f*eto III« štev. 139. V Cello, 1 orek due 29. novembra 1921. PoStniaa piačana u gofoDln StBiiC celoJctno 120 K, meseCno 10 K. — Oglasi za vsak mm viSinc atolpca 1 K 20 v. Rckiama racd tekstom, ostnrtnice in tabvalc K ! 50 —; Posamezna štcvilka stane 50 par - 2 K. vsaK lorek, četriek in soboto. Ureeinlžlvo Strossmoierjeva ul. si. 1,1. nadstr. Teleton St. 53, Upravnlilvo Strossmajerjevaul.St. 1. pritličje. Telefon St63 Račun kr. poStnega Cekovnega urada 5t. 10.066. K pogla-vju o narodnih inanjšimrii. Nenisko easopisje v kraljevini SiiS in izvon nie najde neprcstario povod v:a razpravljanje o nekakSnih clozdevniJi .fcrrvicah, ki sc baje gode ncmškemu ele- tnentu v uaši državi tcr trka na določbc rnirovnih pogodb v St. Germainu, Tri- anonu, Neitillyju in Sevrcsu glede var- stvanarodnih liKinjšin. Dejstvo je, da xe tt določbe doslej v naši državi nisb kršl- le in da uživajo Nemci vse praviee, 5-cI jim kot manišini gredo. K vprašanju sc jc oglasil te dni tudi g. Slojan Protič v svojem »Radikalu«. k.ier pravi mod drugim: Nemci so — da o Madža/ih niii r.c govorim — glede narodiiih manjšin v srcu Evropc ustvarili celö tcorijo o viS- jem in nižjeni plcmemi in so si prisvajali v Nernčiji celö pravico, narodiie manjSi- nc cnostavuo izruvati. To čuuno prav-o so iüvajali njihovi profesorii, publicist! in državniki na Pruskem Poljskem. Po tcm uravu so tudi nain Jugoslovenoni odre- kali pravo iir samostojno državnn tvorbo. Naravno je, da Ncmci mislijo po- vs,em drugače, čim so v manjšini. Tudi pri nas bi marsikateri Sib m Mrvat sigurno o narodnih manjšinah dnt- gače sodil, čc bi se položaj zani spremc- nil. To so posledicc subjektivizma, ki so tem močnejše. čim mlajši in v centrall- /aciji slabejši ie narod. Toda narodiii voditdji in resni poli- tiJki Sc morajo osvoboditi subjektivizma in stvar promatrati obiektivno. Priznati morajo vrednost prhicipa, bodisi da so v večini ali manjšini, za.se ravno tako kakor za druge. Naši zavezniki so na pariški niirov- ni konferenci storili prav, da so hoteh' manjšinam zasigurati mednarodno zašei- to. Nam nasproti pa so zagrešili subjek- tivno napako in krivico. Zdravi princip mednarodne manjšinske zaSčite so nalo- žili samo novonastalim državam, saini so se ga otresli. PriDcip, če iiaj bo princip, mora po- vsod priti do veljavc, narodi in državc rnorajo biti v tem pogl-edu cnakopravn?. Ce je princip manjšinske z^Sčite potre- ben in ga mladc države priznavajo, tem DOtrebnejše in važnejše jc, da Ka prizna- vajo tudi vclikc in stare kultunio državc. Vzglcd Nemčije na Poljskem smo Ž€ navedli. Ni pa edin. Naše manjšin^ v ltaliji ne uživajo niti najmanjše zaščite. Narodne sole sc zapirajo. liasodni dn- hovniki se nadoineščajo z italijanskimi, in stariši, ki nočojo svojih otrok poSiljati v itaiijanske šolo, s^' zapirajo. Razmcrjc mod nami in Italijo bi bilo povscr.i dru- go, ko bi vcljal princip manjšinsko zn- .Jčite tudi v Italiji. Na tein vzskdu, na katcscm snio .sainl prizadeii, lahko spoznanio, da ni potrebno, se bojevati proti principu mn- njšinskc zaščitc, anipak proti neodkrito- srčni in ozkosrčni upovabi te.cca princlpa na drn.^i straiii. Načrt srednjeevropske baiikr. Zagrebški «Südslavischer Lloyci* piše: Eden izmod vodilnili finančnikov A- Mierikc, Vandcrlip, jc ncdavno zopet ra?r- vil načrt o si'^dnjoevropski banki in slo- ril v tcj smcri nvodnc korake. Načrt u- stanovitve mednarodne banke ni vec uov in sc jo razpravljaJo o njein žc v raziJih oblikah, ne da bi sc bilo posrečilo premagati to^avo, ki se naravno na- stavljajo praktični izvedbi takšnega potl- jotia. Nasvct, da bi se na ta liačin ozdra- vil iinančni položaj Srednje Evropc, ie iz- hajal vedno z amcrikansko strani, kar jc pri položaju te države kot svctovnega bankirja pop-olnotna razumljivo. Mr. Vanderlip je zasebnik. Ve sc pa, da sc volike, iz zasebne inicijative izvirajoCe finančne akcije v Ameriki vedno izvr^n- jcjo sporazunino in s podporo taniošnje vladc in da so najmogočncjši kapitaini koncerni v najvcč slučajih cksponenti dr- žavne finančne politike. V tej zvezi je tudi razumljivo, da jc Mr. Vanderlip po- dal svoj načrt srednjeevropske banke v dobi konference v Portorose in da i-e o- ficijalni zastopnik Amerike na konferen- ci priporöcal to pot vsem nasledstvonlm drzavatn v svrho valutne sanacjje. Kaj hoče pravzaprav Vanderlip? Y*o njegovih izvajanjih bi se naj s kapitalom, ki sa da ameriški konzorcij v znesku 20 miliionov zlatih dolarjev, ustanovila mednarodna banka, katere delokrog bi se enakomerno'raztezal na vsc nasled- stvene države. Zavod jc mišljen kot "o- včanična banka in bi naj dala mednarod- ne novčanice v višini 100 inilj. dolarjev v promet, s katcrih pomočjo bi se razvll meddržavni dcnarni promet. Edinica denarne veljave bi bil dolar. Uprava banke bi bila v rokah ameriške- ga konzoreija, ki bi imel iz te ustanove Ljudsko vseučilišče v Ceiju. Nocoj v pondeljek 28. nov. ob pol 8 uri predavsnje g. prof. Jos. Kožuli-a o solnčnih u-ah> ••»zmerno» korist. Vlade raznih držav bi morale tcj incdnarodni banki dati privi- icgijc kakor državnim bankam. Sedajne valute posaineznih držav bi ostale tudi zanaprej. Prakti^no ne poineni Vündorüpov prediog pravzaprav niöesar druzega, ne- go da bi poleg scdajnih. v posamczniii državah obstoječih veljav bila vpeljaua druga. za območje nasledstvenih držav skiipna, nova denarna veljava. Podonav- ski dolar ali kakor bi se žc iineiioval no- vi tienar, bi bilo to na velikem ozeinlju voljavno plačilno si'cdstvo, krona,-dinar itd. bi se omcjila na malo ozemlje lastne države. Vanderlip sain pravi, naj bi ta n'ova veljava »vniknHa« v vse nasledst- veno državc, s čemur hoče modri finan» C'nik pač lepše opisati popolno razvrc- denje sedajnih denarnih veljav. Čc je enkrat dobro iundirana mednarodna va- luta podonavskih držav, kdo š-e naj po- tem vpraša za »tokalne valute« posamt- znih držav? Ali bo inozemstvo, n. pr. Anglija, Francija itd. še jemalo dinarje, če dobi boljše podonavske dolar je? Iz- enačenje raznih valut v posaineznih dr- žavah je na ta način seveda precej eno- stavno, ker bi bilc, ena poprei. druga ka- sneje, vse pa sigurno v doglednem Ča- s..i unicciiiv Visoko ali nizko stanje valute je iz- raz vecje ali manjše gospodarske sile države. Konferenca v Portorose bo sto- rila sklepe, kako se naj gospodarsko ž"i- vljenje udeleženih držav štabilizira ni postavi na ugodno podlago. Ta spreine- mba mora -— v kolikor tega n.c prepreCi nemogoča finančna politika — tudi nn stanje naše valute ugodno uplivati, go- tovo pa bo nivelizirala vse valute iiasled- stvenih držav. Izenačenje valut v obin^- čju gospodarsko sedai tesneje združenlti podonavskih držav bo prišlo sčasom in sanio od sebe. Mi. ki nimamo slabc valu- te in ki imamo vse pogoje uspcšnega go- spodarskega razvoja,- nimamo vzroka, prehitevati naravni razvoj stvari in se spuščati v eksperiment, ki bi nas spra- vil pod ameriško finančno diktaturo. Cim bodo meddržavni trgovski in go- spodarski odnošaji v podonavskih drža- vah urejeni, bodo podana sredstva in pota za rešitev finančnega problema sama od sebe. && ,-¦-¦ Ü «i ^' f *:'*»fc «h^ v *» -% *'; ¦*$• L¦ Dr. Korošec se strinja z Radičeni. ßeograiske »Novostt« prinašajo razgo- vor z dr. Korošccm, v katerem je izja- vil, da se strinjata z Radičcm v politi- čnih vprašanjih in zlasti tudi v hrvat- skein vprašanju. Torej: Radič naj dobi hrvatsko, Korošec pa slovensko repu- bliko. Dobro! Musllmanski klub je v seii 26. t. m. sklenil, da ostanejo muslimani v viadi. Stavka i« izgrodi v Trstu. f-ažjstl ubili delavskeßa voditelja. Stavka v Ti- stu traja naprej. PAne 25. nov. so fašisti dobili dva votff- telja delavcev - tiskarjev, ju pretepli in streljali nanja. Eden od obeh, tiskarsM strojnik Müller, je za ranami iimrl. V (jradiški ^o frtšisti zažscali delavsko zbornico. Kazorožiivcna konfereuca v WashhiU- tonu bo najbrže za nekaj časa odgodena, ker se bosta po želji Hardinga in anic- riSkcga senata poklicali ua konferenco tncii Nemčija in Rusija. Nov ameriški prediog. Na washing, tonski konferenei namerava Amerika predlagati: vsi vojni dolgovi zaveznikov, najeti v Ameriki, se znižaio za polovico. ako velesile sprejmejo Hughesov razoro- žitveni načrt. V tem slučaju bo sklicana nova konferenca, na katero Ix) povar>- lieua tudi Nemčija. Pri volitvah v belgijski pariament so dobili klerikalci 82 mandatov (doslej 73). libcralci 34 (kakor doslej), socialists 66 (prej 70) ter razne maniše stranke S mandatov. Iz Korotana. Plese prepovedala k koroška dežel- na vlada. Župnijo v Borovljah ie dobil Prus Jos. Böhm. V Brnci, popolnoma slovenski občl- ni pri Beljaku, je župnik vpeljal ncmŠke pridige. Mariborske novice. Marlhorsklm Nemcem se zdi, da jfh Ijubljanski avstrijski konzulat prenmlo ščiti. Zato v « Deutsche Grenzwacht za- C Tillier - iz francoščine prevedel E. Š.: I Prestrasun.»•'.)/a dlovo^ka klavnica. Fantazija mi je slikala smrt. Pred seboj sem vide! starko z grozno loljanjo, praznimi očmi, usti brez ustme, ki mcče bogatine in revežc v Isto jamo. K posameznim pride v različni toalet!. Kot devica pride k mladi deklici, kot bo- ginja k vojaku na bojnem poljti. Vedno se ponavlia ista pesem, ista nebesa in isti pekel. Način smrti, ki me je čakala, biti zaklan kakor koštrun, me je grozno mu- eil. Mislil sem na vašo mater, kapetanv na župnišče, kako ga born prenovil In solza mi je zalila oko, vendar sem se o- hrabril in jo zadržal. Vsekakor sem ho- tel dostojno umreti. morda mi je nare- koval malo napuh. toda samoljubje }e zahtevak), da umrem kakor divjak, kl ga mučijo, in ne pokaže najmaniše bo- lcčine. Oče Dunot je odprl velik nož, jaÄ sein pa vzkliknil: »Samo par minut, go> spod Dunot, mi Se dovolite. da malo po- molim.« »Za koga?« me je začuden vprašal- »Najprvo za vas, ker ste moj moru lec, potem za se, ker moram neprevl- den umreti, za mojo sestro in njene ubo- ge sirote, ki bodo imele samo Bojra 5e za očeta. Nazadnje za te^ra ubogega ne- srečneža, ki ga bodete brezdvomno po- ložili poleg mene v isto rakev.« Komaj sem izgovoril zadnje besede, je zginila mahoma vsa surovost in gro- zovitost iz Dunotovega obraza in zakro- hotal se Je na ves fclas. Stran 'i. > N O V A OOBA« '•/'¦- 130 »ovarjajo prcdloK. naj bi se koiuulai pre- j rriestil v Maribor, j Bivši mariborski (ajnik SKS gobp. Konrad Žnuderl jc vstopil v narodno- socijalno stranko in ivostal n.ieti maribor- ski tajnik. I Za komaiidauta uicsta Maribora W iinenovan general Živojin Babič. Mestni šolski svet raariborski se je 23 im, konsutuiral. Pr edsednik k h\- pan. podpredsednik šoiski nadzornik u'. link. Skwesjw otvorHcv narodiiega Kie- daüsca v Alaiiboru, ki je popolnomu pre- uovljeno, si/ vrši 30. nov. zvečer. V Studencth se osnuie v kmtkcm prostovoljno gasilno društvo. PoroČH se üe 24. tin. urediiik ^'la- bor«« g. Božidar iJurko z gdč. Marlco Haller iz Radgone. Mnogo sreče! Porotua zasedanja v Maribor« v ie. lu 1922 su vrše: 6. marca. 12. iun.. \l\ .sept, in 11. dec. Ptujske novice, Slavnosteu večer priredi podruznl- ca Jugoslov. Maticc v Ptuju na narodni praznik 1. dec. zvečer ob 20. tni v Hrn- Stvenem domu. Üniri Je v Ptuju dne 25- nov. daveni upravitelj v p. g. Vekoslav Belftak. st a i 56 let. Celjske wowice. RAZGLAS. Obcinsko sodišče za pobijanje dra- üinje v Celju re na svoji seji dne 25. nov. \92\ določllo sledeče maksimajne cene: Mleko: Za 1 liter inkka 8 K- - Pri tem so si člaui sodišča svesti težkih pre- hranjcvalnih razmer zaradi veükega po- manjkanja krnie vsled letošnje su5e, vendar pa apeliraj-o na kiiK'tovalce, naj tudi oiii nekaj malega žrtvujejo za nnist- no prebivalstvo, ki ničcsar no prid^la zase, pač pa mora vse kupiti. Nekaj u- jjinilienja »e tneba izkazati posebno deci, ki brez mleka ne more živeti. Meso: za 1 kg prvovrstnega üowjt1- J4'a mesa 24—26 K. brez kosti 30 K (Y mesnicah.) La 1 kft mesa drufie vrste 10—ib K, bre?; kosti 24 K (stojnioe), pri čeinur so dolo^i, da se nad 20% kosti lie sine vteli- tatl. Za 1 kg prvovrstnega telečjegu me- sa 24 K, drug_e vrste 18^-20 K. -- Oiedti vtehtanja kosti velja isto določilo kot pri govedini. Drobovina: vampi 14, pljuča 14, o- tnsti 20, možgani 8, jerra 20, i-oj 20-30 kron za 1 kilogram. Svinjina se ne maksimira. Cene kruhu sc bodo Se določfle, vendar pa je Že sklenjeno, da morajo pc- ki peči na vsak način tudi žemlic v teži po 5 dkg za 1 K. Občinsko sodišče ze pobiiank dra- i(ink' \' Celju, dne 25. iK>v. 1921. Predsednik: dr. Rus. Porotua zasedanla v Celjlu v I. 1922 se vrše: 6. marca, 12. juiu 11. sept, in II. dtcembra. l^obro, dobro, ie rekcl. pač u^ iuw- rete boljše«a storiti, kakor moliti xa tc- ga nesrečiKiža, ki ni bil preveč v stanu milosti, ko jc umrl. Konečno k bil dru-- ^inski o6e kakor vi, pustil ie dve ali tri jiirote, toda smrt njegoyega'oceta }Ui ne booyirala, da hodijo svo.io jx>t po svetu, teffa vas zagotovim.^ Prj teh besedah vzdignt: rjuho, ki sem jo imel za mrtvaški prt in zagledal .^e.m velikega ckbelega jucrjasca,' visje- a tide tretje tiskarne v Celju, je ni dobii socijaldemokrat, ampak kr- Rode kot Ju- v;oslov. dobrovoljoc. Da je postal solast- nik tiskanie socijaldumokrat MartinciČ, zalo pa «brezverski lvbcralci« ne iihi- vejo. Kaj j|e z vzixalicauil CVril _ Metodovc clnižbe? Z več strani smo dobili pritoz- be, da se \- nasih trafikah dobivyjo Cirii- Mftodove vžigalice šele na izreeno zn- htcvo. večkrat pa sploli ne. Sinatramo za primcrno, da se vsakoinnr, ki zahte- va slovensko svoje potrebščiue, dado —• če hoče tudi vžigalice '— one CMI). Naše podružnice bi naj od časa do časa izvricvalt- kontrolo po trafikah, ce se res prodajajo. To snut dolžni naši šolski drnžbi! Državni KraJjeviH zaščiti dece in mia- Uluc v Celju je po itiicijativi g. dvornega svetnika dr. Kotnika uradništvo tukaj- šnjega okrajnega in okrožnega sodišča ter drž. pravdništva poklonilo 2^5 K na- mesto venca iia grob rajnemu dež. söd. nadsvetnikii in odvetniku ir. Oresrorinn. Iskrena zahvala. Citalitlca v Celju prircdi \" iijdeijo, 4. decembra v Narodnem domu Miklav- žev vcčer spojen z zabavo. Svira sodba na lok. Cankarjeve akadcmijc priredi Dei. izobr. društvo »Svoboda« povodom tre^t- ic obietnice Cenkarjeve smrti dne 11. no- vembra v 18 krajih po celi Sloveniji. V Celju bo akademija dne 12. dec. zvečer. Predava g. Podbevšek. CeUsko povsko društvo ima svoj ro- dni občni zbor v sredfj dnc 7. "decembra 1921 ob 8. uri zvečer v društvenih pro- štorih v Nar. domu s sledečim dneVnlm Tedom: 1. iK>roči!o funkcijonarjev, 2. vo- litve, 3. slučajnosti. Ako ob določeni nrt ne bi došlo po pravJlih za skiepnost po- trebuo Stevilo članov, se vrši občni zbor ob 9. uri z istim dnevnim redom pri vsa- kem številu članov. Aretlrana osumljenka. Dne 26. tni. je bila v večernetn osebnem vlaku nuid Zidanim mostom in Celjem aretirana 22-letna Jelka Matkun-Lovrencič iz Cr- nomerca pri Zagrebu, ker se je vozlla br^z listka, ni imela nobenlh denarnih sredstev iii je bila od nekega sopotnika osumljena, da je nekaj časa poprej izvi- šila žeprk) tat vino. Oddana >e v zaporc okrajnega sodiSča. Sokolstvo. SokoKko društvo v Vofalku priredi v pondeljek 5. dec. tl. v posojilnični dvo- raiii v Vojmku »Miklavžev večer«. — Skupiiia članov in moške dece — Ml- klavžev nastop in obdarovanjc dece — petje -- igra »Kakšen gospod, tak slu- ga< prosta zabava. Začctck ob 19. uri. — Vstopnina 2 din. Prijatelji Sokol- stva se vabijo k obilni udeležbi. Čisti dobiček je namenjen izletnemu fondu sokolske dece. Sentjurskl Sokol priredi na narodni praznik, 1. dec. ob 7. uri zvečer v gostll- ni br. Klanjšeka družabni vcčer z dnevu primernim govorom, deklamacijo in pet- jem. Ker se druga vabila ne razpošiljajo, se vsi prijatelji in znanci tem potom | bratsko vabijo. ' Vsak Ju^oslövan mora bit! član »Jugoslovanske Matice«! Dr. IVO SUB1C: Kakšen ]e noložaf državnega nasneščenca in kalio se namerava izboljšali? II. Kako naroeravajo odpomoci bedi iav- nih iiameščencev? Kako se namerava. odpomoči? O za- easiii ureditvi plač se v zadnjih dncvih nniugo razpravija. Vsi z napetostjriinernega pomanjkanja in nan» I nc !)odc sanui pesck v oci! i | iznied različnih predlogov nam Jc j najbolj znan načrt gospoda naroduega i poslanca prof. Reisnerja, cigar principi Vam tovariši niso tuji; Objavil jih jc ;>Naš glas«. Ker »as bolj zaniina eickt koi pti principi, hočcni navesti place p<> | iej nameravani resulacijl; pri tetu raCu- itaiu s sedajiiim t. .i. 3. razredom drai?i:)j- skin doklad. Pregled <; pieieinkih civilnih državnikov po izjednačen.iu draginiskih dokJad (glej roferat iiOfcp, posl. Reüsnerja v »Nasem glasu« z Une 10. noveuibra. !| ,r ,. Füsebtia dra- ;i Doklada ?.a \ Skupaj za 1 Škupaj zaožen- 'X :,lia Klni,ka do- : dm*, {lane \ neofcnjen«, JCIXkoS™m A ¦ Ulada na dan j: na dan (mesečno) mcsečno ^il"......y^r'T5'^TTv^f"^k""~rvv~ji i< v^ 1," k" t~v'~ bj 2400 — 112 ¦-¦ | 20 5760 —¦ «| 6960 7. 1600 j — j; 92 — I 20 4360 j— || 5560 — 8 I 1200 — ! 92 — | 20 , — 3V60 :— || 5160 — 9 933 ; 32 - S8 — [| 20 \ — 3573 ; 32 f ^ 4773 32 10.j; 733 : 32 88 — } 20 — t! 3373 j 32 *•! 4573 32 11.[i 533 ; 32 . 88 — j 20 j 3173 ¦! 32 |§ -1373 32 Iz ]>oročila gospoda poslanca Rels- nerja (glej »Naš glas« z dne 10. nov.) ni jasno razvidno. katere draKiniske dokltt- de naj bi dobivalo pisaniiSko pomo^niS»\0 I (»sobje. PritH)inniin tudi, da omenjeiio osob- j;: še ni bilo prevedeno na dinarsko piu- čo ter prejema še vedno dnevnice po - kroni 85 vin. Ono tudi ni bilo dele2no 10-odstotne povišice (Ur. 1. it. 68 21) in dobiva samo dra?:injsko doklado 56 K na dan. | Place bi sc torej |>oboljšali: pri \ic- oženienih v XI. inkl. IX. čin. ra/redii /,-i TxMJ K mese^no, pri poročenih z enlm | otrokom i>a za 1 i40 K, v VIII. 6in. razre- j du pri neoženjenem za 740 K, v VII. Ž3 780, v VI. za 1200, pri oženienih z eniin 'ofroküin pa v VIII. za 1260. \- VTT. ?.i\ 1260, v VI. pa za 1680 K. Da je tak a regulacijki absotuuio ne- budžetom uradnika IX, čin. razreda, ki je brezdvoma nekaka srednja pot za niž- Üe uradni§tvot kahl takcuiu uradnlku prl- I tnaujkiije mesečno že daiies zgolj za an!- ; inaličjie potrcbsčine. to k za naslčenK\ I topioio in stanovanie iiiesečuo 1816 K , 37 v, po regulaciji bi prifjemal 5973 K. vsled testa bi niu se vedno prtmanjkova- lo 77 K mesecno!! Ker pa nam jc iz prak- i sc znaiK), da so takrat, ko se uveljavljo j regulacije, cene ie zopet poskočlle, Je i naša kalkulaciJn glede deilclta po ov. rc- \ Rulaeiji že danes preraajbnat! Navedesia poinoc W bila l© nuuiertčna, nc -Jos^Kb W pa zažel)eneg:n dJja. I Kako živi uradnik v višjem cinov- ncrn ri'.zredu, vam je znano iz llstov zadnjih dni. «Jugoslavijti« jc prinesla v | iem oziru i/črpen in instruktiven čia- I nek. h njega posiiamcmo, da uradnik VI. Čin. razreda, če hoče zaključiti inesee samo z 100 K deficita. more 1c 10-krat na mesec večerjati. Kot nam, tako seve- da tudi njemu nc ostane niti belie za ob- teko, knltume potrebe, vzgojk) otrok UU. itd. Vsted te«a W tudi zanj profcktirana regtilacjja, akopram je v VI. čin. razröüu višja kot za nas, njegovega živlienja uc izboUŠctla. Ne smemo uamrec prezretl. da so ujegove potrebščlne z ozirom na starost, uradno in socijalno pozlcljo, na morebitne bolezni, na vzKojio skoraj do- rasllh otrok ltd., ltd. opravlčeno večHe kot uaše! Iz na^tetih razk>Kov bi uaui nanveia- viuia regulacija kot prcnialo Izdatna tie hasiiiia in ml io morbm« odlclonid. Nc- spreK'ml.iiva pa jc za uas tudi s stallWa enzkosti, 7 vkiika, da bodi plačano du- Scvno delo v vseh strokah državnc službo po enakeiu merilu in da driava ne diferenclraj plač slučajno niočneje or- ^aniziranlm slojein ali pa Ie favoiizirfr- uira stanovom. Država. ki ie parlameti. tajna in si šteje v cast pripadati k najbolj tnoderahn demokratičnim driavam nto- ra nritrditi ravnokar izrecehi mlsU. Priinerj;\jino naše place pu r^guju- ciji s sedaujimi oficirskimi. Pri zadnjui 1 so vkalkulirani tudi prejemki v natural!- i jah (drvah) in sicer po tr^ni ceni z dn porocilo tajništva, A. poročilo blagajnika. 5. poročilo revizorjcv. 6. volitve odbora, 7. slucajnosti. K polnoStevilni udeležbi vabi odbor- Obrtni vestnik. Obceslovensko obrtno drufttvo v Cefin opozaria svojc člane, da se vršl v čctrtek dne* I. dec. tl. zvečer ob 7. uri v zostilni »Wilson« v Oaberjih obrtniSki «estanek. Na tern sestanku se bo nada- iicvak) posvctovanie o razstavi, vsled iesar se vabijo tudi nectani, ki se za ütyar zanimajo. Obrt profcvajaiiia sodavice In lino- nade je smatrati za trgovinski obri v smislu obrtnega reda. Diravna kronika. MeicMtkotobki izpH so napravili orcd izpraSevalno komisijo v Maribom *g, Rlsmal Melhijor, Hergouth Jos., CiicnSek Ft.. Osterc Anton ter gdčne lug Mflica, TominSek Emilija, Zadnik N'ezika in Sonc Pävla. Todl g. Pete« postage bankokrat. ;*Shiibent» Novine« objavijajo, da je g. Pesek ozir. njegov »Jugoslov. krcditnl mod v Ljubljana» dobil dovofcnje za ustanovitev ckiniSke družbe »Jugoslov. Weditne banke v Uubliani« z delniSkim kapitalom 4 mil- K. ki se lahko zv«a na WfÄ».Kr ' laiwovama. Za upTavitelja drl feme! sole na Qrma ie hnenovan kmef. ftvetnik g. Bohustav Skalicky. ~- Str#- : Sovnim učiteljem IX. čut razr. sta.inic- novana: inž. Ftan Kropivšek na Jcntet. m v St. JurHu ob juilel. in inž. Ferd. Voučina na kmet soli na Ormu, za strok. tiCrtelja X. čin. ražt. pa Fr Wernig na vinarski in sadiarski Sou v Maribotu. Po 12 K kg govetfbie se dobiva - kakor poroca »Slov. Narod« — v Ko- roribi v Medjimurju. Iz Maribora sc». lagtjo zlasti ieleuittarji odtam. Cudno, 4a medjimurski mcsarji izhajajo pri ten Cenah, mariborski hi celjski pa imajo !e pri 24 - 30 K za kg izgubo. Pravijo. dü je kotoribska goyedina prav dobra. Ofeiava Wpeodtt. Okrajni zastop v Ptujir razpisuk za šolsko leto 1921/22 itipendije za sledeče Sole: dve po 1000 fcron gojencem kr. učHeljišča v Maribo- ru; dve po 1000 K dijakom kr. gimnazije : v Mariboru; dve po 1000 K dijakom kr. jtmnaztie v Ptuju; eno po 1000 K gojen- «em srednie vinarske sole y Maribom; 4ve po 1000 K gojencem sadjarske in vU narske Sole v Mariboni; dve po 1000 K sjojencem kmetijske Sole v St. Jurju; eno - «o 1000 K gojencem viSje strokovne Sole v Ljubljani; osem podpor po 100 K u5en- , cem deSkc meKanske Sole v Ptuju; o> . ;*em podpor po 100 K u&ukam dekliSke ;, ffleščanske Sole v Ptuju. Prosilci nai p*- 'lorn ravnateUstva svojih Sot z ubožnlm spričevalom ter roistnimt in domovln- skimi podatki opremljene prošnje vloZt- . jo na okrajni zastop v Ptuju, ki bo o po- delitvl sklepal. Te SUpendije so name» ¦ mjene v prvi vrsti rojakom iz ptuiskega «»odnega okraia in če teh ni, tedai se po- deliio tudi dmgim prosilcem. Tvond€a keksov In prepečencev V. «telak & drug ˇ Rogaikl Slatlnl je od- Hkovana z nazivom: Kraljevi dvomi do- '»avitelji. V kolikor nam je znano, je to j>rva slovenska tvornica, ki ie prejeta ta odlični naslo. Dopisi. Vojnlk. V torek, dne 6. dec. tl. Je v K'lovadnici sole v Vojniku obdarovanje f|trok tukajšnjega otroškcga vrtca po sv. Miklavžu. Začetek ob 14. uri. StarSi otrok dobrodašli. — Vodstvo. Vojnlk. V nedeijo dne 4. dec. t, 1. prl- rtdi šolska mladina v Vojniku v posojil- nični dvorani igro s petjem in plesomv 3 dejanjih »Sv. Miklavž« in živo sliko :>Sv. Miklavž«. Začetek ob 15. uri. Vsto- pnina: 1. in 2. sedež ter galerija 3 din., astali sedeži 2 din., stojišča 1 din. Za o- troke pol din. Cisti dobiček je narnenjen Solarski knjižnici. ~ Učiteljstvo. Konüce. Umrla je tninoli četrtck nadučiteljica dekliSke ljudske Sole gospa Antonija Rottova. Rajhenburg. V rudniški koloniji na Säitovem se je med uradništvom, delav- ci in njiJi svojci hudo razpasel trebušni legar. Kakor so zdravniki dognali, je po- vzročila bolezen nevžitna voda. Pred Ie- torn dni, ko je Se županoval pri nas mo- drijan Ivanc, je bil na Senovem ogled s(lede pralnice premoga in drugih naprav s strani Trboveljske premogokopne družbe. PolitiČna oblast je pozvala na li- ce mesta prizadete občine na ogled, raz- vcn zastopnikov rajhenburškc so bile vse prisotne. Seveda, cetnu bl Sel go- spod župan na ogled, saj ni potrebno, saj je imel že akt v žepu, v katerem Je bilo sklenjeno od g«. odbornikov, da do- bi trg vodovod od Trboveljske družbe. Taki ogledi malo nesejo, bolje je doma oWinsko koruzo prodajati, kaj nc, Lo- spod Ivanc? Znano pa je tudi, da se gg. odborniki pred ogledi in svojimi oblast- wnimi predstojniki prav radi poskrijejo ali pa grejo v gorco. Ogled ie bil kon- čan s tern, da občina Senovo dobi vodo. yod, korita za prati in za živino, Rajhen- burg pa nič. Pa saj ni potreba, imamo tako v doljnem trgu en gnusen studen- čck, gornji trg pa Se tega nima — pa ia itak akt vodovoda v oWinski piarii, to zadostuje. In kdo je temu kriv? Večina nezmoinih občmskih odbornikov, katerf zabavljajo in hujskajo proti državi, proti Srbont itd. Trboveljska je- s svojimi na- pravami in kanalizacijaml, katere je iz- peljala v mimo tekoči potok, pokvarila vso vodo, pa tudi odtok premosome pralnice pride v potok. S tern bo odvzeta trgu vsa vžitna voda za ljudUn živino. Rajhenburtani, skrajni čas je, da odstra- iiite tako občtnsko gospodarstvo, kcr to vas tira y pogubo in v javno poniievanje prtd tuici. Nastopite skupnb za pravico, saj imate dovolj podlage, katere morejo bit! danes slednjeinU znanc. 8v. Stefan Nfzu SoiaHa. Tukaj se Je dne 20. nov. pordčil näS somišljenik Ant. Medved, posestnükt sin, z gdČ. Kristinko Kos. NovoporoCencema žetima obüo sreče. Sv. Troüca v Halozali. Vinskc cene so tukaj od 20 do 23 K za liter. Blago )e izvTStno, kupeev pa mak). Sv. Train t Hatozah. Tukaj so 1- ineli v ncdeljo 27. nov. viničarji iz räznih krajev zaupni sestanek, na katerem je govoril vjničar Malgaj. Razmotrivalo se je najvei o bednem iivljenju in opr!"- pravah za združitev viničarjev iz cele Sloveniie v vinicarsko organizaeijo. O. kolSčine in tok casa je pripravil tudi te ljudi, da bojo zaieH s svojo glavo tnislitl, saj skrajni čas je ie. Vfaiicar. Prosveta. »Vetna«. Stevlika, ki je pravkar iz- Sla, je dvojna in obsega nad 60 strani. Zato je vsebina jako pestra. Poleg boga- tega modnega dela ima lep članek o Iva* nu Hribarju, ki je» okraSen s podobami; med temi je Hribarjev portret po Vlano Bukovčevi sliki. Med portreti bodi omN tijena tudi podoba operne pevke Thales- jeve in treh voditetttc jusoslov. ienske- ga gibania. Qaspari ima 7 rizb s Koro- Skega, katerim je njegov brat dodal dvt koroSki narodni povtsttei. Zanüniv je ilu- strirani članek o IjuWjanskih umetnikih, ki so poleti imeli za Igom nekako cigan. sko ietoviiče. Urika je zastopana po Oo- larju, lv. Albrechtu. Peterün . IPetruSkl, Utvi. Deloma so pesmi otroškega znača- ja. I. Robida prinaia domorodno-alego- rično balado o Petru Kovaču. Proza je zastopana po veseli povesti Qolarjevi in studiji PastuSkinovi. Milčinski prinaSa dražestno otroSko pripovest. MnogoSte- vilne fotografije z velikega sejfna so ob. dane z zelo zabavnim poročitom o sejm- skih izkušnjah neke gospodičnc Srčniko. ve. Znani slovenski pisatelj nastopa pod imenom Qiag. v ironičnem članku zoper ono družabno rovtarstvo, ki se zdi ne- katerim Se dandanes potreben privesek pravega Slovenstva. Prof. Debeljak pl§e v/, Pariza mnogo prezanimivega. Lepi list, kateremu je Vavpotič zopet narisa; t krasun trobarven naslov, naitoplejc prl- poročamo naSemu tzobraženstvu. Pod- jetje tudi tie iščc pri stvari dobička, gre mu za to, tudi pri nas vzdrževati dru2a- ben list, kakor jih imajo vsi drugi na- rodi. »Vesna« izhaja mese^no in stane četrtlctno 90 K. — Naroča sc v upravrtf- štvu »Vcsne«, Miklošičeva cesta 16, (pl- sama DelniSke tiskarne, Ljubljana). Prliatelj narave. Qlasiio vrtnarske sole v Kranju. Št. 6. ima članke: CloveK in narava. — Vrtnarsko zatnakanj«;. — O guojenju z vapnenim duSikom. — Ka- ko naj deluje Sola za varstvo koristnih živali in rastlin. — Pota v vrtih in nasa- dih. — Sola svetovnega jezika «Ido«. Zorko Prelovec: Dve netnii za mo- lkt zbof osmerotpev (moSki zbor) in ba- riton sok>: 1. »Zapoj mi pesem dekle«, (Ksenij Verin) 2. »Skrjančku«, (Ivo Pe- ruzzi). Založila in tiskala »Zvczna tiskuf- na« v Ljubljani- Vsako pomnozevanjß prepovedano. Cena skupiri partituri 4 din. »Zvezna tiskarna« k hotela s pred- ležeCo izdajo ustreči naSim peveem, ki Ijubijo preproste in melidijozne pesmice. Dobivalo se v »Zvezni knjigarni«, Ma- rijin trg 8, Ljubljana. Narodnogospodarstvo. RÜKODELSKI POUK NA NEDELJSKj KMETIJSKI SOLI NA DOBRNI. Poučuje se v dveh oddelkih, v m& škeni in ženskcm. Dne 21. tm. je obiska. lo Solo 40 moSkih in čez 60 knsk. MoSki izdehijejo raznovrstne stvart, ki jih kmetija rabi, kakor metle, koSart. pod spretnim vodstvom svojega režiserja ce, grablje, vile, ustrojajo kose, delajo cöpate i. dr. Zenske pletejo, krpajo, pre- deio na kolovratu, v odmorih poiejo. Med rokodelskim poukom, ko v s t deiajo, se vrSe podavanja o kmetij. ra- čufiih, sadjereji, živinor«ji, čebeiorejl vrtnarstvu; pri ženskab o vrtnarstvu. čebeloreji, evetlicah. V prvi vrsti so go- ji torej d e I o; za delom si s petjem raz- veselimo sroe in vsporedno unamo pouk. Spreieoi sloveaikUi oriadenUev v srtske kmetUske lote. Kmetijsko mini- strstvo odda 6 prostih mest za oblsk ktnetijskih Sol v KraljeVu, Bukovu in v 9apctt, ki $o namenjena shiovom stoven» skih stariSev. Prösilci imajo itošitt Ie stroSke potovanja, dočim prevzame mf- mstrstvo vse druge ströSke oskrboyanja st)i Solanja, ProŠnje za sprejem v srbske kmetijske Sole, ki pričncjo s 1 marcem 1922 in trajajo po 2 leti, naj sc z obl- cajniml dokazili piedlože zadriji Las do i5. januaTja!922 pokrajinski upravi od- delku za kmetijstvo v Ljubljani. Pogoji za sprejem sö: starost 14 fo 18 let, dovr- Siiev najmanj ljudske Sole, telesno zdra- vjc in dobro vedenje. Tudi se moraio stariSi zavezati, da ostanejo učenci po dövrSeni Soli na domacem posestvu. Bö- di pripomnjeno, da se v Bukovo spreje- maio le učenci iz vinorodnih krajev. v Kraljevo in Sapc pa učenci iz živinorej- sieih bi poljedelskih krajev. Opozariamo na to ugodnost brtiplačnega solanja vse na$e gospodarje, ki imajo ukaieijne si- nove, ker se nudi s tem lepa prilika, da sc poiide v naprednem kmetijstvu m spoznavajo obenem tudi razmere po now vjh delih na$e skupne države. kar more služiti le v pritog na$emu skupnemu go- spodarskemu življenju. Priporočamo zt. devo tudi merodajnim lokalnim faktor- jem po deieli, da se zavzamejo za to vpraSanie in skuSajo dobiti pripravne ntladeniče za obisk srbskih kmetijsklh $61. Naknadno pobbinb Wartet na ca. rinaraici v L)nbüanl Qlavna carinarnlca v Ljubljani je začela ta teden pozivati rr- govce in industrijce in vterjava na na. siov poviSane ležarine za carinsko bla- go za dobood 23. maja tl. naprej znatne dlference. Ker zadevni odlok ni bil ob. javljen v uradnih listih, pozivlja trgov- ska in obrtniSka zbornica vse prizadete, da prijavijo zbornični pisarni, za kateio dobo in kakSne zneske zahteva od njih carinarnica, da bi mogla zbornica na po- dlagi nabranega gradiva napraviti kora- ke v tej zadevi. Izvoz žlvtae v ItaHJo dovoQen. Ml- nistrstvo za kmetijstvo v BeogTadu ob. veSča z brzojavko od dne 16. novembra tl- št. 826, da je italijanska vlada cicvolu la uvoz naSe živine v Italijo pod pogo- icm, da se ista v Trstu in Ankoni poko- Ije. To se objavlja zainteresovanim \ zvezi z razglasoin z dne 20. oktobra tt., »Uradiu list« št. 129 radi ravnanja. ' Kaj se ne stne uvaiati v ltalUo? Olasom uredbe min. za notranje posle kraljevinc ItaliJe ie prepovedan v Italijo uvoz konjskega. pasjega in mačicRa mesa. Promtt novčanlc Narodne bank« je v času od 8. do 15. nov. narascl za 7.VJ0.100 din., kovinska podlaga sc je zmanjSala za 101.714 din. Dunajska borza je zopet odpria. Prqdsedstvo lwrzne zbornice pa je de- misijoniralo. Qtede troSarine na vkio je v seji za- konodajnega odbora dne 23. tm. izjavtf finančni minister, da finančni organi nc bodo v bodočc vee vodili kontrole pn producentih v kletch, marveč ko je vi- no že v prometu. 2igotanje predvojoih avitro-ogfiktf1 pOiOJIL Finančni minister je s svojim re- Senjem z dne 10. nov. tl. D br. 15.934 od. redii: 1. Da se moraio do vključno 3f. dec ti. v zmislu pravilnika D br. 4019 ex 1920 Ur. I. St. 97 iz leta 1920 nakuasl- no popisati in ligosati obveznice pred- vojnih posojH bivSe Avstro-ogrske mff- narhije, ki so svojina naSih državljanov in ki jih imetniki dotlej Se niso dali popi- sati in žigosati. 2. Ta rok se ne bo \*t podaljSal. 2. ProSnje za naknadno žlgo- sanje naj se z obveznicami vred vpoSlje- K) ministrstvu financ, generalni direkeiji državnih dolgov v Beogradu. 3. Vsaka proSnja mora biti po zakonu o taksah o- premljena s kolkom po 2 dinarja. Izrec- no se pripominja, da ta rok velja samo za obveznice predvojnih posojll, dočlm je iigosanje obveznic vojnih posojil Ie zaključeno in se proSnje za naknadno 21- gosanje vojnih posojil ne bodo vpoSte- vale. Sladtorua tvornica v Beogradu pre- iste s 1. marcem 1922 v diiavnc roke. Novo doauce podjeUe. V Ljubljam m je nedavnb ustanovito podietje za lz- delovanjc vseh kozmetičntti fedclkov. «Mija« kozmetični laboratoTij hi partf- nierija. Podjetniki so domačini, ki so pre- inagali vse predpriprave "z največjo po- žrtvovalnostjo z namenom, da nudijo občinstvu dobre domače proizvode po najnižjih ceuah. 1 ozirom na riepotrsbno uvaianje kozmetičnih izdelkov, ki se prpdaiajo po nezmemih cenah, žellmo domačemu podjetju obHo uspeha! Priiaja avtomobtov. Koauata Dravske divizijske oblaati v LjulHjanl naznanja trgovslri in obftniSkl zbornid v Ljubljani, da se vrSi v pisarni upravc Dravske artilsrijske delavutee v Ljub- ijani in na Ljubljanskem polju 27., 28., 29., 30. in 31. dec. tl. vsakokrat ob6. uri javna ustmena dražba za prodajo 48 av- tomobilov in 1 električnega priklopnega voza. Pogoji za to draibo se lahko ogle- dajo v upravi dravske artilerijske delav- nice (TopniSki arsenal) y Uubljanl, avto- mobiH pa, ki se bodo prodaJaH na Ljub- ljanskem polju, vsaki dan do dneva dm- 2be med uradnimi urami -.. • Fedwacöt (ngostaTtniUh MMi. tnlka. Pod tern imenom so največji lass- niki ladij Hrvatske in Dalmacije ustano- vili odmženk, katerega naloga je pospc- kvanje ladiesuvbarske industrüe^ter moralnih in materijamih interesov 3o- raače ladjeplovbe. Dozdaj je pristopflo udrulenju II ladjeplovnih druib. Sede* je za enkrat v Trstu, predsednik je za- časno gen. ravnateli >Da*matie«, F. Sarič. Nai prontei. MmmMM tt kr^t t novbi notrtflPii poaoVonu Budžetfti predtog za leto 1922, ki ga je finančni mi- nister predtofll financnemu odboru z»- konodajne skupSčine v pregled, predv»- deva: izdatkov 6258 milijonov in dohod- kov 5256 milijonov dinarjev. bdttkl so v budietu sledeče razvriCeni: Vrhovna državna uprava 598, ministrstvo prtvde 186, min. prosvete 460, min. vere 82, min. notranje 138, min. narod. zdravja 186, min. zuwmje 34, min. fin.829, mja voj. in montax. 1489, min. gradjevine 273, min. saoboeaja 831, min. poSte in tel. 238, min. poljopr. in vode 114, min. 5u- me in rude 206, min. trgovine in indu- strije 40, min. soc. politike 414, min. agrarne reformc 56, Narodna skupSčina 1, rezervni kredtti 81 mill, dinariev. — Dohodkl: Carina in car. taksc 418, tro- Sarine 390, döbicek na ažiu 810, davek na poslovni promct 400, komorska upra- va 1, invalidski davek 36, državna pose- stva 62, začasni davek na imetje 597, izredna državna doklada 400, različni do. hodki 14, direktni davek 1806, državno gospodarstvo 1295, razni dohodki 29 ml- ljonov dinarjev. Da se doseže ravnotežje v budžetu. bo finančni minister poobla- St ran 4. »NOVA U O U A«____ N"v. 1 Yi Regittr««». Itfcditn* in stoben« ##v /V iTimmYt WV #% HUtf ff •j|«'oicma hrii^lii« »log« in jih Ä^rrs * ceiju "LÄSTNI DOM" :äää;ä* Slcnje r***rvt: K 130.000. Račun icfcown«0a urada 4t. 10 316. Stanje liranilnih «logt ft 4,000.noo. - Süen. da zaključi notranje posojilu v /nc- vkii ! milijnrdi1 dimirjev po 6% obrestiii. l'osojilo bi st amortiziralo do lc:;i IWn. Pos la vie o ptočanlh davkid. V s:]i /;iknnodnmesM odbora dnc -3. t. m. jj linanCiii minister i/iavil. da sc davek na voini dnbiCvk ukinc; Iztirjal! so bndo L !ačatv?ii Tv.n.isrodiK-ni davka za ais od I. jim. 1919 do MX okt. 1921. SrblJI in Črnl gorl k bilo prcdpisanih 149 miliio- nnv 137.610 dinarjev. plačanih pa 155 mt- Iijonov 113.000 dinarjev. torej 104 od 22. nov odlikovan z redom Sv. S.ivc II. razr. Avstrija /aseda Burjko. Dunaj, 27. nov. Uradno: Zve/.nc c.- tc >o danes med navdnšcnjem prebivaf- stva vkorakak- v kraju Dcutschkrcnz. Nik'tsch in Nogcrsdorf. ProUfrancoske demonstraciie v Italiji. -* Vesti glede Brlandovega govora o Itali- janski vojski neresnlčne. Hun, 27. nov. Listi nadaljnjojo pol«.1- niil.o pmti ßriandu radi njegovega kovo- i:1 proti itaüjanski vojski. RaziM v Tun- | tiii y: prišlo do djnonstracij \ Milann. ! Ncaplju. Florenci itd. | Rim, 27. nov. Danes je bila v po- j Manski zbomici prečitana brzojavka ita- iijanskega dclegata na washingtonski konferenzi Schanzerja, ki v polneui ob- se.iiu dem.ntira izjav- o italijanski vo;. ski. ki se pripisujcjo francuskeniu min. preds. Briandn. Zunanji minister delta i I orretta je nato izjavil, da bi nc bil nikoli j poda! izjave kakor v petek. č: bi bil pn- j polnoma prepričan. da se ital. vojs'. RonoiTii je izrazil nbžalovanje. da so f- nuzemski listi, ki so razširjali te vest', povzročili obžalovanja vTedne incidenie v Italiji. in jfc- povdarjal, da k dolžn^st \\sakep:a Italijana, da pospešuje prijaielj- ske vezi s Francijo. Renski separatist! hocejo proglasitl rensko rcpuNlko. Berlin. 27. nov. »Berl. Tageblatt* pi§c o najnovejšem načrtu rciTskih sepa- ratistov (Rheinische Sonderbündler). kl nameravajo prihodnji četrtek proklami- rati rensko republiko. Razun nekatenh industrijccv. ki sc boje davkov, nimam separatisti nikier veliko pristašev. Tiskarska stavka v vsej Itallji. Rim. 27. nov. V protest proti unioiu tiskarja Miillerja po fašistih v Trstu se prične jutri po vscj Italiji slavka vseh ti- skarjev. Nov predloj? Zedhijenih držav. Pariz, 27. nov. Iz Njujorka poroea- jo: Zedinjene države nameravajo, Ce pride do mednarodne finančne konferen- ce. izjaviti. da odpuste v&em zavezni. kom polovico dolgov, če isto izjavi Ai>fc. lija. Nemčija se želi udeležiti razorožitvene konference. Pariz, 27. nov. Neniški opravnik jc izjavil. da je Nemčija pripravljena st ?*t deležiti razorožitvene konference \\ashingtonu. če bo povabljenä- 46 teden. IzHaZ o zak'anih živalih cd 7. 11. do 13.11.1921 v mestni klavnici v Celju, Ire mesarja. \i% > o- | »N Janger Lud. . . -j— 5j—-------------- Janiek Martin . - - 2!» I---------- Jerič olmon.. . - -1 1 1--------- Knes Bernard. . - - ?-' 1-11 Rebeuscheg Pr. - 47 2 2 2;--------- Suppan Ivan. . — 1-----i|-------- Zavodnlk Andrej - 1 - 1 lj--------- Senlč Pranc . . —!- i--------------- PavHnc Franc.. -j 1 - - 1 3----- Potekal Ludv. . -!- 2--------1 - Pungeršek lvan--------1.--------- Fridrih Ivan. .--------— 1--------- Voisk Adolf. . . - 2 - 2----------- Eslh Matija. . . - 1-----1--------- Lapomik Ivan..--------2------------ Leskošek Ivan. — 1 — 1--------- Hohnjec Viktor. -- 2--------------- Urbanči* Adolf. 1 1 3--------------- Zany Viktor.. . - - b\--------------- ill Opomba. Rebeuscheg Franc 25 volov izvoz. Lastn c« m /o* hiHuca: Zve/na flsk^.od v Celju 1 Ur^aruk. V'ek«i.«>lH Splndler. Tiska: Z^ema tihkürüa v Celju. ' Učcnec iz boljSc hi5o se sprejme takoj v brivnico KAPUS ä KOKOLE, Celje, Olavni trg. 1208 2-1 Brivski u&enec se sprejm-2 tr.koj pri Pepern;l:-u, brivcu, I Pre?ernova u!. 17, Celje. 1126 1 — 1 Ženifna ponudba Mild trgovec (Hrvat 2eli spoznanja v svrho ženitve z gospodifno ali vdovo v starosti 18 do 26 let, ki ima qostilno ali ma!o trgo- i vino. Dopise s s'iko je poslatl pod »Tajno« 1212 na upravo »Nove Dobe«. 1 - 1 Za prodajofno mo1.« 11S9 SO R3Č6 5-5 primeren lokai. Ponudbe na uprnvn i?tvo »Nove Dobe« Sprejme se takoj dva hlapca h konjem ! ter družina, obitoječa h vcč delavnih tnali. BIEN. Braslovüe. 1192 5-1 nUU! (11 r'isk° in police za manu- •KMjfiiii fakturno trgovino. Ponud- na: P. TRŽAN, Dolič. p. Misltnje. 3-2 Halo posesiuo z gespodarskim poslopjem, na krasnem kraju, V4 ure od kolodvora v Celju, se zaradi preselitve ugodno proda. Naslov pove upravniStvo. 1206 2—2 llDodno ppilitia! Imam za prodati pol vagona žgane žice §t. 22, kakor tudi ca dva vagona rapol sladkega sena po jako nizki ceni. Kupim vsako množino Jepega suhega, bukovega og^ljam ter bukovc in hrastove prage. Cenj. naročila in ponudbe je poslati na IFIO OHIIČJ Mestna ob."ina Slrv. Gr;iJ_>c rn;:pisu;cs!u^ij., EttoiueMu. l-k;.'oni rcfkktnnti naj vlc'ijo proJr,. opremljene s spričevaii in zahtevoplai-: do .15 dvC. 1921. D)hri pe^ci ;n god- i 12)5 heniki !ma;o prodno^t. 3-; M Fp. Fsyanc), Gelje, Bospos^a ZS IKFIID CEVL3ÖHSKE UlISJu nvmtiM HI vseh vrst(i-Jnajniž;idnev.C3ni ; Prepridajte se! 1175 10-7______ m|iiLL pod^ano, sis* 1. —" ^2T vein inrčos ,iini f-ngi'V!!, . '.c ¦. ;¦ • : ¦;._; ir.i'.ji nieV- i(y?.-no r?'-hoM''('" r'»v.- ¦¦•'• '•'. '!.• f-:: •"¦6^'. l poo1.'.;»ü^ Ji šiurkeposebnomočnavrsU 2f> K. posebno nicčn« t^ :¦• .txra^a > ten Ice 15'-. ;:r iöv. ".il! ••• t«)!ii'2n:- rra:, pe-¦!'•! 10 in 20 H th-.krm :i rrni* niritM '•: $ek proti niravljam 10 in /0 K. i'osr. dov?lci im-ijo pnpiist. ¦¦''.¦¦'\\\-* o povz^t ¦ Lavod ca efi§porl M.Jwiiher, lua^el 1/ PetrinUika uilca 3 556 4- štžsvbeno sn galan* tertjsko k epar^ivc AOi. lošr» Dttl. Miainn ilfi\im iVmm UmLuli Celle, firalta Putra cesta 8 *c- rrsporofla ! •. lr.dctaro rar.kcvratath I • t^vbfuib In Ri^Kut- ri.^t^'i d'.-l. Kritja | I streb, ivoiikov, i>O|ir>tviia istih, u»- I " i'ravn .-itroicvotlov Ua. Isvrl't.» tofta.v 1 C» « zistiB'j.Zii Ii.vr4«n% dola sa Ja«6l. ' m____ * racaME I1 VRSTE NOVO| Prva hi vatska tvornica sa-1 lam, suhega mesa in mastil U69 Petrinja. 30-61 **%JT IT TMT^1^ bizeljsko, belo in rudeče ter haloško ^* ^^ -*-^ ^^ :- po zmernih cenah priporočata - m 1 UnrStll trgovinazvinominžganjemnadebelo HrnTf) fflllllUll Vinska zaloga Gosposka ul. 4 in 3C til UIU IIIUIinil| p|sarna pre§ernova ul. 12., I. nadst, r Oglejte si manuf akturnc trgovino J. KUDISZ Celje - Gaberje št. 16, aasproti ?ojisiiici prss!üluniisicd;i!.\ii Al«K'dndr» Priporoča se vs^m odjemalcem: na drobno in d bela. Dospeia je veliika množina inozemske^a btaga po zeio nizkih cenah; na primer sukno m moške in ženske obleke. cetir, šifon in ra/.novrstno rnanutakturno blago.