97. številka Trst, v petek 7. aprila 1905. Tečaj XXX« mr Izhajfc vsaki la^i ob iflia-h in t-raznicih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri ziutrai. ?osa»nirne SteTilke se proaajajo po 3 novč. <6 stot.nk) t BBOeih tobskarnah v Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici, •3elji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani, Nabrežini. Novemnaestu itd. "Tir »»e le naro^be sprejema uprava lista „Edinost", a i tem -ilorrlo Galatti št. 18. — lradne nre so od i. pop. do t. zTećer. — Cene oglasom 16 st na vrsto petit: poslanice, ■ smrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON štev. 11*7. Edinost Glasil« političnega društva „Edinost' za Primorsko. F edinosti je moč t 2iaro6nlna znaša ;a vf0 leto :J4 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Ns □aroćbe brez doposlane naročnine ae uprava ne oziia. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, ^fefrankorasa pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Saročnino. oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. r izvršil ; čin, ki je mu-ao kršil o'>etiječi zakonski i red. Tozadevno je veli«a več na naroda izrekla svojo sidbe, čemur nima n.česar pri« TIKLIS 6. (Petrogr. brz. agentura). Iz ■ mnogih krajev ofcrožja Gori a« porote o resnih j Govornik je prepričan, da zbcrnicaom-' tj redih kmet v, ki so bili naperjtm iglasti njeai 6jn r8Zvejjavi. Zb3rnica je sklenila, da pr.,t. duhovnikom ia p ■ - n m plemičem. j ^ Q predlogu rezpWija!ft jutri. Na to je I vredni t! s» plen li in p'iiKai., poet šili go-jgovornk ut,me]-e/al dru?: predlog glede iz-zlove ter ropaii denar. V-jaki n redarji so | voliUe Hlre,neg, oi«eka 21 čienov. Tudi ta bili p >s!ani ^r-.ti izgrednicom. Mnogo oseb je t predlog je Rbora ca vsprejela. Prihodnja ^ja b ! > ubitih in ranjen h. KIŠENEV 6. S noč; je neka neznana , ►se - napadla pomočnika p. licij^kega k.m --us lv riicski, ne da bi ga pošk davala. Stori.ec je tbeia'. Dane^ zjutraj je b i najden na mestu naf .aČhe naj bi obstojale za viš a mesti. Tuli se je sslenilo, da morajo n;žji uradniki v nov,h zapadn:h gubernijah znati ezik tamošnjega pol^kega cz roma litavskega prebivalstva. Ta silep je b i storjen na predlog Witta-jev. VARŠAVA 6 Dines. bi se bil imel vr?- ti p greb žrtev iegredov min .le nedelje. Ker se je bilo bati, da se z ere pred bolniš- PODLISTEK. 17*2 jutri. Sestanek cesarja Viljema in kralja Viktorja Emanuela. RIM 6. Kraij V.ktor Emanuei se e danes zjutraj v spr mstvu min sirov Tittoni-ja in Mirabello pod-1 v Ntapeij poziravit cesarja Viljema. NEAPELJ 6. Kralj Vikt r Enunuel je dospel semkaj okolo poludne v spremstvu ministra za zunanje stvari Titt^ni-ja in mini-Btra vojne mornar ce M rsbeilj ter se je takoj v odprti kočiji odpelja v arzena]. Po vseh ulicah sj bile zbrane ogromne množice, ki so priredile kralju navdušeni ovacije. Kralj se je poial na jahto »Hohenzoilern«, kjerstaga vsprejela ceser Viljem in pruski princ Adal-bert. Gjdba je sviraia italijansko himno. Vladarja sta se prisrčno pozdravila ter se ponovno objela. Ob pol eni uri je bil na jahti — Amen ! ie zaklical prior, skočivši po konci, da mu je meč zazvenel. »Hoheneollern« zejntrek, na katerem so bi i tudi ministri Tittoni in Mirabello, nemški poslanik v Rimu grof Monte de Mazen, prvi adjutant kraljev, general Brosati, dva admirala ter načelniki oblastnij. NEAPELJ 6. Zajutreka na parnika »Hohenzollern« se je udeležilo približno 30 oseb. Oba vladarja sta si napila. Po zajutrekn je kralj Viktor Emanuel ob 2. in četrt uri popoludne ob hurra klicih možtva zapustil »Hohenzollern« ter se je podal na oklopnjačo »Kraljica Margarita«, kamor je kmalo prišel cesar Viljem, da povrne obisk. Vladarja sta si ogledala ladijo. Ob 2. uri 40 minut ae je cesar Vil em vrnil na »Hohenzollern«. Kmalo na to j 9 Viktor Emanuel izstopil na suho v arzenal, odkoder se je podal v kraljevo palačo, kamor je prišel ob 3. uri 20 minut ceBar Viljem. Vladarja sta ee ob navdušenih kl e h v odprti kočiji peljala v akvarij. Ruski patrijarh. PETROGRAD 6. List »Novoje Vr^mja« poroča : Na saji sv. Sinode, ki se je vršila predvčerajšnjim, je bilo kone5no sklenjeno, da se t kliče cerkveni zbor, na katerem se izvoli patrijarha. Sklep se predloži carju. Cerkveni zbor Ee bo vršil baje v Moskvi. Kandidat za patrijarhat je po kanonienih določbah najviši Bvečemk glavnega mesta, t^rej metro-polit petrograjski, Antonij. Novemu patrijarhu bo staja ob strani sveta Sinoda kakor po-! svetovalni organ. — Istočasno se odpravi mesto višega prokuratorja. Pravica poročati carju preide na patrijarha. : Gibanje proti inozemcem na Kitajskem. WASHINGTON 6. Ameriške zvezne države so obveetile Rusijo, da nima glasom poročila ameriškega odposlanca v Pekingu gibenje nasprr t" inozemcem na Kitajskem po značaju in razsežnosti nobenega izvenredcega pomena. Tri nove španske Inke. MADRTD 6. Pržavni s.et se je izjavil za gradnjo treh pristanišč na kacarđkih otokih. Dijaški nemiri na Španskem. MADRID 6. Dijaški nemiri na vseučiliščih trajajo dalje. Prokletstvo. Ct djvinski roman Avgusta Aenoe — Nadaljeval in dovrSil I. E. Tomlć. Prevel M. O—fl. Jelen je objel jdruzega, starček mladeniča, junak z gore dcšieca od morja, in v jnnaškem objemu je zagorel bratski ptiijub v ime Boga in pravice. Tedaj ^je pa nadel •*kcf na kolena in za njim junaki. — Ti vidiš, Bog ! je spregovoril škcf. < isto nam je srce, ki nam bije za pravico, za zakon. Dajt da bomo ena duša, daj da nam ne kloni desnica, pred našo zaBtavo naj >e širi tvoj sveti duh. In zopet se je dvignil, ratširil roki ter biagoelovil zbor. — V ime Boga pravičnega, v ime kra ja Lid s ava, v ime domovine in zakona naj vcb apreml a bofja pomoč do sreče. — Amen ! je ponovila skupščina burno ob žvenketanju orožja. — Amen ! je odmevalo v obokih siare kraljevske dvorane in zadnji žarek večerni je zalesketal na grbu treh kraljevin nad ve likimi vratmi dvorane. XVII. Soba siola Pavla v kraljevsk h dvorih na Griču je bila temen, mal prostor* Okolo sidin so se vile starinske preproge z velikim cvetjem, nekdaj s jajne, sedaj izlizane. Okolo sten bo se nudile nizke kamenene klopi, v kotu pa je etala široka postelja, skrbno pokrita a preprogami. Z lesenega stropa je visela goreča oljenica od erebrat sredi izbe pak je stala mala miza od pozlačene orehovine, a na njej so ležala pazno razvrščena pisma. Bilo je precej kasno v noči, a škof je še sedel na nizkem sedežu z\ miso ter pisal. Hkratu se je dvign 1, stopil k oknu in pogledal niz breg v ravnico, nad katero je mesec eipal blede, čarobne žarke. Mov bodi naš ptrijotizem? »Slovenskemu Narodu« so t) dni pisali z Goriškega : »Prav ste imeli, da ste ožigosali »Slovenca«, ki Be toliko h l i n i s svojim avstrijskim patrijotizmom. Kako nam je avstrijska vlada hvaležna za naš patrijotizem, vemo izza leta 18^8., koje bila um r,ena cesarica od nekega Italijana. Ta čas so v ĆruiSah na Goriškem Slovenci premikaatdi nekatere Lahe, zgolj iz gorečega patrijotizma. A vlada je naše ljudi tako kruto stiskala, da se ne da opisati, in — Dovolj kasno! ĆaB je! je šepnil skof, da, Berislav naj vsakako nemudoma krene s prvim vojem. Luksemburgovci pritiskajo po vražje daljne Kraje, a tu so vrata v Ogrsko. Teh ne smejo zapreti. Ćas ie ! Šfcot je šel do vrat izbe, pred katerimi je dremaje sedel sloga. Pavel se je dotaknil njegove rame. Sluga je skočil iz spanja v vis, začel si treti oči ter se opravičevati v zadregi. — Dobro je ! Dobro! je rekel škof, pokliči moja brata, gospoda Ivaniša in gospoda Stiepka. — Na Blužbo tvoje milosti,, se je poklonil Bluga ter odletel. Pavel pak je Bel za mizo in nadaljeval s pisanjem, dokler niBta vstopila poklicana brata. — Sedita, brata moja, je mahnil položivši pero na mizo. V nekoliko urah odidemo, ali popred moram opraviti z vama silno opravilo. Vidva pojdeta na vztok, jaz na zapad, za iatim ciljem pojdemo, ali po raznih potih. Bog zna, kedaj in kako se bomo zopet videli tu. Ta etvar se tiče samo nas, to ko bo se na razpravi sklicevali ljudje na svoj patrijotizem in na svojo ljubezen do vladarske hiše, jim je vlada odgovorila, da eni ne trebajo patrijotizma, simodasojih huje stisnili in obsodili v kar najdaljšo ječo in jih tirali povezane v zapore kakor živino. Take posledice nas zadevljejo, če smo prepatrijo-tični.« Velja. Morda še huje, nego na Goriškem, se je godilo našim okoličanom v letu 1898. in — 1897. Tudi 1897., ko so okoličani izgubili svoj državnozborski mandat in je no-toričen Garibaldinec zmagal nad možem, ki je bil prava inkarnacija avstrijskega patrijotizma in je bil tudi odlikovan od avstrijskega cesarja ! ! Tudi tedaj bo ee oni okoličani, ki eo bili postavljeni na zatožno klop, ker so v svojem egorčenju prišli v konft.kt z določili kazenskega zakona, sklicevali na t3, da je v njih kipel poleg užaljenega narodnega čuta v prvi vrsti avatr. patrijotizem — ono tradiei-jonalno dinastično čutstvo, ki je do one dobe prihajalo ob raznih prilikah, soBebnc pa na predvečer cesarjevega rojstnega dne, do upi av impozantnoga, elementarnega izraza. Pripoznano bodi torej, da so nekateri naši ljudje po umorstvu blagopokojce c«ra-1 rice dajali izraza svojemu čutstvu načinom, ' ki ni dovoljen po pisanem zakonu, in pr:-| poznano bodi, da so tu pa thm prek.»rafali t ete meje, ki ločujejo zakonitost od nezi&o nitosti : ali koncem konaa obstaja vemiar le dejstvo, da jih je gnal v to čut pat-ijotizma, 1 državne lojalno3ti in Ijubezii do vladajoče hiše. Pa tudi ob dogodkih po tisti nepozabni ; državnozboiski volitvi, ki je involvirala n a j-veče volilno sleparstvo, izvedeno i pod visoko zaščito moža, ki uživa sedaj sto tako visoko, kakor —se stališča avstrijsiih interesov — nezasluženo potcojnino, volilno sleparstvo, ki je moralo razpbliti kri tudi v naj-mirnejem človeku : tudi tedaj, pravimo, ni gnalo le narodno čut-tvovanje 1 udi na kažnjive čine, ampak gnal jih je tudi avstrijski •patrijotizem, ker so v padu Naber^oja videli 'triumf italijanske irredente nad lojalnostjo tržaškega okoličana, izkušano ob tisoč prilikah! Toliko leta 1897., po padu Nahergoja, I kolikor po umorstvu blagopokojne cesarice ! Elizabete, so menili torej obtoženci, da se bo I uvaževal povod tedanjim ir.gredom in da se i jim bo njihov notorični avstrijski patrijotizem : štel vsaj v olajševalno okolnost .... Kako in v koliki meri se je izpolnilo to pričakovanje obtožencev in njihovih od žalosti potrtih in — v mnogih Blučajih —skozi mesece lakoto trpečih družin: to vemo vsi, saj nam je vsem v svežem spominu, ki še danes izv&blja solzo na oko. . . ! ! In dotični visoki gospodje, ki co driali Bvojo roko zaščitnico nad tolikim sleparstvom je, nase nečakinje Angelije. Jaz sem dakletu sicer res mesto očeta, odkar jej je umrl j pravi cče, ali tudi vidva sta jej strica. Deklica nima drugih sorodnikov, ona je, rekel bi, hči plemena Horvatov. Zato sem vaju ' pozval. — A kaj si odločil, brat ? je vprašal Ivaniš. — Da nam ni nemudoma kreniti od tu z vojBko, našel bi jej zavetja v katerem-koli 'vatnsm kraju, vzel bi jo seboj. Ali deklica ne more iti z vojsko, ki se more vsaki hip zapleBti v krvavo borbo. To ni za žaasko. K temu je tudi še neznano, kje stojimo naj-j trdneje, kje ne bi bilo nevarnosti za deklico. Sama potovati ne more, ker v teh krvavih časih je ćeiela polna klatežev, beguncev, vojakov, ki ne prizanašajo življenju ženske. Najprej sem razmišljal, da bi jo t', Ivaniš, sprovel k svoji ženi v Cernik. — V Carnik ! je pokimal Ivaniš temno. Cernika ni več. Žena in sin sta mi pobegnila v Bosno. Tam plenijo in palijo najhuji h-apci zakletega nam sovražnike. (Pride se.) in na k^ter b vesti bremeni toiika ne zmerna Kronstadta. Oni del njih pa, ki se momen-nesreča sicsr dobrih ljudi, ki bo zagrešili le tanno še ni zavedal tega, se je gotovo mej to, da tis* znali onsti hladni, ko so se eulili i potoma dal prepričati o tem, ko je videl sa krvavo zadete v sv«> em patrijotizmu : dcticni seboj seenansko do go pot, ki so jo že pre- jrovportjp 9-> pa5 pili šampanjca v svojih dvoranah — lo ie h slorična resnica — od veselje, ker jim je vspelo to gr lo delo ! In mi dvomimo, da bi jih bila tudi pozneje pek a veat, ko so videli, kako opustošenje eo provzročili v zvest h srcih, kako kruto eo *e dočaknili t\>nda, kije bil shranjen v t h prčio n se je zdel — do onih dogodkov — neizčrpen . . - Kdor hoče, nas umeje, ne da bi govorili določneje. Te-le opazke pa ee ne moremo vzdržati : morda pride se Čas, ko bodo odlo- brodil', Ia ko konečno pride fl ita v stik« s sovražnikom v vztočno azijskem vodovju samem, bo pač jesno, da mora vsakomur zginiti že misel na umikanje. Vaakomur od njih mora biti ja«no pred očmi, da je rešitev za njih le v trdni volji, da prehite sovražnika na delu uničevanja, da je torej rešitev edino le v — zmiei ! ! (Pride se.) Toj ne ladije pri Cejlona. Trideset milj od otoka Cejlona je bilo čilni krogi srtčni. če bodo mogli zajeme ti iz videti 3 velike ladije, ki §o bile najbrž vojne tega fonda ... In če mislimo na to eventu- ladije. Z napetostjo se pričakuje nadaljnih valnost, nam je še le jasno, koliko si« grešili porečil. proti odloč Inim krogom njihovi tedanji — ' Stotnik grof SzeptjTCkl. nevestni trž.ški služabniki, kako so ti ljudje frivolno grali z najdragoceaejim ! T > so žalostni spom ni, prežalostne remi »Reuterjev biro« poroča, da niso japonske vojne oblastnije zamogle ničesar zvedeti o usodi stotnika gre fa Seeptjckega, avatro- niscence iz nove zgodovine izmučenega naroda ogrskega pooblaščenca v ruskem taboru, ka-našega na tržaškem ozemlju. Ali so nam tudi terega pogrešajo izza bitke pri Mukdene. v p: uk, globoko utisnen v naše glave in naša srca. Pa tudi na adreso bratov Da Kranjskem resno besedo. Kar je napisal »Slov. Narod«, pedčrtujemo z debelo črto in ped pisuemo z obema rokama. Ravno zato pa bodi odkrito povedano »Slovencu« in — »Slovenskemu Narodu«, da se nam polemike med njima niso nikdar gabile tako, kakor v slučaj h i ki se jih še spominjamo prav dobro), ko je »Slovenec« denunciral kakega 1 beralcega govornina na kakem shodu, ali »Nar.-rU kakega svečenike, češ, da je bil, — recimo tako — premalo avstrijski. Bodimo državljani, ki vrš^ svoje dolžnosti. Saj moramo biti to. Nikdo pa ne more zahtevati od nas nekak potencirani patrijotitem, ki nam še vrhu tega le škoduje na ugledu in nas dovaja v nesrečo, kakor je koDBtatoval »Slov. Narod« v polnem soglasju z resnico. Kontroluimo eden druzega na delu za gmotno in duševno blaginjo svojega naroda. To bo flemenito in nam bo služilo v čast. Ne služi nam pa v čast, marveč nem 'e v sramoto in nas ponižuje pred svetom, ako eden proti drugemu vršimo — policijsko ns iiorstvo ! Saj je še preveč druzih, ki nss imajo pod očesom. Možno je, da je stotnik u bežal na kitajsko ozemlje. Ako je bil ubit, so ga najbrž pokopali kakor dozdevnega Rusa. O položaju t Avstriji. Daces moremo zabeležiti dejstvo, ki more samo na Bebi vzbujati nado, da se razmere v našem parlamentu konsolidirajo. Načelniki strank so namreč eklenili, da fe carinski tarif postavi na dnevni red zhorn ce. To dejstvo pridobiva na pomembnosti po vesti, da se je to zgodilo v sporazumljenju z mini&terskim predsednikom. Sklepati bi bilo torej, da tnerodavni činitelji računajo na delavnost parlamenta, o katerem se nadejajo, da se izkaže sposobnega za reševanje najte žavnej h nalog, in za krepko obrambo avstrijskih interesov nasproti dogodkom Da Ogrskem. Seveda elonć vse te nade na pre'Jpo stavi, da pride med Cehi in Nemci do kakega sprrazumljenja. Krogi, ki bo v dotiki z vladnimi krogi, bo dobrih nad tudi v tem pogledu, in to po zaslugi taktnega posredovanja miniBtorskega predsednika. A)i ravno češko nemško sporaeumljen e je še vedno tista kljuka, na kateri utegnejo obvi-seti vse te nade. Mi emo utemeljili to ravno te dci opetovano. Brez privoljenja veenemeev si je težko misliti, da bi obveljal eventuelno sklenjeni dogovor. Vsenemci pa ne pritrdi ker prizcipijelno nočejo. To priznavajo tudi merodavni krogi sami s tem, da vsenemcev sploh niso pritegnili na pogajanja. Ktko daleč pa so si nemške mase prisvojile pro gram in cilje vsenemesv, o tem nas poučuje proglas, ki ga je to dni izdala najnoveja nemška stranka na Češkem Kakor drugod je tudi v nemškem taboru na Češkem v soglasju po obeh poteh, to je, na kopnem navstala posebna agrarna stranka, ki ei je in na morju. Najh.treje bi seveda privedla j stavila nalog, da bo čuvala posebno interese do popolne dosege ruskega vojnega cilja pot poljedelstva. Uvaževati treba na eni strani, baltiške tljte. Toda v vojni je — poaebno da si poljedelski stan predstavljamo kakoi pri mornarici — mnogo zavisno od siuČaja. najkonservativneji in najmirneji v vsakem Naj S3 je še taico močno, izpostavljeno se je narodu, da bi bilo v življenskem interesu vendar eventuelnemu porazu. Ie tega vzroka nenikih agrarcev, ako bi prišli do 'prijatelj-bi b.lj zgrešeno toliko od ruske strani, Koli- Bkih odnošajev do svojih čeških tovarišev, in K r od ja^oaske, ako bi gojili preveč zrna- da bi si t rej rsorali predstavljati ravco g zave-ti do sedaj razpoh ž vih mornariških agrarca kakor najpripravneji element za naši. Le g li s.ueaj je bil, jda po v bitki na etopaoje v pomirjevalnem smislu. In vendar miTju dne 10. avgusta 1904. Japonci ostali ee njihov že omenjeni proglas glasi kakir zmagovale . To se imsjo zahvaliti smrti ad- bojni klic proti vsemu narodu češkemu. Prva mirala \ thet a. Kakt čno je bila zmaga že točka tigi programa je taka, da mora vzbu-na ru#ki strani in admiral Togo se je že diti v Čehih skrajno odporno s;lc. Nemški umaknil, ali admiral kocz UiUomski, ne da agrarci postavljajo namreč kakor prvo in n z danes še nepojasnjenih vzrokov) sledil bardinalno točko Bvojega programa: da etojč Rusko-japonska vojna. Trst, 6. aprila 1905. N;ilopi baltiške flote. (Dopis i z strokovnjaškega peresa.) Pod a.I m b.> včerajšnjega članka emo pokazali ni poti, ki morejo dovesti Rusijo do nje C ija v vztjčni Az ji. Ob sedanjih hipnih razmerah je pač na bolje napredovat povrnil v i»t čas nazaj v Port Artur. Teget teli s tem izraziti le ljubezen do svoje hctf je premagal p:iVisn trikrat močnejo narodnosti in svojega jezika, ni kdo ne bi italijansko floto in jo je preganjal do mogel oporekati. Ravno v ta namen pa — An one. cja ^ jjm namreč n kdo ne mogel podtikati Ssdaj razpohžive rueka bojnej sle na agresivnih namenov — bi morali spregovo- morju težko da b nadkriljevale japonske v riti blago besedo o razmerju do tovarišev bojn; moč . Uu^ko baltiško brodovje absolutno češke narodnosti. Aii oni govorč le o oavo ne i. > g.e le m iraličnega razpoloženja zsosta- bojenju nemške grude in nimajo niti ene stajalo za japonskim v nobenem oziru. To besede pravičnosti do druge narodnosti. Če je gotov?, tko uvežu emo le to, da se pc- nam agrarci tako govorć, je li ee je potem sadtca tfjte Rožde&t renskega ne nahaja v čuditi, da ostajamo skeptiki tudi nasproti nikakem varnem eavetšSu v vztočni Aziji, prizadevanjem barona Gautecha ? ! 17 000 m:!j od domovine id da torej v Rusih ne more na v stati vaba 0 občinskih volitvah v Trstu. *a umikanje ne pred in ne med V »Ioformation« čitamo: »Fpravno so b.tko. Toje neprecenljiv mora- dišče ee bo ekoro bavilo z rekurzi radi ob- ličen i a k t o r v častnikih in čiaekega vt lilnega prava, in s tem navstaja m itvu H )te R ž ]e*tvenske?a. Ti ljudje bo nadc, da Trst zopet pride do občinskega uresničijo nade, ki jih goji krčarsko socijalna stranka do tega dogodka, to je še le vpra šanje. Da pa to!i trdovratno branjeni občinski volilni red obseza mnogo nepravičnost', | to se pripoznava tudi v krug;h narodnc-Ube-1 ralne stranke in na vseh straneh s9 proučuje i vprašanje, kako bi se dale odstraniti te kri v;ČnoBti, ne da bi trebilo dati iz rok oblasti, ki jo ima sedaj stranka. Vendar pa eedanji režim ne bo mogel dolgo ostati na krmilu, kar veliko priseljevanje Italijanov iz kraljestva, povBpeševano na vse načine od sedanjih mogotcev, naleta na splošno nevolje. Mi stavljamo samo jedno vprašanje. B li bilo tako priseljevanje možno, ako bi je ne povspeševale tudi državne oblasti, bodi pozitivno, bodi s pasivnim vedenjem ? Če ima zaključni stavek dopisa v »Infor mation« kaj reelne podlega, petem bo naše oblasti podobne mežu, ki je sam pomagal sažigati hišo, a sedaj ne ve, kako bi gasil ! — Gibanje za svobodo cerkve na Ruskem. Sv. sinoda v Petrogradu se je izjavila soglasno za to, da se na Ruskem vzpostavi pravoslavni patrijarhat tsr je sklenila, da se sklice cerkveni zbor, kjer bi se volilo pa-triarha. Na Ruskem je ustanovil patrijarhat, kateremu je bila podložna vsa uprava cerkve, oar Boris Godunov. Prvi i uski patrijarh seje zval Jov ter je imei velik upliv v tedanji Rusiji. Car Peter Veliki je odpravil patrijarhat in zb"»r škofjv ter osnoval sv. sinodo, kateri je podredil upravo cerkve. V sv. sinodi sede duhovni in posvetni Členi, a viš> prokurator je svetoven državen dostojanstvenik. Sedanji visi piokurator Pobjedoaoscev izvršuje to službo ža dolgo vrsto [let. Za sedanjo strujo med visoko duhovščino je zna cilno dejstvo, da je ceii vplivni ruski nadškof nedavno javno izjavil : »Cerkev hoče biti sedaj svobodna, da zamore visokim in najvišim osebam odkrito povedati resnic;«. Ako se v Rusiji uvede patrijarhat, potem preneha car biti vrhni glavar pravoslavne cerkve. Ta oblast pre de na patrijarha in na zbor skefov. Glasom najnovejih vesti utegne postati patrijarhom metropolit petrograjtki Antonij. „Misija Japoncev". Iz New-Jorka poročajo, da je japonski finančni agent baron Kaneto razvijal na nekem tamkaj državanem predavanju čudovito perspektivo o »misiji Japonske«. Kaneto je pripoznnl, da vodijo Japonci proti Rusom narodno ;n versko vojno. Zjpfcd bo prisiljen v spoštovanje Azijatov. Vztok razpolaga z silnimi močmi, ki so zapadnim vsaj etake veljave. Bodočnost razvije zapadni, evropsko-ameriški in vztočni civilizacijski tip. Nikakor ni potreba, da pride do spora med vztočno kulturo in zapadnim znanstvom. Temveč se lahko oboje skupno združi v višjo harmonijo. Drobne politične vesti. Perzijski šah bo, kakor zatrja dunajski list »N. W. Tagblat«, potoval v Evropo ter se poda v kako čfeško kopališče. O tej priliki ob šfie šah tudi Dunaj. dali živi enju slovo že ob svojem odhodu iz sveta, ki ga nima že od leta 1903. Da li Domače yesti. Členom »Delavskega podpornega društva« ! Naprošeni ete v svojem interesu, da se udeležite posvetovanja, ki se bo vršilo v nedeljo, dne aprila t. I. ob 10. uri zjutraj v prostor.b »Delavskega podpornega društva« (»Narodni dom«) radi sestave novega odbora na leto 1905. Nadejaje se, da se zi gotovo ude'ež te t?ga vsžnega posvetovanja, beleži ee udano Neodvisen volilni odsek. Pošta II. v Nabrežini. Iz Nabrtžne nam pišejo I Danes prihajam s tem, da Vas secnanim z odnešaji na naš; pošti št. II. To je pravi uzer! Že kacdi šest do eedem me eecev te menjavajo na tej pošti uradniki, kakor da to ni nič resnega, io kakor da se pošilja te uradnike eemkaj, da se — navži-jejo ceknliko svežega zraka. V tem času smo videli le štiri njih, ki so se ZBmeojali. A med njimi takih, ki o slovenščini nimajo niti pojma. In še več : niti nemški ne znajo, kar je gotovo zelo karakteristično, ako se spominjamo, da se sicer nam Slovencem prepoveduje neprestano, da nam ne more biti dubro na zemlji, ako — ne znamo nemški 1 V niš: Nabrežini je dovolj, da uradnik na državni instituciji zna — italijanski ! Sedaj 'sta kar dva taka tu. Eden n Tu zna kako besedo nemški, ali kako! Pač ee morete uveriti, da 7 tem uradu vsaki sluga zna po tri jezike. Ne Bog ve kako dobro, ali ?na ! Često se dogaja v tem uradu, da se mora učeni gospod uradnik zatekati k siromašnemu slagi, da mu ta raztolmaČ', kaj da stranka prav za prav želi. Tako se uradniki le smešijo pred strankami. Te poslednje pa absolutno ne morejo biti zadovoljne s takimi cd-nošaji — slovenske stranke namreč, s katerimi ima rečeni urad največ posla : to so kmetje in delavci. Taki odnošaji nikakor niso v čast državi. To je preziranje in poniževanje onih, ki morajo to nemarnost še plačevati se svojimi žulji! Društvo »Ljudski oder« v Trstu priredi v torek, dne 18. aprila ob 8. in četrt uri zvečer v veliki dvorani »Delavskega doma« ulica Boschetto 5, II. nad. I. znanstveno predavanje. — Predaval bo g. Ivan Novak, odvetniški kandidat, o predmetu : »Znanost in del o«. Vstopnina 20 stot. z* osebo. — V dvo rani je na razpolago 400 eedežev. Izdano vabilo zaključuje s tem le pozivom : Tržaški Slovenci ! Zadnji čas je, da začnemo tudi mi po izgledu velikih naprednih narodov širiti omiko med širje narodove sloje. Meč in blagostanje našega ljudstva bodi naš namen, ker le omikan in duševno vzgojen narod si more stvariti boljšo bodočnost. Zavedajte se te važne naloge in udeležite se pomembnega predavanja v velikem številu. V znanoeti je moč ! »Slovansko pevsko društvo« uljudno vabi cenjene gg. pevke in pevce, da izvolijo redno ii* točno udeleževati se pevskih vaj, ki se vršijo vsaki torek in petek ob 8. in tri četrt v prostorih »Delavskega podpornega društva« in sicer ob torkih za moški, ob petkih za mešani zbor. Ker se začne učiti tudi nove zbore, so nove moške in ženske pevske moči dobrodošle. Iz »Tržaškega Sokola«. — V soboto točno od 7. in tri četrt zvečer bo telovadba do 8. in tri Četrt za ženski oddelek. Vpisujejo se nove členice. 0» 9. uri plesna vaja. Oorlška ženska podružnica sv. Cirila in Metodija priredi dne 9. t. m. v »Trgovskem domu« dramatičen večer, na katerem bo sviral ob začetku in odmorih vojaški orkester e. in kr. pešpolka št. 47. v Gorici. Vspored : 1. »V Ljubljano jo dajmo«. Izvirna vesela igra v treh dejanjih. Spisal Josip Ogrinec. 2. Volarič: »Biseri«. Samospev za sopran s spremljevanjem vojaškega orkestra; besede S. Gregorčič. 3. »Dva gospoda in en sluga«. Borka s petjem v enem dejanju. Po Gcldoniju poslovenil Davorin Hostnik. Glasbene tečke vojaškega orkestra: 1. Tittl: »Planinska roža«, ouvertura. 2. Dvorak: »Slovanski ple3« št. 8. 3. Lebar: »To ie priprost račun«, pesem iz eperete »Božanstveni soprog«. 4. Smetana: Fantazija iz opere »Prodana nevesta«. Cisti dohodek je namenjen v korift. družbe sv. C.rila in Metodija in »Šolskemu domu«. L stki ia sedež9 bodo na prodaj zadnja dva dneva pri čitaln:čnem čuvaju in na večer pri blagajni. Sedeži: I—III. vrste 2 K IV.—VI. vrete 1 K 50 stot., VII.—X. vrBte 1 K. — Na galeriji sedeži : I. vrsta 2 K, II. vrsta 1 K. — Stojišča na galeiiji in v dvorani 50 stot. — Začetek točno cb 8. in pol uri zvečer. Društvo tiskarjev Primorja je izvolilo na svojem občnem zboru sledeči odbor: De Rosa Ernest, predsednik; Celentbno Henrik, podpredsednik ; Bernardis Evaristo, tajnik; Apollonio Dante, blagajnik; Suban Jakob, knjigovodja. — Odborniki: B-.'.buder Fran, Ballaban Virgilij, Dibarbora Alojzij, Kraesevich Joaip, Sardon Italo, Struckei Ernest. — Oleni pregledovalneg-a odbora : Battilana Fran, Fabris Josip, Polli Feriuco o. — Upravni odbor tiBkarae: Cescon Oreste, Citter Marij, Luser Rudclf, OLva Ivan, Veltsch Dominik. »Jugoslovanski Almanah« izide v kratkem. Bo'gari n so doposlali nobecega episa. Velik požar. V kralju Vimpaele blizo Rečice na Spodnjem Stajarskem je v sredo po no3i požar vpepelil 2 hiši in en kozolec. Zgorel je e n človek in 12 glav govedi. Škode ;e 10.000 K. >e nekolik« pripomb. Prejeli sme: G sp »da krtka kc neerta pevskrga društva »Kolo« ! Hvala! Kritika je res objektivna, kvarna in ob enem blagohotna. Go»pcd kr,-t k naj mi pa dovoli (kakor nestrokovnjaku), da dodam njegovi krit ki še par opszek. Glede basov dragih moram povedati, da jih je naetop io enajst — sami dobri glasovi. Da pa »o bili šibki, je bil — poleg onega, ki ga navaja gospo' kritik — premočno spre^lje vanje — še en razlog : nekaka duševna depresija vBle 1 nepričakovano pičle udeležbe v parterju. Mei basi je mož, ki bi že lahke slavili dvajset in več obletnic svojega delo-anja na narodnem polju. S kakimi čutstvi ia eo peli, si lahko misli sleherni, ki je do živel kako slično ienenadenje. Sploh pa so bili pevci m pevke tako slabo razpoloženi, da ee mera cn\ ki jih je opazoval pred nastopom. le čuditi, kako da se je petje izvajalo tako, kakor je pripoznano v včerajšnji »-it ki. Kar pravi g. kritik glede spremlje-vanja z orkestrom, to veija popolnoma. Pri pesmih, ki nieo uglasbene ia epremljevanje, je to p slednje nedopustno. Ako ee iste nimajo zvajati brez spremljevanja, naj se jih rajie ne stavlja na vspored. Umor lz ljubosumnosti Sinoči, kmalu } o H. uri, ko je na Coreu vse mrgolelo Iju-dij, se ie tam dogodil grozen slučaj. 18 letni Rihard Furlen, stanujoči z roditelji v ulici delle Sette Fontane, je uprav na vogalu Corso-trg Sr. Jakoba ustrelil s revolverjem svojo zaročenko, 1^-letno Joeipino Rodica, čije roditelji stanujejo v ulici dt lla Madon-nina št. 44. Rihard Furlan, ki je bil agent pri nekem meajalcu denarja, se je bil pred šestimi me-eei zaljubil v Josipino Rodica, ki je b la g,v Ija in je delala v nekej delavnici na Cjmu. To je tudi povedal njej, ki je njegovo ljubezen z veseljem vsprejela in mu obljub, 1« ljubezen in zvestobo od svoje strani. Nesreča je pa b la to, da sta si bila njiju značaja diametralno nasprotna: on je jako vročekrven in negei, a ona mirna in hladna. Ravno ta njena hladnost je pa vzbudila v njemu sum, da ona ne mara mnogo zanj. Iz suma, da na mara mnogo zanj, se je v njemu razvil sum. da morda mara za krga drutega. In to je njega muč lo po dnevu in po noči, a on je — seveda — mučil njo se svojo ljubosumnostjo. Sinoči, ob 8. uri, je šel on čakat njo v veto hiše, v katerej je delala. Ob 8. uri in četrt je ona prišla z dela. podala sta se skupaj po Ccrsu navzgir, namreč v smeri od Borznega trga proti Goldonijevemu trgu. Mej potjo sta se pa pričkala. Ko sta prišla na nrej omenjeni vogal, je pa on potegnil iz žepa revolver ter — naglo kakor blisk — v*tre il njo v glave. Ona se je z groznim krikom zgrudila r>a tla. Ljudje, ki jih je bdo vee polno, so priskočili k njej, jo vzdignili in jo nesli na rokah v bližnjo lekarno Cignola, a cn je — takoj ko je vetrelil — vrgel revolver od sebe in se spustil v beg pr t staremu mestu. No, par eseb je zdir-alo za njim in na nj b vpitje sta ga dvn radara eretovala na vogalu ulice delle lleccherie. If lekarne C.gnola eo teltfjničnim po-t m pozvali zdravnika se zdravniške postaje, : pa m mogel storiti druzega, nego kons a-tovati, da je dekl ca že mrtva. Furlana so pa redarji odvedli na fctr^žnico v ulici dei Rettori, a od tam na ponečni policijski urad v uliei Tigor. Tam sta ga zaslišala najprej p>l cijska uradnika: cficijal Will in koacipi jent dr. Ztcch ni, a putem pa preiskovalni * laik dr. Krammer. Furlan je priznal, da ie oa umoril Josipino, a ni hotel poveiat«, zakaj da je to storil. Preiskovalni sodnik je za* ial tudi več e število prič očividcev. teto Virg'nijo Fugatti v podstrešja hiše št. 19 v ulici del Molino a vento. Dne 22. de cembra m. 1. ob 1. uri in pol popoludne eo ljudje, ki stanujejo <* istej hiši, našli Kerola Hiftjauerja v njegovem stanovanju ležečega v velikej luži krvi. Imel ie vrat globoko prerezan in je bil mrtev. Ieprva se je mislilo, da se je Holfbauer umoril sam. A ko ae je pczaeje konstatovalr, da ima lobanjo prebito na sencih, se je dognalo, da se Hcffbauer ni umoril sam, temveč, da ga je umorila zločinska roka. Ta sum je pa postal popolna gotovost, ko je pokojnikova mati konstatovala in prijavila, da je bilo ukradenih iz stanovanja raznih dragocenosti in sicer trije alati prstani, par zlatih uhanov in srebrna ura efc srebrno veriž'co. Na to uvedena policijska preiskava je dognala, da je Hcff-bauerja umoril — m potem ukradel omenjene predmete — 19 letni Fran Pobega. Na včerajšnji razpravi je toženec bit-stveno priznal svoj zločin, a izgovarjal ss je, da ga je bil umorjeni H; tfbauer razžalil, vsled če?ar da je on poatal »nervozen« in da ne ve ničesar, kaj da je storil. Posebno ni hotel vedeti, oziroma je trdil, da nič ne ve, kako da se je polastil ukradenih predmetov. »Se ne spominjam !c — to je b 1 stereotipni njegov odgovor na tozadevna vprašanja. Ko ga je pa predsednik opozoril na dejstvo, da se je pred preiskovalnim sodnikom spominjal, je toženec dejal: »Seveda, ker me je preiskovalni prestrašil !< Konec te razprave — ki se zvrši še-le danes — prinesemo sodnik jutri. V počeščenje spomina pok. Josipa Turka so darovali na pogrebu zbrani žalujoči sorodniki mesto venca na krsto pokojnika moški podružnici družbe sv. Cirila in Metodija 17 K 30 stot. Porotno sodišče. Včeraj se je vršila kazenska razprava preti 19 letnemu Franu Pobega, po dom. P> egi, doma iz Pobegov pri Kopru, in sicer ra-h ziočina roparskega umora zvršenega dne decembra min. leta na esebi Karola Fugotti, poznanega pod imenom Hctfoauer. Preisedoval je razpravi podptedsadnik de-'•itega sodišča vitez Nadamlenski ; votanta - a •>: a sodna svetovalca Crusiz in Mo§che. I »rž ivdo pravdništvo je zastopal namestnik 'r. Pangrazi, a branil je tcžsnca kazenski ranitelj dr. Robba. Razpravi sta prisoetvo-a'a tudi tdravniška sodna isveder«-a dr. vvd as :n dr. Vert nese. Iz obt žnice posnemljtmo nastopno : Pokojni H tfoaurr je stanoval z materjo A nt nijo — ki je ločena od moža — in s Književnost in umetnost. Koncert OndHček v veliki dvorani „Narodnega doma" dne 1. aprilu 190o. Fran Ondrldek.... II. (Zvršetek tega Članka.) O Ondričkovi tehniki se v resnici ce da več govoriti. Dotirana je do največe finese in objema ves aparat, ki ga poznajo moderne gosli. Ćlovek se često kar zgraža nad težavami, s katerimi je dotični skladatelj obremenil goslaria — — z\ Ondrička je to vse igraČ9. V možne pasaže, skupine »trillerjev«, energični staccati itd., vse je v največi čistoti; kakor biser sijajne šeatnaj-stinke, močne terce, sek&te in oktave, brez-primerno Č sta ictonac ja tudi v najviših legah aplikature: vse je pri Ondnčku moj stersko, uzorno, kakor si more le veliki učitelj misliti v duhu kaj sličnega. Pak Ondričkovo i'raziranje, markantno izražavanje pojedinih linij ! Njegov uprav klasični stil! Vse to je brez primere, čisto OBebne fe<; ne. Ali, ako je njegova tehnika uzorna, pa je njegova interpretacija naravnost titanska. In priznavam brez obotavljanja : ta poslednja je, ki dela v mojih očeh Ondrička nesmrtnega. V tehniki ima morda tekmeca, v interpretaciji stoji osamljen, jedini v svoji vrati. Taki umetniki so sporadične pojave io M porajajo le vBakih eto let, da rešujejo človeštvo iz duševne blodnje, iz zmot, ki bi iz skozi abstraktne umetnosti mogle ustvariti nekaj, kar bi jaz imenoval: materijaliziranje e glasovi. Tu velja ono, kar je rekel dr. Paumgartner o Ondričku: »Keiner ven Beiden (Ondriček in Joachim) ist bei aller Virtuosilat Virtuose«. Da, on se je znal od marljivega mehanika povzdigniti do tistaga duševnega delavca, o katerem pravi Schiller: >Er h o rt die Botschaft, er versteht sie«. To je za Ondrička naj veča čast. Ondr.Ček je univerzalen umetnik, skozi in skozi individuvalen. V njegovem reper-toiru nahajamo Brahmsa in Schumanna, Dve raka in Ratfa, R e?a in Brucha, Betho-vena in Griega. Vsaki avktor je interpreti* ran pri njem v smisla vsebine svojih koncepcij. Pridodajamo k temu ono globoko čutstvo, tisti iskreni patos, ki govorita is njega gosli, tisto komunikativno emocijo, a katero kakor občarava občinstvo, in dobivamo popolno Bliko Ondričkove veličine, verno sliko klasičnih umetnikov — z eno besedo: Frana Ondrička....! (Pride še.) Zadnje brzojavne vesti« Angležki kralj na potovanju. CALAI3 6. Kralj Edvard je dospel semkaj ob 1. ari 40 min. Kralja je pozdravil predsednik trgovinske zbornice. Po zajutrku se je kralj ob ovacijah prebivalstva s posebnim vlakom odpeljal. Italijanska zbornica. RIM 6. Zbornica je odobrila v tajnem glasovanju z 213 proti 46 glasom novo trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Borna poročila dne 6. aprila Tržaška borza. Napoleoni K 19.C6— 19.08-, ang Ježke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239 80—240.30 Francija K 95 30 -95 50, Italija K 95 25—95.45 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija E 117.10—117.35, nemiki bankovci K —.— •-- avstrijska ednotna renta K 100 30 100 60, cgrskf kronska renta K 98.— 98.30, {talijansku renv — —.— kreditne akcije K 665.— — 167 — državne železnice Z 661.-- 663 —. Lombard: K 89.— 91.—, Llovdove akcije 666.-- 672 — Srečke: Tisa K 339.--344—, (redit K 483 — do 493.—, Boden kredit 1880 K 309.— 318.— Bo denkredit 1889 K 3u5 — 314—. Turike K 142 — do 144.— Srbske —do — Dunajska borza ob 2. uri pop. včeraj danes Državni dolg v papirju 100.90 —.— „ n srebrn 100.90 -.- Avstrijska renta v zlatu 119.95 — n „ kronah 4•/. 100.50 — Avst. investicijska renta 3»/,•/. 93.55 — Ogrska renta v zlatu 4•/. 118 65 —.— „ „ kronah 4V 98.15 -.— „ „3V, l »»'-'O Akcije nacijonalne banke .. '— —•— Kreditne akcije 606.— —.— London, 10 Lstr. 239.r0 — 100 državnih mark 117.12«— 20 mark 23.42 —.— 20 frankov 19.'.6 — 100 ital. lir 95.35 —.— Cesarski cekini 11 28 —.— Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep ) — Francozka renta 99.42, italijanska renta —.—, španski exterieur 91 —, akcije otomanske banke 604—. Menjice na London 251. t?5. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državna ieiA«i , —.— Lombardi 92— unificirana tnrfika renta 89.10 avatrif. tla ta remi. 101 —, ogrska 4'/. zlata renta ICO 55 Linderbar. --.— tnzSke srečke 133.75 parižka banka 13.13, italijanske moridi-]od»1d€ akcije 761.—, akci'e R10 THto 16.27. Mlačna London. (Skleti) Konsolidiran dole 91 Lombardi 3f/4 srebro 25 '/,B: Španska renta 908/s italijanska renta 104tržni diskont, 2 - menjioo mi Dnnajn 24.23 dohodki banke —izplačila hr-.f —.— Mirna. Tržna pcročtia 6. aprila. Budimpešta Pšenica za april K 18.08 dc K 18 10; rž za april K 14.38 do K 14.48 ; oves zr. npril od K 13.76 do 13.78; koruza za mai K 14.74 do K 14.78 P&enica: ponudbe poboljšane, povpraftevan e. pičlo, nepravilno. Prsd&jfc li:.0J0 met. stot., za 15 do 20 stotina t nižanja Druga žita nesprenjeno Vreme: ne3tsnovitnc. H a v r e. (SkW> Kava Santos good a» -rage za tak. mesec po 50 kg M-1 L M JuIij 43.»/,. New-York. (Otvu- .» Kava Rio e» bodo* e dobavf, vzdržano, nespremenjeno. Hamburg. (JSfcley op.j Kava Santos g'---average z» .naj 353/4 za september 36l/t za dec. 37--, za marec 3 5l/>. — Vzdržano. — Kava Kio DRvado» loco 37—38, navadna reelna 39 —40 navatta* dobi* . 41—42 Hamburg. (Sklep.-) Sladkor za aoril 29.—, s* maj 29.20, z* juni 29.20, za julij 29 30, z* avgust 2» 50, za september 26.75. Mirno. -- Vi ene: hladno Sladkor tuzemaki. Oentrifngal pila, promp K 66.50 do 68.00, za sepUmbor K---do —. - marec-avg. 66.50 do 68.— Concassč in Melis p promptno K 68.30 do 69.3 ). a sept. S. —. — —.—, marec-avg. 68.30 do 6 30. London. Sladkor iz repe surov 14T/1G St. Java 15.4'/,. Mlačno. Pariz. Rž za meser apiil 15 50, r*. maj 15.50 za maj avgust 15 nO. za september december 14 90 mirno.) — Pšenica za tekoči m sec 23.60, za maj Ž3 90. za maj - avgust 2.1.80 za eept-december 2160 (s alno). Molca za te koči mesec 30.—, za mai 30.40, za maj-avgiM; 30.85, za s pt.-december 28 85 {stalo 3). Repične olje za tekoči mesec 48.75. za maj 48 75 sa maj - avgust 48.25 za september -'december 4 j nO 1 si al eno j Špirit za tekoči mesec 48.75. za mat 48 75 z > maj-avgust 48.25 ra september- december 43.— (trdno). Sladkor aurov88° uso nov 36*/4--37 (oiirno bet z* tekoči mesec 40^ za maj-avgust 41 21« julij-avgust 41'/*» za ohtooer-januvar 34.: mirno, ranmrai 72—72l/j Vreme : nestanovitno. Poslano. Odbor >Delavskega konsuinnega društva« pri st. Jakobu t Trstu vabi vse društvenike, da ee udeleže posvetovanja ^ieile revizijo računov, ki ae bo vršilo dne 16. t. m. ob 4. uri popoludne v prostorih »Dravskega podpornega društva v »Narodneu domu«. Št. 4490. Oglas dražbe. Mladenič vešč knjigovodstva, slovenske, italijanske, hrvatske in deloma nemške korispodenoe z večletno prakso, išče v jutranjih urah 8—12. zaslužka. Ponudbe pod »Postranski zaslužek« na upravo »Edin.«. Dne 29. aprila 1005 1. odda se potom javne dražbe na podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu lov v občini Hodik za osemletno dobo v zakup z vzklicno ceno od 400 kron. Dražba začne ob 10. uri predpoludne, varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoludnem dneva dražbe. Natančneja pojasnila da podpisano ces. kr. okrajno glavarstvo ob uradnih urah. C. kr. okrajni glavar: REBEK 1. r. t?t. 4393. Oglas dražbe. Dne 29. aprila 1905 1. odda se potom javne dražbe na podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu lov v občini Velikidol za osem-letno dobo v zakup z vzklicno ceno od 4<»n kron." Dražlia začne ob 10. uri predpoludnem: varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoludnem dneva dražbe. Natančneja pojasnila da podpisano c. kr. okrajno glavarstvo ob uradnih urah. SEŽANA, dne 1. aprila 1905. C. kr. okrajni glavar: REBEK 1. r. f ZOBOZDRAVNIK Univ. Mei Dr. laKso Brillant v TRSTU ulica 8. Antonlo it. 9. II. nadstr. Izvršuje zadelanje z emajlem, porcelanom srebom In zlatom. I7 ► i k v Sprejemajo se vsakovrstna dela in po posebnih načrtih. -- mm- ilasiroraa cenil brezplačno in franfco. Tovarna pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizkih cenah. Tovarna p o bistva Aleksander Levi l&inzi ulica Tesa št. 52. A = (v l&fltni niSl.: ZALOGA: Piazza Restrlt (§olsk^ poslopj«;. Cene, da ae nI bati nikak« koali^rs^se Sprejemajo se vsakovrstna delu tvVl po posebnih načrtih. I^atrovtB oialk brav^l&Aso t« > vvvvw Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J na t\ Rettori šte?. 1 (Rosario) - v Trstu - tii certre S?. Petra r M Marenzi Največja tovarna pohištva primorske deželo. Pohištvo i* del nje ae solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. 90" Vsaka konkurenca je izključena. Album pohiStva poSlja se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, &PLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). £ ..Caffe Trieste i« Naznanjam -lav. «»>M'-instvu, la4. 4. V olitev narelstva. .">. Volitev nadzorstva. «» Slučajnosti. 0D30R. V -lučaju, da ;£ori sklicani občni zbor ni »k. [» en. vr>i se ta. dne aprila t. L z istim dnevnim redom, na i-t*Mii prostoru in oh isti uri ter -klepa br♦■/. ozira na število udeležencev. in Kravat A. HUBMANN Corso 19 Ustanovi). 1865 — Corso 19 rokovice zlace 1.2 gumba g! 1. .h sruoibi gl. 1-20 M. ŠALA RINI tr ulici Ponte della Fabbra 3t. a Vogal al. Toirtme.) Pomlad! Poletje! Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke In otroke, veiik izb^r platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena iu .— modra obleka za delavce. —_ Nov dohod blaga za obleke po meri. koje se izvrše točno in liitro po zelo nizkih cenah. Na deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNICA: ALLA CITTA Dl LONDEA al. Poste nuove št. 5. (vogal al. Torre biancal Podpisani priporoča svoj iskušeni železni plug s kolesi za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev. zasipanje, /.rivanje itd. samovodilen. preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane Škropilnice proti peronospori in svoje ne-prenehljive vinske stiskalnice. ŽIVI C, inženjer - Trst Skladišče — trgovinska ulica 2. 31 SANUS cc novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se orodajajo povsod. C. COMINT. Trst Barriera sS Podpirajte!! „Dijaško podporno društvo66 v TRSTU!! Samo Iioboziške delniškega društva tovarna za čokolato, sladčice in kavine primesi izdeluje najboljše kavine primesi kakor: zajamčeno čisto figovo kavo kavini zdrob. Mocca. moč-nato primes v lesenih zabojčkih in okroglih zavitkih slad no kavo kakor tudi vse druge primesi! \ dobivajo se v vseh kolonijalnih trgovinah. Ivan ul. Sette F*,ntuv.c št. 46 (VOgal lil. VMllO đl FeltTfi). Trpina s špecerijskim in kolonij. Hipi zalosra muke. otrobov, kakor tudi najfinejših = testenin domačega ie tiijepra izdelka. = ka posojilnica in hranilnica -^^^Z^ZZZ registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Caserma štev. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 052. BT Vhod po grlavnih stopnicah. Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4 '„. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5Vt°,'„, na menjice po •>",,. na zastave po 51/. °/0. Uradne ure: od 9.—12. dopoludue in od —4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima nsjmoderneje urejeno varnostno eelico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. ...... -.......Poštno hranilnični račnn 816.004. -------- • - rokovice od kože Dante za prati 3 gumbi rokovice t imil rane kože. H gumbi rokovice od -kodske niti, 'i gumb: nvč. +0 in ."»«> rokovice perferirar«'. kineske. H gumbi nč. 1" in ~>0 Polovične rokovice od svilnatega bombaža — novost. — Milo kok4t 8 nvč.. gra-ki ia grški prah za obraz 10 in 15 novč. Kravate zadnje novosti. Rokovice se opere v 24. urah. 1-2 > Kdor se hoče dobro - o F,0 ____ & in z veliko ekonomijo naj se poda v ^P m m (S £ r obleči, pradajalnico izgotovljenih oblek I. FARCHI Barriera vecchia5 kjer se vsaki dan izdeluje v lastni krojačnici. . obleka naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico Alla Citta di Trieste r ul. Torrente št. 40 (nasproti srledišču lam - vdobiva velika zaloga izgotovljmih oblek za «nlrastle in dečke. Delavke hlače prve j vr-te kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše i ___novosti. Zaloga vina A. FONDA Foscolo it. 9 Istrska iu dalmatinska vina prvih kleti, priporoč- , ljiva toli vsled pristnosti kolikor zmernosti v eeni > Furinnsko vino lastnega pridelka. Prodajalnica buteljk, spet jaliteta: rozolja, vermut, maršala, istrsko in turi; asko žganje. Proilaja na dehelo in drohuo. Krcmarjem in trgovcem po znizanih cenah ' Zaloga istrskih in dalmat. vin v ulici Cecilia r6 ivogal ul. Ruggero Manna) • Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene : i-trsko po t>4 st.. belo briško po 80 st.. i opolo iz Visa po st . vse franko na dom. Za obilne tmročbe se priporoča IVAN TONEL Nad 40-leten vspeh. Najstarejša rnedieinalna specijaliteta naše pokrajine. PASTIGLIE PBENĐINI ■ od ogolunjene sladke skorje) Iznajditelj in izdajatelj P. PKENDINI v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih inejnarodnih razstavah. Počaščene zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti. upadanji glasu, kataru. Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadohfe cist in svež glas. NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno „Pastiglie Prendini". V škatlicah : v lekarni „Prendini v Trstu- ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi*. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantic Zalatratelj e. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega, carinskega urada in skladišč, e. kr. priv. llovd. orož. c. kr. finančne straže v Trstu. Kopru in PnIJu. TRST. - Ulica Kosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše voščilo (biks) = TX Cene nizke. Postrežba točna. I Podpisani si ristne namene. 07702210