajo v raznih skupščinskih telesih imeli le nekoliko več konkretnejših in tesnejših stikov z bazo, kot navad- V remontu no temu radi zelo lepo rečemo, pa se žal pozneje tega ne držimo. Drži tudi ugotovitev, da o-stajajo mnoge delegacije če že ne v celoti pozabljene tako od OOS In 00 ZK v TOZD, kar seveda velja tudi za tiste v okviru krajevne skupnosti, kjer prav tako KK SZDL in 00 ZK v KS pozabljajo, da so tudi oni še kako odgovorni za delo njihovih delegacij, kar pomeni, da ni kriviti le delegatov, če pozabljajo na to, da so s pravicami prevzeli tudi naloge in odgovornosti. če smo pozorno poslušali ali pa pozneje še prebrali novoletno, poslanico našega predsednika republike tovariša TITA, potem smo lahko zelo hitro izluščili, da nas prav v pravkar začetnem letu 1980 čakajo zahtevne in odgovorne naloge prav na vseh področjih, da bo potrebna velika zavest in odgovornost ne samo članov zveze komunistov, kot to največkrat nekateri pojmujejo in mislijo, ampak prav slehernega izmed nas in to na vseh področjih delegatskega sistema in naše ureditve. V naši delovni organizaciji in v vseh naših krajevnih skupnostih nobena izjema ne velja tudi za nas, kajti vse kar si planiramo in načrtujemo za bodoče je odvisno predvsem od nas samih, če smo in bomo kos ter sposobni opraviti sprejete naloge in obveznosti. Tudi tukaj mora obveljati pravilo, da si nimamo nobene pravice privoščiti le resnično samo »PRAVICE« in, da bi pri vsem tem kot navadno pozabili tudi na svoje DOLŽNOSTI IN OBVEZNOSTI! Upam, da bomo s skupnimi močmi in zavestjo ter z uvedbo kolektivne odgovornosti o kateri toliko povdar-ja naš tovariš Tito, kos tudi še tako zahtevnim in težkim nalogam. In te pred nami v TGA tudi stojijo. France Meško H U MOR — Kaj delaš? — Nič. — Pa se splača? — Ne, je prevelika konkurenca. Transportni delavci Ko sem prečital v enem izmed časopisov tudi zapis o tem, da je bil koncem lanskega leta v Celju seminar na katerem je tekla beseda o vodenju disciplinskih postopkov v delovnih kolektivih (če se ga je iz naše DO kdo udeležil ne vem), mi je šinila v glavo misel, da tudi za nas ne bi bilo odveč, če na kratko pišemo o tem tudi v našem glasilu. Dva dneva celjskega seminarja sta predsednikom disciplinskih komisij iz raznih DO iz SR Slovenije brez dvoma prinesla nekaj novega, saj so se menda organizatorji lotili področja iz praktične strani, pravi razlog za organiziranje takega seminarja pa so skoraj gotovo slabe izkušnje v minulih letih oziroma iz daljše preteklosti. Tudi v naši DO — kot pač v vseh ostalih, imamo o-pravka tudi s takimi, ki bodisi iz tega ali onega razloga morajo stopiti pred disciplinsko komisijo ter se za svoje namerne ali nenamerne grehe zagovarjati in dokazovati ali so krivci ali ne. Seveda v celjskem primeru na seminarju niso sodili, čeprav je kot sem že poudaril bil seminar organiziran in v celoti menda izveden s praktičnimi primeri s katerimi so predavatelji vsem prisotnim udeležencem predstavili potek takega disciplinskega postopka od začetka do konca — razumljivo tako, kot to določajo predpisi. Tako kot v mnogih delovnih organizacijah nedvomno tudi pri nas v TGA prevladujejo neopravičeni izostanki, ki so poleg najpogostejših prekrškov tudi najbolj škodljivi, ker nam tako zmanjšujejo zastavljen proizvodni program, ki ga ni moč v celoti realizirati predvsem tam-kjer so dela tako urejena (kot je vzdrževanje in podobno), da je tisto kar ni bilo opravljeno izgubljeno, ker ga drugi delavec ni mogel nadomestiti. Malce lažje, čeprav boleče je v izmenah, kjer pač mora nekdo drug nadzirati in kontrolirati delo tistega, ki je svoje obveznosti pač naložil na ramena svojim sodelavcem. Predvsem pa sem menil, da bi v tem zapisu omenil tudi izjavo enega izmed u-deležencev seminarja, ki je de|al, da bodo v prihodnje poostrili kazni. Neopravičene izostanke delajo namreč na|-več nekvalificirani delavci, ki bi pravzparav bili najbolj potrebni, da pridejo do višjega OD seveda z delom, kot o-stali. Zato je tudi zelo zanimiv tisti del izjave tovariša, ki je v eni izmed DO tudi predsednik disciplinske komisije in je menil, kako v bodoče v boj proti »plavim« kot pravimo! Njegovo osebno mnenje je zanimivo že zaradi tega, ker je osebno menil (verjetno je to mislil le za svojo DO?), da bi bilo potrebno v bodočnosti razmišljati o možnosti dvo ali tridnevnih dopustov, ki bi mnogim pomagali v tem, da bi lahko uporabili svoj dopust za koristne namene in opravili delo za katere njihovi predpostavljeni menijo, da niso tako nujni in potrebni. Tu je smatral, da so večkrat prav oddelko-vodji in vodji obratov oz. izmen premalo elastični kadar gre za vprašanje dopustov. Mnogi bolniški izostanki (vsaj večkrat) so bili rezultat takih neelastičnosti, saj sem imel tudi jaz (op. pisca) primere, ko mi je delavec dejal: »V redu, če ne dobim opravičenega izostanka ali dan dopusta po želji, pa grem k zdravniku in grem v stalež, ker imam tako bolezen, da dobim bolniško kdaj hočem.« To je večkrat zelo aktualno in prav gotovo je naša skupna naloga da najdemo skupni imenovalec in ne le metodo kaznovanja, čeprav seveda, tistim, ki so že med nami dobro poznani ne sme biti prizanešeno in je vsekakor potrebno biti v prihodnje pri odmerjanju kazni za razne vrste prekrškov predvsem še »plavih« resnično ostrejši, kajti disciplina je pomemben sestavni del u-resničevanja sprejetih planskih obveznosti. Upam torej, da bomo v letošnjem letu disciplinirani bolj kot v lanskem in minulih letih! Verjamem, da moje upanje ne bo ostalo le upanje — to pa si vsekakor še bolj želijo tudi tisti, ki morajo izrekati kazni in, ki jim tako delo vzame mnogo dragocenega časa. Naj se torej upanje spremeni v resničnost. France Meško aluminij 7 Včasih je lepše dajati kot sprejemati darila Predsednik konference sindikata TGA, Ivan Mazera, predaja knjige ravnateljici osnovne šole v Žetalah, Mariji Krušič Tudi v Leskovcu bodo radi brali, so nam rekli učenci in tovarišice učiteljice »Joj, koliko učenosti je videti v očeh učencev v Žetalah.« Tovarniška konferenca sindikata TGA in komisija za kulturo sta na eni izmed svojih sej v mesecu novembru lani sprejeli sklep, da se Iz sredstev, planiranih za nabavo knjig v okviru delovanja komisije za kulturo, nabavijo knjige za učence šol, nad katerimi ima naša delovna organizacija pokroviteljstvo. To so osnovne šole Leskovac, Žetale in Kidričevo. Nabavljeni so bili trije kompleti po 71 knjig slovenskih klasikov (Cankarja, Jurčiča, Kersnika, Tavčarja, Prešerna, Prežihovega Voranca in drugih). Predstavniki tovarniške konference sindikata: — Ivan Mazera — predsednik konference, —- Andrej Podbreznik — predsednik komisije za kulturo in — Franjo Majačič — tajnik družbenopolitičnih organizacij, smo obiske opravili v drugi polovici decembra. Svoj prihod smo najavili po telefonu in čeprav nismo izdali namena svojega obiska, smo povsod doživeli prisrčen sprejem. Najprej smo obiskali Osnovno šolo Leskovec. Sprejel nas je ravnatelj tov. Franc Golob. Med drugim nam je povedal, da obiskuje šolo 222 otrok v 10. oddelkih, vendar pa število o-trok iz leta v leto počasi pada. Največji problem v Leskovcu pa je vsekakor oskrba s pitno vodo. Nam, ki nam je v svojih kuhinjah in kopalnicah treba samo odviti pipo, pa že priteče voda v neomenjenih količinah, se zdijo problemi z vodo tukaj blizu nas nerazumljivi. Voda, zdrava voda je vendar nekaj, kaj ima vsak! Pa ni! Voda, ki jo uporabljajo v Leskovcu, ni primerna niti za pranje, saj vsebuje velike količine natrija, amonijaka, železa, fekalij in drugih sestavin. Sama šola je bila zgrajena leta 1912. Telovadnice seveda nimajo. Tovariš ravnatelj nam je povedal, da našega glasila ALUMINIJ ne dobivajo. Obljubili smo |im, da bomo poskrbeli zato, da ga bodo v letu 1980 dobivali. Povedali so nam tudi, da na šoli ustanavljajo taborniški odred. Istega dne smo obiskali Osnovno šolo Žetale, ki je podružnica osnovne šole iz Podlehnika. Vodi jo tov. Marija Krušič, ki nam je v prisrčnem razgovoru v njihovih klubskih prostorih povedala, da obiskuje Osnovno šolo v Žetalah 159 učencev v 8 oddelkih. Učenci delujejo v dramski sekciji in v ponovno (po 15. letih) ustanovljenem pevskem zboru, ki ga vodi tov. Hilda Vodušek. Učenci te šole se ukvarjajo tudi s športom (namizni tenis, ro-kokomet, atletika) — čeprav telovadnice nimajo. Za treninge uporabljajo dvorano prosvetnega društva. Povedali so nam, da s pedagoškim osebjem nimajo težav, saj prihajajo poleg domačih kadrov učit tudi u-čitelji iz matične šole v Podlehniku. Približno polovica učencev se v šolo redno vozi. Večjih vzgojnih problemov, kot je prestopništvo in podobno, nimajo. Nekaj dni pozneje smo se oglasili tudi v Osnovni šoli Kidričevo, kjer smo prav tako obogatili s knjigami šolsko knjižnico. Ravnatelj šole tov. Franc Lačen nas je tudi seznanil s težavami, s katerimi se na šoli srečujemo. Povedal nam je, da deluje na šoli 18 oddelkov s 444 učenci, štiri oddelke s 94 učenci imajo tudi na podružnični šoli v Lovrencu. So ena prvih šol, ki je uvedla celodnevni pouk, vendar pa imajo velike težave s prostori, še posebej s šolsko kuhinjo, tako da o-krog 100 učencev v šoli nima kosila. Povedati moram, da so nas bili povsod veseli. Radi so pokramljali z nami. še bolj pa so bili veseli zavitka knjig, s katerimi smo jih obdarili. Učencem smo želeli, da bi iz knjig črpali lepe misli in plemenita čustva ter širili svoje obzorje in krepili zavest, da bi zrasli v dobre, poštene ljudi, ki bodo sposobni prevzeti naše delo in ga nadaljevati. Pokroviteljstvo pa niso samo knjige in prijazne besede. Je veliko več. To je občutek pripadnosti, je živa vez z malo generacijo, ki spoštuje naše delo in skrb za boljši današnji in še lepši jutrišnji dan. V novem letu smo jim zaželeli pridnost in uspehov, učenci pa so se poslovili z lepimi željami za slehernega člana naše delovne organizacije, da bi nam bilo uspešno in da bi dosegal! in presegali cilje, ki smo si jih zadali. Podbreznik Ekskurzija Kluba štipendistov TGA Kidričevo V začetku novembra je imel svoj sestanek izvršni odbor kluba štipendistov TGA. Udeležba je bila zadovoljiva in tudi zanimanje članov za delo kluba je bilo veliko. Pogovarjali smo se o tem, kako bi poživeli delovanje kluba štipendistov. Dogovorili smo se, da bi se srečevali enkrat mesečno in to ponavadi vsako prvo soboto v mesecu. Na svoje sestanke bi povabili tudi predstavnike. TGA, s katerimi bi se pogovarjali o stanju, problemih in aktualnih dogodkih. Kot bodoče delavce te DO bi nam taki razgovori zelo koristili, saj nas večina prav malo ve, kako poteka gospodarjenje, razvoj in kakšno poslovno politiko vodi TGA. Za prvo akcijo kluba štipendistov smo se dogovorili za ekskurzijo v Impol v Slovenski Bistrici. Ker sta TGA in Impol združena v SOZD, se nam je zdelo prav, di si ogledamo to OZD. Ekskurzijo smo imeli 8. decembra 1979. Zborno mesto je bilo pred hotelom v Ptuju. Prijav za ekskurzijo je bilo sicer več, kot pa nas je dejansko prišlo, vendar nas je bilo dovolj za poln avtobus. Okrog 8. ure smo prispeli v Slovensko Bistrico. Delavci Impola so nas prijazno sprejeli. Najprej so nam povedali nekaj zgodovinskih podatkov o nastanku tovarne, potem pa v kratki obliki tudi o razvoju Impola. Razdeljeni v dve skupini smo si ogledali proizvodne dvorane. Videli smo marsikaj zanimivega. V TGA smo lahko spoznali samo pridobivanje aluminija, tu pa smo videli, kako se aluminij predeluje in kako vsestranska je njegova upora- ba. Na grobo smo se seznanili tudi z razvojnim programom Impola. Po končanem ogledu smo imeli pogostitev in okrog poldne smo se odpeljali domov. Taki izleti so koristni ne samo zaradi poučnosti, ampak, ker je to tudi prilož-. nost, da se štipendisti medsebojno spoznamo. Danes smo sicer res še štipendisti, vsak se šola drugje, nekega dne pa bomo sodelavci in bomo velik del svojega življenja preživeli v isti delovni organizaciji. Paimira Herceg aluminij s Praznik najstarejših občanov v KS Kidričevo Kod vsako leto, tako je tudi letos priredila KS Kidričevo proslavo, na kateri so se sestali najstarejši občani. Teh je v KS Kidričevo 313. Odzvalo se je 240 starejših občanov. Ostalih 22 občanov, ki so po domovih, v bolniški ali priklenjeni na posteljo, so obiskale tovarišice in jim podarile pakete, z najlepšimi željami. V uvodnem govoru je tov. Rozika OJSTERŠEK povda-rila pomen tega srečanja, ki ga prireja vsako leto KS Kidričevo s KK SZDL. Nadalje je pozdravil navzoče predsednik KK SZDL tov. Franjo Majačič ter povdaril njihov prispevek tudi računajoč še nadaljnjo podporo, saj so nekateri še sedaj aktivni. Povdaril je tudi, da oni niso imeli takšnih možnosti, kot jih ima današnja mlada generacija. MHMi Polna zasedba starejših občanov Najmljajši iz VVZ Kidričevo Pozdrav navzočim Nastopajoči iz OŠ Kidričevo Folklorna skupina Kadrovske vesti Mladinska organizacija je uredila postrežbo. Nastopile so pevke DU Kidričevo, ki so zadnje čase zelo priljubljene, posebno pri starejših občanih. Nastopili so tudi najmlajši iz VVZ Kidričevo in je njihov nastop še dopolnil veselo razpoloženje. Med nastopom je marsikateremu občanu zdrknila solza, ob spominih na mlajša leta. Osnovnošolci so dali v program svoj prispevek, saj se pojavljajo tako rekoč na vsaki proslavi, kot mlajši iz VVZ Kidričevo. Na koncu sporeda so podelili najstarejšima občanoma priložnostna darila in to: tov. Mariji HERTIŠ stari 89 let iz Kungote ter tov. Antonu BEDNIČKl, staremu 88 let iz Apač. Da bi bilo raspoloženje še bolj popolno, jim je igral ansambel BISERI iz Kidričevega tako, da so se tudi starejši občani lahko zavrteli z željo, da se drugo leto spet srečajo. Konrad ZOREC DELAVCI, KI SO SE ZAPOSLILI V TGA KIDRIČEVO V MESECU DECEMBRU 1979 V TOZD TOVARNA GLINICE: Anton Vidovič. V TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Franc Mesareč, Anton Kamerišek, Vinko Matjašič, Duško Sarkičevič. V TOZD PREDELAVA A-LUMINIJA: Anton Zelenik. V TOZD VZDRŽEVANJE: Živko Lazič. V TOZD KONTROLA KVALITETE: Jožef šel. V DS SKUPNIH SLUŽB: Majda Lampret, Silva Kociper, Milica Jelenovič. Najstarejša občana V TOZD LIVARNA TRBOVLJE: Saša Hren, Mileta Milenkovič. IZ JLA SO SE VRNILI: Maks Dolenc. DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V MESECU DECEMBRU 1979 IZ TOZD VZDRŽEVANJE: Radovan Ferš. IZ TOZD LIVARNA TRBOVLJE: Sonja Bebar, Ana špaj-zer. V JLA: Jožef Vindiš, Jože Turk, Jože Medved, Franc Sluga, Andrej Ogrizek, Vlado Špende. UPOKOJENI: Božena Zorec in Peter Vrbnjak iz TOZD tovarna glinice. Jože šmigoc iz TOZD predelava aluminija. Franc Gotvajn iz TOZD vzdrževanje. Miha Bednički in Marija Knez iz delovne skupnosti skupnih služb. UMRL: Franc Klasič iz TOZD vzdrževanje. aluminij 9 Kako smo poslovali ? I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu decembru 1979. Kolona indeks v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta in odnos dosežene proizvodnje glede na planirano — 1979. Plan 1979 Doseženo Indeks TOZD/ Proizvod Enota 1978 1979 1979/1978 1979 mere XII I-XII XII I-XII XII I-XII 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE — Al hidrat — AlsOs — Kalc. glinica TOZD PROIZVOD. ALUMIN. — Elektrolit, al. — hala A — Elektrolit, al. — hala B — Anodna masa TOZD PREDELAVA ALUMINIJA — E aluminij — Al formati Zlitine: — gnetne — livarske Predzlitine: — lastna poraba — prodaja Drogi za kline Tokovodniki Livarna skupaj Al iz pretapij. za tuje 9.031 8.412 1.733 2.115 2.242 280 1.893 310 1.435 77 98 9 0,510 4.103 85 108.600 101.000 20.406 24.905 25.783 3.300 22.273 3.650 16.850 908 1.150 108 6 48.245 1.000 TOZD tovarna glinice V mesecu decembru smo proizvedli 11.334 ton Al hidrata — AI2O3, kar je za 2.303 ton več kot smo planirali (indeks 125) in za 2.429 ton več kot isti mesec preteklega leta (indeks 127). Proizvodnja kalcinirane glinice je v primerjavi s planom večja za 1.176 ton, v primerjavi s preteklim letom pa za 664 ton (indeks 107). Celotna proizvodnja kalcinirane glinice je za 3.883 ton večja od letnega piana. Poraba surovin je bila v mesecu decembru manjša od planirane pri proizvodnji Al hidrata AI2O3, prekoračitve oz. odstopanja pa so nastala pri proizvodnji kalcinirane glinice. Normativ porabe tekočega goriva je bil presežen za 3 %, bistveno pa sta bila prekoračena normativa porabe pare (indeks 152) in el. energije (indeks 146). Pri istih surovinah se izkazuje tudi letna prekoračitev porabe. TOZD proizvodnja aluminija I 8.905 120.860 11.334 124.027 127 103 125 114 ! 8.924 101.431 9.588 104.883 107 103 114 104 1.745 20.437 1.659 20.345 95 100 96 100 i 2.125 24.950 2.111 24.900 99 100 100 100 I 2.419 25.556 2.443 27.157 101 106 109 105 300 3.801 211 3.486 70 92 75 106 1.576 20.358 1.794 21.639 114 106 95 97 477 5.000 186 3.290 39 66 60 90 I 1.466 17.788 1.546 17.426 105 98 108 103 68 816 _ 88 90 I 83 985 267 1.075 — 109 93 — 10 128 17 47.877 — — 111 119 3.972 47.932 4.082 103 100 99 99 I 57 — 1.288 — — — 129 II. Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda Proizvod/Surovina Enota Plan D oseženo Indeks mere 1979 XII 1-X11 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD Tovarna glinice Al hidrat — AUOj — boksit t * 2,573 2,472 2,542 96 99 — NaOH 100% t *0,10599 0,06456 0,110009 61 104 — Para Gcal 3,0419 3,43436 3,12479 113 103 — El. energija kWh 359,208 305,330 309,711 85 86 — Apno t 0,05739 0,04184 0,03407 73 59 Kalcinirana glinica — Tekoče gorivo — mazut t 0,118 0,12150 0,12309 103 104 — Para Gcal 0,0309 0,04694 0,04580 152 143 — Al fluorid t 0,0003 0,00013 0,00021 43 70 — El. energija kWh 22,475 32,88298 29,88105 146 133 Proizvodnja elektrolitskega aluminija je v primerjavi s planom v mesecu decembru manjša v obeh elektrolizah litu (indeks 176) In el. energiji (indeks 102). Za obdobje I-XII je prav tako večja poraba navedenih surovin v TOZD Proizvod alumin. Elektrolit alum. — hala A za 78 ton. Kumulaitvna pro- obeh elektrolizah. — glinica t 1,920 1,91958 1,92035 100 100 izvodnja je v elektrolizi A Proizvodnja anodne mase — anodna masa t 0,580 0-62068 0,58304 107 101 nižja od planirane za 61 je v primerjavi s planom v — kriolit t 0,035 0,06214 0,037198 178 106 ton, v elektrolizi B pa za mesecu decembru večja za — Al fluorid t 0,035 0,04119 0,03957 118 113 5 ton (indeks 100). 201 tono, celotna proizvod- — El. energija kWh 17.856 18.817 18.076 105 101 n ja pa za 1.374 ton oz. 5%. V mesecu decembru je Doseženi normativi porabe Elektrolit alum. — hala B poraba surovin večja od pia- surovin v decembru in za nirane v hali A pri anod- obdobje I-XII so bili nižji ni masi (indeks 107), kriolitu od planiranih pri petrolkok- — glinica t 1,920 1,91985 1,91993 100 100 (indeks 178), Al fluoHdu (in- su, el. energiji in tekočem — anodna masa t 0,560 0,594598 0,56847 106 102 deks 118) in el. energiji za gorivu. Normativ porabe ka- — kriolit t 0,035 0,06169 0,03081 176 88 5 %. Doseženi normativi so transke smole je v decem- — Al fluorid t 0,035 0,03381 0,03240 97 93 višji tudi v hali B pri anod- bru presežen za 3% — v — El. energija kWh 17.155 17.503 17.511 102 102 ni masi (indeks 106), krio- obdobju pa za 2%. Anodna masa TOZD predelava aluminija — Petroikoks t 0,67165 0,66326 0,66345 99 99 — katranska smola t 0,338015 0,34650 0,34623 103 102 V livarni je bilo v mesecu vodnja je nižja za 368 ton — el. energija kWh 145 133 129 92 89 decembru proizvedeno 4.082 oz. 1 % od planirane v le- — mazut t 0,0048 0,00070 0,00322 15 67 ton livarskih proizvodov, kar tu 1979. je za 21 ton manj kot je bilo Gradivo pripravila: planiranih. Tudi letna proiz- Irena Draškovič * programiran normativ aluminij 10 Zakonska svetovalnica že pripravljena Pred sklenitvl|o zakonske zveze je obvezno obiskati zakonsko svetovalnico. Potrdilo o obisku morata bodoča zakonska tovariša predložiti matičarju z drugimi dokumenti k prijavi za poroko. Zakonska posvetovalnica je pripravljena za delo s 1. januarjem 1980. Strokovno delo — svetovanje bodo opravljali: Darja NADELSBERGER-BE-NE — socialna delavka, Marija dr. DJURDJEVIĆ — zdravnica — specialistka, Lenart KLENOVŠEK — psiholog. Zakonska svetovalnica bo odprta dvakrat v tednu in sicer: ob ponedeljkih od 10. do 13. ure, ob sredah od 14. do 17. ure. V tem času bodo bodoči zakonci opravili prvo svetovanje, ki bo trajalo približno eno uro do eno uro in pol in prejeli potrdilo o obisku zakonske svetovalnice. Istočasno bodo seznanjeni s širšim programom predzakonskega svetovanja, ki bo organiziran enkrat mesečno in ga lahko obiščejo mladi še po poroki. Istočasno se lahko za razgovor in svetovanje pri posameznem strokovnjaku (zgoraj navedeni) pravijo zakonci, ki imajo težave v medsebojnih odnosih ali v odnosih z otroki. Zakonska svetovalnica bo poslovala v prostorih Dijaškega doma v Ptuju, Prešernova ul. 30. Uradne ure: ponedeljek od 10. do 13. ure sreda od 14. do 17. ure Skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj O zakonski zvezi Z letošnjim letom so se začele izvajati nekatere določbe Zakona o zakonski zvezi ih družinskih razmerjih (Ur. I. SRS 15-644-76 V nadaljnjem besedilu: zakon), katerih izvajanje je bilo odloženo do 1. 1. 1980. To so določbe o obveznem obisku zakonske svetovalnice in o obveznem spravnem poskusu pri skupnosti socialnega skrbstva. Prijavi, da nameravata skleniti zakonsko zvezo, morata bodoča zakonca razen izjave, da svobodno sklepata zakonsko zvezo in da so izpolnjeni pogoji za veljavnost zakonske zveze, priložiti tudi potrdilo, da sta o-biskala zakonsko svetovalnico pri skupnosti socialnega skrbstva. Z zgoraj povzeto kratko določbo je Zakon zelo razširil pristojnosti socialnega skrbstva. Družbena skupnost skuša s pomočjo strokovnih svetovalcev omogočiti bodočima zakoncema, da se pripravita na skupno življenje. Gliničarja Posredovati poskuša osnovno znanje in zdravstveno vzgojo potrebno v zakonu. Zakonodajalec je imel pred očmi rastoče število razvez, zato je poskušal zakonca čimbolje pripraviti na skupno življenje in dolžnosti do otrok. Kljub vsem ugovorom, ki jih slišimo ob tej novosti pa je vendarle res, da je obisk v svetovalnici predvsem v korist obeh bodočih zakoncev. Seznanita se z posledicami odločitve zlasti glede njunih medsebojnih razmerij in razmerij do otrok. S sklenitvijo zakona nastane družina. Ta pa je osnovna celica družbe. Nedvomno je tudi v družbenem interesu, da bodoča zakonca resno pretehtata svojo odločitev in da stopita v zakon seznanjena z najpomembnejšimi dejstvi o zakonski zvezi. S posebnim organom socialnega skrbstva se bodo v bodoče srečali tudi zakonci, ki bodo hoteli razvezati svojo zakonsko zvezo. Sodišče mora namreč poslati tožbo za razvezo zakona socialnemu skrbstvu, da o-pravi poskus. Posebnost v tem postopku je, da morata zakonca priti na spravni poskus brez pooblaščencev. Organ socialnega skrb- stva mora poslati sodišču poročilo o uspehu spravnega poskusa, če ta ne uspe, nadaljuje sodišče razvezno pravdo, če tisti, ki je vložil tožbo ne pride na obravnavo, se šteje, da je tožbo umaknil in se postopek konča brez rezerve. V tej zvezi je treba omeniti tudi sporazumni predlog za razvezo. Določbe o železničarji njem se uporabljajo že od uveljavitve zakona vendar pa se ni čisto udomačil. Predvidena je možnost, da se zakonca pred razvezo sporazumeta o vzgoji in preživljanju skupnih otrok, o preživljanju nepreskrbljenega zakonca in o delitvi skupnega premoženja ter o tem, kateri od njiju bo imetnik stanovanjske pravice. Sporazumno o delitvi premoženja in o odločitvi imetnika stanovanjske pravice mora biti pismen in overjen pred sodnikom. Glede varstva vzgoje in preživljanja otrok pa sodišče samo zahteva mnenje socialnega skrbstva, da ugotovi, če je za otroke primerno poskrbljeno. S sporazumnim predlogom za razvezo se močno skrajša ločitveni postopek. Zakonca sporazumno rešita glavna sporna vprašanja, sodišču pa ostane v glavnem le odločitev o prenehanju zakonske zveze. Na tak način se je mogoče izogniti mučnemu razpravljanju o osebnih zadevah zakoncev. Tudi zakonca, ki sta spo- (Nadaljevanje na 12. strani) Odbor za gospodarjenje TGA je razpravljal o prioritetni listi za dodelitev stanovanj v TOZD LLBK Trbovlje in sprejel naslednji PRIORITETNA LISTA ZA DODELITEV STANOVANJ tozd LLBK Trbovlje SKLEP Odbor za gospodarjenje TGA ugotavlja, da delavski Zap. št. Mat. št. Priimek in ime Dodel. oz. zam. štev. točk Sedanje stanovanje štev. druž. članov svet TOZD LLBK Trbovlje nima pripomb na predlog r 4870 škof Janez dod. 93 Voaenska 3, Trbovlje 3 prioritetne liste za dodelitev stanovanj, zato jo na osnovi določil 33. člena samouprav- 2. 4841 Pirnat Marjana dod. 70 Kidričeva 19, Zagorje 3 nega sporazuma o enotnih kriterijih pri reševanju sta- 3. 4888 Zalokar Kati dod. 69 Ul. 1. junija 16, Trbovlje 2 novanjske problematike v delovni organizaciji TGA daje v 15-dnevno javno obrav- 4. 4780 Čuk štefi dod. 65 Trg svobode 25, Trbovlje 3 navo. Delavci Imajo pravico po- 5. 4909 Bernot Frančiška dod. 58 Golovec 1. Trbovlje 4 dati pripombe v 15 dneh po objavi v tovarniškem glasilu »Aluminij«. 6. 4951 Ocepek Albina dod. 51 Novi dom 6 a, Trbovlje 3 Rok za podajo pripomb poteče 11. 2. 1980. 7. 4769 Brinar Drago dod. 49 Nasipi 9, Trbovlje 3 Predsednik odbora: Franc Toš, s. r. 8. 4897 žibret Franc dod. 37 Loke 12, Trbovlje 3 aluminij n Kam pa tako hitiš, polžek? Na sejo, ki je bila sklicana za 8. uro. (Vsaka podobnost z delegati TGA je zgolj namerna.) Naši Abrahamovci V mesecu januarju je praznovalo svoj petdeseti rojstni dan pet naših delavcev. Marija ŠPOLJAR iz DSSS je začela delati v TGA že 1948. leta. Po dveh letih je za kratek čas prekinila delovno razmerje v TGA in se ponovno zaposlila 2. 10. 1950. Razporejena je na dela in naloge deljenje hrane v vzdrževanju. Franc BRATUŠA iz TOZD tovarna glinice je prvič prišel v TGA 16. 5. 1950 in ostal do 14. 10. 1950. Drugič se je zaposlil 4. 10. 1952 in je sedaj razporejen na dela in naloge posluževanje kompresorjev. Jožef FRANK iz TOZD proizvodnja aluminija je zvest TGA že od 22. 8. 1955. Vodi skupino za posluževanje elektronskih celic. Franc ZADRAVEC iz TOZD vzdrževanje je delavec TGA od 9. 12. 1952 Razporejen je na dela in naloge izvajanja ključavničarskih del pri vzdrževanju avtoklavov in filtrov. Vsem petdesetletnikom čestitamo in jim želimo še veliko srečnih dni pri delu in v družinskem krogu. O zakonski zvezi (Nadaljevanje z 11. strani) razumno predlagala razvezo, se morata udeležiti spravnega poskusa in veljajo prej navedene določbe o njem. Podobna kot za izostanek tožnika velja tudi za predlagatelja domneva, da sta umaknila sporazumni predlog, če se nobeden od njiju ne udeleži obravnave pred sodiščem. Pomembna novost v zakonu je tudi izenačitev dalj časa trajajoče življenjske skupnosti moškega in ženske z zakonsko zvezo. Seveda je razumljivo, da popolne izenačitve ni mogoče doseči že zaradi narave obeh razmerij. Pri izvenzakonski skupnosti je namreč skupno življenje zakoncev bistveni znak in glavni pogoj razmerja, pri zakonski zvezi pa ena od dolžnosti zakoncev. S samim odhodom eden od partnerjev razdre izven-zakonsko skupnost, neurejena ostanejo kvečjemu samo premoženjska vprašanja. Neizenačenost se kaže zlasti v položaju otrok. Zanje ne velja kot za otroke rojene v zakonu, da se domneva, da je oče otroka mož otrokove matere, ampak je potrebno ugotavljati očetovstvo. Po zakonu o dedovanju pa so nezakonski otroci izenačeni z zakonskimi, pa tudi izvenzakonski partner je glede pravic iz dedovanja izenačen z zakoncem. Branko Resnik Sprejem dedka mraza na otroškem igrišču ob VVZ Kidričevo. Obdaritev najmlajših HUMOR — Dober dan, rad bi kupil knjigo. — Ali naj dam kaj lažjega? — Ni nujno, avto imam pred vrati. — Ljubica, zadnje čase si samo še tedaj nežna z mano, kadar potrebuješ denar. — No ali ni to dovolj pogosto. Najmlajši ob sprejemu dedka Mraza v Kidričevem Tokrat gre predvsem zahvala DPM Kidričevo, za izredno lep sprejem dedka Mraza. Predvsem pa nekaterim posameznikom, kot tov. FERLINCU za izdelavo slikanic na otroškem igrišču, kjer so mladi nestrpno pričakovali dedka Mraza. Za recitacijo je poskrbela tov. MIHELIČEVA. Nato je spregovoril otrokom tudi dedek Mraz. Drugi del proslave za najmlajše je bil v dvorani TGA Kidričevo, kjer so predvajali barvne slikanice. Bilo je pravo raspoloženje in smeha za najmlajše, ob vstopu v novo 1980. leto. Na koncu se je tudi izkazal dedek Mraz, ki je obdaril najmlajše in jim zaželel mnogo uspeha ter pridnega učenja v letu 1980. Konrad Zorec ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Nasvet Vedno uporabi delu primerno orodje! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ aluminij 12 Nezgode v mesecu decembru 1979 na delu na poti skupaj TOZD proizvodnja aluminija 4 — 4 TOZD predelava aluminija 1 — 1 TOZD vzdrževanje 2 2 4 TOZD glinica 2 — 2 TOZD promet 2 — 2 Skupaj 11 2 13 udaril z glavo po vzvratnem ogledalu in utrpel zunanjo poškodbo glave. 4. Anton PERGER, mat. št. 1310 iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 23. decembra. Ponesrečeni se je peljal iz Poreča koder je bil na rekreaciji. Med potjo je srečal tovorni avtomobil od katerega se je odbil kamen ispod koles. Ponesrečenca je zadel kamen v levo nogo in mu jo lažje poškodoval. VZROKI: udarec predmeta, kamen, tujek v desno oko, padec predmeta, stisnitev med predmeta, stik s škodljivimi snovmi, padec osebe, trčenje, stik s skrajnimi temperaturami in dotik z žgočimi snovmi. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 1. Anton VIDOVIČ, mat št. 4454 iz proizvodnje aluminija, se je poškodoval 27. decembra. Pri odpenjanju anodnega klina na celici 204 je klin zdrsnil v tekočo anodno maso, ki je brizgnila in ga popekla po obrazu in levem očesu. Vzrok: neprimeren način dela. 2. Štefan VOGRINEC, mat. št. 4098 iz proizvodnje aluminija, se je poškodoval 3. decembra. Pri zamenjavi anodnih klinov na elektrolitski celici 114, mu je izvlekač stisnil kazalec desne roke. Vzrok: slaba vidljivost. 3. Franc SKAZA, mat. št. 528 iz proizvodnje aluminija, se je poškodoval 14. decembra. Pri vožnji traktorja s prikolico za prevoz kriolita po kletnem prostoru pri elektrolitski celici 604 je zavozil na grudo kriolita, pri čemer mu je volan izbilo iz roke in ta ga je udaril po palcu leve roke. Vzrok: nepredvidena ovira. 4. Milan LAŠIČ, mat. št. 5206 iz proizvodnje aluminija, se je poškodoval 27. decembra. Pri mešanju anodne mase na elektrolitski celici 622, pred vstavitvijo anodnega klina, je brizgnila anodna masa in ga popekla po obrazu in desnem očesu. Vzrok: neprimeren način dela. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 1. Jože TRSTENJAK, mat. št. 974 iz predelave aluminija, se je poškodoval 2. decembra. Pri nalaganju odpadnega aluminija v peč 1A, ga je material stisnil za zapestje desne roke. Vzrok: neprimeren način dela. TOZD GLINICA 1. Janez HERTIš, mat. št. 787 iz Glinice, se je poškodoval 25. decembra. Poškodovanec je opravljal meritve na pralcu D15 na dekontaciji. Pri jemanju vzorca je počila gumi cev na nategi. Iz cevi je brizgnil lug, kateri ga je poškropil po obrazu in desnem očesu. Vzrok: ni uporabljal osebnih zaščitnih sredstev. 2. Branko VINKLER, mat. št. 5310 iz TOZD glinica, se je poškodoval 25. decembra. Ponesrečeni je pospravljal povratno glinico izpod multiklona 1. kalci-nacijske peči. Pri delu mu je spodrsnilo in je z desno nogo stopil v vročo glinico in s tem utrpel opekline gležnja desne noge. Istočasno se je z desno roko prijel za vročo cev in s tem utrpel lažjo opeklino na desni roki. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Anton SUKANEC, mat. št. 2501 iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 8. decembra. Pri demon-taži plinskih segmentov na elektrolitski celici, se je segment obrnil in padel imenovanemu na nono, ter mu poškodoval palec leve noge. 2. Milan PLAJNŠEK, mat. št. 4580 iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 11. decembra. Ponesrečeni je nakladal prazne jeklenke s plinom. Med tem mu je ena od teh zdrsnila in poškodovala mezinec desne roke. 3. Janez JURIČ, mat. št. 1118 iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 17. decembra. Poškodovani se je kot sopotnik peljal z osebnim avtomobilom v službo. Pri zavijanju v križišče, je hotel pustiti mimo nasproti vozeči avtomobil, ki se je iz neznanih vzrokov zaletel v njega. Poškodovani je kot sopotnik ob trčenju TOZD PROMET 1. Ignac KŠELA, mat. št. 2657 iz transportne skupine, se je poškodoval 3. decembra. Ponesrečeni je s sodelavci v Glinici beli del nalagal hidrat na železniški vagon. Med delom je pihnil veter, ter mu pri tem priletel tujek v desno oko. Vzrok: ni uporabljal zaščitnih očal. 2. Jože KMETEC, mat. št. 2459 iz TOZD promet — mehanična delavnica, se je poškodoval 26. decembra. Ponesrečeni je popravljal viličarja v avtomehanični delavnici. Med gibanjem okoli viličarja je delavec padel v odprti delovni kanal. Ponesrečeni je utrpel poškodbe prsnega koša, ter leve roke. Vzrok: neurejeno delovno okolje. Majda Lampret ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo kolektivu TGA Kidričevo za vso denarno pomoč in moralno pomoč ob smrti dragega brata Franca Klasiča Prav posebna hvala pevcem in godbi za spremstvo na njegovi zadnji poti, govornikom in darovalcem vencev ter predstavniku sindikata in sodelavcem. Ožje sorodstvo Sveče Nagrajenci novoletne križanke Prispelo je 14 rešitev, od tega je bilo samo 5 pravilnih. Izžrebani so: 1. NADA AUBELJ, DS SS 2. KLOTILDA LETONJA, DS SS 3. VIDA LONČARIČ, DS SS Knjižne nagrade lahko dvignete v pisarni Konference sindikata TGA. iwsiir- : Mt MM Totu v j NA I MADNMM «"* nauči- VALIČ 0*01 JA u6mi TAu 10 MA PIJAČA roLMtt AUM* «NIHÜ •onici «MA* IBŠMM MOAAI- TKC KkaTS •0« ntiuw StOWWMfl K. "“i M E M 0 U. A C \ 1 A inumi) "Öl T O K A T ? E E M OMMUM àmwt s A M 0 Tl A % HO SANKA A T & i> noujM) T % ~Ö] _LJ T UMI UUK. j A NJ T l Y± A YJXL.K ■OitiMji A Ü NAHM 1 OMIOMUC muc ! _o| n Tj H % HUtOt •ruottie PHOTO? 0 J ——— J HlPOlff 1 Tl L 0 A v SMUWK Sr* 1 A TUNO MOTOM* »O MAJ A NAIOOnQ , tun MHliilf KJ s c, FWNK f »OMČOM mn T 1 M T A* «Mim wn m "»t*« MIMM KfTUJiCR 1 0 L KI 1 C A •ounce HM v UMI M 1 T Km« CONIMI-et ut fUMRUA tnu 1 ? 1 % K A 1/Mtoro WOMMA SOVLAt- MK 0 %. s \ T> SAin 1 0 c A ANMC3 tnn OMMOM o» iota «T OltMfc za «tar X- u A T ET K. 123531 V C A V Ar N ČIMUl SANIC T 4 0 T OAZAMA pnTsMM (“*■**1 MINA1A3. COCA 3 A unt MCIPAUJI AH- KXJAI Š A H L A T A N wdo MUMM M Miam aImm L «seto Img AANtr urauM «Ul v F KI % A MWO* vmc V 1 1 1 0 u A um mu. MAL HA« MAM Tj Mm »OMČA HVAL h Unowaj- um 1 AMOL. OUUM MMR A S T 0 K! ANK« avto-noro mino A csmsos! uwuca CA« t F Ntsro IM Mrouun A 1 T A •UMffU S HOLA T» M s A Ki T S % mL-mt »•AUc nutico M e t 0 «ČA &AM0A T E H KJ i c A ecu«**» TNlC/OCI totiUna) i k Ll N E J roo/ni, Josm A T A aluminij 13 Disciplinski ukrepi 1. Emeršič Jože, mat. št. 848, dne 19. 4. 1979 prišel na delo v vinjenem stanju — izrečen ukrep javni opomin. 2. Kacjan Janez, mat. št. 3359, dne 20. 9. 1979 prišel na delo okoli 22. ure v vinjenem stanju — izrečen javni opomin. 3. Mlakar Martin, mat. št. 4144, 26. in 27. 8. 1979 neopravičeno izostal z dela — izrečen javni o-pomin. 4. Ačimovič Predrag, 4728, 8. 11. 1979 onemogočil oziroma ni dovolil opravila kontrole orodja glede ind. zadolžitev — izrečen javni opomin. 5. Mlakar Franc, 1327, 17. 5. 1979 užival alkohol med opravljanjem del oz. nalog — izrečen javni o-pomin. 6. Petek Anton, mat. št. 5002, 8. 4. 1979 in 29. 7. 1979 izostal z dela — izrečen javni opomin. 7. Lubaj Milan, 5054, 8. in 9. 4. 1979 izostal z dela, izrečen javni opomin. 8. Čuček Ivan, mat. št. 4956 dne 18. in 19. 2. 1979 ter 6. in 26. 3. 1979 izostal z dela, izrečen u-krep — razporeditev k nalogam št. 311-11-07 za dobo enega meseca. 9. Angel Anton, mat. št. 4062, 25. 5. 1979 neopravičeno izostal z dela — izrečen javni opomin. 10. Samuel Adamčič, mat. št. 5088 od 1. 10. 1979 neupravičeno izostal z deda — izrečen ukrep — Zahvala Podpisani RUDI KUR-BUS iz TOZD tovarna glinice se iz srca zahvaljujem vsem svojim sodelavcem za darilo, ki so mi ga podarili, ob odhodu v prerani pokoj. Hvala za izrečene tople besede — besede slovesa ki je bil zame težak in žalosten, saj zaradi moje bolezni ne morem biti več v vaši sredini. Enaka zahvala velja tudi TKS za darilo, ki me bo vedno spominjalo na moje preživete dneve v tovarni skupaj z vsemi vami. želim vam vsem prenehanje del. razmerja z 1. 10. 1979. 11. štumberger Vlado, mat. št. 4171, 23. 1. 1979 je v cev za črpanje tekočega aluminija vstavil del gumijaste cevi tako, da je nastala eksplozija v cevi za črpanje tekočega aluminija, ki je poškodovala Janeza Loštreka, preddelavca črpalcev el. celic — izrečen ukrep začasna razporeditev k delom in naologam št. 211-11-05 za dobo treh mesecev. 12. Stanko Janžekovič, 5003, dne 29. 6. 1979 okoli 20,30 ure hotel preskočiti premikajoči se transportni trak za boksit 131 26 in se spotaknil na premikajočem traku tako, da ga je le ta nesel do izsipnega dela traku —i zrečen ukrep — javni opomin. 13. Jože Osojnik, mat. št. 4217, dne 13., 17. in 19. 3. 1979 izostal z dela — izrečen ukrep — javni opomin. 14. Martin Cafuta, mat. št. 998, dne 22. 2. 1979 ob prihodu na delo bil v vinjenem stanju ter razgrajal po upravnem poslopju — izrečen javni opomin. 15. Dušan Kovačič, mat. št. 4417, dne 12. 4. 1979 ob 21. uri predčasno zapustil delovno mesto in odšel domov, ne da bi žigosal kartico in zaradi predčasnega odhoda ni napolnil cisterne z glini-nico — izrečen javni o-pomin. Za tajništvo disc. k. š. A. skupaj mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva ter še enkrat vsem prisrčna hvala ter mnogo mnogo delovnih uspehov! Prepričan sem, da se bomo občasno tudi srečali ter se pogovorili o naših skupnih delovnih u-spehih ter našem delu in današnjem življenju. Srčno pozdravljeni moji dragi sodelavci ter vodstvo TOZD tovarne glinice. Rudi KURBUS Varilec Iz elektrovzdrževanja Prevoz aluminij m • Franček štefanec • 10 • Potovanje po petih republikah Sovjetske zveze — Srednja Azija in Kavkaz, dvoje različnih svetov — V tem potopisu ni ničesar izmišljenega in le malo je odvzetega od dejanskih doživetij Izstopimo pred gričem, posejanim s pisanimi mavzoleji. To je ena najbolj nenavadnih akropol sveta. Šahi Zinde je bilo pozidano od 15. do 16. stoletja in so tukaj pokopani najpomembnejši timurldski knezi in člani njihovih družin. Temu kraju pravijo tudi »pokopališče svetnikov«. Hodimo po stopnišču in vodička Nina pove, da vodijo te stopnice v raj. Vsak, ki hodi tukaj mora stopnice prešteti navzgor in navzdol, če se mu število ne bo ujemalo, potem je grešil In greh mu bo brisan, če se bo pomolil Alahu na vsaki stopnici. Pomikamo se navzgor med procesijo turistov. Veliko nas je, ki motimo posmrtni mir nekdanjih samarkandskih mogočnikov. Ogledujemo sl poslopja, olepšana s keramičnimi ploščicami tirkizne barve. Nina nam pove zgodbico o nekem vladarju, ki med prebivalstvom ni bil priljubljen in ga je nekdo zahrbtno ubil med molitvijo. Imenitnik ni čutil, da ima odsekano glavo in je še naprej molil, vzel glavo v roke in odšel v' vodnjak, kjer živi v onostranstvu. Šli smo mimo tega vodnjaka in na srečo se nismo srečali z njegovim duhom, ker bi nam potem postalo že kljub hudi vročini še bolj vroče. Muslimani Srednje Azije pravijo, da pomeni dvakratni obisk nekropol Šahi Zinda v Samarkandu isto, kot če bi bili enkrat v Meki. Poslednja počivališča nekdanjih mogočnežev, so nam dajala prijetno senco. Ustavimo se pred vrati enega od mavzolejev. Tenkočutni mojster jih je izdelal v 15. stoletju. Nad njimi piše v arabščini: »če so kje na svetu vrata v raj, so to tukaj«. Včasih so krasile napis ploščice iz zlata in slonovine. V notranjosti mavzoleja smo videli vrata iz e-nega kosa lesa. Umetnik je spremenil leseno ploskev v prekrasno čipko. Nekropolam v Samarkandu še pravijo »sveti grob« in ne mine dan, da se tukaj ne bi ustavili popotniki. Ne le turisti, prihaja tudi veliko muslimanskih vernikov. MOŠEJA BIBI KANUM Zares je bil nekoč Samarkand mogočen. Sledovi preteklosti so vidni na vsakem koraku. Zgodovinarji so zapisali, da se je imenovalo mesto v četrtem stoletju Marakanda in je bilo glavno mesto Sogdijane. Od leta 712 do 1220 je bilo v oblasti Arabcev, potem mu je gospodoval Džlngiskan. Leta 1369 je postal Samarkand prestolnica mongolskega cesarstva pod vodstvom Timurja Lenka. Prav iz tega obdobja pa je tukaj največ arhitektonskih spomenikov. V petnajstem stoletju so v mestu osnovali univerzo Kalinder-Kanl in je postal takrat Samarkand središče islamske znanosti v centralni Aziji. Leta 1868 so osvojili to območje Rusi in so zgradili novi del mesta. Ustavimo se pred mogočno razpadajočo mošejo Bibi Kanum. To veliko džamijo je gradilo deset tisoč sužnjev iz Indije in delo jim je lajšalo 90 slonov. Orientalski pesnik Timur je nekoč vskliknil v slavo temu poslopju: »Če ne bi bilo neba bi ga nadomeščal strop džamije.« Vhod v mošejo je visok 45 metrov, minareta pa sta se vspenjala 85 metrov visoko. Arhitekti so imeli smo- lo. Zaradi neprimernega terena je pričelo zidovje razpadati in že v 19. stoletju je bilo svetišče neuporabno. Toda, simbol nekdanje mogočnosti ne bo propadel. Veliki Zidarski odri in deli novih zidov pričajo, da se je pričelo z obnovo muslimanskega svetišča. V bodoče bo tukaj svojevrstno gledališče v katerem bodo predstave o ljubezni arhitekta te džamije do princese Bibi Kanum. To je ena najlepših orientalskih pripovedk. Prepovedana i ljubezen arhitekta do o-menjene princeze, naj bi bila vzrok, da so morale začeti nositi muslimanske ženske feredžo, da moških ne bi zvobljala njih lepota. štiri mesece že tukaj ni deževalo in to je bil tudi vzrok, da je bilo 24. septembra :V Samarkandu pošteno vrače. Na srečo ima mesto vodovod že iz davnine. SAMARKANDSKI VEČER Po večerji se mi ni dalo v posteljo. Postaval sem pred hotelom in se zazrl v zvezdno nebo. Dnevna vročina se je umaknila prijetnemu .hladu, ki je naravnost vabil na krajši sprehod. Nisem-bil dolgo sam. Prišlo je še več mojih somišljenikov in po krajšem posvetu, smo se podali na pot. Blizu hotela smo zaslišali glasbo za ples. šli smo v smeri zvokov in se ustavili pred sodobno restavracijo. Iz poslopja se je vil širok pas .dima. Vstopili smo in se znašli na dvoriščni strani zgradbe, kjer so stregli gostom na terasi. Za goste so pekli ribe na žaru in od tod se je vil povsod naokoli dim z nasičenim vonjem po cvretju. Ni se nam dalo spremeniti se v prekajena telesa in smo šli raje naprej. Večerni Samarkand je bil skrivnostnejši. Poslopja iz davnine so bila bogato os- vetljena, tu in tam so na pločnikih stale gruče ljudi in čebljale o vsakdanjostih. Krenili smo v desno v neznano ulico. Stare nizke hiše so bile zakrite s krošnjami dreves, ki so metale pošastne sence od redke ulične razsvetljave. Nekam tesno nam je bilo pri srcu v tem delu mesta. Morda zaradi prigod, ki smo jih zasledili o orijentu v raznih knjigah. Nič se nam ni zgodilo. Le velik črn pes je iznenada skočil pred nas in zalajal, da nas je spreletelo po telesu. Laješ nam ni obetal nič dobrega. Rešil nas |e lastnik psa, ki smo ga zagledali na tleh ob drevesu, kako je s kolegi Igral karte in pogledi kvartopircev so se zasadili v nas, čudno bele ljudi. Iz neke hiše smo zaslišali uzbeško narodno glasbo. Monotono razvlečeno Igranje in petje nas je še bolj prepričalo, da smo zares v Aziji. Nismo več dolgo hodili po tej temni ulici. Vrniti smo se nameravali v hotel. Ponovno smo prišli pred restavracijo v kateri smo se nameravali okrepčati. O dimu ni bilo več sledu, še vedno pa je bilo slišati glasbo za ples. Vstopili smo In posedli za omizje na terasi. Vetrič, ki je vel čez teraso, nam je prijetno del. Pri sosednijh mizah je sedelo nekaj Rusov in več Uzbekov. Naročili smo steklenico črnega vina. Bilo je izredno kislo. Natakarja smo prosili, naj nam prinese kaj boljšega. Neka| je zamrmral, da je že pozno, potem pa nam je še vseeno prinesel steklenico belega in zelo dobrega uzbeškega vina. Na plesišču je bilo živahno. Uzbeki so plesali temperamentno. Le redko sl videl pare. V glavnem so plesali sproščeno, vsak zase. Nekateri smo se jim pridružili. Veselo so nas sprejeli medse. Sam ne vem kaj smo plesali. Sledili smo korakom in živahnim gibom domačinov in bil je to verjetno neki stari ljudski ples, ki pa je zelo podoben da- našnjim plesom v disko klubih. Restavracijo so zaprli ob enajstih in napotili smo se proti našemu hotelu »Samarkand«. V kleti hotela je bar, ki je odprt do dveh ponoči, namenjen je zahodnjakom. Sicer pa tukaj ni pomembno od kod si, bistveno je, da imaš devize in lahko postaneš gost tega lokala. Našel se je nekdo, ki je bil pripravljen plačati »eno rundo« v devizah In že smo se znašli v baru. In kaj smo videli? Nič posebnega O kakšnem programu tukaj ni bilo govora, tudi o glasbi ne. Sicer lepo urejen prostor je imel točilno mizo in udobne sedeže. in na njih je sedelo nekaj turističnih vodičev. Med njimi je bil tudi naš moskovski Kostja. To ni bil več tisti »uradni« vodič, oblečen preprosto. Nosil je tesne kavbojke In bluzo, na katero je bila diskretno prišita ameriška zastavica. Popili smo vodko z limonado, prisluhnili ploščam, ki jih je prinesel iz Beograda naš vodič Stevo, plačali z devizami in odšli spat. Zgodaj z|utra| me je čakalo neprijetno opravilo — pospravljanje prtljage. Ko sem stlačil stvari v kovček, sem stopil na balkon. Zadnjič sem se zazrl v gore v daljavi, ki so jih osvetljevali prvi sončni žarki. TIMURJEV MAVZOLEJ Pot nas |e vodila na o-gled Timurjevega mavzoleja. Zunanjost poslopja pove, da v njem počiva telo nekoč izredno velikega vladarja. Emir Timur Lenk (Lenk pomeni hromi, saj je imel Timur hromo nogo) je živel v času od 1336 do 1405 in |e bil velik azijski osvajalec. Rodil se je v begu Tara-gaju v poturčenem nomadskem mongolskem plemenu Barlas. Imel je velike vojaške in organizacijske sposobnosti. Ponašal se je z odločnostjo in z osebno hrabrostjo. Stali smo v grobnici in si ogledovali sarkofage. Pred nekaj leti so odkrili ruski arheologi zazidan vhod v spodnji del grobnice in prav tam je Timurjev grob. Napotili smo se v ta iz opeke zidan, obokan prostor. V njem je bilo prijetno hladno in prav nič se nam ni mudilo ven — nazaj v vročino. Poslušali smo pripovedi vodičev. Nekaj časa je bil Timur v službi mogoiistanskega kana. Leta 1361 se poveže z e-mirom Baktre Huseinom. Skupno potem zavladata Maveranahrom. Ko pa sta leta 1370 zavzela Samarkand, je Timur spodrinil Museina. Zavladal je sam in se je proglasil za velikega e-mirja. Svoje vojščake je zaposlil Timur tako, da je vodil velike roparske pohode. Leta 1388 je osvojil Horezm, nekoliko pozneje Afganistan, Azerbejdžan, Armenijo, Gruzijo, Irak In Iran. Timur se je vračal iz svojih velikih vojnih pohodov z na tisoče zasužnjenih obrtnikov, umetnikov in učenjakov. Od njih je zahteval, da kulturno dvignejo Samarkand. Največji vojni plen je dobil v Indiji 1399. Leto pozneje je začel vojno s turškim sultanom Bajazidom I. in je zmagal v bitki pri Ankari. V tej borbi so sodelovali tudi srbski fevdalci. Leta 1404 je pripravljal celo pohod nad Kitajsko, pri tem naklepu pa ga je preprečila smrt. Njegovo veliko carstvo je pričelo razpadati. Nasledniki so namreč vladali le posameznim krajem. Iz Timurjeve grobnice nas je vodila pot naravnost na kosilo. V Samarkandu dobro kuhajo. Za posladek pa so nam vedno postregli z grozdjem in sladoledom. Za konec pa smo se še zalili z obveznim čajem ali kavo. Včasih je bil Samarkand glavno mesto Uzbekistana. Danes šteje pol milijona prebivalcev in se lepo gospodarsko razvija. Pravo presenečenje je bil za nas novi del mesta, ki smo si ga ogledali ob koncu našega bivanja v njem. (Dalje prihodnjič) To je ena najbolj nenavadnih akropol sveta in se imenuje Šahi Zinde. aluminij 15 Naša križanka 1 VAS PRI I KIDRIČE I VEH BOLEČIN V UŠESU DENARNA ENOTA V ITALIJI LADIJSK VIJAK narisan IZDELEK ARABSKI BREZAUt žrebec Pijača VISOK STOLP 01 VHODU EGIPPAU OSEBA IZ BIBLIJE ODSTOPNI PRAVIC, TERJATEV FELLIWjJB FILM (OSKAR) HUDA, Bolezen Žival začetek. ABECEDE FIlOloF. NAUK. KORIST- NOSTI VRSTA PR03EKC|7( TRAG. EP. PESNITEV H. IME MUZIKA PIKČAST RUMENO * R1AVA. SARM ANGL. KN3IÌEVMK AVT. OKU. ZA 06UL1N mesto v Nim&NSRl neurcuter CHRISTIAN OZIRALNI ZAIMEK VELEHE5TC Lmu-ui vzhodno indijski HRAST JEZERO V Sl BOG VETROV GL. ŠTEVNIH MESTO NA FILIPINIH NIZO- ZEMSKA SUO V-MESTO NEMČIJA POLMER EL. MAPEUAW 6E0UJCI KEK. SNOV, Rl Ne _ DOLENC NATAŠA ZDRAV. RASTLINA TRAVNIŠKA RASTLINA PAUKO NIKO žensko ime tropska RASTLINA PORTU- GALSKA NATRIJ «OSATA ALP. XIVAL KANIČA INAHKA RIS. PRl&OBJ TEKMA TKI ST. GKKIH BIVŠI KIT. VODITELJ (ce tuns) TOPOVSKI I1GTREIEK VRTNA HIŠICA IZUMRLA VRSTA SLONI me„ L0WCNIC EVROPSKA NEWTON LJUBEZNIV ČLOVEK SKUPNOST VRSTA PAPIGE GRANATA MAJHEN AVTO akna LOVEC NA RAKE RASILI». MASLO ENAKA VOKALA 1 IME URAN P06REŠAN POUJbRI KN3KEVNW VELIKA LESENA Posoda PREGOVOR DARILO bodica {ISO KO-SOLEC IZVRŠNI Komite pi§ilj ZAŠČITA, VARNOST otok Čarov. KIRKE Romunija AMPER RDEČI KRIK INDUAkl. STRUP LAT. PREDLOG šalo -malo Stabilizacija bo za letošnji poslovni uspeh edina garancija. Zato ni čudno, da bomo letos naše plansko kadrovske kronične rak rane začeli zdraviti pri delilkah hrane. Verjamem, da ste zelo zaskrbljeni nad ugotovitvijo, da nam delo na investicijah ne teče ravno tako kot smo si to s srednjeročnim planom zastavili in to predvsem zaradi premajhnega priliva novih strokovnih delavcev. »Zlonamerneži« pa po najnovejši statistiki dodeljenih kadrovskih stanovanj in povečanem številu okrasnih jeklenih konjičkov na parkirnem prostoru, temu oporekajo. In če smo že pri stanovanjih naj povem en srbski pregovor: »Znanje je imanje«, če ga hočeš pridobiti» daj mu stanovanje. Že pridobljeno stanovanje pa obdržiš z izdelavo prioritetne liste za dodelitev stanovanja. Znanstveno je že dognana in v razvitih deželah dokazano, da se da s premakljivim delovnim časom marsikaj izboljšati, predvsem pa povečati produktivnost z zmanjšano odsotnostjo z dela. Da je temu tako, ste sami priča. Velik porast vedno spornih belih propustnic je v preteklem letu počasneje rastel, poleg tega pa danes dnevno delamo in opravimo v šestih urah tisto, kar smo prej1 delali osem ur. Morate priznati, da bo letošnje novo leto po obljubah naših gospodarstvenikov oziroma pogojih gospodarjenja res novo. Saj cene ne bodo tako vrtoglavo rasile kot lani. Da je temu tako, vas bo verjetno razveselila časopisna novica, da se v prvi polovici letošnjega leta ne bo zvišala cenò bencina, ker je tako in tako že pri samem vrhu »evro-li-ste.« Zato pa bo ta čas na trgu manj plinskega in kurilnega olja, ker je njuna cena že pri spodnjem delu »evro-liste«. In nazadnje se boste, z menoj strinajli, če ugotovim, da smo v cenah razvito Evropo že dohiteli, edino le še v produktivnosti zaostajamo. R. M. aluminij Izdala delavski svet Tovarne glinice In aluminl|a »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor eestavl|ojo: Viktor Markovič — predsednik. Vera Peklar — odgovorna urednica, Srdan Mohorič, D|ord|e Panzalovlč, Viktorija Petauer, Stane Medlk — Fotografile: Sto|an Kerbler, dipl. Thg. — Tehnični urednik Ffdfiček štefanec 'Tisk: ZGEP »Pomurski tisk«, TOZD tiskarna, Murska Sobota — člani kolektiva In upoko|encl dobivajo list brezplačno — Rokopisov In slik ne vračamo. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnen|u Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975.