¥X s 1 e Št. 266 (16.303) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNI^ pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembre 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuč: od 18. septembra 194^ jo ’ mala 1945 v tiskarni ‘Slovenija' pod Voj: 'ri driji, do 7. meja 1945 pa v osvobojenem 'i izšle zadnja številka Bil je edini tiskar,; inski suZnjeni Evroni. TRST-in./cm GORICA - Drevored 24 moggio 1 - lei, i>v. ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432 731190 1500 LIR w POSTNUA PUČANA V GOTOVM dlzlone in abbonamenlo poslale 45% comma 20t), bgge 662« - Rtie di Trieste TOREK, 10. NOVEMBRA 1998 Padel > še en okop ________SLOVENIJA / PREMIER JANEZ DRNOVŠEK ZELI RAZŠIRITI VEČINO_ Vrata slovenske vlade odprla za nove politične partnerje Opozicija je odločno zavrnila možnost sodelovanja s sedanjo vladno večino Sergij Premru , Se se kdo sporni aksna je bila trža Utliverza pred nekaj setleti,'? n!i., . R.ut prousiovai ln Protislovenstvo. s° daleč tista leta in snio se med tem po; ,l’ da smo ko: dočakali, da je preč oik italijanske vla primeru podt; ^uffaro) v svečanei voru v avli magni pi rjl pomen Trsta »lahko ponudi vsej Svoj dragoceni m sožitja.« Mi sicer c Prej kot zgledno, oi pred Časom ni oas niti ne san; lahko avla magr kontestacije p svečanost, na ka ode najbolj pogos! de odpiranje do si valorizacija ^vrstili zelo stki župan Illy stavlja za zglec p ega arhitekt, odrecco, ravna r°v in desnosi ^krajinski o ^riglia, ki je tui Fl na »potrebno vpst do tukajSnj: j1*!1 kultur« in r jovanje vseh, ma dalijanske večin ni ^ ^ )e citiral za Cllskega pisate §i svetovni vc Včasih se zdi, da proč« 7-"' mimo i danjega zivlj zadeva. P; uveljavljanje duha pomer bodo lahko ste, ki sme ueracij, tržaška ku Pua, tržašl Pripravlje tla r*"*—* — uai H samem m dolga in ujenega ogrevanj ali »odk stnjakov, EU: danes začetek Vode odnesle Ort wilii#eew4 pogajanj o širitvi zu milijard tolarjev BRUSELJ - Danes se la Evropska komisija. LJUBLJANA - Na bodo v Bruslju formah Kar zadeva Slovenijo je slovenskem miriistr- no zaCela pogajanja za to stališče negativno še stvu za okolje in pro- vstop novih clanic v zlasti v zvezi z usklaje- štor še zbirajo po- Evropsko unijo. Evro- vanjem zakonodaje ev- datke o škodi, ki so pska komisija se bo bropskim standardom. po povzročile po- začela pogajati s Češko, To velja prerdvsem za plave v začetku Ciprom, Estonijo, davčno reformo - Slo- prejšnjega tedna. Madžarsko, Poljsko in venija še ni uvedla Vendar že prve grobe Slovenijo. Ni izkljuCe- davka na dodano vred- ocene kažejo, da bo no, da se bo šesterici v nost . in za pokojnin- gmotna škoda najbrž kratkem pridružila tudi sko reformo, pa tudi za presegla vrednost 20 Malta. Vsekakor so vce- vprašanje prestruktura- milijonov tolarjev, raj zunanji ministri pet- cije bank, da navedemo kot je vCeraj povedal najsterice potrdili zaCe- samo najpomembnejše sekretar za vode tel pogajanj in sprejeli aspekte. Franci Steinman. stališča, ki jih je izdela- Na 24. strani Na 3. strani LJUBLJANA - Vse politične stranke v državi, ki so pripravljene tvorno sodelovati pri projektih priključevanja Slovenije v Evropsko unijo (EU), izvedbi davčne in pokojninske reforme ter pri razreševanju odprtih vprašanj s Hrvaško, imajo odprta vrata za vstop v vladno koalicijo. To je na novinarski konferenci povedal predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek. Toda njegov poziv pri opoziciji ni naletel na ugoden odmev. Borut Pahor (ZLSD), Lojze Peterle (SKD) in Janez Janša (SDS) so poonudbo odločno zavrnili. Na 3. strani PREVOZI / V RIMU STAVKAJO TUDI VOZNIKI TAKSIJEV IN AVTOBUSOV Velike težave v letih zaradi stavke letaliških uslužbencev GIBANJA / PODATKI EUROSTATA Stopnja brezposelnosti v EU padla pod 10 odst. BRUSELJ - Povprečna stopnja brezposelnosti v Evropski uniji se je septembra letos prvič po letu 1992 spustila pod raven 10 odstotkov in po podatkih Eurostata znašala 9,9 odstotka. V krogu petnajsterice je bilo septembra 16, 6 milijona brezposelnih, v enajstih državah evra pa jih je bilo 14 milijonov. Najnizjo stopnjo brezposelnosti sta imela septembra Luksemburg (2,2%) in Nizozemska (3,7%), daleC najvišjo pa Španija (18,5%), ki ji na drugem mestu sledi Italija (12,3%). Na 25. strani RIM - Na novem milanskem letališču Malpensa 2000 so vCeraj ukinili kakih 100 letov, na starem milanskem letališču Linate okrog 30, na rimskem letališču Fiumicino 89. To so nekatere posledice, ki jih je imela včerajšnja 4-urna stavka 15 tisoC uslužbencev italijanskih letališč. K njim je treba dodati ukinitev letov tudi na manjših letališčih ter vrsto večjih ah manjših zamud, s katerimi so vzletela in pristala tudi druga letala. Kaze, da se bo vse to ponovilo, a v veliko hujši obliki, 20. t.m., ko bo istih 15 tisoč uslužbencev prekrižalo roke za 24 ur. Stavko so oklicali sindikati prevoznikov CGIL, CISL in UIL, da bi protestirali proti nekaterim aspektom izvajanja evropske direktive o prevoizih v Italiji. Toda to je le del stavk, ki prizadevajo oziroma bodo ves ta mesec prizadevale javne prevoze v Italiji. Sindikalne protestne akcije so namreC napovedali tudi železničarji, ponekod pa tudi taksisti in vozniki avtobusov. To velja se zlasti za Rim. Na 2. strani NEMČIJA / PRED 60 LETI SE JE ZAČEL HOLOKAVST Počastitev spomina na »kristalno noč« Svečanosti v Nemčiji in v Avstriji so se udeležili najvišji predstavniki državnih oblasti BERLIN - V Nemčiji, v Avstriji in v številnih drugih evropskih državah ter v Izraelu in v ZDA so vCeraj s slovesnostmi obeležili 60. obletnico kristalne noCi, ko so nacistik v vsem tretjem rajhu v eni sami noCi požgali številne sinagoge in uničili na ti-soCe židovskih trgovin. To je bil pravzaprav začetek holokavsta. Spomin na žrtve so poleg Zidovskih skupnosti počastili najvišji predstavc-niki ASvstrije in Nemčije, med njimi nemški predsednik Herzog (na sliki AP) in kancler Schroder ter avstrijski predsednik Klestil. Na 28. strani Tudi arhitektura na tržaški univerzi TRST - Na tržaški univerzi je začela delovati dvanajsta fakulteta, in sicer fakulteta za arhitekturo: za sto mest v prvem letniku se je že prijavilo 220 študentov. V avli magni se je sinoči odvila svečanost, na kateri sta rektor Delcaro in dekan fakultete Costa orisala razloge, ki so privedli do ustanovitve nove fakultete, in cilje nove diplomske usmeritve, ki hoče biti odprta do novih Časov in potreb tako na krajevni kot na mednarodni ravni. Svečanosti so se udeležili številni krajevni predstavniki, v imenu vlade pa podtajnik za univerzo Cuffaro. Na 6. strani Pohod na Km ob 80-letnici konca vojne GORICA - Ta teden bo na območju Krna kar nekaj spominskih prireditev ob 80-letnici konca prve svetovne vojne. Prva komemoracija bo že jutri na vrhu gore, ki je bila prizorišče krvavih bojev. Osrednja prireditev pa bo v soboto, ob 16. uri pri Krnskem jezeru ter naslednjega dne, ob 12. uri, ponovno vrh Krna. Udeleženci bodo na prizorišče prišli iz treh različnih smeri, iz Lepene, Ukanca in Kuhinje. Na 22. strani V Križu ne bo deponije azbesta NABREŽINA - Devinsko-nabrežinski občinski svet je vCeraj spremenil sklep, s katerim je pred Časom izdal povoljno mnenje o deponiji azbesta blizu Kriza. Do te odločitve so prišli predvsem zaradi spremembe deželne zakonodaje, neustreznih jamstev o nadzoru in pritiska javnega mnenja. Propti spremembi sklepa sta glasovala samo občinska svetovalca NZ. Na 5. strani Zelena luč za openski center Tržaški občinski svet je sinoči soglasno sprejel naCrt za večnamenski center na Opčinah, na območju med Proseško ulico in pokopališčem. Projekt je vreden skoraj 40 milijard lir. Sklenjeno je bilo tudi, da bosta Občina Trst in proseški jusarski odbor odkupila nekdanjo kasarno karabinjerjev na Proseku, kjer bo sedež rajonskega sveta in Jusarskega odbora. Na 5. strani RIM / REDNA SREČANJA JE UVEDEL D'ALEMA Širok pregled tem na prvem briefingu Glede finančnega zakona je zagotovil, da ga bodo skušati odobriti v roku Pol svoboščin naj ne samo godrnja zaradi namišljenih »prekucij«, temveč naj v južnih deželah, kjer so odbori v krizi, pripomore k temu, da bi prebivalci šli ponovno na volišča. Massimo Dilema glede tega vprašanja, kot je sam naglasil, povsem osvaja stališče Levih demokratov. Na vprašanje o predlogu nemškega kanclerja Schroederja, da bi se vsi upokojili ob dopolnitvi 60. leta starosti, je D’Alema odgovoril, da bi »nemški model« v Italiji celo dvignil starostno mejo. Po njegovem je treba izvesti reformo pokojninskega sistema po smernicah, o katerih so se dogovorili in jih začrtali vlada in sindikati, nujna pa so tudi preverjanja, ki jih doloCa zakon. Glede volilnega zakona se je razprava povrnila na začetek, hipoteza o koalicijskem večinskem volilnem zakonu je bila vezana na načrt o ustavnih reformah, o katerem je razpravljala dvodomna komisija. Po njegovem mnenju ni naloga vlade, da pripravi zakonski osnutek o volilnem zakonu, vsekakor je glede tega vprašanja vec pobud, ob referendumu, ki se zavzema za okrepitev večinskega sistema, še predlog na pobudo državljanov. Prav takšne pobude pa spodbujajo stranke, da se zavzamejo za dogovorjeno rešitev. Predsednik vlade je še napovedal, da bo vlada v tem tednu pripravila dokument o liberalizaciji službe za pridobivanje in distribucijo električne energije in pri tem upoštevala različna mnenja. RIM - Finančni zakon, begunci, »prekucije« v nekaterih deželah, pokojninski sistem, reforma volilnega zakona: to so samo glavne teme, ki jih je predsednik vlade Massimo D’Alema (na sliki) načel na včerajšnjem, prvem ponedeljkovem srečanju z novinarji. Kot je sam poudaril, je želel uvesti redne ponedeljkove briefinge z novinarji (italijanskimi in tujimi), da bi se njegov odnos z mediji razvijal v pozitivno smer. Potek in ozračje na prvem srečanju bi navajala k temu, da se odnosi med D’Alemo in novinarji lahko izboljšajo. Obstaja sicer velika težava, kot je ob zaključku dejal premier, in sicer, da ga zelo moti dejstvo, če tisk objavi neresnične trditve; vsekakor, je ironično obljubil D’Alema, bo skušal odpraviti to svojo hudo značajsko potezo. Glede finančnega zakona je predsednik vlade dejal, da misli, da bo mogoče finančni zakon odobriti v roku, dasi bo težko. V zvezi z navalom pribežnikov pa je pozval, da je treba vprašanju dati realne okvire in ne prispevati k temu, da bi alar-mizem presegal resnične podatke o pojavu. Po njegovi oceni namreč trenutno položaj ni dramatičen, predvsem pa je povsem pod nadzorom pristojnih. V drugih evropskih državah se morajo soočati z veliko večjimi težavami glede beguncev in ga obvladujejo. Tudi Italija mora biti kos problemu, pri tem pa je v veliko oporo sodobna zakonodaja. Vsekakor pa množični prihod beguncev ni samo italijanski, temveč splošni evropski oz. zahodni problem. PREVOZI / VČERAJ 4-URNA STAVKA, 20. T.M. PREDVIDOMA 24-URNA Težave v letalskem prometu zaradi stavk V Rimu stavkajo tudi taksisti in vozniki avtobusov »Bivak« potnmikov na letališču v Fiumicinu (Ap) _______RIM / PROBLEM DEŽELNIH UPRAV_________ Množični odstop proti prekuciji? Kaže, da Pol namerava sprejeti D'Alkemov izziv o odstopu svetovalcev RIM - Množičen odstop deželnih svetovalcev bi lahko bil rešitev zahtevnega vozla deželnih uprav, v katerih svetovalci Cossigove UDR zapuščajo desnosredinske uprave. Ob protestih Pola svoboščin, ki je v teh dneh večkrat načel problem, je predsednik vlade včeraj predlagal, naj svetovalci odstopijo in tako omogočijo razpis novih volitev. Desna sredina je izziv kot kaže sprejela: Ce bodo odstopili tudi svetovalci Levih demokratov, bo Pol prav tako prepričal svoje predstavnike, naj vrnejo mandat. Pod vprašajem so deželne vlae v Kampaniji, kjer je odstopilo pet odbornikov UDR, na Siciliji je dogovor med Cossigo stranko in levico pred durmi, v krizi je tudi kalabrijska vlada, medtem ko zaenkrat nista ogroženi vladi v Venetu (tu UDR ni odločilna) in v Piemontu. Ali bo množični odstop res rešitev? Tej možnosti ne nasprotuje niti tajnik Ljudske stranke Franco Marini, ki je menil, da bi v Kampaniji in Kalabriji oblikovali institucionalne vlade, Cez šest mesecev pa naj bi se izrekli volilci. Zakonski predlog, ki naj bi preprečil prekucijo pa napovedujejo Levi demokrati. Po tem predlogu, ki bo vložen danes, naj bi v roku šestih mesecev razpustili deželne svete v primeru krize (po-gobno kot v primeru občin), Ce je bil fiduciarni odnos, ki ga predpostavlja nagrada za zmagovito koalicijo. Francesco Cossiga pa je medtem novinarjem pojasnil, da njegova stranka izstopa iz desnosredinskih uprav, ker ne bi bilo dosedno sodelovati s Polom na deželni ravni, na vsedržavni ravni pa biti sestavni del povsem različne koalicije. NOVICE Kardinal Ruini obljublja vladi iskreno sodelovanje COLLEVALENZA (PERUGIA) - Po polemičnih komentarjih dnevnika Avvenire, ki je izraz italijanske škofovske konference, je predsednik konference kardinal Camillo Ruini včeraj v uvodu izredne skupščine italijanskih škofov, obljubil vladi »iskreno sodelovanje«. Istočasno pa je predsednik italijanskih škofov opozoril na »problematične aspekte« (zamenjava premiera, ki so ga izbrali volilci, prehod skupine poslancev UDR iz opozicije k večini). Ruini je v svojem začetnem ekspozeju tudi podčrtal pričakovanje škofov za večjo angažiranost vlade v boju proti brezposelnosti in zaskrbljenost za družinsko zakonodajo, šolo in zaščito življenja. Zapor boljši kot ljubosumna sopotnica MILAN - Pred slabim letom se je zabarikadiral v agencijo Ljudske banke v Milanu in zahteval 10 milijard odkupnine, ki naj bi jih iz helikopterja trosil nad Milan. Na ta način je hotel protestirati, ker mu banka ni dala posojila, obenem pa si je hotel spet priboriti ljubezen Chicche Cipriani. Zenska se ga je res usmilila in je Domenicu Gar-ganu odprla duri svojega stanovanja, ko so sodniki obsodbo na zapor spremenili v hišni pripor. Toda ljubezen, ki je Gargana silila v bančni rop, je v slabem letu splahnela zaradi sopotničine ljubosumnosti. Poklical je karabinjerje in jih prosil, naj ga odvedejo v zapor. Gargano pa je imel srečo: sodnik mu je dosodil drug hišni pripor na domu podjetnika, ki so ga Garganijeve dogodivščine ganile. j * MILAN / PROCES ALL IBERIAN Sodniki utemeljili obsodbo Berlusconija Predsednik Pl vztraja, da je edini cilj sodnikov odpraviti političnega nasprotnika MILAN - »Plačila, ki so jih opra-vili s pomočjo družbe Ali Iberian v korist Constellation Financiere in Northern Holding, so predstavljala financiranje v korist Psi in/ali Betti-na Craxija kot političnega tajnika stranke.« Poleg tega gre »omenjena plačila materialno pripisati neposredno vodstvu Fininvesta in preko njega odločitvam upravnega sveta glavne družbe grupe.« Tako trdijo sodniki 2. kazenske sekcije milanskega sodišča, ki so na 224 straneh utemeljili razsodbo, s katero so 13. julija letos zaradi protizakonitega financiranja PSI s strani Fininvesta obsodili Silvia Berluscvonija na dve leti in 4 mesece zapora ter na plačilo desetih milijard lir globe. V utemeljitvi je še zapisano, da se je Berlusconi zavedal narave in vloge Ali Iberiana in drugih družb, ki so jih izkoristili, da so dosegli odločilne cilje grupe, kot izhaja iz pisma, ki ga je obtoženec 16. maja 1993 napisal za overitelje Artuhura Andersena. Glede bivšega tajnika Psi Crajdja, ki so mu naprtili štiri leta zapora in 20 milijard lir globe, pa so milanski sodniki menili, da »je napovedal prihod nakazila na Tradatijeve račune« in »da je odločil, da pošiljatelju vr- nejo del nakazila, ki je očitno presegalo prej domenjeni znesek« Poleg Craxija in Berlusconija so se julija letos na zatožni klopi znašli še nekateri drugi: Giancarlo Foscale je bil obsojen na leto dni in 9 mesecev ječe ter na 8 milijard lir globe, Giorgio Vanoni na eno leto in 2 milijardi, Mauro Giallombardo na eno leto in 400 milijonov, Miguel Villado na 2 leti in pol ter 4 milijone lir globe, oproščeni pa so bili Ubaldo Livolsi, Alfredo Zuccotti, Ania Pieroni, Antonio Craxi in Silvie Sarda. Sodniki so v včeraj objavljeni obrazložitvi podrobno analizirali prehod treh nakazil po 5 milijard lir vsako, ki so oktobra 1991 prišle na raCun Northern Holdinga. Ugotovili so, da držijo besede Giorgia Tradati-ja, Craxijevega prijatelja iz mladih let ter upravitelja nekaterih računov Psi, in sicer, da so del denarja vrnili pošiljatelju. KonCni račun, na katerega so se stekle milijarde, je bil po trditvah sodnikov naslovljen na Ma-ura Giallombarda, posebnega Crajdjevega tajnika, a nakazila na tisti račun je izvedla družba Ali Iberian. Berlusconi in Fininvest sta vedno trdila, da milijarde, ki so končale na račun Northern Holdinga in Bellharta, niso predstavljale financiranja Psi, temveč komercialno operacijo z arabskim finančnikom Taraqom Benom Ammarjem za nakup televizijskih pravic, za kar po mnenju sodnikov ni ustreznih dokazov. Na reakcijo Berlusconija in Fininvesta ni bilo treba dolgo čakati. Oglasila sta se že včeraj s trditvijo, da imajo sodniki en sam namen, po sodni poti odstraniti odpraviti političnega nasprotnika, vodjo opozicije, pri čemer so jim zakoni, dokazi, pričevanja deveta briga. Z obsodbami ni bilo prizaneseno niti predsedniku sodišča Marcu Ghezziju, kot svojčas predsedniku Carlu Crivelliju na procesu o podkupninah, ki naj bi jih Fininvest delil finančnim stražnikom. Oddvetniki Fininvesta so 9. januarja letos sprožili polemiko, potem ko so izvedeli, da je Ghezzi vložil prošnjo za premestitev na pravdništvo: kako bi lahko neobremenjeno sodil, so se spraševali, in zavrnil teze predstavnikov javnega tožilstva, Ce se jim bo po procesu pridružil kot delovni kolega? Da bi utišal polemike, je Ghezzi že 8. februarja letos povedal, da je preklical svojo prošnjo za premestitev. RIM - Po daljšem sindikalnem premirju je italijanske javne prevoze zajel nov val stavk. Zlasti v Rimu je bil včeraj položaj tako hud, da so mnogi govorili o prevozniškem »črnem ponedeljku«. Toda vse kaže, da je to le uvod v daljše obdobje nevšečnosti in težav za vse tiste, ki bodo potovali po Apeninskem polotoku z javnimi sredstvi. Stavke v večji ali manjši meri zadevajo letalske, železniške, avtobusne in taksijske prevoze. Najprej velja omeniti stavke na področju letalskih prevozov. Tu protestira 15 tisoč uslužbencev letališč. Na pobudo sindikatov prevoznikov CGIL, CISL in UIL so vCeraj stavkali od 12.30 do 16.30, kar je povzročilo ukinitev na stotine letov in veliko zamud. Isti uslužbenci letališč bodo ponovno prekrižali roke 20. t.m., in sicer kar za 24 ur. Zavzemajo se za to, da bi tudi v bodoče imeli skupne delovne pogodbe, kakor tudi, da bi v primeru prenosa dejavnosti od ene družbe na drugo prišlo tudi do prenosa zaposlenih v njih, tako da ne bi izgubili dela. Te pridobitve bi namreč lahko ogrozilo izvajanje evropske direktive o letalskih prevozih, ki bi morala začeti veljati z novim letom. V bližnji prihodnosti, in sicer 16. in 17. novembra, bodo stavke prizadele železniške prevoze. Roke bodo namreč prekrižali postajenačel-niki. Kot že uvodoma rečeno, pa je stanje posebno kritično v Rimu, kjer bodo ves ta teden stavkali vozniki taksijev, prihodnji teden pa tudi vozniki avtobusov. Vozniki taksijev protestirajo proti sklepu o liberalizaciji delovnega urnika in voznin, ki ga je sprejela rimska občinska uprava. Taksisti v bistvu zahtevajo, naj bi do liberalizacije ne prišlo ali pa naj bi jo vsaj odložili. Rimski župan Rutelli pa je vCeraj dejal, da njegova uprava ne namerava preklicati sprejetega sklepa, a pristavil je, da se je pripravljen pogovarjati s taksisti o izvajanju sklepa, vendar pod pogojem, da prekličejo stavko. Vozniki avtubusov v Rimu pa bodo stavkali 18. in 19. novembra. Prvotno so nameravali prekrižati roke 12. in 13. t.m., toda rimski prefekt je z odredbo to prepovedal, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do istočasnega stavkanja avtobusov in taksijev, kar bi v resnici lahko popolnoma ohromilo veCno mesto. Minister za prevoze Treu je Časnikarjem izjavil, da vlada ne bo dopustila, da bi stavke tako hudo prizadele potnike. LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA SLOVENSKEGA PREMIERA LJUBLJANA / KONFERENCA Drnovšek: Vladna koalicija odprla za nove partnerke Sloveniji predstavili avstrijski politični sistem Diskutanti poudarili, da ima Avstrija posluh za probleme Slovenije LJUBLJANA - Vse Politične stranke v dr-j^vi, ki so pripravljene tvorno sodelovati pri Pjojektih priključevanja Slovenije v Evrop-®Lo unijo (EU), izvedbi Ravene in pokojninske retorme ter pri razreše-Vanju odprtih vprašanj s Hrvaško, imajo odprta vrata za vstop v vla-ono koalicijo. To je na kovinarski konferenci Povedal predsednik vlade Janez Drnovšek, Li je tudi predstavil svoje zunanjepolitične aktivnosti v prejšnjem tednu, ko se je mudil ka obisku v ZDA in sPaniji. Premier in predsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Janez Drnovšek je politične stranke tudi pozval k odprti in resni razpravi o spremembah volilnega sistema skupaj s spremembami političnega sistema in naše ustave. V tem okvirju bi se bilo potem mogoče pogovarjati o morebitnih predčasnih volitvah, Čeprav je premier ob tem izrazil uyom, da bi po normal-ki in nadzorovani poti lahko prišlo do takšnih volitev. . Premier Drnovšek je mrazil potrebo, da bi v Pogovoru političnih strank določili prioritete na področju usklajevanja slovenske zako-kodaje z evropsko, saj s° problemi pri tem znani, parlamentarni Postopki pa dolgotrajni ln prepočasni. Težko je razumeti, da se državni zbor cel teden ukvarja z vprašanjem nekega maturanta, pri tem pa vsa druga pomembna zakonodaja Čaka, je opozoril Drnovšek. O tem se je treba resno pogovoriti s strankami, saj nekatere od njih, zlasti socialdemokratska stranka, skrajno napenjajo odnose z vlaganjem interpelacij, blokadami, itd. Dejal je, da se ob tem odpira vprašanje, ali nekatere stranke sploh želijo opraviti pomembno zakonodajno delo, saj po eni strani blokirajo delo vlade, po drugi pa ugotavljajo, da vlada ni storila, kar bi morala. V demokratičnih državah tudi opozicija podpira projekte nacionalnega pomena, je opomnil. V zvezi s spremembo volilnega sistema je predsednik LDS dejal, da v stranki razprave o tem še potekajo in da je bilo njegovo stališče že prej blizu večinskemu sistemu, zato v tem ne vidi težav. (STA) Opozicija ostro zavrnila premierovo vabilo LJUBLJANA - Premi-erov pozipri opoiji ni-naletel na ugoden od-ziv.Predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor je za STA dejal, da ni interes stranke, prav gotovo pa ne prednostni, vstopiti v vladno koalicijo pred novimi volitvami. Krščanske demokrate vstop v vlado v teh pogojih ne zanima, kar smo že večkrat javno in jasno povedali, je dejal predsednik SDD Lojze Peterle, predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša pa je Drnovškovo povabilo označil za nelogično Borut Pahor je pojasnil, da ni interes ZLSD, da bi do vladne krize prišlo in zato stranka ne deluje radikalno ter ne ruši vsega po vrsti, ampak skuša graditi, spomnil je tudi, da je bila v tem smislu njegova stranka nekak zaveznik te vlade pri nekaterih projektih. V zvezi z možnostjo predčasnih volitev pa jePahor dejal, da so mogoCe, Ce ta vlada ne bi bila sposobna voditi države in da bi bile v tem primeru tudi neizogibne. Predčasne volitve riiso naš prednostni interes, je opozoril Pahor in poudaril, da »je strankina velika želja, da bi ta vlada delovala do konca mandata, toda veliko bolj uspe- šno kot sedaj". Očitno pa, o tem priča tudi današnja izjava premiera Drnovška, premier ne pričakuje, da se bo vlada popravila pri svojem delu in to me skrbi, je še dejal prvak ZLSD. Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle je menil, da se sedanjih razmer ne da rešiti s širitvijo koalicije, ampak je treba zamenjati vlado. S širitvijo koalicije pridemo samo še do večjih problemov, je se dodal prvak SKD. Krščanske demokrate vstop v vlado v teh pogojih ne zanima, »-kar smo ze večkrat javno in jasno povedali,« je pojasnil Peterle ter poudaril, da SKD ne želijo sodelovati v vladi, ki nima pravega programa in ki je nastala na podlagi prevare. Kar zadeva Evropsko unijo krščanski demokrati konstruktivno delujejo že od leta 1990, bodisi v poziciji ali v opoziciji. Prvak SKD je spomnil, da so SKD predlagali dve izredni parlamentarni zasedanji, na katerih je prišlo do bistvenih odločitev Slovenije glede EU, izredne seje pa so bile potrebne zato, ker sama vlada ni imela pobude. V zvezi z Drnovškovim mnenjem, da opozicija blokira odločanje je Peterle opozoril, da je resnica ravno nasprotna. Slovenski razvoj blokira sedanja koalicija, ki je v bistvenih zadevah neenotna in se ne odloča oz. se odloča z zamudo. Vlada naj iz opozicije ne dela krivca, saj ta v politični borbi uporablja samo legalna in legitimna sredstva, je še omenil ter dodal, da pa se SKD strinja s pogovori o predčasnih volitvah, kar je že tako predlog opozicije. Po mnenju predsednika SDS Janeza Janše se zdu, kot da bi v vlado vabil tistega, za katerega je dejal, da je kriv za zamude pri sprejemanju zakonodaje usklajene z evropsko. Sicer pa po mnenju prvaka SDS »ni problem v tem, da bi bila ta koalicija premajhna ali da v parlamentu ne bi imela zadostne večine, ko gre za glasovanje, ampak je problem v njeni neenotnosti in programskih različnostih«. Janša je menil, da koalicija porabi preveč Časa preden se dogovori, ali bo nek zakon sploh pripravila. »Problem te koalicije je kvaliteta dela in konfliktnost. Ce pride zdaj še ena stranka v to koalicijo, se konfliktnost ne bo zmanjšala. Edina rešitev je novo razmerje sil, ki pa ga lahko dajo le predčasne volitve,« je še poudaril. (STA) LJUBLJANA - V Ljubljani se je včeraj zaCela slovensko-avstrijska konferenca, ki se je udeležujeta tudi predsednik avstrijskega zveznega parlamenta Heinz Fischer in predsednik državnega zbora Janez Podobnik. Gostje iz Avstrije so predstavili reformo avstrijske državne uprave in vlogo avstrijskega parlamenta pri oblikovanju državne politike. Na konferenci so predstavili tudi slovenski prevod knjige Avstrijski politični sistem, ki je skupen slovensko-av-strijski projekt. Na konferenci so izmenjali izkušnje in poglobili sodelovanje slovenskih in avstrijskih državnih institucij, posebej pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, ki ji Avstrija trenutno predseduje. Konference v organizaciji državnega sveta so se udeležili številni predstavniki slovenskega in avstrijskega političnega in gospodarskega življenja, med njimi avstrijski veleposlanik v Ljubljani Gerhard VVagner, generalni konzul Slovenije v Celovcu Jože Jeraj, predsednik državnega sveta Tone Hrovat, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Cuk in drugi. Avstrijski veleposlanik VVagner je uvodoma ocenil, da je konferenca simbol na poti Slovenije v EU, saj so jo pripravili le dan pred začetkom vsebinskih pogajanj med unijo in šestimi najnaprednejšimi kandidatkami, med katerimi je tudi Slovenija. VVagner je spomnil, da je Evropska komisija v prvem rednem poročilu o napredku kandidatk pri vključevanju v petnajsterico Sloveniji priporočila »hitrejši pristop k določenim reformam«. VVagner se je vprašal, kako lahko Avstrija pomaga kandidatkam pri izpolnjevanju kriterijev EU in odgovoril, da 'lahko »samo pomaga, potrebne korake pa bo morala narediti vsaka kandidatka sama«. Avstrija, ki »ima zaradi dolge skupne zgodovine poseben občutek za probleme Slovenije«, je pripravljena na izmenjevo izkušenj. Takšna izmenjava je po VVagnerjevem mnenju tudi potrebna, saj pomeni prihranek Časa in »nekakšen trening«. V nadaljevanju slo-vensko-avstrijske konference, ki poteka v prostorih državnega zbora, je vodja predsedniške sekcije urada avstrijskega kanclerja Alfred Mayer predstavil reformo avstrijske državne uprave, vodja službe štajerske deželne vlade za evropske zadeve Ludvvig Kader pa je govoril o uresničevanju regionalnih interesov Štajerske v EU. Za njim je predsednik avstrijskega parlamenta Fischer udeležencem spregovoril o vlogi in pomenu zveznega parlamenta pri oblikovanju avstrijske državne politike. Fischer se je v Ljubljani srečal tudi s predsednikom Milanom KuCanom in kolegom Janezom Podobnikom. (STA) _____________LJUBLJANA / OCENJEVANJE POSLEDIC NARAVNE UJME JE ŽE V TEKU_ Nad 20 milijard tolarjev škode Posledice vodne ujme marsikje še odstranjujejo - V nedeljo je prizadete kraje obiskal predsednik vlade Drnovšek Ljubljana - Nekaj dm po hudem dežju, ko so poplavlje-ne reke po vsej Sloveniji povzročile velike nevšečnosti in predvsem veliko škode, še ve-Fno poteka odpravljanje ovir ln težav, ki jih je povzročila v°da. Lokalne ceste, ki so jih zasuli plazovi, še Čistijo, pone-hod se povzroča težave visoka Podtalnica in, kot je za STA Povedal vrhovni poveljnik ci-Vl ue zaščite Miran Bogataj, iz jrrnogih objektov med drugim 12 železarne v Štorah Se Črpajo vodo. Iz občine Kamnik pa so sporočili, da je vodna ujma največ ..de povzročila na komunal-ru infrastrukturi, marsikje je uničenih vec kilometrov cest, na lokalnem omrežju so nasta-1 številni udori, pretrgano je vodovodno omrežje, porušeni 80 Posamezni mostovi, stanovanjske objekte in gospodarska Poslopja pa ogrožajo tudi zemeljski plazovi. Ha ministrstvu za okolje in prostor v tem trenutku še zbirajo podatke o grobi oceni stroškov ujme in stroškov sanacije, ki jo morajo pripraviti do Četrtkove seje vlade. Gre za oceno že nastalih stroškov in za grobo oceno škode in stroškov sanacije, ki bodo nastopili v prihodnjem obdobju, in sicer tako na državni lastnini kot skupaj s subvencijami za prizadete na ravni lokalnih skupnosti in na ravni gospodarskih subjektov ter zasebnikov, je razložil državni sekretar za vode na omenjenem ministrstvu Franci Steinman. Na ministrstvu ocenjujejo, da naj bi prva ocena škode znašala preko dvajset milijard tolarjev. Spregovoril je tudi o pristojnostih med državo, lokalnimi skupnostmi, zasebniki in gospodarskimi subjekti. »Ukrepati moramo vsi skupaj in ne eden proti drugemu, poleg tega pa tudi država ne more biti kriva za višje sile,« je dejal Steinman, ki je še povedal, da je to ministrstvo vseskozi opozarjalo na pomanjkanje sredstev za te namene. Kot je dodal, je reCno omrežje v Sloveniji dvakrat večje kot cestno, samega divjanja voda v takih razmerah pa ni moc preprečiti, s pravočasnim obveščanjem se lahko škoda le ornih. Na ministrstvu še vedno zbirajo podatke o grobi oceni stroškov ujme in stroškov sanacije. Na državni infrastrukturi gre tudi za oceno stroškov, ki so nastali z delovanjem javnih služb in civilne zaščite v Času ujme, in stroške, ki še nastajajo oziroma ki so usmerjeni v preprečitev nadaljnje škode ter so usmerjeni v sanacijo. Ti stroški se zbirajo po posameznih resornih ministrstvih. Po njegovih besedah tudi lokalne skupnosti ugotavljajo stroške, nastale v Času ujme, in stroške sanacije. V tem delu so občine organizime tako, da za- gotavljajo sredstva s preusmerjanjem svojih proračunov, kjer država pomaga s subvencijami. Na zasebni lastnini in lastnini gospodarskih subjektov pa so osnovni vir za povrnitev škode zavarovalnine, poleg tega pa sta možna vira še solidarnost in subvencije države, je še povedal državni sekretar. »Pričakujemo, da bo prišlo do nadaljnjih škod tudi ob prihodnjih jesenskih padavinah, ki ne bodo tako obilne. Zato sedaj urejamo stanje, da ob namočeni zemlji in polnih koritih, ne bo prišlo še do večjih škod,« je še dejal Steinman. Državna komisija za sanacije je po besedah vodje te komisije in svetovalke vlade Sonje BeseniCar zasedala sinoči zvečer in obravnavala prvo oceno novembrskih poplav in prvo oceno stroškov sanacijskih ukrepov. Kot je dejala, so se občine odzvale z velikimi seznami poškodb brez popisov del in cenovnega ovrednotenja. Zato bo v naslednjih dveh dneh na terenu poskušalo razmere pregledati sedem ekip in pripraviti poročilo za vlado. »Padavine pred poplavami niso bile tako ekstremne, vendar je bilo že oktobra obilo padavin, tako da je bila na veC krajih prekoračitev padavin za veC kot dvestoodstotna,« je razložil Miran Trontelj, pomočnik direktorja Hidrometerolo-škega zavoda Slovenije (-HMZ), ki je še dodal: »To pomeni, da so bila tla izredno namočena. Poleg tega je bilo na tleh veliko listja, tako da so padavine stekle neposredno v vodotoke.« Opozoril je tudi na neprimerno oCišCenost gozdov, saj ob očiščenih gozdovih voda ne bi povzročila toliko škode. Kot je poudaril, bodo v Sloveniji še poplave, poleg tega pa se v zadnjih obdobjih pojavljajo velike padavine in velika obdobja suhega vremena. Sicer pa se je po njego- vih besedah HMZ odzval pravilno. Prvo opozorilo o povečanih padavinah in poplavah je bilo namreč dano že v torek dopoldne. Predsednik vlade Janez Drnovšek je v nedeljo obiskal najbolj prizadeta območja. V Zagorju mu je župan Matjaž Svagan predstavil razmere in ukrepe za saniranje škode. Premier Drnovšek, ki je pred tem obiskal še Celje in Laško, je ob tem poudaril, da smo na zaCetku druge faze, ko oceni škode sledi njeno saniranje. Predsednik vlade Drnovšek je ob koncu obiska znova poudaril, da bo vlada skušala narediti Cim veC za odpravo škode, hkrati pa bo tudi presodila, kateri način za saniranje škode bi bil najbolj primeren. Po njegovi oceni je civilna zaščita delovala zelo uspešno, tako da so najbolj kritične razmere sanirane; ob tem je premier pristojnim službam Čestital za uspešno ukrepanje. (STA) CELOVEC / AVSTRIJSKA TELEVIZIJA Najprej kakovost nato morebitna širitev Novinarska konferenca deželnega intendanta Draxlerja- Z novim letom dopisnik v Ljubljani CELOVEC - »Vsekakor si bom prizadeval, da bo slovenska manjšina na Koroškem deležna večjega posluha tudi v naši hiši«. To je na svoji včerajšnji prvi tiskovni konferenci dejal novi deželni intendant Avstrijske radiotelevizije (-ORF) za Koroško Gerhard Draxler, ko je predstavil svoj načrt za nadaljnja štiri leta. Na vprašanje o dolgoletni zahtevi koroških Slovencev po razširitvi slovenskih radijskih in televizijskih oddaj na državni radioteleviziji je novi intendant povedal, da je odprt za konkretno razpravo o tem vprašanju, vendar zaenkrat bolj misli na nadaljnje izbolšanje kvalitete slovenskih radijskih in televizijskih oddaj. Zavzel se bo tudi za večjo prisotnost slovenščine na teletekstu ORF-a ter na drugih online-podroCjih, je zagotovil Draxler in napovedal, da načrtuje tudi večjo integracijo sodelavcev slovenskega oddelka ORF v dejavnosti deželne radijske hiše. V zvezi z debato o Časovni razširitvi slovenskih radijskih odddaj - trenutno oddaja celovški studio ORF samo 50 minut dnevno v sloven- NOVICE skem jeziku, novi privatni radio Ago-ra/Korotan pa od 26. oktobra dalje 24 ur - je Draxler dejal, da je treba razpravljati o veC možnostih. Ob tem ni izključil tudi možnost dodatne regionalne frekvence ORF-a. Novi intendant deželnega studia Avstrijske radiotelevizije (ORF) ja na svoji včerajšnji tiskovni konferenci še napovedal, da bo javno-pravna (državna) radiotelevizija z začetkom leta 1999 razširila svojo mrežo dopisnikov iz glavnih mest Evrope na nadaljnjih štiri. Novi stalni korespondenti bodo poročali iz Prage, Budimpešte, Berna in iz Ljubljane. Mesto dopisnika za Ljubljano bo razpisano v naslednjih dneh, mesto pa bo podrejeno deželnemu studiu ORF-a v Celovcu. Kot smo že poroCah, je kuratorij Avstrijske radiotelevizije izvolil novega deželnega intendanta ORF-a na Koroškem 19. oktobra letos. Draxler je pred tem bil glavni urednik deželnega studia ORF-a v Gradcu. Gerhard Draxler (46) je po rodu Stajerc, mandatna doba pa traja 4 leta. Ivan Lukan _____MEDIJI / KO JE BIH IZBIRALA POSLANCE IN VLADO_ Med volitvami veljala »Par condicio« v bosanski omaki Pravilnik Fabia Gergoleta bodo sedaj uporabili tudi na Kosovu TRST - Fabia Gergoleta, Časnikarja Radia Trst A, so lansko poletje zadolžili za tiskovnega predstavnika Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Banji Luki, glavnem mestu bosanske Republike Srbske. Takratna glavna naloga OVSE je bila priprava volitev, ena od osnov, na katerih je bilo treba organizirati volitve, pa je bil enakopravni pristop do domačih sredstev javnega obveščanja. V Republiki Srbski je bilo takrat 37 radijskih in 10 televizijskih postaj: kako zagotoviti vsem komponentam dostop do medijev? Equal acces, equal treatment - enakopravni dostop, enako ravnanje. Problem seveda ni bil zagotoviti dostop srbskim strankam - Čeprav je tudi v -tem primeru ni bilo lahko zagotoviti enakopravni pristop vsem strankam - srž problema je bil v zagotavljanju pristopa muslimanskim in hrvaškim predstavnikom (seveda je problem bil enak za srbske predstavnike v drugih predelih bosanske federacije). Prav Fabia Gergoleta so zadolžili, da je izdelal pravilnik, na podlagi katerega so zagotovili vsem skupnostim oz. njihovim političnim predstavnikom enak dostop do sredstev javnega obve- ščanja. Pravilniku, ki ga je izdelal raiev kolega, gre po splošnem priznanju velik del zasluge, da je poskus v bistvu uspel z velikim zadovoljstvom zastopnikov OVSE in mednarodne skupnosti nasploh. Gergoletov pravilnik za enak dostop je res zagotovil vsem strankam pravico do enakih možnosti obveščanja javnosti, neglede na nacionalno pripadnost posameznih strank. To pa tudi zato, ker je pravilnik predvideval, da bodo prejele prispevke samo tiste postaje, ki bodo spoštovale pravila igre. Se posebej zanimivo je dejstvo, da bo Gergoletov pravilnik V deželni skupščini avdicija SDGZ o trgovini TRST - Pristojna svetovalska komisija deželnega sveta nadaljuje avdicije s strokovnimi združenji in organizacijami o zakonskem osnutku, ki bo odprl pot preustroju trgovskega sektorja. Danes ob 9.15 bodo Člani komisije prisluhnili predlogom in stališčem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. KGS se posvetuje o Kraškem parku TRST - S srečanjem med predsednikom Kraške gorske skupnosti Mariom Lavrenčičem, predsednikom goriške Pokrajine Giorgiom Brandoli-nom in tržaške Pokrajine Renzom Codarinom, je KGS zaključila prvi krog posvetovanj s krajevnim upravami na temo Kraškega parka. Na prejšnjih srečanjih so se sestali župani občin in predsedniki rajonskih svetov na tržaškem Krasu. S slednjimi srečanji je KGS želela zbrati vse predloge zamisli in gradivo krajevnih uprav z namenom, da se pripravijo programi in perime-tracija "Kraškega medobčinskega parka". Kraška gorska skupnost organizira v okviru teh priprav srečanje najvidnejših dejavnikov kra-škega teritorija. Slednja pobuda bo priložnost za cimvecjo aktivno soudeležbo predstavnikov javnega mnenja pri snovanju bodočega parka. Sestanek bo v prostorih občinskega sveta v TržiCu v četrtek, 12. novembra s pričetkom ob 18.30. Povabljeni predstavniki organizacij bodo razpravljali o perimetraciji in o sestavi osnovnih programskim smernic bodočega parka. Z njihovimi mnenji, predlogi in pripombami želi KGS podkrepiti enotni dokument, ki ga bo predstavila in zagovarjala na prihodnji konferenci storitev med občinami, pokrajinama in Deželo. Dežela: v teku debata o proračunu 1999 VIDEM - Deželna vlada predsednika Roberta Antonioneja nadaljuje posvetovanja in srečanja o osnutku finančnega zakona in proračuna za prihodnje leto. Antonione se je s tem v zvezi včeraj v Vidmu sreCal s predstavniki združenj javnih uprav (občin, pokrajin in gorskih skupnosti). Predsednika Dežele nsta spremljala odbornik Ettore Romoli (finance) in Giovan-ni Pozzo (sociala in splošne zadeve). Deželni odbor odobril projekt o zdravstvu VIDEM - Odbornik Aldo Ariis (Forza Italia) je včeraj v Vidmu predstavil temeljna izhodišča izvršilnega projekta za zdravstveni sektor, ki ga mora po odobritvi deželne vlade še registrirati računsko sodišče. Gre za naCrt, ki sodi v izvajanje daljnosežnega projekta za preobrazbo deželnega zdravstva v obdobju 1995-1998. Gre za organizacijske in tudi finančne sklepe, ki izhajajo iz zdravstvene reforme, ki jo je odobril prejšnji deželni svet. VIDEM / ZBOROVANJE SENATORJA MASSIMA VILLONEJA Kmalu zaščita za manjšinske skupnosti Zakon bosta prihodnji teden začeli preučevati komisiji za šolstvo in za ustavna vprašanja VIDEM - »Upam, da bo senat lahko v dovolj kratkem razdobju odobril zakon za zaščito narodnostnih skupnosti, ki ga je že odobrila poslanska zbornica.« Tako je poudaril predsednik senatne komisije za ustavna vprašanja Massimo Villone (na sliki), ki se je v Vidmu udeležil srečanja furlanskih avtonomistov. Villone, ki je pred nedavnbim napovedal bivšemu poslancu Ar-naldu Baracettiju, da bo senat najbrž hitro ukrepal, je pojasnil, da bi po njegovem mnenju senat moral sprejeti zakon tako, kot ga je izoblikovala zbornica, ker bi vsaka sprememba samo Časovno oddaljila njegovo udejanjanje. Dodal pa je tudi, da so v senatu sklenili, naj zakonski predlog preuči tudi komisija za šolstvo, saj je ta zakon povezan tudi s šolo. To pa bi po senatorjevi oceni lahko povzroCih nekaj težav, »ker so pristojnosti združeni komisij kompleksnejše in zato potrebujeta več časa za odobritev osnutkov«. Senator je dodal, da se zgornji dom ne bo spremenil v »-past« za ta zakom. »Želim, da bi senat Cimprej odobril ta zakon, ker se mi zdi, da gre za zelo pomemben ukrep, dodal pa je, da »zakon sam ne omogoča življenje manj razširjenim jezikom, saj morajo najprej živeti v glavah in srcih manjšin«. Komisija za ustavna vprašanja bo skupaj s tisto za šolstvo začela s preučevanjem zakona prihodnji teden. za sredstva javnega obveščanja verjetno veljal tudi na Kosovu, ko bo OVSE pričela izvajati svojo misijo, sicer z drugačnim mandatom kot v Bosni, kjer so organizirali volitve, medtem na Kosovu bo šlo za nadzor odnosov med srbsko oblastjo in albanskim prebivalstvom. Prav zatradi tega bodo še posebej pozorni, da ne bi sredstva javnega obveščanja izvajala diskriminacij na podlagi ndcionalne pripadnosti. Kar je Gergoletu dalo še posebno zadoščenje, je dejstvo, da mu je uspelo vpeljati nekaj, kar je bilo do tedaj nepojmljivo: da bi Hrvatje in Muslimani lahko nastopali na srbskih medijih (seveda velja tudi obratno, saj so se z vojno razvili in utrdili najbolj ostri nacionalizmi pri vseh etničnih skupnostih). Vprašanje pravice do enakopravnega dostopa do medijev za vse politične, družbene in etnične skupnosti je problem, ki ne zadeva samo Bosno ali Kosovo. V Italiji velja znani zakon o par condicio, ki pa ga vsi mediji vselej ne spoštujejo. Toda to odpira druga vprašanja o korektnosti medijev, ki niso predmet poročila o uspešnem delu, ki ga je kolega Fabio Gergolet uspešno opravil v Bosni, (sp) PRILOŽNOST ZA SPOZNANJE MANJŠINE Od juhi do petka Koroški kulturni dnevi v Ljubljani LJUBLJANA - Mestna občina Ljubljana, Krščanska kulturna zveza iz Celovca ter celovška Mohorjeva družba so pripravile Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Slavnostno jih bodo odprli v jutri, 11. novembra, ob 18.30 v klubskih prostorih Magistrata na Mestnem trgu 1, ko bo nastopil tudi oktet Suha iz Suhe pod vodstvom prof. Matevža Fabijana. Prva prireditev v sklopu Koroških kulturnih dne-vov bo že jutri dopoldne, ko bo na pedagoški fakulteti dr. Miha Vrbinc predaval na temo Dvojezično šolstvo in predstavitev dvojezičnih učbenikov na Koroškem. Soprireditelj predavanja je Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo. V sredo ob 20. uri bo na teološki fakulteti še koncert mešanega pevskega zbora pevskega društva iz Sel, vodi ga Roman Verdel, ter ansambla Drava iz Borovelj. Isti večer ob isti uri bo na Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v sodelovanju s Koroško dijaško zvezo projekcija celovečernega filma Backup 91400159 -slovenska beseda na Koroškem. V galeriji Družina na Krekovem trgu 1 bo naslednji dan, 12. novembra, odprtje razstave in literarno branje Gustava Januša. Na kitaro bo igral Janez Gregorič. V klubu Nove revije bo v četrtek zvečer Janez Strutz govoril o profilih nove slovenske literatme na Koroškem. Koroške kulturne dneve v Ljubljani bo v petek, 13. novembra, sklenila razstava Oblačilna kultura v Rožu. Odprli jo bodo ob 18. uri v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi. Avtorici postavitve sta dr. Marija Makarovič in akad. slikarka Jana Dolenc. Pevsko bo slovesnost popestrila ženska vokalna skupina iz Slovenjega Plajberka, vodi jo Mirko Laussegger. (STA) ČEDAD / V VASICI MAŽEROLE V jezi z nožem ranil vaščana Ranjeni Aldo Boreanaz se bo nabrž rešil - Napadalec v zaporu MAŽEROLE (TAVO-RJANA) - Spokojnost beneške vasice Mažero-le v občini Tavorjana je v nedeljo ob mraku pretresla novica o krvavem dogodku, ki se je odigral na vaškem trgu pred gostilno in v katerem je bil z nožem težko ranjen 58-letni domačin Aldo Boreanaz. Karabinjerji še vedno raziskujejo okoliščine, v katerih je prišlo do poskusa umora, ki ga je zakrivil 66-letni upokojenec Italo Macorig, ki je prav tako kot njegova žrtev doma iz Mažerol. Po dosedanjih vesteh se je Boreanaz približno ob 18. uri pojavil v vaški gostilni »Alla Fontana«, kjer je sreCal Ma-coriga. Nihče od prisotnih domačinov ni znal povedati, iz kakšnih razlogov se je med njima vnel prepir. Spočetka je kazalo, da bo vse ostalo pri besedah, nakar naj bi Macorig nenadoma odšel iz gostilne in poklical Boreanaza, naj pride ven. Slednji je po krajšem obotavljanju res odšel iz gostilne, kaj pa se je potem dejansko zgodilo, baje ni videl nihče. Dejstvo je, da se je nesrečni Boreanaz kmalu nato opotekajoče vrnil v gostilno, se zrušil na tla in klical na pomoC. Prisotni so takoj ugotovili, da je bil težko ranjen s kakimi štirimi globokimi vbodljaji noža v trebuh in prsi. Takoj so klicali službo za hitro pomoC in ranjenca so z rešilcem najprej odpeljali v Cedajkso bolnišnico, vendar so ga morali zaradi hudih ran kmalu premestiti v videmsko. Po agencijskih novicah so zdravniki oddelka za intenzivno zdravljenje ponoči operirali Boreanaza. Vbodljaji z nožem naj ne bi prizadeli življenjskih orga- nov, Čeprav je ranjenec izgubil veliko krvi. Zdravniki menijo vsekakor, da se bo Boreanaz rešil, Čeprav je prognoza še pridržana. Medtem so karabinjerji takoj sprožili lov na Macoriga, ki so ga kasneje našli doma, potem ko so morali vdreti v stanovanje. Napadalec, ki so ga domačini opisali kot človeka nagle jeze, se ni upiral aretaciji, po kateri so ga odpeljali v videmski zapor. Zločin je žalostno odjeknil v Mažerolah, občini Tavorjana in tudi v širšem Cedajskem območju. Krvavi dogodek je ljudem priklical v spomin tragedijo, do katere je prišlo v Mažerolah pred veC kot tridesetimi leti, ko je tudi vsedržavni tisk obširno poročal o zločinu, pri katerem je bila na vejo drevesa obešena Pierina Cassina. (du) DEVIN-NABREŽINA / OBČINSKI SVET Pri Križu ne bodo odlagali azbesta Proti sklepu glasovala samo občinska svetovalca NZ Križani in Nabrežine!, Verjetno pa vsi devinsko -nabrežinski občani, ki jim skorajšnje odprtje azbestnega odlagališča ni dajalo ®Pati, si lahko končno oddahnejo. Občinski svet je namreč prav na včerajšnji seji uradno preklical svojcas izrečeno povoljno mnenje odlagališču v °puščenem kamnolomu Pri Križu, ki naj bi bil namenjen zbiranju odpadkov azbestnega cementa. Sicer Pa se je o včerajšnji odločitvi občinskih mož že dalj Časa šušljalo in to vsaj od trenutka, ko je bilo jasno razvidno odločno nasprotovanje prizadetega perbi-valstva. Kot je v svojem posegu Pojasnil tudi devinsko - na-brezinski župan Marino v°cci, se je upravna večina 23 ta korak odločila pretežno na podlagi treh utemeljenih razlogov. V prvi Vrsti je deželni svet prav Pred kratkim sprejel zakonski člen, ki prepoveduje tovrstna odlagališča v neposredni bližini vodnih izvirov, iz katerih se napajajo vodovodi. Drugi razlog gre iskati v nezadovoljivih odgovorih in jamstev organov (Pokrajine in Zdravstvene Manove), ki naj bi bili zadolženi za nadzorovanje odlagališča. Tretji in nezanemarljiv razlog ki je na Upravo verjetno še največ vplival, pa je - tudi po županovih besedah - javno mnenje. Skupina nezadovoljnih občanov je namreč takrat takoj ustanovila poseben »odbor proti azbestu«, ki je v zelo kratkem casu zbral predvideno število podpisov in sprožil referendumski postopek. Preklic povoljnega le svetovalca Nacionalnega zavezništva Vlahov in Ro-mita), takoj za tem pa je bil prav tako sprejet dokument svetovalca SSk Viktorja Tanceja, ki je zadevni sklep vsebinsko še dodatno razčlenil in okrepil. V svojem zaključku je vsekakor Zupan izpostavil dejstvo, da ostaja vprašanje odlaganja azbesta še vedno nerešeno. Pristojna obdor-nica Giuliana Zagabria je namreč pravilno spomnila, da človeštvo že od nekdaj ustvarja odpadke, za katere si moramo tudi odgovorno prevzeti breme odlaganja. V tem smislu je devinsko -nabrežinski odčinski svet upravo pozval, naj v sodelovanju z Deželo in Pokrajino poišče ustrezne in vsekakor kriškemu komno-lomu alternativne rešitve. Odlagališče azbesta ni bila edina točka na včerjašnjem dnevnem redu. Pred tem je namreč občinska skupščina sprejela smernice za sestavo proračuna 1999 ustanove Doma za ostarele »Brata Stu-parich« pri Sesljanu ter negativno mnenje načrtu za napeljavo električne zračne linije od glavne kabine v Moščenicah pri Tržiču do Padrič. Sledilo je pravo maratonsko odgovarjanje župana in odbornikov na kar nekaj desetin svetovalskih vprašanj, ki so zadevala skoraj vsa področja občinskega življenja, (igb) Predstavnika GM pri sen. Cameriniju Predsednik GM dr. Drago Stoka in ravnatelj GM prof. Bogdan Kralj sta se včeraj srečala s sen. Fulviom Camerinijem. Na sestanku so poglobili problem globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, predvsem z ozirom na Masel-lijev predlog, kjer se v 15. členu priznava Glasbeni matici status državnega konservatorija. Da bi čimpej prišlo do konkretne rešitve vprašanja se je senator Camerini obvezal, da bo skupaj s kolegom senatorjem Volčičem stopil do Ministrstva za javno šolstvo in do samega ministra Luigija Berlinguerja. r SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA n Odobren načrt za večnamenski center Občina in proseški jusarski odbor bosta odkupilo karabinjersko postajo na Proseku Tržaški občinski svet je sinoči soglasno prižgal zeleno luč za večnamenski center na Opčinah. Z odo-britivijo ustreznega urbanističnega načrta so tako odprli pot gradnji številnih pomembnih javnih objektov na obširnem področju med Proseško ulico in pokopališčem. Zgradili bodo tako novo pošto, parkirišča, športne naprave in sedeža zdravstvene enote in mestnih redarjev. Zgradili bodo tudi nov občinski rek-reatorij, ker bodo v sedanjem na Se-livcu (Čampo Romano) uredili otroške jasli. Občinski svet je pri oblikovanju tega zelo pomembnega upravnega in tudi političnega sklepa upošteval vse pripombe Vzhodnokraškega rajonskega sveta in istočasno tudi openskih jusarjev, ki so lastniki dela zemljišč. Projekt je vreden skoraj 40 milijard lir in zaradi omejenih finančnih sredstev ga bodo izvajali postopno. Del načrtovanih investicij je občinski odbor vsekakor že uvrstil v proračun za prihodnje leto ter v triletni razvojni plan javnih del. Občina Trst in proseški jusarski odbor bosta medtem v kratkem skupno odkupila nekdanjo kasarno karabinjerjev na Proseku. Stavba z zemljiščem je vredna 710 milijonov lir in mestna uprava bo, poleg svojega anticipirala tudi polovični znesek, ki so ga za nakup stavbe dolžni jusarji. V bivši kasarni, ki je sedaj last pokrajinske uprave, bosta imela gotovo sedež Zahodnokraški rajonski svet in Jusarski odbor, po vsej verjetnosti pa tudi nekatere vaške organizacije in društva. Sklep o odkupu proseške nepremičnine je bil odobren soglasno ob vzdržanju svetovalca Slovenske skupnosti -Oljke Petra Močnika. Belo glasovnico je Močnik utemeljil z neraščišče-nimi odnosi med upravo ter srenj-skimi in jusarskimi odbori. V kratki glasovalni izjavi je svetovalec Stranke komunistične prenove opozoril na znane težave v odnosih med Illyevim občinskim odborom in pro-seškimi jusarji. syet sprejel z veliko večino glasov (proti sta glasovala POLITIKA / STRANKA ITALIJANSKIH IN SLOVENSKIH KOMUNISTOV Monfalcon deželni koordinator nove KP Izvolili tudi novo pokrajinsko vodstvo - Drevi praznik včlanjevanja v Naselju Sv.Sergija Fausta Monfalcon je prvi deželni koordinator »Stranke italijanskih in slovenskih komunistov«, ki je nastala po znanem razkolu v Stranki komunistične prenove. Monfalcon, ki je bil v pretekli mandatni dobi deželni svetovalec SKP, je upokojeni Solnik, bil je dolgo let pokrajinski voditelj KPI in je istočasno nekaj mandatnih dob presedel tudi v tržaškem občinskem svetu. Pokrajinski koordinator nove komunistične stranke je dosedanji tajnik Komunistične prenove Jacopo Venier, v ožje vodstvo pa so bili izvoljeni deželna svetovalka Bruna Zorzini Spetič, pokrajinska svetovalka Giuliana Zagabria, Monfalcon, Sergio Perini, Sergij Lipovec in Giorgio Pasi, ki bo opravljal funkcijo blagajnika. Sedež SIK ostaja v Ul.Tarabocchia 3 (tel. 040-639109), kjer je tudi do nadaljnega sedež Berti- nottijeve stranke. SIK, kot se formalno imenuje nova stranka, je medtem začela akcijo včlanjevanja in s tem v zvezi naslovila poziv ne samo članom in volilcem SKP, a tudi vsem tistim, ki jim je pri srcu oživitev komunistične stranke. Nova stranka - piše v tiskovnem sporočilu - se je na vsedržavni in na krajevni ravni rodila na pobudo komunistk in komunistov, ki zavračajo sektaško in maksimalistično usmeritev Bertinottijeve SKP. Prvi praznik včlanjevanja bo na sporedu danes ob 19. uri v Ljudskem domu »Palmiro Togliatti« v Naselju Sv. Sergija (Ul. Peco 7). Na prireditvi, ki je odprta vsem, bodo govorili Stojan Spetič, Sergio Perini in pokrajinski koordinator nove stranke Jacopo Venier. Fausto Monfalcon 'POLITIKA / PREJŠNJO SOBOTO Na kongresu škedenjske SSk tudi o upravnih problemih V MESTU IN OKOLICI Niti grobovom ne prizanašajo Kraje cvetja na dnevnem redu - V Mačkojah izginila plošča NOVICE V četrtek bo v Mieli vodja SKP Bertinotti V gledališču Miela bo v četrtek, 12.11. ob 17.30 javno srečanje s poslancem Faustom Bertinottijem, ki bo gost krožka Ercole Miani. Po petkovem srečanju z milanskim sodnikom Gerardom Colombom nam krožek Miani spet ponuja soočenje o aktualnih vprašanjih. Srečanje z generalnim tajnikom Stranke komunistične prenove bo uvedel in vodil predsednik Mianija Maurizio Fogar. Javna skupščina ID o proračunu Občine Koordinacijski odbor žensk levih demokratov in mestne sekcije te stranke prirejajo jutri ob 18.uri na strankinem sedežu v Ul. S. Spiridione 7 informativno srečanje o proračunu Občine Trst za leto 1999, s katerim se v teh dneh ukvarja mestna skupščina. Finančne in proračunske dokumente bodo predstavili občinski svetovalci LD. Otvoritev novega sedeža astronomskega observatorija Ta četrtek bodo odprli novi sedež Tržaškega astronomskega observatorija pri Bazovici. Imenoval se bo Urania carsica, razpolagal bo s tremi teleskopi, ki so jih postavili pod isto opazovalno kupolo. Tu bo tudi računalnik in telekamera za snemanje nebesnega svoda z velikimi povečavami. V novih prostorih observatorija bodo sprejemali vodene obiske, v njem pa bodo prirejah tudi izpopolnjevalne tečaje za šolnike. Na sobotnem kongresu sekcije Slovenske skupnosti za Skedenj, Sv. Ano in Kolonkovec je tekla bese-‘fa tako o političnih kot tudi o upravnih problemih, s kateriini se soočajo tamkajšnji Slovenci. O tem je po-r°Cal tajnik Sergij Pettirosso, ki je izhajal tudi iz ^ojih vsakodnevnih izkušenj rajonskega svetovalca. Navzoč je bil pokrajinski sekretar Peter Močnik, ki je govoril o pripravah na pokrajinski kongres in je tudi ocenil zaščitni predlog poslanca Domenica Masel-hja. Pettirosso, ki je bil na koncu potrjen za tajnika sekcije, je med drugim omenil problem skedenjskega Pokopališča, ki bo verjetno ostalo zaprto za pokope, v njem pa bodo uredili kostnico in žare, kjer bodo njanili pepel pokojnih. Beseda je nato tekla o osnov-jiih šolah Marica Gregorič Stepančič (Sv.Ana) in Ivan Grbec (Skedenj) in o nekaterih problemih, s katerimi se soočajo prebivalci Rovt. S tem v zvezi Pettirosso vabi vse domačine, da se udeležijo javnega sestanka prav o problemih Rovt, ki bo v petek, 13. novembra ob 20. uri na sedežu rajonskega sosveta v Ul. Sekcija Slovenske skupnosti zgoniške občine bo irnela svoj kongres v četrtek, 12. 11. ob 20. uri v pro-storih kmečkega turizma Škerlj v Saležu. Srečanje bo nudilo priložnost za razgovor o stanju v občini, nakar bodo izvolili dva delegata za pokrajinski kon-gtes, ki bo v nedeljo 22.11. v Finžgarjevem domu na Opčinah. Kongresa v Saležu se bo udeležil tudi Močnik, ki bo govoril zlasti o Masellijevem zaščitnem osnutku. Vabljeni člani in vsi občani, ki jih zanimata vsebina zaščitnega zakona in seveda tudi upravna situacija v Zgoniku. Tržaški mestni redarji so že septembra prejeli celo vrsto pritožb zaradi manjših kraj na pokopališču pri Sv. Ani: neznanci so takoj po pogrebih odnašali cvetje ali pa so ga jemali kar z grobov, poleg cvetja pa so izginjale celo črke z nagrobnih spomenikov. To ni bilo vse: neznanci v civilu so se predstavljali kot javni uslužbenci in nalagali globe tistim osebam (pretežno starejšim ženskam), ki niso imele računa o plačilu cvetja. Tisti, ki so nasedli, so plačali kar 30 tisoč lir, »uradna oseba« pa je bila opremljena celo s fotokopijo globe, tako da ni zbujala pozornosti. Zaradi takih in podobnih nevšečnosti, ki pa ljudem zelo grenijo življenje, so se na 2. okraju mestnih redarjev odločili, da tudi sami občasno pošljeno svoje osebje (v civilu) na pokopališče. Kaže, da doslej niso ugotovili takih kaznivih dejanj, kot smo jih pravkar omenili, opazili pa so druge pomanjkljivosti in z njimi seznanili pristojne oblasti. Na žalost so cilj tatov in vandalov tudi druga pokopališča v mestu in okolici. V Mačkoljah je izginila celo večja marmornata plošča, ki so jo položili na grob leta 1981 umrlega Maria Štefanija. O izginotju je hči obvestila dolinske karabinjerje, ki so uvedli preiskavo. Strmoglavilo manjše turistično letalo V zračni črti Gradež - Piran je v nedeljo popoldne strmoglavilo manjše turistično letalo, a na srečo so se vsi trije potniki rešili, na krov jih je vzel hrvaški ribiški čoln, ki je bil v bližini, in jih odpeljal na policijsko postajo v Umagu. Izkazalo se je, da so potniki nemški državljani. Na pomoč jim je odplul tudi izvidniški čoln tržaškega pristaniškega poveljstva, a slednje je obvestila pomorska oblast iz Pirana. Alarm so sprožih tudi v Gradežu, od koder je prav tako odplul patruljni čoln, ki se je podal do italijansko-slovenske meje. Kasneje je umaško pristaniško poveljstvo sporočilo, da so ponesrečence našli, tako da so alarm preklicali. Gen. Busolino na obisku Poveljnik karabinjerske regije Furla-nije-Julijske krajine, armadni general Antonino Musolino, je včeraj obiskal tržaško karabinjersko pokrajinsko poveljstvo, kjer ga je sprejel pokrajinski poveljnik, polkovnik Mario Basile. Musolino, ki je deželno poveljstvo prevzel 1. novembra letos, se je zadržal z zastopstvom oficirjev, marešalov in drugih, nakar je opravil vrstno vljudnostnih obiskov pri krajevnih vojaških in civilnih oblasteh. Razstava »Znanost in čudesa« Tržaški prirodoslovni muzej bo ob 150-letnici svoje ustanovitve priredil pod pokroviteljstvom Občino Trst razstavo »Znanost in čudesa«. Na njej bodo na ogled razne zbirke tržaškega muzeja, ki poleg znanstvene imajo veliko zgodovinsko vrednost. Ogledati pa si bo mogoče tudi dinozavra, ki so ga našli pri Devinu. Razstava bo na ogled v Palači Costanzi od 11. novembra do 10. januarja vsak delavnik od 9. do 19. ure. Muzej risorgimenta odprt javnosti Uprava tržaških muzejev obvešča, da se nadaljuje odprtje Muzeja risorgimenta na Oberdankovem trgu v Trstu. Kdor si ga želi ogledati, ga lahko obišče vsak delavnik in in praznik, razen ob ponedeljkih, od 9. do 13. ure. Zbiranje pomoči za Srednjo Ameriko Kot je znano, je pred kratkim orkan Mich hudo opustošil Srednjo Ameriko in še zlasti Nikaragvo. V Italiji zbira pomoč za poplavljence tudi Zruženje Italija-Nicaragva, ki ima svoj sedež v Milanu, v Trstu pa sodeluje s krožkom VValter Lunardelli, ki ima svoj sedež v Ul. Torrebianca 29. Zainteresirani lahko dajo svoje finančne prispevke na tekoči račun Združenja Italija-Nicaragva pri denarnem zavodu Banca popolare di Milano, Agencija 21, Corso di Porta Vittoria 28, 20122 Milan, ki nosi številko 19990. ZVEZA NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV Dimitri Žbogar novi predsednik Zamenjal je Neva Radoviča Konec oktobra se je sestal sirsi odbor Zveze neposrednih obdelovalcev, da bi razpravljal o dokončnem odstopu predsednika Neva Radoviča in da bi izvolil novega predsednika. Radovič je po več kot desetletnem predsednikovanju odstopil zaradi osebnih obveznosti na drugih področjih. Odbor Zveze se mu je zahvalil za uspešno delovanje in nato soglasno izvolil novega predsednika, t.j. dosedanjega podpredsednika Dimitrija Žbogarja, ki se že dolgo uspešno bavi s kozjerejo in kmečkim turizmom v Samatorci. Nov izvršni odbor je tako sestavljen: Žbogar - predsednik, Martin Terčon -podpredsednik, odborniki: Pavel Vodopivec, Slavko Škerlj in Giuliano Lucas. Novi odbor tvorijo Dimitri Žbogar skoro sami mladi kmetovalci, ki so s svojim delom že dokazali navezanost na zemljo in sodobnejše načine kmetovanja. Za cilj si novo vodstvo postavlja nekaj temeljnih programskih točk, ki naj izboljšajo in utrdijo to kmečko organizacijo. In sicer: izboljšati profesio- nalnost, zlasti mladih s strokovnimi nasveti tako tehnične kot fiskalne narave; dosledno slediti vsem novim zakonom in stalno obveščati člane, še posebej kar zadeva finančne olajšave; pospeševati stike s sorodnimi organizacijami tako v deželi FJK kot v Sloveniji. Posebej je bilo poudarjeno, da je zaradi posebnih razmer na Krasu nujno sodelovanje pri skupnih pobudah, ko gre za splošne koristi kategorije. Predsednik Žbogar se je pretekle dni v Vidmu sestal z deželnim predsednikom Zveze Carlom Colussijem, da se mu predstavi in mu obrazloži cilje ter težave tržaške organizacije. Deželni predstavniki so novemu odboru zaželeli plodno delovanje in zagotovili vso pomoč. H KRIZA / SESTANEK NA PREFEKTURI h UNIVERZA / SVEČANI ZAČETEK Vprašanje tovarne SITIP še nerešeno V četrtek nov sestanek Cas mineva, že večkrat nakazane možne rešitve za tekstilno industrijo Sitip v Osapski dolini v miljski občini pa še vedno ostajajo zgolj možne. Včeraj so se na tržaški prefekturi ponovno zbrale vse zainteresirane strani: poleg prefekta De Feisa so se sestanka udeležili direktor tovarne Cap-pelli, predstavniki tovarniškega sveta in pokrajinskih sindikatov tekstilnih delavcev CGIL, CISL in UIL, predsednik tržaških in-dustrijcev Pacorini ter tržaški župan Illy in miljski Dipiazza. Na srečanju so potrdili, da obstajajo tri ponudbe za odkup tovarne od grupe Pezzoli, ki je zašla v hudo finančno stisko, vendar pogajanja za dejansko spremembo lastništva v zadnjem mesecu niso veliko napredovala. Kaže, da tudi zato, ker ni še dovolj pojasnjeno stačišče bank upnic (kredit naj bi v celoti znašal 60 milijard lir). Prefekt De Feis je prevzel nalogo, da bo takoj kontaktiral banke, zaradi česar so nadaljevanje sestanka odložili na ta četrtek.Poudariti velja, da čas vse bolj pritiska. Cez dobrih 10 dni, in sicer 21. t.m., bo zapadla dopolnilna blagajna za 120 od skupnih 280 delavcev, dotlej pa bi morali vsaj v grobem določiti rešitev. O vsem tem bo tekla beseda na skupščini vseh delavcev (vključno tistih v dopolnilni blagajni), ki bo ta petek v prostorih industrijskega obrata. Nova fakulteta za arhitekturo v evropskem duhu Za 100 študentov (220kandidatov) začasni prostori v šoli Nordio POLEMIKA / KRITIČNE OCENE CGIL, ICS IN SKP Še o problemu pribežnikov V centru za nelegalne pribež-nike v Starem pristanišču sicer ni več nečloveške gneče, kot v prejšnjih dneh, dolder ni poseglo Zdravstveno podjetje in je prefektura morala razpoloviti število zaprtih. Kljub temu pa polemikam še ni videti konca. Med drugim so potrdili neuradno vest, da niso premestili v rimski zbirni center tistih pribežnikov, ki nimajo konzulata v severni Italiji, kot je napovedal prefekt, pač pa tiste, ki so organizirali gladovno stavko: daleč od Trsta, kjer živita družini in kjer je jugoslovanski konzulat, so poslali prav Sr- ba, ki sta bila med pobudniki protestne akcije in sta torej plačala s premestitvijo svojo glasnost. Deželni in pokrajinski sindikat Cgil ter združenje za solidarnost les so v skupnem dokumentu, ki so ga podpisali Roberto Treu, Renato Knaipp in Gianfranco Schia-vone kritizirali kot neprimerno prefektovo vodenje celotne krize zaradi nelegalnih pribežnikov. Od samega odprtja centra letos poleti so številni predstavniki najrazličnejših organizacij kritizirali samo zamisel, da so namestili središče na prostocarinskem območju pristanišča, kar je očitno neprimerno, saj ne omogoča nikakršnih stikov, nasprotno, ugotavljajo podpisniki, uvaja prave jetniške pogoje za ljudi, za katere zakon ne predvideva zaporne kazni. Tudi Stranka komunistične prenove je zelo kritična do prefekta De Feisa, ki bi ga notranje ministrstvo moralo zamenjati, piše v tiskovnem sporočilu. SKP meni tudi, da bi bilo treba sploh zapreti center v Starem pristanišču, predvsem pa bi morali spremeniti splošno politiko do priseljevanja, ki naj zagotovi tudi tujcem spoštovanje njihovega osnovnega človeškega dostojanstva. Sinoči je predsednik italijanske sekcije Amnesty intematio-nal Daniele Scaglione orisal stališče te humanitarne organizacije do vprašanja beguncev, ki pribežijo iz raznih krajev, kjer divja vojno nasilje, in ki bi jim morala Italija nuditi zatočišče na podlagi mednarodnih obveznosti in same italijanske ustave. Scaglione je tudi obsodil trgovanje z orožjem s tistimi državami, ki so vpletene v vojne in represije civilnega prebivalstva. Drevi je napovedano koordinacijsko srečanje vseh organizacij, ki se ukvarjajo s pribežniki. Petinsedemdeset let od ustanovitve ima tržaška univerza še dvanajsto fakulteto: s svečanostjo v Avli ma-gni je namreč včeraj zaživela nova fakulteta za arhitekturo. 220 mladih je že zaprosilo za vpis, nekaj več kot 170 jih je sodelovalo pri vstopnem izpitu, samo sto pa bo izbranih za prvi letnik lekcij, ki se bodo odvijale na umetnostni šoli Nordio, medtem ko bo predsedstvo v ugledni palači Carciotti ob kanalu. Dekan fakultete je Roberto Costa, z njim sedi v akademskem svetu še 8 docentov; vsi prihajajo z inženirske fakultete, s katero bo nova fakulteta tesno povezana. Slovesnost v veliki dvorani glavnega poslopja univerze je prestopila meje formalne svečanosti, saj so vsi govorniki okvirili novo fakulteto v širši kontekst odpiranja Trsta novim kulturnim in civilizacijskim tokovom mittelevropskih in evropskih razsežnosti. SODIŠČE / BIVŠA TKB Obsodili »posrednika« Ervasa Obsojen na tri leta in pol ječe - Zavrnjene zahteve branilcev Javni tožilec Rafaele Tito je za Danila Ervasa, finančnega posrednika iz Brescie, ki je bil v zvezi z bivšo Tržaško kreditno banko obtožen davčne utaje, prevare in izkoriščanja poznanstev, ki jih v resnici ni imel, zahteval pet let zapora, odvetnika pa sta se zavzemala za popolno oprostitev, češ da ni zakrivil nobenega kaznivega dejanja Sodišče je delno ugodilo javnemu tožilcu in zavrnilo stališča branilcev, odvetnikov Fulvia Stradelle in Osvalda Fassarija: Ervasa je obsodilo na tri leta in pol zapora ter na takojšnje plačilo 100 milijonov lir bivši TKB Od se je predstavila kot dvilna stranka in terjala 560 milijonov lir odškodnine) ter 50 milijonov lir finančnemu ministrstvu (ministrstvo je zastopal odvetnik Marco Meloni, ki je zahteval 100 milijonov lir). Nekaj časa je bil Ervas tudi v zaporu, potem ko je javni tožilec Tito ugotovil, da mu je bivša TKB izplačala skoraj milijardo lir. Predstavljal se je kot zelo dober poznavalec pamemhnih ljudi, med katerimi naj bi bil tudi ravnatelj pokojninskega zavoda Inps. Preko teh poznanstev' naj bi banki zagotovil obnovitev koncesije za izplačevanje italijanskih pokojnin slovenskim in hrvaškim državljanom, V petih letih naj bi od banke prejel preko 900 milijonov lir, za sabo naj tri pustil še okrog 100 milijonov lir dolga. Tržaško sodišče, ki mu je predsedoval Mario Trampuš, ga je sedaj spoznalo za krivega vseh kaznivih dejanj, katerih je M obtožen Z brisačo je zadavil ženo: obsojen na tri leta Sodnik za predhodne obravnave Raffaele Morway je 64-letnega upokojenca Francesca Mirasoleja, kijev noči na 17. oktober lani povzročil smrt svoje leto dni mlajše žene Marie Leban, obsodil na 3 leta zapora. Priznal mu je olajševalne okoliščine, povračilo škode civilni stranki, delno neprištevnost in dejstvo, da'je bil izzvan. Poleg tega je kazen nižja tudi zaradi skrajšanega postopka. Mirasole je tistega tragičnega večera po prerekanju vzel v roke brisačo in jo stisnil okrog vratu svoje žene. Sam je zatem poklical policijo in dejal, da se ni zavedel, kaj počne. Kaže, da so bili odnosi v družini že nekaj časa napeti, čeprav je Mirasole, kot so potrdila tudi pričevanja sosedov, pokazal veliko skrb za ženo, ki jo je v prejšnjih mesecih prizadela težka bolezen. Stavka odvetnikov Tudi tržaški odvetniki so se pridružili vsedržavni stavki in tako bodo ves teden odpadle kazenske obravnave (z izjemo tistih, v katerih so vpletene priprte osebe). Stavko so oklicali v znak protesta proti nedavni odločitvi ustavnega sodišča v zvezi s členom 513 kazenskega postopka. Pridržana prognoza Za 28-letnega Davida Sinconija iz Ul. Brove-dani 11, ki se je konec tedna težje poškodoval pri padcu z motornim kolesom blizu Katinare, je prognoza še vedno pridržana Mladenič, ki se je težje udaril v glavo, se zdravi na oddelku za oživljanje v katinarski bolnišnici. V PREDORU PRI ŽAVLJAH Motociklist težje poškodovan Prognoza je pridržana - Vanj se je od zadaj zaletel avtomobil Nekaj po 14. uri se je v predoru, ki iz Zavelj pelje proti mejnemu prehodu pri Rabojezu, težje poškodoval 37-letni Giorgio Curri, doma iz Milj. Osebje službe 118 ga je odpeljalo v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddeleku za oživljanje, prognoza je pridržana. Curri se je peljal z majhnim motornim kolesom, namenjen je bil proti Zavijam, ko se je vanj od zadaj zaletel avtomobil renault 21 s tržaško registrsko tablico. Zgleda, da je bilo trčenje precej močno, saj je motociklista odbilo (ali je drsel) kar 50 metrov daleč, nakar je obležal na asfaltu. Utrpel je razne udarce po telesu in udarec v glavo, saj je bil brez zaščitne čelade. Ni povsem jasno, kako je do nesreče prišlo. Baje je bilo motorno kolo brez prižganih luči. Morda bo miljskim karabinjerjem, ki so opravili izvide, pri ugotavljanju natančne dinamike pomagal kdo od avtomobi-litov, ki so tedaj peljali mimo. To je naglasil sam rektor univerze Lucio Del-caro, ki je orisal, kot pozneje tudi dekan Costa, cilje nove fakultete, ki noče biti dvojnik beneške, pač pa bo iskala svojo profesionalno posebnost v tesni povezavi z mestom in s širšim zaledjem. Med krajevnimi ustanovami, ki so podprle ustanovitev nove fakultete, so Tržaška občina, za katero je župan Illy opozoril na pomembno lansko dodelitev nagrade kronistov arhitektu Borisu Podrecci kot izrazu tukajšnjega sožitja kultur, tržaška pokrajinska uprava, za katero je odbornik za šolstvo Sbriglia izrazil upanje, da bo nova fakulteta vir novega dela za mlade, pa tudi izraz spooštovanja vseh tukajšnjih kultur, in deželna uprava, za katero je podpredsednik sveta Budin poudaril, da je odprtje fakultete izraz uspešnega sodelovanja med raznimi ustanovami, obenem pa izziv evropskih dimenzij tudi v odnosu z državami, ki kandidirajo za vstop v Evropsko unijo. Renzo Pic-cini, predsednik Fundacije CRT, ki je prispevala k odprtju fakultete s tremi milijardami lir v petih letih, je izrazil upanje, da bo nova univerzitetna diploma prispevala k gospodarski uveljavitvi Trsta. Dekan Costa pa je izhajal iz stoletne tradicije, saj se Trst lahko pohvali z imeni, kot so Nobile, Pertsch, Nordio, Fabiani in Pozzet-to, mesto pa je prepredeno z arhitekturnimi sledovi neoklasicizma, secesije, pa tudi modernih časov. Zgodovinar Roberto Masiero je segel do samega rojstva modernega Trsta za časa habsburškega cesarja Karla VI, da bi poudaril tesno povezavo mesta z arhitekturo, kot zadnji pa je spregovoril vladni podtajnik za univerzo in raziskavo Antoni-no Cuffaro, ki je tudi kot diplomiranec tržaške inženirske fakultete izrazil zadovoljstvo, ker se nova fakulteta poraja s kvalitetnimi značilnostmi in prispeva k valorizaciji Trsta. J^PUNA / y CERKVI SV. URHA Dobrodelni koncert za potresence posoških vasi Glasbeni dogodek, ki naj bi človeka notranje obogatil in ga spodbudil k velikodušnosti: v tem smislu se je pred-stavil koncert, s katerim 80 elani PD Mackolje in ^ladinskega krožka Bobna v nedeljo popoldne spodbudili nabirko za Potresence posoških vasi. V župnijski cerkvi sv- Urha so nastopili trije zbori in solist, oblikovali pa so zani-roiv, čeprav po zvrsteh 'n glasbenem izboru dokaj raznolik koncert, ki je v dolinsko cerkev Privabil kar številno občinstvo. O namenih pobude je ob uvodni dobrodošlici spregovoril odbornik PD Mackolje Niko Tul, ki se je med drugim zahvalil za pomoč tudi Zadrugi Primorski dnevnik za brezplačno objavo oglasov. V drugi polovici koncerta pa sta Pred oltar stopila drež-niški župnik Ivan Gre-§°rc in predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Srečko Koren, ki sta zbranim pre-dočila nelahko stanje, v katerem so se po potresnih sunkih znašli v drezniskem okraju. To Je bilo namreč poleg Sovca najbolj oškodovano območje, kjer se Prizadeto prebivalstvo sedaj pripravlja na zi-nro. Na nedeljskem koncertu zbrani prispevki seveda ne bodo nrogli kriti vseh stroškov za preureditev, a bodo prav gotovo pripomogli k uspehu del tn predvsem moralno spodbudili prizadeto Prebivalstvo. Kot rečeno so nedeljski dobrodelni koncert Za Posočje oblikovali trije zborovski sestavi in solist, orglar Iztok Cer-gol. Uvodoma so niz pesmi v dobrodošlico podali člani MePZ prosvetnega društva Mackolje pod vodstvom tva Lešnika. Nato so s krajšim koncertnim spo- redom nastopile domače pevke, članice dekliške skupine Valentin Vodnik, ki jih vodi Tatjana Jercog. Po zanimivi medigri mladega orglarja pa so za zaključek nastopili še člani Mladinskega pevskega zbora iz Šmarij pri Kopru pod vodstvom Sonje Krtelj. (dam) MEDNARODNO ZDRUŽENJE OPERETE Nagrado »Massimini« prejme Gkmluca Guidi Mlademu pevcu-igralcu jo bodo podelili v soboto - Guidi trenutno nastopa v FJK Gianluca Guidi (na sliki, igralec trenutno nastopa v glasbeni komediji Stanno suonando la no-stra canzone, italijanski priredbi ameriške They're Playing our Song Neila Simona in Marvina Hamlischa) bo konec tedna prejel nagrado »Sandro Massimini«. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril Danilo Soli, predsednik Mednarodnega operet-nerga združenja, ki nagrado podeljuje, je bila izbira precej težka. Namen pobudnikov je namreč v tem, da dobi priznanje mlad umetnik (bliže tridesetim kot štiridesetim letom), ki se je že začel uveljavljati v svetu operete oz. glasbene komedije. Področje operete je po soglasnem mnenju žirije preveč ozko oziroma v operetah nastopajo že uveljavljeni interpreti, ki pa zaradi tega navadno niso več rosno mladi. Glede na dejstvo, da je MACKOLJE / KD PRIMORSKO Še en koncert ob stoletnici Nastop Tamburaškega ansambla iz Boljunca ter zborov od Domja in Gropade V Mačkoljah se KD Primorsko pripravlja na slovesno proslavitev 100-letnice ustanovitve, ki bo konec tega meseca. Vse dosedanje letošnje prireditve so bile posvečene tej obletnici, tako tudi sobotna v Srenjski hiši, na kateri so kot gostje nastopili Tamburaški ansambel KD F. Prešeren iz Boljunca, Moški zbor Fran Venturini od Domja in tokrat prvič v Mačkoljah Mešani pevski zbor Skala iz Gropade. Po pozdravnem nagovoru Petre Jereb, je nastopil Tamburaški ansambel iz Boljunca, ki ga vodi Ervin Žerjal. Zai-grlal je Podravske plese, Venček slovenskih pe- Poziv za izlet na sejem ELMA Kmečka zveza in Kmetijska zadruga prirejata v soboto 14. t.m. strokovni izlet na sejem kmetijske tehnologije EIMA 98 v Bologno. EIMA je največji in najkvalitetnejši tovrstni sejem in dosega letos svojo 29. izvedbo, na kateri sodeluje več kot 1500 proizvajalcev - razstavljalcev kmetijske tehnologije. Kar 284 jih prihaja iz tujine. Med povratkom sta predvidena tudi obisk in večerja na agrituristični kmetiji. Vpisovanje poteka na Kmečki zvezi in Kmetijski zadrugi. Na razpolago je še 20 mest. Prireditelji vabijo vse interesente, da pohitijo z vpisom, ker bo v primeru nezadostnega števila udeležencev izlet odpadel. srni, dve Irski skladbi in za konec še Dalmatinsko, ki jo je moral na željo občinstva dodati. Mešani zbor Skala iz Gropade, ki ga vodi Herman Antonič, je podal nekaj slovenskih narodnih pesmi, za zaključek pa še skladbo Alda Kumarja »Dejte, dejte«, Dobra akustika, predvsem pa skladno in ubrano petje pevcev in pevk so navdušili poslušalce. Kot zadnji se je predstavil Moški zbor F. Ven-turni od Domja, ki ga vrsto let vodi Ivan Tavčar. Kar osem skladb je imel na programu, od slovenskih pa do dveh italijanskih, a je vendarle moral na željo vseh na koncu dodati še eno. Odmor med posameznimi nastopi smo izkoristili za kratek razgovor s člani tamburaške skupine. Naša sogovornika sta bila VValter Koren in Izidor Sancin. »Želeli smo, da nas kaj povprašate, saj smo konec septembra z uspehom nastopili v kraju San Vito al Tagliamento, kjer se je že tretje leto odvijalo srečanje deželnih tamburaških skupin. Doživeli smo lep uspeh, posebej pa nas je pozdravil in nas tudi pohvalil župan San Vita al Tagliamento, ki je tudi predsednik občin v naši deželi.« Skupina šteje sedaj dvanajst v glavnem mladih godcev. Želeli pa bi si, tako je na večeru poudaril tudi dirigent Žerjal, da bi se ji pridružili še drugi mladi, tudi mlade glasbenice. Letos se je skupini pridružil mladi Dejan iz Boršta. Skupino sedaj poučuje tehniko Sergio Zigiotti, ki prihaja iz Ferrare, teorijo oziroma solfeggio pa bo, tako upajo člani skupine, učila domačinka Alenija Zobec. »Včasih je bilo tu pri nas veliko tamburaških skupin. Sedaj smo ostali sami in hočemo pri našem delu tudi vztrajati. Imamo že načrte za na-top v Tržiču, kamor so nas že povabili, v decembru bo gostovnaje v Bazovici; za Stefanovo bomo nastopili na Božičnem koncertu v domači cerkvi v Boljuncu, in še kje. Veseli smo vsake dobre besede in si želimo, da bi nam naši ljudje in društva stali ob strani.« Neva Lukeš nagrada poklon Sandru Massiminiju, pa se zanjo lahko potegujejo samo moški interpreti. Gianluca Guidi, sin Laurette Masiero in Jonnyja Dorellija, pa se odlikuje še po zvestobi gledališču, prvi uspehi (na primer v glasbeni komediji’ Gigi) ga niso nemudoma navedli k nastopanju na televiziji, kjer sta večja slava in višji zaslužek v bližjem dometu. Sedaj 31-letni interpret z zelo lepim glasom (večkrat je nastopil kot pevec) pa je vztrajal pri težavnejši gledališki poti. Od danes nastopa v naši deželi z italijansko postavitvijo ameriške glasbene komedije They’re Playing our Song v režiji Gigija Proiettija, ki je pred leti tudi nastopal v njej. Med gostovanjem v dvorani Cristallo za gledališko sezono Contrade bodo Gianluco Guidija tudi nagradili. Slovesnost bo v soboto ob 16.30 na sedežu krožka uslužbencev zavarovalnice Generali, predviden je krajši nastop nagrajenca, pred tem pa se bodo spomnili Sandra Massiminija. bip VCERAJ-DANEŠ Danes, TOREK, 10. novembra 1998 ANDREJ Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.40 - Dolžina dneva 9.43 - Luna vzide ob 23.01 in zatone ob 12.49 Jutri, SREDA 11. novembra 1998 MARTIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,9 stopinje, zračni tlak 1024 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 61-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje mimo, temperatura morja 16,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Andrea Pe-rossa, Patrizia Zarotti, Gior-gia Rudes, Matteo Landi, Giada Benci, Damiano Valentini, Giada Lakoseljac, Matteo Morea, Matteo Khaz, Nastja Mauri. Umrli so: 70-letni Bruno Visnievec, 92-letna Ida Derbi, 82-letna Ernesta Ruffili, 75- letni Giorgio Klingen-dratli, 87-letni VValter Falza-ri, 91-letni Augusto Žerjal, 76- letna Dolores Caniglia, 94-letna Maria Carpenetti, 88- letna Maria Radoslovich, 89- letna Rosina Šuligoj, 93-letna Giromina Asplanato, 79-letna Silvana Petrinja, 68-letni Luigi Volpi, 89-letna Parajte za Romana Micoli, 73-letna Virginia La Diana, 68-letna Paola Maria Battisti, 62-letni Mario Zucca, 87-letna Stefa-nia Rupel, 86-letna Romana Perisutti, 77-letni Giuseppe Luciano, 67-letni Giovanni Benci. ^ LEKARNE Od ponedeljka, 9. do sobote, 14. novembra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 m od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (tel. 040 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 040347797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253). Zgonik (tel. 040 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Re-voltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 040 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 040 421040). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Gigi Volpi Žalostno vest sporočajo žena Licia, hči Emanuela in sin Diego, sestra Ana, brat Franko in ostali družinski člani Pogreb bo jutri, 11. novembra, ob 9.20, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani. Trst, 10. novembra 1998 Ob bridki izgubi dragega brata Gigija Volpija sočustvujejo z Ano in ostalim sorodstvom sredine prijateljice z družinami Lida, Katja in Aleš sočustvujejo z Ano ob izgubi ljubljenega brata Gigija ter izrekajo njej, bratu Franku in prizadeti družini iskreno sožalje Ob izgubi dragega očeta sočustvujejo z Martino in družino Robi, Stojan, Igor in Marko Žalovanju se pridružujejo svakinja Maria ter nečaki Pino in Lucy z družinama t Zapustila nas je naša draga mama, tašča in no-na Francesca Samec vd. Foraus Pogreb bo jutri, 11. novembra, ob 10. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočata sinova Enzo in Aldo z družinama Trst, Dolina, Lonjer, 10. novembra 1998 Ob težki izgubi drage mame Francke izrekata Enzu Forausu in družini iskreno sožalje KK Adria in Zadruga Lonjer-Katinara t Zapustil nas je naš dragi Avgust Žerjal (GUŠTIN) Žalostno vest sporočajo hči Vilma s Pepijem, sin Boris, brat Oskar s Fani in sestra Vanda ter vnuki in pravnuki Pogreb bo v četrtek, 12. novembra, ob 10. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v borštansko cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Boršt, Bazovica, Dolina, 10. novembra 1998 t Tiho je odšla Cvetka Ravbar por. Malalan Žalostno vest sporoča mož Francesco Pogreb bo jutri, 11. novembra, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev Sv. Jerneja na Opčinah. Opčine, 10. novembra 1998 Srmo) (Bmmssi OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1998-99 HENRIK IBSEN H£DT>A C;A&L£Rl Režija: BOJAN JABLANOVEC Danes, 10. t. m., ob 16. uri ABONMA RED H Glasbena matica Trst V]m Koncertna abonmajska sezona 98/99 SLOVENSKI KOMORNI ZBOR Dirigent: MlRKO CUDERMAN Na sporedu: Lagkhner, Orban, Šnitke Danes, lO. novembra, ob 20.30 v Luteransko-euangeličcmski cerkvi - Trg Panfili Koncert je omogočila Zadružna kraška banka BsMimg) Sr«© LUTKOVNO GLEDALIŠČE - LJUBLJANA Nace Simončič VELIKI KIKIRIKI V NEDELJO, 15. T. M. OB 11. URI OTROŠKA MATINEJA! Slovenski Klub prireja MARTINOVANJE s poBkušnjo in nagrajevanjem domačih vin tržaških vinogradnikov MARIO MAE AON A bo predstavil izbor slik od Štivana do Barkovejj Vabljeni danes, ID. novembra ob 5D.3D v Gregorčičevo dvorano. Ulica sv. Frančiška 20! KINO ARISTON - 17.30, 21.00 »La leggenda del pianista sulVOceano«, r. Giuseppe Tornatore, i. Tim Roth. EXCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Tutti pazzi per Mary«, i. Cameron Diaz, Matt Dillon. EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Lola corre«, i. Franca Potente. AMBASCIATORI - 15.45, 18.45, 21.45 »Sal-vate il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Banks, Matt Damon. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »X-Files«, r. Rob Bow-man, i. David Duchovny, Gillian Anderson. NAZIONALE 2 - 15.45, 18.45, 21.45 »L'uomo che sussurrava ai cavalli«, r. - i. Robert Redford. NAZIONALE 3 - 15.15, 17.00 15.15, 17.00 »Small soldiers«, r. Joe Dante; 18.50, 20.40, 22.25 »Gallo cedrone«, r.-i. Carlo Verdone. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Truman Show«, r. Peter VVeir, i. Jim Carrey. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Libido party« - prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10*»Sli-ding doors«, r. Peter Hovvitt, i. Gwyneth Pal-trow, John Hannah. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Illuminata«, r. John Turturro, i. Ben Gazzara, Christopher Walker. M PRIREDITVE GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 98/99 - V Luteransko-evangelicanski cerkvi, trg Panfili - danes, 10. novembra, ob 20.30: Slovenski komorni zbor, dirigent Mirko Cuderman (Laghner, Orban, Snitke). Člani zamejskih zborov lahko uveljavijo skupinski popust. Vabljeni! Informacije na tel. St. 040-418605. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca gostuje v soboto, 14. novembra ob 20. uri SPD Borovje s Koroške z igro Dr. Faust. Vabljeni! KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ul. 124 - vabi vse prijatelje v soboto, 14. novembra 1998 ob 20. uri na MARTINOVANJE. To sladko, zlato vince bo zbralo bratce nas, veselo bomo peli zdravice na ves glas! Poskrbljeno bo za lepo vzdušje in za zabavo... Vabljeni, vabljeni, vabljeni! KD LIPA Bazovica - v soboto, 14. novembra ob 20.30 v župnijski kinodvorani v Bazovici gostuje dramska skupina Tabor -Opčine z veseloigro Ivana Artača »Rusa riga Cjez uo-grade«. Režija Igor Malalan. Vabljeni! KD FRAN VENTURINI vabi v soboto, 14. novembra 1998 ob 20. uri v Kulturni center Anton Uk-mar-Miro pri Domju na Martinov veCer s harmoniko. Nastopajo Denis No-vato, Trio Venturini, dekliška pevska skupina Fran Venturini, gojenci Sole diatonične harmonike in ...presenečenje. PD SLOVENEC priredi v nedeljo, 15. novembra, v Srenjski hiši v Borštu, ob 18. uri veselo Martinovanje. Nastopajo MePZ Slovenec- Slavec, Vanča in Tonca ter Godba Long Zlunk. Ob priliki bo tudi pokušnja novega vina domačih vinogradnikov. ZAMEJSKI KVINTET prireja AVSENIKOV VECER, ki bo v nedeljo, 15. novembra, ob 18. uri v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Nastopili bodo: ansambel Grega Avsenik, Gašperji in seveda SLAVKO AVSENIK. Predprodaja vstopnic poteka v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v gostilni Grilanc v Saležu in v gostilni Peric v Doberdobu. Zainteresirani lahko dobijo vse potrebne informacije na tel. St. 0348-3821000. ZBOR JACOBUS GALLUS in VZGOJNO-ZAPO-SLITVENO SREDISCE MITJA CUK v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja na Opčinah vabita na dobrodelni koncert, ki bo v openski župnijski cerkvi, v nedeljo, 15. novembra, ob 19. uri. OBVESTILA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH bo svoja zadnja dela razstavljal Se danes, 10. novembra FULVIO CAZZA-DOR. Ogled od 16. do 20. ure. NOVOST! V občinski telovadnici v Dolini bo potekala razgibalna telovadba za odrasle, pod strokovnim vodstvom, v jutranjih urah in sicer ob torkih in Četrtkih, ob 9.40. Za informacije pokličite na tel. St. 040-631300 -Divna (9.30 - 12.30). PK BOR iSCe dvakrat tedensko pomočnika vaditelja plavanja. Zainteresirani dobijo vse informacije na tel. St. 040-226203 v večernih urah ali pa direktno v bazenu na Alturi ob ponedeljkih in Četrtkih ob 16. uri. MLADINSKI DOM BOLJUEC vabi na predavanje o toponomastiki Boljunca in okolice. O pomenu in izvoru boljunskih krajevnih imen nam bo predaval prof. Pavle Merku, danes, 10. t. m. ob 20. uri. SLOVENSKI KLUB prireja danes, 10. novembra Martinovanje, na katerem bodo tržaški »amaterski vinogradniki« predstavili svoja vina. Informacije in prijave Daria Betocchi (tel. 040-948080) in Poljanka Dolhar (tel. 040-44171). SKD FRANCE PREŠEREN vabi na predavanje z diapozitivi prof. Sonje Gregori: KANATA TAKAKKAVV (Vtisi s poti po zahodni Kanadi). V Četrtek, 12. novembra, ob 20.30 v društveni dvorani SKD France Prešeren v Boljuncu. RADIJSKI ODER obvešča, da bo TEČAJ LEPE GOVORICE potekal ob petkih od 18. do 20. ure v Ul. Donizetti 3. Tečaj se bo zaCel v petek, 13. novembra ob 18. uri s predavanjem prof. Jožeta Faganela. Ce se Se kdo želi vpisati, lahko to stori po telefonu (040-370846) ali pa na naslednjem srečanju. SKD PRIMOREC TREBČE ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice vabi vse glasbene, gledališke, plesne in druge skupine, ki se na katerikoli način udejstvujejo na kul- OBCINA TRST PODROČJE ZA TERITORIALNO NAČRTOVANJE SLUŽBA ZA UPRAVNO KOORDINACIJO RAVNATELJ SLUŽBE Na osnovi in v izvršitev Cl. 32, 1. odstavek Dež. zakona St. 52 z dne 19. 11. 1991 obveSCa, da je bila sprejeta s sklepom občinskega sveta St. 75 z dne 29. julija 1998 na osnovi 1. čl., 5. odstavek zakona 1/78 in Cl. 32 bis Dež. zakona 52/91 varianta St. 67 P.R.G./S.O.R.N., ki se nanaša na Športni kompleks v Alpinski ulici - Via degli Alpini, katerega upravlja Poli-sportiva Opicina. Zadevna dokumentacija je deponirana v tajništvu (Segreteria Generale - Albo Pretorio - Ul. Malcanton St. 2) za 30 (trideset) dni zaporedoma od 11. novembra 1998 do vključno 11. decembra 1998, da si jo lahko vsi zainteresirani ogledajo ob delavnikih od 8.00 do 14.00 ter ob praznikih od 9.00 do 12.00. V Času deponiranja lahko vsakdo predloži občini opombe, lastniki z načrtom vezanih nepremičnin pa ugovore. SLUŽBENI RAVNATELJ (VValter Cossutta) spazio BOX vam nudi prostor, Va za katerega oe vedeli niste. zenimsanum"*”” »doravno turnem področju, da do 15. novembra lahko Se prijavijo svojo udeležbo na kulturnem maratonu, ki bo v soboto, 12.12. in v nedeljo, 13.12.1998, od 14. do 24. ure v velikem ogrevanem Šotoru na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Za prijave in podrobna pojasnila naj interesenti pokličejo vsak dan, razen nedelje, od 12. do 14. ure, na tel. St. 040-212811 ali 0388-4482535 od 9. do 20. ure. SKLADNO S STATUTOM je pokrajinski kongres Slovenske skupnosti za Tržaško sklican v nedeljo, 22. novembra 1998 ob 14. uri v Finžgar j e vem domu na Opčinah. SREDNJA SOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine sporoča, da sodeluje tudi letos pri pobudi COOP z nabirko koponov »Buono esempio« za nabavo računalniške opreme in se priporoča za sodelovanje. JK CUPA prireja tečaj joge in vaje za sprostitev in pravilno dihanje v telovadnici CEO v Sesljanu (Naselje sv. Maura) ob torkih od 10. do 11.30 in ob petkih, od 19. do 20.30. Informacije na tel. St. 040-208869 (Lučka). ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za Šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v Ul. Ginna-stica 72, tel. St. 040-573141 ali 040-573142. KRUT nudi elanom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. St. 040-360072. KRUT-ova ambulanta deluje za elane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. St. 040-360072. 3 ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. B_____________IZLETI MOSP nudi informacije o novoletnih izletih za študente in mlade v Barcelono od 27. 12. do 2. 1. 1998 (v organizaciji Severnega sija), v London od 28. 12. do 2. 1. (Severni sij) in v Milan od 27. 12. do 1. 1. (Taizejsko romanje). Informacije in prijave od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na tel. St. 040-370846 (vprašati po Alenki ali Nadji). H ČESTITKE Včeraj je v Nabrežini postal polnoleten MITJA KOCJAN. Vse najboljše in da bi bila njegova življenjska pot Cim lepša in brez ovir, mu Zeli nona Paola iz Križa. TPPZ Pino Tomažič Čestita ob zlati poroki elanu MIROTU KJUDRU in življenjski družici AMALIJI ter jima želi Se mnogo zdravih in srečnih let. MALI OGLASI tel. 040 7786333 NA REPENTABRU smo na pogrebu (9.11.) našli ženske naočnike za vid znamke Annabella v zlatem etuiju (na poti od cerkve do pokopališča). Tel. ob uri obedov na St. 040 327356. URADNICA s 14-letno prakso v sektorju import-export, z dobrim znanjem slovenščine, italijanščine, angleščine in srbohrvaščine ter veSCa v rabi kompjuterja, iSCe zaposlitev. Tel. 040-200930 ob uri obedov. V PREDMESTJU TRSTA pri Domju dajem v najem stanovanje primerno za studio, laboratorij ali urad: tri sobe, kuhinja, kopalnica, svetlo podstrešje, ogrevanje samostojno. Tel. 040-828861 ob uri obedov. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA z izkušnjami nudi varstvo otrok in pomoC pri učenju. Tel. 040-412680. ISCEM DELO za nego starejše osebe, 24 ur dnevno s 15-dnevno menjavo. Imam že iskuSnje. Tel. na St. 0038667-31229 od 18. do 20. ure. ODLIČEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah po 600 lir na kg. Tel. St. 0481-882413. DIPLOMIRANI BOLNIČAR nudi nego na domu starejšim osebam, tudi v noCnih urah. Tel. St. 040-231069, v večernih urah. ISCEM hišno pomočnico enkrat tedensko. Tel. St. 040-414531, po 20. uri. AKACIJEV IN KOSTANJEV LES, v sečnji na Kalvariji, primeren za vinogradske kole ali drva, prodajam. Tel. st. 040-575145 (raje v večernih urah). KUPIM JADRNICO, 11-12 metrov, 3 kabine, tipa X 402, BA 40, Show 42-38, Dehler, 38-36. Tel. St. 0335-6552056 ali 0481-412804. ODDAMO v bližini Sv. Jakoba sončno stanovanje sestavljeno iz dveh sob, kuhinje, kopalnice in shrambe, v celoti opremljeno, s samostojnim ogrevanjem. Tel. St. 040-213750. PRODAM KANARČKE Malinois, dobre pevce. Tel. ob uri obedov na St. 040-220189. DAJEM LEKCIJE me-motehnike, kako se učiti manj in znati vec. Tel. 040-630171, od 20. do 21. ure. ZAZIDLJIVO parcelo, I. 000 kv. metrov, prodam v centru Doberdoba. Tel. St. 0338-2442231, v večernih urah. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KONTOVEL ima ob sv. Martinu odprto osmico v Kutu Se jutri, II. novembra. PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 220722. MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. št. 040-229383. FC PRIMORJE ima ob priliki Sv. Martina odprto osmico v Kulturnem domu na Proseku Se jutri, 11. novembra. OSMICO ima odprto ob priliki Martinovanja Godbeno društvo Prosek v SosCevi hiši na Proseku. KUKUKOVI v Doberdobu so odprli agrituri-zem. Tel. St. 0481-78140. V BORŠTU je odprl osmico Igor Barut. KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. St. 040-229253. OSMICO ima DrejCe Ferfolja v Doberdobu. OSMICO ima Usaj'v Nabrežini st. 8 PURIC MILKO, Repen St. 15, ima osmico. OSMICO ima Miro Žigon - Zgonik 36. PRISPEVKI V spomin na Francija Bavdaža darujeta Barbara in Martin z otroki 300.000 lir za KK Bor. Danes poteka pet let odkar nas je zapustila naSa draga, nepozabna mama Marija Žagar vd. Zupančič. V njen spomin daruje hčerka Eda z družino 30.000 lir za KD Slovan. V spomin na Marijo Pahor vd. Drozina darujejo Marija, Pino e Mario 150.000 lir za SPDT. Ob Četrti obletnici smrti Srečka Grgiča daruje hci Marija 50.000 lir za Bazovski dom. V spomin na Vincenza Faraglia daruje družina Cebulec 100.000 lir za SKD Tabor. V spomin na sosedo Milo Sosič daruje Milko Cebulec z družino 100.000 lir za tabornike Rodu Modrega Vala. V Benečiji se je rodil mali pobič Mitja. Ob njegovem rojstvu daruje nona Vesna 50.000 lir za nakup solabusa v dvojezični Soli v Spetru in 50.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine. Namesto cvetja na grob Bruna Capponija daruje družina Grahonja (Groca-na 29) 50.000 lir za cerkev na Pesku. V spomin na dragega moža in očeta Bruna darujejo žena in sin z družino 200.000 lir za cerkev na Pesku. V spomin na Marcelo Furlan daruje družina 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Viktorja Ukmarja, Danila Pertota in Ivanko Ukmar vd. Lipovec daruje Luciano Stoka 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Sonjo Spanger daruje Luciano Stoka 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Marijo Cok vd. Gunnella darujeta Nevenka in Radivoj Pečar z družinama 100.000 lir za gradnjo Sportno-kultur-nega centra v Lonjerju. Namesto cvetja na grob Marije Cok vd. Gunnella darujeta Marija Križ-manCiC in Valter Coretti 100.000 lir za gradnjo Sportno-kulturnega centra v Lonjerju. V spomin na Adrijani-no mamo Marijo Drozina darujejo Marija, Elda, Graziella, Franca, Clau-dia, Bruna, Neda, Majda, Andreina, Eda, Silvana in Severina 180.000 lir za Stadion 1. maj. V spomin svoje nepozabne predsednice in prve zborovodkinje Marte Werk Volk darujeta KD in ZPZ Ivan Grbec 100.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, Ko-lonkovca in Sv. Ane. Ob 19. obletnici smrti ljubih starSev darujeta hci Marica in vnukinja Ude z družino 50.000 lir za nabavo ukradenih strojev v osnovni soli A. Sirka v Križu. V spomin na pokojne sorodnike daruje Pepi Le-gisa 50.000 lir za zbor Igo Gruden. V spomin na Milo Sosič daruje družina Ber-nard-Skerlavaj in Vojka 50.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Michelino Svagelj vd. Luchesi daruje skupina dializiranih bolnikov iz Milj in Naselja Sv. Sergija 120.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na dragega vnuka Marjana daruje nona Pina Pertot 100.000 lir za popravilo SKD Barkovlje. V počastitev spomina Maksa Kalca, Romane Crevatin vd. Bloccari in Marije Cok vd. Gunnella darujeta Fabio in Majda PeCar z družinama 50.000 lir za KD 'Lonjer-Katinara. V počastitev spomina Marije Cok Gunnella darujeta družina Zerjul in Žerjal 100.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju. V spomin na najino dobro in prijazno prijateljico Marijo Cok darujeta Lidija in Bianka Cok 20.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju. torkova priloga PRIMORSKEGA DNEVNIKA ■ DANES V PRILOGI Najboljše v 2. AL Od naših nogometnih društev so bile tokrat najbolj uspešne ekipe v 2. amaterski ligi, v kateri je do-berdobska Mladost še vedno na vrhu lestvice . Strani 10 in 11 Smučarska sezona je pred vrati Kako se nanjo pripravljajo pri SK Devin Stran 14 Z Bogdanom Tanjevičem nekoliko drugače Med kulturo in športom obstaja tesna povezava Stran 15 VBiellise počutim odlično Pogovor z našim košarkarskim »profijem« Massimom Rase-nijem, ki je v nedeljo v Trstu s svojo Biello, pri kateri je trenerjev pomočnik, samo s točko razlike izgubil proti tržaškemu LIneltexu Stran 17 Torkov pogovor: Roža Cesar Soustvarjalka klana uspešnih športnikov Stran 18 100 km v hoji zahtevnejše od maratona! V nedeljo bodo pri Bergamu prvič po 38 letih v Italiji spet organizirali nenavadno dolgo tekmovanje v hitri hoji, na njej pa bo -kajpak - nastopil tudi naš Fabio Ruzzier. Stran 18 Od petka odbojkarsko SP za moške V petek se bo na Japonskem začelo tudi svetovno prvenstvo v odbojki za moške. Na zaključnem turnirju sodeluje 24 reprezentanc, med favoriti pa je tudi Italija, ki bo. skušala osvojiti tretji svetovni naslov zapored. NA SLIKAH ZGORAJ LEVO: Namiznoteniško prvenstvo A lige je bilo dolgo časa prekinjeno, odmor pa se je očitno prilegel krasovkam, ki so v nadaljevanju lige z zmago v gosteh proti Pink Cervinu pripravile presenečenje, pri tem pa imele tudi kanček sreče, saj so fovorizirane gostiteljice nastopile brez svoje Kitajke. Ne glede na to, je nasmeh Vanje Milič povsem na mestu. ZGORAJ DESNO: , Italijanske odbojkarice (na sliki Rinierije-va v napadu) so se z zmago nad Južno Korejo uvrstile med osem najboljših reprezentanc na svetu, kar je doslej njihov najboljši dosežek na SP. SPODAJ: Na l. maju je bila v nedeljo uspela svečanost ob 40. obletnici Slovenskih Športni iger O nasilju na stadionih ob sklepu UEFA proti Fiorentini Kljub pismom župana Salerna, pomoči italijanske nogometne zveze, podpori tiska in naklonjenosti politikov je bila disciplinska komisija evropske nogmetne zveze UEFA neizprosna. Po znanin dogodkih na tekmi osmine finala v Salernu, ko je papirnata bomba opekla »četrtega« sodnika in oglušila igralca Oliveiro je Fiorentino kaznovala s porazom s 3:0 in jo izločila iz pokala UEFA, čeprav je na terenu z nogometnega vidika dokazala, da je najmanj za razred boljša od Švicarskega Grasshoppersa. Bombo je, kot znano, na igrišče (dokazano) vrgel bedek iz vrst skrajnežev Salerna, da bi se maščeval Fiorentini za poraz Salernitana na prvenstveni tekmi v Firencah. Uperjena je bila torej proti toskanskemu klubu, ki pa je bil kaznovan zaradi pravila o »objek- tivni odgovornosti« kluba gostitelja. To, da je Fiorentina tekmo z Gras-shoppersom odigrala na nevtralnem igrišču, z vidika pravilnika ne spreminja njenega »pramega« položaja. Sodniki v Ziirichu so vsekakor upoštevali nenavadnost dogodka in Fiorentine niso kaznovali z večletno izključitvijo iz mednarodnih tekmovanj, kot bi jo, če bi na primer do hudega incidenta prišlo v Firencah. Dogodek je vsekakor povzročil v Italiji Široko razpravo o »objektivni odgovornosti« klubov. Nihče si sicer ne upa trditi, da bi bili morali Fiorentino oprostiti, precej pa je bilo namigov, da je bil toskanski klub žrtev zastarelega in neprimernega pravilnika. Jasno je namreč, da so za incident v Salernu posredno krive poli- cijske sile, ki so skrajnežem Salerna dovolile vstop na stadion. Ni bilo namreč težko razumeti, da tja niso odšli, da bi navijali za Toskance... Taksen pogled na afero se zdi na prvi pogled tudi sprejemljiv, a je v resnici nevaren. Problem nasilja in torej varnosti na stadionih v Italiji sodi med velika vprašanja javnega reda. Vsako nedeljo je na račun davkoplačevalcev zaposlenih na stadionih na tisoče agnetov, prena-peteži povzročajo ogromno gmotno škodo, vodstva klubov so da organiziranih skupin skrajnežev, milo rečeno, prizanesljiva. V Angliji, domovini huliganov, so že nekaj let odstranili mreže z roba igrišč. Tam so klubi lastniki stadionov in za red skrbijo sami (in iz svojega žepa). Ko je v Salernu padla »bomba«, so Ro-mini igralci v Leedsu mirno pro- slavljali zmago s svojimi navijači, ne da bi s tribun priletel niti plastični kozarček. V Italiji je treba torej metlo najprej usmeriti v čiščenje vzrokov nasilja, šele potem je mogoče tudi spreminjati^ »zastarela in neprimerna pravila«. Disciplinska komisija UEFA je sklep o kaznovanju Fiorentine sprejela baje celo že v soboto, na prošnjo italijanskega notranjega ministrstva pa so jo objavili šele v nedeljo ob 19.15, da bi omogočili varen povratek navijačev Salerna z gostovanja v Genovi. Preventivni ukrep (ki marsikaj pove o splošnem ozračju), kateremu pa bi morali slediti še mnogi drugi. Skratka, zadevi je treba priti enkrat za vselej do dna. Tudi za ceno nepopularnih odločitev. PROMOCIJSKA LIGA / V 8 KOLU Zarja/Gaja po dobri igri ugnala solidni Gradese V Križu je Vesna imela več priložnosti, a mreža gostov se ni zatreslo - Nezaslužen visok poraz Primorja v Ogleju Zarja/Gaja - Gradese 2:1 (0:1) STRELEC za Zarjo/Gajo: v 70. in 85. minuti (11 m) Giorgi ZARJA/GAJA: Faletti, Dussoni, Grgič, Borstner, Štrukelj, Lorenzi (Deste), Kariš (Krizmanrid), Cotter-le, Sclaunich, Giorgi, Ispi-ro. Vzhodnokraska združena ekipa je v nedeljo pripravila domačim navijačem prijetno presenečenje in premagala zelo solidnega tekmeca iz Gradeža, ki je po prvem polčasu vodil z golom prednosti. Srečanje je bilo vseskozi zelo borbeno in na obeh straneh smo videli dober nogomet. Gostje so prevladovali v prvih tridesetih minutah in prish v vodstvo v 23. minuti iz prostega strela. Strel Jusse se je sicer odbil od stative v polje, a naravnost na noge prostemu Mangu, ki je brez težav spravil žogo v Falettijevo mrežo. Nasi nogometaši so sicer reagirali, a so imeli veliko težav v napadalni vrsti, saj so gostje z učinkovito igro pokrivali vse vrzeli v obrambi. Edino priložnost za izenačenje je imel Sclaunich, toda njegov strel iz ugodnega položaja se je končal visoko nad vrati. Kaj je trener Tul med odmorom povedal svojim varovancem, ne vemo, toda reakcija je bila vec kot očitna. Igralci so zaigrali kot prerojeni. Goste so stisnili v obrambo in samo vprašanje Časa je bilo, kdaj bo padel zadetek. Vratar gostov je poskusa! vse, toda ko se je izvrstni Giorgi prebil v kazenski prostor, preigral dva igralca in še vratarja ni mogel nic. Izenačenje je vlilo »modro-ru-menim« Se veC poguma za zmago, ki je prišla po zaslugi Grgiča na koncu srečanja. Ta je po levem krilu lepo ušel branilcu v kazen-sld prostorni kjer so ga zrušili. Nesporno enajstme- MATEJ ŠIRCA SPET PRI VESNI »Treba bi bilo čimprej ustanoviti združeno ekipo« Mladi napadalec Matej Sirca, kijev minuli sezoni za Vesno dosegel 14 zadetkov, je na začetku letošnje sezone prestopil k tržaškemu nogometnemu klubu Trieste calcio. Minuli teden pa je v sklopu zamenjave igralcev ponovno oblekel dres Kriške Vesne. Z mladim obetavnim nogometašem smo se pogovorili o razlogih za vrnitev in o nedeljskem kolu promocijske lige. Kateri je bil razlog da si se ponovno vrnil k Vesni? »Lani sem se pri Vesni znašel zelo lepo. Ustvarila se je prava klapa, kar pa se v ekipi Trieste calcio ni pripetilo, zaradi tega sem se tudi odločil, da se vrnem v Križ.« Kako pa bi ocenil nedeljske izide Zarje/Gaje in Primorja? »Letos ima Zarja/Gaja solidno ekipo, v nedeljo je z goloma Giorgija premagala Gradese, veliko zaslug pa ima nedvomno trener Miloš Tul, saj njegovi napadalci na vsaki tekmi zatresejo nasprotnikovo mrežo. Kot primer naj omenim Di Donata, ki je lani dosegel kar 22 golov, letos pa je prestopil k Trieste calcio in ni dosegel Se niti enega. Kar se pa Primorja tiče, nedeljski spo-drslaj ni hud, saj ni mo-goCe vedno zmagati.« Kljub tvojemu povratku pa ste v nedeljo le remizirali. Kako si razlagaš to? »Postava ki je v nedeljo stopila na igrišče, je bila nekoliko spremenjena, saj so poleg mene zaigrali Se drugi novi igralci, tako da smo bili neuigrani. Igrali pa smo kar dobro in v končnici imeli tudi nekaj dobrih priložnosti. Nasprotnik je bil dober, sodnik slab, skratka nedeljski nastop bi ocenil kot pozitivnega.« Kako pa bi ocenil trenutno lestvico? »Letošnja promocijska liga je zelo težka, saj so vse ekipe precej izenačene. Primorje me je prijetno presenetilo, saj se nahaja v samem vrhu. To pomeni, da trener Bidussi opravlja dobro delo. Že precej let je pri Primorju in zelo dobro pozna igralce. Ekipa Zarje/Gaje se je precej spremenila, zato ima na začetku Se nekaj težav. Lani je bila na koncu prvenstva odlična tretja, letos pa bo to zelo težko ponoviti. Kar se pa tiče nas, smo v tej ligi novinec in ciljamo seveda na miren obstanek. Kar bo vec, bo vse dobrodošlo. Rad pa bi dodal Se to, da je v nedeljo prišel v nase slačilnice novinar RAI-a in vprašal Ce bi lahko dobil izjavo slovenskega nogometaša. V tistem trenutku nisem želel dati nobene izjave, v slačilnici pa sem bil edini Slovenec. To dejstvo je zares žalostno in ne vem, kaj Se Čakajo, da bi ustvarili združeno slovensko ekipo.« (RAS) trovko je Giorgi zanesljivo izkoristil in veselje domačih je bilo na višku. Do zaključka tekme je domača ekipa predvsem pazila v obrambi in gostom ni dopustila, da bi resneje ogrozili vratarja Falettija. Z zmago je združena ekipa ne le popravila nedeljski delni spodrsljaj v derbiju s Primorjem, ampak se je povzpela na lestvici, kar je spodbudno za nadaljnji potek izenačenega prvenstva. (d.gr.) Vesna - Manzano 0:0 VESNA: De Rota, Barto-li, Giovini, Sambaldi, Bia-gini, Malusa, Lovullo, Cok (od 74. Grassi), Sirca, San-nini, Pellaschiar (od 67. Apollonio). Kriško moštvo je na domačih tleh proti Manzanu iztržilo le točko. Obe moštvi sta imeli pred nedeljo enako Število točk in si nista smeli dovoliti poraza, saj bi se položaj na lestvici nedvomno poslabšal. Neodločen izid je tako zadovoljil obe ekipi, vendar bi Vesna zaslužila zmago, saj si je ustvarila kar nekaj dobrih priložnosti, vendar je bila premalo toCna v zaključevanju. V prvem polčasu je Vesna imela lepo priložnost v 20. minuti, ko je Sannini z lepim prostim strelom z roba kazenskega prostora oplazil prečko. V drugem polčasu pa je Matej Sirca, ki se je od Trieste calcio vrnil h kriškemu moštvu, imel kar dve lepi priložnosti. Prvo na polovici drugega polčasa ko je streljal mimo vrat gostov in drugo v zadnjih minutah srečanja, ko je pred vrati žogo z glavo poslal v out. Trener Kriške Vesne Nonis je. takole ocenil nedeljski nastop: »VeCji del srečanja smo igrah v napadu, toda pred nasprotnikovimi vrati nismo bili konkretni. Zdi se, da nam je sreCa obrnila hrbet in da je žoga začarana, saj na noben način noCe v nasprotnikov gol. Imeli smo namreč kar tri odlične priložnosti, od katerih dve Matej Sirca, ki se je ponovno vrnil k našemu društvu in smo ga pricakovah z odprtimi rokami, saj je zelo važen igralec za naše moštvo. Ekipo pa smo okrepili še z dvema igralcema, in sicer z Lovullom in Apolloniem (oba prihajata iz moštva Trieste Calcio) in upam da se bomo počasi zaceli vzpenjati na lestvici, da se Cimprej oddaljimo od nevarnih mest.« Aquileia - Primorje 4:1 (0:1) STRELEC za Primorje: Pescatori v 46. min. PRIMORJE: Babich, Bazzara, Crocetti, Stoka M. (Dagri), Lovrečič, Leghissa, Stoka P. (Štolfa), Mislej, Pescatori, Lando, Tomma- Corrado Pescatori je bil strelec zadetka za Primorje Promocijska liga IZIDI 8. KOLA Aguileia - Primoije 4:1, Capriva ■ Mara- nese 02, Cividalese - Ponziana 36, Lu- dnico - Latte Carso 3:1, Muggia - Monfalcone 0:3, Palmanova - San Canzian 4:2, Vesna - Manzano 0:0, Zarja/Gaja - ka- dese2:1. LESTVICA Palmanova 8 5 2 1 11:7 li Lucinico 8 4 4 0 14:6 16 Aguileia 8 4 2 2 14:7 14 Cividalese 8 4 2 2 9:3 14 Primorje 8 4 2 2 10:9 14 Zaija/Gaja 8 3 4 1 11:7 13 Gradese 8 3 2 3 18:15 11 Latte Carso 8 3 2 3 89 11 Monfalcone 8 2 4 2 10:8 10 Muggia 8 3 1 4 59 10 Vesna 8 1 5 2 56 8 Manzano 8 1 5 2 79 8 San Canzian 8 1 4 3 8:12 7 Capriva 8 1 3 4 1:5 6 Maranese 8 1 3 4 8:15 6- Ponziana 8 0 3 5 3:15 3 PRIHODNJE KOLO Gradese- Aquileia, LCarso - Cividale-se, Manzano - Zarja/Gaja, Maranese -Muggia, Monfalcone - Palmanova, Ponziana - Capriva, Primorje - Lucini-co, San Canzian - Vesna. si (Ostrouska). Po rezultatu sodec bi lahko sklepali, da je Primorje doživelo v Ogleju pravo katastrofo in da je igralo slabo. Toda ni bilo tako, saj bi »rdece-rumeni« zaslužili vsaj točko, potem ko so po prvem delu zasluženo vodih po zaslugi Pe-scatorija, ki je zadel prav na koncu prvega polčasa. V drugem polčasu pa se je tehtnica nagnila na stran domačinov. Najprej je Aquileia izenačila v 57. minuti izi enajstmetrovke, ki jo je uspešno izvedel lanski napadalec Sovodenj Businel-h, ki je bil pozneje Se dvakrat uspešen. Drugi zadetek je dosegel le tri minute pozneje, potem ko je pro-seška obramba nerodno posredovala. Primorje pa ni popustilo in je poskušalo na vse načine iztržiti vsaj točko. Tokrat odličen _______1. AMATERSKA LIGA / 8 KOLO_____ Juventina slavila, Sovodnje remizirale z vodilno Futuro Zadovoljstvo v Štandrežu - Pri Sovodenjcih blestel Zoff Juventina - Ruda 2:1 (0:1) STRELCA ZA JUVENTINO: v 60. Gam-bino, v 64. Braida. JUVENTINA: Cantamt, Kaus, Trampuš, Rupil (od 29. Federici), Peteani, Bastiani, Kobal (od 46. Macuzzi), Tabai (od 55. La-vena), Gambino, Braida. Nedeljska zmaga proti Rudi je nedvomno prinesla v štandreški tabor nekaj veselja in umirjenosti, saj so se Standrežci nekoliko oddaljiti od nevarnih mest, poleg tega pa so s to zmago dokončno pozabiti na spodrsljal proti Pro Romansu. Po dobrem začetku domačih pod vodstvom Peteanija in Braide so si gostje nekoliko opomogli in v 23. minuti prvega polčasa povedli z lepim lobom napadalca Sessa. DomaCi so po prejetem zadetku nekoliko popustiti in v 25. minuti bi Ruda lahko dosegla še drugi zadetek. V 33. minuti pa je sodnik izključil igralca Rude zaradi dveh rumenih kartonov. Drugi polčas se je pričel v znamenju Ju-ventine, ki je v 60. minuti z lepim strelom Gambina, ki je prelisičil celotno nasprotnikovo obrambo, izenačila na 1:1. Le 4 minute pozneje pa je Juventina prešla v vodstvo po prostem strelu Braide. Gostje so nato skušali nadoknaditi zaostanek, toda brezuspešno. Juventini je tako uspelopo-spraviti pod streho nove tri točke. Marko Kerpan nam je o nedeljskem srečanju povedal naslednje: »Tekma je bila zelo važna, saj je Ruda imela enako število točk na lestvici, obenem pa smo se tako tudi nekoliko oddaljiti od nevarnejših mest. Ekipa je zaigrala dobro in zagrizeno. Letošnja 1. amaterska liga ni lahka, ekipe so si enakovredne, poleg tega pa je lestvica zelo kratka in z dvema zaporednima zmagama si lahko na vrhu. Če bomo vedno igrali tako zbrani in zagrizeno, kot smo sodnik pa je spregledal enajstmetrovko nad Štolfo, kar bi brez dvoma'menjalo nadaljni potek tekme. Prav v 90. minuti, ko je bila celotna ekipa Primorja v napadu, so domačini izkoristiti nevaren protinapad in dokončno pokopati upanja ProseCanov. V 94. minuti pa je sledil Se Četrti gol Aquile, kar je prehuda kazen za naše, saj bi bil bolj pravičen neodločeni izid. Takega mnenja je bil tudi predsednik Primorja Dario Kante, ki je podčrtal dobro igro ProseCanov predvsem v prvem delu.«Jezi me rezultat, ki je prehuda kazen za nase fante, ki so do zadnjih minut skušali remizirati. To pa je le Cma pika, saj so drugače fantje pokazali dobro igro, kar je zelo spodbudno za nadaljevanje težkega prvenstva, kjer je vsaka točka je dobrodošla.» l.amoteiskaliga IZIDI 8. KOLA Edile ■ San Lorenzo 12, Futura- Sovodnje 1:1, Gonars - Pro Romans 1:1, Isonzo -San Giovanni 0:0, Juventina • Ruda 2:1, Opidna ■ Pio Fiumksik) 7:1, Pro Cetvigna-no-Aielb 3:1, Union-T rivignano 1 D. LESTVICA Futura 8 Union 8 San Giovanni 8 Isonzo 8 ProCeivignanoS San Lorenzo 8 Pro Romans 8 Trivignano 8 Edile Adriatica 8 Juventina Opidna Sovodnje Ruda Gonars Aielto Pro Fiumbello 8 14:6 12:5 12:6 9:4 11:9 15:11 13:6 7:8 11:11 9:14 14:13 6:10 7:12 10:15 6:14 5:17 PRIHODNJE KOLO Aiello - Edile, Pro Rumbelto - Gonars, Pro Romans - Futura, Ruda ■ Opidna, San Giovanni ■ Union, San Lorenzo • Isonzo, Sovodnje - Pro Cervignano, Trivignano -Juventina. igrati na zadnjih dveh tekmah, ne bi smeti imeti veliko težav.« Futura - Sovodnje 1:1 (1:0) STRELEC ZA SOVODNJE: v 44. min Marazzi. SOVODNJE: Zoff, Bergant, F. Devetak, Interbartolo, Polesello, M. Devetak, Zotti, Cescutti (od 92 min. E. Sambo), Marazzi, Fajt (od 89. min. Condoti), Florenin. Sovodenciji se vračajo z gostovanja v Cartinu s točko. Nedvomno je neodločen izid z vodilno Futuro velik uspeh, veliko zaslugo za ta podvig pa ima sovodenjski vratar Zoff, soimenjak slavnega vratarja italijanske reprezentance Dina Zoffa, ki se je izkazal z odličnimi posegi. Sovodenciji so v prvem polčasu prevzeti vajeti igre v svoje roke in bi lahko že v 13. minuti povedli, saj je sodnik dosodil najstrožjo kazen zaradi prekrška nad Ma-razzijem, toda domači vratar Versolat je strel Fajta ubranil. Toda Sovodenciji niso popustiti in v 44. minuti so povedli z golom Marazzija. V drugem polčasu pa so v 13. minuti domačini izenačili rezultat, vendar se z neodločenim izidom niso zadovoljiti in silovito napadati, toda odlični Zoff je ubranil vse strele domačih napadalcev in tako tudi rešil Sovodenjce. Igralec Marko Fajt je srečanje ocenil takole: »V prvem polčasu smo imeti kar nekaj priložnosti, zgrešili smo namreč enajstmetrovko v 13 minuti, takoj po golu Marazzija pa bi Zotti lahko rezultat zapečatil na 2:0 in tako tudi spremenil potek tekme. V drugem polcsu je Futura zaCela bolj pritiskati, mi pa smo nekoliko popustili. Nedeljska tekma je pokazala, da tudi vodilna Futura ni nepremagljiva in da so ekipe precej enakovredne. Sicer pa je nas cilj končna uvrstitev med prvimi 5 ali 6 ekipami.« WS£“ 9BAtX£ ZBIRA B. RUPEL Pet zmag, trije neodločeni rezultati, štirje porazi: to je nedeljski izkupiček naših ekip, ki so odnesle 17 od 36 možnih točk. Najboljše so se tokrat odrezale ekipe v 2. AL, saj so vse tri zmagale. Uspeh Mladosti (peti v šestih odigranih tekmah) smo sicer pričakovali in tako ostajajo od naših predstavnikov Doberdobci Se edini nepremagani. Omeniti moramo, da je lani Mladost, ki je v tej skupini nastopila kot novinec, imela po šestih kolih le pet točk Prijetno je presenetil tudi Primorec, ki je že drugič zmagal v gosteh. V Trebčah sedaj že razmišljajo, da bi vedno igrali na tujem. Letos so namreč doma v treh tekmah iztržiti eno samo točko, to je v prvem prvenstvenem dovobju z Villanovo. Med glavnimi junaki gladke zmage Brega je bil nedvomno Roberto Vuk, ki je dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Prav proti Torviscosi je Vuk, ki nastopa pri Bregu že od sezone 93/94, odigral svojo stoto prvenstveno tekmo v prvi Bregovi ekipi. V šestih sezonah je dal 16 golov. V 1. AL je Juventina spet poslala na igrišče dva nova nogometaša (Rupil in Gismano) in tako dosegla že Število 27. Kaže, da so za Sovodenjce letos U-metrovke pravi križ. Tokrat je najstrožjo kazen zgrešil Marko Fajt. To pa je bila že Četrta zastreljana 11-metrovka v tem prvenstvu. V promocijskem prvenstvu se je Vesna predstavila s tremi novembrskimi ojačitvami (Matej Sirca, Apollonio in Lovullo), ki prihajajo iz vrst Trieste Calcio. Kljub temu, pa »plavi« Se niso rešili resnih problemov, ki jih imajo v napadu. V Štirih tekmah na domačih tleh so dati le dva gola (enega iz U-metrovke, drugega pa iz prostega strela). V 3. AL je bila to res Cma nedelja za nase enajsterice. Točko je osvojila le ekipa Primorja B, Breg B pa je izgubil nepremagljivost. Močno nas preseneča drugi poraz Krasa, ki je letos startal med favoriti, v šestih tekmah pa je zbral le osem točk. Lani je imel Štiri točke vec, vseeno pa je prvenstvo končal Sele na 3. mestu razpredelnice. Vrstni red strelcev naših ekip 6 golov: Giorgi (Zarja/Gaja). 4 goli: Lando, Pescatori (oba Primorje), Gambino, Braida (Juventina), Marassi (Sovodnje), Mania (Mladost), Pol-licardi (Primorec), Sila (Breg B). 2 gola: Štolfa (Primorje), Sannini, Pellaschier (Vesna), Ispiro (Zarja/Gaja), F. Sambo (Sovodnje), Canelli, Vuk (Breg), Croci, Caiffa (Mladost), Srebemich (Primorec), Floridan, Coccoluto, Vengust (Kras), Pitacco (Zarja/Gaja), Kuk (Primorje B). 2.amatei$kaliga SKUPINA D IZIDI 6. KOLA jfog ■ Torviscosa 3:1, Chiartjola ■ Villa 19, nncameii - Turnaco 1:1, Medea - Staian-^01:1, Mladost - Poggb 1 D, Poipetto ■ Campanelle prek, Tore - Roianese 0:1. LESTVICA Mladost 6 5 10 11:5 16 Rncanteri 6 3 3 0 62 12 Poggio 6 3 1 2 8.6 10 Torviscosa 3 3 1 2 7:7 10 Chiarbola 6 2 3 1 5:4 9 Medea 6 2 3 1 7:6 9 Turriaco 6 2 2 2 11:9 8 * 6 2 2 2 86 8 Roianese 6 2 2 2 8:8 8 Staranzano 6 1 3 2 8:8 6 N 6 1 3 2 6:8 6 Campanelle 5 1 2 2 4:7 5 Porpetto 5 1 0 4 3:6 3 Torre 6 0 0 6 4:14 0 PRIHODNJE KOLO Campanelle ■ Breg, Mladost - Chiarbola, Roianese - Medea, Staranzano - Fincan-lari, Torviscosa - Poggio, Isonzo - Por-Polto, Villa-Tone. 2. amaterska liga SKUPINA E IZIDI 6. KOLA Asutra Go - Savorgnanese 2:0, Azzurra Prem. - Primorec 1:2, Mariano - Corno T1, Piedimonte - Medeuzza 0:1, Portuale • Moraro 0:0, Pro Fana - Villanova 1:0, SanfAndrea - Buonacguisto 4:1. LESTVICA ProFana 6 4 2 0 11:6 14 Portuale 6 4 11 11:4 13 Mariano 6 3 3 0 62 12 AzzunaGo 6 3 1 2 6:3 10 Medeuzza 6 3 1 2 8:7 10 Azzurra Prem. 6 3 0 3 9:8 9 SanfAndrea 6 2 2 2 10:9 8 Como 6 2 1 3 66 7 Primorec 6 2 1 3 7,-9 7 Savorgnanese 6 1 3 2 6:8 6 Buonaguisto 6 1 3 2 4:8 6 Moraro 6 1 2 3 4:4 5 Piedimonte 6 1 2 3 4:8 5 Villanova 6 0 2 4 3:13 2 PRIHODNJE KOLO Buonacguisto - Azzuna Prem., Mariano -Portuale, Medeuzza-Azzurra Go, Moraro-Pro Fara, Primorec - Piedimonte, Savorgnanese - Como, Villanova - SanfAndrea 3. amaterska liga SKUPINA G IZIDI 6. KOLA Kras - Montebello 1:2, Romana - Venus 3:1, San Vito - Breg 1:0, Sagrado - Cento US 1:0, CGS - Union 32, Vermeglia-no - Zarja 36, Fogliano ni igral. LESTVICA Romana 5 4 1 0 9:4 13 CGS 6 3 3 0 11:5 12 Vermegliano 5 3 2 0 11:4 11 Breg 5 3 11 7:3 10 Zarja/Gaja B 6 3 0 3 12:8 9 Sagrado 6 3 0 3 7:7 9 Montebello 6 2 2-2 13:10 8 Kras 6 2 2 2 8:5 8 Pogliano 5 2 1 2 7:8 7 San Vito (-1) 6 2 2 2 6:7 7 CentroUS 5 1 2 2 3:4 5 Venus 6 0 0 6 3:15 0 Union 5 0 0 5 522 0 PRIHODNJE KOLO Breg - Sagrado, Centro US - Kras, Montebello • Vermegliano, Union -San Vito, Venus - Fogliano, Zarja/Gaja B - Romana, CGS ne igra. 3. amaterska liga SKUPINA F IZIDI 6. KOLA Terzo - Ontagnanese 4:1, Santamaria -Malisana 2:0, Primorje B - Fossalon 06, Grado - Villesse 1:1, Audax - Begliano 3:1, Castions - Portuale 26, Strassoldo -Pieris4:2. LESTVICA Castions 6 5 10 18:2 16 Santamaria 6 5 10 15:3 16 Terzo 6 5 10 16:6 16 Audax 6 4 11 16:5 13 Primorje B 6 2 2 2 5:16 8 Pieris 6 2 13 14:9 7 Malisana 5 2 0 3 6:8 6 Ontagnanese 6 1 3 2 5:8 6 Strassoldo 6 1 3 2 9:10 6 Villesse 6 1 2 3 8:13 5 Orado 6 1 2 3 7:14 5 Possalon 5 0 4 1 4:6 4 Begliano 6 0 3 3 6:12 3 Portuale B 6 0 0 6 3:18 0 PRIHODNJE KOLO Portuale - Pieris, Begliano - Castions, Villesse - Audax, Fossalon - Grado, Malisana - Primorje B, Ontagnanese -Santamaria, Terzo - Strassoldo. 2. AMATERSKA LIGA / V 6. KOLU Mladost kroji vrh lestvice Tudi Breg in Primorec OK Mladost ima 4 točke prednosti pred drugouvrščenim SKUPINA D Mladost - Poggio 1:0 (1:0) STRELEC ZA MLADOST: v 5 min. Mama. MLADOST: S. Gergolet, Fontana, Zin, Marušič, Sita, Pellicani, Croci, D. Gergolet (Sanzo), Caiffa, Mania, Ferletič (P. Gergolet). Nedeljsko srečanje s Poggiom je odločalo o položaju prav na vrhu lestvice. Doberdobci so bih namreč pred nedeljo na prvem mestu, Poggio pa je bil tretji. Z zmago je Mladost še utrdila prvo mesto, trenutno pa ima pred drugouvrščenim Fincantieriem kar 4 točke prednosti. Mladost je povedla že v 5. minuti, ko je Mania z glavo poslal žogo v nasprotnikova vrata. Doberdobci so se po golu premaknili na nasprotniklovo polovico igrišča, v 25. minuti pa niso izkoristiti priložnosti, da bi rezultat povišali na 2:0, ko je Caiffa sam pred vratarjem žogo poslal mimo gola. V prvem polčasu je z odličnim posegom rešil vrata Mladosti vratar A. Gergolet, potevvm ko je Donda zelo močno streljal. V drugem polčasu so Doberdobci rezultat nadzorovali in tako tudi pospravili pod streho nove tri točke. Letošnji cilj Mladosti je bil miren obstanek v ligi, ampak benutno igra vodilno vlogo v prvenstvu. Prvenstvo je Se dolgo, predvsem pa zelo izenačeno, tako da lahko po vsakem srečanju pride do kakšnih presenečenj. Breg - Torviscosa 3:1 (1:0) STRELO: Vuk v 36. in 72. min., lurincich v 52. in Feadro v 90. minuti BREG: Cecchini, Paoletti, Prasel, Tede-schi, Švab, Vuk, Canelli (od 85' Alcini), Biondi (od 79' Fiorido), lurincich, Messina, Asselti (od 68' Camassa) IZKLJUČENA: Messina v 75. in Švab v 88. minuti Končno so tudi Brežani okusiti prvo letošnjo prvenstveno zmago. Igrali so dobro predvsem v prvem polčasu in si zasluženo priborili tri točke. Edini negativni točki sta dve izključitvi, kjer pa je morda sodnik prenaglo poslal z Igrišča Messino in Švaba ter nasprotnikovega igralca. Takoj po začetnem žvižgu so domačini prevzeti pobudo in pokazati veliko požrtvo- valnost, čeprav vedno niso imeli zelo jasnih idej, kako do zadetka. Večkrat so bde podaje do napadalcev predolge in netočne, tako da so morati Asselti in Canelli tekati povsod. V 36. minuti pa je prišlo do zadetka. Vuk si je priboril žogo na sredini igriSčca, prodrl po levem krilu, podal do Caneltija, ki mu je žogo vrnil, Vuk je napravil še korak v kazenskem prostora in z neubranljivim strelom zatresel mrežo. Dragi zadetek je padel takoj po odmora, ko je lurincich z glavo preusmeril v mrežo podajo Caneltija. Tekma je bila nato nezanimiva. Domačini so dosegli še en zadetek, strelec pa je bil Vuk v gneči pred vrati gostov. Nato sta bila izključena Messina in igralec Torviscose zaradi medsebojnega obračunavanja, dve minuti pred koncem pa je moral v slačilnico tudi Švab zaradi dvomljivega prekrška kot zadnji mož. V 90. minuti pa so gostje dosegli častni zadetek. (E.B.) SKUPINA E Azzuna Premariacco - Primorec 1:2 (0:1) STRELCA za Primorec: v 36. min. Polti-cardi, v 87. min.Blanos PRIMOREC: Martellani, Procentese, Gorana, Srebemich, Parovel, Pollicardi, Pagliaro (Legisa), Sonentino, Blanos, Perlitz (Bulic, Sincovich), Naperotti. »S to zmago smo končno nekoliko lažje zadihati in se oddaljiti od repa lestvice. Vesel sem tudi, da smo končno zaigrali tako, kot znamo in zato je zmaga povsem zaslužena,« nam je dejal tajnik Primorca Edi Ferluga. Prvi polčas je minil v znamenju Trebencev, ki so gospodariti na igrišču. Trebence pa je popeljal v vodstvo Pollicardi iz enajstmetrovke. V dragem polčasu so hoteti domačini iztržiti vsaj točko in odločneje napadli. Primorec pa se je kmalu zbral, a okrog 75. minute so domačini nepričakovano izenačili. Proti koncu tekme je postajala igra vse bolj groba. Tudi publika je prispevala k nervozi igralcev, tako da je moral sodnik večkrat poseči, da je umiril igralce na igrišču. Trebenci pa so odločno pritisniti in zadnje minute so bile usodne za domačine. Blanos je lepo izkoristil zmedo domačinov in v 87. minuti dosegel zmagoviti zadetek, ki je popeljal Primorec do zaslužene in pričakovane zmage, (j.g.) 3. AMATERSKA LIGA / V 6 KOLU Le točka za našo četverico Osvojili so jo Prosečani - Porazi Brega, Zarje/Gaje in Krasa SKUPINA G San Vito - Breg B 1:0 (1:0) BREG B: Gregori, Pines Cavedon, Luisa, Braico, Marussi (Delise), Paoli, Blau, Chermaz (Armani), Mami, Babudri (Curzolo), Sila V izenačenem srečanju je druga Bregova postava prvič letos izgubila. Tekma ni bila lepa. Brežani so morda nekoliko podcenjevali nasprotnika, zaigrali povprečno in premalo odločno. Odločilni zadetek je padel v prvem delu neposredno iz prostega strela. V drugem polčasu so varovanci trenerja Tommasija več napadati, a si niso ustvarili večjih priložnosti. Domačini pa so biti nevarni s hitrimi protinapadi. Upajmo, da poraz ne bo potrl Brežanov in da bodo že v nedeljo spet zaigrali kot v preteklih kotih.(E. B.) Vermegliano Zaija/Gaja B 3:0 (0:0) ZARJA/GAJA B: Damijan Gregori, Argentin, Devetta, Gombač (Tome), Carli, Umek, Calzi, Danjel Gregori (Metlika), Tomaze-tič, Cocevari, Vrše. Z gostovanja pri močnejšemu nasprotniku so se igralci združene ekipe vrnili praznih rok. Začetek pa je bil bolj obetaven, saj so naši začeli spodbudno in biti povsem enakovredni nasprotniku. V drugem delu pa so popustili in Vermeglianu je s tremi zadetki pokopal upe vzhod-no-kraške enajsterice, da bi odnesla domov vsaj točko. Edine resne priložnosti za »rameno-modre« so imeti Vrše, Calzi in Tomazetič, a žal jim ni uspelo premagati domačega vratarja. Na koncu tekme je napadalec naše enajsterice Massimo Vrše takole ocenil nastop: »V prvem delu smo bili enakovredni nasprotniku in imeli tudi nekaj lepih priložnosti. Drugi polčas pa je bil za nas katastrofalen, tako da je nasprotnik izkoristil priliko in zasluženo zmagal.« (j.g.) Kras - Montebello/Don Bosco 1:2 (0:2) STRELEC za Kras: Vengust v 3. min. d.p. KRAS: Scrignar, Bastia-nelli, Bratovic, Rizzitelli, Fratepietro, Vascotto (Bagri), Vengust, Coccolutto, Mosca, Norbedo, Scrigner. Krašovci so tokrat dovoliti nasprotniku, da je odšel iz Repna s celotnim izkupičkom. Ze začetek ni bil preveč spodbuden, saj so naši igrati preveč zaspano, da bi lahko premagali trdožive Tržačane, ki so na polovici polčasa povedli po prostem strelu, ko se je žoga najprej odbila od Klasove obrambe, nato pa jo je gostujoči napadalec spravil v domačo mrežo. Reakcije sploh ni bilo, tako da je re- penska obramba ponovno nerodno posredovala in že je bilo 2:0. V drugem polčasu so vsi pričakovati pritisk Krasa, ki je bil le po-lovičen.Bilo je tudi precej priložnosti, toda pričakovanega zadetka ni bilo in nasprotnik je celo zadel prečko. V Krasovem taboru so bili na koncu tekme nekoliko razočarani, saj bi po prikazani igri v drugem polčasu zasluzili sigurno kaj več. SKUPINA F Primorje B - Fossalon 0:0 PRIMORJE B: Murri, Ferfolja, Lipovec, Guštin, Tence, Bukavec, Bianco, Kuk, Gherbassi (Zangari), Emili, Lukša (Ostrouška). Mladi primorjaši nadaljujejo s pozitivno serijo, saj so si v zadnjih tekmah priboriti lepo število osmih točk, s katerimi so se uvrstili v zlato sredino lestvice. Vendar pa tokrat Prosečani niso zaigrali tako prepričljivo in Fossalon je kar dvakrat zadel prečko. Nekaj boljše je bilo le v začetnem delu prvega polčasa, nato pa so naši nekoliko popustili. Vratnica pa je rešila tudi Fossalon, saj bi v nasprotnem primeru Emilijev strel zatresel nasprotnikovo mrežo. Tekma se je tako zaključila z neodločenim izido, ki odgovarja obema ekipama, (j.g.) MLADINSKA PRVENSTVA / ZAČETNIKI Združena ekipa Brega melje svoje nasprotnike Z dobrimi igrami nadaljujejo tudi naraščajniki Sovodenj Združena ekipa začetnikov Brega so v svoji kategoriji brez konkurence MLADINCI Izidi 6. kola: Chiarbola -Turriacco 2:1, Fogliano - Co-stalunga 1:3, Mont./D. Bosco - Lucinico 3:3, Pro Romans -Vesna 4:1, Zarja/Gaja - Opi-cina 1:1, Zaule - Domio 0:1. Vrstni red: Zarja/Gaja, Opicina 13, Chiarbola, Domio, Costalunga 10, Fogliano 8, Pro Romans, Lucinico 7, Zaule 6, Vesna, Mont./D.Bo-sco 5, Turriacco 1. Prihodnje kolo: Vesna -Zarja/Gaja. NARAŠČAJNIKI NA GORIŠKEM San Lorenzo - Sovodnje 0:3 (0:1) STRELCI: Padovani (2), Cotič. SOVODNJE: Tomšič R„ Mauri, Todde (Stjepanovič), Pintar (Devetak T), Pellegri-no, Lavrenčič, Tomšič S., As-si, Padovani, Cotič, Tomšič D. (Ferlec). Sovodenjci so ponovno pokazati, da so v dobri formi in zadnje čase kar meljejo nasprotnike. Tokrat je padel San Lorenzo. Naši so stalno imeti pobudo, razigrani Padovani, ki je kar dvakrat zatresel mrežo, in Cotič pa sta popeljala Sovodenjce do zmage. Le na začetku dragega polčasa so Sovodenjci nekoliko popustili, a nasprotnik ni nikoli resno ogrozil vratarja Tomšiča. Pohvalo zasluži celotna enajsterica, ki je pokazala dobro skupinsko igro in bila boljša od nasprotnika v vseh elementih igre. NA TRŽAŠKEM Izidi 6. kola: Cgs - Zaule 6:0, Latte Carso - Esperia 2:1, Montebello/D. Bosco A - Domio 5:1, Muggia - Chiarbola 3:2, Opicina - Montebello/D. Bosco B 3:2, Primorje prosto. Vrstni red: Muggia, Latte Carso 15, Primorje 12, Chiarbola 10, Mont./D. Bosco A 9, Opicina 6, Mont./D. Bosco B 5, Cgs, Esperia, Domio 4, Zaule 0. Prihodnje kolo: Domio -Primorje. NAJMLAJSI NA TRŽAŠKEM Zarja/Gaja - San Luigi B 2:1 (1:1) STRELCA za Zarjo/Gajo: Strajn in A. Kante ZARJA/GAJA: Mirko Kante, Franco, Gregori, Alexander Kante, Stoka (Ber-netič), Jernej Mitič, Pipan, Aljaž Mitič (Vojnovič, Cec-chi), Strajn, Milkovič. Sam izid ne ustreza dogodkom na igrišču, saj bi najmlajši Zarje/Gaje po prikazani igri zaslužili izdatnejšo zmago. Gostje iz Trsta so sicer že takoj na začetku tekme z edinim strelom na vrata v prvem polčasu srečno povedli iz sumljivega položaja. Domačini so se takoj podali v napad in s privlač- no igro stisniliTržačane na njihovo polovico. Ustvariti so si tudi nekaj zelo lepih priložnosti za zadetek. Ko so gostje nepričakovano povedli, so Strajn in tovariši še bolj pritisnili na vrata gostov. In prav Strajn je z lepim strelom izenačil pred itekom prvega dela. Tudi po odmora so biti naši nogometaši za razred boljši in Kanteju je v gneči uspelo poslati žogo v mrežo gostov, ki so se do konca tekme predvsem branili in se morajo zahvaliti svojemu vratarju, da niso doživeti še hujšega poraza. Vsi naši nogometaši zaslužijo pohvalo, e posebej pa se je tokrat izkazal Strajn, ki je bil izredno nevaren, toda številni njegovi streti so šli le za las mimo gola. (d. gr.) Ostati izidi 6. kol^ Costalunga - Roianese 2:4, Esperia - Chiarbola 2:0, Mont/D.Bo-sco - Opicina 1:1, Ponziana B - Cgs 3:2, Trieste Calcio B -Muggia 1:2, Zaule - Domio 1:2. Vrstni red: Muggia 18, Zarja/Gaja 15, San Luigi, Cgs, Trieste Calcio 12, Roianese, Ponziana 10, Esperia 9, Opicina 8, Zaule 5, Chiarbola, Domio 4, Mont./D.Bosco 2, Costalunga 0. Prihodnje kolo: Zarja/Gaja - Ponziana B. NA GORIŠKEM Sanrocchese - Sovodnje 0:0 SOVODNJE: Bemetič, Ga-liussi, Ferlet, Martin Roner, Ceschutti, Špacapan, Vižintin, Ivan Devetak (Damjanovič), Terpin (Boris Roner), Francescotto, Santoro (Sun-dos). V soboto je naša ekipa dosegla pomembno in zasluženo točko. Proti tretjeuvrščeni ekipi so Sovodenjci odigrali dobro tekmo ter pokazali velik napredek. Tekma je bila živahna in igra je v glavnem potekala na polovici domače ekipe in vratar Sanroccheseja je imel precej dela. Na dragic strani pa je Bemetič le redko dobil žogo, saj so sovo-denjski branilci skoraj vedno preprečili nasprotnikom strel. Dobro so igrali tudi vezni igralci, ki so z zelo lepimi žogami zalagali napadalce, katerim pa ni uspelo doseči zadetka. Kljub temu pa je dosežena točka pomembna bodisi za lestvico, kot zato, ker priča o vidnem napredku naših igralcev. (Špacapan Peter) ZAČETNIKI NA GORIŠKEM Juventina - Isontina 1:2 (1:2) STRELEC za Juventino: Battistuta. JUVENTINA: Cecchini, Piccolo, Figelj, Bressan (Od-giano), Carnielli (Milocco), Kogoj, Ceffarin, Pellegrino, Peteani, Jarc (Petejan), Battistuta. Mladi Standrežci bi po prikazani igri zasluziti vsaj remi, saj so odigrati solidno tekmo, a na koncu so potegnili krajši konec. Vse je bilo odločeno v prvem polčasu, potem ko so prvi povedli gostje. Juventina je kmalu izenačila, toda gostje so ponovno prešli v vodstvo in obdržali minimalno prednost vse do konca tekme, kljub temu da so »rdeče-beli« imeli pobudo v svojih rokah. Kljub porazu je treba pohvaliti vse naše nogometaše za dobro igro. NA TRŽAŠKEM Breg - Montebello/Don Bosco 7:0 (2:0) STRELCI: Cheber (2), Ghezzo, Mihelčič, Klun, Romano, Siccardi. BREG: Slavec, Ghezzo, Claudio, Merlak (Romano), Stoka, Cozzutto, Siccardi (D’Oronzio), Mihelčič, Cheber, Klun, Zennaro (Di Dona-to). Brežani nadaljujejo prvenstvo z uspešnimi nastopi. Tokrat so premagali šibki Montebello/Don Bosco, ki našim ni nudil odpora. Združena ekipa je tako ponovno dokazala, da v tej sku-pmi nima enakovrednih nasprotnikov. Brežane je popeljal v vodstvo Cheber že v drugi minuti, v prvem delu pa je bil uspešen še Ghezza. V drugem polčasu pa smo biti priča pravi toči golov. Zadetke so dosegli Mihelčič, Klun, Cheber, Romano in na koncu najlepšega Siccardi. Doprinos k zmagi pa so dali prav vsi Hafnerjevi varovanci. O premoči plavih pa najbolje priča podatek, da so gostje samo enkrat streljati proti golu Slavca. Strelci naših ekip Mladinci - 6 golov: Man-zin (Zarja/Gaja), 2 gola: Ban, Berce (Zarja/Gaja), Millo (Vesna), 1 gol: Biagini, Ur-dih, Martincich, Rubinbura, Tommadin, Grando (Vesna), Furlani, Zottich (Zarja/Gaja). Naraščajniki - 6 golov: Gi-raldi (Primorje), 4 gole: Strajn (Primorje), Mauri, Padovani (Sovodnje), 3 gole: Cernjava, Pauletič (Primorje), 2 gola: Pahor, Švara (Primorje), Pellegrino, D. Tomšič, (Sovodnje), 1 gol: Stjepanovič, Todde, Cotič (Sovodnje), Gregori, Tul (Primorje). Najmlajši - 9 golov: A. Kante (Zarja/Gaja), 5 golov: A. Milič (Zarja/Gaja), 2 gola: Vojnovič, Pipan, Strajn (Zarja/Gaja), Tadej Devetak (Sovodnje), 1 gol: Ivan Devetak (Sovodnje), Balde, Bemetič (Zarja/Gaja). H PO 3. KOLUl—I Sedem anag in le trije porazi D-ligaši v sredo spet na igrišču Tretje kolo je bilo za večino naših ekip zelo uspešno, saj smo zabeležili kar sedem zmag (med temi sta tudi prvi zmagi 01ympie Kmečke banke in Našega prapora) ter tri poraze. Naj še omenimo, da prvič letos nobena naša ekipa ni igrala tie-breaka. V moški C ligi je po tem kolu za vodilnim II Pozzom, ki še ni izgubil seta, cela gruča ekip s šestimi točkami. Med temi sta tudi Soča Unitecno in Mirna Eurospin, goriška še-sterka pa ima boljši količnik v nizih od slogašev. Slogaši se bodo naslednjič srečali z ekipo, ki ima enako točk kot oni, sočani pa bi morali brez večjih težav ponovno priti do zmage. V ženskem delu tega prvenstva so, kot smo že omenili, do prve zmage prišle igralke Olympie, ki so se tako nekoliko povzpele na lestvici. Prav tako kot fante čaka tudi njih težka tekma, saj se bodo srečale z Vol-ieyem ’93, ki je lani izpadel iz B2 lige. Nuova Kreditna in Val Imsa, ki imata na lestvici le točko manj od vodilne trojice, ki jo sestavljajo Porcia, Vol-lev ’93 in Virtus, bi morala v naslednjem kolu predvidoma brez težav osvojiti nove tri točke, saj sta Fincan-tieri in Farra gotovo slabša od njiju. Med D ligaši, ki bodo na igrišča stopili že med tednom (v sredo ali četrtek) se nadaljuje črna serija borovcev, ki edini med našimi ekipami niso še osvojili seta, če upoštevamo tudi lansko sezono, pa je to za njih že 29. zaporedni poraz. Precej razlogov za zadovoljstvo pa ima Naš prapor, ki je dosegel prvo zmago in se na lestvici povzpel na deveto mesto, že med tednom pa bi lahko vknjižili nove tri točke, saj igrajo proti ekipi, ki je še brez točk. Težja naloga pa čaka Bor Friulex-port, ki je v prvih treh kolih gladko slavil, saj se bo v gosteh pomeril z ekipo iz Cervinjana, ki je prav tako trikrat zmagala. Zmaga bi lahko pomenila, da je visoko mesto, ki ga borovke zasedajo na lestvici, realno. MOŠKA C LIGA / PO DERBIJU V STANDRE2U Breda Cok: »Najbolj se je izkazal Aljoša Orel« Mlajši vdovci tokrat igrali brez treme - Olympia preveč pasivna - Val sedaj tik pod vrhom, Olympia pa še pri dnu Posnetek s sobotnega derbija v štandrežu (F. Bunbaca) V soboto sta se v Štandrežu na tretjem letošnjem derbiju v moški C ligi srečali ekipi, ki sta na derbijih v prvem kolu potegnili krajši konec, in sicer Val Imsa in 01ympia Agraria Terpin. Brez večjih težav so do zmage prišli valovci, tekma pa nikakor ni navdušila publike, saj je bila v primerjavi s prvima dvema derbijema na precej nižji ravni. Med gledalci je bila tudi Borova odbojkarica Breda Cok, ki je tekmo takole komentirala: »Pričakovala sem veliko lepšo tekmo, na žalost pa sta obe ekipi igrali precej slabo, tako da je bil nivo igre nizek. Na obeh straneh je bilo precej naivnih napak, kar nekajkrat pa se je na primer zgodilo, da sta bili v isti akciji obe ekipi prisiljeni s podajo ali podlahtmi poslati žogo na drugo stran mreže. Valovci so sicer zmagali brez večjih težav, razlog za to pa je bil predvsem pasiven pristop igralcev 01ym-pie, ki v zadnjih treh setih sploh niso reagirali. Slednji so sicer začeli zelo agresivno in predvsem po zaslugi zelo dobrega servisa visoko povedli, a to je bilo tudi vse. Igrali so z nekoliko nenavadno postavo in mogoče je tudi to vplivalo na njihov nastop. Kar me je pa najbolj presenetilo je bilo to, da tolkači, ki ponavadi zelo dobro napadajo, tokrat sploh niso prišli do izraza, verjetno tudi zato, ker so se s podajačem slabo ujeli. Valovci pa so razen na začetku srečanja dobro sprejemali, blok 01ympie pa.napadalcem sploh ni povzročal težav. Kar se tiče možnosti obeh ekip v letošnjem prvenstvu, bi dejala, da se lahko valovci z bolj zagrizeno igro potegujejo za sam vrh. V vrstah Vala igra sicer tudi nekaj zelo mladih igralcev, mislim pa, da so ti zelo sposobni. Tako je na primer v soboto po mojem zelo dobro igral Aljoša Orel, ki lahko, če igra, kot zna, nudi svoji ekipi velik doprinos, na splošno pa se to, da so bili na igrišču določeni igralci mlajši od ostalih, sploh ni poznalo. Igralcev 01ympie pa letos pred soboto nisem videla igrati, tako da ne vem, kaj lahko pričakujejo od letošnjega prvenstva. Ce bodo igrali tako kot v soboto, prav gotovo ne bodo med boljšimi ekipami.« Po tem kolu so valovci s šestimi točkami v skupini sedmih ekip, ki si delijo drugo mesto. 2e v naslednjem kolu pa imajo možnost, da potrdijo, da je drugo mesto povsem zasluženo, saj bodo igrali proti Vivilu, ki ima enako število točk kot oni, in ki je v tem kolu izgubil proti slogašem. Flore-nin in ostali se bodo sicer z dobrim nasprotnikom pomerili v gosteh, prav zmaga slogašev pa dokazuje, da Vivil na domačih tleh le ni nepremagljiv. Težka tekma čaka tudi igralce 01ympie, ki s koledarjem letos res nimajo sreče. Doslej so se namreč srečali le z ekipami, ki so trenutno na samem vrhu lestvice (Sloga, Vivil in Val), tokrat pa bodo igrali proti Prevenireju, ki je v tem kolu zadal Soči prvi prvenstveni poraz. Prevenire je stari znanec Goričanov, ki bodo morali pred domačo publiko postreči z res dobrim nastopom, če hočejo končno prebiti led in se tako odlepiti od dna lestvice, kamor glede na igralski kader gotovo ne sodijo. (T. G.) Moška C liga IZIDI 3. KOLA Vivil - Mirna Eurospin 1:3 (15:17,15:13, 5:15,5:15), Val Imsa - Agraria Terpin 3:1 (16:17,15:5,15:7,15:6), Fiume Venelo -Buia 0:3 (13:15,5:15,16:17), Prevenire-Soča Unitecno 3:1 (11:15,15:2,16:14, 15:13), Rojalese-Eltor 3:1 (12:15,15:13, 15:6,15:7), ltely - II Pozzo 0:3 (0:15, 3:15,1:15), Club Altu ra - Demar 3:1 (9:15,15:13,16:14,15:11). LESTVICA II Pozzo 3 3 0 9:0 9 Buia 3 2 1 6:3 6 Val Imsa 3 2 1 7:4 6 Soča Unitecno 3 2 1 7:4 6 Vivil 3 2 1 7:4 6 Prevenire 3 2 1 7:4 6 ltely Fojda 3 2 1 6:4 6 Mirna Eurospin 3 2 1 6:5 6 Club Altura 3 2 1 7:6 5 Rojalese 3 1 2 5:7 4 Demar Prata 3 1 2 4:7 3 Agraria Terpin 3 0 3 3:9 0 Eltor NaSsonia 3 0 3 19 0 RumeVeneto 3 0 3 0:9 0 PRIHODNJE KOLO Vivil - Val Imsa, Mirna Eurospin - ltely, Soča Unitecno - Demar, Agraria Terpin -Prevenire, Buia - Rojalese, Eltor - Fiume Venelo, II Pozzo-Club Altura. Moška D liga IZIDI 3. KOLA Naš Prapor - Corno 3:0 (15:11,15:7, 15:7), Azimut - Torriana 0:3 (10:15, 13:15,7:15), Bor-VBU 0:3(4:15,12:15, 3:15), Mossa - Buffet Toni 0:3 (15:17, 11:15,16:17), Turjak-Rigutti 0:3 (4:15, 14:16,13:15), NPT - Porcia 3:0 (15:4, 15:4,15:9), Majano - Pall. Trieste 1:3 (6:15,9:15,15:11, 2:15), Casarsa-Ma-niago1:3. NPT Tomana Gradišče VBU Naš Prapor Majano Mossa Azimut Rozzol BCC Turjak Porcia Casarsa , Bor Como 3 3 0 9:1 9 3 3 0 9:1 9 3 3 0 9:2 9 3 3 0 9:2 8 3 2 1 8:3 7 3 2 1 6:4 6 3 1 2 4:6 3 3 1 2 4:6 3 3 1 2 4:7 3 3 1 2 3:6 3 3 1 2 3:8 2 3 0 3 3:9 1 3 0 3 2:9 0 3 0 3 0:9 0 3 0 3 0:9 0 LESTVICA Buffet Toni S. Sergio 3 3 0 9:0 9 Pallavolo Trieste Rigutti Maniago PRIHODNJE KOLO (11.11.) Corno - Majanese, Casarsa - Naš Prapor, Pall. Trieste - Azimut, Porcia - Buffet Toni, Maniago - Bor, Rigutti - NPT, Torriana-Mossa, VBU-Turjak. Ženska C liga IZIDI 3. KOLA SGM - Terme D'Arta 3:1 (8:15,15:6, 15:11,15:6), Favento - Farra 3:2 (6:15, 12:15,15:7,15:7,15:4), Staranzano -Tarcento 0:3 (12:15,4:15,12:15), Val Imsa-Čedad 3:0 (15:6,15:3,15.9), Porcia - Furlanina 3:0 (15:2, 15:5, 15:6), Kmečka Banka - Fincantieri 3:1 (15:9, 16:14,8:15,159), Nuova Kreditna - Car-friulana3:1 (6:15,15:10,15:3,15:10). LESTVICA Porcia 3 3 0 9:4 7 SGM Consulting 3 2 1 8:4 7 Virtus Favento 3 3 0 9:5 7 Val Imsa 3 2 1 7:4 6 Vivil Carfriulana 3 2 1 7:4 6 Terme ArtaTolmeč 3 2 1 7:4 6 Nuova Kreditna 3 2 1 8:6 6 Tarcento 3 2 1 6:5 5 Fincantieri 3 1 2 6:6 4 Kmečka Banka 3 1 2 5:7 4 Staranzano 3 1 2 3:7 3 Farra 3 0 3 39 1 Furlanina Rume Ven. 3 0 3 39 1 i Publiuno Čedad 3 0 3 2:9 0 PRIHODNJE KOLO Terme Arta-Favento, SGM - Kmečka Banka, Publiuno - Vivil, Farra - Val Imsa, Tarcento -Porcia, Furlanina - Staranzano, fincantieri -Nuova Kreditna Ženska D liga IZIDI 3. KOLA Sattec - Paluzza 3:1 (5:15,15:5,15:9, 15:5), Spilimbergo - Emmezeta 0:3, Bor Friu!export - Cassacco 3:0 (15:3,17:15, 15:10), Torriana-Delser 2:3 (15:7,12:15, 15:9,13:15, 7:15), II Pozzo - Computer Discount3:0 (15:5,15:4,15:8), Morocco - Cus Videm 3:1 (13:15,15:11,15:9, 15:4), Belfrutta - Gonars 1:3 (8:15, 6:15, 15:5, 8:15), Tecnoinox - Sporting Club 13(10:15,10:15,15:4,5:15). LESTVICA II Pozzo 3 3 0 9:0 9 Bor Friulexport 3 3 0 9:0 9 Šport. Club Cervinjan 3 3 0 9:1 9 Sattec Pn 3 3 0 9:2 9 Morocco Ločnik 3 3 0 9:3 9 DLF Belfrutta Videm 3 2 1 7:3 6 Emmezeta Bagn.Arsa3 2 1 7:3 6 Gonars 3 2 1 7:6 5 Torriana Gradišče 3 1 2 5:6 4 TecnotaPn 3 1 2 4:6 3 Delser Martignacco 3 1 2 3:8 2 Paluzza 3 0 3 39 1 Cassacco 3 0 3 19 0 Cus Videm 3 0 3 1:9 0 Spilimbergo 3 0 3 09 0 S.AndreaComp. Disc.3 0 3 09 0 PRIHODNJE KOLO (11.11.) Paluzza - Belfrutta Tecnoinox - Sattec, Gonars - Spilimbergo, Cus - Delser, Šport. Club - Bor Friulexport, Comp. Disc. - Morocco, Emmezeta - Torriana, Cassacco - II Pozzo. H MOŠKA D LIGA / SPET PORAZ BORA h Borovci s številnimi napakami olajšali VbU pot do zmage Bor - Vbu 0:3 (4:15, 12:15,3:15] BOR: Milič 0+1, Sa-varin 0+1, Jančar 0+2, Volčič 1+4, Cuk 3+4, Miot 2+6, Šušteršič 0+0, Jagodic 0+3, Pertot, Ni-gido. Servis (točke/napake): Bor 4/13, Vbu 3/12. V nedeljo zjutraj se je združena ekipa Bora in Sloge pomerila z Vbujem, ki je v prvih dveh kolih prav tako dvakrat izgubil. Na žalost pa tudi proti nedeljskemu nasprotniku, ki nikakor ni bil nepremagljiv, borovci niso zaigrali, kot znajo, tako da so lahko Videmčani v približno petdesetih minutah vknjižili prve tri točke. V prvem in v tretjem setu praktično sploh ni bilo igre, saj so borovci skupno dosegli le sedem točk in igrali porazno. Absolutno preveč so grešili ter tako močno olajšali Vi-demčanom pot do zmage. Omembe vreden je tako samo drugi set, v katerem je že kazalo, da bodo lahko borovci kos svojemu nasprotniku. Začeli so namreč zelo dobro, po vodstvu z 11:8, pa se jim je spet zataknilo. Ponovno so začeli grešiti (z napakami so v končnici nasprotnikom podarili kar šest od sedmih točk) in tako dovolili Videmča-nom, da jih prehitijo ter osvojijo drugi set. Trener združene ekipe Bruno Milič je bil po tekmi spet razočaran: »Na žalost nismo dovolj konstantni, ponavljamo vedno iste napake ter ne zaključujemo protinapadov. V tej ligi si tega ne moremo dovoliti. Res je škoda, da fantom ne uspe pokazati tega, kar pokažejo na treningih, saj ne treniramo slabo. Na žalost pa na tekmah pokažemo le dvajset odstotkov tega, kar znamo. Upajmo, da bodo fantje čim prej zaigrali na ravni, ki jo zahteva D liga, kajti s tako igro gotovo ne bomo dosegli obstanka. Vsekakor mislim, da je to le vprašanje časa.« MLADINKE / PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM Slogašice nadigrale borovke Kontovelke meljejo kot stroj Kaže, da bodo do play-offa brez tekmic - Brežanke bi morale iztržiti več Skupina A Sloga Pizzeria Veto - Bor Friu-lexport 3:0 (15:0,15:7,15:3) SLOGA PIZZERIA VETO: Co-retti, Crissani, Hrovatin, Kalc, Kralj, Obad, Pohlen, Prestifilippo, Ivana, Mara in Tina Sossi, Žagar. BOR FRIULEKPORT: Furlani, Carpani, Zompicchiatti, Dose, Sancin, Ščuka, Frandolič, Ciacchi, Smotlak, Husu, Posar. V soboto je bil na Opčinah derbi A skupine mladink. Tokrat tekma ni bila tako izenačena, kot smo jih bili vajeni v zadnjih letih, saj je bila razlika med ekipama velika in so domače igralke tekmo spravile pod streho po štiridesetih minutah. Slogašice so silovito začele in s svojo udarno šesterko povsem presenetile borovke, ki niso znale dobiti primernega protiorožja in so povsem odpovedale. V tem setu je naprimer Martina Coretti kar 13-krat zapored servirala. V nadaljevanju so gostje sicer dosegle nekaj točk, Sloge Pizzerie Veto pa niso mogle ogroziti. Oba trenerja sta dala možnost skoraj vsem igralkam, da so se preizkusile. Ob tekmi sami velja vsekakor omeniti, da sestavljajo tako Slogino kot Borovo ekipo zelo mlade igralke in veliko jih bo nastopilo tudi v prvenstvu deklic, kjer bodo prav gotovo odigrale vidno vlogo. (Inka) Ostala izida: Npt - Altura A 0:3, Orna - SanfAndrea 0:3. Vrstni red: Altura A in Sloga Pizzeria Veto 6, Bor in SanfAndrea 3, Orna in Npt 0. Skupina B Sgt - Kontovel 0:3 (2:15, 4:15, 11:15) KONTOVEL: Švara, Battigelli, Bukavec, Sossa, Starc, Vitez, Hrovatin, Milič, Santini, Milkovič. Kontovelke so tudi v drugem kolu z veliko lahkoto prišle do treh točk, saj jim je bil nasprotnik povsem nedorasel. Domačinke našim odbojkaricam, ki se bodo z enakovrednimi nasprotniki srečale verjetno šele v play-offu, na noben način niso mogle priti do živega, visoko število točk, ki so ga dosegle v zadnjem nizu, pa gre pripisati le padcu koncentracije pri Kon-tovelkah. Te so namreč tudi v tem setu visoko povedle (10:1), takrat pa so popolnoma popustile ter omogočile nasprotnicam, da jih dohitijo. Na koncu so se le zbrale in z nekaj dobrimi napadi zaključile set in tekmo. Breg - Virtus 0:3 (11:15, 4:15, 9:15) BREG: Mingot, Bet, Žerjal, Koren, Plettersech, Spetič, Ferluga. Zeriul, Crevatin, L in V. Žerjal, Apollonio. Po porazu v derbiju s Konto-velkami so se Brežanke srečale z ekipo, ki nikakor ni bila nepremagljiva. Virtus je bil pred tekmo nesporen favorit, vendar bi ga lahko Maverjeve varovanke premagale, če bi zaigrale, kot znajo. Na žalost pa so slabo sprejemale, poznalo pa se je tudi, da najmlajše igralk, ki so še pod starostno mejo te kategorije, imajo zelo malo izkušenj. Ostali izid: Altura B - Pallavolo Ts 0:3. Vrstni red: Virtus, Kontovel in Pallavolo Ts 6, Sgt, Breg in Altura B 0. Na sliki: Slogina podajačica Karin Crissani NAMIZNI TENIS / NA GOSTOVANJU ZENSKE Al LIGE V AOSTI Kras Generali ni zamudil ugodne priložnosti za zmago Gostiteljice nastopile brez tujke - VVangova dosegla vse tri točke Pink Cervino - Kras Generali 3:5 Bevilacqua - Vanja Milic 1:2 (5:21, 23:21, 14:21), Bulatova - Nina Milic 2:0 (21:11, 21:13), Lazzeri - Wang 0:2 (8:21, 14:21), Bulatova - Vanja Milic 2:0 (21:13, 21:8), °evilacqua - Wang 0:2 14:21, 6:21), Lazzeri - Ni-na Milic 2:1 (14:21, 21:10, 21:13), Bulatova -Wang 0:2 (11:21, 20:22), Lazzeri - Vanja Milic 0:2 114:21, 11:21). Klub iz doline Aoste je ojačil z novo jgralko azijskega rodu a lzgleda, da se nakup ni Prav posrečil, vsaj kar Se tiče prvenstvenenih nastopov. Na nedeljski iekmi tretjega kroga v Prvi ženski ligi je bila njihova Kitajka Ni Xia Lian namreč odsotna. Kaže, da se je Pink Cervino iz istega vzroka odpovedal tudi nastopu na evropskem pokalu. Kra-s°ve prvoligasice so odsotnost tujke izkoristile 'n dosegle pomembno zmago, katere pozitivni ncinki se bodo poznali skozi vse prvestvo. Je že tako v Športu, da se napake maščujejo, oziroma da pogrešek enega prinaša možnost zmage drugemu. Zmaga Krasa Generali pa le ni bila prinesena na krožniku. Za gostitelje igra’ nekdanja evo-pska prvakinja Rusinja Fiura Bulatova, z italijanskim potnim listom, nekajkratna italijanska državna prvakinja in trikratna prvoligaška ekipna zmagovalka s Ca-stellano. Državni prvak je tudi edina neporažena ekipa doslej. Naturalizirana Rusinja je tudi tokrat prevladala nad našima mlajšima igralkama Vanjo in Nino Milic. Le prva dama med tujkami Krasova Kitajka Wang Xuelan (na sliki) se ji zna postaviti po robu. Njun drugi niz (22:20) je bil zelo spektakularen: Bulatova je VVangovo mučila zlasti s svojo odlično obrambno igro, a je tokrat uporabila tudi taktiko silovitega napada. Skratka, Rusinja je preizkusila vsa sredstva. Na sreCo je VVangov mož in trener pri Krasu Geke Qiang na treningih dober branilec, tako da je Xuelan dobro pripravljena na takšne izzive. VVang je prispevala k zmagi vse tri točke. Drugi dve nasprotnici zanjo nista bili dorasli. Tekmi je dala okvir Vanja Milic, ki je dosegla dve zmagi proti Bevilacqui in Lazzarijevi v prvi in zadnji tekmi srečanja. Iz lestvic razberemo, da je Bevilacqua nova igralka, v resnici pa sta s Sonjo Milič znanki še iz starih Časov. Vanja je s povratnico brezkmopromisno obračunala, enako kot tudi z drugo nasprotnico. Slavje naših deklet bi bilo popolnejše, Ce bi tudi Nina Milic, ki je nadometila svojo sestro Katjo, pripomogla k zmagi. Za debitantko v A-l ligi so vse nasprotnice skoraj nedosegljiv cilj (pomislim, samo na neohrabrujoC psihološki učinek pred vsakim dvobojem!) vendar je Nina igrala dobro. Tretji igralki pa je odšCipnila niz. To je bila druga prvenstvena zmaga Krasa Generali, s katero se je usidral od drugega do Cetrtelga mesta v enotnem prvenstvu. Prihodnjo soboto bomo naše ljubljenke videli na domačem igrišču v srečanju z gostjami iz mesinske Enigme, ki nima nobene zmage in se nahaja na dnu lestvice. Ostali izidi 3. kroga: Enigam Messina - Ca-stelgoffredo 0:5, Quattro Mori Cagliari - Muravera 4:5, Coccaglio - Ce Lin Messina preneseno. Vrstni red: Sil Licra Castelgoffredo 6, Pink Cervino Aosta, Kras Generali in Quattro Mori CA 4, Coccaglio in Ce Lin Messina 2 (oba s tekmo manj), Muravera CA in Enigma Messina 0 točk. ROKOMET / 2. SLOVENSKAS LIGA Proti Žabnicam 4. zaporedna zmaga Krasa Krašovci končno dokazal da so vsem enakovredni Kras - Dom Žabnica 26:15 (16:9) KRAS: Glavina, Rossi, Vremec, Bogateč, G. Milic, KovaCiC 8, Pertot 3, Na.it 8, Malinovic, A. Milic 1., Alzetta 2. TRENER: Mahnič. Pod rafali Krasovega napada je tokrat padla tudi Zabnich, ki se zaradi tega poraza vedno bolj oddaljuje od samega vrha lestvice. Mahničevi varovanci pa so oddolžili nasprotniku, ki je v prvem delu na domačem igrišču slavil z enako razliko v zadetkih, hkrati pa dosegli svojo ze Četrto zaporedno zmago. Krasov trener je tudi tokrat imel precejšnje tažave s postavo, saj je odsotnost Rasenija in Oberdana potavila na glavo že pripravljene načrte. Poleg tega pa je ponovna vključitev MalinoviCa in Pertota v ekipo pomenila veliko neznanko. Njmia večtedenska odsotnost bi lahko povsem spremenila že usklajeno igro Zgo-niCanov. Kot proti TržiCu, je Krasova sedmerka tudi tokrat dobro zaCela ter si že v prvih minutah zagotovila lepo prednost 5:1. Dobro izvedena obramba 6:0 in natančni streli Naita, MalinoviCa in Kovačiča so omogočili, da so se v nadaljnjih minutah se bolj oddaljili od gostov, ter tako bolj umirjeno nadaljevali srečanje. Ob koncu prvega polčasa je bilo že vsem jasno, da tokrat Zabnica nima veC nobenih možnosti za preobrat. V nadaljevanju so domačini z umirjeno igro prednost še povečali ter ob izteku šestdesetih minut zasluzeno osvojili novi par točk. V Krasovem taboru so s to zmago Milo zelo zdovoljni, saj je končno jasno, da se lahko v prvenstvu enakovredno borijo z vsemi nasprotniki, ter da lahko s tako igro ciljajo celo višje od predvidenega. NAMIZNI TENIS / KRASOVE EKIPE V RAZNIH DRŽAVNIH IN DEŽELNIH PRVENSTVIH Po pravem štiriurnem maratonskem boju s 408 osvojenimi točkami so v gosteh premagali močni Sakura (dve zmagi Bojana Simonete) ZENSKA A2 LIGA A4 Verzuolo - Kras 5:2 Tarallo - Martina Milic 1:2 (21:15, 18:21, 20:22), Szmane-slis - Sonja Milic 2:0 (24:22, 21:19), Alberto - Bresciani 2:1 (21:23, 21:17, 21:17), Szmane-s(is - Martina Milic 2:0 (21:13, 21:16), Tarallo - Bresciani 0:2 (14:21, 14:21), Alberto - Sonja Mihe 2:0 (21:19, 21:17), Szma-neslis - Bresciani 2:0 (21:11, 21:15). Kakor so krasovke na gostovanju zgubile, tako bi lahko tudi prinesle domov drugi par točk. Priložnosti je bilo kar nekaj. Postava Verzuola je na Papirju boljša od naše. Kra-sovke so se ji zoperatavile z do-oro igro. Bile so dobro pripravljene, saj so se z nekaterimi nasprotnicami srečale pred kratkim na kvalifikacijskem tur-nirju drugokategomic a jih je na Prvenstveni tekmi v zaključnih udarcih izdala samozavest. Od-stotnost poškodovane tretje igralke Paole Bazzani sta spretno izkoristili Martina Milic in pasa Bresciani, proti rezervni igralki Verzuola, kadetinji Ales-si Tarallo. Dve zmagi sta se izmuznili Sonji Mihe. V dvoboju med trenerkama obeh ekip je Pila Poljakinja Jadvviga Szmane-Mis le za spoznanje boljša (24:22, 21:19!). V tretjem dvo-P°ju je bila tudi Daša Bresciani hk na pragu zmage. Z Danielo Alberto je odigrla tri sete. Z isto Uastprotnico se je Daša srečala na omenjenem turnirju, kjer je Alberto premagala ex prvokategornico, močno Cristino Se-menza, kar govori o njeni kakovosti. Sicer pa je rangirana za kakih deset mest višje od naših deklet. Tudi Sonja Milic je z njo odigrala lepo tekmo (-19, -17). Sledil je še dvoboj med Dašo Bresciani in tujko, kateri pa naša dekleta ne morejo konku- rirati. Povratna tekma bo za krasovke težja zaradi nastopa Baz-zanijeve. Zamujene priložnosti se bodo krasovke verjetno še spominjale z grenkobo, čCeprav si nimajo nic očitati, kajti na lestvici se je zgostil klobčič štirih ekip od Četrtega do sedmega mesta, na katerem se trenuto nahaja Kras, Verzuolo pa si s Temijem deli vrh. V četrtek krogu bodo krasovke igrale doma proti postavi Torino, ki ima Kitajko. Ostali izidi 3. kroga: Torino - Gast Moncaglieri 5:3, Juvenes - RsM - Tramin Raifaisen 4:5, Terni - Regali NO 5:2. Vrstni red: Terni in A-4 Verzuolo 6, Tramin Raifaisen 4, Juvenes RsM, Torino, Regaldi NO in Kras Zgonik 2, Moncaglieri TO 0. ZENSKA B LIGA CUS UD - Kras A čtiva 3:2 Gambini - Kralj 2:0 (21:14, 21:14, 21:17), Fejsa - Rustja 0:2 (14:21, 18:21), Gambini/Fejsa -Kralj/Rustja 2:1 (15:21, 21:19, 21:19), Fejsa - Kralj 1:2 (21:11, 25:23, 8:21), Gambini - Rustja 2:1 (13:21, 21:14, 21:15). Poraz je nepričakovan, še več: rasaovke so na tem gostovanju vrgle točke skozi okno že zato, ker se nasprtotnice dobro poznajo med seboj, naše pa so tudi boljše na papirju. Ta poraz se bo krepko poznal tudi na lestvici. Irena Rustja in Jasmin Kralj sta dosegli le vsaka po eno zmago. Proti Evgeniji Fejsa, igralki 4. jakostne kategorije. Zataknilo se je tudi v igri dvojic, ker so ves Cas vodile. V tretjem setu je bil »kriv« trikraten nepravilen odgovor na servis in tekma je bila praktično zapečatena. Proti enakovredni nasprotnici Francesci Gambino je lena Rustja v zadnjem dvoboju pri izenačenem rezultatu skušala rešiti tekmo, vendar se' ji poskus ni posrečil. Točke, na ketere je računal Kras Activa, so splavale po vodi. VidemCanke je zmaga divgnila proti vrhu. Krsa Acrivo pa po nepotrebnem potisnila v nevarne vode. Doslej je Kras Activa zabeležil le zmago proti drugi ekipi Tramina, v soboto pa se bo pomeril s post-vo Alto Sebino. Ostali izidi: Alto Sebino - Ca-stelgofifedo ni rezultata, Recoa-ro Agostini BZ - Tramin Raifaisen 4:1, Pressofusioni Sebine -Adriatica AP 2:3. Vrstni red: Recoaro BZ 6, CUS UD 5, Alto Sebino BS, Adriatica Libertas AP, Kras Activa, Traminer Raifaisen BZ in Pressofusioni Sebine BS 4, Castelgoffredo 0. Alto-sebino in Mantova s tekmo manj. ZENSKA Cl LIGA Kras - Castelgoffredo 3:2 Tretjak - Bonfatti 2:0 (24:22, 21:7), Vidoni - Araldi 1:2 (19:21, 21:15, 20:22), Tretjak-Vi-doni - Bonfatti-Mauro 2:0 (21:18, 21:16), Tretjak - Araldi 2:1 (19:21, 21:8, 21:12), Vidoni -Bonfatti 0:2 (21:23,16:21). Krasove kadetinje so v nedeljo iztržile zmago proti veC ah manj enakovrednim gostjem iz Mantove. Spretno in pogumno so se postavile po robu zlasti nasprotikovi prvi igralki Araldi, ki je v svoji karieri že bila na seznamu drugokategomic. Najprej Giada Vidoni in zatem še Martina Tretjak sta odigrah po tri nize z izkušenejšo Araldije-vo. Vidonijeva se je v podaljšku vzpenjala stopničasto tja do 20:22 za gostjo, medtem ko je bila Martina Tretjak drznejša v napadih in je v drugem in tretjem setu popolnoma nadigrala moCno nasprotnico. Tretjakova je dosegla tudi zmago prah Bonfattijevi. Obe pa sta se izkazali v igri dvojic. Z drugo zmago so krasovke povečale kapital za boljšo sredinsko pozicijo v ligi. V 4. korgu bodo gostovale pri letos še neporaženi goriski Azzurri. Ostah izdi 3. kroga: Libertas Latisana - Trezzano 0:5, Ser-meola PD - Azzurra GO 2:3, Montechiari BS - Fincanheri TS 3:2. Vrstni red: Azzurra GO 6, Trezzano, Fincanheri TS, Mon-hehiari BS in Kras 5, Sarmeola PD, Castelgoffredo in Libertas Lahsana 3. MOŠKA Cl LIGA Sakura Gradež - Kras 3:5 Bernardini - Marjan Mihe 2:1 (21:17, 13:21, 21:19), Rigotti -Simoneta 0:2 (10:21, 15:21), Bemardel - Bertolotti 2:1 (20:22, 21:12, 21:19), Bernardini - Simoneta 0:2 (14:21, 21:23), Ber-nardel - Marjan Milic 1:2 (18:21. 21:14,14:21), Melandri -Bertolotti 0:2 (17:21. 20:22), Bernardel - Simoneta 2:1 (14:21, 21:18, 21:14), Bernardini - Bertoloth 1:2 (18:21, 21:17, 14:21). Krasovo moštvo je spet dokazalo, da je bilo njihovo napredovanje v tretjo ligo zares utemeljeno. Odigrah so maratonsko tekmo, ki je trajala dolge štiri ure. 6 dvobojev je terjalo podaljšek. Napravili so 408 točk, (Sakura 376) zdržah kondicijsko ih morano, zato jih lahko urpra-viCeno imamo za junake tretjega kroga. Sakura je v svoje vrste privabila iz Azzurre Franca Ber-nardinija in Davida Bemardela iz Rangersa, oba tretjekategor-nika. Od naših je na teh letvicah le Andrea Beertolotti. Prav ta dva sta osvojila toCe za nasprotnika. Andrea Bertolotti pa je premagal dva rivala. Bemardi-nija in Melandrija. Pri Sakuri so vključili v igro še tega Četrtega moža (nova pravila), vendar niso popustih. Mladinec Bojan Simoneta je prislužil dve zmagi v dveh setih proti Riguttiju in bivšemu »azzurru« in zelo dobro igral tudi proti močnemu Bemardelu. Marjan Milic pa je dosegel pomembno točko za zmago prav nad najboljšim nasprotnikom. Za nadaljnjo pot novinca v C-l hgi je bila sobotna zmaga zelo važna. V soboto bodo fantje igrah doma proti Cam-posanpiem. Ostali izdi 3 kroga: Campo-sampiero PD - Azzurra Go 1:5, Fincanheri TS - San Glovanni Settimo 4:5, Reners San Rocco -Q-7 PD 1:5. Vrsnti red: Azzurra GO, Q-7 MI, kras Zgonik, Sanmgiovanni Settimo in Sakura Grdež 4, Rangers S. Rocco 2, Fincanheri TS in Camposanpie-ro PD 0. MOŠKA C2 LIGA San Giovanni Settimo - Kras 5:3 Zanot - VerC 2:0 (21:17, 21:12), Marcelin - Fabiani 0:2 (13.21, 11:21), Banieriol -Boštjan Milic 2:0 (21:14, 21:8), Zanot - Fabiani 0:2 (16:21, 8:21), Banieriol - VerC 2:0 (21:7, 21:12), Marcolin - Boštjan Mihe 1:2 (21:18, 17:21, 18:21), Banieriol - Fabiani 2:1 (22:20, 19:21, 21:8), Zanot - Boštjan Mihe 2:0 (21:10, 21:16). Krasovi kadeti so doživeli pričakovan poraz. Tudi v tej sezoni so postavljeni pred nelahko nalogo, ker v drugih ekipah mrgoli starejših igralcev. Kadeta Uroš Fabiani in Boštjan Mihe ter mladinec Jurij VerC se trudijo po svojih moCeh. Njihov trud že pada na plodna tala. Igra se razvija in osvojenih točk je vedno veC. V sobortni tekmi pri San Giovanniju v Settimu je Uroš Fabiani kar dvakrat »zatresel mrežo«. Zgleda, da redni treningi in mladostni zagon vačsih veljajo več od zarjevelih izkušenj. Proh sovrstniku Stefanu Banieriolu pa je Uroš prehitro popushl. Med strelce se je zapisal tudi Boštjan Milic. Edina zmaga v prejšnjem krogu in pa obetajoča igra v tem naj bodo mladim krasovcem v dobro vodilo pred sobotnim gostovanjem pri videmskem CUS-u. (J.J.) Na sliki: veteran Andrea Bertoloth in mladi Bojan Simoneta TRST / V POLNI DVORANI Na »1. maju« svečanost ob 40. obletnico SŠI »Velika knjiga«, dragoceno pričevanje na knjižni polici Častni govornik Saša Rudolf, nastop ženskega zbora GM Nastop ženskega pevskega zbora Glasbene matice BALINANJE / DRUŠTVENI TURNIR BK MAK Prvaka sta E. Tabaj in R. Krpan Na turnirju sodelovalo 16 dvojic - Slabo vreme, »dobra« zakuska Kako je izgledal stadion 1. maj med nedeljskim prazničnim spominom na 40. obletnico Športnih iger in kako je bite v istem objektu pred 40 leti in v letih po 1958! Predstavitev »Velike knjige« o Slovenskih športnih igrah je bila kajpak veliko več kot samo izdateljska ponudba. Na njej so se srečali ljudje, ki so se kot mladostniki borili za diplome, še bolj pa za točke društva, kateremu so pripadali. Srečala se je generacija zrelih ljudi, ki lahko z zadovoljstvom ugotavlja, da je posredno ali neposredno prispevala k današnjemu stanju domačega športa, graditvi športnih objektov, življenjskosti današnjih športnih društev. Res je na tem prazniku - in povsem pričakovano -odpadla mlada generacija, ki pa bo za vedno imela na razpolago knjigo, v kateri bo lahko našla sliko in zapis o nastopu staršev ali celo dedov. Primerjala bo tisto obrtniško organizacijo z današnjo: kako so bili tedanji tekmovalci oblečeni, po kakšni progi so tekali, kakšno je bilo število košev na določeni tekmi (je šlo res za košarko? ni bil to morda rokomet). In morda bo mladim kdo tudi povedal, da je bila tedaj topla voda v sličilnicah pravi »optio-nal«, redko razkošje, katerega mnogi nikoli niso okusili. Ali kako je bilo treba na dan atletskega tekmovanja na nogometnem igrišču ob 6. uri zjutraj organizirati »motoka-ro« na gradbišču kulturnega doma, naložiti pol kubika peska in ga prepeljati v jamo za skok v daljino petnajst minut pred začetkom tekmovanja. Ali ročno pokositi travo in plevel na robovih nogometnega igrišča za tekmo naslednjega jutra. Spomini! junaki tedanjih tekmovanj in ljudje, ki so, delovali v organizacijskem stroju pa se jim ne bodo mogli odpovedati nikoli. Ce starejša generacija ima v svojih spominih NOB, nekoliko mlajša nosi s seboj športne igre. Nostalgično samo, ker je bilo gibanje nekaj res lepega. V množici tedanjih junakov - kajti bili so res junaki - smo v nedeljo videli Učkota (Jurkiča), Tončka (Dolgana), »Gospo« (Olgo Pavletič), Norči (Zavadlal), Damjana (Pertota), Ksenijo (Nimbrandt), Vojkota (Cesarja) in tohko drugih, ki so v epopeji (nekoliko retorike naj bo dovoljene) odigrali na stotine setov, tisočkrat nabili zračne puške, poskrbeli za tisoče kilometrov prevozov na tekmovališča, izvedli na stotine atletskih dejanj. Res sta nekoliko odpadla podeželjski element in Gorica. Manj je bilo na-primer Kraševcev in Brežanov, ki pa naj bi imeli možnost osvežitve dogodkov na predstavitvah »Velike knjige« po okolici. Osrednji dogodek je bila seveda »Velika knjiga«, ki je vse dogodke strnila. Slovesnost v sveži in obenem zgodovinski dvorani »1. maj« je uvedel predsednik SZ Bor Aleksander Rus tja. Za njim so spregovorili še predsednik ZSSDI Jure Kufersin in ravnatelj Zadružne kraške banke Klavdij Brajnik, ki je podčrtal finančni doprinos bančnega zavoda pri izdaji knjige in podal tudi stalno spremljanje domačega športnega življa s primerno pomočjo, ki večkrat rešuje posebno kritične trenutke naših društev. Slavnostni govornik je bil Saša Rudolf, kateremu je razpored prvega športnega dne dodelil čast prve zmage. Rudolf je v svojem posegu podrobno orisal družbeni in tudi poltično-ideološki moment tistih časov in nalet, s katerim je tedanja mladina premostila razlike, ki so sicer pogojevale prejšnje generacije in se lotila gradnje drugačne družbe. Za glabene intermezze je poskrbel ženski zbor Glasbene matice pod vodstvom Tamare Stanese. Knjiga ima morda tudi drobne napakice ali pomanjkljivosti, število objavljenih slik pa je tolikšno, da se bo tu pa tam dober del udeležencev le našel. Izsledil bo tudi svojo uvrstitev v gimkani ali streljanju, dolžino skoka v daljino ali meta krogle. Potencialno se tako lahko poveča število »nadzornikov« točnosti za morebitno dopolnitev. (kb) Pred kratkim so pri Balinarskem klub »Mak« iz Standreža končno spravili pod streho društveni članski turnir. V tekmovnju dvojic se je pomerilo kar 16 parov. Turnir je bil organiziran v sklopu 10. obletnice tamkajšnjega balinarskega društva in se je zelo zavlekel zaradi muhastega vremena, tako da so se tekmovanja vršila od začetka pa do konca prejšnjega meseca. Ekipe so se pomerile v štirih skupinah, vsaka s po štirimi ekipami, napredovale pa sta iz vsake skupine po dve ekipi. V polfinalu sta se Edi Tabaj in Rudi Krpan pomerila s Franjom Devetakom in Milko Tommasi, slavila sta Tabaj-Krpan z izidom 11:1, v drugi skupini pa sta Jelko Petean in Ivan Krpan premagala Danila Klanjščka in Carla Aguzzonija z izidom 10:6. V finalu so tako nastopili Edi Tabaj in Rudi Krpan proti Jelku Petea- nu in Ivanu Krpanu. Zmagala sta z lahkoto prva, kot je razvidno tudi od končnega rezultata 11:2. Sledilo je nagrajevanje s kolajnami in pokali za prve štire ekipe (pokale je podarilo podjetje DIKE SRL iz Gorice) in družabnost ob žlahtni kapljici štan-drežkega vina in paš-tašuti izvrstnega kuharja Franjota. Odbor društva se ob tej priliki zahvaljuje vsem članom za požrtvo- valnost, ki so jo izkazali pri igranju, glede na to, da so bile tekme večkrat preložene zaradi vremenskih razmer. S tem turnirjem je društvo Mak zaključilo praznovanja ob 10. obletnici svoje ustanovitve. Ta praznovanja so se začela v mesecu juniju z mednarodnim turnirjem v trojkah. Poudarimo še, da je bila izročena vsem nastopajočim priložnostna medalja v spomin na okroglo obletnico. Avtorji »Velike knjige« SŠI Mario Magajna, Branko Lakovič in Bojan Pavletič r DELOVANJE SK DEVIN / V NOVO SEZONO S PESTRIM PROGRAMOM NA SMUČARSKEM IN KOLESARSKEM PODROČJU n Prizadevni smučarji so spravili pod streho že 25 dni vadbe na snegu Toda nadaljnje sodelovanje trenerja Martinška je pod vprašajem Po lanski, doslej najbolj uspešni sezoni, se pri SK Devin spet pripravljajo na zimsko delovanje. Naj spomnimo samo na uvrstitev malega Alessia Sibille na državni finale v Abeto-ne za trofejo »Ostržek na smuček« ter na izredno sezono Mateja Crismancicha, ki je postal deželni prvak v ve-lelslalomu v kategoriji naraščajnikov, mladinski in absolutni prvak na zamejskem prvenstvu in je nazadnje dosegel še uvrstitev na državni finale »Ostržka na smučeh«. Poleti so Devinovi smučarji trenirali na avstrijskih ledenikih z veliko dozo vneme in resnosti, saj imajo nekateri za sabo že 25 dni vadbe na snegu. Veliko smolo je imel Crisman- cich, ki se je poškodoval na enem zadnjih treningov z deželno reprezentanco, s katero je (z zelo spodbudnimi rezultati) treniral celo poletje. Zanj bo seveda letošnja sezona okrnjena, ker bo spet na delu šele konec decembra. Isto velja za Matejčka Štolfo, ki se je poškodoval, a ne na snegu, temveč v šoli. Obema želimo hitro okrevanje ter vrnitev v beli cirkus. Trener Matjaž Martinšek je skozi celo poletje treniral naše mlade, vendar je njegovo nadaljnje sodelovanje z Devinčani pod vprašajem, ker je -prizadevanju kluba in staršev navkljub - finančni položaj resen. Odhod Martinška pa bi z vidika kakovosti pomenil obubožanje našega smučanja, zato pri SK Devin apelirajo tudi na Združenje in ostale ustanove, da bi pomagali rešiti to vprašanje, s tem pa rešiti tudi delovanje na agonističnem področju. V oktobru so pri Devinu začeli bolj obsežno delovanje rekreacije. Na plastični stezi v Nabrežini se odvijajo tečaji za razne stopnje. Do sedaj so izpeljali en nadaljevalni tečaj za otroke, enega za odrasle ter en začetniški tečaj za odrasle in enega za otroke. Posebno otroška tečaja sta dobro obiskana. Dalje, program predvideva od decembra do konca zime začetek tečajev, oz. rekreacijskih izletov na snegu. Odvijali naj bi se vsako soboto in (ali) nedeljo z domačimi učitelji, možen bi bil lahko tudi #5) it*' prevoz z društvenimi kombiji. Na razpolago je še nekaj mest za novoletno zimovanje v Fal-cadeju in zimovanje v dolini Fassa zadnji teden januarja. Za dobro fizično pripravo priporočajo predsmučarsko telovadbo, ki se odvija vsako sredo in petek zvečer pod vodstvom izkušene Katje v telovadnici šole Marcheset-ti v Sesljanu. Za otroke s celodnevnim poukom pričakujejo zeleno luč šolskih oblasti, da bi tudi z njimi pričeli ustrezno telovaditi. Od 16. t.m. do 22. t.m. bo SK Devin priredil sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih kulturnega društva Prosek-Kon-tovel na Proseku. Opremo bodo sprejemali od ponedeljka do četrtka, i | { 1 e 1 § ' , 'Mc-1' i > ar: 'V r v " .i-. r##' sejem pa bo od petka do nedelje. Lani je bilo na razpolago res veliko opreme, od cenejše do dražje tekmovalne. Neprodano opremo je mogoče dvigniti v nedeljo zvečer ali v ponedeljek zvečer. Letošnja novost je v tem, da sprejemajo tudi kolesarsko opremo, za letos samo kolesa in čelade. Letošni, že XII. Pokal prijateljstva treh delež se bo odvijal v Avstriji, na Koroškem, blizu St. Janža v Rožu in sicer v soboto 27. februarja 1999, to pa zato, ker bo dan zatem Tržaško prvenstvo. Na pokalu bodo proslavljali tri pomembne obletnice: 25-letnico delovanja SK Devin, 30-letnico delovanja pobratenih SK Snežnik iz Ilirske Bistrice, 50-letnico delovanja SD St. Janž in koroške Zveze športnih društev. Pri SK Devin se tudi zavzemajo za oživitev resnega sodelovanja med zamejskimi klubi, kar pa je potrebno udejaniti takoj. Aktivini so tudi na podorčju kolesarstva. Tako je pod vodstvom trenerja Davida Sosiča v Gerovljah že potekal prvi trening za mladino. Treninge bodo seveda ponovili, informacije pa dobiti v tajništvu kluba, tel. št. 040/2916004. (Stojan) ___MALO DRUGAČE S TRENERJEM KOŠARKARSKE REPREZENTANCE BOGDANOM TANJEVIČEM »Med športom in kulhiio obstaja vsakodnevni odnos « Res Čudno je bilo sreCati Bogdana Tanjeviča, trenerja italijanske košarkarske državne reprezentance, v dvorani muzeja Revoltella v Trstu. Ponavadi se potika po drugih dvoranah, športnih, na klopci za trenerja, rezervne igralce in spremljevalce. Konec oktobra pa je pot popeljala Tanje-vica v prve klopi kulturne dvorane, na srečanje, ki - vsaj navidez - ni imelo nobenega opravka z njegovo poklicno izbiro - košarko. V Revoltelli je bil tisto popoldne govor o knjigah in literaturi. Srečanje je priredil Krožek za branje, ki enkrat mesečno vabi tržaške knjižne molje na predstavitev novosti na knjižnih policah, pa tudi na pogovor z gostom. Tanje-vic je sedel v prvi vrsti v vlogi neobičajnega gosta. Pred začetkom literarnega popoldneva je bilo mogoCe z nekdanjim trenerjem »evropske« Bosne, Caserte, tržaškega in milanskega Ste-fanela ter »azzurrov« spregovoriti tudi o igri pod košema. O italijanski košarki je bil dokaj resigniran: »Velika košarka je sedaj v domeni dveh ali treh mest, tistih, ki imajo najbolj petične sponzorje. Kvaliteta je vedno bolj odvisna od denarja, ki ga imajo klubi na razpolago za nakup tujih igralcev, zaradi Cesar je društvom z manjšim budgetom vse težje posegati po vrhunskih rezultatih.« Taka športno-gospodarska filozofija vpliva tudi na reprezentanco: »V Italiji se košarkarji razvijajo le do 18. leta starosti, dokler igrajo v mladinskih prvenstvih. Ko bi morali zaigrati v članskih ekipah, se njihova košarkarska pot nenadoma zaustavi. Namesto igre jih Čaka sedenje na klopi, ker morajo na igrišCe pač zvezdniki iz tujine, ki privabljajo navijače v športne dvorane. Mladi izgubijo tako tista leta, ki bi bila najbolj pomembna za njihov dokončni razvoj. To se nato pozna tudi pri reprezentanci, ki lahko računa le na omejeno število odličnih igralcev.« Med čakanjem na začetek srečanja je Tanjevič povlekel iz svoje aktovke bralna oCalca in knjigo ter se zatopil v branje. Tista knjiga je bila po svoje »povezana« s košarko. Na platnici je pisalo, da jo je napisal Francesco Piccolo, nosila pa je naslov, ki je značilen za številne italijanske situacije: E se c’ero, dor-mivo. Ko je voditelj kulturnega popoldneva, tržaški založnik Valerio Fiandra, vprašal Tanjeviča, zakaj je sploh kupil tisto knjigo, je trener preprosto odgovoril, da avtorja pozna: »Fanta sem spoznal, ko sem treniral v Caserti. Francesco Piccolo je sin ustanovitelja in prvega predsednika kluba Juve Caserta. Družina Picolo je nato prodala klub pokojnemu Maggiu, ki je bil predsednik društva, ko sem treniral tisto moštvo. V knjigi Piccolo pripoveduje, kako je kot 14-letnik preživljal študentsko pomlad leta 1968. Opisuje občutke mladega košarkarja, kar je v italijanski književnosti težko zaslediti.« Tanjevič je voditelju pove- dal, da se dobro počuti v družbi knjižnih moljev. Začuden je bil, da se je v dvorani zbralo toliko ljudi. Beseda je tekla, seveda, tudi o branju med športniki. Kaže, da si športniki odšcipnejo le malo Časa za branje. Košarkarji so v tem pogledu bolj dovzetni, saj naj bi brali veC kot, na primer, nogometaši. »Denar se bije s kulturo: veC je denarja, manj je kulture,« je ocenil Tanjevič in v tem okviru elegantno ošvrknil nogometaše: »Nogometaši? Živijo kot zvezdniki, kako naj bi se spustili s svojih zvezdnatih višav na tla kulture in literature?« Mimo Sarajeva in njegove kulture ni bilo mogoče. Tanjevič dobro pozna Gorana Bregoviča (»Tipični proizvod sarajevske ljudske glasbe.«) in Emira Kusturico. »V Sarajevu smo se vsi poznali: košarkarji, književniki, filmski umetniki. Takrat so nas starejši imeli za 'Tnalo rajo", ker smo bili pac še mladi. Sedaj smo mi postali "velika raja" in prepustili vlogo "male raje" drugim.« Sarajevo. Pri Bogdanu Tanjeviču se vse zaCne in konča v tistem mestu. Črnogorec po rodu se je tja preselil, ko je bil star štiri leta in je tam ostal - z izjemo šestih študijskih let v Beogradu -vse dokler ga ni poklicna košarkarka zvabila v druge loge. Kljub življenju na tujem, pa se je v srcu vsakodnevno vračal v svoje mesto. Preden ga ni razdvojila vojna, je bilo »superstrpno,« tak izraz je uporabil Tanjevič za opis različnosti vecnarodne-ga mesta. »Takrat smo se šalili na račun naših različnosti, sedaj se moramo nad tistim, kar se je zgodilo, le sramovati. Z nami pa bi se moral sramovati ves omikani svet, ki je dovolil tisto morijo.« Povedal je tudi, kaj se je zgodilo s sarajevskimi Židi: »V Sarajevu je živela zelo moCna židovska skupnost. Stela je 11 tisoč ljudi. Ko je prišlo do konflikta, so jim -morda prvič v zgodovini tega stoletja - prizanesli: dovolili so jim, da so zapustili mesto. Tako so se rešili.« Fiandra je zastavil Tanjeviču tudi nepričakovano vprašanje: Kdaj boš napisal svojo knjigo? Menda sta se založnik in trener že nekdaj prej pogovarjala o tej možnosti, sicer bi Tanjevič ne odgovoril, da je še ni začel pisati. »S pisanjem odlašam, pisal bom, ko mi bo Cas dopuščal. Seveda: če bi me sedaj obsodili na deset let zapora, bi imel na razpolago dovolj časa za pisanje. V sedanjih razmerah pa je kaj takega nemogoče. Morda Cez pet ali šest let bom na to pomislil,« je odgovoril. Govor je bil še o številnih filmih na košarkarsko temo, ki so izšli v zadnjem času, in zapostavljenostjo te tematike na knjižnih straneh (Tanjevič je bil mnenja, da je v Italiji zanimanje za košarko redkokje tako veliko kot v Trstu, kar pomeni, da je potencialno tržišče bralcev knjig o košarki relativno skromno), pa še o Ivu Andriču in Danilu Kisu, sinu madžarskega Zida in črnogorske matere. Po pogovoru je ostal Tanje- vič v dvorani do izteka programa. Fiandra mu je ob koncu izročil v dar knjigo s pomenljivim naslovom Trst je umobolnica. V tem mestu si je trener uredil svoj dom, Čeprav mu srce vedno zahaja tja v Sarajevo, kjer je z nepozabnimi »Študenti« doživel svoje prve trenerske uspehe. Tudi o njih je Tanjevič spregovoril ped pogovorom o odnosu med športom in kulturo, ki je stekel po tistem literarnem popoldnevu v dvorani muzeja Revoltella. Kakšen odnos obstaja med športom in kulturo? »Po mojem mnenju gre za vsakodnevni odnos. Tudi športniki morajo brati in se zanimati za tisto, kar se dogaja ob njihovem strogo športnem svetu, v katerem živijo. Kulturno se lahko oplajajo tudi pred televizijo, saj televizija ne posreduje samo subkulture. Podobno se dogaja tudi z branjem Časopisov. Gre torej za vsakodnevni kontakt.« Ali košarkarji mnogo berejo? »Ne vem. Opažam pa, da prinašajo med dolgimi potovanji in gostovanji v kovčkih tudi knjige. Velika večina je takih.« Kaj berejo? »Največkrat ne gre za knjige, ki bi jih vzljubili veliki poznavalci književnosti. Mnogi berejo romane, na primer VVilburja Smitha, ali pa romane brez velike literarne vrednosti. So pa tudi takšni, ki izberejo bolj zahtevna dela, naslovov katerih pa se sedaj, tako na pamet, ne spominjam.« Ali se spominjate mogoče kakega košarkarja, ki je mnogo bral? »Med tistimi, ki sem jih jaz treniral, je imel Bodiroga to lepo navado. Zanimal se je za knjige, imel pa je tudi dobre "svetovalce", prijatelje, ki so mu priporočali in tudi prinašali to ali ono knjigo. On je bral največ v srbohrvaščini.« Kaj pa so brali Bosnini »Študenti«, evropski prvaki DelibaSič, Varajič, Djogič, Hadžič in Marič? »DelibašiC je bil človeško najbolj občutljiv in je med vsemi tudi največ bral. Izbiral je taka dela, ki so bila s kulturnega vidika, takrat zelo pomembna.« Ali literatura pomaga Športniku pri njegovi kulturni rasti in človeškem razvoju? »Seveda. Pomaga tudi nam trenerjem. Sam sem vedno skušal povezovati šport in kulturo. Nekajkrat sem jim tudi dajal posebne naloge, ki so imele opravka s kulturo. Spominjam se na primer, da sem si nekoC v Beogradu ogledal gledališko delo. Slo je za lepo izdelano moderno ameriško zgodbo o nekdanjih igralcih z neke ameriške univerze, ki so se zbrali, da bi podprli kandidaturo enega od njih na volitvah za župana njihovega mesta. Spominjali so se mla- dih let, šlo je za res lepo gledališko delo, ki sem ga priporočil svojim igralcem. V njem je tudi pomenljiv stavek: ”Cas je bil lepši takrat, ko si se boril za žogo, kot pa pozneje, ko se moraš boriti s starostjo."« Kaj radi berete: romane, esejistiko, kriminalke? »Navadno berem romane in pripovedna dela. Všeč pa mi je tudi poezija. Med proznimi deli me privlačujejo klasiki: rad berem dela Hein-richa Bolla. Zelo mi ugajajo njegovi Klovnovi pogledi. Med knjigami, ki sem jih prebral v zadnjih dveh desetletjih, so me najbolj prevzeli Adrijanovi spomini Margue-rite Yourcenar. To knjigo svetujem prav vsem. Navdušujejo me tudi pripovedna della Isaaka Babelja: njegove Odeške povesti so zelo lepe, ugaja mi njegov stil. Potem Borges: njegova poezija je po svoje dokaj zahtevna, težka, a privlačna. Med sodobnimi avtorji naj omenim Marque-za. Prej ga nisem poznal, sedaj prebiram njegova dela. Po mojem je čarodej.« Mnogo let ste živeli v Sarajevu. Kako je vojna v nekdanji Jugoslaviji vplivala na tamkajšnjo književnost? »Znana maksima pravi, da je cilj bolečine ta, da postane umetnost. Ge to drži, pomeni, da bomo v Sarajevu v prihodnjih letih priča mnogim umetniškim stvaritvam. Vse morda ne bodo na najvišji umetniški ravni, a po tistem, kar se je porodilo na sarajevskem umetniškem polju po koncu vojne, lahko domnevam, da bo umetniška vrednost res visoka. Prebral sem nekaj pripovedi, predvsem iz sarajevskega pekla, in moram reči, da so me pretresli. Med temi je dnevnik Hanzeja Bakšiča o Sarajevu, ki ga ni veC. V njem opisuje štiri dneve v štirih različnih letih sarajevske tragedije. Potem ne gre pozabiti Miljenka Jergoviča in njegovo knjigo povesti Sarajevske marlboro o kulturni strukturi Sarajeva pred vojno in med vojno. Mislim, skratka, da je v Sarajevu rojeva sedaj res zanimiva in predvsem občutena literatura.« Katero knjigo bi priporočil bralcem Primorskega dnevnika? »V zadnjih sedmih letih ne mislim na drugo, kot na moje Sarajevo. Berem Časopise, tednike in tudi drugo smetarsko pisanje, da bi skušal razumeti, zakaj je prišlo do tiste naše tragedije. Morda zato, ker bi se s poznavanjem vzrokov lahko globoka rana zaCela celiti. Berem, slastno berem pa tudi knjige naših avtorjev; nekatere so res dobre. Mislim predvsem na Jergoviča: on je izšel iz tiste vojne pokončno, kar ni uspelo prav vsem književnikom iz tistega območja. Jergovič predstavlja nov obraz v tamkajšnji literaturi. Star je 40 let, njegovo pisanje je kvalitetno, stal je na strani pravice. Zato bi slovenskim bralcem priporočil njegova dela.« Marjan Kemperle OKNO V PRVENSTVA / ŠTIRI ZMAGE IN DVA PORAZA Razpoloženi strelci Jadrana in Doma protagonisti kola Zmagali tudi D Ugasi Cicibane Prefabbricati Marsich in Kontovela Nord Est - Bor Radenska zopet poražen v C2 ligi, neroden start Bregove ekipe H KOMENTAR JAPRANOVEOA TRENERJAh Odločil je naš napad, obramba pa še peša Da tekma z Rovigom ne bo samo »navadna« tekma smo se zavedali vsi. In Čeprav med tednom, zaradi različnih obveznosti igralcev, delo ni bilo ravno idealno, smo v soboto le strnili vrste in prvič v letošnjem prvenstvu nastopili kot homogena ________________celota. Priznati moram, da sem od gostov pričakoval veliko veC. Z našo dobro igro v prvem polčasu, predvsem v napadu, smo nasprotnika onemogočili do take mere, da mu ni uspelo odreagirati. Tako končni rezultat ni bil nikoli v dvomu. Naš napad je bil kar precej tekoč, tako da smo pogosto prihajali do dobrih situacij za met. Tokrat smo le-te tudi izkoristili. Nasprotno pa, kot se nam večkrat dogaja pri prehodu iz protinapada v pozicijski napad, pride do izraza še vedno kaka anarhija, samostojna akcija, večkrat tudi nepremišljena, ki je le malokrat okronana s košem. Našo igro v obrambi pa bomo morali temeljito popraviti, če bomo hoteli kljubovati boljšim nasprotnikom, in predvsem, Ce bomo hoteli zmagati kakšno tekmo v gosteh. Pozabiti namreč ne smemo, da smo bili v lanski sezoni tretja obramba lige, letos pa smo še daleC pod povprečjem. Najvecji problem nam dela obrambna igra 1:1 zunanjih igralcev, kjer, z izjemo Hmeljaka, težko zadržujemo nasprotne beke in krila, ki večkrat z lahkoto prebijejo našo prvo linijo in nam s tem povzročajo velike težave. Tokrat je dobro v obrambi igral tudi Arena, ki je skoraj onemogočil njihovega najboljšega strelca Zar-dija (dosegel je vsega 8 točk), slednji pa se nikakor ni uspel zoperstaviti Areni, ki je bil, predvsem v prvem polčasu, neustavljiv. Dobro delo je v obrambi opravil tudi Hmeljak, ki je ustavil drugega najboljšega strelca Cecchetina. V napadu sta tokrat dobro odigrala tudi Pregare in Grbec. In ko bosta se onadva izboljšala igro v obrambi, bomo lahko postali kompetitivna ekipa. Da je liga izenačena in Čudna dokazujejo tudi rezultati, saj je tokrat presenetljivo veliko ekip zmagalo na tujem. Veliko presenečenje pa sta zame gladki zmagi Don Bosca v Ronca-dah in Bassana v Coneglianu. In prav z Bassa-nom se bomo v gosteh srečali v naslednjem kolu. To je ekipa, ki ima trenutno dve točki na lestvici, vendar je, glede na igralski potencial, na zaCetku prvenstva veljala za eno od kandidatk za prestop lige. Recept za uspešno igro v Bassanu je zelo enostaven: dobra obramba, brez katere v gosteh ne zmagaš, in organizirana igra v napadu na takem nivoju, da prideš do lahkih metov in da imaš Cim manj zapravljenih žog. Upam, da bo ta teden solidni »delovni teden«, brez odsotnosti (fizičnih) in s polno mentalno prisotnostjo vseh. V petek zvečer je v terminu našega Članskega treninga Kontovelova Članska postava odigrala anticipirano tekmo s se neporaženimi Senatorsi. Priznati moram, da sem predvsem v drugem polčasu gledal prav lepo košarkarsko predstavo. Kontovel je vseskozi zaostajal, na koncu pa mu je, z značajno igro, uspelo zaostanek izničiti in premagati goste iz Gorice. Mislim, da si pri tej ekipi zasluži posebno pohvalo njen trener Klavdij Starc. Kljub velikim začetnim težavam s samo sestavo ekipe in motiviranjem igralcev mu je, z veliko vztrajnosti, uspelo zgraditi motiviran kolektiv, ki bo s tako igro, kakor jo je prikazal v petek, in solidno delovno vnemo, ki trenutno vlada na treningih, uspel doseči še marsikakšen lep rezultat. VValter Vatovec The best... Z zmago nad vodilnim na lestvici je Jadran Nuova Kreditna dokazal, da lahko, kot je vedno trdil trener Vatovec, ekipa zaigra bistveno bolje kot v prvih kolih. Jadranovci so povsem onesposobili okrnjeni Rovigo, zlasti pa so se izkazali z uspešno igro v napadu, prodori in natančnimi prostimi meti (31:41), tudi obramba pa je tokrat odločilno prispevala k uspehu. Se najbolj pa razveseljuje dejstvo, da sta Christian Arena in David Pregare končno zaigrala »po starem« in dokazala, da si lahko z njunim doprinosom ekipa privošči marsikatero zadoščenje. The worst... Najslabše novice prihajajo tudi tokrat iz C2 lige. Prejšnji teden je razočaral Dom, tokrat pa pripada neljuba etiketa košarkarjem Bora Radenske, ki so na domačih tleh proti Santosu zamudili novo priložnost za prvo zmago. Spet se je ponovil slab začetek tekme, napori pri zasledovanju nasprotnika pa so se maščevali v končnici in predvsem v podaljšku, ko so naši zgrešili celo vrsto odločilnih prostih metov. Za SvetoivanCa- Christian Arena je proti Rovigu spet igral kot zmore ne je bil to že šesti zaporedni poraz, tekmeci pa se vse bolj oddaljujejo. D&D... KonCno dobre novice za Dom Kmečko Banko, ki si je na domačem nastopu proti šibki Intermuggi pri- »Stari« jadranovci boljši od novega sponsorja Trhle veje Kranj - Jadran 72:88 (31:37) TRHLE VEJE: Šorli 9 (1:6), Koren 4 (0:1), ČentiC 4, Stmžnik 6 (2:6), Lipovac 10 (2:6), Vukanac 8, Jereb 4, Vagner 2, Škofič, Clark 3 (1:3), Omahen 22 (6:8), Prah n.v. TRENER: Rus. PM: 12:31. TRI TOČKE: Vukanac 2. SON: 18. JADRAN: TerCon 4 (0:3), Žerjal 6, Volpi 4 (0:4), Ban 9 (3:3), Koren 8 (0:2), Sosič 10 (4:4), Starc 8, Lisjak 5 (1:2), Vitez 20 (4:5), Daneu 14 (2:4). TRENER: Kafol. PM: 14:27. TRI TOČKE: Starc 2. SON: 20. PON: Ban v 58'. SODNIKA: Pirc in Vilfan (Kranj). V petek je skupina bivših Jadranovih igralcev igrala v Kranju prijateljsko tekmo proti selekciji predstavnikov podjetja Sava oz. drugega Jadranovega sponsorja. Po izenačenem začetku (6:8 v 5’ in 13:12 v 10’) so si jadranov-d po zaslugi najprej Borisa Viteza in nato Marka Bana priigrali rahlo prednost 6 točk, katero so obdržali do odmora. Tudi uvodne minute drugega polčasa so bile v znamenju izenačenosti, na kar je stopila v ospredje boljša Jadranova tehnična pripravljenost in mladost. Med jadranovci je bil najuspešnejši Boris Vitez (20 točk), med domačini pa Omahen, ki je bil z 22 točkami tudi najboljši strelec srečanja. (Kal) služil prvi prvenstveni točki. Goriška ekipa je v soboto vendarle prebila led in tesno slavila, predvsem po zaslugi razpoloženega napada in neustavljive strelske dvojice Campanello-Di Cecco (skupno 50 toCk). Druga uspešna črka D prihaja iz četrtoligaškega prvenstva, kjer sta tako Kontovel Nord Est kot Cicibona Prefabbricati Marsich uspešno opravila svojo nalogo. Čestitke bodisi Starčevim varovancem, ki so premagali vodilnega in potrdili dobro formo in vzdušje v ekipi, bodisi Battilanovi peterki, ki je po podaljšku končno osvojila prvi roza zapisnik v letošnji D ligi. Koristin Jakomin... V sobotni številki je v prispevku o delovanju košarkarskega odseka pri SD Breg izostalo ime Robija Jakomina, ki v resnici pomaga trenerki Marini Brollo pri vodenju narašCajniške vrste, občasno nastopa s Člansko vrsto v promocijski ligi in je v splošnem na veC načinov koristen dolinskemu društvu. Najboljši strelci naših ekip C LIGA: Christian Arena 77. David Pregare in Sandi Rauber 60 C2 LIGA: Renzo Di Cecco (Dom) 113, Fa-brizio Campanello (Dom) 81, Giuliano Ra-sman (Bor) 65, Igor Filipčič (Bor) 58, Vasja Jarc (Dom) 55 D LIGA: Stefan Turk (Kontovel) 72, Stefan Persi (Cicibona) 57, Marko Debeljuh (Cicibona) 40, Marko Uršič (Cicibona) 33, Jan Umek (Kontovel) 31 PROMOCIJSKA LIGA: Borut Klabjan 21, Paolo Kralj in Maurizio Schiulaz 11 DRŽAVNI KADETI: Niko Stokelj (Bor) 106, Emanuel Lovriha (Bor) 99, Alen Semec (Kontovel) 91, Denis Doglia (Kontovel) 89, Danijel Šušteršič (Kontovel) 84 C2LIGA SKUPINA A IZIDI 5. KOLA Centre Sedia - Codroipese 87:70, Gemo-na -Porcia 80:58, Intermek • Barcolana 72:66, Dom Kmečka Banka • Intermug-gia 92:87,Adi Renke • Pagnacco 74:80, Staranzano ni igral. LESTVICA Staranzano 5 5 0 420:318 10 Centre Sedia 5 5 0 386:316 10 Gemona 6 4 2 456:386 8 Pagnacco 6 4 2 395:418 8 Adi Renke 5 3 2 373:362 6 Forda 5 3 2 340:356 6 Intermek 5 2 3 354351 4 Barcolana 6 2 4 413:420 4 Codroipese 6 1 5 418:491 2 Dom Kmečka B.6 1 5 405:497 2 Intermuggia 5 0 5 311:356 0 PRIHODNJE KOLO Intermuggia - Gemona, Pagnacco - Centra Sedia, Staranzano - Dom Kmečka Banka, Porcia - Intermek, Barcolana -Adi Ronke, Codroipese ne igra. D LIGA SKUPINA A IZIDI 4. KOLA Romans - Goriziana 77:99, Cicibona Marsich - Libertas 80:68, Duke Pub - In-ter 77:71, Soul Team - Cus Ts 89:75. LESTVICA Goriziana 4 4 0 371:302 8 Soul Team 4 4 0 311270 8 CusTs 4 3 1 289265 6 Duke Pub 4 2 2 304:305 4 Inter 4 1 3 247251 2 Cicibona Marsic4 1 3 262:288 2 Romans Libertas 4 1 3 269:313 2 4 0 4 265:324 0 PRIHODNJE KOLO Romans - Goriziana, Cidbona Marsich -Libertas, Duke Pub - Inter, Soul Team -Cus. GUGA IZIDI 5. KOLA Roncade - Don Bosco 76:87, Amid Baske! - Caorle 76:64, Gasparini - Ardita 78:67, Reyer - Italmonfalcone 60:66, Co-negliano - Bassano 85:97, Jadran N. Kreditna - Rovigo 92:72, Verdeta Gallo -Castelfranco 102:85. LESTVICA Amid Basket Verdeta Gallo Rovigo Gasparini Roncade Italmonfalcone Don Bosco Ardita Go Castelfranco ReyerMestre N.Kreditna Bassano Conegliano Caorle 4 1 4 1 5 4 1 5 5 5 3 2 5 3 5 3 5 3 2 5 2 5 2 363:331 414:393 404:395 392:360 2 373:354 2 347:341 339:362 3 368:365 3 361:371 5 2 3 326:341 5 2 3 336:358 5 1 4 396:396 5 1 4 407:408 5 1 4 309:360 PRIHODNJE KOLO Caorle - Verdeta Gallo, Castelfranco -Roncade, Bassano - Jadran N. Kreditna, Italmonfalcone - Arniči Basket, Rovigo -Gasparini, Ardita - Reyer, Don Bosco -Conegliano. C2LIGA SKUPINA B IZIDI 5. KOLA Bor Radenska - Santos 79:86, Arte - Vis 73:65, Itala S.Marco - Adi 69:53, Robur -Tagliamento 83:94, Servolana - Pom 79:63, Portogruaro ni igral. LESTVICA Tagliamento 6 6 0 482:442 Itala Gradišče 5 5 0 389:328 5 4 1 390:339 6 4 2 426:418 5 3 2 380:362 6 3 3 423:407 5 3 2 354:338 5 1 4 375:405 6 1 5 409:467 Vis Spilimbergo 5 0 5 309:363 Bor Radenska 6 0 6 398:466 Servolana Adi S.Daniele Santos Pom Portogruaro Robur Arte PRIHODNJE KOLO Santos - Robur, Portogruaro - Arte, Tagliamento - Itala, Vis - Bor Radenska, Adi -Servolana, Pom ne igra. D LIGA SKUPINA B IZIDI 4. KOLA Scoglietto - Gradese 73:67, Lega Nazio-nale - Chiarbola 57:94, Kontovel - Sena-tors 71:63, Termoidraulica - Drago Basket 69:84. LESTVICA Chiarbola 4 3 1 330:292 Drago Basket 4 3 1 291254 Isonzo Senators 4 3 1 293276 Gradese Kontovel Scoglietto 4 1 Fanin 4 1 LNazionale 4 0 3 2 1 229201 3 2 1 210:202 3 295:313 3 266299 4 252:329 PRIHODNJE KOLO Senators - Drago Basket, Chiarbola -Gradese, LNazionale - Fanin, Kontovel -Scoglietto. Jadran Nuova Kreditna v številkah Igralec Točke Meti Skoki Žoge Asist. Učinek Osebne napake Minute 2 točki 3 točke Skupno PM Obram. Napad Izgublj. Prid. ARENA 26 9:13(69%) 0:0 (0%) 9:13(69%)) 8:10(80%) 2 7 3 3 0 33 5-9 33 ČERNE 3 1:4 (25%) 0:0 (0%) 1:4 (25%) 1:2 (50%) 0 1 4 2 1 -1 1-1 23 PREGARC 26 5:10(50%) 2:2(100%) 7:12(58%) 10:11 (91%) 1 4 4 2 1 29 4-9 32 VALENTE 0 0:1 (0%) 0:0(0%) 0:1 (0%) 0:0 (0%) 0 0 1 0 0 -3 1-0 2 SLAVEC 4 0:0 (0%) 1:1 (100%) 1:1 (100%) 1:4 (25%) 0 0 2 1 0 1 1-2 12 GUŠTIN 3 0:1 (0%) 1:1 (100%) 1:2 (50%) 0:0 (0%) 0 0 0 0 0 2 (H) 2 FRANCO “T 0:1 (0%) 0:0 (0%) 0:1 (0%) 0:0 (0%) 1 1 0 0 0 -2 3-0 9 RAUBER 12 4:12(33%) 1:4(25%) 5:16(31%) 1:2 (50%) 4 5 1 5 2 16 3-2 35 GRBEC 17 4:4(100%) 0:2 (0%) 4:6 (66%) 9:10(90%) 0 2 1 0 0 18 3-6 23 HMELJAK 1 0:2 (0%) 0:0 (0%) 0:2 (0%) 0:0 (0%) 3 7 0 ■ 1 1 10 3-3 29 SKUPNO 92 23:48 (48%) 5:10(50%) 28:58 (48%) 31:41 (76%) 11 27 16 14 5 104 24-33 200 Rovigo 72 19:37 (51%) 3:15(20%) 22:52 (42%) 25:32 (78%) 0 17 14 11 1 43 33-24 200 ŠPORT Torek, 10. novembra 1998 _ DRŽAVNI KADETI / V 6.KOLU ZMAGALI LE BOROVCI Z dobro igro Bor Friulexport uspešen v Portogruaru Odlično igra v prvem polčasu in v končnici srečanja - Za Kontovelce proti Lineltexu usoden slab drugi del (28:53) Bofbc Portogmaro-Bor Friulexport 77:81 (39:50) Bor: Miloševič 8 (-; 4:7; Gaburro 16 (3:4; 5:12; 1:1), Stokelj 19 (7:10; 6:11; °:1), Premru 12 (3:5; 3:8; 1;1), Krmec 1 (1:2; -; -), Sunjer^a, Lovriha 17 (2:4; 6:10; 1:4), Romano 8 (2:2; 6:3; -). Trener: Martini PON: Premru (38’) SON: 22 Za dve točki: 27:51 Za tri točke: 3:7 PM: 18:27 TRI TOČKE: Gaburro, Lovriha in Premru 1 Svetoivancani so tokrat ugodno presenetili in po dobri igri se iz Portogmara vračajo z drugim prvenstvenim parom točk. Domačine bi glede na prikazano igro naši lahko odpravili z večjo lahkoto, saj so v prvem polčasu vodili tudi s 15 točkami prednosti, žal pa so si v nadaljevanju sami otežkocili delo, tako da je bilo za osvojitev zmage treba »trpeti« prav do poslednjih sekund. Naši se na gostovanje niso podali s prekomernim optimizmom, kajti med tednom so bolj slabo trenirali, poleg tega pa so v Portogruaro odpotovali v dokaj okrnjeni postavi. Vsekakor pa je bil začetni pristop naših pravi, saj so s prepričljivo igro tako v obrambi kot predvsem v napadu že od prvih minut povedU in dosegh tudi do 16 točk razlike (32:48 v 17’). V zadnjih minutah prvega dela so nekoliko popustili, tako da so gostitelji z dvema trojkama znižali zaostanek na 11 točk (39:50 ob polčasu). Začetek drugega polčasa je potekal v popolnem znamenju domaCe vrste, ki je uspela zaustaviti do tedaj nepogrešljiv napad in je po zaslugi nekaterih uspešnih prodorov nadok- nadila celoten zaostanek (64:64 v 32’). Borovci so se k sreCi spet nekoliko zbrali v zaključnih minutah, ko so spremenili način napadanja in se izkazali v agresivni conski obrambi 2-3. Tako so spet pridobili nekoliko zaupanja, »ukradli« vrsto žog v obrambi, z natančnim izvajanjem prostih metov pa so v zadnjih dveh minutah zasluženo zapečatili izid v svojo korist, (nš) Kontovel La nuova edi-le-Pallacanestro Trieste li-neltesc 73:88 (45:35) Kontovel: Sibelja n.v., Šušteršič 15 (2:4; 5:12; 1:3), Doglia 23 (4:8; 8:14; 1:1), Hrovatin n.v., KocjanCic (-; -; 0:1), Nabergoj n.v., Rogelja n.v., Budin 8 (0:2; 4:9; -), Semec 16 (2:3; 7:12; 0:1), Žagar (-; 0:1; -), Gregori 11 (1:2; 2:5; 2:4), Umari n.v.. Trener: Vatovec PON: KocjanCic in Gregori Za dve točki: 26:53 Za tri točke: 4:10 PM: 9:19 TRI TOČKE: Gregori 2, Doglia in Šušteršič 1 Kontovelci so v nedeljo dopoldne doma proti tržaškemu nasprotniku v bistvu odigrali dve tekmi: v prvem polčasu je ekipa zaigrala dobro, in nadigrala gostujočo peterko, po odmoru pa se je položaj popolnoma obrnil. Zal pa so Tržačani v drugem delu povsem onesposobiti naše fante z agresivnim conskim pressingom in neugodno obrambo 2-3, proti kateri so bili domačini tako pri prenosu žoge kot pri zaključevanju zmedeni in nenatančni. V splošnem je bilo v igri Vatovčevih varovancev zapaziti običajne hibe v naivnih napakah, prostih metih in pomanjkanju prepričanja v lastne sposobnosti. Tudi za nepričakovan »padec« v drugem polčasu ni prave razlage, saj po tako dobrem vtisu iz prvega polčasa ne bi nihče pričakoval, da bo Lineltex nasul našim 53 točk in jim jih dovolil le 28. Vsekakor gre pekoč poraz Cim prej pozabiti in nadaljevati s trdim delom v telovadnici, ne gre pa pozabiti pohvalne igre Kon-tovelcev v prvem polčasu, ko so z Denisom Doglio (23 točk) in dobrim doprinosom ostalih zapustiti zelo dober vtis. Športno pa gre tudi priznati odlično reakcijo gostov v drugem polčasu, ko jih je mladi Cavaliero (letnik 1984, ki je prispeval kar 28 točk) privedel do visoke zmage. OSTALI IZIDI: Arniči del Basket PN-Don Bosco 82:90, Pati. GO-Alloys Ital-monfalcone 95:57, Vis Spilimbergo-Intermuggia 60:69, Chiarbola-Dentesa-no Santamaria 54:77, Fiu-micello-UBC Latte Carso UD 53:84. VRSTNI RED: Dentesa-no Santamaria in Don Bosco 12, UBC Latte Carso 10, Intermuggia in Pati. Li-neltex TS 8, Arniči del Ba-sket PN, Pati. GO in Portogruaro 6, Bor Friulexport, Kontovel La nuova edile in Alloys Italmonfalcone 4, Ghiarbola in Fiumicello 2, Vis Spitimbergo 0. KOŠARKA / MASSIMO RASENI Z BIELLO V TRSTU V Bielli spomin na Jadran še ni zbledel Raseni je pomožni trener tamkajšnjega prvoligaša - Lineltex mora pokazati več! Massimo Raseni je star 36 let, že kakih deset let pa je izbral profesionalno trenersko pot, potem ko se je učil prvih vešCin pri Boru in Žagarjevem Jadranu. Zadnjic smo Massi-ma Rasenija videli v Trstu pred nekaj leti, ko je bil pomožni trener v Turinu: tedaj je njegova ekipa zasluženo izgubila s Stefane-lom, kljub prisotnosti vzhajajoče zvezde Ab-bia. V nedeljo se je spet vrnil v rojstni kraj, tokrat kot pomožni trener ekipe Pila iz Bielle. Kljub temu, da je njegova ekipa izgubila za eno samo točko, je z običajnim prijaznim nastopom potrpežljivo odgovarjal na naša vprašanja. Najprej sam nekaj povej o svoji trenerski poti, potem ko si odšel iz Trsta... »Bil sem najprej v Saluzzu (to je manjši kraj v Piemontu), nato dve leti v Veroni, nato v Turinu, po propadu tamkajšnje ekipe pa sem že štiri leta v Bielli.« Tu si si ustvaril tudi družino... »Da, žena je iz Saluzza, živimo pa v Bielli. Imam dve deklici, ki sta stari pet oziroma eno leto.« Katere so tvoje zadolžitve v ekipi? »Sem odgovoren za celoten mladinski sektor, treniram mladince in kadete, obenem pa sem še pomožni trener prve ekipe.« Se v Bielli počutiš dobro? »Počutim se odlično, saj je okrog ekipe veliko navdušenja. Sedaj gradijo tudi novo športno palaCo. Pomisli, da se tu še živo spomnijo tekme, ki so jo odigrali z Jadranom za prestop v B ligo. Andrej Vremec pa je pravi mit...« Katere so vaše ambicije? »Izključno obstanek v ligi, za novinca je to dovolj.« S katerimi boljšimi ekipami ste že igrali? Katere se ti zdijo močnejše? »Igrali smo z Livornom, Reggio Calabrio, Scavolinijem in Linel-texom. Zelo dober vtis sta mi naredila Livorno in Reggio Calabria, tako da ju imam za favorita za prestop. Moramo pa še igrati z Montecati-nijem, ki je tudi zelo moCna ekipa.« Kaj pa Trst? »Ekipa, ki starta na prva mesta, ne more zmagati za eno todko z novincem, kot smo mi! Tu se bo moral Teo Alibegovic pošteno potruditi, ostali pa mu bodo morali kaj vec pomagati. Tokrat sta dobro igrala le centra Semprini in Vianini ter Leaz-za.« Slediš še zamejski košarki? »Seveda, berem Časopise, sledim Jadranu in ostalim ekipam. Bil sem tudi na stadionu 1. maj, kjer sem pričel svojo trenersko izkušnjo.« V nedeljo so predstavili knjigo o Slovenskih športnih igrah. Si mo-goCe nastopil na kateri od zadnjih izvedb? »Ne, Čeprav sem že igral košarko, mislim, da nisem nikdar nastopil.« Marko Oblak MINIBASKET / V GORICI DRŽAVNI NARAŠČAJNIKI / 1 KOLO Mladi domove! pridno vadijo Po uspelem poletnem kampu se je formirala homogena skupina Pri košarkarskem odseku SZ Dom je poletni kamp za najmlajše postal že stalnica, letos pa je iz njega končno tudi izšla homogena ekipa minibasketa, ki se pod vodstvom vaditeljev Davida Geja, Erika Zavadlava in Luke Brescianija pripravlja na uradne nastope. Pri Domu vsekakor vabijo tudo ostale osnovnošolce, naj se jim pridružijo. Treningi so v Kulturnem domu ob torkih od 16.45 do 18.00 in ob Četrtkih od 18,. do 19.15. Na našem posnetku so: Filip Princi, Albert Vončina, Claudio Di Da-to, Erik Graziani, Martin Persoglia, Jacopo Giaco-mazzi, Fabio Marussi, Elija Fajt, Jan Krnel in Luka Černič. Vodja sekcije minibasketa je Marko Lutman. Poraz okrnjenih borovcev Bor Friulexport-Itala San Marco Gradišča 66:73 (29:41) Bor: Floridan 36, Kemperle 2, Peric n.v., Požar, Jevnikar 10, Dolhar, Kralj 8, Rebula 1, Madonia 3, KrCaliC 6. Trener: Jogan SON:17 PM: 19:35 TRI TOČKE: Floridan 1 V uvodnem kolu državnega prvenstva naraščajnikov so borovci kljub požrtvovalni in na trenutke prepričljivi igri morali priznati premoč gostujoče ekipe. Mladi Joganovi varovanci so se na tekmo predstavili v zdesetkani zasedbi, saj so manjkali Bulato-viC, Peric in Posar. Ravno odsotnost Diega Posarja se je izredno poznala, kajti tako je moral v napadu skoraj celotno breme nositi Iztok Floridan (ob koncu je zabeležil izkupiček 36 točk). Vsekakor se je tekma pričela z dobro igro naših, ki so povedli z 8:2. Gostje pa so prav kmalu vsilili domačinom visok ritem igre, ki ga naSi fantje niso zdržali. Tako je Gradišča zanesljivo povedla, zaključila prvi del z 12 točka- mi prednosti, v začetnih minutah drugega polčasa pa je vzpostavila najvišje vodstvo +19 (31:50). Zatem je prišlo do konkretne reakcije borovcev, ki so se približali nasprotnikom tudi na samih 6 točk, srčno pa so se borili prav do zadnje sekunde. Prikazati so namreč borbeno igro, veC kot toliko pa resnično niso zmogli, saj jim odsotnosti in moC gostov niso prizanesle. Kljub porazu zasluži ekipa pohvalo za vložen trud, zadovoljen trener Matija Jogan pa je med posamezniki omenil predvsem igro mladega Ivana Kralja. Ponoviti pa je treba, da bo ekipa lahko pokazala svoj pravi videz Sele v popolni postavi. (nš) OSTALI IZIDI: Pallacane-stro TS Lineltex-Fiumicello 105:52, Intermek Cordenons-Polisigma Zoppola 68:70, UBC Latte UD-Amici del Ba-sket PN 104:48. Na sliki: Iztok Floridan TORKOV POGOVOR Gospa Roža je skupaj s soprogom Jožetom ustanovila pravi »športni klan« Cesarjev V znano tržaško slovensko družino Cesar je šport vstopil skozi velika vrata. 2e pokojni Jože, slikar in v Času po drugi svetovni vojni gledališki scenarist, je bil v svoji mladosti odličen tekmovalec in alpinist, pred Štirimi desetletji pa med tistimi, ki so odločilno pomagali obnavljati nas šport. Sin Vojko, sicer glasbenik je bil pred Časom uspešen atlet, nato pa se je posvetil trenerstvu. Zdaj pa se kot mlada atletinja metalka vidno uveljavlja Se vnukinja Biserka. Zato lahko upravičeno domnevamo, da je tudi gospa Roža, ki je skupno s kasnejšim soprogom Jožetom ustanovila ta Športni klan, našla svojega življenjskega sopotnika po zaslugi - športa. »Da, tako nekako je res bilo. Upoštevati morate, da sem najhujSe divjanje fašizma doživljala kot najstnica, ko so nam naSe slovenske športne organizacije brutalno ukinjali. Tisti, ki smo se dotlej zbirali po naših društvih smo zato osnovali novo obliko druženja, ki je bilo bolj prikrito oCem oblasti in kateri fašisti niso mogli do živega. Zaceli smo namreč hoditi na izlete in planinariti. In prav na enem takih izletov - dobro se spominjam, sli smo na Veliko Gradišče - sem spoznala svojega kasnejeSega moža. Tam se je začelo. Padla je iskra, ki ni vec ugasnila.« Ljubezen na prvi pogled? »Da, sicer pa sem bila tedaj zelo mlada, saj sem imela komaj trinajst let in pol.« Zaradi tedanjih za primorske Slovence težkih razmer ste se v svoji mladosti torej posvečali predvsem planinstvu? »Tako je. Mnogo sem planinarila. Spominjam se kako smo jo Sele opoldne kar pes mahnili iz Trsta na VremSCico. Naš stalni cilj je bil Nanos. V prijetnem spominu pa imam tudi izlet na Čaven, kjer smo leta 1930 dočakali Novo leto. Sicer pa se tudi kot plezalka nisem ustrašila gorskih strmin.« Svoje rodovne korenine imate v tržaškem predmestju Rocol, ki je bilo v Času vase mladosti obarvano Se moCno slovensko. Ste imeli preden je prišlo do fašističnih pogromov tudi svoje slovensko Športno društvo? »Imeli smo vec organizacij. Tako Pogrebno društvo, Konzumno društvo in Mladinsko društvo Rocol, ki je gojilo tudi šport, predvsem hazeno, nekdanji ženski rokomet. Svoj sedež je imelo v bližini sta- novanja Jocota, pokojnega Danila Turka, v ulici Scomparini. Tedaj je živelo v Rocolu Se mnogo zavednih Slovencev.« Omenili ste Jocota, se spomnite tudi imen drugih tedanjih rocolskih slovenskih Sportaikov? »Nekaterih se Se spominjam, mnogih pa ne veC, ker sem bila tedaj premlada. Na primer Marušiča, ki je bil kasneje ustreljen v Bazovici. Zlasti se spom-ninjam družine Lah, kjer so bili vsi športniki: oba brata in štiri sestre, ki so igrale hazeno.« Katero ob dob j e iz onega Časa najbolj ohranjate v spominu? »Gotovo ono okrog leta 1930, ko so padli naši fantje v Bazovici. To so bili žalostni in težki Časi, katerih človek ne pozabi, saj so se nam globoko zapisali v našo podzavest.« Vrniva se k vaSemu današnjemu življenju. Kako doživljate Športne uspehe svojih naslednikov? »Veste, prednost dajem delu na vrtu, kar pa ne pomeni, da ne sledim dosežkom naših mladih, saj konec koncev ni malo imeti vnukinjo, ki je trenutno v svoji atletski disciplini druga v državi. Časopisov sicer ne berem, sledim pa poročilom po radiu. Biserka pa me, seveda, kar osebno informira o svojih osebnih uspehih, ko me obiskuje. Razumljivo je, da se teh uspehov zelo razveselim.« Ce se ne motimo je tudi najmlajSa vnukinja Športnica? »Da, toda ta se nabira svoje Športno znanje kot kotalkarica in prav rada obiščem njene nastope.« Je bil vaš mož, Ce bi ga danes ocenjevali, po svojem hotenju bolj umetnik ali bolj Športnik? »Bil je eno in drugo. Oboje v enaki meri.« Kaj pa sin Vojko? »Za tega pa mislim, da je po srcu bolj športnik.« Se vedno ste zelo Čili. Je to zasluga dednosti ali vašega ukvarjanja s Športom, s planinstvom? »No, to bi pripisala vsekakor najprej dednosti, saj je tudi moja mama dočakala le nekaj tednov manj kot sto let in prav do konca je bila v bistvu Čila in zdrava. Tudi jaz sem rojena že pred prvo svetovno vojno, pa kar sami izračunajte, koliko let imam.« Kljub temu se Se vedno aktivno ukvarjate s telovadbo, z rekreacijo, pa ne samo na domačem vrtu, kjer je delo tudi zelo koristno za zdravje. »Da, toda v telovadnico trenutno se ne morem, ker sem prav neumno in nepotrebno padla ter si poškodovala roko in ramo. Vendar že premišljam, da bi se spet vrnila k rekreacijski vadbi.« Zaradi telovadbe ali družbe? »Zaradi obojega, zlasti zaradi družbe. Rada sem med ljudmi. V naših letih rekreacija ni zgolj telesna storitev, ki je seveda tudi zelo koristna, ampak tudi razvedrilo in priložnost za družabnost, za prijateljski klepet.« Kakšen je današnji svet v vaSih oCeh, Ce ga primerjate z onim iz vaSe mladosti? »Mislim, da je bolj pokvarjen. Bojim se zlasti za našo mladino. Tudi ta sicer ni vedno brez idealov, vendar te generacije niso vec take, kot je bila naša.« In kakšno življenjsko napotnico bi dali današnjim mladim? »Predvsem naj bodo vedno pošteni, do sebe in drugih. Vse ostalo bo prišlo samo.« ŠPORT IN REKREACIJA ZA VSAKOGAR Doba igranja, ne učenja predšolska doba (od 3. do 6. leta) V tretjem letu starosti si je otrok že pridobil nekaj gibalnih izkušenj: zna hoditi, skakati, stati na eni nogi, za silo teci, splezati na stol, prenašati predmete, jih vleci za seboj in podobno. Dolgotrajne hoje Se ne zdrži, otroku veliko bolj ustreza igranje na trati kakor daljši sprehod. Po tretjem letu je rast precej enekomerna, okostenitev kosti se nadaljuje, anatomski rez-voj Čutil se zaključuje. Malčki so vse bolj prikupni, prisrčni, zgovorni, izvirni in radovedni. Nenehno sprašujejo in stalno jim je treba odgovarjati. Petletni otrok se že vključi v druščino, začenja se obdobje skupnih iger. Rad hodi v vrtec in rad socializira z drugimi otroci. ZivCni preplet se izpopolnjuje, s tem v zvezi tudi koordinacija gibov in sploh spetnost. Otroci se zelo radi igrajo, cutitijo kaj je prepovedano in spoštujejo nanapisana pravila igre. Narava sama spodbuja otroke k nenehnemu udejstvovanju, odrasli pa naj pomagajo s primernimi rekviziti, podudo in usmerjanjem. Kaj vse pride v poštev? Kocke (velike ali male), vozički, kotalke, žoga, drsalke, sanke, smuči, kolo, plavutke, zračnice itd; pozabiti pa ne smemo na ilovico, pesek, testo, papir, sneg, kocke »lego« in podobno, kar vse pomaga razvijati ustvrjalne sposobnosti otroka. Modeme in avtomatične igračke raje ne kupujemo, ker te krnijo otrokovo fantazijo in kreativnost. Predšolska doba je doba igranja, ne uCenja. Sposobnost vaditeljev se križa v preudarni izbiri nalog, s katerimi se otok navadi na gibanje v telovadnici, v naravi, v vodi, na snegu, itd. Potrebno je, da v vseh primerih posrbimo za varnost in preprečimo pretiravanje, ker otrokovo telo še raste in se razvija. Posvečati je treba pozornost previlni hoji in teku in tistim gibom, ki jih človek ponavlja v vseh obodbjih življenja. Sleherna misel na agonisticno športno tekmovanje je v tej dobi preuranjena. Svarimo pred forsiranjem tako imenovanih izrazitih talentov, kar vodi slej ko prej do fizičnih, prihic-nili, karakternih in tudi pedagoških nevšečnosti. Predšolska doba je namenjena razvijanju vseh tistih lastnosti in sposobnosti, ki pomenijo pogoj za uspešno poznavanje, za delo in Športno izpopolnjevanje. Zato se nam res zdi Čudno, da ni telesna vzgoja vključena v programe otroških vrtcev, oziroma, da je v vrtcih premalo poudarjen pomen gibalne vzgoje. Športni pedagogi zagovarjamo naCelo: telesne vaje vsak dan, vsestranske in mnogovrstne, ne glede na vreme in letni Cas. To pa doseženo v predšolski dobi otroka le v vrtcih, saj preživijo malčki cele dneve v teh ustanovah. Franko DrasiC Obvestila ATLETIKA / V ITALIJI BODO TEKMOVANJE PRIREDILI PRVIČ PO 38 LETIH h SD BREG - REKREACIJA - V občinski telovadnici v Dolini poteka rekreacijska telovadba z odbojko za odrasle ob torkih in petkih zveCer. Od 10. novembra novost: razgibalna telovadba za odrasle v jutranjih urah in sicer ob torkih in četrtkih, ob 9.40. TPK SIRENA vabi elane na društveno večerjo v petek, 13. novembra v Gabrovcu. Prijave ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure po telefonu 040/422696. SK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO obveSCa, da se redno vrSi rekreacijska telovadba za odrasle v športno-kultumem centru v Zgoniku s sledečim umikom: jutranja skupina -torek in Četrtek od 8.30 do 9.30; večerna skupina - torek in Četrtek od 21. do 22.30. Za informacije pokličite v tajništvo društva ob ponedeljkih od 17. do 18.30, tel. St. 040-229477. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja zimovanje v kraju Ca-prile na smučarskem območju Civette od 26.12.1998 do 2. 1.1999. Vpisovanje v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. St 040-635627. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje 17., 24. in 31. januarja 1999 in 7. februarja 1999 v PodkloStru (Amoldstein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Ocerone 8 (3. nadstropje), tel. St. 040-635627. SK DEVIN priredi v telovadnici Sole Marchesetti v Seslja-nu predsmuCarsko in motorično telovadbo za odrasle s sledečim umikom: ob sredah, od 19.30 do 20.30, ob petkih od 20.30 do 21.30. Informacije v tajništvu, tel. St. 040-2916004. SPDT - Smučarski odsek obvešča elane in interesente, da potekajo rekreacijski treningi vsako sredo ob 20.30 v telovadnici Sole Codermaz v Trstu. Vse informacije na telefonski Številki 040-55180 v večernih urah. Fabio Ruzzier se bo preizkusil v hoji na 100 km: »Želim priti do cilja« Konec tedna bo v kraju Scanzo pri Bergamu tekmovanje v hitri hoji na 100 kilometrih. V Evropi taksna vsekakor neobičajna tekmovanja prirejajo precej pogosto, v Italiji pa so se na tej razdalji zadnjic preizkusili pred 38 leti v Rimu na valu navdušenja, ki ga je na olimpijskih igrah v večnem mestu leta 1960 povzročila zmaga istrskega hitrohodca Abdona Pami-cha. Tekmovanje je bilo na jesen, Pamich pa se je uvrstil na drugo mesto, zmagal je namreč Anglež Thompson. V Lombardiji bo v nedeljo tekmovalo 40 atletov iz osmih držav in sicer Rusije, Nemčije, Španije, Slovaške, Madžarske, Švice, Francije in Italije. Tujci bodo za svoj nastop plačani. Med 20 tekmovalci iz Italije kajpak ni mogel manjkati lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier, večkratni svetovni prvak med veterani. Fabio, zakaj si se odločil, da se bos preizkusil na tako zahtevni razdalji? »Človek vedno išCe, kje so njegove meje.« MogoCe pa je tudi vprašanje motivacije. Med veterani si brez konkurence...« »Ja, mogoče je tudi to, vendar moram povedati, da so mi tekme na dolgih raz- daljah pac najbolj všeč. Svoje najboljše rezultate sem vedno dosegal na 50 kilometrih.« Je mogoče 100 kilometrov hoje primerjati z maratonom za tekače? »Ne, hoja na tako veliki razdalji je napornejša. V teku je vztrajnostna sila manjša, v hoji ob vsakem koraku začneš tako rekoC znova tekmovati. Bolj kot fizični pa je napor psihološki. “Glava" odtehta 50 procentov.« Koliko Časa boste hodili? »To je seveda odvisno od vremenskih razmer in počutja. Recimo, od 9 ur in 20 minut do 10 ur.« Gotovo boste veliko popili in jedli. »Postaje so vsakih pet kilometrov, v bistvu pa ni omejitev. Meni bo s kolesom sledil prijatelj in atlet Claudio Sterpin. Med tekmo računam, da bom popil okoli poldrugi liter energetskih napitkov, vec ne morem, pa tudi hitros je manjša, zato se bomo manj potili. Jedel pa bom slane in sladke kekse, pavesine, suhe fige in Čokoladne bombone s kavnim koncentratom.« Se ti zdi, da si dobro pripravljen? »Zadnjic sem na treningu prehodil 70 kilometrov. Niti nisem bil preveč izmučen, tako da sem že naslednji dan prehodil Se nadaljnih 36 kilometrov.« Kateri je tvoj cilj v nedeljo? »Da pridem do cilja!« (ak) ODBOJKA / SVETOVNO PRVENSTVO ZA 2ENSKE NOVICE Boj za 5. do 8. mesto doslej največji uspeh za »azzurre« V odločilni tekmi v četrtfinalni skupini Italija s 3:0 ugnala J. Korejo Italija - Južna Koreja 3:0 (16:14,16:14,15:8) Italija: Rinieri (8+8), Leggeri (4+23), Cacciatori (2+3), Galastri, Piccinini (7+10), Mello (1+1), Togut (8+8), Miiko-va (3+3), Bragaglia (2+18), Bertini, Gio-1L J. Koreja: Hang Hye Mi, Chung Sun Hye (6+12), Jung Eun Sun (8+15), Park Soo Jeong (3+7), Hong Ji Yeon (0+5), Chang So Yun (0+10), Ku Min Jung (0+6), Kang Mee Sun (0+3), Park Mee Kyung (1 +4), Kirn Chang Hun. NAGOJA - Po porazih s Kitajsko in Hrvaško je ze kazalo, da bodo morale »azzurre« pospraviti kovčke. Toda včeraj so prekosiloe same sebe in s 3:0 premagale Južno Korejo in si tako zagotovile igranje za učvrstitev od 5. do 8. mesta, kar je najvecji uspeh v zgodovini italijanske ženske odbojke na svetovnih prvenstvih. Doslej se namreč lahko pohvalijo z enim 9. mestom, na zadnjih dveh SP pa so osvojile skromno 13. mesto. Zmaga nad Južno Korejo je presenetljiva, saj so Korejke pred tem premagale celo Kitajsko. Toda Koreja, ki je s tem izpad- la, je pokazala precej pomanjkljivo igro v obrambi, la je bila nekoč njihovo najmočnejše orožje. Toda odtno jim je na tem SP zmanjkalo mod, kar so Italijanke spretno izkoristile. Prva dva seta sta bila izredno izenačena, v tretjem pa so »azzurre« zagospodarile na igrišču in dosegle zgodovinski uspeh. Med Frigonijevimi varovankami sta bili najboljši Leggeri in Bragaglia. Za razvrstitev od 5. do 8. mesta se bodo borSe ile Japoaska, Hrvaška in Mizo zemska. Para sta nasledsnja: Italija - Nizozemska in Japonska - Hrvaška S tekmami 3. kola se je v Nagoji in Fukuold končal Četrtfinalni del svetovnega prvenstva za odbojkarice. V Četrtfinalni skupini A je prvo mesto brez poraza zasedla Rusija, ki je v zadnjem krogu s 3:0 premagala Nizozemsko, v skupini B pa so bile prav tako brez poraza najboljše Kubanke, v zadnjem krogu so z najvisjim rezultatom premagale Hrvatice. Poleg Rusije in Kube sta se v polfinale, ki bo na sporedu jutri, 11. novembra v Osaki, uvrstili Se reprezentand Brazilije, ki se bo po merila s Kubo, in Kitajske, nasprotnik Kitajk bo Rusija IZIDI 3. KOLA SKUPINA A: Nizozemska - Rusija 0:3, Brazilija - Peru 3:0, Dominikanska republika - Japonska 0:3 KONČNI VRSTNI RED: Rusija 10, Brazilija 8, Japonska 6, Nizozemska 4, Peru 2, Dominikanska republika 0. SKUPINA B: Hrvaška - Kuba 0:3, Kitajska - Bolgarija 3:0, Italija - Južna Koreja 3:0. KONČNI VRSTNI RED: Kuba 10, Kitajska 6, Italija, Hrvasska in Južna Koreja 4, Bolgarija 2. Na slild AP: Eu Sun Jung je prebila blok Cacdatorijeve (7) in Galastrijeve (9). V evropski rokometni ligi prvakov Celjani začeli z zmago PLZEN - V srečanju prvega kroga evropske lige državnih prvakov so rokometaši Celja P. Laško v gosteh s 27:21 (10:9) premagali moštvo Češkega Kovopetrola. V skupini D, kjer so tudi slovenski predstavniki, je Švedski Redbergslids s 33:25 (16:12) premagal Španski San Antonio. OSTALI IZIDI MOŠKI Skupina A: Alti Prato (Ita) - Badel Zagreb (Hrv) 19:33, Montpellier (Fra) - Veszprem (Mad) 21:17. Skupina B: ZTR Zaporožje (Ukr) - VVinterthur (Svi) 28:22, SKA Minsk (Blr) - Barcelona (Spa) 17:30 Skupina C: Gudme (Dan) - Kiel (Nem) 26:31, Stavanger (Nor) - Volgograd (Rus) 24:25 ZENSKE: Skupina A: Besancon (Fra) - Skopje (Mak) 27:26; Krim Elect N. R. (Slo) - Podravka (Hrv) 26:27 Skupina B: Vilnius (Lit) - Podgorica (ZRJ) 28:35, Leipzig (Nem) - La Eliana Valencia (Spa) 21:29 Skupina C: Gas Artas (Gre) - HYPO (Avt) 23:36, Oltcliin Vilcea (Rom) - Dunaferr SE (Mad) 21:24 Skupina D: Lublin (Pol) - Ikast (Dan) 27:26, M. Zapo- rodjie (Ukr) - Trondheim (Nor) 22:23 Po novih košarkarskih pravilih prvič na tekmi Eurostars MUENCHEN - Mednarodna košarkarska zveza je že na svetovnem kongresu v Atenah letos poleti sprejela nekatere novosti v igri, ta konec tedna pa je tehnična komisija in izvršni odbor zveze odločil, da bodo nova pravila prvič preizkusili na zdaj že tradicionalni tekmi Eurostars v Berlinu (29. decembra). Tako bodo najboljši posamezniki iz Vzhoda in Zahoda igrali Štiri Četrtine po 10 minut, z dveminutnimi odmori med prvo in drugo Četrtino ter tretjo in Četrto. Glavni odmor bo trajal 15 minut. Skrajšali bodo Cas napada s 30 sekund na 24 kot v NBA ligi, s tem pa bo spremenjeno tudi pravilo 10 sekund za prenos žoge na nasprotnikovo polovico, za kar bo zdaj na voljo le osem sekund. Bonus za izvajanje prostih metov bodo Štiri osebne napake (zdaj 7). ___ODBOJKA / V PETEK ZAČETEK SP ZA MOŽKE_ Italijani naskakujejo tretje zaporedno zlato TOKIO - Japonska bo organizirala tudi moško svetovno odbojkarsko prvenstvo. Doslej je bila isti državi zaupana organizacija SP v moški in ženski konkurenci šestkrat. Najprej glavnemu mestu nekdanje SZ in današnje Rusije leta 1952, ko je bilo drugo moško svetovno prvenstvo in prvo v ženski konkurenci. Nato so sledile Se tri države zapored: Francija s Parizom, Štiri leta kasnjeje je bil na vrsti brazilski Rio de Janeiro ter potem spet leta 1962 Moskva. Leta 1970 je prišla na vrsto Bolgarija, ko so mosta igrali v Sofiji, zenske pa V Vami ob Cmem morju. Štiri leta kasneje (1974) je Mehika moško SP gostila v Ciudad de Mexicu, žensko pa v Guadalajari. Preteklo je torej kar 24 let preden je prišla na vrsto spet samo ena država. Bržkone pa nikoli doslej ni bilo tako kratkega presledka kot letos, saj bo ženski finale 12. novembra, moški pa bodo pričeli s kvalifikacijskimi nastopi samo dan kasneje. 24 reprezentanc V moški konkurenci bo nastopilo 24 držav (8 vec kot pri ženskah), ki bodo najprej igrale v 6 kvalifikacijskih skupinah. V dragi del tekmovanja se neposredno uvrstita prvi dve iz vsake skupine ter štiri tretje z najboljšim izkupičkom. V dragi fazi pa bosta dve skupini s po 8 reprezentancami. Vse ostale države bodo odšle domov. Doslej Sest prvakov Daleč najuspešnejša je bila SZ, ki je stopila na svetovni odbojkarski Olimp Šestkrat, in to trikrat po dvakrat zapored. Najprej leta 1949 in 1952, potem v Braziliji leta 1960 in dve leti kasneje pred domačimi gledalci v Moskvi, po daljšem presledku pa je bila SZ spet najboljša v Rimu 1978 in Se zadnjic štiri leta kasneje v Buenos Airesu. Z dvema svetovnima naslovoma se lahko ponaša CSSR (v Parizu letfi 1956 in v Pragi 1966). Leta 1970 v Sofiji je prišla na vrsto NDR, ki je v sklepnem nastopu v zgodovinskem srečanju premagala domačo reprezentanco, štiri leta kasneje je prišla na vrsto Poljska in potem se ZDA v Parizu leta 1986. Na sam svetovni vrh se je potem povzpela Italija, ki se je dvakrat zapored okitila s zlato kolajno, najprej v Riu de Janeiru ter štiri leta kasneje v Atenah. Italija tudi tokrat med favoriti Za varovance Brazilca Paula Roberta Bebeta bo nastop na Japonskem pose- ben izziv. Poleg tega, da Italija brani naslov, ima tokrat tudi enkratno priložnost, da kot prva država osvoji tretjo zlato kolajno zapored. Reprezentanca bo tokrat nastopila nekoliko spremenjena, kot pred Štirimi leti v Atenah, saj bodo manjkali Zorzi, Cantagalli, Tofoli, Pip-pi, Giretto in prvi mož zadnjih dveh prvenstev Bernardi. Bržkone pa kapetan Gardini, Gravina, De Giorgi, Papi, Brac-ci in Giani predstavljajo kontinuiteto v svetovnem odbojkarskem vrhu, katerim so se pridružili novinci s Številnimi mednarodnimi izkušnjami Meoni, Fei, Startoretti, Rosalba, Pasinato in libero Corsano. Po 28 letih bo na SP tudi Jugoslavija. Po 10. mestu v Sofiji je prišlo pri nastopih najboljših odbojkarjev do številnih zapletov, odpovedi, kazni oziroma prepovedi in na zadnjem do znanih zapletov leta 1994 v Atenah. Prav gotovo spada tudi Jugoslavija v ožji krog reprezentanc za osvojitev ene od medalj. Jugoslavija na SP Se nima kolajnem na EP pa je bila enkrat druga (lani na Nizozemskem), trikrat pa tretja (leta 1975 v Beogradu, Parizu leta 1979 in v Atenah 1995), na OI v Atlanti pa je tudi osvojila bronasto kolajno. V ožji krog favoritov spadajo Nizozemci, ki so zadnja leta zmagali prav vse, kar je bilo mogoče. Najboljši so bili na domačem EP, zlato kolajno so osvojili na IO v Atianti in za nameček so bili najboljši tudi v lanski VVorld League, manjka pa jim svetovni naslov. Med favoriti moramo omeniti tudi Rusijo, ki ima po nekaj letih in številnih razočaranjih na svetovni sceni spet odlično reprezentanco, skoraj tako močno kot v zlatih časih Zajčeva in Savina. V osprednje se prebijajo tudi ZDA, ki so prijetno presenetile pred Štirimi leti s 3. mestom v Atenah, a poskrbele za bridko razočaranje na domačih OI, ko jih ni bilo med osmerico. Na krmilo reprezentance je spet prišel Doug Beal, ki je v osemdesetih letih spravil ZDA v sam svetovni vrh. Kuba je julija prijetno presenetila na sklepnem tekmovanju jv svetovni ligi sredi Milana. Bržkone pa je treba pripisati ta preporod Kubancev dejstvu, da je njihova zveza dovolila Številnim odbojkarjem in odbojkaricam odhod v Italiji in so se želeli Cim bolje prodati. Na SP na Japonskem lahko kubanski odbojkarji sicer povsem demantirajo te tr- ditve, a zadnja dejstva paC govorijo tako: 6. mesto v Atlanti in 4. na zadnjem SP v Atenah. Za presenečenje lahko poskrbita Se Argentina in Brazi-lija, ostale države pa ne bi smele mešani štren najboljšim. SESTAVA SKUPIN Skupina A - Fukuoka: Japonska, Južna Koreja, Španija, Egipt; Skupina B - Kobe: Italija, ZDA, Kanada, Tajska; Skupina C - Sendai: Nizozemska, Kitajska, Ceska, Ukrajina; Skupina D - Sapporo: Kuba, Argentina, Poljska, Iran; Skupna E - Kavasald: Brazilija, Bolgarija, Grčija, Alžirija; Skupina F - Uozu: Rusija, Jugoslavija, Avstralija, Turčija. V skupini A bo hud boj za prva tri mesta med Japonsko, Španijo in Južno Korejo. Egipt, ki skupaj z Alžirijo zastopa Afriko na letošnjem 14. SP pa je obsojen na zadnje mesto in odhod domov. Ista usoda bo verjetno doletela Tajsko v skupini z Italijo, ki je nesporen favorit pred ZDA in Kanado. Prav tako je prvo mesto oddano Nizozemski v skupini C, kjer LR Kitajska, Ceska in Ukrajina niso enakovredni nasprotniki. Bitka za drugo mesto v skupini in morda tudi tretje, ki Se omogoča igranje na SP, pa bo sila izenačena. Bržkone bo Kuba slavila v skupini D pred Argentino in vse boljšo Poljsko, Iran pa v tej družbi nima kaj iskati, kot tudi ne Alžirija v skupini z Brzilijo, Bolgarijo in Grčijo. Tako Bolgarija kot tudi Grčija na velikih tekmovanjih zadnja leta nista dosegli posebno odmevnih rezultatov. V skupini F bo hud boj za prvo mesto med vse boljšo Rusijo in Jugoslavijo. Visoki Dinejkin in drugi center Olikver, korektor Jakovljev ter tolkaca Fomin in Tetjukin s podajacema Ovckavom in Kamockijem in libero Voronkov tvorijo dolicno celoto, nic slabsi pa niso prekaljeni jugoslovanski odbojkarji z bratoma Vladimirjem in Nikolo Grbičem, centroma Mesterjem in Tana-skovičem ter Vujevičem in Batežem, ki so sposobni premegati prav vsakega nasprotnika. Predtekmovanja se bodo začela v petek, 13. novembra, drugi del bo od 18. do 26. novembra, polfinalna in finalna srečanja za končni vrstni red pa bodo v soboto, 28. in v nedeljo, 29. novembra. Dejan Furlanic NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL Lecce in Fiorentina odpirala ples povratnih tekem osmine finala LECCE - Od danes pa do Četrtka bodo na sporedu povratna srečanja osmine finala italijanskega nogometnega pokala. Ples bosta že danes o tvorila Lecce in Fiorentina, kjer Fiorentina brani prednost enega zadetka. Glede na kakovost ekip, bi morala ta prednost Trapattonijevim varovancem zadostovati za uvrstitev med osmerico najboljših. Od ostalih parov je nedvomno najzanimivejsi par Milan - Lazio. Tekma bo jutri v Milanu, rimska enajsterica pa je prvo srečanje dobila s 3:1. Dokaj negotovo zna biti v Benetkah in v Bologni. Ju-ventus, ki se otepa s poškodbami, je doma z Venezio igral le 1:1, Bologna pa je v Genovi proti Sampdorii izvlekla neodločen izid brez zadetkov in ima vse možnosti, da se uvrsti naprej. Velja Se omeniti, da v Interjevem taboru niso najbolj navdušeni, da jim bo povratno srečanje s Castel di Sangrom sodil Tombolini, ki je na nedeljskem derbiju z Milanom spregledal očitno enajstmetrovko za Inter, na drugi strani pa Milanu podaril najstrožjo kazen, s katero je Albertini poravnal izid. SPORED OSMINE (v oklepaju izid prve tekme) DANES: Lecce - Fiorentina (0:1), ob 20.45 neposredni prenos po TMC JUTRI: Castel di Sangro - Inter (0:1), Vicenza - Udinese (0:0), Venezia - Juventus (1:1), Bologna - Sampdoria (0:0), Parma - Bari (2:1), Milan - Lazio (1:3). V ČETRTEK: Romb - Atalanta (1:1), ob 20.45, neposredni prenos po Italia 1. Sezona za Del Piera končana TURIN - Letošnja sezona je za Alessan-dra Del Piera končana. Magnetna resonanca je izrekla težko sodbo, poškodba kolena na nedeljski tekmi z Udi-nesejem je zelo huda. Del Piero ima poškodovan meniskus, zadnjo križno vez, stransko vez, poleg tega pa tudi tetivo, ki mečno mišico veže v koleno. Dokončen izvid bo znan Cez teden dni. Takrat bo tudi znano, Ce bo potreben kirurški poseg. Juventusov kapetan je včeraj praznoval tudi svoj 24. rojstni dan, ki mu ne bo ostal v najlepSem spominu, Čeprav je bil Del Piera včeraj že precej boljše volje kot v nedeljo. HOKEJ NA LEDU / KVALIFIKACIJE ZA A SKUPINO Slovenija ostala v B skupini Na SP bodo v A igrale Ukrajina, Francija, ZDA in Avstrija LJUBLJANA - Po nedeljskih kvalifikacijah za uvrstitev na svetovno prvenstvo skupine A v hokeju na ledu v Ljubljani in Celovcu so znani vsi udeleženci, ki bodo na Norveškem nastopali od 1. do 16. maja 1999. V Oslu, Hamarju in Lilleham-merju bodo igrale Kanada, Italija, Slovaška in Norveška, v skupini B Švedska, Latvija, Francija ter Švica, v skupini C Ceska, ZDA, Avstrija in Japonska, v skupini D pa Rusija, Finska, Belorusija ter Ukrajina. Tudi v drugem kakovostnem razredu (skupina B), ki bo imel svoje prvenstvo od 9. do 18. aprila na Danskem, so odlične reprezentance. V Koebenhavnu in Odenseju se bodo merili Nemci, Kazahstanci, Estonci, Britanci, Poljaki, Madžari, Danci in Slovenci. Hokejska reprezentanca Slovenije je v zadnji tekmi kvalifikacijskega turnirja ua uvrstitev na skupino A v Ljubljani igrala neodločeno 2:2 (0:0, 2:2, 0:0) z Ukrajino. Tekma ni več odločala o uvrstitvi na SP skupine A, prvi mesti sta namreč že osvojili reprezentanci Ukrajine in Francije, ki so v zadnjem srečanju premagali Nemčijo s 3:1. Slovenija je z dvema točkama osvojila končno tretje mesto. Prvi na kvalifikacijskem turnirju v Ljubljani so bili Ukrajinci s 5 točkami, pred Francijo 4, Slovenijo 2 in Nemčijo, ki je edino točko osvojila proti Sloveniji. Na drugem kvalifikacijskem turnirju za uvrstitev v skupino A v Celovcu so prvo mesto zasedli Američani, ki so v zadnjem srečanju z 2:0 (1:0, 0:0, 1:0) premagali Avstrijce. Domačini se skupaj z Američani selijo v skupini A, v skupini B pa bodo igrali Kazahstanci in Estonci. Njihovo medsebojno srečanje za tretje mesto so z 8:0 dobili Kazahstanci (3:0, 2:0, 3:0). TENIS / MALO SPREMEMB NA LESTVICAH Rios bližji Samprasu, Grafova z novo zmago proti krogu najboljših Po zaslužku Nemka prehitela Navratilovo MONTE CARLO - Na najnovejših lestvicah ATP in WTA v prvi deseterici ni prišlo do nobenih sprememb. Pri moških še naprej vodi American Pete Sampras, Čilenec Marcelo Rios pa je zaradi neuspeha Samprasa v finalu turnirja v Parizu le nekoliko zmanjšal njegovo prednost. Zmagovalec pariškega turnirja Greg Rusedski je s 13. mesta napredoval na 11. Pri ženskah je najboljša Američanka Lindsay Davenport pred Švicarko Martino Hingis in Čehinjo Jano Novotno, zmagovalka turnirja v Leipzigu Nemka Steffi Graf pa je z 22. napredovala na 17. mesto. Grafova (na slikiAP) je v Leipzigu v finalu s 6:3 in 6:4 premagala drugo nosilko Francozinjo Nathahe Tauziat. Za 29-letno Nemko je bila to že 105. turnirska zmaga v 134. finalu, Ce upoštevamo dejstvo, da zaradi poškodbe ni igrala dva meseca, pa se je do nje dokopala presenetljivo lahko. Nekdanja prva dama tenisa (21 grand slam zmag je doslej Tauziatovo, letošnjo finalistko VVimbledona, premagala v vseh 20 medsebojnih srečanjih. Nemka si je v Leipzigu priborila 319 točk za lestvico WTA, v Philadelphiji pa si bo z novimi zmagami poskušala pridobiti še eno mesto in si s tem zagotoviti nastop na »ma-$tersu« vNewY orku. Turnirska zmaga je Grafovi prinesla tudi novih 79.000 dolarjev zaslužka, ki so ji pomagali, da je na lestvici igralk, ki so na turnirjih največ zaslužile, prehitela Martino Navratilovo. Doslej si je v karieri prislužila že 20.409.092 dolarjev. VRSTNI RED ATP: 1. (1.) Pete Sampras (ZDA) 4.275 toCk; 2. (2.) Marcelo Rios (Cii) 3.670; 3. (3.) Patrick Rafter (Avs) 3.423; 4. (4.) Carlos Moya (Spa) 2.959; 5. (5.) Andre Agassi (ZDA) 2.879; 6. (6.) Alex Corretja (Spa) 2.798; 7. (7.) Karol KuCera (Sik) 2.579; 8. (8.) Jevgenij Kafel-nikov (Rus) 2.557; 9. (9.) Richard Krajicek (Niz) 2.548; 10. (10.) Tim Henman (VB) 2.452 itd. VRSTNI RED WTA: 1. ( 1.) Lindsay Davenport (ZDA) 5.468; 2. (2.) Martina Hingis (Svi) 5.202; 3. (3.) Jana Novotna (Ceš) 4.301; 4. (4.) Aranbca San-chez-Vicario (Spa) 3.700; 5. (5.) Venus VVilliams (ZDA) 3.263; 6. (6.) Monika Seleš (ZDA) 3.050; 7. (7.) Mary Pierce (Era) 2.713; 8. (8.) Conchita Martinez (Spa) 2.364; 9. (9.) Nathalie Tauziat (Era) 2.251; 10. (10.) Patty Schnyder (Svi) 2.155 itd. NOGOMET / PO KAZNI UEFE Fiorentina stresla jezo nad Venezio Udinese s požrtvovalnostjo do točke s prvakom - Aplavz za Triestino kljub porazu »Cimprej moramo pozabiti na nešportne dogodke v pokalni tekmi in se osredotočiti izključno na prvenstvo«. Tako se je v soboto izrazil vročekrvni napadalec toskanskega moštva Edrnundo, kot da bi vnaprej vedel, da bo Evropska nogometna zveza izključila Fiorentino iz pokala UEFA, kar se je v resnici tudi zgodilo. Reakcija Trapattonijevih varovancev je bila zato vehementna, saj so nasuli pe-pelki Venezii kar štiri gole. Osrednja tekma kola, milanski derbi, pa se je konCal brez zmagovalca: končni 2:2 pravično odraža potek dogodkov na igrišču, Čeprav se interjevi navijači hudujejo nad sodnikom zaradi dosojene enajstmetrovke v korist Milana. Tako ali drugače zgleda, da jevsaj začasno trener Interja Simoni rešil svoj že močno razmajem stolček. Udinese s srCno igro do točke Deželni predstavnik se je v domači tekmi z vodilnim Juventu-som v zadnjem trenutku dokopal do točke, potem ko je zgledalo, da bo po dvojnem vodstvu TurinCa-nov potegnil krajši konec. Takrat pa je prišla na dan požrtvovalnost Videmcanov, ki so najprej zmanjšali zaostanek z golom Ba-chinija, ko pa je kazalec na uri že krepko presegel redni čas, so uspeli izenačiti z zadetkom Argentinca Sose. Ob tem pa bi omenili Cmo serijo poškodb, ki taCas pestijo Juventus: po Ferrari, De-schampu, Amorusu, Pessottu in Fonsed sta se v nedeljo poškodovala še Birindelli in Del Piero. Prav poškodba slednjega najbolj skrbi trenerja Lippija, saj bo moral mladi as dalj Časa počivati. Strelci V nedeljskem kolu so bili po dvakrat uspešni Muzzi (Cagliari), Negro (Lazio) in golgeter Fiorenti- ne Batistuta, ki že premočno vodi na lestvici najboljših strelcev (10 golov). Stare majice stare napake Marsikateremu starejšemu navijaču Triestirie se je v nedeljo orosilo oko: tržaški »muli« so namreč pritekli na igrišče stadiona Rocco oblečeni v živordeče majice s helebardo na prsih, taksne, s katerimi je ekipa v dobrih »starih Časih« suvereno nastopala v eliti italijanskega nogometa. Ocividno pa se novi dresi niso rodili pod srečno zvezdo, saj so morali Mandorlinijevi varovanci po lepi in dopadljivi tekmi priznati premoč močne in homogene ekipe Viterbeseja, ki je tako prevzela vodstvo na lestvici. Trener gostov Beruatto se je tako maščeval vodstvu Triestine za nezaupanje, ki ga je bil deležen po lanskem, dobro opravljenem delu na tržaški klopi. Po tekmi je Beruatto priznal, da se mu je ob toplem aplavzu, ki mu ga je namenilo polnoštevilno občinstvo, utrnila solza ter da ostaja s srcem vedno v Trstu. Kar se tekme same tiče bi Tržačani konec koncev zaslužili točko, saj so bili ves Cas enakovredni Viterbeseju, Ce ne celo boljši. Usodne so bile naivne napake obrambe (kot v uvodnem delu prvenstva), ki se znajde v škripcih ob hitrih protinapadih nasprotnikov, in pa Cm dan vratarja Vintija. Pohvaliti gre vsekakor reakcijo in trdoživost ekipe, ki se je borila vse do zadnje minute: dokaz za to je dolg aplavz tržaških navijačev ob koncu tekme svojim »nesrečnim« herojem. Carli le pet minut Naš edini predstavnik v profesionalnem nogometu Alen Carli je v nedeljo z ekipo Tempia odigral le zadnjih pet minut. VValter Bet KOŠARKA / ODMEVI Z IGRIŠČ Team$ystem prvič izgubil, Pistoia prvič slavila Alibegovič preporodi! Tržačane IZGINILE NIČLE - V Al ligi sta izginili še zadnji ničli. Teamsystem je namreč doživel svoj prvi poraz pred osemtisoCglavo množico v Rimu (Pompea je tako presenetljivo na vrhu lestvice, Kidd in Obrado-vič pa sta med naboljšimi dvojicami tujcev), Mabo Pistoia pa je zabeležila prvo zmago proti tujski legiji (9 igralcev neitalijanskega izvora!) iz Siene. S tem ostajata tako boj za prvo mesto kot za obstnek še zelo zanimiva. GORICA - Goričani so doživeli nov poraz, a šo bili tokrat (kljub odsotnosti poškodovanega Pecileja) povsem enakovreden tekmec solidni ekipi Zucchetti iz Reggio Emilie. Klonili so le po podaljšku, potem ko so bili lep del tekme v vodstvu. Najboljši v goriških vrstah je bil Mian (25 točk), zadovoljil pa je končno tudi Timinskas (19 točk). VODILNA IZGUBILA - V A2 ligi sta vodilna Livorno in Montecatini izgubila, tako da ju je ponovno dohitel Se vedno presenetljivi Roseto. Predvsem preseneča domači poraz Livorna proti Forliju. Na dnu lestvice pa Avelfinu ni uspel podvig v Ragusi, kljub 21 točkam Steva Burita. LINELTEK TRST - Alibegovič je z odlično predstavo (24 toCk) odločilno pripomogel k zmagi tržaške ekipe proti solidni, a ne izredni ekipi iz Bielle. Tržačani so tekmo odločili v svoj prid z uspešnima conskima postavitvama v drugem delu obeh polčasov. Se vedno pa je njihova igra na nezadovoljivi ravni. V nedeljo sta poleg AlibegoviCa zaslužila pohvalno oceno le Semprini (zadel je med drugim odločilna prosta meta sedem sekund pred iztekom) in Leazza. STRELCI - V Al ligi še vedno vodi na lestvici najboljših strelcev Hrvat Mršič (Varese, 190 točk), sledita pa mu Moore (Reggio Emilia, 168 točk) in Esposito (Imola, 166 točk). V A2 ligi je Tržačan VVilliams padel na Četrto mesto (172 točk); prvi je sedaj Monroe (For-li, 191 točk), saledila pa mu Scott (Reggio Calabria, 181 točk) in Davvson (Scavolini, 175 toCk). SLOVENCI - Tokrat je dobro igral Tušek, ki je dosegel odločilen koš za zmago na tujem proti Veroni (8 tolck in 8 odbitih žog), medem kot je Gorenc (14 točk) igral dobro le v prvem delu. NesteroviC (Kinder) je dosegel 13 toCk, FuCka 5 točk in Chiacig 7 točk in kar 14 odbitih žog. Lokar je pripomogel k tretji zaporedni zmagi Jesija z 9 točkami (3:4 za tri točke). BERNARDI VEDEM - V A skupini B lige nastopa tudi videmski Bernardi, kjer igra tudi bivši jadrano-vec Oberdan. Po petih kolih je s štirimi točkami v spodnjem delu lestvice. V nedeljo so VidemCani izgubili proti Vicenzi 80:67 Marko Oblak Nmm m Neoeusia m Neoeusia m Heoeim m urnim m Makinen z zmago v Avstraliji prevzel vodstvo v skupnem seštevku PERTH - Finec Tommi Makinen (mitsubishi) je zmagovalec relija Po Avstraliji, predzadnje letošnje tekme za svetovno prvenstvo. Drago mesto je s 16, 5 sekunde zaostanka osvojil Spanec Carlos Sainz (toyota co-rola), Francoz Didier Auriol na tretjem mestu pa je zaostal 25 sekund. V skupnem seštevku za svetovnega prvaka, ki bo znan na reliju RAC v Veliki Britaniji (21. do 23. novembra), vodi po nedeljski zmagi Makkinen (58 točk), dve točki manj pa ima Sainz (56). Iz boja za naslov je izpadel lanski zmagovalec Avstralije Škot Colin McRae (45), ki je bil Četrti. Makkinen je imel na tokratnem reliju kar precej sreče. Tekmovalna žirija mu je v soboto zaradi domnevnih nepravilnosti pomotoma pribila kazensko minuto, s katero bi bil le 5., kasneje pa je svojo odločitev spremenila in Fincu omogočila zmago. V nogometni A ligi Fiorentina spet na čelu IZIDI 8. KOLA: Bari - Parma 1:1, Bologna - Roma 1:1, Cagliari - Piacenza 3:2, Fiorentina - Venezia 4:1, Lazio - Empoli 4:1, Milan - Mer 2:2, Perugia - Vicenza 3:1, Sampdoria - Salemitana 1:0, Udinese - Juventus 2:2. VRSTNI RED: Fiorentina 18, Juventus 17, Roma in Milan 14, Lazio in Parma 13, Cagliari, Bari, Mer, Perugia in Sampdoria 11, Udinese in Bologna 10, Vicenza 9, Hacenza 8, Empoli 6, Salemitana 4, Venezia 2. PRIHODNJE KOLO: Empoli - Cagliari, Mer - Sampdoria, Parma - Udinese, Piacenza - Fiorentina, Roma -Juventus, Salemitana - Perugia, Venezia - Lazio, Vicenza - Bologna, Bari - Milan. VB ligi Treviso ne popušča IZIDI 9. KOLA: Atalanta - Lucchese 1:0, Chievo - Ge-noa 1:1, Cremonese - Cesena 3:1, Lecce - Verona 0:2, Monza - Torino 0:2, Napoli - F. Andria 1:1, Pescara -Temana 5:1, Ravenna - Cosenza 2:1, Reggina - Reg-giana 3:0, Treviso - Brescia 1:0. VRSTNI RED: Treviso 21, Verona 20, Torino 19, Ravenna 17, Pescara in Lecce 14, Brescia in Atalanta 13, Cosenza, Cremonese in temana 12, Napoli 11, Reggina, Monza in Chievo 10, Reggiana in Genoa 9, F. Andria 6, Lucchese in Cesena 4. VC2 ligi nesrečen poraz Triestine Triestina - Viterbese 3:4 (1:1) Strelci: v 17. Liverani (V), v 30. in 63 (Hm) Criniti (T), v 60. in 71. Borneo (V), v 72. Trotta (V), v 88. Zola (T). TRIESTINA: Vinti, Beltrame, Teoforani (v 80. Canel-la), Boirdin, Zola, Sala, Goti, Casafini (v 46. Modesti), Gallicchio (v 46. Loprieno), Crinit, TomassM. IZIDI 10. KOLA: Basracca - Castel San Pietro 2:2, Faenza - RimM 1:1, Giorgione - Teramo 3:1, Gubbio -Fano 1:1, Maceratese - Sassuolo 1:0, Torres - Sandona 1:1, Trento - Mestre 1:0, Triestina - Viterbese 3:4, Vis Pesaro - Tempio 0:0. VRSTNI RED: Viterbese 19, Torres 17, Triestina in Sassuolo 16, RimM in Mestre 15, Sandona in Maceratese 14, Gubbio in Teramo 13, Castel SP, Vis Pesaro, Baracca in Faenza 12, Fano 10, Trento in Giorgione 9, Tempio 6. PRIHODNJE KOLO: Mestre - Triestina. Košarka: v Al ligi Goričani klonili šele po podaljšku Zucchetti Reggio Emilia - Pall.Gorica 94:89 (82:82, 37:46) ZUCCHETTI: Carera 2 (1:1), Pastori 6 (3:7), Bagnoli nv, Davolio 2 (1:1), Basile 13 (5:9, 0:5), Carra nv, On-garini nv, Bonato 22 (8:12, 0:1), Mitchell 26 (10:18, 0:3), Moore 23 (7:11,2:7). GORICA: Tonut 16 (2:3, 3:10), Pol Bodetto, Nobile nv, Spangaro 4 (1:5, 0:2), Mian 25 (8:11,1:5), Bellina nv, Stazič 9 (4:6, 0:4), Timinskas 19 (5:9,1:2), Payne 16 (5:10), Graziani nv. Sodnika: Grossi (RM) in Capurso (Piša) PM: Zucchetti 18:22, Gorizia 24:33; PON: Timinskas, StaziC, Mian, Basile, Bonato; SKOKI: Zucchetti 40, Gorizia 40; MET ZA 3T: Zucchetti 2:16, Gorizia 5:23; GLEDALCEV: 3.000. IZIDI 8. KOLA: Kinder Bologna - Benetton Treviso 66:62, Zucchetti Reggio Emilia - Pall.Go 94:89 pp, Pompea RM - TeamSystem Bologna 67:57, Muller Verona - Pepsi RimM 57:58, Sony Milano - Varese 74:80, Mabo Pistoia - Ducato Siena 81:75, Termal Mola - Polti Cantu 79:78. VRSTNI RED: TeamSystem, Varese in Pompea 14; Kinder 12; Benetton in Zucchetti 10; Pepsi 8; Polti, Sony in Termal 6; Ducato in Muller 4; Gorica in Mabo 2. PRIHODNJE KOLO: Kinder - Pompea, Varese - Zucchetti, Benetton - Sony, Ducato - Muller, Pepsi -TeamSystem, Mabo - Termal, Polti - Pall.Go V A2 ligi Linekex tesno slavil Lineltex Trst - Fila Biella 60:59 (31:30) LINELTEK: Laso, Laezza 11, Alibegovič 24, Bullara 6, VVilliams 9, Ansaloni, VianM, Semprini 10, Ogrisek in Spigaglia nv. FILA: Minessi 2, Sorrentino 6, Muzio 10, Volpato 2, Erdmann 11, Zamberlan 2, Raggi 4, RibeM 9, Blair 13, Compagni nv. SODNIKA: Cazzaro (Benetke) in Florian (Treviso(. PM: Lineltex 14:21; Fila 14:19; MET ZA 3T: Lineltex 2:9 (Laezza 0:2, Alibegovič 1:4, Bullara 0:1, VVilliams 1:2); Fila 3:18 (Sorrentino 0:2, Muzio 1:3, Erdmann 1:4, Zamberlan 0:2, Raggi 0:2, RibeM 1:5). PON: Sorrentino; GLEDALCEV 3.647. IZIDI 8. KOLA: ScavolM Pesaro - Snai Montecatini 73:68, BM Livorno - Montana Forli 71:85, Lineltex Trst - Fila Biella 60:59, Banco Sardegna Sassari - Sicc Jesi 63:64, Žara Fabriano - Cordivari Roseto 56:71, Banca Popolare Ragusa - Select AveUino 92:84, Sera-pide Pozzuoli - Viola 98 Reggio Calabria 66:89. VRSTNI RED: Cordivari, BM in Snai 12; Viola in ScavolM 10; Fila, Lineltex, Banca Popolare in Žara 8; Montana, Sicc in Serapide 6; Banco Sardegna 4, Select 2. PRIHODNJE KOLO: Viola - Banca Popolare, BM -Žara, Banco Sardegna - Serapide, Sicc - Montana, Select - ScavolM, Cordivari - Lineltex, Fila - Snai. Odbojka: v BI ligi Adria VoIley deli 4. mesto IZIDI 3. KOLA: Everap PD - Laguna Light Paese 3:0, Viserba - Lupi Pi 0:3, Lae Oderzo - Valdagno 3:0, Iso-la D/Scala - Adria Volley Tržič 3:0, Sestese - Lugo Ra 3:1, Schio - Prato 3:0, Pall. Mantova - Bellaria 3:0. VRSTNI RED: Lupi Pi in Schio 9, Isola D/Scala 7, Everap, Mantova in Adria Volley 6, Prato. Lugo in Sestese 5, Oderzo 3, Valdagno, Laguna Light 1, Bellaria in Viserba 0. PRIHODNJE KOLO (nedelja, 15. 11.): Adria VoUey -Sestese. Totocaldo: skromni dobitki PRAVILNA NAPOVED: XXI 11X 11X 21XX; DOBITKI: 13 (27073 dobitnikov) 263.800 lir; 12 (283.041 dobitnikov) 25.000 lir. Totogol PRAVILNA NAPOVED: 6-8-12-14-16-22-29-30; DOBITKI: 8 (8 dobitnikov) 518.435.000 lir; 7 (1747 dobitnikov) 1:777.500 lir; 6 (65:182 dobitnikov) 47.300 lir. Totosei: za šestico skoraj dve milijardi lir PRAVILNA NAPOVED: 1-1, M-2, M-l, M-l, 1-0, 2-2; DOBITKI: 6 (1 dobitnik) 1.976.888.000 lir; 5 (309 dobitnikov) 1.754.500 lir; 4 (9403 dobitniki) 57.100 lir. Totip: jackpot narašča PRAVILNA NAPOVED: 11 X2 IX 2X 21 X2; DODATNA DIRKA 2-9; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, jackpot 2.818.605.628 lir); 12 (14 dobitnikov) 24.795.000 lir; 11 (368 dobitnikov) 943.000 lir; 10 (3.909 dobitnikov) 88.000 lir. Slovenski nogomet: ajdovsko Primoije ustavilo Maribor IZIDI 13. KOLA: Maribor Teatanic - Primorje Ajdovščina 1:1, Mura M. Sobota - Živila Triglav Kranj 4:0, Korotan Prevalje - Potrošnik Beltinci 5:0, SCT OIMpija Ljubljana - BS Tehnik Domžale 5:0, Koper -Rudar Velenje 1:0, Hit Gorica - Publikum Celje preložena (v nedavnih poplavah v Sloveniji je Celjanom voda odnesla tudi vso športno opremo, zato so tekmo preložili). VRSTNI RED: Maribor Teatanic 30, HT Gorica 26, Mura 22, SCT OIMpija 20, Primorje, Korotan in Po-Mšnik 16, Rudar 15, Publikum in Koper 14, BS Tehnik 13, Živila Triglav 9. KULTURA Torek, 10. novembra 1998 -C TRST / KONCERTNA SEZONA GM Drevi Slovenski komorni zbor V Evangeličansko-luteranski cerkvi Glasbena matica iz Trsta je uspela prirediti nezamudljiv kulturni dogodek, ki bo gotovo vzbudil zanimanje vseh ljubiteljev zborovske glasbe. Drevi bo namreč na vrsti drugi glasbeni večer letošnje koncertne sezone. Oblikovali ga bodo pevci Slovenskega komornega zbora iz Ljubljane, ki ga vodi dirigent Mirko Cuderman. Slovenski komorni zbor je edini slovejiski poklicni vokalni ansambel. Osrednja točka živahne pevske dejavnosti te skupine je vokalni abonma, ki zaposli pevce s šestimi a cappella ali vokalno-instrumentalnimi koncerti, ki privabijo vsako leto v Veliko dvorano Slovenske filharmonije tako domače kot tuje dirigente. Pomembno je tudi sodelovanje z glavnimi slovenskimi glasbenimi ustanovami in s Številnimi priznanimi solisti. Zbor je sicer redni gost vseh vokalno-instu-mentalnih koncertov, ki jih prirejajo Slovenska filharmonija in Simfoniki RTV Slovenije. V delovanju ansambla so vključeni še priložnostni nastopi, Posnetki ter številna gostovanja po Sloveniji in v tujini (Čedad, Innsbruck, Budimpešta, Milan, Zagreb, Varaždin, Salzburg, Nuerberg). Umetniški vodja, dirigent in zborovodja Slovenskega komornega zbora je dr. Mirko Cuderman. Celo že površen pogled na glavne dogodke njegove Življenjske poti omogoča izoblikovanje nepogrešljive slike odločne vodilne linije, ki podpira ideologijo te zanimive osebnosti. Cuderman je študiral teolo- gijo v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral leta 1955. Nato se je preselil na Dunaj, kjer je obogatil svoje znanje na glasbenem področju s študijem cerkvene glasbe na Akademiji za glasbeno in gledališko umetnost in muzikologije na tamkajšnji unvierzi. Bil je regens chori ljubljanske stolnice sv. Nikolaja in dirigent Komornega zbora RTV Ljubljana. Njegova podjetnost je pomagala pri uresničitvi pomembnih ciljev, kot sta ustanovitev leta 1968 glasbenega društva Consor-tium musicum, leta 1991 pa Slovenskega komornega zbora. Cuderman je izbral za to vokalno skupino zahteven in izvrsten repertoar, ki sega od baroka in zapuščin slovenske glasbene preteklosti do sodobne glasbe, v katero lahko vključimo tudi prve izvedbe najnovejših zborovskih del. Dirigent deli svoje naporno delo z asistentom Markom Vatovcem in korepetitorico Natašo Valant. Program, ki ga bo Slovenski komorni zbor predstavil drevi, vsebuje izključno skladbe z nabožno tematiko. V neobičajnem sporedu bodo poslušalci sledili izboru del baročnega mariborskega skladatelja Daniela Lagkh-nerja, poklonu Alfredu Schnittkeju, ki je letos umrl, ter Maši št. 1 sodobnega avtorja Gyorgya Orbana. Sodelovala bo tudi instrumentalna skupina (flavta, oboa, kontrabas, tolkala, klavir). Koncert bo v EvangeliCansko-luteranski cerkvi v Trstu s pričetkom ob 20.30 ROP GORICA / CAI IN ZAL02BA B/V Lepa fotomonografija v črnobelem o Julijcih Avtorja sta Carla Tavagnutti (foto) in Celso Macor (tekst) Goriška sekcija CAI in založba B /V iz Gorice sta izdali lepo fotomonogra-fijo o Julijcih z naslovom "Volo con l’aquila” (Let z orlom) in podnaslovom "Immagini e pensieri sul-le Alpi Giulie” (Podobe in misli o Julijskih Alpah). Gre za res lepo fotomo-nografijo o gorskem svetu, ki nam je tako v geografskem, še bolj pa v Čustvenem in miselnem smislu zelo blizu. Avtorja fotografij, Carlo Tavagnutti in besedil, Celso Macor, se namreč posvečata svetu, ki nam je še posebej blizu in domaC in ki ga na jugu zamejuje Km, na severozahodu Kanin, na drugem koncu pa mogočni Triglav, Čeprav fotografsko oko semtertja seže tudi nekoliko dlje, recimo do Bohinjskega jezera ali na Trnovsko planoto. To je svet, ki je tako ali drugače povezan z rojevanjem in razvojem "turistike” in alpinizma, povezan s Kugyjem in Tumo, pa s trentarskimi vodniki. Za razliko od številnih tjarvnih fotomonografij, so v knjigi objavljene izključno fotografije v Cr- no-beli tehniki, kar ji daje poseben Car, nekakšno patino Časa, ki nas ob občudovanju igre svetlobe in senc in branju spremnega besedila, popelje v Cas prvega odkrivanja Julijcev. Torej knjiga, kjer Cas ne igra skoraj nobene vloge, saj so na slikah zmeraj v ospredju samo gore, gorska narava, viharniki. Edini elementi, ki spominjajo na Cas, so posnetki ostankov vojaških utrdb in pokopališč. Vendar še ti učinkujejo odmaknjeno, kot da so del prostora, in od zmeraj prisotni. Na 180 straneh je objavljenih okrog 160 slik različnega formata. Na naslovnici je posnetek -Igra luCi in senc na Golovcu nad sedlom Prevala v Kaninskem pogorju. Fotografije so predstavljene po tematskih sklopih. Fotografov pogled in objektiv sta usmerjena navzgor, proti vrhovom," kjer razbirata najbolj značilne poteze vsakega izmed njih. Samo občasno se Tavagnutti skloni do skromne cvetke, do s prvim snegom zasutih trav, zabeleži podrobnost v zapuščenih gorskih naseljih v dolini Reklanice ali Reziji. Ge iz večine slik odseva dokumentarnost, saj so vrhovi prikazani z različnimi obrazi, pa je v knjigi kar nekaj posnetkov, kjer je umetnost prevladujoča nad dokumentarnostjo. Opozoril bi le na zimski motiv na Višarjah. Lepa knjiga torej, ki jo velja z veseljem vzeti v roke, ob Čemer velja opozoriti vsaj še na en aspekt, ki je avtorjema v Čast. Imena gora so, razen redkih izjem, napisana v slovenski obliki. Navedba bibliografskih virov in seznam imen oseb in krajev sta koristno dopolnilo. Ob koncu pa še kratka predstavitev avtorjev: Carlo Tavagnutti se z umetniško fotografijo ukvarja že pol stoletja in je doslej sodeloval pri številnih publikacijah na planinsko in drugo tematiko, na razstavah itd. Spremno besedilo je sestavil ugledni goriški kulturni delavec Celso Macor, pesnik in pisatelj (piše v furlanšCini), ki že desetletja deluje tudi kot posrednik med slovensko in italijansko kulturo. (V.K.) IZOLA / KULTURNI DOM PIRAN / VEČ PRIREDITEV NOVICE Kocjančičevo nagrado podelili Lucianu Klevi Ohranjanje istrske identitete V Mestni knjižnici odprta razstava »Kocjančičevi nagrajenci« Letošnjo KocjanCiCevo nagrado za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre je prejel eden rrajbolj aktivnih in vsestranskih umetnikov italijanske skupnosti Luciane Kleva. Zgovorni so že Podatki iz njegove bio-Srafije, ki nakazujejo njegov nemirni ustvarjalni duh. Rojen 21. septembra 1954 v Kopru, se je Po opravljeni srednji šoli odpravil s »trebuhom za kruhom« v Italijo. Študiral je slikarstvo, obliko-vanje in fotografijo na Prestižni Likovni akade-jniji Brera v Milanu, kjer )e leta 1980 tudi diplomiral. Po vrnitvi v domači kraj Izolo je dal pobudo za ustanovitev legendarne skupine Istranova, ki je (uradno) delovala do leta 1988 in v tem obdobju izdala dve yeliki plošči na katerih je predstvljena ljudska glasba istrobeneškega, Savrinskega, istrohr-vaškega in istroroman-skega izvora. S tradicionalno istrsko glasbo je tudi danes tesno pove-Zan, saj aktivno nastopa s Priljubljeno skupino Istrski muzikanti. Ze od teta 1987 ima status svobodnega kulturnega ustvarjalca na področju s|ikarstva, grafičnega pblikovanja, fotografije m glasbe. Na vseh našte-tih področjih je zapustil neizbrisen ustvarjalni Pečat oziroma svojevrsten izrazni kolorit, ki je nastal pod vplivom zaverovanosti v neminljive lepote Istre. Iz njegovega pestrega opusa pa velja posvetiti nekaj veC pozornosti njegovi umetniški fotografiji, s katero se je v zadnjih dvajsetih letih uveljavil zlasti v Sloveniji in Italiji. Fotografski eksponat in samosvoje izrazne oblike (npr. kombiniranje emulzij, barve ali kolaž) so plod njegove ustvarjalne radovednosti in želje po preseganju že videnega. Ta ga napeljuje, da neprestano išCe nove teme in motive, ki mu omogočajo raziskovanje območja različnih slogov. Pri tem pa fotografije ne uporablja v klasičnem pomenu besede, temveč se z njo poigrava na enak način, kot bi to poCel s slikarskim CopiCem. Tudi v ciklusu »Histria« (Istrske podobe), v različnih istrskih pejsažih in portretih je opazna njegova izrazna poetika s pridihom nostalgije, izražena v tehniki predelave fotografske podobe z uporabo slikarskih sredstav. Ne nazadnje velja omeniti Klevove dosežke pri oblikovanju različnih knjižnih izdaj koprske založbe Lipa idr. Nekatere izbrane fotografije iz avtorjevega istrskega ciklusa pa so, kot del razstave »Kocjančičevi nagrajenci«, na ogled tudi v avli piranskega Mestnega arhiva do 16. novembra. SG Letošnji oktober je postregel kar s tremi pomembnimi dogodki oziroma prireditvami, ki sodijo v aktualni sklop konkretnih pobud in prizadevanj za ohranjanje in bogatenje identitete in posebnosti Slovenske Istre. Najprej so v avli piranskega arhiva na pobudo in v sodelovanju z Mestno knjižnico Piran odprli pregledno razstavo »KocjanCiCevi nagrajenci« (16.10. - 16.11.1998), ki z bogatim knjižnim in dokumentarnim gradivom omogoča vpogled v prehojeno življensko ter zlasti ustvarjalno pot slovenskega istrskega barda -duhovnika in pesnika Alojza KocjanCiCa, neutrudne zbirateljice ljudskega blaga Rožane Koš-tial, pesnika Edalmana Jurincica, akademskega kiparja Jožeta Pohlena, pisatelja Marjana Tomšiča, zgodovinarja Alberta Bucerja in umetniškega fotografa Luciana Kleve. Omenjena razstava s pestrim individualnim pečatom naštetih nagrajencev in dokumentarno izpovednostjo neposredno razgalja etnografske, kul-turno-zgodovinske, književne in druge značilnosti (posebnosti) iz preteklosti in sedanjosti Slovenske Istre. Gez nekaj dni, natančneje 21. oktobra, so se KocjanCiCevi nagrajenci skupaj z moderatorjem Milanom Gregoričem predstavili širši javnosti na okrogli mizi »Istrski kulturni mozaik«, ki jo je v portoroški Kosmačevi hiši organizirala mestna knjižnica Piran. Kljub temu, da je precejšen del okrogle mize zašel v slepo ulico (deloma zaradi nefleksibilnosti moderatorja, deloma zaradi dolgoveznih spominov na g. Alojza KocjanCiCa), je tudi to srečanje potrdilo, da se je potrebno nemudoma lotiti analiz oziroma sintez neštetih kulturnih in zlasti za slovensko Istro pomembnih kulturniških tem in problemov, ki se v tukajšnji in siceršnji slovenski stvarnosti vse bolj margi-nalizirajo. Med številnimi načetimi vprašanji, ki so »dvignili temperaturo« udeležencev, je bilo veliko dilem o tem, ali je priznanje z nagrado Alojza KocjanCiCa doseglo svoj namen oziroma kako uspešen bo predvideni spremenjeni koncept dodeljevanja te nagrade. Ostra kritika je bila namenjena obalnim industrijskim, turističnim in drugim gigantom, ki z redkimi izjemami tukajšnjim kulturnim projektom običajno nonšalantno in brezvestno obračajo hrbet. Seveda je bil govor tudi o istrski identiteti, na primer o pomenu istrskega narečja, zakaj Istra oziroma Istrani nimajo ponosa, zakaj so preskromni in (zlasti medijsko) premalo opazni, prodorni, odmevni itd. Kot skupni imenovalec vseh teh ne-doroCenih razmišljanj se torej vedno znova zastavljajo vprašanja: zakaj je družbeni odnos do avtohtone kulture v našem okolju tako na psu, zakaj je tako težko opredeliti identiteto istranstva in Istrana, zakaj v naših šolskih programih ni domoznanskih predmetov, zakaj je Slovenska Istra pastorek na zemljevidu slovenske državnosti itd. Sklepni in najbolj svečani dogodek pestrih »Kocjančičevih dnevov« pa je bila uradna podelitev letošnje nagrade vsestranskemu in tudi zunaj slovenskih meja uveljavljenemu istrskemu ustvarjalcu Lucianu Klevi v izolskem Kulturnem domu (27.10. 1998). V obrazložitvi podelitve nagrade je poleg drugega zapisano: »Njegova dela segajo od slikarstva, umetniške fotografije in oblikovanja do oživljanja in ohranjanja istrske glasbe, najprej s skupino Istranova, sedaj z Istrskimi muzikanti. Osnovni navdih in motiviko je črpal iz istrske pokrajine, arhitekture in dogodkov. Njegovo delo je predvsem zapis v Času o okolju, ki vse bolj propada«. Slovenski istrski kulturni mozaik ima torej že šest živopisnih kamenčkov - Kocjančičevih nagrajencev, ki z ljubeznijo, spoštovanjem, dostojanstvom in vehementno ustvarjalno vnemo ohranjajo in oživljajo pristno duhovno izročilo svojih prednikov. Slavko Gaberc Afro glasba jutri v gledališču Miela Tokat je društvo Globogas za vezno nit koncerta, ki spada v niz »Segnali amphficati« (Ojačeni zvoki), sklenil, da tržaškemu občinstvu predstavi najbolj znanega glasbenika iz afriške države Mali. To je Habib Koite, pevec, ki izhaja iz glasbene družine »Griot« (to je kasta afriških pevcev). Koiteja poznajo po privlačnem glasbenem stilu, kjer meša tradicionalno mafijsko glasbo, pop in blues iz Nigra. Prav s tako posrečeno mešanico tradicionalne afriške glasbe in pop glasbe se je Koite predstavil na raznih svetovnih festivalih, dobil priznanja in z leti postal prava zvezda. Pravkar je izdal svojo zadnjo plošCo »Ma Ya«, ki jo trenutno promovira na turneji. Na jutrišnjem koncertu v tržaškem gledališču Miela ga bo spremljala skupina Bamada. Sam jo je ustanovil leta 1988 in v njo vključil glasbene talente ter mojstrskega tolkalca Bada Sissoka. Ob modernih glasbilih igajo tudi na tradicionalne afriške instrumente. Pan Kraški koledar letos v novi preobleki Po petih letih izhajanja bo sežanska založba Žbrin-ca izdala zbornik Kraški koledar v novi preobleki. Kot je povedal direktor založbe David TerCon, ga bodo tiskali na boljšem papirju, povečali so velikost strani, polepšali videz platnic in ga oddeli v mehko vezavo. »Seveda je njegova prava moc vseh teh pet let bila in še vedno ostaja vsebina. Prepričani smo, da bodo bralci med objavljenimi članki našli Se marsikaj zanimivega, saj predstavljamo zgodovino Krasa, najnovejša dogajaja in nenazadnje tudi ustvarjalne Kraševce. Naj navedem le nekaj tem iz vsebine novega koledarja: 90 let ustanovitve redne pošte Podgorje, 90 let rojstva Franceta Habeta, 60 let rojstva Marjana Miklavca, Učna gozdna pot Tabor Sežana, Politično življenje v ro-diški občini od 1885 do 1914, aforizmi Jolke Milic, predstavitev slikarke Stanislave Knez MilojkoviC, 100 let ustanovitve zbora svečenikov sv. Pavla, 110 let cerkve sv. Martina v Sežani, 260 let rojstva Baltazarja Hacqueta, o glasbeni skupini Terra mystica in še marsikaj,« pripoveduje TerCon. Koledar naj bi izšel decembra, ko ga bodo tudi uradno predstavili širši publiki. Cena v prednaročilu do 15. novembra znaša 2.520 SIT (s plačilom vnaprej v enkratnem znesku do 30.11.) oz. 2.730 SIT (s plačilom po povzetju po izidu), po izidu bo cena knjige 3.150 SIT. Založba Zbrinca v prednaročilu ponuja tudi ponatis knjige Franceta Magajne »Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih« Olga Knez ZBORNICA / MINISTRSTVO ZAVRNILO PRIZIV API Morda do konca leta izvolitev predsednika Kot kandidata se omenjata predsednik indu-strijcev Sgarlata in Gianfranco Tabai Preoblikovanje Trgovinskih zbornic poteka z upočasnjenim ritmom. Že v drugi polovici lanskega leta je bil govor o zamenjavi dosedanjega predsednika dr. Bevilacqua, ki je bil "imenovan” še po starem sistemu. Dr. Bevilac-qua še zmeraj opravlja dolžnosti, ker je medtem prišlo do zapleta. Združenje malih industrij-cev je namreč vložilo priziv glede porazdelitve mest v upravnem svetu zbornice. Vseh pet mest so namreč dodelili združenju industrijcev. Te dni je Ministrstvo za industrijo končno odgovorilo na priziv, ki je bil sicer predstavljen že prd nekaj meseci. Ministrstvo je priziv združenja API zavrnilo. S tem je tudi prižgalo zeleno luC, da se v razme- roma kratkem roku dokonča postopek imenovanj v 2 2-članski organ in da se, predvidoma še pred iztekom leta, izvoli novi predsednik. Nekaj težav bo treba sicer še rešiti v prihodnjih tednih. Ena od teh zadeva imenovanje predstavnikov poklicnih združenj kmetovalcev. Kot kandidata za mesto predsednika Trgovinske zbornice se omenjata predsednik Združenja industrijcev Emilio Sgarlata, ki ga podpirajo zlasti predstavniki industrije, ter Gianfranco Tabai, nekdanji predstavnik ustanove ICE na Dunaju in v Ljubljani. Zgleda, da imata oba trenutno enake možnosti in je v prihodnjih tednih pričakovati kar intenzivno "politično” dejavnost, da se bo ustvarila potrebna NOVICE Musical za uvod v sezono Drevi se v Kulturnem domu pričenja abonmajska sezona italijanskega gledališča. Ob 20.30 bo na sporedu musical "Stanno suonando la nostra canzone” (Igrajo najino pesem) Neila Simona in Marvina Hamlisha, v izvedbi skupine Tretredicitrentatre in v režiji Gigija Proiettija. V glavnih vlogah nastopata Maria Laura Bac-carini in Gianluca Guidi. Predstavo so prvič izvedli pred skoraj dvajsetimi leti (1979) v gledališču Imperial Theater v Broadwayu in je doživela preko tisoč repriz. Hitra dostava paketov Uprava poštne službe bo tudi letos - ukrep že velja od 5. novembra - poskrbela za hitro in poceni dostavo božičnih paketov na celotnem državnem ozemlju. Dostava je predvidena v roku dveh dni od oddaje, če je naslovnik v kraju kjer je bil paket oddan in v roku štirih dni če je naslovnik v drugem kraju. Za pakete se plača pristojbina v znesku 6.000 lir za dostavo v kraju odpošiljatve in 9.000 lir za dostavo v vseh drugih krajih. Paketi ne smejo biti težji od 5 kilogramov. Niso samo katoliško usmerjeni V poročilu o petkovem srečanju v kulturnem centru "Lojze Bratuž” o pravicah, sožitju in soodločanju, objavljeno je bilo v nedeljo na 6. strani, smo med drugim zapisali, da je pobudnik skupina slovenskih katoliških družin. Gospod Mauro Leban, ki je na omenjenem srečanju predstavil problematiko, nas je včeraj zaprosil za dopolnilo. V skupini, ki je bila pobudnik zanimivega srečanja in ki ni formalno-pravno konstituirana sodelujejo tudi mlade družine, ki niso izrazito katoliško usmerjene. TV Primorka o petkovem srečanju TV Primorka bo v redni tedenski oddaji Med Sočo in Nadižo predvajala pogovor z Maurom Lebanom in Jurijem Paljkom o problematiki, ki je bila predmet petkovega srečanja v kulturnem centru "Lojze Bratuž” o pravicah, sožitju in soodločanju. Oddaja bo na sporedu drevi ob 22.30, ponovitev pa bo jutri ob 17.45. (BL©WIB[KIS[PC(Q) iBimtLMl® (§h[L^im&[LQ®cg[l gostuje MESTNO GLEDALIŠČE - Ljubljana LKJieffisTARTUFFE Režija: MlLE KORUN Danes, 10. novembra 1998 (red B), ob 20.30 v kulturnem centru LOJZE BRATUŽ v Gorici (Dr. XX. septembra 85). večina. Kandidat mora namreč v prvih dveh glasovanjih prejeti vsaj dvotretjinsko večino, v tretjem pa zadostuje absolutna večina. Novi dvaindvaj setčlan-sko upravni svet trgovinske zbornice bo takole sestavljen: 2 predstavnika kmetijskih podjetnikov, 5 predstavnikov industrijskega sektorja, 3 predstavniki obrtništva, 4 predstavniki trgovine, 1 predstavnik zadružništva, 1 predstavnik turizma, 2 predstavnika prevozništva, špedicije in pomorskih dejavnosti, 1 predstavnik bančnega sektorja in zavarovalnic, 1 predstavnik storitvenih dejavnosti. V upavnem svetu bosta tudi dva predstavnika sindikalnih zvez ter združenj potrošnikov. CARITAS Poziv za pomoč žrtvam Mitcha Nadškofijska Caritas, ki je že v nedeljo začela pobudo za zbiranje materialne pomoči prebivalstvu v Srednji Ameriki, ki je bilo hudo prizadeto ob katastrofalnem orkanu Mitch, poziva vse, ki menijo, da lahko stvarno prispevajo k odpravljanju posledic in postavljanju novih temeljev za kolikor toliko normalno življenje prispevajo po svojih močeh. Denarne prispevke lahko nakažejo pri Goriški hranilnici, v banko Ambroveneto ter pri Zadružni kreditni banki v Ločniku. Obžalovanje in zgražanje pred televizijskimi ekrani ni dovolj, ugotavlja Caritas. Treba je pomagati in to konkretno. Gostovanje PDG v Kiminu Komedija v narečju ”Nona” R.B. Cossa V pred kratkim odprtem novem gledališču v Krminu bo v ponedeljek. 16. t.m. prvič gostovalo Primorsko dramsko gledališče. Predstava je namenjena briškim rojakom na območju Krmina pa tudi Bricem, ki živijo na slovenski strani meje. Stane Leban, Teja Glažar, Mira Lampe, Jože Hrovat, Branko Ličen, Barbara Babič in Tone Solar bodo pod vodstvom režiserja Osvalda Boneta izvedli komedijo Nona Roberta M. Cossa. Gre za zanimivo in predvsem zabavno komedijo s pravo mero črnega humorja. Zgodba se dogaja v Argentini (kar v igri poudarjajo glasbeni vložki) v družini italijanskih izseljencev, ki živijo zelo skromno. Kar štiri generacije se izčrpavajo ob ”noni” (stari materi), ki postane ob stalni in naraščajoči požrešnosti, saj je njena glavna in edina skrb goltanje hrane, pravi vampir. Delo (prevod Igorja Lampreta) je Stane Leban predelal v primorsko - italijansko govorico kar mu daje dodaten pečat domačnosti. Predstavo si velja ogledati, v ponedeljek, 16. novembra ob 21. uri. MARTINOVO / V ZNAMENJU TRADICIJE Sončna nedelja priskočila na pomoč prirediteljem v Gabrjah in štandrežu V KD O. Župančič oživili stari običaj Nedelja pred Martinom je minila v znamenju lepega vremena, česar so Bili posebej veseli prireditelji številnih pobud kulturne, verske ali samo družabne narave. V Borgnanu v občini Krmin so na pobudo združenja Coldiretti prire- dili hvaležnico pokrajinskega značaja, kjer sta govorila predsednik združenja Massimo Baldo in predsednik ustanove Er-sa Pinat. Pozdrav pokrajinske uprave je prinesel podpredsednik Brancati, kr-minske občinske uprave KRONIKA /TEŽAK OBRAČUN PROMETNIH NESREČ_________________________ Tri osebe ranjene v trčenju pri Fari Nesreča motorista mladega motorista iz Gradišča v Karniji - Trčenje pri Krminu ci. Zaradi nesreče je bila glavna cesta med Gorico in Gradiščem zaprta skoraj dve uri. V Karniji, v kraju Tra-saghis pa se je v nedeljo dopoldne hudo poškodoval 26-letni motorist Andrea Orekuia iz Gradišča. Z motorjem honda 750 je trčil v traktor s prikolico. Zdravi se na oddelku za oživljanje in intenzivno nego bolnišnice v Vidmu. Prometna policija pa je včeraj ob 10.30 posredovala v prometni nesreči, na državni cesti št. 56 pri Krminu. Trčila sta avtomobil znamke citroen bx, ki ga je vozil 61-letni Livio Bertelli iz Rutarjev 26 ter lancia delta, ki jo je vozil 66-letni Tržičan Armando Guerrera. Telesne poškodbe je zadobil Bertelli. Nesreča se je pripetila v bližini avto odpada. Na sliki - foto Bum-baca - s prizorišča nedeljske nesreče pri Fari. V silovitem čelnem trčenju med osebnim avtomobilom in dostavnim vozilom, v nedeljo pozno popoldne pri Fari, so bile ranjene tri osebe. Eno od vozil je po trku zagorelo. Nastala je večja velika gmotna škoda. Nesreča se je zgodila v bližini muzeja Fordovih vozil, na Majnicah, ob 17.45. Trčila sta dostavno vozilo znamke mercedes, ki ga je vozil 46-letni Lazo Sebastjanovič ter osebni avtomobil znamke renault v katerem so se iz Gradišča proti Gorici peljali člani družine Juran iz Gorice, 27-letni Davide, 25-letna Simona Nanut in 2-letni sin. Po trčenju so renault zajeli plameni, vendar pa so šofer in sopotnika uspeli zapustiti vozilo. Najtežje poškodbe je za-dobila Simona Nanut, ki se bo zdravila 40 dni. Lažje telesne poškodbe sta utrpela Davide in otrok. Voznik dostavnega vozila ni bil ranjen. Požar na renaultu so dokončno pogasili gasil- pa župan Paselli. Čeprav bodo Martina "uradno” proslavili šele ob koncu tedga tedna, so slovesnost ponekod priredili že v nedeljo. Tako je bilo v Gabrjah, v sodelovanju med kulturnim društvom Skala in lovsko družino tradicionalno srečanje. Ga-brci so se tudi tokrat potrudili in pripravili lepo okrašen voz s kmečkimi pridelki. Pevci zbora Skala so poskrbeli za prijetno glasbeno kuliso pred in po blagoslovu. Udeležencem so postrgli z golažem iz srne, kostanjem in domačim vinom. Martina so v nedeljo popoldne obeležili tudi v Štandrežu, na pobudo KD Oton Župančič. Družabnost je potekala na dvorišču kulturnega doma A. Budal v prijetno domačem okolju. Prireditelji - ob tem velja poudariti, da so fantje in dekleta po dolgih letih ponovno oživili starodavno navado - so se potrudili v splošno zadovoljstvo vseh, ki so od zgodnjega dopoldneva do mraka obiskali dom. Gostom so postregli s pečenim kostanjem, štandreškimi "vržoti”, rebulo. Najmočnejši (tudi ženske) so se lahko pomerili (bolj za hec) v vlečenju vrvi, prijetna glasba je marsikoga zvabila na plesišče (med mizami). Bilo je prijetno in domače. Na slikah - foto Bumba-ca - zgoraj martinovanje v Gabrjah, spodaj družabnost na dvorišču doma A. Budal v Štandrežu. GORICA Torek, 10. novembra 1998 KOMEMORACIJA / NIZ PRIREDITEV NA KRNU V znamenju spomina vseh žrtev in konca prve svetovne vojne Osrednji prireditvi v soboto in nedeljo Ob 80-letnici konca Prve svetovne vojne bo ^ teden v Soški dolini spominskih prireditev in proslav, pod skupnim imenom ”Krn Pohod spomina -1918-1 ggs ".Dogajanje jutri, v sredo 11. ter T soboto in nedeljo 14. P} 15. t.m. na območju *krna, oziroma Krnskega jezera ter v Kobaridu. Krn. je nekakšen simbol tragičnih dogodkov na fronti, ki se )e vlekla od visokih go-ra do morja in je imela Prav na tem območju Uajbolj krvavo prizorišče. V sredo 11. t.m. Se bo skupina planin-Cev, vojakov Jn policistov povzpela na vrh Krna, kjer bo krajši nagovor predstavnika organizatorja s polaganjem vencev. Udeleženci bodo odšli proti vrhu s planine Kuhinja, to je z južne strani gore, odhod je napovedan ob 7. uri. V sredo zvečer bodo v muzeju v Kobaridu (predvidoma ob 18. uri) odprli razstavo 'Feldpost - vojaški žigi in razglednice”. Druga, oziroma osrednja poslava bo v soboto, 14. novembra °b 16. uri na vzhodni obali Krnskega jezera. Na kraju se bodo zbrali Pohodniki, ki bodo na prizorišče prišli iz treh smeri, Ukanca (Bohinjskega jezera), Lepene in Kuhinje. Napovedan je Priložnostni kulturni spored, počastitev žrtev ln izkazovanje vojaških Časti vsem žrtvam vetrne vojne. Spominska slovesnost ima tudi z ozirom na Cas ko se bo nogajala (pred nasto- pom mraka) simboličen pomen. NoC, oziroma tema pomenita vojno. Prizorišče dogajanj v nedeljo pa bo, ob upoštevanju vremenskih razmer, Gomišckovo zavetišče, oziroma sedlo na Škrbini ali Dupla planina. Slovesnost je napovedana ob 12. uri. Predvidena je udeležba pohodnikov, ki bodo prespali v domu pri Krnskih jezerih in Lepeni in novih pohodnikov. Iz Lepene bodo v nedeljo krenili ob 6. uri, od doma pri Krnskih jezerih proti Krnu pa ob 8. uri. Udeležencem, ki bi radi 14. novembra prespali v domu pri Krnskih jezerih organizator (Organizacijski odbor v katerem sodelujejo po- leg nekaterih posameznikov tudi občine, GRS in nekatere druge ustanove), priporoča, da se predhodno pozanimajo o prostih mestih, kajti predviden a je množična udeležba. Nedeljski pohod vrh Krna bo po označenih in zavarovanih poteh, ki jih bodo nadzirali pripadniki gorske policije in Gorske reševalne službe. Nekaj prireditev bo na predvečer osrednje spominske proslave tudi v Bohinjski Bistrici. Tako bodo v petek zvečer odprli razstavo sodelavca Goriškega Centra za zgodovinske in arheološke raziskave Maria Muta z naslovom "Zaledje v Brdih”, nastopil pa bo tudi pihalni orkester iz Lesc. Goriški trgovci pripravljajo pestro praznično ponudbo in prijetno podobo mesta Goriški trgovci nameravajo v decembru znatno popestriti ponudbo ter z različnimi pobudami pritegniti domače kupce in oste iz tujine. Praznično okrašene ulice in trgovine, ureditev posebnih prodajnih mest (hišic), promocijske prodaje. Vse to naj bi pripomoglo k poživitvi trgovine v mestu, ki v zadnjem Času vidno stagnira. Z združenja trgovcev ASCOM obveščajo, da so že na delu, da bi predvidene pobude uresničili pravočasno in predvsem na najboljši naCin. Tako naj bi svetlobne okraske prižgali že ob koncu novembra, sočasno z Andrejevim sejmom. Različne pobude bosta podprli tudi Občina in Trgovinska zbornica. Podrobnejše informacije nudijo na sedežu združenja ASCOM v ulici 9. avgusta tel. 0481/532499, na delu pa so tudi poverjeniki, ki bodo v prihodnjih dneh osebno stopili v stik s trgovci. GLASBA /V KULTURNEM DOMU Start festivala Across Ihe border Na koncertu - poklonu Luciu Bottitiju nastopile štiri skupine Brez dvoma je letošnji glasbeni festival»Across the border«startal s pravim korakom. V petek zvečer se je namreC v Kulturnem domu zbralo številno občinstvo na posebnem veCeru v poklon nedavno preminulemu pevcu Luciu Battistiju. VeCer je uvedel nekdanji elan ansambla »Le tigri« Mario Grusovin, ki ga je spremljala pevka Loredana. Nenapovedano sta se jima pridružila še dva nekdanja “tigra" Gigi Lo Re in Konjediz. Na oder so nato stopili elani skupine v »Glass of Zurkhisch« s pevko Liso Salustri, slovenska skupina »Juke box« z Andrejem Jusso in Davidom Benso na Čelu in beat-niška goriška skupina »Otis groupe« s Komau-lijem in Podgornikom ob spremljavi pihalne skupine »Shapyard jazz tovm« iz Tržiča. Kot poseben gost veCera je nastopil tudi videmski pe- vec Mauro Vidoni, ki sodi med najboljše izvajalce lahke glasbe v naši deželi. Na koncertu so se vrstile znane Battistijeve pesmi:»Mi ritorni in mente«,»I giardini di maržo «, »L’avventura «itd ., ob koncu pa so nekatere med najlepšimi zapeli vsi nastopajoči z občinstvom vred. VeCer je povezoval glasbeni strokovnjak Giulia-no Almerigogna, v imenu prirediteljev, kulturne zadruge Maja in drugih združenj pa je pozdravil Igor Komel, ki je še posebej poudaril dobrodelni pomen koncertov »Across the border«. Koncert v spomin na Bat-tistija je potrdil zanimanje za taka glasbena srečanja, s katerimi nameravajo organizatorji vsekakor nadaljevati in vabijo zato skupine, ki bi rade sodelovale, naj se javijo v uradu Kulturnega doma. (Foto Bumbaca) _____________GORICA /SOLIDEN ZADETEK NA TOTOGOLU________________________________ Zadetek preko pol milijarde lir pri Sv. Ani Osmica na stavnem listku Totogol - Radovedno ugotavljanje imena novega milijonarja V Gorici imamo od vcaraj novega multimi-Jionarja, ki je s stavnim hstkom Totogol zadel Preko pol milijarde lir. Točneje 518 milijonov ln 435 tisoC lir. V primerjavi z zneskom, ki so 8a prejšnji teden "kolektivno” zadeli prebivalci mesteca Peschicci, je to skromen znesek, vendar Pa za posameznika, karCedna vsota. Stavni Jistek je bil vplačan v to-bakarni v ulici Signorini 2. ki jo vodita zakonca Antonella Uria Mulloni P1 Andrea Fontana. Kombinacijo 6-8-12-14-16-22-29-30 je sestavil ( 5, računalnikom) Andrea Fontana, ki ima, očitno, kar srečno roko, saj mi-jijonski zadetki v tej to-bakarni niso tako redki, tako velja opozoriti na zadetek 150 milijonov br v lanskem letu na Tottogolu in zadetek 180 milijonov lir z dvanajsti-čo na Totipu. Ugotovitrev o srečni roki velja tudi za zadnji krog stav. Poleg osmice na Totogolu, ki je neznanemu sreCenežu prinesla pol milijarde lir, so tudi tokrat zabeležil kar lepo število dobitkov, vendar z znatno nižjimi zneski. Vest o solidnem zadetku je pričakovano, povzročila živahne diskusije in ugibanja, kdo neki je srečnež, ki mu bo zadetek, seveda Ce ga bo znal pametno naložiti, spremenil življenje. Možnih srečnežev je seveda precej, pravi Andrea Fontana, ki neznanemu dobitniku ali dobitnikom seveda Čestita. Na sliki - foto Bumbaca -tobakarna v ulici Signorini. Večeri klasične glasbe Glasbeno združenje»Musica aperta«ponuja ljubiteljem klasične glasbe tri zanimive veCere v dvorani»Giuseppe della Torre« Prvi koncert je bil že 30. oktobra, naslednja dva pa bosta jutri, 11. novembra in 20. novembra. Jutri bo skupina« Accademia musicale« skušala poustvariti koncertni veCer v stilu 18. stoletja. Zadnja prireditev, 20. novembra, pa bo v znamenju sodobnih skladateljev. Vstopnine ne bo, glasbena večera bosta ob 18. uri. Sezonske novosti ^ moškm oblačil GORICA ul. Carducci 24 tel. 537561 s_______________IZLETI MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE priredi 8. decembra avtobusni izlet v Laško z ogledom pivovarne Laško in okolice. Rok vpisovanja: 20. novembra. Za informacije: Magda Tomšič, tel. 882032 in Edi Pelicon, tel. 882214 (ob uri obeda). U OBVESTILA DOBERDOBSKA OBČINA obvešCa, da bodo, jutri, v sredo 11. novembra, njeni uradi in knjižnica zaprti zaradi praznovanja sv. Martina. KD BRIŠKI GRIČ obvešCa, da je teCaj sprostilne telovadbe, že v teku v domu na Bukovju vsak ponedeljek in Četrtek ob 20.30. Vpisovanje pri Maji, tel. 884187. SPDG Smučarski odsek vabi elane na zanimivo in koristno srečanje z Maurom Russianom na temo: Priprava smuCi na začetku nove smučarske sezone. Srečanje bo v prostorih v ulici Malta 2, v ponedeljek, 16. t.m. ob 20. uri. E3 ČESTITKE Alenki za rojstni dan/želimo lepega Cim-veC/z grdim takoj preč!/ Abramova šolska Mapa \M PRIREDITVE DRUŠTVI JADRO in TR21C prirejata v soboto, 14. t.m., v gostišču »La Ca-ravella«v Štarancanu veselo martinovanje. Prijave pri odbornikih do 11. t.m. ali po tel. 0481/44984, 0481/45122, 0481/482015 ob uri obedov. AVSENIKOV VECER bo v nedeljo, 15. novembra, ob 18. uri v športno-kultumem centru v Zgoniku. Vstopnice so na Goriškem v predprodaji v gostilni Peric v Doberdobu. Informacije: 0348/3821000. Pl RAZSTAVE V KG "LOJZE BRATUŽ” je do 25. novembra razstava del slikarja Avgusta Černigoja ob stoletnici njegovega rojstva. KINO GORICA VTITORIA 1 17.45-20.10-22.30»X-files«. I. Martin Landau in Lythe Danner. VITTORIA 3 18.30- 21.30»L’uomo che sussurra-va ai cavalli«. I. Robert Redford. CORSO RdeCa dvorana: 18.30-21.45»Salvate il solda-to Ryan«. R. S. Spielberg. Modra dvorana: 18.00-21.30»La leggenda del pianista sulVoceano«. R. Giuseppe Tomatore. V četrtek odprtje rumene dvorane s filmom "Gallo cedrone” TRZIC EXCELSIOR 17.30-21.00»Salvate il soldato Ryan«. R. Števen Spielberg. [~] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALUORSO BIANCO (Ta-vasani), K. Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. LEKARNA V SO-VODNJAH dr. M. Rojec, Ul. I. Maja 32, tel. 882578. POGREBI Iz Gorice: 9.00, Remo Devetak, iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa; 10.30, Sta-nislao Skarabot, iz splošne bolnišnice v Podgoro; 12.45, Anna Felice vd. Macor, iz bolnišnice Janeza od Boga v stolnico; 12.45, Attilio Zimo-lo, iz bolnišnice Janeza od Boga v S.Pier dTsonzo. Iz Tržiča: 10.40, Giovanni Battista Nadalutti, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 13.30, Corrado Can-tarutti, iz splošne bolnišnice v Pieris. Sf%VSE ZA ŠPORT IVv SPORI PASTEL 19, tel. 0481/531884 TRGOVINE OBUTVE Pastel 7, tel. 0481 /535162 K2, ul. Oberdan 7, tel. 5355520 OTROŠKA OBUTEV Pastel 8, tel. 0481/3346 < i < > k e c: a. POSEBNE UGODNOSTI OB PETDESETLETNICI OBIŠČITE NAS! Zaradi bolezni g)MARTELLANI GORICA, Korzo Verdi 93 tel. 0481/533133 7 AE>RI= TRGOVINO IN PRODA S 50% POPUSTOM VSE DO IZČRPANJA ZALOG Metrsko blago za oblačila, za neveste in za stanovanjsko opremo ______________________________obv. občini: prip. pismo 81.2100 dno 22.9.98 NOVICE LONDON / ZGORNJI DOM IRAK / NADZORNIKI ZN Francija poziva k olajšavi dolgov za države, ki jih je prizadel ciklon Mitch LYON - Francoski premier Lionel Jospin je danes ob začetku zasedanja Konference ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) napovedal, da bo Francija vse tiste, ki so odobrili posojilo državam, prizadetim v ciklonu Mitch, pozvala, naj sprejmejo "olajšave" za njihove dolgove in uvedejo "moratorij za naslednja leta". Jospin je Se poudaril, da namerava Francija na bilateralni ravni "sprožiti mehanizem konverzije dolga v projekt obnove", in ob tem omenil Honduras, Gvatemalo, Nikaragvo in Salvador kot štiri najbolj prizadete države. (STA/AFP) Trčenje letal na aneriški letalonosilki Enterprise VVASHINGTON - Eden mrtev, dva ranjena in trije pogrešani je zaCasni obračun nesreče, ki se je pripetila vCeraj ponoči na letalonosilki Enterprise med križarjenjem pred obalo ameriške države Virginije. Baje je med pristajanjem na letalonosilki letalo tipa prowdler trčilo v letal, o viking. Dvočlanska posadka vikinga ni utrpela hujših poškodb, posadka provvdlerja pa je z letalom padla v morje in doslej so iz vode potegnih eno truplo. Provvdler je lovec, ki se lahko izogne radarjem; enako letalo je povzroCiilo tragedijo v Cermisu. Viking pa je letalo, ki ga uporabljajo za odkrivanje podmornic. Vzrokov nesreče še niso pojasnili. V Moskvi samo 24 podpisov proti Miloševiču MOSKVA - Samo 24 Rusov je podpisalo dokument z zahtevo po mednarodni sodni obravnavi proti jugoslovanskemu predsedniku Miloševiču zaradi genocida. Transnacionalna radikalna stranka je v avgustu začela zbirati podpise k tej peticiji in v tem času je v glavnih evropskih mestih zbrala približno 50.000 podpisov, med keterimi so tudi podpisi 800 parlamentarcev številnih držav. Včeraj so s podpisno akcijo zaceli tudi v Rusiji in sicer na Puškinovem trgu v Moskvi, kjer pa se je, kljub velikemu zanimanju radovednežev, za podpis odločilo samo 24 Moskovčanov. Pinochet: teze zagovornikov Aretacija ogroža čilsko stabilnost LONDON - Aretacija bivšega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta v Veliki Britaniji ogroža čilsko državno trdnost. To je teza Pinochetovih zagovornikov, ki so vCeraj prvič spregovorili v zgornjem domu, medtem ko so doslej nastopili britanski sodniki, ki so v imenu španskih kolegov spod-bijah Pinochetovo pravico do imunitete, in legalni predstavniki žrtev strahovlade za Časa Pinocheta. Imuniteto mu je namreč kot bivšemu državnemu glavarju priznalo britansko vrhovno sodišče. Odvetnica Clare Mont-gomery, ki je govorila v zagovor Pinochetu, je utemeljevala navedeno tezo na izhodiščni trditvi, češ da je v Čilu bolj demokratična oblast zamenjala avtoritarno. Pri tem je po njenem mnenju izrednega pomena ravnovesje med interesi pravice in državne stabilnosti, med nujno zahtevo po kazni za vse, ki so kršili človeške pravice in prav tako nujno težnjo po spravi. Vsekakor pa je iskanje rešitve stvar prizadete države, ne pa tujih sodišč. Kot je povedala odvetnica Montgo-mery je trenutno v Čilu proti Pinochetu sproženih 11 sodnih postopkov in naloga čilskih sodišč je presoditi, če ima pravico do imunitete. V vrste Pinochetovih zagovornikov je pristopila tudi britanska konservativna stranka, v imenu katere je generalni tajnik VVilliam Hague izjavil, da je treba priskočiti na pomoč čilski tranziciji, ne pa jo ogrožati. Kritike na račun Pinochetovih zagovornikov, konservativne stranke in samega bivšega diktatorja pa je včeraj povzel Juan Pablo Letelier, sin bivšega obrambnega ministra Orlanda, ki je opozoril, da Pinochet ne kaže nikakršnega kesanja. Uvingston novi Mer republikancev VVASHINGTON - Predstavnik republikancev iz Louisiane Bob Livingston bo skoraj zagotovo nasledil Newta Gingricha na mestu predsednika predstavniškega doma ameriškega kongresa, potem ko se je njegov edini tekmec Christopher Cox umaknil iz boja za omenjeni položaj. Republikanec iz Kalifornije Cox je v pismu svojim kolegom pojasnil, da se je za omenjeni korak odločil, da bi tako ohranil "enotnost" Republikanske stranke. Zatrdil je še, da bo podprl Livingstona. Livingstona mora v predstavniškem domu podpreti 112 republikancev, da bi bil izvoljen na omenjeno mesto. Kot je Livingston zatrdil v nedeljskem pogovoru za televizijsko mrežo ABC, naj bi že zbral kakih sto glasov. (STA/AFP) Sadom Husein ne popušča Clinton še okleva o protiukrepih VVASHINGTON - Bill Clinton še okleva v zvezi z zadržanjem do iraškega voditelja Sadama Huseina in se zaenkrat ni odločil, ali naj uporabi silo, da prepriča Irak, naj ponovno začne sodelovati z nadzorniki Združenih narodov. Iz previdnosti pa je vseeno naročil Pentagonu, naj pripravi n^Crt za napad na iraške vojaške objekte. Clinton se je v Čamp Davidu, kjer je preživel konec tedna, predsinočnjim dolgo pogovarjal s svojimi zunanjepolitičnimi svetovalci. Glasnik sveta za državno varnost David Leavy je po tem pogovoru sporočil, da predsednik ni opustiIk nobene opcije. Sicer pa tednik Newsweek poroča, da je ameriška administracija v bistvu že opustila vojaško opcijo in se je opredelila za diplomatsko reševanje spora. Predsednikov svetovalec za državno varnost Sandy Berger namreč, po pisanju newsweeka, domneva, da vojaška akcija ne bi prisiliula Sadama Huseina k sodelovanju z nadzorniki Združenih narodov. Zato bi bilo bolje, da bi okrepili embargo do Iraka. Vsekakor pa so v pentagonu že pripravili vse potrebno za morebitni napad. Generali naj bi tako izdelali kar dva alternativna načrta, če bi se pač predsednik odločil za napad. Prvi predvideva napad z raketami cruise, ki so nameščene na bojnih ladjah, ki že križarijo v vodah Perzijskega zaliva; ta načrt bi po oceni generalov ne bil posebno učinkovit. Drugi načrt je učinkovitejši, vendar terja daljše priprave, saj predvideva koordiniran letalski napad. Iz Bagdada pa včeraj ni bilo znakov popuščanja. Tako je še pet strokovnjakov - nadzornikov zapustilo Bagdad, jutri pa naj bi jim sledilo še deset drugih. Tisti, ki ostajajo v Iraku, lahko skrbijo samo za vzdrževanje televizijskih kamer, kar dejansko pomeni, da so inšpekcije prekinjene. Tega pa tudi zahod ne bo mogel kar tako sprejeti. BRUSELJ / NA SEZNAMU SO ČEŠKA, CIPER, ESTONIJA, MADŽARSKA, POLJKSKA IN SLOVENIJA Danes začetek vsebinskih pogajanj s kandidatkami za članstvo v EU Zunanji ministri o širitvi EU BRUSELJ - Zunanji ministri Evropske unije so se včeraj v Bruslju prvič seznanili z minuli teden objavljenimi poročili o napredku kandidatk za članstvo, v katerih Evropska komisija ni za začetek pogajanj predlagala nobene dodatne kandidatke, Slovenijo in Češko pa je opozorila, da ne napredujeta pri usMajevanju zakonodaje z unijinim pravnim redom. Po besedah predsedujočega svetu vodij diplomacij, Avstrijca VVolfganga Schuessla, se je petnajsterica ministrov na splošno strinjala, da so poročila realistična in dobra podlaga za nadaljnje razprave. Francoski zunanji minister Hubert Vedrine je ob robu zasedanja opozoril pred prenagljenimi odločitvami o začetku pogajanj z dodatnimi kandidatkami. Na dunajskem vrhunskem zasedanju decembra letos voditelji unije takšnih odločitev ne bodo sprejemali, je napovedal Vedrine in hkrati opozoril, da sama poročila odločitev sveta ne določajo vnaprej. Tako je vodja francoske diplomacije komentiral poročila, v katerih je komisija upanje, da bodo "v razumnem času" povabljene k pogajanjem, dala Latviji, Litvi in Slovaški. Vedrine je ob tem opozoril pred večanjem razkorakov med naprednejšimi in manj naprednimi, kar bi lahko države na dnu lestvice potisnilo v izolacijo. Novi nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki se prvič udeležuje zasedanja sveta zunanjih ministrov EU, pa je ob robu zasedanja poudaril zgodovinskost širitve. Širitev je priložnost za vso Evropo, je dejal, in znova pozval k realističnem pristopu do problemov, ki se bodo na tej poti pojavili. (STA) EU ne bo povečala sodelovanja s petimi balkanskimi državami BRUSELJ - Zunanji ministri Evropske unije so se včeraj v Bruslju odločili, da bo petnajsterica odnose z državami jugovzhodne Evrope, do katerih zavzema regionalni pristop, zaenkrat zadržala na sedanji ravni. Za kakršenkob napredek v smeri krepitve dvostranskih odnosov se bodo morale ZR Jugoslavija, BiH, Hrvaška, Makedonija in Albanija bolj potruditi, so opozorili ministri. Kot pogoj za krepitev odnosov je unija tem državam zastavila spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic, zaščito manjšin, izvajanje gospodarskih reform ter regionalno sodelovanje. V primeru BiH, ZRJ in Hrvaške je pogoj za krepitev odnosov tudi izpolnjevanje Daytonskega mirovnega sporazuma. Po oceni zunanjih ministrov se te države zaenkrat niso dovolj potrudile. Vodje diplomacij so izrazili upanje, da bo do na- predka prišlo pri naslednjem ocenjevanju odnosov z državami jugovzhodne Evrope aprila prihodnje leto. Takšen pristop je unija do peterice držav zavzela aprila leta 1997. Napredek preverja na pol leta ter se na podlagi ugotovitev odloča o nadaljnji politiki trgovinskih in pogodbenih odnosov ter finančne pomoči tem državam. Pri finančni pomoči je osrednji mehanizem program Phare, v katerega sta trenutno vključeni le dve državi peterice in sicer Albanija in Makedonija. BiH v program ni polno vključena, vendar pa so preko njega financirani nekateri projekti v tej državi kot npr. vračanje beguncev. Sodelovanje Hrvaške v programu Phare je zamrznjeno od leta 1995, in tako ostaja tudi po današnji odločitvi, pogojev za vključitev pa ZR Jugoslavija po mnenju komisije ne izpolnjuje. (STA) BRUSELJ - Evropska unija bo v tem tednu začela vsebinska pogajanja z naprednejšimi kandidatkami za članstvo v EU. Pogajanja bo odprla danes, 10. novembra, ko se bo na ravni zunanjih ministrov s skupino šestih kandidatk, v kateri je Slovenija, sestala na ločenih medvladnih konferencah. Slovenijo bo predstavljal glavni pogajalec, vodja diplomacije Boris Frlec. Pogajanja se s Slovenijo, Poljsko, Češko, Madžarsko, Estonijo in Ciprom začenjajo za prvih sedem od skupaj 31 področij, na katera je razdeljen skupni pravni red unije. To so področja telekomunikacij, industrijske politike, audiovizualne politike, malega in srednjega gospodarstva, znanosti in raziskovalnih dejavnosti, izobraževanja ter skupne zunanje in varnostne politike. Slovenija na pogajanja prihaja z zahtevo po enem prehodnem obdobju, in sicer za področje audiovizualne politike, kjer si bo skušala izboriti dveletni zamik za uveljavitev zahteve po večinskem deležu evropskih del v televizijskih programih. Ker so pogajalska izhodišča oblikovana na delovni hipotezi, da bo država za polnopravno članstvo pripravljena do konca leta 2002, naj bi bila torej televizijsko direktivo Slovenija pripravljena v praksi izvesti do konca leta 2004. V odgovor na pogajalska izhodišča posameznih kandidatk, podana septembra letos, je unija pripravila svoja izhodišča. Predloge 42 skupnih izhodišč petnajsterice, za vsako področje do posamezne kandidatke posebej, so konec oktobra opredelila delovna telesa sveta unije, dokončno pa jih bodo dan pred začetkom pogajanj potrdili zunanji ministri držav EU. V skupnih izhodiščih, ki naj bi jih vodje diplomacij 9. novembra potrdili brez razprave, je unija od vseh šestih kandidatk zahtevala dodatna pojasnila za področja telekomunikacij, industrijske politike in audiovizualne politike, pri področjih malega in srednjega gospodarstva, znanosti in raziskovanja ter izobraževanja pa ugotovila, da trenutno nadaljnja pogajanja niso potrebna. Za skupno zunanjo in varnostno politiko je unija v stališčih ugotovila, da kandidatke še ne dosegajo dovolj visoke stopnje usklajenosti in jim naložila nadaljnje usklajevanje. V skupnih pogajalskih izhodiščih petnajsterica kandidatkam podaja nekaj bistvenih pravil pogajanj. Nobeno poglavje ne bo dokončno zaprto, dokler ne bo na pogajanjih dorečena zadnja beseda. Tako lahko določeno začasno zaprto področje v teku pogajanj unija znova odpre, če se ji to zdi potrebno. Poleg tega unija opozarja, da bodo do sklepa pogajanj v unijino zakonodajo vnesene nekatere spremembe, ki se jim bo treba pred vstopom v povezavo prilagoditi, tako da bo v takšnih primerih potrebnih ob koncu opraviti še nekaj pogajalskih krogov. Unija kandidatke tudi opozarja, naj bodo zahteve po prehodnih obdobjih le izjemne ter omejene, tako po času kot obsegu. Vsako takšno zahtevo mora kandidatka pospremiti z načrtom, ki bo vseboval jasno opredeljeno strategijo uskladitve s skupnim pravnim re- dom. Pristanek unije na prehodno obdobje je seveda stvar pogajanj. Področja v svojih pogajalskih izhodiščih unija deli na tri skupine: neproblematična, tista, za katera bodo morale kandidatke predložiti dodatne informacije, kot so jih podale v septembra predloženih pogajalskih izhodiščih, in na področja, za katera so zahtevale prehodna obdobja za uveljavitev pravnega reda EU. Ker je pri prvih sedmih v neproblematično skupino, za katera ne zahteva dodatnih obrazložitev, unija uvrstila malo in srednje gospodarstvo, izobraževanje ter znanost in raziskovanje, bo unija o teh področjih s Slovenijo pogajanja predvidoma začasno zaprla, medtem ko bo potrebno za ta korak na ostalih področjih najverjetneje še počakati. 10. novembra torej Slovenija začenja vsebinska pogajanja, v sam pogajalski proces pa je prav tako na dvostranskem srečanju na ravni zunanjih ministrov vstopila 31. marca letos. V uniji na vprašanja, koliko časa bodo pogajanja trajala, odgovarjajo, da je tempo odvisen od pripravljenosti kandidatk. Bolj bodo te pripravljene, krajša bodo pogajanja, je nedavno dejal predsednik Evropske komisije Jacques Santer. Do začetka vsebinskih pogajanj prihaja manj kot teden dni po objavi komisijinih poročil o napredku posameznih kandidatk. V poročilu o Sloveniji je Bruselj državo opozoril, da ne napreduje pri usklajevanju zakonodaje z unijinim pravnim redom. Komi-sijine ocene so včeraj obravnavali zunanji ministri petnajsterice. Mihela Zupančič, STA Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo indrugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. m O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 GIBANJA / PO PODATKIH EUROSTATA ZA LETOŠNJI SEPTEMBER Povprečna stopnja brezposelnosti v EU prvič od leta 1992 padla pod 10% V Evropi 16,6 milijona brezposelnih - Najvišja stopnja v Španiji, sledi ji Italija BRUSELJ - Povprečna stopnja brezposelnosti v petnajstih nižavah Članicah Evropske nnije je prvič od decembra 1992 padla pod raven 10 odstotkov. Po podatkih, ki jih je v9eraj objavil Eurostat (statistični urad Evropske unije), je pov-PieCna stopnja brezposelnosti v navezi septembra letos znašala “’9%, v enakem mesecu leta ■t997 pa je bila na ravni 10,6%, torej za 0,7% višja. V enajstih nižavah, ki bodo 1. januarja 1999 uvedle skupno evropsko nenamo enoto, pa je povprečje ^a odstotek višje in znaša 10,9%, vendar je krivulja tudi v tem primeru padajoča: v tretjem trimesečju letošnjega leta je Povprečna stopnja brezposelnosti v evroenajsterici znašala 11%, septembra lani pa 11,7%. Eurostat ocenjuje, da je v evropski petnajsterici skupaj 16, 6 milijona brezposelnih, v evroenajsterici pa jih je 14 milijonov. Kot reCeno, stopnja brezposelnosti v EU že šest let ni padla pod 10%, kar pomeni, da se v zadnjem Času razmere na evropskem trgu dela, sicer poCasi, a vendarle spreminjajo. Razdalja med Evropo in ZDA ter Japo-snko pa je kljub temu še zelo velika: onkraj Atlantika znaša stopnja brezposelnosti 4, 6%, v Deželi vzhajajočega sonca pa -kljub moCni recesiji - zgolj 4,2%. Eurostat ugotavlja, da so nekatere Članice evropske naveze od decembra 1992 zelo napredovale v boju proti brezpo- selnosti. To še posebej velja za Dansko, ki je svojo stopnjo znižala od 10 na 4,3%, za Veliko Britanijo (od 10,8 na 6,3%) in Nizozemsko (od 5,9 na 3,7%). V povsem nasprotno smer pa sta šli Nemčija (od 7,1 na 9,5%) in Italija (od 9,2 na 12,3%). Različno je bilo v teh osmih letih gibanje brezposelnosti tudi glede na spol in na starost iskalcev dela: med moškimi se je stopnja znižala od 8,8 na 8,5%, med ženskami pa je zrasla od 11,4 na 11,7%. Posebno poglavje so mlajši od 25 let, katerih povprečna stopnja brezposelnosti v EU je še vedno izredno visoka (19,4%), Čeprav se je glede na lanski september (21%) znižala. Statistični urad EU Eurostat je objavil podatke o stopnji brezposelnosti v državah unije septembra letos (v odstotkih): Luksemburg 2,2 Nizozemska 3,7 Danska 4,3 Avstrija 4,5 Portugalska 4,6 Velika Britanija 6,3 Švedska 7,7 Belgija 8,8 Irska 8,8 Nemčija 9,5 Finska 11,2 Francija 11,9 Italija 12,3 Španija 18,5 Grčija — Petnajsterica EU 9,9 Enajsterica evra 10,9 Italijanski lastnik načrtuje selitev svojega obrata iz Koroške na Češko CELOVEC - Južna Koroška je v nevarnosti, da že s koncem leta izgubi skoraj 200 delovnih mest. Tovarna akumulatorjev Barenbatterie v dvojezični občini Bistrica v Rožu, katere lastnik je zasebni italijanski koncern Fiamm, namreč načrtuje preselitev bistriške tovarne na novo lokacijo v Mladem Boleslavu na Češkem. Tam - tako potezo utemeljuje vodstvo koncerna - je delovna sila znatno cenejša, to pa seveda zagotavlja višji dobiček od sedanjih 30 milijonov šilingov letno (približno 4, 2 milijarde lir). V tovarni na Bistrici je trenutno zaposlenih skoraj 200 delojemalcev, obseg proizvodnje pa presega 800.000 akumulatorjev letno. Koroški deželni glavar Christof Zer-natto je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da bo deželna vlada storila vse, kar je v njeni pristojnosti, da bi italijanski lastnik premislil oziroma spremenil svoje načrte in ostal na Koroškem. Dežela je celo pripravljena podpreti odkup podjetja, da bi tako rešila ogrožena delovna mesta v gospodarsko šibki regiji, je dejal Zernatto. Za ohranitev tovarne v Rožu so se izrekli tudi avstrijska sindikalna zveza, koroška delavska zbornica in gospodarska zbornica v Celovcu. Ivan Lukan TRST / NOV ALARM PRED SESTANKOM ECOFIN Bolj teče čas, manj bo koristi od ofkhora Ko se je zamisel rodila, je berlinski zid še stal TRST - Natacnega še ni pravzaprav nic, toda bojazen pred dokončnim polomom naCrta o tržaškem finančnem centru off-shore je spet oživela, kot že velikokrat v vseh teh letih neskončnega Čakanja na njegovo uresničitev. Sklep o ustanovitvi centra je že nekaj mesecev pripravljen z vsemi potrebnimi pooblastili Rima in Bruslja, njegovo objavo v uradnem listu, po kateri bi lahko prešel v operativno fazo, pa preprečuje le še računsko sodišče, kjer se je kot vse kaže odlok ustavil. Zakaj? Tega nihče zanesljivo ne ve, zato so seveda možna le ugibanja. Toda nov preplah prihaja z druge strani, zbudila ga je namreč napoved, da se bodo finančni oziroma ekonomski ministri evropske petnajsterice na svojem naslednjem rednem sestanku (Ecofin) 1. decembra ukvarjali s problemom »davčnih paradižev«, med katere bi lahko sodil tudi načrtovani tržaški off-shore. Ce je to res, se lahko zgodi, da bo novorojenček zadušen še pred rojstvom, čeprav župan Hly ne izgublja upanja in zagotavlja, da centru ne grozi tveganje. Ce je tako, pa veliko koristi od njega Trst tudi ne bo imel, kajti takrat, ko se je zamisel rodila, je bil na oni strani meje še socialistični vzhod, danes pa so tam države, ki se pospešeno vključujejo v Evropsko unijo. Fiat in Renault skupaj v Teksidu TURIN - Fiat in Renault sta včeraj sklenila preliminarni dogovor o združitvi svojih livarskih dejavnosti v skupno grupo Teksid, v kateri bo imel turinski koncem 66,5-, Francozi pa 33,5-odstotno udeležbo. Operacija bo predvidoma končana do aprila prihodnje leto, novi livarski pol, ki se bo uvrstil med največje proizvajalce kovinskih avtomobilskih delov na svetu, pa bo imel letni promet v vrednosh 3.300 milijard lir. Dogovor predvideva, da bo Teksid (sedaj 100-odstot-no Fiatov holding, ki ima po vsem svetu 22 podjetij) razpisal dokapitalizacijo in tako omogočil vstop Renaultovega kapitala. Francoski partner bo prispeval v novo grupo štiri svoje tovarne, integracija pa bo močno okrepila mednarodni položaj Teksida, ki bo v prihodnjih štirih letih investiral še tisoč milijard lir, kda bi do leta 2003 dosegel 4.800 milijard lir prometa. NOVICE S sestanka guvernerjev kanček optimizma BASEL - Končni obračun letošnje gospodarske rasti v Evropi ne bo slab, Čeprav je upočasnitev v prihodnjih mesecih možna, vendar je realistično pričakovanje, da se bo rast kljub manjšemu ritmu nadaljevala, je vCeraj na rednem mesečnem posvetovanju guvernerjev centralnih bank v švicarskem Baslu dejal predsednik nemške Bundesbank Flans Tietmeyer. Za preprečitev hujšega zastoja je nemški guverner spet opozoril na potrebo po strukturnih reformah, kar je po njegovem mnenju tudi osnovni recept v boju proti brezposelnosti. ItaUjanski guverner Fazio pa je potrdil, da gospodarska rast v Italiji v drugi polovici leta zaostaja, vendar je optimistično ocenil, da obstajajo pogoji za poživitev ekonomske dejavnosti. Comit: ekskluzivna pogajanja za združitev z Banca di Roma MILAN - Na včerajšnjem težko pričakovanem upravnem svetu banke Comit je končno padla dolgo odlašana odločitev o stateškem povezovanju te šeste najvecje italijanske banke, ki pa je hkrati najbolj internacionalizirana med italijanskimi bankami. S tem je po vsem sodec odpadla hipoteza o povezovanju Comita z bančnim polom San Paolo-IMI in še bolj z morebitnimi nemškimi partnerji (govorilo se je o Deutsche bank) in namesto velikega bančnega pola severne Italije se bo rodil nov banCni pol na relaciji Milan - Rim. Sicer pa je bila »zaroka« z rimsko banko načrtovana že pred Časom, a so šli nato načrti po vodi, zdaj pa se je spet prižgala zelena luC za rojstvo najvecje itatijanske bančne grupe. Generali: izmenjava delnic z nemško Commeizbank MILAN, FRANKFURT - Tržaški »krilati lev« je spet poskrbel za presenečenje in si še enkrat za svoj referenčni trg izbral Nemčijo. S Commerzbank, eno naj-veCjih nemških bank, je namreč sklenil sporazum o izmenjavi delnic, po katerem bo Commerzbank prevzela 2, 5 odstotka delniškega paketa Generali, tržaška zavarovalnica pa bo postala lastnik 5 odstotkov delniškega kapitala nemške banke. Oba velikana, ki načrtujeta strateško banCno-zavaroval-niško zavezništvo (tim. ali finance), sta že ratificirala, sporazum, ki predvideva tudi izmenjavo predstavnikov v obeh upravnih svetih. Komisar EU van Miert odredil preiskavo o ABI BRUSELJ - Evropski komisar za konkurencio Karel van Miert je sprožil preiskavo o bankah, Članicah italijanskega bančnega združenja ABI, ki so obtožene, da so ustvarile kartel pri upravljanju vrednostnih papirjev v okviru družbe Montetitoh. Kapital te družbe je namreč v rokah najvecjih italijanskih bank, ki naj bi se povrhu nekorektno obnašale tudi na področju hipotekarnih in obvezniških posojil. Število proizvajalcev avtomobilov se krči MUNCHEN - V naslednjem desetletju se bo močno pospešil proces koncentracije in združevanja proizvajalcev motornih vozil, ki bo privedel do močnega skrčenja njihovega števila, tako da jih bo na svetu le še kakih deset. Tako vsaj napoveduje izvršni predsednik najvecje nemške avtomobilske hiše Daimler Benz, Jiirgen Schrempp, ki je v intervjuju za nek nemški tednik tudi ocenil, da upočasnitev gospodarske rasti ne bo tako velika, da bi njegovo podjetje prisilila h krčenju zaposlenosti. Res pa je, da bo Daimler Benz odslej previdnejši pri novih zaposlitvah, potem ko je v zadnjih dveh letih ustvaril kar 20 tisoč novih delovnih mest. < 9. NOVEMBER 1998 v URAH valuta nakupni prodajni < ameriški dolar 1641,00 1667,00 00 M nemška marka 981,00 997,00 funt šterling 2.719,00 2.774,00 0 švicarski frank 1188,00 1213,00 <0 N h belgijski frank 46,92 48,92 < m francoski frank 289,00 299,00 oc Ul oc i * danska krona 255,00 265,00 norveška krona 218,00 228,00 4. r- švedska krona 206,00 216,00 n kanadski dolar 1.058,00 1.098,00 «N (Q portugalski eskudo 9,14 10,04 N nizozemski gulden 861,00 886,00 oc avstrjski šiling 138,30 142,65 ti cf španska pezeta 11,18 12,28 N grška drahma 5,60 6,40 irski šterling 2414,00 2494,00 d \ japonski jen 13,35 14,25 't % avstralski dolar 998,00 1068,00 J madžarski florint 6,50 8,00 T 8 r hrvaška kuna 240,00 265,00 m x / slovenski tolar 10,10 10,40 9. NOVEMBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1639,00 1669,00 nemška marka 981,00 996,00 francoski frank 290,00 300,00 nizozemski gulden 862,00 887,00 belgijski frank 47,10 48,90 funt šterling 2698,00 2788,00 irski šterling 2413,00 2508,00 danska krona 256,00 266,00 grška drahma 5,70 6,16 kanadski dolar 1060,00 1095,00 švicarski frank 1187,00 1212,00 avstrijski šiling 138,50 143,00 slovenski tolar 10,15 10,45 hrvaška kuna 252,00 272,00 MILANSKI BORZNI TRG 9. NOVEMBER 1998 INDEKS MIB 30: -1,58 delnica cena var. % delnica cena var. % 9. NOVEMBER 1998 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1660',110 EKU 1944,980 nemška marka 989,220 francoski frank 295,030 funt šterling 2764,080 nizozemski gulden 877,300 belgijski frank 47,956 španska pezeta 11,633 danska krona 260,210 irski šterling 2460,620 grška drahma 5,879 portugalski eskudo 9,647 kanadski dolar 1083,480 japonski jen 13,834 švicarski frank 1197,770 avstrijski šiling 140,600 norveška krona 223,270 švedska krona 211,880 finska marka 325,290 Alleanza Ass. 20.645 -1,40 Bca di Roma 3.065 -0,71 Bca Fideuram 9.779 -3,55 Bca Intesa 8.651 -0,97 Compart 1.290 -2,49 Comit 11.618 -2,41 Benetton 2.843 -1,31 Edison 15.767 -0,74 Eni 9.943 -1,13 Fiat 4.883 -2,69 Generali 59.043 -0,19 Imi 25.011 — Ina 3.984 -2,35 Italgas 7.650 -0,63 Mediolanum 45.857 -0,02 Mediaset 11.229 +2,39 Mediobanca 17.907 -1,32 Montedison 1.770 -2,21 Olivetti 3.999 -2,48 Parmalat 2.784 -1,10 Pirelli Spa 5.002 -0,17 Ras 20.797 -1,67 Rolo 35.951 -2,88 San Paolo To 24.693 -1,33 TIM 10.039 -2,62 Telecom Ita 11.698 -1,84 O ljubljanska banka Podružnica Milano PRIREDITVE Torek, 10. novembra 1998 Do nedelje Giorgio Gaber v tržaškem gledališču Rossetti Priljubljeni Giorgio Gaber se vrača v Trst: v gledališču Rossetti bo od drevi do nedelje nastopal v svoji zadnji predstavi UnTdiozia conquistata a fatica (Težko priborjenja neumnost). Kot vse zadnje doslej je tudi to pripravil z zvestim sodelavcem Sandrom Lu-porinijem po preizkušenem vzorcu prepleta teksta in songov. V ljubljanski operi ta teden dvakrat premiera Ekvinokcija Marjana Kozine Ansambel ljubljanske opere je za svojo prihodnjo premiero v tekoči sezoni pripravil opero v štirih dejanjih Ekvinokcij domačega skladatelja Marjana Kozine. V skladu z opredelitvijo novega vodstva bodo tudi Ekvinokcija odpeli na dveh enakovrednih premierah, namreč 12. in 14. novembra libreto za opero je napisal skladatelj Kozina sam po drami Ekvinodjo Iva Vojnoviča, prevod je delo Smiljana Samca Dirigenta bosta Loris Voltolini in Aleksandar Spasič, režiser Vinko Moedemdorfer, scenograf Andrej Stražišar, kostumografka Alenka Bard, koreografka giba Ksenija Hribar. V dveh enakovrednih zasedbah bodo v glavnih vlogah peli: Jure Kušar (Jurij Reja) v vlogi Iva, Saša Gano (Juan Vasle) v vlogi Frana, Milena Morača (Rebeka Radovan) kot Anica, Božena Glavak (Mirjam Kalin) v vlogi Jele, Franc Javornik (Ivan Sancin) v vlogi slepega Vlaha, Zdravko Berger (Slavko Sa- vinšek) v vlogi Pava in Jaki Jurgec (Robert Vrčon) kot Niko. Skladatelj Marjan Kozina (1907-1966) je diplomiral leta 1930 na Dunaju pri Josephu Marxu, izpopolnjeval se je v Pragi pri stvo je Kozina videl v ustvarjanju "povedne" glasbe. Zavračal je čisto racionalne umetniške konstrukte. Kozina je svoje najobsež-nejše delo, opero Ekvinokcij, začel pisati v Beogradu leta 1940. Delo je dokončal leta 1942, premiero je opera doživela 2. maja leta 1946 v ljubljanskem opanem gledališču. Lepih uspehov je bila opera deležna tudi na tujem Kozina je napisal več orkestralnih in vokalnih del ter uglasbil nekaj samospevov. Znan je tudi kot avtor filmske glasbe, denimo za prvi slovenski povojni film Na svoji zemlji Ukvarjal se je tudi s pisanjem o glasbi Leta 1948 je prejel Prešernovo nagrado. (STA) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Kulturni dom Danes, 10. t.m., ob 16. uri (Red H) ponovitev Ibsenove drame Hedda Gabler. Gledališče Rossetti 10., 12., 13. in 14. novembra ob 20.30, 11. in 15. novembra pa ob 17. uri: Go Igest Srl »Gaber 98/99 unldiozia conquistata a fatica«, priredila Sandro Luporini in Giorgio Gaber, izvaja Giorgio Gaber. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo 13. in 14. novembra ob 20.30, 15. novembra ob 16.30, 16. novembra ob 16.30 in ob 20.30 Neil Simon »Stanno suonando la nostra canzone«. Režija Gigi Proietti. La Contrada - sezona za mladino in otroke Gledališče Cristallo 10. in 11. novembra ob 10. uri Filarmonica Clown (Milan) »Artu e Merlino. Kinodvorana Alcione - Ul. Madonizza 4 Ciklus osmih filmov v originalu Jutri, 11. novembra - Alain Resnais »On connait la chanson«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 10.novembra ob 20.30, v veliki dvorani nastopa Mestno Gledališče iz Ljubljane z Molie-rejevim delom »Tartuffe«. Obveščamo Vas, da je predstava Dan oddiha v izvedbi Odra 90 napovedana v nedeljo, 15. novembra 1998 v Kulturnem centru Lojze Bratuž, odpadla. V petek, 13. novembra ob 9.30 in ob 10.45, v okviru »Goriškega vrtiljaka« predstava »Baletni utrinki«. Kulturni dom Danes, 10. novembra ob 20.30, italijanska predstava »Stanno suonando la nostra canzone«. V torek, 17. novembra, ob 9.30 in ob 10.45, bo v okviru Goriškega vrtiljaka Slovensko stalno gledališče iz Trsta podalo delo z naslovom »Palček«. V petek, 20. novembra ob 20.30, predstava »Opera za tri groše«, v priredbi ZSKD. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 17. in v sredo, 18. novembra ob 20.30 Oscar Wilde »L’importanza di essere Ernesto«. Režija Barbara Nativi. VIDEM Sezona Gledališča »Giovanni da Udine« 12., 13., 14. in 15. novembra, nastop gledališča Metastasio in Stalnega gledališča iz Veneta s Pa-solinijevim delom »Orgia«. Režiser Massimo Castri. ČEDAD Gledališče Ristori Danes, 10. novembra bo v izvedbi Teatri Uniti Molierovo delo »Ljudomrznik«. Režiser Toni Ser-villo. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 10. novembra ob 10.30 in ob 20.00, v sre- do 11. nov. ob 10.30, gostovanje Drame SNG iz Ljubljane - P. Calderon de la Barca: »Življenje je sen«. 12., 13., 14., 18., 19., 20. in 21. novembra ob 20.00, gostovanje SSG iz Trsta z delom T. McNal-ly, »Master Class«. V soboto, 14. novembra ob 11. in 16. uri - Goriški vrtiljak. Gostovanje KD iz Deskel: »Razbojniki iz Kardemomme. LJUBLJANA Cankarjev dom Do 19. novembra mednarodni filmski festival. Drama SNG Danes, 10. novembra ob 19.30, gostuje PDG iz Nove Gorice z delom E. Ionesco, »Plešasta pevka«. Jutri, 11. novembra ob 19.30, gostuje PDG iz Nove Gorice z delom F. Molnar: »Liliom«. Moste - Kulturni hram V soboto, 14. novembra ob 17. uri, gostovanje na 6. Mednarodnem festivalu otroških predstav poklicnih gledališč Zlata paličica - M. Logar: »Kralj v Časopisu«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoCa, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave in sicer od 10. novembra dalje pri blagajni gledališča od 9. do 12 in od 16. do 19. ure. Operna sezona 15., 17., 19., 22., 24., 26., 28. in 29. novembra Richard VVagner »Die vvalkiire«. Dirigent Stefan Anton Reck, režija Frank Bern d Gottschalk. Gledališče Mlela Jutri, 11. novembra ob 21.30 koncert afriškega glasbenika Habiba Voiteja in skupine Bamado. Organizatorja sta Globogas in Bonavventura. Trieste prima - Srečanje s sodobno glasbo Cerkev sv. Silvestra Jutri, 10. novembra ob 18.00, madžarski skladatelji, ob 20.30 Ensemble Musiča Nova - Sofia (Bolgarija). Skladbe romunskih, bolgarskih in ruskih avtorjev. V sredo, 18. novembra ob 20.30, Chromas Ensemble - Adriano Martinolli dirigent, skladbe lannisa Xenakisa, Giacinta Scelsija. Glasbena matica - Trst Luteransko - evangeličanska cerkev, Trg Panfili Danes, 10. novembra ob 20.30 nastop Slovenske- ga komornega zbora iz Ljubljane. Dirigent Mirko Cuderman. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V sklopu Koncertne sezone in v sodelovanju s SCGV E. Komel nastopa v Četrtek, 12. novembra ob 20.30 v Veliki dvorani »Chromas ansamble«. Umetniški vodja Adriano Martinolli. V petek, 13. novembra ob 10.30 v sklopu Goriškega vrtiljaka za mladino se bo odvijala predstava v priredbi Srednje baletne šole iz Ljubljane. V soboto, 21. novembra ob 20.30 in v nedeljo 22. novembra ob 16.00 se bo v Veliki dvorani odvijala revija pevskih zborov »40. Cecilijanka« v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete. Kulturni dom Jutri, 11. novembra ob 17. uri, koncert »Elettro rock«. Prireditelj: Sinergie multiple senza confini (Gorica). _______________SLOVENIJA__________________ GRAD DOBROVO V petek, 13. novembra ob 20. uri nastopa Pihalni trio »Ars«. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana V Četrtek, 12. novembra ob 20. uri in v soboto, 14. novembra ob 19.30, Marjan Kozina: »Ekvinokcij«. V četrtek, 19. in v soboto, 21 novembra ob 19.30, Marjan Kozina: »Ekvinokcij«. V sredo, 18. novembra ob 19.30, Bedrich Smetana: »Prodana nevesta«. Cankarjev dom V petek, 13. novembra ob 20. uri v Gallusovi dvorani, Simfoniki RTV Slovenija in Komorni zbor RTV Slovenija, dirigent Giinther Neuhold. V ponedeljek, 16. novembra ob 20. uri v Gallusovi dvorani nastop Dunajskih filharmonikov. Dirigent Mariss Jansons. V Četrtek, 19. novembra ob 22. uri, Štihova dvorana, Muze se muzajo... NoCna glasbena druženja. Janez Škof, harmonika in glas. 19., 20. in 21. novembra, v Gallusovi dvorani ob 19.30, nastop Orkestra slovenske filharmonije. V nedeljo, 22. novembra ob 20. uri v Linhartovi dvorani nastop tria Vlatka Stefanovskega. V torek, 24. novembra ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije, Mednarodni mojstrski ciklus, Isabelle van Keulen, violina in Aleksander Rudin, klavir. Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli V sredo, 25. novembra ob 20. uri, nastop Godalnega kvarteta Tartini. _______________KOROŠKA_____________________ Mestno gledališče Celovec Jutri, 11. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). V Četrtek, 12. novembra ob 19.00 - Es singen die Steine (Kamni pojo) - naravni teater. V soboto, 14. novembra ob 14.30 - Aliče v Čudežnem svetu (pravljica z glasbo). V nedeljo, 15. novembra ob 15.00 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). V torek, 17. novembra ob 10.30 - Aliče v Čudežni deželi (pravljica z glasbo). V sredo, 18. novembra ob 19.30 - La Traviata (opera - G. Verdi). V Četrtek, 19. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). V petek, 20. novembra ob 10.30 - Aliče v Čudežni deželi (pravljica z glasbo). OM9.30 - La Traviata (opera - G. Verdi). V soboto, 21. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Židovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Židovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja). Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 14. novembra, druga razstava »Srečanje umetnikov.« Deželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Man-dracchio): do 5. decembra je na ogled razstava sodobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure. V palači Costanzi je na ogled razstava o Maksi- miljanov! ladji »Fatal No vara«. Razstava je odprta do 18. novembra in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Tržaška turistična agencija, razstavna dvorana, Ul. S. Nicold 20/111: do 17. novembra razstavlja Annamaria Ducaton. Razstava bo odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto. V galeriji Cartesius bo do 19. novembra Ciuhova razstava. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob ponedeljkih zaprto. OPČINE Prosvetni dom Do 10. novembra razstavlja Fulvio Cazzador. Razstava je ob delavnikih na ogled od 10. do 20. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: do 25. novembra raztava del Avgusta Černigoja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. Kulturni center Lojze Bratuž: od sobote 28. novembra se bo odvijala v priredbi Skupine 75 »Skupinska razstava fotografskih klubov«. V Kulturnem domu bo v Četrtek, 19. novembra ob 18. uri otvoritev razstave goriškega slikarja Hija-cinta Jussa. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. VENETO BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Schola di SanFApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. _____________SLOVENIJA________________ LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob nedeljah in praznikih 13-17, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. A RAI3 -^k slovenski program Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 Iz sveta živali: Burnica TV dnevnik ® RAI 1 6.00 6.30 6.50 9.35 Euronevvs Dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno: Deset minut 9.45 11.30 11.35 12.25 12.50 13.00 14.05 15.00 15.50 17.35 17.45 18.00 18.10 18.35 19.30 20.00 20.35 20.40 20.50 23.05 23.10 0.15 Film: Vortice (dram., It. '53, r. R. Matarazzo, i. Silvana Pampanini) Dnevnik Jutranja odd.: La vecchia fattoria Vreme in dnevnik Variete: Centoventitre (vodi Raffaella Carra) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: Komisar Rex (i. Tobias Moretti) Dok.: Kvarkov svet - Am-boselijski sloni Mladinski variete: Poletni Solletico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Heidi in. nan. Zorro Danes v parlamentu Aktuala odd.: Prima (vodi David Sassoli) Dnevnik Aktualno: Prima - Predvsem kronika Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport Kviz: La Zingara Aktualna oddaja: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik Glasbena oddaja v živo: Taratata (vodi Enrico Sil-vestrini) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme RAI 2 Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Predstavitev odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualno: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV Kronika v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: J.A.G. Loto ob 8-ih Dnevnik Nan.: E.R. - Medici in prima linea (i. A. Edvvards, G. Clooney) Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner) Dnevnik, 0.20 v parlamentu, 0.30 vreme, šport Umbria jazz Jk RAI 3 6.00 8.30 9.00 10.30 12.00 12.20 14.00 15.00 15.30 15.40 17.00 18.30 19.00 19.55 20.00 20.50 22.40 23.05 0.30 Jutranji dnevnik, vreme Aktualno: 30 let pozabe Film: Miss Italia (kom., It. '50, i. G. Lollobrigida) Aktualne odd. Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Obljubljene dežele, 13.30 Media/Mente, 13.50 Aforizmi Deželne vesti,dnevnik Nan.: Kaj ti roji po glavi? Športno popoldne Boks: Aurino- Guidelli (IP v lahko težki kat.) Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Superman Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi Pha visto Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.o knjigah: Per un pugno di libri, 0.00 TeleCamere Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme gg RETE 4 ITALIA 1 Jf* Slovenija 1 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Guadalupe Pregled tiska Nad.: Zingara, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Texas oltre il fmme (vest., ZDA ’66) Kviz: OK, il prezzo e gitisto Dnevnik in vreme Risanke Film: Il verdetto della paura - Trial by Jury (th-riller, ZDA ’94, i. J. Whalley-Kilmer) Film: La riffa (kom., It. ’91, i. M. Bellucci) m Pregled tiska Film: Satiricosissimo (kom., It. ’70) @ CANALE5 6.00 8.00 8.45 10.00 11.25 13.00 13.30 13.45 14.15 15.45 17.45 18.35 20.00 20.35 21.00 22.50 23.10 1.00 1.30 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Oddaja o dobrem počutju: Vivere bene be-nessere Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Un detective in corsia, 12.30 Due per tre (i. Johnny Dorelli) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: Le stagioni deli’ amore (dram., ZDA ’98, i. Rachel Ward, Rip Thor-ne, John Finn)) Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodij Variete: Superboll (vodi Fiorello) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Film: Braveheart (zgod., ZDA '95, r.-i. Mel Gibson. S. Marceau, 2. del} Aktualno: Target Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Striscia la notizia 6.10 6.40 9.20 10.15 12.00 12.55 13.30 14.20 15.30 16.00 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 20.45 23.10 0.10 1.05 1.35 Nan.: Očetovi prijatelji Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Mac Gyver Film: Clarence, il leone strabico (kom., ZDA '65, i. M. Thompson) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Kviz: Caccia alla ffase Risanke Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: Beverly Hills Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.: Baywatch Odprti studio, 18.55 Šport studio Risanke Nan.: La Tata Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Variete: II brutto anatroc-coloi (vodita Marco Bale-stri in Amanda Lear) Film: Variete: Le iene (vodi Simona Ven tura) Odprti studio, 0.20 Fatti e misfatti, Šport Variete: Fuego! Film: La compagna di banco (kom., It. ’77) # TELE 4 3 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Košarka Rokomet Konjske dirke Zoom Gorica Tempo futuro Euro Se domani verra (•) MONTECARLO 9 19.30, 22.30, 1.40 Dnev-■ nik, 13.00,19.50 Šport M Specialmente Tu IftMJ Nan.: Quincy M Film: Flipper contro i pi-I rati (pust, ZDA ’64) ImmI Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap Nogomet: Lecce- Fioren-tina (pokal Italije) Šport: Crono Film: L’ amore e il sangue (pust., ZDA ’85) 18.00 20.30 23.05 23.40 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Radovedni Taček: Nos, 9.45 nan. Pustolovščine (Nova Zelandija, 9. epizoda) Recept za zdravo življenje Po domače Nan.: Komisar Rex (Avstrija, i. Tobias Moretti, 10. epizoda) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Dosje, 15.10 Dosje, pogovor Prisluhnimo tišini Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Lutkovna nan.: Skrivno življenje igrač (3. ep.) Nna.: Waynove dogodivščine (Avstral., 24.) Pevec v jeseni: Portret Janeza Menarta Risanka TV dnevnik Vreme, šport, oglasi Nan.: Učitelj (Fr., 2. ep.) Dobro je vedeti Made in Slovenia Odmevi, kultura, Vreme Šport, oglasi Dokumentarna nadaljevanka: Hitler - Stalin (Fr., 2. del) Napovedniki TV PRIMORKA 8.00 14.10 14.15 15.30 16.15 14.10 Videostrani Videospot dneva Soočenje kandidatov Športni ponedeljek Hit Gorica - Publikum 18.00 Volitve: Soočenje strank Videostrani Dnevnik, vreme Policija svetuje Soočenje kandidatov za župane: Občina Izola Klepet ob glasbi z J. Svete Oddaja za zamejce v Italiji: Med Sočo in Nadižo Dnevnik TV Primorka {F Slovenija 2 8.45 9.00 9.30 9.55 10.20 10.45 11.40 12.35 14.25 15.40 16.10 18.05 18.55 19.00 19.30 19.55 20.00 21.20 23.05 23.35 0.05 0.55 1.00 Teletekst Vremenska panorama Nan.: Vprašanje zakonitosti (VB, 6. ep.) Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zel., 39. ep.) Nan.: Pacific Drive (Avstralija, 95. ep.) Tedenski izbor. Nan.: Ženska mojega življenja (Sp., 2. ep.) Studio City Sobotna noč: Lyle Lovett, rock Otočec (9. del) Euronevvs TV prodaja Film: Ženska iz plemena Lakota (ZDA) Nanizanka: Gospod in gospa Smith (ZDA, 8.) Oglasi TV igrica: Kolo sreče Videoring Najstniške viže s Tanjo Oglasi Koncert ob 100-letnici Leona Štuklja Film: Papirnata maska (VB 1990, r. Christopher Moran, i. Paul McGann, Amanda Donohoe) Svet poroča Nočni pridih. Nanizanka; Maldostniske izpovedi (Brazilija, 14. ep.) Nan.: A.S. (Nemčija, 5. epizoda) Napovedniki iC Koper 15.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 19.55 20.00 20.20 20.30 21.20 21.50 22.05 Euronevvs Tiri skozi čas Vatikanski muzeji TV nan.: Luisiana (i. M. Kidder, J. Charleson) Evropski kulturni magazin: Aliča Program v slovenskem jeziku: Evropa in mi Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Tiri skozi čas LOkalne volitve '98 Igre naših babic in dedkov Zgodbe o živalih Po magellanovih poteh Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik Košarka: Zucchetto Reg-gio Emilia - Pallacanestro Gorizia Vsedanes - Tv Dnevnik r "N Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, M.00, 17.00 Poročila; 7.25 Koledar in Pravljica; 8,00 Deželna kronika; 8.10 Pop spozna moje starše; 8.50 New Age; 9.15 Odprta knjiga: Pot v Trento (zadnji del); 9.30 Revival, 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.00 Prosti čas in turizem (A. Lupino); 12.40 MePZ MaCkolje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in rokavi. Ob ognjišču (pripr. A. Blažič); 14.40 Pop mušic; 15.30 Maldi val: Rock obrok - Slov.-eter, Srce sveta; 17.00 Mi in glasba:DePZ Carmina Slovenica; 18.00 Igra: Začasno osvobojeno ozemlje (F. Frančič, r. S. Verč); 18.40 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine H.30, 15.10. 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba Po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Modri val svetuje; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Met); 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Jurassic pop; 18.45 Klasična glasba; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.30 O jeziku; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.50 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 P.oslovne krivulje; 11.40 Volitve, 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latina; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 štos - Se v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Vokalna glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wu!fengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 28 Torek, 10. novembra 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 666 VREMENSKA SLIKA Nad Severnim morjem ter delom zahodne in srednje. Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Vremenska fronta se bo čez dan pomaknila nad Slovenijo. Pred njo doteka nad naše kraje v višinah vlažen in topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.40. Dolžina dneva 9.43. rLUNINE MENE Luna vzide ob 23.01 in zatone ob 12.49. PLIMOVANJE Danes: ob 2.29 20 cm, ob 7.43 najnižje 5 cm, ob 12.12 najvišje 14 cm, ob 20.01 majnižje -31 cm. Jutri: ob 4.19 23 cm, ob 11.18 najnižje 2 cm, ob 13.59 najvišje 3 cm, ob 21.36 majnižje -26 cm. MORJE Morje mimo, temperatura morja 16,79 stopinje C. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............8 1000 m..............7 1500 m..............6 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, pri občutljivih ljudeh se bodo pojavile značilne vremensko pogojene taževe. Ponoči bo vremenska obremenitev ponehala. -— °c 2000 m.............4 2500 m ............1 2864 m.............0 Z VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA C A DANES TRBIŽ CELOVEC o 4/8 KRANJSKA GORA A O TRŽIČ GRADEC 4/8 O S. GRADEC 3/7 <£■ M. SOBOTA o AL O mu O KRANJ CEDAO-^»_ 6/13 OVIDčM 6/13 _»N. GORICA 6/13 GORIC, 6/13 ° ~ POSTOJNA O «/» KOČEVJE O CEUE ° 4/9 7/13 TRST o ^ N. MESTO 4/10 O ZAGREB 5/10 ^ ❖ PORTOROŽ O 4'v m X ^^^RNOMELJ^ OPATIJA PAZIN o REKA 7/13 6? Danes bo oblačno, le ponekod bo rahlo deževalo. Padavin bo malo. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, najvišje dnevne od 5 do 13 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE:V sosednjih pokrajinah bo večinoma oblačno z zmerno oblačnostjo in manjšimi padavinami. JUTRI GRADEC 1/7 TRBIŽ cS CELOVEC O 0/7 KRANJSKA < a_ s CEDi 6/14 O OVIDEM V/7 o 0,7 KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 0/7 O KRANJ 9 GRADEC (63 0/6 m MARIBOR o i/io M. SOBOTA O 0/9 S CEUE O 1/9 6/14 GORICA 6/13 O ^N. GORICA 6/1 ZAGREB S TRST 7/14 POSTOJNA O 6/12 KOČEVJE N. MESTO O UMAG ' PORTOROŽ »^RNOMEU OPATIJA PAZIN O, REKA 8/15 r > ^ V sredo in četrtek bo povečini sončno in hladno, zjutraj in popoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. V sredo bo na Primorskem pihala zmerna burja. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Spomin na »Kristalno noč V klancu zaviraj, ob spustu pospešuj! LANZHOU - Kitajski znanstveniki ze nekaj časa preučujejo skrivnost v severozahodni kitajski provinci Gansu, kjer so vozniki žrtve nenavadnih doživetij. Vozniki morajo namreč ob vožnji navzdol po klancu, dolgem okoli 60 metrov in z naklonom 15 stopinj, pospeševati, ob vožnji navkreber pa morajo uporabiti ročno zavoro, saj vozila sama od sebe pospešujejo. Omenjeno nenavadnost je prvi opazil nek vojaški častnik. Napravil je več poskusov z različnimi vozili, med drugim tudi s kolesom, toda rezultat je bil vedno enak. Tudi ko je po pobočju spustil vodo, je ta odtekla navzgor. Profesor fizike na univerzi v mestu Lanzhou Fang Xijao-ming meni, da je fenomen mogoče pojasniti z geo-magnetizmom ali s spremembami zračnega tlaka. Profesor pravd, da morda obstaja magnetno polje, ki ga povzročajo magnetni minerali pod povšino klanca, kar pa je zelo neobičajno, saj magnetno polje ponavadi zavzema precej večji prostor. Gibanje vode navzgor naj ne bi bilo povezano z magnetnim poljem, temveč prej z razlikami v zračnem tlaku na odprtem prostoru. (STA/Tanjug) V Franciji prva »evropska« znamka PARIZ - V Franciji so predstavili osnutek nove znamke, ki jo bodo izdali januarja in na kateri bo vrednost navedena tudi v evrih. Gre za znamko za 3 franke, protivrednost v evrih pa bodo določili Sele 1. januarja. (AP) BERLIN - Pred 60. leti se je v Nemčiji v noCi z devetega na deseti november zgodila "kristalna noC", ki ji je sledil nacistični pogrom zoper Žide. Takratni nacionalsocialistični minister za izobraževanje in propagando Joseph Goebbels je organiziral "spontane" demonstracije proti Zidom, ki so zaradi številnih razbitih izložbenih oken postale znane kot "kristalna noC". Pripadniki takratnih udarnih oddelkov (enota SA) in pristaši Nacionalsocialistične stranke (NSDAP) so v tej noči požgali sinagoge, razbili in oropali judovske trgovine in njihove hiše. Umorili so 91 Židov, 26.000 pa so jih odpeljali v koncentracijska taborišča. NSDAP je izgrede prikazala kot spontano reakcijo Nemcev na atentat, ki ga je 7. novembra nad svetnikom nemškega veleposlaništva v Parizu storil 17-letni Zid Herschell Gruen-span. Atentat so nacisti izkoristili kot povod za dolgo načrtovano preganjanje Zidov, ki se je zaCelo takoj po nacističnem prevzemu oblasti, ko je nemški državni svet med kongresom stranke NSDAP v Nuer-bergu, 15. septembra 1935, sprejel protijudov-ski Zakon za zaščito nemške krvi in Časti ter Zakon o državljanih rajha, ki sta uzakonila javno diskriminacijo Zidov. Nemški predsednik Roman Herzog je včeraj pogrome zoper Žide v Nemčiji, novembra 1938, označil kot "klofuto clo-veCanstvu in civilizaciji". "Noe z devetega na deseti november 1938 spada med najhujše in najbolj sramotne trenutke nemške zgodovine, " je v Berlinu na osrednji prireditvi Centralnega judovskega sveta izjavil Herzog in poudaril, da se ne sme nikoli več zgoditi, da bi ljudi razlikovali glede na njihovo raso ali izvor, prepričanje ali vero, na zdravstveno stanje ali njihovo zmogljivost. Obletnice so se spomnili tudi v Avstriji, kjer so v noCi od 9. na 10. november 1938 zažgali 42 sinagog, uničili na tisoCe židovskih trgovin ter aretirali 7.000 Zidov, od katerih so jih 3.700 deporti-rali v Auschvvitz. Lovec na nacistične zločince Simon VViesenthal je ob tej obletnici dejal, da ni svobode brez pravice in da si pravice ni mogoče zamišljati brez resnice. Za to obletnico je na Dunaj prišlo 60 bivših deportirancev v taborišču Auschvvitz, ki sedaj živijo v ZDA, Izraelu, Ve-lilti Britaniji in Avstraliji in ki sodelujejo na Številnih slovesnostih v spomin na žrtve nacizma. Dogodka se spominja tudi avstrijska katoliška cerkev: v stolnici sv. Stefana bo veliki zvno bil plat zvona v spomin na žrtve nacizma. Na sliki (AP) arhivski posnetek razbitih trgovin v Nurenbergu. Alkoholizem med mladimi povezan z gledanjem televizije CHICAGO - Mladii ki vec gledajo televizijo in glasbene video spote, so zaradi vpliva medijev bolj podvrženi alkoholizmu, je pokazala raziskava ameriške univerze Stanford, ki je zajela 2600 srednješolcev, starih 14 in 15 let. PijaCe, ki se pojavljajo na televiziji ali v glasbenih spotih, so namreč večinoma alkoholne. Kot so pokazali rezultati raziskave, se je verjetnost, da bodo mladi zaceli piti alkohol v prihodnjih 18 mesecih, povečala za okrog tretjino z vsako dodatno mo gledanja glasbenih spotov, z vsako dodatno uro gledanja televizijskega programa pa se je ta verjetnost povečala za deset odstotkov. (STA/Hina) De Klerk znova v zakonski jarem JOHANNESBURG - Nekdanji južnoafriški predsednik Frederick de Klerk (61) se je v soboto v Capetovvnu porodi s svojo dolgoletno ljubeznijo Elito Georgiades (46), nekdanjo soprogo grškega ladjarja Tonyja Geor-giadesa, je poročala televizijska hiša S ABC. Poroka je bila le teden dni po uradni de Klerkovi ločitvi od žene Marike, s katero je bil poročen 38 let. Nekdanji predsednik Se ni sporočil, kdaj naj bi z novo nevesto odpotovala na medene tedne. Po skromni poročni slovesnosti nameravata mladoporočenca odpotovati v Združene države, kjer naj bi de Klerk podpisal pogodbo o izidu knjige, ki jo pravkar piše, je Se poročala te-levizja. Novica o predsednikovem dolgoletnem izven-zakonskem razmerju je v javnost pricurljala Sele februarja letos, ko je nekanji predsednik Južnoafriške republike napovedal, da se bo ločil. (STA/AFP) Zaporniki lahko berejo erotične revije S ALT LAKE CITY - Okoli sto nekdanjih obsojencev iz zapora v Juti si bo razdelilo 15.000 dolarjev odškodnine, ker v zaporu niso smeli brati revij, opremljenih s fotografijami pomanjkljivo oblečenih deklet. Kot je povedal njihov odvetnik Brian Barnard, je zvezno sodiSče v obrazložitvi sodbe zapisalo, da so v zaporu izvajali "slabo prakso in samovoljno cenzuro". (STA/Tanjug) Kirk Douglas bo znova legel v bolniško posteljo LOS ANGELES Znani ameriški filmski igralec Kirk Douglas lahko navdih za svoj novi film Sundovv-ning najde kar v resničnem življenju. Douglas (81) je pred dvema letoma preživel možgansko kap, podobno kot moški, ki ga bo odigral v filmu. Snemanje filma se bo začelo prihodnji teden v Renu v Nevadi. Douglas, ki je pred tem zavrnil ponudbo, da bi igral pacienta, obolelega za Alzheimerjevo boleznijo, je v Šali povedal, da bo to "težka vloga". Douglas bo upodobil nekdanjega boksarja, zanimivo pa je, da naj bi v filmu uporabili nekaj kadrov iz filma Champion iz leta 1949. (STA/Tanjug)