Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK LN SOBOTO.
Cena posamezni Številki Din 1*50.
TRGOVSK
l'
L.IST
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. U-redništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v četrtek, dne 24. julija 1930. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 85.
Naše banke in obrestna mera.
Iz bančnih krogov smo prejeli:
V	štev. 82 »Trgovskega lista« ol 17. julija t. 1. je izšel članek »0 obrestni meri bančnih zavodov«, ki hoče .seznaniti oitatelje z vsebino znanega članka beograjske »Politike« o tem vprašanju. Prepričani smo sicer, da je večina naših trgovcev in indu-strijcev dovolj poučena o dejanskih prilikah, ki vladajo v bančni obrti, da lahko spregledajo neosnovanost v članku izrečenih očitkov, vendar gotovo ne bo odveč, ako se na kratko replicira na omenjena izvajanja.
Pisec članka trdi, da je izdatno znižuje obrestne mere 'za kredite odvisno le od dobre volje naših denarnih zavodov češ, da zaslužijo banke pri izposojevanju denarja 100, 200 in celo več procentov, kar da bi se pri vsakem industrijalcu ali trgovcu smatralo za navadno oderuštvo.
iNajpreje je treba pribiti, da govori članikar o surovem (bruto) dobičku in ne o čistem zaslužku. Surovi dobiček pa je nekaj popolnoma relativnega in v vsaki panogi gospodarstva različnega. Odločilno je pač samo to, kaj dejansko ostane dotičnemu podjetju po odbitku vseh potrebnih režijskih stroškov kot čisti dobiček. Marsikatero industrijsko 'podjetje doseže 1000% in tudi več surovega dobička, s čimer pa še dolgo ni rečeno, da mora biti tako podjetje tudi visoko aktivno.
Ako si sedaj številčno predočimo, kako je v tem oziru pri naših bankah, vidimo sledeče:
Tri največje slovenske banke so v letu 1929 dosegle skupni surovi dobiček v znesku Okroglo Din 37 milijonov. Od tega so morale izdati na plačah svojih nastavljencem okrbglo 17 milijonov, na ostalih upravnih stroških okroglo 8 in pol milijona, na davkih pa 1 in pol milijona. Preostane jim torej v okroglih številkah 10 milijonov čistega dobička in teh 10 milijonov predstavlja pravo rentabilnost v podjetjih delujočega lastnega kapitala, t. j. glavnice in rezerv v skupnem iznosu ca. Din 103 milijonov. Od tega je še odšteti dotacijo rezerv in pokojninskih fondov bank ter bilančno remuneracijo uradništva, tako da je bilo za leto 1929 razpoložljivih za izplačilo dividend Din 5,300.000-—, 'kar da na skupno glavnico dinarjev 74,500.000-— povprečno 1% -no dividendo. Nihče tega ne bo smatral za pretirano, nasprotno je ta odstotek, ako vpoštevamo višino v obratu stoječih sredstev, uprav neverjetno nizek.
Pri tem pa je še poudariti, da je danes bančna režija že reducirana na minimum onega, kar je mogoče, tako da je danes n. pr. personalna režija pri nas procentualno za dobro tretjino nižja, nego v velikih inozemskih zavodih, ki so svoj posel po strogem sistemu racionalizirali.
Ako misli torej pisec uvodoma omenjenega članka, da banke lahko po mili (volji znižajo debetno obrestno mero kar za 1, 2 ali 3% in da bodo še vedno dobro zaslužile, se silno moti, kajti v tem primeru bi itak skromna rentabilnost bančnega posla ne samo popolnoma odpadla, marveč bi morali zavodi svoje delovanje takoj ustaviti, da se sami ne uničijo. Da banke lahko svojo nalogo izpolnijo, morajo vzdržati gotovo procentualno napetost med debetno in kreditno obrestno mero in ta obrestna
diferenca mora pri današnjih razmerah znašati od prilike 4—6%. Za toliko odstotkov mora zavod denar dražje oddajati, nego ga sam plača, sicer ne zmore režije iin skromnega obre-stovanja lastne glavnice. Da je temu na celem svetu 'tako, se lahko vsak sam prepriča, ako zasleduje obrestno mero v inozemstvu. Na najlikvidnej-ših tržiščih v Franciji in v Švici plačajo danes banke za dnevno razpoložljive naložbe V2 % do 1% na leto, dočim računajo za kredite 6 do 7%, Potemtakem delajo te banke, v smislu omenjenega člankarja, 600% -ne in višje dobičke.
Člankar graja med drugim tudi neumestno in neplodonosno nakopiče-vanje kapitala v bankah, ker ga ni možno oddati našemu goskodarstvu v uporabo radi previsokih debetnih obresti. Kako neupravičen je tudi ta očitek, je povzeti iz dejstva, da morajo imeti banke vedno in vselej zadostna sredstva na razpolago, da obvarujejo svojo mobilnost. Ako je ta mobilnost danes morda malo prevelika, temu gotovo niso vzrok pretirane debetne obresti, temveč občutljiv zastoj v gospodarstvu sploh, ki pod danimi prilikami nima uporabe za ta sredstva. Po mnenju člankarja bi kazalo banke mobilizirati, samo da bi mogle oddajati ves svoj kapital komitentom po nižjih obrestih. Kam bi
to vodilo, naj razumni in v bančnih poslih podučeni ljudje samo presodijo.
Banke tedaj niso krive, ako je denar še vedno drag. Zboljšanje pride lahko samo od ene strani in to je od znižanja obresitne mere za vloge, ki je pri nas še vedno nesorazmerno visoka in podražuje indirektno vsako posojilo. Čim se bomo tu približali predvojnim razmeram, bo avtomatično tudi debetna obrestna mera padla na tako stopnjo, ki si jo v interesu napredka našega gospodarstvo vsi, oso-'bito pa banke, želimo.
Zgoraj navedeno seveda velja edinole za naše solidne in ugledne zavode, katerim v najboljšem smislu prednjačijo ravno naše slovenske banke. Znano je, da zlasti v južnih krajih naše države marsikateri zavod izrablja prilike in pomanjkanja kapitala, da zlasti od kmetskega komitenta izterjuje oderuške dajatve, tako da se tamkaj še vedno v posameznih primerih zahteva 20—30% letnih obresti. Naš članek tega postopanja nikakor noče odobravati, pač pa hoče braniti naše solidne banke pred neupravičenimi očitki, ki za naše razmere prav gotovo ne veljajo. Da je temu tako, je izjavila sama Narodna banka, ki je ob priliki revizije kreditnih razmer v Sloveniji opetovano proglasila debetno obrestno mero, ki jo računajo naše slovenske banke, za jako zmerno in jo postavila za zgled vsem drugim bankam v državi.
Statistika o konkurzih.
Minister pravde g. dr. Milan Srskič je izdal naredbo o statistiki o konkurzih in prisilnih poravnavah. S to naredbo se je izpolnila občutna praznina v gotovo važni statistični panogi.
Naredba se glasi:
I. Za potrebe splošne državne statistike morajo sodišča za konkurze in prisilne poravnave izven konkurza, ki se otvorijo od 1. maja 1930. dalje, sestavljati posebne statistične liste.
II. Obrazec statističnega lista m konkurze je tiskan na belem papirju. Za malenkostne konkurze (§ 181 kon-kurznega zakona) se porabljajo posebni listi, ki se od listov za konkurze razlikujejo samo po svoji sivi barvi.
III. Za statistiko zaključenih in ustavljenih poravnav izven konkurza se porablja obrazec, tiskan na svetlo-zelenem papirju.
IV. Sodišče mora liste izpolnjevati z vso pozornostjo in skrbnostjo, ker se sicer ne more doseči namena teh listov: olajšanje in pospešitev statistične predelave.
V. Razpredelki, ki vsebujejo podatke v številklah, |so razpredeljeni s tankimi črtami. Paziti je treba, da se številke vpišejo tako, da pride vsaka številka na njej vstrezno mesto med dvema črtama. Ako bi se številke vpisovale na druga mesta, ki niso za nje določena, bi se listi mogli težko porabljati.
VI. Konkurzni sodnik, odnosno sodnik za poravnavo vodi sestavo statističnih listov, jih podpisuje in daje za njih sestavo vsa potrebna navodila in to radi tega, ker bi osobje sodne pisarne moglo težko odgovarjati na vsa stavljena vprašanja, dočim je njemu to lahko, ter pozna do ceia položaj.
VII. Na vsako vprašanje državne statistike mora sodišče nujno odgovarjati.	*
VIII. Izpolnjeni in podpisani listi se izročajo uradniku, ki vodi register za konkurze in poravnave. Ta je dolžan, da hrani liste in se koncem vsakega meseca prepriča, ali se število listov strinja s številom končanih konkurzov. Ako je proti odločbi, vpisani v statistični list, vloženo pravno sredstvo, se tak list izloči in dopolni po končni odločbi višje instance.
IX. Statistične liste o konkurzih in poravnavah, ki so se pravnoveljavno končale v preteklem letu, pošlje sodišče meseca februarja splošni državni statistiki Beograd brez spremnega pisma z izkazom onih listov, ki so se vsled pravnih sredstev izločili in čakajo na odločitev višje instance. Po vpisani odločbi se ti listi posebej zbirajo in pošiljajo statistiki v mesecu juliju. Listi, glede katerih bi do tedaj končna odločba še ne izšla, se pošiljajo obči državni statistiki posamezno, ko dospe in se vpiše končna odločba.
X. Sodišča dobivajo statistične liste od obče državne statistike.
LIKVIDACIJA PREDVOJNIH RENT IZ BIVŠE AVSTR0-0GRSKE MONARHIJE.
Na inicijativo zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se je v mesecu marcu t. 1. vršilo v Ljubljani posvetovanje interesentov o prevzemu in obrestovanju bivših avstro-ogrskih predvojnih rent in o kuponski službi za bivše pokrajinske dolgove. V zvezi z resolucijo, sklenjeno na tem posvetovanju, izvemo, da je likvidacija tega vprašanja v kolikor gre za bivše predvojne državne rente že toliko dozorela, da se utegne urediti še tekom tekočega leta naj-brže s konverzijo starih obveznic z na-teklimi obrestmi v nov državni papir po relaciji, ki jo določajo mirovne pogodbe.
0 pobiranju samoupravnih trošarin.
Načelo, katero je fniančna uprava že dosedaj zastopala v raznih razpisih in odredbah in katero je dobilo zakoniti značaj s členom 75. in 79. zakona o državni trošarini, da smejo banovine in občine pobirati trošarine samo na predmete, ki se potrošijo na njihovem področju, je minister za finance izvedel v posebnem pravilniku, ki je objavljen v »Službenih No-vinah« št. 159. — 59. ex 1930 z dne 16. julija t. 1.
Po tem pravilniku se banovinska in občinska trošarina pobira na kraju, kamor se blago donese radi potrošnje.
V	krajih, kjer so za pobiranje trošarine postavljene posebne mitnice, se trošarina pobira pri uvozu blaga v trošarini zavezan rajon, ako se ne uvaža v javno ali privatno trošarinsko shranišče, vendar pa se banovinska in občinska trošarina ne more pobirati na trošarinske predmete pri tovarniških podjetjih, založiščih, trgovcih in točilcih na debelo, dokler oni ne prodajo^ blaga za potrošnjo na področju doticne občine. Ako se blago izvozi radi potrošnje v drugo občino, pobere trošarino ta druga občina.
Ko ta pravilnik stopi v veljavo, to je z dnem 16. julija 1930., morajo vse občine, ki pobirajo občinsko trošarino, svoje veljavne predpise prilagoditi temu pravilniku.
S	tem je avtoritativno odločeno tudi vprašanje, ali je ljubljanska mestna občina še nadalje upravičena pobirati občinsko trošarino po dosedanjih predpisih, v kolikor niso v skladu z novim pravilnikom. Predvsem je odločeno, da se blago, ki dohaja v Ljubljano po železnici in od tu odhaja v okolico, ni podvrženo občinski trošarini, kakor to določa naredba o ljubljanski občinski trošarini. Odločeno pa je tudi, da proizvajalci trošarin-skih predmetov, to je tovarne, dalje založišča in tudi veletrgovine niso dolžne plačevati na uvoženo blago občinske trošarine, dokler uvoženih predmetov ne prodajo za potrošnjo na področju mestne občine.
V	praksi se je pričel spričo jasnih določil zakona o državni trošarini pojem potrošnje za opravičilo nadaljnjega pobiranja trošarine tolmačiti jako ozkosrčno. Trdi se večkrat, da se trosarinsko blago potroši že, če se trošarini zavezana sirovina ali polu-fabrikat predela v finalni produkt. Tako ozkosrčno tolmačenje ni v skladu s pojmom potrošnje v zmislu zakona o državnih trošarinah, še manj pa v zmislu še vedno veljavnega pravilnika za pobiranje trošarinskih naklad v mestni občini ljubljanski iz leta 1924. Najznačilnejši je v tem pogledu člen 123. tega pravilnika, ki dovoljuje, da smejo stranke, ki se ba-vijo obrtoma s proizvajanjem predmetov, zavezanih občinskim davščinam, uvažati sirovine brez plačila občinskih naklad, ako jih prijavijo, da so namenjene za proizvajanje predmetov, ki so kot izdelek zavezani občinskim nakladam. >Občinska naklada se plačuje šele od izdelkov, in sicer od onih količin, ki se prenesejo v prodajalnico ali ki preidejo in ko prehajajo v lastno ali tujo potrošnjo in porabo na ozemlju mestne občine.« Potemtakem je popolnoma neutemeljeno, da se izkuša opravičevati neutemeljeno pobiranje z umetničeno
Prvi zaključni izpiti na trgovski akademiji
v Mariboru.
razlago pojma potrošnja, ko je vendar ta pojem v se veljavnem pravilniku docela jasno ustanovljen.
Pričakujemo, da spričo novega pravilnika mestna občina ne bo mogla več odlašati, da prilagodi pobiranje občinske trošarine zahtevam novega pravilnika.
POMORSKA STATISTIKA JUGOSLAVIJE.
TOI v Splitu je priobčila pravkar pomorsko statistiko Jugoslavije za 1. 1929.
V 64 naših pristaniščih je prišlo v tem letu 9097 jadrnic s 345.876 netotonami in 82.906 parnikov rednih črt in proste plovbe s 14,623.858 tonami; odšlo je pa iz istih 64 pristanišč 9044 jadrnic s 342.296 tonami ter 82.896 parnikov s 14,594.992 tonami. Med došlimi ladjami odpade 72-1 odstotkov tonaže na jugoslovanska izhodišča, 20'4% na italijanska itd.; med odišlimi ladjami je odšlo 71-1% tonaže v Jugoslavijo kot namembno deželo, 16-6% v Italijo itd. — Med došlimi ladjami je plulo 76-1% pod jugoslovansko zastavo, 18-8% pod italijansko itd.; med odhajajočimi pa 76-5 in 18-4%. Blagovni promet z Jugoslavijo je znašal v dovozu 2,600.000 met. stotov, v izvozu 2,800.000, promet z inozemstvom v dovozu 6,180.000, v izvozu 18,280.000 met. stotov. Večino jugoslov. trgovskega brodovja tvori 164 parnikom s 181.027 netotonami in 292.878 bruto-tonami ter 160.469 KS. Normalno število na jadrnicah, motornih ladjah, čolnih in parnikih zaposlenih mornarjev je ca. 39.000. V blagovnem prometu vodijo pristanišča Split, Dubrovnik, Sušak, Šibenik, Metkovič, Omiš.
ORGANIZACIJA ZA IZVOZ SADJA.
Privil, d. d. za izvoz deželnih produktov organizira letos izvoz sadja iz Jugoslavije. Zlasti se bodo ozirali na izvoz grozdja v Severno Evropo, pri čemer bo treba skrbeti za prvovrstno sortiranje in vkladanje. Kot glavni kraj izvoza bo fungiralo mesto Smederovo, kjer bo osnovala družba tudi selekcijsko napravo. Poleg grozdja bodo tu sortirali tudi druge sadne vrste in žitarice za izvoz.
SLIVE JUGOSLAVIJE DALEKO V OSPREDJU.
Kako prednjači Jugoslavija med državami sveta glede sliv, nam kaže sledeča statistika: Letna produkcija Jugoslavije znaša ca. 850.000 ton; daleč za njo so Zedinjene države Amerike s 160 tisoč tonami; nato Romunija 140.000, Češkoslovaška 100.000, Bavarska 60.000, Avstrija 45.000, Francija 40.000, Anglija 35.000, Španija 30.000 itd. Drugod je produkcija še manjša kot v navedenih deželah.
TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO IN BOLGARIJO.
Statistična generalna direkcija Bolgarije poroča, da je eksportirala Bolgarija v Jugoslavijo v prvih štirih mesecih t. 1. 5600 ton blaga v vrednosti 6,700.000 levov, importirala ga je pa iz Jugoslavije 6586 tonv vrednosti 47,100.000 levov. Po tonah je bila trgovina glede ekspor-ta in importa precej enaka, po vrednosti je bil pa jugoslovanski eksport sedemkrat večji kot bolgarski; obstojal je v glavnem iz pšenice. Skupni izvoz Bolgarije v imenovanih štirih mesecih je znašal 109.500 ton v vrednosti 2122 milijonov levev, skupni uvoz pa 94.300 ton v vrednosti 1529 milijonov levov. Bilanca teh mesecev je bila torej za Bolgarijo visoko aktivna. Njena trgovina z Jugoslavijo vobče ni velika, kar se spričo agrarnega značaja obeh dežel lahko razume. In bi bila še manjša, če bi ne bil letos slučajno izvoz jugoslovanske pšenice v Bolgarija tako obsežen.
ELEKTRIFIKACIJA OGRSKIH ŽELEZNIC.
V ogrskem prometnem ministrstvu se vršijo velike priprave za elektrifikacijo železnic. Ogrska vlada bo v prvi vrsti elektrificirala glavne proge, ki vodijo iz Budimpešte proti državni meji in sicer v smeri A rad, Beograd, Zagreb, Varšava, Praga in Dunaj. Kot prva pride na vrsto proga Budimpešta—Dunaj. V svr-ho nabave potrebnih finančnih sredstev se vršijo pogajanja z inozemskimi finančniki.
Ravnateljstvo Brž. trgovske akademije v Mariboru je te dni objavilo svoje prvo letno poročilo. Poročilo je prav skrbno sestavljeno, vsebuje dokaj zanimive podatke, pa gre za to vzornemu ravnateljstvu prav toplo priznanje. V uvodnih besedah poročila čitamo:
V	boju za narodno samostalnost je poživljala naš narod globoko ukoreninjena ljubezen do rodne grude in pa zavest o upravičenosti tega boja, ki mu je bil vsiljen in ki ga je sprejel v imenu svobodno se razvijajoče kulture, najvišjega sodišča v vseh poslednjih rečeh na svetu. — Na tem ozemlju pa, ki je bilo že zgodaj oteto civilizaciji in je zanje tekla pravda dveh kultur, se je naš narod uspešno branil samo z enim orožjem, prosveto, predvsem s šolsko prosveto. Z njo se je za narodno stvar pridobivalo čedalje bolj naraščajoče izobražen-stvo ter so se v narodnem duhu prebujale dotlej brezlične kmet iške množice. Dalje stran od tega boja pa je stalo meščanstvo, ki je bilo, zlasti v severnih predelih, še vse zaverovano v oblastnost in mogočnost tuje duševne in materijalne kulture in je bilo zategadelj narodnemu osvešče-vanju tuje ali celo protivno. Najslabše je bilo v tem oziru na periferiji našega ozemlja, kjer je v osrčju še vsa živa plemenska sila stopnjema pojemala in je bil tuji pritisk najhujši. Naš obrtni in trgovski, naraščaj se je vzgojeval v tujem duhu in večidel zapadel tujstvu. Zanj bi moralo pač skrbeti široko zasnovano strokovno šolstvo, ki ga pa tedaj žal nismo še imeli.
V	narodni državi smo poleg mnogih zamud popravili tudi to zamudo. Mariborski gospodarski in prosvetni činitelji so se z vso silo zavzeli, da se vzgoji domači trgovski naraščaj. Ustanovila se je dvorazredna trgovska šola, za katero sta si stekla velike zasluge že umrli poverjenik Narodne vlade g. dr. Karol Verstovšek in pa prvi ravnatelj novoustanovljene šole g. M. Dolenec. Toda kaj kmalu se pokazalo, da dvorazredna trg. šola sodobnim zahtevam in krajevnim potrebam več ne ustreza. Zadnja leta so prehitela tradicionalni razvoj in nujno terjala temeljitejše strokovno šolstvo; vzporedno s tem razvojem pa se je povzpelo tudi naše trgovstvo, ki je bilo dotlej še v povojih.
Potrebo temeljitejše izobrazbe trg. naraščaja pa je uvidelo tudi ministrstvo trgovine in industrije, ki je pričelo sestavno pospeševati višje strokovno šolstvo. Bilo je samo na tukajšnjih činiteljih, da se naše mesto okoristi z namerami trgovskega ministrstva ter si ustanovi zavod, ki bo ustrezal novim zahtevam čedalje živahnejše se razvijajoče trgovine 5n industrije. Vodstvo tedanje dvoraz-redne trgovske šole je propagiralo to misel pri tukajšnjih občinskih in gospodarskih činiteljih, ki so pokazali zanjo mnogo razumevanja, in njim in modri prosvetni politiki ministrstva trgovine in industrije gre hvala, da se je z ukazom Nj. Veličanstva kralja od 7. avgusta 1926, z odlokom ministrstva trgovine in industrije br. 12.052/VII. od 19. avgusta 1926 povzdignila dotedanja državna dvorazredna trgovska šola v državno trgovsko akademijo. S tem dnem se je torej ustanovila državna trgovska akademija v Mariboru,	ki je	imela
razen visokega ukaza	in velikega
idealizma učiteljskega	zbora	bore
malo svojega. Za šolski	pouk	nujno
potrebno zbirke so se v skromnem obsegu sproti nabavljale, zavod je bil nastanjen v poslopju državnega ženskega učiteljišča (mestno poslopje na Zrinjskega trgu št. 1), kjer zasilno gostači do današnjega dne strpan v pet učnih sobah.
Spočetka, ko se je zavod šele razvijal, je še šlo, toda leto za letom je
postajalo njegovo stanje nevzdrznej-še. V šolskem letu 1926/27 je obstajal prvi razred s paralelko. Število učencev 42, učenk 41, skupno 83. V naslednjem šolskem letu 1927/28 sta obstajala I. in II. razired s paralelkama. Že v šolskem letu 1928/29 se radi skopo odmerjenih prostorov ni mogla o tvor iti parlelka I. razreda ter se je morala zavrniti polovica prijav-ljencev. V tem letu so obstajali: I. razred 'in II. 'in III. s paralelkami. Število: 83 učencev, G8 učenk, skupaj 115.
V tekočem šolskem letu je obsegal zavod: I. razred, II. razred, III. razred in IV. razred s paralelko. Paralelka v III. letniku se je morala radi pomanjkanja prostora združiti, kar pouku v tem razredu ni bilo v korist. Iz istega razloga se je moralo odkloniti 32 prosilcev (nekako polovica) za I. razred. Vkljub vsem že omenjenim in raznim drugim zaprekam in težkočam se je zavod vendarle uspešno razvijal in proslavil letos z zadovoljivo uspelim zaključnim izpitom svoj prvi jubilej.
Pred 70. leti se je razlagalo ime tukajšnjega mesta simbolno: mar i bor. To simboliko naj si vtisnejo v spomin tudi abiturijenti, ki se odpravljajo v teh dneh v svet: Marljivost in borbenost naj jih vodita povsod, in zavod bo lahko ponosen nanje, v svesti si, da bodo njegovi posevki bogato plenjali.
Tvrdka:	Briider Taussky, Wien
II/2., Praterstrasse 15, želi stopiti v stik s tukajšnjimi mlini, ki meljejo koruzo. Imenovana tvrdka se intere-sira za produkte teh mlinov.
Tvrdka:	Semmelhaak & Wtnll,
Hamburg 13, (Jrindelhot 23, išče solidne zastopnike v Jugoslaviji, in sicer za snežne in dežne čevlje.
Tvrdka: Josef Kogler, Dampfsiige-werk und Holzexport, Feistritz-Pulst, Koroška, želi stopiti v stik z izvozniki hrastovih pragov.
V KATEREM JEZIKU SME BITI NAPISAN ZNESEK NA INOZEMSKIH NAKAZNICAH.
Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je 9. julija 1930 pod 62.056 izdala naslednjo okrožnico.
Ministrstvo nam je poslalo odklok P. T. br. 36.542 ode26. junija 1930, ki se glasi:
»Ministrstvo se je uverilo, da mnoge pošte niso razumele točke 2 odredbe štev. 89 v Vesniku štev. 4/1930. Ta točka namreč odreja, da mora biti napisan nakazniški znesek na nakaznicah iz naše države za inozemstvo razen v številkah tudi z besedami v francoskem jeziku. Pošte so pa mnenja, da velja to tudi za nakaznice, ki prihajajo k nam iz inozemstva, in vračajo zato take nakaznice, če so na njih zneski označeni v jeziku pošiljajoče dežele.
Po členu 28 pravilnika k londonski konvenciji glede nakaznic mora biti nakaznični znesek označen pač v latinici, ni pa določeno, v katerem jeziku.«
Naročamo vsem poštam, da naslovnikom inozemskih nakaznic v tem pogledu pri izplačevanju ne smejo delati ne-prilik, temveč da morajo samo ugotoviti, ali se zneska v številkah in besedah ujemata.
* * *
KARTELNA POGAJANJA OBDONAV-SKIH DRŽAV.
Iz Bukarešte poročajo o utemeljenem izgledu, da se bodo sestali zastopniki obdonavskili agrarnih držav — Rumu-nije, Jugoslavije in Ogrske — h konferenci v Bukarešti. Vse tri države bodo zastopane po svojih poljedelskih ministrih. Konference se bo udeležila tudi Češkoslovaška, a samo kot opazovalka. Opozarjamo na članek o Marinkovičevih izjavah, ki smo ga pred kratkim pri-| občili v »Trgovskem listu«.
j&dvetu
španska Narodna banka je zvišala obrestno mero od 5'A na 6%. To je čisto v nasprotju s postopanjem vseh drugih Narodnih ali državnih bank.
Takozvana mala carinskoiarifna novela v Avstriji predvideva med drugim sledeča carinska zvišanja: sadje od 5 na 20 zlatih kron, smola od 10 na 24, drva od 1 na 2, zarezana strešna opeka od 09 na 2, sodarska in pivovarniška smola od 16 na 36 zlatih kron.
Produkcija ameriških jeklarn je padla v zadnjem tednu že na 56 odstotkov njih produkcijske kapacitete.
Ameriške avtomobilne dividende so začele padati, ker je dobiček vseskoz močno reduciran; tako n. pr. je družba Nash Motors skrčila dividendo od 6 dol. na 4 dol.
Eksport bombaževine iz Anglije kaže v prvem letošnjem pollelju občuten padec, in še ni videti konca.
število avtomobilov in motornih koles na svetu znaša okoli 35 milijonov, to je ca. 3 milijone več kot pred letom dni. Na USA odpade 26,650.000 kosov.
Pogajanja o ustanovitvi kvotnega kartela avstrijskih bombaževih predilnic so že zelo napredovala; s kartelom naj se razdeli domača prodaja na posamezna podjetja.
Courtauld Ltd, znani angleški vele-koncern umetne svile, bo znižal inter-imno dividendo od 4 na 3%.
Mednarodnemu kartelu surovega jekla je odpovedalo članstvo belgijsko podjetje Forges de Clabercgue in bo nastopalo v bodoče glede cen in kvot-nih udeležb na mednarodnih trgih popolnoma samostojno. To je prvi izstop iz imenovanega kartela.
Gospodarska kriza v Indiji je zelo občutna; bombaževa borza v Bombavu je ustavila vse terminske transakcije, bombaževa kupčija je skoraj popolnoma prenehala, povsod drugod se kažejo znaki oslabelosti.
Francoska in Angleška banka izkazujeta sledeče zaloge zlata: Francoska banka 44-1 milijard frankov, Angleška banka 155'7 milijonov funtov.
Nemška Državna banka se je domenila z Italijansko banko v Rimu, da se inozemski giro-promet razširi na Italijo.
Fin-Elektra v Ziirichu (Fin-Finanzge-sellschafl) je dvignila vsled prevzema drugih udeležb delniško glavnico od 1 mil. švic. fr. na 30 milijonov.
Likvidirala bo l. 1925 ustanovljena angleška družba umetne svile Nuera Ar-tificial Silk Co.; na glavnico 630.000 funtov ni izplačala doslej še nobene dividende. Družba svojih finančnih obveznosti ne more več izpolnjevati.
Uradni jeziki Banke za mednarodna plačila so angleščina, francoščina, nemščina in italijanščina, tako v dopisovanju kot v debatah.
Mednarodni kartel vagonov bo na seji v Parizu, ki se bo vršila v septembru, razpravljal poleg vprašanj financiranja tudi o ureditvi produkcije.
Tekstilni trg v Indiji je v znamenju popolne depresije, povzročene po številnih štrajkih in po negotovem položaju. Zopet so tri bombažne tovarne v Bombavu prenehale z obratovanjem; in če bodo sedanje razmere trajale naprej, bo morala polovica bombaževih predilnic v Bombavu ustaviti delo.
Trgovinska bilanca Italije v prvem letošnjem četrtletju je bila pasivna s 1282 milijoni lir. Med odjemalci je Nemčija z 11 odstotki prva, med prodajalci USA z 18 odstotki prva, Nemčija z 11% druga. Aktivna je bila bilanca v prometu s petimi državami, pasivna v prometu s 16 državami.
Nemška industrija lokomotiv bo obratovanje znatno omejila. Zaprosila je upravo državnih železnic, naj ji pomaga z večjimi naročili*
Pogajanja industrije dušika v Parizu so dovedla končno do zbližanja strank in se bodo nadaljevala na koncu tekočega meseca.
Z bombažem obdelani svet v U. S. A. je uradno cenjen na 45,815.000 aerov, kar je toliko kot 97-3% lani z bombažem obdelane zemlje.
Francoske tovarne umetne svile so zvišale ceno za svilo Viscose za 1 do 2 fr. pri 1 kg. To je po več mesečnem padanju cen prvo zvišanje.
Dr. J. B.:
Okrajne hranilnice.
Od prijatelja z dežele sem dobil pismo, v katerem doslovno pravi: »Cuje se o splošni ukinitvi denarnih zavodov in ustanovitvi novih državnih zavodov. Ne verjamemo, pa vendar prosimo iufor-macij.« Iz tega se vidi, da v sedanjem času vlada po deželi v gospodarskih vprašanjih neka nervoznost, ki more dovesti k zmedenosti in k občutni škodi. Zato je treba pojasnila.
Kaj je vzrok, da je n. pr. nastala zgornja govorica? Sreska načelstva so po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani izdala vsem županstvom z okrožnico nalog, da naj občinski odbori v teku treh tednov sklepajo o ustanovitvi nove sreske hranilnice, za katero bi občine sreza jamčile s svojini premoženjem in s svojo davčno močjo. Po tem zamislu bi se imela torej za vsak srez ustanoviti na sedežu sreza hranilnica, podobna dosedanjim regulativnim hra-nilnimcam v mestnih občinah, samo s to razliko, da se glede jamstva za vloge pritegnejo vse občine sreza in da bi bila taka hranilnica podvržena kontroli zah je namreč organiziranih sedaj točno voda.
Za nas je najvažnejše vprašanje, ali je ustanovitev takih hranilnic potrebna. Ker če ni potrebe, in sicer nujne potrebe, čenvu ustanavljati toliko novih zavodov z novimi osebnimi in stvarnimi, običajno ne majhnimi izdatki. Na to vprašanje glede potrebe pa pri sedanjem stanju denarne in kreditne organizacije v banovini moremo popolnoma utemeljeno odgovoriti, da niso potrebne. Za širjenje varčevanja in za kreditne potrebe vsega prebivalstva ni v celi državi nikjer tako dobro preskrbljeno, kakor ravno v dravski banovini. More se trditi, da je dravska banovina z razne vrste denarnimi 'organizacijami in kreditnimi ustanovami naravnost prenasičena. To ni samo mnenje v banovini sami. To povdarjajo zlasti tudi vsi finančni strokovnjaki. Razume se, da je radi te pre-nasičenosti v dravski banovini najmočnejša propaganda za varčevanje, največja konkurenca za hranilne vloge in najnižja obrestna mera za vsake vrste kre-ditov, tako da o oderuštvu na področju banovine ne more biti več govora. Za vse vrste kreditne potrebe pa je denar po primerni obrestni meri vedno na razpolago.
Da je položaj tak, za to se imamo zahvaliti v prvi vrsti gosti mreži kreditnili zadrug (posojilnic), katerih je v banovini okoli 520. V obstoječih zadružnih zvezah je namreč organiziranih sedaj točno 500 kreditnih zadrug, in sicer:
Zadružna zveza, Ljubljana	326
Zveza slov. zadrug, Ljubljana 151
Zveza gosp. zadrug, Ljubljana 13
Revizijska zveza, Ljubljana	10
Poleg teh pa je še okoli 20 kreditnih zadrug, ki niso včlanjene pri nobeni zvezi.
Poleg kreditnih zadrug pa je v dravski banovini tudi najbolje izpopolnjena mreža regulativnih (občinskih) hranilnic, katerih je 26, če pa računamo k tem še banovinska denarna zavoda v Ljubljani in Mariboru, potem jih je 28. Vse tto so stvari, močni, solidno vojeni in dobro fundiirani denarni zavodi, predvsem v mestnih občinah. — Izkušnje zadnjih tet kažejo, da je bilo tudi bančnih zavodov preveč.
Če torej ni organizacija varčevanja niti kreditne potrebe niso vzrok za ustanovitev novih sreskih hranilnic, potem bi mogli videti vzrok za ustanovitev edino v tem, da banovinska denarna zavoda zahtevata poseben aparat, ki naj z njima sodeluje in jim zlasti dovaja hranilne vloge iz province. Za banovinski zavod v Mariboru se je tak aparat deloma že ustvarili. To se je napravilo tako, da so za okrajne hranilnice, za katere so poprej nosili jamstvo' avtonomni okraji bivše štajerske oblasti, prevzele jamstvo občine. To se je zgodilo radi tega, ker so bili avtonomni okraji ukinjeni in so tako naenkrat njihove okrajne hranilnice visele v zraku brez jamstva. Drugi banovinski zavod v Ljubljani pa takega aparata še nima. Zato okrožnica izrecno pravi: »Te hranilnice bi se podvrgle kontroli centralnega banovinskega denarnega zavoda in bi bile tudi v čim tesnejsi poslovni zvezi z njim.«
To pa po našemu mnenju ni zadosten razlog za ustanavljanje sreskih hranilnic. Sreske hranilnice bi se namreč imele ustanoviti na sedežih srezov. Na vseh sedežih srezov v bivši Ljubljanski oblasti in deloma tudi v nekaterih sreskih mestih bivše mariborske oblasti pa obstojajo močne občinske (regulativne) hranilnice. Jasno je, da bi potem redoma nastal konkurenčni boj med obstoj e»-čo mestno hranilnico in novo sresko hranilnico.
Če bi se že moralo nekaj narediti, ali ne bi bilo pametneje obstoječe mestne hranilnice na sedežih srezov razširiti na ta način, da poleg mestne občine prevzamejo jamstvo za vloge tudi občine sreza in seveda za to tudi dobijo sorazmeren vpliv na upravo hranilnice.
Z novimi ustanovitvami je treba največje previdnosti, ker je vprašanje, če bi se našlo kritje iz dohodkov za osebje, za nove prostore, za nove stroške dandanes, ko so nehali tisti zlati časi. v katerih so denarni zavodi dosti zaslužiti in lahko zaslužili. Razlika med obrestno jnero za vloge in obrestno mero za posojila se je namreč radi konkurence silno skrčila in zaslužek zavodov se je istočasno zelo zmanjšal, dočim se regijski stroški, zlasti -za davščine, niso zmanjšali, temveč imajo celo tendenco, da se povečajo.
Na koncu še to. Tako važna stvar kot ustanavljanje cele mreže sreskih hranilnic se je začela brez posvetovanja z gospodarskimi krogi in z denarnimi ustanovami. Pri eventueluem posvetovanju bi se bilo gotovo soglasno ugotovilo, da je banovina s kreditnimi zadrugami, z regulativnim hranilnicami, z bankami in z varovalnicami res prenasičena in da zato ni niti v interesu gospodarstva, niti v interesu banovine, da se ustvarja še nov obširen aparat.
V	gospodarskih stvareh je treba velike rrevidnosti. Neprevidnost ima za posledico lahko veliko gospodarsko škodo, katera v koncu koncev ne zadene samo privhtnega gospodarstva, ampak tudi banovino. Ravno slučaj z ustanavljanjem sreskih hranilnic, ki se javnost sploh ni pojasnil in je radi tega vsled nerazumevanja povzročil razburjenje, kakor kaže uvodoma citirano pismo, je lep dokaz, da je v gospodarskih stvareh treba postopati z veliko previdnostjo in po tehtnem iprevdarku.
Mislimo, da smo s tem stvar pojasnili in da ni vzroka za, razburjanje, še manj pa seveda je treba strahu za ukinitev denarnih zavodov, ker smo nasprotno pokazali, da tudi ustanavljanje novih sreskih hranilnic ni utemeljeno.
Potreba znižane železniške tarife za les.
Beremo: Na pobudo glavne zveze avstrijske industrije žag je zborovala pred kratkim na Dunaju anketa, ki se je je udeležil tudi zvezni kancelar dr. Schober. Predmet posvetovanja je bil kritični položaj te industrijske panoge. Zelje industrije žag zadevajo tudi železniške tarife. V tej zadevi se je vršila posebna seja v prometni sekciji ministrstva za trgovino in promet. Pri tem so se stavile te-le zahteve: 1. Dvajsetodstotno tarifno znižanje za rezani les v eksportu ter za rezani les in za odpadke v domačem transportu in enako znižanje za štore, ki so namenjeni za domače žage; 2. znižanje tarifnih doklad za okrogli les in za rezani les pri razdalji 100 km za 30%; 3. uvedba znižane posebne tarife za rezani in stavbni les za Dunaj.
Jugoslovanska lesna industrija oziroma njena zveza je že pred dalj časa naslovila vlogo na prometno ministrstvo, v kateri navaja želje glede tarifne revizije. Gre v prvi vrsti za delno revizijo zadnjega močnega zvišanja železniških tarif za drva ter za izvoz rezanega materiala za taninov les in za olajšave glede dovoza štorov (debel) za domače žage. Ker bo Avstrija gori zahtevano znižanje najbrž v kratkem izvedla in ker je Rumunija medtem tarife za drva že za 25 odstotkov znižala, postaja analogna odredba v Jugoslaviji posebno aktualna. — Ta dopis je poslala Zveza jugoslovanskih industrijcev in trgovcev z lesom važnejšim dnevnikom v priobčenje. Avstriji in Rumuniji naj bi prav kmalu sledila tudi Jugoslavija.
THmiUlRI
JL... Jetrne*™ mjrf/fr Devizno tržišče.
V	minolem tednu se je situacija na deviznem tržišču dokaj spremenila. Dočim beleži en del na ljubljanski borzi trgovanih deviz konstantno oduOsno dvigajočo tendenco, drugi pa manjša nazadovanja.
Nes-premenjena sta ostala skozi celi teden tečaja Budimpešta z notico 9-8822 in Curih z notico 1095-90.
Deviza Amsterdam prične teden s tečajem 22-68, ga obdrži na torkovem sestanku, se na sredinem sestanku okrepi na 22-695, oslabi na četrtkovem sestanku za pol poena na 22-09 in zaključi teden s tečajem 22-685.
Deviza Berlin beleži na prvem sestanku 13"455, se na drugem sestanku dvigne na 13-4575, v sredo na 13-46, kateri tečaj obdrži tudi na četrtkovem borznem sestanku in konča na'petkovem sestanku s tečajem .13-4625.
Deviza Bruselj se pojavi na prvem borznem sestanku s tečajem 7-8795, nazaduje v torek na 7-8773, se povspe v sredo ponovno na 7-8795, oslabi v četrtek do tečaja 7-8740 in zaključuje teden s tečajem 7-8784.
Deviza Dunaj prikazuje tudi v preteklem tednu padajočo tendenco. Na prvem borznem sestanku beleži tečaj 7-9672, v torek oslabi na 7-965, koji tečaj obdrži tudi na sredinem in četrtkovem borznem sestanku, a na zadnjem borznem sestanku nazaduje do »tečaja 7-9628.
Deviza London je istotako v opadanju. Na prvem borznem sestanku notira 274-31, na drugem 274*28, na tretjem borznem sestanku se okrepi za 3 poene na tečaj 274*31, a na četrtkovem borznem sestanku oslabi na 274-27 in zaključi ikonečno s tečajem 274-25.
Deviza Newyork otvori teden s tečajem! 56*2750, na torkovem sestanku beleži 56-27, istotako na sredinem sestanku, v četrtek nazaduje za 1 poen na 56-28 in zaključi teden s tečajem 56-265.
Deviza Pariz se pojavi na pondeljko-vein borznem sestanku z notico 221-92 in po manjših 3—5 poenskih oscilacijah doseže na petkovem borznem sestanku tečaj 221-90.
Deviza Praga je celi teden v opadanju. Na prvem borznem sestanku beleži 167-35, zatem nazaduje na torkovem sestanku na 167-29, v sredo na 167-18, ostane v četrtek nespremenjena iu zaključi teden s tečajem 167-13.
Deviza Trst prične teden s tečajem 295-35 in po manjših oscilacijah konča s tečajem 295*27.
V	ostalih devizah notic ni bilo.
Skupni devizni promet v pretečenem tednu je znašal Din 18.714 milijonov na-pram predzadnjemu tednu Din 19.916, za okroglo 1 milijon 200 tisoč manje. Od tega je dala Narodna banka Din 10.822 milijonov blaga na razpolago, ostalih 7892 milijonov pa privatna ponudba.
iV posameznih devizah je znašal promet naslednje: London 5-635 imilij., Praga 5-043 milij., Curih 2-635 milij., Trst 1-426 milij., Dunaj ,1*240 milij., Berlin 1-090 milij., Newyonk 0-706 milij., Pariz
0-640 milij. in Budimpešta 0-299 milijonov.
Narodna banka je omogočila kritje potrebe v: Pragi za Din 3-761 milij., Curi-fau za Din 2-465 milij., Londonu za Din
1-728 milij., Dunaju za Din 1-179 milij., Berlinu za Din 0-902 milij., Newyorku za Din 0-507 milij. in Parizu za Din 0-033 milijonov.
Privatno blago je krilo potrebo v: Londonu za Din 3-907 milij., Trstu za Din 1-426 milij., Pragi za Din 1*282 milij., Parizu za Din 0-607 milij., Newyorku zn Din 0-199 milij., Berlinu za Din 0-188 milij., Curihu za Din 0-170 milij., Dunaju za Din 0-061 milij. in Budimpešti za Din 0-052 milijonov.
Na posameznih borznih sestankih je znašal devizpi promet:
dne 14. .julija Din 2,532.266-72 dne 15. julija Din 4,753.729-87 dne 16. julija Din 5,179.250-82 dne 17. julija Din 3,561.187-87 dne 18. julija Din 2,687.775-79.
Pretežni del prometa je tudi v pretečenem tednu tvorila deviza London.
•  • •
lANSKHMRg
. '	, n  	-/	*- -—■■*-—. ■
•nanmena. uMcC^~b *
Efektno tržišče.
Na efektnem tržišču zaznamuje Blairovo posojilo tako, da je 8% Blairovo posojilo doseglo na zadnjem borznem sestanku tečaj Din 97*50 in 7 % Blairovo posojilo tečaj Din 87*50. Trboveljska premogokopna družba notira od 17.-1. m. dalje tečaj Din 412-— za blago. Sicer vlada na tem tržišču trajna dezinteresi-ranost in so zaključki le redki. Tendenca stalno mlačna.
Žitni trg.
Vsepovsod je bila tendenca za pšenico v minulem tednu čvrsta in so cene le prav malenkostno variirale. Čimbolj se bliža mlačva naše pšenice svojemu kraju, tembolj prihaja producent do spoznanja, da je dobil vsaj 40% manjši donos pšenice od lanskega. Vpoštevaje nizke cene za to letošnjo prvovrstno blago je pri oddaji zelo rezerviran in zadržuje blago v upanju izboljšanja cen. Momentano prodaja samo gospodarsko šibkejši producent, oziroma druga roka, ki hoče svoje prejšnje še po prav nizkih cenah napravljene zaključke z dobičkom realizirati. V splošnem prevladuje mnenje, da bo v kratkem stala pšenica Din 200-— za 100 kg franko nakladalna postaja in so cene moke mlinov v Dunavski banovini in tudi drugod tudi že v skladu s to ceno pšenice. — Ko nastopi izvozna sezija je gotovo, da bo pšenica dosegla še višjo ceno in ravno radi tega hite sedaj po-največ vsi mlini pokrivati svojo porabo in si žele tudi za prihodnje mesece napraviti zalogo. —
Tudi koruza je nadalje čvrsta. Padavine so sicer koruzne rastline nekoliko popravile, vendar ne v oni izmeri, da bi bila dobra letina. Razun tega bo na razvoj cena pri koruzi vplivala precej izrazito slaba letina ovsa, za katerega se že danes zahteva Din 160-— nakladalna postaja v Baranji in je tedaj neprimerno dražje kot koruza, ječmen in razmeroma le za malenkost cenejši od pšenice. — Soditi je tedaj, da bo veliko večja poraba za koruzo in otrobi. Povečanje porabe otrobov bo pa zopet ugodno vplivalo na razvoj cene pri pšenici.
Interes je trenotno tako za pšenico, kakor tudi za koruzo, oves, ječmen in pšenično moko prav živahen.
Na ljubljanski borzi je bilo pretečeni teden zaključeno 8 vagonov pšenice, 2 vagona koruze in 1 vagon ovsa.
Cene so bile sledeče:
Nova bačka pšenica: 80/81 kg, 1% prim., inlevska voznina slov. postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh Din 235—237-50.
Nova bačka pšenica: 79/80 kg, 2% prim., mlevska voznina slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 222-50—225.
Nova bačka pšenica: 78/79 kg, 2% priin., mlevska voznina slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 220—222-50.
Nova bačka rž: 72 kg, 2% prim., mlev. voznina slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 162-50—165.
Novi spomladanski ječmen: 69/70 kg, 2% prim., promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 165—187-50.
Novi ozimni ječmen: 66/67 kg, 2% prim., promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 155—157-50.
Novi oves baranjski provinience: slovenska postaja, dobava v prvi polovici avgusta, plačilo 30 dni, Din 205—210.
Bačka koruza: zdrava, rešetana, suha za proinptno dobavo, plačilo v 30 dneh, Din 165—167-50.
Bačka nularica: iz stare pšenice, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, Din 405—410.
Bačka nularica: iz nove pšenice, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, Din 395—400.
Lesno tržišče.
Na lesnem Irgu se je pojavilo povpraševanje po parjeni kakor tudi po surovi bukovini prvovrstne kvalitete. Kakor izgleda, se bode izvažalo to blago v večjih količinah. Pri izvozu tega lesa pridejo v poštev le večja moderno urejena podjetja, ki so v stanju iz-
delovali res prvoprslno eksportno blago. Blago, ki se zahteva, naj bi se uze-lo v sledečih dimenzijah 27, 38, 50, 60, 70, 80, 90 in 100 mm debeline, čim debelejše, lem lažje se odda, širina od 14 cm, dolžina od 2 m naprej, navadno se lahko k partiji 15% kratkega blaga. Zahteva se tudi prvovrstno izdelavo, blago mora biti očeljeno, strogo paralelno in ostrorobo. Cene tega blaga so za sedanjo slabo konjunkturo povoljne.
V	gorivem drvu se je izvoz nekoliko povečal, vendar se cene niso še nič okrepile.
Zaključki so: 2 vagona remeljnov, 2 vagona hrastovih pragov, 7 vagonov drv ter 1 vagon podnic. Podnice so bile prodane eksekutivnim potom.
POVPRAŠEVANJA:
Dobava nepreklicno do 4. avgusta 1930: 200 m3 rezane jelovine, ca. 75% smreke dn 25% jelke, 4 m dolžine, fiksne širine 118 mm, I., II., III., monte, ostrorobo, paralelno, očeljeno ('prizm.irano), prerezano srce, izključeno črno in rdeče ter izpadajoče - grče, z nadmero 2 mm, ker se roba lahko odda v svežem stanju. Prevzem na licu mesta. Cena franko vagon, odnosno meja Postojna tranzit. Plačilo polovica proti duplikatu in polovica 15 dni od dneva računa.
Trami: 3/3 4 m 600 kom., 5 m 100 kom., 6 m 100 kom.; 3/4 4 m 300 kom., 5 m 100 komadov; 4/4 4m 300 kom., 5 m 100 kom.; 4/5 4m 150 'komadov, 5 m 50 kom.; 5/6
4	m 100 komadov, 5 m 100 kom., 6 m 100 kom., 7 m 50 'kom., 8 m 50 kom.; 6/7 4 m 10 ikom., 5 m 10 kom., 6 m 10 kom., 7 m 10 kom., 8 m 10 komadov; franko vagon nakladalna postaja.
■Bukovi testoni, bela bukev, le.po izdelani, suhi, paralelni, obrobljeni, živ rob, glave ravne. iBlago originalno, tedaj morajo vsebovati tudi čiste testene, ■brez grč in srca, in sicer: 300 m3 normalnih testonov 2-20 X 10—30 cm (media 23/24 cm) X 20 mm; 150 m3 normalnih tesdonov 2-20 X 10—24 cm (media 18 cm) X 20 mm; 250 m3 na vago.
— Cene naj se glasijo posebej za testone od 10	do	24 cm in posebej	za	testone od 25
do	30	cm franko vagon	Sušak	pristanišče.
Orehovi hlodi od 50 cm naprej. Franko Postojna tranzit.
Hrastove deske, prima, neobrobljene, popolnoma suhe, od 18 do 28 mm; bukove deske, parjene, prima, suhe, od 15 do 18 mm.
— Cena franko avstrijska meja.
•Hrastovi špecijalni pragovi za skretnice:
25	kom. 15 X 25 X 400	cm,	12	kom. 15 X
25	X	350 cm, 7 kom. 15 X	25	X 300 cm,
popolnoma zdravo, žagano ali lepo tesano. Najnižja cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja — z navedbo najkrajšega dobavnega roka.
Bukova rezana drva, 25 in 33 cm, popolnoma zdrava in suha. — Cena franko meja Postojna tranzit.
Bukovo oglje v prahu, kakor tudi braška, več vagonov. Cena franko italijanska meja.
— Oglje samo »cannello< — franko meja.
10 m3 kvadrelov iz naravne bukovine samo I. kvalitete 70X70 nvm, 80 cm, 10 m3 ■kvadrelov iz naravne bukovine samo I. kvalitete 80X80 mm, 80 centimetrov. Dobava najkasneje tekom septembra t. 1. Cena naj se glasi franko Sušak pristanišče.
Jelovi morali: 15 m3 78/78 mm 4 m, 25m3 38/78 mm 4 m, 20 m3 78/78 mm 5 m, 20 m3 38/78 mm 5 m, 10 m3 78/78 mm 6 m, ostrorobo, očeljeno, lepo izdelano, suho, dobava čimprejšnja. Cena franko Sušak pristanišče.
Smreka in jelka, lepe, bele, zdrave kvalitete: 60 m3 12 mm, 180 m3 18 mm, 240 m3
24	mm, 60 m3 28, 38, 48 mm in-60 m3 mo-ralov. Vse 4 m dolžine, paralelno, ostrorobo
— od 17 cm naprej — I., II., III. monte. Franko Sušak.
Parjena bukovina 27 in 28 mm; franko Sušak pristanišče.
20 vagonov jelovih odpadkov od žage, suhih in zdravih, 1 m dolžine, vezanih y zvezke. — 10 vagonov isto, dolžina 50 cm, vezano. Cena fco meja via Postojna tranzit
>Smezzole«: ca. 150 komadov 4-50 m,
78/158 mm; ca. 150 kom. 5 m, 78/158 mm; ca. 80 kom. 4-50 m, 88/178 mm; ca. 80 kom.
5 m, 88/170 mm; ca. 50 kom. 6 m, 88/178'mm. Franko meja Postojna. Dobava v enem mesecu. Blago suho, teža 1 ms 500 kg.
Smrekovi hlodi: 300 kom. premer 22, 23,
25	cm, 6 m dolžine, 200 kom. premer 22, 23, 25 cm, 5 m dolžine, 360—400 kom. premer 25 cm 5 m dolžine, 360 kom. premer 18—20 cm, 6 m dolžine.
Jelovina — Tombante I.—I.: 2500 kom.
18 mm debeline, od 19 do 30 cm, 4 m.
Črni bor: 200 kom. 58 mm, 25 cm, 6 m,
400—500 kom. 48 mm, 25 cm, 48 mm, 28 cm,
6 m dolžine.
Crni bor: 25 cm X 25 cm, 22 cm X 22 cm, 20 cm X 20 cm, 8 m dolžine; 60 mm X
19 cm, 68 mm X 22 cm, 4 m dolžine. Cena vagon grška meja Djevdjelija tranzit.
Za dobavo avgust—september: 100 ms mo-ralov, 4 m, 28/58 in 33/68 mm — garantirana debelina! — suho, vezano v zvezke, ostrorobo, očeljeno, tombante. Franko meja Postojna.
Brzojavni drogi: smreka, jelka ev. bor: Sms premerom v vrhu 11/13 cm, 50% od celotnega kvantuma; 9 m s premerom v vrhu 12/13 cm, 30% od celotnega kvantuma; 10 m « premerom v vrhu 12/14 cm, 10% od celotnega kvantuma; 11 m s premerom v vrhu 12/15 cm; 12 m 6 premerom v vrhu 13/15 cm, 10% od celotnega kvantuma. — Franko meja italijanska.
PONUDBE:
Trami: 55 m3 5/6, 6/7, 6/8, 7/8, 4, 5, 6, 7, 8 m. Suho, teža m 500 kg. Franko vagon nakladalna postaja pri Boh. Bistrici.
40 m3 jelovih metlišč 27/27 mm, 1 m — ostrorobo, lepo izdelano in suho.
Borovi pragovi francoskega tipa 14-000 komadov.
5	vagonov orehovih hlodov, od 30—34 cm, od 35 do 39 cin, od 40 do 45 cm, od 46 do 49 cm in od 50 cm naprej, od 2 m naprej, eventuelno 15% od 1-50 do 1'90 m. Franko meja.	t	1
10 m3 desk, jelovih, 12 mm, 8 do 12 cm; 10 m* desk, jelovih, .24 mm, 8 do 12 cm, konično.
Bukove dilce: 120—150 m3 38 mm, I., II.; 100—120 m3 38 mm, III. in kratko; 20 do 30 m3 27 mm, III. in kratko; 8—10 m3 27 mm, I., II.; 25—30 m3 50, 100 mm, III. in kratko.
1 do 2 vagona hrastovih podnic, debelina 43 mm, dolžina 2-65 m, dolžina 2-85 m, debelina 53 mm. Cena se glasi franko vagon Sušak pristanišče.
1 vagon črnega gabra po 1 m dolžine, debelina od 12 do 20 cm, sečnja je bila izvršena v jeseni leta 1929. Cena se glasi za 100 kg franko vagon nakladalna postaja.
Smrekove jelkove deske: 7 ni3, 18 mm, 30 m3, 24 mm, 13 m3, 4« mm, medija 26 cm. Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja.
2—3 vagone bukovih testonov od 12 do 30 cm, 20 mm, 2-25 m, blago je suho za promptno oddajo. — Cena franko vagon Postojna.
Borovi madrieri v debelini 75 mm 20 in 22 cm eventuelno nekaj 25 cm, dolžina 3’20, 4-—, 5-—, 8•— m, prizmirano I., II., III-vrste monte popolnoma zdravo, nerazklano brez izpadajočih grč. Cena franko vagon nakladalna postaja.
Tečaj 23. julija 1930.	Po»pra- šerante Of!>	Ptičevi r»-..
MVU1: AntiHam 1 h. gold. . .	13'4o5	22695 13-485
Brnaalj 1 belg«		 Budimpešta 1 paof* • • Curifa 100 Ir			7-8817 9-8866 1095 90
Dunaj 1 Htiin <....■ fiondon 1 funt	27396	7-9655 274-76
Mewyork 1 dolar	 PiH. ton t* . . .	56-165	56-365 221-84 16758 296-30
Prača 100 krce	 Trat 100 Ur 			166-78 294-30	
Gozd v Evropi. Po najnovejših statističnih podatkih pokriva gozd v dvanajstih evropskih državah sledeče odstotne dele in površine: Ogrska 9-5%, Grčija 12%, Italija 17-7%, Francija 18-8%, Romunija 22-0%, Poljska 22-5%, Bolgarija 27-9%, Jugoslavija 30-3%, Češkoslovaška 33-1%, Avstrija 37-5%, Švedska 52-5%, Finska 73-5%, Norveška ima nekaj manj odstotkov kot Finska.
Varčevanje in ne zvišanje zaščitne carine! Pretekli teden je izšel v Angliji od vplivnih oseb angleškega gospodarstva podpisan oklic, v katerem se zahteva varčevanje v javnih izdatkih. To je protiobjava proti znanemu manifestu bankirjev; kajti v oglasu stoji, da je znižanje davčnih bremen bolj pripravno sredstvo za obnovo narodnega blagostanja kot pa uvedba zaščitnih carin.
Steyr. Občni zbor podjetja Steyr je napravil prvi korak za njegovo finančno sanacijo. Del. glavnica se prežigosa na eno desetino, to je na 1,510.000 šil., in se nato zviša na 5,040.000 šil., kar je spričo dolgov, izkazanih v bilanci za leto 1929 s 93,900.000 šil., pač bolj slaba glavnična oprema. Debitorji so vknjiže-ni s 13,450.000 šilingi, surovine, polfa-brikati in fabrikati s 54 milijoni. Zguba znaša 14,100.000 šil. poleg porabljene rezerve v znesku 10 mil. Račun zgube in dobička je obremenjen z obrestmi v znesku 6,900.000 šil. Direktor Neurath je opozarjal, da je sanacija kakšnega industrijskega podjetja v prvi vrsti industrijski in šele v drugi vrsti finančni problem. Pričeli bodo s preddeli za zopetno izdelovanje avtomobilov. A zaloga neprodanih voz je še velika in ni pričakovati, da bi pred oktobrom pričeli z gradbo novega tipa malih avtomobilov.
Ameriška bombaževa industrija. Regulacija produkcije se vrši v tej industriji izredno težavno. Od 37,940.()00 vreten je sedaj v obratu okoli 85 odstotkov. Ker je razmeroma majhna, a odločilna nadprodukcija vzrok nezadovoljivih cen, obstoji možnost za zboljšanje položaja samo v omejitvi. V februarju je bilo podjetjem priporočeno, naj ne gredo čez 55 tedenskih obratnih ur. Sedaj se tega priporočila že držijo podjetja, ki razpolagajo s 73 odstotki vseh vreten. — Specialne tovarne delajo večkrat še z manjšim številom ur. Ker so s tem prvim poskusom dobro uspeli, kot se vidi, se vsestransko priporoča še nadaljnje znižanje obratnih ur.
Glede manifesta za zvišanje angleške zaščitne carine je dejal Snowden, da nikdar še ni slišal večje predrznosti kot je trditev, da predstavljajo podpisniki manifesta finančno mnenje Anglije.
fd!
agean
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. julija t. 1. ponudbe glede dobave
3000 kg cementa, 600 kg bencina; do 31. julija t. 1. pa glede dobave krožnih žag in krožnih rezkačev ter glede dobave 2 železnih dvigalk; do 1. avgusta t. L pa glede dobave 50 kg stenja iz bele bombaževine. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. julija t. 1. ponudbe glede dobave 300 m dvojne žice. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 4. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave biret, merilnih steklenic, pipet, Fixamol-snovi itd. ter glede dobave 20 komadov vrvnih kolut. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 7. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave kolesnih delov. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 8. avgusta t. . ponudbe glede dobave 300 kg subox-barve, 50 kg salmijaka, 500 kg sadre, 100 kg kolofonije, 100 kg laka,. 500 kg slikarske zemlje, 300 kg firneža, 100 kg črne barve, 100 kg rumene barve, 500 kg kita-za okna, 100 kg minija, 100 kom. ščetk za barvanje, 4000 kg bencina, raznih električnih svetiljk in raznega instalacijskega materijala. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 6. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 400 kom. jeklenih vil in 300 kom. jeklenih kovanih lopat. — Dne 8. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave spojnih vijakov. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 4. avgusta t. 1. se bo vršila pri Računsko-ekonoinskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofer-talna licitacija glede dobave raznih strojev. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku.)
Oddaja krovskih del. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. julija t. 1. ponudbe glede oddaje popravila streh postajnega poslopja Borovnica in tovornega skladišča na postaji Rakek. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku.)
Oddaja gradbenih del na postaji Zidani most se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 5. avgusta t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Natančnejša pojasnila in načrte dobe interesenti pri omenjenem oddelku.)
Trim poročila
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 18. julija 1930 je bilo pripeljanih 333 svinj, 1 ovca in 4 koze, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do
6	tednov stari komad Din 100—130, 7 do 9 tednov 200—230, 3 do 4 mesece 300—350, 5 do 7 mesecev 450—500, 3 do 10 mesecev 600—850, 1 leto 1000 do 11000, 1 kg žive teže 11—13, mrtve teže 15—17. Prodanih je bilo 137 svinj.
FAFF Šivalne stroje
UCH kolesci po ugodni ceni in
tudi na obroke, dobite le pri tvrdki
Ign. VOK
Ljubljana,
Tavčarjeva ulica 7. PODRUŽNICI:	NOVO	MESTO	V	K	H	A	N	J
Najboljši šivalni stroji za obrt in industrijo so samo
'GRITZNER* m .ADLER*
pisalni stroji »URANIA* in pletilni stroji ,DUBIED*
ZalUae cene, najlepše opreme edino le pri
JOSIP. PETELIN CU
l|*ll««i. Uta Mknoreg« apo«nr«flnw ob vodL Tdef.IC.2913.
Veletrgovina |
v Uublianš
priporo č o
Špecerij ko
. blago
rasnovratne Žganje,
moko in dcielnt pri. dollco. • Reznovrstno
rudninsko ^vodo.
Lastna praSsrna la kavo in mSIn xa diSsv« n
električnim obratom. ,'\l ^ \ Ceniki na raspoiaflol
K njlge, Časopise, rsčuno,
vizitke, etikete, memoranda, kuverte, tabele, lepake, naro-Silnice v blokih s poljubnim številom listov, cenike In tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro In po zmernih o e n a h
TISKARNA
MERKUR
milim LJUBLJANA mmtii GREGORČIČEVA 83 TELEFON aS6fl £
Lastna knjlgovsznloa
Z« vaflja narodll« zahtevajta proraflune I •
Ureja dr. IVAN PLBSS. - Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MKRKUfU kot izdajatelja in tiakarja: O. IIICHALBK, Ljubljana.