Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska l?.dn|n celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 Stolp, pellf-vrsia mali oglasi po 1'30 ln 21>,večji oglasi nad 45 mm vlllne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pri večlem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6(1/1 Rokopisi se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne spre/ema/o ^ Uredništva telefon St. 2050, upravnlštva St. 2328 Poliiičen lisi sca slovenski narod Oprava le v Kopitarjevi ul.Al.fi - Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.BS0 ln 10.349 inserate, Sarafevo št. 75IS3, Zagreb it. 39.011, Vraga ln Dunal St. 24.797 Ljubljana, 5. jul. Stjepan Radič je dobil mandat za sestavo delovne koncentracijske vlade. S tem je podan krizi pravilen razvoj, kakor je bil zamišljen. Stjepan Radie kot voditelj opozicije in kot voditelj hrvatskega naroda, ki v odstopivji vladi ni bil zastopan, je dobil od krone mandat, da on v označenem svojem svojstvu prevzame vodstvo državne politike v svoje roke ob sodelovanju drugih parlamentarnih skupin. S tem so na široko odprta vrata opoziciji, ki se je doslej pritoževala, da v vladi ni zastopana, da udejstvuje svoja mišljenja in načrte. Opozicija je po onem nesrečnem dogodku v parlamentu prav posebno naglašala, da hoče zadoščenja in reparacij. Mi sicer nismo nikdar izvedeli, kakšne naj bi bile te reparacije, zato tudi nismo mogli vedeti, če in v koliko so potrebne. Saj je ugotovljeno, da je zločin bil delo posameznika in da bo edino zadoščenje moglo dati le sodišče. Popolna reparacija stanja pred zločinom pa je žalibog izven mej človeških moči. Toda, če je opozicija mislila, da ji je treba zahtevati kake politične reparacije, potem na mdejstvo, da je voditelj hrvatskega naroda Stjepan Radič dobil mandat za sestavo delovne koncentracijske vlade, priča, da je to mnogo več kot vsako drugo politično zadoščenje hrvatskemu narodu. S tem se Hrvatom nudi prilika, da njihov politični voditelj postane vodja celokupne državne politike, katera ima iti za tem, izvesti v dejanje misel popolnega narodnega soglasja v državi, izvesti do temelja idejo soglasja med Slovenci, Hrvati in Srbi ter posebej še urediti odnose med Srbi in Hrvati. Za to — lahko rečemo — zgodovinsko priliko se je izbrala tista oseba iz vrst Hrvatov, ki ima med njimi največjo avtoriteto, da v njihovem imenu lahko deluje. S tem dejstvom pa se tudi opoziciji nudi najsijajnejša prilika, da ublaži in likvidira končno in za vselej tiste razmere, o katerih je vedno trdila, da so zastrupljene in nezdrave. Kdor s lega vidika motri dejstvo Radiče-vega mandata, mora priznati, da bodo Hrvatje, če nočejo zamuditi zgodovinskega trenotka, priliko porabili in sprejeli ne le ponujano jim roko, ampak tudi ponujano jim važno in vodilno vlogo. Prav zato danes ne moremo verjeti nekim intrasigentnim glasovom, ki se slišijo iz Zagreba in ki govore o novi preorijen-taciji Hrvatov nazaj k politiki pred 1 1924. Ti glasovi vabijo nazaj k nesrečni abstinenci, ki je Hrvatom in Slovencem in celi državi prinesla toliko gorja, toliko škode ter je baš ona ustvarila razmere, vsled katerih trpimo vsi, in z nami cela država še danes. Ne moremo verjeti, da bi ti glasovi bili glasniki hrvatskega naroda in njegovih legitimnih zastopnikov. Kajti ne moremo si misliti, da bi vodstvo hrvatskega naroda vodilo svoj narod premišljeno in preudarno v novo nesrečo. Vrnitev k nesrečni abstinenci bi pomenila nedogledno nesrečo, večjo za Hrvate same ko za državo. To bi bil nezaslišan čin, ki bi na en mah razbil in raztrgal vse, kar se je doslej s tolikimi težavami in žrtvami uredilo. To bi bil čin, ki bi zbudil opravičeno moralno ogorčenje pri vseh, ki so doslej simpatizirali in simpatizirajo s Hrvati, vzbudil bi soglasno obspdbo vseh, ki delajo in žele, da se izvede v življenje ideja splošnega narodnega soglasja, za katero je danes razpoloženje večje in jačje kakor kdajkoli poprej. Danes se ta ideja splošnega narodnega soglasja uveljavlja, temelj za tako politiko je danes psihološko podan. S takim činom, ki ga oznanjajo nekateri zagrebški glasovi, pa bi mesto ideje narodnega soglasja nastopil nov boj. Zato bi hrvatsko zastopstvo samemu sebi in svojemu narodu storilo strašno krivico, naprtilo novo ogromno zgodovinsko krivdo. Zato v te glasove ne verujemo. Zdrav človek mora biti optimist, eš bolj velja to za zdravega politika. Prav radi tega ne verujemo, da bi hrvatsko zastopstvo šlo na pota take katastrofalne politike, ki izvira iz bolnega pesimizma in bolestne zakrknjenosti. Previsoko cenimo zdravi politični instinkt hrvatskega naroda in zdravi politični razum njegovega vodstva, da bi v kaj takega mogli verjeti. Pač pa verujemo in želimo, da bo Stjepan Radič sprejel ponujeni mandat ter tako sprejel zgodovinsko nalogo, v imenu Hrvatov in za Hrvate kakor tudi za Slovence in Srbe ter celo državo izvesti idejo splošnega narodnega soglasja. To želimo in pričakujemo kot Slovenci in prijatelji hrvatskega naroda. To želimo kot državljani te države, ki z vsem svojim prebivalstvom kouiaj čaka trenutka, ko se lise za sporazum s Hruati r Bel g rad, 5. julija. (Tel. »Slov.«) Iz predsedništva vlade se je danes izdalo sledeče obvestilo: »G. Aca Stanojevič je bil v sredo. 4. julija, poklican kot prvi na konzultiranje v imenu NRS. G. Stanojevič je v razgovoru o položaju izjavil, da bi želel, predno bi izrazil svoje mišljenje, stopiti v stik s Stjepanom Radičem. G. Stanojevič je v razgovoru o položaju izjavil, da bi želel, predno bi izrazil svoje mišljenje, stopiti v stik s Stjepanom Radičem. G. Stanojevič je še istega dne prosil za sestanek z Radičem. Dobil jc odgovor, da g, Stjepan Radič ne želi razgovora niti z g. Stanojevičem niti s katerimkoli zastopnikom današnje skupščinske večine. V avdienci, ki jo je imel danes popoldne v dvora, je g. Stanojevič obvestil Nj. V. kralja o svojem poskusu, razgovarjati se z g. Stjepanom Radičem. kakor tudi o odgovoru, ki ga je dobil. G. Stanojevič je izjavil, da pod takšnimi okolnostmi ne bi mogel sprejeti ponudene misije, da sestavi koncentracijsko vlado. Po tem Stanojevičevem obvestilu se bodo konzultiranja na dvoru nadaljevala.« Stališče, ki ga je zavzel Stjepan Radič, je iznenadilo. Dočim so vse stranke prožile bratsko roko porairljivosti zastopnikom Hrvatov, je Stjepan Radič na grob, v občevanju med zastopniki parlamentarnih skupin nenavaden način sploh odklonil razgovore s tovariši iz skupščine. Da-siravno ta gesta predstavlja težko žalitev vseh ostalih strank in bi bil v drugih razmerah najboljši odgovor, da tudi zastopniki drugih strank prekinejo vse občevanje, je vendar v vseh krogih prevladovalo pomirljivo stališče in obstoja še vedno najiskrenejša želja, da se hrvatskim zastopnikom na vsak način omogoči sodelovanje v vladi. Zato so se danes nadaljevala konzultiranja. Preko Pribičevica je dobil mandat za sestavo vlade Stjepan Radič. Misli se pa, da Stjepan Radič tega mandata niti sprejel ne bo oziroma, da ga ne bo izvršil. V krogih vladne večine so mnenja, da bi bila velika napaka, če bi Stjepan Radič mandat odklonil, kajti stranke vladne večine so pripravljene doprinesti vse žrtve, da bi prišlo do skupnega sodelovanja s hrvatskimi zastopniki, da bi sc na ta način še enkrat ponovno prožila hrvatskim zastopnikom možnost, da jasno in odkrito pokažejo, kaj želijo in kake so zahteve hrvatskega naroda. Hrvatom se bo šlo do skrajnih meja na roke. Vendar pa se pričakuje tudi od strani hrvatskih zastopnikov, da bodo popustili v svoji ekstremnosti in na bratsko ponudbo dali tudi bratski odgovor. V slučaju, če ne bi moglo priti do sestave koncentracijske vlade radi odklonilnega in eks-tremnega Radičevega stališča, so politični krogi mnenja, da bi bila edina rešitev ta, da se ponovno sestavi vlada iz zastopnikov strank današnje vladne večine. Delovanje v skupščini se želi, ker je delo v narodni skupščini danes bolj kakor kdaj potrebno. Zato se že vršijo v javnosti razgovori o tej možnosti in se kandidati tako za predsednika kakor za posamezne ministre že imenujejo. Vendar se bodo, ponavljamo, podvzeli vsi koraki, da pride do sporazumne rešitve sedanje krize. man r Belgrad, o. jul. (Tel. »Slov.«) Stanojevič je bil danes od 9. do 10. ure na referatu pri Nj. V. kralju. Ko je odhajal, je dejal: »Nimam mandata. Sedaj nimam nič. Če se vidimo popoldne, vam bom morda lahko nekaj rekel.« Nato je odšel k predsedniku vlade, kjer je ostal dalj časa. Po njegovem obisku se je izdal komunike, ki ga priobčujemo na prvem mestu. G. Stanojevič je včeraj ob priliki svoje avdience dobil od krone nalog, da pregleda, ali je mogoče sestaviti koncentracijsko vlado ali ne. Takoj davi je po Radičevem zdravniku dr. Kostiču poskusil stopiti v stik z g. Stjepanom Radičem. Po Kostiču je dobil od Stje-pana Radiča sledeč odgovor: »G. Radič se ne mara razgovarjati z nikomur, ki prihaja iz te skupščine in odklanja vsak sestanek s katerimkoli zastopnikom te skupščine, ki hoče, da se dela s to skupščino.« Ta odgovor je g. Stanojeviča zelo izne-nadil. Tem preje, ker se je pojavil kot nevtralna oseba in je hotel na vsak način omogočiti pomiritev. Po Stanojevičevi avdienci je bil dopoldne sprejet v avdienco zun. minister g. dr. Ma-rinkovič. Po tej avdienci pa je minister dvora g. Jankovič poslal g. Stjepanu Radiču pismo, v katerem ga poziva, naj pride ob 5. k Nj. V. kralju, če mu zdravje dopušča, če ne pa naj določi zastopnika, ki lahko govori v njegovem imenu. Ko je Stjepan Radič sprejel to pismo, je takoj poklical Pribičevica ter ga pooblastil, da v njegovem imenu gre v avdienco in da lahko v njegovem imenu govori. Pribičevič je bil kot tak popoldne ob 5. sprejet v avdienco, ki je trajala nad eno uro. Po tej avdienci je Pribičevič odšel v bolnico k Stjepanu Radiču, kjer so ga pričakovali časnikarji. Dejal jim je: »Sedaj vam ne morem ničesar reči. Najprej grem k Stjepanu Radiču s pošebno misijo. Med 9. in 10. se zopet vrnem v dvor.« Časnikarji: »To po-menja, da imate mandat?« Pribičevič: »V gotovem smislu imam mandat.« Nato je odšel Pribičevič v sobo k Stjepanu Radiču in ostal pri njem skoro do 9. ure. Kakor se v političnih krogih smatra, je Stjepan Radič ta mandat odklonil. S tem so današnja konzultiranja končana. r Zagreb, 5. julija. (Tel. »Slov.«) Snoči se je vršila v Seljačkem domu komemoracija žrtev v narodni skupščini. Pri tej priliki je podpredsednik HSS Predavec imel govor, v kate- n rem je dal kategorične odklonilne izjave, ki so iznenadile- Izjave so tako kategorične, da je onemogočena skoro vsaka možnost za sporazum med HSS in ostalimi strankami. u Zagrebu č Zagreb, 5. jul. (Tel. »Slov.) Politični krogi brez ozira na strankarsko pripadnost so mnenja, da je z demisijo vlade nastopila najtežja kriza, kar smo jih imeli od postanka države. V prvi vrsti se misli, da bo trajala dolgo časa in da bo ta čas moralo zaostati mnogo stvari, ki bi se v interesu ljudstva in države morale rešiti. Zato se iz krogov uglednih osebnosti, pa tudi iz vrst KDK čujejo mišljenja, da bi bilo treba pričakovati rešitve naše notranje krize po ureditvi odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Misli se, da bi bila tedaj mnogo ugodnejša tla držav a uredi na temelju popolne ravnoprav-nosti vseh. Na tem temelju se uredi tudi zu-naja konsolidacija in gospodarska okrepitev celote. Gospod Stjepan Radič ima danes v rokah veliko stvar. AvSttf' za reševanje. Položaj se ne bi oteževal z neugodnim položajem proti Italiji, posebno radi vprašanja nettunskih konvencij. Kljub temu se misli, da pomenja reševanje te krize samo odlaganje končnoveljavne rešitve državnih problemov za poznejše čase. Ker bi to sameposebi zaostrilo strankarske in narodne od-nošaje v naši državi, sc splošno misli, da mora biti izhod iz te krize jasen, to je, da se mora pri reševanju krize imeti v vidu imperativno nuj-na revizija ustave, posebno radi tega, ker so duhovi na Hrvatskem k temu tako razpoloženi, da bi rešitev krize, ki nc bi računala s temi težnjami za revizijo ustave, poslabšala stanje v državi. Vsi zagrebški listi naglašajo zelo težaven položaj. Misli se, da Radičeva izjava, ki jo je dal kot odgovor Ari Stanojcviru, ni končnoveljavna in da bo kljub temu prišlo do koncentracijske vlade. Splošno pa se je*naglašalo, da se nočejo imeti nobeni odnošaji s člani bivše vlade. Misli se, da bo KDK pristala edino na izvenparlamen-tarno uradniško vlado, ki bi nekaj časa vodila posle, nato pa bi izvedla svobodne volitve. KDK se nadeja, da bi se v tem slučaju okrepila. Posebno, da bi v prečanskih krajih oslabila vse stranke, ki bi ne šle za politično linijo KDK. V krogih KDK se misli, da bo šla KDK na volitve z revizionističnim geslom. Poleg tega bi vrgla med volivce kulturno-bojna gesla, s katerimi upa oslabiti SLS in uničiti I1PS. Motreč politični položaj, piše »Narodna Politika« v uvodniku, da ima Stjepan Radič zdaj odločilno besedo in da je od njega odvisen uspeh hrvatske politike. O položaju piše sledeče: »da je prišel zgodovinski čas s hrvatskega stališča, da Radič pred krono in pred srbijanski-mi strankami pove, da se mora izvesti revizija ustave na temelju, ki bo jamčil vse atribute hrvatske državnosti s hrvatskim saborom v Zagrebu in hrvatsko vlado v Zagrebu. Radič mora to stališče naglasiti tembolj, ker je to zahteva večine njegovega kluba in ker se bodo okrog tega stališča zbirale vse revizionistične struje. Državna kriza se mera danes rešiti edinole na ta način, da se izvede federalistično-avtonomistična ureditev države, tako da bo državna celota sestavljena iz Srbije, Hrvatske in Slovenije.* Zanimi- T je omeniti, da je »Obzor« v svojih poročilih iz Zagreba ugotovil, da Stanojevičeva misija kljub temu, da ga jc Radič odklonil, še ni končana, pač pa se dvomi, da bi Stanojevič mogel sestaviti vlado. Razen tega omenja »Ob-zor«, da se v političnih krogih misli, da bi se moglo zgoditi, da bi dobil manr1-' za sestavo Stjepan Radič in cla bi njegovo vlado podpirali KDK, DS, del radikalov, SLS in JMO. Stajice HPS v sedanjem Kakor smo javili, je na praznik sv. Petra in Pavla, torej neposredno po krvavih dogodkih, zborovalo vrhovno vodstvo Hrvatske ljudske stranke. Nekateri listi so že prinesli vest, da bo pod pritiskom razpoloženja, ki je med hrvatskimi volivci nastalo po krvavih dogodkih v parlamentu, tudi poslanec HPS predsednik Barič zapustil narodno skupščino. Zato je vsa javnost nestrpno pričakovala, kaj bo sklenilo HPS. O seji vodstva pa ni bilo izdano nobeno poročilo, le predsednik Barič je sedaj v »Narodni Politiki« razložil zadržanje HPS v sedanjem položaju. Poslanec Barič najprvo ugotavlja silno ogorčenje in splošno globoko žalost, ki so jo belgrajski dogodki napravili med hrvatskim ljudstvom. O tem so poročali zastopniki vseh strankinih organizacij. Na vprašanje, zakaj se niso o seji strankinega vodstva izdala poročila, je poslanec dejal: »Tudi druge stranke čakajo. Po mojem prepričanju je položaj v rokah Stjepana Radiča, ki ima v svojem klubu večino hrvatskih zastopnikov. Zalo je potrebno počakati na njegovo ozdravljenje. Potem bo zavzel on stališče, nc samo napram zadnjim dogodkom, ampak bo moral postaviti tudi zahteve in določiti taktiko. Tedaj bo položaj jasen in z ozi-rom na to bodo vse stranke morale napraviti končne sklepe. V nadaljnji izjavi poslanec ugotavlja, da je glede revizije ustave stališče Hrvatske ljudske stranke znano. Stranka je volila proti vidovdanski ustavi in zahtevala njeno izpre-membo. Ni pa še jasno in točno, kako revizijo zahteva sedaj KDK. Revizija je mogoča samo, če nanjo pristanejo tudi srbijanske stranke. Posamezni srbijanski politiki so se že izjavili za revizijo, in demokratska stranka je to poudarila na svojem kongresu, pa se radi strankarskega prestiža ne upa zagovarjati te zahteve. HPS bo čakala in medtem vztrajno delala na svoji organizaciji. Tendenciozne vesti, ki jih spravlja neko časopisje v javnost, njenih vrst ne bodo omajale. Vsak pristaš bo točno izpolnjeval sklepe vodstva, ki bodo izraz programa stranke in razpoloženja njenih volivcev. Kongres igralcev r Belgrad, 5. julija. (Tel. »Slov.«) Danes se je pričel kongres gledaliških igralcev iz cele države. Dopoldne ob 9 je kongres otvoril predsednik centralne uprave B o g i č. Za podpredsednike so izvoljeni Drenovec, Ljub-I ja.ua., C v i j a n o v i č iz Zagreba in N c f f a t iz Ljubljane. Nato se je razvila debata o delo-vanju društva. Sklenilo se je, da se mora združenje postaviti na čisto gospodarski temelj, ki bo igralcem lahko več koristil. Kongres je poslal pozdravne brzojave kralju. Žerjavovci in revizija ustave Odkar je bil Pribičevič prisiljen poklekniti pred Radiča, odkar je nemogoč v vladi, od tedaj si je časopisje njegove stranke izmislilo med drugim tudi laž, da je SDS za avtonomijo v Sloveniji, za federacijo na Hrvatskem, skratka za izpremembo ustave v smislu želja, ki so v tistih delih države, kjer izhaja kak esdeesarski list, najbolj priljubljene. Vodstvo SDS, zlasti Pribičevič sam, se je strogo varoval vsake izjave za izpremembo ustave, da bi si s tem ne zaprl poti do srbi-janskih politikov. Slovenski žerjavovski koncern že pol leta neprestano goni, da je SDS stranka, ki hoče ravnopravnost Slovencev, Hrvatov in Srbov, da hoče izpremembo uprave in zadnji čas zahteva to časopisje celo izpremembo ustave. Niti besedice pa niso še žerjavovci izpregovorili o tem, kako naj se ustava iz-premeni in kakšna naj bo ustava po njihovih mislih. V tem pa je bistvo celega vprašanja. Lahko je vpiti po ravnopravnosti, po enakosti, lahko je lagati, da so klerikalci za centralizem in demokratje ne, da so klerikalci hegemonisti, žerjavovci pa največji in pristni ljudski politiki. Vse to papir prenese. In to je prav primerno gradivo za varanje bravcev in volivcev. Za potek političnega in državnega življenja pa to ni niti najmanjšega pomena. Tu se samo vpraša, kaj kaka stranka hoče. In »edaj, ko SDS vpije po reviziji ustave, se ▼sak upravičeno vprašuje, kakšna naj bo ta revizija, kako naj nova ustava jamči enakopravnost Slovencev, Hrvatov in Srbov, kako naj se decentralizira uprava, kako naj se za-sigura finančna samostojnost in neodvisnost Slovenije, kakšna naj bo v novi ustavi oblika samoupravne zedinjene Slovenije, kako naj se v novi ustavi uveljavi hrvatsko državno pravo, kaj sploh samostojni demokratje z revizijo ustave hočejo. Tega gospodje ne povedo. Mi smo prepričani, da tega sploh povedali ne bodo, ker o vsem tem samo lažejo in vse to jim je samo sredstvo za politično demagogijo, stvarno pa samouprave naroda nočejo, zlasti ne samouprave v Sloveniji, ker se boje, da bi potem še tisti drobci njihovih organizacij, ki jih danes imajo, hitro izginili v zdravem razvoju slovenskega narodnega in socialnega življenja. Da samostojni demokratje resnično na revizijo ustave v smislu enakopravnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov ne mislijo, je dokazal Svetozar Pribičevič sam v svojih zadnjih izjavah. Te izjave so najboljši dokaz nesoglasja in neskladnosti med pravim resničnim mišljenjem samostojnih demokratov in njihovo sedanjo demagogijo o enakopravnosti in reviziji ustave. V svojem govoru je Svetozar Pribičevič rekel: »Ti streli so zadeli sedanjo ureditev države. Mi vsi čutimo, in posebno se tega zavedajo tukajšnji Srbi, da so Hrvatje prinesli v skupno državo svojo državnost, in to je en razlog več, da se razmerje tako uredi, da bo zajamčena popolna enakost tistim, ki so stoletja znali varovati svojo državnost.« Vsa javnost je te Pribičevičeve besede sprejela kot izpoved za revizijo ustave, za »stvaritev hrvatskega sabora, samostojne, enotne Hrvatske. Dr. Maček je tedaj rekel časnikarjem: »Pazite na Pribičevičev govor, ker je epohalnega značaja. To je prvič, da Svetozar Pribičevič glasno in odločno zahteva revizijo ustave. Če bi se to zgodilo poprej, morda do te žalosti ne bi prišlo^« Tako kot dr. Maček, tako so razumeli Pribičevičev govor vsi navzoči, ki so ga slišali, tako so ga komentirali hrvatski listi in tako so ga označevali vsi srbski listi. Se isti dan pa je Svetozar Pribičevič preklical svoje besede in poudaril, da njegov govor ne pomeni federacije, da pomeni zahtevo po izpre-membi ustave le radi izpremembe sistema. In dan kasneje je Pribičevič še odločneje izjavil: »V političnih krogih se razlaga moja izjava tako, da naj se odstrani vlada, razpusti parlament in napove revizija ustave. Istočasno je ta moja izjava mišljena v političnih krogih v Belgradu tako, kakor da bi morale biti volitve za novi parlament, volitve za novo ustavotvorno skupščino. Mi pa smatramo, da s sedanjo skupščino ni mogoče več delati, in to stališče izključuje razlago, po kateri bi nove volitve mogle biti volitve ca ustavotvorno skupščino.« V nadaljni izjavi Pribičevič čisto točno pove, da prihodnje volitve ne bi bile volitve za izpremembo ustave, ampak bi bile to molitve v navaden zakonodajen parlament, ki bi šele premišljeval, ali naj se postavi revizija ustave na dnevni red ali ne. Pribičevič je torej proti temu, da bi se kmalu razpisale volitve za izpremembo ustave. On je za to, da se to vprašanje odgodi in rešuje v kasnejšem času. Pribičevič je posebno podčrtal, da se po atentatu o revizifi ustave v KDK ni govorilo, da je o tem govoril samo dr. Srskič davno pred žalostnimi dogodki. Iz teh Pribičevičevih izjav, v katerih se t največjo muko voditelj KDK giblje med resničnostjo, ki je: centralizem, centralizem in zopet centralizem, ki je programatska točka SDS in pa trenutnim demagoškim geslom, ki je časopisju SDS bilo potrebno, da se te dni bolj približa hrvatskim majam. Če v tem naj- Smrt svetovnega finančnika v Pariš, 5. jul. (Tel. »Slov.«) Znani belgijski finančnik Alfred Lowenstein, znan pod imenom »letajoči milijonar«, ki je vsa svoja potovanja opravljal v letalu, je včeraj zvečer smrtno ponesrečil na poletu London — Bruselj. Včeraj zvečer je v spremstvu dveh tipkaric in osebuega sluge odpotoval s aero-planom iz Croidona v Haren. Ker je bil hud veter, je najbrž dobil »zračno bolezen« in hotel na toaleto, zamenjal pa je vrata in je iz višine 100 ni padel v morje. Nesrečo so opazili šele 20 minut pozneje. Letalo je takoj nato pristalo v bližini Dunnuerquea, vendar pa ponesrečenca niso več nt šli. Ldvven-stein je bil večkrat, posebno pa v zadnjem času, v središču javnega interesa. V glavnem se je udejstvoval v industriji umetne svile in v električni indusinji. v Berlin, 5. jul. (Tel. »Slov.«) Nenadna smrt Lowensteina je na tukajšnji borzi povzročila največje vznemirjenje. Že v predborzi so se začel od vseh strani oddaje, ker pa si svet glede posledic Lmvensteinove smrti ni bil na jasnem, so se vršile tudi sprejemne kupčije. v London, 5. jul. (Tel. »Slov.«) Vest o nenadni smrti L8wensteina je učinkovala v Londonski City kot bor - Ni današnji borzi se za njegove vre'1 niso upali imenovati nobenih kurzov in ne verujejo v to, da se je zgodila nesreča, temveč da je Lo- Uspeh Slovakov Praga, 5. julija. (Tel. »Slov.«) Po dolgotrajni borbi so Slovaki dosegli prvo važno točko svojih zahtev, ki so jih postavili ob vstopu v vlado. Podpredsedniku ministrskega sveta, ki sedaj vodi posle predsednika, dr. Šrameku, se je posrečilo izposlovati v ministrskem svetu sklep, s katerim je postavljen za slovaškega pokrajinskega predsednika kandidat slovaške ljudske stranke Jan Drob-ny. Drobny bo nastopil svoje mesto v oktobru, ko stopi v veljavo zakon o pokrajinskih samoupravah. Po tem zakonu je češkoslovaška republika razdeljena v štiri pokrajine: Češko, Moravsko, Slovaško in Podkarpatsko Rusijo. Predsednik pokrajinske uprave je obenem šef državne uprave v svojem področju, predsednik pokrajinskega zbora in samoupravnih korporacii, ima pravico imenovanja vseh samoupravnih uradnikov in odločilen vpliv pri nastavljanju mnogih državnih nameščencev. Z ozirom na to je gotovo uspeh Slovakov velik. »Slovak«, glavno glasilo slovaške ljudske stranke, pozdravlja to imenovanje in smatra ustanovo pokrajinskih samouprav kot prvo etapo k oživotvorjenju popolne slovaške avtonomije v smislu pittsbur-škega dogovora. Boj alzaških avtonomistov Pariš, 5. jul. (Tel. »Slov.«) Vlada je zaprla alzaške voditelje in jih ima zaprte, dasi so bili izvoljeni za poslance. Dobila je za ta svoj korak v zbornici odobrenje, toda alzaško prebivalstvo s tem noče še vreči puške v koruzo. Najprvo so vložili oster protest poslanci alzaške katoliške stranke. Sedaj je sklicala katoliška ljudska stranka v Strassburg ogromno zborovnnje vseh alzaških volivcev. Zboro-valci so sklenili resolucije, v katerih ugotavljajo, da je politika močne roke preganjanje, ki jo dela Pariš v Alzaciji, napravila tako napetost, da je sedanje stanje dežele za daljši čas nemogoče. Alzaško prebivalstvo je z ogromno večino pri zadnjih volitvah pokazalo, da mora Francija v svojem lastnem interesu s to politiko končati. Vlada doslej na ta opomin še ni reagirala. Zborovalci so zahtevali, da se morata poslanca Riclin in Rosse takoj pustiti na svobodo, drugi politični alzaški obsojenci pa amnestirati. Zborovalci so tudi izjavili ministrskemu predsedniku zahvalo za zagotovilo, da se bodo alzaške zahteve uvaževale. Ugotavljajo pa, da tem obljubam doslej še niso sledila dejanja. Značilno je, da so bili trije alzaški poslanci proti tem sklepom in za mirnejšo resolucijo, češ, da bodo ostre zahteve položaj le še poslabšale. Driand napoveduje izpraznitev Porenia v Pariz, 5. jul. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike Doumerguea v Elizeju je Briand obširno poročal o zunanji politiki. V glavnem se je pečal z vladno izjavo novega nemškega kabineta. Naglašal je, da zahteva po takojšnji izpraznitvi Porenja ni pri- hujšem razpoloženju Pribičevič ni imel smelosti zahteve po avtonomiji ali federaciji ali kakršnikoli obliki izpremembe ustave, ki naj bi jamčila ravnopravnost Hrvatov in Slovencev, je več kot gotovo, da tega nikdar ne bo storil, da je njegova stranka slejkoprej tista, ki je denuncirala Slovence in Hrvate in blatila pol države z državne tribune pred zunanjim svetom zato, da je vzdrževala nekaj let zatiranje in preganjanje hrvatskega in slovenskega življa, da je utrjevala korupcijo in centralizem. wenstein izvršil samomor, ker se je L8wen-stein včeraj pogajal radi posojila, pa so se pogajanja končala zanj neugodno. Na borzi sami so njegove vrednosti popolnoma propadle. Londonska borza s silno napetostjo pričakuje, kakšen bo učinek na borzah v Ne\vyorku, Montrealu, Parizu, Bruslju, Amsterdamu itd. v Pariz, 5. jul. (Tel. »Slov.«) L8wenstei-nova vdova se je danes peljala iz Bruslja v Calais, pa se je že zopet vrnila. L6wenstei-novi nameščenci se dosedaj odločno branijo, dajati pojasnila o njegovi smrti. v Pariz, 5. jul. (Tel. »Slov.«) Voditelj letala, na katerem se je ponesrečil finančnik Lowen-stein je izjavil, da je med vožnjo večkrat pogledal nazaj in opazil, da Lowensteina ni na njegovem mestu. Mislil je pa, da se je podal v kako drugo kabino. Ko pa je le večkrat pogledal in ga ni videl, jc z letalom takoj pristal. Iz Ca-laisa je odšlo mnogo ribiških čolnov, da poiščejo truplo ponesrečenca. Ker pa je letalo takrat letelo v višini 1000 metrov, je skoro gotovo, da je Lowenstein utonil. v Praga, 5. jul. (Tel. »Slov.«) Za ponesrečenega Lowensteina se je svoječasno tudi češkoslovaška javnost živahno interesirala, ker so se vršila z njim pogajanja za zakup češkoslovaških državnih železnic nekemu belgijsko-franeosko-".meriškemu finančnemu konzorciju. šla nepričakovano. Francija pa zaenkrat nima vzroka, da se izjavi glede le zahteve, dokler se ne prijavi na Quai d'Orsayu. Treba pa se je pripraviti na to, da na to ne bo treba več dolgo čakati. Gotovo bo Nemčija jeseni, ko se zopet sestane parlament, izvršila diplo-matični sunek v tem smislu, da bo potem stavila oficielni predlog za izprazuitev na sep-temberskem zasedanju Društva narodov. Umestno je torej, da ministri že sedaj napravijo svoje mnenje o izpraznitvi, da bo potem moglo hitreje priti do odločitve. ff tf*?er te dobi! začasno večino v Berlin, 5. julija. (Tel. »Slov.«) Nemški državni zbor je danes sprejel predlog petih vladnih strank, ki vsebuje program nove vlade, z 261 glasovi socialnih demokratov, cen-truma, nemške ljudske stranke in demokratov ter bavarske ljudske stranke proti opoziciji 134 glasov nemških nacionalcev, komu- I nistov in resnih radikalov, dočim se je vzdržalo glasovanja 28 poslancev, odsotnih pa jih je bilo 67. »» Krasin" ne doseže ponesrečencev v Milan, 5. jul (Tel. Slov.) Ruski lomilec ledu »Krasin« je sedaj oddaljen 50 milj od taborišča Lundborgove skupine, moral popolnoma obstati, ker je stisnjen v ledu. Ledovje ga sedaj žene proti zapadu. Nazadnje je »Kra-sin« v 4 urah s polno paro mogel priti samo it km daleč, tako da je končno moral dati poveljnik zapoved, ustaviti se. Led, v katerem je parnik zagozden, se premika s hitrostjo 1 milje na uro. Skupino Lundborg-Viglieri pa žene led še dalje proti severozahodu in se nahaja sedaj samo par milj pred rtičem Leight Smith, Italijanske nade, da bo »Krasin« rešil ponesrečence, so sedaj zopet izginile. Zanašajo se sedaj samo še na letala. Švedska pomožna ek-spedicija je organizirala novo bazo za letala pri Esmarthu na severovzhodu od Severovzhodne zemlje in skuša od tam z majhnimi letali rešiti ponesrečence, ki so oddaljeni samo 10 milj. »Citta di Milano« se je vrnil v Kings-bay, da zamenja motorje italijanskih vojnih letal. Novi sirski kralji v Pariz, 5. jul. (Tel. Slov.) Glasom neke vesti iz Sirije namerava Francija emirja Fai-sala, sina kralja Hedžasa, izklicati za sirskega kralja. Tudi Anglija je načrtu naklonjena, če se Faisal odreče pravicam do prestola v Hed-žasu in če takoj po kronanju sklene prijateljske pogodbe z Irakom, Transjordanijo in Palestino Boj italijanskih republikancev v Pariš, 5. jul. (Tel. Slov.) Italijanska republikanska stranka, ki se je po izgonu svojih vodilnih članov zopet ustanovila v Franciji in se ji številno pridružujejo italijanski emigranti, je imela včeraj zborovanje v Ly«»nu. Na tem zborovanju so sklenili oficijelno, da se ima boj italijanskih republikancev voditi ne samo proti fašizmu, temveč tudi proti monarhiji. Kralj je zapustil ustavo, zato mi zapustimo kralja. Monarhija se je vpregla pred voz fašizma, zato mora iti s fašizmom in z njim pro- pasti. StaHfanski Seta'ci v Milan, 5. jul. (Tel. Slov.) Poročila i i Rio de Janeiro javljajo, da sla italijanska letalca Ferrarin in Del Prete opoldne dosegla brazilsko obalo in s tem presegla distančni Jvetovni rekord Chamberlina, ki je znašal 6294 km. 1 etalca letita še dalje ob brazilski obali, dokler bosta imela zalogo bencina. PrMuii nameravata v Port Natalu, Pernauibuku, 13oročiti Društvu narodov, da bi imenovalo komisijo, ki naj bi proučila pritožbe madjarskih manjšin v nasledstvenih državah. Društvo narodov je določilo primeren postopek, ki omogoča manjšinam, obvestiti Društvo narodov o svojih pritožbah. Neurje v Varšavi. Včerajšnje neurje, ki je bilo na Poljskem, je zahtevalo 87 smrtnih žrtev in povzročilo požare v 20 vaseh. Skoda znaša več milijonov. Razen Varšave je bila najhuje prizadeta gornja Šlezija in ostale za-padne province. Vihar v Berlinu. Danes opoldne je divjal nad Berlinom ve'ik vihar, ki je poškodoval mnogo oken, dreves, streh in del botaničnega vrta. Vihar je razdejal tudi streho hangarja na letališču Tempelhof. Norost. V prisotnosti 150-000 gledavcev se je včeraj nekemu mlademu Lussierju posrečil poskus, kateri se je pred njim že dvakrat, in sicer leta 1901. in 1911. končal s smrtjo. V gumijasti krogli se je na kanadski strani spustil čez niagarske slapove. Spodaj so ga vjeli v čolnih. Bil je samo nekoliko po-tolčen in je dobil nekoliko prask. Pos!. Sušnik v Belgradu r Belgrad, 5. julija. (Tel. »Slov.«) Danefl je prispel v Belgrad podpredsednik Jugoslovanskega kluba profesor A. Sušnik. Takoj po prihodu se je odpeljal v predsedništvo, kjer je imel daljšo konferenco s predsednikom vlade Vukifevižem. Nato je obiskal notranjega ministra dr. Korošca. Opoldne je stopil v zvezo z zastopniki posameznih klubov. O svojih razgovorih ni poslanec Sušnik hotel dati časnikarjem nobenih izjav. Izpremembo v naših ljudskih šolah. r Belgrad, 5. jul. (Tel. »Slov.«) Stalnost v državni službi se je priznala sledečim učiteljem in učiteljicam: V ljubljanski oblasti: Filip Slokan, učitelj v Hrastniku, Celestin Perkavec v Trebeljnem, Josip Pirnat v ŠL Jerneju, Stane Suler v Kapelah, Dragotin Krištof v Vinici, Anton Robie v Komendi, Matilda Martinčič v Cerknici, Elica Lebar v Kostanjevici, Roža Petelin v Škocjanu. — V mariborski oblasti: Ivan Stanič na Polzeli, Ivan Štibler pri Sv. Martinu niže Ptuja, Marija Po-lak na Ponikvi, Valerija Zorka na Ljubeč-nem, Štefan Vrhnjek v Selili, Rafaela Trepše v Prodanovcih, Elizabeta Kac v Dobrovniku, Justina Kotnik-Praznik v Kobiljah, Marija Sušter v černečah, Josipina Može v Preva-Ijah, Miroslav Kokalj v Lokovcih. V Kranju se stopnjema otvori s šolskim letom 1928-29 dekliška meščanska šola. Sistematizira se mesto ravnateljice in po zakonu predpisano število učiteljstva. Na ljudski šoli v Št. Vidu nad Ljubljano se v 1. 1928-29 otvori vzporednica. V komisijo za nameščanje učiteljstva na ljudskih in meščanskih šolah pri velikih županih v Ljubljani in Mariboru kot dva zastopnika šolskih občin, ki ju določi oblastni odbor. Za kmetske občine mariborske oblasti, izvzemši Prekmurje, trajajo velike počitnice avgusta in septembra. Novo šolsko leto se začne prvi ponedeljek v oktobru. Zagreb si izposodi 600.000 dolariev č Zagreb, 5. julija. (Tel. »Slov.«) Zagrebški občinski svet je danes sprejel preko posebnega odbora ponudbo Jugoslov. splošnega bančnega društva za posojilo v najvišjem iznosu 600.000 dolarjev, ki bi se realiziralo od 1. julija 1928 do konca 1929 po 8^odstotni obrestni meri. Plačevalo bi se za pol leta nazaj za vsote, s katerimi bi občina disponirala. Ponudba posojila je od iste bančne skupine, pri kateri najema posojilo država. Za trenutne potrebe zagrebškega mesta bo občina najela 15 milijonov dinarjev posojila pri Mestni hranilnici. Dunajska vremenska napoved za G. julij* Jasno, toplo. Na zahodu se bo zvečer morda že začelo oblačiti. Novosadska vremenska napoved: Jugoza-padni veter. Vedro in lepo. Dežja ne bo. Roda Roda: Stara mat! laže Koza je sladkosnedna žival. Vse napake ta vrline koze izvirajo iz njene sladkosned-nosti. Koza pomomlja najnežnejše in najslajše popke dreves, brsteče vršiče trave — in tako poškoduje livade. Noben skok ji ni preveč smel, da vlovi grižljaj dehteče trave. Če si dal kozi samo enkrat sladkor ali pa tudi grižljaj posoljenega kruha — se te bo vedno spominjala, tekla bo za teboj, vohala te bo, prosjačila in lizala te bo. Pridružila se bo prav-tako zaupljivo prihodnjemu tujcu ter ga ljubeznivo nadlegovala, ker bo domnevala, da dobi tudi od njega soli in sladkorja. Čim pa jo bo razočaral, se bo obrnila takoj od njega ter se vrnila k tebi, svoji prvi ljubezni, ker bo pričakovala, da se boš izkazal bolj gostoljubnega. Ljubezniva stvarica je kožica. V Jankovcu, na beli pečini nad temot-nim jezerom, je stanovala pastirska družina. On jo bil molčeč, zakrknjen možakar — ona nadvse marljiva, brezmiselna gospodinja. Tašča, pastirica, mati je živela ž njima skupaj. Nikdar ni prišel noben človek tja. Poleti je samovala trojica na pečini s svojimi kozami; vse so bile iste barve, rjavkasto-raeče. Pod njimi v globini je šumelo neskončno morje bukovih gozdov, sredi gozdov pa temno, mirno jezero. Ljudje so bili pravtako blizu neba kot /emiie — in zdelo se je, da je od- ločalo zgolj nebo s svojimi nemirnimi oblaki, s svojo blestečo modrino o življenju teh ljudi; zakaj pokrajina je bila zgolj pečina, gozd in jezero ter se ni izpreminjala. Pred začetkom zime je zapustila trojica svoje črede ter korakala iz svojega skalnatega gnezda v Ljubin: ob času, ko so se pomaknili Ijubinski kmetje že zopet precej daleč proti dolini. Tako so ostali kozji pastirji in pastirice tudi tekom zime pravtako sami v snegu, kot so bili sami v poletju. Jankovaški pastirji so imeli hčerko. Redilo jo je kozje mleko in solnce. Nobena d.u-ga hrana ne ustvarja tako okroglih in trdih ličec: otroci, ki vzrastejo ob solncu in kozjem mleku, imajo kot ogenj žareče se oči in vroča ličeca, ki se svetijo res sama od sebe, o katerih se zdi, da bodo počila od moči in zdravja. Ti otroci so radovedni pra- kakor koze, priljudni, sladkosnedni in urni — mali mojstri v plezanju — ter imajo rdeče kodre, na vsakem sencu po enega. Ne vem, zakaj je to tako, pa je tako. Pastir, samosvoj kot je bil, se ni brigal ni malce za svojega otroka. Pastirica je imela mnogo preveč drugega opravila, da bi bila odgovarjala otroku na tisoče in tisoče vprašanj. Hčerka pa je hotela vse vedeti in vse izvohati: kakor so pač koze. Zato se je okienii otrok stare matere. Stara mati je živela menda na svetu samo za svojo vnukinjo. Krmila jo je, jo i ola-gala v posteljo, jo ljubkovala zjutraj, ji spletla kitico ter jo zopet nakrmila. Stara mati je bila še čila, neverjetno mlada žena — vedra, nenavadno nedolžna žena — pri tem pa tako modra, kot sicer nikdo daleč naokoli. Vedela je vse: zakaj je treba postaviti skodelico mleka pred luknjice: zato, da ne zažgo sena; zakaj jahajo čarovnice ravno na kozlih; kako stanujejo palčki, kako cepijo drva in kje jih nakladajo ... Vse, vse je vedela stara mati in vse to je pripovedovala svoji vnukinji. Da zažigajo kuki seno, je deklica sama doživela. Kako bi bil sicer nastal takrat v skednju ogenj, takrat pred kruto zimo? Star kuk je skočil prestrašen, v svesti si svoje krivde, od kraja, kjer je izvršil zlobno dejanje, v jezero. Čarovnice je videla deklica več kot enkrat, kako so divjale okoli pečine skozi oblake ob strahotnih nočnih nevihtah In palčki — oj, palčki so žagali vsako jutro doli v tretji dolini, pri belem dnevu. To sc vendar »^.ibinski kmetje«, je mrmral oče. Nekaj pa, kar je ljuba stara mati vedno pripovedovala, mala ni mogla razumeti: da imajo ljudje ne samo koze, temveč tudi krave. Krave, ki imajo bele in rjave lise ter so desetkrat večje od koz — živali, ki dajejo sicer mleko prav tako kot koze, samo mnogo več — in ki kriče »mu, mul«, mesto da bi meketale. V spanju in v bdenju — vedno je videla mala te desetkrat večje, belo in rjavo lisaste velikanske koze ter je slišala njihov »mu, mu«. Ali je mogoče, da žive tako velike lepe živali? Mesece, mogoče celo leto so mučiii vnu-. kinjo radovednost in — dvomi. Da, dvomi. Verjela je v Boga. Verjela je celo to, da so na svetu železnice in mesta, ki se nahajaj« daleč doli v dolini, da. Da pa bi bile krave na svetu, ne! Stara mati se prav gotovo moti. In nekega večera, ko ji jc nežna stara žena svojo pravljico o velikanskih kozah čhn najbolj pestro naslikala, ne da bi sumila, kako je to vplivalo na vnukinjo, kako jo je te razburilo, ko mala nato na svojem šumečem ležišču, na šumečem bukovem listju ni mogta zaspati ter jc videla okoli sebe samo gtgan-tično belo in rjavo lisasto pravljično živin« — — se jc odločil otrok za veliko stvar in izvedel jc svoj sklep ob rani zori: malček si je nadel mnogo prevelike težke čevlje svoje stare matere in napotil se je v dolino. Deklica ni hodila kot hodijo drugi ljudje, naravnost, temveč kot podlasicc ali pa kuščar: huš! nekolik o stopinj — nato jc sledil mal oddih, deklica se je skrila v grmovju in huš, huš, je hitela od skrivališča do skrivališča. Tako je prišla v daljno neznano pokrajino. Ko se jc vrnila proti poldnevu, do smrti utrujena, so bila njena ličcca oblita s solzami. Solze so tekle skozi brazde prahu. Nič. Nobenih krav ni videla. Samo ljudi in koze. Krav ni. Svetovno naziranjc otroka, njegova vera jc bila udušena, uničena, razblinila se je v nič: Stara mati laže. Nemški aeroplam na aerouauticni razstavi v Parizu. Uzudun Paolino, prvak evropskih bo- Angleži so izvršili uspele poizkuse dovažanja obrežnih rešilnih mo- ksarjev, ki se bo 7. t. m. meril z nemškim tornili čolnov na kraj nesreče s traktorji, prvakom Haymanom. Svež v slika General Alvaro Obregon, novi predsednik Mehike Rešeni Nobiie (tretji od leve) sredi častnikov ladje »Citta di Milan o«. Vsa italijanska ekspedicija na Chales Evans Hughes, znameniti ameriški jtirisl i• 'm naslednik znanega krvnika katoličanov, Callesa severni tečaj je doživela nesmrtno blamažo in ves kulturni svet se zgraža nad postopanjem Nobila in politik, ki je prispel te dni v Berlin. Italije v vsem poteku te ekspedicije. Angleške vojne ladje na prvem povojnem obisku v nemških vodah. Te dni so prispele v kielski kanal štiri angleške križarke, da napravijo prijatelji obisk v Kielu in Hamburgu; slika kaže križarko Curacao. Strahovite posledice eksplozije granat. V Brugge je v nekem skladišču eksplodiralo par starih granat, ki so ubile 8 oseb in ranile 40, okoli stoječa poslopja so pa vsa podprta. / / aj/e novega KOLEDAR. Petek, 6. junija. Izaija, Bogomil, Dominika. — 188. dan v letu. ZGODOVINSKI DNEVI. 6. julija: 1838 se je rodil slavist dr. Va-troslav Jagič. — 1835 je v Savi utonil Matija Čop. — 1415 je bil v Kostnici sežgan Jan Hus. — 1533 je bil obglavljen angleški kancler Th. More (Morus). — 1849 se je rodil švedski pisatelj Verner af Heidenstam. — 1824 se je rodil slovenski slikar Marko Peru-hart. — 1819 se je rodil apostolski provikar Ignacij Knoblehar v Skocijanu pri Mokron« Ju. • * Skupne duhovne vaje za duhovnike v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano od 16. do 20. julija bo vodil univ. prof. dr. Gregorij Rožman. Gg. duhovniki naj se pravočasno priglase pri ordinarijatu ali pri vodstvu zavoda. •k Avtomobilistom. Županstvo Bled opozarja vse avtomobiliste in motocikliste, da smejo mimo kraljevega dvora Suvobor, in sicer že od hotela Petran do dvorne kuhinje, voziti počasi in previdno ter z zaprtim zpu-hom. Največja dovoljena brzna je ?5 km. Prestopki se bodo najstrožje kaznovali. * Državna trgovska akademija v Ljubljani Pogoji za sprejem v I. letnik državne trgovske akademije v Ljubljani. (Glasom »Pravilnika o delovanju, redu in pouku na drž. trgovskih akademijah«.) Cl. 11. Vpisovanje se vrši 1., 3. in 4. septembra od 9. do 12. in od 3. do 5. ure. (Istočasno se vpisujejo tudi dijaki višjih letnikov.) — Čl. 22. V I. letnik trgovske akademije se sprejemajo oni učenci, ki so dovršili v tem letu najmanj štiri gimnazijske (realčne) razrede. Učenci, ki so dovršili meščansko šolo s končnim izpitom, se lahko vpišejo, če opravijo prej dopolnilni izpit po členih 58., 59. in 60. tega pravilnika. — Čl. 23. Pri vpisu v I. letnik položi učenec prijavo (prošnjo, izpričevalo o prejšnjem šolanju in krstni list, s katerim dokaže, da dovrši v letu, v katerem se vpiše, 14 do 17 let. — Čl. 24. Učenec mora biti iz okoliša šole, v keterem se hoče vpisati. Šele če bi ostalo po vpisu učencev iz tega okoliša kaj mest praznih, sme sprejeti direktor učence iz tujih okolišev. — Čl. 25. Minister za trgovino in industrijo more dovoliti, če ostane kaj mest praznih, naknadno vpisovanje do 15. septembra. Po tem roku se ne sme nihče več vpisati. — Čl. 26. V enem letniku ne sme biti nad 40 učencev. — Čl. 58. Učenci, ki so dovršili meščansko šolo, opravljajo dopolnilni izpit po čl. 22. tega pravilnika iz slovenščine, nemškega jezika, narodne zgodovine z geografijo in iz matematike v obsegu programa III. in IV. gimnazijskega razreda. — Čl. 59. Dopolnilni izpit je pismen in ustmen. Iz zgodovine in zemljepisja se opravlja samo ustni izpit, iz ostalih predmetov pa se opravlja pismeni in ustmeni. — Čl. 60. Za dopolnilni izpit, ki se smatra za privatnega, plača učenec razen državne takse: 70 Din administrativnega honorarja, 80 Din vsakemu članu izpraševal-ne komisije in 20 Din za vsak pismeni izpit. _ Opomba k čl. 23. Absolventi(inje) srednjih šol se ustmeno ali pismeno prijavijo. Za slučaj pismenih prijav ni treba kolkovanja. Pri-glašenci(-enke) meščanskih šol morajo predložiti prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu. Prošnje teh priglašencev(-enk) morajo biti kolkovane s 5dinarskim kolekom, priložen pa mora biti še kolek za 20 Din. (Na to se nanaša mesto v čl. 60.: »plača učenec razen drž. takse). — Ravnateljstvo. ★ Hotelirji, gostilničarji i. dr. tujskopro-metni interesenti v Zasavju, blagovolite mi čim prej poslati zaprošene podatke, da se vodnik, ki je že v tisku, ne zakasni! R. B. J? Vodič kroz Jugoslavenski Jadran od Sušaka do Ulčinja. Zagreb, 1928. - Slovenci zahajamo zadnja leta vedno pogostejše v Dalmacijo, ki hrani toliko zgodovinskih in umetniških spomenikov, da bi bila pač škoda, če bi hodili nevede mimo njih. Opozarjamo zato vse, ki so namenjeni k našemu morju, na ta priročni vodnik, ki nudi na kratko vse, kar potrebuje izletnik: navodila za potovanje, informacije o prometnih sredstvih, hotelih itd., opis vseh znamenitosti itd. Pogrešamo le še dobrega zemljevida vsega našega Primorja, ker ta, ki ga knjižica nudi, nikakor ne zadostuje. ★ Norec zaklenil sodiSče. V poslopju su-botiškega okrožnega sodišča se je v sredo pripetilo nekaj nenavadnega. Ob 1. uri popoldne so opazili, da je v I. nadstropju zaklenjenih od zunaj 27 sob, v katerih so se nahajali sodniki, državni pravdnik in stranke ter da »o ključi izginili. Nihče ni mogel ne ven, ne noter. Gasilci so zaprtim osebam po--nagali z lestvami zlezti skozi okno na pro-stof Opoldne se je pojavil v neki subotiški banki neznan mož, ki je zahteval denarja. Napravil je vtis blazneža in je bil zato prijet. Pri njem so našli vseh 27 pogrešanih ključev. Ril ie to neki Ivan Derovič, ki so ga šele pred dnevi odpustili iz subotiške umobolnice kot zdravega. Deroviča so izročili nazaj v norišnico. ORLE opozarjamo, da nakupijo kroje kompletne in vse druge potrebščine najceneje pri tvrdki Drago Schwab v Ljubljani •k Če igralec ne dobi plače... V ponedeljek je stopil operni pevec belgrajske opere 2ika Tomič k gledališki blagajni, da dvigne svojo plačo in še neke zaostanke, ki mu jih je bilo gledališče dolžno. Pri blagajni pa so mu dejali, da mu plača ni nakazana. Tomič je nato odšel k načelniku računskega oddelka in ga vprašal, zakaj mu plača ni bila ra-kazana. Načelnik Sveta Gjorgjevič mu je odvrnil, da ga je ravnatelj Predič odpustil. Tomič je šel nato k ravnatelju in tam izvedel, da ravnatelj o vsej zadevi nič ne ve. Tomič je sedaj poiskal načelnika Gjorgjeviča in med obema je prišlo do hudega prepira. Tomič ga je ozmerjal, kakor zna zmerjati same kak Belgrajčan. Izrazi kakor »mangupa ti majka« (lopovska mati), »djukelja« (falot) itd. so padali kar po vrsti. Tomič je končno odšel. Po« poldne je obiskal glavnega tajnika, ki ga je oštel radi njegovega nastopa proti Gjorgjeviču in mu povedal, da je Gjorgjevič grozil, da Tomiča ustreli. Tomič je takoj odšel naravnost k Gjorgjeviču in ga ostro vprašal: »Komu grozite z revolverjem?« »Pc, .i ven!« mu je odgovoril načelnik. »Z vami nisem pa-sel svinj. Vi me morate vikati!« ^ojdi ven!« se zadere Gjorgjevič nad njim. Ali Tomič ni hotel ubogati. Vsedel se je komodno v fotelj ift čakal, kaj pride. Tu je Gjorgjfevič spustil na tla časopis, ki ga je čital, in naperil velik revolver — »tako velik, kot ga je imel Pu-niša Račič«, je izjavil pozneje Tomič — na pevca in mu ukazal, naj zapusti sodo. Tomič se je počasi dvignil ter skočil k Gjorgjeviču in mu izvil revolver iz rok. Sedaj pa je pričel Gjorgjeviča po vseh pravilih klofutati. Prizoru je napravil konec orožnik, ki ga je hrup privabil v sobo in ki je ločil oba bojujoča se petelina. Ves prizor se bo zaključil menda na sodišču. -A- Grozna družinska žaloigra v Istri. V nekem vaškem vodnjaku blizu Kopra so našli v sredo zjutraj napol razpadlo moško truplo. Policijska komisija je takoj ugotovila identiteto mrtveca. Bil je to bogati kmet Andrej Purger, ki je dne 18. junija nenadoma izginil od svojega doma v Gabrovici. Purgerja so iskali povsod, toda za njim niso našli nobenega sledu. Komisija je ugotovila, da je bil Purger napaden, da so mu bile zvezane roke in noge in da je bil vržen v neki vodnjak, nedaleč od Gabrovice. Dejanja so osumili takoj njegovega sina Lovra in Lovrovo ženo. Med starim Andrejem in njegovim sinom Lov-rom je prišlo v zadnjem času do velikih nesoglasij, ker je mlajši Andrejev sin, ki študira tehniko, neprestano zahteval od očeta denarja. Ker je stari Andrej že napisal oporoko, v kateri je zapustil Lovru vse imetje, mlajšemu sinu pa toliko denarja, da bi mogel dovršiti študije, je večno nadlegovanje brata Lovra tako vznemirjalo, da je napadel očeta, boječ se, da bi mogel stari Andrej spremeniti oporoko v korist mlajšega brata. V tej bojazni je dne 18. junija zjutraj s svojo ženo Ano zadušil svojega očeta v postelji, ga zvezal in vrgel v vodnjak. Uvedena je natančna preiskava, ki bo Lovrovo krivdo najbrže dokazala. •k Smrtne nesreče. Iz Banjaloke pod Kočevjem poročajo: Dne 26. junija je utonil pri kopanju v Karlovcu tukajšnji rojak, 271etni samski trgovski pomočnik Jakob Delaž, priden in spoštevan. Uro kasneje je na istem mestu utonil eden njegovih prijateljev. — V nedeljo, 1. julija, je vozil Loserjev težki avto veselo družbo svatov proti Brodu na Kulpi. Pod kapelico na Križu se mu je hotela na drugo stran ceste umakniti 75letna Vavra, kočarica z Novega sela. Po nesreči je padla pod voz. Kolesa so ji šli čez prsa in zlomila obe nogi nad stopali. Curek krvi ji je bruhnil z ust. Obležala je na mestu mrtva. Došla orožniška patrulja jo je ukazala prenesti v mrtvašnico v Banjaloki. Na kraju nesreče je cesta ozka in močno zavita. Mnogi avtomo-bilisti vozijo prehitro in se je bati še na-daljnih nesreč. * Smrtna nesreča s puško. V Podgradju blizu Splita so našli mrtvega 271etnega Josipa Skaračiča, ki ga je smrt zadela po nesreči. Pred letom dni je skril v neki grm puško. Sedaj jo je hotel odnesti, toda pri tem je bil tako neroden, da se je puška sprožila In ga takoj usmrtila. Njegovo truplo so našli šele nekaj dni po nesreči. -k Iskra lokomotive zanetila požar. Na žitno polje Mirka Menzika tik Olijeka je padla iskra iz lokomotive in povzročila velik ogenj. Delavci so komaj preprečili, da se fo-žar ni razširil še boli. vendar pa je škoda zelo velika. Jubilejni ljudski tabor v Žalcu dne 15. julija 1928. Taborski plakati. Včeraj smo razposlali taborske plakate. Vljudno naprošamo vse, ki plakate prejmejo, da jih takoj na primernih mestih po župniji nalepijo oz. nabijejo. Bilo bi neodpust-ljivo, če bi kdo plakate držal doma in jih ne porabil v propagandni namen. Porci in pevke iz Celja! Drevi ob '20. se vrši v pevski sobi v opatiji pevska vaja za nastop na jubilejnem ljudskem taboru v Žalcu. Iskreno ste vabljeni vsi, da se vaje točno in polnošte-vilno udeležite. Udelefba na taboru obeta — sodeč po dosedanjih prijavah — biti izredno številna. Zlasti im-pozantna bo skupina okrašenih koles ter skupina okrašenih voz. Mnogo udeležencev se pripelje tudi na okrašenih tovornih avtomobilih. Vse udeležence znova opozarjamo, da se začne sprevod skozi Žalec pomikati že ob 8 zjutraj in da morajo biti radi organizacije sprevoda vsaj že do 7 v Žalcu. Izjema velja le za one, ki dospejo v Žalec šele z vlakom, ki odhaja iz Celja ob 7. uri 50 min. Streljanje i možnarji. Ponovno opozarjamo one, ki nameravajo na predvečer ob priliki kre-sovanja po starem običaju tudi streljati iz možnar-jev, da si morajo takoj preskrbeti tozadevno dovoljenje od okrajnega glavarstva. CfuMfana NOČNA SLUŽBA LEKARBN. Drevi imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * ©Rožnodolska proslava 30-letnice postanka naselbine s staroslavnim sejmom se vrši v največjem obsegu v nedeljo, 8. jul. 1928 po celi vasi. Ob pol 11 koncert rožnodolskega pevskega zbora z bogatim sporedom na velikem senčnem vrtu restavracije Gustava Ravniharja. © Preskrba Gradu z vodo. Pred nekaj dnevi smo poročali, da bo mestni vodovod pričel dovajati vodo na Grad mesto trikrat štirikrat na dan. Sedaj se je ta namera opustila in bosta mestna občina ter vodstvo mestnega vodovoda poiskala način, da bo Grad stalno preskrbljen s svežo vodo, ki se bo gori sproti dovajala. Danes ob 9 dopoldne si posebna komisija ogleda vodovodne naprave na Gradu. Kakor čujemo, namerava mestna občina dosedanje stroje izmenjati in jih nadomestiti z novimi, s katerimi bo možno sproti dovajati vodo na Grad. Tudi bo montiranih na Gradu več vodnih pip, — dosedaj je voda tekla le yl ene, — če bo mogoče, v vsako stanovanje po eno. Na vsak način pa bo vprašanje preskrbe Gradu z vodo sedaj končnoveljavno rešeno na splošno zadovoljstvo grajskih prebivalcev. © Umrli so v Ljubljani v času od 1. do 5. t. m.: Martin Pevec, krojaški mojster, 51 let, Medvedova ulica 29; Ivan Petrič, višji policijski stražnik, 41 let, Ižanska cesta 29; Alojzij Kalan, dijak, 18 let; Vidovdanska cesta 2; Elizabeta Ktiritz, zasebnica, Grudnovo nabrežje 23. V bolnici so v istem času umrli: Franc Traven, delavec, 50 let, Luže 12; Franc Krošelj, mizarski pomočnik, Kranj 36; Jožefa Gorjanc, žena delavca, 36 let, Polje-Muljava 8; Albina Ahačič, delavka, 21 let, Tržč 160; Jurij Smrekar, delavec, 59 let, Zadvor 54 pri Do-brunjah; Debeljak Jožef, delavec, 64 let, Loški potok 29; Adela Mesgolitss, uradnica, 2sj let, Opekarska cesta 36; Barbaar Freilieber, zasebnica, 63 let, Poljanska cesta 31; Alojzij Čadež, zasebnik, 49 let, Vidovdanska cesta 9; Franc Prestopnik, bivši delavec, 78 let, Vidovdanska cesta 9. © Prodajalci češenj. Druga leta je sezona češenj ob takem času že skoraj minula, letos pa smo komaj sredi nje. Češenj je na trgu obilo, toda nič kaj preveč ne gredo v denar, ker so razmeroma precej drage. Razni trgovci s sadjem so prišli na misel, kako bi spravili češnje v promet in so jih pričeli ponujati po svojih ljudeh od hiše do hiše. S tem načinom prodajanja češenj pa ni zadovoljna policija in prodajalci češenj to dobro vedo ter se zato poprej vedno skrbno ozrejo, če jih ne zasleduje oko postave. Toda eden izmed njih, neki Janez Č. se je opogumil in prodajal češnje policiji tik pred nosom po Bleiweisovi cesti in je le malo manjkalo, da jih ni prišel prodajat na stražnico samo. Seveda je bil hitro prijet. Policija ga je natančno izprašala, končno ga pa oddala državnemu pravdništvu, da to preišče, po katerih paragrafih naj se kaznuje. © Janez Naglič v ljubljanskih zaporih. V sredo popoldne je bil morilec Janez Naglič iz Prebačevega prepeljan iz kranjskih sodnih zaporov v zapore ljubljanskega deželnega sodišča. Tu ga bodo pregledali sodni psihijatri in ugotovili, če je Naglič za svoje dejanje odgovoren. Preiskavo proti Nagliču vodi še vedno sodišče v Kranju. © Karambol. Na oglu Sv. Petra ceste in Prečne ulice je zadel hlapec Rudolf Berčič iz Sela z dvoprežnim vozom v ročni voziček Fr. Štrukljeve in ga prevrnil. Na vozičku je bilo več masla in jajc, ki so se vsa pobila. Štru-kljeva trpi znatno škodo. © Kolesarski tatovi. Kot da bi se zmenili vsi kolesarski tatovi, da gredo za daljši čas na dopust, tako je izgledalo, ko že dalj časa ni bilo slišati o kolesarskih tatvinah. Zato pa so se zdaj pričele kolesarske tatvine kar na veliko. Kot prvo ugodno priložnost so tatovi ; uporabili živinski semenj, ki se vrši vsako prvo sredo v mesecu na sejmišču mestne klav-I niče. Iz klavniške prometne veže sta bili v urejucc iiagbolie prebavo, Cisti Želodec in Črevo sigurno pa priletno, l omot v vsaki lekarni Oln 4 —. sredo v opoldanskih urah odpeljani dve kolesi. Prvo kolo je bilo ukradeno mesarskemu mojstru F£Aicu Anžiču, stanujočem v Hradec-kega vasi št/ 66. Kolo je bilo vredno 800 Din. V noči na sredo je neznan zlikovec odpeljal iz veže na Starem trgu št. 28 zasebnemu urad-nku Ludviku Deklevi lepo kolo znamke »Fe-ra« vredno 2000 Din. © Policijski drobil. Aretirani so bili štirje Dalmatinci, ki so krošnjarili po mestu brez dovoljenja. Poleg treh tatvin koles je prijavljena še ena uliška tatvina. Neki musliman je ovaden radi manjše tatvine in goljufije. Policija je prišla na sled nekemu tihopcu s saharinom. Dva pijanca sta ponoči budila zaspance iz sna s hrupnim rjovenjem. Trinajst poročil navaja prestopke proti cestnim predpisom, troje pa proti avtomobilskim. MarlJbojr n H kongresu meščanskošolskega užiteljstf«. Danes ob 9. se vrši v dvorani Narodnega doma glavno zborovanje; nato bodo na razstavi predavanja o posameznih panogah pouka. Popoldne pa bodo po skupinah, izleti v mariborsko okolico in sicer na Falo, kjer si bodo gostje lahko ogledali elektrarno, in v Ruše (tovarna dušika!). Druga skupina pa se odpelje v Št. IIj in na državno mejo. □ Na Felberjevcm otoku. V sredo ob pol 17 so se odpeljali na Felberjev otok člani mestnega sveta, III. in IV. odseka, zastopniki mestnega gradbenega urada in mestnega fizikata ter časopisja. Ogleda sta se udeležila tudi zastopnika graške tvrdke Schellnegger in K6pers, ki je gradila slično kopališče v Berlinu, in sicer g. inž. Schellnegger sam ter uradnik omenjene tvrdke. Tudi ravnatelja tukajšnje realke g. dr. J. Zupančiča smo opazili; pozna namreč zanimivo floro Felberjevega otoka kakor menda nikdo v našem mestu. G. inž. Schellnegger je ob tej priliki izrekel glede načrta za zgraditev kopališča svoje strokovno mišljenje. O načrtu samem, ki bo menda v glavnem obveljal, smio podrobno poročali v našem listu že 27. junija. O priliki se k stvari Be povrnemo. □ Ferijalna kolonija Podmladka društva Rdečega križa v Mariboru odide na štiritedensko bivanje v Kaštel Lukšiču pri Splitu v ponedeljek dne 9. t. m. z jutranjim vlakom. Železniška uprava je dala na .razpolago prav udoben direkten voz. Udeležencev bo 50.1 zbira je bila izredno težavna, ker je bilo priglašenih mnogo več, nego jih je bilo mogoče sprejeti. Posebna komisija, ki je poslovala v okviru mladinskega sveta na mestnem magistratu, se je ozirala pri izbiri na potrebnost otrok in na zdravniški izvid. Ker se računa za navedeno dobo za vsakega udeleženca polna oskrba z vožnjo vred 800 Din. stane Podmladek vsak udeleženec na dan po 26 Din. kar je za južne razmere zelo malo in je mogoče samo tako, da se bo pripravljala hrana v lastni režiji. Mestna občina je prispevala 10.000 Din, od katerih pa je Podmladek odstopil 5000 Din ferijalni koloniji Ženskega društva s pogojem, da se pri izbiri svojih članov ozira tudi na Podmladkarice na okoliških šolah. Po 3000 Din so prispevali oblastni odbor, okrajni zastop in glavni odbor Podmladka. Nekaj malega plačajo tudi starši tistih otrok, ki jih ni bilo mogoče povsem brezplačno sprejeti. Podmladek je namreč sprejel 30 dečkov povsem brezplačno, 7 dečkov pa plača vse, drugi pa izvesten del hrana-rine po gmotnih močeh staršev. Ferijalno kolonijo bo vodil tudi letos g. učitelj na tuk. vadnici M. Ravter. □ Policijski zapori se praznijo. Še pred nedavnim je »gostovalo« v tukajšnjih policijskih zaporih kar 38 grešnih duš. Začelo se je temeljito čiščenje in v noči od 5. na 6. julij je prenočeval baje v častitljivi stavbi »Hotel Graf« en sam ptiček, osamljen in brez družbe. Pa mu je gotovo bilo prav dolgčas. □ Radi vročine je padel v nezavest včeraj ob 11 uri na križišču Aleksandrove in Meljske ceste dimnikarski mojster David P. Pri padcu je zadobtl precejšnjo rano na glavi in lahko telesno poškodbo. □ Pa so pt ujeli — pomožnega delavca pri neki tukajšnji stavbni tvrdki Matijo M. Tretjega t. m. je bil ukradel kolo Ivanu Klobasa iz hišne veže v Samostanski ulici št. 13. Preko dneva je 17 letni fante skril kolo za nekim plotom in sicer tako spretno, da ga ni mogel nikdo videti. Zvečer pa je polo lepo vzel in se z njim odpeljal domov. Pri njem so našli tudi denarno puščico št. 77 z napisom Slovenska Straža. Lastnik puščice naj se javi na tukajšnji policiji. □ Ga žc imajo. Pred par dnevi smo poročali o poizkušenem vlomu v pisarno tukajšnje mestne klavnice. Vlomilec je pustil na šipi, ki jo j a razbil, odtiske svojih prstov. Ugotovilo se je na podlagi prstnih odtiskov, da je nevešč vlomilec neki Rudolf S., doma iz Studencev. Moža na policiji že poznajo. □ Ta pa je lepa. Kar na lepem je udaril neki Ivan K. trgovca Maksa V. s pestjo po levem licu, ko je slednji šel s svojo soprogo Ido preko državnega mosta. Maks V., ki je peljal poleg sebe kolo, je padel pri udarcu preko kolesa in se nekoliko poškodoval. Ljudje so se nemalo začudili ob nepričakovanem, sila dramatičnem prizoru. Ivan K. se bo za to svoje dejanje še zagovarjal. Baje se je hotel maščevati za to, ker ga je trgovec Maks V. tožil na sodniji. Celfe & Lepi nspohi celjske policije. Poročali smo že o aretaciji Vinka Lampreta in rekli, da bo preiskava najbrž odkrila še več nečednosti tega možakarja. Eno takih je prijavil trgovski 3lu(|a pri tvrdki VVeiner g. Josip Veternik. V časopisu jo čital o Lampretu in nato povedal policiji, da je Lampret tudi njega nameraval olajšati za zavitek moške obleke in perila, vreden 254 Din. Dne 28. junija je Veternik pustil v veži delikatesne trgovine Slegu na Dečkovem trgu svoje kolo z navedenim zavitkom in šel v trgovino. Ko se je vrnil, ni bilo zavitka nikjer. Pač pa je zapazil zavitek v rokah Lampreta, ki je moško marširal proti Prešernovi ulici. Skočil je zn Lampretam in ga | prijel radi zavitka. Lampret se mu je izvil z izgovorom, da se je hotel le pošaliti in je vrnil Ve-terniku zavitek. Takrat je Veternik še verjel v Lampretove šale, danes pa seveda nič več. — 2e 1. 1022. so zapisali v policijski dnevnik tako v Ljubljani kot v Zagrebu nekega 1. 1882. rojenega Ivana Grandošeka iz Rogoznice pri Ptuju. Tatvino mu očita dnevnik. Pa se je Grandošek znal izmikati očesu postave. Prošlo sredo pa je imel smolo. Napil se je bil in v zajutrkovalnici Pajman na Slomškovem trgu je razgrajal ter lastnico obkladal s takimi izrazi, da je morala poseči vmes edicija. Ko so pogledali v njegove že stare de-vske bukvice in videli ime ter tudi, da ni nikjer zabeleženo, da bi kje kaj pametnega delal, je moral v zapor. Pri aretaciji je imel pri sebi roman >Ben Hur«, ki da mu ga je baje dal neki neznanec spraviti. Podrobneje bodo Grandošeku obi-sti še preiskali. Čedna trojica je tudi, ki jo je policija prijela v sredo okoli 13. ure na glavni cesti v Gaberju. So to trije brezposelni, brez stalnega bivališča in seveda tudi brez sredstev za pošteno preživljanje. Juliart Alojzij je 34 let star, Štefan Ramšak 20 let in Jože Šale šele 18 let. Šaleja in Juharta je spravil v zapor Ramšak, ki je povedal policiji, da sta onadva v sredo dopoldne vlomila v neko hišo pri Zg. Hudinji. Pri preiskavi so našli pri Šaleju srebrno uro in srebrno verižico, pri vseh pa razne sumljive predmet«. Ramšak je moral v zapor, ker sta Šale in Juhart mnenja, da ni boljši od njiju. Pri zaslišavanju prav pridno tlačijo drug drugega in bo mogoče preiskava dognala še marsikaj zanimivega. & Maškare se je šel v torek 3. t. m. delavec Rudolf Gretar. Našemil se je in razgrajal ter s harmoniko cvilil sredi mesta po Aleksandrovi nlici. Ker je bil povrh še vinjen, so ga spravili v policijski zapor. Tam so dognali, da ima mož fte neke obveznosti do zaporov okrajne sodnije, ker je bil enkrat obsojen na 2 dni zapora. Moral je seveda ta 2 dni službe takoj nastopiti. •O- Pijan voznik. V sredo okoli 8. zvečer je oko postave na Ljubljanski cesti ustavilo čuden transport. Konjiček je vozaril sem in tja po cesti voz, na katerem je ležal popolnoma pijan Ivan L., posestnikov sin iz Tremerij. Stražniku ni pre-ostajalo drugega, kot da je vse skupaj gnal na stražnico, kjer so spravili Ivana spat v keho, konja in voz so pa odpeljali prenočevat k Skober-netu. Ko se je Ivan včeraj dopoldne mačkast zbudil, seveda prvi hip ni mogel razumeti, kako je 7, njim. Vso stvar mu je raztolmačil šele polic, nradnik in mu vljudno sporočil, da bo plačal 4 kovače za prenočišče pri policiji in 2 kovača finančnemu ministru za kolek. Ivan je smatral to sporočilo za povsem upravičeno in je takoj odštel 6 kovačev. j©- Izgubljeno: Vpokojeni ruski častnik Markov, ki stanuje v vili »Sokolovo« na Bregu, je izgubil prošli torek med potjo z doma do Prešernove ulice iz hlačnega žepa 9 bankovcev po Din 100. — Marn Amalija, stanujoča v B. Ipav-Cevi ulici, je izgubila med Prešernovo ulico in Dečkovim trgom en bankovec po Din 100. — Toplak Viktorija z Ložnice je na Ljubljanski cesti zasejala svojo Din 150 vredno bluzo. Dopis J Škof;ja Loka Javno kopališče v škofji Loki. Ko je pred leti narasla Selščica odnesla stavbo javnega kopališča Olepševalnega društva v škofji Loki, je stalo društvo pred dejstvom ali preneha z delovanjem ali da v najboljšem slučaju s pičlimi dohodki živi skromno življenje. Vsi zavedni Ločani, posebno letoviščarji, kateri v poslednjih letih prihajajo v vedno večjem številu na letovanje, so opravičeno kritizirali, da mesto Škofja Loka, ki je obdana na dve strani s tako idealno vodo, nima svojega javnega kopališča. Šele po preteku 3 let se je na podpudo Prometnega odseka novi odbor Olep. dr. pod vodstvom predsednika g. V. Zahrastnika odločil, da postavi novo kopališče. Na lepem in ravnem prostoru nad županovim jezom ob Poljanščici je zrasla na koleh postavljena lična 40 m dolga lesena stavba, ki odgovarja vsem modernim in higijenskim predpisom. V stavbi sami je poleg bufeja in garderobe še 30 prostornih kabin, ob katerih vodi lep in širok hodnik. Pred stavbo samo je pa velik prostor za solnčenje, kamor seva solnce od zore do svojega zahoda. Ne manjka niti otroškega igrišča, kjer otroci po mili volji uganjajo svoje burke. Tudi za žogobrcarje in balinarje je dovolj prostora in sipe je toliko, da se lahko zakoplje najširši debeluhar. 0 vodi sami je pa vsako govoričenje odveč, kajti kdor se je le enkrat kopal v Poljanščici nad županovim jezom, ta bo ostal stalen gosi Otvoritev novega kopališča bo v nedeljo 8. . m. Kamnik Dijaško ciril-metodijsko kresovanje v Grobljah. V tem prelepem kraju sredi mengiškega polja, ob starem znamenju, je na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda priredilo domžalsko in kamniško di-jaštvo kresovanje, ki je kljub kratkemu deževnemu blagoslovu privabilo mnogo ljudstva iz okolice. Ob velikem kresu so se vrstili govori, deklamarije, dijaški moški zbor je zapel več pesmic, nato pa so se vrstili šaljivi solospevi, da se je med navzočimi kar utrinjalo. Peto leto kuri na ta večer naše dijaštvo svoje kresove in prelepa misel prehaja med ljudstvo, ki se pričenja oklepati pomembne navade. Prav je da tako pridejo naši bodoči inteligenti med ljudstvo, da se seznani ž njimi preprost človek in vidi, koliko jim sme zaupati in graditi nanje. Mogočni kres sredi polja pa je oznanjal, da ravno po zaslugi katoliškega dijaštva pričenja ciril-metodijska ideja dobivati tal tudi med priprostim ljudstvom! Po višinah okoli so tudi goreli kresovi, najlepša pa sta bila na Krvavcu in na Veliki planini ter najdalje vidna. Upokojencem na smodnišnici v Kamniku. Ker je poslanec Novak, ki zbira podatke o vpokojencih v svrho dosege zvišanja pokojnin, odpotoval v Francijo za štirinajst dni, materijal o pokojninah pa je treba čimprej zbrati, da se potem predloži ministrstvu, sprejema nadaljne prijave gospod Kladnik v • pisarni pri »Krištofu«. Kdor se še ni javil pri poslancu Novaku, naj se v teku treh tednov javi pri g. Kladniku in si oskrbi sledeče podatke, ki jih mora javiti: 1. Ime in priimek; 2. bivališče; 3. dan vpo-kojitve; 4. katero oblastvo ga je vpokojilo; 5. številka vpokojitvcnega dekreta, ali, če možno, dekret sam; 6. katera blagajna izplačuje pokojnino in od kdaj; 7. uradni naslov fonda, v katerega so vplačevali pokojninske prispevke ter 8. kje se sedaj ta fond nahaja. Vsi ti jx>da:ki so potrebni in ker so večinoma pri vseh vpokojencih enaki, bo šlo zbiranje hitro od rok. Ne zamudi pa naj prilike noben vpo-kojenec smodnišnice, ker se pozneje ne bodo več zbirali podatki zanjel Trbovlje Društvo za varstvo otrok in mlad. skrb v Trbovljah sprejme za šolsko leiu 1923-29 24 učenk v gospodinjsko šolo pod sledečimi pogoji: Prosilke morajo biti stare najmanj 16 let, popolnoma zdrave, lepega vedenja in morajo imeti primerno pred- Izobrazbo, t. j. najmanj pet razredov osnovne šole. Šola se prične z L sept. t. 1. Prošnje z zadnjim šolskim spričevalom je vlagati do 15. avg. 1928 pri gori navedenem društvu. 3§t Odhod otrok na morje. Bolne otroke, katere pošljeta brat. skladnica in občina v svrho zdravljenja k morju odpeljejo dne 9. julija t. 1. Zbirališče in odhod ob 5. pop. izpred stare bolnice. Stalno naraščajoči avto in kolesarski promet povzroča zlasti v poletnem času ogromne oblake prahu, kar gotovo ni v prid zdravju članov. Že lani je občina nameravala nabaviti si škropilni voz. Sicer je lani dospelo nekaj metrov cevi, a o škropilnem vozu ni duha ne sluha. Gosp. županu bi priporočali, da bi vsaj enkrat šel peš na Vode, da bi tudi on bil deležen blagodejnega prahu. Rogaška Slatina Nesreča. V svetokrižkem premogovniku se je težko ponesrečil rudar Simon Sket. V jamo mu je padel klobuk in on se je nagnil za njim ter padel pri tem nad 40 m globoko. Prepeljali so ga takoj v celjsko bolnišnico. Stavka. V tukajšnji steklarni so pričeli včeraj delavci stavkati. Peči so vse ugasnili. Steklobrusci imajo pač še za kakih osem dni dela, potem so pri-morani ostati tudi oni brez zaslužka. Povod stavki je dala steklarna v Paračinu, ki so jo Viljema Abela dediči nedavno kupili za svoj koncem. V stavki so vse imenovane tvrdke razun steklarne v Straži. Žalec Umrl je v Vrbju bivši načelnik orlovskega odseka v 2alcu Anton Pajk star šele 22 let. Bil je eden najbolj požrtvovalnih članov. Pokopali smo ga v torek. Udeležilo se je pogreba 18 članov v kroju z dvema zastavama ter 14 naraščajnikov. Na grobu mu je govoril v slovo br. Fr. Turnšek iz Polzele. Slov. Konjice Gasilska proslava. Tukaj, prostovoljno gasilno društvo je na praznik, dne 29. VI. proslavilo 55-let-nico svojega obstoja. Vsa slavnost se je vršila v velikem obsegu ter je posebno bakljada na predvečer in budnica, kakor tudi koncert pred cerkvijo privabil mnogo občinstva. Posebno pozornost je vzbujala rudniška godba iz Trbovelj, ki je izvrstno zabavala vse poslušalce. Osebna vest. V soboto 30. maja nas je zapustil dosedanji vikar g. J. Lebič in odšel na svoje novo službeno mesto v Mariboru. Obenem je nastopil mesto vikarja g. J. Vaj da, bivši dekan marenberški. Trta. Vinogradniki z zaupanjem motrijo svoje brajde, ki z bogatimi nastavki kažejo na zelo dobro letino. Cesta, ki pelje na pokopališče, bi potrebovala temeljite poprave. Sedaj ob lepem vremenu še gre, a gorje, ako dežuje. V tem primeru se ti udere noga v 20 cm globoko ilovico. Spori Glavna skupščina J. A. S. S. se vrši v nedeljo 8. julija v Ljubljani v damskem salonu kavarne Emona. Pričetek ob 9, v slučaju nezadostne udeležbe pol ure kasneje istotam. Dnevni red obsega poročila predsednika, tajnika, načelnikov smuškega, drsalnega in kankaškega tehn. odseka, blagajnika in preglednikov. Nato sledi določitev sedeža Saveza in volitve. Končno določitev tekem za državno prvenstvo 1909, predlog za prireditev mednarodne smuške tekme v 1. 1930, predlog za ustanovitev saveznega smuškega znaka in slučajnosti. SK Grafika. Poživljam vse redno članstvo nogom. sekcije, da se sigurno udeleži sestanka, ki se vrši v petek, dne 6. t. m. ob 6 zvečer v društvenem lokalu. Dnevni red: Določitev 2 moštev za tekme, ki se vrše v soboto in nedeljo dop. — Slučajnosti. — Načelnik. ŠPORTNI ZDRAVNIKI V AMSTERDAMU. Od 2. do 4. avgusta se bo vršilo v Amsterdamu v zvezi v olimpijskimi igrami zborovanje Mednarodne zdravniške lige za telesno vzgojo in šport. O tej liig smo že pisali; osnovali so jo povodom zimskih olimpijskih iger v St. Moritzu. Na čelu pripravljalnega odbora je docent F. I. Buy-tendyk, ki bo posloval tudi kot predsednik kongresa; tajnika sta dr. Bremen in dr. Reys. Število zborovalcev kongresa je preračunjeno s ca. 200; v prvi vrsti so povabljeni zdravniki, potem pa tudi pedagogi in sociologi. Pripravljalni odbor bo pre-skrbel udeležencem stanovanja po znižani ceni. Predavalni predmeti so sledeči: 1. Poenotenje skušnje, ki določa fizično zmožnost.; 2. srčni ritem; 3. kakšno vlogo naj ima telesna vzgoja v učnemi načrtu ljudskih, srednjih in visokih šol za oba spola? MARATONSKI TEKI. Mislili so maratonsko progo skrajšati, pa v zadnjem času nič več ne beremo o tem, in ostane pri dosedanji dolžini 42-1946 km, torej ca. 42.2 km. Ker je tudi letos maratonska proga v načrtu olimpijskih iger, nas zanimajo doslej doseženi uspehi na raznih olimpiadah. Grki in posebno še Ame-rikanci smatrajo maratonski tek za višek olimpijskih prireditev, zmaga v tem teku se jim zdi najbolj častna. Dosedanji uspehi modernih olimpiad v tem teku so bili: 18% v Atenah Grk Louiis 2 uri 55 min. 20 sekund; 1900 v Parizu Francoz Theaton 2 : 59 : 45; 1904 v St. Louisu Amerikanec Hicks 3 : 28 : 53; 1906 v Atenah Kanadec Sherring 2 : 51 : 23.6; 1908 v Londonu Amerikanec Hnyes 2 : 55 : 18.4; 1912 v Stockholmu Mc Arthur (Južna Afrika) 2 : 36 : 54.8; 1920 v Antverpu Finec Kohlemei-nen 2 : 32 : 35.8; 1924 v Parizu Finec Stenroos 2 : 41 : 22.6. Olimpijski rekord Finca Kohlenimaeinena smatrajo obenem za svetovni rekord tega klasičnega teka. Sicer smo večkrat brali o rekordu Avsral-ca Milesa z 2 :25 :04, a v oficielnih seznamih tega rekorda ni. V zadnjem čnsu beremo prav veliko o Ame-riknncih Clarence de Mar in Joe Ray, ki bosta prišla najbrž oba v Amsterdam; prvi je porabil nedavno za maratonsko pro^o 2 uri 37 minut in 8 spk., drugi pa 2 uri 34 min. in 13.4 sek. O Švedu Ekltifu beremo čas 2 : 52 : 12.5. OLIMPIJSKA ZASTAVA IZ ST. MORTCA. Na svetu je vse minljivo; nekateri dogodki nas pn le preveč na to spominjajo. Beremo: Občina St. Moritz je prodala znano oficielno zastavo s petimi krogi, nabavljeno za olimpijske igre v St. Moritzu, za umazanih 20 švicarskih frankov. Kupec je neki nemški športni časnikar, na njegovem vrtu bo odslej zastava plapolala. Ta na stvari nič ne spremeni. Komnj so zadnji drsavci odšli iz St. Moritza in brž ko je bil izračunan denarni uspeh olimpijskih iger, že so mislili na prodajo simbola, ki je prinesel Švici toliko slave in še dosti več dragocene Inozemske valute. /Vcrče mjašivo Duhovno vajo za abiturijente bodo v Domu od 14,—18. t. m. Stan in hrana dnevno 10 Din. Prijave se še sprejemajo. — Vodstvo. Otvoritev razstave slovenskih meščanskih šol v Mariboru Kako veliko zanimanje vlada za to razstavo je najboljši dokaz prav velika udeležba od strani občinstva pri otvoritvi razstave, ki se je izvršila danes ob 11 predpoldne v drugem nadstropju tukajšnje dekl. meščanske šole v Cankarjevi ulici. Otvoritvi so poleg mnogoštevilnega občinstva prisostvovali med drugimi: šolski nadzornik dr. A. Pečovnik, ginm. ravnatelj dr. J. Tominšek, dr. Poljanec, podžupan dr. Lipold, ravnateljica dekliške meščanske šole gdč. Stupca in drugi dostojanstveniki. Razstavo je ob napovedani uri otvoril v imenu ministrstva za prosveto prosvetni šef dr. Fran Kotnik, ki je v primernem nagovoru naglašal velik pomen razstave poudarjajoč lepo misel, da se mu razstava dozdeva kakor okno, skozi katero zremo v delavnico naših meščanskih šol. Po otvoritvi so si povabljeni gostje ogledali razstavo, ki za- N0V0ST ZA FINANČNE IN PRIDOBITNE KROGE. »Bančni bilančni grafikon«, aparat za razčlenjevanje bilanc in za kontrolo sigurnosti, bonitete ter likvidnosti bančnih zavodov. Kaj mora znati vsak delničar, vložnik, vsak neaktivno in aktivno sodelujoči upravni svetnik in vsak nadzorstveni svetnik o banki, kateri je svojo osebo zaupal? Poznati mora celokupno gibanje banke, a o tem mu more dati točna pojasnila le »Organizatorjev bilančni grafikon«, najnovejše izumljeno sredstvo. Boniteto, likvidnost, sigurnost in stanje banke sploh mora prizadeti imeti na dlani le, ako mu je na razpolago bilančni grafikon. Letne bilance nekaterih bank niso tako sestavljene kot bi strokovno morale biti; to pomanjkljivost pokaže plastično »Organizatorjev« bančni grafikon. Ulož-nikom bode »Grafikon« izborno služil, da bodo vedeli komu naj svoj težko p ris t eden i denar zaupajo, kje imajo istega dvigniti in kam zopet naložiti. Ker so banke delniške družbe in podvržene javni računski kontroli, so njih bilance javne, potom tiska razmnožene in vsakomur na vpogled. Tvrdka »Organizator« bode radi tega v prihodnjih dneh, čim bode patent od patentnega urada v Bel-gradu registriran v svojih izložbah na Aleksandrovi cesti 7 razstavila ta praktični »Grafikon« ter istega demonstrirala na ta način, da bode potom »Grafikona« praktično razčlenjevala bilance vseh ljubljanskih denarnih zavodov. Vrstni red s potrebnim komentarjem nam bode tvrdka pravočasno sporočila, katerega bomo objavili, da se prizadeti interesenti lahko prepričajo potom ogleda kako umno in vsakemu umljivo jo ta iznajdba napravljena. »Grafikon« je vsled praktične sestave lahko uporabljiv tudi za vsa druga pridobitna podjetja. * * * Dohodki od direktnih davkov v letu 1927/28 ter davčna obremenitev posameznih pokrajin. Neenakomerno obdavčenje v naši državi je poznana stvar. Vendar pa je s številkami to težko natančno dokazati. Finančna statistika je sploh zelo komplicirana tudi v državah, kjer so ji dani boljši predpogoji, pri nas pa je skoraj nemogoče. Pri indi-rektnih davkih se prevelika obremenitev prečan-skih krajev ne razvidi, ravno tu pa bi bilo razmerje najvažnejše poznati, ker tvorijo ravno indi-rektni davki največji del dohodkov naše države. Tu hočemo pokazati, • v koliko se kaže prevelika davčna obremenitev pročanskiii krajev pri direktnih davkih. Eksaktno bi mogli preobremenitev izračunati le iz razmerja davkov do dohodkov davkoplačevalca. Ker pa dohodkov ne poznamo, tega ne moremo izračunati, temveč si pomagamo na drug način. Primerjati hočemo zato davke s številom prebivalstva v posameznih pokrajinah. Od prebivalstva odpade v naši državi na: 1. Bosna in Hercegovina 15.7% od celokup. prebiv. države. 2. Dalmacija 5.16%. 3. Hrvatska in Slavonija 22.5%. 4. Slovenija 8.78%, 5. Srbija in Črna gora 30.38%. 6. Vojvodina 11.48%. Skupaj 100% od celokup. prebiv. države. Davčna obremenitev bi bila enaka, če bi odstotek obremenitve v posameznih pokrajinah vsaj v glavnem odgovarjal odstotku, ki ga tvori prebivalstvo posamezne pokrajine nasproti celokupnemu. Ta način primerjanja ni sicer popolen, a ker je naša država v gospodarskem pogledu precej homogena, pridemo tudi tako do približno pravilnih rezultatov. Leta 1927. je bilo vseh direktnih davkov skupaj z davkom na poslovni promet vplačanih skupaj za 1705 mil. Din. V odstotkih odpade od te vsote na: 1. Bosna in Hercegovina 12.84%. 2. Dalmacija 3.1%. 3. Hrvatska in Slavonija 20.83%. 4. Slovenija 13.35%. 5. Srbija in Črna gora 25.7%. 6. Vojvodina 24.18%. Skupaj 100%. Razmerje je tu precej drugačno kot pa je bilo pri prebivalstvu. Vidimo iz teh rezultatov, da ste Vojvodina in Slovenija plačal' veliko več, kot pa bi odpadlo na število njih prebivalstva, dočim sta Srbija in Črna gora plačali manj. Nekoliko večje vsole davkov v Vojvodini bi bile sicer upravičene z ozirom na višjo plodnost ter boljše gospodarsko stanje, a tako velika diferenca pa ni upravičena, ker preveč jasno kaže, da je vzrok te krivice v dosedanji davčni zakonodaji. Drugače pa ne moremo trditi, da je gospodar, stanje cele Srbije — brez Črne gore seveda — slabše kot na Hrvatskem ali v Sloveniji, ki ima sicer več I industrije, zato pa slabšo in manj rodovitno zemljo. Še bolj se kaže neenakost pri poslovnem prometu. Tu plača Slovenija mesto 8.8%, skoraj 25%, Vojvodina 18% namesto 11.5%, Hrvatska in Slavonija 26% namesto 22.5%. Nasproti tem pa je plačala Srbija s črnogoro namesto 36.4% samo 18.3%. Iz tega se jasno vidi. kako nujno potrebno je pri nas bilo izenačenje davčne zakonodaje, ki more edino narediti konec dosedanjim razmeram. Če bo hotelo biti naše finančno gospodarstvo urejeno po načelih pravičnosti in enakosti, bo moralo dati direktnim davkom prednost pred indirektnimi. Za ta slučaj pa je enaka davčna obremenitev po celi državi glavni pogoj. Neposredni davki v aprilu. V mesecu aprilu t. 1. so znašali državni dohodki od neposrednih davkov 99.0 milj. Din (aprila lani 82.6 milj.) napram proračunu 130.5 (142.2) milj. Din. Proračun je manjši, povečal pa se je letos donos. Zlasti je znatno povečan dohodek od davka na poslovni vzema malodane vse prostore tukajšnje dekliške meščanske šole. Razstava je velik dokument sistematičnega desetletnega vzgojnega dela na naših meščanskih šolah. Velikanski moralni uspeh razstave, ob kateri gledalec včasih naravnost osupne, bomo znali ceniti tem bolj, če pomislimo, da nismo imeli pred prevratom niti ene slovenske meščanske šole. Razstava, h kateri se je prijavilo 33 zavodov iz cele Slovenije, je največje zadoščenje učiteljstvu in staršem, za učence in učenke pa pomenja najlepše spričevalo. Tukaj zreš uspehe desetletnega rokotvornega dela in pouka: vezenine, rezbarije, slike, spisovnice itd. Vse kar naj-ličneje in najskrbneje pripravljeno in opremljeno. Vsak zavod, ki se udeležuje razstave, ima svoj posebni razstavni prostor. Vse, prav vse pa priča o veliki ljubezni, ob kateri so nastajali in se porajali razstavljeni predmeti, ki dosegajo mestoma naravnost višino umotvora. Prav veliko pozornost so vzbudili tudi krasni razstavljeni predmeti Ciri-love tiskarne, ki se udeležuje razstave čisto v znamenju Slomškovega spomina in slave. promet: april 1927 14.7, april 1928 18.2, proračun april 1927 oziroma 1928 18.3 milj. Din. Prvikrat se donos tega davka približuje proračunanim vsotam. Izredni občni zbor Narodne banke. Za izredni zbor Narodne banke, ki bo v nedeljo dne 8. julija, je deponirano pri centrali v Belgradu in pri podružnicah 34.277 delnic s 1517 glasovi. Za zadnji redni občni zbor pa je bilo deponiranih 33.580 delnic z 1502 glasova. Ker je na dnevnem redu i z-rednega občnega zbora sprememba pravil, mota biti deponiranih najmanj ena tretjina vseh deluic. Trgovinska pogajanja z Avstrijo. »Neue Kreie Presse« poroča: V glavnih točkah je z Jugoslavijo prišlo do sporazuma in obstoji upanje, da bo tekom teh pogajanj pogodba zaključena Kakor se sliši, je Jugoslavija popustila v vprašanju avstrijskih carin na živino in meso, kar bo omogočilo revizijo sedaj veljavnih dogovorov, dočim bo Avstrija pristala na koncesije, vsled katerih bo Jugoslaviji mogoče zvišati carine za različne postavke papirja, železnega in kovinastega blaga, usnjenih izdelkov in nekaterih drugih industrijskih predmetov. Rok za prošnjo 7» dovolitev valorizacije investicij pri družbah, ki javno polagajo račune, je bil lansko leto na podlagi finančnega zakona za leto 1927./28. podaljšan do 11. septembra t. 1. Ker ta rok najbrže ne bo več podaljšan, je v interesu vseh prizadetih, da prošnjo pravočasno vložijo. Elorsza Dne 5. .julija 1928. DENAR. Privatno blago je bilo na razpolago samo v devizah Newyork in Trst, drugo je dala Narodna banka. Tečaji so nespremenjeni, le Berlin izkazuje dvig, London pa malo poslabšanje. Največ prometa je bilo Curih, Praga, Berlin. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 5. julija 192«. povpraš. pon. srednji sr. 4. VII. Amsterdam _ 2291.75 „ _ Berlin 1356.25 131:9.25 1357.75 1357.50 Budimpešta — 991.80 — — Curih 1094.10 1097.10 1095.60 1095.60 Dunaj 799.50 802.50 801.— 801,— London 276.74 277.54 277.14 277.15 Newyork 56.75 56.95 56.85 56.^55 Pariz — 223.20 — — Praga 168.10 168.90 168.50 168.50 Trst 297.75 299.75 29S.75 Dunaj. Devize: Belgrad 12.48375, Koda j 190, London 34.58, Milan 37.2875, Ne\vyork 709.(50, Pariz 27.845, Varšava 79.59. Valute: dolarji 709.20, francoski frank 27.91, lira 37.46, dinar 12.47, češkoslovaška krona 21.015. Praga. Devize: Lira 178, Belgrad 59.50. Pariz 132.75, London 164.70, Ne\vyork 33.75. Dinar: Newyork 176. Berlin 7.35. London 277.25. Trst Belgrad 34.47, 33.50, Curih :i(>5.75— 370.75, Dunaj 265.25-275.25, London 92.86—92.89, Newyork 18.97—18.99, Pariz 74.70—74.80. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 1.29 den.. Kreditni zavod 170—175, Vevče 105 den., Ruše 265—285, Kranj, industr. 300 den., Stavbna 56 den., šešir 105—109. Zagreb. Hipo 59.60—60, Jugo 88—88.50, Pra-štediona 950—960, Ljublj. kreditna 126-130. Srp-ska 145—147, Gutmann 205—215. Slavex 100—110, Slavonija 111—112, Trbovlje 482.50—490, Vevče 105—106, Strojne tovarne 98. Dunaj. Podon.-savska-jadran 80.85, Zivno 109.25, Jugo 10.05, Hipo 7.40, Alpine 40.65, Grei-nitz 3.80, Trbovlje 58.95, Kranj, industr. 38, Mun-dus 179, Slavonija 1.35. BLAGO. Ljubljana. Les: Zaključena sta bila 2 vag., 1 vag. bukovega oglja fko meja po 87 in 1 vagon desk, III., fko vag. meja pM?/a livfanfeip vrvenkh^ Roald Amundsen Izguba Amundsena, o čigar smrti skoraj nf mogoče več dvomiti, je zadela švedski narod v srce. Ogorčenje nad generalom Nobi-lom, ki je s svojim slavohlepnim, a nestrokovno pripravljenim podjetjem zakrivil to narodno nesrečo, nato pa se dal kot prvi sam rešiti; nadaljna 1 rezbrižuost Italijanov za usodo Amundsena in ostalih ponesrečeni _ , klici hura na krovu »Citta di Milano« ob sprejetju rešenega Nobila — vse to stopnjuje ogorčenje švedskega naroda v pravi vihiu-. Časopisje označuje generala Nobila za veka brez vsake časti in mu izraža svoje zaničevanje. Tako piSe n. pr. dr. Karel Johan-sen v »Arbeiterbladetu«. »Dagbladet« si prepoveduje poročila s »Citta di Milano« o sprejemu Nobila, češ da zahtevajo najpripro-stejši človeški običaji, da se na pokopališčih in v njih bližini ne kriči hura. Pri vsem tem se pa švedski narod še vedno ni odrekel nadi, da Amundsen še živi in da ga bo mogoče rešiti. Kot pristna stara korenina je Amundsen globoko zapisan v zavest švedskega ljudstva kot vzor moštva in odločne vztrajnosti, tako da si Amundsena enostavno ne morejo predstavljati kot mrtvega. V nedeljo so se po vseh švedskih cerkvah opravljale molitve za njegovo rešitev in vsem Švedom tli v srcu še vedno nada, da bo tudi topot, kakor že tolikokrat poprej, na kakršenkoli čudežen način ušel smrti. Žal, da so te nade komaj še opravičene. Iz Amundsenovega življenja. Roald Amundsen, ki bi bil 15. t. m. praznoval 56 letnico svojega rojstva, je bil poleg Nansena eden najodličnejših raziskovalcev polarnih predelov in razmer. Na to pot ga je potegnil Nansenov zgled: Ko se je Nan-sen leta 1889. vrnil s svojega grenlandskega potovanja, je bil mladi Amundsen priča za-nosnega sprejema, ki so ga Norvežani priredili svojemu odličnemu rojaku v kristijan-skem Fjordu; to je napravilo na Amundsena najgloblji vtis. 2e leta 1893. je hotel spremljati Nansena na njegovem potovanju na severi tečaj, toda mati, ki ga je silno ljubila, mu tega ni dovolila. Šele po njeni smrti se je mogel popolnoma posvetiti svoji življenski nalogi: raziskovanju polarnih dežel. Leta 1894. je Amundsen pustil šolo in se vdinjal na neko ladjo, ki je šla nad tjulne, kot mornar. Novi svet, ki ga je spoznal na tej vožnji, gi je tako prevzel, da je postal namah eden najsposobnejših mož cele posadke. Potem je položil izpit za krmarja in leta 1897. se mu je posrečilo priti na belgijsko raziskovalno ladjo »Belgica« kot prvi častnik in se na njej pod vodstvom Adrienna de Ger-lachea udeležiti ekspedicije v južno polarno ledovje. Vendar je Amundsena vleklo na Ludovik Hajmann. nemški boksarski mojster v težki teži, ki se bo dne 7. t. m. v San Sebastianu boril z evropskim mojstrom Uzudunom Paolinom za evrop sko mojsterstvo. druga pola: tje, kjer je dolgo pred njim iz-podletelo Franklinu in kjer je potem v nasprotni smeri prodiral Mac Clur, to je od Berinškega morja v Atlantski ocean. Kakor ponesrečeni Američan Franklin je hotel Amundsen najti pot skozi Davisov preliv, Baffinov zaliv, Lancastrov preliv in zapadno od njega ležeče polarno otočje v Tiho morje. Po večmesečnih znanstvenih študijah pri slovitem profesorju Neumayerju, ravnatelju Nemške mornarice v Hamburgu, si je Amu 1-sen leta 1901. kupil majhno jadrnico, ki ji je dal ime >Gjoa, da bi z njo odplul na svoje raziskovalno potovanje. To potovauje je d*e leti nato dejansko nastopil in lahka, majhna ladjica — najmanjša izmed vseh ladij, ki je kdaj nosila kako polarno ekspedicijo — se je sijajno obnesla. Amundsen je bil tedaj star šele 81 let, ko se je lotil reševanja teh vprašanj, ki so bila za znanost tako velikega pomena. Trikrat je moral prezimiti v polarnih predelih, vendar je neseca oktobra 1905 po uspelem raziskovanju severnozapadnih prehodov srečno dospel v San Francisko. Cilj naslednjemu Amundsenovemu potovanju je bil južni tečaj. Tudi na to potovanje se je Amundsen pripravljal z dolgimi teoretičnimi in praktičnimi študijami, kar mu je tudi zagotovilo uspeli. Po 45 dnevni vožnji na saneh je dospel Amundsen s štirimi spremljevalci dne 14. decembra 1911 na tečaj. Tako je za nekaj tednov prehitel nesrečnega kapitana Scotta, čigar razočaranje nad tem je med drugim pospešilo njegovo smrt v Antarktiku. Ta uspeh je Amundsena spodbodel k na-dalinjm podjetjem. Če je odkril južni tečaj, njo stražnico in nese s seboj tudi corpus de-licti. Toda možje so odločno ugovarjali, češ da se niso v ničemer pregrešili. Policija pa seveda ni hotela izpustiti mastnega plena; stražniki so zgrabili težki steber iu ga z združenimi močmi vlekli na stražnico. Tatovi so šli pa lagodno ob strani in dajali policajem dobre svete, kako naj poprimejo, da bodo lažje nesli. Ko je celi sprevod prišel na stražnico, se je vseh petero mož izkazalo kot vse-učiliščniki. Na vprašanje revirnega predstojnika, odkodi imajo steber, so odgovorili, da so ga kupili od tega in tega starinarja ter se izkazali tudi z njegovo pobotnico o prejetem denarju za laternski steber. S tem pojasnilom pa policija ni bila zadovoljna ter je poizvedovala dalje: »Čemu pa vam bo stojalo?« — »Na društvenem vrtu napeljavamo razsvetljavo.« — »Kako pa, da si stebra niste dali pripeljati, marveč ga prenašate sanii?« — »Smo pač ubogi študenti in bi si radi prihranili stroške za prevoz.« — »Pa se je moralo to ravno ponoči zgoditi?« — »Gotovo, ker bi bilo o belem dnevu le malo neprijetno.« — Vsi odgovori so se glasili mirno in kakor ob sebi umevno. Policija fantov ni mogla pridržati v zaporu in tako so s svojim bremenom odšli — naravnost v sosedni okraj, kjer so policijo na čisto enak način »potegnili«. Igro so ponovili isto noč štirikrat in naslednje dopoldne je prejela policijska centrala štiri enako se glaseča poročila. Ni moglo biti dvoma — študenti so si dovolili šalq na račun policije, ki ni še mogla izslediti zlikovcev, ki podirajo in odnašajo ulične svetiljke. Fantom so napokali najvišjo možno globo »zaradi skraj- Nemški umetni letalec Gerhard Fieseler, ki si je na prvih nemških tekmah za mojstrstvo v umetnem letanju s 441.5 točkami kot prvi priboril naslov nemškega mojstra. Njegov nasprotnik Udet je dosegel 398 točk. je hotel sedaj odkriti še severnega. Nameraval je ta cilj doseči po istem potu, na katerem je bil njegov učitelj Nansen prodrl tako daleč na sever. Zato se je leta 1923. zaupal istemu morskemu toku, ki je ponesel Nansenovo ekspedicijsko ladjo :>Fram« proti vzhodu in severovzhodu in o katerem je znanost sodila, da teče na drugi strani mimo tečaja in se morda nadaljuje v vzhodnogrenlandskem toku. Amundsen je na tem svojem potu pač zbral podatke o morskih globinah in preskr-bel znanosti druge važne ugotovitve, toda glavnega cilja pa vendarle ni dosegel. Odnehal pa ni in se začel pripravljati, da bi dosegel severni tečaj po zračnem potu. Čim pa se je Amundsen odločil za letalo, se je ločil od znanosti. Kajti že Peary je bil leta 1907. dosegel severni tečaj in razen tega so že številne prejšnje ekspedicije, med temi tudi »Alaud«, na kateri je Amundsen leta 1923.-1924. potoval na sever, ugotovile, da severno od Grantlandije in Franc Jožefove dežele v Polarnem morju ni nobene celine. Zato oba poleta preko Polarnega morja nista prinesla nikakih posebnih znanstvenih uspehov. Prvi polet se je izvršil leta 1925., toda Amundsen je prodrl tedaj le do 87. stopnje 44 minut severne širine ter se je moral vrniti. Srečnejši je bil leta 1926., ko je v Nobilo-vem spremstvu z italijanskim zrakoplovi^.i »Norge< poletel s Spitzbergov preko tečaja • Alasko. Toda la vožnja mu ni prinesla pričakovanega priznanja in znanost jo je odklonila. Amundsen se je razočaran umaknil v sebno življenje, dokler ga ni akcija za Nobi-lovo rešitev zopet izvabila na nevarno 4.".t, kjer je, kakor žal vse kaže, našel smrt. Dijaki in policija Med dijaki in policijo je težko kje najti drugo razmerje nego ono, za katero je v rabi označba: Kakor pes in mačka. Če se ne gri-zeta, se pa praskata ali vsaj drug drugemu nagajata. Dunajski dijaki so pred kratkim na-drobili policiji takole juho: Po mestnih ulicah se je skoraj vsako noč dogajalo, da so neznanci podrli ali celo odnesli cestne svetiljke. Neke noči so pa policaji opazili petorico zakrinkanih mož, ki so nesli nekaj težkega in se pri tem kolikor mogoče skrivali v senci in ob zidovih. Skrbnemu policijskemu očesu pa niso ostali skriti in petorica je morala kmalu dajati odgovor: Kdo in s čim in kam? Izkazalo se je, da je bil tisti težki predmet — steber ulične plinske svetiljke. Ka, vendar enkrat! Stražniki so ostro oozvali petorico, naj jim sledi na hH£. no nepristojnega obnašanja«. Obsojenci so kazen sprejeli in odrajtali globo na slovesen način: šest dijakov je v svečanem koraku vleklo globo v škatli za cigarete, petero grešnikov pa je ihte sledilo. Policija je bila ganjena v dno srca... Zvijača, ki se ni obnesla Neki rimski list, ld izhaja opoldne, je nedavno objavil kot posebno novost, da je papež obolel na zapnenju žil in pa, da so v Vatikanu v silnih skrbeh za njegovo življenje. Oblast je pa takoj vmes posegla ter je list zaplenila, kajti zgoraj omenjeno poročnima nič resničnega v sebi. Sveti oče Pij XI. je popolnoma zdrav in izvršuje vse delo točno in sproti. Če napravi pri avdiencah včasih vtis, kakor da je truden, je to le posledica širokoznega vremena. Seveda pogreša papež oddiha v svežem, gorskem zraku. Namazal se je »Frankfurter Zeitung« poroča naslednjo dogodbico, ki se je pripetila te dni v Singtuu o. H. na Pruskem. Tamkajšnji stavbeni podjetnik H. je jako strog gospod nasproti svojemu delavstvu. Ko se je te dni pripeljal na stavbišče, je že od dal opazil delavca, ki je pohajkoval.. Ni tedaj se delavec ni zganil, ko je strogi gospod krenil proti njemu. To ;'e podjetnika silno zbodlo: »Le čakaj, ti že pokažem!« ostro je ukazal delavcu, naj sede v avto in se z brzino 60 km odpeljal z njim v urad. Tam ga je nahrulil: »Koliko dni ste že tukaj?« — »Pet,« je plaho odgovoril delavec. »Torej pet dni že postopate in krade.e čas Bogu in meni! Delavec je hotel nekaj reči, toda mogočni gospod mu ni dal do besede, marveč mu je srditi zabrusil: »Samo za štiri dni vam plačam, da veste. Sedaj pa ..oj-dite, odpuščam vas!« — »Toda...« »Nič toda. Štiri dni. In zaradi mene še današnji dve uri, ker mi ne prihaja na misel, da bi zaradi vas imel kaka pota.« — »Toda...« »Idite k vragu in dr: .te jezik. Tu imate in tam so vrata!« — Stavbenik je plačal mezdo iz lastne listnice in delavec se je hitro izgubil. Ko jo H. naslednje jutro nadzoroval delo na stavbi, je našel vse delavce brez izjeme pridno na poslu. Aha, si je mislil, včerajšnji • rled je pomagal. Zad-voljen je poklical polirja in mu rekel, kako da ni spoznal onega delavca že prvi dan kot postopača? »Tistega, ki ste ga vzeli včeraj v avto s seboj? Tisti ni bil pri nas uslužben, marveč ie bil prišel le vprašat za delo .. .darskih razmer, predvsem jia kemične industrije. Rojen je bil dne 1. februarja 1880 v bližini Liberca v severni Češki. Po dovršenih srednješolskih študijah je študira! na tehn. visoki šoli na Dunaju in v Charlottenburgu. Ravno se je pripravljal za doktorsko disertacijo, ko ga je v letu 1903. pozval njegov oče, da vstopi v tvrdko Georg Schicht kol kemik. Prav takrat so se v maščobni iudustriji vršile velike preniembe in oče je hotel, da stopi njegov sin v direktno praktično delo. — Po očetovi smrti je dr. Schicht prevzel vodstvo tovarne kot predsednik delniškega društva, vnet sodelavec mu je bil pa mlajši brat Georg Schichl. Dr. H. Schicht je v letu 1908. zgradil prvo tovarno za izločevanje masti na evropski celini. V vojnem, zlasti pa še v povojnem času ie premagal vse zapreke njegov |X)djetni duh, čeravno so bile njegove tvornice na mah odrezane od izvenčeških tržišč. V priznanje zaslug ga je fehn. visoka Job v Brnu imenovala za d oklom ing. h. c. tnzvce Katoliški literarni problem V junijskem zvezku »Schweizerisohe Rundschau« priobčuje Rafael liane članek o Karlu Bo-romeju Heinriohu, enem najglobljih sodobnih religioznih pisateljev, ki ga je pa nemška katoliška javnost skoraj prezrla. V uvodu ima pisec tega članka nekaj splošnih opazk o katoliški literaturi, ki jih tukaj na kratko posnemamo. Kar je že leta in desetletja prihajalo na knjižni trg kot katoliška literatura, se je gotovim temnim vprašanjem gladko izmikalo, z dobrim namenom, nuditi »zrelejši mladini in ljudstvu* to, kar jima gre. Pri tem pa se je docela prezrlo, da je zaradi tega plast zrelih katoliških ljudi, odšla od te literature prazna. Ta se je ali popolnoma odvrnila od literature, ki ji ni nudila ničesar kakor mleko nedoletnih, ali pa si je utešila svoj duhovni glad tam, kjer so se sodobna vprašanja z odprtimi očmi prijemala ln reševala, pri čemer pa rešitev le prevečkrat ni odgovarjala naši veri. Vendar pa je in je bila predpravica vsake velike umetnosti, da obseže celokupnost življenja. To bi morala biti tudi naloga in predpravica polpreteklega katoliškega pesništva, da bi, namesto da je uganjala nečasovno romantiko in obračala pogled v preteklost, odkrivala pereče sodobne probleme, in ateistični, panteistični, materialistični rešitvi postavljala nasproti katoliško rešitev, veliko in svobodno ustvarjajočo iz katoliške dogme, kot je katoliška umetnost preteklih stoletij vedno storila. Dante n. pr. rabi za podzgradbo svetišča svoje silne dogmatike pekel in Calderon, sladki Španec, se ne igra vedno z zvezdami in cvetlicami, marveč pozna tudi brezdna greha in zavrženost Boguodtu-jene duše. Tako tudi danes katoliškemu pesniku ne sme biti zabranjeno, s plamenico vere stopiti v pekel in na ta način vso vzvišenost krščanske misli razodeti v njeni neizprosnosti in višini. »To ne pomeni«, kot Reinhold Lindermann v svojem članku »Moderni umetniški človek in krščanska kultura« (Hochlad, april 1928) točno pripominja, >za kristjana žalostne poinešanosti z zlobnim principom nižin, ne vhod v brezupno rnzbitost zemskega sveta, — ne — oživljeni prihod čistega verskega motrenja, od umetnika iz ljubezni izvršeni vstop v neodrešeno padle stvaritve.« In dalje: »In hočete mi verjeti, da so bili najbolj krščanski umetniki, ki jih imenujem ustvarjajoče iz največje ljubezni, vedno oni, ki so s čiste višine svojega verskega zretja najgloblje, najbolj voljno stopili v razbitost in zlomljivost naturne in časovne oblike, da najdejo novo možnost utelešenja, novo središče odrešenja; vedno oni, ki so imeli zgraditi najširši most med Bogom in svetom prenesti v sebi najbolj ze-vajočo napetost med časom in nadčasom ...« Dovršili optimizem, ki je v predvojnem času vladal v katoliški literaturi (ki je vsekakor v osladnih delih likovne umetnosti tega časa našel svoj natančni pendant), je pojem katoliške literature tako zelo potvoril, da se je vprav ta življenju in resničnosti tuja poteza smatrala kot bistvena za katoliško literaturo in se v mnogih krogih še smatra, tako da se taki pesniki, ki veliko bitnejše ko-remnijo V katoliški duhovnosti kot njihovi sla-'"N&tni in površni predniki, kot nemoralni odklanjajo, ali pa da se, če kaže, molče prezro. Če so katoliški pesniki polpretekle dobe vzeli za snov Ro^iiodtujenost, so pojmovali greh bolj kot družabno zlo. človek se razbije ob grehu, ker razkraja občestvo in je družabno-sovražen. Toda vedno je človek, okrog katerega se vse suče. On je središče. Ta umetnost je antropocentrična in odgovarja antopocentrični religioznosti, ki je pred liturgičnim gibanjem in krepko obnovitvijo to-mizma prevladovala in duhovnemu profilu časa dala potezo slabotnosti. Heinrich pa spada med one redke katoliške pesnike, katerih delo se hrani iz najglobljih virov katoliške religije. Tukaj je Bog središče. Ne moralizira, ampak kaže metafizično za-sidranost morale v božanstvenem, religio, zveza stvaritve s Stvarnikom je življenska nit, ki, enkrat pretrgana, z naturno nujnostjo vede do katastrofe. Rusko gledališče v preteklem letu. V ruski umetnostni reviji »Na literarnom postu«, ki izhaja v Moskvi, podaja I. Grlebov pregled gledališkega življenja v Moskvi za preteklo leto. 75 odstotkov vseh novih vprizoritev, pravi, se mora smatrati kot ponesrečene in brezbarvne. »Nič manj kot polovica od njili je bila kič, dekadentno razpoloženje in površna eksotika.« Nevarnejše pa se zdi kritiku dejstvo, da je historizem osvojil gledališče v toliki meri, da je sodobnost iz njegovega obzorja popolnoma izginila. Največje važnosti je po mnenju G-lebova, vzpodbuditi proletarske pesnike, da še začno aktivno udeleževati dela za gledališče. Slikarka katoliških svetniških legend. Pod tem naslovom popisuje dr. Josefine Widmar v »Reichs-posti« z dne 1. julija svoj obisk pri naši slikarici Heleni Vurnik, ki se mudi sedaj na Dunaju. Počitniško razpoloženje v umetnostni akademiji na Schillerjevem trgu. Sedaj proti šesti uri zvečer vročega junijskega dneva je razsežno poslopje s svojimi antičnimi stebrišči in portiki zapuščeno, le dvoje mladih veselih »slikarskih deklic« huškne še skozi hodnike in ena vtakne borečemu se kentavru rožo za marmornato uho. Le zgoraj v zadnjem nadstropju, v katerem pripeka tropična solnčna vročina, je se nekaj življenja. Par obiskovalcev hodi z ganjenimi in oživljenimi obrazi, na katerih se zrcalijo pravkar sprejeti vtisi, gori in doli. Tam zgoraj je dobila pomembna umetnica vsled naklonjenosti vodstva Akademije za čas njenega bivanja na Dunaju prostor, kjer more nemoteno delati na svoji novi veliki umetnini, sliki Marijinega Oznanjenja v nadnaravni velikosti. Z mično skromnim smehljajem stoji še mladostna ljubka plavolasa žena kakor v senci svojega dela, na katerem je delala že tedne v popolni udanosti do popolne izčrpanosti. Gospa Helena Vurnik-Kottler je Dunajčanka in je študirala na Dunaju kot učenka prof. Iltrnaira. Več let živi že kot soproga znanega arhitekta in kiparja v Ljubljani, številne monumen-talne slike po cerkvah na Kranjskem in Primorskem izvirajo iz njenega čopiča. Toda vedno jo vleče zopet nazaj v njeno staro domovino, in tudi sedaj je stilne in kostimske študije za svoje najnovejše delo napravila v dunajskih knjižnicah in galerijah. Toda za pravi interview gospa Helena Vurnik žal ni noben pripraven objekt. Prav ničesar ne ve povedati o sebi: »Sploh pa se lažje izražam s slikanjem kot z govorjenjem,« meni in se ne zaveda, da že s tem predstavlja izjemo med sto ženami. Le o eni fazi svojega razvoja zna zabavno kramljati. Ko je bila kot prvi ženski risar nastavljena pri nekem dunajskem ilustr. dnevniku (»Exirablatt«): »Dunajske podobe in vesele ulične scene sem risala sicer zelo rada, toda strašno mi je bilo, mlademu dekletu, če so me vzeli s seboj h kakemu »kriminalnemu slučaju« in sem morala narisati kakega dunajskega »Blaubarta« (morilca žensk) ali kako detomorilko. Vendar pa sem se pri tem delu naučila za svojo umetnost mnogo tehnike gibanja in žanrskega.« Na mali mizici ležijo fotografije in barvne skice njenih dosedanjih del, ki so nesla njen sloves ir inozemstvo. S celo dušo korenini v prisrčnosti in Bogapolni mistiki katoliške svetniške legende, vedno znova se pogrezne v nežne čudeže Marijinega življenja: le v doživetju materinstva, naj bo še tako težko in grenko, more žena zoreti do popolnega umetništva. To je prepričanje, ki ga umetnica, sama mati dveh lepih otrok, pove zopet in zopet. Tako je tudi njena ljubljenka med deli, ki jih je ustvarila, Majniška Madona v ljubljanski stolnici. Barvna fotografija kaže otroško mlado Marijo v svetlomodri obleki, belo oblečenega dečka Jezusa na roki, ozadje tvori slonokoščeni stolp lavretanskih litanij, nad njim preproga, ki kaže sedem vfkanih mečev. Cvet-nonežno obličje Madonne kontrastira z ukazujočo resnobo, ki se izraža v potezah bodočega Odreše-nika sveta na njenih rokah. Eno najmlajših del gospe Vurnik je monumen-talna oljnata slika male svete Terezije iz Lieux v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Predstavlja nam mlado spoznavaiko v vizionarai zamaknjenosti pri nogah križa, ki od nje okrašen z rožami, žareče raste, raste v sanjavo večerno pokrajino. V privatni lasti se nahaja čudnolepa sv. Magdalena, s posodo za mazilo v roki, plaha, na pragu dvorane, v kateri obedujejo Kristus in apostoli. O tej sliki pripoveduje umetnica značilno epizodo. Nikjer ni mogla najti modela, ki bi imel dolge, valujoče lase. In tako je morala za mlado damo, ki ji je bila za model in ki je seveda imela bubi-glavico, preskrbeti vlasuljo-pri brivcu. Tudi v drugih tehnikah se je umetnica poizkušala z velikim usp>ehom. Tako je od nje v škofijski kapeli v Trstu krasna tabernakeljska podoba s štirimi apostoli, ujedenimi v baker. Veliko pozornost je vzbujal tudi ob priliki petdesetletnega svečeni-škega jubileja ljubljanskega škofa dr. Antona Jegliča po njenih načrtih izvršen slavnostni ornat, ki je bil cerkvenemu knezu izročen kot častni dar. Mašno oblačilo, od šolskih sester v Mariboru vezena v najnežnejši barvni umetnosti, kaže postave mladostnih svetnikov Neže, Cecilije, Eme in Terezije, igrajočih se z jagnjeti in golobi, v blaženo prečiščeni ljubkosti in radosti.. »Vigilija v paradižu« je motiv tega edinstvenega umetniškega dela. Zadnja podoba, na kateri dela Helena Vurnik na Dunaju je, kakor rečeno, podoba Oznanjenja. V nadnaravni velikosti, v trpkih, moških potezah in skopih barvah kaže svojevrstno pojmovanje: zelo mladostna Madonna, ki ima poteze umetničine hčer ke, stoji prestrašeno, roke ima dvignjene v deviški obrambi, to, poleg nje, v modrikast mrak ograjen vse presegajoč angel z usodno resnobo v potezah, daleč v najnežnejšo luč potopljeno se svetlika obzidje svetega mesta. Podoba, katere opazovanje nas sili, da se ]x>greznemo v najglobljo skrivnost naše vere! Slika bo dostopna na razstavi v umetnostni akademiji od 1. do 4. julija. Od umetnice izvira dalje vrsta izvrstnih por-tretnih študij, radirank, fresk (v ljubljanski banki, exlibris in književne dekoracije), od katerih jih je več na razstavi »Pressa« v Kolnu. Le čezmerna skromnost te visoko nadarjene slikarice je kriva, da v njeni pravi domovini o njej premalo vemo. Glasba 4. dvojni zvezek »Zborov« izide prav kmalu in prinese moSke zbore skladateljev F. Juvanca, A. Jobsto, M. Tajfeviča in V. Mirka, na 12 straneh. V književni prilogi izidejo nadaljevanja člankov o češkem pevskem festivalu, dr. A. Sclvvvaba: Ipav-ci in jaz, poročilo o turneji pevskega zbora Glasbene Matice na Češkoslovaško in Dunaj ter običajne rubrike. Pevci in pevke, podprite »Zbore« s številnimi naročili, saj znaša letna naročnina za obsežen in zanimiv list le 40 Din. Rz vojaške službe V čin rez. kapetana II. razr. so napredovali v topništvu poročniki Ivan Lipovščak, Žan Oblak, Branko Filipovič, Artur Valka, Ivo Karar, Alojz Ze-lenka, Štefan Kune, Oton Gorski, Aleš Pavlin, Veko-slav Flajšer, Franjo Presler, Rudolf Bene, Zvonitnir Jelenič, Ivo Novakovič, Ivan Sever, Pavel Polak, Dušan Podgoniik, Mijo Gokl, Janko Firbas, Pavel Altšteter, Evgen Patkaj, Vladimir Gajšek, dr. Leon-Emanuel Vtičin, Mirko Ročič, Rudolf Novak; v čin rez. poročnika, podporočniki Franjo Auslender, Leo-ix>id Loger, Viljem Vukšeg, Aleksander Dragina, Lazar Vrucin, Rafael Lipovšek, Ljubomir Savič in Ivan Elgec. V konjenici v čin rez. kapetana II. razr. poročniki Zlalko Kralj, Zdravko Dragič; v inženjer-ski stroki v čin rez. kaj^etana II. razr. poročniki Slavko Delač, Josip Markešič, Franjo Jelačič, Srečko Ogrizek, Jaroslav šel in Ivan Grebenšek; v zrako-plovstvu v čin rez. kapelana II. razr. poročnik Ve-koslav Vavra; v čin poročnika podporočniki Ivan Rajh, Slavko Vueak, Štefan Prejsler. losin Seleš. Franjo Šlabek, Joško Mnod in Rudolf "Kumar; v eko. nomski stroki v čin rez. administrativnega kapelana I. razr. kapetan II. razr. Josip Koen; v čin rez. admin. kapetana II. razr. poročniki Josip Biber, Josip Sotler, Josip Saks, dr. Ivo Belina, Todor Ba-har in Dragotin Brukner; v čin rez. admin. poročnika podporočnik Dušan Vukelič; v inženjersko tehnični stroki v čin rez. admin. kapetana II. razr. po-ročnik Anton Boječ; v sanitetni stroki v čin rez. sanitetnega kapetana II. razr. poročnik Franjo Ra-guza; v sodni stroki v čin rez. sodnega kapetana II. razr. poročnik dr. Ivan Gmajner; v veterinarski stroki v čin rez. kapetana II. razr. poročnik Ivan Svetec; v topništvu v čin rez. podporočnika, liarednik-dijak Lavoslav Dolinšek; v inženjerski stroki v čin rez. podporočnika naredniki-dijaki Oskar Burdili; Janko Barie in Viktor Butkovič; v zrakoplovstvu v čin rez. podporočnika naredniki-dijaki Josip Dobrila. Anton Matkovič, Oskar Hofer in Matija Nedič; v inženjer-sko-tehnični stroki v čin rez. administrativnega podporočnika narednik-dijak Hugo Šfengl; v sanitetni stroki v čin rez. sanit. jxiiočnika, dijaki absolvirani medicinci dr. Albert Šlezinger, dr. Zlatko Sremc, dr. Leo Kun, dr. Milnlin Švarc, dr. Milan Berger, dr. Vladimir Frankovič, dr. Zlalko Horvat, dr. Mi-lenko Damjanovič, dr. Branko Vinek, dr. Silvester Novak. dr. Alhert Snilrr dr, Franjo Frelih, dr. Ivan Hercezi in dr. Bela Hohšteler; v pehoti v čin majorja kapetan I. razr. Josip Krasnik in Alfred Ilubl. V aktivno službo je preveden rez. inženjerski podjjoročnik Jože Bajcar. Materino pismo ob koncu šolskega leta S posebnim zanimanjem sem čitala v »Slovencu« na Vidov dan iziSli »Dramatičen prizor«« iz »sklepne konference«. Marsikatero zdravo misel je povedal vsak izmed gg. profesorjev in vpoštevati bi se moral marsi-kak njihov nasvet So tu vpoštevanja vredni nasveti za šolske oblasti glede učnih načrtov in »naredb, ki pobijajo naredite«, dasi se mi zdi, da je v zadnjih par letih v tem oziru vendar boljše. Dobre nasvete najde v omenjenem »dramatičnem prizoru« tudi mnogoteri g. profesor, saj je v vsakem stanu boljših in slabših ljudi, več ali manje vrednih, dasi imajo iste študije in iste izpite. Bilo je in bo tako na vsakem polju in v vsaki stroki kakor je človek različen od človeka, individualnost od individualnosti. Prav dobri nasveti so tudi za nas starše, ki se tresemo ob vsakem tromesečju in smo občutno prizadeti z neuspehi naših otrok. Hvala Bogul Zadnji mi je letos zlezel iz srednje šole, kjer so mi sedeli zapovrstjo. Jeseni bo 17 let, kar mi je stopil prvi otrok v srednjo šolo in veriga se ni pretrgala še nikoli do sedaj. Iz tako dolge izkušnje sem se naučila marsikaj, četudi me izkušnja ni utrdila in sem bila za vse. kar se je tikalo otrok in šole, občutljiva slej ko prej. Naj povem najprvo gospodom proefsor-jem, da jih starši, ki so inteligentni in ki se zanimajo za vse, kar jim pripovedujejo otroci doma, poznajo prav dobro in klasificirajo ter imajo dobro zapisane kot bolj ali manj sposobne, bolj ali manj stroge, preveč popustljive, take, ki imajo srca za deco in take, ki so samo živi paragrafi. Dobro smo čutili, kdo je in kdo ni dober pedagog; koliko usmiljenja sem čutila n. pr. s premehkimi učitelji, ki si niso znali priboriti rešpekta in niso mogli imeti discipline! Večina otrok zna tako dobro karakteri-zirati svoje učitelje, da bi si človek ne mislil. Ce je otrok že splošno dober opazovaltec, kako je šele v šoli! Da bi vedeli učitelji in profesorji, kako dijaki zapazijo na njih vsako vrlino pa tudi in še bolj vsako hibo, vsak ne-dostatek! Kako posnemajo njihove kretnje, govorjenje, vzklike, dovtipe, grožnje in zmerjanje! Kako vidijo, če prihaja v razred ali če sedi malo drugače nego je v obče navada! Kako živo sliko podajo o vsakem vzgojitelju posebe, je naravnost čudovito! Tako je mladina opazovala pred in med vojno in tako zvesto opazuje sedaj in bo vselej. Leto za letom prihajajo pritožbe od raznih strani, da šolski uspehi niso v obče po-voljni in da zastajajo mnogo za predvojnimi. Navajali so se razni vzroki, prav posebno se je sredi letošnjega šolskega leta pisalo mnogo o tem, kaj naj bi bilo krivo slabim učnim uspehom. Podpisujem, kar je dejal prof. Korenina v omenjenem »dram. prizoru«. Na srednjo šolo pride vsevprek. Tega nismo krivi ne učitelji in ne dijaki, ampak razmere so take, da je pač srednja šola prenehala biti šola za nekako duševno elito.« In-vendar so kljub danes prenapolnjene vse meščanske in obrtne šole; vprašujem se, kam so neki šli otroci pred vojno, ki jih starši niso tako rinili v srednje šole? Prvi razredi srednjih šol so bih tudi prej prenapolnjeni; do tretjega razreda jih je pa že izčistila — šolnina, kajti šolnina, ki se je morala plačevati, če je dijak imel slabe uspehe, ni bila mala stvar tako za revnejše sloje kakor za srednji stan. Premnogo-krat se je izkazalo, da so potem oni slabi dijaki postali dobri rokodelci in obrtniki, sposobni trgovski pomočniki, ki so se včasi prerili celo do samostojnosti. Zdaj pa ni šolnine, ni sprejemnih izpitov in so uvedeni izpiti iz dveh predmetov; lahko si je torej misliti, kakšna je inteligenca, ki se prerije s tako težavo in s takimi olajšavami do konca. Zato je potem tako silna razlika med ljudmi istega poklica, med onimi, ki so z lahkoto in inteligenco prišli do cilja in med onimi, ki so prilezli potom vsakoletnih ponavljavnih izpitov. Da so stiki med učiteljstvom in starši, med šolo in domom potrebni, o tem se je pisalo, razpravljalo in ugotavljalo od raznih strani, doseglo pa se ni še toliko, kolikor bi bilo želeti. Krivda je, po pravici povedano, na obeh straneh. Starši so eni prenemarni in prepuščajo vso skrb za uspehe svojih otrok učiteljem; druge navdaja, če je dijak slab, še vedno isti strah pred profesorji, kakor bi oni sami bili še šolarčki in se bali graje; če so pa otroci dobri dijaki, si pa starši mislijo, da ni potrebno, da bi povpraševali zanje. Pa tudi profesorji niso vsi taki, da bi se jim človek mogel približati zaupljivo, pomeniti se z njimi, kako in kaj bi bilo ukreniti, da bi se dijak poboljšal. Za svojo osebo moram priznati, da so bili profesorji, s katerimi sem se posvetovala v dolgi vrsti let, po veliki večini dobri svetovalci, uvidevni in ljubeznivi. Naletela sem pa že tudi na take, ki so samo potegnili svoj notes iz žepa pa mi povedali red, ki ga je dobil otrok iz dotičnega predmeta in me odslovili brez vsake druge besede. Šla sem nekoč na nemški gimnaziji k profesorju Nemcu, ki je učil geografijo. Bil je tako silen in visok, da sem morala vpogniti glavo močno nazaj, da sem ga videla v obraz. Ko je slišal priimek mojega sina, je zavpil nad menoj! »Kaj. vaš sin? Len, malo-vreden paglavec je ta, ki je po vrhu še nesramno drzen!« Stresla sem se pred silnim Teutonom; če pa mislim nazaj, se mi zdi, da me je pogledal čez ramo in se smehljal nad utisom, ki ga je napravil njegov izbruh. Izkazalo se je, da je bil dotični profesor najboljša duša, ki je le s težka in silno nerad da! komu nezado^lon red, a jaz vendar nisem šla k njemu nikoli več. Če bi hotela naštevati posamezne slučaje, napisala bi lahko debelo knjigo Velike važnosti so za nas starše posebne govorilnice na šolah. Ko so mi bili otroci na takih šolah, kjer so bile govorilnice, in je imel vsak profesor za pogovor svojo posebno uro, sem šla z lahkim srcem, ker sem vedela, kar mi bo povedal, bom slišala sama. Ko je pa bilo treba na šoli iskati profesorja med odmorom v konferenčni sobi in ga tam izpraševati v navzočnosti velikega števila učiteljev, bilo je to strašno hudo in mučno. Profesor je bil morda utrujen ali jezen če j- videl slab red mojega otroka — tudi takih sem imela še preveč! — na se mi je zdelo, kakor da je mene na-hrulil, kakor da sem jaz nemarna, površna in imam take slabe rede. Zdelo se mi je, da je govoril preglasno, da so vsi utihnili in vsi poslušali samo »mojega« profesorja in da so gledali vsi samo mene, ki nisem vedela, kam bi pogledala od sramu. Da, da, gospod profesor Wester, taka pot je bila res huja, nego pot k spovedi in povem Vara, da sem prav vesela, da sem rešena takih križevih potov. Vendar moram ob slovesu, ko se mi zdi, da se sama poslavljam od srednjih šol, izreči svojo zahvalo vsem, naj bodo mrtvi ali živi, blizo ali daleč, vsem učiteljem in profesorjem, ki so vodili in učili mojo deco skozi tako dolgo vrsto let. Mati. J. Lindič: O prohibiciji v Ameriki in še nekaj (Malo odgovora na članek v »Slovencu« štev. 146 z dne 28. junija t L G. dr. Šarabon dokazuje, d ase prohibicijski zakon v Ameriki krši. Toda vsak zakon se krši. Ne samo v Ameriki, temveč tudi pri nas v Jugoslaviji. Naj navede samo en zakon, ki ga še ni nihče prekršiL Krasti in ropati in — ubijati je v vseh kulturnih državah prepovedano, pa vseeno tatje kradejo, roparji ropajo in ubijalci ubijajo! Pa manda vendar ne bo noben pravnik in normalen človek trdil, da bi morali radi kršitev zakone sploh — odpraviti! Kam bi r-ovedla taka logika? Ce se zakon krši, s tem še davno ni dokazano, da zakon sam na sebi ni pravilen. Seveda ga v Ameriki tudi še pijejo. Med 140 milijoni prebivalcev je gotovo še dokaj ljudi, ki menijo, da je nekaj heroičnega — zakone ne spoštovati, temveč kršiti. Toda med Ameriko in nami je gotovo velikanska razlika. Kdor tam alkohol proizvaja, prevaža ali ga uživa, je v nevarnosti, da ga strogo kaznujejo. Pri nas so pa pivske navade tako ukoreninjene, da bi mnogi najraje zaprli abstinente kot nenormalne ljudi, ker hočejo ostati — trezni! Kako ganljivo je čitati »pristne amerikanske race«, da si uradniki na meji kar lahko telefonirajo med seboj in tihotapce preko meje spuščajo. Kajpada je tudi v Ameriki mnogo korupcije Kje je pa ni? Tudi breznačelnosti! Kje je pa ni? Tudi dvojne morale! Povejte, prosim, kje je ni? Toda iz posameznih slučajev — če tudi številnih — sklepati na splošnost, se pravi delati krivico Ameriki. Toda komaj si začne ta ali oni čitatelj mencati roke od veselja, da prohibicija v Amerik' radi tihotapstva ne uspeva, že nam pisec pove zgodbo o 76-letni ženici, ki so jo trikrat dobili, a zato enkrat brezobzirno na smrt obsodili. Zgoraj brezmejna popustljivost, spodaj brezmejna strogost! Kje je resnica? Najbrž v zlati sredi. ln te amerikanske deklice! Prej niso ne pile, ne kadile. Sedaj pijejo in kadijo. Prihajajo v gostilne, naročijo si malinovec, vzamejo iz žepa steklenico žganja, izlijejo malinovec, nalijejo žganje in pijejo... Risum teneatis, amici! Ameriška prohibicija »je največji bluf svetovne zgodovine in največja sramota za Ameriko, Radi bi jo odpravili, pa jih je menda sram.« Kaj bo nas Slovence sram pijančevanja! Amerikanci naj se sramujejo, ker so prohibicijo vpeljali, pa je sedaj ne morejo odpraviti. Vsakdo dobro ve, da v Ameriki prohibicije odpraviti ne morejo iz enostavnega razloga, ker je Amerika svobodoljubna država, kjer odloča pri glasovanju — večina! Tri četrtine volilcev je glasovalo zanjo in zakon bo toliko časa ostal zakon, dokler bo to večina hotela. Končno sem tudi jaz vesel, da se je g. profesorju takoj prvi dan posrečilo v Newyorku za gledati pijano žensko, na tleh ležečo. Torej le ni šel zastonj v Ameriko,če se mu je posrečilo v Newyor-ku, ki ima šestkrat več prebivalcev kot vsa Slovenija, z največjo pazljivostjo zagledati — čujte in strmite — eno pijano žensko. Pravijo sicer: »Eine Schwalbe macht noch keinen Sommer«, toda kdo se bo na to oziarl, glavna stvar je, da prohibicija ni uspela in uspeti ne sme, ker ga pač radi lepo v miru v Evropi še naprej — cukamo. Najnihče ne misli, da prohibicijo branim. To ni moja stvar. Pravijo, da so Amerikanci svobodoljubni. Ce so se baš ti svobodoljubni Amerikanci osvobodili ali se vsaj hočejo popolnoma osvoboditi spon alkohola, že vedo zakaj. So že bolj pametni, kakor beraška Evropa, ki po Ameriki posojila »fehta«. Naj bo s prihobicijo, kakor hoče! Vsi vemo, da Amerika propada, ker je tam alkol: I prepovedan in se davki od leta do leta znižujejo, tukaj v Jugoslaviji so pa kozarci polni, žepi prazni, a davki — visoki! Vem, da je tolažba sladka: le pijmo ga, k- pij-mo ga, ker pri nas še ni prepovedan, saj ga v Ameriki, kjer je strogo prepovedan, še bolj pijejo! Naj le gonijo abstiuentje svojo lajno... Dasiravno baje v Ameriki sedaj več pijejo kot pred prohibicijo, se vendar alkoholni kapital v Evropi radi prohibicije v Ameriki siino vznemirja in je ustanovil v Parizu posebno pisarno, odkoder pošilja listom — mnogokrat plačane notice o neuspeli prohibiciji v Ameriki! Čemu vse to? To je meui uganka! ALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par. NajnmnjSi oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Organist obč. tajnik, ozir. kapel-nik, išče službe. Naslov v upr. lista pod št. 6134. Mesarski pomočnik mlad, sedaj prost, išče mojstra v Ljubljani, pri katerem bi se še nadalje izvežbal. Plača postranska stvar, drugo po dogovoru. Naslov v upravi lista pod št. 6069. Tesačc Za trame sprejme v trajno delo takoj lesna trgovina V. B r a z , Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. Pisarn, žensko moč C trgov, prakso, se sprejme takoj. Samo pismene ponudbe brez pril. znamk upravi »Slov.« št. 6068. Iščemo delovodjo vestnega tašnerja ali sedlarskega mojstra za takoj ali pozneje. Prednost imajo le strokovnjaki. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod it. 6136. Učenec se sprejme v manufak-lurno trgovino pri tvrdki Ivan Cvikelj v Ptuju. Vajenca ea mizarsko obrt sprejmem takoj z vso oskrbo. Ponudbe ood »Vajenec« It. 6144 na oglasni oddelek Slovenca. Stanovanje s 3 parket, sobami s pri-tiklinami, v stari hiši, oddam s 1. avgustom. -Pismena vprašanja pod šifro: »Mirno« na upravo »Slovenca«. Stanovanje visokopritlično, treh sob in kuhinje, električ. razsvetljava in vodovod, se odda v Stožicah št. 48, Dunajska cesta. Prometni odsek v Škofji Loki ima na razpolago za letoviščarje še dovolj lepih in prostornih SOB. Prehrana s sobo samo nekaj nad 30 Din. Kdor želi na letovanje v Školjo Loko, naj se obrne na Promet, odsek za Škofjo Loko. Zailifžek Zastopniki se iščejo, tudi kot postranski zaslužek, za nabiranje članov od hranilnega zavoda, za takoj. Dopisi pod »visok zaslužek« na upravo Slovenca Maribor. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8. Ivan Pavlin izdelovanje in popravljanje dežnikov, Razpotna ulica št. 6. Družabnik ki ima veselje sodelovati v dobroidoči trgovini mešanega blaga na deželi, v lepem kraju, se išče za takoj. Potreben kapital 50.000 Din. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6127. Družabnik Sa že vpeljano mizarsko obrt se sprejme. Potreben kapital 15—30.000 Din. Ponudbe pod Mravlja št. 6143 na upravo. Enodružinsko hišo s štirimi sobami, prodam. Naslov v upravi št. 6071. Lokal se išče v Dol. Logatcu, obstoječ iz ene ali dveh sob in majhnega skladišča. - Ponudbe pod »Lokal« na upravo »Slov.« Prodamo Najboljši malinovec vsako množino, tudi na drobno, nudi »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski n. 10 A. Salami najfinejše domače in ogrske poceni naprodaj pri I. Buzzolini, Ljubljana, Lingarjeva ulica. Ugoden nakup! Kratek glasovir, črn, poceni proda radi odpo-tovanja Dobrajc, Maribor Frančiškanska 21. Malinovec pristni, razpošilja po 17 Din kilogram Andrej Ču-ler, Jesenice, Gorenjsko. Preklic! Podpisani javno preklicem vse razžaljive besede, ki sem jih izrekel napram gdč. Višner. Stropnik J. &MH Viootoc na prometnem mestu se odda v najem, odnosno na račun takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo lista Celje pod štev. 300. Veletrgovina vina išče sposobnega, popolno zanesljivega ter vpeljanega Drua bukove in hrastove odpadke od parketov. dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. Kupujem hrastove obrobljene podnice (belag), 19—28 cm širine, promptna in kasneja dobava, 50 (53) mm 280 cm 41 (43) mm 265 cm Morejo biti mešani vagoni dveh debelosti. — Najnižje ponudbe pod »Belag N. broj P-1055« na »Interreklam« d. d., Zagreb, Marovska 28. j-oto aparate in potrebščine ugodno kupite v drogeriji A. Kane sinova, Ljubljana in drogeriji WoiIram naal. M. Kane, Maribor, Gosposka ulica 33. Cenj. čitafel em se priporočajo naslednje tvrdke: Blaž Jančar piesKar UiibSiana, Breg ElelctroinStalaoije za luč in popon, prodala in pre vi.1an.ie elektromotorjev, mehanična delavnica Elektropodietje, Ljubliana VI'. Jernejova c. 5, telet. 32S' Jožef Bajlelj steklar Ljubljana, Gosposvetska cesta (i, dvorišče K. Pečenko trgovina vseh vrst usnja in Čevljarskih potrebščin L ublians Sv. Petrr cesta 35 PRISTOL & BRICEL) črkoslikarja, Ljubljana Reslieva t. 4 - Sv. Petra c. 35 telet. 2908 Ustan. 1903 1MHM8.U Kopitarjeva ulica 6/II Franc rugait krovec Ljubljana. Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru 500 parov trpežnih rujavih in črnih telovadnih čevljev vse Številke, mmi.iSe po 3H Din. VPč,te po 40 Din ter druge telovadne potrebščine kakor tudi klobuke knpite najceneje pri Amerikancu Ljnbljana, Stari trs 10 Slovensho-siDohrvatsM slovar Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 70"—. Srbohrvatsho- slovenshi slovar Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 60'—. fugoslov. Knjigarna v Ljubljani za prodajo vina na debelo. Ponudbe z naznač-bo pogojev, ter prepisi spričeval pod »Marljiv i pouzdan P-1050« na »Interreklam« d. d., Zagreb, Marovska 28. Vsakovrstno Zlat* tonmte po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Debele luskinaste otrobe kupite najceneje pri tvrdki A. VOLK. Ltubllana Reslieva cesta 24. A HO rabite TISKOVINE ILUSTRACIJE, KATALOGE ALI PROSPEKTE I. T. D., TODA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAKŠNI TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO. DLAG0V0LI7E Sl OBRNITI VEDNO NA NAŠE PODJETJE. - V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO BltZOJAVKfc: JUGOTISKARNA LJUBLJANA UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD, V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO PO ZMERNIH CENAH. - PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO OrrSET-TISK ♦ NAPI EN OIIS K KNJ1GOTISK ♦ ilfltTNlSHt TISK CKKOLI VINICA ♦ HJ.fSOVlZMCA ilouenshe deklice se sprejmo v svrho priučitve nemščine ii marčnem domu (ndarienanstalll v Sospe Soetl imaria Saai) pri Celoocn Zavod obsega: 1. Petrazredno ljudsko šolo; 2. trirazredno meščansko šolo; 3. desetmesečno gospodinjsko in kuharsko šolo. Kot prosti predmeti se uče: godba (klavir, violina, citre); jeziki: (nemščina, francoščina, italijanščina), strojepisje, stenografija. Šola se prične 1. septembra in konča koncem junija. MlatEmovec iz lekarne dr. G Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta je staroznan kot pristni naravni izdelek z najfinejšim sladkorjem vkuhan brez umetne barve in ne vse buje nikakih kemičnih pridatkov za kon-serviranje. Oddala na drobno in veliko. Cena nizka. Sprejem gojencev v Administrativno šoio v Beogradu Administrativna šola v Beogradu sprejme letos 60 gojencev. Šola se prične s 1. oktobrom t. 1, in traja 3 leta. Prijave za sprejem v Administrativno šolo je treba poslati do 15. avg. t, 1. Oni, ki želijo stopiti v Administrativno šolo, morejo dobiti program za polaganje sprejemnega izpita pri vseh Komandah vojnih okrožij in Komandantih mesta v Nišu, Zemunu, Subotici in na Sušaku in končno pri Upravi Administrativne šole v Beogradu (Donji Grad). Iz Uprave Administrativne šole. 17. junija 1928. — Štev. 1867. Spisal Leopold Andree Broširan Din 60"—, velmi Din 76*— JugosSovanslta ftaigigorno v LlnMfdSIŠ. Henrik Sienkiewicz: 45 Na polju slave Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Stegnil ji je naproti razprostrte roke in padla mu je v objem žalostna in hkrati hvaležna, kakor se zateče hčerka k očetu, ki jo potolaži v težkem trenutku. Pan Pongovski jo je zopet pričel božati z edino roko po plavolasi glavici in tako sta dolgo molče sedela. Medtem se je bilo stemnilo: pozneje je preplavila mesečina zamrzla okna in tu pa tam se je po dvorišču razlegalo zategnjeno pasje lajanje. Toplota deviškega telesa je segala panu Gedeonu naravnost v srce, a ker se je bal, da se predčasno ne izda, ni hotel biti delj časa izpostavljen skušnjavam. Vstani no, dete moje,« je rekel, . saj se ne boš več jokala?« Ne bom se,« je odgovorila gospodična in mu poljubila roko. No vidiš! Tako je prav! Ne pozabi nikoli, da imaš v meni trdno zaslombo, da boš tukaj vedno imela tiho zavetišče. Mladeniči so že vsi taki: radi bi letali kot veter po vsem svetu. Jaz pa imam samo tebe. Dobro si to zapomni!... Večkrat si si morebiti mislila: ,varuh gleda mrko kakor volk, išče samo prilike, da bi koga okregal, in moje mladosti ne more umevati.' Ali veš, o čem je vedno mislil in še misli ta tvoj varuh? Je že res, da misli večkrat na svojo izgubljeno srečo, na žalost, ki mu tiči v srcu kakor ost sulice. A poleg tega misli samo še na te, samo na tvojo bodočnost, na to, kako bi te čimbolj osrečil. O teon sva se ure in ure razgovarjala s panem Grothusom, tako da se je včasih kar nasmehnil. Dejal je, da imam samo še to skrb v glavi in nobene druge. A na vsak način sem ti hotel zago- toviti, da boš imela tudi po moji smrti miren in zadosten kos krulia pa najsibo še tako skromnega.« •i-Bog mi ne daj tega dočakati!« je zaklicala gospodična in se zopet pripognila nad dlanjo pana Ge-deona. Njen glas je bil tako iskren, da je na mrkem obrazu starega šlahčiča za trenutek zasijala prava radost. Ali me imaš vsaj malo rada?« Oh, varuh moj!« /Bog ti poplačaj, deklica! Saj še nisem tako hudo star pa tudi telo bi bilo še dovolj krepko, če bi ne bilo teh ran na koži in v srcu; a ljudje pravijo, da preži smrt vedno pred vrati in potrka nanje, kadar je je volja. V tem slučaju bi ostala ti sama na svetu, če ne štejemo pani Vinicko. Pan Grothus je dober, a tudi premožen človek in vem, da bo vedno spoštoval mojo voljo in oporoko. A kdo bi vedel, kako bodo ravnali ostali sorodniki moje pokojne žene... to mi dela skrbi! Belčončko je dobila moja žena za doto, po njej sem podedoval to posestvo. Kaj, če bi se hoteli prepirati, pravdati... Za vse to se moram pobrigati. Pan Grothus mi je v tej zadevi tudi nekaj nasvetoval in ni dvoma, da bi njegov nasvet za legel... A to je prav čudna reč in zato ti ne bom o tem več govoril... Rad bi se njegovemu veličanstvu kralju osebno predstavil, da bi priporočil tebe in svojo zadnjo voljo njegovemu varstvu. A kralj je zdaj preveč zaposlen s sejmom in z bodočo vojno. Pan Grothus mi je sicer pravil, da odrine v slučaju vojne najprej vojska pod hetmani, medtem ko ostane njegovo veličanstvo v Krakovu ... Morebiti bi tačas kazalo... Potem bi lahko skupno odrinila ... A naj bo kakor hoče, vedeti moraš, dekletce moje, da je in ostane tvoje vse, kar imam — in čeprav bi se moral poslužiti nasveta pana Gro-thusa ... Kakopak!... in če bi se to zgodilo magari eno uro pred mojo smrtjo!... Tako je in Bog naj mi pri tem pomaga. Nisem vetrn jak, niti puhloglavec, niti ne razbojnik. Nikakor nisem tak kakor Tačevski.« DESETO POGLAVJE. Panna Sieninjska se je vrnila v svojo kamrico polna hvaležnosti do varuha, ki doslej ž njo še nikoli ni tako prisrčno govoril. Obenem pa je bila huda, polna bridkosti in studa do ljudi in vsega sveta. V prvih trenutkih sploh ni utegnila niti ni mogla mirno razmišljati. Imela je samo občutek, da se ji je zgodila velika krivica, velika nevšečnost, da je prestala hud udarec neusmiljene usode. Za svojo dobroto, skrbi, hrepenenje, za vse, kar je storila, da bi vzpostavila pretrgane vezi, so jo poplačali samo s hudobnim podtikanjem. Toda temu ni bilo več odpomoči. Saj vendar ni mogla Jacku še enkrat pisati, mu zopet vse tolmačiti in se opravičevati. Takoj si je morala očitati to poniževalno misel in je celo zardela od sramote. Razen tega je bila prepričana, da se je Jacek že odpeljal... Potem pa pride vojna in morebiti se ne bosta v življenju nikoli več videla. Morebiti celo pade, pade v prepričanju, da ima ona hudobno, zavratno srce. Nenadoma jo je prevzela neizmerna žalost: Jacek je stal pred njo kakor živ, s svojim ožganim obrazom, s svojimi otožnimi očmi, ki jih je tolikokrat zasmehovala, ker so bile popolnoma ženske. Kakor urna lastovka so zletele njene misli za potnikom. Klicala ga je: >Jacek! saj ti nisem hotela nič slabega! Jacek, Bog mi je priča!« Ona ga kliče tu, on pa se niti ne zmeni za njo. Pelje se dalje in če se tudi spomni na njo, se le namrdne in pljune. Biserne solze so se ji zopet prikazale na trepalnicah. Počutila se je prav slabotno; trenutnemu razburjenju je sledil trenuten obup. Pričela si je govoriti: »Ah! Kaj mi vse to pomaga! Naj mi Bog odpusti in ga spremi! Kaj bo z menoj, to je postranska stvar!« A usta so ji vkljub temu drgetala kakor otroku. Oči so gledale kakor oči preplašene ptice in nekje v skritem kotičku svoje kakor solza čiste duše je na tihem tožila Bogu svojo nesrečo. ESSiElll a c > « 2 r s ? s. » s ® fo o ~ D -i — a E' S" K- I « " S -O KI f O -3 o ^ < rf* n to en < r^ m — N C tO n lo " ' o 3 I S" TO C/> "1 0 "S 3 O 2. e CD B 1 I g ire P s & s tO N ■«* o- S K P F ff en 2 ® 32 (D Ci P1 M, TO -■ TO M * » tO CE "i n a. r—j B * £ e era z -o O ?n G' ti S ® s H &> £ s rS B O. " a » E e. n> c to ~ ■u o F I ° — N K tj OS tO TO — B I3 P (D tO £ c N er m "E S E wr •• p» c5 _ " 2 £5 g. S b "5- •< I=i5l Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani; Karel Ceč. Lzdaialeli; dr, Ff. Kniovcc. Urednik: Franc Tersctflarj