171. številka. Trst. v sredo dne 30. julija 1902. Tečai XXVII. H „ > oglasi; se računajo po vrstah v petitt*. /a večkratno naročilo h primernim .popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ogla-e sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredniftvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. UpravniJtvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo >tv. J, II. nadstr. EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri pojtoludne. Naročnina znaša : za e^lo leto........24 kron za pol leta........12 za četrt leta........ 6 „ za en im-*ec - -...... 2 kroni Naročnino je pla«-evati naprej- Na naročite brez priložen*1 naročnine se uprava n* ozira. I*o tobakaraah v Trstu -e prodajajo po-Minf/TK' -t**vilk»- po 6 «totink 3 nvč.h &\rn Trsta pa [»o 8 *torink 4 nvč > Trit-fon štr. S-t*. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Troma in Jugoslovani monarhije Habsbnrp. ni. »Nespremenjeno obnovljena« trozveza je torej vendar-le temeljitih spremenjena. To povdarjajo glasno vsi, razun onih, ki s po svoji službi in j-o konoeptu svoje politike siljeni, govoriti — drugače. Ije forma irozveze je ohranjena, jedro pa je zadobilo povsem drugi okus. Nam Jugoslovanom pa navstaja sedaj — kakor smo povdarili že zadnjič — neizogibna po treba, da pridemo sanv s sabo na jasno, da li smemo radi dejstva, tla je vnanja politika Italije vzlic vsemu obnovljenju trozveze ubrala povsem drugačen kurz, zbog česar se je sosebno še nje razmerje do naše države vidno ohladilo za nekoliko stopinj — da-li smemo mi [Jugoslovani, tako se moramo torej vprašati, radi tega dejstva spremeniti tudi svoje stališče nasproti v d a d j i politiki monarhije in j zlasti še nasproti nje formalni politični zvezi z Italijo?! Na to usodno vprašanje je po našem prepričanju možen jeden jedini odgovor, ki glasi : ne in ne ! Naše stališče nasproti vnanji politiki monarhije mora ostati isto, neizprosno odkionljivo. Mi Jugoslovani smo to vnanjo politiko mouarhije sodili iu obsojali do sedaj z dvojne višine: z one višine, ki nudi razgled preko interesov monarhije, in }>otem z višine, s katere doli smo videli in motrili nevarnosti, ki gtozć naši narodni jndividuvalnosti, nje narodno - političnim in gospodarskim interesom. Mi tiuo nasprotniki tej vnanji politiki monarhije, ker je ista nezdružljiva ne le z zgodovinskimi tradicijami te poslednje, ampak tudi z nje življenskimi koristmi sedanjosti in bodočnosti. Da : bodočnosti še posebno ! Nikdar se ne more dovolj povdarjati, kaj pcmenjajo za našo državo dogodki od leta 1 In čudno. Našim Nemcem — tu so seveda tudi sedanii vladni krogi — je sicer kakor evangelij vse, kar je govoril železni Bismarck potem, ko je leta lotiti. izvršil, kar je hotel izvršiti, ali jedne najočitneje resnice, kateri je dajal izraza tudi on, nočejo čuti in umeti naši Nemci: resnice namreč, da za monarhijo Habsburgov bo definitivno f t> I) L f tt 1 E K 56 MELITA. Povest iz naše dobe. Spisal J o* i p Kvsen Tomie ; prevedel Radi. Prvi del. VI. fu se je med tem urejevala važna stvar: zaroka Meli ti na z Branimirom. Potem ko se je grtf Branimir sprehajal z Melito v dvorskem perivoju, je Alica, ostavša sama z grofico Ano, vporabilu to priliko, da bi pridobila mater za to osnovo. Ona je slutila, da tu" stvar edino pri grofici naleti na resen odpor. In nise prevarila. Ko je Alica brez ovinkov naznanila grofici Ani, za kaj se gre, ko jej je povedala, da je tudi Melita zadovoljna s to zvezo, je bila grofica vsa kakor iz sebe od čuda in boli vred. Ona je bila po svojem čuvstvu velikašica najčistejše vrste, katera ni mogla niti misliti, da bi šla Melita, ta ponos njeni, katero je vzgojila v istem duhu, za možem, ki je sicer nenavadno bogat, ali tako nizko pod njenim druibinim stališčem. Bila je uverjena, da Melita le zato nudi roko Branimiru, da bi se rešila propasti, v katero »e mora skoro zrušiti njihova starodavna minoli časi, ko je še mogla misliti na širjenje svojega političnega vpliva in povspeševanje svojih ekonomskih interesov proti severu ! Zaključek iz te resnice pa je ta, da mora ta monarhija — ako hoče ostati država bodočnosti — politično, gospodarsko in eventuvelno tudi državnopravno gravitirati proti jugu, na Balkan. Sedaj pa pomislimo! Abstrahirajmo za sedaj od dejstva, da je navskrižje med interesi Italije in Avstrije zgodovinsko, tradicionalno ! Almtrahujmo od minolosti in ozrimo se le po sedanjo«ti ! Oglejmo si novi kurz, ki ga je Italija začela pripravljati, čim je sedanji kralj Viktor Emanuel zašel prestol, in katerega je potem srčno ubrala, davši temu tudi vnanje vidno znamenje z obiski svojega brodovja v francozkih lukah in sedaj s potovanjem kralja v Petrograd ! Politiški svet tudi ne dvomi, da je kralj italijanski preko Petrograda iskal poti na — Balkan ! Na tisti Balkan, na kateri mora naša država — že po imperativu Bvojega zemljepisnega položenja, kakor tudi po zgodovinskih dogodkih — gravitirati bolj nego katera druga in iskati svoje politično in gospodarsko bodočnost ! Dejstvo imamo torej pred sabo, da novi kurz vnanje politike italijanske vodi naravnost preko poti avstrijskih interesov in jih križa. In ne pozabimo dalje, da z etabliranjem italijanske moči in italijanskega upliva na Balkanu bi navstala nevarnost, da se za našo državo zagradijo tista vrata v veliki svet, katerim pravimo morje Adrijansko! Ali naj govorimo o posledicah temu za svetovno trgovino i o vsled tega za vse ekonomno življenje v naši državi ? Življenski interes monarhije zahteva, da ne dopusti dominacijo Italije na Adriji in da ne pripusti Italiji na Balkan ! Novi kurz italijansKe politike pa stremi v prvi vrsti ravno po dominaciji na Adrijanskem morju in po moči in po vplivu na Balkanu, čemur naj bi bil začetek v Albaniji ! In s tako državo, čije interesi in aspiracije so v toli ostrem nasprotstvi: z interesi naše monarhije — je ta poslednja ne le v zvezi, ampak prinaša še velikanske žrtve radi te zveze !! Ali ni to goli nezmisel, ali ni to monstrum vnanje politike?! A mi smo del te monarhije, ki moramo pošteno participirati na vsaki škodi, ki jo trpi ona ! Mi Jugoslovani moramo torej že s stališča državnega odločno odklanjati to vnanjo politiko! rodbina. Zastonj je Alica dokazovala starej grofici, da v današnjih dneh take zveze niso nič nenavadnega, da je Branimir ugleden človek in sposoben v to, da osreči najodlič-nejšo deklico, da obožuje Melito, — grofica Ana ni mogla dati svojega dovoljenja za ta zakon, dokler ne govori z Orfejem. Od njega je pričakovala, da ne dovoli te zveze, katera bi jih mogla ponižati pred njihovimi i vrstniki. Cim je grof Orfeo stopil z voza, mu je naznanil sluga, da ga zgoraj pričakuje gro-3ca. Niti ne slutč, za kaj gre, je odvedel grof Branimira v dvorski perivoj, kjer ga je predal grofu Slavomiru in Meliti, a on je šel radoveden v stanovanje svoje soproge. Našel jo je solznih oči in z izrazom globoke boli na obrazu. Pri njej je sedela Alica z resnim obrazom. »Za Boga, kaj se je zgoJilo?«, je vprašal grof preplašen. »Je - li prišel morda brzojav od Ar-turja ?« Grofica Ana je odkimala z glavo. »Kaj je, torej ?« »Reci mu ti, Alica, jaz ne morem«, je izustila starka s slabim glasom. »Ni nič, kar bi moglo vznemirjati«, je A za tako nasprotovanje od naše strani je odločilen še neki drugi moment, ki je za nas — da govorimo kar naravnost in odkrito — še veliko važneji nego pa državni interes. Mi nismo odklanjali do sedaj trozvezne politike le kakor pripadniki države, ampak tudi — kakor Jugoslovani, se Bvojega (kakor smo rekli že gori) narodnega stališča. Mi moramo to politiko odklanjati tudi odslej, ker ne moremo dvomiti, da nam bo naša diplomacija tudi v bodoče, in vzlic novemu kurzu Italije kakor narodu nakladala žrtve za svojo, tudi z državnega stališča nezmiselno politiko! Italijanska politika je sicer formalno ostala v starih zvezah, dejanski pa je ubrala nov kurz ! Ker pa ni dvomiti, da bo avstrijska vnanja politika — da reši vsaj formo in videz vspeŠno-sti — vse eno zahtevala od nas tudi v bodoče istih, če ne večih žrtev, ne smemo mi tudi za bodoče iz svojih narodnih ozirov spreme-: niti svojega stališča, nasprotnega vnanji politiki monarhije ! Kaka perspektiva v bodočnost se nam torej odpira ? Politični pregled. V Trstu, 30. julija 1902. Sprememba na namestništvu tržaškem?! Po dolžnosti kronistov beležimo vest, ki jo prinaša graška »Tagespost« in ki kaže, kako nočejo utihniti govorice o spremembi na čelu namestništva na Primorskem. Rečeni list hoče vedeti, da pride baron Hein, sedaj deželni predsednik na Kranjskem, za cesarskega namestnika v Trst. Od tu in tam, kjer hočejo biti dobro informirani, nam zatrjajo, da so vse te govorice o spremembah na namestništvu v Trstu, neosnovane in brez podlage. Tudi to ni neverjetno. Vendar se človek nehotć spominja tistega pregovora, ki pravi, da, kjer je dosti dima, mora tudi kaj goreti. Pogajanja za nagodbo z Ogrsko se baje razvijajo ugodno. Tako je sodit: vsaj po »bulletinih« v listih, katerih predali se radi odpirajo poročilom o stanju bolnikov, poverjenih os rbi p. n. gg\ državnikov. Takov bolnik, ki se že blizu 6 let obrača sedaj na desno, sedaj na levo, o katerem nikdo noče prav misliti, da bi umrl, a ki pa tudi odločno ozdraviti ne more, je tisto nesrečno rojstvo iz greha zadrege, provzročene po letu pomirila Alica grofa. »Gre se za Melitino zaroko«. »Melitino ?«, je ponovil grof v začujenju. »Da, njeno«, je potrdila Alica. »A to je interesantno, jako interesantno!« je rekel grof, ki sa je takoj umiril na te besede. On se je ta trenotek bal, da ne bi Ar-tur iskal denarja pri njem, ali da ni česa storil, kar ne bi odgovarjalo njegovej oficirski časti. Ko je videl, da ne gre za to, ni več čutil strahu, ki ga je bil obvladal v prvi hip. Celo z vedrim obrazom in radovedno veselostjo je vprašal Alico. »A kdo se zanima za našo hčer?« »Rudnić«, je odgovorila Alica, gledajoča čvrsto grofu v oči, kateremu se je pojavil na obrazu izraz začujenja in iznenađenja. Na ta odgovor ni mogel odgovoriti ničesar. »Ne le, da se živo zanima za Melito«, je nadaljevala Alica, temveč jo misli zaprositi j)ri vas: še več, on jo prosi že po meni, ker mi je dal dovoljenje za to«. »Rudnič, Rudnić«, je začel govoriti grof, ne vedč niti sam, kaj naj bi rekel. »Saj on Melite do predkratkim niti videl ni«. »Potem se vidi, da ga je ona popolnoma očarala«, je rekla Alica. »Pravim vam, on jo ljubi do blaznosti, on jo obožuje. 186G, iz greha razdvojenja monarhije, iz du-valizmu — je pogodba, ki jo moreti obe polovici monarhije obnovljati. Prav gladko ni šlo sicer nikoli, stanje je bilo vsikdar nekoliko — krizičavo. AH ker je naš* dobra polovica ob obeh prejšnjih obnovljenjih slednjič le vršila tisto čednost odjenjavanja na vsej črti, a na drugi strani Madjari niso bili nikdar tako slabi trgovci, da ne bi vspreje-mali pogodbe, ki je bila kakor jajce jajcu podobna popolni njihovi zmagi: prišlo je obakrat, po nekoliko trenju in pehanju, razmerno kmalu do »sporazumljenja«. Sedaj pa, ko se nagodba obnovlja v tretjič, gre trda, ker se je tudi na naši strani jelo nekaj dozdevati, da odnehavanje na vsej črti ni nikdar čednost, ampak da je včasih to cel6 velika — neumnost. S kratka: na avstrijski strani je to pot nekoliko trši, nego je bilo doslej. Ker pa so bili Madjari, navajeni dosedaj le na zmago vanje na V6ej črti, uverjeni, da tudi to pot ne more biti drugače, nego je bilo doslej, so ostajali trdi, neizprosni, so intrigirali, metali ministerstva v gotovosti, da slednjič mora priti avstrijska vlada, ki kapitulira po dosedanjem neslavnem običaju ! Ni pa kazalo, da bi ministerstvo Korberjevo hotelo kaj>itulirati. Zato so Madjari tudi nje hoteli postaviti pred alternativo : ali udati se, ali — iti ! In gospod Szell, ta sedanji izvrševatelj volje ciničnega egoizma Madjarov, je dal v svoji gorečnosti tej borbi za nagodbo, kakoršnjo bi hoteli imeti Madjari, tudi značaj osebne borbe proti j Korberju. Vsled tega je osebna napetost med obema ministerskima predsednikoma postala že tako ostra, da sta se že izogibala vsaki osebni dotiki eden z drugim, zbog česar so se zaustavila vsa pogajanja za gospodarsko pogodbo in je trebalo, tla je nositelj krone sam posegel vmes, da je stvar prišla zopet v tek. Te dni sta bila oba ministerska predsednika v Išlu pred cesarjem. Vesti, ki so j prišle v svet o razgovorih v Išlu, ne le da niso soglašale, ampak so si bile naravnost nasprotne: ene so se dvigale v višavah optimizma, druge so se plazile v nižavah skrajnega pesimizma, ene so trdile, da so posvetovanja v Išlu ostala popolnoma brezvspešna, druge trde sedaj, da je z gotovostjo pričakovati srečnega dovršenja. Med take vesti je šteti tudi sinočnji članek v »Triester Zeitung«. Ta članek nosi sicer na čelu tržaško znamko, ali nam se j »No, pa kako mislite grofica?«, je vprašal Alico, želeč slišati njeno mnenje. »Jaz menim, da je Rudnić v vsakem pogledu izvrstna partija, katera se ne bi smela odbiti . . . Zato sem tudi sprejela ulogo, da govorim zanj.« »Ana, kaj praviš ti?«, je vprašal grof, ki ni imel, sodč po njegovem vedenju, še ni-kakega mnenja o tej stvari. »Jaz ? Ah, jaz bi najrajši molčala... Meni se zdi grozno, da se naša hči, to ponosno dete, moži z možem, ki nima niti rodbinskega grba... Kaj takega se ni še zgodilo v našej rodbini«. Grof Orfeo je pogledal Alico inolčć, kakor da bi jo vprašal: »Kaj praviš ti na to?« Alica je razumela takoj ta pogled. »To so predsodki !«, je rekla ona. »Jaz sem že pravila Ani, da taki nejednaki zakoni niso danes nič nenavadnega; taki zakoni so na dnevnem redu, a da je prišlo do tega, je krivo lahkoumno propadanje plemstva... Dokler je bilo plemstvo močno in bogato, ni bilo tega. Sedaj je žalibog, drugače... Kaj hasni ta grb in slavno rodbinsko ime, ko pa ne moreš živeti pri vsem tem. (Pride še.) zdi, da ne zgrešimo prave Bledi, ako iščemo njega vir v dunajskih inspiracijah. Zato pa že ta izvajanja zanlužujejo nekoliko pozornosti. lati pričajo, da so v vladnih krogih dobrih nad. Morda utegne zanimati čitatelje, kako vladni tolmač v tržaškem listu pod-kreplja svojih gospodarjev nade. Tudi on nima na razpolago povsem za-nesljivih |»oročil o konferencah v Išlu. ALi |>o njegovem mnenju (resničnem ali le figu-riranem, tega ne m«remo vedeti) je ugodno znamenje že dejstvo samo, da so se vršile te konference. I Vsakako pa je to zanesljivo znamenje. kako napete so bile že osebne razmere med g. Szellom in g. Korberjem, ako se ofioijozi čutijo srečne, da je sploh še prišlo • ^sebnega zbližanja med rečinima gospodoma. I Mrtva točka je premagana — meni oficijozus dalje — in oba ministerska predsednika sta ne mogla spustiti v podrobnosti pogodbe. Danes sploh da ni dvomiti na tem, da pride do nagodbe. To pa tem bolj, ker se je tudi na Ogrskem izvršila sprememba v mišljenju in so začeli tudi tam s(M>znavati vse koristi, ki jih jim donaša guspodaraka skupnost z našo polovico. In naš oficijozus se dela potem kakor da je predvidjal to, da se končno realni interesi izkažejo močneji, nego pa geslo radikalne politike: proč od Avstrije! (Nam pa se tu vriva vprašanje : če so vladni krogi res bili tako uverjeni, da Blednjič tudi na Ogrskem galiških državno- in deželnozborskih mandatov in s tem tudi gospodarstvo v deželi. — Življenje maloruskega kmetiča, ali prav za prav poljedelskega dninarja, je skrajno žalostno : poljski vlastelini ga za obdelovanje svojih posestev tako malo odskodujejo, da mu ni mogoče ne živeti, ne umreti. Naravno je torej, da so se Malorusi slednjič naveličali tega neznosnega stanja ter da si prizadevajo zboljšati si svoje gmotno stanje. V dosego tega so kmetijski delavci v galiških okrajih začeli zaporedoma prestopati v štrajk, kateri se je že močno razširil in zadobiva dan za dnevom veče demenzije. Oblastva so razposlala po deželi vojaštvo, katero ima paziti na red in so ee med vojaštvom in kmetijskimi delavci na raznih točkah dogodili že manjši spopadi, ki so zahtevali človeških žrtev. Cele stotine štrajkovcev so bile že aretirane na nekaterih krajih radi teh izgredov. Štrajka ne vodijo eocijalisti, marveč ga vodi maloruska narodna stranka, na čelu jej maloruski Jdržavnozborski in de-želnozborski poslanci Romanczuk, Bar\vinski, Kos in drugi, ki so imeli predvčerajšnjem v Lvovu posvetovanje, na katerem so sklenili nadaljevati štrajk in so izdali preglas, poživljajoči vse maloruske kmetijske delavce, naj stopijo v štrajk, a naj se ne poslužujejo naši Iste v. Dalmacija in Italijani. Dalmatinski Italijani so zanesli zo(»et kukavičje jajce v kovnega vprašanja v Dalmaciji. Dunajska Židinja bi pač bolje storila, da bi na našem Primorskem nujno priporočila pravično reše-nje jezikovnega vprašanja, kjer je v očigled temu, da je slovanska večina v jezikovnem obziru skoraj popolnoma brezpravna, taka rešitev pač nujno potrebna! Člankar v dunajski Židinji toži nadalje radi slabih gospodarskih razmer v Dalmaciji in pravi, da bi se dale iste zboljšati le s sodelovanjem Italijanov! Torej tisti Italijani, ki so to krasno deželo skozi stoletja in stoletja, toliko pod benečan-sko, kolikor pod avstrijsko vlado, neusmiljeno izmozgovali injo gospodarski skoraj popolnoma upropastili. so sedaj še tako iniamno brez-obiazni, da Hrvatom, ki so še le pred nekolikimi leti prevzeli to bankerotao njih zapuščino, očitajo — slabo gospodarstvo ! To je pač hinavstvo na svojem višku ! zmaga pamet nad slepo, dalje drvečo radikalno predale 8Voje dunajske prijateljice Židinje »N. politiko, potem pa ne vemo, zakaj so razni Fr Pre8^e<. V dolgem članku opisujejo odlični listi, ki so s Korberjevo vlado v no- gtanje ItalijanoV v Dalmaciji. Pred vsem za- toričnih zvezah, že prav resno pripravljali trjujej0 8trmečemu svetu, da se je vlada s javnost na misel eventuvelnega gospodarskega Hrvati vred z vsemi mogočimi sredstvi bo-1 ločenja od Ogrske in carinskih kolov med Hla f>roti nekdanji italijanski večini v dalma- obema polovicama monarh.je, in se je ta jav- tin9kem deželnem zboru, tako dolgo, da jo nost, ne izvzemii industrijalcev, ki so naj- je (lažko vegiao) p0p0ln0ma strla in je sto- bolj interesiram na izvozu iz Avstrije na j rila Deškodijivo. Seveda je ravno nsprotno Ogrsko, tuli res že jela spoprijaznevati s to ieanica. Kakor na Kranjskem, tako je tudi' mislijo.!} v J)a|ma{.ij; porabljala vlada vsa sredstva, da Oficijozus pa i 1 u struje tudi svojo trditev je na umeten način vzdrževala moč : na o koristnosti nagodbe za Ogrsko z enim kon- Kranjskem 5° 0 nemški manjšini, v Dalma- ! kretnim izgledom. > asa carina na pšenico ciji pa 2°/0 laški manjšini. Italijani v Dal- znaša 3 marke. Na Dunaju pa je bila v dobi maciji nimajo nobene pravice dolžiti vlado na 1892—laOl cena pšenici za 2*8 marke viša tem, da se je njih nenaravna moč slednjič — torej pribl žno toliko, kalikor znaša carina porušila, ker njih padec provzročili bo jedino —, nego pa angležko notiranje na 200 tr- dalmatinski Hrvati. Če se je pa vlada proti žiščih. Iz tega sledi, da bi Ogrska, ako ne zadnjemu, prav neposredno pod konec pada bi bila več v gospodarski zvezi z Avstrijo in italijanskega gospodstva, uklonila pod moraš bi morala eventuveino na Angležko proda- in je odnehala od prejšnjega naspiotstva proti ;*ti svojo {»šenico, dobivala za isto na leto Slavanom v Dalmaciji, storila je to le zato, kakih 1"» milijonov mark manje, nego do ker je vedela, da bi tudi njena pomoč itak sedaj, i Dobro. < "e je tako, potem pa ima av- nič več ne pomagala tistemu le fiktivnemu strijska vlada temveč razloga, da se ne da italijanstvu v Dalmaciji. strašiti z gosj>odarekim ločenjem in da trdo Kriva premisa je torej, na podlagi ka- drfi po koncu svoje hrbtišče.) tere dohaja dunajska Židinja, oziroma nje Pa tudi na avstrijski strani da so že laški dopisnik, čisto naravno tudi do krivega *iti tega jahanja in teh kriz in si žele defi- eklepa, rekši, da so, ker je vlada pripomogla nitivnega razmerja. (S tem pa ne sme biti Hrvatom do večine, postali Hrvatje vladina rečeno, da to definitivno razmerje mora ravno stranka in da bi morali kakor taka stranka t.iti skupnost z Ogrsko — tudi če je po- tmlj nastopati. Italijani si namreč predstav- gubna, saj oficijozus priznava sam, da tudi yaj0 ^o, da bi hrvatska večina morala pro- gospodarsko ločenje ne bi bilo ravno tako težirati Italijane in zatirati Hrvate. Italijani razmeije, katereg* se ima le Avstrija bati. ^ Egražajo na tem, da zahtevajo Hrvati, naj Radi želje po .definitivnih odnošajih« se ne se ^ vseh dalmatinskih uradih uvede samo smemo vračati v dosedanje odnosaje popolne hrvatski uradni jezik in naj se italijanščina podrejenosti nase države sami volji Ogrske.) odpravi iz teh uradov. Slednjič meni oficijozus, da bo tudi v To je torej čisto prav in lepo, da v avstrijskem parlamentu bolje razpoloženje, ko Dalmaciji, kjer sta le 2 — reci dva — od- pride nagodba v razpravo, ker je »minister- 9totka Italijanov, po vseh državnih uradih stvo pomirjenja« to, ki jo predloži. vlada laski uradni jezik! Ko pa Hrvatje No, no ! Ce meni mož v »Triesterici«, zahtevajo sedaj, da bi se stvar spremenila da je deplacirano, ako si kakov madjarski ^o, da bi se uradni jezik določil po hrvat- list ubija v glavo, da li se posreči g. Kor- j eki 930jQ večinif ne pa po 2°/0 laški manjšini, berju, da nagodbo spravi pod parlamentarno je ^ za Italijane grozna krivica, dočim ni po streho, potem pa moramo reči mi, da je jako Djih nazor!h nadalje nikake krivica v tem, jako deplscirano tudi to, ako se v razpravah da se tudi na Primorskem, kjer je slovensko- o ret-nih gc-podarskih vprašanjih navajajo hrvatsko prebivalstvo v veliki večini po dr- kakor argumenti — legende, pravljice, ka- žavnih uradih prezira in zatira naš jezik ita- k >r=nja je ta o »m nisterstvu pomirjenja«. iijanšsjni Da korist. Italijani imajo pač svoje Da gospod K«.rber miri vse stranke to je posebne nazore o pravici in krivici! res. ali miri jih le v toliko, v kolikor hoče blažiti njih odpor proti — sebi ! Ne miri pa strank in narodov v zmislu, da bi postali eden drugemu pravični in tolerantni. Zato pa bi smeli pričakovati izlasti od slovanskih strank, da eventuvelne predložene jim nagodbe ne bodo presojale se stališča lepih oči g. Korberja. ampak se stališča realnih gospodarskih koristi te polovice. Štrajk kmetovalskih delavcev v Galiciji. Iz Galicije prihajajo veleresne in žalostne vesti o gibanju med t>ednim kmeto-valskim prebivalstvom. Kakor je znano, teorijo Malorusi veliko večino gališkega prebivalstva, zemljišča pa 90 večinoma v rokah poljskih plememtašev, katerim jih maloruski poljedelci oblelujejo proti odškodnini. Potem je tudi razumljivo, kako so mogli Poljaki, da-si v manjšini, priboriti si veliko večino Laski člankar v dunajski Židinji očita nadalje vladi, da si o zadnjih deželnozbor-skih volitvah ui znala preskrbeti »zmerne« hrvatske večine, ki bi bila zmožna rešiti — jezikovno vprašanje. Ta je tudi lepa ! V Dalmaciji, naj bi se med 98°/0 Hrvatov in 2°/0 Italijanov reševalo tem poslednjim na korist kako jezikovno vprašanje. Kako to, za Boga ?! Ona 2°/0 odstotka Italijanov naj se naučita jedinega deželnega jezika hrvatskega, pa bo rešeno jezikovno vprašanje v Dalmaciji. Kaj bi rekli Italijani, ako bi beneški Slovenci v Italiji zahtevali, naj bi se mej njimi rešilo kako jezikovno vprašanje in naj bi se v vse urade v italijanskem kraljestvu uvel tudi slovenski uradni jezik ? ! Italijani bi rekli, da so beneški Slovenci zblazneli ! In prav bi imeli, kakor imamo tudi mi prav, da se smejemo laški zahtevi po reševanja jezi- Tržaške vestL Pozor, okoličanski vinogradniki ! Po zakonu imajo posestniki, katerih vinogradi so poškodovani vsled toče. suše itd., pravico zahtevati odpis davkov. V to svrlio treba, da >e taki posestniki obrnejo s prošnjo do davene oblasti ali pa da občina to za nje stori. Da se stvar olajša, podal se je danes deželni poslance gosp. Ivan tiorinp na magistrat, da, v imenu vse okolice opozori občino na škodo, katero je v ponedeljek okoličan-skini vinogradnikom toča napravila ter da občina stori potrebne korake za odpis davka, ttosp. asesor Verneda je obljubil, da to stori, ako pride iz vsakega okraja par posestnikov, katere vzame na zapisnik za ves dotični prizadeti okraj in sicer do 31. t. m., najkasneje pa do 1. avgusta. Opazarjamo torej okolieanske posestnike, da se dogovorijo ter pošljejo k omenjenemu g. asesorju nekoliko odposlancev posestnikov, kateri bodo vsprejeti na zapisnik, v omenjeno svrho. Premeeeenje. Finančno ininisterstvo je evidenčnega geometra I. razreda, Antona Gru b i š i e a premestilo na njega lastno prošnjo iz Labinja v Ljubljano ter mu tamkaj poverilo vodstvo arhiva katastralnih map. Za postajališče v Barkovljah. Več stanovalcev je bilo uložilo na ravnateljstvo južne železnice prošnjo, da bi tam otvorilo postajališče. Municipalna delegacija je odločila pedaj, da bo podpirala to prošnjo. Kako v Zadru in kako v Trstu I Zastopnik c. kr. vlade v dalmatinskem deželnem zboru, Nardelli, je v zadnji seji tega zbora izrazil skrb vlade, da se starišem ne krati pravica samodoločbe v izbiranju poučnega jezika za svoje otroke. Deželni zbor je bil namreč sklenil zakon, po katerem bi laške šole društva »Lega nazionale«, ki so raztresene tudi po Dalmaciji, ne smele vspre-jemati hrvatskih učencev, t. j. takih učencev, katerih materini jezik ni identičen z učnim jezikom dotičnih šol. To dela vladi grozne skrbi, kako se more hrvatske stariše siliti, da morajo svoje otroke pošiljati v hrvatske in ne v italijanske šole ?! To je po nazorih naše vlade nezaslišano. Tu hoče deželni zbor, oziroma hrvatska večina deželnega zbora dalmatinskega, kratiti pravice — čujte in strmite! — hrvatskih s t a r i š e v ! ! In slavna avstrijska vlada, ki ima Slovane tako rada, je tista pravična zaščitnica, ki brani pravice hrvatskih starišev nasproti — j hrvatski večini dalmatinskega deželnega zbora !! In kdo bi Be ne smejal nasproti tej tragikomični pozi preslavne »slavofilske« vlade ? ! Oglejmo si ta, od dalmatinskega deželnega zbora vsprejeti zakonski načrt in videli' bomo takoj, da je ravno tako, kakor smo zgoraj povedali. Zakon je naperjen samo proti zasebnim š^lam, te pa so v Dalmaciji samo italijanske ; deželne šole pa, ki so hrvatske (z malimi izjemami) ne zadeva ta zakon in se v iste vsprejemajo lahko tudi italijanski učenci. Na podlagi vsega tega je torej razvidno, da bodo tudi po uveljanjenju tega zakona laški stariši lahko pobijali svoje otroke ali v italijanske ali pa hrvatske šole, med tem, ko bodo hrvatskim učencem t»d-prte samo hrvatske šole. Ako se- more torej tukaj govoriti o kakem prikrajšanju, prikrajšani so le hrvatski stariši, nikakor pa ne italijanski. Kako prihajati torej laška strančica in vlada do tega, da se nasproti hrvatski stranki zavzemati za hrvatske stariše ? Čudno, da vlada in laška stranka ne skrbite toliko za slovenske stariše tudi tu v Trstu ! V Trstu bi Italijani, ker so v večini, to svojo skrb lahko tudi praktično pokazali. Kako to, da vlada ne skrbi tudi za slovenske stariše v Trstu, da bi mogli le oni sami odločati na podlagi katerega učnega jezika se imajo izobraževati njih otroci?! Ali, saj res, slovenskim starišem v Trstu vendar nihče ne brani pošiljati otrok v slovenske šole ' Samo ta malenkostna ovira je, da takih šol — ni ! I'mest na lekeija. Xekega večera je bilo v neki tržaški krčmi precejšnje število slovenskih gostov. Zraven teh je bila tudi peščica tržaških težakov laške narodnosti. Kakor običajno, je prišel tudi ta večer neizogibni Dalmatinac »sa bukini«. Je-li kaj prodal ali ne, nas za sedaj ne briga, fakt je pa, da ni storil drugega, nego da je ponujal svoje drobno blago. Pri mizi laških gostov pa se je našel »junak«, ki je izbil Dalmatincu ustnike, a mej slovenskimi gosti se je našel — Samson, ki je pouSil laško omizje o tem — kaj se ne sme delati ! No, konstatirati moramo, da so vsi Lahi obžalovali ta nedostojni čin svojega sodruga in pomagali pobirati raztresene ustnike Dal-matinčeve. Dostaviti pa moram, da je bila to njih velika sreča, ker bi bilo v nasprotnem slučaju — padalo po tleh, zraven ustnikov — še kaj bolj velikega in težkega! Lekcija je bila povsem umestna in je le želeti, naj bi služila vsem onim, ki se preradi in na nedostojen način šalijo z revežem ! Splošna zadruga težakov na c. kr. glavnem carinarakem uradu in v c. kr. javnih skladiščih (II Consorzio generale dei facchini deli' I. R. Capodogana e degli I. I. 11. R. Magazzini Generali in Trieste), na-merja dati v podnajem vsa dela, tičoča se nakladanja in razkladanja na ladije in z ladij, ki pristajajo v svobodni luki tržaški (iz-vzemši hangar Llovdov na molu III.) Pismene ponudbe s kolkom 1 krone, obvezne do 10. septembra li>02, je predložiti do 25. avgusta t. 1. v pisarni gori imenovane zadruge, kjer se izvedo pogoji. Zadruga si pridržuje pravico za vsprejemanje ali odklanjanje ponudeb, ne da bi bila primorana navesti razlog za to. Velikansko nekropolo ali grobišče bo našli pod Sv. Socerbom, ko so gradili cesto: Dolina- Kastelic-Podgorje. Gosp. prof. dr. Moser, pooblaščen v to od c. kr. centralne komisije, je od meseca marca sem preiskoval prostor ter je najdene objekte izročil mestnemu muzeju starin. Grobovi domačega prebivalstva istrskega, kakor tudi grobišču nekdanje rimske posadke so rešena z njihovim inventarjem vred. Ali iz bogatega gro-biščnega invetarja se ne more doznati ničesar, kako ime je imel kraj Sv. Soceib v časih Avguetejskih. Dražbe premičnin. V četrtek, dne SL julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica S. Sebastiano 3, hišna oprava ; ulica Amalia 8, hišna oprava; ulica Amalia I, automobil; ulica S. Lazzaro 6, ulica Sette Fontane 32 in ulica Ciozza 23, hišna oprava, oprema mehanične delavnice, bicikli, tandem in kovaška oprema; ulica Fiziano 4a, hišna oprava; ulica Zonta 2, tiskarski stroji in razno; ulica Sani t a štev. 7, tiskarski stroji in razno. Vremenski vestnlk. Včeraj: toplom« r 7. uri zjutraj 21.1° ob 2. ur. popoludna 27.5° C.° —Tlakomer ob 7. uri zjutraj 766.1 — Danes plima ob 7.54 predp. in ob 5.43 pop.; oseKa ob 1.8 pre<1p« ludae in ob —.— popoludne. Društvene vesti. Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu opozarja še enkrat na izlet, ki bo v nedeljo dne 3. avgusta v Tomaj. Odhod iz Trata iz pred kavarne bo ob ll1/*. uri in ne ob 11. kakor je bilo naznanjeno popred. Oas za priglašanje je še do jutri v četrtek zvečer in sicer se je zglasiti za listek pri g. Ivanu Zabriču, vratarju, ulica Molin a vento št. 3. Kdor želi torej, naj se zglasi do jutri zvečer, ker pozneje n*i bo več možno dobiti vozov. Pevski izbor je poskrbel vse jKitrebno. da se bo vse vršilo v najlepšem redu. Is Trsta se popelje tudi godba. Iz Tomaja poročajo, da tamošnje ljudstvo z radostjo pričakuje dneva • >. avgusta, ko bo vsprejemalo tržaške tojake. Na veselo snidenje torej v Tomaju dne avgusta ! Odbor per*ke?a društva »kola« izreka tem potom iskreno zahvalo vsem on;m, ki so na en ali drugi način pripomogli do sijajnega vspeha nedeljskega koncerta. Posebno «e zahvaljuje gg. darovalcem, včeraj izkazanih svat: potem gg. Skrinjarju, Ske-delj-u, Stoki, < • asperšiču, Kovačiču in To-mažiču za pomoč pri blagajni in pri šaljivi pošti. Otročki veselici t Kojanu in na ^■retl. Prejeli smo: Da govorimo resnico,; moramo povedati, da se je otroški vrtec v Kojanu, \ drugem tečaju obiskoval preraar- Ijivo. Otrok je bilo v šoli do zadnjega polno število- Pa ne le, da so otroci pridno zaba-' jali v šolo, ampak da m otroci tudi prejemali redni, točni, zahtevani pouk, to je pokazala zadnja otrrška veselica. Na vsaki točki te je lahko spoznalo, da so otroci bili dobro izučeni, in tako so Be vse točke izvajale v popolno zadoščenje občinstva. Zaslužna pohvala gre seveda vrtnarici, g.ci M. Crnigoj, katera se je včasih trudila Ae čez svojo dol-žnoet in zraven tega še brezplačno! Udeležba je bila povoljna. Na veselici se je nabralo 57 K. Tudi otroci na Greti niso to pot zaostali ! Tudi na tej veselici so se vse točke izvajale gladko, neprisiljeno in razločno, da si je bil ta vrtec med letom več časa zaprt radi bolezni otrok. Na dobrem vspehti gre tudi tukaj zahvala vrtnarici, gospici I. Matjasič. Kako pa je bilo z udeležbo tu na Greti ! Bila je pod vsako kritiko! Naj le konstatiramo, da je bilo možkih (z dvema odbornikoma vred) 10. To ni lepo! Tržačana ni bilo nobenega! Potem se ne čudimo, ako se bodo slišali žalostni glasovi ! Na tem ne bo kriva ne učiteljica in tudi ne odbor, kateri je vse leto deloval — deloval, kar je bilo možno ! Otroci se bodo morali zopet prodajati in Greta ostane vedno — žalostna Greta ! ! — Skromni a dobrosrčni udeleženci so darovali J I K. Bog jim plati ! binam, ki so prenočila goste in vsem p. n. gg. hišnim posestnikom, ki so okrasili svoje hiše z zastavami. Veleč. g. Sicherlu v Logatcu, da je preskrbel vozove. Gostilničarju gosjvodu Nuesbock-n za točno in ceno postrežbo. Priporočujć se v nadaljno naklonjenost bilježi z sokolskim »Na zdar !« Telovadno društvo »Sokol« V Idriji, dne 2f>. julija 1002. Za odbor: Jan Gruden Drag. Harmel staroBta. tajnik. * Žena, ki je na sumil. e šopke, s kater:mi so obdarovale d« šle goste, za razproda a nje različnih stvari na s'avnosti, za spletanje vencev itd., imenoma Jos. Novakovi za brezplačno napravo telovsdoe obleke revnim gojencem, učiteljici Anici Lapa j d e, ki je preskrbela belo oblečene deki re in D a v. L a p a j n e za govore pri vsprejemih in krasne šopke. Slavnemu c. kr. rud. ravnateljstvu za blagohotno prepusftev gledališča :n šolske telovadnice. Slavnemu mestnemu zastipu, y* >sebno vele^enjenemu gospodu županu Drag. Lapajne za vspre-jem gostov, prepustitev mestne dvorane in šolskega trga. Slavni »Čitalnici« in slavnemu »delavskemu bralnemu diuštvu« za lepe pevske zbore, slavnemu dramatičnemu društvu za prireditev slavnostne predstave, slavnemu prosto v. mest. gasilnemu društvu za pomaganje pri dekoracijah. Vsem p. n. rod- Vesti iz Štajerske. — Iz dobe objektivnosti. V ilustracijo razmer, ki vladajo na celjskem državnem gimnaziju, smo bili sporočili te dni, da se je sam gcspod ravnatelj udeležil veselice nemških abiturijentov in da ga ni čisto nič že-niral velenemški značaj iste. Čisto nič ni dvomil na »kompatibiliteti« obiskovanja takih prireditev s svojim položenjem kakor ravnatelj državnega zavoda v kraju z mešanim prebivalstvom. Te dni pa so slovenski abiturijentje priredili svojo ve=»elico, na katero pa ni došel noben ravnatelj in noben g. profesor. Kako naj ne bi že v mladih nemških prsih kipelo v prepričauju, da so oni narod izvoljencev...! Tako se dogaja v dobah vladine — objektivnosti ! — S pevske slavnosti v Gradcu. Prijatelj, ki je bil te dni slučajno v Gradcu in je s svojimi očmi gledal to vsenemško slavje, nam zatrja, da so poročila v nemških l;stih glede števila udeležencev silno pretirana. Tako nam zatrja prijatelj, da je bilo število udeležencev na sprevodu, ako sežemo visoko, do 4O.0OO, a nemški listi so govorili o 160|m»Ioo vplačana glavnica '2 (MX).000 K. ustanovljena od dunaj^ke^a bančnega društva in bavarske hipotek« rne in menione banke v Mooakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v mznovrstn h kombinacijah in proti nizkim premicam. 8[io*ij»lDo zavsirovanjr otrok brez zv«od zaatopniki in aerenti. Živic i dr. (S<'hivit/ iV Coni p. i) lalop stroje?, tebničiiiii preflmetoT in materijala. Delavnica. — Inženjerski urad. TRST. - Trgovinska ulica štv 2. - TRST - — j»ri tra-u roja>niee. . Prodaja se : MOTORJE na par. na plin, petrolej in bencin. STROJE za obrtnjiftvo in kmetijstvo, za dom in p ploh za vsako rabo. PUMPE za vodo. vino, špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. CEVI iz drugih kovin, iz pume in platna. PI^E in VALVE (zaklopnicei in druge medene ali broneue predmete. M AGILNE ULOGE t. j. plo*<-e, svitke in dr. iz gume, aabesta, bombaža. SITE in druge priprave za mline. PASE iz upnja in drugih inaterjalev. OI-TF. in MAST za mazanje strojev. Posebno se priporoča posestnikom Raznovrstne železne pluge, mlatilnice in či stilnice za žito, slamoreznice, stiskalnice za vino, olje in seno, škropilnice proti peronospori, elastične trake, gobe za cepljenje itd. Izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodovodov, vodnjakov, cest itd. in se tudi dela prevzame. XXXXXX>OOCXXXX)OOC Mihael Zeppar^J^ ima zalogo peč j od maj' like v veliketr 'z-l*>ru, sama novo-t, bodi-i glede risanj ali barv. Su'iv sestaja od same stanovitne zemlje. Izključna zaloga za Trst, Primorje in Dalmacijo slavno/oarie in odlikovane tovarn« za f>eČi Bratov ScluVz v H anskem (M >rava) ustanovljena 1848. Pr» t« b pečih He pribrani 500/« na kurjavi. I.a«"tna tovarn.i Sledilnih peči iz Železa ali ndelar h z majoliko. Izvr-š'tev po meri in nizkih oenab. FERDO GUŠTINČIČ klesarski mojster TRST m Ginliaoi 11» — BARKGVUE izmen pofcopališča Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-f mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike. kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu« v Karkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in jako nizke. Priporoćuje se slav*, slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani Ferdo Guštinčič kleparski mojster. Lekarnar Thierry (Adolf) Limited pravo stolistno mazilo je najjače mazilo, ki obla/i bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. Vdobiva se po lekarnah. Po poŠti franko '2 lončku 3 K 50 stot. Letarnar TMerry (Adolf) Limited v Pregradi pri Roptcn (Rohitsch-Sauerbrunn.) Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgornjo, na lončku utisnjeno varn. znamko in tvrdko. Stavbinsko podjetje Stavbinsko w podjetje G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsko orodje in parkete, stavMislo ii umetno kiparstvo. x Delalnica za konštrukcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna m-zarska dela kakor: kompletna okna začele stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in drusega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehlci in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno i ta. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. „ i 8 Mm slovenske pspdinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JKetoflijevo cikorijo. na milj one dam rs bi ..Feeolin". Vprašajte Vašega zdravnika, ako ni ..Feeolin- najboljši koztretik za kožo. lasi in zobe. Naj-grši obraz in najostudneiše roke zadolie takoj aristo-kratićno finost in obliko i. rabo ..Feeoliua- . ..Feeolin" je angleško milo sestavljeno ir. 42 žlahtnih in svežih zelišt. Jamčimo, da se a porabo ..Feeolina" popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi, ogorenja. rude-čice na nosu itd. ..Feeolin- ie najboljše sredstvo za riftčenje in vzdrževanje in olep^anje lasi, /.ahranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznini v plavi. ..Feeolin- je tudi najnaravnei>e in najboljše sredstvo t-išoenje vzdrževanje in olepšanje lasij. /ahranjenje iste proti odpadanju, ph šami in boleznim v glavi, j „Feolin" je tudi najnaravnrjšt'in najboljše sredstvo za za čiščenje zob. Kdor redno rabi ..Feeolin*' mesto mila, ostane mlad in lep. Vrre se takoj denar, ako w hi „Feeolin" re imel popolnega vspeha. Cena komada 1 K 3 komadi 2.:>0 K, »i komadov 4 K VI komadov 7 K. Poštnica za 1 komad 20 st. od 3 nadalje «0 st. I Povzetje »50 st več. Clarna zalosra M. Feith. Dnnaj. ^ VII.. Mari a h i I ferst rasae :{s. I. nad str. M Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča s\ojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politlrano, kakor za spalne, jedilne in vtzitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izviši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim ! Stanje Minil Ylo£: 15 milijonov K. Rezervni zaklal: okroglo 350.000 K V najem ♦ dda ineblovana soba v nliei Tor-rente st. 34. I. — Vprašati je tam v krojarni^i. Hiša v Ajdovščini z dvoriščem, vrtom in travnikom, na vrtu evetlienjak, na dvorišrn poslopje za hlev, je takoj na prodaj ali s 1. oktobrom v najem. Lei^a ob državni cesti. en streljaj železniške postaje. Stavba poj ol-noma primerna za večjo g<»stiltio ali trgovino. — Več pove npravništvo lista Zahtevajte v vseh javnih lokalih: 9 najelegantnejši, najl>o{ra- ^pon c ^aion na vsebini, visokih in (Miličnili krogih, v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj razširjeni nemški dniž-bin«ki list. ki vsprejema rodbinska, društvena, umetniška in športna poročila brezp'ačno. Izhaja vsako soboto. Naročiti se more z vsako številko in stane na^ leto : navadna izdaja K.24-24 Mk. posamezno 50 st. :'»0 Pf. luksna „ „ 40-40 Mk. - 1 K 1 Mk. krasna „ 100-100 Mk. „ 2 K 2 Mk. Posamične številke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava : Dunaj, IV., PlOsslgasse 1. Mestna hranilnica ljubljanska na mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/o tcr pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga/ara-čunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potoni c. kr. poštne hranilnice. Poštno - liranilnične sprejem niče dobivajo se brezplačno. "^H Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali imgleno politirane. divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se nahaja v dobroznani zalogi pohištva Rafael Italia Trst - uL Maleanton it. 1. - Trst. Trgovina z železnino „MERKUR" -v Celju, Graška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brar.e, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ktjučalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, /rebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic. sesalV.i-, mero ir uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter /seea aruzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze. cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), • ončene cevi. samokolnice. oprav za strelovode, ter vse v stroko že- lezne trgovine spadajoče predmete. flV Tomaževa ilitidra, najboljše umetno gnojilo. " w * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * i-vvi .»v. 3fO * - *-'o*trežb« icčti^ Cene nizke. ...........V, ■ViV.vV.j .■yyy.-y.-v