+2 Ob delu v ambulanti za bolezni odvisnosti v Novi Gorici ter izkušnjah iz preteklih let se mi odpirajo doloèeni problemi, o katerih bi rad polemiziral s kolegi, ki delajo na po- droèju zasvojenosti. Pogrešam namreè dok- trino, ki bi jo morali oblikovati aktivni v tem delu. @elim torej odpreti strokovno debato o delu s posameznikom, dru`ino, skupino. @e nekaj let se ukvarjam tudi z mislijo, kako pripraviti “uèbenik”, ki bi terapevtom olajšal delo. Vsekakor je treba ponovno spregovoriti o preventivi na podroèju drog in to na na- èin, ki bo razumljiv in uèinkovit. Ne moremo se izogniti temi, ki se dotika tistih, ki priha- jajo z zdravljenja, in tistih, ki nimajo pogojev, da bi do zdravljenja lahko prišli. Instituci- je, ki so odgovorne za to podroèje, so pre- veè oddaljene od vsakodnevnega `ivljenja in preveè vpete v svoje stiske. Potrebujemo in- stitucije zdru`evanja in reševanja. Izogniti se ne moremo niti vprašanju izobra`evanja, so- botnega dela, uvajanja novih prijemov ... Prièujoèi tekst je samo zametek za aktiv- nejšo in bolj poglobljeno debato o sami zas- vojenosti ter reševanju le-te oziroma doktrini za to podroèje. Svetovna zdravstvena orga- nizacija poroèa, da je v porastu število du- ševnih bolezni (duševno nezadovoljstvo). Na- vaja tri mo`ne dejavnike, ki vplivajo na porast duševnih obolenj, in sicer razpad dru`ine, prekinitev s tradicijo ter osamljenost v mno- `ici. @e v prejšnjem stoletju so nekateri avtorji (Viktor E. Frankl) opozarjali na podobne po- jave in opozorili tudi na kritièno izgubo in- stinkta. Ta izguba povzroèi osiromašenje mo- 1), ' &       èi, volje, interesa po pre`ivetju. Seveda je to povezano z doloèenimi psihiènimi in fiziè- nimi obolenji. Po trditvah omenjenega av- torja je izguba tradicije povzroèila tudi izgubo uveljavljenih pravil, kako `iveti. Torej so, v kolikor vse to pove`emo v celoto, potrebne ozdravitve. Nemški pesnik Holderlina pravi, da “s sreèo nastaja nekaj ozdravljujoèega in to prav na mestu, kjer je grozila nevarnost.” Preprièan sem, da potrebujemo prodoren na- èrt uèenja in vzdr`evanja duševnega zdrav- ja. Potrebni so novi premisleki, ki bodo na- stali le ob sodelovanju vseh, ki so za to po- droèje odgovorni. Elizabeth Lukas na poti k utrditvi smisla vkljuèuje razlièna podroèja, od medicinskih, filozofskih, pedagoških do psihoterapevtskih in duhovnih. Skratka vse tiste, ki zmorejo celovit “sinopsis” o èlove- ku. Pri vzpostavljanju dialoga imajo pomem- bno nalogo tudi lokalne skupnosti, ki se mo- rajo hkrati lotevati tudi konkretnih akcij, ki podpirajo miroljubnost med ljudmi in kre- pijo obèutek povezanosti ter sposobnosti `i- veti z drugimi in za druge. Z omenjenimi vprašanji se sooèa polari- zacijska filozofija, ki jo je genialno definiral Bijan Amini. Polarizacijska filozofija trdi, da sta v èloveku prisotna dva pola, ki se uteme- ljujeta in pogojujeta. Od vdiha do izdiha, od napetosti do sprošèenosti, od resnice do la`i, od `ivljenja do smrti, se vse vrti okoli razcepa in zdru`enja. Prav v tem razponu se obèuti naš obstoj in moè našega spoznanja. Vsaka `ivljenjska kriza skriva v sebi nevarnost in re- šitev. Ob tem imamo vselej mo`nost, da na krizno situacijo odgovorimo s pozitivno na- # ravnanostjo ali z bolnim nezaupanjem. Da- našnja dru`ina in celotna skupnost sta torej pred veliko preizkušnjo, kako zagotoviti po- goje, da bo celotni sistem iz`areval naklonje- nost pozitivni naravnanosti ob trenutkih osebne, dru`inske ali dru`bene stiske. Da bi pozitiven vzorec postal del našega vsakodnev- nega razmišljanja. Tudi Viktor E. Frankl piše, “da ne obstaja tako krut udarec usode, ki bi ga èlovek ne zmogel obvladati s svojo duhov- no aktivnostjo.” `al pa v praksi vse prepogo- sto v ambulanti sreèujem starše, partnerje, mlade, ki mislijo, da (njihove) stiske ni mo- goèe rešiti z lastno aktivnostjo. Danes je pre- vladujoèe mnenje, da je rešitev v kemiènih substancah. Èeprav po drugi strani tudi Ami- ni trdi, da “moènejša je stiska — toliko veè- ji je izziv za zavest”, kar pomeni, da je toli- ko veèja prilo`nost za dozorevanje èloveka. Poleg vdiha in izdiha, napetosti in sproš- èenosti, toplote in mraza, dneva in noèi, so tudi kategorije, ki ne obstajajo ena poleg dru- ge in ne morejo biti v paru. “Resnica je nor- ma sama sebi in tudi neresnici.” To pome- ni, da v `ivljenju obstajajo vrednote, ki `i- vijo iz sebe in imajo “svojo normo”. Moš- ki ni pomembnejši od `enske, toda `ivljenje je vrednejše od unièenja, zato nam je dana volja za pre`ivetje. Resnica je moènejša od la`i, ljubezen od sovraštva. Vrednota, ki ob- staja, sama po sebi po svoji naravi zastopa zdravo rešitev. Preziranje `ivljenja pomeni odklanjanje naloge, da negujemo lastno te- lesno in duševno podobo. La` je popaèena resnica. Sovraštvo je neuspela ljubezen. Ne- smisel je ukinitev smisla. Celotna skupnost mora odkrivati in negovati te vrste vrednot, saj s tem krepi svoje zdravje in obstoj. ( Do takšnih spoznanj nisem prišel zgolj z branjem knjig, prav praktièno delo v ambu- lanti potrjuje napisano. Koliko la`i, sovraštva, nesmisla, otopelosti in navelièanosti pri ti- stih, ki imajo petnajst, dvajset let, sreèujem vsak dan! Koliko staršev in mladih pravi, “konèno sem spoznal svojo zablodo.” Pre- prièani so, da so prišli do rešitve. Toda spoz- nati zablodo še ne pomeni, da poznaš resnico. Èe nekdo ve, da je njegova pot napaèna, da ne pelje do cilja, to še ne pomeni, da poz- na rešitev. Èe pa nekdo pozna pravo pot, so- èasno prepoznava tudi svoje zgrešene poti. Poznati pravo pot je torej pogoj za ozdravitev, še posebej to velja za zasvojene. Terapevtsko delo z zasvojenim je tesno po- vezano z navedenim. Èe torej terapevti raz- mišljamo o izjavah ljudi, s katerimi se sre- èujemo pri svojem delu, in slišimo znani “zdaj sem pa spoznal napako ...”, zaèutimo, da bo potrebno “zaorati” na globoko. V pri- merih, ko celotni tim v ambulanti podpre “oranje” na globoko, so rezultati vidni. Se- veda se vsi sreèujemo z `ivljenjskimi kriza- mi, vendar bom, ker `e vrsto let delam s ti- stimi, ki so prepojeni z drogo, izhajal iz krize zasvojenega. V kolikor v terapiji takšen èlovek prepozna oziroma zazna prilo`nost za sebe, hkrati razume tudi nevarnosti, ki se jim lahko izogne. Prav prilo`nost ga lahko reši pred ne- varnostjo bolezni, smrti, nesmisla ... Ker kot reèeno, kdor pozna nevarnost, še zdaleè ni nujno, da pozna prilo`nosti za rešitev. Ho- èem reèi, da govoriti mladim le o nevarno- sti drog in zasvojenosti, ki jo povzroèajo, še zdaleè ne zadošèa. To je napredni svet spoznal `e pred desetletji. 9'#$' “Jaz sem narkoman, ubijam se ...” Temu je kriza popolnoma jasna, ima jo pred oè- mi. Toda zase ne vidi prilo`nosti (šanse). Šele ko se mu odpre prilo`nost oziroma ko jo bo zaznal, bo nastopila rešitev. Naša na- loga je torej iskati prilo`nosti in rešitve. Ko govorimo o preventivni dejavnosti, je po- trebna jasno opredelitev, da jemanje dro- ge ni in ne more biti cela `ivljenjska zgodba.        Bara Remec: Jude`ev obup # Vsak èlovek si zaslu`i vrhunec svoje zgod- be, ki kljubuje površnosti in izkrivljenosti. Naloga preventivne dejavnosti je spoznanje smisla, ki vzdr`i tudi v najtemnejšem ko- tièku našega do`ivljanja. @al je danes beseda ljubezen ranjena in popaèena. V nadaljeva- nju bom govoril o ljubezni kot pribli`eva- nju, iskanju trajnih vrednot. Psihoterapevtka Elisabeth Lukas jasno pove, da je “napre- dovanje v ljubezni kriterij smisla `ivljenja”. Smisel pa je neodvisna konstanta in je uni- kat za vsakega posameznika posebej in nekaj, kar ni povezano s pogoji `ivljenja. Èlovek lahko poišèe in najde smisel ne glede na to, kakšna je njegova trenutna situacija in ne glede na to, od kod mora zaèeti, tudi èe pri- manjkuje sposobnosti za ljubezen. Zaradi pomanjkanja sposobnosti za ljubezen tak èlovek ne zmore razumeti “moèi ljubezni”, ki je moènejša od negotovosti. Zato je zdrav- ljenje z argumenti ljubezni v terapiji neu- èinkovito poèetje. V osebni praksi znova in znova do`ivljam, da zasvojenec potepta vse, kar je za zdravega sveto. V ambulantni obravnavi imamo dekle, ki dobesedno za- nièuje ljubezen, `rtvovanje svojih staršev. Takoj ko zasluti, da bo terapevt uvidel njeno resnièno stanje, ga zamenja, da tako ohranja prostor za manipulacije. Zasvojenec je ti- sti, ki mora prositi za naklonjenost in jo tudi izboriti. Pri tem je zelo pomembno timsko sodelovanje oziroma pretok informacij, s ka- terim zasvojencu omogoèimo izkušnjo “od- pora”, ki bi jo morali izvajati starši ali part- nerji, pa tega ne vedo ali izvedo prepozno. Starši, partnerji in pogosto tudi terapevti delujemo po principu naklonjenosti in lju- bezni. Velikokrat nas solze zasvojenca “pre- prièajo”, da ta fant (dekle) resnièno hoèe oz- draveti. Vendar je v veèini primerov to jok nad nelagodjem, ne pa solza nove poti. Z jokom vsaj zaèasno razoro`i starše oziroma partnerja ali pa prekine proces uèinkovitega zdravljenja, vsi okoli njega (oèe, mati, part- ner) se potem še bolj trudijo za obzirnost. Terapevti moramo vedeti, da je to neplodno podaljševanje, propadanje in poglabljanje tragedije. ,0 V terapiji je potrebno pojasniti (osvetliti), da èlovek lahko izbira med vsem, kar priha- ja iz njega, in da ni sile, ki bi ga prisilila v do- loèeno reakcijo. Èlovek torej sam odloèa, ko- liko prijateljstva ali sovraštva bo iz`areval, ni- kakor pa ne njegovi najbli`ji. V vsakem èlo- veku so neomejene meje odloèanja. Seveda pa je vprašanje, ali èlovek `eli odloèati in izbirati. Terapevt opozarja na svobodo odloèanja in njene posledice. Èe se fant odloèi za neprimer- no vedenje, to pomeni, da iz`areva podobo slabega fanta. Èe se mati materinsko vede do svojega otroka, iz`areva podobo materinske `ene. Èe pristopate k èloveku z razumevanjem, iz`arevate, da ste razumevajoèi. Èe se drogirate, iz`arevate, da ste zasvojenec. Vedno pa èlo- vek sam odloèa o svoji poti. -2 V terapiji se pogosto sreèamo s potre- bo iskanja dokazov oziroma prispodob za nedokazljivo. V vsakem od nas je hrepe- nenje po smislu in Frankl pravi, da je prav to hrepenenje dokaz, da smisel obstaja, kot je `eja dokaz za obstoj vode, oèi pa na pri- mer dokaz za obstoj svetlobe. Zato je pred terapevti velik izziv, kako ustvarjati tera- pije, ki bodo zapolnile lakoto po smislu. Skrben, ustvarjalen in z ljubeznijo do soè- loveka pre`et terapevtski odnos je torej do- kaz, da ljubezen obstaja, kar je zelo po- membno, saj je v procesu zdravljenja od- visnosti pogosto ranjen odnos do sebe in drugih. Zato je zelo pomembno, da odvi- snika spodbudimo k izkušnji, da obstaja tudi nevidno in nedokazljivo. Pri tem se pogosto sreèujemo s t. i. obmoèjem pre- teklosti, s katerim se intenzivno ukvarja     psihoterapija, in obmoèjem prihodnjega èasa, s katerim se ukvarja teologija. Reinhard Taucha, profesor psihologije v Hamburgu, poudarja dragocen prispevek obeh disciplin. V raziskavi z naslovom “Uvid v religiozno verovanje in pomen kršèanskih etiènih sporoèil” je navedel nekaj empiriè- nih ugotovitev, ki bi bile zagotovo zanimi- ve tudi za strokovnjake, ki delajo z odvisniki. Vsekakor je dragoceno, èe psihoterapevt zmo- re široko obzorje razmišljanja in osebnega do- `ivljanja, hkrati pa sem preprièan, da so tudi naše ustanove `e pred leti presegle pomisleke pred teološkim naèinom razmišljanja. Na kratko povzemam nekaj poglavitnih ugoto- vitev iz omenjene študije. /(0'  '*0: Frankl opozorja, da vera ni podroèje ho- tenja, kar pomeni, da èlovek v nekaj veru- je ali ne. Vendar ne v prvem ne v drugem pri- meru ne more verovati po ukazu svoje vo- lje. Primernost vsebine oziroma sporoèila, v katerega veruje, lahko preveri samo v aktiv- nem odnosu do te vsebine. Vera je torej po- membna, ker èlovek takrat aktivno išèe od- govore, kako naj sebe izpopolni oziroma do- polni. 9)'' (: Èlovek si ne more ustvariti predstave o Bogu, kajti te`ko mu je spoštovati nekaj, kar ni vidno, dokazljivo. Ker gre za vire takoimenovanega celostnega zdravja, bi v ta kontekst lahko brez omembe panteizma vkljuèili tudi obèudovanje narave, rastlin, `ivali, rek, jezer .... ;($0''': Frankl vest definira kot “organ, ki lahko poišèe smisel v edinstveni `ivljenjski situa- ciji.” Pogovor z vestjo nam “da” veliko in- formacij, kako ravnati v izjemnih, kritiènih situacijah, to pa je tisto, kar odvisniki naj- bolj potrebujejo. Seveda pa mora o tem naj- prej veliko vedeti terapevt, ki mora, èe `e dru- gega ne, zagotoviti pogoje za “pogovor z vest- jo” – torej primeren èas, prostor, tišino, umir- jenost, distanco do zunanjega sveta ipd. Brez takšne dejavnosti prej slej ali naš notranji glas oslabi ali celo odmre. Preglasni vplivi zuna- njega (materialnega!) sveta namreè slabijo pri- sotnost transcendentnega. Od tod umetne ponudbe “pomirjanja `ivcev”. Dru`inski in drugi terapevti smo torej pred izzivom, kako v terapijo vkljuèiti tudi to dimenzijo. 93+'3#7 #')': @ivljenje je lahko stalen napredek iz ko- raka v korak, iz ure v uro. Sestavni del odraš- èanja in napredovanja (duhovne rasti) je slovo od zdajšnje ure in koraka, da bi èlovek lahko v celoti pripadal oziroma bil usmerjen v na- slednji `ivljenjski korak ali smer. Kdor to- rej vstopa v sedanji trenutek z obrnjeno glavo, bo duševno in telesno hitro poškodovan in bo postal podoben Lotovi `eni. To pomeni, da so loèitve sestavni del `ivljenja, zato jih je treba obdelovati sproti in ne le ob koncu `ivljenja. Vendar se mora èlovek posloviti le v dobrem, kajti sovra`en in nezadovoljen ne more najti svojega miru. Dru`inski nespo- razumi in prepiri onemogoèajo osebno na- predovanje. Sovraštvo namreè obèutimo kot obremenitev, zato hkrati zapiramo pot v pri- hodnost. V takih primerih ne pomaga iskanje krivca za takšno stanje, pa tudi druga deja- nja, ki ne izvirajo iz ljubezni, ne morejo opra- vièiti pomanjkanja ljubezni. V takih primerih pomaga le iskreno odpušèanje. Kdor odpušèa s srcem in iskrenimi nameni, omogoèa oèiš- èenje `ivljenjskih zapletov, ki so nastajali sko- zi leta. Izkušnje ka`ejo, da ljudje, ki se niso sooèili z odpušèanjem konfliktov iz otroštva, pogosto duševno zbolijo.     # 9+' Èlovekovo identiteto ne doloèa to, kar je o njem odloèeno, temveè to, kar odloèi sam. Èlovek, ki je bil ljubljen, je lahko vse, kar `eli. Èlovek, ki ljubi, je tudi ljubljen. Èlovek, ki sovra`i, je lahko prav tako vse, kar `eli, je èlo- vek sovraštva. Navedel bom primer iz prak- se, zgodbo, ki jo pogosto pripoveduje oèe dveh otrok. “Moja mati `ivi v isti hiši, v kateri je moja dru`ina, vendar je povsem loèena od nas. Sploh nam ni potrebno skrbeti zanjo.” Vpra- šam, èe to pomeni, da je nimajo radi. “Ali ve- ste, odgovori, da ne maram svoje mame. Do- kler je bila pri moèeh, je skrbela za otroke, za vse nas, prala je in kuhala. Ko sedaj vsa zadi- hana stopa po stopnicah, se v meni prebujajo obèutki krivde.” Seveda ne govorimo o ubogi materi, paè pa o ubogem mo`u, ki je sebe ob- likoval v nehvale`nega sina. Sam je “odloèil” svojo identiteto — pustil je mater na cedilu, ko ga je najbolj potrebovala. Seveda so tudi drugaèni primeri, kajti ob- stajajo tudi starši, ki so prepirljivi, grabe`ljivi, slabonamerni ... V takih primerih je za bla- gostanje otrok lahko usodno, kako oblikujejo svoja stališèa do staršev. Èe skrivajo glavo v pesek, èe dovoljujejo tiranijo, postajajo tudi sami kandidati za tirana. V kolikor bodo no- tranje èvrsti in v svojem javnem delovanju ob- èutljivi, bodo postali dobri, usmiljeni ljudje. Vendar to ni vselej lahko. Prav zato je duševna bolezen najpogosteje zakljuèni del lagodne- ga, po liniji najmanjšega odpora potekajoèega `ivljenja brez odgovornosti, ki ima za posledico “obèutke krivde, ko sreèa svojo mater”. Dru- gaèe reèeno, ki “ne mara svoje matere” potre- buje psihoterapevtsko pomoè, ker ni zadovo- ljen s seboj in svojo identiteto. 5(0''' $ Samoumevno je pritrjevati `ivljenju, do- kler je vse lepo in prav. Kaj pa storiti po dne- vu, ko sreèa odide? Obstajata dve mo`nosti; lahko se borimo, da `ivljenje ima smisel, lah- ko pa pristanemo na to, da ne obstaja nika- kršen smisel. ($##(( Bolj ko je nekomu do u`itka, bolj nasprot- nemu primanjkuje `elje po u`itku. Kdor ne- koga izkorišèa za prejemanje topline, zado- voljstva in varnosti, tega ne dobi, paè pa obi- èajno izgubi partnerja. Kdor ljubi zato, da bo ljubljen, v resnici ni darovalec ljubezni, paè pa iskalec samopotrditve in priznanja, ker mu je samoobto`evanje, pomilovanje, di- stanca bli`je in sprejemljivejše kot vse dru- go. Vendar se glavni cilj izèrpa in postane ne- dosegljiv, sposobnost manipulacije najbolj prizadene samega manipulanta. Naloga te- rapevtov je, da v takih primerih ne glede na starost svetujemo, daruj se z ljubeznijo, vse ostalo prepusti zakonitostim hvale`nosti. ;(7#7(' Vsak èlovek je pomemben, ker je vsakemu namenjena doloèena naloga, ki se spreminja in oblikuje glede na trenutno `ivljenjsko si- tuacijo. Pri tem je pomembno, da iz svoje situacije izlušèimo najboljšo mo`no nalogo. Èlovek sooblikuje svojo `ivljenjsko nalogo, ob tem se krepi njegovo osebno dostojans- tvo. Odgovornost in dostojanstvo zahteva- ta, da vselej skrbno pazimo, kaj nas èaka v doloèenem trenutku in kaj je “tisto naše”. Ko na primer med dopustom le`imo na pla`i in zaslišimo jok otroka, ki je popil preveè mor- ske vode, je jok kot klic na pomoè namenjen tudi nam, èe v bli`ini ni matere. Kdor je torej razvil obèutek za stvari, ki so mu namenje- ne, ne odlaša in nièesar ne spregleda. Ali dru- gaèe, tisti, ki ve, da je (s)misel namenjena nje- mu, ta vedno znova poišèe nalogo svojega `iv- ljenja, ki je sestavljena iz dnevnih, èasovnih dogodkov. Tak èlovek se tudi veseli spozna- nja, zakaj je dobro, da se prav v tem trenutku nahaja na kraju, kjer je.      /3+3#+ Obstaja mo`nost, da `ogo, ki sem jo ujel, lahko tudi zadr`im. Obdr`ati poni`anje zase in ga kot “bolezen” ne poslati naprej, je te`ka naloga. Tudi braniti se na miren in odgovo- ren naèin pomeni umiritev bolezenskega sta- nja. Vsekakor je nekaj umirjenih zakljuèkov vselej dovolj, da se sovraštvo oziroma napake ubla`ijo in s tem omogoèi svoboda, da lahko zlo nadomestimo z dobrim. /0$'#'#' Dru`ina je prva postaja, na kateri se èlovek sreèa z odgovornostjo in prav dru`ina tudi najprej obèuti, ali je bilo to sreèanje uspe- šno ali ne. Seveda ima vsakdo svobodno iz- biro, da ustanovi dru`ino ali pa ne. Vendar ko enkrat ima dru`ino, je njegova prva dol`- nost izpolniti smisel te dru`ine in šele nato druge smiselne funkcije. Pri tem imamo v mi- slih tisto, kar je nujno za obstoj dru`ine, zlasti za razpolaganje s èasom, ki se zahteva od po- sameznika v imenu dru`ine. Seveda obsta- ja v vsakdanjem `ivljenju veliko vrednot, ki jim slu`imo, na primer delo, šport, umetnost, duhovnost, karitativnost, vendar vse te vred- note izgubijo svoj smisel, èe èlovek s tem oš- koduje pripadnost dru`ini. /7+ Vsak èlovek ima svoje temeljno (središè- no) vprašanje, ki ga spremlja skozi `ivljenje in ga v doloèenih presledkih postavi v tak- šno duhovno obzorje, da išèe odgovore. Ti presledki so obdobje mirnega obstanka, vèasih celo èas padcev, ko izpostavljeno vprašanje razburka muène trenutke nove usmeritve. Odgovor, ki ga v takih situaci- jah poišèemo, nam utira pot v prihodnost. Pot, ki išèe rešitve v biti oziroma bivanju, se odpira tistemu, ki je tako naravnan. Ob tem hkrati spoznava, kam bo prišel. Frankl pravi, da je “v trenutku smrti povsem ire- lavantno ali je bila pot te`ka ali lahka, ne`- na ali groba. Pomembno je, kam je èloveka pripeljala.” < Globinska psihologija trdi, da so vohune v otroštvu izdali njihovi starši in da je to ka- sneje pomembno vplivalo na njihovo odlo- èitev za ta poklic. Nekoè je bila na televi- ziji oddaja, v kateri so spregovorili o sebi in na koncu je pri gledalcih ostal vtis, da so starši krivi za nesreèno zgodbo nastopajo- èih. V navedeni teoriji je izkljuèeno prab- lagostanje oziroma stanje staršev. Starši so prikazani kot vsemogoèni liki, ki vladajo nad ljubeznijo, sovraštvom, zaupanjem, pre- varami. Sedijo za delovno mizo kot nekak- šen raèunalniški programer in vpisujejo pro- gram v kri svojih otrok. Vendar je realnost precej drugaèna. Seveda ima veliko ljudi v spominu neprijetne dogodke iz otroštva. Vendar se pri tem delijo v dve skupine; tiste, ki odpušèajo, in one, ki ne odpušèajo. Vo- huni, ki škodujejo svojemu narodu, naj bi prihajali iz skupine, ki ne odpušèa. Glede na to, da so se `e izkazali kot negativci, tudi ni ovir, da bi se to ne ponovilo. V naši sredini so torej ljudje, ki so v otroš- tvu do`iveli izdajo, pa jo zmorejo odpusti- ti in niso pripravljeni na izdajo samega sebe, pa tudi ljudje, ki izdaje ne zmorejo odpustiti in so pripravljeni na izdajo samega sebe. Za boljše razumevanje nam lahko slu`i legen- da o prvem èlovekovem grehu, ki je neke vr- ste poroèilo o prvem nesmiselnem poèetju na zemlji. To je zgodba o prekršku in krivdi. Vendar lahko to besedilo beremo tudi z ve- liko mero optimizma kot ponudbo èloveku, naj vstopi v humano delovanje. Zastavlja se vprašanje, ali lahko pride do obsodbe, èe ob- sojeni ne poseduje spoznanja, kaj je prav in kaj narobe? Po logoterapevtski terapiji je kriv- da mo`na, èe je oseba svobodna v odloèanju in razumevanju smisla. Krivda je izbrano de- janje, ki se upira spoznanemu smislu. Èe pa     #    Bara Remec: Pomladni gost  nekdo v èasu svojega delovanja nima izbire ali ni v stanju spoznati, kaj je smiselno, ta ne more biti kriv. 0(('#0 To stališèe je mogoèe ponazoriti s prepro- stimi primeri; nesreènik skoèi z vlaka in vla- kovodja ga povozi, ker ni uspel zaustaviti vla- ka. Je v tem primeru vlakovodja kriv za smrt nesreènika? Seveda ne, ker pri reševanju ni imel nobene svobode odloèanja in ustavljanje vlaka sploh ni bilo mo`no. Otrok je v kuhinj- ski omari našel steklenico z belo tekoèino. Misleè, da je v njej mleko, premeša stekle- nico in jo da v usta dojenèku, posnemajoè svojo mamo. Ker je šlo za odvajalno sreds- tvo, je otrok zbolel in so ga morali odpeljati v bolnišnico. Seveda otrok ne more biti kriv za zdravstvene te`ave svoje sestrice. Lahko go- vorimo o tragièni nesreèi, nikakor pa o krivdi otroka. Tudi èe je otrok imel mo`nost izbire, ni imel mo`nosti spoznanja nevarnosti. Na splošno bi torej lahko dejali, da je sposob- nost za prevzemanje krivde vezana na odlo- èanje in spoznanje smisla, to pa predstavlja edinstven humanistièni specifikum, ki ga ne zmore nobeno drugo bitje na zemlji. Svoboda odloèanja – èlovek ima mo`nost izbire. Spoznanje smisla – èlovek spozna smiselne mo`nosti. Mo`nost narediti krivdo – èlovek ustvarja nesmiselne mo`nosti izbire. Èe nadaljujemo na osnovi navedenih ar- gumentov, se nam zastavlja veè vprašanj, naj- prej kako do`ivljamo “glavne akterje” te zgod- be. Brez dvoma so to svobodna bitja, zapo- ved (prepoved) pa je nalo`ena tistemu, ki to zmore. Svetopisemska zgodba pravi: “Z vseh dreves v vrtu lahko jesta, z drevesa spoznanja pa ne.” To pomeni, da se èlovek lahko svo- bodno odloèa in se celo mora odloèati na tak ali drugaèen naèin. Pa sta prva èloveka lah- ko ugotovila, èe je smiselno upoštevati zapo- vedi? Odgovor je negativen, ker še nista “jedla z drevesa spoznanja”. Zadeva se zaplete, ko se pojavi kaèa z “zapeljevanjem”, naj pojesta jabolko spoznanja. To zapeljevanje pravzaprav ponazarja dva nasprotujoèa si pola in še vedno je prisotna nesposobnost razloèevanja med do- brim in slabim, med dovoljenim in prepove- danim. Pa se lahko v teh okolišèinah izbira- nja in pokušanja jabolka rodi krivda? Ali je mogoèe delovati nesmiselno, èe ne vemo ni- èesar o smislu? Teološke razlage pravijo, da bi Adam in Eva morala slepo poslušati Boga. Vendar pa je brez spoznanja smisla nemogoèe slepo zaupanje in absolutna poslušnost. 90'#'('' Šele ko se svobodi odloèanja pridru`i spoznanje smisla, takrat šele se odgovornost lahko “usede na njihova ramena” in s tem se pojavi tudi obèutek krivde. Naenkrat se po- èutijo krive in z njimi tudi njihovi potom- ci. Niso bili izgnani le iz “raja nedol`nosti”, izgnani so tudi iz “raja neznanja”. Z nadalj- njim razvojem èloveènosti je dose`eno znanje o smrti in èloveški prehodnosti. S tem se je izgnanemu èloveku nalo`ila odgovornost de- finiranja smisla `ivljenja in ravnanje z `ivlje- njem, svetom ter spoznanjem konènosti. In- tenzivno sooèanje s smrtjo nam dokazujejo urejeni grobovi iz daljne preteklosti. Iz tega lahko s prispodobo povzamemo, da je èlo- veštvo jedlo z drevesa spoznanja, zato nismo le svobodni, temveè tudi odgovorni. Mor- da smo izbrali na temelju napaènega upanja. Kljub vsemu je neko doloèeno upanje še ved- no prisotno. Zato krivda lahko dobi opro- stitev, dobro obstane, negativne posledice na- ših odloèitev pa so unièene. (+'3)) V praksi se pogosto sreèujemo z razliè- nimi vrstami prevar. Znaèilen je primer de-     # lavca, ki mu je tovarna, v kateri je bil za- poslen, ponudila mo`nost napredovanja, vendar pod pogojem, da bo obiskoval dve- letni teèaj in opravil izpite. Seveda delavec ve, da bo moral `rtvovati vikende za poglo- bitev znanja. Po drugi strani pa hkrati ve, da lahko ostane tudi na mestu, kjer je se- daj. Na vprašanje, kaj bi rad, odgovarja, da daje prednost karieri. Nekaj mesecev kasneje ga povprašam, èe obiskuje teèaj, in odgo- vori, da se še vedno ni uspel vpisati. V tem primeru seveda ne gre za realno izbiranje med sedanjim stanjem in kariero. Delavec je sicer izbral `eljo in ji dal prednost, vendar je realnost na koncu zmagala. Izbral je ka- riero in s tem prevaral samega sebe. Njegove mo`nosti za odloèanje: — ostati delavec v tovarni in ob veèerih gle- dati televizijo, se ob vikendih ukvarjati s športom ..., — ustvariti kariero in vsak dan študirati tudi v noè in še ob doloèenih vikendih ... Iz prakse vemo, da je treba takšnemu èlo- veku razlo`iti, da njegova `elja za kariero ni `e hotenje in da je `elja lahko kveèjemu iz- ziv za terapevtske razgovore. 9+3' Drug primer je diplomirani in`enir, ki je dobil ponudbo za delovno mesto, ki bi ga opravljal z veseljem. Vendar pa `ena zaradi daljših odsotnosti temu nasprotuje, èeš da bi zaradi tega trpela dru`ina. Gospod zato od- kloni novo delovno mesto z besedami, da ga to delo ne zanima. Takšni primeri so v praksi zelo pogosti. Vendar ne vemo, kaj taka oseba v resnici misli. Nekdo reèe ne, èeprav v re- snici misli da, tako kot v navedenem primeru. V takih primerih je treba raziskati resnièni motiv osebe in to tako, da ga osvetlimo s po- sledicami pritrdilnega in negativnega odgo- vora. Lahko je motiv strah, podobno kot v tem primeru strah pred `eninim obto`eva- njem in `alitvami, ali pa nagnjenost k sanjar- jenju, v konkretnem primeru `elja po slavi in `elja, da se poka`e kot “muèenik”. V primerih, ko gre za resnièna hotenja, so posledice jasne, èlovek se ne dr`i izreèe- nega. V kolikor pa je to posledica ljubezni, v našem primeru odpovedovanju iz ljubez- ni do `ene ali zaupanja v pravilnost `enine odloèitve, so posledice prav tako jasne, ker èlovek stoji za svojimi besedami. Tudi s takim èlovekom je potrebno govoriti in razèišèevati njegovo resnièno hotenje. To je lahko naloga terapevtske obravnave. 9 # Gimnazijec se zaljubi v svojo sošolko, rad bi bil z njo. Oèe dekletu prepove prepogo- sta sreèanja, da ne bi ogrozila njenega napre- dovanja. Dijak iz protesta zapusti šolo in “preizkuša” samostojno `ivljenje. To je po- vsem nevrotièen vzorec. Nevrotik zaostri si- tuacije. To ni èlovek, ki se zavzema za boljše razmere, on je èlovek, ki se pili na slabih si- tuacijah in s tem samo poslabšuje razmere. Tako je zagotovo izgubil sošolko in zapra- vil tudi svojo izobrazbo. V razgovoru taki ljudje pogosto povedo, da se ne da niè spre- meniti, da je vse zaman, da vse `e vedo. Kaj pravzaprav nevrotik `eli, ko trdi, da `e vse ve, da je vse zaman, da se ne da niè uredi- ti? “Znanje” je sinonim za spoznanje tiste- ga, kar potrebuje, nemoè, da bi kaj spremenil, je sinonim za la`ji obstoj nepotrebnega. Mo- goèe je del pomoèi v tem, da z nevrotikom izlušèimo tisto, kar on v resnici `eli, in da to osvetlimo, da bi potem la`je prišli do tistega, kar resnièno potrebuje. Pri tem nekdanjem gimnazijcu bi bilo potrebno izpostaviti re- snico, da fant ni nameraval vzdr`evati part- nerske veze, temveè mu je bil dogodek zgolj sredstvo, da je lahko zapustil šolo. 2')(0 In še drug primer: skupina navdušencev se je zbrala pod parolo “veruj, ker boš s tem      prevladal prastrah v sebi”. Tudi ta vzorec ni daleè od nevrotiènega. Kdor namreè veru- je, da je mogoèe obvladati prastrah, bo svoje strahove vzdr`eval še nekaj èasa. Kdor je “do- rasel verovanju”, ne vzdr`uje strahov, ker so mu ti odvzeti. To pomeni, da je treba dege- nerirano verovanje loèiti od pravega. Resniè- na vera sloni na ustvarjalnosti, ne pa podre- jenosti. To pomembno spoznanje bi velja- lo bolj pribli`ati ljudem našega èasa, ki od- govore na razlièna vprašanja, povezana s smi- slom èlovekovega obstoja in bivanja pogo- sto išèejo v razliènih “alternativnih” zdru`bah. Glede na navedeno, hotenje ni na zaèetku niti na koncu, paè pa nekje na središènem mestu in trdno povezano s tistim, kar èloveku zastav- lja vprašanje orientacije. Tesno se prepleta tudi z rezultati odloèitev. Obstajajo resne ugoto- vitve, v katerih se èloveku odstira, kaj bo v pri- hodnosti. Vprašanje pa je, kako razpolagamo s tem spoznanjem. Èlovek je avtor svoje `ivljenjske zgodbe, ki jo vselej oblikuje s svo- jimi odloèitvami in izbirami. =2 Predhodno razmišljanje smo sklenili z ugotovitvijo, da je èlovek avtor svoje `ivljenj- ske zgodbe, ki jo vselej oblikuje s svojimi od- loèitvami in izbirami. Tudi z izborom lite- rature, ki naj bi mu prinesla nova spoznanja. Ko govorimo o besedilih zdravljenja, se mo- ramo zavedati, da nobeno besedilo, pa naj bo še tako modro, ne more biti temelj zdrav- ljenja. Ludwig Muth je na primer preprièan, da se je potrebno seznanjati tudi z drugimi vplivi knjige, kadar govorimo o zdravilnem branju. Tu gre za smeh, jok, sodo`ivljanje in fantaziranje, poistovetenje z usodo dru- gih in vrnitev v lastno preteklost, branje in raztresenost, obvladovanje globin, meditira- nje. Kjer gre za informativno dogajanje, se odkriva globlji smisel kulture branja. Branje ima nekaj skupnega s procesom, ki ga je Angelius Silesius definiral z besedami: “Prijatelj, s tem, ko si nekaj dosegel, se ne smeš zadovoljiti, nenehno moraš napredo- vati iz ene svetlobe v drugo.” Seveda pa je na- paèna trditev, da so strastni bralci, zahvaljujoè branju, sreèni ljudje. Branje ne zmanjša moèi usodnih udarcev, lahko pa èloveka nauèi, da neprijetne stvari smiselno vkljuèi v biogra- fijo in to zato, ker se s stalnim sooèanjem z miselnim svetom knjige oblikuje v zrelejšo osebo. S te strani bi se kultura branja lahko definirala kot vsakodnevna terapija brez te- rapevta. Viktor E. Frankl je o tem zapisal: “Prava knjiga v pravem èasu je veliko ljudem prepreèila samomor.” V tem smislu nudi knjiga resnièno pomoè v `ivljenju, zlasti v te`- kem obdobju.  Povzemam nekaj izjav oseb, ki so podrob- no raziskovale zdravilnost tekstov. Vsak te- rapevt ve, kako velik in razširjen je strah pred avtonomnostjo in lastno odgovornostjo. Ve- likokrat potrebujemo branje, s katerim pre- neha strah od avtonomnega oblikovanja `iv- ljenja, strah pred `ivljenjem, strah pred kon- cem itd. Besedila oziroma teksti, ki nudijo mo`nost izkustva o smiselnosti `ivljenja, so v takih primerih posebej pomembni, ker bral- cu lahko poka`ejo pot. Z branjem, ki se mu prepustijo, se jim nudi prilo`nost, da v sebi spro`ijo globinsko, eksistencialno dozoreva- nje, tako da zaène delovati zavest, ki vodi do vedre sprostitve in v pozitivnih okolišèinah lahko omogoèi rešitev in osvoboditev. Z bra- njem torej pridobivamo izkušnje, spodbu- de, branje nas opogumljanja, to pa omogoèa preseganje osebnih konfliktov. 8*)<0) @e v antiki so zdravniki, filozofi in pisa- telji razna besedila poimenovali kot pomo`no sredstvo medicine, psihoterapije. Ti teksti so pomembni za preventivo in rehabilitacijo, za zdravljenje, diagnostiko, kot pomoè izbolj-     # šanja odnosa do terapevta, zdravnika ipd., kot pomoè vsakemu, da bi la`je prenašal bo- leèine in krize. Tekst lahko ka`e na zavraèanje ali pritrditev doloèeni stvari, je lahko v funk- ciji zgleda, zastraševanja, lahko se dotakne osebnega `ivljenja, osebne boleèine, èlove- ka lahko oddalji od teh situacij ... Kafka piše, tekst je lahko “sekira, s katero razbijamo more, ki so v nas.” 95( Kdor `eli spoznati svet, mora na pot ne- poznanega. Svet je veèji, kot misli èlovek. Kdor je zadovoljen in ne `eli prekiniti z do- sedanjim naèinom `ivljenja, kdor `eli ostati pri tem, kar je dosegel, ta nima v sebi nièesar, kar bi prispevalo k odkrivanju novih prilo`- nosti. Brez notranje aktivnosti, navdušenja, radosti ni mogoèe nièesar storiti. Kdor se od- loèi hoditi za neznanim, mora raèunati na mo`nost, da se lahko pot spremeni v stran- poti. Lahko bo sreèal like, ki ga opominja- jo, oblikujejo, ki zahtevajo njegovo spremem- bo, vendar se bo iz zgodb lahko nauèil, da so vse ote`evalne okolišèine rešljive. Knjige in besedila v njih nas torej uèijo o “princi- pu upanja”, ki je zajet v vsem èloveškem kul- turnem ustvarjanju. To je še posebej navzoèe v pravljicah, pripovedkah, ki so zapisi o èlo- veškem prizadevanju, da bi bilo `ivljenje za- dovoljno. Današnji èlovek je postal zelo ob- èutljiv za “višje znanje” in dobre nasvete oseb z visoko avtoriteto. Pomembno je, da ima do- kaz avtoriteto, `al pa je to danes velika red- kost. Èlovek je postal nezaupljiv do raznih ob- ljub. Zaupanje v “sonèni svet” je na nièelni toèki. Zato je v krizi tudi moè knjig, besedil oziroma tekstov z vsebino upanja in rešitve. .'+') Iz prakse navajam zgodbo gospe, polne strahov. Pred potovanjem je tedne in tedne razmišljala, kaj naj stori v primeru, èe bi zbo- lela v tujini. Pri tem se je spomnila vseh mo- goèih èlankov, ki so govorili o zastrupitvah s hrano in v spomin si je priklicala slike, da le`i v hotelski sobi vsa nemoèna, izèrpana in nezmo`na vrnitve v domovino. Enako paniè- no bi reagirala tudi na druga neprièakova- na dogajanja, ki so drugaèna od tistih, ki jih ima programirane v svojem `ivljenju. Mo` je v tem ne razume. Zastavlja se vprašanje, zakaj gospa ved- no in povsod vidi vse samo negativno in èe so slabe izkušnje razlog za njene prebujene strahove. Odgovor na to vprašanje ni pre- prost, vendar je lahko delno pritrdilen. Njen oèe je umrl v vojni, z oèimom se ni razumela, iz internata je pobegnila k starejši sestri. Temu sledi obdobje miru, ki ga pre`ivi kot asistentka v laboratoriju, z manjšimi izbruhi, vendar v stalnem dozorevanju osebnosti. Do- kler ni prišlo do zakona, ki traja še danes. Bila je strogo versko vzgojena, v zakonu pa se je znašla v okolju, ki ni bilo naklonjeno veri, tako da je na koncu ostala še brez odnosa do vere. V pogovorih je izstopalo “ne morem se pomiriti z dejstvom, da je v svetu toliko zla. To me `alosti. Na tisoèe ljudi strada in umira, povsod se ustvarjajo krize, spopadi, narav- ne katastrofe, ne obstaja noben “dobri” Bog, drugaèe bi vse to prepreèil ...” V takih primerih je dobro izpostaviti le- gendo iz `ivljenja sv. Avguština, ki pravi: “Je mogoèe preliti morje v jamico iz peska?” Ponavadi ljudje zaèno razmišljati, da bi mo- goèe le morali prenehati z razmišljanji o stvareh, ki jih ne razumejo. V smislu, da je tudi naš razum kot jamica iz peska, v katero ni mogoèe strpati vsega. Ampak v kaj po- tem verovati? Na vprašanje, kaj pa vam go- vori srce, odgovori, da še vedno sanja o do- brem Bogu iz otroštva. Gospa, zadr`ite sa- nje, zadr`ite Boga v sebi in sanjajte tudi pred odhodi na dopust in pred `ivljenjskimi spre- membami, ki vas bremenijo! Tako je poèasi aktivirala svoje sanje in z njihovo pomoèjo je sanjala tudi naprej od svojih strahov. Skle-      nemo lahko, da je tej pacientki tekst poma- gal. Seveda nas nekatere vsebine ne nago- vorijo ali jih ne moremo razumeti, vendar bomo slej ali prej ugotovili, zakaj jih nismo sposobni razumeti. V nas je shranjeno zna- nje o razumevanju omejitve našega dojema- nja. Znanje o mejah razuma in dojemanja je èlovekova posebnost, hkrati pa tudi nje- gov nedoumljiv pristanek na lastno omeje- nost, pogojeno z mejo med tostranstvom in onostranstvom. Rudolf Otto Wiemer MEDVEDJA GOSENICA Ni mo`nosti. Šest metrov asfalta. Dvajset avtomobilov v eni minuti. Pet tovornjakov. En buldo`er. Konjska vprega. Gosenica ne ve niè o avtih. Ona ne ve, koliko je široka cesta. Ne ve niè o pešcih, kolesarjih, motoristih. Gosenica ve samo to, da je èez cesto travnik. Prelep travnik, a nedosegljiv. Ona je nora na travo. Zato mora na drugo stran. Nima mo`nosti. Šest metrov asfalta. Toda ona gre na drugo stran. Nima mo`nosti. Šest metrov asfalta. Gosenica se giblje. Giblje se, zvija se, da se premika. Premika se, milimeter za milimetrom in glej jo na drugi strani. Sporoèilo pesmi je kot na dlani, hkrati pa obstaja tudi nevarnost, da jo napaèno inter- pretiramo. Govori nam pribli`no tako: “Poj- di svojo pot, naj te te`ave ne odvrnejo! Pojdi naravnost brez strahu.” Ali je to klic k lah- komiselnosti oziroma klic, da popušèamo tre- nutnim zahtevam? Gotovo, da ne! V pesmi ne gre za realno mo`nost pre`ivetja. Gose- nica je postavljena nasproti zelenemu trav- niku, tako kot èlovek stoji pred ciljem, ki se ga globoko dotika. Istoèasno ga spravlja v ne- varnost in mu vliva moè, da pride do cilja. .(#()' Navajam primer iz prakse. Gimnazijka preneha s šolanjem, izgubi prijateljice, nima hobijev, slabo se razume z materjo, nizko se samovrednoti. Iz mene ne bo nikoli niè. Šestnajst let in nobene prihodnosti pred oèmi. V zdravniškem kartonu je vse opisano do podrobnosti. Nasilje znotraj dru`ine, loèitev staršev, materino pretirano vmešava- nje v izbiro šole in vse pogostejše sameva- nje v puberteti. Sledi prekomerno u`ivanje hrane in s tem debelost in zasmehovanje z “debelo svinjo”. Da bi se otresla omenjene kvalifikacije, je po hranjenju zaèela izvajati bruhanje. Zaèelo se je obdobje ekstremnega posta in po`rešnosti. Mati vse pogosteje krièi, loèeni oèe se od nje distancira, cilj izo- bra`evanja je bil zgrešen. Na obzorju je pravi polom. Uèitelji svetujejo terapijo, psiholog priporoèa zdravljenje v bolnišnici, nekaj sa- momorilskih gro`enj spro`i dolgo bivanje na zaprtem oddelku, vendar ne pomaga no- bena stvar. Na koncu dekle vrnejo grobi ma- teri. Po vsem tem dekle sedi pred knjigo in bere: “šest metrov asfalta ... 20 avtomobi- lov v minuti ... je to tisto, kar obèutiš o sebi?” Dekle je jokalo in jokalo. “Da, to je tisto,” se je razbralo iz njenega joka. Solze se niso ustavile. Ko se umiri, je na mestu pobuda, da opiše zelen travnik, ki se nahaja po šestih metrih asfalta. “Tam ni zelenja, je le sivina.” Imela je potrebo, da se ponov- no izjoèe. Po joku sledi zelo moèna vizija, konèati šolo, prijateljstvo, zabava, poèit- niško potovanje z oèetom ... “Enkratno, samo tako naprej, korak za ko- rakom. Omahovanje in smiljenje samemu sebi nima pomena. Ni dovoljeno gledati ne levo ne desno. Jaz grem s teboj vse do konca asfalta.” Sledi naporno delo: nadaljevanje s šolo, vkljuèitev v skupino, dru`bo, normalno prehranjevanje, pomiritev z materjo, redni kontakti z oèetom, telovadba, zabava. Prve dobre ocene in zdrav naèin izgube kilogra-     #    mov so vrnili dekletu samozaupanje. Zapo- slitev v èasu poèitnic, zaslu`en denar in dva prijatelja, s katerima se je dobro razumela, vse to je moèno pripomoglo k izboljšanju sta- nja. Tudi v tem primeru je besedilo opravilo svojo skrito obljubo. Obljubo, da je z vztraj- nostjo in pogumom mogoèe priti do cilja – na drugo stran ceste.