štev. 100. u Llubllonl, v torek, dne Z. molu 1905. Leto mm. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6*50 za en mesec „ „ 2-20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za ietrt leta „ „ 5— za cn mesec „ ,, 1'70 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVEf Uredništvo I« » Kopitarlevlh ulicah St. 2 (vhod ?ez Z-_ dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se jje vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UrednISkcga telefona Stev. 74. Političen list zo slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, izvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —L_ Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Dva shoda. Komaj je prišla spomlad v deželo, so začeli že naši vrli poslanci svoje delo med ljudstvom, Stvar, ki jo zagovarjamo, je tako pravična in dobra, da je treba le ljudem zvedeti za vse, in se vnamejo za pošteno borbo proti nasilju združenih ljudskih nasprotnikov. Prošlo nedeljo sta govorila javno dr. Šusteršič in dr. Krek. O njiju govorih se nam poroča: Dr. Šusteršič v Toplicah. Toplice n a D o 1 e n j s k e m, 1. maja. Politični shod, ki ga je na belo nedeljo pri nas napravilo „Katol. polit, društvo" za novomeški okraj, se je nad vse sijajno obnesel Ljudstvo je svojega poslanca, ki je bil tu izvoljen v splošni kuriji s 300 glasovi izmed oddanih 322, nestrpno pričakovalo ter hrepenelo, ga po preteku štirih let zopet pozdraviti v svoji sredi. Shod je otvoril predsednik „Katol. polit, društva" g. Anton Kokalj in predlagal za predsednika temu shodu domačega župnika g. Ivana Podboja. Ta pozdravi došle volivce, ki se jih je zbralo nad 300. Zastopane so bile poleg domače občine sosednje županije Smihelj-Stopiče, Novomesto, Prečna in Žužemberk. Burno pozdravljen nastopi dr. Šusteršič ter slika politični položaj države od 1. 1867. dalje, govori o nagodbi z Ogrsko, poudarja veliko važnost volitev v javne za-stope, opisuje razmere v dež. zboru Kranjskem, kako je prišlo do obstrukcije in kako je volivni red izpremembe potreben, dokazuje protipostavnost naredbe dež. šolskega sveta zastran znane prepovedi dona-šanja pošte po šolarjih, obsoja umirovljenje vodje Lapajneta, šiba rogovilstvo liberalcev proti prevzvišenemu knezoškofu in konča z gorkim apelom na volivce: »Vi z nami, mi z vami in zmaga mora biti nazadnje naša". Krasni govor v domači besedi, ki so ga vsi poslušavci zlahka umeli, so vseskozi spremljevali krepki dobroklici. Dr. Šusteršič bi bil svoj govor še bolj raztegnil, ako se mu ne bi bilo k vlaku mudilo, toda hotel je biti še to noč doma, ker morajo peslanci vtorek odriniti na Dunaj v drž. zbor. Po odhodu g. poslanca, ki je žel vsestransko pohvalo in si zaupanje tukajšnjega prebivalstva še bolj utrdil, je predsednik slavil dr. Susteršiča in njegovo delovanje ter vnemal volivce k zvestobi do starega gesla „Vse za vero, dom, cesarja". Živio-klicev ni bilo ne konca ne kraja. Vsi govori so bili humoristično osoljeni, kar našim ljudem posebno ugaja. S krepko besedo je prečital in pojasnil S- kaplan topliški 10 resolucij, ki so bile brez ugovora sprejete. Na to predsednik z °Pominom k edinosti in vztrajnosti shod zaključi. Shod se je od začetka do konca mirno vršil. Tisti, ki se je nekaj ustil, da bo klerikalcem vodo kalil, se je skril „kakor gril za lajšto". Pa je bilo tudi več rediteljev nastavljenih, ki bi bili vsakega rogovileža v hipu pograbili in ekspedirali. Dr. Suster-šičev govor bomo priobčili natančnejše v eni prihodnjih številk. Dr. Krek v Sorici. S o r i c a, 1. maja. Na belo nedeljo je priredilo »Katoliško polit, društvo za selško dolino" shod v Sorici. Poročal je g. poslanec dr. K r e k o razmerah v državi in deželi. Kratka vsebina zanimivega govora ta-le: Država avstrijska je v hudih škripcih; na eni strani ji grozi Lah, država pa še podpira laški živelj in delavce; na drugi strani nagaja Mažar, ki hoče imeti svojo armado, svoje carinsko ozemlje i. t. d. V državi sami pa se pripravlja akcija za ločitev zakona. Razbite so dežele, razbiti narodi avstrijski; zadnja vez, ki še skupaj drži našo Avstrijo, je krščanska družina; še tej hoče bi-rokratizem zadati smrtno rano, če se uveljavi postava za ločitev zakona. Žalostna perspektiva za prihodnjost! Razmere v deželi so znane. Liberalci zvezani z Nemci v zadnjem času obračajo ost svojega sovraštva posebno proti škofu. Tožijo ga zahrbtno pri višjih oblastih (od cesarja navzdol). Šli so tako daleč, da so mu očitali celo goljufijo. Sleparija! Izkazalo se pa je: da so liberalci vladi predložili napačen račun. Jaz za svojo osebo pravim: da so napačno šteli nalašč: samo, da bi mogli očrniti škofa. — Pa zakaj so se spravili nanj! Ker je škof v zadnjem času opozoril na branje slabih in brezverskih časopisov, pravijo, da s tem dela politiko! To vendar ni nobena politika, če škof povzdigne glas proti nevarnosti, ki vernikom od te strani preti! Skof je s tem storil le svojo dolžnost kot višji pastir. Naj napadajo liberalci nas, poslance, ki res politiziramo, kolikor hočejo, a škofa, apostolskega moža, ki s politiko nič opraviti nima, naj pa pri miru puste. Kjerkoli torej slišite obrekovati svojega škefa, potegnite se zanj, ker se mu dela nezaslišna krivica od strani liberalcev! Nato je prišel g. poslanec na kmečke razmere v deželi. Kmetu treba pomagati. — Uradnikov v deželi je 1900; tistih pa, ki se s kmetijstvom pečajo 360.000. Pa vendar imajo prvi vso moč — zadnji nobene! Kmetom treba: 1. da dobijo poslance; 2, da dobijo poduk. Takih šol, kot je kmetijska na Grmu, ne potrebujemo. Iz nje ne pridejo umni kmetovalci ampak »šribarji«. Naj bi dežela oskrbela: zimske tečaje po deželi, kjer bi odrasli kmetovalci dobili poduka. Potem bi jih tudi zanimale knjige o kmetijstvu; sedaj pa Mohorjeve o kmetijstvu največ neprerezane doma leže. 3. Naj dežela podpira zadružništvo, mlekarne in podobne ustane>ve. D<1 naj preiskati vodne moči, pri-rodno bogastvo, rudnine i. t. d in pomaga, da to pride domačinom v korist. Zborovali smo po stari slovanski navadi pod starodavno lipo pri cerkvi. Lepo število mož je poslušalo govor g. poslanca, ki je Soričanom že izza prejšnjih let dobro poznan. G. poslanec je obljubil, da nas poleti zopet obišče in seboj pripelje tudi g. župana in poslanca Demšarja, ki je bil za današnji shod zadržan. S slava-živijo klici na presv. cesarja in prevzv. knezoškofa je bil shod zaključen. SrossmaMvi sramotiva - falzifihatorji! Tako očitno je še malokdo priznal da je lagal, kot „Novi list" z dne 30. aprila. Mi smo na podlagi avtentičnih listin dokazali, da je »Novi list" s pravo predrznostjo varal svoje čitatelje s tem, da je od kraja do konca, od prve do zadnje vrste falzifici-ral govor Strossmayerjev na vatikanskem koncilu in da so ignorantje okoli „Soče" to potvoro prepisali. Pozvali smo tudi dotične liste, naj objavijo vire, odkoder so povzeli ta govor In glej, »Novi list" je povedal, da ga je doslovno prevel iz „osječke brošure" ! Zgodovina in svet o tej brošuri žalibog prav nič ne vesta; vendar nas pouči „Novi list", da se ta obskurna brošura naslanja na neke »angleške liste". Kateri so pa ti mistični »angleški listi"? Mi se zares čudimo veliki nevednosti prosvet-ljenega „Novega lista"; naj ga poučimo mi, da je „osječka brošura" vzela ta govor iz različnih pamfletov, ki so nastali za časa zborovanja vatikanskega koncila. Celo angleški protestantski zgodovinar lord Acton, ki je spisal obširno zgodovino vatikanskega koncila, ne prinaša tega govora; na strani 90. svoje znane knjige ima natisnjen cel govor Strossmayerjev v XXXI. gen. kon-gregaciji, toda tagovorsevjema s s t e n o g r a f s k i m zapisnikom vatkanskega zbora; le nekaj malih netočnosti je v njem! Govora, ki je paradiral v uvodnem članku „Novega lista" pa seveda nikjer ni. To naj si zapomni »Novi list* in naj se ne sklicuje na „slo-večega" srbskega zgodovinarja arhimandrita Harijona Ruvarca, ki je prepisoval angleške panflete. Sicer pa .Novi list" sam priznava, da je priobčil falzifikat in jako neznanstveno postopal, ko pravi: »Mi vrlo rado dopuščamo, da je angleški izdajatelj (kdo pa je to?) S t r o s s -mayerju položil v usta mar-sikako misel, ki je ta ni po- vedal Mi ne jamčimo za vsak izrek"... Izgovori »Novega lista« pa so ničevi. Smilijo se nam, ko se tak« izvijajo, mesto da bi odkrito priznali, da jim je slepa strast in špekulacija na nevednost mase narekovala tako laž. »Novi list" pravi: „Ali glavno v priobčenem govoru mora biti avtentično, ker — Strossmayer ni mogel govoriti drugače; saj je bil protivnikin-falibilitete! Seveda — na vašo komando bo govor takoj avtentičen, če dosedaj ni bil! Prvič je vprašanje, v kakem smislu je bil Strossmayer protivnik proglašenju in-falibilitete, drugič pa ne sledi iz tega na-sprotstva, da bi potem moral govoriti tako, kakor piše „Novi list", ki podtika Stross-mayerju, da je govoril, da je bivanje svetega Petra v Rimu — bajka, da Jezus Kristus ni ustanovil primata itd. „Novemu listu" pa na koncu svetujemo, naj še večkrat prekliče kakšno svojo liberalno bajko, kakor je to nehote in in-indirektno storil v zadevi Strossmayerjevega govora. Potem bomo še kedaj veliki prijatelji »Soča" pa bo to seve zamolčala. Ali je pošteno, mrtvemu katoliškemu škofu podtikati izreke, kateri morajo škodovati njegovemu častnemu spominu ? In ce je ta škof bil Strossmayer, potoni je tako početje sramotilno za vse jugoslovanstvo! Bolhan. Belgrajski „Novi list" poroča, da poči v s t a n e k v M a k e d o n i j i dne 7. maja, na pravoslavni praznik sv. Jurija. Seveda se mora ta vest sprejeti s tisto reservo, katere so nas naučila že mnogoštevilna taka poročila z Balkana. Knez Ferdinand je odpotoval v Rilski samostan in ostane tam čez pravoslavne velikonočne praznike Bolgarski minister jav- nih del objavlja, da se vrše junija meseca javni ogledi zaradi gradbe novih železnic Sultan je jako žalosten, ker mu je umrl brat Kemal Eddin. Oficielno se poroča, da je umrl za rakom, na katerem je bolehal šest mesecev. Poslaniki so obrnili pozornost turške vlade na grozodejstva, ki so jih storile grške čete v Zagoričanah. Hilmi-paša pojde tje preiskovat. Turška vlada je poslanikom odgovorila, da bo ostro postopala proti grškim zločincem. O Rizi-paši, ki je šel v Arabijo zadušit upor, se še nič gotovega ne ve, ker je pretrgana zveza. Vesti, da so ga vstaši obkolili, najbrže niso resnične. Vselenskemu patriarhu je turška vlada izročila pritožbo zoper srbskega metropolita v Prizrenu. Tožijo ga, da nabira prispevke za srbsko agitacijo v Makedoniji. Velike množice streliva je policija našla v Solunu. Bolgari razširjajo oklice, v katerih napovedujejo velik upor v najkrajšem času. Obetajo vstašem veliko podporo od bolgarske vlade, ki se baje že odkrito pripravlja na vojsko. Turška mobilizacija se jako počasi vrši zaradi nereda in pomanjkljivih prometnih sredstev. Večje število makedonskih kmetov je opustilo poljsko delo in se pridružilo vstaškim četam. RusKo-japonsKa vojska. Na mandžurskem bojišču. Iz Kundulina se poroča: Poročila bero-linskih listov, po katerih bi Japonci prodirali v štirih kolonah, od katerih f.ta dve že prišli baje v Kirin in Itundžou, dve pa gresta proti Boduni in Cicikarju, so izmišljena. Precejšnje mase Japoncev so severno od Kajuana Japonska črta se zdaj raztega približno v višini Šahadzy-Sjaosouši in v dolini reke Kaohe. Japonci se utrjujejo najbolj v okolici Kajuana, kjer so že naredili nekaj obrambnih črt. Razlika med sedanjim in med mukdenskim položajem je ta, da sta bili tam obe sovražni armadi ločeni le po ozkem pasu, ki je bil širok od dveh vrst do šeststo korakov, zdaj pa je razdalja med njima do 20 vrst, in zato tudi ni čuti toliko o bojih prednjih straž, ker so predaleč narazen. Eden prednji oddelek je prodiral v dolini reke Hunhe do Infana, 60 vrst vzhodno od Mukdena. kjer je šele našel večje japonske sile. Dne 14 aprila je sovražnik zasedel črto Pacjadzy-Tougangon Ufan-Lon. V ruskem središču in levem krilu je bilo ves čas mirno. 19 aprila so Rusi pomaknili svoje prednje čete na levem krilu na Gušanci in Bjišarišenci. Eden teh oddelkov je preiskal doline rek Lomihe, Cahe, Cinhe in cesto v Infan. 22. aprila so po kratkem boju Japonci zapustili Nančenzi in se umaknili na gorske hrbte. Naslednja dva dneva sta bila mirna, a 25 aprila je prišlo poročilo iz Kajuana, da so se tam Japonci močno utrdili in se je moral ruski konjiški oddelek vrniti. Podmorski čolni za Japonsko. London, 1 maja. „Daiiy News" poroča iz Tokia: Onih pet podmorskih čolnov, ki jih je Japonska pred pol leta kupila v Ameriki, je sedaj na potu v južno-kitajsko morje. Obe transportni ladji, ki vozita podmorske čolne, spremlja brodovje, ki zadržuje v veliki oddaljenosti vse trgovske parnike, ki se bližajo. Linevič o bitki pri Mukdenu. General Linevič je v pogovoru z nekim vojnim dopisnikom povedal sledeče : Mukdenskih dogodkov doslej še ne moremo vsestransko razsoditi, a to je gotovo, da je japonsko in inozemsko časopisje nesrečno umikanje Rusov jako napačno popisalo. Ta odstop nikakor ni imel značaja popolnega nereda. To potrjujejo naslednji dogodki, saj je bilo manj kakor en mesec treba, da sta se obe armadi zbrali in organizirali. Res, da smo trpeli velike izgube na ljudeh in materialu, a te izgube se jako pretiravajo, in če pomislimo, v kakih razmerah se je vojska umikala, moramo reči, da še niso prevelike. Jaz kot vrhovni poveljnik pri Mukdenune bi bil odstopil. Seveda je zdaj lahko govoriti, a vendar jaz se ne bi bil umaknil. Pre govoril sem pozneje Kuropatkina, da se ustavi pri Tjelinu, in me je tudi slušal. Mi bi bili mogli tam ostati, a zaradi nekaterih administrativnih težav je smatral Kuropatkin za ugodneje, da se umaknemo še dalje. Japonci nas pri tem niso mogli napadati, ker je bila njihova armada v ravno takem neredu, kakor naša. z,daj je armada zopet gotova in sme upati na uspeh. Ruske izgube pri Mukdenu. „Novoje Vremja" zavrača kriva poročila Rusom sovražnih listov o bitki pri Mukdenu ter izračunava ruske izgube v tem boju sledeče: V vseh bojih od 19. februarja do 14. marca je padlo: 2 generala sta bila težko ranjena in sta vjeta, štabnih in višjih častnikov so Rusi izgubili 1985, nižjih činov 87.677; poslednji se razdeljujejo tako: za boj nesposobnih ranjenih je bilo 55.000 ubitih 15 000, 7000 do 8000 vjetih in 10.000 do 12 000 jih je ostalo na bojišču, so izginili brez vesti i. t d. Od jetnikov je pravih vojakov pet de šest tisoč; drugi spadajo med prevozno moštvo in sanitarce. Topov so izgubili Rusi 32, med njimi 26 brzostrelnih. Obležne baterije so spravili Rusi že dva dni pred umikanjem na sever. Velik del lahko ranjenih je že zopet vstopil v vrste. Zdaj je ruska armada zopet v stanu, da se odločno ustavi nasprotniku. Prošnja sv. Nikolaja. V maju 1. 1907. se bo praznovala dvestoletnica posvečenja ljubljanske stolnice sv. Nikolaja. Ce je v liturgiji katol. cerkve po-svečevanje cerkve take odličnega pomena, da je dan posvečenja praznik prvega reda, in se tudi vsakokratna obletnica slovesno obhaja, je prav in spodobne, da se obletnica in tembolj prihodnja dvestoletnica posvečenja stolnice, kot prve in najimenitnejše cerkve v škofiji slovesno praznuje. Velike in izvanredne so bile slovesnosti ob posvečevanju sedanje stolnice sv. Nikolaja v čast božjo in v trajen spomin potomcem. Trajale so osem dni. Pri posvečevanju je bil navzoč poseben odposlanec cesarjev, vsi stanovi so se udeležili slavnosti: knezi in drugo plemstvo, meščani in velika množica priprostega ljudstva. In kakor se vsi stanovi brez izjeme z velikodušno rado-darnostjo pripomogli, da se je sezidala krasna hiša božja nova stolnica, tako so se vsi v blagodejnem soglasju veselili praznika posvečevanja. Bili so to dnevi najblažje edinosti in neskaljene radosti za vse. Poleg tega, da je stolnica najodličnejša cerkev v škofiji, je pa ljubljanska stolnica znamenita tudi glede na stavbo samo in z ozirom na umetnost, ki jo je okrasila. Saj je sezidana po načrtih Andreja Pozo S I. enega najslavnejših umetnikov tedanje dobe. S slikami jo je okrasil odlični Julij Quaglio. Poveličal je velikega škofa sv. Nikolaja s slikami vzetimi iz ljubeznjive legende o njegovem življenju, pa oziral se je tudi na domačo zgodovino. Slike so bile tako lepe, da jih domačini niso mogli prehvaliti, pa celo tuji umetniki so jih prihajali gledat in občudovat. Sploh je bila notranjščina stolnice tako krasna, da ni dvomiti o resnici besedi, ki jih je napisal pisatelj zgodovine o zidanju ljubljanske stolnice, Janez Gregor Thalnitscher, „da v tem svetišču ni ničesar, kar bi ne bilo več ko srednje vrednosti glede umetnosti in izbranosti". Pa doba dveste let je dolga za delo človeškega uma in človeških rok. Cas tudi umetninam v ljubljanski stolnici ni priza-nesel Kljub temu, da je potres pred desetimi leti stavbi sami prizadel mnogo manj, kakor se je bilo bati, je vendar freske na stropu znatno poškodoval. Nekdanji lahni sijaj fresk je izginil, deloma so začrnele in zatemnele ter ne kažejo več prvotnega čara, ki ga je vdihnil poln misli in iznajdljiv duh umetnikov v krasnih oblikah na mrzle stene. Svod nad ladjo ima toliko razpok in je tako teman, da gledalec niti izpoznati ne more posameznih delov veličastne alegorije — zmage sv. križa. Ali ni dvestehtaica primerna prilika, da se stolnica prenovi, da se ji vrne izgubljena krasota za praznovanje slovesnega dneva f To je želja cerkvenega predstojni-štva, pa gotovo tudi želja vseh prebivalcev v Ljubljani, želja vsega prebivalstva kranjske dežele. Z združenimi močmi vseh slojev prebivalstva je bila stolnica sezidana, zate se sme trdno upati, da se bodo zopet moči združile in stolnico dostojno prenovile. Raditega se je poskrbelo, da je odbor „Društva za krščansko umetnost" v Ljubljani stolnico natanko pregledal in nasveto-val, kaj bi bilo popraviti in prenoviti. Pokazalo se je povsod potrebnega dela, prenoviti bo treba vso notranjščino. Nameravano prenovljenje bi se moralo izvršiti strogo umetniško, da se stolnici popolnoma vrne prvotna krasota in se hkrati ohrani ves prvotni značaj. Na podlagi preiskave so se napravili približni proračuni, katerih vsote bodo skoro premajhne, pa vendar že sedaj napravljajo cerkvenemu predstojništvu mnogo skrbi, kako bo dobilo pripomočkov za neizogibno potrebno prenovljenje, ko so se vsa razpoložljiva sredstva docela porabila za nujne poprave po potresu. Toda v zaupanju na Boga, ki je skrb za čast božjo vernikom na srce položil, in ki blagoslavlja vinar rt veža, pa tudi velikodušni dar premožnega, se obrača podpisano ©skrbništvo predvsem do prebivalcev stolnega mesta ljubljanskega, dalje pa tudi do vseh prebivalcev kranjske dežele s prisrčno prošnjo za milodare v svrho prenovljenja in olepšanja notranjščine naše stolnice, ki nas spominja z najlepšimi spomini naših prednikov, katera slavi v stavbi blagoslovljeni spomin enega naj plemenitejših sinov mesta ljubljanskega, stolnega dekana Antona Gregorja Thalnitscherja, ki poveličuje v slikah umetnega genija Quaglia in Langusa, ki z angelskimi kipi in z altarji spominja na odličnega kiparja Robba, ki hrani deloma v orglah dragoceni glasbeni umotvor mojstra Križmana in ki ima najlepši veliki zvon, kar jih doni v čast božjo na Kranjskem. Za milodare, ki naj se blagovoljno izročajo ali pošiljajo v ta namen, ali oskrb-ništvu stolnice sv. Nikolaja (stolnemu dekanu Andreju Zamejcu) ali stolnemu žup-nemu uradu (kanoniku Jožefu Erkerju), naj bo Bog plačnik, za kar se bo prosilo v molitvah in pri daritvi sv. maše. Predstojništvo stolnega kapitelina sv. Nikolaja v Ljubljani, 15. aprila 1905. Notranje politični položaj. Poslanec dr. Ebenhoch je priobčil daljši članek „V kritični uri", v katerem se peča z rešitvijo notranje političnega vprašanja, o ločitvi Ogrske od Avstrije in e trgovinskih pogodbah. Dr. Ebenhoch upa, da bo pričel delovati češki deželni zbor in bo temu zgledu sledil tudi državni zbor. Kar se tiče razmerja Avstrije de Ogrske, mera priti do ločitve, če ne bodo Ogri voljni skleniti pravične nagodbe. Le v najvažnejših zadevah bodo poizkušali ohraniti skupnost. Glede trgovinskih pogodb dvomi Ebenhoch, če jih bo sklenila združena Avstro-Ogrska, ali vsak del zase. Wittekov odstop. Železniški minister Wittek je 30. m. m. vložil svojo prošnjo za odstop. Poroča se nam, da prinese že danes »Wiener ^tg." odlok, s katerim se odobri Wittekov odstop in se naznani, da je za začasnega ravnatelja železniškega ministrstva imenovan sek-cijski načelnik tajni svetnik dr. Vrb a. Wittek je odstopil, ker je železniški podod-sek grajal, da se je pri gradbi alpskih železnic prekoračil proračun. Položaj na Ogrskem. Jutri zboruje ogrska zbornica, ki bo našla neizpremenjen položaj. Obupni položaj na Ogrskem osvetljuje najbolj dejstvo, ker se plačujejo davki vsled brezpravnega stanja jako neredne. ,Zeit" celo poroča, da bo zbornica sploh prepovedala pobiranje davkov ali pa prepovedala izplačati ono vsoto, ki je določena za skupne državne izdatke. Zborovanje bosanskih mohamedancev. Minuli teden so zborovali v Brodu ob Savi mohamedanski plemiči iz raznih kra^ jev Bosne in Hercegovine. Udeležba je bila velika. Razgovarjali so se o verskih in kulturnih vprašanjih, o meščansko pravnem položaju in o razmerju mohamedancev z vlado okupiranih dežel. Potovanja bolgarskega kneza Ferdinanda. „Koln. Ztg." poroča iz Sofije, da bo obiskal po obisku španskega kralja knez Ferdinand tudi Loubeta najbrže sredi mesca junija. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Kanonik Jaspar poroča v „Croix rdu Nord" o svojem razgovoru s papežem Pi-jom X, ki je rekel o ločitvi cerkve od države na Francoskem : »Govoril bom eb primernem času, kakor hitro bomo prisiljeni, da se poslužimo lastnega orožja. Predčasno svojih načrtov ni potrebno izdati, ker bi jih lahko zlorabili nasprotniki. Ob pravi uri bom nastopil brez odlašanja. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Radikalni in socialistični listi na Francoskem se prepirajo, ker je zbornica odobrila člen IV. zakonskega načrta o ločitvi cerkve od države v oni obliki, ki jo je na-svetoval Jaures. Senator Clemenceau je izjavil v „Aurore", da ima de Mun prav, ki je rekel, da je naziranje socialistov nevarno celemu zakonu. Znano je, da so se s IV. členom zakona o ločitvi cerkve in države določde plače za duhovnike v bolnišnicah, ječah in drugih javnih ustanovah. Angleška v Indiji. Kakor poročajo iz Londona, namerava odstopiti indijski podkralj lord Kitchener kot vrhovni poveljnik indijske armade. V Lon- donu niso bili prav nič presenečeni, ko so izvedeli, da namerava Kitchener odstopiti. Med vojnim svetom in Kitchenerjem so bila vedno nesporazumljenja. Kitchener je pre-meščeval angleške in indijske čete na se vero-zahodno mejo, da bi bila angleška ar mada pripravljena, če bi nastala vojska med Angleži in Afganistamom ali Rusijo. To je pa povzročalo velikanske stroške, ker je bilo treba graditi nove vojašnice, ki so stale približno 200,000.000 mark. Indijski vojni minister je grajal le izdatke, nakar je zagrozil Kitchener, da odstopi kot vrhovni poveljnik. Dogodki na Ruskem. Peterburg, 29 aprila. Za upravitelja pravosodnega ministrstva je bil imenovan Manuhin. Czenstochow, 30. aprila. Tu so se spopadli vojaki in delavci, ki so iz predmestja hoteli iti v mesto. Vojaštvo je stra-žilo dohode tri ure in ni pustilo, da bi bili šli delavci v mesto. Ko delavstvo na povelje ni hotelo iti narazen, je pričela pehota streljati. Ubiti so bili štirje delavci, število ranjencev ni znane. Peterburg, 30. aprila. Današnja velikonočna procesija, ki je šla danes ponoči okolu Izakove katedralke, ni bila motena. Gledalcev je bilo le malo. Vojaki so stražili cerkev. Poznanj, 1. maja. Vse pruske ob mejne garnizije so bile za časa pravoslavnih velikonočnih praznikov konsignirane. Peterburg, 1. maja. V neki tovarni za sukanec, ki je zaprta vsled stavke in jo straži vojaštvo, je bilo vlomljenih pet nabiralnih pušic »Rdečega križa". Vlomilec si je prilastil velikih vsot. Sumijo, da je izvršil vlom kak policist. Peterburg, 1. maja. V Zaricjem je bil nedavno shod zdravnikov, na katerem so se posvetovali o sredstvih preti koleri. Splošno priljubljeni zdravnik Filimonov je rekel ob tej priliki, da brez upravnih iz-prememb ne bo mogoče voditi uspešnega boja proti koleri. Nate je zaključil navzoči policijski načelnik v guvernerjevem imenu zborovanje Zdravniki so takoj sklenili proti razpustu brzojavno ugovarjati pri ministru za notranje stvari, ki so ga prosili, naj dovoli, da bodo smeli zborovati nadalje. Delovanje „Lege Nazio-nale". Poročilo seje osrednjega vodstva a d r i-janskega odseka »Lege" ima sledečo vsebino: »Lega Nazienale" je dobila zemljišče N. T. 382 v Krkavcih; prodala je v tečaju oktober-april 275 in pol zabejev vžigalic, torej 1653 K v korist Lege; potem je določila 700 K za zgradbo šole v Novemgradu (Castelnuovo d' Arsa). Za razna šolska učila je izdala 52 K. - Lega je sklenila zgraditi šolo blizu Oprtlja v Istri. Combovi opomini vladi. Ob otvoritvi nekega mostu čez Cha-rento je imel bivši ministrski predsednik Combes govor, v katerem je izjavil, da bo podpiral toliko časa sedanjo vlado, dokler bo ostala zvesta levici in njenim načelom. Končno je pozval vlado, naj ostane složna z zbornično večino, da izvrši demokratične izpremembe. Zahteve francoskih mornariških rezervnikov. Rezervniki francoske vojne mornarice v Havru, Marseillu in Bordeauxu se imeli shode, na katerih so sklenili, da se bodo organizirali, če ne bo .zbornica ugodila njihovim zahtevam. Dnevne novice. Nemško - slovenska zveza kaže zopet kopito iz sobotne »Narodove« notice o jeseniško - savski šoli. Sedaj razumemo, zakaj dr. Tavčar ne odgovori, ali je bil pri zadnji seji dež. šolskega sveta. Mož se ni hotel zameriti Nemcem. Radovedni smo, kako bo Jeseniška Straža" sedaj pisala, ker je dr. Tavčarju pripisala toliko poguma, da bi nastopil proti Nemcem. Tu ima „Straža dejansko zvezo proti interesom slovenstva! Umeščeni so bili 1. maja č. g. Frančišek Verhovšek, župnik v Svib-nem, na župnijo Dolenja vas, č. g. Josip P r i s t o v , župnik v Ribnem, na župnijo Horjul, č. g. Josip K o b 1 a r , ekspozit na Gori pri Sodražici, na župnijo Sava, č. g. Peter K o p r i v e c , kapelan v Radovljici na župnijo Svibno, č g. Janez Hromeč, župnik na Senturški gori, na župnijo Ho-tič, č. g. Josip C e g n a r , ekspozit na Vrhpolju pri Moravčah, na župnijo Stranje, č. g. Jakob R a m o v e š , valetudinarij, na župnijo Lašče. — Nameščena stač. g. Viljem P a u 1 u s , kapelan v Smartinu pri Kranju, za župnega upravitelja na Senturški gori, č. g. Frančišek Sever, ka- pelan v Selcih, za župnega upravitelja prj Sent Lenartu. — Dopolnilna državnozbor. ska volitev. Dne 3 maja bo v Trstu dopolnilna volitev državnega poslanca iz trgovske zbornice. Izvoljen bo skoro gotovo Cesar Combi. — Vlom v tržaško poštno blagajno. V Trstu vzbuja veliko pozornost vlom, ki se je izvršil v noči na prvi majnik, v blagajno ondotnega poštnega urada št. 3. Urad se nahaja v poslopju trgovinske zbornice. Od vežnih vrat so prišli tatovi v stranišče, ki je ločeno le po leseni steni ed stranišča poštnega urada. Vlomilci so prodrli leseno steno ter prišli tako v urad. Da bi jih pri delu nihče ne motil, so zločinci izpustili rolete pri oknih. Kolikor se je moglo dognati do sedaj, so vzeli tatovi vsega skupaj v vrednosti okrog 3 0.000 K. K sreči preneso večje zneske v gotovini vsak večer na glavno pošto. Tik zraven poštnega urada št. 3 stoji Dreherjeva restavracija, v kateri je bilo do štirih zjutraj zelo živahne. O vlomilcih ni nobenega sledu. Odredil se je natančni pregled blagajne. Z ozirom na številne vlome zadnjih dni je v Trstu vse razburieno; ljudje se ne čutijo več varne. Policija ima premalo moštva, da bi rr.ogla uspešno zasledovati očividno organi-zovane tolpe vlomicev. _ — Poletni vožnji red o. kr. priv. južne železnice je stopil v veljavo s prvim majem Za Ljubljane je le malo izprememb. Poštni vlak, ki je prihajal z Dunaja eb 12 35 ponoči, prihaja sedaj eno minuto prej, brzovlak pa, ki je prihajal doslej iz Trsta ob 5 uri 1 minuto zjutraj, prihaja sedaj dve minuti pozneje. Sekunderni vlak med Ljubljano in Mariborom ne odhaja več ob 7. zvečer, ampak že ob 6 uri 30 min. — Na lokalni;železnici Ljubljana-Vrhnika so sledeče izpremembe: Vlak, ki je odhajal doslej iz Ljubljane ob 213 popoldne, oziroma ob 6 5 zvečer, odhaja sedaj ob 1 uri 10 minut popoldne, oziroma ob 8 uri 15 minut zvečer, doslej je dohajal v Ljubljano vlak z Vrhnike ob 12 29, oziroma ob 5 4 popoldne, odslej bo pa prihajal ob enajstih dopoldne, ozirema ob 7'30 zvečer. — Občinske volitve v Loč-niku pri Gorici. »Piccolo" tarna, ker je v Ločniku pri občinskih volitvah dne 29 t. m. zmagala slovenska stranka. Dolžil je dekana Filipiča, da je intrigiral proti prejšnjemu županu Perkotu in omogočil zmago slovenskega življa. Huduje se nad dekanom tudi zaradi tega, ker se trudi, da bi vse slovenske rodbine v Ločniku dobile občinsko pravico. „Piccolo" sklepa svoj lamento z besedami: „Tako bo s slovensko šolo še slovenska občina, zgubljen za nas tudi ta zadnji košček laškega okrožja goriškega". Mi se pa te zmage radujeme, ker sestoji laški živelj v Ločniku iz priseljencev, renpgatov in nezavednežev. — Žalosten dogodek na Hrušici. V nedeljo opoldne je povozil nekdo še mlado ženo Sladič, ko je šla ravno po vodo. Konji so jo poteptali in voz ji je šel čez prsi. Pripeljali so jo v njeno stano vanje, po noči je pa — umrla. Zapustila je moža in tri male otročičke. Voznik je, kakor trdijo, Pikon iz Dobrdve in je prehitro vozil. — Kočijaž ropar. Seljak Miško Majurec iz Cernomerca pri Zagrebu je naznanil zagrebški policiji, da je pijani seljak Stjepan Radenič, ki se je nahajal v „Turski Kavani" na Ilici, najel kočijaža in mu plačal 3 krone, da ga popelje domov. Ko je kočijaž Tončič pripeljal Radeniča iz mesta, ustavi na nekem križpetu kočijo, skoči s kozla in napade v vozu sedečega seljaka ter mu vzame 600 K. Na vpitje Radeničevo je prihitel Majurec, ki je dohitel Tončiča in mu vzel 600 K, ter jih prinesel nazaj Rade-niču. Na to ovadbe so Tončiča prijeli. — Strica ubil. Na zagrebško policijo se je prišel naznanit seljak Josip Babič iz Babičsela, da je 29. pr. m. z motiko ubil svojega strica ko je plel na polju. Babičev stric je po prepiru z nožem napadel njega in njegovega očeta; vsled tega je bil prisiljen se braniti. Babiča so oddali sodišču. — Vojaške izpremembe. Tras-ferirani so od tukajšnjega domobranskega polka podpolkovnik Karol Walter k domobranskemu polku št. 23 v Zadru, stotnik gosp. FranSeidler k domobranskemu polku štev. 14 v Brno; v Ljubljane pa pridejo stotnik L a t s c h od polka št. 25 iz Kromeriža. Avanzirali so: stotnik Lukanovič je postal major, poročnika H a n u š in Powreznicki sta postala nadporočnika in poslednji je transferiran k 33. polku v Stryi. Ža podpolkovnika je imenovan major Rajmund pl. F 1 a -dung pri pešpolku štev. 17, za stotnika 1. razreda je imenovan stotnik 2. razreda Roman Nichepri pešpolku št. 17, za stotnika prvega razreda je imenovan nad-porečnik J. F i d r m u c pri pešpolku št. 17. — Subskribcija novih delnic Zivnostenske banke pro Cechy a IMoravu v Pragi, katera se je končala dne 30. p. m, je popolnoma uspela Število v subskribcijo predloženih 25.000 komadov novih delnic v znesku 5,000.000 K je bilo izdatn« prekoračeno. — Osebna vest. C.st. g. Alojziju Novaku, bogoslovcu IV. leta za goriško škofijo, je podelil prevzvišeni knezonadškof višje redove mašniškega posvečenja. — Dunajski „Sokol" praznuje 11. junija desetletnico svojega obstanka. Slavnosti se udeleži tudi slovensko sokolstvo. — Kje bo stal triiški kolodvor? To vprašanje razburja duhove v sicer mirnem Tržiču. Nekateri modrijani so iznašli, naj bi bila tržiška postaja na Pristavi. To pa Tržičanom ni nikakor všeč. Saj bi bila tako postaja pol ure oddaljena od trga. Upamo, da se bo Tržičanom posrečilo dobiti kolodvor neposredno pri trgu, ne pa na Pristavi. Ce bo novi kolodvor na Pristavi, bo Tržičanom bore malo poma-gano in bodo iste razmere, kakor v Loki, kjer imajo postajo na Trati. — Moral bo zopet v kletko. 261etni Alojzij Nemec, doma iz Vrtojbe pri Gorici, je bil radi raznih zločinov kaznovan in po prestani kazni zaprt v prisilno delavnico v Ljubljani. Neki dan v začetku meseca marca t. 1. se je pa temu ptičku posrečilo pobegniti iz — ljubljanske kletke. Užival je predrago prostost cela 2 meseca. Predvčerajšnjim v jutro ob 6. uri ga je pa redar Andrej Ušaj zapazil v Skednju pri Trstu in ga aretiral. OJvedel ga je na policijski komisarijat pri Sv. Jakobu, kjer so ubozega ptička vzeli na zapisnik ter ga začasno vtaknili v ono kletko, ki se nahaja v ulici Tigor. Od tam ga bedo pa poslali nazaj v ljubljansko kletko. — Lov na petelina. Baron Hein in grof Margheri sta pri g. Urbančiču v Polhovem gradcu gosta. Gospodje love divje peteline. Ilustracija k zadnji volitvi v veleposestvu ! — Umrl je v Kamniku, kakor posnemamo iz uradnega lista, dne 29. aprila P. Celsus Novak, star 81 let Po greb je bil včeraj. — V Stražišču pri Kranju je umrl gospod Anton Matajc star 22 let. — Prestavljen je generalni konzul gospod Alojzij Pogačar iz Je ruzalema v Odeso. — Konkurs je otvorjen nad premo ženjem Engelberta M i k 1 a v č i č a trgovca z mešanim blagom v Kranju. — Razpisano je mesto potovalnega poljedelskega učitelja s slovenskim učnim jezikom za politiški okraj Tolmin in občine trnovske planote s sedežem v Tolminu. Prošnje do 31. maja t. 1. na namestništvo v Trst. — Dve slovenski dekleti rešeni. „Gospe za varstvo deklet" v Trstu so že začele razvijati svoje preimenitno de lovanje. Na postaji južne železnice se jim je nedavno posrečilo rešiti dve slovenski dekleti, na kateri sta čakala dva malopridneža kot na „naročeno blago iz Kranjskega". — V Vevčah pri D. M. v Polju je, nanovo odprl svojo moderno urejeno in prenovljeno pekarno v lastni hiši g. Franc Z m e c. Tukajšnjemu občinstvu ga toplo priporočamo. Slovenci naj podpirajo svojce! — Orožne vaje pri domobrancih bodo prva od 8. maja do 4. junija, druga od 13. junija do 10. julija, tretja se naznani pozneje. — Obesil se je na svojem gumni posestnik Jakob U r b a n c 1 v Podgorju. Bolehal je že več mesecev, da ni mogel kaj zdatnega uživati pa tudi ne spati. Vsled tega je bil zmešan tudi na umu, ves obupan, in je že poprej enkrat poizkušal samoumor, katerega je pa njegova hči preprečila. — Dne 30 aprila pa, ko so razven stare obnemogle ofarce odšli vsi k službi božji, in je bil sam, je storil konec svojemu živijenju na enak način, kakor je bil že poprej poizkušal — Obešenega sta našli dve mali deklici. — Z ročnim vozičkom ponesrečila. Kalanova dekla iz Stare Loke, 16 let stara Marija Kalan je peljala dne 29. aprila t. 1. okoli 11. ure dopoldne z zelenjavo naloženi ročni voziček čez glavni trg proti farni cerkvi. Ker se pa ta pot nagne in dekle ni pazilo, je precej težak voziček zdrsnil navzdol, ter je potisnil k cerkvenemu zidu. Pri tej priliki je zadobila tako težke notranje okvare, da je drugi dan ob 3. uri popoldne umrla. — Nove groblje. Za Strano, na severni strani od Srednje vasi, razprostira se mala milina, poprej občinski pašnik, zdaj razdeljen svet, ki se vzdiguje proti Sit in Javornici. Ko so tu letos pesek kopali so odkrili več starih grobov. Mrliči so bili do 80 cm. globoko položeni, obrnjeni proti vzhodu, le eden je gledal na južno stran. — Poznati ni bilo sledov strohnjene rakve; okos'.je je bilo obloženo s kamenjem. Našli so le pri enemu dva okrogla uhana, pri drugih nobenih drugih ostankov. Kosti so videti zelo velike in krepke, gotov dokaz, da je tukaj prebival zdrav rod. Groblje so našli v prejšnjih časih v celi Srednji vasi na obeh straneh Ribnice. Na levi strani se nahajajo razdalji do 400 m. posamezni grobovi, na desni so pa na enem kraju našli veliko množino kosti. V Jereki so že popred dobili rimske grobove. — Brez dvoma so najdeni grobovi iz predkrščanske d >be. morebiti iz petega ali šestega stoletja po Kr Iz velike množine posnamemo, da je bil B hinj že takrat gosto obljuden; iz pomanjkanja drugih ostankov, da je bilo ljudstvo revno in ubožno, ki se je živilo z lovom in živinorejo. Ko so vlani pogorišče popravljali so našli pri eni hiši sledove trojnega zidu. Pri najspodnjem je bilo v sredi malo ognjišče, sestavljeno iz debelih kamnov. Rimske izkopine pa pričajo, da so tudi Rimljani Bohinj poznali. — Poročil se je danes na Brezjah Ignacij Sitar, posestnik in trgovec v Toplicah z gdč M a r i j a n o V o - e 1 n i k iz Radovljice. Bilo srečno! — Samoumor vojaka. Iz Borovnice nam poročajo: Zjutraj prvega maj-nika ob 1. uri se je peljal skozi Borovnico 29. lovski bataljon vojakov proti Trstu Na železniškem viaduktu je čakal ta vlak vojakov neki drug vlak; med tem časom je naj brže vojak Jožef Suhajelaiz Zals-zcyki v Galiciji sam skočil raz most. Ob 10. uri ga najdejo mrtvega pod mostom in prineso v ondotno mrtvašnico. —• Opozarjamo na današnji oglas gospoda B e r d a j s a , galvanotehnika v Spodnji Šiški. Štajerske novice. š Slovenska zmaga. Prepozno za včerajšnji list smo dobili to-le važno brzojavno obvestilo: Izid današnje volitve v rogaški okrajni za stop je za Slovence ugoden. Izvoljenih je enajst Slovencev in trinajst Nemcev. š Umrl je v ptujski okolici veleposestnik gosp. Franc Leskoschegg, star 42 let. š Slovenci pred Gradcem. „Grazer Tagblatt* se silno huduje, ker sta zopet dve nemški graščini pred Gradcem prešli v slovenske roke, ter pravi, da ni izključena nevarnost za .nemško svobodo miselno večino" v štajerskem dež. zboru, če bodo nemške graščine še nadalje tako hitro prehajale v slovenske roke. š Kdo bo mariborski držav< ni poslanec? Shod nemških zaupnikov v nedeljo v Mariboru ni prišel do zaključka. Vršilo se bo še eno zborovanje, na katerem bodo razvili svoje programe dr. E r n s t Mraviag. Karol Henrik W a s t i a n za mandat. P f r i m e r in ki se potegujejo Ljubljanske novice. lj Vojaške vesti. Odhod 1. bataljona 17. pešpolka iz Ljubljane k strelnim vajam v Bezuljak pri Cerknici bo dne 15 maja, vrne se pa bataljon dne 24. maja. — Strelne vaje na veliko razdalje v Bezuljaku so se začele 27. aprila ter bodo trajale do 4. julija ; udeleževali se jih bodo — menjajoč se — vsi vojaški od delki ljubljanske garnizije. — Strog ukaz, s katerim se vojaštvu p r e p o veduje jahati po polju, zlasti v krajih okrog Ježice, v Klečab, Tomačevem in drugod, je izdalo na tozadevno pritožbo tukajšnjo štacijsko poveljstvo. lj Katol. društvo rokodelskih pomočnikov nam je v nedeljo priredilo prav zanimiv zabavni večer s petjem, govorom in igro. Pevske zbore, ki so jih s pravim umevanjem peli dobro iz-vežbani društveni pevci pod spretnim vodstvom g. P. G • r j u p a, je sprejelo ob činstvo z veliko pohvalo in pevci so morali dodati še eno točko. Kot uvod k igri „Cvetica sicilijanska", ki proslavlja mučenca sv. Vita, je vlč. g. dr M. Opeka v dovršenem govoru slikal pomen mučeništva. Igra sama nas je v vsakem oziru zadovoljila. Igravci so se dobro prilagodili svojim vlogam in spretno predočili po sv. veri ublažene značaje prvih kristjanov, kakor tudi one trdovratnih paganov. Zastopnika paganov, senator Hylas in njegov nečak Bassus, sta bila posebno spretno pogojena in njuna predstavljavca sta izborno rešila svoji vlogi, pa tudi mučenec Vitus in blagi Modestus sta dobila dobra igravca, tako da je občinstvo z vidnim zanimanjem sledilo razvoju dejanja, zlasti ker so bile tudi vse druge vloge v dobrih rokah in vsa vprizoritev gladka in spretna. Hvaležni smo vlč. g. dr. Opeka, ki je „Cvetico sici- lijansko" presadil na naša tla in katol. društvu rokodelskih pomočnikov, ki ja uprizorilo igro in nam priredilo zabaven pa tudi p o u č e u večer. lj Mašo na Rožniku prirede prihodnjo nedeljo, dne 7. t. m. ob 9. uri dopoldne delavke na oddelku za svalčice tuk. tobačne tovarne. lj Pijan voznik. Premogarski hlapec Ivan Počivavšek je peljal včeraj popoldne premog po Mestnem trgu proti Staremu trgu. Med vožnjo je vsled preobilo zavžite pijače trdo zaspal. Konj je s spečim hlap- cem obstal Pod trančo, ko je ravno pripeljal tja električni voz, katerega voznik je zvonil na vso moč, kar pa ni vzbudilo spečega hlapca ter so morali voz pasantje odstraniti s tira, njega pa je stražnik odpeljal v zapor prespati pijanost. lj Boj odvetniških in notarskih uradnikov za nedeljski počitek. Dolgo vrsto let se že bore odvetniški in notarski uslužbenci za nedeljski počitek. Preteklo soboto zvečer so zahtevali na poziv svojih praških tovarišev odvetniški in notarski uslužbenci v vsej Avstriji od pravosodnega ministrstva, naj se uvede zakoniti nedeljski počitek v notarskih in odvetniških pisarnah. Tudi v Ljubljani je bil v gostilni „Pri levu" shod. Predsedoval mu je za ljubljansko organizacijo odvetniških in notarskih uslužbencev mno-gozaslužni in neumorno delujoči gospod solicitator Cristof, ki je obrazložil potrebo nedeljskega počitka. Naglašal je v svojem govoru, da so načelniki naklonjeni zahtevi po nedeljskem počitku. Vnela se je jako živahna debata. Naglašalo se je, da bi bil že zdavnaj vpeljan nedeljski počitek, če bi se temu ne upirali kaki trije odvetniki. Sklenila se je sledeča resolucija na pravosodno ministrstvo: Na današnjem shodu zborujoči odvetniški in notarski uradniki stavijo z ozirom na to, da se o vprašanju uvedbe popolnega nedeljskega počitka od kompetent-nih oblastij ni ukrenilo dozdaj še ničesar pozitivnega, prošnjo, oziroma resolucijo, da visoka vlada potrebno ukrene, da se v odvetniških in notarskih pisarnah čimpreje uvede popoln nedeljski počitek. lj Posojen, izgubljen in najden prstan. Josip Oblak, raznašalec drož, je naprosil velikonočne praznike Antona Mrvarja, slikarskega pomočnika, da mu je posodil zlat prstan, s katerim je šel Oblak na praznike v Skofjo Loko. Prišedši nazaj, ga mu Oblak ni hotel vrniti, temveč je naznanil na magistratu, da je prstan izgubil. Nekaj dni pozneje je srečal Oblak na Emonski cesti Avgusta Simnovca, 13 let starega šolskega učenca, kateremu je začel pripovedovati, da je ravnokar našel zlat prstan, pa da nima časa istega nesti na magistrat ter prosil dečka, naj ga on odda oblasti, rekoč, da. bodeta potem imela vsak polovico najdenine. Rekel je dečku tudi, da je Franc Eržen, trgovski vajenec pri gosp. Jebačinu. Pošteni deček je prstan tudi res oddal in povedal ime najditelja. Ko je Mrvar bral o najdenem prstanu, se je takoj podal na magistrat in spoznal prstan kot svojo last ter plačal najdenino in vzel prstan. Ko se je hotela Erženu oddati najdenina, se je dognalo, da pri g. Jebačinu ni nobenega vajenca s tem imenom, pač pa se je dognalo, da Oblak ni izgubil niti najdel prstana, ampak si je le na ta način hotel v slučaju, da bi se lastnik ne oglasil prisvojiti prstan ali pa pod napačnim imenom dobiti pripo-znano najdenino, kar pa se mu ni posrečilo. — Umrli so : Odvetnikova sirota Emilija N a p r e t, stara 76 let. Ivana Kosec, železniškega uslužbenca žena, 57 let, Kolodvorske ulice 11. Kristina P e r t i n a c , krojačeva hči, 9 mesecev, Zalokarjeve ulice 11. Leopolda Ko r-b a n , črkostavčeva hči, 2 meseca, Velike čolnarske ulice 10. — V bolnišnici: Gregor Kunstel, gostač, 58 let. J o-žefa Honigman, posestnikova žena, 38 let. Neža Oman, delavka, 60 let. Katarina Hočevar, dninarica 64 let. lj Semenj. Dne 1. t. m. je bilo na letni semenj prignanih 871 konj in volov, 275 krav in telet, skupaj 1146 glav. Kupčija je bila pri goveji živini srednja, pri konjih prav dobra, ker so prišli po slednje Korošci in Lahi. lj Konj udaril. Včeraj je na živinskem sejmu udaril konj Ivan i Meralota, po sestnika iz Mavčiče na desno nogo in ga težko telesno poškodoval. lj Predrzen mladič. Sin imeji-telja trgovske šole g. Mahra je bil te dni na naboru. Pri priseganju novincev je izjavil, da ne razume slovenščine. Neki njegov znanec je pojasnil, da razume mladi Mahr prav dobro slovenščino in tako je moral zagrizeni Mahi ček prisegati slovenski. Mahra je to silno grizlo in po končani prisegi se je poslužil neresnice ter izjavil, da ne ve prav dobro kaj je prisegel. Tako je dosegel, da je še enkrat prisegel in sicer to pot nemški Če bi kdo fantiča potegnil za ušesa, stavimo, da bi prav dobro razumel slovenski, ker na ta način se često zasveti tudi najbolj zabitemu Nemcu. lj Poročnik je postal kadet Oikar P 6 t S C h 6 lj Gojzd je gorel včeraj popoldne pod Rožnikom. — Kako je ogenj nastal ni znano. Zgorelo je precej na parceli gospodov Perlesa in Kneza. Ogenj je udušila žen-darmerija iz Šiške s pomočjo več civilistov in ljubljanske pož. brambe. lj Za kruhom včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 159 Slovencev in 128 Hrvatov. Književnost In umetnost * j.Smarnice", Marijine pesmi za mešan ozir. ženski zbor, zložil Fr. Kimovec, kaplan na Bledu, izidejo v par dneh. Naročajo se pri skladatelju in v Katol. bukvami. Cena 1 K. Cisti dobiček za nove orgle v novi bleški cerkvi. # Ivan Zajec, ustvaritelj Prešernovega spomenika, je izvršil v zadnji dobi celo vrsto novih modernih plastičnih umotvorov, ki jih dunajska kritika omenja z velike pohvalo. Ta umetnoobrtna dela so: „Sa-nje kazaka", „Rusko dekle", Japonec", „Ja-ponka", .Skodela za pepel", „Deček s kepami", „Dekletce s punčko", „Otroci ribiči", „Mali gratulantje" in „Ringaraja\ Dalje je izvršil Vegovo doprsje za Moravče, kjer ga jeseni slovesno odkrijejo. Sedaj dela Ivan Zajec na velikem Vegovem spomeniku za Ljubljano. Razne stvari. Najnovejše. z,a sarajevskega župana je vlada imenovala Esad Efendija K u 1 o -v i c a. Na smrtni postelji se je poročil v Oseku nadporočnik Makso Gillming s častniško hčerjo Antonijo Grau- je da ner. siroto brez matere in očeta. Cesar tri dni prtd Gillmingovo smrtjo dovolil, se sme častnik poročiti brez kavcije. Nova francoska puška. Francoska vojaška uprava je pričela proučevati vprašanje o novi puški za pehoto. Nova puška bo 6 7 mm kalibra in se bo nabijala avtomatično. Nova puška bo lažja, kakor dozdanja Lebelnova. Nova južno - s i b i rs k a železnica. Ruska vlada je sklenila graditi železnico med Taškendom na zakas-pijski inTomskom na sibirski železnici ter spojiti tako ti dve veliki prometni žili z eno poprečno progo. S to novo železnico se Rusija primakne tim bliže Perzijskemu zalivu in Indiji. 7 0 1 e t n i c o svojega rojstva je praznoval včeraj slavni slikar Franc D e -f r e g g e r. Pomiloščeni roparski morilec zopet obtožen roparskega umora. Pred porotniki v Černovicah bo stal te dni Carek Andrej, ki je bil 1. 1878. radi roparskega umora obsojen na smrt, potem pomiloščen v dosmrtno ječo in po 22 in pol letni ječi 1. 1901. popolnoma pomiloščen in izpuščen. Pred dvema mesecema je Čarek Andri zopet izvršil roparski umor. Umoril in oropal je svojega soseda nekega 72 let starega starčka. Umorjena natakarica. V Mo-nakovu se vrši sodnijska obravnava proti zakonskima Huber, ki sta umorila in oropala natakarico 15 let staro Falch. Detomorilka zaradi revščine. V Hietzingu je 30. m. m. neka perica umorila svoja dva otroka in nato poizkušala izvršiti samoumor, ki se ji pa ni posrečil. Vzrok obupnemu dejanju je revščina. Stavka v Brnu. V Brnu je 30. m. m. pričelo stavkati 20000 delavcev, ki za htevajo zvišanje plače in znižanje delavnega časa. Boje se, da vzbruhne splošna stavka. Dva morska volka so vjeli pri Tiesni v Dalmaciji. Telefonska In brzojavna poročila. Krvavi prvi maj na Ruskem. Peterburg, 2. maja. V Varšavi so bili včeraj krvavi izgredi. Pri prvem spopadu delavstva z vojaki je bilo mrtvih 31 oseb, mnogo ranjenih. Na Virkovskem trgu je ostalo na mestu 30 oseb mrtvih ; 15 ranjenih. V nadaljnih bojih je bilo ubitih 60 oseb, več ranjenih. Tudi na Jeruzalemski cesti je bilo ubitih 25 oseb. Na Dunajskem kolodvoru je bila vržena bomba proti ka-zaški patrulji. Trije kazaki so bili usmr-teni, 4 ranjeni. Kazaki so nato ustrelili in ubili ter ranili več oseb. Tudi na Varšavskem kolodvoru je bila vržena bomba. Mrtvi so: Trije kazaki, l|stražnik in dve ženski. Vojaštvo je trikrat ustrelilo ter več oseb ustrelilo in mnogo ranilo. V predmestju Praga so bili tudi veliki nemiri. Na vojaško patruljo je bila vržena bomba. 3 ko-zaki so bili ubiti. V ostalih delih mesta so bili pozneje ubiti trije konji in dve dami. V Grodeku je tekla v potokih kri. Mrtvih je v Grodeku 18 oseb, 24 težko ranjenih, v Censtohvu so bile ubite 4 osebe, mnogo oseb ranjenih. Varšava, 2. maja. Pri nadaljnih nemirih so bile ubite 4 osebe. Množica je naskočila prodajalnice žganja. V predmestju Praga je množica streljala na streljajoče vo- jake. Štiri osebe so bile ustreljene, dva vojaka ranjena. Vse prodajalnice so zaprte. Promet je deloma ustavljen. Lodz, 2. maja. (Kor. ur.) Včeraj je nekdo na Aleksandrovi cesti vrgel bombo. Napadalec je pobegnil v neko hišo. Dra-gonci so na to hišo streljali in ustrelili tri osebe. V Lodzu je 75.000 stavku-j o č i h. Opetovan« se se vršili spopadi množice z vojaki. Cestna železnica ne vozi. Po mestu je splošno razburjenje. Peterburg, 2. maja. (Kor. urad.) V M i n e k u je bila eksplozija v policijskem uradu. Množica je streljala. Sedaj je v Mineku zopet mir. Baku, 2. maja. (Kor. ur.) Vsled demonstracije v katedrali je nastala panika-Gojenci mornariške šole so bili aretirani kot metalci proklamacij in provzročitelji nemirov. Celovec, 2. maja. Pri ožji volitvi za mestni zbor je izvoljen socialni demokrat R i e s e. Zader, 2. maj*. »Narodni List", ki je imenovan za glasilo združenih hrvaških klubov, pravi, da je združenje posebno se daj velike važnosti, ker se razbija dualizem in mora vsled tega priti na dnevni red hrvaško vprašanje. Združeni hrvaški klubi bodo v prvi vrsti zahtevali to, kar Hrvatje že sto let žele: združenje Dalmacije s Hrvaško. Dunaj, 2. maja. Vsi listi se bavijo z odstopom Wittekovim in se strinjajo, da je padel vsled prekoračenja kreditov pri zgradbi novih alpskih železnic. „Neue Fr. Presse" piše, da se je Witteku prav zgodilo. Dunaj, 2. maja. Oba zagovornika v obravnavi proti zakonskima Klein sta za svoja klijenta vložila ničnostno pritožbo. Hamburg, 2. maja. Delavec Kluse je zastrupil svoje 4 otroke in sebe. Pred dnevi je umrla njegova žena, ker jo je do smrti pretepel. London, 2 maja. V Walesu so čutili močne potresne sunke. flleteorolojično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tiak 736 0mm a a Cts opazovanja Stanje barometra T mm Temperatura po Celziju Vetrori Nebo .3 5 8 g 3 e ii" tu l 9. zveč. 738 6 +13-4 sl. jzah. jasno 00 7. zjutr. 737 9 +14'0 sr. jzah. del. jasno 2. pop. 737 3 +22'0 p.m. jzah. del. obl. Srednja včerajšnja temp. +14 9°, norm. -fl2 1°. Pn7nr>l Le »Tempy®v"- in „Styrla-vre- r II AIJI I leo" sta zakonito zavarovana kot " rogaška kisleca. Vsi drugi proizvodi, ki oe nosijo oznamenila Templjev-vrelec' ali Styria-vrelec" in ki se varljivo prodajajo kot „RogaSka kisla voda*, naj se odklanjajo. 679 a 2—1 Deželna velska uprava RogaSka Slatina. Učenca u kllučarsKI obrt sprejme takoj Ivan Peterca, ključavničar, Dolenjska cesta 19, v Ljubljani. 894 Dve hiši naprodaj.: o V Spodnji Šiški tik cerkve sv. Jerneja, sta naprodaj dve hiši, v katerih sta dve prodajalni pri glavni cesti in več stanovanj pod zelo ugodnimi pogoji. Takoj treba plačati le 10.000 gld., drugo ostane lahko na hišah. Več se poizve pri lastniku v Spodnji Šiški Josip Seidl-u ali pa vsak dan ob 9. uri dopoldne v gostilni „pri Figovcu". Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg. 897 Le do vštete sobote 6. maja: Zanimivo potovanje po slikoviti Južni Tirolski. Trident, Loppio, Riva, Valsugana, S. Martino di Castrozza. Potrtega si ca javljamo vsem sorodnikom , prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nepozabni sin, oziroma brat, gospod 896 Anton Matajc danes ob 12. uri opoldne, previden s sv. zakramenti, v 22. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki dragega pokojnika preneso se v sredo, 3. majnika, ob pol 6. uri popoldne na župno pokopališče v Šmartnem pri Kranju in tam polože k večnemu počitku. Sv. maša-zadušnica se bode brala dnč tO. maja ob 9. uri dopoldne v župni cerkvi sv. Martina. Stražišče pri Kranju, 1. maja 1905. Lev Matajc, brat; Ludvik in Eliza Matajc, starši; Fani omož. Dolenz, sestra. Uljudno naznanjam, da sem s 1. majnikom tega leta v Kostanjevici (Dolenjsko), in sicer v vulgo „Markovi hiši" otvoril svojo odvetniško pisarno. Dr, Franc Prevc, 895 2—1 BBttM^MiBi V trgu Mokronog je takoj oddati služba 898 i-i organista in cerkvenika. Cecilijanci vajeni voditi večje zbore imajo prednost. Hlodi Nova parna žaga v Ljubljani kupuje, začenši od 15. maja t. 1. hlode po sledeči CCni: 1 I. 111 Hrastovih hlodov od 25 cm debeline naprej K 30,25,20 Bukovih „ „ 28 „ „ „ „ 14,13,11 Jelkovih „ „24,, „ „ „16,15,14 Smrekovih,, „20,, „ „ „17,16,15 Borovčevih ., „ 22 ........16, 15,14 dolgost od 2 metra naprej. Cene se razumejo per kubik meter franko državni kolodvor, Ljubljana. 255 c (19) Za daljša pojasnila blagovolite se obrniti na A. Deghenghi v Ljubljani. Z učenca sprejme takoj 822 3—3 Adolf Houptmann O tovarna oljnatih barv Q Ljubljana, Resijeva cesta. Stanovanje z dvema sobama in pritiklinami se odda s 1. junijem ali pa za avgust termin. Poizve se v Trnovem, Cerkvene ulice št. 1. 874 3-3 la masf 1 kg 78 v poljubni množini razpošilja franko 688(29-18) Lad. Urban i dr. Praga-Žižkov. Mlin, žaga in-- precejšnjo posestvo se iz proste roke roke proda tričetrt ure ' oddaljeno od železniške postaje Podnart tik okrajne ceste pod zelo ugodnimi pogoji. Kdor želi kupiti naj se zglasi pri Antonu Pogačniku, posestniku in županu v Podnartu. 868 4—4 Nov dohodek vsakomur. Zahtevajte 1 brezplačno doposlatev 1 mojega umetno izvršenega prospekta Angyal Ignatz Budimpešta, 1 , Kerepescrstrasse 6. 792 10—9 Stavbeni les, apno in pesek proda se v četrtek, 4. t. m. iz Konkurznc ma^e Cregcrja 5tancnilr. F. papež, upravnik konkurzne mase Stanonikove. m Atelije za galvanoplastiko, električno prevlečenje in kovinsko barvanje (patiniranje). ao o == joo ODO 856 3-2 Josip Berdajs J galvanotehnlk !n pasar 1 v Sp. Šiški pri Ljubljani, Kolodvorska cesta 200 B prevzema vse v to stroko spadajoča cerkvena dela in popravila, pozlatenje, posrebrenje, po-niklanje, oksidovanje i. dr. — Galvanoplastično prevlečem predmete s kovine, lesa, mavca, usnja in cvetlic. — Dobč se izgotovljeni galvanoplastično prevlečeni kipci Vodnika, Prešerna itd. Relief biskupa Strossmayer=ja katerega je modeliral Alojzij Repič, akadem. kipar, stane umetniško izvršen 10 K; po pošti 60 vin. več. Ernesf luerschmidta nasledniki dile, Mcher & P trgovina železnin In kovin Ljubljana Valvasorjev trs 6. Prešernove ulice 50. 1980C 34-6 ika zaloga blasalnlc in denarnic tervsehvželez-ninsko stroko spadajočm: predmetov. Cene nizke! Nakup In prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Premeno za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba E ki C IT i t* 19 L, Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2. Pojasnila -198R v vseh gospodarskih in &nan6nlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor Je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 18 150—47