Četrtek, 29. julija 2004, št. 31, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Demokracija Nacionalka ne privlači gledalcev Pred jesenskimi volitvami je opozicija na čelu s SDS in z NSi u zagonu. S svojim programom in ravnanjem nagovarja čedalje širši krog potencialnih volivcev SLOVENIJA Ropova poletna razprodaja P FINANCE Nerealne ** vladne . obljube INTERVJU Miro Petek Razočaran sem nad razmerami v državi 9771408049069 knjigarna DEMOKRACIJA Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzoria.narocnine@siol.net IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov. 519 strani, 5.000 SIT taF.Triska f7?-^ TONE KUNTNER MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. 72 strani, 2.200 SIT ii množičnega v Kočevskem Rogu JAN F. TRISKA POZABLJENA FRONTA I. SVETOVNE VOJNE Iz dnevnika češkega vojaka, ki se je udeležil bojev ob Soči in Piavi. 240 strani, 5.500 SIT MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906 SIT DIMITRIJ ZILEVSKI OTOK BREZ MILOSTI Informbirojevci v jugoslovanskih komunističnih zaporih Stari Gradiški, na Golem otoku, Sv. Grgurju in drugje. 256 strani, 3.996 SIT MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT y> í vr¡f/í| '"Map*- ver 7W p IN v RDEC0 ZVEZDO DOŠAN S. LAJOVIC MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Avtobiografska pripoved iz časa druge svetovne vojne. Knjigi je dodan seznam sodelavcev Udbe. 347 strani, 6.200 SIT MALINA SCHMIDT-SN0J JOSIP VOŠNJAK Zdravnik, politik in književnik, predvsem pa rodoljub, ki je bil za svoj narod po potrebi tudi ognjevit taborski govornik 292 strani, 11.400 SIT CENE VSEBUJEJO DDV, POŠTNINO PLAČATE POSEBEJ. Janez Janta PREMIKI j..... I! -f " ' "I !! »i !! m fcJk^m ,w¡ i'uaiií- -SimS: - !K* . ■», ei >i JANEZ JANŠA PREMIKI Knjiga, ki je bila prodana že v več kot 61.000 izvodih. Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. 363 strani, cena 2.200 SIT JANEZ JANŠA OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodana je bila že v več kot 17.000 izvodih. 309 strani, 2.200 SIT _ toMbdmovk vzpon Boauun patid zirronon nvsno-oaKH MILAN ZVER STO LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT VASJA KLAV0RA PREDEL 1809 Avtor je šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT S O Č A SVETA REKA . ——* ISfanL , A TOMAŽ BUDK0VIČ VZPON BOHINJA PRED ZATONOM AVSTRO-OGRSKE Bohinj od marčne revolucije naprej, v času graditve proge in od njenega odprtja naprej. 231 strani, 5.500 SIT S E M E N A RAZDORA PETRA SV0USAK SOČA, SVETA REKA Monografija slovenskega Posočja, ki na podlagi obsežnega arhivskega gradiva raziskuje razmere med italijansko okupacijo. 428 strani, 10.980 SIT VIKTOR BLAŽIČ SEMENA RAZDORA Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT knjige v spodnji vrsti lahko kupite tudi na obroke. najnižji obrok je 3.000 SIT. tretja stran ^SmMKr-- ■ Odnos do naroda V številnih razpravah, ki smo jim bili v zadnjih tednih priče v okviru zborov, forumov, strokovnih svetov in v medijih, se je jasneje pokazalo tisto, kar je bilo očitno že prej, to je povsem različen odnos do Slovenije in slovenskega naroda, ki ga gojita oba slovenska politična pola. Za vladajočo tranzicijsko levico je slovenska država nekaj, česar so se polastili po razpadu Demosa In to sprejeli kot fevd, s katerim lahko neomejeno razpolagajo. Ker niso intimno navezani na projekt slovenske osamosvojitve, kot so bili ljudje v Demosu, slovensko državo obravnavajo predvsem kot prostor, ki ga morajo obvladovati, imeti pod nadzorom, da Iz njega čim več potegnejo za svoje osebne (gmotne) Interese. Če teh Interesov nimajo, pa je njihov odnos do slovenske države povsem brezbrižen. Ekstremen primer takega odnosa kaže eden izmed ideologov vladajoče liberalne demokracije dr. Slavoj Žižek. V intervjuju za Mladino poudarja, da ga slovenska notranja politika praktično ne zanima več, da ga dolgočasi. Dobro, bi lahko rekli. To ni nič takega, saj veliko ljudi politika prav nič ne zanima. To je njihova pravica. Njihova pravica je, da ne gredo na volitve. Žižek gre pri tem še dlje in prostodušno razlaga, da raje gleda filme, kot da bi izgubljal čas s slovenskimi volitvami. "Jaz pa si ne bi pustil vzeti gledanja filma." In brez sramu nadaljuje: "Tri minute dobrega filma mi pomenijo več kot usoda Slovenije! Če že hočete." Kaj temu dodati? Človek ostane zgrožen In skoraj brez besed ... No, po drugi strani pa je to razveseljivo za opozicijo, saj bodo jeseni, če smo nekoliko cinični, potencialni volivci liberalne demokracije raje gledali filme, kot šli volit Ropa in njegove"vulgoliberalce". Odnos tranzlcijske levice do slovenskega naroda se kaže tudi v tem, da njeni predstavniki govorijo predvsem o slovenskih državljanih, slovenski narod pa jim gre le stežka z jezika. Jasno jih je razkrila razprava o tako imenovanih izbrisanih in jih razkrivajo njihovi načrti, naj bi v prihodnje zaradi nizke rodnosti Slovencev uvažali ljudi iz nekdanjih jugo- slovanskih republik, na kar opozarjajo v opozicijskih vrstah. Če so v prejšnjem režimu njihovi ideološki predniki podpirali priseljevanje z juga zaradi domnevnega pomanjkanja domače delovne sile in privrženosti jugoslovanski ideji, bi oni radi danes s tem nadaljevali predvsem zaradi nabiranja novih volilnih glasov. Ne zanima jih, da je v Sloveniji v primerjavi z drugimi nacionalnimi državami delež tujcev zelo velik (dvajset odstotkov, Nemčija ima na primer samo osem odstotkov tujcev). Se pravi, da smo Slovenci na tem področju skrajno ogroženi, kar kliče po ukrepih, ki bi spodbudili višjo rodnost domačega prebivalstva. To je prav gotovo ena Izmed nalog prihodnje vlade. Če bo jeseni zmagala opozicija, bo nedvomno imela več posluha za slovensko narodno substanco, ki je, čeprav Imamo svojo državo, čedalje bolj ogrožena. O tem je v svojih zadnjih razpravah zelo jasno govoril dr. Peter Jambrek. Nujna se mu zdi obnova slovenskega nacionalnega programa. Jambrek zavrača tezo, da se je slovenski narod, potem ko je ustanovil svojo državo, utopil in Izginil v nekem nenaclonalnem slovenskem ljudstvu kot skupnosti državljanov, ampak še naprej obstaja, ohranja in razvija svojo narodno samobitnost. "Vprašanje državniške modrosti slovenske vlade in vseh vej slovenske oblasti, tudi zakonodajne in sodne, je torej, kako v vsaki konkretni situaciji najti pravično ravnotežje med temeljnim narodnim poslanstvom Republike Slovenije kot nacionalne države ter vsakršnimi drugimi skupinskimi in posamičnimi Interesi. Če aktualne slovenske oblasti, izvršilna, zakonodajna in sodna, tega ravnotežja ne znajo najti, če je zanje nacionalni interes Slovencev nelegitimen, če je njihovo upoštevanje in spoštovanje vnaprej diskvalificirano kot ksenofobno, nacionalistično, šovinistično, netolerantno, potem je taka oblast v težavah, ker ne razume in ne upošteva temeljnega načela demokratičnosti slovenske republike. Če in ko se zastavi vprašanje, kdo je bolj legitimen, slovenski narod In slovensko ljudstvo ali njegova oblast, kdo od obeh ima pravico biti končni razsodnik v konkretnem sporu in ali naj prevladajo koristi naroda, ljudstva ali oblasti, mora biti odgovor vselej Isti: vedno Imata prav narod in ljudstvo. Še večjo težo pa mora Imeti pravica naroda In ljudstva, da sama, neposredno ali po svojih predstavnikih, ki jim zaupata, povesta, kaj je po njunem prav in pravično." Nedvomno se tega, o čemer govori Jambrek, sedanja vladajoča garnitura, v nekaterih primerih pa niti sedanje ustavno sodišče, ne zaveda. Zato ne preseneča, da nezadovoljstvo s strankami na oblasti narašča. Metod Berlec Odnos tranzicijske levice do slovenskega naroda se kaže tudi v tem, da njeni predstavniki govorijo predvsem o slovenskih državljanih, slovenski narod pa jim gre le stežka z jezika. Demokracija • Četrtek, 22. julija 2004 © kazalo Ljubezen je slepa Vzemimo čisto hipotetično, da bi se Tito bojeval le za osvoboditev, ne pa da je okupacijo izkoristil za revolucijo. 11 Strah pred potopom 12 Opozicija širi svoj prostor Že pred nekaj tedni smo v tedniku Demokracija napovedali uvod v novo etapo tranzicije, ki naj bi jo simboliziral vstop Slovenije v Evropsko unijo. Odstavljeni zunanji minister Dimitrij Rupel je to na drugem zasedanju Zbora za republiko označil za "novo rundo". Ta se kaže tudi v vrenju v strankah. 16 Nacionalka ne privlači gledalcev O gledanosti nacionalne televizije - RTV Slovenija je bilo že veliko napisanega, Predvsem o tem, da je stopnja gledanosti nacionalne televizije nizka. Iskali so se odgovori na vprašanje, zakaj je tako, a kot kaže, jih še danes ni. Nacionalka ni več magnet za gledalce, kot je to bila v svojih zlatih časih. 18 22 Nerealne obljube 24 Ali v Izoli služijo na račun narave? 31 Konec "enostrankarske" demokracije? Japonska kombinacija modernosti in tradicije je veljala za ekonomski zgled vsaj do devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je ta država zapadla v svojo najhujšo gospodarsko krizo, po kateri zdaj sicer razmeroma uspešno okreva. Manj zgleden je njen politični sistem - po formalnih kriterijih demokracija, v kateri pa je že pol stoletja na oblasti ista politična stranka. 34 Razočaran sem nad razmerami u državi Pogovor z Mirom Petkom Razočaran sem nad razmerami v tej državi, saj sem na lastni koži občutil, da država ne funkcionira. S samim novinarskim angažiranjem je mogoče vplivati na spremembe, vendar ne toliko kot znotraj politike. Mislim, da si Slovenija in Slovenci zaslužijo, da z državo upravljajo odgovorni ljudje. 44 Kardelj -56 Antične olimpijske igre Le še nekaj dni je preostalo do slovesnega odprtja 28. olimpijskih iger moderne dobe v zibelki olimpizma - vroči Grčiji. Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); taks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. ianez Juhant, dr. lanez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. lanko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Goste, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Soper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Gregor Pohleven Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. HHHH Demokracija • 31/2004 Ropovo izigravanje (Stran 8) Jara kača slovenske denacionalizacije (Stran 10) Zakonska pomoč Posočju (Stran 15) Portoroška vročica (Stran 21) Smrad iz novogoriške komunale (Stran 26) Izbiranje otrok (Stran 30 Festival užitkov (Stran 38) Krkina likovna razstava (Stran 40) Iz zgodovine Brda (Stran 44) Vrhniške stoletnice (Stran 46) Mačji kralj sveta (Stran 48) Tek s praznino (Stran 55) Harmonik zmagovalec MMS (Stran 58) Starogrške nečednosti (Stran 60) George Bernard Shavv (Stran 62) Bovec - Potemkinova vas (Stran 65) OF drugo ime za partijo (Stran 66) pogovor Avtobusni prevozniki v začaranem krogu Pogovarjali smo se z Renato Zatler, svetovalko pri GZS - Združenju za promet in zveze. Kako so se uredili zapleti pri avtobusnih linijskih prevoznikih in kolikšna je subvencija države javnim prevoznikom? Avtobusni prevozniki bodo glede na zagotovila vlade prejeli višjo subvencijo, in sicer naj bi ta namesto dosedanjih 16,50 SIT/km znašala 50,00 SIT/km bruto. Zdajšnja subvencija države pomeni na letni ravni približno 900 milijonov tolarjev (primer: Slovenske železnice dobijo za javni potniški promet na letni ravni 8 milijard tolarjev oziroma še dodatna sredstva v primeru izgube ...). V zadnjem času je vlada sprejela pomemben akt z naslovom Predvidljivo v skupno prihodnost - Resolucija o prometni politiki RS, s katerim se je zavezala s kratkoročinimi ukrepi reševati problematiko v javnem linijskem prevozu pomikov. Resolucija je zelo dobro zastavljena in samo upamo lahko, da bo čim prej sprejeta v državnem zboru, saj le v praksi dobi svojo veljavo. Zal dodatnih 32,5 tolarja ne zadošča za uresničitev cilja (znižanje cen mesečnih vozovnic za 30 odstotkov), vendar so prevozniki sklenili dogovor, da do konca leta ne bodo spreminjali tarifne lestvice oziroma podražili prevozov (praviloma so se do sedaj podražili 1. februarja in 1. avgusta), čeprav naj bi dodatno subvencijo dobili izplačano šele v mesecu januarju leta 2005. Vsekakor pa bodo v podražitev prisiljeni, če vlada ne bo uresničila obljub. Kaj lahko naredite v združenju za to, da bi se državljani veC vozili z avtobusi? V združenju lahko samo uresničujemo interese članov v smislu razvoja dejavnosti in predvsem preživetja podjetij, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo. Vsekakor s posebnimi akcijami (lani smo imeli poslovno konferenco o tem, kam gre javni prevoz potnikov) ozaveščamo javnost in apeliramo na vlado in pristojne institucije, da uvedejo sistemske ukrepe, ki jih poznajo razvite evropske države. Žal je največji prob- lem v tem, da Slovenija še vedno nima ustrezne prometne politike (do sedaj samo graditev avtocest), ki bi bila zavezujoča za vse! Zakaj so avtobusni prevozi za potnike tako dragi? Gre za ekonomsko ceno, ker se javni linijski prevoz potnikov (primestni in medkrajevni) ta čas še ne izvaja v obliki gospodarske javne službe (GJS). Ko bo GJS vzpostavljena, bodo vzpostavljeni tudi ustrezni mehanizmi "oblasti" oziroma v našem primeru naročnika (to bo v skladu z zakonom o prevozih država); gre za določanje cen (in seveda subvencioniranje razlike, če bo cena nižja), določanje splošnih prevoznih pogojev, standardov kakovosti (prevozov, dostopnosti...) in drugo. V razvitih evropskih državah poteka koncesijski sistem oziroma sistem pogodb, pri čemer gre za sodelovanje med prevozniki in oblastjo in s tem oblikovanje privlačnega, poceni in kakovostnega javnega prevoza potnikov. Da se splača voziti z osebnim vozilom, pa nikakor ni kriv samo drag javni prevoz. Če delodajalci povrnejo (praviloma 100 odstotkov) stroške prevoza (praviloma gre za prakso dveh enosmernih vozovnic, ki so drage; bolje bi bilo, da bi plačali mesečno vozovnico), se ljudje ne bodo vozili z avtobusi. Pogosto gre tudi za manipulacije, ker delodajalci ne zahtevajo ustreznih potrdil, na primer pri javnih uslužbencih, ki si na tak način umetno dvigujejo plače. Tukaj ni nikakršnega nadzora in vlada je sprejela ukrepe, ki ne vzpodbujajo rabe javnih prevozov, ampak jo zavirajo. V kakšnem položaju so dohodkovno avtobusni prevozniki? Ker se sistemski ukrepi za ureditev javnega prevoza niso vzpostavili pravočasno, se razmere iz dneva v dan slabšajo. Situacija je slabša tudi zaradi t. L liberalizacije posebnega linijskega prevoza (vstop v EU). Število potnikov žal še vedno upada, vozni park se stara, nekatera podjetja so na robu preživetja (nekatera se rešujejo z dodatnimi dejavnostmi). Ponudba javnega prevoza je slaba (nekateri kraji so popolnoma prezrti), zato nikakor ni primemo, da bi ljudi silili, naj se vozijo z avtobusi. Vse skupaj se torej vrti v začaranem krogu! _Vida Kocjan Opij za "vulgoliberalce" Pri enem izmed slovenskih političnih tednikov, ki so blizu vladajoči liberalni demokraciji, že nekaj časa veselo prodajajo filme. Ravnajo se po načelu, ki ga oznanja ideolog liberalne demokracije dr. Slavoj Žižek, ko pravi, da je pomembnejše gledanje nekaj minut filma kot pa usoda Slovenije. No, pa imajo tudi oni svoj opij. Demokracija • Četrtek, 22. julija 2004 © Z DEMOKRACIJO NA MORJE diktafon Prohibicija Pred tremi leti so se v Sloveniji pojavili letaki, na katerih je bila slika sedaj že nekdanjega ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta s sončnimi očali. Na letaku je bil napis: Prohibicija slepi. Ni znano, kakšno prohibicijo so raznašalci teh letakov imeli v mislih, in ni znano, kaj je imel s to zadevo opraviti ljubljanski nadškof. Zaradi tega, ker je Cerkev pač proti uporabi kondomov in proti predzakonskim spolnim odnosom? Cisto mogoče. Močno pa se bojim, daje naše drage borce proti prohibiciji že močno povozil čas, saj očitno mislijo, da še vedno živimo v srednjem veku in je treba zato plavati proti toku. Toda v resnici plavajo s tokom, še posebej takrat, ko jim teče voda v grlo. In prav tedaj najglasneje razglašajo, da so svobodomiselni, da mislijo s svojo glavo in si ne pustijo soliti pameti. Samo da si proti RKC, pa si že glavni frajer v državi. No, če ostanemo pri Cerkvi in prohibiciji, je treba reči, da jo je prohibicija pošteno zagodla Cerkvi na Hrvaškem, saj bo v mesecu avgustu začel veljati nov zakon o varnosti v cestnem prometu, ki brez izjeme prepoveduje voznikom pitje alkoholnih pijač, pa naj bo količina še tako majhna. To z drugimi besedami pomeni, da od avgusta naprej ne boste smeli pojesti niti enega rumovega bombona, če boste hoteli voziti po hrvaških cestah, saj bi že 0,01 promila alkohola v krvi pomenilo, da ste nič manj kot pijani, zaradi česar vas lahko pošljejo na zdravljenje k dr. Ruglju. Seveda vam kazen najmanj 30 tisoč tolarjev ne uide, pa še kazensko točko dobite. Nič čudnega torej, da so se takemu zakonu uprli duhovniki, ki morajo piti vino po službeni dolžnosti, a seveda niso mogli prepričati neomajnega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, ki odločno vztraja pri stališču, da zakoni veljajo za vse enako in da ne bo dopustil nobenih izjem (kako zelo bi takega predsednika vlade potrebovali v Sloveniji). Tako bodo morali duhovniki najeti šoferja in ga seveda tudi dobro plačati, razen če bo kdo to službo hotel opravljati zastonj in se seveda odpovedal alkoholnim pijačam. Si predstavljate, kakšen upor bi nastal, če bi tudi v Sloveniji uzakonili popolno prepoved alkohola pri voznikih? Na to raje ne pomislimo, saj bi v tem primeru največja vladna stranka lahko celo razpadla. Tone Anderlič bi na primer na svojem poceni kupljenem zemljišču na slovenski obali organiziral shod in nanj povabil svoje tovariše, ki so nekdaj hodili na zajtrk k Viki Potočnik, ter jih obilno pogostil z refoškom in malvazijo. Nove stranke pa mu tako ali tako ne bi bilo treba ustanavljati, odkar je Rop dal Rupla na čevelj. Zmago Jelinčič Plemeniti bi prav gotovo zahteval razglasitev izrednih razmer ali pa bi začel izvajati državljansko nepokorščino. Toda eno je gotovo - v primeru popolne prohibicije bi bil naš plemeniti poslanec popolnoma varen pred tabelimi ali tardečimi, saj ga ne bi mogli zriniti s ceste. Pa naj še kdo reče, da je prohibicija brezvezna... Gašper Blažič Demokracija tudi v hrvaških turističnih krajih Spoštovane bralke in bralci, obveščamo vas, da boste v času poletnih počitnic DEMOKRACIJO lahko kupovali tudi v hrvaških obmorskih krajih (Istra, Kvarner in Dalmacija). Uredništvo revije vam želi prijetno branje in lepe počitnice. "Ruplova izvolitev za podpredsednika državnega zbora je nagrada za njegov politični prestop." (Stari partijec in siva eminenca slovenskega parlamenta Miran Potrč pozablja, da Rupel ni odšel iz LDS sam, ampak so ga odslovili.) "Duhovniki bi morali biti izvzeti iz zakona o popolni prepovedi alkohola v prometu." (Hrvaški duhovnik Živko Kustič se boji, da bodo duhovniki postali prve žrtve novega hrvaškega prometnega zakona, saj ga pijejo po službeni dolžnosti.) "Ne bom razočaran, če me Oblak ne bo po-"V SLS že dolgo ni nič novega. Ta stranka je klical." kronično zaznamovana s pomanjkanjem za- (Slovenski nogometni zvezdnikZlatko Zahovič nimanja za svojo usodo. Zdaj medse spuš- Se počuti rahlo odpisanega.) čajo volka. 0 njem se ve, da dlako menja, narave pa nikdar." (Novinarka Mateja Babič vnovično aktiviranje Marjana Podobnika v ljudski stranki vidi kot vrnitev volka, ki mu ne moremo zaupati.) "Ponujamo amnestijo za tiste, ki niso zagrešili preveč krutih dejanj. Za vse razen morilcev, posiljevalcev in ugrabiteljev." (Začasni iraški predsednik Gazi Al Javer je veliko milostljivejši kot njegov predhodnik Sadam Husein, vendar je vseeno zadržal največje ribe.) "Osebno ne želim sodelovati v slabih vladah." (Borut Pahor bi vstopil v vsako vlado, pomembno je le, da je dobra, četudi ni levosredinska. V združeni listi zato že pripavljajo grmado.) "Tri najgrša leta Francesca Tottija? Tista, ki sem jih preživel v prvem razredu osnovne šole." (Italijanski nogometni zvezdnik Francesco Totti se nima za najbolj inteligentnega.) "Dosedanji tranzicijski koncept se je izčrpal in vztrajanje pri tem konceptu bi povzročilo zaostanke v razvoju." (Nekdanji predsednik države Milan Kučan bo ob vstopu v novo etapo tranzicije zamenjal taktiko. Očitno bo še v tretje sestopal z oblasti.) "To ne bo navaden sprejem, ampak pravi farewell s 'špico' ljudi in 'špico' kulture. Za moj denar, da ne bo spet vprašanj, kdo bo to plačal." (Odhajajoči direktor Krke in član Foruma 21 Miloš Kovačič bo ob slovesu v Moskvi priredil prav poseben sprejem. Denar davkoplačevalcev pri tem ne bo utrpel hujšega oškodovanja.) O Demokracija • 31/2004 zgodbe Ljubljanska družba Barsos - MC, ki sicer posluje z minimalnim kapitalom, se verjetno ne bo kar tako odrekla donosnemu poslu. Zavlačevanje obnove Rimskih toplic Čeprav je minilo že skoraj 15 let od tega, kar je zdravilišče Rimske toplice prešlo iz posesti nekdanje JLA v roke države Slovenije in kljub temu, da je vlada šele leta 2000 objavila javni razpis za izbiro vlagatelja v zdravilišče, na podlagi katerega je bila izbrana ponudba podjetja Barsos - MC iz Ljubljane, se na področju revitalizacije zdravilišča ne premakne nič. Še več; vlada je že leta 2000 z zasebnim ljubljanskim podjetjem Barsos - MC, ki ga vodi Sašo Baričevič, podpisala predpogodbo, po kateri naj bi bila obnovitvena dela končana do konca leta 2003. Zasebnik je obljubljal naložbo v višini 55 milijonov mark, nato pa je vse skupaj zastalo. Premikati se je začelo spet lani poleti, po novih obljubah naj bi bila dela končana v letu 2006. Zdravilišče naj bi se po obnovi ponašalo s petimi zvezdicami, poleg nekaterih sovlagateljev pa se je Baričevič zanašal tudi na denar iz evropskih strukturnih skladov, pri čemer naj bi mu izdatno pomagala ministrica Zdenka Kovač. Krajani in nekateri nekdanji zaposleni v toplicah so takšnemu zavlačevanju in taktiziranju odločno nasprotovali. Prepričani so, da morajo toplice služiti širšim interesom in ne le ozkim kapitalskim Interesom posameznikov. Ko je že kazalo, da bo Baričeviču uspelo, pa je bila vlada pretekli teden primorana spremeniti svojo odločitev. Sprejeli so sklep za ponovitev razpisa. Ugotovili naj bi, da izbrani vlagatelj Barsos - MC ni izpolnil pogojev za sklenitev pogodbe o oddaji nepremičnin v dolgoročni najem. Eden od razlogov naj bi bil tudi, da je bila v razpisnih pogojih iz leta 2000 predvidena oddaja nepremičnin v brezplačni najem, po novem zakonu o javnih financah pa to ni več mogoče. Med drugim je tudi državno pravobranilstvo že dan prej zavrnilo aneks k pogodbi o najemu. Glede na to, da so bili v igri tudi drugi naložbeniki (skupaj z Barsosom), to niti ni tako velika novica. Mogoče je, da je vse skupaj le igra in da se bodo na nov razpis prijavili isti kandidati, kot so bili doslej. Le da bo vse skupaj precej zakrito in zavito v celofan. Donosnemu zdravilišču In denarju za obnovo iz evropskih strukturnih skladov se posamezniki namreč ne bodo kar tako odrekli. V. K. Civilna koalicija poziva... Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka je na predsednika vlade, predsednika državnega zbora (DZ) in nekatera ministrstva pred kratkim naslovila pismo, v katerem izraža svojo strinjanje z odločitvijo, da zakon o Triglavskem narodnem parku umaknejo z junijske seje DZ, hkrati pa jih v njem tudi poziva, naj pripravijo nov, kakovostnejši predlog zakona. Kot so v protestnem pismu zapisali člani civilne koalicije, koalicija združuje številne nevladne organizacije, kot so denimo Društvo slovenskih pisateljev, Društvo za okolje, družbo, naravo In zdravje Ljubljana, Svetovni slovenski kongres in Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije. Omenjeno odločitev podpirajo zato, ker menijo, da predlog zakona kljub številnim dopolnilom, ki so jih vložili kvalificirani predlagatelji, še ni dovolj dobra podlaga za celovito zavarovanje naravne in kulturne dediščine na sedanjem območju Triglavskega nardonega parka. Glavni razlog za slednje je po njihovem mnenju v tem, da vlada in DZ pri pripravi besedila zakona nista upoštevala številnih utemeljenih predlogov in dopolnitev, ki so jih k predlogu zakona vložili udeleženci javne razprave o zakonu (razprava je potekala marca). Koalicija nevladnih organizacij tudi ugotavlja, da javnost ni obveščena o stališčih DZ glede nadaljevanja postopka sprejemanja tega oziroma o pripravi novega zakona. Ker se bližajo volitve in je usoda predloga zakona nejasna, člani koalicije vlado in DZ pozivajo, da omogočita pripravo novega, sodobnega in mednarodno Prveoa avgusta na Višarje Nekdanji člani Akademskega kluba Straža so dali izdelati in postaviti na pročelju cerkve na Svetih Višarjah spominsko ploščo univerzitetnemu profesorju dr. Lambertu Ehrlichu, duhovnemu In političnemu voditelju katoliških Izobražencev In vzgojiteljev mladega slovenskega rodu, ki je umrl leta 1942, ko je komunistična Vos naredila nanj atentat, ker je bil človek družbene vesti slovenskega naroda. Brez lansiranja laži in dezinformacij v zavest polovice slovenskih kristjanov komunisti niso mogli izvesti revolucije In prevzeti oblast; zato so ga likvidirali kot nešteto drugih ozaveščenih Slovencev že v času med okupacijo. Blagoslovitev plošče bo v nedeljo, 1. avgusta 2004, pred ooi SI MRMO I LATI«. I SERUMI E SLI SLAVI. I «OSTRI AITEIATI RAKU (¡OSTRIMI) 081 USA CHIES1 CRE lU 01*1 -OE HA 8RISCE I PORIH. HIER AH mrFPomtT VOH INMIEI.CER-HAIEI B1D SLAVER RASTER »«SERE «TER EIIE IIRCRE, DIE DIE VlKER IICHT TBEIIT. SGIDERI VER8IRDET. DR. LAHBERT EHRLIGH t 18. li. 1878 t 26. V. 1342 08 TEMELJIH TE SVETE GUBE SE STItAII TRI POSLAVIIIA EVROPSKA PIENEIA' ROHARI, SESKA» I« SLOVAII. modrosti tedna "Šolo je potrebno približati učencem, učiteljem in staršem ter jo oddaljiti od politike in strankarskega koristo-Ijubja. Njen cilj je lahko samo dvojen: pridobivanje znanja in vzgoja za kakovostne medčloveške odnose. Vse drugo je odveč in zavira sleherni razvoj na tem področju." (Teolog dr. Ivan Stuhec) • •• "Postkomunistična era za Slovence ni bolj prijazna, kot je bila komunistična. Razlika je morda v tem, da je ona bila uničevalna in brutalna, ta pa je predvsem in v prvi vrsti žaljiva. Žaljivost je boleča in ponižujoča; danes, ko je nastopil eminentno politični čas, pa je zlasti škodljiva ..." (Publicist Justin Stanovnik) IAHESTI KEJIIIA SO RASl OČETJE POSTAVILI IA T« OTOS CERKEV. HARIJ1 V CA8T.T0 JE EDIRI HEJM V EVROPI. (I IARBMV IE IBtSJE. HARVEE JM ZDR820JE. 1. illllt». 1111 Plošča v spomin dr. Lambertu Ehrlichu primerljivega zakona In da v priprave tokrat vključijo tudi strokovne Institucije in nevladne organizacije. Celotno javno pismo bomo objavili v naslednji številki Demokracije. A. K. cerkvijo Višarske Matere Božje. Ploščo bodo odkrili in blagoslovili na tradicionalnem srečanju in romanju treh Slovenij na Svete. Višarje. Pri tem bodo recitirali pesem Simona Gregorčiča l\la polju znamenje stoji, sledil bo nagovor nekdanjega stražarja dr. Franceta Vrbinca in pesem Pozdravljena, mati dobrega sveta Stanka Premrla. Ob odkritju plošče in blagoslovitvi bodo zapeli še pesem Bodi zdrava, domovina Benjamina Ipavca v priredbi Sama Vremšaka in v pevski izvedbi Mešanega pevskega zbora Gregor Rihar iz Polhovega Gradca. M. M. 'J v Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 O pro&contra Ropovo li izigravanje I Verjetno ni naključje, da držav-i ni zbor letos že najmanj drugič tik pred parlamentarnimi počitnicami sprejema program prodaje državnega premoženja. Medtem ko smo lani natanko ob istem času poročali o tem, da so poslanci vladajočih strank potrdili vladni predlog prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004, letos pišemo o tem, da so poslanci potrdili dopolnitve tega programa, s tem da so dodali še leto 2005. Gre predvsem za dopolnitev prodaje prevoznih sredstev, opreme, zemljišč in zgradb. Kako velika je bila tudi letos naglica pri sestavi seznama, kažejo napake pri povsem navadni računski operaciji - seštevanju. Na več kot sto strani dolgem seznamu lahko najdemo marsikaj; vmes so tudi zemljišča, za katera so napisane le parcelne številke, kar med drugim pomeni, da nekdo natančno ve, kaj bo nekdo kupil. Letošnji seznam pomeni tudi prodajo državnega premoženja v vrednosti slabih 10 milijard tolarjev, večina bo prodana letos. Se na lanskem za- nja. Po zatrjevanju vladnih uradnikov naj bi bile cenitve pred prodajo še enkrat opravljene. Ker pa vemo, da cenilci premoženje lahko ovrednotijo tako ali drugače (kakor jim je pač naročeno), je močno dvomljiva vsakršna cenitev, če to opravijo „neodvisni" cenilci. Gre pač za že staro zgod- m. Varuhovo ■f poročilo 7 ¿-¿i zakonom o varuhu človekovih pravic, ki ga je decembra 1993 sprejel državni zbor RS, je bil za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil uveden varuh človekovih pravic. Uradno je lahko za posameznika nemalokrat tudi usodni. Če hočemo imeti pravno državo, potem ne moremo dopustiti, da se zavlačuje pri odločanju o pomembnih zadevah. Iz ust varuha človekovih pravic je bilo slišati, da prepozne odločitve ne potrebuje nihče. V tem se lahko z njim strinjamo. Ne Poročilo je vsako leto daljše, kršitve človekovih pravic obsežnejše; varuhu ne bo zmanjkalo dela. bo, ki se letos ni nič spremenila. Še bolj kot to bode v oči dejstvo, da vlada še vedno nima strategije, katero premoženje država potrebuje in katerega ne, nima izdelane niti premoženjske bilance. Ta pomeni popisa premoženja, ki je v državni lasti. Na vse to že ves mandat opozarja poslanec Andrej Bajuk. Kot bob ob steno so vsa njegova vprašanja, zakaj vlada ne uredi stvari na tem področju. Že leta se Bajuk sprašuje, zakaj se vlada boji nadzora in preglednosti. Znana so tudi njegova stališča, da ni na svetu človeka, ki bi si sploh upal priti v parlament in prositi za dovoljenje, da bi prodajal premoženje brez ureditve temeljnihpogo-jev. Spomnimo na 2. odstavek 146. začel delovati leta 1995 in vse do danes je pomoč pri njem iskalo veliko število oseb, ki so prepričane, da so jim kršene človekove pravice. Kaj dela varuh človekovih pravic, je razvidno iz vsakoletnega poročila. Na zadnji redni seji zdajšnjega sklica državnega zbora so poslanci ugotavljali, da z varovanjem človekovih pravic v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni. Pa poglejmo, kakšna je splošna slika. Nekatere institucije se še vedno ne odzivajo na varuhove zahteve, ampak se izmikajo ali zavlačujejo s posredovanjem zahtevanih podatkov in informacij, do katerih ima varuh človekovih pravic po zakonu pravico. Po zakonu Vladajoča elita prodaja državno premoženje tako, kot bi bilo to njena lastnina. sedanju državnega zbora je Anton Zunič, državni sekretar na finančnem ministrstvu, dejal, da bo država v dveh letih prodala desetino vrednosti kon-solidirane premoženjske bilance države v zadnjih treh letih. Opozicija je lansko sejo obstruirala, saj poslancem ni uspelo prodreti s svojimi stališči. Že lani seje izkazalo, da vlada za prodajo nima izdelanih pravil, kar pomeni možnost izigravanja vseh pravil. Poleg vsega vlada v programu prodaje premoženja ne uporablja niti enotnih podatkov. Ob vsem tem je že ves čas sporna tudi cenitev premože- člena slovenske ustave, ki natančno ureja izkaze vrednosti državnega premoženja. Poslancu Bajuku odgovora v vseh teh letih še ni uspelo dobiti. Kako bi tudi ga, če je ministrstvo za finance več kot desetletje v rokah vladajoče LDS, v zadnjih letih pa v rokah Toneta Ropa; najprej kot finančnega ministra, zdaj kot predsednika vlade! Tako lahko ugotovimo le, da se vladajoča elita kljub dologletnim opozorilom opozicije še vedno obnaša tako, kot da prodaja premoženje, ki je njena last. Pa še zdaleč ni tako. Vida Kocjan so mu dolžni posredovati podatke, pa naj se jim ti zdijo smiselni ali ne. Neodzivanje organov (med njimi so čedalje pregosteje državni pravobranilci, ministrstva za šolstvo, za delo, družino in socialne zadeve, za okolje in prostor) pomeni zavlačevanje reševanja problemov ljudi v stiski, ki se po pomoč obračajo na varuha človekovih pravic. Tako kot marsikdo drug tudi varuh človekovih pravic ugotavlja, da se razmere na področju sodstva v Sloveniji niso izboljšale. Rakrana so še vedno veliki sodni zaostanki, ki so le na področju sodstva, tudi na področju otrokovih pravic je še veliko neurejenega. Črn oblak še vedno visi nad ravnanjem policije, nad policijskimi postopki... Na področju osebne svobode je zgodba enaka kot pred letom dni - še vedno imamo prezasedena zapore, ogroženo je zdravje zapornikov, za varnost je slabo poskrbljeno ... Tako kot že vrsto let se varuh človekovih pravic še vedno srečuje z vprašanjem romske skupnosti, njene integracije v družbo, srečuje se s problemi na področju socialnih stanovanj, s problemom tako imenovanih izbrisanih in ne nazadnje z graditvijo džamije. Skrb pa zbuja dejstvo, da sedanji varuh potencira nekatere kršitve, druge pa zanemarja in se vse prevečkrat ideološko opredeljuje. Ko gledamo poročila varuha človekovih pravic, pa je nekaj vendarle jasno. Poročilo je iz leta v leto daljše, kršitve človekovih pravic obsežnejše. Skratka, ni se bati, da bi varuhu zmanjkalo dela. Eden od poslancevje ob obravnavi poročila varuha človekovih pravic dejal, da so njegovo vsako leto debelejše poročilo in večji grehi pravzaprav izkaznica vodenja države in vodenja sedanje koalicije. Pa še prav ima. Mihaela Praprotnik O Demokracija • 31/2004 kolumna Dr. Peter Starič Nekaj tednov pred zadnjim potresom sem pri izviru Soče srečal skupino starejših Novo-goričanov. Ko smo se malo razgovorili, sem jih kar naravnost vprašal: "Pa kaj ga Novo-goričani biksate s tistim napisom NAŠ TITO tam gori na Sa-botinu?" Pojasnili so mi, da je Tito pač del naše zgodovine. Odgovoril sem, da je tudi Hitler del nemške zgodovine, pa vendar nikjer v Nemčiji ni več kakega Adolf Hitler Platza in zaman bi tam iskali kak njegov spomenik. Ker je bilo že zvečer in hladno, so odšli... Tudi v naših provladnih dnevnikih, npr. v pismih bralcev, sem že zasledil pohvale Titu. Enako na televiziji, ko so spraševali Novogo- Ljubezen je slepa ričane o tem napisu na Sabotinu. Ni težko razumeti, da je zaradi dvajsetletnega trpljenja pod fašizmom tamkajšnje prebivalstvo močno naklonjeno tistemu, za katerega menijo, da jih je odrešil in priključil matičnemu narodu. Pa vendar je na oni strani meje ostalo še kakih 80.000 Slovencev (takoj po vojni jih je bilo še precej več), ki niso imeli te sreče. Tik preden je naš maršal moral oditi na svoje zadnje zdravljenje v ljubljanski Klinični center, je povedal nekaj podrobnosti o svojem sestanku z Winstonom Churchillom 12. avgusta 1943 v Neaplju. Tudi Churchill omenja ta sestanek, kjer je Tito privolil v vsakršno sodelovanje. Zato so ga Britanci oskrbovali z orožjem in opremo vse do konca vojne. Ko pa je maršal začutil, da mu je gospa s koso že tesno za petami, je povedal še podrobnost, da mu je takrat Churchill obljubljal staroavstrijsko mejo z Italijo. Ta je potekala tako, da sta bila Trbiž in del Kanalske doline v Avstriji. Približno od Predela naprej proti jugu tja do Brd je meja potekala enako kot danes. Od Brd proti jugu pa je na avstrijski strani zajemala Krmin, Gradišče, Ronke, Červinjan in se spustila do morja sredi Gradeškega zaliva. Gradež, Tržič (Monfalcone) in Trst so bili torej v Avstriji. Ker so na teh območjih živeli večinoma Slovenci, bi, če bi Churchill po vojni izpolnil svojo obljubo, ostalo na italijanski strani zelo malo naših rojakov. Po sestanku se je Tito vrnil na Vis, kjer je bival pod nekakšnim "letalskim dežnikom" zahodnih zaveznikov, potem pa je odletel v Moskvo na posvet s Stalinom. Tam se je dogovoril, da so Sovjeti preusmerili prodor južnega krila svoje vojske, ki ji je poveljeval maršal Tolbuhin, proti Beogradu namesto proti Budimpešti. Zato je bil Beograd osvobojen že oktobra 1944, Budimpešta pa šele januarja 1945. V Beogradu se je Tito "ustoličil" in Churchill je spoznal, da ima samooklicani jugoslovanski predsednik Britance le toliko za zaveznike, kolikor mu pošiljajo orožje in opremo. (Fitzroy McLain omenja v svoji knjigi Disputed Baricade, kako so partizanski komisarji hvalili ZSSR, češ da bodo od tam kmalu poslali pomoč partizanom. Ti so več noči čakali na sovjetska letala, da bi pripeljala opremo in orožje, vendar zaman, kar jih je silno razočaralo.) Sedmegamarcal945jebilsklenjen sporazum Tito-Subašič, ki pa ga Tito že od vsega začetka ni nameraval spoštovati. Ko je Churchill ugotovil, da hoče Tito v Jugoslaviji ustanoviti nekakšno "sovjetsko (satelitsko) republiko", je sklenil, da bo zadržal ta vpliv čim bolj stran od Zahoda. Sovjeti so v zasedenih državah takoj vzpostavili svoje satelitske vlade, čeprav je Stalin na sestanku na Jalti obljubil Churchillu in Roose-veltu, da bodo tam svobodne volitve. Zato jeTruman, kije nasledil Roose-velta (ta je umrl 12. aprila 1945), močno pritisnil na Molotova in terjal, naj se Stalin drži dogovora. Kakšen je bil uspeh njegove kritike, pa vemo. Vse to je vedel tudi Churchill, Slovenci, ki zaradi Titove zagledanosti v ZSSR še vedno živijo v Italiji, živeli danes v matični državi. Deset let po Titovi smrti je predvsem zaradi velikosrbske hegemonije Jugoslavija razpadla in Slovenci smo se osamosvojili. Če bi imeli Trst, kot je takrat obljubljal Churchill, se danes ne bi prerekali s Hrvati zaradi izhoda na odprto morje. Se več morske obale in celotni Piranski zaliv pa bi imeli, če Kardelj polotoka Savudrije, ki spada v piranski kat-šaster, ne bi bil prepustil Bakariču. Potem ko smo 5. oktobra 1954 dokončno izgubili pristanišče Trst in vse ozemlje med današnjo in staroavstrijsko mejo, smo od Angležev in Američanov dobili 25 milijonov dolarjev za zgraditev nadomestnega pristanišča Koper. Vendar je ta denar poniknil v Beogradu in številna posredovanja slovenskih predstavnikov, da bi ga dobili, so ostala brez odgovora. Zato smo morali pristanišče Koper zgraditi Slovenci iz lastnih sredstev. Podobno kot vsak diktatorski sistem je imel tudi naš piramidno struktu- Vzemimo čisto hipotetično, da bi se Tito bojeval le za osvoboditev, ne pa da je izkoristil okupacijo za revolucijo in nedemokratični prevzem oblasti. V tem primeru Churchil ne bi imel razloga, da prelomi obljubo. Tako bi številni Slovenci, ki zaradi Titove zagledanosti v ZSSR še vedno živijo v Italiji, živeli danes v matični državi. zato je njegova obljuba o staroav-strijski meji med povojno Jugoslavijo in Slovenijo splavala po vodi. Vzemimo čisto hipotetično, da bi se Tito bojeval le za osvoboditev, ne pa daje izkoristil okupacijo za revolucijo, nedemokratični prevzem oblasti in priključitev Jugoslavije sovjetskemu bloku (v letih 1945 do 1948). Čeprav bi po vojni jugoslovanski narodi morda sklenili, da ne maramo več kralja in velikosrbske hegemonije in da hočemo imeti (demokratičnega) Tita za predsednika, tako kot npr. Francozi de Ga-ulla, bi Churchil ne imel razloga, da prelomi obljubo. Tako bi številni ro; na vrhu je bil maršal Tito, ld je odločal o vseh pomembnih zadevah. Zagotovo torej tudi o tistih 25 milijonih dolarjev, in če posežemo malo nazaj, tudi o usodi političnih nasprotnikov, kolaborantov, izdajalcev in njihovih družin, kijih je Titova vojska brez sodnih procesov in dokazovanja krivde pobila po koncu vojne. Zato je danes Slovenija posejana z množičnimi grobišči, v katerih leži najmanj 200.000 trupel. Zakaj - ldjub vsemu povedanemu - na Primorskem še vedno tako častijo našega nekdanjega diktatorja Tita, bi bržkone lahko razložili le z znanim reklom: Ljubezen je slepa! Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 O dogodki Potrdili štiri nadomestne poslance Potem ko so štirje sedaj že nekdanji poslanci državnega zbora tudi uradno nastopili funkcijo poslancev v evropskem parlamentu, je bilo treba na njihovo mesto imenovati štiri nove poslance. Zato so se morali poslanci sniti na izredni seji in potrditi četverico, ki bo nadomestila Miho Brejca, Lojzeta Peterleta, Jelka Kacina in Boruta Pahorja. Brejčevo mesto bo zasedel nekdanji bovški župan Slnlša Germov-šek, ki je prejel 55 glasov poslank in poslancev, proti pa sta bila 2. Peterleta bo nasledil Matjaž Falkner, profesor strokovnih predmetov na kmetijski šoli Grm, ki je prejel 57 glasov poslank In poslancev, 2 pa sta bila proti. Darja Lavtižar Bebler, veleposlanica In voditeljica slovenske stalne misije pri Svetu Evrope, je bila s 56 glasovi za In 4 proti potrjena na mesto Jelka Kacina, Izolska županja Breda Pečan pa je bila prav tako s 56 glasovi za In 4 proti potrjena na mesto Boruta Pahorja. Nadomestni poslanci bodo svojo poslansko funkcijo opravljali do izteka tega mandata, to pomeni še tri mesece, kajti 3. oktobra so razpisane državnozborske volitve. V teh treh mesecih jim tako ne bo treba veliko sedeti v državno-zborsklh klopeh, kajti poslanci so že odšli na počitnice. Prav na Izredni seji, na kateri so bili potrjeni štirje na- domestni poslanci, je bilo treba še po nujnem postopku obravnavati novelo zakona o popotresnl obnovi objektov In spodbujanju razvoja v Posočju. To je bila tako rekoč prva seja nadomestnih poslancev, naslednja pa bo verjetno šele v septembru (če ne bo razpisana še kakšna Izredna seja, kar pa je malo verjetno). Še preden so bili nadomestni poslanci po- Mandat štirih nadomestnih poslancev bo zelo kratek. Od leve proti desni: Matjaž Falkner, Breda Pečan, Siniša Germovšek in Darja Lavtižar Bebler trjeni, so morali podpisati, da se strinjajo, da bodo prevzeli funkcijo poslancev. Malo za šalo, malo za res -kdo pa tega ne bi podpisal, če bi vedel, kaj pomeni postati poslanec državnega zbora le za nekaj mesecev, in še to v počitniškem času? Čeprav je čas počitnic, bodo prejemali poslansko plačo. Ob izteku mandata jeseni jim bodo pripadle enake pravice kot vsem tistim poslancem, ki so v parlamentu sedeli štiri leta. Verjetno si je vsak Izračunal, koliko bo na boljšem (ali na slabšem) sedaj, ko mu je uspelo zasesti stolček poslanca, v primerjavi s svojim dosedanjim poklicem. In ko smo pri denarju, za vsakega poslanca, ki bo z jesenjo zapustil poslanske klopi, bo treba globoko seči v državno blagajno in poskrbeti za njegove pravice. Gledano s finančnega zornega kota bi bilo najbolje, da bi poslanci, ki so do sedaj greli poslanske stolčke, to počeli še naprej. Po drugI strani pa je res, da si marsikdo od sedanjih poslancev tega mesta ne zasluži In je bolje, da se od poslanskega stolčka poslovi. M. P. Jara kača slovenske denacionalizacije Čeprav je slovenski parlament zakon o denacionalizaciji sprejel že leta 1991, denacionalizacija do danes ni končana. Neformalni rok, do kdaj naj bi se to zgodilo, je po novem konec leta 2005, vendar pa je slednje glede na dejstvo, da je bil ta rok že večkrat premaknjen, bolj malo verjetno. Zakon o denacionalizaciji, ki ga je novembra 1991 sprejela Demosova vlada, naj bi popravil krivice tistim, ki jih je nekdanja komunistična oblast po drugi svetovni nasilno razlastila, vendar je uresničevanje zakona predvsem v prvih letih po sprejetju potekalo po polževo. Zlasti v Združenju lastnikov razlaščenega premoženja so opozarjali, da skušajo upravne enote, sklad kmetijskih zemljišč In gozdov in notranje ministrstvo po navodilih vladajoče oblasti vse postopke čim bolj upočasniti In doseči, da bi upravičenci do premoženja bodisi prej pomrli, bodisi nad svojimi zahtevki obupali. No, veliko od tega se je spremenilo, ko je naša država začela predpristopna pogajanja za polnopravno članstvo Slovenije v EU in zvezi Nato. Takrat so namreč evropski predstavniki dali naši vladajoči politiki vedeti, da bo morala proces denacionalizacije kon- čati, še preden bo postala polnopravna članica obeh povezav. V neformalnih izjavah so ji celo namignili, da si brez končanja tega poglavja polnopravnega članstva ne more obetati. Omenjene grožnje so pripomogle, da se je proces denacionalizacije nekoliko pospešil, a kljub vse- Ministrica Cerarjeva napoveduje, da bo denacionalizacija končana do konca leta 2005, poznavalci pa pravijo, da je ta napoved zelo optimistična. mu ne toliko, kot bi si denacionall-zacljski upravičenci želeli. Tako je ministrstvo za pravosodje za rok, do katerega naj bi bila končana denacionalizacija, najprej določilo leto 2002, nato ga je premaknilo na leto 2004, na zadnji tiskovni konferenci ministrstva za pravosodje pa ga je ministrica Zdenka Cerar premaknila še za eno leto, na leto 2005. Kot je na omenjeni tiskovni konferenci dejala Cerarjeva, je bilo do zdaj rešenih okoli 88 odstotkov vseh zahtevkov, preostale pa bi bilo po njenem prepričanju mogoče rešiti v enem letu, to je v drugi polovici naslednjega leta. Poznavalci so do takšne napovedi hudo skeptični, saj pravijo, slednje pa priznava tudi Cerarjeva, da so nerešene zadeve največji zahtevki (zahtevki za vračilo velikih gradbenih in zemljiških kompleskov) In so praviloma najteže rešljivi. Tako je zelo verjetno, da se bo denacionalizacija v sramoto naši demokratični državi In tistim, ki jo že vsa leta vodijo, zavlekla še za nekaj let. A. K. © Demokracija »31/2004 naslovna zgodba Strah pred potopom Vladna koalicija je tik pred koncem mandata poskrbela za še zadnje kadrovske zamenjave, s katerimi si želi v primeru poraza na naslednjih volitvah na pomembnih mestih zagotoviti čimbolj lojalen kader. Skupne značilnosti večine zamenjav, ki so jih tik pred odhodom na parlamentarne počitnice oziroma koncem dela sedanje sestave državnega zbora potrdili poslanci, sta bili dve. Prva je bila, da se je vladna koalicija odločila, da jih bo z večino, ki jo ima v parlamentu, izvedla, še preden se je zamenjanim funkcionarjem iztekel mandat, druga pa, da je vlada njihovo zamenjavo predlagala praktično brez obrazložitve. Tako so poslanci tik pred koncem zasedanja po hitrem postopku in brez omembe vredne razprave (opozicija je sicer vmes večkrat protestirala) zamenjali štiri člane Državne revizijske komisije (gre za pomemben državni organ, ki opravlja javne revizije), ki bi se jim mandat iztekel šele konec letošnjega leta. Tako je predsednico Marijo Bukovec zamenjal član komisije Aleksij Mužina, tri člane - Marijo Bezovšek, Metoda Hrovata in Mužino - pa so zamenjali trije novi člani: dosedanja voditeljica sektorja za logistiko pravosodnih organov na pravosodnem ministrstvu Vesna Cukrov, svetovalka predsednika republike za socialne zadeve in notranja revizorka Metka Cerar ter direktor občinske uprave Sveti Andraž v Slovenskih goricah Jožef Kocuvan. Njihov mandat bo trajal pet let. Od banke do računskega sodišča Še boij je vladna koalicija pohitela pri zamenjavi viceguvernerja in člana sveta Banke Slovenije. Tako so poslanci brez večje razprave, slišati je bilo le nekaj protestov opozicije, za novega viceguvernerja in člana sveta Banke Slovenije, ki bi se mu mandat iztekel šele v sredini januarja prihodnje leto, izvolili dosedanjega viceguvernerja Andreja Ranta, ki velja za preverjen kader guvernerja banke Mitje Gasparija. Po hitrem postopku so poslanci potrdili tudi predlog predsednika države, da na mesto drugega namestnika predsednika računskega "°P?va vlada je ob koncu svojega mandata postala povsem "levičarska Od vbIikb Koalicije ie ostalo bore inalo sodišča imenujejo Zorana Mladenoviča, dosedanjega vrhovnega državnega revizorja na računskem sodišču, ki bi se mu mandat iztekel šele v začetku decembra letos; na tem mestu je za naslednjih devet let zamenjal dosedanjo drugo namestnico vrhovnega državnega revizorja Zdenko Vidovič. Vladna koalicija ničesar ne prepušča naključju Ker bi mandati vsem omenjenim funkcionarjem potekli šele v času prihodnje sestave državnega zbora, ki se bo oblikoval po oktobrskih volitvah, in ker večina novih funkcionarjev velja za sedanji vladni koaliciji naklonjene ljudi, je bolj ali manj jasno, da vladna koalicija ob negotovem volilnem izidu na jesenskih državnozborskih volitvah ne želi ničesar prepustiti naključju in da želi do takrat na vsa pomembna mesta v državni upravi imenovati čim več sebi lojalnega kadra, ki bo svoje delo opravljal tudi pod okriljem morebitne drugačne vlade (če ga ta seveda ne bo zamenjala). To ob dejstvu, da bi bilo veliko bolj higienično, če bi zamenjave po rednem postopku opravila nova vlada, in da so nekaj podobnega do zdaj storile vse vlade, niti ne preseneča, zato pa toliko bolj negativno preseneča dejstvo, da so poslanci vladajoče koalicije spremembe potrdili brez pripomb (Jaša Zlobec pri enem od glasovanj vse do zadnjega sploh ni vedel, o katerih imenih glasuje) in da nobeden od provladnih medijev zamenjave ni poskušal problema-tizirati, kot da bi šlo za najbolj normalno stvar, ki se lahko zgodi v parlamentu. Spomnimo se samo leta 2000, ko je nekaj zamenjav opravila takratna Bajukova vlada, zaradi česar so poslanci LDS in ZL vključno z večino provladnih medijev zagnali silen vik in krik. Govorili in pisali so o velikih kadrovskih čistkah, političnem kadrovanju in domnevnih enormnih odpravninah. Zdaj ko je to storila sedanja vladna koalicija, pa se to seveda nikomur izmed njih ne zdi sporno. Se v LDS in ZL bojijo volitev? Slednje seveda samo kaže na znano dvoličnost večine provladnih medijev in poslancev levice, ki delujejo po načelu, da je nekaj v redu samo takrat, kadar to počnejo oni oziroma njihovi, kadar pa to delajo drugi, ni v redu. A slednje je pač znana dolgoletna sistemska slabost slovenskega medijskega in političnega prostora in smo se je v zadnjih letih že nekako privadili, zato ji ne gre posvečati prevelike pozornosti. Bolj zanimivo je, da kadrovske menjave, ki jih je vladna koalicija izpeljala v zadnjih mesecih (nekaj jih je izpeljala prek novega zakona o javnih uslužbencih, druge pa kot redne in "izredne" menjave), več kot očitno kažejo na to, da se v vladni koaliciji bojijo, da bodo po volitvah izgubili oblast. In čedalje več je ljudi, ki mislijo, da bi bil za to že skrajni čas. Aleš Kocjan Kadrovske menjave, ki jih je v zadnjih mesecih izpeljala vladna koalicija, kažejo na to, da se LDS in ZL zelo bojita, da bosta jesenske volitve izgubili. Demokracija • Četrtek, 22. julija 2004 © politika Že pred nekaj tedni smo v tedniku Demokracija napovedali uvod v novo etapo tranzicije, ki naj bi jo simboliziral vstop Slovenije v Evropsko unijo. Odstavljeni zunanji minister Dimitrij Rupel je to na drugem zasedanju Zbora za republiko označil za "novo rundo". Ta se kaže tudi v vrenju v strankah. Pri vsem tem je po svoje najbolj zanimivo, da je "novo rundo" v slovenski politiki napovedal prav Rupel, ki je postal njeno prvo žrtveno jagnje. Obračun znotraj LDS, ki zelo spominja na partijske čistke v se- demdesetih letih, je namreč dovolj jasno znamenje, da je deset let po aferi Depala vas in združitvi Libe-ralno-demokratske stranke, Demokratske stranke, zelenili in socialistov v Liberalno demokracijo Slove -nije z voditeljem Janezom Drnovškom prišlo do zasuka sredinskega prostora. Če je LDS v minulem desetletju s pomočjo koalicijskega modela OF in SZDL suvereno obvladovala sredinski prostor in potiskala pomladne stranke na politično obrobje, seje situacija sedaj obrnila, saj so postale desnosredinske stranke (članice evropske zveze ljudskih in demokratskih strank) tiste, ki se odpirajo sredini, najpomembnejšemu segmentu volivcev torej, ki s svojo odločitvijo tudi dejansko odločajo o volilni zmagi te ali one stranke. Zoženje manevrskega prostora Nobenega dvoma ni, da se je LDS po Drnovškovem odhodu iz njenih vrst znašla v precepu: ali nadaljevati pragmatično politiko ali pa strniti lastne vrste v monolitnejšo celoto. Antonu Ropu, ki se je pokazal kot precej manj fleksibilen politik od Drnovška, je uspelo predvsem slednje, s čimer pa si je LDS močno zmanjšala manevrski prostor. Če je Drnovšek funkcijo predsednika LDS opravljal kot neke vrste "krizni menedžer", ki je lahko vsak trenutek zagrozil, naj ga ubogajo, če ga še želijo imeti, pri tem pa ob dogajanju v stranki in koaliciji pogosto zamižal na eno oko, se je Rop pokazal kot brezkompromisni strankarski voditelj, ki je pomanjkanje politične širine in sredinske drže pokazal tudi s tem, da se ni hotel udeležiti prvega zasedanja Zbora za republiko. Se več, za sobotno prilogo slovenskega dnevnika z največjo naklado je izrekel nekaj opazk: "To je bil pač zbor enoumnega diskvalificiranja drugače mislečih; zbor neke opozicijske stranke, ki počez in neargumentirano napada vlado in si skuša podrediti drugo opozicijsko stranko." Svoj lonček je pristavil tudi predsednik DeSUS Anton Rous, ki je izjavi za TV Slovenija med vrsticami dogajanje v Zboru za republiko označil za nasilje. Vrhunec je bil seveda izbris Dimitrija Rupla iz vlade, potem ko je Rop že prej iz vlade izgnal neubogljivo SLS. Najverjetneje pa je za Ropovo čedalje bolj živčno in arogantno držo kriv tudi poraz LDS na evropskih volitvah, kar je najočitneje pokazalo pomik LDS v levo. Pri tem velja omeniti tudi vse bolj partijsko kadrovsko politiko vlade (ki je že ustoličila novega zunanjega ministra Iva Vajgla, za generalnega dr- mmmmmm Predsednik države Janez Drnovšek je kot sredinsko usmerjen politik v Predsednik vlade Anton Rop si je z izgonom Slovenske Nekdanji predsednik Milan Kučan zaradi čedalje času vodenja vlade in Liberalne demokracije Slovenije poskupal zdru- ljudske stranke in ministra Dimitrija Rupla iz vlade moč- večjih težav liberalne demokracije izgublja živ-ževati ljudi različnih interesov, kar Tonetu Ropu nikakor ne uspeva, no zmanjšal manevrski prostor na jesenskih volitvah. ce, kar se pozna tudi v njegovih javnih govorih. e Demokracija • 31/2004 politika žavnega tožilca pa predlagala Franca Mazija, ki si je v preteklosti pridobil negativen sloves preganjalca svobode tiska) ter nerazčiščene afere, vključujoč korupcijo (SIB, Orion, Ultra). Z desne v sredino Hkrati z zoženjem manevrskega prostora pa se je povečal manevrski prostor desnosredinskih strank SDS, NSi in SLS, strank torej, ki so jim (zlasti SDS) provladna občila očitala sektaštvo ali pa sedenje na dveh stolih (SLS). Pri tem so seveda zanimivi nastopi predsednika SDS Janeza Janše, ki je pomik SDS v tranzici jsko sredino razglasil že na kongresu SDS v Celju leta 2001 (tedaj je prišlo do spora med njim in dotedanjim strankarskim gromovnikom Ivom Hvalico). Seveda do pomika v sredino ni prišlo čez noč, ampak se je sprememba zgodila najprej s podporo predsedniške kandidature Barbare Brezigar, na katero Janša na jesenskih volitvah ne bo mogel računati, vendar sta SDS in NSi s podporo Brezigar-jevi v predsedniški tekmi naredili korak naprej. Naslednja poteza pri pomikanju v sredino pa je bila napoved Dimitrija Rupla in novinarja Mira Petka, da bosta na volitvah kot neodvisna kandidata kandidirala na listi SDS, medtem ko je NSi uspelo nagovoriti veliko sredinskih volivcev s pomočjo Lojzeta Peterleta kot nosilca liste. Pomemben dejavnik pomikanja v politično sredino je tudi retorika, pri čemer je v zadnjem času Janša presenetil večino medijev s trditvijo, da je treba preseči razdeljenost, pri čemer seje vsaj delno ujel s prvakom SLS Janezom Podobnikom, ki je bil v svojih pogledih na spravo (graditev skupne prihodnosti, pri kateri naj bi sodelovali tako potomci partizanov kot domobrancev) konkretnejši, medtem ko se Andrej Bajuk, ki so mu še leta 2000 očitali, da je kot potomec "sovražne emigracije" samo fosil preteklosti, v svojih nastopih ukvarja predvsem z gospodarsko-finančnimi temami. Poleg tega je očitno nastopil tudi čas za spravo med koalicijo Slovenija in SLS po znamenitem kratkem stiku leta 2000 v Bajukovi vladi. Janez Janša je v zadnjem intervjuju za Demokracijo zanikal, da bi se stranka kamor koli premikala. "SDS ne odhaja nikamor. Le drugi prihajajo k nam, zato se širimo v političnem prostoru. Sicer pa volilci po javnomnenjskih raziskavah SDS že dolgo uvrščajo v sredino, torej med ZLSD in LDS na tranzicijski levici in SLS in NSi na tranzicijski desnici." Miro Petek med politiki? Precejšnje presenečenje za medije pa je bila novica, da bo Miro Petek na jesenskih volitvah kandidiral na listi SDS kot neodvisen kandidat, pri čemer nekateri komentatorji niso mogli skriti razočaranja, da se je odločil za "napačno" stranko, ki je v sedanjem političnem kontekstu edini vzrok, zaradi katerega bi novinarji odrekli nadaljnjo podporo svojemu stanovskemu kolegu, ki je preživel atentat, češ da bo Miro Petek odslej politik. Tako rekoč hkrati s Petkom pa je svojo kandidaturo na listi LDS napovedala pravosodna ministrica Zdenka Cerar, ki bo tako za svoje delo v prid stranke nagrajena. Zanimivo bo prav soočenje Petka in Cerarjeve, saj Petek simbolno predstavlja ranljivost svobode tiska kot tudi od oblasti pozabljeno Koroško, ki je poleg Prek-murja ena najbolj problematičnih regij glede brezposelnosti in gospodarskih razmer. Po drugi strani pa Cerarjeva predstavlja hibrid med politiko in pravosodjem, saj je bila že kot generalna državna tožilka dovolj ubogljiva, da so mnogi primeri gospodarskega kriminala ostali nerazčiščeni. Dejstvo, da je vlada za novega generalnega državnega tožilca predlagala nekdanjega preganjalca svobode tiska, pa bo ustvarilo še večjo konfrontacijo med LDS in SDS, za katero bo kandidiral Miro Petek. Napoved Petkove kandidature, še bolj pa dejstvo, da je novinarsko kariero obesil na klin, je zelo resno opozorilo oblasti, da za večjo svobodo tiska ni naredila tako rekoč nič, saj so naročniki napada na Petka še vedno skrivnost. Intervencija Foruma 21 Glede na čedalje očitnejšo stisko LDS se je začel tudi Forum 21 kljub Kučanovi napovedi, da forum ne bo kandidiral na volitvah, ker pač ni stranka, vse bolj strankarsko angažirati. Vse pa kaže, da bo še pred volitvami prišlo do prevzema LDS s strani Fomma 21 glede na zadnje kadrovske premike. Tako je Miloš Kovačič hkrati z napovedjo, da ne bo več predsednik uprave Krke, prevzel krmilo novomeškega odbora LDS, Janez Bohorič pa je prevzel kranjski odbor LDS in zamenjal Jelka Kacina, novega evropskega poslanca. Bržkone pa je glavna Kučanova skrb iskanje "džokerja", ki bi zamenjal Ropa, ker se ta ni posebej izkazal. V zadnjem času je mogoče celo slišati namige, da bi Kučan lahko še pred volitvami prevzel vode- Prvak združene liste Borut Pahor glede na svoja stališča o političnih razmerah v državi očitno ni več glavni adut nomenklature na volitvah. Med morebitnimi aduti tranzicijske levice se omenja tudi Igor Bavčar. Mnogi so prepričani, da se bo vrnil v politiko samo v primeru, če bo Rop pogorel. Forum 21 je s sestankom v vili Podrožnik pokazal predvsem to, da imajo njegovi člani precej pod palcem. Mnogi menijo, da forum Kučanu škoduje. Janez Janša stavi na združevanje energij in širitev političnega prostora. Pravi, da potrebujejo zmago opozicije in relativno zmago SDS, saj bodo le tako dobili možnost za sestavo vlade. "Pa tudi skupaj v koaliciji Slovenija, torej z NSi in morda še s kakšno manjšo stranko moramo dobiti več kot 46 glasov v DZ." Na sliki na predstavitvi svoje "vlade v senci". Demokracija • Četrtek. 29. julija 2004 © politika Odstavljeni zunanji minister Dimitrij Rupel je postal žrtveno jagnje "nove runde" v slovenski notranji politiki; zunanjepolitični dosežki niso šteli. Slovenska ljudska stranka po izgonu iz vlade stavi na zmago sredinskih in desnosredinskih strank. Bo tej drži ostala zvesta tudi po volitvah? Koalicija Slovenija v zadnjem času pokriva sredinski in desnosredinski politični prostor. Slovenska demokratska stranka širi svoj poli- Zakonca Hribar sta pred leti ustavljala "desnico", tični prostor. K njej prihajajo novi ljudje. Jese sedaj predvsem Tine Hribar ustavlja "levico", ni bo na njeni listi nastopil novinar Miro Petek. Opoziciji to koristi, saj kritizirata ljudi na oblasti. nje LDS, vendar pa je vprašanje, koliko bi LDS s tem pridobila. Znano je namreč, da so tudi Kučanu začeli popuščati živci, kar se je izkazalo na nedavni borčevski proslavi v Baški grapi, ko je najprej posredno grobo napadel Rupla (zaradi neudeležbe Slovenije na slovesnosti ob 60. obletnici izkrcanja zaveznikov v Normandiji), nato pa je znova verbalno obračunal z domobranci, češ da so se bojevali proti lastnemu narodu. S tem se je dejansko tudi Kučan ujel v past, saj je doslej v javnosti vzdrževal po- dobo državnika z moralno avtoriteto, ki na ljudi deluje pomirjevalno, poleg tega je vedno poudarjal prihodnost in ne preteklosti. Vprašljivo je tudi njegovo zavzemanje za socialno pravičnost, saj se na sestankih Foruma 21 v glavnem druži kapitalska elita v dragih oblekah in avtomobilih. Bodo še vedno stavili na Ropa? Glede na čedalje bolj nestrpno retoriko tako Kučana kot Ropa (Gregor Golobic se je umaknil iz javnosti) je težko pričakovati, da bi nomen- klatura izbrala človeka, ki bi lahko bistveno odstopal od stališč LDS in Kučana. V zadnjem času se je pogosto omenjal Borut Pahor, vendar je glede na njegov nedavni intervju v Demokraciji (že zaradi tega, ker je privolil vanj, pa tudi zaradi vsebine) težko pričakovati, da bi lahko nadomestil Ropa, čeprav bi s svojo sredinsko držo lahko privabil veliko volivcev. Vendar pa ostaja njegov status znotraj ZL nedorečen, saj naj bi kot predsednik stranke popeljal ZL na volitve, čeprav je bil izvoljen za evropskega poslanca. Prav tako je vprašanje, ali bo ostal v Bruslju do konca mandata ali pa bo morda celo izstopil iz stranke. Vsekakor je njegov status odvisen predvsem od razpoloženja znotraj ZL. Nobenega dvoma pa ni, da bi njegov izstop iz ZL pomenil dodaten odmik stranke od politične sredine. Med morebitnimi aduti tranzicij-ske levice se omenja tudi prvi človek Istrabenza Igor Bavčar, ki se je pred kratkim udeležil strankarskega srečanja liberalne demokracije v Zajčji dobravi. Bavčar se je ob Ruplovi kritiki liberalne demokracije distanci- ral od svojega starega političnega sopotnika, s katerim sta konec jeseni leta 1991 ustanovila Demokrate in se kasneje skupaj pridružila Drnovškovi Liberalni demokraciji Slovenije. Izjavil je, da ne razume prijatelja Dimitrija Rupla. No, kljub temu obstaja prepričanje, da Bavčar ne bo šel na ladjo, ki se potaplja, ampak bo na svojo priložnost še počakal. Tako meni tudi v zadnjem intervjuju za našo revijo Janez Janša, ko pravi, da bo Rop "hvala bogu ostal". Bosta pa po njegovo tako Pahor kot Bavčar v primeru volilnega poraza LDS in sedanje koalicije po volitvah imela možnost nastopiti kot rešitelja. Očitno je torej, da bo tranzicijska levica še vedno stavila na Antona Ropa. Nedvomno opoziciji to koristi, saj Rop s svojo politično kratkovidnostjo in maščevalnostjo ni "konj", ki bi vlekel. Zato se liberalni demokraciji, kot smo že ugotovili, oži politični prostor, tega pa spretno zapolnjuje koalicija Slovenija, še posebej SDS. Ce Janša in Bajuk ne bosta naredila večjih političnih napak in če bosta vzdržala medijski pritisk, bo jesen njuna. Gašper Blažič IMIMO "5 xi D 3 Naš čas. d.o.o.. Kidričeva 2a, Velenje 1 tel 03/ 897 50 03, fax: 03/ 58S9 263 e Demokracija • 31/2004 periskop "m v5 Iv ■i*?* Mi "J < Zakonska pomoč Posočju Potres 12. julija 2004 je povzročil zelo veliko škodo na območju bovške in sosednjih občin. Med prizadetimi občani je veliko število ljudi, ki jih je prizadel že potres 12. aprila 1998 in so se znašli na robu zmožnosti, zato je zdaj potrebna hitra, učinkovita in organizirana pomoč. Da bo do nje res prišlo, v Slovenski demokratski stranki (SDS) opo-zatjajo, daje treba dopolniti zakon o popotresni obnovi Posočja iz leta 1998. To seje na izredni seji tudi zgodilo, vendar ne čisto tako, kot so si zamislili v SDS, ki so imeli na zakon iz leta 1998 kar nekaj pripomb. Menijo, da je omenjeni zakon precej zapleten, kar se je pokazalo ob zadnjem potresu. Med drugim predvideva, da se ustanovi poseben organ, to je Svet za razvoj Posočja, ki bi skrbel za to, da se posledice potresa iz leta 1998 ustrezno sankajo in da se tem krajem zagotovi ustrezna razvojna prihodnost. Od takrat, ko je bil zakon sprejet, pa o delovanju omenjenega organa ni bilo nič slišati, opozarjajo v SDS in dodajajo, da niti sedaj, ko so prišla na dan številna vprašanja v zvezi s popotresno obnovo, o tem organu ni ne duha ne sluha. Zato so se v SDS odločili, da na vlado in ministra za okolje, prostor in energijo Janeza Kopača, ki naj bi vodil ta svet, naslovijo prošnjo, da jim pošlje vse zapis- nike sej tega organa, tako da bodo vedeli, ali je res, da se svet v zadnjem obdobju praktično ni sešel in daje prav zaradi tega po mnenju predstavnikov lokalne skupnosti uresničena samo polovica tistega, kar je zapisano v zakonu. "Ni čudno, da je sedaj vse polno protislovnih izjav v zvezi z odgovornostjo, kdo je kaj naredil, nihče pa ne omeni, da je zakon iz leta 1998 zelo jasno določil osebo, ki mora skrbeti za neposredno koordinacijo teh ukrepov. Zadnja štiri leta je ta oseba minister Kopač," je na tiskovni konferenci dejal prvak SDS Janez Janša. V poslanski skupini SDS so tako v sodelovanju z občino Bovec pripravili osnutek novega zakona, vendar ga niso vložili v parlamentarni postopek, temveč so ga preoblikovali v dopolnila k vladnemu predlogu zakona, o katerem so poslanci in poslanke odločali na izredni seji. V SDS namreč menijo, da navedene okoliščine kažejo, da problematike ne bo mogoče rešiti v okviru obstoječega zakona, temveč je treba le-tega spremeniti. Temeljni cilj spremembe zakona je zagotoviti dolgoročno razvojno prihodnost Posočja, ki že desedetja sodi med manj razvita območja Slovenije, in seveda kakovostno obnovo, ki bo zagotovila varnost in obstoj objektov najmanj do 9. potresne stopnje po EMS, oziroma ustrezne gradbenotehnične standarde. V SDS menijo, da je treba zagotoviti cenejšo obnovo in takšno obremenitev prizadetih, da jo bodo zmogli, ne da bi se zato znašli na ro- bu preživetja. Dodatno skrb in ukrepe je treba nameniti gospodarstvu, katerega dejavnost je otežena in je skupaj z zaposlenimi ostalo brez vira preživetja. Tako je finančni del zakona, ki so ga kasneje prelili v dopolnila k vladnemu predlogu, predvideval odpis obveznosti, ki so nastale v času moratorija, zmanjšanje vseh obveznosti za 50 odstotkov, opredelitev stroškov vnovične obnove saniranih objektov in takojšnjo zamrznitev plačevanja obveznosti iz potresa 12. aprila 1998. Gradbenotehnični del zakona je zajemal razumno skrajšanje postopkov, dal prednost nadomestnim gradnjam pred sanacijo in spremenil način injektiranja po furlanskem zgledu. Gospodarski del predloga zakona je predvideval, da se zagotovi vir za preživetje nosilcem dejavnosti in zaposlenim do vnovičnega zagona dejavnosti in da se omogoči gospodarski razvoj z uvedbo davčnih olajšav za širitev ali začetek gospodarske dejavnosti. Vse te predloge so torej v SDS preoblikovali v dopolnila zakona, vendar ta niso dobila zadostne podpore med poslanci. Tako je bil sprejet vladni predlog, ki pa so ga ne glede na različne pomisleke podprle vse poslanske skupine. Nezadovoljstvo zaposlenih v igralnicah Poslanec Nove Slovenije (NSi) Ja-nezDrobničje na pogovorsprejel predstavnike igralniških delavcev, med njimi zaposlene v portoroški igralnici. Pred kratkim so namreč igralniški de- lavci na komisijo za peticije, katere predsednik je Drobnič, naslovili pismo, s katerim so jo opozorili na čedalje bolj zaostrene razmere v tej panogi, ki se pojavljajo v zadnjem času in vplivajo tudi širše na turistično dejavnost. Iz podatkov o poslovanju ugotavljajo, da poslovanje igralnic ni dobro in ustrezno pregledno. Zaposleni navajajo, da se povečujejo pritiski in dirigiranje iz političnega vrha Posledica je manjši obisk in s tem tudi manjši prihodki. Pri sanaciji izgub se ne odpravljajo vzroki zanje, temveč le posledice. Zaradi zaostrene situacije vodilni v igralnicah zmanjšujejo plače zaposlenim in druge stroške, tudi na račun pospeševanja, oglaševanja in stimuliranja obiskov, zatrjujejo zaposleni v igralnicah, ki se jim postavlja tudi vprašanje smiselnosti dokapitaliza-cije prek SOD in KAD v višini milijarde tolarjev, in to brez jasno določene porabe in pravih namenov. Zaposleni prav tako opozarjajo, da utegne biti vse to le priprava na izvedbo lastninjenja oziroma privatizacijo igralnic na čim ugodnejši način iz ozadja, saj je razvojna strategija igralnic le kulisa, za katero se skrivajo drugi načrti. Drobnič je na srečanju z igral-niškimi delavci poudaril, da bi moralo biti večinsko lastništvo v rokah lokalnih skupnosti, ki bi na ta način prišle do potrebnih virov za pospeševanje turističnih dejavnosti. Akumulacija bi se namenjala za razvoj in s tem za trajna delovna mesta v posameznih regijah. Mihaela Praprotnik Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 © O gledanosti nacionalne televizije - RTV Slovenija je bilo že veliko napisanega, Predvsem o tem, da je stopnja gledanosti nacionalne televizije nizka. Iskali so se odgovori na vprašanje, zakaj je tako. a kot kaže. se še do danes niso našli. Nacionalka ni več magnet za gledalce, kot je bila to v svojih zlatih časih. Tudi mi smo se spustili v te, lahko rečemo precej kalne vode gledanosti nacionalne televizije in želeli preveriti namige, ki smo jih dobili iz hiše na Kolodvorski, da je v zadnjem času zaznati upad gledanosti nekaterih oddaj na nacionalni televiziji, med katerimi naj bi izstopala gledanost t. i. enournega informativnega bloka ob 19. uri na programu Slovenija 1. Za podatke smo se obrnili na službo RTV Slovenija za odnose z javnostmi. Sporočili smo jim, da pripravljamo članek o gledanosti nacionalne televizije in da jih prosimo, da nam pošljejo podatke o gledanosti nekaterih izbranih oddaj v maju in juniju 2004 (osrednji dnevnik ob 19. uri, Odmevi, Studio city, Tednik, Omizje in večerni tedenski program od 20. do 24. ure). Namesto želenih podatkov smo s strani službe za stike z javnostmi dobili odgovor, da nam podatkov ne morejo posredovati, v obrazložitvi pa so zapisali, da so oddaje, po gledanosti katerih sprašujemo, tako po žanru, terminih in periodičnosti predvajanja kot tudi po vsebini med seboj neprimerljive. Poleg tega so nas tudi poučili, da je treba za pridobitev realne slike gledanosti spremljati oziroma navajati daljše časovno obdobje in upoštevati značaj gledanosti televizije. Res je, da se s podatki dveh mesecev ne da narediti kakšnih študij o gledanosti oddaj na nacionalni televiziji, pa vendar že pogled na številko, še posebej če le-ta odstopa od povprečja, da misliti, da je nekaj narobe. Komu se ob pogledu na številko ne bi postavilo vprašanje, zakaj prihaja do nihanja v gledanosti, pa naj bo to nihanje v smeri večje ali v smeri manjše gledanosti. Kakor koli že, nad tem, da podatkov sprva nismo dobili, smo bili presenečeni, kajti RTV Slovenija je javni zavod, je izvajalec javnih služb in je po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja dolžna posredovati želene podatke. Trnova pot do podatkov Poskusili smo v drugo. V vnovični prošnji za posredovanje podatkov smo jih tudi obvestili, da se bomo, če podatkov ne bomo dobili, obrnili na pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. No, tega nam ni bilo treba storiti, saj smo v drugo podatke le dobili. A niti ti niso bili v celoti takšni, kot smo jih želeli. Zadeva je šla celo tako daleč, da nam ni preostalo drugega, kot da se z vodjo programskega kontro-linga RTV Slovenija usedemo za mizo in razšistimo, kje se zatika. Kmalu je postalo vse jasno. Kljub večkrat izrečenemu stavku, da ni namen RTV Slovenija prikrivati podatke in da ne gre za to, da jih ne želijo dati od sebe, je bilo med vrsticami povedano, da bomo dobili samo tiste podatke, za katere menijo, da so primerljivi in smiselni za objavo. Voditeljica kontrolinga je potarnala, kakšni smo novinarji, da ob poročanju na "kosti obesimo, kar pač moremo", in da tako radi premetavamo podatke sem in tja in jih primerjamo z neprimerljivim. Skratka, koliko hrupa okoli ene same prošnje za posredovanje podatkov o gledanosti nekaterih oddaj v mesecu maju in juniju letos. In kaj smo dobili? V programskem kontrolingu so privolili, da pripravijo podatke o gledanosti oddaj, ki smo jih želeli, pod pogojem, da bodo po- Komercialna POP TV pobira gledalce nacionalni TV Slovenija, ki očitno ne zna prisluhniti pričakovanjam in potrebam uporabnikov. Demokracija • 31/2004 Aleksu Štakulu ni uspelo, da bi RTV Slovenija opravljala svojo primarno poslanstvo: zadovoljevanje potreb publike v kar najvefji meri. politika datki pripravljeni po njihovih kriterijih, ki se jih držijo pri svojih analizah. A preden se posvetimo številkam, še to. Očitno nismo edini, ki smo si morali toliko prizadevati za podatke o gledanosti programov RTV Slovenija. Z zapleti glede tega so se srečali celo člani sveta RTV Slovenija. Več kot dve leti se je vlekla bitka nekaterih svetnikov, da bi dobili podatke o gledanosti TV-programov. Pristojni so se najprej izmikali z analizami, ki so jih svetnikom in svetnicam ponujali namesto podatkov. Tako so dobili primerjave s samim seboj, kar pomeni, kako so programi nacionalke gledani v primerjavi z letom poprej, od nikoder pa ni bilo podatkov, kako so programi oziroma oddaje na nacionalki gledane v primerjavi z oddajami komercialnih postaj v Sloveniji, kajti le tako bi bilo zije. Tednik, ki je na sporedu vsak četrtek ob 20. uri, si je v obdobju od januarja do marca 2004 ogledalo 215.000, v obdobju od aprila do junija 2004 pa 186.000 gledalcev, kar pomeni, da je delež padel z 12,2 na 10,5 odstotka gledalcev televizije. V programskem kontrolingu RTV Slovenija kot ključni razlog upada gledanosti v obdobju od aprila do junija v primerjavi z obdobjem od januarja do marca navajajo upad splošne gledanosti televizije v tem obdobju. Pa vendar primerjava številkletošnjega leta s številkami izpred dveh let kaže, da niso samo določeni meseci tisti, ki znižujejo ali zvišujejo stopnjo gledanosti. Pobrskali smo po podatkih iz leta 2002. Redna infonnativna oddaja TV Dnevnik je leta 2002 imela kar 47-odstotni povprečni delež gledalcev televizije v tem času, gledalci "izborile" svoje mesto, nacionalna televizija pa kot da je v tej bitki vrgla puško v koruzo. Za komentar o gledanosti nacionalne televizije in o tem, kaj bi bilo treba narediti, da bi programi nacionalke spet postali magnet za gledalce, smo povprašali Gregorja Tomca, izrednega profesorja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Pravi, da za nacionalko rej-tingi ne bi smeli biti odločilni, da so sicer pomembni, vendar bi morala biti odločilna pluralnost programa in kakovost. Meni, da bi si večji poudarek na nacionalni televiziji zaslužil lasten kulturni program, ki je sedaj premalo kakovosten, nepluralen in še malo ga je. Tomcu se zdi nesmiselno predvajati posnetke elitnih kulturnih dogodkov, neprilagojenih televizijskemu mediju (po možnosti v črno- tacije javna televizija ponuja in v kakšni meri zastopa glas man j slišanih, utišanih. Koširjeva meni, da bi morala javna televizija dati možnost obrobnim zatajevanim glasovom, denimo revnim družinam. "Ko toliko govori o grožnjah zdravniškega sindikata, naj predstavi še garanje in manj vredne položaje medicinskih sester ter vpraša bolnike o njihovem počutju v naših zdravstvenih ustanovah," pravi Koširjeva. Zdi seji tudi, da TV Dnevnik preveč posnema tako shemo kot vsebinske poudarke komercialne televizije POP TV. "Informacij in posnetkov o različnih umorih, prometnih nesrečah in podobno, kar sodi v rubriko črna kronika, državljani za svojo obveščenost o pomembnih dogodkih za svoje življenje (politično, družbeno, gospodarsko, kulturno) mogoče presoditi, kako uspešne ali neuspešne so oddaje na nacionalni televiziji in kakšen je celoten program. Pogled v številke Pa poglejmo podatke gledanosti treh izbranih oddaj, ki spadajo med najbolj gledane oddaje nacionalne televizije. To so dnevnoinformativni blok ob 19. uri, Odmevi in Tednik Enoumi dnevnoinformativni blok ob 19. uri je na SLO 1 v obdobju od januarja do marca 2004 gledalo 244.000 gledalcev, v obdobju od aprila do junija pa je ta številka padla na 175.000 gledalcev, kar pomeni s 13,8 na 9,9 odstotka gledalcev televizije. Odmeve, ki so na sporedu na SLO 1 ob 22. uri, si je v obdobju od januarja do marca 2004 ogledalo 180.000 gledalcev, v obdobju od aprila do junija pa nekoliko manj, in sicer 175.000 gledalcev, kar pomeni, da je delež padel z 10,1 na 9,9 odstotka gledalcev televi- Dr. Manca Košir meni, da bi morala javna televi zija biti informacijski, izobraževalni, kulturni in zabavni servis državljank in državljanov. medtem ko letošnje povprečje informativnega bloka ob 19. uri (ki se začne s TV Dnevnikom in vključuje še šport, vreme in magnet) znaša 36 odstotkov vseh gledalcev televizije v tem času. Odmevi so v letu 2002 imeli kar 43-odstotni povprečni letni delež vseh gledalcev televizije v tem času, medtem ko povprečje gledanosti Odmevov v letošnjem letu od januarja do junija znaša 33 odstotkov gledalcev televizije v tem času. Tednik je v letu 2002 gledala skoraj polovica vseh gledalcev televizije v času, ko je bil na programu (47 odstotkov), medtem ko je gledanost v letošnjem letu v obdobju od januarja do junija padla na 30 odstotkov vseh gledalcev televizije v tem času. Premalo pluralnosti programa in kakovosti Konkurenca dela svoje, bi lahko rekli. Komercialne televizije so si med beli tehniki) samo zato, da imaš na programu umetnost. Smiselno bi se mu zdelo odpraviti kopico netelevi-zijsko narejenih poceni oddaj o kulturi, ki so vizualno nezanimive, saj gre za dolgovezne pogovore v studiu, in jih zamenjati z eno samo dražjo oddajo, ki pa bi bila za gledalce privlačnejša. Takšno stanje, kot je sedaj na na-cioanalni televiziji, se zdi Tomcu kulturni škandal, medtem ko tisti, ki o teh stvareh odločajo, očitno še ne vedo, da se lahko kultura dogaja na televizi ji, ne le v gledališču ali filharmoniji. Do programov, ki jih ponuja nacionalna televizija, je kritična tudi dr. Manca Košir, ki pravi, da bi morala biti javna televizija servis - informacijski, izobraževalni, kulturni, zabavni - državljanov in državljank. Meni, da ključno vprašanje ni, koliko jo ti gledajo ali ne, temveč kako kakovostne informacije in reprezen- ne potrebujemo," dodaja Koširjeva. In ne nazadanje, o kakovosti programskih vsebin na nacionalni televiziji je tekla beseda tudi za vrati državnega zbora, in to predvsem takrat, ko je bilo v ospredju vprašanje načina plačevanja RTV-prispevka. Iz vrst poslancev opozicije je bilo slišati kritike, da je RTV Slovenija postala samozadostna in arogantna do svojih gledalcev in poslušalcev, saj ni več tržnega mehanizma, ki bi zagotavljal kakovost in raznolikost programskih vsebin ter izpolnjeval pričakovanja uporabnikov. Po drugi strani pa prav uporabniki po zakonu plačujemo RTV-prispevek ne glede na kakovost programa. In če se že mora plačevati ta nesrečni prispevek, potem bi RTV Slovenija kot javni zavod in nacionalna medijska hiša morala zadovoljiti pričakovanja in potrebe širokega kroga gledalcev - tistih torej, ki jo plačujemo. Mihaela Praprotnik Demokracija • Četrtek. 29. julija 2004 © Tudi nekateri svetniki RTV Slovenija so pred časom naleteli na težave pri pridobivanju želenih podatkov o gledanosti programov RTV Slovenija. Leta 2002 je TV Dnevnik gledalo 47 odstotkov vseh gledal cev, ki so v tem času pred televizijskimi zasloni, povprečje letošnjega pol leta pa znaša 36 odstotkov vseh gledalcev. osebni avtomobil edes benz S 500. m pod LJ H7-21C časa pa označen gospodarstvo ni dolgega seznama premoženja, ki ga namerava vlada prodati še letos, je vnovič prišlo do napake. Vlada namreč navaja, da bo letos prodanega za 5.093,602.281 tolarjev premoženja. Ko seštejemo postavke na seznamu, ugotovimo, da prihaja do razlike v višini 5,040.000 tolarjev. Dobrih pet milijonov tolarjev razlike med navedbami in specifikacijo je v primerjavi s 10 milijardami tolarjev sicer zanemarljiva številka, pove pa veliko. Predvsem kaže odnos ij/T)ij'i isapifflHr-njgP uv iujji 'j.mmijeim^ situjiaj i yiu Uitf!ffl[ i;ui -3IJ0.U00 iuffigf! il/uiju laiu.iKi^jiffl [jwj-a 3// mlijjumi Anton Rop želi državno blagajno napolniti z več kot 7 milijardami tolarjev, za kar vadne matematične napake. Podob- pospešeno prodaja vse, kar država ta čas lahko proda. Na spisku so stanovanja, no je zdaj v primeru prodaje držav- deli bolnišnic, vojašnice, skladišča, zemljišča, na stotine avtomobilov, poslovni neSa premoženja, kar vzbuja dvom prostori in druga oprema. Izklicne cene med seboj niso primerljive; samo eno o verodostojnosti vladnih podatkov. izmed stanovanj v Ljubljani je na primer za 50 odstotkov podcenjeno. .... . . .. Večino predstavlja prodaja Vlada je tik pred parlamentarni- in aroganco vladnih služb do državljanov in dela po- zemljišč in objektov mi počitnicami v državni zbor po- slancev državnega zbora. Spomnimo, da to ni prvič, saj Poglejmo, kaj vse namerava vla- slala odlok o dopolnitvah programa se je pred tedni nekaj podobnega zgodilo pri odgovoru dajoča koalicija prodati letos in prodaje državnega premoženja. Pro- vlade na poslansko vprašanje poslanca Andreja Bajuka. drugo leto. Letos bo prodanih naj- dati želi za slabih 10 milijard tolarjev Ta je vlado spraševal, koliko državnih pomoči je preje- več zemljišč in objektov (za 4,9 mi- premoženja, od tega naj bi bila veči- lo zagorsko podjetje Ultra in katera podjetja v državni lijarde od načrtovanih 5,09 milijar- na (7,4 milijarde) prodana še letos, lasti imajo sklenjene pogodbe o sodelovanju s tem pod- de). Podobno bo tudi drugo leto, Kako zelo vlada hiti z nekaterimi po- jetjem. Vlada je Bajuku odgovorila le delno, pri tem pa ko bo država prodala za 2,04 mili- stopki pred jesenskimi volitvami, ka- je navedla napačne podatke, očitne so bile tudi čisto na- jarde tolarjev zemljišč in objektov žejo napake, ki jih vladne službe pošiljajo v potrditev državnemu zboru, kjer glasovalni stroj vladajoče koalicije kot po tekočem traku potrdi prav vse, kar dobi na poslanske klopi. V obrazložitvi odloka pa tudi v končnem seštevku več kot 100 stra- Pri Slovenski obveščevalno-varnostni službi želijo odprodati oziroma zamenjati Številne avtomobile, prodajajo pa tudi stanovanja svojih sodelavcev. © Demokracija «31/2004 gospodarstvo (od načrtovane celotne prodaje v višini 2,07 milijarde). V obeh letih skupaj bo država odprodala za 6,94 milijarde tolarjev zemljišč in objektov. Hkrati načrtuje prodajo prevoznih sredstev v skupni vrednosti 45,7 milijona tolarjev, opreme pa za slabih 180 milijonov tolarjev. Prodaja avtomobilov V uradu predsednika države nameravajo letos in drugo leto prodati šest avtomobilov v skupni vrednosti 13,2 milijona tolarjev. Najdražji je avto mercedes benz S 500 LJ H7-21 C, letnik 1998, ki je ocenjen na 5,7 milijona tolarjev. Avtomobil ima prevoženih 71.650 kilometrov, očitno pa gre za "oklepni" mercedes, s katerim se je vozil nekdanji predsednik Milan Kučan. Zaradi dodatne opreme in ohranjenosti avtomobila je načrtovana prodajna cena izredno nizka. V uradu nameravajo prodati (in očitno zamenjati z novimi) avtomobile BMW 730 I, 3 avtomobile renault laguna in chysler voyager. Večina avtomobilov je letnik 1999, le BMW in Chrysler sta letnik 1995. Pri generalnem sekretariatu vlade (vodi ga Mirko Bandelj) nameravajo prodati avtomobil audi A 8 quatre, LJ R3-96Z, letnik 1996. Prevoženi kilometri niso navedeni, izklicna cena pa znaša milijon tolarjev. Se letos nameravajo zamenjati osebni av-tobil vodje urada za informiranje. Renault laguno, letnik 1996, želijo prodati za 680 tisoč tolarjev. Servis skupnih služb vlade prodaja čoln P1 -3188 (za 80 tisoč tolarjev), kolo z motorjem in motorno kolo ter 11 osebnih avtomobilov, večinoma znamke, ki sodijo v spodnji cenovni razred. Med njimi so lada, jugo, golf iz leta 1979 in več R 5, pri nobenem pa vrednost ne presega 250.000 tolarjev. Avtomobilski park bodo temeljito prenovili tudi pri Slovenski varnost-no-obveščevalni agenciji (SOVA), kjer nameravajo prodati kar 29 avtomobilov in eno motorno kolo yama-ha v skupni vrednosti 7,5 milijona tolarjev. Zanimive so znamke avtobi-lov, ki jih uporabljajo slovenski obveščevalci. Največ je fiatov (tipo, bravo, tempra), drugi pa so reanult me-gan, opel astra, hyundai accent in Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 ^ 77? • " Ministrstvo za notranje zadeve prodaja dva motorja za policijski čoln P-111 in menjalnik v skupni vrednosti 22 milijonov tolarjev. volskvvagen. Temeljito nameravajo spremeniti tudi vozni park sodelavcev Davčne uprave RS. Prodati nameravajo kar 27 vozil, večina je re-naultov R 5 iz leta 1992 in 1993, izklicna cena pa se giblje od 70.000 do 300.000 tolarjev. Prodali bodo tudi audi 100, letnik 1995, izklicna cena je 350.000 tolarjev. Kmalu bo na licitaciji več avtomobilov, ki so v lasti ministrstev in organov v njihovi sestavi. Na ministrstvu za obrambo je na prodaj večje število avtomobilov lada niva, starejših golfov, škoda favorit, nissan patrol, ford focus, mit-subishi pajero, hyundai poni. Podobno je tudi na drugih ministrstvih, kjer morda izstopata nameravani prodaji avtomobila renault safrane na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in avtomobil iste znamke pri ministrstvu za zdravje. Prvi je letnik 1997,drugi pa 2000. Izklicna cena prvega znaša milijon, drugega pa 1,2 milijona tolarjev. Vlada želi prodati tudi oprema Ta je raznovrstna, na seznamu je tudi 20 strojčkov za štetje denarja v vrednosti 3 milijone tolarjev, pisarniška oprema v uporabi Banke Celje, predvsem pa pisarniška oprema centrale in vseh enot nekdanje Agencije za plačilni promet (APP). Samo za primerjavo navedimo, da je oprema nekdanje APP, podružnice Ljubljana, ocenjena na 50 milijonov tolarjev. Vlada se je namenila prodati 130 zabojnikov in nadstrešnic na večini mejnih prehodov, vendar cen "zaradi oslabitve sredstev zaradi uskladitve z znižano uporabno vrednostjo" niso navedli. Cene ni nave- dene niti pri nameravani prodaji 43 računalnikov PC 330, pisarniško pohištvo in druga pisarniška oprema pa je ocenjena na 531 tisoč tolarjev. Med zanimivejšimi je še nameravana prodaja opreme poslovnih prostorov Agrotehnika Gruda, katere izklicna cena znaša 2,15 milijona tolarjev. Sicer pa ministrstvo za notranje zadeve prodaja še bistveno zanimivejše stvari, med drugim za milijon tolarjev ponujajo motor za čoln yamaha. Na prodaj bo več strojev za tiskarski offset, stroje za zlaganje, zgibanje in rezanje papirja pa tudi dva motorja za čoln P-111. Na spisku sta oba motorja navedena pod dvema inventar-nima številkama, izklicna cena za vsakega pa je 8 milijonov tolarjev. Prav toliko znaša tudi izklicna cena menjalnika ZF BW 255. Drugi tovrstni menjalnik pa ponujajo za 6 milijonov tolarjev. Na ministrstvu za obrambo nameravajo prodati 15 ton tekstilne vojaške opreme, katere izklicna cena znaša 5 milijonov tolarjev. Bistveno skromnejši so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer bodo prodali le 4 fotokopirne stroje v skupni vrednosti 40 tisoč tolarjev. Na ministrstvu za promet nameravajo prodati premičnine, prevzete na podlagi pogodbe o brezplačnem prenosu letališke infrastrukture na javnem mednarodnem letališču v Mariboru, za kar nameravajo iztržiti najmanj 22,9 milijona tolarjev. Motorni čoln m/č-3147 delfin prodajajo tudi na ministrstvu za šolstvo, za kar želijo iztržiti 4,3 milijona tolarjev. Na upravnih enotah bodo zamenjali predvsem računalniško opremo. Od parcel do stanovanj Posebno poglavje je nameravana prodaja zemljišč in objektov. Spisek teh presega 55 strani. Med največjimi zneski najdemo nameravano prodajo poslovnih prostorov stavbe centrale in podružnic nekdanje Agencije za plačilni promet. Tako nameravajo v Mariboru iztržiti 350 milijonov tolarjev, v Ljubljani 165 milijonov, v Tolminu 33 milijonov, na Ptuju 95 milijonov in v Brežicah 65 milijonov tolarjev, če navedemo le večje zneske. Sicer pa se je vlada odločila prodati več parcelnih številk v Goricah, za kar namerava dobiti 35 milijonov tolarjev. Po spisku sodeč prodaja parcelne številke po vsej Sloveniji. Samo za primer navedimo, da želi za stavbo, travnik in sadovnjak v skupni izmeri 1.374 kvadratnih metrov iztržiti 8 milijonov tolarjev. Med najdražjimi bo stanovanjska stavba v izmeri 392 kvadratnih metrov v katastrski občini Peče, za kar pričakujejo 10 milijonov tolarjev. Na spisku je tudi veliko stanovanj in stanovanjskih hiš na Jesenicah, v Kozini, Mariboru, Can-kovi, Sežani, Sentrupertu, Celju, Ljubljani, Dravogradu, Novem mestu, Črnomlju, Ajdovščini, Brežicah, Kopru, Kozini, Kranju, Lendavi, Pivki, Podgradu, Postojni, Ilirski Bistrici, Radovljici, Sežani, Skofji Loki, Tolminu, Velikih Blokah, Vipavi in Kočevski Reki. Cene so različne, večini pa je skupna izredno nizka izklicna cena. Za primer navedimo 102.1 jRadïokÂef v î v fiA tel.: 02/53 7 194-9 fax.: 02/537 194-8 GSM: 041/34- 66 46 GSM: 031/34 51 51 http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com gospodarstvo Prodaia premoženja v letu 2004 iz vladneoa odloka o prodaii stanovanje na Glinškovi ploščadi 16 v izmeri 63,85 kvadratnega metra, katerega izklicna cena je 12 milijonov tolarjev, kar je vsaj za 50 odstotkov manj od cene, po kateri lastniki stanovanj prodajajo stanovanja v tej soseski. Garsonjero v Ljubljani pa bi lahko kupili že za 1,4 milijona tolarjev. Zanimivo pri tem je, da znaša cena stanovanja v Črnomlju v Ulici Mo-še Pijadeja v izmeri 64,10 kvadratnega mera s pripadajočo kletjo 7,5 milijona tolarjev, kar je glede na razmere v tem mestu dokaj pričakovana cena. Izklicne cene so torej različne in vprašanje je, ali se ne prilagajajo "potrebam in zmožnostim" kupcev. Dodajmo še, da vlada očitno prodaja večino vojaških stanovanj, pri čemer so stanovanja v Ilirski Bistrici izredno podcenjena. Cena za trisobno stanovanje v izmeri 146 kvadratnih metrov v tem mestu znaša na primer dobrih 5 mi-lijonovtolarjev, enosobno stanovanje pa dobimo že za 1,5 milijona tolarjev. V Kopru prodajajo garsonjero v izmeri 26,25 kvadratnega metra za 1,46 milijona tolarjev, dvosobno stanovanje v Kozini pa je ocenjeno na 7,3 milijona tolarjev. Trisobno stanovanje v Kranju je ocenjeno le na 10 milijonov tolarjev. V Mariboru so stanovanja ocenjena zelo nizko, saj znaša izklicna cena za dvosobno stanovanje v izmeri 60 kvadratnih metrov že 2,8 milijona tolarjev. Izredno nizke so cene tudi za stanovanja v Postojni, kjer znaša izklicna cena za enosobno stanovanje v izmeri 33 kvadratnih metrov le 1,6 milijona tolarjev, za 50 kvadratov veliko stanovanje v tem mestu pa 2,7 milijona tolarjev. Prevozna sredstva Oprema Zemljišča in objekti Skupaj: 21,540.339 tolarjev 174,396.605 tolarjev 4.892,625.337 tolarjev 5.088,562.281 tolarjev Opomba: po izračunu vladnih služb je seštevek 5.093,602.281 tolarjev. Razlika je 5.040.000 tolarjev. 1 Prodaia premoženja v letu 2005 Prevozna sredstva 24,210.000 tolarjev Oprema 4,720.000 tolarjev Zemljišča in objekti 2.040,018.402 tolarjev Skupaj: 2.068,948.402 tolarjev Opomba: izračun vlade je enak. Prodaja stražnic Vlada prodaja 63 stražnic s pripadajočimi zemljišči. Med najdražje ocenjenimi je stražnica Kastelec Koper, katere izklicna cena znaša 30 milijonov tolarjev. Poleg tega prodaja vojašnice v Bovcu (za 171 milijonov), v Črnomlju (za 30 milijonov), v Hrastju Pivka (za 70 milijonov), v Ilirski Bistrici (za 180 milijonov), v Novem mestu (za 300 milijonov), v Kozini Hrpelje (za 60 milijonov), v Mariboru (Melje za 300 milijonov), v Radovljici (za 19 milijonov), vRibnici (za 100 milijonov), vSkofji Loki (za 55 milijonov), v Tolminu (za 30 milijonov), v Ilirski Bistrici (za 50 milijonov), na Velikih Blokah (za 100 milijonov), v Brežicah (za 60 milijonov), garažo v Ljubljani (za 2 milijona), Dom Pivka (za 110 milijonov), Dom Ribnica (za 40 milijonov) in Dom Tolmin (za 70 milijonov). Poleg tega prodajajo še skladišča nekdanje JLA, in sicer skladišče v Novi vasi pri Ptuju (za 80 milijonov), skladišče na Čud- nem selu pri Črnomlju (za 1 milijon), skladišče Gazice Brežice (za 100 milijonov), skladišče Laze - Ve-ledrom Novo mesto (za 9 milijonov), skladišče na letališču v Bovcu (za 5 milijonov), skladišče Panovec v Novi Gorici (za 20 milijonov), skladišče Pečina - špilja v Ilirski Bistrici (za 1 milijon), skladišče Pri pre-čenski meji v Novem mestu (za 60 milijonov), del skladišča Ravbarko-manda v Postojni (za 20 milijonov) in del skladišča v Slovenski vasi pri Brežicah (za 30 milijonov). Samo iz prodaje vojašnic in skladišč si vlada obeta 2,086 milijarde tolarjev. Bled in Planina povsem neprimerljivi zgodbi Med zanimivejšimi zgradbami oziroma nepremičninami je nameravana prodaja vile Prešeren na Bledu s pripadajočim zemljiščem v izmeri 4.278 kvadratnih metrov, katere izklicna cena je 80 milijonov tolarjev, v njej pa so včasih letovali visoki oficirji nekdanje JLA. Vla- da načrtuje tudi prodajo stavbe stare šole na Planini pri Semiču s pripadajočim stavbnim zemljiščem v izmeri 303 kvadratne metre, izklicna cena pa je 20 milijonov tolarjev. Prav pri teh dveh primerih je očitno nesorazmerje. Stavba stare šole na Planini se niti "v sanjah" ne more primerjati z vilo na Bledu, bistveno različni pa sta tudi lokaciji. Prodajajo tudi premoženje bolnišnic Na ministrstvu za zdravje med drugim prodajajo stanovanjsko-po-slovni in gospodarsko-skladiščni objekt v Mariboru (za 65 milijonov) pa tudi nepremičnine v okviru Zavoda za zdravstveno varstvo v Novi Gorici (za 158,7 milijona). Na seznamu tega ministrstva je več delov poslovnih objektov bolnišničnih zgradb, prodajajo pa tudi stanovanja. Klinični center na primer prodaja nepremičnine na Stra-žarjevi 12 B za 25 milijonov tolarjev. Velike prodaje so načrtovane tudi v Novem mestu, kjer splošna bolnišnica načrtuje prodaje parcel v skupni vrednosti 500 milijonov tolarjev. Za konec Razprodaja državnega premoženja je torej na višku, cene nepremičnin pa niso primerljive med seboj. Sicer pa naj bi šlo v vseh primerih za izklicne cene. Ali bodo končne cene višje od teh, je odvisno od načina prodaje. Objava prodaje naj bi bila sicer javna in pregledna z objavami v uradnem listu in nekaterih občilih, vendar je vprašanje, kako se bo vse skupaj v resnici izteklo. Vida Kocjan Vlada se je odločila, da bo precej pod realno ceno prodala vse zabojnike in stražnice na svojih mejnih prehodih z Italijo, Avstrijo in Madžarsko.. Vlada pospešeno prodaja opremo in poslovne prostore centrale in podružnic nekdanje Agencije za plaillni promet (APPj. Demokracija • 31/2004 gospodarstvo Temeljni razlog za to je negospodarno in neodgovorno ter politično dirigirano upravljanje igralnic, ki so posredno last države. Zaposleni v družbi Casino Portorož so namreč prepričani, da sta Kapitalska družba (KAD) in Slovenska odškodninska družba (SOD) kot večinska lastnika navadnih upravljavskih delnic konce-sionarjev podvržena političnim pritiskom lobija, ki se želi polastiti igralnic na podlagi spremembe zakonodaje, ki je bila sprejeta po hitrem postopku in brez pravih argumentov. Scenarije pišejo politiki in lobisti Člani sindikata so v izjavi za javnost zapisali, "da so povod za pobudo neznosne razmere, ki so jih v družbi Casino Portorož povzročili politično nastavljeni kadri brez izkušenj v dejavnosti". "Ciljev in namer nadzornega sveta in uprave ne poznamo, prav tako uprava še ni predstavila nobenega dolgoročnega plana razvoja, zato smo upravičeno zaskrbljeni za svojo bodočnost." Spomnimo, da je zdajšnja uprava enostransko pretrgala vse dogovore s sindikati, po pripovedovanju zaposlenih pa ni izpolnila nobene bistvene obljube iz programa sanacije podjetja. "Tega, da se kljub padcu obiska in realizacije z zmanjševanjem plač prikazuje večja uspešnost, zaposleni v podjetju ne štejemo za korekten prikaz stanja," zatrjujejo zaposleni in dodajajo, "da portoroške igralnice doslej še ni vodil nihče, ki bi imel poštene namene in izkušnje v dejavnosti. Posledice so vidne". Zaposleni zatrjujejo, da že več let životarijo, zdaj pa so zaradi napačnih poslovnih odločitev uprave in nadzornega sveta tik pred propadom. Ogrožena so delovna mesta in plače. Namesto s pridobivanjem novih gostov se uprava ukvaija s kreativnim računovodstvom in s sprevračanjem podatkov, zatrjujejo zaposleni. Portoroška igralnica naj bi popolnoma izgubila stik z okoljem, saj jo vodijo politiki iz Ljubljane. Postali so tujek v lastni sredini, ki ga upravljajo zunanji interesi. Tako kot je pretrgan dialog z lokalno skupnostjo, tako imajo pretrgano komunikacijo tudi znotraj podjetja. Scenarije pišejo politiki in lo-biji, ki se želijo polastiti te dejavnosti. Lastniki igralnice, ki jo je ustanovila država, bi morali zato delovati v interesu vseh državljanov Slovenije in upravljati z njo kot dober gospodar, ne pa da se podrejajo interesom dnevne politike. Zaposleni menijo, da imajo zadnjo možnost, da tok obrnejo v pravo smer. Prepričani so, da morajo doseči to, da lastnik družbe postane tisti, ki mu je v največjem interesu, da bo podjetje čim bolje poslovalo, to pa sta občina in zaposleni. Vodstvo si želi dokapitalizacijo Skoraj sočasno, kot so predstavniki sindikata predstavili svojo pobudo, je vodstvo družbe Casino Portorož na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili v Ljubljani, predstavilo poslovanje družbe. Člani uprave, vodi jo Rudi Brce, so prepričani, da se izvajanje sanacijskega programa že odraža v boljšem poslovanju družbe, še zlasti v zadnjih treh mesecih, ko so poslovni izidi nad načrtovanimi. V igralnici so za prvo polletje načrtovali 116,3 milijona tolarjev čiste izgube, vendar je ta ob koncu polletja znašala 30,5 milijona tolarjev. Na negativni poslovni izid pa naj bi še vedno vplivala visoka zadolženost, saj ima družba okoli tri milijarde tolarjev posojil. Čeprav se je obisk gostov v prvi polovici leta zmanjšal za 18 odstotkov, pa je uprava z izidi povsem zadovoljna. Po prepričanju vodstva naj bi pridobivali zlasti goste, ki trošijo občutno * J2Sl* Miran Lipovec, ki je v igralnici zaposlen že vrsto let, je že zdavnaj ugotovil, kaj vodstvo namerava, zato javnost sproti obvešča o vseh nepravilnostih in načrtih tistih, ki si prizadevajo priti do lastništva zelo donosne igralnice. več. Zmanjšanje števila gostov pa naj bi bilo predvsem posledica manjšega turističnega obiska v Portorožu. Vložene tožbe Čeprav je Rudi Brce, vršilec dolžnosti predsednika uprave, na tiskovni konferenci dejal, da je uprava izpolnila obljubo in zaposlenim za dva odstotka zvišala plače, ki jim jih je znižala s sanacijskim programom, pa so zaposleni pretekli teden vložili tožbo, s katero zahtevajo okoli 30 milijonov tolarjev neizplačanih plač. Brce, ki je novico zvedel od predstavnikov medijev, je dejal, da jebil ta korak zaposlenih pričakovan, saj so ga napovedovali že od napovedi sanacijskega programa. Sicer pa naj bi se v upravi zavedali, da samo s sanacijo in krčenjem stroškov ne bodo mogli preživeti. Vodstvo je skupaj z nadzornim svetom, ki ga vodi Marjana Kanduti, "desna roka" Antona Ropa, prepričano, da vir sredstev lahko predstavlja le dokapitalizacija. Prav v dokapi-talizaciji oziroma povečanju lastništva ali pridobitvi novih lastnikov pa je zanka, ki lahko pomeni olastninje-nj e igralnice, čemur zaposleni nasprotujejo. V Portorožu bo torej v naslednjih tednih zelo vroče. Bitka za lastništvo zelo donosne igralnice bo zanimiva. Očitno so apetiti posameznikov iz vrst vladajoče elite pred volitvami zelo veliki, priganja pa jih tudi čas. Načrte jim skušajo prekrižati zaposleni. Že vedno zakaj! Vida Kocjan Vodstvo igralnice Casino Portorož si prizadeva za dokapitalizacijo družbe, kar pomeni prenos lastništva v roke tretjih oseb. Člani portoroške enote Sindikata igralniških delavcev Slovenije so pretekli teden na zboru sindikata soglasno podprli pobudo, da morajo slovenske igralnice preiti v last občin, v katerih poslujejo, in v last zaposlenih, ki so bili pri procesu lastninskega preoblikovanja igralnic popolnoma izigrani. Portoroška vročica Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 ^ Čeprav večina obljub iz prejšnjih vladnih gospodarskih strategij še vedno ostaja neuresničena, je vlada napisala novo predvolilno strategijo s še bolj nerealnimi obljubami. V Sloveniji je bilo doslej napisanih že kar nekaj ne prav poceni gospodarskih in drugih strategij, ki so jih plačali davkoplačevalci. Vse so vključevale množico visokoletečih ciljev, všečnih volilcem. Vendar kljub številnim strategijam in precejšnjim proračunskim sredstvom, ki smo jih porabili zanje, doslej ni bilo še nobene resne analize doseganja postavljenih ciljev oziroma prever- janja, ali je pisanje tovrstnih strategij sploh potrebno. Že bežen pregled razlike med v preteklosti postavljenimi cilji in njihovim dejanskim doseganjem kaže, da so te strategije v veliki meri nepomembne črke na papirju, ki navadno ne pripomorejo k hitrejšemu in uspešnejšemu razvoju. Vrsta neuresničenih ciljev Obdobje 2001-2006, za katero je bila napisana zadnja veljavna strategija gospodarskega razvoja, se še ni izteklo, vendar kljub temu lahko pregledamo uspešnost doseganja nekaterih njenih najpomembnejših ciljev. Vlada je tako na primer v še veljavni strategiji za leto 2001 predvidela 4,4-odstotno gospodarsko rast, za leto 2002 4,2-odstotno in za leto 2003 4,5-odstotno. Dejanska rast gospodarstva je bila v letu 2001 nižja skoraj za 40 odstotkov (2,7-odstot-na gospodarska rast), leta 2002 je bila od predvidene nižja za petino (3,4-odstotna), leta 2003 pa je dosežena gospodarska rast dosegla le polovico zapisane v strategiji (2,3-odstotna). Tudi glede rasti zaposlenosti (in preostalih makroekonomskih kazalcev) je bila strategija mnogo preveč optimistična. V letu 2001 se je tako zaposlenost povečala za 30 odstotkov manj, kot je bilo predvideno (le 0,5-odstotna rast zaposlenosti), leta 2002 je namesto predvidene rasti celo upadla (0,4-odstotni upad zaposlenosti), podobno pa je bilo tudi vlan-skem letu, ko je zaposlenost namesto predvidene rasti znova upadla (0,3-odstotni upad zaposlenosti). Ob tem dodajmo domnevo, da bi bili rezultati verjetno še slabši, če ne bi prihajalo do raznih metodoloških in drugih olepševanj podatkov. Poleg tega, da vladi ni uspelo uresničiti postavljenih ciljev, je marsikje ravnala tudi v nasprotju z lastno strategijo. Najočitnejša področja takšnega delovanja so zdravstvo in urejanje zdravstvenih zavarovanj ter širše področje socialne politike nasploh. Kot torej lahko vidimo na primeru doslej veljavne gospodarske strategije, ki jo lahko posplošimo tudi na druge, so v strategijah postavljeni cilji nerealni in ostajajo tudi nedoseženi, usmeritev, zapisanih v strategijah, pa se ne drži niti njihova snovalka vlada. Zato se Šolski sistem pogosto podaja znanje, ki je neuporabno za doseganje zahtevnejših ciljev. Za resnično povečanje zaposlenosti bi bilo treba zmanjšati davke in odpraviti preštevilne delovne predpise. Demokracija • 31/2004 finance poraja velik dvom o upravičenosti financiranja teh dokumentov. Predvolilna propaganda? Se bolj nenavadno je, da je vlada, čeprav se sedanja strategija gospodarskega razvoja izteče šele čez poltretje leto, že plačala izdelavo nove strategije. Vlada torej s tem, ko piše novo strategijo, čeprav se prejšnja še ni iztekla, pravzaprav priznava, da je bila zdaj veljavna strategija, na kateri je slonela vladna gospodarska politika, neuspešna oziroma da sledenje v strategiji zapisanim ciljem ni bilo dosledno. Po drugi stran pa gre v veliki meri tudi za predvolilno propagando vladajoče stranke, ki se spet kiti s številnimi nerealnimi obljubami. Največja težava je v tem, da je ta prikrita oblika propagande za vladajočo stranko plačana s proračunskim denarjem. Čeprav obstaja velik in upravičen dvom o uresničljivosti vseh v novi strategiji postavljenih ciljev, si vseeno poglejmo nekaj najopaznejših obljub. Nasprotujoči si cilji Najpomembnejša je seveda načrtovana gospodarska rast. Le-ta naj bi bila po novi strategiji v obdobju do leta 2013 povprečju od 4,8- do 5,1-odstotna. Pri tem je najbolj zanimivo, da je doslej veljavna strategija predvidevala 3,6-odstotno rast. A kot smo že dejali, dejansko ni bil dosežen niti ta cilj, zato se zdi sedanja napoved še toliko bolj neverjetna, še posebej ker pisci strategije niso znali prepričljivo utemeljiti, kako bomo prišli do tolikšne rasti. Nova strategija ob močnem povečanju gospodarske rasti na eni predvideva tudi hkratno odpravo javnofinanč-nega primanjkljaja in zmanjšanje jav- nih izdatkov na drugi strani. Vsakomur, ki se nekoliko spozna na makroekonomske zakonitosti, je seveda jasno, da je to zelo težko združljivo, še posebej v razmerah, kjer ni pripravljenosti na nujne strukturne reforme. Tehnologija in znanstveni lobiji Eno od področij, ki ga poudarja strategija in s katerim naj bi pripomogli k povečanju gospodarske rasti, so raziskave, inovacije in tehnologija. Tako naj bi močno povečali vlaganja v raziskave in razvoj (na 3 odstotke BDP do leta 2010). To se sicer lepo sliši, toda glede na to, da javnofi-nančna situacija že sedaj ni rožnata, se upravičeno postavlja vprašanje, kje vzeti ta sredstva. Toda še pomembnejša kot delež denarja, namenjenega za raziskave, je izkoriščenost tega denarja, česar pa se vlada nikakor ne želi resno lotiti, saj je v vrstah najvišjih politikov veliko predstavnikov lobija univerzitetnih profesorjev. Se vedno se večina denarja, namenjenega znanosti, namenja za raziskave, ki so edi-nole same sebi namen. Dokler raziskovalcev ne bodo prisilili v izdelovanje uporabnih raziskav, je vsakršno povečanje sredstev celo škodljivo. Strategija govori tudi o financiranju tehnoloških parkov in lažjem pridobivanju začetnega kapitala za visoko-tehnološka podjetja. Vse to se sicer na papirju zelo lepo bere, vendar je bilo o tem veliko govora že v preteklosti, težava je le v tem, da je bilo dejansko uresničenega bore malo. Težave z izobraževanjem Strategija sicer govori o izmenjavah vsebin učnih programov med tehničnimi in družboslovnimi fakultetami ter o obvezi, da morata biti v vsebinah učnih programov vsaj dva odstotka namenjena predavanjem ljudi z izkušnjami iz gospodarstva. Vendar je to premalo, da bi odpravili velike težave zaradi neuporabnosti med šolanjem pridobljenega znanja, ki so močno navzoče v naši državi. Poleg tega ostaja velik problem dejstvo, da vsi bruci rinejo na družboslovne fakultete, gospodarstvu pa močno primanjkuje strokovnih tehničnih kadrov. V zvezi z izobraževanjem je omenjeno tudi pospeševanje končevanja izobraževanja in zaposlovanja mladih. Vendar tega cilja ne bo mogoče doseči brez večjega prepiha in konkurence na področju izobraževanja, to pa je zaradi poprej navedenih razlogov le malo verjetno. Brez potrebnih ukrepov za zaposlovanje Pri človeških virih je veliko besed namenjenih zaposlovanju. Splošno stopnjo zaposlenosti naj bi do leta 2013 povečali na 70 odstotkov, medtem ko naj bi stopnjo zaposlenosti starejših, starih od 55 do 64 let, povečali na 50 odstotkov. Tudi to se zelo lepo sliši, vendar smo od oblasti še pred vsakimi volitvami slišali obetavne napovedi povečanja zaposlenosti oziroma zmanjšanja brezposelnosti, a se z izjemo načina ugotavljanja števila brezposelnih (ki sedaj daje malce lepšo sliko) ni izboljšalo praktično nič. Za resnično povečanje zaposlenosti in še posebej za pridobivanje kakovostnih novih delovnih mest bi bilo treba najprej znižati neverjetno visoko obdavčitev plač oziroma dela, zmanjšati obseg številnih predpisov in omejitev, ki urejajo zaposlovanje (in odvračajo deloda- jalce od zaposlovanja) ter načrtno podpirati nove naložbene projekte. Vendar sedanje stanje kaže, da vlada tega očitno ni zmožna izpeljati. Nepremičnine predrage zaradi politikov Veliko lepo zvenečih obljub je namenjenih tudi prostorskemu razvoju in nepremičninam. Zapisana je splošna usmeritev, da je treba znižati cene gospodarskih stavbnih zemljišč. Te so tudi v primerjavi z mnogimi razvitejšimi državami zelo visoke. Toda dvomimo, da ima vlada resnično močno željo po znižanju cen zemljišč. Če bi želela, bi to lahko storila že doslej. Vendar z nepremičninskimi posli zelo bogato služijo nekateri močni lobiji, ki so tesno prepleteni z vladajočo stranko, poleg tega pa velik del premožnejših Slovencev (med njimi mnogi politiki) svoj kapital nalagajo v nepremičnine. Zato ni iskrenega interesa po znižanju cen nepremičnin, četudi previsoke cene onemogočajo nove naložbe in nova delovna mesta, predraga stanovanja pa znižujejo že tako katastrofalno nizko rodnost Strategija vsebuje tudi zavezo o uvedbi davka na nepremičnine. V dokumentu je še kar nekaj drugih ciljev, vendar je žal poudarek predvsem na obljubah in ne na poteh za njihovo uresničevanje. Slovenija naj bi se s to strategijo do konca leta 2013 uvrstila med najuspešnejše članice Evropske unije. Vendar za kaj takega lepo napisana predvolilna strategija ni dovolj. Potrebna je predvsem pripravljenost za nujne ukrepe in spremembe. Kot kažejo dosedanje izkušnje, ta pripravljenost po volitvah zelo hitro ponikne neznano kam. Le zakaj bi bilo tokrat drugače? Denis Vengust Oblastniki nimajo prave volje, da bi znižali cene nepremičnin. Novih naložb v slovensko gospodarstvo je občutno premalo. Onesnaževanje okolja ostaja velik problem. Demokracija • Četrtek. 29. julija 2004 © Slovenija Vprašanje gradbenih (urejevalnih?) del na območju izolskega Svetilnika je med poletno sezono še posebej žgoče. Dela so zdaj ustavljena, spori pa se še kar nadaljujejo. V nasprotovanju "vzdrževalnim" načrtom občinske uprave in izolske Komunale je najopaznejša civilna pobuda Gibanje za Izolo. Vendar med slovensko levico civilna združenja ta čas niso na najboljšem glasu, saj si celo domnevno vodilni slovenski filozof upa razlagati, da tovrstno aktiviranje državljanov kaže na nenormalno stanje demokracije v naši državi. Tako zlahka razumemo, da je izolski levici, ki jo pooseblja dolgoletna županja iz vrst združene liste Nič več mestna plaža? Po odločbi okoljskega ministrstva iz konca junija mora Komunala v roku 45 dni odstraniti sprehajalne poti na Svetilniku, v 60 dneh pa še montažne objekte. Gre za objekte, ki jih je Komunala postavila že lansko poletje in za katere je gradbeni inšpektor v začetku letošnjega leta ugotovil, da nimajo ustreznih dovoljenj. Znova se je zapletlo spomladi, ko je Komunala na Svetilniku začela © Demokracija • 31/2004 Breda Pečan, gibanje resen trn v peti. Še posebej v času pred državno-zborskimi volitvami, na katerih Pe-čanova računa na poslanski stolček. Navzven izolska občina sicer kaže prelepo podobo, saj je bilo investicij v urejevalna in obnovitvena dela ter v graditev novih objektov v zadnjih letih veliko. Toda vprašanje je, ali so vsi ti načrti izpeljani v skladu z interesi domačinov po kakovostnem življenju in ohranitvi naravne in kulturne raznovrstnosti mesta. Gre za nekaj posegov, ki so se je lotili občina in različni investitorji, ki pa, kot kaže, nameravajo v pni vrsti iz naložb v turistično nedvomno izjemno vabljive lokacije pospraviti čim več v lastne žepe. urejati sprehajalne poti. Dela so sprožila veliko nezadovoljstvo občanov, ki so menili, da Komunala in občina na tak način prikrito izvajata zazidalni načrt, ki so ga slednji na referendumu leta 2000 odločno zavrnili. Svetilnik naj bi s tako velikimi gradbenimi posegi izgubil status kopališča in postal samo mestni park, kar pa je županja Breda Pečan zavrnila. Gradbeni inšpektor na zadevo ni gledal tako ravnodušno kot županja in je z odločbo ustavil tudi ta dela. Na obe odločbi se je Komunala pritožila na ministrstvo, to pa je te dni obe njihovi pritožbi zavrnilo in odredi- lo, da morajo vzpostaviti prvotno stanje. Zdaj je Komunala zadevo dala v presojo še upravnemu sodišču v Novi Gorici, saj so prepričani, da so delali v skladu z zakoni in predpisi. Strokovnjaki z ministrstva za okolje in prostor so, kar je razumljivo, posege na Svetilniku razumeli kot gradbena in ne vzdrževalna dela, zato jih ni mogoče izvajati brez ustreznih dovoljenj. Slednjih pa Komunala ni imela. Dela so opravljali le na podlagi urbanistične informacije. Ministrstvo, ki je v tem primeru drugostopenjski organ, je ugotovilo, da izvajalec in investitor nista imela ustreznih dovoljenj, saj je bilo na podlagi dokumenta, s katerim sta razpolagala, predvideno le zagotavljanje sedanjega stanja na obravnavanem območju. Na koga naj bodo jezni najemniki novozgrajenih lokalov, ki jim bodo (so jim že) na pol opravljena dela uničila sezono, na inšpektorje ali na županjo, najbrž ni treba posebej pojasnjevati. Gre namreč v glavnem za najemnike lokalov, ki so bili jeseni odstranjeni z obljubo, da bodo letos poslovali v novih prostorih. Po mnenju Pečanove je edina kratkoročna rešitev, ki lahko vsaj delno reši sezono, da upravna enota izda grad- V i. . i" J »■; JH pr mUSBI h. m ' > ffi Izolska županja Breda Pečan je za tri mesece zapolnila prazen sedež v parlamentu, jeseni pa računa ohraniti oba stolčka, županskega in poslanskega. Ali si bo po "uspehih" na občinski ravni kot posledice naklonje -nosti vrha ZLSD županja pridobila še mesto v državnem zboru? Slovenija beno dovoljenje za omenjene posege, kot naj bi naredila za postavitev ograje ob bližnjem domu Dva topola. Županja torej implicitno izvaja precejšen pritisk na pristojne osebe, da bi popravile njene napake. Zadolžena Komunala Izolska Komunala se je pod vodstvom Marina Domia znašla v finančnih škripcih. Očitke o preza-dolženosti in nelikvidnosti, ki so leteli na Domia tudi v občinskem sve- Brkljače sploh ni med člani inženirske zbornice, torej ni usposobljen za nadzor nad tovrstnimi deli. Zakaj je Domio izbral Brkljačevo podjetje, lahko le ugibamo. Glede na ne prav rožnato finančno stanje Komunale pa je ta poteza vsaj sumljiva. Nerazumni posegi Kot že rečeno, Svetilnik ni edino jabolko spora med domačini in občinsko oblastjo, ki je računala na vsesplošno apatijo za svoje nebrzdane in da z gradnjo ni začel samo zaradi županjine prošnje, naj počaka na sprejetje sprememb družbenega plana, da bi s tem lahko zavarovali park v soseščini zdravstvenega doma in nekoliko zmanjšali obseg pozidav. Sicer pa ima Krumpak težave tudi pri graditvi objekta upravne enote Izola, saj je Servis skupnih služb vlade RS ponudbo zavrnil zaradi nepopolne prijave in previsoke ponujene cene. V Gibanju za Izolo trdijo, da v času podpisa urbanistične pogodbe med Še en vroč kostanj pa je načrt za Argolino, t. j. preureditev nekdanjih prostorov tovarne Argo v neposredni bližini marine. Pred dnevi je pritisk občanov pripomogel k ustavitvi načrta, po katerem bi omenjeno območje dobesedno prekrili s turističnimi stanovanji. Pri glasovanju so bili občinski svetniki tokrat precej enotni. Kaj je Gibanje za Izolo? Člani civilne iniciative Gibanje za Izolo izhajajo iz različnih idejnih in Gradbišče na Svetilniku kopalcem sredi poletne sezone kaže dokaj klavrno podobo. Novi lokali na območju Svetilnika, ki so najemnike drago stali, so sredi sezone postali neuporabni. Izolska občina je navzven zelo uspešna, županja Breda Pečan pa v širši javnosti kot tudi v vrhu svoje stranke ZLSD zelo priljubljena. tu, zlahka razumemo ob naslednjih podatkih: 200 milijonov kratkoročnih posojil, 160 dolgoročnih, 158,5 milijona odprtih terjatev in 28,5 milijona lizinških posojil skupaj znese 547 milijonov tolarjev plačilnih obveznosti, medtem pa znaša letni promet podjetja komaj 534 milijonov. Domio kljub tem dejstvom ne namerava razglasiti slabe likvidnosti podjetja, nasprotno, pohvalil se je, da imajo povprečno nižje stroške storitev v primerjavi z drugimi komunalnimi podjetji, pa še zaračunane cene so nižje kot pri piranskem ali koprskem javnem podjetju. Zato naj bi bila slika kljub dolgovom pozitivna. Najbrž je Domio iskren optimist, saj sije kljub težavam svojega podjetja privoščil bolniški dopust in ga uporabil za posedanje po lokalih, po nekaterih informacijah pa celo za izlet na Kubo. Morda pa ima Domio vendarle prav, saj je občinska koalicija na čelu z županjo potrdila lansko poslovno poročilo Komunale in letošnji poslovni načrt. Pomenljivo je tudi dejstvo, da je Komunala gradbena dela zaupala izolskemu podjetju Interval - A, d. o. o., katerega glavnega moža Željka visokoprofitne načrte. Zgodba o Svetilniku žal ni osamljena, na kar opozarjajo člani Gibanja za Izolo. Ostro kritiko so naslovili tudi na zazidalni načrt Prešernova ulica - Drevored 1. maja, ki predvideva pozidavo zemljišča ob starem zdravstvenem domu (sedanje parkirišče). V kratkem času so v ta namen zbrali 691 podpisov občanov, kar bi že moralo biti jasen signal občinskim veljakom, naj upoštevajo tudi domačine. Investitor v omenjeni zazidalni načrt je lastnik podjetja IGT Iztok Krumpak, ki je leta 2002 za objekt starega doma in za zemljišče odštel 180 milijonov. V občini se denarja seveda niso branili, zdaj pa se zatika pri novem zazidalnem načrtu, saj bi bila v interesu občanov ureditev zelenih površin. Že ob prodaji zemljišča je bilo jasno, da bo črtanje parka iz zazidalnega načrta zelo težko. Realizacija novih predlogov po novem zazidalnem načrtu pa bi pomenila prav to, kar bi bil hud poseg v prostor. A investitorje vložil že veliko denarja v objekt, penali za občino pa bi bili izredno visoki. Krumpakje mnenja, da je zemljišče kupil s starim zazidalnim načrtom iz leta 1994 vred občino in gradbenim podjetjem območje ob starem zdravstvenem domu ni bilo opredeljeno za stanovanjsko pozidavo in je šele zdaj v sprejemanju. Investitor je vedel, da stanovanj ne more zgraditi po veljavnih urbanističnih dokumentih. Občina pa je kljub temu podpisala pogodbo za graditev 2.700 kvadratnih metrov stanovanjsko-poslovnega objekta (ob starem ZD) in plačan je bil tudi komunalni prispevek za omenjeno površino. Kljub nasprotovanju prebivalcev se je županja na seji občinskega sveta zavzela za "kompromis", s čimer bi uvedli predlagane spremembe, se pravi stanovanjsko pozidavo območja. Domačini so opozorili predvsem na "mamutsko" velikost in neusklajeno višino objekta. Poleg tega je le-ta delno postavljen v park, katerega predvidena površina se je drastično zmanjšala, objekt pa naj bi bil med drugim postavljen nad dvema vodnima viroma. Pravi kompromis, s katerim se želi Pečanova rešiti iz zagate z investitorjem, bi moral po mnenju civilne iniciative biti takšen: območje nameniti parkovnim površinam, gradbenemu izvajalcu pa poiskati nadomestno parcelo. političnih prepričanj, med njimi je precej mladih pa tudi izkušenih strokovnjakov z različnih področij. Razlogi za nastanek gibanja so bile številne sporne odločitve občinske uprave glede upravljanja prostora (tiste, ki najbolj bodejo v oči, smo poskušali predstaviti v tem članku), nikakor pa se noče gibanje dokopati do oblasti. Izolski politiki, ki jim gre neposredno angažiranje občanov v nos, so skušali civilno iniciativo prikazati kot predvolilno mahinacijo. Dejstvo pa je, da gre članom Gibanja za Izolo za njihovo mesto, zato nobenega ne zavračajo in so odprti do vseh, ki želijo biti aktivno vključeni v urejanje občine. V gibanju ne nasprotujejo argumentom županje, da želijo Svetilnik "le malce urediti, saj vsi vemo, v kakšnem slabem stanju je bil do zdaj", nikakor pa se ne morejo strinjati z načinom. V resnici je investitor meni nič tebi nič povlekel cestni križ čez park, in to brez soglasja občanov. Leti so že leta 2000 na referendumu odločno zavrnili možnost spreminjanja zelenega območja v mestnem jedru v gradbišče, očitno pa seje to poskušalo zdaj na prikrit način navsezadnje le izpeljati. Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 Slovenija Nova Gorica Računsko sodišče je pri pregledu poslovanja javnega podjetja Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica za leto 2001 in 2002 odkrilo vrsto nepravilnosti. Med drugim je podjetje občini Nova Gorica nezakonito izdajalo fiktivne račune, večkrat kršilo zakon o javnih razpisih in svojim uporabnikom neupravičeno zaračunavalo davek, ki ga v internih aktih občine ni. m,,, i JII Nepravilnosti, ki so jih pri pregledu poslovanja novogoriške komunale ugotovili revizorji računskega sodišča, je dolga vrsta, predvsem pa so hude. Tako so revizorji pri pregledu ugotovili, da je podjetje (gre za javno podjetje, ki je v lasti štirih primorskih občin - Mestne občine Nova Gorica, občine Šempeter - Vrtojba, občine Brda in občine Miren - Kostanjevica, dveodstotni delež v podjetju pa imajo tudi Goriški vodovodi) v več primerih ravnalo v nasprotju z zakonom o javnih naročilih. Tako je nezakonito ravnalo v primeru dveh javnih naročil, ki jih je uvrstilo med manjša javna naročila (da jim ne bi bilo treba objaviti javnega razpisa), čeprav bi jih po vrednosti moralo uvrstiti med večja. Prav tako nezakonito je ravnalo v primeru javnega razpisa, po katerem je z na njem zbranim izvajalcem sklenilo za 26,4 milijona tolarjev podiz-vajalskih pogodb, čeprav bi ta dela po razpisu moralo opraviti samo. Podobno nezakonito je podjetje ravnalo pri razpisu, pri katerem je najprej izbralo izvajalca, nato pa z njim sklenilo pogodbo, katere skupna vrednost je bila 29,5 milijona tolarjev večja od vrednosti, kot jo je izbrani izvajalec navedel v ponudbi. a l ffH i -« 1 fiu w Župan občine Nova Gorica Mirko Brulc se kot član nadzornega sveta in človek, kije sodeloval pri nepravilnostih, ne čuti moralno odgovornega, da bi ukrepal. Lažni računi in neupravičeno zaračunavanje davka Revizorji so ugotovili tudi druge nepravilnosti in nezakonitosti. Tako so ugotovili, da je podjetje v letih 2001 in 2002 občini Nova Gorica izdalo za 42 milijonov tolarjev lažnih (fiktivnih) računov, za katere dobava blaga in zaračunane storitve niso bile opravljene v istem letu (po zakonu morajo biti). Prav tako so revizorji ugotovili, da je podjetje uporabnikom vodovoda, ki nimajo vgrajenih vo- domerov, neupravičeno obračunalo 3,1 milijona tolarjev davka na vodarino - priključnino, čeprav tega ni v nobenem od občinskih aktov. Na koncu so revizorji dodali še ugotovitev, da je podjetje okoli 20 milijonov sredstev, ki ji je pridobilo iz priključnin, porabilo nenamensko, za pokrivanje izgube. Negativno mnenje in poziv k ukrepanju Zaradi vseh omenjenih hudih kršitev so revizorji podjetju na koncu izrekli negativno mnenje, vodstvu pa naložili, da pripravi obširno poročilo, v katerem mora poročati o ukrepih, ki jih je podjetje izvedlo za odpravo teh nepravilnosti. Hkrati so revizorji vodstvu podjetja naročili, da mora čim prej izpeljati nekatere postopke, ki bodo preprečili, da se kršitve poslovanja ne bodo ponavljale. Tako mora podjetje z občinami ustanoviteljicami v čim krajšem času začeti vse postopke za sklenitev pogodbe o upravljanju s sredstvi. Prav tako mora podjetje čim prej prav- Revizorji so med drugim ugotovili, da je novogoriška komunala novomeški občini nezakonito izstavila za skoraj 42 milijonov tolarjev lažnih računov. Demokracija • 31/2004 Slovenija Revizorji so ugotovili, da je komunala 255 uporabnikom neupravičeno zaračunala 3 milijone posebnega davka na vodarno - priključnino. Prepiačani denar naj bi bila uporabnikom že vrnila. no urediti področje preskrbe z vodo, pri čemer morajo biti obveznosti upravljavca, priključne moči in prik-ljučnine natančneje določene. Začeti mora tudi s sprejemanjem internih aktov, ki bodo urejali področje plač, in akta, ki bo določal, kateri zaposleni imajo status delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Kdo ob odgovarjal? Ob vsem tem se seveda upravičeno postavlja vprašanje, kdo od odgovornih tako v podjetju kot na občini bo odgovarjal za ugotovolje-ne nepravilnosti. Slednje smo hoteli povprašati direktorja Vodovo- Neupravičeno zaračunavanje Nadzorni odbor podjetja Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica je na seji v začetku julija ugotovil, da je podjetje 255 porabnikom neupravičeno zaračunalo priključnino, prav tako pa je neupravičeno sklepalo anekse k pogodbam, ki jih je podpisalo s podjetji, izbranimi na javnem natečaju, kar je bistveno zvišalo njihovo prvotno ponudbo. Kljub temu so člani nadzornega odbora menili, da ni dovolj razlogov, da bi ukrepali zoper vodstvo podjetja. dov in kanalizacije Nova Gorica Mirana Lovriča, vendar je že skoraj ves mesec na dopustu, njegov namestnik pa za nas ni našel časa. Nekaj več časa je imel predsednik nadzornega sveta v komunali in novogoriški župan Mirko Brulc (član ZLSD), ki smo ga povprašali, kako bosta nadzorni odbor in občina ukrepala in kdo bo za ugotovoljene nepravilnosti odgovarjal. Najprej nam je zatrdil, da v tem primeru ni šlo za nikakršno korupcijo, kot so pisali nekateri mediji, ampak le za nepravilno poslovanje. Kot je dejal, so fiktivne račune komunali plačevali zato, ker se je proračunsko leto iztekalo in ker je bilo treba denar porabiti, zato so komunali denar za nekatere storitve plačali vnaprej. Na vprašanje, ali se zaveda, da je to nezakonito, je dejal, da je bila to res napačna odločitev, vendar pa zaradi tega ne namerava ukrepati. Se zanimivejši so sklepi, ki jih je v začetku julija sprejel nadzorni svet podjetja, ki ga vodi Brulc (ob tem se postavlja vprašanje, ali je smiselno, da nepravilno poslovanje podjetja preverja nekdo, ki je bil vanj vpleten). Njegovi člani so namreč na seji poleg nekaterih sklepov, ki jih je zahtevalo računsko sodišče, sprejeli tudi sklep, da ugotovitve računskega sodišča niso takšne, da bi bilo treba zoper vodstvo podjetja sprejeti kakšne ukrepe. Menili so namreč, da je za zdaj dovolj, da so direktorju podjetja znižali plačo (ta seje znižala na raven plače župana) in da so vse štiri občine ustanoviteljice pozvali, da preučijo poročilo računskega sodišča in na podlagi teh ugotovitev primerno ukrepajo. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, čemu je treba poročilo računskega sodišča sploh preučevati (župan pravi da zato, ker so lahko njegove interpretacije različne), če pa so ugotovljene nepravilnosti nedvoumne, poročilo računskega sodišča pa dokončno. Morebiti pa bo o odgovornosti župana in direktorja kaj konkretnejšega sklenil mestni svet, ki bo poročilo računskega sodišča obravnaval te dni, vendar o tem dvomimo. Večino v mestnem svetu imata namreč županova koalicija ZL in LDS. Aleš Kocjan zasavske glose Več let sem se tedensko trudil, da bi v zasavskih glosah opisal svoj pogled na politično in tudi drugo dogajanje v Zasavju. Ne vem, koliko let se bom še, vem pa, da po novem enkrat mesečno, dvanajstkrat na leto. O Zasavju, zasavskih politikih, gospodarstvenikih, športnikih, kulturnikih in čisto navadnih ljudeh se je namreč v zadnjih letih preveč pisalo. Potem je prišla še hobotnica, ki je nisem napisal spodaj podpisani, kar mi nekateri očitajo, nekateri pa me za to hvalijo - in Zasavje je bilo še bolj polno Demokracije. Ko se je hobotnica plazila po osrednjih straneh našega tednika, so se zasavske glose začasno umaknile, ker bi bilo objavljanje obojega hkrati res preveč za preostali del deželice. Mogoče preveč tudi za Zasavčane. Sedaj ko je na hobotnico bolj kot ne ostal le za nekatere boleč spomin, za druge grenak priokus, da ni šla do konca, so zasavske glose znova dobile svoj prostor. Postale so mesečnik. Tudi prav glede na to, da njihov avtor opaža, da na vse več Zasavčanov pogosto vpliva mesec in postajajo že pravi mesečniki. No, ker so glose postale mesečnik, bo treba vsakokrat pogledati malce bolj nazaj. Tokrat na pred tedni opravljeni uradni obisk ministrice Zdenke Cerar v Trbovljah. Med drugim si je ministrica ogledala poslopje Okrajnega sodišča in tožilstva v Trbovljah. Baje tam delajo v nemogočih razmerah, v nemogočih razmerah pa so tudi vse njihove "stranke", ki na tesnih hodnikih čakajo, da pridejo na vrsto. Lepo in prav, da se ministrica zanima za zasavske razmere, ki vladajo v pravosodju, ni pa tako prav - vsaj po moje -, da se za vabilo in organizacijo obiska javno po valovih Radia Trbovlje Kum zahvali kar lokalnemu politiku, poslancu Zoranu Grač-nerju. Le zakaj pravosodno ministrico vabi politik? V tem primeru politik, ki je pred časom kot član vladajoče stranke prispeval svoj glas k njenemu imenovanju za ministrico. Res ni v pravosodju nihče sposoben organizirati njenega obiska v neki regiji? Ali pa je, pa ministrica zasluge pripisuje drugemu? A zakaj prav politiku? Nedavno sem v medijih zasledil članek o razpravi na sodišču v Ljubljani, ki je bila prestavljena zaradi banalnega razloga. S pojasnilom namreč, da se razprava ni mogla opraviti, ker na sodišču ne premorejo nobenega delujočega kasetofona (!!?), s pomočjo katerega bi lahko zavrteli in prisluhnili kaseti, ki je v tem primeru dokazni material, pomemben za razsodbo. Bo ministrica čakala na povabilo politika, da si bo ogledala razmere, v katerih delajo njeni "podrejeni" v omenjenem primeru, ali pa bo ukrepala tako kot ji nalaga zakon? A to bi že morala. Kajti če drži, kar je bilo napisano v članku, da na sodišču ne dela noben kasetofon, potem se človek sprašuje, kako to, da ima slovenska država denar za letala, za astronomsko visoke plače vjavnih ustanovah in podobno, za en sam samcati kasetofon pa ne. Le nekaj dni zatem, ko je zagorski župan Matjaž Švagan na lokalni televiziji ETV dejal, da si NK Zagorje s tretjim mestom v 2. ligi ni zaslužil napredovanja v 1. ligo, je v javnost pricurljala novica, da bo Zagorje vendarle imelo poleg košarkarskih, malonogometnih tudi velikonogo-metne prvoligaše. Mesto v 1. ligi se je sprostilo, ker se je napredovanju vanjo odpovedal prvak 2. lige Rudar Velenje in ker je iz prvoligaške druščine izstopilo Šmartno. Oba kluba zaradi pomanjkanja denarja. Tega pa je očitno v Zagorju dovolj tudi po kasnejših zagotovilih župana, ki je medtem že postal častni predsednik lduba. Da ga (denarja) bo le kaj ostalo za preostale, neprvoligaške klube. Igor Gošte Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 globus mierja Zorana Dindiča, ki je vsebovala 36 imen, vendar je sodišče na predlog posebnega tožilca februarja ločilo postopek in zanje napovedalo posebno sojenje. Nekaterim obtožencem, vključno z Legijo in Bagzijem, sodijo tudi v postopku za Dindičev umor, ki so ga začeli 22. decembra, a so ga pretrgali, nadaljevali pa naj bi ga 6. septembra. Poplavljena Azija Južno Azijo, vzhodno Indijo in Bangladeš so sredi poletja zajele velike poplave, narasle vode pa so zahte- Poleg tega je NASA izstrelila tudi raziskovalni satelit Aura, ki je namenjen raziskovanju Zemljine atmosfere, še posebej njenega ozonskega plašča. Aura, 785 milijonov dolarjev vreden projekt, naj bi zbiral podatke, ki bi pripomogli k boljšemu razumevanju vpliva sestave atmosfere na podnebne spremembe, sprememb v ozonskem plašču ter povezanosti kakovosti zraka na nekem območj u z zrakom v drugem delu sveta. To je sicer prvi satelit v sklopu projekta NASA za preučevanje Zemlje. V kratkem naj bi v vesolje izstrelili še satelita Terra in Aqua, ki bosta preučevala predvsem vodne tokove na planetu. Iz poročila organizacije za varovanje okolja Greenpeace je razvidno, da je že skoraj 90 odstotkov španske obale opustošene zaradi turistične dejavnosti in posledičnega onesnaženja okolja, enaka usoda pa grozi tudi drugim obalnim predelom, če ne bodo sprejeli takojšnjih ukrepov. Veliko rano so španski obali zadali nenadzorovana graditev hotelov, pristanišč in urbanih naselij, k temu pa je v veliki meri pripomoglo tudi onesnaževanje s strani turistov. Sicer pa ima le 0,3 odstotka obalnih občin zadovoljive čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda. Španija je med najbolj priljubljenimi turističnimi deželami, saj jo letno obišče več kot 50 milijonov turistov. Najvišji kip V mestu Kušinagar v severnoin-dijski državi Utar Pradeš bodo postavili najvišji kip na svetu. Kip sedečega Bude, narejen iz brona in jekla, bo visok kar 152 metrov in bo trikrat višji od Kipa svobode v 15 likvidacij v podzemlju srbske prestolnice, treh ugrabitev in drugih hudih zločinov. Začetek sodnega postopka so preložili, ker na sojenje ni prišel odvetnik enega od triintridesetih obtožencev. Tudi na tem sojenju je med obtoženimi - kot organizator zločinske združbe - nekdanji poveljnik posebne policijske enote (JSO) oziroma rdečih baretk Milorad Ulemek (Lukovič) - Legija. Na zatožni klopi naj bi bilo 21 obtožencev, drugim, ki so na begu, pa bodo sodili v odsotnosti. Vsi obtoženci so bili sprva tudi na seznamu skupne obtožnice za umor srbskega pre- Satelita v vesolju Nosilna raketa Ariane-5 je v orbito ponesla največji telekomunikacijski satelit na svetu, skoraj šest ton težki Anik-F2 kanadskega operaterja Telesat. Raketo so izstrelili iz vesoljskega centra Kourou v Fran- ___ coski Gvajani. Satelit tehta 5.950 na že pri dveh urah gledanja televizi-kilogramov in ima 48 metrov ši- je na dan, vsaka dodatna ura pa ne-roke plošče s sončnimi celicami, varnost razvoja bolezni, povezanih s ki zagotavljajo energijo. Satelit bo povišano telesno težo, še poveča, iz orbite 36.000 kilometrov nad Zemljo 15 let zagotavljal dostop Princ za las ušel nesreči do hitrega interneta in druge digi- Letalo, s katerim je angleški pre-talne telekomunikacijske storitve, stolonaslednik princ Charles poto- Demokracija • 31/2004 New Yorku, v njem pa bo budistično svetišče, ki se bo raztezalo v sedemnajstih nadstropjih. Zamisel o postavitvi kipa, ki ga bodo zgradili v petih letih, sta dala vlada Utar Pra-deša in japonski sklad Maitreja. Škodljiva TV Znanstveniki z Nove Zelandije so dokazali, da otroci in najstniki, ki gledajo televizijo po dve uri in več na dan, tvegajo, da bodo postali predebeli in da bodo začeli kaditi. To pomeni tudi zvišanje ravni holesterola, kar lahko postane dolgoročen zdravstveni problem. Zdravniki z novozelandske univerze Otago so v raziskavi izprašali okoli tisoč oseb, rojenih med letoma 1972 in 1973. Preučevali so, ali je pogosto gledanje televizije povezano s povečano telesno težo, povišanim holesterolom, kajenjem in boleznimi srca in ožilja. Ugotovili so, da je povezava med temi zdravstvenimi težavami zaznav- vale tudi večji smrtni davek. Umrlo je več kot 200 ljudi, na milijone pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Posebej kritično naj bi bilo v vzhodno-indijski zvezni državi Assam, kjer je bilo poplavljenih kar 26 od 27 okrožij, pretrgana pa je bila tudi večina prometnih povezav. Tako so oblasti nujno potrebno pomoč na ogrožena območja vozila le s helikopterji, pri reševanju pa je pomagala tudi vojska. Sojenje preloženo Na posebnem sodišču za organizirani kriminal so do 4. oktobra preložili sojenje veliki skupini pripadnikov kriminalne združbe iz beograjske občine Zemun (zemun-ski klan), ki jih obtožnica bremeni globus val v Madrid, je za las ušlo trčenju s potniškim letalom zahodno od Londona. Princ Charles o incidentu, ki se je zgodil 24. marca na poti v špansko prestolnico na obred, posvečen žrtvam terorističnega napada na vlak, ni bil seznanjen. Oba pilota sta podala poročilo o dogodku, Demokracija • Četrtek. 29. julija 2004 ^ Condoleezza Rice in glavni politični svetovalec Kari Rove. Tudi povprečna plača uslužbencev Bele hiše v primerjavi s plačo povprečnega Američana, ki znaša 36.764 dolarjev, s 67.075 dolarji ni slaba. Najnižje plačani člani administracije pa letno prejmejo po 30.000 dolarjev. Vendar bi večina svetovalcev in pomočnikov ameriškega predsednika v gospodarstvu ali odvetništvu zaslužila precej več. državna služba za letalski promet pa je izjavila, da varnost letal v nobenem trenutku ni bila ogrožena, saj sta bili ves čas oddaljeni okoli 300 metrov drugo od drugega. Incident se je zgodil ob 8.30 zjutraj na višini približno 3.500 metrov nad Newburyjem v Berkshi-ru. Preiskava dogodka še poteka. Visoke plače V Beli hiši najvišjo plačo, ki znaša 157.000 dolarjev letno, prejema 17 zaposlenih. Med njimi so vodja predsednikovega kabineta Andrew Card, svetovalka za nacionalno varnost toskansko gričevje ter slikovite vasice Val d'Orcie. Z njihovo vključitvijo ima zdaj Italija na seznamu skupaj 39 znamenitosti od 788 kulturnih in naravnih znamenitosti, kolikor jih je na seznamu Unesca. Lastnik otoka Hollywoodski igralec George Clooney, ki ta čas snema film v Italiji, si je ob obrežju italijanskega jezera Como kupil dve novi posesti, ki mejita na njegovo graščino iz osemnajstega stoletja. Zemljišči z Najzanimivejša Italija Potem ko je Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) na seznam svetovne kulturne dediščine umestila tudi etruščanska grobišča iz 9. stoletja pr. Kr. in precejšen del toskanske pokrajine, je Italija postala država z največ vpisanimi primerki kulturne dediščine na seznamu Unesca. Gre za znamenite etruščan-ske grobnice iz Cerveterija in Tar-quinije na severu Rima in valovito vilama na obeh straneh njegove Vile Oleandre, ki ju je Clooney kupil po za javnost tajni ceni, mu bosta omogočili zasebnost pred nadležnimi oboževalci, prav tako pa tudi možnost, da na svoji posesti gosti nekaj deset gostov več. Tutankamonovi zakladi Razstavišče Kunsthalle v Bonnu bo gostilo veliko razstavo zakladov egiptovskega faraona Tutankamo-na. Razstavo 3500 let starih zakladov in artefaktov iz faraonove grobnice bodo odprli 5. novembra, na ogled pa bo sedem mesecev. Razstava zakladov iz Tutankamonovega zadnjega počivališča je ta čas v švi- carskem Baslu, kjer je v preteklih dveh mesecih pritegnila več kot 250.000 obiskovalcev. Tutankamo-nove dragocenosti, ki pripadajo Narodnemu muzeju v Egiptu, so v Evropi razstavljene prvič po letu 1980, ko so bile na ogled v Parizu, Londonu in Kolnu. Tutankamon je postal znan kot deški kralj, faraon, ki je umrl v mladosti. K počitku so ga položili v egiptovski Dolini kraljev. Njegovo grobnico je leta 1922 odkrilbri-tanski egiptolog Howard Carter. Razstava vključuje 50 najpomembnejših zakladov iz njegove grobnice pa tudi 70 drugih predmetov iz templjev v Dolini kraljev, ki datirajo iz 18. dinastije - 1555-1305 pr. Kr. V pomoč očetu Hčerki ameriškega pred sednika Georgea Busha, 22-letni Jenna in Barbara, sta se odločili, da bosta letos pomagali očetu k vnovični izvolitvi, in se pridružili njegovi kampanji. Jenna je letos končala študij angleščine na Univerzi v Teksasu in f se bo preselila v New t York, kjer naj bi delala kot učiteljica v Harle-mu. Barbara je diplomirala iz humanistike na Univerzi Yale in želi pomagati otrokom, obolelim za aid- j som, v Afriki ali Vzhod- A ni Evropi. Jenna je ^H očeta že spremljala v Pensilvaniji, Bar-bara pa na turneji po ameriškem srednjem zahodu. r DAILY TELEGRAPH Zdrava hrana Kaže, da so prav moški največji porabniki čokolade, ženske pa imajo raje kakšno bolj koristno hrano. Britanska marketinša družba Min-tel je naredila raziskavo, katere izsledki kažejo, da trije od petih moških radi jedo čokolado v nasprotju s 50 odstotki žensk, ki imajo namesto čip-sa, piškotov in čokolade raje sadje, zelenjavo in različne oreščke. Glede na to tendenco so začeli priporočati uživanje sadja, zelenjave in oreščkov po petkrat na dan. Kljub temu Britanci še vedno potrošijo 9,2 milijardi funtov za najrazličnejšo nezdravo hrano, ki jo je mogoče pojesti spotoma, kar je za pet odstotkov več kot pred petimi leti. Dolgo časa je veljalo, da največ čokolade pojedo ženske tudi zato, ker delajo iz uživanja čokolade cel obred, saj jo imajo za zelo kalorično hrano. Moški pa tablico čokolade preprosto vzamejo in pojedo. Toda tudi priporočila o zdravi hrani so obrodila sadove: priljubljenost sadja je zrasla in skoraj 60 odstotkov odraslih trdi, da redno jedo sadje, pred dvema letoma pa je bila takih le slaba polovica. HERALD TRIBUNE Boljša metoda Tudi najboljše psihoterapevtske metode za pomoč nesrečnim pacientom so pogosto brez pomena, pacient zavzame obrambno pozicijo ali je preveč razrvan, da bi lahko sodeloval s psihoterapevtom. Zato psi-hoterapevti preizkušajo novo metodo: terapijo dialektičnega vedenja. Metodo je utemeljila Mary Linnehan z Univerze v Washingtonu. Njena metoda je pokazala uspehe tudi v najtežjih primerih. Uspelo ji je rešiti celo vrsto ljudi z močnim samomorilskim sindromom, ki so bili v procesu zdravljenja nagnjeni k manipulaciji. Druge psihoterapevtske metode imajo podlago v tem, da je nekaj narobe s pacientom, ki se lahko spremeni, če to želi, podlaga nove metode pa je drugačna. Ne predpisuje zdravil in se ne ukvarja s fiziološkim vidikom sindromov. Za začetek morajo pacienti sprejeti, da so to, kar so, in ne tisto, kar si želijo biti, in da se ne morejo vrniti v otroštvo in popraviti vseh grozot, ki so se zgodile. Taki pacienti čutijo bes, obup in praznino intenzivneje kot drugi ljudje. THE OBSERVER Izbiranje otrok Britanska komisija za nadzor nad umetnimi oploditvami je izpostavljena kritikam, saj je pred dnevi razglasila bolj blaga pravila, ki urejajo uporabo zarodkov. Zdaj bodo starši popolnoma zakonito izbirali zarodek na podlagi koristnih značilnosti in ne samo v primerih, ko bi se morda izognili hudi dedni bolezni. Kritiki so že povzdignili glasove in trdijo, da se na tak način človeški zarodki obravnavajo kot stvari. Pravila za uporabo zarodkov je komisija ublažila zaradi pritiska velikega števila zdravnikov in staršev in dovoljujejo izbiro zarodka "le v interesu bodočega otroka". Ena prvih družin, ki bo na tak način izbrala svojega otroka, bo družina iz Severne Irske. Njihov dveletni sin trpi zaradi redke bolezni krvi, rešijo pa ga lahko celice mozga bližnjega sorodnika. Toda takšnega, ki bi ustrezal, med sorodniki ne morejo najti, zato bodo poskušali darovalca najti z izborom zarodka, ki se bo razvil v otroka s krvno skupino, ki se bo ujemala s krvno skupino bratca. THE TIMES Esemes roman Življenje gre naprej, čeprav se zdi, da so bile o njem in o ljubezni napisane že vse zgodbe. Smisel novega je ne nazadnje prav v tem: odkrito je v trenutku, ko je že konec upanja. Tudi glede literarnih žanrov je tako. Kitajski pisatelj je sestavil roman, ki ga je mogoče prebrati na mobilnem telefonu, potem ko dobite vrsto sporočil SMS. Roman, ki pripoveduje o zakonski nezvestobi, je razdeljen na šestdeset poglavij, vsako od njih pa ima po sedemdeset znakov. Literarni kritiki te tehnološke novosti niso razglasili za potegavščino in je niso raztrgali, nekateri so jo označili za pravo literarno delo. Novi roman je na trgu in kroži med bralci s sporočili SMS že dobro leto. Samo zaradi njega so Kitajci drug drugemu poslali 220 milijard tekstovnih sporočil SMS, kar je več kot polovica vseh SMS na svetu v lanskem letu. Morda se bo tudi med evropskimi literarnimi ustvarjalci našel kdo, ki jih bo posnemal. S povečanim prometom sporočil SMS bodo najbolj zadovoljne družbe, ki skrbijo za mobilno telefonijo. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija; • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. Naročilnica M\ii - m mužujjii - jm tajjjiijp] Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija i ime in priimek: pošiljati začnite dne: i datum rojstva: datum: ! ulica: podpis naročnika: i i i kraj, poštna št,: i ! Davčni zavezanec: □ da □b \ Če želite S-odstotni popust pri naročnini ie cena: 550 SIT i, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec Q invalid □ brezposeln □ študent ali dijak O Demokracija • 31/2004 tujina Značilen prizor iz Tokia ali drugega večjega japonskega mesta Konec japonske posebnosti? Japonska kombinacija modernosti in tradicije je veljala za ekonomski zgled vsaj do devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je ta država zapadla v svojo najhujšo gospodarsko krizo, po kateri zdaj razmeroma uspešno okreva. Manj zgleden je njen politični sistem -po formalnih kriterijih demokracija, v kateri pa je že pol stoletja na oblasti ista politična stranka. Ta mesec so volitve v zgornji dom japonskega parlamenta pokazale, da se ta japonska posebnost morda končuje. Japonski premier Juničiro Koizu-mi v ponedeljek, 12. julija letos, ko so bili objavljeni končni izidi volitev v zgornji dom japonskega parlamenta, ni imel razlogov za zadovoljstvo. Vladajoča koalicija, ki jo sestavljata njegova Liberalnodemokratska stranka (Ji-yu Minshu-to oziroma JMt) in budistična stranka Komei-to, je ohranila večino, ki jo ima tudi v politično pomembnejšem spodnjem domu parlamenta. S takim izidom bi bil lahko marsikateri Koizumijev evropski kolega zadovoljen, za japonsko JMt pa je to eden najhujših porazov. Šele drugič v njeni zgodovini - prvič je bilo leta 1989 - se je namreč zgodilo, da je ta stranka na volitvah ostala brez relativne večine. Kot posamična stranka je največje število voljenih sedežev osvojila opozicijska Demokratska stranka (Minshu-to oziroma Mt), skupno 50. JMt je dobila enega manj in hkrati tudi enega manj od (skromnega) cilja, ki gaje pred volitvami postavil Koizumi. Kako impresiven je bil izid opozicijskih demokratov, pa pove dejstvo, da so dobili kar 12 mest več kot na prejšnjih volitvah. Pol stoletja na oblasti Ce političnih porazov ni navajena slovenska LDS, so jih japonski liberalni demokrati navajeni še toliko manj. JMt je bila ustanovljena leta 1955, le tri leta potem, ko je bila v drugi svetovni vojni poraženi Japonski povrnjena suverenost. Od svoje ustanovitve do danes je bila ta stranka v opoziciji le enkrat, in to komaj enajst mesecev. Komentatorji radi opozorijo, da so japonski liberalni demokrati na oblasti dalj časa kot kitajski komunisti. Japonska nagnjenost k tradiciji, želja po stabilnosti in strah pred velikimi spremembami so vsekakor bistveno pripomogli k dolgoletni vladavini JMt. Opozicija je bila običajno razdrobljena, največje opozicijske stranke - večino časa so bili to socialisti - pa volivci niso mogli prepoznati kot resne alternative. JMt so bile v veliko oporo tudi močne interesne skupine, ki jim je stranka s pomočjo države zagotavljala ugoden položaj. Značilni primeri so zdravniki, kmetje, poštni uslužbenci in drugi državni uradniki pa tudi poslovni krogi, predvsem vezani na gradbeništvo. JMt je tradicionalno varovala te skupine pred tržno konkurenco in si tako zagotavljala njihovo podporo. Do edine izjeme je prišlo leta 1993, ko je začelo japonsko gospodarstvo prvič resneje slabeti, hkrati pa se je pred volitvami zvrstila še množica korupcijskih afer, v katere se bili vpleteni vodilni predstavniki vladajoče stranke. Po volitvah leta 1993 je tako prvič in zadnjič v zadnjih petdesetih letih prevzela oblast koalicija sedmih strank, med katerimi liberalnih demokratov ni bilo. Toda preživela ni niti eno leto, tako da v zadnjih desetih letih na Japonskem kljub hudi gospodarski krizi v drugi polovici devetdesetih let spet vse poteka po starem - z vladanjem JMt. Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 ^ tujina 1 ifeslf V ♦V' ril (HKŠiaSž; « i / £'.* §F 5. 8. 2004, ljubljanski grad, Palacij -'—jj Mladinski orkester Evropske unije ¡■¡¡"■J* 6. 8. 2004, Cankarjev dom i;-*-—1 Portret Vinka Globokarja 5 2»J 7. 8. 2004, SNG Drama, Ljubljana Kvartet Kodaly J 8. 8. 2004, ljubljanski grad, Stanovska dvorana Salzburški komorni solisti ^ _j 9. 8.2004, ljubljanski grad, Palacij J —> Orkester Marijinskega gledališča iz St. Peterburga '-----\ 10.8. 2004, Cankarjev dom ; E. Clug: Tango, balet -1 —> 11. 8. 2004, Križanke iJ Komorni orkester iz Mannheima (_j 12. 8. 2004, ljubljanski grad, Palacij -1 Maurizio Baglini, klavir j 13. 8. 2004, ljubljanski grad, Stanovska dvorana _i__New Swing Quartet & The Ladies Of Song 15. 8. 2004, Križanke Moskovski solisti i 16. 8. 2004, ljubljanski grad, Palacij V W. A. Mozart: Čarobna piščal, opera —> 17.8. 2004, Cankarjev dom M. Teodorakis: Grk Zorba, balet j --1 18.8.2004 Križanke --r—*-^ Sklepni del 52. ljubljanskega poletnega festivala: tf_J L. Bernstein: Candide, komična opera r- j- i 19. 8.2004, Cankarjev dom, Ljubljanski poletni festival • —— Slovenska popevka 2004 i 5. 9. 2004, Križanke v sodelovanju s Festivalom Ljubljana lek posebej opozoril na Portret Vin- Jožef Baus, italijanski pesnik, glasbe-ka Globokarja, ki je 7. julija proslav- nik in likovnik Alessandro Cadamu-Ijal 70. rojstni dan; na koncertu ra, ki v muranskem steklu ustvarja 7. avgusta v SNG Drama Ljubljana "glasbene skulpture", danski slikar bo Globokar nastopil z ansamblom Aleph. Na ogled bodo še balet Tango Edwarda Cluga, Grk Zorba Mikisa Teodora- 1 0 let Radia Ognjišče Majhni, a opazni. Radio Ognjišče. Že 10 iet. P.S. Vroča številka za majčke: 01/512-11-26 http://radio.ognjisce.si Henrik Andersen, znan predvsem v Skandinaviji in ob Baltiku. Slovensko četverico so sestavljali videastka Nataša Prosenc, leta 1999 udeleženka Beneškega bienala, Jure Cihlarž, pesnik marin, krajin in solin, kipar Darko Golija, ki ustvarja v železu, ter likovnik in novinar Boštjan Ju-rečič Vega. Njihove stvaritve si lahko ogledate na razstavi, ki bo do 19. avgusta odprta v Palaciju na gradu. Barbara Kavtičnik bo znova na ogled predstava Sto minut Tomaža Pandurja. 7. mednarodna likovna kolonija Dosedanjim 52 delom seje festivalski zbirki letos pridružilo še osem umetniških del. V okolju Plečnikovih Križank, na ljubljanskem gradu in še v kakem drugem kotičku Ljubljane so od tujcev ustvarjali Veronika Zyzik, profesorica iz Nemčije, slovaška vzpenjajoča se likovna zvezda kisa, komična opera Candide in Mozartova Čarobna piščal, vse v izvedbi mariborske operno-baletne hiše. V Križankah Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 popkultura V Narodni galeriji, tem našem osrednjem likovnem hramu, je na ogled Krkina likovna zbirka. Dopolnjevala se je pet desetletij. njeno bogastvo pa si vsekakor zasluži, da si ga lahko ogleda tudi širša javnost. Razstava bo odprta do 17. oktobra, mimo nje pa ne bo mogel noben ljubitelj likovne umetnosti. Vsaka umetniška zbirka, naj bo zasebna, državna ali družbena, ima krajšo ali daljšo zgodovino. Tudi Krkina zbirka. Nastajala in rasla je od leta 1954, torej petdeset let. Zbirko je ta naša velika tovarna zdravil sprva dopolnjevala bolj priložnostno, to je z odkupi del s slikarskih kolonij, ki so vsako leto na Krkino pobudo združevale umetnike v skupnem slikanju dolenjske krajine. Pozneje pa je prevladala želja po sistematičnem in profesionalnem zbiranju slik - od del začetnikov slovenske moderne vse do stvaritev naše umetniške sedanjosti. Krkina likovna zbirka je danes tako velika in kakovostna, da si je zaslužila samostojno razstavo v osrednjem nacionalnem razsta-viščnem prostoru, v Narodni galeriji. Občudujemo lahko dela slovenskih impresionistov, dolenjske krajine Božidarja Jakca iz tridesetih let, olja tragično umrlega rojaka Vladimirja Lamuta in dela ustvarjalcev iz obdobja med obema vojnama pa tudi zadnje že povojne grafike. Krkina zbirka se ponaša s kar nekaj vrhunskimi eksponati naših impresionistov, tako z Jakopičevimi sugestivnimi krajinami in tihožitji, z Jamovim Pastirjem in s Kravami na Kolpi pa s Sternenovimi čustvenimi ženskimi portreti. Po manj izstopajočih ustvarjal- Božidar Jakac, Novo mesto, pastel. 1931 cih secesionističnega kroga in po velikih imenih ekpresionistov je zbirka s spoštijivo pieteto predstavila Božidarja Jakca, poeta Dolenjske, in njegove zgodnje pastele. Enakovredno je prikazala tudi drugega dolenjskega slikarja Vladimirja Lamuta. Motivi iz holandskih in francoskih mest veljajo za vrhunske stvaritve izpod njegovega čopiča. Novo osvežitev tako na kolo-rističnem področju kakor tudi v sodobnejšem pojmovanju slikarske risbe so prinesli naši slikarji iz obdobja med obema vojnama. Zbirka se lahko pohvali z lirično vaško krajino Franceta Pavlovca, s poetiziranimi figurami Maksima Sedeja in Sta neta Kregarja, s kolo-ristično razživeto zimsko Ljubljano Nikolaja Omersa. Tudi Gojmir An- Riko Debeljak, Magična barvna akvatinta, 1974 ton Kos nas z bohinjsko krajino Ob Savici prepriča o svojem pomembnem prispevku k slovenskemu slikarstvu. S socialno ljudsko poanto se srečamo v oljni sliki Božič na Ptujski gori Franceta Miheliča. Obsežen del likovne zbirke so grafični listi. Z njimi so sicer opremljeni upravni prostori Bežigrajskega dvora v Ljubljani in nova tovarna zdravil v Šentjerneju. Krkina likovna zbirka pomeni občudovanja vredno bero slovenske umetnosti. Razstavo spremlja izčrpen katalog z reprodukcijami dimenzija, razstavljenih del. Umetnine je za razstavo izbral in krajši uvod v katalog napisal Ix>jze Gostiša. V uvodu kataloga beremo tudi na- slednje besede Miloša Kovačiča, generalnega direktorja Krke: "Ko je bila Krka dovolj velika, je zbiranje umetniških del njena samoumevna dolžnost." V. M. o Demokracija • 31/2004 SLOVENSKI IN ČRNOGORSKI INTFRMRAM I IN NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA (jORIŠKf.H Slovenija -Potovalni atlas Založba Mladinska knjiga Slovenska izdaja knjige Slovenia, A Compact Trave/ Atlas je strnjena kombinacija vodnika (54 strani besedil in preglednic), turističnih zeml jevidov (30 strani), mestnih načrtov (35) in imenskih kazal. Slovenija je predstavljena v zelo preglednem merilu 1: 250.000, večina mestnih načrtov pa v merilu 1:12.500. Atlas se razpoznav- SLOVENIJA potovalni atlas 30 strani zemljevidov 1: 250000 1 cm na zemljevidu je 2.5 km v naravi - > ' i Ai ■■•'-■• ? fesgll MMIMot si'.. ■ r ' * JI 11 v" •■'-i M teh naravnih prvinah, ki so tu od nekdaj. Življenje v takem okolju človeku neprestano govori o Stvarniku ... Jaz in arhetip Študentska založba Jaz in arhetip je delo, izšlo je v zbirki C/ariias,spodročjaglobinskepsiho-logjje. Obravnava posameznikovo napredovanje k psihološki celoti, v anali-tični psihologiji znano kot proces in-dividuacije. To napredovanje omogočajo arhetipske podobe kolektivnega nezavednega, ki so skupne vsemu človeštvu. Edvard F. Edinger (1922— 1998) sledi stadi jem v procesu indivi-duacije in jih povezuje z iskanjem pomena oziroma smisla skozi navezovanje na simbolizem v religiji, mitu, sanjah in umetnosti. Uporabljajoč reli- no razlikuje od drugih tudi po vsebinski urejenosti. Glavni sestavni deli so: strnjeno predstavitveno besedilo Mikavna Slovenija s fotografijami, pogosto iskani turistični podatki v 44 preglednicah s fotografijami, 15 dvostranskih zemljevidov in 35 mestnih načrtovs številnimi posebnimi znaki ter izčrpna, po abecedi urejena kazala imen na zemljevidih in mestnih načrtih. Povsod vidim Tebe Založba Ognjišče Betka Vrbovšek nam v zbirki Gospod, povsod \ndim Tebe razgrinja pogled na svet in stvari, v katerem nastajajo pesmi. Zelo razgiban svet, z globokimi zajedami potokov, ki se včasih spustijo v slap ali brzice, svet z mogočnimi drevesi, s prostranimi travniki in z bujnim rastlinjem. Pokaže nam prepletanje pešpoti, kjer ni prostora za moped, kaj šele za avto, kjer ima narava še prvobitni, neokrnjeni, lahko bi rekli deviški videz. Živeti v takem okolju danes je velika radost in bogastvo, kjer nehote tudi človek oblikuje svoje srce in dušo po EDWARD F. EDINGER Jaz in arhetip Individuarija in religijska funkcija psihc giozne in alkemijske tekste, mitologijo, sanje in pojme globinske psihologi je poskuša avtor artikulirati nov svetovni nazor, ki temelji na ustvarjalnem sodelovanju med znanstvenim iskanjem znanja in religioznim iskanjem smisla. Interniranci Goriški muzej V knjigi Slovenskim črnogorski internirana in narodnoosvobodilni boj na Goriškem Slavica Plahuta opisuje in razčlenjuje prispevek nekdanjih slovenskih in drugih internirancev, ki so se po begu iz taborišč po kapitulaciji Italije septembra 1943 usmerili proti severu in vzhodu proti Sloveniji in se na Goriškem vključevali v partizane. V Italiji je bilo kar 400 koncentracij- skih taborišč in drugih krajev, kamor so Italijani nasilno odvažali Slovence, Črnogorce in druge. Interniranih je bilo skupaj 36.200 Slovencev, konfi-niranih pa 800. Že pred letom 1941 so odvedli vkonfinacijo 1.266 primorskih Slovencev. Po dosedanjih podatkih je v italijanskih taboriščih umrlo 2.178 Slovencev. Se hujši smrtni davek med interniranimi pa so plačali Črnogorci. Izmed 26.387 interniranih naj bi jih bilo umrlo kar 10.000. Rimski triptih Mohorjeva družba Celje V Rimskem tapfihupapežJanezPa-vd IL govori v pesniškem jeziku. Ta pesniška meditacija, objavljena je bila lani, je papeževo prvo leposlovno delo, ki ga je napisal v času svojega pon-tifikata. Triptih je sestavljen iz treh, v globljem pomenu povezanih delov. Po Božjem izrazu se ozira najprej v naravo {Potok), potem v človeško umetniško stvaritev (Meditacije o Genezi na pragu Sikstinske kapele) in nazadnje v globine človekove poklicanosti k verovanju in žrtvovanju samega sebe (Gora v deželi Morija). Uvod je napisal kardinal Tomaš Spidlik, spremno besedo pa Giovanni Reale, dve ugledni osebnosti, povezani s papežem. Medicina in kazensko pravo Cankarjeva založba Marko Bošnjak v knjigi Razvoj sodobne biomedicine in kazensko pravo, izšla je v zbirki Scien tia iustitia, preučuje razmerje med sodobno biomedicino in kazenskim pravom. Ugotavlja, da je stranpoti razvoja mogoče preprečevati z različnimi mehanizmi, npr. z medicinsko-etičnimi in pravnimi pravili. Med konkretnimi bio- recenzije medicinskimi vprašanji se ukvarja s kazenskopravnimi vidiki medicinskih posegov nasploh, posebej pa še s trans-plantacijskimi posegi, biomedicinski-mi poskusi na človeku, z ravnanjem z zarodki in s posegi v okviru sodobne genetike, predvsem s kloniranjem, gensko preiskavo, gensko manipulacijo sploh in telesnih celic itn. Obravnava tudi uporabo biomedicinskih tehnologij pri pregonu storilcev, predvsem pomen in dopustnost genetskega dokaza v kazenskem postopku, preučuje pa tudi prispevek sodobne biomedicine k teorijam o vzrokih kriminalnega vedenja ter k vprašanju svobodne volje pri kaznivih dejanjih in posledično k ideji kazenske odgovornosti. Miti in legende Svet knjige Ob 30-letnici se je Knjižni klub Svet knjige odločil, da bo samo za svoje naročnike izdal niz jubilejnih knjig. Prvima dvema Najlepši slovenski pregovori in reki in 101 slovenska pesem se je zdaj pridružila že tretja Najlepši Slovensko izročilo ■Najlepši slovenski miti in legende f§ Z slovenski miti in legende. Naj spomnimo, da so naše gore v davnih dneh zgradili velikani - ajdi. Tam so živeli škrati, divji možje, pehte babe, v belih meglicah so plesale bele žene, v tolmunih so domovali povodni možje ... Po hribih in ravninah so "sekla jekla" Atile in Turkov ... V tej knjigi so zbrane najlepše slovenske pripovedi (skupaj z zamejskimi), ki so se ohranile v ljudskem izročilu v različnih krajih na Slovenskem kot spomin na davne dogodke in verovanja. Odsevajo tudi pogled preprostih ljudi na skrivnostne sile narave in upanje, da bo nekega dne zmagala pravica... I. Z. Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 O revolucija Kardelj - oče zla 13. oktobra 1942, na dan vosov- času dva pomembna uspeha. Umor izbil sodu dno vi, a s tujo blodno miselnostjo zaslep- skega umora dr. Marka Nadačena, se Obakrat je opravil delo neki novinec, Dr. Marka Natlačena, prvaka SLS, ljeni, ne bodo mogli več pokončeva- je Kardelj iz bunkerja nad Podlipo- ki je pred nekaj dnevi prišel izokoli- nekdanjega bana dravske banovine in ti najplemenitejših bratov in sestra." glavom pretihotapil v Ljubljano, v ce. Novinec - toda napravil je pošte- od začetka vojne najvišjega slovenske- (Slovenec, 18. 10. 1942) Mesec dni hišni bunker pri dr. Mavriciju Ne- no! Izgleda da bomo v njem dobili ga politika v okupirani Sloveniji, je kasneje, 19. novembra, je Slovenec ubergerju na Vilharjevi cesti 21. Se drugega Štefana /Eda Brajnika/. 13. oktobra 1942 na njegovem domu zapisal: "Nočemo se tukaj spuščati v isti dan je pisal Kidriču in Leskošku Ljubljana je popolnoma pod vtisom v Ulici stare pravde v Ljubljani ustre- debato, koliko je pokojnik res imel v partizanski glavni štab: "Kakor ste tega dogodka. Sevedakaj podrobnej- lil član Vosa Franc Stadler-Pepe. O kakšno vlogo pri zatiranju partizan- že gotovo na svoje veliko veselje iz- šega danes še ne morem sporočiti, umoru dr. Natlačena je kolegij Vosa stva. Moremo reči le to, daje kot poš- vedeli, je danes naša VOS likvidirala Bom prihodnjič.-V zvezi z likvida- 13. oktobra izdal komunike, ki ga je ten Slovenec in zaveden katoličan Nadačena star./ejšega/, a mlajši je bil cijo Kukoviča se je sedaj 'Slovenec' Slovenski poročevalec objavil 24. ok- gotovo pri tej akciji sodeloval. Če je lažje ranjen /Marko Nadačen, štu- spet spravil na Kardelja kot povzro- tobra. Policijskega komisarja Kazi- torej pokojni dr. Natlačen sodelo- dent/. Lahko si mislite, da sem prav čitelja vsega tega zla in zlasti - da je miqa Kukoviča sta smrtno ranila čla- val pri organiziranju protikomunis- pošteno razveseljen, ko so me nekaj osebno 'kazal' Kukovičevo likvida- na Vosa 8. oktobra 1942 vMedvedo- tične akcije, je storil le svojo sploš- ur po mojem prihodu obvestili o tem cijo. Pošteno so nas torej vzeli v pa- vi ulici v Šiški. Zaradi hudih ran je no človečansko in zlasti versko dol- dogodku. Naš je bil preoblečen v du- co. /.../ Izredno važno je, da izvršite umrl v ljubljanski bolnišnici. Italija- žnost, kar mu je šteti samo v dobro." hovnika in jo je s pomočnikom vred tisti načrt glede b. g., v katerem smo ni so zato 14. oktobra v Gramozni Liberalno Jutro je ob Nadačeno- cel in živ pobrisal. Tudi /Kazimir/ nazadnje govorili. Ta sektor je za- jami pri Ljubljani ustrelili 8 talcev, vi smrti zapisalo, da to, kar počnejo Kukovič je v bolnici poginil do kra- res sedaj odločilne važnosti in - naj- Italijani so že na dan atentata na komunisti, ni več politični boj, tem- ja, tako da ima naša VOS v kratkem manj zaseden po Italijanih!!!" Natlačena pred njegovo hišo ustreli- več le še izživljanje najnižjih zločin- "llegalček" pred notranjim ministrstvom v Ljubljani. Kip je posvečen medvojnim vosovskim morilcem. 22. oktobra 1942 je Edvard Kardelj pisal Alešu Beblerju in mu dal navodila pred njegovim odhodom na Primorsko: "Nujno potrebno je, da na oni strani čimprej organizirate Obveščevalno službo. Primorje bo gnezdo vseh mogočih zarot proti nam, kakor hitro bo tam začel italijanski aparat razpadati. Zato moramo pravočasno organizirati nekaj takega, da jih bomo imeli pošteno na dlani. Sestavi jo samo iz partijcev oziroma izključno pod vodstvom Partije. /.../ Če bodo brigade čistile okrog Ljubljane, potem smo na konju." li 24 talcev, petindvajsetemu pa se je omračil um in ga niso ustrelili. Streljanje talcev je komunistom zelo škodovalo, zato so morali z vosovskimi atentati po Ljubljani prenehati. Celo Metod Mikuž je glede na reakcije po atentatu na Natlačena moral v svojem Pregledu zgodo\dne NOB ugotoviti: "Razumljivo je, da je združena slovenska reakcija zagnala velikanski hrup". Učinek tega hrupa in krvava morija s talci bi lahko bila za komuniste, če bi se ponovila, pogubna. Slovenec je 14. oktobra zapisal, da se je hotela Natlačena KPS "znebiti kot pomembnega nasprotnika, ki bi utegnil mešati račune Komunistične stranke". Članek je sklenil s pozivom Ljubljančanom, naj pomagajo z razkrinkavanjem zločinca. Na Natlačenovem pogrebu je ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman pozval slovenski narod, naj od sebe odvrne vsako brezboštvo. Prepovedal je vsako sodelovanje in zveze z brezboš-tvom "in tistimi, ki jim je brezboštvo vodilni nazor", in dejal: "Združite se vsi, ki verujete v Boga ter sebi in potomcem želite življenje, lepše in boljše, kakor ga ponuja brezbožni komunizem, združite se in preprečite, da tisti, ki so z vami sicer iste kr- © Demokracija «31/2004 revolucija skih nagonov. Z umorom dr. Natia-čena je mera polna. Minil je čas ne-interesiranosti, vsak, kdor hoče dobro sebi in svojemu narodu, se mora pridružiti neizprosnemu boju proti komunizmu. Mera je polna. Podli umor dr. Nadačena je izbil sodu dno. Ne samo fizično uničevanje Na dan Natlačenovega umora (13. oktobra) je Kardelj napisal pismo komandantu partizanskega glavnega poveljstva: "V Ljubljani izredno žele, da bi pogledali tudi nekoliko v Kleče. Govori torej o tem s Stjenko /Bojanom Polakom/, ko pride k Tebi, če ni že tam. Tudi meni se - zlasti iz tukajšnje perspektive - zdi to izredno važno. Seveda, treba je videti, kako tam izgleda. Delajte pa hitro! Našemu zadnjemu načrtu /boj proti protirevoluciji/ vso pozornost! /.../ Hiter udar s težiščem po beli gardi in hiter premik na drug sektor." Kardelj je mislil na postojanko vaške straže v Klečah in tudi na druge postojanke v okolici Ljubljane, ki naj bi jih izvedla zlasti Sercerjeva brigada, katere komandant je bil Bojan Polak-Stjenka. 14. oktobra 1942 je Kardelj vimenu CK KPS pisal Lojzetu Kebetu, sekretarju PK KPS za Gorenjsko: "Partijski delaci naj istočasno posvete vso pozornost tudi političnemu delu v partizanih. Naj se zavedajo, da so tudi partijci pri partizanih - njihovi. Kolikor se partijski delavci mude pri partizanih, naj gredo od čete do čete in tam vrše tako splošno politično delo (agitprop itd.) kakor tudi not-ranje-partijsko delo v smislu utrjevanja naših organizacij in kadrov v partizanskih četah. Razvijajte zlasti v našem komandnem in politkomi-sarskem kadru avtoriteto Partije do skrajnosti, da se vam ne razvijejo taki 'vojvode', kakršni so se razvili deloma v Ljubljanski pokrajini, ki so se menili za Partijo kot za lanski sneg, gledali na partijske politične delavce kot na nadležne civiliste, a so ga končno tudi v vojaškem pogledu seveda pošteno polomili. Dvignite torej avtoriteto Partije v vojski. /.../ Ponovno vas opozarjam na belo gardo. Ne zatiskajte si očesa pred njeno nevarnostjo, da vas jutri ne izne- Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 nadi. Dobro jo opazujte in iščite nje- ga Slovenca v službi okupatorja se Vrhu (pismo so nato poslali tudi ne centre ter raziskujte metode nje- bo smatralo za narodnega izdajal- Kardelju): "Prvi del akcije smo izvr-nega rovaijenja. Zavedajte se, da bo ca, če se pravočasno ne preda z orož- šili (Polica, Sp. Brezovo, Dedni dol jutri izredno nevaren sovražnik, ker jem partizanskim četam." in Blečji vrh). Dobili tri puške, ga bodo podprle tudi vse sedaj ko- Gre za nadaljevanje izražanja požgali dve hiši v Brezovem, od ko-lebljive skupine iz sredine. Čim bolj monopola pri oboroženem organi- der so streljali, istotam mrtev en be-jo boste sedaj uničevali, tem slabot- ziranju. Komunisti so lahko svoje logardist, požgali na Polici dve hiši nejša bo kasneje. Pri tem pa ne gre enote organizirali, kakor so hoteli, izdajalcev in rekvirirali voditeljema zgolj za fizično uničevanje. Ne! V prvi nihče drug pa ni smel tako rekoč na Blečjem vrhu in v Dednem do-vrsti gre za njeno politično razkrin- nič. Prilastili so si celo pravico pre- lu." Napad na omenjene vaške straže kovanje/najprej jo je treba politično sojanja, kdo kaj sme in kdo ne. Ni- je bil 18. in 19. oktobra 1942. Poro-oblatiti, da jo potem lažje "tolčeš", kakršne legitimitete za to niso ime- čilo štaba Gubčeve brigade z dne op. I. Ž./. Pokažite masam njen pra- li, ne takrat in ne kasneje. 12. novembra 1942 pravi o njem na- vi obraz na primeru njene vloge v Isti dan je štab Vzhodnodolenj- slednje: "18. X. Akcija na Sp. Bre-Ljubljanski pokrajini. Čim več lite- skega odreda poslal poročilo par- zovo, Blečji vrh in Dedni dol. Sp. rature, čim več ustne agitacije! Pri tizanskemu glavnemu štabu, v ka- Brezovo: belogardisti so streljali iz tem bodite konkretni! Navajajte terem je med drugim zapisal: "ad več hiš, nazadnje so se zabarikadira-konkretne ljudi, da bodo ljudje toč- vaše 2 (borba proti BG): 9. 10.42 li v eno. Naši dobili 3 puške; en belo-no vedeli, za katero belo gardo gre." napad 12 mož bataljona V.D.O. na gardist ubit, 2 poslopji zažgani. Ime- belogardiste v cerkvi v Slinovcih li smo napačne informacije, ki so Kontinuiteta monopoliranja / nad Kostanjevico/. Po jurišu bom- nam jih dali terenski delavci. 15. oktobra 1942 sta Kardelju pi- baševjebiloc. 15mrtvihBG. Dedni dol. Begovci so nas priča- sala Kidrič in Leskošek, politkomi- 11. 10. 42 napad pri Guntih pri kovali, ker so bili opozorjeni na nas sar partizanskega glavnega povelj- Kostanjevici: 2 BG mrtva, 2 ranjena, zaradi streljanja v Sp. Brezovem. Po stva in sekretar CK KPS: "Marjeto 14. 10. 42 spopad pri Prekopi: 19 nekaj strelih so se umaknili in nas /Zdenko Kidrič/ prav lepo pozdra- Bg mrtvih, 27 ranjenih. Zaplenjena pričakovali po različnih zasedah. Iz-vi. Čestitam celotnemu VOS!/Mis- 1 puška, žrtve: 1 naš tovariš mrtev, vedli smo rekvizicijo pri glavnem li na umor dr. Marka Natlačena./ 1 ranjen (pri Jezernicah)." organizatorju Skloropu. 19. X. Na- Tistim, ki imajo pri tem neposred- pad na Polico. Vdor v vas. Hiša, iz ne zasluge, pa najbolj. Krasno!" "Požig vsake hiše ..." katere so streljali, je bila požgana in 15. oktobra je štab prve grupe 20. oktobra 1942 sta Lado Am- skozi okno vržena bomba." odredov izdal odlok "o prepovedi brožič in Viktor Avbelj, komandant Ambrožič in Avbelj sta poročilo nošenja okupatorskega orožja", in politkomisar Gubčeve brigade, končala: "Pripravljamo naprej! Upa-podpisana sta bila Stane Kersnik in poročala glavnemu partizanskemu mo, da bo bolj uspešno. /Najbrž mis-Lojze Kebe, v njem pa je pisalo: poveljstvu o napadih na vaške stra- lita na napad na Primskovo, ki se je "Vaškim stražam je prepovedano žarje na Polici, v Spodnjem Brezo- nato zgodil 22. oktobra in 1. novem-nositi orožje. Vsakega oborožene- vem, v Dednem Dolu in na Blečjem bra./ P. S. Terenski delavci so mnenja, da bi bilo nujno izdati odlok Glav. pov., kjer bi zagrozili s požigom vsake hiše, iz katere bi streljali na partizane." 22. oktobra 1942 je Kardelj pisal Alešu Beblerju in mu dal navodila pred njegovim odhodom na Primorsko: "Nujno potrebno je, da na oni strani čimprej organizirate Obveščevalno službo. Primorje bo gnezdo vseh mogočih zarot proti nam, kakor hitro bo tam začel italijanski aparat razpadati. Zato moramo pravočasno organizirati nekaj takega, da jih bomo imeli pošteno na dlani. Sestavijo samo iz partijcev oziroma izključno pod vodstvom Partije. /.../ Če bodo brigade čistile /protirevolucijo, op. I. Z./ okrog Ljubljane, potem smo na konju." Vodstvo revolucije na Bazi 20 v Kočevskem rogu. Od leve: Pepca Kardelj, Franc Nadaljevanje prihodnjič Leskošek, Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Božidar Jakac Ivo Zajdela zgodovina Brdo pri Kranju Kronika, časopis za krajevno zgodovino, z zadnjo številko nadaljuje z izdajanjem tematskih številk, ki govorijo o preteklosti posameznega kraja ali ustanove. Tokrat je na vrsti graščina in gospostvo Brdo pri Kranju. To je že drugi državni protokolarni objekt, ki mu je Kronika namenila celotno številko. Pred štirimi leti je uredništvo izdalo tematsko številko Iz zgodovine snežniške graščine, ki je medtem že pošla in v uredništvu razmišljajo o ponatisu. Iz zgodovine Brda Kroniko, ki izhaja že 52 let, iz- in strokovnjakov njim sorodnih daja Zveza zgodovinskih društev strok so se tokrat pridružili tudi na- Slovenije, uredništvo in uprava je na ravoslovci in ljudje, ki so povezani oddelku za zgodovino Filozofske fa- z Brdom, kar zagotavlja vsebinsko kultete v Ljubljani, njen odgovorni zelo raznovrstno številko, urednik pa je dr. Aleš Gabrič. S te- Grad Brdo se, kot je uvodoma za- matskimi številkami je uredništvo pisal Iztok Purič, direktor javnega za- (če povzamemo urednika Aleša voda Protokolarne storitve RS, danes Gabriča iz uvodnika) poseglo v vse uvršča med najpomembnejše repre- konce naše domovine, od Primor- zentančne objekte v državi. Temeljno ske (s primorsko številko leta 1989 polanstvo javnega zavoda, ki z njim in tolminsko številko leta 1994), upravlja, je organiziranje in izvajanje gostinskih in nastanitvenih storitev za potrebe protokolarnih in reprezentančnih dogodkov. Zavod mora poleg IZ ZGODOVINE BRDA PRI KRANJU prek Gorenjske (Bled leta 1984), Dolenjske (Ribnica leta 1982 in Kočevska leta 1995), Štajerske (Maribor leta 1983 in Ptuj leta 1992), do Prekmurja (iz zgodovine Po- 2 KR©NIKA^ murja leta 1991). Dvakrat je te-matska številka pogledala v preteklost Ljubljane, v letih 1981 in 2002. Številni krajevno obarvani zborniki, ki izhajajo v zadnjih letih, so poštah Kroniki neke vrste konkurenca, pri tem pa je treba dodati, da so prispevki v Kroniki vendarle visoko strokovni. Tematska številka o gradu Brdo je bila za uredništvo, kot beremo v uvodniku, "kar precejšen zalogaj", saj obsega kar 181 strani besedila na velikem formatu. Poleg zgodovinarjev gospodarnosti, racionalnosti in funkcionalnosti skrbeti tudi za ohranjanje naravnih in kulturnih znamenitosti tega obsežnega kompleksa. Danes zavod upravlja z okoli 70 večjimi in manjšimi objekti na skupni površini 520 hektarjev na sedmih lokacijah. Od tega so trije prvega ran-ga: grad Brdo, grad Strmol in vila Pod-rožnik. Ena od nalog zavoda je, da objekte predstavi tudi javnosti, da bi njihovo zgodovinsko vrednost približal najširšemu krogu obiskovalcev. Lastniki skozi zgodovino Kompleks gradu Brdo je v tej številki predstavljen dokaj izčrpno, saj je objavljenih kar 20 različnih prispevkov. Uvodni članek Utrinki iz zgodovine Brda je napisala Lidija Slana. V njem prikazuje kratek pregled lastnikov gradu in gospoščine Brdo pri Kranju od začetka, ko je bila prvič omenjena družina Egkh, ki je zgradila grad, pa vse do konca druge svetovne vojne, ko je bil grad s posestvom nacionaliziran in je postal protokolarni objekt nove države. Volja po moči, časti in slavi je bila vedno značilna sestavina plemiške zavesti. Na primeru nekaterih članov sorodstveno povezanih rodbin Brd- Grb baronov Egkh iz leta 1577 skih in Gallengergov, ki sta v 16. in 17. stoletju imeli v lasti grad Brdo, je Maja Zvanut v članku pod naslovom "Čast in hvala vselej dala njim se vaša gnada bo ..." prikazala, na kakšne načine so dosegli družbeno moč in s katerimi sredstvi so vzdrževali videz ter skrbeli za slavo. V času renesanse je moč prinašalo premoženje, pridobljeno na način, ki mu pravimo zgod-njekapitalistični, slavo pa junaštvo v vojni in gradbeni podvigi. Dvesto let pozneje so bili gradbeni podvigi še vedno zelo pomembni za plemičevo (samo)podobo, moč pa so pomenile različne službe v deželi in na dvoru. Velik pomen dobi tudi mecenstvo, zlasti podpora avtorjem pri tiskanju njihovih del, ki so potem v predgo- o Demokracija «31/2004 zgodovina «•«.iiiii-Sti vorih slavili svoje pokrovitelje. Gospostvo Brdo je sredi 18. stoletja prešlo v roke baronov Zoisov. Baroni so večinoma živeli v Ljubljani, gospostvo pa so v njihovi odstotnosti upravljali oskrbniki. Iz korespondence med oskrbnikom Martinom Urban-čičem in Žigo Zoisom ter iz Urban-čičevih navodil za ostarele uslužbence gospostva je Miha Preinfalk pod naslovom "To in nič drugega je volja gospode"izbral nekaj drobcev, ki prikazujejo vsakdanje življenje na Brdu in v okolici ob koncu 18. stoletja. Žiga Zois na Brdu Prispevek Alenke Kolšek Razsvetljenska krajina Žige Zoisa na Brdu obravnava začetke oblikovane krajine za časa Žige barona Zoisa pl. Edelsteina in njegovega brata Karla v osemdesetih in devetdesetih letih 18. stoletja. Besedilo razčlenjuje ukvarjanje Žige Zoisa z vrtno umetnostjo in krajinskimi izboljšavami posesti. Raziskuje zglede, ki so ga vodili v razmišljanju o krajini in vrtovih. Nekatere nove razsežnosti vrtne zgodovine Brda odpira dodatna preučitev Zoisove korespondence, knjižnice in drugih arhivskih virov, še posebej zemljevida brdske posesti iz leta 1797. V sklepu komentira kasnejše delne spremembe krajinske kompozicije v 19. stoletju ter v času Pavla Karadordeviča pred drugo svetovno vojno, doda pa še pogled na prihodnje urejanje Brda. Prispevek Nade Praprotnik Botanični vrt Karla Zoisa na Brdu obravnava parkovne nasade na Brdu, ki so nastajali v času Žige in Karla Zoisa. Karel Zois je v obdobju od leta 1785dol790na posestvu zasadil tudi alpske rastline, ki jih je prinašal s svojih izletov po gorah. Pomagali so mu najeti domačini. Vrste je dobival tudi iz drugih botaničnih vrtov po Evropi. Njegov botanični vrt velja za prvi alpinum na ozemlju Slovenije. Na podlagi zapisov v cenilnih elaboratih franciscejskega katastra je želela Alenka Kačičnik Gabrič v svojem prispevku Gospost\ro Brdo v luči franciscejskega katastra osvetliti kmečko življenje in gospodarsko stanje v prvi polovici 19. stoletja v katastrskih občinah Predoslje, Kokrica in Kokra, kjer je imelo gospostvo Brdo svoja dominikalna zemljišča. Zapisovalci razmer so kmečko prebivalstvo ocenili kot marljivo, primerjava z nekaterimi drugimi deli Kranjske pa pove, da so Gorenjci v 19. stoletju živeli enako dobro oziroma enako slabo kot drugod. Rezidenca Josipa Broza Tita Lidija Slana v prispevku Vrt v kraljevskem slogu - neuresničene sanje nekega princa prikazuje najnovejše odkritje načrtov za neoba-ročno ureditev brdskega parka v času lastništva kneza Pavla Karadordeviča, ki jih je izdelal Georg Potente, znani nemški načrtovalec in urejevalec zgodovinskih parkov in vrtov. Ohranjene so štiri kopije načrtov, ki pa niso bili nikoli uresničeni. Grad Brdo je bil skupaj s pripadajočim posestvom leta 1947 nacionaliziran in je prešel v last države. Pri- padel je tedanjemu predsedniku Josipu Brozu Titu, ki ga je vse do smrti uporabljal za svojo letno in protokolarno rezidenco. Tito je na Brdu sprejemal številne tuje državnike in diplomate, slovenske in zvezne funkcionarje in različne delegacije. S številnimi zelenimi površinami in lastnim loviščem mu je posestvo Brdo ponujalo tudi obilo možnosti za sprostitev, zato je tu preživljal tudi del prostih dni. Bil je njegova zadnja rezidenca, saj je od tam januarja 1980 odšel v ljubljanski Klinični center. Andreja Burja je v prispevku Obiski Josipa Broza Tita v Sloveniji (1945—1980) naredila analizo obiskov in prikazala njihovo povezanost in soodvisnost od tedanjega notranje- in zunanjepolitičnega dogajanja. V besedilu Arhitektura dvorca Brdo pri Kranju Gojko Zupan predstavlja stavbni razvoj renesančnega dvorca Brdo od znanih začetkov v 15. in 16. stoletju skozi baročno obdobje in lastnino družine Zois do konca 19. stoletja. Posebej in enakovredno je obravnaval čas velikih prezidav v obdobju kneza Pavla Karadordeviča. Pod varstvom 496 hektarjev V prispevku Vesne Bučič Brd-ski interieiji v preteklosti in sedanjosti sta predstavljena baročna in klasicistična notranja oprema Brda v lasti baronov Zoisov od druge polovice 18. stoletja do leta 1929. V nadaljevanju so obravnavani arhivsko-dokumentarni inte-rierji kneza Pavla od 1935—1941. Za časa nemške okupacije o notranjosti gradu ni nobenih podatkov. Po letu 1947 je bilo Brdo opremljeno s stilno opremo iz različnih obdobij. Slike in plastike v protokolarni rezidenci Brdo tvorijo eno večjih likovnih zbirk pri nas. Predstavil jih je Da-mir Globočnik O zbirki kipov na Brdu piše Gojko Zupan, o grajskih pre-pogah pa Gregor Moder. Tkano in vezeno stensko preprogo v dvorcu Brdo je predstavila Marjeta Ciglenečki. Gozdove posestva Brdo je prikazal Franci Jagodic. Od 496 hektarjev velikega kompleksa Brdo, ki je v današnji podobi oblikovan leta 1972, je 380 hektarjev gozda. Z njimi na podlagi odloka upravlja Javni gospodarski zavod protokolarne storitve Republike Slovenije. Za gozdove Brda je značilna izjemna poudarjenost estetske, biotopske, turistične, raziskovalne in lovnogospodarske funkcije ter bogata sestava drevesnih vrst. Isti avtor je predstavil tudi ribogojstvo, ribištvo, lovstvo in konjerejo na Brdu. Popis rasdin in živali na Brdu je prikazal Iztok Geister. V večletni raziskavi je bilo ugotovljeno 782 vrst rastlin in 989 vrst živali. Od teh so na slovenske rdeče sezname kot močno ogrožene uvrščene ena rastlina in 24 živali. Na koncu Silvester Gaberšček piše o neuresničenem Muzeju na prostem na Brdu, Ida Gnilšak o čebelnjaku na Brdu, Roman Nahtigal pa o hotelu Kokra. Kot vidimo, je tematska številka Kronike, kije namenjena predstavitvi zgodovine Brda pri Kranju, res raznolika in izčrpna. Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 © slovenska mesta VRHNIKA. Leto 2004 je za Vrhniko jubilej no leto. Pred stoletjem je mesto z zavzetostjo razgledanih, podjetnih in pogumnih ljudi doživljalo hiter gospodarski in družbeni vzpon. V duhu zadružništva so zgradili mlekarno, kmečko hranilnico, eno najsodobnejših šol v takratni Avstro-Ogrs-ki, vodovod in več stavb, ki še danes dajejo prepoznavnost kraju. Ves ta bliskoviti vzpon je potekal pod vodstvom župana Gabrijela Jelovška. Gabrijel Jelovšek se je rodil leta 1858 na Vrhniki v veleposestniški družini. Šolal se je na Vrhniki in v Ljubljani, kjer je obiskoval realko in Mahrovo trgovsko šolo. Po študiju se je za nekaj časa zaposlil v pisarni trgovine A. Krisper v Ljubljani, dokler ni prevzel posestva na Vrhniki. Kot posestnik in trgovec se je Jelovšek zgodaj pojavil v vrhniškem javnem življenju. Že v začetku 80. let 19. stoletja je bil med usta- novitelji vrhniške Kmetske posojil- niki dogradili most čez Ljubljani- nice (1881), kjer je bil več kot 40 let co. Promet do Borovnice se je po- tudi namestnik načelnika. Kmetska večeval. Po cesti Vrhnika—Borov- posojilnicaje vletih 1903/1904 zgra- niča so na železniško postajo v Bo- dila ob Tržaški cesti stavbo, kjer je rovnici prepeljali veliko blaga: les iz danes sedež vrhniške občinske upra- vrhniških gozdov, deske in opeko iz ve. Proti koncu 80. let jesoustanovil številnih žag in opekarn v okolici Društvo za olepšavo trga Vrhnika Vrhnike, parket iz parketarne na in njegove okolice, kjer si je kot Verdu, moko iz Galetovega mlina, član in kasneje kot predsednik do Cesto so uporabljale tudi druge ob- konca življenja prizadeval za lep in urejen videz domačega kraja. Vrhniški župan Poleti 1889 je bil Gabrijel Jelovšek izvoljen za vrhniškega župana. Na volitvah je dobil glasove vseh 33 navzočih odbornikov. Vrhniki je županoval do leta 1908, ko je odstopil. Leta 1889 so na Vrh čine, njeno vzdrževanje pa je bilo drago. Kakšne so bile razmere na Vrhniki na začetku 90. let 19. stoletja, ko je županova-nje prevzel Jelovšek, izvemo iz podatkov iz predloga na delitev občine. Takrat je bilo zapisano, da delitev premoženja ne bo težka, saj občina Vrhnika, razen opreme za zasilno bolnišnico za kolero, ocenjeno na 100 goldinarjev, ni pre- mogla ničesar. Z drugimi besedami, Vrhnika je bil takrat majhen, reven in gospodarsko nerazvit kraj. Poslanec v deželnem zboru Vsestransko dejaven je bil Jelovšek leta 1895, ko je kandidiral za poslanca v kranjskem deželnem zboru. Bil je že predsednik krajevnega in okrajnega šolskega sveta, predsednik zastopstva zdravstvenega okrožja in načelnik okrajnega cestnega odbora na Vrhniki. Na volitvah novembra 1895 je bil izvoljen za predstavnika kmečkih občin v volilnem okraju Ljubljana - Vrhnika na listi Katoliške narodne stranke. Ves čas svojega poslanskega mandata, od leta 1895 do 1901, je bil član upravnega odseka v deželnem zboru. Tako je bil na zasedanjih pogosto poročevalec za vprašanja, ki jih je pripravljal upravni odsek. To so bile prometne poti, njihova graditev, prestavljanje, preimeno- © Demokracija • 31/2004 slovenska mesta Vrhniški razoledi vanje iz občinskih v okrajne ali državne, spremembe občinskih meja, melioracije zemljišč, pripravljanje letnih poročil o delu deželnega zbora ipd. Za svoje delo je prejel državno odlikovanje zlati križ s krono. Že na začetku poslanskega delovanja je bil Jelovšek med podpisniki zanimivega predloga Josipa Lenarčiča za pospeševanje industrije in trgovine po deželi Kranjski. V njem so predlagali, naj deželni odbor ustanovi poseben urad pri Kranjski trgovinski in obrtni zbornici, ki bo v povezavi z ustreznim uradom na Dunaju dajal nepristranske strokovne podatke vsem tistim, ki se za kako vrsto trgovine ali industrije zanimajo. Preučil naj bi industrijo na Kranjskem in njene zastopnike seznanjal s potrebami v državi in v tujini ter preučeval naravne in finančne razmere na Kranjskem, koliko so lahko temelj za nova podjetja. Vrhniška proga Leta 1896 sta občini Preserje in Borovnica deželni zbor zaprosili za namestitev živinozdravnika. Prošnji je vlada ugodila in leta 1899 je na Vrhniki začela delovati živinozdrav-niška služba. Leta 1897 se je začela razprava za preimenovanje občinske ceste skozi obe Ligojni v okrajno. Leta 1895 je deželni zbor sprejel sklep o graditvi železniške proge do Vrhnike. Načelnik odbora za graditev je postal župan Jelovšek. Graditev 11,5 kilometra dolge proge se je nekoliko zavlekla, vendar je promet po njej stekel julija 1899. Jelovšek si je kot član upravnega sveta vrhniške proge še vnaprej prizadeval za njen uspeh. Po zgraditvi vrhniške lokalne železnice so se razmere močno spremenile in treba je bilo graditi nove ceste, ki jih bo uporabljal velik del prebivalstva. Jelovšek je opozoril na veliko izseljevanje ljudi in se zavzel, da se jim da dovolj dela. Zato so leta 1901 pripravili načrte za cesto Pod-lipa—Smrečje in cesta je bila leta 1904 že zgrajena. Na predlog vrhniš-kega županstva se je leta 1898 vas Hrib združila s trgom Vrhnika. Epidemija kolere leta 1886je Vrh-ničane prisilila k ukrepanju in pripravam za zagotovitev zdrave pitne vode. Na podlagi analiz so ugotovili, da je vzrok epidemij oporečna voda. Toda šele leta 1899, ko je na Vrhniko pripeljala železnica in so pričakovali tudi večji obisk turistov, so nastopile ugodnejše razmere za napeljavo vodovoda. Leta 1903 so na razpisu izbrali dunajsko podjetje Wagenführer in to je leta 1904 napeljalo vodovod na Vrhniki in Stari Vrhniki. Uspešno leto 1904 Po zamisli in prizadevanjih župana Jelovška je Vrhnika leta 1904 dobila tudi novo moderno ljudsko šolo. Zupan si je v ta namen ogledal več šol v okolici Dunaja, preden seje krajevni šolski svet odločil, kakšna naj bo nova vrhniška šola. Tudi kasneje je župan gradnjo zavzeto spremljal. Leto 1904 je bilo res izredno uspešno za Vrhniko. Tega leta je namreč na Vrhniki začela delovati tudi mlekarska zadruga, ki je naslednje leto začela graditi velik, sodoben mlekarski obrat. Zgrajen je bil leta 1907 in hkrati je glavni odbor Kmetijske družbe začel organizirati mlekarske tečaje, s čimer je Vrhnika kmalu postala celo središče slovenskega mlekarstva. Vrhniška mlekarna se je hitro razvila v eno naših najmočnejših mlekarskih zadrug. Z obsegom svojega poslovanja se je trdno uveljavila v slovenskem mlekarskem zadružništvu in tako postala močan steber v gospodarstvu svojega okoliša. V obravnavanem času so bile iz deželnih v Želite ostati naročnik tednika Muzejsko društvo na Vrhniki je bilo ustanovljeno leta 1992 in predvsem njemu se imajo Vrhničani zahvaliti, da se bodo poslej lahko veliko bolje zavedali svojih korenin. Tudi več stoletnic, ki jih v letošnjem letu praznuje Vrhnika, temelji na delu in dognanjih članov muzejskega društva. Da je delo društva uspešno, kaže pet zbornikov Vrhniški razgledi, ki so jih v tem času izdali, uspešno pa jih ureja Marija Oblak Čarni. Še posebej zadnji dve številki prinašata številne prispevke o zgodovini Vrhnike in okolice. Naj ju zato na kratko predstavimo. Številka 4, ki je izšla lani, prinaša 17 prispevkov. Med njimi so pomembnejši: Umetnostnozgodovin-ska dediščina na Vrhniškem (Mojca Arh Kos), Etnološka dediščina na Vrhniškem (Damjana Pediček Ter-seglav), Kulturna dediščina - vrednote današnjega časa (Petra Jernejec Babic), Claustra Alpium Iuliarum (Janez Kos), Iz pravne zgodovine Vrhnike (Bojan Kukec), Veliki ljudje v malem kraju (Nataša Oblak), Vrhniška lokalna železnica (Karol Rusija), Marijan Marolt kot pripovednik (Darinka Koderman Patač-ko), Mikelčevi spomini na Petkovška (Marijan Marolt), Francis Jager -duhovnik in čebelar (Franci Dovč), Ivan (John) Jager - arhitekt (Pavel Mrak), Kje so arhivi vrhniške občine (Marija Oblak Čarni). Obsežna in vsebinsko bogata je 5. številka Vrhniških razgledov, ki je izšla v sklopu letošnjih praznovanj več stoletnic na Vrhniki in je posvečena znamenitemu rojaku, med letoma 1889 in 1908 županu Vrhnike Gabrijelu Jelovšku. Objavljenih je 13 prispevkov. Gabrijel Jelovšek-vrhniški župan v letih 1889—1908 (Marija Oblak Čarni), Stoletnica pomembnih arheoloških odkritij na Vrhniki (Ivanka Kurinčič), Cesta Pod-lipa—Smrečje (Aleksandra Serše), Hranilnice in posojilnice na Vrhniki (Olga Pivk), Iz kronike ljudske šole na Vrhniki 1900—1920 (Janez Kos), Vrhniško učiteljstvo v strokovnih organizacijah (Tatjana Hojan), Ob stoletnici vrhniškega vodovoda (Aleksandra Serše), Kakšno vodo pijemo na Vrhniki danes (Stojanjakin), Izboljševanje kmetijskih zemljišč na barju in zadružna dejavnost kmetov vpreteklosti (Franci Dovč), Kmetijstvo na Vrhniki danes (Janez Drašler, Tomaž Cunder), Prebivalstvo občine Vrhnika na prelomu 19. in 20. stoletja (Sonja Anžič), Amerika, obljubljena dežela (Angela Noč Kržič), Matej Stemen (1870—1949) (Andrej Smrekar). V drugem delu zbornika so na več kot sto straneh objavljeni popisi prebivalcev iz leta 1900 za kraje Mirke, Verd, Bistra, Podlipa in Zaplana, ki se bodo za druge vasi nadaljevali v naslednji številki. VRHNIŠKI RAZGLEDI 5 sredstev podeljene tudi razne štipendije in podpore. Dobil jo je Matej Sternen za šolanje na dunajski slikarski akademiji, učitelj Anton Arko za obisk tečaja za deška ročna dela na Dunaju in v Gradcu, učitelj Jernej Černe pa je dobil podporo za natis svojega spisa Umno čebelarstvo. Poleg vsega naštetega je Gabrijel Jelovšek opravljal funkcije še v vrsti drugih organizacij in društev. Bil je med ustanovitelji Narodne banke v Ljubljani in Ljubljanske kreditne banke, predsedoval je Ciril-Metodo- vi družbi, bil je poverjenik Slovenske matice in Vodnikove družbe, predsednik Olepševalnega društva na Vrhniki, odbornik Društva za pospeševanje obdelovanja barja, predsednik Lovskega društva in podpornik Jamarskega društva. Iz tega kratkega zapisa lahko vidimo, da je Vrhnika lahko resnično ponosna na ljudi in dogodke pred sto leti. Prav je, da se mesto odslej spominja tudi bolj veselih in uspešnih tem in ne samo pisatelja s klanca siromakov. in I ÉMOKRACIJA Po k lic i tv L i WfWM ias na re le Ion Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 © film Svet ne bi mogel biti lepši za Garfielda, najbolj priljubljenega mačkona na svetu. Ob udobnem ležanju na stolu pred televizijo, svoji najljubši hrani - lazanji - in stresanju žaljivk na svojega lastnika Jona je Garfield kralj sveta. Ko Jon, igra ga Breckin Meyer, odpelje Garfielda k lepi veterinar-ki Liz Wilson (Jennifer Love He-wit), Liz da Jonu razvajeno, sope-če, z repom mahajoče ščene, ki predstavlja vse, kar Garfield prezira. Garfield spozna Odieja, ljubkega psička, in prvič v vseh svojih devetih življenjih ostane brez besed. Lahkoverni Odie vedno lovi svoj rep, dokler se mu že pošteno ne vrti v glavi, vedno laja brez pravega vzroka, vse, kar počne, pa Jona, ki sprejme Odija v svoj dom, zelo zabava. Odie postavi Garfieldov popolni svet na glavo. Garfieldov načrt je zato tak: znebiti se presnetega psa! Ko pa Odieja ujame strah in trepet vse okolice, HappyChapman (Stephen Tobolowsky), bi morda mislili, da bo Garfield presrečen, pa vendar ni. Počuti se krivega za njegovo usodo. Z zanj neznačilno energijo, pogumom in nesebičnostjo mu uspe dvigniti zadnjico z udobnega življenja in stopiti v akcijo. i Garfield: The Movie Režija: Pete Hewitt Producent: John Davis Scenarista: Joel Cohen, Alec Sokolow Igrajo: Bill Murray, Breckin Meyer, Jennifer Love Hewitt, Stephen Tobolowski Premiera: 5. 8. 2004 Distribucija: Continental film, Film je sinhroniziran v slovenščino. Spremeni načrt in njegova velika misija postane - rešiti Odieja. Ta dogodivščina zbliža Jona in Liz in prav tako Garfielda z njegovima ljubkima prijateljicama, muckoma Ner-malom in Arlene. Predvsem pa zbliža Garfielda in Odieja, ki, čeprav Garfield tega najbrž ne bo nikoli priznal, postane njegov najboljši prijatelj. Prvič na velikem platnu Garfield, najbolj priljubljeni muc na svetu, postaja tudi zvezda velikega platna. Mačkon, katerega slavni stavki so "Jutra bi imel rad, če bi se začela malo kasneje" in "Raje gnojarim, kot telovadim", ima glavno vlogo v ani-mirano-igranem filmu, ki je nastal po stripu, objavljenem v 2.600 časopisih, Za vedno Lilja Toda zaman čaka na pismo, saj vo življenje na Švedskem. Mali Vo- je očitno, da jo je mati zapustila, lodja je ljubosumen in nezaupljiv, Vseliti se mora v majhno, razdeja- toda Lilja je odločena. Kmalu pa se no stanovanje brez elektrike in ogre- znajde na poti v neznano ... vanja. Edini prijatelj povsem strte- Režiser Lukas Moodysson je ide- 16-letna Lilja Živi v revnem in mračnem predmestju V nek- ga in obubožanega dekleta je 11-let- jo za film dobil ob smrti 16-letnega danji Sovjetski zvezi. 0 boljšem življenju lahko le sanja, ni fant Volodja. Skupaj pohajkujeta dekleta DangouleRasalaite, kije jese- Nekega dne se njena mati s svojim novim partnerjem pre- in sanjarita o boljšem življenju, ni leta 1999 odšla na Švedsko iskat seli v Ameriko. Lilja naj bi se jima kmalu pridružila. Končno posije žarek upanja kose Li- boljše življenje. Končalaje kot prosti- lja zaljubi v Andreja. Taji obljubi no- tutka v stanovanju v Arlovu, v pred- J -J -J J © Demokracija »31/2004 film in ga bere 260 milijonov ljudi po sveta. Garfield je tako končno predstavljen na velikem platnu, ki se komajda lahko kosa z velikostjo njegovega ega. Producent filma je John Daviš, ki je znan po svojih filmih Doktor Dol-little in Očkov vrtec. Rekel je, da je čas, da tudi Garfield oživi na velikem platnu in postane zvezda. "Je len, zabaven in je sploh car. Ni pomembno, ali imate 5 ali 50 let, vsakdo se na neki način lahko poistoveti z njim." Kar nekaj let sta Daviš in koprodu-cent Brian Manis prepričevala Garfi-eldovega avtorja Jima Davisa (ki ni v sorodu s producentom), naj jima do- mestju Malmoja. Januarja 2000 je skočila z mostu in si vzela življenje. Po režiserjevih besedah naj bi film prikazoval božjo dobroto, toda realnost je bila premočna in zgodba je šla svojo pot. Govori o dveh otrocih, Ulji in Vo-lodji, o razpadajoči deželi, kije bila nekoč del mogočne Sovjetske zveze. O hrepenenju po novi deželi, spremembi življenja, o osamljenosti, odločnosti, o bogatih, ki verjamejo, da je voli posneti film o Garfieldu. Jim Davis se je po petindvajsetih letih risanja stripov o priljubljeni mačkonu končno le odločil, da je čas, da zaprede še na velikem platnu. "Vedno sem menil, da je Garfield pravi mačkon," pravi Davis. "Zame resnično obstaja in zdaj ga lahko nova računalniška tehnologija končno predstavi na pristen način." Jim Davis in John Davis sta hotela Garfielda predstaviti prav takšnega, kot so ga ljudje vajeni že vsa leta. Jim Davis pravi: "Z Garfieldom se lahko poistovetimo vsi. Otroci, ki se zabavajo ob njegovih šalah, najstniki, ki razumejo Garfieldov večni upor proti avtoriteti, in ne nazadnje tudi odrasli, kajti Garfield ima prenekatero težavo odraslih, na primer poležavanje, prenažiranje, preziranje telovadbe in pomanjkanje motivacije. Ima pa tudi pogum reči marsikatero stvar, ki si je mi, ljudje, ne upamo. Zato se mi zdi, da govori v imenu vseh nas." Monika Maljevič mogoče kupiti kar koli, o revnih, ki so prisiljeni prodati vso svojo lastnino. Ostane jim samo srce. O rečeh, ki se dogajajo na domačih ulicah in daleč stran, o košarki, Britney Spears, o vrezu lastnega imena v klop in s tem potrditvi obstajanja, o posmehovanju, smrti, večnem prijateljstvu, o večnem optimizmu. In morda o božji dobroti, čeprav Liljine prošnje niso nikoli uslišane. ■Hiiiiw«BWiiM LIHA 4-EVER Režija: Scenarist: Igrajo: Premiera: Distribucija: Lukas Moodysson Lukas Moodysson Oksana Akinpina, Artjom Bogučarskj, Ljubov Agapova, Lilija Šinkarjova, Elina Benenson, Pavel Ponomarjov 29. 7. 2004 Creativa na kratko Za ameriške televizijske nagrade emmy, ki jih bodo letos podelili 19. septembra v avditoriju Shrine v Los Angelesu, se bodo za nagrado za najboljšo TV-nanizanko poleg Sopranovih potegovale še 24, Na kraju zločina, Zahodno krilo in Joan of Arcadia. Za najboljšega igralca v dramski nanizanki so poleg Jamesa Gandolfinija iz Sopranovih in Sheena iz Zahodnega krila nominirani še James Spader za vlogo v Praksi, Kiefer Sutherland za 24 in Anthony LaPaglia za Without a Trace. Za najboljše ženske vloge v dramski seriji so nominirane Edie Falco iz Sopranovih, Allison Janney za Zahodno krilo, Jennifer Alias, Mariska Hargitay za Law & Order: Special Victims Unit in Amber Tamblyn za Joan of Arcadia. Med komičnimi nanizankami je 11 nominacij prejela nanizanka Seks v mestu, za najboljšo tovrstno serijo pa so predlagane še Arrested Development, Will & Grace, Curb Your Enthusiasm in Vsi imajo radi Raymonda. V kategoriji najboljših igralcev v komičnih nanizankah so nominirani pokojni John Ritter za vlogo v 8 Simple Rules for Dating My Teenage Daughter, Kelsey Grammer za Fraiserja, Matt LeBlanc za Joieyja v Prijateljih, Larry David za vlogo v Curb Your Enthusiasm in Tony Shalhoub za Monka. Za nagrado za najboljšo igralko v komični nanizanki pa se bodo potegovale Bonnie Hunt iz Life with Bonnie, Sarah Jessica Parker iz Seksa v mestu, Jane Kaczmarek iz Malcolm in the Middle, Jennifer Aniston iz Prijateljev in Patricia He-aton iz Raymonda. Prireditev bo povezoval Garry Shandling. Zaradi stalnih zahtevhollywoodske igralke Julie Roberts po vnovičnem snemanju že posnete scene so stroški snemanja filma Oce-na's Twelve znatno večji od predvidenih. "Čedno dekle" je vedno znova vztrajalo, da znova posnamejo scene, saj v njih ni bila zadovoljna s svojim videzom. Na opravljivi strani New York Posta Page-Six.com je bilo zapisano, da so producentje ogorčeni, saj je proračun filma znatno presežen. Robertsova je pretekli teden celotno filmsko ekipo in igralce nagovorila, da z zasebnim letalom odletijo v Chicago, kjer so nato znova posneli nekatere prizore, v katerih je sama nosila dražja oblačila kot na prvotnih snemanjih. John Malkovich bo v svojem naslednjem filmu upodobil avstrijskega slikarja Gustava Klimta, pod režijo pa se bo podpisal čilski režiser Raoul Ruiz. Ob Malkovichu bo igrala francoska manekenka Lelita Casta (videli smo jo že v filmu Asterix in Obelix) ter Nemca Veronica Ferres in Otto Sander, ki je priznan nemški gledališki igralec. Gustav Klimt, znanje po svojih senzualnih upodobitvah žensk, je leta 1897 utemeljil dunajsko secesijo kot reakcijo na norme strogega akademizma, ki gaje utrdila umetniška elita s konca 19. stoletja. Oče priljubljene televizijske serije Dosjeji X, scenarist Chris Carter, bo začel s samostojnim raziskovanjem nenavadnih dogodkov, povezanih z genetskimi preizkusi. Znanstvenofantastični triler A Philosophical Investigation britanskega pisatelja Philipa Kerra bo dobil svojo filmsko inačico, ker bo Carter, ki bo zgodbo priredil za film, nato prevzel tudi režijo. Doslej se je v vlogi režiserja preizkusil v nekaj epizodah Dosjejev X, omenjeni film pa bo njegov dolgometražni prvenec. Zgodba filma je postavljena v bližnjo prihodnost in spremlja skupino znanstvenikov, ki jih je angažirala vlada. Izvesti morajo gensko testiranje, ki bi policiji in drugim organom oblasti pomagalo najti in evidentirati potencialne zločince in nasilneže. Radio rka 106.6 MH2 Demokracija • Četrtek. 29. julija 2004 © tv program PETEK, 30.7.2004 Kanal A Slovenija 1 a 7.20 7.20 7.30 8.00 8.25 8.45 9.00 9.15 9.25 9.45 10.10 10.40 11.20 11.55 12.25 13.00 13.25 14.55 15.55 16.30 16.50 17.10 18.30 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 22.00 22.50 0.05 0.05 0.55 1.15 110 3.45 4.55 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI TELEBAjSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 25/45 RAZjARNIKOVI V PROMETU, IGRANA NANIZANKA, 9/10 SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 4/26 IGRAJMO SE, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 4/13 RISANKA VESELA HIŠICA: NEUMNI PRINC, LUTKOVNA NANIZANKA, 5/23 BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, MLADINSKA NADALJEVANKA, 5/8 ENAJSTA SOU: GIMNASTIKA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE Štafeta mladosti ZENIT: BIOMETRIJA OSMI DAN FRASIER, AMERIŠKA HUMORIST1ČNA NANIZANKA, 18/24 POROČILA, SPORT, VREME GLEDALIŠKA PREDSTAVA, PONOVITEV VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV MOSTOVI-HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, SPORT, VREME (VPS 16.30) VRNITEV SREBRNE SENCE, AVSTRALSKA NANIZANKA, 4/13 (VPS 16.50) IZ POPOTNE TORBE: BREZ VODE NE GRE (VPS 17.10) NATIONAL GEOGRAPHIC, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18., ZADNJI DEL (VPS 17.35) ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, SPORT SAGA O FORSYTIH, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 4/10 (VPS 20.00) slačenje, NOVOZELANDSKA NADALJEVANKA, 13/20 (VPS 21.10) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEISKE TV (VPS 00.55) NATIONAL GEOGRAPHIC, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18., ZADNJI DEL REGENERACIJA, KANADSKI KOPRODUKCIJSKI FILM (VPS 02.10) POLNOČNI KLUB INFOKANAL Slovenija 2 9.15 TV prodaja 9.20 Odvetnik z ulice, 2. sezona, ponovitev 16. dela ameriške nanizanke 10.10 Tajni agenti, 2. sezona, ponovitev 5. dela angleške nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Odvetnik z ulice, 2. sezona, 17. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 199. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 94. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Tajni agenti, 2. sezona, 6. del angleške nani. 16.55 Ha!: Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 17.25 Moj srček 2. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Moja najstnica, 7. del. am. nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Romantični film: Prijatelj z neba, ameriški film 21.50 Midve z mamo, 2. sezona, 10. del ameriške nanizanke 22.45 Dekleta iz Jerseyja, ameriški film Pop TV PCP 7.15 7.40 8.05 8.55 9.50 10.40 11.10 12.00 12.55 13.50 14.20 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.40 22.30 22.35 0.20 1.20 Dragonball Z, risana serija Beyblade, risana serija Ricki Lake, pogovorna oddaja Maščevanje ljubezni, ponovitev 134. dela španske nadaljevanke Klon, ponovitev 78. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 73. dela španske nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 6. dela mehiške nad. Pravi seks v mestu Real Sex in the City LA, ponovitev 4. dela ameriške dokumentarne serije TV prodaja Triki jamieja Oliverja, 1. sezona, angleška dokumentarna oddaja Vrtnarjeva hči, 7. del mehiške nadaljevanke Moja Sofija, 74. del španske nadaljevanke Klon, 79. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 135. del španske nad. 24UR Akcija: Patriot, ameriški film ^ Teksaški mož postave, 6. sezona, zadnji del ameriške nanizanke XXL premiere Dominijon, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika 6.30 infokanal 9.05 tedenski izbor 9.05 videospotnice: vroče 9.35 mostovi ■ hidak: potepanja - barangoljsok 10.05 dick van dyke, ameriška nanizanka, 132/158 10.30 otroški infokanal 11.00 tv prodaja 11.30 zabavni infokanal 13.00 tv prodaja 13.30 zabavni infokanal 16.35 tv prodaja 17.05 videospotnice: vroče, ponovitev 17.45 skozi čas (vps 17.45) 17.55 dick van dyke, ameriška nanizanka, 133/ 158 (vps 18.00) 18.20 Zupan casterbridgea, angleška literarna nadaljevanka, 2., zadnji del, ponovitev (vps 18.25) 20.00 najstarejše mumije na svetu, angleška dokumentarna oddaja (vps 20.05) 20.50 city folk, ljudje evropskih mest: oslo, ponovitev (vps 21.00) 21.20 nova scena, oddaja tv koper- capodistria (vps 21.30) 22.30 v new orleansu, ameriški film (vps 22.40) 0.10 slovenska |azz scena: simfonični jazz -big band, simfoniki rtv slovenija in michael abene, 1. del (vps 00.20) ¡5 infokanal 9.00 Poslovni studio, dnevno Informativna oddaja, pon 9.30 NeskonCna modrina, pon 10.00 A to Je to!?, ponučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad ■ Reza, pon 10.30 Koncert Jana Plestenjaka, pon 12.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 12.30 Glasbeni mozaik 17.00 Kdor zna pozdraviti kožo, zna pozdraviti celo telo, prvič 18.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, 5 del, pon 18.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 19.00 Avto Sok, rally Koper in CHD Maribor, prvič 19.30 V harmoniji z naravo, pon 20.00 Predah v gibanju, gostja: Nada Rotovnik - Kozjek, vodi Jana Debeljak 21.00 Kullnarika 4 del, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Znani in zanimivi, gost: Talyl Tokohlsa, pon 23.00 Trenja, POP TV, prvič 00.00 Glasbeni mozaik Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Automobille 08.50 TV prodaja 10.05 INFOKANAL 09.10 Lisice, 16. del jugoslovanske serije 10.50 TV PRODAJA 10.10 TV prodaja 11.20 INFOKANAL 10.25 Sto Izložb, sto strasti, ponovitev 1105 TV PRODAJA 10.55 Vldealistl, glasbene lestvice 12.35 MAURIZIO GERI SWINGTET, 12.00 TV prodaja ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 12.55) 12.25 Risanke 13.30 ZGODBA Z ZAHODNE STRANI S ŠTUDENTI 13.15 TV prodaja AGRFT, PONOVITEV (VPS 13.50) 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 SVETOVNI POKAL V GORSKEM KOLESARSTVU 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija (VPS 14.15) 14.30 Odbojka na mivki Siemens Mobile Masters 15.35 VAŠKO ATANASOVSKI QUARTET, 2004, reportaža ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 15.00 Supernova Multl Talents (VPS 15.35) 17.00 Sijaj, ponovitev 16.15 DAMIR FEIGEL: SUPERVITALIN, TV FILM 17.30 Sto Izložb, sto strasti, 239. del Italijanske (VPS 16.15) telenovele 17.45 SKOZI ČAS (VPS 17.45) 18.00 lllrika - turistična TV prodaja 17.55 LEGENDA Z IMENOM 1900, 18.30 Pokemoni, risani film ITALIJANSKI FILM, PONOVITEV (VPS 17.55) 19.00 Videallstl, glasbene lestvice 20.00 VELIKANI KIPARSTVA 20. STOLETJA: 20.00 Poštenjak, angleška komedija, 2000 ANTHONY CARO, ANGLEŠKA 21.55 Mož iz hrastovega gozda, jugoslovanski vojni DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.05) film, 1964 20.55 THIBAULTOVI, FRANCOSKA LITERARNA 23.30 Popotovanja z Janinom, ponovitev NADALJEVANKA, 5/8 (VPS 21.00) 00.00 TV prodaja 21.50 KRATKA SMRT, AMERIŠKI FILM (VPS 22.00) ^ 00.30 Videostrani 23.20 POLETNA SOBOTNA NOČ (VPS 23.25) 1.30 INFOKANAL SOBOTA, 31.7.2004, Slovenija 1_3 rr*i T73 6.50 6.50 7.00 7.25 8.00 8.55 10.15 10.15 10.45 11.55 13.00 13.25 13.25 13.35 14.00 15.30 15.55 16.30 16.50 17.15 17.20 17.50 18.15 18.40 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00 20.35 21.35 22.00 22.30 23.25 23.25 0.05 0.25 0.50 1.20 3.15 3.35 tedenski izbor kultura odmevi zgodbe iz školjke male sive celice, kviz kino kekec: tsatsiki, prijateljstvo brez meja, danski film (vps 09.00) tedenski izbor divji svet prihodnosti, nemška dokumentarna serija, 6/13 polnočni klub tednik poročila, šport, vreme (vps 13.00) tedenski izbor ko ulice spregovorijo - gosposka rad imam lucy, ameriška čb nanizanka, 174.epizoda (vps 13.35) ko je billie premagala bobbyja, ameriški film (vps 14.00) o Živalih in ljudeh, oddaja tv maribor (vps 15.30) slovenci v italiji (vps 15.55) poročila, šport, vreme (vps 16.30) na vrtu, oddaja tv maribor (vps 16.50) ozare (vps 17.15) zakladi sveta, nemška dokumentarna serija, 4/21 (vps 17.20) slovenski magazin - sprehod ob ljubljanici (vps 17.50) cofko cof, risana nanizanka, 21/26 (vps 18.15) risanka (vps 18.45) vreme (vps 18.55) dnevnik utrip vreme šport pozabljeni zaklad, mladinska nadaljevanka, 3., zadnji del (vps 20.00) čez planke: dubai (vps 20.35) tv smo ljudje: mojstri slike (vps 21.35) poročila, šport, vreme (vps 22.00) ujetnik, angleška nanizanka, 8/17 (vps 22.30) nočni izbor dnevnik, šport dnevnik zameiske tv (vps 00.05) na vrtu, oddaja tv maribor zakladi sveta, nemška dokumentarna serija 4/21 slovenski magazin -sprehod ob ljubljanici ritem zločina, jugoslovanski čb film (vps 01.45) tv smo ljudje: mojstri slike infokanal Slovenija 2 Kanal A 9.20 TV prodaja 9.50 Vsi moji otroci, ponovitev 90. dela am. nad. 10.40 Vsi moji otroci, ponovitev 91. dela am. nad. 11.30 Vsi moji otroci, ponovitev 92. dela am. nad. 12.20 Vsi moji otroci, ponovitev 93. dela am. nad. 13.10 Vsi moji otroci, ponovitev 94. dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.50 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.40 Guinessova knjiga rekordov, angleška dokumentarna serija ^ 17.35 Felicity, 4. sezona, 15. del ameriške nanizanke 18.30 Non Stop Music 20.00 Kriminalka: Trikotnik, ameriški film ^ 21.40 Škandal med vojaki, ameriška nadaljevanka, 1/4 22.35 Živalski nagoni 2, ameriški film ^ 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV PCP fet-TV^ 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 8.05 Mala Kitty, sinhronizirana risana serija 8.15 Doktor Oto, sinhronizirana risana serija 8.25 Bučke, sinhronizirana risana serija 8.35 Hikarian, sinhronizirana risana serija 9.00 Katka in Orbi Katie and Orbie, sinhronizirana risana serija 9.10 Obuti maček Puss'n Boots, sinhronizirana risana serija 9.35 Sandokan, sinhronizirani risani film 10.55 Beyblade, risana serija 11.25 Lepo je biti milijonar, ponovitev 12.30 Odločilna tekma, ameriški film 14.00 Nedolžne žrtve, ameriška nadaljevanka, 3/4 15.00 Diagnoza: umor, 6. sezona, 9. del ameriške nanizanke 16.00 Bolnišnica Presidio, 6. del ameriške nanizanke 17.00 24UR-vreme 17.05 Zbogom, sinko, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Filmski hit: Izvirni strah, ameriški film 22.20 Policaj pod nadzorom, ameriški film 0.25 Seks z medmrežja, dokumentarna oddajaj 1.20 24UR, ponovitev 2.20 Nočna panorama TevePika BE 6.30 infokanal 9.35 mostovi - hidak, ponovitev 09.30 Do zdravja tudi tako, gost: Maxim Krylov, pon 10.00 Avto šok, rally Koper in CHD Maribor, pon 10.30 Kulinarika 4 del, pon 11.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: alkoholizem, 4 del, pon 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 Pazi kamera, POP TV 12.30 Bogračijada, 1 del, pon 13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.30 Glasbeni mozaik 18:30 Neskončna modrina, pon 19.00 Iz Lenta 2004 20.00 Kdor zna pozdraviti kožo, zna pozdraviti celo _telo, pon_ © Demokracija • 31/2004 tv program 21.00 Sanjska poroka, 6 del 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 23.00 Ekstra magazin, Kanal A, pon 23.40 Odbojka na mivki, Koper 2004, prvič 00.00 Glasbeni mozaik Kanal III T73 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 235. dela 09.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 236. dela 09.50 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 237. dela 10.10 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 238. dela 10.35 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 239. dela 11.00 Risanke 11.30 Za vas in mesto, ponovitev 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.30 Vse o Adamu, irska komedija, 2000 15.30 Vroči veter, 3. del jugoslovanske nanizanke 16.30 Blaženi papež Janez XXIII, 4. del Italijan, miniserije 17.30 llirika - turistična TV prodaja 18.00 Znani in zanimivi - Vid Kavtičnik, ponovitev 18.30 Automobille 18.45 Risanke 19.15 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Ples morilcev, am. akcijska komedija, 1999 ^ 21.50 Beli krokar, ameriški triler, 1998 ^ 23.30 Dokumentarni film 00.15 TV prodaja 00.45 Videostrani NEDELJA, 1.8.2004 Slovenija 1_[] ¡0 živ žav: metka in zverinko zver, risana nanizanka, 15/26; marcelino kruh in vino, risana nanizanka, 22/26; pika nogavička, risana nanizanka, 20/26 (vps 07.30) s o živalih in ljudeh, oddaja tv maribor, ponovitev ¡5 nedel|ska maša, prenos iz stare loke (vps 09.55) .00 svet divjih živali, angleška poljudnoznanst. serija, 10, zadnji del (vps 11.00) .30 pravoslavna glasba skozi stoletja (vps 11.30) 12.00 l|udje in zemlja, oddaja tv maribor (vps 12.00) 13.00 poročila, Šport, vreme (vps 13.00) 13.20 pol|e, kdo bo tebe ljubil 2001, 1. del. oddaia tv maribor (vps 13.20) 14.10 čari začimb: hobotnica v solati (vps 14.10) 14.35 festival vurberk 2004 (vps 14.35) 16.30 poročila, šport, vreme (vps 16.30) 16.45 nove zvezde evrope, 2/8 (vps 16.50) 17.15 vsakdanjik in praznik (vps 17.25) 18.25 žrebanje lota (vps 18.25) 18.40 risanka (vps 18.40) 18.55 vreme (vps 18.55) 19.00 dnevnik 19.25 Šport 19.35 zrcalo tedna 19.50 vreme 20.00 fovlova vojna, angleška nadaljevanka, 4/8 (vps 20.00) 21.40 intervju (vps 21.40) 22.35 poročila, šport, vreme (vps 22.35) 23.10 veliki nož, ameriški čb film (vps 23.10) 1.00 nočni izbor i.oo dnevnik, Šport 1.40 dnevnik zamejske tv (vps 01.40) 2.05 polje, kdo bo tebe ljubil 2001, 1. del, oddaja tv maribor 2.55 čari začimb: hobotnica v solati 3.20 festival vurberk 2004 5.05 nove zvezde evrope, 2/8 5.35 infokanal Slovenija 2 12.10 12.40 13.20 13.20 14.00 14.20 16.10 16.20 17.05 17.05 17.35 18.45 20.00 20.55 21.45 TV PRODAJA 7. MEDNARODNO ZBOROVSKO TEKMOVANJE MARIBOR 2004 - LJUDSKA PESEM, 3, ZADN|A ODDAJA (VPS 12.40) TEDENSKI IZBOR ZORAN HOČEVAR: BONBONIERA, IZVIRNA TV IGRA (VPS 13.20) BORUT BLAŽIČ: KONJIČEK, KRATKI IGRANI FILM AGRFT (VPS 14.00) INFOKANAL SKOZI ČAS (VPS 16.10) BRATSCH, 1. DEL, ODDA|A TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 16.20) TEDENSKI IZBOR SVETOVNI IZZIVI: MANJŠINE (VPS 17.05) POLNOČNI KLUB: DRUGI O NAS (VPS 17,35) FRAN ŽIŽEK: IPAVCI - GUSTAV, TV NADALJEVANKA, 4/5 (VPS 18.45) POTOVANJA NA KONEC SVETA, AVSTRALSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 9/13 (VPS 20.05) NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 22, ZADNJI DEL (VPS 21.00) MEDNARODNO OPERNO TEKMOVANJE NORVEŠKE KRALJICE SONJE (VPS 21.55) INFOKANAL Kanal A 9.20 TV prodaja 9.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 195. dela ameriške nadaljevanke 10.40 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 196. dela ameriške nadaljevanke 11.30 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 197. dela ameriške nadaljevanke 12.20 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 198. dela ameriške nadaljevanke 13,10 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 199. dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.50 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.40 Guinessova knjiga rekordov, angleška dokumentarna serija W 17.35 Felicity, 4. sezona, 16. del ameriške nanizanke 18.30 Non Stop Music 20.00 Družinski film: Sneženi dan, ameriški film 21.35 Ljubezen v laseh, angleška nadaljevanka, 3/6 22.40 Zaščitniški oče, ameriški film 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 8.05 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija 8.15 Doktor Oto, sinhronizirana risana serija 8.25 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 8.45 Hikarian, sinhronizirana risana serija 9.10 Katka in Orbi Katie and Orbie, sinhronizirana risana serija 9.20 Obuti maček, sinhronizirana risana serija 9.45 Pocahontas, sinhronizirani risani film 10.35 Beyblade, risana serija 11.05 Zenki, sinhronizirana risana serija 11.35 Lepo je biti milijonar, ponovitev 13.00 Resnični svet, dokumentarna oddaja 13.30 Umor po vseh pravilih, ameriški film 14.55 Oh, ta osemdeseta, ameriška humoristična naniz. 15.25 Diagnoza: umor, 6. sezona, 10. del am. naniz. 16.20 Bolnišnica Presidio, 7. del ameriške nanizanke 17.10 24UR-vreme 17.15 Greh iz preteklosti, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Nedeljski film: Ogenj z neba, ameriški film 21.45 18. luknja, oddaja o golfu 22.00 Rob Roy, ameriški film 0.30 Zgodba o latinski tolpi, dokumentarna oddaja 1.55 24UR, ponovitev 2.55 Nočna panorama TevePika 16.30 Jana, oddaja o sonCnl strani življenja, tema: bistvo faliranosti, pon 17,00 Neskončna modrina, pon 17.30 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, prepričanost v slovenski uspeh, pon 18.30 The Kwashen Retashy, glasbeni show 20.00 Koncert Željka Joksimoviča 21.15 Greh s Tabuji 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 23.00 Preverjeno, POP TV, pon 00.00 Predali v gibanju, gostja: Nada Rotovnik • Kozjek, vodi Jana Debeljak, pon 01.00 Glasbeni mozaik 22.50 SMRT V SVETEM REDU, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1/2 (VPS 22.50) 0.20 NOČNI IZBOR 0.20 DNEVNIK, ŠPORT 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.10) 1.35 AFRIŠKA VISOKA DRUŽBA, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA 2.30 UMETNOST IGRE - "LA FENICE" 2.55 SEKS, LAŽI IN VIDEOTRAKOVI, AMERIŠKI FILM (VPS 02.50) 4.30 INFOKANAL Slovenija 2 Kanal III pep EE 6.30 INFOKANAL 10.00 TV PRODAJA 10.30 INFOKANAL 9:20 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi, pon 9.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 10.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 10.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 11.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 11.30 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, 6 del, pon 12.00 V harmoniji z naravo, pon 12.30 Koncert Jana Plestenjaka, pon 14.00 Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni _program z turističnimi informacijami_ 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 11.00 Popotovanja z Janinom 11.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.15 Automobille 13.30 TV prodaja 14.00 Pari, ameriška romantična komedija, 2000 15.50 Originali, 3. del jugoslovanske serije 17.00 Sijaj, ponovitev 17.30 llirika - turistična TV prodaja 18.00 Ekskluzivni magazin 18.30 Štiri tačke 19.00 Risanke 19.30 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Drugi prihod, ameriški ZF film, 1998 ^ 21.50 Reporter X 22.20 KI, športni program 23.20 Odbojka na mivki Siemens Mobile Masters 2004, reportaža 23.50 TV prodaja 00.20 Videostrani PONEDELJEK, 2.8.2004 Slovenija 1_[] 7.30 TEDENSKI IZBOR 7.30 UTRIP 7.45 ZRCALO TEDNA 8.00 TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 26/45 8.20 RAZjARNIKOVI V PROMETU, IGRANA NANIZANKA, 9/10 8.45 IZ POPOTNE TORBE: BREZ VODE NE GRE 9.00 DEKLICA IN PLEŠOČI KONJI, KRATKI IGRANI FILM ZA OTROKE 9.15 AFNA FRIKI, MLADINSKA ODDAjA, 7/12 9.40 POZABLJENI ZAKLAD, MLADINSKA NADALJEVANKA, 3, ZADNII DEL 10,10 VRNITEV SREBRNE SENCE, AVSTRALSKA NANIZANKA, 4/13 10.35 PRIJATELJI, OSTANIMO PRI|ATEL|I, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 11.40 WALK ON BY: ZGODBA O POPULARNI GLASBI, ANGELSKA GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA, 5.DEL 12.30 TV SMO LJUDJE: MO|STRI SLIKE 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 PRAVOSLAVNA GLASBA SKOZI STOLETJA 13.55 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR 14.50 VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV 15.55 DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 RADOVEDNI TAČEK: PEČ (VPS 16.50) 17.05 OTOK ŽIVALI, RISANA NANIZANKA, 6/13 (VPS 17.00) 17.35 AFRIŠKA VISOKA DRUŽBA, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA (VPS 17.35) 18.25 ŽREBAN|E 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) 18.35 ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 KLINIKA POD PALMAMI, NEMŠKA NADALJEVANKA, 8/10 (VPS 20.00) 20.55 DUŠNI PASTIRJI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 5/10 (VPS 20.55) 21.20 UMETNOST IGRE ■ "LA FENICE" (VPS 21.25) 22.00 ODMEVI, KULTURA, SPORT, VREME (VPS 22.00) INFOKANAL PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 SLOVENCI V ITALIJI 10.05 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZ, 133/158 10.25 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 12.20 TV PRODAJA 12.50 ZABAVNI INFOKANAL 13.25 TV PRODAJA 13.55 TEDENSKI IZBOR 13.55 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL 2001, 1. DEL, ODDAJA TV MARIBOR 14.45 ČARI ZAČIMB: HOBOTNICA V SOLATI 15.10 FESTIVAL VURBERK 2004 16.55 NOVE ZVEZDE EVROPE, 2/8 17.30 SKOZI ČAS (VPS 17.30) 17.45 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 134/ 158 (VPS 17.45) 18.10 SEDMI KRIŽ, AMERIŠKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 18.10) 20.00 KONČNICA (VPS 20.05) 20.55 ANDREA IN MARIE, NEMŠKI FILM (VPS 21.00) 22.25 OLIMPIJSKI DUH, KOPRODUKCI|SKI MAGAZIN, 5, ZADN|I DEL (VPS 22.25) 22.55 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.55) ^ 23.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.25) 0.55 INFOKANAL Kanal A 9.15 9.20 10.10 11.00 12.30 13.00 13.50 14,40 15.30 16.00 16.55 17.25 17.55 18.25 18.30 20.00 21.45 22.45 23.15 TV prodaja Odvetnik z ulice, 2. sezona, ponovitev 17. dela ameriške nanizanke Tajni agenti, 2. sezona, ponovitev 6. dela angleške nanizanke Non Stop Music, ponovitev TV prodaja Odvetnik z ulice, 2, sezona, 18. del am. naniz. Mladi In nemirni, 3. sezona, 200. del am. nad. Vsi moji otroci, 95. del ameriške nadaljevanke TV prodaja Tajni agenti, 2. sezona, 7. del angleške naniz. Hal: Otroci ne lažejo, humoristična oddaja Moj srček, 2. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke Moja najstnica, 8. del. am. nanizanke XXL premiere Non Stop Music Super film: Ozek prehod, ameriški film Mikser: Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke Radijska postaja, 3. sezona, 2. del ameriške humoristične nanizanke Osbournovi, 2. sezona, 9. del dokument, sserije MoSke zadeve, 2. sezona, 5. del ameriške nanizanke Pop TV PtP k.TV "i 7.15 Dragonball Z, risana serija 7.40 Beyblade, risana serija 8.05 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.55 Maščevanje ljubezni, ponovitev 135. dela španske nadaljevanke 9.50 Klon, ponovitev 79. dela brazilske nadaljevanke 10.40 TV prodaja 11.10 Moja Sofija, ponovitev 74. dela španske nad. 12.00 Vrtnarjeva hči, ponovitev 7. dela mehiške nad. 12.55 Diagnoza: umor, 6. sezona, ponovitev 10. del ameriške nanizanke 13.50 TV prodaja 14.20 Triki Jamieja Oliverja, 1. sezona, angleška dokumentarna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 8. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 75. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 80. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme » Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 d tv program 18.00 Maščevanje ljubezni, 136. del španske nad. 19.00 24UR 20.00 XXL komedija: Policaj s TV ekrana, ameriški film 21.40 Samo ljubezen, ameriška nadaljevanka, 1/4 22.35 XXL premiere 22.40 Urgenca, 9. sezona, 6. del ameriške nanizanke 23.35 Prijatelji, 8. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 0.05 24UR, ponovitev 1.05 Nočna panorama TevePika BSE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon 11.00 Koncert Željka Joksimoviča, pon 12.15 Greh s Tabuji, pon 12.30 Predah v gibanju, gostja: Nada Rotovnik - Kozjek, vodi jana Debeljak, pon 13.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 14.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 14.30 V harmoniji z naravo, pon 15.00 Trenja, POP TV, pon 16.30 Glasbeni mozaik 17.30 Klepet z jasnovidko Maručo, živo 18.00 Znani in zanimivi, gost: Taiyi Tokohisa, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: alkoholizem, 4 del, pon 19.30 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, 6 del, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, ali znamo ohraniti Slovenijo? 21.00 A to je to!?, ponučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 2230 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Pazi kamera, POP TV 23.30 Glasbeni mozaik Kanal III v3 10.25 AFRIŠKA VISOKA DRUŽBA, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA 11.15 ČEZ PLANKE: DUBAI 12.20 SLOVENSKI MAGAZIN - SPREHOD OB LJUBLJANICI 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 UMETNOST IGRE - "LA FENICE" 13.50 INTERVJU 14.40 DUŠNI PASTIRJI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 5/10 15.05 KLINIKA POD PALMAMI, NEMŠKA NADALJEVANKA, 8/10, PONOVITEV 15.55 DOBER DAN, EVROPA: ŽIVLJENJE OB MEJI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 6/26 (VPS 16.50) 17.10 ZGODBE STAREGA MEDVEDKA, RISANKA (VPS 17,10) 17.20 SPREHODI V NARAVO: ŽLAHTNE DALIJE (VPS 17.15) 17.40 SONČNICA NA RAMI: ZLATO V BLATNI VASI, ODPETE PESMI OTONA ŽUPANČIČA (VPS 17.35) 17.50 ŽIVLJENJE JE CESTA, IGRANO-DOKUMENTARNI FILM, 2, ZADNJI DEL (VPS 17.45) 18.20 DUHOVNI UTRIP: CENTER ZA DUHOVNO POMOČ ZAGREB (VPS 18.15) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 DŽUNGELSKI NOMADI HIMALAJE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDA|A (VPS 20.00) 20.55 POD ŽAROMETOM (VPS 21.00) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 SKRIVNOSTI VOJNE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA. 1/13 (VPS 22.50) 23.40 RAJE OBE MRTVI, FRANC. DRAMA (VPS 23.40) 1.50 NOČNI IZBOR 1.50 DNEVNIK, ŠPORT 2.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.45) 3.30 ŽIVLJENJE |E CESTA, IGRANO-DOKUMENTARNI FILM, 2, ZADNJI DEL 4.00 DUHOVNI UTRIP: CENTER ZA DUHOVNO POMOČ ZAGREB 06.00 Videostrani 4.25 DŽUNGELSKI NOMADI HIMALAJE, 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA 07.30 Risanke 5.20 POD ŽAROMETOM 07.55 TV prodaja 6.15 INFOKANAL 08.25 Risanke 08.50 09.10 TV prodaja Automobille Slovenija 2 09.25 Risanke 10.10 TV prodaja 6.30 INFOKANAL 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 8.35 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 9.05 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 12.00 TV prodaja 9.35 TEDENSKI IZBOR 12.25 Videalisti, glasbene lestvice 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA 13.15 TV prodaja 10.05 DICK VAN DYKE, 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev AMERIŠKA NANIZANKA, 134/158 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 10.30 OTROŠKI INFOKANAL 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 11.00 TV PRODAJA 14.45 Koncert 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 17.15 TV prodaja 14.05 TV PRODAJA 17.30 Sto izložb, sto strasti, 240. del italijanske 14.35 ZABAVNI INFOKANAL telenovele 17.20 TV PRODAJA 18.00 ilirika - turistična TV prodaja 17.50 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 18.25 SKOZI ČAS (VPS 18.25) 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 18.35 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 135/ 19.30 Cvetje v jeseni na Studencu, reportaža 158 (VPS 18.45) 20.00 K-PAX, ameriška fantazijska drama, 2001 19.00 THIBAULTOVI, FRANCOSKA LITERARNA 22.00 Najlepši goli angleške Premier lige NADALJEVANKA, 5/8, PONOVITEV (VPS 19.00) 23.00 KI, Športni program 20.00 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA 00.00 TV prodaja NANIZANKA, 19/24 (VPS 20.05) 00.30 Videostrani 20.25 BECKETT NA FILMU: TOREK, Slovenija 1 3A2QM ČAKAJOČ GODOTA, IRSKA DRAMA, PONOVITEV (VPS 20.30) 22.20 LEOLO, KANADSKI FILM (VPS 22.25) 0.10 VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 00.10) ' 0.40 INFOKANAL Kanal A 7.20 TEDENSKI IZBOR 7.20 KULTURA 7.30 ODMEVI 8.00 TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 27/45 8.25 OSCAR CHARLIE, ANGLEŠKA NAD., 1/13 8.45 RADOVEDNI TAČEK: PEČ 9.00 2ELVJI OTOK, RISANA NANIZANKA, 1/26 9.25 OTOK ŽIVALI, RISANA NANIZANKA, 6/13 9.50 ZLATKO ZAKLADKO: ČAJ PRI IZVIRU LAHINJE 10.05 IZ ŽIVLJENJA METULJČNICE, DOKUMENTARNA ODDAJA_ 9.15 TV prodaja 9.20 Odvetnik z ulice, 2. sezona, ponovitev 18. dela ameriške nanizanke 10.10 Tajni agenti, 2. sezona, ponovitev 7. dela angleike nanizanke 11.00 Non Stop Muslc, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Odvetnik z ulice, 2. sezona, 19. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 201. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 96. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Tajni agenti, 2. sezona, 8. del angleške nanlz. 16.55 Ha!: 14.30 MTV Video Music Avvards 2003 Otroci ne lažejo, humoristiCna oddaja 17.15 TV prodaja 17.25 Moj srCek, 2. sezona, zadnji del ameriške 17.30 Sto izložb, sto strasti, 241. del italijanske humoristične nanizanke telenovele 17.55 Moja najstnica, 9. del. am. nanizanke 18.00 Ilirika - turistična TV prodaja 18.25 XXL premiere 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 18.30 Non Stop Music 19.00 Ekskluzivni magazin, ponovitev 20.00 Akcija: Kickbokser 4, ameriški film 19.30 Štiri taike 21.40 Mikser: Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 6. 20.00 Pepel iz raja, argentinska kriminalna drama, del ameriške humoristične nanizanke 1997 y 22.10 Radijska postaja, 3, sezona, 3. del ameriške 22.00 Orli letijo zgodaj, jugoslovanska vojna otroška humoristične nanizanke komedija, 1966 22.40 Osbournovi, 2. sezona, 10. del dokument, serije 23.40 Automobille 23.10 MoSke zadeve, 2. sezona, 6, del ameriške 23.55 TV prodaja nanizanke ^ 00.25 Videostrani Pop TV PO> 7.15 7.40 8.05 8.55 9.50 10.40 11.10 12.00 13.50 14.20 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.45 22.40 22.45 23.40 0.10 1.10 Dragonball Z, risana serija Beyblade, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorna oddaja Maščevanje, ponovitev 136. dela španske nadaljevanke Klon, ponovitev 80. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 75. dela španske nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 8. dela mehiške nadaljevanke Samo ljubezen, ponovitev ameriške nadaljevanke, 1/4 TV prodaja Triki jamieja Oliverja, 1. sezona, angleška dokumentarna oddaja Vrtnarjeva hči, 9. del mehiške nadaljevanke Moja Sofija, 76. del španske nadaljevanke Klon, 81. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 137. del španske nad. 24UR Preverjeno Življenjska zgodba: Vse o Henryju, ameriški film XXL premiere Urgenca, 9. sezona, 7. del ameriške nanizanke Prijatelji, 8. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Blaženi papež janež XXIII, 3. del italijanske miniserije 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.00 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija SREDA, 4.8.2004 Slovenija 1 a iS 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: bistvo faliranosti, pon 10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič 10.30 The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon 12.00 Znani in zanimivi, gost: Taiyi Tokohisa, pon 12.30 Kulinarika 4 del, pon 13.00 Pazi kamera, POP TV 13.30 Kdor zna pozdraviti kožo, zna pozdraviti celo telo, pon 14.30 Glasbeni mozaik 16:45 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi 17.00 Glasbeni gostje IDOLA 2004 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, ali znamo ohraniti Slovenijo?, pon 20.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, 7 del 20.30 V harmoniji z naravo 21.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, bivši psihični bolniki 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Koncert Željka |oksimoviča, pon 00.15 Glasbeni mozaik T73 7.20 TEDENSKI IZBOR 7.20 KULTURA 7.30 ODMEVI 8.00 TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 28/45 8.20 OSCAR CHARLIE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 2/13 8.45 PIPSI, RISANA NANIZANKA, 25/26 9.10 SMER VESOLJE, RISANA NANIZANKA, 24/26 9.35 RISANKA 9.45 ZGODBE STAREGA MEDVEDKA, RISANKA 9.55 SPREHODI V NARAVO: ŽLAHTNE DALIJE 10.10 S. PREGL: ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, MLADINSKA TV NADALJEVANKA, 6., ZADNJI DEL 10.40 SONČNICA NA RAMI: ZLATO V BLATNI VASI, ODPETE PESMI OTONA ŽUPANČIČA 10.45 KIPAR, KIPARKA IN KOS LESA, DOKUMENTARNA ODDA|A 11.05 ŽIVLJENJE JE CESTA, IGRANO-DOKUMENTARNI FILM, 2., ZADNJI DEL 11.35 DUHOVNI UTRIP: CENTER ZA DUHOVNO POMOČ ZAGREB 12.00 BARAGOVA AMERIKA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 NA VRTU, ODDAIATV MARIBOR 13.40 ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4/21 14.10 DŽUNGELSKI NOMADI HIMALAJE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA 15.00 POD ŽAROMETOM, PONOVITEV 15.55 MOSTOVI - HIDAK: MO| GOST, MOJA GOSTJA ...-VEND...GEM... (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 POD KLOBUKOM (VPS 16.50) 17.25 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 23/39 (VPS 17.25) 17.35 RISANKA 17.50 TISTI, S KATERIMI STE NAS STRAŠILI, DOKUMENTARNA ODDA|A (VPS 17.45) 18,40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 SEDMI PEČAT: UM, AMERIŠKI FILM (VPS 20.00) 21.35 DVE KORAČNICI, SLOVENSKI DOKUMENTARNI ČB FILM (VPS 21.35) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.55 ALENKA GOLJEVŠČEK: DOPUST, IZVIRNA TV IGRA (VPS 22.55) 0.10 NOČNI IZBOR 0.10 DNEVNIK, ŠPORT 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.00) 1.20 TISTI, S KATERIMI STE NAS STRAŠILI, DOKUMENTARNA ODDAJA 2.10 HLADNE KAPLJE NA VROČE KAMNE, FRANCOSKI FILM (VPS 02.10) 3.35 ALENKA GOLJEVŠČEK: DOPUST, IZVIRNA TV IGRA 4.50 INFOKANAL Slovenija 2 8.30 INFOKANAL 8.35 TEDENSKI IZBOR 8.35 VIDEOSPOTNICE: MONO 9.05 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: OSLO 9.35 DOBER DAN, EVROPA: ŽIVLJENJE OB MEJI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA © Demokracija • 31/2004 tv program 10.00 DICK VAN DYKE, 13.30 NSM KANAL A AMERIŠKA NANIZANKA, 135/158 14.30 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi 10.25 OTROŠKI INFOKANAL 14.45 Glasbeni mozaik 11.00 TV PRODAJA 17.00 Kdor zna pozdraviti kožo, zna pozdraviti celo 11.30 ZABAVNI INFOKANAL telo, pon 13.35 TV PRODAJA 18.00 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 14.05 ZABAVNI INFOKANAL 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 16.20 TV PRODAJA 19.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 16.55 NAJSTAREJŠE MUMI|E NA SVETU, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV 19.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, bivši psihični bolniki, pon 17.50 VIDEOSPOTNICE: MONO, PONOVITEV ^ 20.00 Neskončna modrina 18.25 SKOZI ČAS (VPS 18.25) 20.30 Odbojka na mivki, Koper 2004 18.40 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 136/ 21.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 158 (VPS 18.30) 21.30 24 UR, informativna oddaja 19.05 KONČNICA, PONOVITEV 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 20.05 ŠPORT (VPS 20.05) 23.00 Preverjeno, POP TV, prvič 22.00 VIDEOSPOTNICE: STEREO (VPS 23.00) ^ 0.00 Glasbeni mozaik 22.35 BRANE RONČEL IZZA ODRA, PONOVITEV 0.00 (VPS 23.30) INFOKANAL Kanal III ~v3 Kanal A A 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 9.15 TV prodaja 07.55 TV prodaja 9.20 Odvetnik z ulice, 2. sezona, ponovitev 19. dela 08.25 Ekskluzivni magazin, ponovitev ameriške nanizanke 08.50 TV prodaja 10.10 Tajni agenti, 2. sezona, ponovitev 8. dela 09.10 Agencija, 18. del ameriške nanizanke angleške nanizanke 10.10 TV prodaja 11.00 Non Stop Music, ponovitev 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 12.30 TV prodaja 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 13.00 Odvetnik z ulice, 2. sezona, 20. del am. naniz. 11.15 Ekskluzivni magazin, ponovitev 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 202. del am. nad. 11.45 Automobille 14.40 Vsi moji otroci, 97. del ameriške nadaljevanke 12.00 TV prodaja 15.30 TV prodaja 12.25 Risanke 16.00 Tajni agenti, 2. sezona, 9. del angleške naniz. 13.15 TV prodaja 16.55 Ha!: 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.25 Vprašaj Harriet, 1. del am. humoristične naniz. 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 17.55 Moja najstnica, 10. del. am. nanizanke 15.30 Orli letijo zgodaj, jugoslovanska vojna otroška 18.25 XXL premiere komedija 18.30 Non Stop Music 17.15 TV prodaja 20.00 Parada navihancev, zabavna oddaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 242. del italijanske 20.50 Najboljše reklame, ki jih nikoli niste videli, telenovele zabavna oddaja 18.00 llirika - turistična TV prodaja 21.40 Mikser: 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 7. del 19.00 Videalisti, glasbene lestvice ameriške humoristične nanizanke 19.30 Odbojka na mivki Siemens Mobile Masters 22.10 Radijska postaja, 3. sezona 4. del ameriške 2004, reportaža humoristične nanizanke 20.00 Vroči veter, 5. del jugoslovanske serije 22.40 Osbournovi, 2. sezona, 11. del dokument, serije 21.00 Sijaj 23.10 Moške zadeve, 2. sezona, 7. del ameriške 21.30 Reporter X nanizanke ^ 22.00 23.50 Rdeči udar, jugoslovanski vojni film, 1974 Dokumentarni film Pop TV KP 00.20 00.50 TV prodaja Videostrani 7.15 Dragonball Z, risana serija 7.40 Beyblade, risana serija 8.05 Ricki Lake, pogovorna oddaja 8.55 Maščevanje ljubezni, ponovitev 137. dela španske nadaljevanke 9.50 Klon, ponovitev 81. dela brazilske nadaljevanke 10.40 TV prodaja 11.10 Moja Sofija, ponovitev 76. dela španske nad. 12.00 Vrtnarjeva hči, ponovitev 9. dela mehiške nad. 12.55 Preverjeno, ponovitev 13.50 TV prodaja 14.20 Triki Jamieja Oliverja, 1. sezona, angleška dokumentarna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 10. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 77. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 82. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 138. del španske nad. 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Ugrabljeni šolarji, ameriški film 21.45 Divje palme, ameriška nadaljevanka, 2/6 22.35 XXL premiere 22.40 Urgenca, 9. sezona, 8. del ameriške nanizanke 23.35 Prijatelji, 8. sezona, 7. del ameriške humoristlčne nanizanke 0.05 24UR, ponovitev 1.05 Nočna panorama TevePika EE 9,00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 10.00 Znani in zanimivi, gost: Taiyi Tokohisa, pon 10.30 Srečanje harmonikarjev v Starem Velenju - posnetek 1 del 12.00 A to je to!?, ponuCno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 12.30 Kulinarika 4 del, pon 13.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na _poroko, 7 del, pon_ 7.20 7.20 7.30 8.00 8.2S 8.50 8.55 9.05 9.20 9.55 10.30 11.20 11.50 13.00 13.25 13.25 15.05 15.55 16.30 16.50 17.25 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 29/45 OSCAR CHARLIE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 3/13 RISANKA VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 23/39 K. KOVIČ: MOj PRIJATELJ PIKI JAKOB, OTROŠKA NANIZANKA, 3/7 POD KLOBUKOM ZGODBE IZ SKOL|KE TISTI, S KATERIMI STE NAS STRAŠILI, DOKUMENTARNA ODDAJA SVET DIVJIH ŽIVALI, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 10., ZADNJI DEL HUDIČEV IZBOLIŠEVALEC SVETA, PORTRET RADKA POLIČA RACA POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR KRALJIČIN NOS, ANGLEŠKI FILM, 1. DEL (VPS 13.25) SKRIVNOSTI VOJNE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/13 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA -BARANGOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.50) JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA (VPS 17.25)_ 18.10 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30 22.00 22.50 22.50 23.25 0.00 0.00 0.50 1.10 1.50 3.15 3.45 4.40 6.00 HUMANISTIKA: NAJSTAREJŠI VOZ NA SVETU (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT ZGODBE LEGENDARNIH STVARI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/4 (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA • MO|CA KUMERDEJ: FRAGMA, PONOVITEV (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22,00) GLASBENI VEČER GLASBENI JULIJ NA OBALI 2003 - ODER NAJOBETAVNEJŠIH, 2. DEL (VPS 22.50) PIRANSKI GLASBENI VEČERI - OBALNI KOMORNI ORKESTER, 1. DEL (VPS 23.25) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.55) JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA HUMANISTIKA: NAJSTAREJŠI VOZ NA SVETU ZGODBE LEGENDARNIH STVARI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/4 OSMI DAN PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA FARAONI, KONCERT INFOKANAL Pop TV PCX* tv : Slovenija 2 ČETRTEK, 5.8.2004 Slovenija 1_[J 6.30 8.35 9.05 9.35 9.35 10.05 10.30 11.00 11.30 15.20 15.55 16.45 17.15 17.30 17.55 20.00 0.30 1.05 INFOKANAL VIDEOSPOTNICE: STEREO, PONOVITEV ^ EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) TEDENSKI IZBOR MOSTOVI • HIDAK: MOJ GOST, MOJA GOST|A... • VEND...GEM ... DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 136/158 OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA POTOVANJA NA KONEC SVETA, AVSTRALSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 9/13, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE: STEREO, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 17.15) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 137/ 158 (VPS 17.30) SELENA, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.00) OPERNO POLETJE: C. SAINT-SAANS: SAMSON IN DALILA, POSNETEK OPERE IZ MILANSKE SCALE (VPS 20.05) POSEBEN POGLED: EKSKALIBUR - MEČ KRALJA ARTURJA, AMERIŠKI FILM (VPS 22.20) VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 00.35) INFOKANAL Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Odvetnik z ulice, 2. sezona, ponovitev 20. dela ameriške nanizanke 10.10 Tajni agenti, 2. sezona, ponovitev 9. dela angleške nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Odvetnik z ulice, 2. sezona, 21. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 203. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 98. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Tajni agenti, 2. sezona, zadnji del angleške nanizanke 16.55 Ha!: Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 17.25 Vprašaj Harriet, 2. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Moja najstnica, 11. del. am. nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Krimič: Najeti morilec, ameriški film 21.40 Zadnje poglavje, kanadska nadaljevanka, 2/6 22.35 Samo bedaki in konji, 4. sezona, 5. del angleške humoristične nanizanke 23.15 Moške zadeve, 2. sezona, 8. del ameriške nanizanke 7.15 Dragonball Z, risana serija 7.40 Beyblade, risana serija 8.05 Ricki Lake, pogovorna oddaja 8.55 Maščevanje ljubezni, ponovitev 138. dela španske nadaljevanke 9.50 Klon, ponovitev 82. dela brazilske nad. 10.40 TV prodaja 11.10 Moja Sofija, ponovitev 77. dela španske nadaljevanke 12.00 Vrtnarjeva hči, ponovitev 10. dela mehiške nadaljevanke 12.55 Divje palme, ponovitev ameriške nad., 2/6 13.50 TV prodaja 14.20 Triki Jamieja Oliverja, 1. sezona, angleška dokumentarna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 11. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 78. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 83. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR- vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 139. del španske nad. 19.00 24UR 20.00 V bogastvu in bedi, ameriški film 22.05 Pravi seks v pravem mestu, 5. del ameriške dokumentarne serije 23.00 XXL premiere 23.05 Urgenca, 9. sezona, 9. del ameriške nanizanke 0.00 Prijatelji, 8. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke 0.30 24UR, ponovitev 1.30 Nočna panorama TevePika EE 9.30 10.00 11.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15,15 17.30 18.00 18.30 19.00 20.00 21.30 22.30 23.00 23.40 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Neskončna modrina, pon Na piki, aktualna pogovorna oddaja, ali znamo ohraniti Slovenijo Glasbeni gostje IDOLA 2004, pon Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon Predah v gibanju, gostja: Nada Rotovnik - Kozjek, vodi jana Debeljak, pon Preverjeno, POP TV, pon Knjiga na muhi, oddaja o knjigi Glasbeni mozaik Bogračijada, 2 del, prvič Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič Poslovni studio, dnevno informativna oddaja Prešmantane citre, johannes Rohrer in Janja Brleč, posnetek koncerta Srečanje harmonikarjev v Starem Velenju - posnetek 2 del Jana, oddaja o sončni strani življenja, erektilna disfunkcija 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Ekstra magazin, Kanal A, prvič Glasbeni mozaik Kanal III v3 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Enzo Ferrari, 3. del miniserije 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Cvetje v jeseni na Studencu, reportaža 11.25 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 15.30 K-PAX, ameriška fantazijska drama, 2001 17.15 TV prodaja 17.30 Sto Izložb, sto strasti, 243. del Italijanske telenovele 18.00 llirika - turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Popotovanja z Janinom 20.00 Dirka, ameriški akcijski triler, 2001 22.00 Originali, 5. del jugoslovanske serije 23.00 Anikino obdobje, jugoslovanska drama, 1954 00.30 Automobille 00.45 TV prodaja 01.15 Videostrani Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 d radijski program RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Bo2je besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Blm-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 lezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11,00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 VošCilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 SreCno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 22.00 23.00 24.00 04.40 INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovenc' Slovenca vabi Poročila, Vaia pesem Nai gost Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod klice 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovenc' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 PoroCila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 KliCemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. maie 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 PoroCila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 1100 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voSCila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Nai gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 04.40 Radio Vatikan PONEDELJEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 PoroCila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 KliCemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, VaSa pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voičila 13.30 Stare, ma lepe 07.00 Zvonjenje 14.00 Kratke novice 07.15 Blm-bam-bom 14.05 Napovednik 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 14.15 GV v etru 07.50 Jezikovni brevir 14.30 Kulturni utrinki 08.00 Kmetijski nasvet 15.00 INFO oddaja 08.30 Koledar prireditev 15.30 Osmrtnice, obvestila 08.45 Spominjamo se 15.50 Koledar prireditev 09.00 PoroCila 17.00 1. Zdravstvena 2.0 Šolstvu 3. Pravne 09.15 Napovednik zagate 4. Za streho nad glavo 10.00 Poročila 18.00 Poročila, VaSa pesem 10.15 Srečno na poti 18.15 Glasovanje za VaSo pesem 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 19.00 Glas Amerike 12.00 Zvonjenje 19.10 Kratke novice 12.05 Biser za duSo 19.15 Napovednik 12.15 Voščilo PRO-jevcem 19.30 Za otroke 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 13.00 Zlati zvoki 20.00 Radio Vatikan 14.00 Kratke novice 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 14.05 Napovednik 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 14.15 GV v etru 21.30 Mozaik dneva 14.30 Kulturni utrinki 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba 15.00 INFO oddaja Ponovitve: 15.30 Osmrtnice, obvestila 23.00 Sakralna glasba 15.50 Koledar prireditev 24.00 Slovencem po svetu in domovini 16.00 Mali oglasi 04.40 Radio Vatikan 17.00 18.00 18.15 Pogovor o PoroCila, VaSa pesem Aktualna tema TOREK 19.00 19.10 Glas Amerike Kratke novice 19.15 19.30 Napovednik Za otroke 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 05.30 Vreme, ceste Poročila 19.45 20.00 Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan 05.45 06.00 06.10 Napovednik programa Svetnik dneva Biser za duSo 20.20 20.30 21.30 Kaj bo jutri na R.O.? Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) Mozaik dneva 06.20 Prognostik 22.00 Glasba z znamko 06.30 06.35 06.45 Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 23.00 04.40 Ponovitve: Šport na Radiju Ognjišče Radio Vatikan 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 05.10 Vreme, ceste 05.30 PoroCila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 21.30 22.00 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 23.00 besede z razlago) 24.00 07.00 Zvonjenje 04.40 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir t 08.00 Kmetijski nasvet « 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 05.00 09.00 Poročila 05.10 09.15 Napovednik 05.30 10.00 PoroCila 05.45 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 06.00 11.15 Iz založbe TDO 06.10 12.00 Zvonjenje 06.20 12.05 Biser za duSo 06.30 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 06.35 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 06.45 13.00 Mali oglasi 07.00 Zvonjenje 07.15 Blm-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na Radiju Ognjišče I. 18.00 PoroCila, VaSa pesem 18.15 Šport na Radiju Ognjišče II. 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi 2. 4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. in 3. Sončna pesem, 2.4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan ČETRTEK SREDA besede z razlago) 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 lezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 PoroCila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan © Demokracija • 31/2004 športna kolumna Esad Babačič Bližajo se olimpijske igre in z njimi neke povsem druge vrednote. Temeljno vodilo iger "pomembno je sodelovati, ne zmagati" se počasi budi iz štiriletnega sna, kot otrok, ki ni prepričan v ljubezen svojih staršev. Na vrsto prihajajo športi, ki niso tako priljubljeni kot nogomet. a zato toliko bolj srčni. Tek s praznino Na prvem mestu bo spet atletika, ki je nekakšna zaščitnica olimpijskih iger. Tek na kratke in dolge razdalje bo spet prevzel primat. Tek je kralj športov, tako kot je atletika kraljica športov. Tek je podlaga za kljubovanje, je esenca bezanja skozi življenje. Kdor si ni vsaj enkrat priznal, da v bistvu beži pred samim seboj in okolico, ni mogel začutiti pravega vetra v prsi. Tistega vetra, ki te spomni, da revolucije še ni konec. Prazna glava se mora z nečim zaposliti in tek je edina metafora, ki lahko zapolni to praznino. Hvala Branku Gradišniku, ki je dejal, daje skoraj vse v genih. Sam sem namreč eden tistih, ki niso talentirani za tek, kar pomeni, da veliko teže napredujem od talentov. Doslej sem bil prepričan, da je vzrok v astmi, ki sem si jo nakopal skozi življenje, toda to očitno ne drži. Celotna konstitucija, ki sem jo podedoval, je cepljena proti eksplozivnosti, višek okornosti pa je prav v nogah, ki so tako podobne nogam mojega očeta. S takšnimi koleni preprosto ni mogoče teči z lahkoto. Zdaj ko to vem, bom tempo še bolj upočasnil in začel poslušati, kaj mi govorijo glasovi mojih bo-senskih prednikov. Verjetno bom najprej slišal tistega modreca, ki komentira džoging z besedami: "Kam tečeš, če pa je vsemogočni vsakemu od nas preštel korake?" Namesto da bi se smilil sam sebi, se mu bom nasmeh- nil in odhitel naprej. Vse je v glavi, bo najpogostejši stavek tistih, ki so šli skozi življenje s skrajnimi napori in na koncu ostali brez cilja. Res je vse v glavi, samo poslušati moraš, ne pa drveti za drugimi. Tekmovanje je slabost, če pozabiš namen. To je vodilo, temelj. Brez tega ostaneš sam s časom in takrat se ti slabo piše. Maratonci niso nikdar sami, navajeni so, da jih kolegi hrabrijo, in v tej zavezi tiči smisel teka na dolge proge. Osebno imam težavo s poslušanjem samega sebe, vse prevečkrat sem površen takrat, ko je najpomembneje. Preprosto me odnese na drugo stran reke, ne da bi si dobro ogledal breg, na katerem stojim. To imam verjetno iz otroštva. Včasih pomaga pri obračali na ražnju..." Pa vendarle si ne more kaj, da ne bi tvegal, da ne bi izzival usode in hkrati užival v poslanstvu. Vse pod pogojem, da si sposoben sprejeti poraz. Če nisi, potem je bolje, da velike igre prepustiš drugim. Prehitevanje samega sebe je povsem nova bolezen, ki zajema ogromno množico ljudi. Tisti, ki jih je doletela ta bolezen, so obsojeni na dosmrtni lov za pravim občutkom. Zal ne vedo, da tega pravega občutka preprosto ni več, da je zapečaten nekje v otroštvu. Privilegij, ki te v nekem trenutku pač zapusti. Premalo za resno skrb. Zdravilo za to je tek. Verjamem ljudem, ki pravijo, da so z maratonom prebrodili emocionalne krize. Tudi sam sem jih že kar nekaj, čepravmor- Verjetno bom najprej slišal tistega modreca, ki komentira džoging z besedami: "Kam tečeš, če pa je vsemogočni vsakemu od nas preštel korake?" Namesto da bi se smilil sam sebi, se mu bom nasmehnil in odhitel naprej. poeziji, v resničnem življenju pa pogosto ne. Tavanje je podobno teku, v katerem prehitevaš samega sebe. Sam se tega sicer zavedaš, a te neka globlja sila vleče v še večji prepad. Nekaj podobnega se dogaja pri igri Black Jack, ki je, roko na srce, že dolgo nisem igral. Morda zato, ker meje strah izgubljanja. Ali pa zato, ker sem začel uživati v tem, da izgubljam. Sem se zbal samega sebe? Tudi to imam očitno v genih. Ali kot je rekel Brane Oblak: "Vem, da me boste novinarji da nisem niti vedel, da so obstajale. Jasno mi je bilo le to, da se po teku človek počuti odrešenega, tako kot po poletu z balonom zelo zgodaj zjutraj. Ko se po uri leta spustiš na trdna tla, dobiš tisti krasni občutek, da je že vse za teboj in da ti ni treba absolutno ničesar narediti zase in skupnost. Naredil si vse, geni so zadovoljni in prihodnost se zdi povsem verjetna, pa čeprav njene vsebine ne poznaš. Praznina je edina vladarica duš in tisti, ki jo ujame v past, lahko pije vodo iz izvira. Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 novil olimpijske igre, ker je želel s tem ustaviti nalezljive bolezni tako v pe-loponeški Iliji kakor tudi po celotni Grčiji. Z obnovitvijo iger je uvedel -najbrž v dogovoru s sovražnim Li-kurgom - tudi sveto premirje, ki je moralo biti v času olimpijskih iger. Zgodovinsko dejstvo Prve igre so bile tako spočete leta 776 pr. Kr.; po nekaterih trditvah so zamrle po letu 395, ko je rimski cesar Teodozij I. prepovedal vse poganske kulte. Vsekakor pa lahko razpravljamo o zgodovinskem dejstvu, kije trajalo kar 1171 let. To "dejstvo" seje začelo, še preden so v Grčiji uvedli abecedo, trajalo pa je skozi najrazličnejša obdobja kolonizacij obal Sredozemlja in Črnega morja, ustoličevanj in sestopanj najrazličnejših tiranov, nastajanja in vzpona polisov, grško-perzij-skih vojn, Aleksandrovega osvajanja sveta, rimske republike in imperija ter _J _J na koncu njegovega razpada oziroma razdelitve. V zgodovini civilizacij ni bilo veliko podobnih institucij. Ne le zaradi tega, ker je atietska zmaga prinesla slavo, kije bila na las podobna slavljenju mitskih junakov in božanstev, marveč zato, ker je bila tako dolgo trajajoča institucija zgrajena na precej kratkotrajnejšem in tudi precej negotovem temelju: ljudski duhovni in telesni potrebi po igri, tekmovalnosti in zmagi. Tudi Homer v mnogočem enači vojne in atletska zmagoslavja, iz tovrstnega odnosa pa se je razvil tudi edinstven starogrški vzgojno-etični sistem (olimpizem), ki ni ne- tudi popotnikom je bilo omogočeno varovanje, čeprav so potovali tudi prek ozemelj, kjer je divjala vojna vih-ra. Sveto premiije je prepovedovalo tudi izvrševanje smrtnih kazni in nadaljevanje sodnih sporov. Pokrajina Ili-ja je bila (tudi zaradi Iger) v vsesplošnem razcvetu in kot taka tarča tatov, vendar so bili ti najstrože kaznovani. Palaestra Olimpijska tekmovališča so prvi odkrili francoski arheologi leta 1829. Znamenito tekmovališče, imenovano Palaestra, naj bi bilo zgrajeno leta 323 pr. Kr., na njem pa so tekmovali rokoborci. Stadion, imenovan Gymnasium, je imel pokrito tekaško stezo in je lahko sprejel okoli 45.000 športnih navdušencev. Teren (poligon) je bil dolg 213, širok pa 29 m. Tekaška steza je bila dolga 192 m. Ob stadionu je bil navadno zgrajen še hipodrom, ki je bil v obli- Le še nekaj dni je preostalo do slovesnega odprtja 28. olimpijskih iger moderne dobe. Današnja olimpijada je sicer že povsem podlegla izjavi više, hitreje, močneje (citius, altius, forti-us), doseganju in podiranju rekordov (tudi na nedovoljen način) in je tako docela razvrednotila Coubertinovo misel: Pomembno je sodelovati, ne zmagati! Na žalost pa moderna olimpijska institucija (ki bo svoj pravi obraz kazala od 13. do 29. avgusta) pozablja na popkovino, ki jo vleče še iz antičnih časov, ko je bilo športno udejst-vovanje moralni in estetski privilegij. Danes je splošno znano, da se olimpijske igre imenujejo po kraju Olimpija, ki leži na zahodni strani grškega polotoka Peloponeza. Aristotel je trdil, da sta olimpijska tekmovanja zasnovala kralj Ifit iz Flisa in Likurg iz Sparte. Ifit naj bi bil ob- til nikakršnih razlik med duhovnim in telesnim, razvil pa je nazor, ki se je skozi stoletja potrjeval v pala-estri (trenažni in pripravljalni prostor) ter gymnasiumu - mestu, na katerem so vadili nagi (gymnos) ljudje. Sveti mir Olimpijade so potekale večinoma v juliju in avgustu. Ugled iger, vse-grškega svetišča v Olimpiji in hkrati Ilije je zasnovan na panhelenskem, popolnoma prostovoljnem čaščenju in spoštovanju svetega miru. V tem smislu se ekehejrija (sveti mir v času olimpijskih iger) lahko razume tudi kot eden prvih, morda pa tudi kot eden najdlje spoštovanih mednarodnih pravnih zakonov. Mir je bil prav tako odvisen od nevtralnosti peloponeške pokrajine Ilije v trenutnih medgrških sporih. Ta mirovniški status je bil dosežen s posebnimi sporazumi med posameznimi mesti. Sveti mir je bil pravzaprav ustavitev vseh sovražnosti. Pokrajina Ilija je zatorej v času olimpijskih iger pomenila nevtralno ozemlje oziroma posvečena tla, na katerih je bil prepovedan vstop oboroženim. Vsem športnikom, njihovim spremljevalcem in Največji rokoborec vseh časov je bil Milon Teagen s Tasosa, eden najslavnejših iz Krotona v južni Italiji, ki je v Olimpiji zrna- borcev v pankratiju. Na 75. olimpijadi je gal kar petkrat (od 62. do 66. olimpijade). zmagal v bobu, na 76. pa v pankratiju. © Demokracija • 31/2004 Oče modernega oiimpizma Coubertin je uresničil idejo, ki je bila do leta 1896 videti skrajno utopična. ki podkve; dolg je bil 425 in širok 213 m. Pravico do nastopa na olim-pijadi so imeli izključno svobodni Grki, po rimskih osvajanjih pa so do te pravice prišli tudi prebivalci Rima. Kot zanimivost lahko navedemo, da so že tedaj olimpijske igre zahtevale precejšen finančni vložek. Tako naj bi leta 246 pr. Kr. samo za uvodni ceremonial odšteli vsaj 1.800 drahem, kar bi danes naneslo več kot 43.000 ameriških dolarjev. Panoge Najstarejša in tudi najbolj čaščena olimpijska panoga je bil tek na kratko, navadno dva stadija (en stadij je znašal 192,28 m) dolgo progo. Po njenem zmagovalcu so Grki v svojem koledarju pozneje poimenovali celotno olimpijado. V štirinajsti olimpijadi so uvedli dvojni tek (di-aulos), ki je obsegal dvojno dolžino steze, takoj zatem pa še dolgega (do-lichos), pri katerem so en stadij pretekli 24-krat. Obstajali so tekmovalci, kakor Polites, ki so osvojili vse tri discipline hkrati, kar je bil izjemen dosežek, če vemo, da so vse potekale v istem popoldnevu. Leonidas z Rodo-sa, najodličnejši tekač vseh časov, pa je med letoma 164 in 152 pr. Kr. osvojil zmago v vseh treh disciplinah kar na štirih olimpijadah zapored. Maraton v antiki ni nikoli spadal med olimpijske discipline. Ime je dobil v spomin na tekača, ki naj bi bil po zmagi Atencev nad Perzijci na Maratonskem polju v Atene tekel sporočit veselo novico. Med starejše olimpijske panoge so spadali še peteroboj (tedaj zelo pri-ljubljena rokoborska disciplina, pri kateri so prvaka okitili z oljčnim vencem šele po eliminacijskem sistemu), rokoborba in boks. Leta 648 pr. Kr. se jim je pridružil t. i. pankratij, kar dobesedno pomeni skupno borjenje, saj je šlo za povezavo rokoborbe z metanjem. To je bila najsurovejša disciplina, kjer so bili dovoljeni prav vsi udarci - tudi z glavo in s kolenom. Borba je bila ustavljena, šele ko se je eden od borcev vdal, pogosto pa so tekmovalci po boju ostali brez očesa ali ušesa. Med mlajšimi tekmovalnimi disciplinami je bil tudi tek z orožjem. Nekatere olimpijske igre pa 1 Program tekmovanja na antinčnih olimpijskim igrah Prvi dan Dopoldne - častna prisega tekmovalcev in sodnikov pred Zevsovim oltarjem; nastop trobentačev in glasnikov; deške tekme v teku, rokoborbi, boksu; Popoldne - govori znamenitih filozofov, pesnikov in zgodovinarjev Drugi dan Dopoldne - dirke s konji in vozovi Popoldne - peteroboj (disk, kopje, skok v daljino, tek, rokoborba) Zvečer - raznorazni obredi, povorke ter slavljenja zmagovalcev Tretji dan Dopoldne - veličastno žrtvovanje stotih volov Popoldne - tekmovanja v tekih Zvečer - javni banket Četrti dan Dopoldne - rokoborba Opoldne - boks in pankratij Popoldne - tek v bojni opravi Peti dan Procesija zmagovalcev do Zevsovega templja ter kronanje z oljčnimi venci. so se začele s tako imenovano lam-padedromio, tekom šest- do desetčlanskih ekip z baklami. Zmagovalci so bili tisti, ki jim je uspelo na cilj pri-teči s prižganim ognjem. Njim je pripadla čast, da so ob žrtvovanju živine prižgali ogenj na Zevsovem oltarju. S spominom na ta dogodek se začenjajo tudi moderne olimpijske igre ... Danes v drugačni dimenziji Vse do leta 680 pr. Kr. so olimpijske igre trajale le en dan. Sprva je bil to samo tek na en stadij, potem pa so olimpijski urnik dopolnili še s preostalimi tekaškimi disciplinami in rokoborbo. Leta 472 pr. Kr. pa so igre dobile dokončen obris - petdnevno tekmovanje (glej tabelo). Danes olimpijske igre potekajo v povsem drugačni razsežnosti. Gre za sprenevedanje in zakrivanje oči pred tradicijo. Ko smo na začetku omenili 1171 let fantastičnega obdobja, pa ne smemo pozabiti na 1501 leto popolnega zatišja, ki je napočilo po odpravi olimpijskih iger antične dobe. Ves današnji pohlep, gonja, nečimrnost, pozabljivost, nesolidarnost in druge civilizacijske slabe lastnosti lahko namreč kmalu pripeljejo v novo zatišje. Lovro Kastelic na kratko Fotografiji: Reuters Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 © "Pred nekaj leti je bil Manchester najbolj prodajana športna znamka na svetu. Vzrok je v tem, da so bili mar-ketinško vsaj deset let pred drugimi. No, zdaj ni več tako. Real je postal največji ne samo v nogometu, ampak nasploh v vsem športu. Letos bomo s trženjem dobili 138 milijonov evrov. Se pred štirimi leti smo toliko zaslužili z vsemi svojimi aktivnostmi. Dokazali smo, da se splača vlagati v igralce, in tako smo ustvarili proizvod, ki se dobro prodaja," je ob tem dejal Perez. Udrih k San Antoniu Slovenski košarkar Beno Udrih je nedavno tudi uradno postal član moštva v severnoameriški košarkar-ki ligi NBA San Antonio Spurs. Udriha so kot 28. na naboru NBA izbrali v prvem krogu. Po merilih kolektivne pogodbe NBA bo 22-let-ni košarkar kot novinec v ligi v treh Beno Udrih v San Antoniu letih zaslužil okrog 2,4 milijona dolarjev. V prvenstvu NBA že vrsto let uspešno igra slovenski košarkar Radoslav Nesterovič, zadnjo sezono prav v dresu San Antonia, tako da bosta skupaj z Udrihom prvi slovenski igralski par v NBA. IAAF zahteva sankcije Mednarodna atletska zveza (IAAF) je ob robu mladinskega svetovnega prvenstva (MSP) v italijanskem Grossetu na nedavnem izrednem sestanku Mednarodnemu olimpijskemu komiteju (MOK) priporočila, naj ameriški štafeti 4 X 100 metrov odvzame zlato medaljo, ki jo je osvojila na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju. Štafeta naj bi ostala brez zlatega od-ličja zaradi pozitivnega dopinškega testa lanskega svetovnega prvaka na 400 metrov Jeroma Younga, kije tekel le v kvalifikacijah in polfinalu. Real bo zaslužil največ Predsednik Reala Madrida Flo- rentino Perez je nedavno razglasil, da bo najuspešnejši evropski nogometni klub v letošnjem letu s trženjem zaslužil 138 milijonov evrov. Slednje pomeni, da bo Real klub z največjim zaslužkom v Evropi in da bo na lestvici klubov z največjim zaslužkom prehitel tudi doslej vodilni klub Manchester United. popkultura čal Rok Kosmač s pesmijo Biseri v očeh, najboljša priredba pa je skladba Iz orbite, ki jo je zapela Maja Slatinšek. Svojega drugega in tretjega je izbralo tudi občinstvo, ki je za drugo najboljšo skladbo ocenilo skladbo Roka Kosmača, za tretjo pa skladbo Petra Januša. Posebnost letošnjega festivala je bila, da je bil zaradi želje organizatorjev, da bi ga čim bolj približati italijanskemu festivalu San --------------------- --------Remo, razdeljen na tri večere. V Minil Id CD fin MM rJ P"^ Glista bila polfinala, na I«! IIIII IC ŽJ U G11 lil lil O katerih so gledalci pred televizij-• skimi zasloni in poslušalci 14 slo- V portoroškem Avditoriju je bil sredi julija v dveh polfinal- venskih radljsklh postaj izbrali 14 nih večerih že 27. festival Melodij morja in sonca (mms). skladb; w so se uvarstile v finale Med 28 pesmimi oziroma izva- bo. Strokovna žirija je poleg tega Sicer pa je bilo zanimanje izvajal- jalci je gledalce s svojim nastopom podelila še nagrade za najboljšo cev za letošnji festival, katerega najbolj prepričala skupina Atomik skladbo, melodijo in priredbo. Na- posebnost je bila tudi to, da ga pr- Harmonik s pesmijo Brizgalna grado za najboljše besedilo je dobil vič ni prenašala nacionalna tele- brizga, strokovno žirijo pa Alen- Drago Mislej Mef za skladbo Z ma- vizija, ampak televizija NET TV ka Godec, ki ji je pripadel naslov no ti ne gre v izvedbi Slavka Ivančiča, (vodi jo Stojan Auer), zelo veliko, žirije za najboljšo celostno izved- z najboljšo melodijo je žirijo prepri- saj je nanj prispelo kar 95 prijav. Tudi Bepop na MTV Bepop, četverica, ki je tik pred izidom svojega tretjega studijskega albuma, ki bo na prodajne police prišel 23. avgusta, z letošnjo uspešnico Komaj čakam navdušuje na vseh radijskih postajah pri nas in posega po vrhovih najrazličnejših lestvic. Pred kratkim je na TV prišel tudi videospot za letošnjo poletno uspešnico, ki ga bo od prihajajoče sobote naprej mogoče videti ne le znotraj meja Slovenije, temveč tudi na lestvici MTV World Chart Express, na kateri se je skupina predstavila že lani z uspešnico Zapleši z nami. Če ste navdušeni bepo- Napoved d o o o d k a kredarica 2004 TRI PESNIŠKE OBLETNICE pod TRIGLAVOM V Triglavskem domu na Kredarici, 5. avgusta 2004 Rudolf MAISTER (1874-1934) Srečko KOSOVEL (1904-1926) Edvard KOCBEK (1904-1981) V kulturnem večeru, ki se bo začel ob sončnem zahodu oz. po prihodu planincev v dom, to je okoli 21. ure, bodo sodelovali: igralca JERNEJ in TONE KUNTNER in citrar TOMAŽ PLAHUTNIK PRISRČNO VABLJENI! Demokracija K sodelovanju vabimo inovativne zunanje sodelavce za samostojno trženje oglasnega prostora pridobivanje novih naročnikov za revijo Demokracija. Ponujamo stimulativno nagrajevanje. Podrobnejše informacije na tel.: 01/43 45 463 ali na elektronskem naslovu obzorja.direktor@siol.net. Škofijska karitas Koper 5250 SOLKAN, Skalniška 1, tel. 05 33 00 233 POMAGAJMO LJUDEM V STISKI! ŠKOFIJSKA KARITAS KOPER je tudi tokrat pripravljena pomagati ljudem v Posočju, ki jih je prizadel potres. Zavedati se moramo dejstva, da se prebivalci še vedno soočajo s posledicami potresa, ki jih je prizadel pred šestimi leti. Karitas zaradi odplačevanja visokih anuitet pomaga družinam in posameznikom s hrano, vključitvijo otrok v program 'posvojitev na razdaljo' in odplačilom zapadlih položnic. Potres, ki je prizadel Posočje 12. 7. 2004, ni povzročil samo gmotne škode na objektih, temveč in predvsem zmanjšal možnost zaslužka vsem prebivalcem, kar bo njihovo gmotno stisko še povečalo. Nedvomno lahko računamo tudi z izpadom turizma. Pomembno je, da ljudje tudi tokrat čutijo, da smo jim pripravljeni moralno in materialno pomagati. Svoj prispevek lahko nakažete na TRR Škofijske Karitas Koper 24500-9004155438 s pripisom: Posočje 2004. Pregled dosedanje pomoči Karitas prebivalcem v Posočju je na spletni strani http://www.karitas.si/akciie/posocie.htm. Jožica Ličen, namestnica ravnatelja Škofijske karitas Koper, Brezplačni oglas__gsm 041 429 713 o Demokracija • 31/2004 oglasi povci, potem ne zamudite lestvice WCE, ki jo vsako soboto, nedeljo in ponedeljek predvajajo na angleški glasbeni televiziji MTV Europe. Seattle - pred 12 leti... Skupina Pearl Jam je za MTV izvedla enega redkih akustičnih nastopov, in čeprav ta izvedba ni bila nikoli uradno izdana, je vedno veljala za enega največkrat piratiziranih posnetkov. Vendar pa bodo vsi fani Pearl Jamov kmalu lahko potešili svoje apetite, saj bo letos izšel dvojni CD Live at Benaroya Hall October 22, 2003 kot prvi obsežni in po večini le akustični nastop skupine. Album predstavlja več kot dveurni koncert 22. oktobra 2003, kjer se je v intimnem ozračju zbralo 2.500 ljudi in ga je zaznamovala prva živa izvedba pesmi Man of the Hour, ki je bila nomini-rana tudi za Golden Globe, kot tudi akustične predelave pesmi Master of War Boba Dylana, I Believe in Mi- je dejal: "To je bil eden posebnih koncertov, ki ni bil del serije bootleg izdaj iz leta 2003, a so oboževalci veliko povpraševali po njem in glede na to, da je to prvi tako obsežen akustični koncert banda nasploh, smo menili, da je to stvar, ki jo moramo ponuditi tudi oboževalcem." Se No Doubt razhajajo? Neka avstrijska spletna stran trdi, da se No Doubt razhajajo. Neimenovani vir, ki naj bi bil tesno povezan s horosko ráeles skupine Ramones in 25 Minutes to Go Johnnyja Casha. Kelly Curtis, menedžer skupine Pearl Jam, skupino, je dejal, da je bil njihov nastop pred kratkim v Kaliforniji zadnji. Pevka Gvven Štefani se pripravlja na izid svojega prvega soloalbuma, ki bo izšel to jesen. Na njem se bodo pojavili tudi Outkast, Missy Elliott, the Neptunes, Tim Armstrong, Linda Perry in The Matrix team. Gwen je samostojen uspeh že okusila, ko je leta 2001 nastopila v duetu z Eve v skladbi Let Me Blow Ya Mind, poleg tega pa je začela tudi z igralsko kariero. Po zadnjih podatkih bo igrala v biografskem filmu The Aviator. No Doubt so začeli svojo kariero leta 1987 v Kaliforniji. Doslej so izdali 4 albume: No Doubt, Tragic Kingdom, Return Of Saturn and Rock Steady. (71) ELEKTROPROM ELEKTROPROM d.0.0. 1412 KISOVEC tel.: 03 56 57 150 fax: 03 56 71 488 www.elektroprom.si ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje Lev (22. julij - 21. avgust) Kar koli že počnete, deluje. Skušajte si zapomniti, kaj natanko delate, saj vam utegne ista formula priti nadvse prav. Kaj vas v resnici vznemirja, je skrito pod preprogo vaše podzavesti. Poskušajte kaj izbrskati na plan. Devica (22. avgust - 21. september) Zadnje dni ste bili malce nabriti, če se ne motim. Seveda je dobro, če ste izmuzljivi kot jegulja, vendar bi se morali kdaj pa kdaj tudi pokazati. Bodite pripravljeni na kakšno presenečenje s strani svojih prijateljev. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Plavate na mehkih oblakih upanja, kar niti ni tako zelo običajno za vas. Svoje sanje zelo običajno skrbno ločite od realnih pričakovanj. Tudi tokrat boste dobili tisto, kar zahtevate. Ne bo vam slabo, občutili boste še nekaj nevoščljivosti. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Vi proti šefu. Morda bo iz tega nastalo kaj koristnega za vas. Dobro je, da pokažete, kdo ste. Za naslednje dni se bo splačalo narediti kakšen dober načrt za prihodnost. Ne bo lahko narediti dramatičnih sprememb, pa vendar. Strelec (22. november - 20. december) Potrudite se nadgraditi svoje sodelovanje. Veliko dobrega ste sposobni narediti, poleg tega pa ste tak človek, da vas drugi radi poslušajo. Uporabite to za korist vseh. Utegne se zgoditi, da bodo nekateri mislili, da jih izkoriščate. Kozorog (21. december - 19. januar) Dobro veste, kaj pomeni biti zelo odkrit in ljubezniv. Bodite zdaj malo pokrita rihta in naredite kaj zase. Nobenih kompromisov vam ni treba sklepati, saj se niste zavezali. Bodite čim bolj optimistični, saj vam ne bo nič škodilo. Vodnar (20. januar - 18. februar) Zdravje je vaša prva skrb ta teden in ni čudno, saj se takšne ali drugačne težave pojavljajo že ves teden. Dobra volja vam bo pomagala veliko prebroditi. Otroci, če jih imate, vam bodo v veselje in zabavo. Ne bodo vam torej povzročali skrbi. Ribi (19. februar - 20. marec) Razveselil vas bo razvoj dogodkov, kakršnega nikakor niste pričakovali. Zelo dobro se boste odrezali na poskusnem delu. Ne bo slabo, če boste poskusili narediti še kaj več za družino. Potrudite se zanje, to bodo zelo cenili in vam bodo hvaležni. Oven (21. marec - 20. april) Pripravljeni ste na romantiko in pravi čas je za to. Če ste čakali, da pride pravi čas, ne čakajte več. Če ste že v zvezi z nekom, potem je to čas, da popravite vse netaktnosti med vama. Osredinite se torej na odnose. Bik (21. april - 21. maj) Vi želite narediti po svoje, drugi pa po svoje. Ni pa to konec sveta. Je pač običajen boj za svoj prav in svoj ego. Da bi se izognili večjim sporom, se z dotično osebo ne srečujte več, kot je to potrebno. V nedeljo boste nadvse presenečeni. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Danes in jutri bosta zares čudovita dneva. Kljub temu se boste v nadaljevanju tedna morali soočati z nekoliko zapletenimi sorodstvenimi težavami. Velika verjetnost je, da vas bodo pri neki stvari napačno razumeli in zmeda bo tu. Rak (22. junij - 21. julij) Seveda lahko kupite nov avto, toda ali imate garažo, kjer bi ga lahko parkirali? Kaj pa vsi drugi stroški? Na to pomislite, kadar boste imeli kakšne skušnjave po novotarijah. Na določeni točki se morate vendarle ustaviti pri svojem nakupovanju. Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 © zanimivosti v Grčiji so se znali veseliti že pred tisočletji. Trdno zgodovinsko zakoreninjena zgodba ima lahko tudi nasprotno plat. 0 tem je prepričan David Gilman Romano z Univerze Penn- Olimpijske igre so bile sprva del narodnega festivala v čast Zevsa, vrhovnega grškega boga. Čeprav je bila v prvi vrsti religioznost, pa je bilo vseeno vselej dovolj pijače, hrane in preostalega, kar je pritegnilo številne obiskovalce. Razmere so bile grozne: peklenska vročina, neprimeren smrad in mrčes, kar pa vseeno ni preprečilo izjemnega obiska. Ljudje so v trumah prihajali od Iber-skega polotoka pa do Črnega morja. Antične aferice Današnji doping je bil tedaj razumljen nekoliko drugače. Veljalo je, da meso daje moč... In bili naj bi posamezniki, ld naj bi bili pojedli celega vola! Bile so tudi manjše prevare, predvsem ko so ugibali o letih prenekaterega športnika. Marsikdo je namreč želel na goljufiv način preiti v višjo starostno skupino, kjer je lahko šele pokazal svojo "pravo" vrednost. Večje prevare pa so straže obravnavali. Prevara je namreč pomenila prevarati bogove. Tako so bili za napačen start kaznovani z nekajkratnim bičanjem; tisti rokoborci, ki so bili po telesu naoljeni, so morali za kazen v popolnosti financirati izdelavo Zevsovega kipa. Zelo zanimiv je tudi začetek tradicionalnega nastopanja brez vsakršne krpice na telesu. Oblečeni so kljub vsemu nastopali do leta 720 pred Kr., ko naj bi tekačema Orsip-posu in Megari med tekom spolzele tekmovalne hlačke. Nova moda se je s tem nenadejanim dogodkom precej hitro prijela, saj so mnogi razmišljali, da so brez oblačil hitrejši. Zmagovalci so sicer dobili oljčni venec, vendar pa so jih potem bogastvo, ugled in številni privilegiji pričakali v domačih mestih. Atene so denimo svojim zmagovalcem omogočile dosmrtno brezplačno prehrano in oprostile plačila davkov. Poleg tega so dobili denarno nagrado 500 drahem, kar naj bi bila povprečna plača v dveh letih. Omenjena darila so bila vzrok prvim "športnim prestopom", saj so mnogi športniki zapuščali svoje rodne kraje in odhajali v druge. S tem so razjezili svoje rojake, da jim niso več dovolili vrnitve. Iz rodnih mest pa so izgnali tudi številne poražence - nekateri so odšli zaradi sramu, drugi pa zaradi nadležne okolice. Poraze na olimpi-jadah so opevali tudi številni pesniki, med drugimi znameniti Pindar. Kampanjska olimpijada Atenski meščan z izrazitimi političnimi ambicijami Alkibijad je za olimpijske igre kupil kar šest konjskih vpreg in na koncu zmagal v dirki, kjer le ena vprega ni bila njegova. V Atene se je vrnil kot junak, svojo olimpijsko zmagoslavje pa je nemudoma izkoristil za politično kampanjo; vse svoje govore je od tedaj vselej začenjal z besedami: "Jaz, olimpijski zmagovalec..." David Gilman Romano seje očitno lotil razblinjanja zakoreninjenih tabujev, ld plapolajo s patine antičnih olimpijad. Izbral si je tudi pravi čas za tovrstno početje - nekaj dni pred začetkom olimpijskih iger 13. avgusta v Atenah. Zaželimo mu uspešno razbijanje tabujev še naprej v upanju, da bo s svojim raziskovanjem nadaljeval tudi po 29. avgustu (konec olimpijskih iger). Lovro Kastelic sylvania, ki trdi, da so bile antične olimpijske igre bučne, občasno škandalozne, zelo politične, izjemno grobe večinoma podobne današnjim. © Demokracija • 31/2004 nagradna križanka KNJIŽNI KLUB SAMOROG Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD tO - 50% A N , SA/if iPaóc' /20o , telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com IZBRANO BRANJE JELEN V INDIJI IN NA ŠRILANKI NEKDANJI JAVNI PISAR ŽENSKA, KI KOLESARI PLAČILO ZA STANOVANJE ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING KEMIJSKI ZNAK ZA STRONCIJ SESTAVIL: MIRAN ERCEG KRAJ V OBČINI KOPER PREDMET, KI VARUJE, ŠČITI KNJIGO KAR SE PRIDELA V ENEM LETU NEKDANJA ALPSKA SMUČARKA HESSOVA NIKOLA TESLA HROŠČ, LIČINKA ŽIVI V SLANINI SOPROG CESKI ŠAHIST (LUBOMIRI VRHNJE OBLAČILO DIRIGENT MAAZEL GESLO ANGLEŠKI NOGOMETNI KLUB PEVKA BARUCA ZNAK ZA LANTAN SAHISTKA GROSARJEVA GORA V BERNSKIH ALPAH (2122 M) STARORIMSKI MECEN (IZ ČRK KITA) HRVAŠKA NAFINA DRUŽBA NEMŠKA POP PEVKA PTIČ DROZG OPA' REŠEVALNI GORSKI ČOLN OTOČJE OBZAH. OBALI IRSKE AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC LADD ANCONA MORSKI OŽIGALKAR RUSKI BIO-KEMIK (ALEKSANDER) BRITANSKI PISATELJ DEIGHTON PLAČILNO SREDSTVO PLAZILEC IZ REDA KROKODILOV STARA JAPONSKA PRESTOLNICA PESNIK IN NOVINAR BABAČIČ ŽILA DOVODNICA UPANJE ZNAK ZA TITAN MESTO OB DONU V PISATELJICA NOVAKOVA PRISTANIŠČE V IZRAELU MORSKA ŽELVA (IZ ČRK RAKETA) DESNI PRITOK VOLGE SORTA ZELENJA-VNICE VULKAN NA IGRALKA BEGOVIČEVA AMERIŠKI PEVEC VODNA ŽIVAL MIHA AVANZO MOZO-LJAVOST VEDA O GOSPODARSTVU REKA AARE (KRAJŠE) POTUJOČA SKUPINA LJUDI rešitev oreišnie križanke II nagrajenci 29. številke DANAJA, OVITEK, LENORA, ENOSED, NT, JIM, MK, ASKAR, SLANIKAR, STANISLAV, LATA, KARI, PARAMECIJ, ANALI, TAST, JI, RAVIOLI, VAN, IRAN, ANATOMIJA, DIN, AKADEMIJA, ANKETAR, SALAMA, AETIJ, TROKAR 1. nagrada: IVANKA KOKAU, Krašnova 20, 4000 Kranj 2. nagrada: NUŠA ČUK, Zbiljska 15, 1215 Medvode 3. nagrada: BRANKA ROPRET, Rudija Papeža 12, 4000 Kranj Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. nagrade bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 5. 8. 2004 pošljite na naš naslov: i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka". Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 © kronika časa včeraj, danes, jutri... • 26. 7. 1847 je postala Liberija kot prva država svobodnih črncev neodvisna država. • 26. 7. 1894 se je rodil angleški pisatelj Aldous Huxley. Rekel je: "Kako veste, da Zemlja ni pekel kakega drugega planeta?" • 26. 7. 1943 je bila v Ljubljani plenarna seja Slovenske zaveze. Sklenili so, da se četrtina moštva vaških straž oziroma protikomunis-tične milice priključi četnikom, to je pripadnikom vojske jugoslovanskega obrambnega ministra Draže Mihailoviča. • 27. 7.1851 sta kaplan Andrej Einspielet- in slavist Anton Janežič javno naznanila ustanovitev Mohorjeve družbe, družbe za izdajanje dobrih knjig. • 27.7.1928 je postal dr. Anton Korošec prvi ne-srbski predsednik vlade v Kraljevini SHS. • 27. 7.1929 so v New Yorku prikazali prvo barvno televizijsko oddajo. • 28. 7. 1913 je dobila Štajerska elektrodružba (STEG) od avstrijske vlade koncesijo za graditev prve elektrarne na Dravi, in sicer na Fali pri Mariboru. • 28.7.1947 se je začel v Ljubljani t. i. Nagodetov proces. Sodi med najbolj znane politične procese na Slovenskem. Med 15 obsojenimi so prevladovali izobraženci in predvojni politiki, ki so bih s stališča oblasti potencialni opozicijski voditelji. Zanimivo je, da so jih obtoževali sodelovanja z Angleži - z zavezniki torej. • 29.7.1921 so iz društev različnih imen ustanovili Društvo Rdečega križa Kraljevine SHS. • 30.7.1863 seje rodil ameriški industrialec Henry Ford, prvi množični izdelovalec avtomobilov. • 30.7.1898 seje rodil britanski kipar Henry Moor, ki so ga kritiki imenovali "največji kipar po Michelangelu". • 30.7. 1909 se je rodil britanski zgodovinar in pisatelj Cyril Northcote Parkinson. S svojim zakonom je opozoril, da skušajo biti upravne službe namenjene same sebi. • 31.7.1860 so v tržaškem pristanišču kapitanu Ivanu Visini podelili najvišje avstrijsko odlikovanje, ker je kot šesti za Magellanom s svojo ladjo Splendid objadral svet. • 1.8.1291 so odposlanci švicarskih pokrajin Uri, Schwyz in Unterwaiden prisegli večno zvestobo v obrambi svojih sodnih in drugih svoboščin. • 1.8. 1863 se je rodil francoski politik Gaston Doumerque, predsednik republike med letoma 1924 in 1931. Ko so ga vprašali, kako to, da je vedno tako vesel, je pojasnil: "Ce sem dobre volje, se smehljam, ker imam takšno navado. Če se razjezim, se tudi smehljam, zato da jezim druge. Njihova jeza me spet razveseli in tako sem spet dobre volje in se smehljam." George Bernard Shaw George Bernard Shaw je bil eden od najbolj duhovitih ljudi 20. stoletja. Rodil se je 26. julija 1856. Živel je v literarni druščini, ki je na srečo zapisovala njegove domislice in zbadljivke. *MkdapisateljicajevprašalaBernardaSha-wa, kakšne možnosti ima za poroko. Duhoviti Irec ji je odgovoril: "Raje ne mislite na to." "Zakaj ne," je bila radovedna pisateljica. "Ker vas imam za preveč inteligentno, da bi bili zadovoljni z možem, ki bi bil tako neumen, da bi vas vzel." * Slavni pisatelj ni mogel trpeti domišljave aristokracije. Ko je dobil vabilo, na katerem je med drugim pisalo: "Lord bo doma v torek med četrto in peto uro," ga je vrnil s pripisom: "George Bernard Shaw tudi." * Nekoč je Shaw takole nagovoril znance: "Zdi se mi, da le redko mislite. Le redki so, ki mislijo trikrat ali štirikrat na leto. Jaz sem slaven zato, ker mislim enkrat ali dvakrat na teden." * Shaw je nekoč rekel: "Človek je žalitev za opico." Izseljevanje Slovencev Bleiweisove Novice so 27. julija 1856 objavile pismo dopisnika iz Konjic, v katerem se je dopisnik odzval na poziv, naj se Slovenci namesto v Ameriko raje izseljujejo v Banat in Srbijo. Konjiški dopisnik je opozoril na trdo življenje v domači okolici, zlasti med hribovskim prebivalstvom, kjer je razsajala lakota in so ljudje trpeli zaradi pomanjkanja oblačil. Bremenili so jih davki, dolgovi, suše in kronično prazni mošnjički. Zato je med drugim zapisal: "Sila kola lomi! Take nam tukaj godi, da nam drugega skoraj ne ostane kot zapustiti milo domovino ... Ne žene nas hrepenenje po izselitvi, ampak prisila, da ohranimo sebe in svoje družine." Ljudje so prodajah živino in sekali gozdove, cene vina in žita so padale, davki so odirali, dolgovi so naraščali in dražbe so bile čedalje številnejše. Temeljno vprašanje o vzrokih izseljevanja Slovencev na vse konce sveta je ostalo vse 19. stoletje stalna tema polemičnih razprav. Razplamenelo pa se je v začetku 20. stoletja, ko že sledimo množičnemu izseljevanju s slovenskega ozemlja. Nedvomno so bili glavno ozadje tega procesa slab socialni položaj pretežno podeželskega prebivalstva. Večinoma mlajša slovenska populacija se je odločila za pot v tujino. Ljudje dobrega srca Ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar se je 29. julija 1914 obrnil na ustanove in ljudi dobrega srca, da bi pomagali z darovi v denarju in blagu prebroditi težke čase družinam, katerih očetje in možje so bili vpoklicani v vojsko. Kmalu po začetku 1. svetovne vojne je postala Ljubljana velika etapna vojaška postaja, zaradi vojnih razmer pa se je razpasla revščina. Pomanjkanje je bilo čedalje večje, zato je mestna uprava organizirala "ap-rovizacijo", ki naj bi preskrbovala prebivalce z živili. Pred njenim skladiščem so se vile vrste mater in otrok. Kljub prepovedi je naraščalo romanje mestnega prebivalstva na podeželje, kjer so poskušali zamenjati blago za blago ah pa kupiti živila. Vojna je posebej prizadela mladino. Oblasti so zato za predšolske in šolske otroke ustanovile posebna zavetišča. Mnogi otroci so osiroteli, veliko žena je ovdovelo. Zato so 24. maja 1917 ustanovili Vdovski in sirotinski sklad, ki naj bi pomagal siromašnim vdovam in vojnim sirotam. Demokracija »31/2004 poštni predal 4315 Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dol žino 45 vrstic. Pis- m-rmmmmmm ma bralcev objav-Ijamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. Kdo razvaja Slovence? Nekdanji predsednik Slovenije in predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan je udaril po vseh, ki mislijo drugače kot on in njegovi "tovariši". Izkoristil je srečanje "borcev" 7. korpusa na Primorskem. Jadikoval je, ker niso bili povabljeni na 60. obletnico izkrcanja v Normandiji, in za to kot glavnega krivca obtožil zunanje ministrstvo in posredno dr. Dimitrija Rupla. Seveda je udaril tudi po domobranstvu. Ni pa omenil krvavih pobojev in genocida po končani vojni v maju in juniju 1945. Nič ga ne zanima resničnost dogodkov. Povzdigoval je NOB, čeprav imajo mnogi med njimi roke krvave do komolcev. Pozival je k množični udeležbi na volitve v oktobru. Seveda ni nič omenil tega, kam nas je pripeljala vladavina postkomunizma in anarholiberaliz-ma. Ohranjanje vladavine privilegi-rancev, zbranih v organizaciji ZB, in drugih prisklednikov je njegov glavni cilj. Zmagati hočejo za vsako ceno, vendar menim, da se nekdanji predsednik bridko moti. Res imamo Slovenke in Slovenci oprane možgane, vendar niti slep človek ne more več mimo dejstev. Čas Kučana in njegovih privržencev se nezadržno izteka. Kučan je človek preteklosti! Preteklost pa, čeprav jo še tako pačijo, je grozljiva. Najprej je bila krvava, pozneje so jo izropali ozi- roma nacionalizirali vse, kar so mogli. Po letu 1992 pa so ustvarili kasto taj-kunov oziroma rdečih baronov. Njihov kolovodjaje Milan Kučan kot predsednik Foruma 21. Prav nič jih ne ne zanima množica revežev, nič jih ne za- \i li borci za osvoboditev, žal pa so jih vse povojno obdobje vodiliko-munisti. Na čelu ZB ni bil nikdar nekomunist, čeprav je bilo 90 odstot G ¡¿Ünn: h 3,0 M>1- rene nima, kako vidno umira kov pravih borcev nekomunistov. slovenski narod. Propadajo cele vasi in naselja. Število prebivalstva ohranjajo z množičnim priseljevanjem tujcev - Albancev, muslimanov in drugih. Glavni moto zbranih v Forumu 21 je ohranjanje privilegijev, vladavine po-goltnežev, ohranjanje socialne neenakosti, zmanjševanje pokojnin in siro- Slovenski narod bo na jesenskih volitvah pokazal svojo zrelost. Upajmo le, da ne bo znova prišel pod vpliv tistih, ki mu ne želijo dobro. Alojz Dragoš, Ljubljana Kako se ideologije spreminjajo! Ideologija Karla Marxa je ustva-mašenje delavcev, zaviranje zdravega rila kasto privilegirancev že v nekda-podjetništva in ohranjanje državnih nji Sovjetski zvezi, ko je bil govor o in paradržavnih podjetij. Tako imajo zagotovljeno kapitalsko podlago, hkrati pa nadzor nad javnimi mediji. Zadnji Kučanov izbruh je tipičen primer razdvajanja Slovencev in Slovenk. Povzdigovanje vrednot tistih, ki so povzročili največjo narodovo tragedijo, desettisočih, ki so živeli v izobilju, na milijone ljudi pa je pod Stalinom umrlo od lakote. V čistkah, ki jih je izvedel, je "dobrotnik" človeštva dal pobiti milijone kulakov, gospodarstvenikov in celo generalov, posestva kmečkih kulakov pa so prevzeli kol- in pozivanje državljanov samo ene hozi, ki še zdaleč niso ustvarili takšne- strani, je podlost. Vse to je dokazoval ga pridelka kot prej zasebni lastniki, tudi v svoji desetletni vladavini, ko je česar pa seveda nikoli niso priznali, bil predsednik države. Nikdar ni bil Spomnim se, da je bil po vojni tu- predsednik vseh Slovencev! To do- di v Sloveniji čas pomanjkanja, ko kazuje tudi sedaj, ker se ni odrekel smo otepali slabo zapečen koruzni privilegijem kot nekdanji predsed- kruh, ki je pri razrezovanju razpadel nik. Tako imamo kar dva predsednika. Svojo oblastnost dokazuje tudi s tem, da mu država vzdržuje kabinet. Kot nekdanji predsednik mini dr- tako, kot da bi jedli žgance. To pa, razumljivo, ni veljalo za privilegirani sloj prebivalstva. Oficirji, tako vojaški kot oznovski, so imeli pravico nakupovati žavice bi se moral zadovoljiti s svojo v določenih trgovinah, kjer so dobili veliko pokojnino. Toda ne, on hoče vse dobrine, o kakršnih se navadni raji vplivati na dnevno politiko. Menim, še sanjati ni smelo. Zdaj pa so se časi da se niti ne zaveda, daje moteč za mno- rdeče ideologije temeljito spremenili ge Slovenke in Slovence. Tudi borce in nikoli več ne poudarjajo, kaj po-izkorišča. Mnogi med njimi so res bi- meni lik komunista. Medtem ko so po vojni razlastili (in iruni7.radiodur.si še kaj več!) poleg trgovcev in industrijskih mogotcev tudi majhne in revne tr-govčiče, so se sedaj, kot kaže, povsem odrekli svoji ideologiji in namesto socializma izoblikovali trdo različico brutalnega kapitalizma. To je dojel tudi nekdanji komunistični šef Ku- Tlismo najpcčji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trap-isti. 01/520 5000 ......... -_ čan in zato v svoj Forum 21 združuje predvsem gospodarstvenike in kapitalistične mogotce, med katerimi so tudi znani izkoriščevalci slabo plačane delovne sila. S tem ohranja tako kapitalsko kot politično moč. Če se spomnimo dobrih 70 let nazaj, so tudi nemškega firerja Hitlerja spravili na oblast industrijski mogotci (predvsem Krupp) s svojim ogromnim kapitalom, na srečo človeštva pa ga je ameriški kapital s svojo gromozansko oboroževalno industrijo uničil. Jasno je, da se Forum 21 zaveda, da ima skoraj popoln nadzor nad mediji; povsem lahko računajo na tisk in še posebej na RTVS pa tudi na "solidarnost" sodstva in policije. Pri vsakem "nedotakljivem" režimu, ki že tako dolgo vlada tudi pri nas, je vsakršno ukrepanje proti korupciji ena sama farsa, saj pravih krivcev (tako tudi v primeru Petek) nikoli ne bodo odkrili. Zato ostaja samo upanje, da bodo poštene jesenske volitve prinesle vsaj malo osvežitve, kar pa je seveda odvisno od razgledanosti vo-lilcev in njihove udeležbe na volitvah. Roman Kralj, Maribor LDS izgublja ugled Celo prejšnji režim je branil svoje člane zveze komunistov, LDS pa udarja po lastnih ljudeh. Primer je dr. Rupel. Predsedniku vlade g. Ropu so njegovi člani pritrjevali kot poskusni zajčki in čedalje glasneje dokazovali, da ne znajo misliti s svojo glavo. Menim, da s takim načinom Rop le zapravlja svoj ugled, saj takšno vedenje kaže na to, da kdor bo hotel postati član LDS, ne bo smel misliti drugače kot Rop. Za g. Kacina bi dejala, da je koristno, ker odhaja, saj se tudi spretnega govorca človek naveliča, če venomer ponavlja eno in isto. Gospod Gaber ima veliko dela z zgrešeno devetletko. Sama sem začela hoditi v osnovno šolo leta 1947. Imela sem dva do štiri zvezke in berilo. Učitelji sprva res niso imeli Demokracija • Četrtek. 29. julija 2004 © poštni predal 4315 vsi ustrezne izobrazbe, imeli pa so veliko srčne kulture. Naučili smo se več kot sedanji otroci, ki imajo po deset knjig in delovnih ter drugih zvezkov. Splošnega znanja nimajo toliko, kot smo ga osvojili mi. Moji vnuki se dostikrat čudijo, odkod starejšim tolikšna splošna razgledanost. Odgovor je preprost. To, kar smo poslušali pri pouku in si zapisovali, smo tudi utrjevali. Učili smo se lepega pisanja, da ne govorim o kulturi, ki smo jo pridobivali z branjem knjig, s spoštovanjem ustvarjalcev kulture, pisateljev, pesnikov, slikarjev. H kulturi sodi tudiljubezen do domovine, ki so nam jo privzgajali, kultura je ljubiti svoje starše, sosede, starejše ljudi, odstopanje sedeža v vlaku, avtobusu ali kjer koli. H kulturi sodi pozdravljanje, besedice hvala, prosim, oprostite. Sola gospoda Gabra vsega tega ne daje otrokom in zato toliko neznanja, nasilja, nenehnega boja in histerije pri pridobivanju točk, namesto da bi šola gradila, dograjevala in oblikovala učenca, dijaka in na koncu študenta v celega človeka, osebnost, ki bo sebi in drugim v korist in zadovoljstvo. Naj povem, da se mi ob poslušanju prenosov iz državnega zbora včasih zdi, daje po odhodu dr. Drnovška z mesta predsednika LDS ta stranka postala celo slabša od nekdanje ZK. Ljudje se bodo morali odločiti, ali bodo na letošnjih volitvah končno izvolili druge ljudi, saj bodo sicer dokazali, da le stokajo čez oblast, ko pa pride trenutek odločitve, se umaknejo, kot bi se bali dati možnost drugim, boljšim, poštenejšim. Upam, da bomo upokojenci trezno ravnali. Pomisliti je treba na podražitve Vzajemne in se zamisliti nad tem, kakšno škodo je povzročal DeSUS vsa ta leta, ko ni hotel preprečiti oškodovanja upokojencev pri njihovih pokojninah. Zgodila se je velika kraja! RADIO fc radbariro qdDsss7 = s0®ff®® = trdls 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Siovensjw gorice Trg ™Mtve 5,2230 tam, ti: 02/729 02 20,720 73 24, k 02/720 7322 ELEKTRONSKA P0?!A: radio® radio-rsg.sr, INTERNET STRAN: «ww.njfefsg.si Lepo je, da smo v Evropski skupnosti, vendar bi bilo prav, da bi tudi živeli bolje, ne pa z nenehnimi podražitvami. Gospod Rop naj se nikar ne hvali, da nas je on popeljal v EU. Seveda ste to storili "po službeni dolžnosti", vse drugo se je zgodilo na referendumu, kjer je odločalo ljudstvo. Pa se v njegovi stranki in v ZL vendarle teh glasov ljudstva vedno tako zelo bojijo in preprosto prezrejo našo voljo, ko gre za razpisani referendum. Mar menijo, da smo ljudje slepi? Gospodu Ruplu marsikaj očitajo, pozabljajo pa, da je prav on veliko storil za osamosvojitev Slovenije in za vstop v EU. Gospodje iz LDS in ZL, vas zagotovo ne bom volila! Marija Zupančič, Višnja Gora In memoriam Prijateljici Pavli! "Ena se Tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži." Nismo se poznali dolgo, pa je bilo dovolj teh nekaj kratkih let našega prijateljstva, da smo Te vzljubili in spoznali Tvoje duševno bogastvo. Pol stoletja si živela v izgnanstvu v daljni Argentini. Tam si z Ivanom ustvarila družino, dva otroka, ki si ju vzgojila v slovenskem duhu, da sta tudi onadva vzljubila domovino svojih staršev. Po osamosvojitvi Slovenije je vzniknilo trdno upanje, ki niti v preteklosti ni nikoli umrlo, da se bo družina vrnila v nekdaj zgubljeno domovino, ki ji po vseh človeških in naravnih zakonih pripada. Prišla si, preživela nekaj srečnih let skupaj z zvestim spremljevalcem, možem Ivanom, otrokoma, njihovima družinama in z iskrenimi prijatelji, ki Te bodo, verjemi, zelo pogrešali. Prezgodaj si odšla za Tvoje drage in za prijatelje. V spomin naj nam vsem ostane Tvoj tako prisrčni smeh! Take se Te bomo spominjali. V imenu vseh, ki Te imajo radi. Marija Vodišek, Ljubljana Nič jim ni svetega, niti mrtvi ne (4) V intervjuju v Demokraciji (24. junija 2004) dr. Hribar predlaga "desnici", naj ne gre na vse ali nič. V življenju so situacije, ko je treba iti na vse ali nič, in take, kjer je bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Upam, da "desnica" spoznava, da je odprava gospodarskega kriminala in korupcije situacija, kjer je treba iti na vse ali nič. Če sprejmemo vrabca, smo se s tem odpovedali golobu. S predpostavko, da obeh ne moremo imeti. Ce nismo šli na vse ali nič in nismo šli na popolno odpravo korupcije, ampak samo na zmanjšanje, potem smo privolili v zmanjšano korupcijo, zato ne moremo zahtevati odprave tistega, v kar smo privolili. Zato oblast korupcije niti ne skriva, celo ustanavlja urade za preprečevanje korupcije in odgovarja: Res smo ko-rumpirani, ampak volivci so nas takšne volili. Ob ugodnih ekonomskih rezultatih je korupcija pač naša šibkejša stran. Kot takšno jo volivci sprejmejo, ko nas volijo. In podobno. Korupcija je torej z volivci nekako dogovorjena. Je nekaj legalnega. To je politika, rečejo. In ker politika mora biti, tudi korupcija mora biti. Iz intervjuja z dr. Hribarjem diši predlog: Kučan bo iz nas naredil veliko zmagovito "desno" vladno koalicijo, mi bomo pa v zameno sprejeli njegovo neformalno moč. Ce bo veliko zmagovito "desno" koalicijo (prek Hribarjev, Podobnikov, Katoliške cerkve) ustanavljal Kučan, bo gotovo zmagovita. Mene pa zanima, ali bo odpravila gospodarski kriminal in korupcijo. Sledeč Hribarjevemu priporočilu, naj ne gre na vse ali nič (naj torej v nekaj malega korupcije privoli), ju ne bo. V Zboru za republiko bi raje videl hudega mačka z ostrimi kremplji kot pa velikega zdresiranega leva s poreza-nimi kremplji in poruvanimi zobmi. Dr. Hribar prinaša meglo prav zdaj, ko se politični prostor jasni. Dr. Hribar v intervjuju vsevprek priznava, obžaluje svoje zmote. Motiti se je človeško, ampak on, doktor filozofije, se je motil v zelo preprostih, jasnih stvareh!? Ali bi verjeli recimo diplomiranemu veterinarju, da seje zmotil, ko je osemenil bika namesto krave? Dr. Hribar vidi sebe v politični sredini, torej je "levičar" in "desničar" le toliko, kolikor "levičarstva" in "desni-čarstva" vsebuje sredina. Zato, kot pravi, nasprotuje premočnemu zasuku v levo oz desno. Ali torej v našem bloku potrebujemo nekoga, ki nas bo opozoril oz. ustavil, če bomo zašli preveč v "desno"? Zasuk v "desno" bo najbrž premočan takrat, ko bo ogrozil gospodarski kriminal in korupcijo. V življenju so situacije, kjer je mogoča sredinska drža (zmernost, ravnotežje itd.), kjer je prostor za sodelovanje in kompromise, in so situacije, kjer sredinskost ni mogoča. Tako © Demokracija • 31/2004 poštni predal 4315 tako mislim govor; dopustno bi bilo, da pri tem o njih izrazite svoje mnenje. Nadalje navajate Kučanovo besedovanje: "V Baski grapi je Kučan dejal tudi, da je sodelovanje z okupatorjem delovanje 'zoper svoj narod'. Kako pa gleda Kučan na sodelovanje partizanskih enot in italijanskih topničar-jev pri napadu na Grčarice in kasneje na grad Turjak?" In kako bi vi komentirali to sodelovanje? Slovenskemu narodu bo nekega dne treba povedati tudi za sestrelitev dveh ameriških transportnih (ne bojnih) letal leta 1945, že po končanih vojnih operacijah! Ali naj bi bila ta oblast oz. nasledniki te oblasti za to dejanje nagrajeni z navzočnostjo na proslavi izkrcanja ze-vezniških enot v Normandiji? Nadalje navajate Kučana:"... pobijanje večjih kmetov in drugih sumljivih ljudi, ki še niso, a bi utegnili sodelovati z okupatorjem, je prav tako zločin. To je bila revolucija med vojno... O tem zločinu niti besede..." Tudi vi niste podali dopolnilne razlage, pa bi jo lahko, da se je to začelo dogajati šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo, pred tem pa so naši "osvoboditelji" složno skupaj z nemškimi oblastmi vodili protiimperialistično vojno. V prvi etapi revolucije, ki se je pri nas začela z napadom Hiderja na Sovjetsko zvezo, pa tam do konca pomladnih dni leta 1942 še noben nasprotnik komunistične revolucije ni imel orožja v posesti, kaj šele da bi pobijal z njim drugače misleče. Komunisti so torej imeli zelo lahko delo, pobijali so nedolžne ljudi brez tehtnega razloga. Hribarjeva pravi še tole: "Če levica brani revolucijo z vsemi močmi, pa desnica ni niti malo zares obžalovala svoje vpletenosti in soodgovornosti ter krivde za dogajanje med vojno." Na podlagi te vaše ugotovitve bi vas vprašal, kdo naj napravi prvi korak, za koga veljajo etična in moralna načela, da to stori prvi. Morda bi bil vaš nasvet sprejemljiv in bi ga cenili obe strani. Alojz Primožič, Ljubljana RAJ3IL» ZELEIMI VAL 93.1 & 97.Q Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje kot ženska je ali pa ni noseča, si lahko samo za korupcijo ali proti njej. Tu ni sredinskega prostora, ker se nasprotji stikata v točki, kar pomeni: v trenutku, ko nisi za, si proti. Dr. Hribar pa nas napeljuje: če ste za sredino (kar seveda ste, saj ste za zmernost, uravnoteženost, neizključevanje), potem zavzemite sredinsko, nevtralno (beri: brezbrižno) stališče do korupcije. "Desnica" vleče s seboj SLS. Pustite revico, da se do konca prebudi iz dolgoletne dremavosti. Neprebuje-na SLS bo namreč še naprej sanjala o mostogradnji, s tem pa pri odpravljanju korupcije nimaš kaj početi. Danilo Papič, Ljubljana Komentar k intervjuju Osvoboditelji in osamosvojitelji, v pokoj! Gospa doktorica Spomenka Hribar, strinjam se z vami, a z majhnim zadržkom. Vas klic naj bi veljal predvsem tistim, ki svojo sedanjost gradijo na zamolčanju oziroma napačnem prikazovanjem preteklosti. V pogovoru v Sobotni prilogi Dela z dne 17. 7.2004 ste med drugim izjavili:"... medtem ko slovenska Cerkev tega ni naredila za svoje, domače grehe." Kot znanstvenici in družbenopolitični delavki vam postavljam vprašanje. Ste morda kdaj slišali ali celo brali o Spomenici duhovščine ljubljanske nad-škofije, ki jo je napisalo in podpisalo 12 najvišjih in najodgovornejših predstavnikov Katoliške cerkve? Ta spomenica je bila objavljena v Slovenskem poročevalcu 14. julija 1945 in na naslovni strani Mohorjevega koledarja za leto 1985, Celje 1984,134-137. Tudi pri nastanku nove države, Demosove, katere soustvarjalka ste menda bili, ne bi smeli prezreti izjave Škofovske konference I, objavljene v tedniku Družina. Od vas bi pričakoval, da ta dejanja vnesete v po- Bovec - Potemkinova vas Sanacija, beseda tujega izvora, ki pa bolj kot domača pove njen pomen. Potres v ponedeljek, 12. julija, z epicentrom v Bovcu in njegovi okolici je pokazal tisto, kar so vladni "sanatorji" skrivali že vse od potresa leta 1998. To pa je neovrgljiv dokaz, da sanacija ni bila narejena strokovno in pošteno. Po zdravi presoji je za to odgovorna vlada in resorni ministri. Bo premier A. Rop, ki je "poleg" že ves čas neuspele in nepoštene sanacije na škodo tamkajšnjih prebivalcev, kaj storil? Bo poklical na odgovornost takratnega ministra Gantarja in njegove naslednike? Dva od teh sta ves čas ministra njegove vlade! Bo zahteval njihovo razrešni-co ne le zaradi dokazane, čeprav prikrivane napake, temveč tudi zaradi izginotja milijarde tolarjev, namenjenih izključno za strokovno izpeljana dela na prizadetih domovih tamkajšnjih prebivalcev? Vsi prebivalci Slovenije smo po potresu leta 1998 prispevali delež k tej neopravljeni sanaciji. Zato ima vsak državljan Slovenije pravico zahtevati od vlade POŠTEN in z dokazili podprt odgovor. Ga bomo dočakali? Menim da ne, zato se lahko pridružimo Bovčanom in njihovemu županu z besedami: Ozri se v gnevu! Se bo nekdanji predsednik M. Kučan kaj oglasil in okrcal odgovorne? Koga le, ko pa so vsi "njegovi fantje"? Morda se bo pa temu škandalu "strokovno in poglobljeno" posvetil Grega Re-povž, veliki razsvetljitelj "zarobljenih" Slovencev? Res ga tarejo druge skrbi, n. pr. slovenska nanavzočnost v Normandiji, kritika sedanjega predsednika države Janeza Drnovška, ker je podelil odlikovanje Jožefu Berniku, ki da je v času okupacije delal na strani okupatorja, kar je že dokazana laž. Njegov strah, da bi v Ljubljani stal spomenik Quislingu oz. "domnevnemu kvislingu", je odveč. Stojijo pa v Ljubljani in Velenju pa še kje spomeniki morilcem, pa ne le domnevnim, ampak pravim, okrvavljenim s slovensko krvjo in krvjo drugih jugoslovanskih narodov. Tega pa M. Kučan, njegovi forumovci, podrepnilci vseh zvrsti, še posebno pa tisti iz novinarske druščine nočejo vedeti. Grega Repovž nam prodaja zgodovino, kakršno so mu pripovedovali mamica, strici in "tršice" v šoli. So aktualne, žgoče zadeve tako prepovedane, da se jih ne le on, temveč številni "resnicoljubni" komentatorji ne upajo lotiti? Jih falcon, hangar, Zbiljski gaj, SIB, Orion, Rdeči križ, Zavarovalnica Triglav, Dars, TE-TOL, Elektro Slovenije in sedaj Posočje ne zanimajo, čeprav so v vseh teh zadevah poniknile težke milijarde? Totalna koruptivnost vseh, ki so s tem kriminalom seznanjeni, a molčijo! Pa ne le mediji, ki nam ob tako očitni korupciji, kot seje pokazala pri zadnjem potresu v Posočju, pri vseh poročilih, na televizijah in v časnikih natančno povejo, koliko je bilo mrtvih v Iraku ali v Palestini, ostro obsodbo si zaslužijo tudi poslanci vladne večine, ki dosledno papagajsko zavračajo vsak dokaz o razširjeni korupciji, ki obvladuje vse pore sedanje oblasti. Menim, da so nujne duševne sanacije potrebni vsi, ki kakor koli sodelujejo pri početju, ki načrtno uničuje Slovenijo. Sem spadajo vsa medijska trobila, ki to s svojimi pristranskimi in lažnimi poročili podpirajo. Primer take medijske manipulacije sta dva članka v Dnevniku 19. julija. Prvi na dolgo opisuje izjave Staneta Beguša, vodje Državne tehnične pisarne, ki seveda zagovarja "sanacije" iz leta 1998, drugi pa na 9. strani skoraj zafrkljivo piše o zahtevah Bovčanov za ugotovitev odgovornosti za nestrokovna popravila. Novinarstvo bi moralo ugotoviti, kam so šle milijardne vsote slovenskega denarja in za čigave honorarje, in postaviti na pranger razne akademske "strokovnjake"! .. ... , r ° ' Marija Vodisek Demokracija • Četrtek, 29. julija 2004 © ekskluzivno OF drugo ime za partijo 16. del v I J Krščanski socialisti so bili popolnoma izolirani. Po izjavi so se še malo držali, hkrati pa so bili že obsojeni in ožigosani kot nezanesljivi. Partija jih je tako sprejemala, da ne bi razbijali enotnosti. Že takrat je v svoje vrste zvabila nekatere njihove vidnejše predstavnike, ki so nato še dolgo igrali dvojno vlogo in se delali krščanske socialiste, čeprav to CK na zaupne partijske in nato oznovske proslave vabili samo izbrane predstavnike krščanskih socialistov. Seveda, saj so bili člani partije, čeprav ilegalno. To je bilo v strogi tajnosti, da so se lahko še naprej predstavljali za krščanske socialiste. Ilegalno so postali člani partije, javno pa so predstavljali krščanske socialiste. Čeprav v CK tega javno niso vzela popolno diktaturo. Kolikor ni že prej o vseh stvareh koalicije odločala sama, je od podpisa Dolomitske izjave naprej imela za to vsa pooblastila. S tezami partijskega boja proti krščanskim socialistom so ostro nastopili predvsem Maček, Kidrič in Kardelj. Vrh partije je imel vso oblast trdno v svojih rokah. Vodstvo je postalo bolj stalinistično kot že dolgo niso bili več. Partija je želela pridobiti krščanske socialiste, ki so bili v vrhu OF. Postopoma so večinoma vsi prestopili k njej. Ker sem delal samo po partijski liniji, še dolgo nisem vedel, da so bili nekateri že člani partije. Nisem vedel, da je ta ali oni član partije, samo nekam čudno je bilo, ko se je na čisto partijski prireditvi pojavil človek, ki je bil znan kot krščanski socialist. Dolgo si nisem znal razlagati, zakaj so iz pokazali, se je odnos do njih spremenil. V imenu krščanskih socialistov in sokolov so v IO OF delovali naprej, čeprav na terenu tako eni kot drugi niso imeli nikakršnega vpliva. Z Dolomitsko izjavo so krščanski socialisti izgubili še tisto skromno organizacijsko samostojnost, ki so jo imeli do takrat. Poslej so bili potisnjeni popolnoma ob stran. Uporov ni bilo. Partija je s tem tudi v OF v začetku leta 1943 pre- sam Stalin in stalinizem je bil v Sloveniji že med vojno. OF je sicer obstajala naprej, vendar brez vsakega vpliva. Vse je vodila partija. Krščanski socialisti in ob njih tudi sokoli so se pridružili komunistom, ki so jih izrabili že pred koncem vojne. Niso jih prisilili k temu, da se izločijo iz OF, temveč da se odpovedo svojemu bistvu. Po Dolomitski izjavi v OF ni bilo več zaveznikov. V partiji so jim odkrito pove- dali, da niso stranka in zato tudi nič ne pomenijo, da pa lahko sodelujejo z njimi. OF je dokončno postalo drugo ime za partijo. Dejansko OF ni bilo več, ostalo je samo še geslo. Partija je iz OF prešla v odkrito diktaturo. Partija je vodilne krščanske socialiste najprej izključila Iz koalicije OF, jih potem obsodila za kršilce enotnosti in jih nazadnje sprejela medse, ker so imeli še nekaj vpliva na terenu in so ji bili zato potrebni. To so bili poslej njihovi kadri. Med njimi ni bilo velike razlike. Tem, ki so ilegalno prestopili v partijske vrste, je partija na stežaj odprla vrata, tiste pa, zlasti mlajše, ki so bili pošteni In so ohranili svojo pripadnost, so zapostavljali in jim niso pustili nobenih funkcij. Niso imeli funkcij niti na terenu niti v vojski. Partija jim tega ni dovolila. Med partijo in krščanskimi socialisti ni moglo biti nobene premostitve. Partija seje odločno postavila, daje avantgarda In da ne dovoli nobene druge stranke. In ker je bila avantgarda, se je tega držala. To je bila popolna partijska diktatura, ki se je pozneje zla-goma prenesla v diktaturo Ozne. Pri mojem partijskem delu na terenu se izključitev krščanskih socialistov in sokolov iz OF, ki jo je prinesla Dolomitska Izjava, ni veliko poznala. Na krščanske socialiste, ki so na terenu sicer poskušali vzpostaviti svojo linijo, sem moral poslej še bolj paziti. V partiji so se bali, da krščanski socialisti, kolikor so bili na terenu še povezani In dejavni, ne bi razbijali enotnosti OF. Po Dolomitski izjavi sem v odnosu partije do OF zaznal predvsem izostren ideološki pristop. Pred izjavo namreč ni bilo nobene ovire, če je bil kdo veren ali če je hodil v cerkev. Z Dolomitsko Izjavo je bilo tudi tega konec. Pritisk na krščanske socialiste ni bil samo v vrhu, kjer je CK uveljavil avantgardno vlogo partije, ampak tudi na terenu, kjer je partija počasi začela sumničiti krščanske socialiste, ki tako in tako niso imeli pomembnejše vloge. Krščanski socialisti so postali sovražniki. Tisti, ki so prestopili, so bili neiskreni, ker so skrivali, da so postali člani partije. Albert Svetina P. S. Odlomek je iz knjige spominov Alberta Svetine. Knjiga bo konec poletja izšla pri založbi Nova Obzorja, ki izdaja revijo Demokracija. V naslednjih številkah bomo objavili še nekaj zanimivih odlomkov. © Demokracija «31/2004 ime in priimek: ulica: kraj, poštna št.: ALBERTA SVETINE Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Le-žečah pri Divači, je danes po | vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, pred-I vsem živa priča slovenske polpre-| tekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko se je hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevar in nasilja. Knjiga bo predvidoma izšla konec poletja 2004. • V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. RAMniTI7MA Po posebni prednaročniški ceni 5.100 SIT nepreklicno naročam knjigo OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA - PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE Knjiga bo predvidoma izšla konec poletja 2004. Priloženo naročilnico skupaj s kopijo potrdila o plačilu pošljite na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11, 1000 Ljubljana. Številka ! TRR: 24200-9004125033. Knjigo lahko naročite tudi na telefonski številki: 01-434-54-63 ali j na elektronskem naslovu: obzorja.narocnine@siol.net ali plačate v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. ... Ko sem sredi maja 1945 iz Postojne prišel v Slavijo, me je takoj poklical Maček in mi dejal: "Ti si tu živel in poznaš Ljubljano. Vidiš, ljudje so bosi in nagi, brez stanovanja, brez vsega. Treba jih je obleči, nahraniti in jim preskrbeti stanovanja. Pojdi in nabavi vse!" Nato me je ostreje pogledal in dodal: "Poslušaj, ampak računi, računov ni. Glej, da jih ne dobim. Ničesar ne bom podpisal. S tem ti bom plačal," in prijel za pištolo. To je bil ukaz, naj začnem z brezobzirnim ropanjem povsod tam, kjer je bilo mogoče kaj vzeti... ■ ■■ Odraščal je na Primorskem, prežet z antifašizmom in krivicami, ki jih je občutil na sebi in jih s seboj prinesel v predvojno Ljubljano. Od primorskega emigranta, ki je v težkih razmerah prišel do poklica in si našel službo, do aktivista v odporu proti italijanski okupaciji med vojno ni bilo daleč. Od delovanja v odborih OF do partije je bila pot še krajša. Hitro je postal partijski sekretar, nato inštruktor CK KPS, obiskoval partijsko šolo CK KPS In od tod prišel v Ozno, kjer je bil najprej začasno Mačkov namestnik, nato pa kot partijski sekretar njegov pomočnik do prihoda v Ljubljano. Tukaj je prevzel ekonomske naloge oz. ropanje za Ozno In med drugim prevzel "čiščenje" Brezarjevega brezna v Podutiku. Kot načelnik Ozne za Primorsko je nadaljeval oznovsko prakso s podtalno dejavnostjo na meji z zavezniško vojaško cono, nato pa v ljubljanski Ozni nadzoroval pošto. Po izključitvi Iz Ozne seje vpisal na srednjo tehniško šolo, nato pa je po "čudnih naključjih" postal poverjenik v ljubljanskem mestnem ljudskem odboru. Po preiskavi stanovanja je konec februarja 1949 pobegnil na Madžarsko, kjer je najprej deloval v politični emigraciji, nato pa so ga Madžari, ker mu kot nekdanjemu pripadniku Ozne niso več zaupali, obsodili In zaprli. Albert Svetina je po letu 1990 ena redkih prič, ki je spregovorila. Tisto, česar se njegovi nekdanji sodelavci ne spominjajo več, mu je še vedno živo pred očmi. Zdaj priča tudi za tiste In o tistih, ki so bili zraven, pa molčijo In se nočejo, ne smejo aH ne morejo spominjati. Prav tako priča za tiste, kijih takrat še ni bilo in tega krutega časa niso doživeli In ne vedo ali pa nočejo vedeti ali verjeti. Za odkrito besedo, ki jo je najprej zastavil ob odkrivanju resnice o Brezarjevem breznu, so mu nenadoma zastali vsi postopki v zvezi z urejanjem njegovega statusa v novi, svobodni Sloveniji. Kratenje njegovih pravic zato posredno govori o naravi sistema in oblasti v sedanji Sloveniji. Obremenjenost s polpreteklo zgodovino in strah pred resnico o polpreteklosti sta zelo močna. Svetina torej ne govori samo o preteklosti, ampak tudi o sedanjosti. Kako hitro je življenje? Med prvimi operater)! na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij