PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 90 (13.623)
Trst, četrtek, 19. aprila 1990
KD s poudarkom proslavila 42. obletnico prvih političnih volitev
Glasovanje zakona o drogi na vrsti šele po volitvah
Odločitev predsednice lottijeve je v skladu z novim pravilnikom Craxi ogorčen zaradi prekinitve razprave v poslanski zbornici
Po podobnem sklepu srbske skupščine
Predsedstvo SFRJ je na Kosovu ukinilo izredno stanje
RIM — Krščanska demokracija je po 42 letih proslavila 18. april, obletnico zmage na prvih parlamentarnih volitvah. Proslava je naletela na kontestacije tako v vrstah KPI kot PSI. Craxi se je spraševal, kako to, da se KD ni spomnila tridesete ali štiridesete obletnice 18. aprila. Odgovor je Poiskal kar sam, saj je dejal, da smo pač v volilni kampanji. Occhetto pa je opozoril, da je KD pred 42 leti dejansko zmagala in da je levica brez dvoma napravila nekaj napak Pri ocenjevanju vzhodnih režimov. Vendar je od tedaj demokracija večkrat tvegala prav zaradi KD, kot na primer v času Tambronijeve vlade. Kakorkoli že, doba ideoloških spopadov je mimo, meni tajnik KPI.
Kontestacije so brž naletele na polemične odgovore. Vsedržavni svet KD, ki je zasedal včeraj, je dejansko začel volilno kampanjo, saj je bila le-tej posvečena skoraj vsa seja. Vendar je prav, da se je KD spomnila tudi svojega prvega odločilnega uspeha, saj je to njena dolžnost, tako vsaj pravi Andreotti in poudarja, da še zdaleč ni šlo za kako spominsko svečanost. Andreotti pa je izkoristil to priložnost in odgovoril na nekatere očitke, ki jih je na račun kandidatnih list izrekel voditelj palermske jezuitske skupnosti Sorge. Ministrski predsednik pa se je deloma obregnil tudi na vladne zaveznike, za katere meni, da se vse prepogosto-krat spuščajo v cenene kolikor korozivne kritike na račun viade. S to opazko se ni strinjal La Malfa (PRI), ki je kritičen do vseh in vsega. Vendar ne manjka polemik niti v Vrstah KD. De Mita se ne strinja s Forlanijem, ki nasprotuje referendumu o volilnem sistemu in meni, da bi ta referendum lahko tudi podprl. Tudi KPI je pristavila svoj piskrček s trditvijo, da so kandidatne liste KD najbolj zaprte od vseh,
kar jih je doslej predstavila. Takšne so, kot bi šlo za volitev predstavnikov stanovanjske skupnosti, menijo komunisti.
Včeraj se je v drugo oglasil tudi Craxi, ki je vrgel ostro puščico na račun odločitve predsednice poslanske zbornice, da končno glasovanje zakonskega osnutka proti mamilom prenese na povolilni čas. Prav včeraj je namreč stopil v veljavo novi zakon, ki se nanaša na potek razprave in glasovanja zakonskih osnutkov v zbornici. Po daljšem posvetovanju s predstavniki parlamentarnih skupin, ki ni privedlo do nobenega dogovora, je lottijeva odločila, da ima poslanska zbornica sedaj še 67 ur časa za izglasovanje zakonskega osnutka. Predsednica je tudi »na lastno pest« odločila o poteku glasovanja, ki bo prišlo na vrsto kot rečeno po volitvah in se bo moralo zaključiti 12. maja. Ni težko predvidevati, da bodo v poslanski zbornici takrat delali s polno paro od jutra do poznih večernih lir.
Odločitev ni bila všeč vladni večini, še najmanj pa socialistom, ki so takoj izdali protestno tiskovno sporočilo začinjeno z izrazi, kot sta na primer »proceduralni bizantizem« in »slepe bitke« opozicije. Po mnenju PSI hoče slednja načrtno zavlačevati z odobritvijo zakona o mamilih, vendar ne gre samo za nizkoten obstrukcionizem, temveč tudi za dokaz, da vladajo nevarna razhajanja tudi v sami večini. Edini, ki so z vidnejšim odobravanjem sprejeli odločlitev lottijeve, so komunisti. Menijo namreč, da so imeli prav, ko so zahtevali drugačne ukrepe proti razpečevalcem mamil in za zdravljenje zasvojencev, za kar sicer vlada bistveno soglasje, medtem ko bi bilo treba mirneje in dosledneje razpravljati o tistem delu zakonu, ki povzroča razhajanja, to je o kaznivosti uživalcev mamil.	p
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je ukinilo izredno stanje na Kosovu ter z večino glasov sklenilo oprostiti nadaljnjega prestajanja zaporne kazni 108 tako imenovanih političnih zapornikov.
Predsedstvo SFRJ je na včerajšnji seji, ki jo je vodil predsednik dr. Janez Drnovšek, sprejelo sklep o prenehanju izrednih razmer in ukinitvi izrednega stanja na območju SAP Kosovo. Pri tem sklepu je upoštevalo vse okoliščine sedanjega stanja na Kosovu in ukrepe pristojnih državnih organov, predhodno pa je zahtevalo in dobilo pozitivna mnenja glede ukinitve izrednih razmer tudi od predsedstva Srbije in svojega izvršnega sveta. Predsedstvo SFRJ je ocenilo, da sta se javni red in mir na Kosovu do določene mere ustalila in da so izpolnjeni pogoji za ukinitev izrednega stanja. Predsedstvo SFRJ je prepričano, da bo ta odločitev pripomogla k nadaljnjemu izboljšanju stanja na Kosovu in v državi kot celoti.
Z večino glasov pa je predsedstvo SFRJ na včerajšnji seji tudi sklenilo, da oprosti od nadaljnjega prestajanja
zaporne kazni 108 tako imenovanih političnih zapornikov.
Predsedstvo Jugoslavije je obenem prepričano, da bo sklep o preklicu izrednega stanja na Kosovu pozitivno vplival ne le v tej pokrajini temveč v vsej državi. Sklep so sprejeli tudi ob upoštevanju demokratičnih procesov, ki so v teku v Jugoslaviji in ki nudijo možnost reševanja kosovskega vprašanja na demokratičen način in v ozračju miru.
Predsedstvo SFRJ zahteva od vseh organov SR Srbije, avtonomne pokrajine Kosovo in Jugoslavije, da se maksimalno angažirajo pri izvrševanju svojih dolžnosti v okviru ustave in zakona ter vzpostavljanja pravne države. Predsedstvo obenem pričakuje od vseh državljanov pokrajine Kosovo, da s svojim odgovornim obnašanjem in izkazovanjem pripravljenosti za demokratično reševanje v okviru skupnih reformskih gibanj in demokratizacije družbenega in političnega življenja v Jugoslaviji doprinesejo k nadaljnji stabilizaciji stanja na Kosovu in k vračanju zaupanja med ljudmi.
Otroci, učitelji in šofer umrli v šolskem avtobusu, ki je zašel sredi križnega ognja
V Bejrutu je vojna med Aounom in Džeadžeo terjala žrtev enajstih nedolžnih šolarčkov
Z/S bo še proučil vprašanji mejnega pasu in vmmov
BEJRUT — Bratomorna libanonska )na je včeraj zahtevala nov in izred-Q , visok krvni davek, ki je še posebno la x aten' *cer 9re za srnrt enajstih šo-$lt ov' štirih učiteljev in šoferja šol-(jSga avtobusa, s katerim se je skupi-rutPeljala proti krščanski polovici Bej-
ku^ki avtobus je redno vozil otroke, Kj 0 obiskovali šolo »Ecole des freres Aha el1" v muslimanskem delu Bej-ko j’doma do šole in nazaj. Včeraj, trgcjj,, ^ali avtobus nissan privozil do nem Ctl° znanega prehoda pri narod-jf-A !nUzeju, se je vozilo znašlo sredi s)Cjtne9a ognja naprotnih si krščan-žee enot generala Aouna in Džead-
rdex PA^evanju prvih reševalnih ekip re;;',e9a križa, naj bi mali avtobus pre-rei . s kroglami, vozilo je nato zgo-kov IV njem je umrlo devet šolarč-irt V- 6 uiit;elji ter šofer. Dva otroka n bčltelja so reševalci skušali prepe-v bolnišnico, a so zaradi težkih Pelkin umrli že med prevozom. Nes-<'° je menda preživelo pet oseb.
Pokol na šolskem avtobusu je spro: žil prve otipljive reakcije prav v obeh krščanskih taborih. Prvi je reagiral Džeadžea, ki je po radiu prebral sporočilo, v katerem zanika, da bi bili njegovi vojaki soudeleženi pri pokolu. Dejal je tudi, da ni šlo za streljanje pač pa za mino, ki je eksplodirala v neposredni bližini avtobusa, sicer pa naj bi nesreča terjala tri žrtve.
Ze nekaj minut za tem je radijskemu mediju izočil svoje sporočilo tudi general Aoun, ki je prav tako zavrnil sleherno obtožbo za vpletenost. Medtem ko se je po radiu odvijala besedna vojna med obema krščanskima voditeljema, je bil Bejrut prizorišče še enega atentata. Tokrat je močna eksplozija popolnoma porušila dve nadstropji bejrutskega poslopja, v katerem so imele svoj sedež elitne Aounove enote »strike force«. Eksplozija, do katere je prišlo le dva kilometra od Aounove rezidence-bunkerja, naj bi terjala tri žrtve, tri oficirje krščanske vojske, povsem neznano, čeprav visoko, pa je število ranjenih.
BEOGRAD — Zvezna vlada je včeraj umaknila predlog zakona o razširitvi obmejnega pasu ter o olajšavah pri vstopanju tujih turistov v »letu evropskega turizma«.
Predstavnik vlade je delegatom odbora za notranjo politiko v zvezni skupščini omenjeno odločitev pojasnil s potrebo po kompleksnejšem preučevanju vseh razsežnosti, prednosti in pomanjkljivosti sprememb režima na meji. Glede olajšav za tujce pa je dejal, da mora ZIS najprej preučiti, kakšne rezultate bo dala najnovejša odredba, po kateri morajo gostje iz vzhodnoevropskih držav ob prestopu jugoslovanske meje obvezno zamenjati 200 dolarjev. Pred tem ukrepom so nastajali na »vzhodnjaških« mejnih prehodih nepopisni zamaški, saj je cvetela črnoborzijska trgovina. Prav tako jugoslovanska vlada meni, da »niso izključeni določeni ukrepi Italije in Avstrije. Z vizumi pa tako in tako že dolgo grozi ZRN.« Vsekakor torej želi jugoslovanska vlada z uvedbo kakršnihkoli olajšav še malo počakati, (dd)
Senat uzakonil vladni odlok
o priimkih
— Pozno zvečer smo pre-viaHVest' da Je senat uzakonil šaniai °dlok o kočljivem vpra-ko p-jSP^enieinbe v izvirno obli-ianx„ *a^izma nasilno poitali-W Z11*1 priimkov. Vladni od-I"®* poroča tiskovna agenci-katJNSA, v glavnem ukinja ne-re$j 6 norme Mussolinijevega žjvp a' ki so ustvarjale hude te-Poi» .v Postopku za spremembe Qa*ljančenih priimkov. mtZ^enjeni dekret omogoča vr-Un, , **virnega priimka prizade-so v ni'hovim naslednikom, ki Htti i	dekreta, s katerim
UjeRjfašizem poitalijančil prii-je J" 12 skope agencijske vesti ukren®°te razumeti> da vladni Vračii Pespešuje postopek za po-IzviZ10 slovenskih priimkov v ,r°o obliko.
Hrvaška volilna kampanja že dosega vrhunec
Tudjman prepričan v svojo zmago
BOGO SAMSA
ZAGREB — Ozračje in vse okoliščine so izjemne. V veliki palači Doma športa poteka svojevrstna tekma: mali nogomet med reprezentanco ZKH - Stranko demokratske promjene in Hrvatske demokratske zajednice. Predsednik Franjo Tudjman je svoj del tekme končal, ves je še zasopel, občinstvo ga toplo pozdravlja. Hodi vzravnano, resno, vzvišeno, generalsko. Takoj je pripravljen za razgovor, le deset minut oddiha potrebuje, da se ohladi.
Pomenek poteka v slačilnici, atleti so odšli, ostali pa so budni stražarji. General je strogo službeno vljuden, jasen in kratek.
Večkrat ste ponovili, da boste zmagali, da bo na volitvah zmagovalec HDZ. Zakaj? S čim to utemeljujete?
»S tem, da je na Hrvaškem med 33 strankami edino HDZ dosledno za demokratično prenovo, svobodo in suverenost hrvaškega naroda.«
Je vplival na vašo politiko Miloševič ali vaše stranke brez Miloševiča ne bi bilo?
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zgodovinski uspeh: Milan, Sampdoria, Fiorentina in Juventus v finalih evropskih nogometnih pokalov
□ □ □
Košarka: danes finale evropskih državnih prvakov Barcelona - Jugoplastika
NA 10. STRANI
Anestezisti
preklicali
napovedane
stavke
RIM — Anestezisti so preklicali stavko, napovedano za prihodnje dni. Do preklica je prišlo potem, ko se je sindikalni predstavnik aneste-zistov srečal z ministrom za zdravstvo De Lorenzom.
De Lorenzo je obljubil, da bo začel posvetovanja na strokovni ravni, da bi izboljšal delovne pogoje v operacijskih sobah. Glavna zahteva anestezistov in zdravnikov, ki delajo na oddelkih za intenzivno nego, se nanašajo namreč prav na omejitev nevarnosti, katerim so izpostavljeni na delovnem mestu. Minister za zdravstvo je tudi pojasnil, da bi bilo nesmiselno nadaljevati s politiko prisilnih vpoklicev v službo stavkajočih delavcev in da je zato izbral pot odkritega soočanja. Napovedal je tudi, da bo v dogovoru s sindikatom anestezistov, sestavil posebno komisijo, katere naloga bo slediti posodabljanju operacijskih sob v spoštovanju strogih zakonov ES.
Litovski parlament je Mihailu Gorbačovu medtem že poslal dokument sprave
Moskva sploh ni imela namena omejiti dobave plina in petroleja uporni Litvi
VILNIUS — Moskva še zdaleč ni nameravala omejiti ali celo prekiniti dobave plina in'goriva Litvi, kot so predvčerajšnjim pisali časopisi. Tiskovna agencija Tass je namreč včeraj objavila izjavo sovjetskega viceminis-tra za petrolejsko industrijo, Aklima Mihamezjanova, ki je med drugim potrdil, da je šlo za golo natolcevanje, ki naj bi ga spodbudile predvsem alarmantne vesti z Zahoda. Oskrba torej poteka brez omejitev, kljub temu pa so se na bencinskih črpalkah v vsej Litvi včeraj ustvarile dolge vrste avtomobilistov, ki so si hoteli preskrbeti kar največ bencina. Za moskovsko vlado je ta panika popolnoma odveč, tudi litovske pristojne oblasti menijo, da razpolagajo z zadostnimi zalogami. Kaže pa, da previdnost ni nikoli odveč, zato je predsednica litovskega parlamenta Prunskienova že odpotovala na Norveško, kjer bo proučila možnosti »zamenjave« doslej edinega dobavitelja energetskih prvin, to je Moskve.
Litovski parlament je včeraj zasedal ves dan, nato pa je predsedniku Gorbačovu predložil spravni dokument, v katerem pojasnjuje, da ne bo odločal o novih zakonih, če bo Moskva pristala na preliminarna pogajanja o odcepitvi. Delegacija litovskega parlamenta bo na ta račun že danes odpotovala v Moskvo in skušala uveljaviti predlog predsednice Prunskienove, da se preliminarna pogajanja začnejo še pred 1. majem.
Moskovsko trdo linijo na račun Litve pa je včeraj prvič uradno ocenila washingtonska uprava. Ministrski predsednik James Baker je zagrozil, da bodo ZDA primorane uvesti prav tako ostre ukrepe, če bo Moskva »zatrla litovske želje s silo«. Washington namreč podpira zahteve Litovcev po neodvisnosti in meni, da bi se moral konflikt med Litvo in Moskvo zgladiti na diplomatski način. Skratka, Gorbačov mora biti previden, kajti obstaja nevarnost krhanja gospodarskih odnosov med SZ in ZDA.
Socialistična zveza proučila izid volitev
Jugoslovanska ljudska armada spoštuje obstoječo zakonodajo
BEOGRAD — Vsem, ki- jim je do resnice in argumentov, je znano, da vojska nikomur ne grozi in da se obnaša dosledno v skladu s svojo ustavno vlogo. Pripadniki JLA imajo enake ustavne pravice glede sodelovanja v političnem življenju države kot tudi drugi državljani SFRJ.
Tako je včeraj na redni tiskovni konferenci predstavnik zveznega sekretariata za ljudsko obrambo polkovnik Vuk Obradovič odgovoril na vprašanje, zakaj vojska v zadnjih mesecih celo grozeče dela očitne napake in se vmešava v dogodke na notranjem pluralističnem prizorišču. To vprašanje ne temelji na dejstvih, je dejal Obradovič.
Ni se mogoče boriti za pravno državo, ob tem pa spoštovanje zakonov razglasiti za provokacijo, rušenje demokracije in vmešavanje v politično življenje nekoga, je predstavnik ZSLO komentiral odmeve na vložitev kazenske ovadbe proti dr. Jožetu Pučniku, kandidatu za predsednika predsedstva Slovenije, ki je podpisal plakat Demosa za slovensko vojsko.
Po zakonu o kazenskem postopku je bil pooblaščeni vojaški organ dolžan vložiti ovadbo tudi po službeni dolžnosti, poleg tega pa je bila to tudi njegova državljanska obveznost. To, da je bilo protizakonito dejanje storjeno v času volilnih dejavnosti, ne spreminja narave samega dejanja, saj tudi med predvolilno kampanjo in volitvami veljajo kazenski in drugi zakoni. Gre za znano
in priznano pravilo v vseh pravnih državah, je poudaril polkovnik Obradovič.
Zvezni sekretar za ljudsko obrambo bo kmalu predlagal spremembe določil ustreznih predpisov, ki se nanašajo na možnost uporabe verske literature, posredovanja relikvij in drugih podobnih predmetov, namenjenih zadovoljevanju verskih potreb posameznikov, kot tudi na udeležbo verskih obredov zunaj vojašnic in drugih vojaških objektov, je sporočil Obradovič. Dejal je, da je že urejeno, da je mogoče izkazati vojaško čast umrlim pripadnikom JLA, ki jih bodo pokopali ob religioznih obredih.
Novinarje je zanimalo tudi to, ali so utemeljene trditve, objavljene v časopisu Intervju, češ da je a'rmadni general Veljko Kadijevič podpisal dokumente, na osnovi katerih so menda posamezne, zelo dragocene predmete iz zapuščine Josipa Broza Tita preselili iz Beograda v Zagreb, Ljubljano ali na Brione. Zahtevali so tudi ko- j mentar časopisnih trditev, da so menda v tajnem predoru pod rezidenco Josipa Broza na Dedinju našli neizmer- -no velike količine zlata.
Polkovnik Obradovič je dejal, da general Kadijevič ni podpisal nobenih dokumentov, o katerih pišejo v časopisu Intervju. Objavljena informacija je, po Obradovi-ču, povsem zmontirana in ima verjetno politično ozadje. ZSLO ne razpolaga z nobenimi podatki o velikih količinah zlata v Užiški ulici, ki naj bi jih menda našli, je zatrdil Obradovič. (dd)
Na včerajšnji tiskovni konferenci v Parizu
Predstavili 43. Cannes
LJUBLJANA — V javnosti so prisotne ocene o katastrofalnem porazu, pa tudi o relativnem uspehu Socialistične zveze. Volilni rezultat je po eni strani poraz za SZDL kot frontne krovne organizacije paradržavnega tipa, ki v večstrankarstvu nima več političnega prostora, po drugi strani pa relativno ugoden izid najmlajše politične stranke, ki samostojno nastopa od 9. januarja letos.
V vodstvu SZ so bila deljena mnenja o tem, ali imeti kongres pred ali po volitvah, no zdaj je, kar je, in kongres bo verjetno 9. junija. Na kongresu bodo zaokrožili strankarsko podobo, zelo verjetno prekinili z dvojnim članstvom in kolektivnimi člani, se kadrovsko in organizacijsko prenovili. Viktor Žaklje je dejal, da se sodobne stranke vse manj razlikujejo pri opredeljevanju temeljnih vprašanj (vse so za trg, pluralizem, odnos do okolja), razlikujejo pa se po »umazanih podrobnostih«. Borut Šuklje je predstavil programska izhodišča za kongres: sp za socialno državo (z racionalizacijo služb naj bi dosegli socialni standard izpred nekaj let in ga nato zviševali), za srednjeevropsko vizijo v zunanji politiki, so za to, da skupščina Slovenije razveljavi vse federalne akte, ki so v nasprotju z interesi Slovenije, na področju ekonomske politike pa se zavzemajo za pospeševanje in restrukturiranje namesto restrikcij, za delno prodajo državne lastnine zasebnikom, ta kapital pa naj bi usmerili kot državne deleže v progresivne sektorje ekonomije.
Primož Hinz je dejal, da ni prav, da član volilne komisije pred TV kamero sešteva skupaj glasove, ki sta jih dobili ZKS-SPD in SZ, Viktor Žakelj pa dodal, da so objektivno opozicija (ter) da ni razloga, da bi v naprej sklepali s komerkoli trajne vezi, bodo pa sodelovali na tistih konkretnih programih, ki jim bodo blizu, zato je strah pred koalicijo odveč.
Odločili so se tudi, da z organi SZDL Jugoslavije ne bodo več sodelovali, želijo pa sodelovati z novimi socialističnimi strankami v Jugoslaviji, tudi tistimi, ki pridevnika socialistični ne bodo imele v imenu, bodo pa sorodne po programu. Za prehodno obdobje pa predlagajo koordina-tivno telo, ki bi pripravilo vse potrebno za oblikovanje nove Socialistične zveze. Hkrati umikajo predloge
za že izvoljene člane SZ Slovenije in oba kandidata za člana predsedstva SZDL Jugoslavije.
Primož Heinz je ocenil volilni apel škofov, objavljen v Družini, kot neke vrste manipulacijo, saj so bila religiozna čustva izrabljena v politične namene, kar ni v skladu niti z vatikanskimi dokumenti, niti z ustavo.
Na vprašanje, kam z velikim apetitom Socialistične zveze po tem, ko ima SZ po ustavi drugačno vlogo, je Jože Smole odgovoril, da so mnogi že poiskali nove službe, nekateri so šli v pokoj, za ostale, zlasti strokovno politični in administrativni kader pa iščejo rešitve. V parlamentu bodo skušali doseči, da bi za to preusmerjanje dobili na voljo nekaj časa in našli rešitve v interesu delavcev.
Ciril Zlobec, član predsedstva Slovenije: »Pred volitvami smo deponirali naše volilne napovedi. Sam sem dal SZ 5 odstotkov glasov. Nobena stranka ni to, kar misli sama o sebi, je rezultat vseh v političnem prostoru. Hoteli smo biti novi in se ne odpovedati staremu. Zato naj bo kongres socialistov. Tisti, ki ne morejo pretrgati s preteklostjo, se morajo s tem soočiti. Gre za nov kriterij: stranka velja toliko, kolikor ima mest v parlamentu, vse drugo je poezija.
Kar zadeva izid glasovanja za člane predsedstva pa pravim, da se je slovenski narod obnašal zelo tradicionalistično. Izbral je dva pisatelja (določil se je za kulturo, ki je konstitutivni del slovenstva), za kmeta, saj je kmetijstvo prav tako konstitutivni element, ter za predstavnika zelenih, ki je nov, a vendar podoben element.
Jože Smole, predsednik SZ: »Če mene vprašate, sem član KP od leta 1943 in svojega prepričanja ne bom spreminjal, nisem pa član stranke demokratične prenove, ker se kot komunist ne strinjam s konceptom...«
Viktor Žakelj: »Če ima razvita Evropa z 10 in več tisoč dolarji na prebivalca v vladi leve grupacije, pomeni, da ideja socializma ne sodi na smetišče zgodovine. Po moji oceni smo na levici mi, del socialistične demokracije, del ZK (en del je desni), del želenih in del liberalcev. Mi smo medsebojno konkurenčne stranke, imamo isto volilno telo, izid pa je odvisen od kredibilnosti«, (dd)
PARIZ — Na včerajšnji tiskovni konferenci v Parizu je zadobil svojo dokončno obliko letošnji 43. canneski filmski festival. Za slovensko stvarnost je bila še najbolj razveseljiva vest, o kateri se je sicer neuradno govorilo že nekaj tednov, da bo Godinov film Umetni raj, za katerega se je sicer znalo, da bo potoval v Čannes, uvrščen v netekmovalni program uradne selekcije. Drugače povedano pomeni, da bo slovenski film delal družbo Kurosawi, čigar Sen bo odprl festival 10. maja, Schra-derju, Felliniju, De Oliveiri, Waj-di, Clementsu, Musterju ter Roe-merju, ki bodo prav tako deležni posebnega tretmana.
Menda bo v netekmovalni program uvrščen tudi Tavianijev film
II sole anche di notte, za katerega so na tiskovni konferenci sicer dejali, da bo v tekmovalni selekciji.
Med filmi, ki se bodo letos borili za zlato palmo, bo tudi najnovejši film Giuseppa Tornatora Stanno tutti bene. Francijo bodo zastopali med drugimi tudi Taver-nier in Rappeneau (Cyiano de Bergerac z Gerardom Depardieu-jem), na Croisetti pa bodo prisotne še poslastice kot češkoslovaški film Uho, ki so ga cenzurirali pred desetimi letiin bo šele sedaj na ogled, ali film iz Burkine Faso. Letos bodo ZDA tekmovale kar s tremi filmi pomembnih režiserjev kot so Lynch, Eastwood in Parker. Vse bo ocenjevala žirija, ki ji bo predsedoval Bernardo Bertolucci.
Umrl je režiser Frederic Rossif
PARIZ — Srčna kap je sinoči pre' kinila ustvarjalni zagon znanega do-kumentarista Frederica Rossifa. Reži' ser je bil po rodu Črnogorec, saj se j® rodil na Četinju 1922. leta, po študiju režije v Rimu pa se je preselil v Pa' riz.
Avtorji dokumentarnih filmov so 1® redkokdaj zvezdniki, Rossifa pa lahko primerjamo z Ivensom, saj sta bih obe imeni poznani tudi širšemu krogu gledalcev. Rossif je podpisal ni2 nepozabnih dokumentarcev o naravi' njegovo remek delo pa ostaja najbrž kratki film o španski vojni Mourir h Madrid (1963), čeprav ne gre prezreti Temps du ghetto o vašavskem getir Že nekaj let od tega je popolnom3 opustil delo z arhivskimi material* (snemal je tudi portrete znanih sli" : karjev) in se posvetil analizi ekosistemov in živalskega življenja.
• Tudjman prepričan
»Ne gre za Miloševiča, temveč za zgodovinske izkušnje hrvaškega naroda, odtlej, ko je Jugoslavija nastala, od leta 1918, pa po drugi svetovni vojni, od leta 1945 do danes. Srbi niso nikoli privolili v skupnost jugoslovanskih narodov, v federacijo, zanje je Jugoslavija vedno bila velika Srbija. Srbsko javno mnenje se nikoli ni sprijaznilo z obstojem Hrvatov, s suvereno in enakopravno Hrvaško. Leta 1928 so v beograjskem parlamentu ubili Radiča. Iz enakih razlogov danes ubijajo že mrtvega Tita in hočejo razkosati njegovo truplo.«
Kako gledate na Jugoslavijo, lahko sploh še obstaja?
»Lahko, toda samo kot zveza suverenih držav.«
Z Beogradom kot glavnim mestom?
»Ni vprašanje, kje bo glavno mesto, če se bomo demokratično dogovorili o konfederaciji. Če pa se ne bomo, potem je veliko bolje, da
gredo Slovenija, Hrvaška in Srbija samostojne v Evropo. Hrvaška demokratska zajednica prvič v zgodovini svobodnega hrvaškega naroda postaja vodilna demokratična sila in jamči državljanski mir, svobodo, pravice in enakopravnost vsem.«
S tem je general končal razgovor, na naše vztrajanje pri nevarnostih in možnosti, da pride do napadov, pa je samo še odsekano odgovoril, da se ničesar ne bojijo, ker so strnjeni, močni in enotni. Takrat so mu povedali, da se nogometna tekma končuje z izidom 1:1, toda že čez nekaj minut je HDŽ zabila drugi odločilni gol v vrata prenoviteljev. Vse ob burnem ploskanju ne preveč številnega, toda za HDZ navdušenega občinstva. Kakšen bo izid v nedeljo?
Iz bivšega generala, sedanjega predsednika močnega hrvaškega nacionalistično obarvanega gibanja, smo že na vratih istisnili končno oceno o volilnem sistemu in bodoči večini: »Komunisti so naredili zakon, v saboru bo veliko predstavnikov združenega dela, kar bo njim v prid.«
Najvišji predstavnik HDZ je torej oprezen, spravljiv, vljuden in skuša predstaviti svojo stranko demokratično, prav nič revanšistično, sklicuje se celo na Tita, predvsem pa noče razbijati Jugoslavije. V njihovih javnih izjavah, še zlati v koreografiji njegovih mitingov, pa so stvari popolnoma drugačne. V nedavni televizijski oddaji je njegov predstavnik kmet Babič odkrito zagrozil s sodniki, sodnim postopkom in preganjanjem vseh nekdanjih odgovornih ljudi, je za dosledno denacionalizacijo od zgoraj, ne oziraje se na gospodarske in socialne posledice.
Povsem drugačno je ozračje v šestem nadstropju marmornate bele stolpnice, v kateri so razni uradi in volilni štab Koalicije narodnega sporazuma. Odbor pod predsedstvom Savke Dab-čevič-Kučar zaseda že nekaj ur. Na koncu sklene, da se bodo uklonili prepovedi zagrebškega sekretariata za notranje zadeve, ki je zaradi javne varnosti prepovedal zborovanje na Trgu republike. Očitno so zadovoljni z uspehom, saj so pritegnili pozornost vseh javnih medijev.
Povrh bodo še dokazali, da so za red, n# spoštovanje zakona, tudi, kadar se z njim ne stri' njajo. Povrh so naredili največjo možno reklam0 za zaključni miting, ki so ga že napovedali: g°' vorila bo Savka na trgu pred stolnico. Na tefli trgu morda zato, ker je najbližje Trgu republik0 in zborovanju izpred dvajsetih let, po katerem r Tito obglavil takratno hrvaško preveč liberalk partijsko in državno vodstvo? Ali zato, ker je m* zu nadškofiji in kardinalu Kuhariču, o kater®1^ govore, da se javno ne izreka za nobenega, P® _ mizo pa vneto pomaga Koaliciji narodnega sp° razuma?
Bitka v troje se torej v Zagrebu nadaljuje, je vroča bitka, toda hkrati tudi presenetljivo 1 j na pravi športni ravni. V Sloveniji gredo vsi s je predsedniški kandidati na slovesno obilno ^ okusno kosilo. V Zagrebu pa se pomerijo na P^. jateljskem nogometnem turnirju. Za zgodovn^ zmagala je Koalicija narodnega sporazuma, ® Zeleni, na tretjem mestu je Tudjmanova zadnja pa je ZKS - Stranka demokratske prenove.

Po osnutku, ki ga je pripravila združena opozicija
Italijani na Obali za urejen položaj v novi slovenski ustavi
KOPER — Razmišljanje o tem, kako bodo po novem opredeljeni položaj in pravice obeh avtohtonih narodnostnih skupnosti v Sloveniji, Italijanov in Madžarov torej, je sprožil osnutek nove ustave, ki ga je pripravila združena opozicija Demos, objavil pa tednik Demokracija. Osnutek je resda kratek in jasen, z enostavnimi členi, ki zagotavljajo delovanje ustanov politične demokracije in delitev oblasti. Vendar pa je tudi pomanjkljiv in to v delih, ki določajo odnos države do državljanov, ki niso pripadniki slovenskega naroda, torej tudi do obeh narodnostnih skupnosti. Demosov osnutek nove slovenske ustave ponuja še državo centralističnega tipa, ki ne priznava regionalnih posebnosti in možnosti večcentričnega razvoja.
Prvič so se o tem pogovarjali v Kopru. Skupnost Italijanov Antonio Gramsci je v začetku tedna pripravila izmenjavo mnenj komunistov, socialistov, liberalcev in predstavnikov Demosa z Obale. Najbolj odmevno je bilo zagotovo razmišljanje liberalca Franca Jurija tudi v imenu Skupine 88 in zavzemanje za poseben regionalni statut, ki bi Istri priznal vse njene posebnosti namesto dosedanjega pol-kolonialnega odnosa centrov Ljubljane in Zagreba, kji sta regiji nenehno jemala in le malo dala.
S koprskega pogovora so se razšli s sklepi o tem, naj novo ustavno besedilo vključi tudi varstvo italijanske skupnosti in posebnosti tukajšnje regije. Osnutek takega posebnega statuta naj bi skupaj z liberalci pomagali pripraviti tudi predstavniki drugih političnih strank v tem prostoru. Te naj bi narodnost podprle v njenih prizadevanjih za ohranitev in razvoj vloge političnega, gospodarskega in kulturnega subjekta.
Dan zatem so Koprčani tematski pogovor o mestu italijanske narodnosti v novi slovenski ustavi pripravili v
COMI-ju, politični stranki Italijanov v Piranu. Udeležili so se ga tudi dr. Peter Jambrek, soavtor Demosovega osnutka, Peter Bekeš in Tatjana Juratovec za ZKS - Stranko demokratične prenove,- pisna prispevka sta poslala dr. Danilo Turk, podpredsednik znanega Bavconovega sveta za varstvo človekovih pravic in Franco Juri. Sklepati je bilo o strinanju, da narodnostima dosežene pravice ne smejo biti okrnjene - sedanja raven zaščite in posebnih pravic naj bi pomenila izhodišče za novo ustavo. Takšno vsaj naj bi bilo mnenje velike večine v parlamentu. Soglašali so tudi s priznavanjem regionalnih posebnosti; predstavniki političnih strank pa so že povedali, da bosta imeli obe avtohtoni narodnostni skupnosti v pogajanjih pomembno mesto.
V	COMI-ju so predstavili svoje teze za ustavo Slovenije, ki mora ohraniti obstoječo zaščito in narodnostne pravice. V slovenski vladi predlagajo tudi oblikovanje ministrstva za obe avtohtoni skupnosti in zamejske Slovence; odločitve, ki zadevajo Italijane in Madžare naj bi bile prej usklajene v pristojnih samoupravnih narodnostnih skupnostih. Tudi v prihodnje, menijo v Piranu, gre ohraniti skupščinsko komisijo za narodnosti, v vseh drugih pomembnejših delovnih telesih pa uveljaviti načelo »plus dva«, kar pomeni, da morata biti med člani vedno tudi Italijan in Madžar. V piranski politični stranki Comunita Italiana predlagajo še, naj Slovenija od Jugoslavije prevzame vse mednarodne dogovore in sporazume, ki zadevajo avtohtoni narodnosti v republiki in vprašanja človekovih pravic.
V	obrambo Demosovega osnutka nove slovenske ustave je bila v obeh tematskih pogovorih izrečena kritika italijanski skupnosti, da v pripravah ni sodelovala.
MIRJAM MUŽENIČ
FERNETIČI — Slovenska kmečka zveza iz sežanske občine je pripravila včeraj opoldan na ttiejnem prehodu Fernetiči demonstracijo prti širitvi obmejnega Pasu. Na Fernetičih se je zbralo tiskaj deset pripadnikov te stranke, pripeljali so tudi dva traktorja ih delili letake, na katerih je pisalo: Najbolj varna je odprta meja. Ne želimo vojske na pragu domačij. Za zaupanje med ljudmi in na-todi. Na koncu pa so natisnili še ^dnjo kitico Prešernove Zdravlji-Ce: Žive naj vsi narodi...
. Simboličnega protesta proti širitvi obmejnega pasu se je udeležil tudi član pokrajinskega vodiva SSk Terčon, ki je izrazil vso Podporo tej pobudi. V tiskovnem Poročilu stranke je rečeno, da se Pdi SSk odločno protivi razširitvi ^mejnega pasu, saj bi to dejanje l1'-‘menilo korak nazaj za dobroso-,eclske odnose. Rečeno je tudi, da 1 manjšine, ki živijo ob državnih najbolj občutile posledice eh ukrepov.
MANJŠINSKI MOZAIK	^jf 'ml JirLji h!
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi	.Ml
Piše: Pave! Stranj	■lir »'Vra LiiiW<UUlWll ""	"
Istroromuni: jezikovni otok na istrskem polotoku
Istrski polotok visi kot velika vreča, v katero je zgodovina pljuskala svoje valove, tako iz severne smeri, iz srednje Evrope, kot iz južne in jugovzhodne, zlasti z Balkana. Etnične plasti so se v njej kopičile in oblikovale po različnih logikah, odvisno pač od dejavnikov, ki so tedaj prevladovali v zgodovini. Glavna ločnica, razvodje med slovansko in latinsko poseljenostjo se je oblikovala ko je prva pritiskala iz notranjosti dežele v smeri obale, druga pa z obalnega pasu proti jedru. Meja'ni bila nikoli povsem jasno zarisana, a v tem članku bo govor o neki tretji narodni skupini, ki je v teku zgodovine ostala vpeta v ta prostor: to so Istroromuni.
Za istroromune se je uporabljal tudi izraz "Čiči", ki je danes znan predvsem kot zemljepisna oznaka za širše področje njihove nekdanje naselitve, predno jih je asimilacijski proces skrčil na sedanje jezikovne otoke. Čičarija je kraška planota, ki se razsteza od ceste Trst-Reka, kot nekaka naravna meja med slovenskim ozemljem in Istro, ki ga zaključujejo Brkini.
Kot narodnostni pojem je Čičarija domovina balkanskih beguncev, ki so se priseljevali z Juga nekako od 15. stoletja dalje, kar jasno navezuje njihovo gibanje z vse močnejšim pritiskom Turkov, ki so vzdolž balkanskega polotoka sprožili več takih selitvenih valov. Kaže, da so bili izvirni Čiči predvsem vlaškega rodu (o pomenu besede Vlah bo izčrpneje govor v naslednjem prispevku). Vlahe lahko tu na kratko označimo kot starejše prebivalce Balkanskega polotoka, ki so pod vplivom poromunili svoj jezik in se ohranili kot nomadski pastirji. Vlahi so bili nomadi, v kolikor so se premikali s svojimi čredami z zimskih paš na poletne. Zaradi te svoje mobilnosti so bili tudi najbolj uporaben "čoveški material", ki so ga lahlo velesile tistega časa uporabljale za naseljevanje svojih strateško občutljivih ali opustošenih področij.
Tako so na primer hrvaški Frankopani sprva naselili Vlahe naselili na otok Krk, kjer so se do danes že povsem asimilirali. Od tu do Istre ni bilo več daleč in iz prvih naselbin okoli Učke so se nato Čiči postopoma razširili proti zahodu, delno tudi proti jugu, zlasti ob bregovih danes že izsušenega jezera Cepiči. Iz svoje prvotne nomadske pastirske kulture so se postopoma preusmerili na vzrejo konj in v dobi, ki je nam najbližja, so bili najbolj znani kot oglarji in trgovci z drvmi ali s kisom.
V teku petih stoletij je seveda bližina hrvaške večine opravila svoje. Prevzeli so hrvaški jezik, bodisi v čakavski kot v kajkavski različici, a ne-
kaj sledov nekdanje kulture in govorice je vendarle ostalo.
Najpomembnejši označevalec je vsekakor jezik. Edina vas, v kateri še živi star istroromunski jezik so Žejane (po njihovo Jejani) ob vznožju Šije (1.086 m). Čeprav je vpliv urbanizacije in industrializacije vnesel tudi v to vas modele mestnega življenja in učinke prevlade mesta nad podeželjem, se je vendar ohranilo tudi nekaj starih vrednot. Jstroromunščina, ki se je ohranila v Žejanih ni več razumljiva za današnje Romune, še najbolj je podobna romunščini, ki jo govorijo "Cincarji" v Makedoniji, na Bolgarskem in še kje drugod na Balkanu in celo v Mali Aziji.
Poznavalci opozarjajo na pomembno posebnost žejanskega jezikovnega otoka; z razliko od drugih "mikrokoz-mosov" se je stara govorica v tej vasi prenesla tudi na mlajši rod. Seveda je domača govorica rezervirana za domače odnose, v uradnih stikih vskoči hrvaščina, pri starejših pa tudi istro-beneško narečje. Zanimivo je, da se je jezik ohranil in prenesel še na današnji mlajši rod, kljub pomanjkanju vsake oblike zaščite ali uradnega priznanja tej govorici (na primer v šoli), čeprav v Jugoslaviji obstaja, med raznimi narodnostmi in etničnimi skupinami, tudi romunska.
Čeprav v manjši meri se je istroro-munščina ohranila še v nekaterih vaseh na jugozahodnih pobočjih Učke.
Ta kulturna dediščina ni osredotočena le v Žejanih, istroromunsko "otočje" obsega še nekaj vasi na juh-gozahodnih pobočjih Učkke: Sušnjevi-ca, Kostrčane, Noselo in Brdo. Le nekaj rodov nazaj pa je bilo slišati staro govorico tudi v vaseh, ki so danes že povsem pohrvatene in ki v bistvu obrobljajo celotno področje Čičarije: Mune, Vodice, Jelovice, Golac, Poljane, Šapjane, Lanišče, Račja vas, Prstenih in še druge vasi.
Popis iz leta 1921 je naštel na celotnem istrskem območju 1.644 prebivalcev, ki so kot pogovorni jezik navedli istroromunščino. Tajni fašistični popis po narodnostih iz leta 1936 jih je naštel 2.069. Današnje ocene govorijo o največ tisoč pripadnikoh tej skupini.
Poleg domačega jezika ima pomembno vlogo pri ohranjanju starih izvirnih tradicij glasbena kultura. Na območju Čičarije so se ohranili starodavni glasbeni inštrumenti fcindra", meh, "dvojnice"), poleg tega pa tudi značilno dvoglasno petje in plesi. Tudi ta kulturna dimenzija opozarja na precejšnjo trdoživost: med čalni skupnosti niso le sposobni izvajalci, ampak tudi izdelovalci teh inštrumentov. Njihova kultura ni to rej še za muzej.
V Rečicah protestirajo
iljAlRSKA BISTRICA — Spontano onp^bistriško gibanje za zmanjšanje pra maževanja okolja in hitrejše od-fljiTPanje posledic ekoloških razvoj-j j* napak v preteklosti je v zadnjem lle 'NPdo Se eno, strokovno uteme-ski?0, razsežnost. Prebivalci krajevne t^Pnosti Rečice podpisujejo protes-.Paticijo zaradi spuščanja fenolne-aima in lesnega prahu iz Lesonita. a*co so protesti zaradi onesnažene eirii smrchjivih in zdravju nevarnih str «J iz tovarne organskih kislin, netila Kovnega in neprimernega odlaga-jž .1?6varnih odpadkov, neustrezne lo-Cl]e bodoče centralne čistilne na-i/ave in drugih okolju in ljudem *0dljivih podrobnosti, dobili še en sCjPfičljiv, množični poudarek. Po be-lon-*1 enega °d funkcionarjev te KS, qa Ja Batiste, je doslej protest, ki so 4„ haslovili na Lesonit in občinsko Pi-rk- no, podpisalo že skoraj 300 V mvaicev, ki živijo v bližini tovarne.
miji poudarjajo, da se v zadnjem pijana tem območju povečuje število Pih bolezni. To povečevanje ne-
dvomno lahko pripišemo tudi dejstvu, da po podatkih iz leta 1988 Lesonit na leto spusti v zrak 3,9 tone fenola in neizmerne količine lesnega prahu, ki glede na klimatske razmere dan na dan pade na okoliške, pa tudi bolj oddaljene obdelovalne površine. Kombinacija fenolnih plinov in lesnega prahu pa je po mnenju prizadetih prebivalcev strupena!
Zato Rečicanci od odgovornih zahtevajo, naj ustavijo tak način proizvodnje, dokler s spremembo tehnologije ne bodo preprečili emisije prahu. Hkrati naj zagotovijo redne meritve onesnaženosti zraka, ki naj bi jih opravljala nevtralna strokovna inštitucija.
Prebivalci Rečice še pričakujejo, da bosta skupščina in Lesonit takoj javno odgovorila na zastavljena vprašanja in pripravila informacijo o vzrokih za takšno stanje, seveda pa zahtevajo odgovornost Lesonita za nastale nevzdržne razmere in nasilje nad ljudmi in
naravo.
J. O.
D/~ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKb TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
OBVESTILO DELNIČARJEM
^ smislu sklepa rednega občnega zbora delničarjev Tržaške kreditne banke z dne 24.03.1990 sporočamo, da se s 23. aprilom t.l. prične
IZPLAČILO dividende
za poslovno leto 1989.
j'^‘dende se izplačajo proti predložitvi delnic pri banki. Dodatne °rmacije s tem v zvezi nudi tajništvo direkcije v sedežu banke v Trstu, ul. F. Filzi št. 10.
Morje prozorno in brez čezmernega cvetenja
PIRAN — Morje je prozorno, kot že dolgo ni bilo, trenutne raziskave in analize morskih vzrocev prav nič ne kažejo, da bi v severnojadranskem morju prihajalo do kakršnihkoli neravnovesij. Iz tega po seveda še ni mogoče napovedati, kako se bo morje obnašalo čez dober mesec ali dva. Drugo ugodno vest so nam povedali na Inštitutu za biologijo ljubljanske Univerze, kjer so že dobili ves za letos predviden denar, namenjen spremljanju kakovosti obalnega morja, kmalu pa naj bi dobili tudi republiški delež za program skupnih raziskav cvetenja morja, ki so ga zastavili v delovni skupnosti Alpe-Jadran.
Slovenija in Hrvatska bosta za ta program z naslovom »Nastanek sluzastih agregacij v severnem Jadranu,« skupaj zagotovili 800 milijonov lir, samo Slovenija pa 280 milijonov lir ali približno 2,8 milijona din. Biologi nameravajo večji delež tega denarja nemudoma pretopiti v raziskovalno
opremo, saj so predvsem jugoslovanske znanstvene inštitucije skopo opremljene. Raziskave morja pa sodijo po finančni plati med najbolj zahtevne.
Članice delovne skupnosti Alpe-Jadran sicer že tri leta sodelujejo pri celoletnih raziskavah spremljanja sanitarne kakovosti obalnega morja. Letos pa so si v okviru Observatorija severnega Jadrana (s sedežem v Trstu) zadali še nalogo spremljanja pojava alg. Poleg beneškega, rovinjskega, tržaškega in piranskega raziskovalnega inštituta, sodeluje tudi Zoološki inštitut dunajske Univerze. Vzorce jemljejo približno vsake tri tedne, med seboj pa so si razdelili posamezne točke v severnem Jadranu, ki so stalna odjemna mesta. Prvič so jih vzeli marca in takrat ugotovili, da je morje v glavnem prozorno, le na nekaterih mestih so ugotovili zanemarljive količine ne-kajcentimetrskih kosmičev algastih
združb. Še v marcu je bilo morje nekoliko nadpovprečno toplo, ob zadnjih raziskavah pred nekaj dnevi pa so ugotovili, da se morje praktično sploh ni ogrelo in da je zato trenutno hladnejše kot ponavadi v istem obdobju -da so torej temperature trenutno pod povprečnimi v aprilu (med 11,4 in 12,1 stopinje Celzija).
Znanstveniki Morske biološke postaje Piran imajo na skrbi pet odvzemnih mest, ki obidejo v dveh dneh. Rovinjski znanstveniki, ki imajo večje področje in več nadzornih točk, potrebujejo dalj časa. Dokončne rezultate pa potem obdelujejo teden do deset dni in bodo aprilske raziskave dokončno znane šele prihodnji teden, ko jih bodo inštituti medsebojno uskladili. Do polovice julija načrtujejo skupaj šest raziskovalnih križarjenj. V Piranu pa bi radi prišli do nekaterih novih raziskovalni sond in druge opreme, ki bi jim omogočala kakovostnejši nadzor in hitrejše opravljene analize morja. Če bi morje zacvetelo v takem obsegu, kot je lani, bi se na morje podali večkrat.
Zanimivost, ki sicer v znanstvenem svetu ne pomeni kakšne posebno nove teorije o. dogajanju v morju, je, da opažajo letos precej več zooplankton-skih rakcev - (bičkarjev) ceponožcev, ki se prav radi hranijo z zloglasnimi (sluzastimi) kremenčastimi algami. Lani jih je bilo v kubičnem metru morske vode zmeraj manj kot sedet tisoč (znanstveniki te mikroskopsko majhne rakce z nemalo težavami štejejo pod mikroskopi), letos jih je po petkrat in celo osemkrat več. Dokler bo v morju veliko teh rakcev, smo lahko brez skrbi, saj se dobesedno pasejo s prej omenjenimi planktonskimi algami in ni bojazni, da bi se te preveč razcvetele. Toda razmere se lahko kaj kmalu spremenijo.
BORIS ŠULIGOJ
Izola: plošča slovenskim borcem
TRST — Prihodnjo nedeljo, 28. t. m., bodo v Izoli odkrili spominsko ploščo slovenskim borcem, ki so padli v bojih v Makedoniji, Grčiji in Albaniji in še v drugih krajih Jugoslavije proti nacifašizmu, za mir in svobodo v svetu.
Govornik na slovesnosti bo Tone Gošnik, medvojni politični komisar partizanske čete »Primorje«, ki se je, skupno z grškimi partizanskimi borci, borila proti okupatorju.
Skupnost slovenskih borcev NOV Makedonije, Grčije in Albanije s sedežem v Izoli vabi na slovesnost svojce padlih ter svojce, po vojni umrlih članov omenjene skupnosti, kot tudi vse druge borce NOVJ in aktiviste iz Izole in bližnjih krajev.
Pred odkritjem spominske plošče bo, prav tako v Izoli, zasedanje Skupnosti slovenskih borcev NOV Makedonije, Grčije in Albanije, na katerem bodo podali poročila o opravljenem delu v letih 1986-1990 ter sprejeli program dela za prihodnja štiri leta; sledile bo volitve članov in delegatov za osrednji odbor preko-morcev - borcev NOVJ.
Po odkritju spominske plošče bo v prostorih Srednje gostinske in turistične šole v Izoli še tovariško srečanje s skupnim kosilom.	N ^
Deželni svet odobril zakon o komisiji za enake možnosti
V podporo načelu o enakopravnosti in težnjam žensk po uveljavljanju
Ob istem času predstavitev tržaške številke Fontane
Drevi osrednja predstavitev Stranjeve knjige o Slovencih
»Komisija deluje na institucionalnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem področju z namenom, da odstrani vse ovire, ki posredno ali neposredno diskriminirajo ženske.« Tako pravi paragraf drugega člena zakona o »ustanovitvi deželne komisije za enake možnosti med moškim in žensko«, načelno opredeljuje funkcije tega posvetovalnega organa, ki bo po včerajšnji skoraj soglasni odločitvi deželnega sveta (proti so glasovali predstavniki MSI, medtem ko se je listar Cecovi-ni vzdržal) v kratkem začel delovati tudi v naši deželi. Z odobritvijo ustreznega zakona, ki je dejansko povzel vsebino petih zakonskih predlogov, se je Furlanija-Julijska krajina med zadnjimi uvrstila v krog dežel, ki so izpolnile ustavne obveze in prisluhnile priporočilom Evropskega parlamenta.
Čeprav je bila včerajšnja razprava v deželnem svetu samo mestoma živahna in ji je med občinstvom sledilo relativno malo žensk, pa so snovanje posameznih zakonskih osnutkov in pripravo skupnega teksta vseskozi spremljale precejšnje polemike. Prepričanje, da ustanovitev komisije za enake možnosti, v bistvu prinaša ženskam privilegije oziroma zaščito, je prišlo večkrat na dan, kot se je še bolj pogosto kazalo brezbrižje do tematike, ki naj bi zadevala izključno žensko populacijo.
O ne preveliki zavzetosti svetovalcev za obravnavano vprašanje sta med drugim pričala tudi slabo zasedena svetovalska dvorana in prostor za novinarje. Res je sicer tudi, da so bila stališča posameznih strank že znana, saj je pri izdelavi skupnega besedila, ki je šlo v splošno obravnavo, že prišlo do soočenja in usklajevanja mnenj.
Tekst je na osnovi zakonskih predlogov KD, Furlanskega gibanja, PSI, KPI in PSDI izdelal ožji odbor šeste deželne komisije, ki se je med drugim lani sestal s celo vrsto ženskih združenj in gibanj, da bi prisluhnil pripombam čimširšega kroga tistih, katerih izraz naj bi nova komisija pravzaprav bila.
V skladu z odobrenim zakonom, ki bo stopil v veljavo že ob objavi v uradnem vestniku in kateremu je deželni svet dosodil tudi nujnostni postopek, bodo deželno komisijo za enake možnosti med moškim in žensko sestavljale: svetovalka za uresničevanje načel o enakosti v tratmaju moških in žensk in devetnajst voljenih članic, od katerih je 15 predstavnic raznih združenj žensk, štiri pa so strokovnjakinje za posamezna področja. Članice komisije s posvetovalnim glasom pa so tudi vse deželne svetovalke.
ni organ deželnega sveta in odbora, sodi sicer pod okrilje deželne vlade, v glavnem pa naj bi enemu in drugemu posredovala informacije in znanstvene raziskave o ženski stvarnosti v deželi, zbirala in prenašala sugestije »iz ženskih vrst« in pripravljala predloge za konkretne posege na raznih področjih, kjer se očitno ali zakrito kaže diskriminacija do žensk.
Cele kopice vprašanj, ki jih prinaša tako imenovana ženska problematika, novi deželni zakon ne bo rešil. Kot so poudarili zagovorniki ustanovitve deželne komisije za enake možnosti, bo novo posvetovalno telo nedvomno pripomoglo, da se bo o ženski problematiki vsaj več razpravljalo in razmišlja-Ijo, kot je bilo doslej v navadi. Veliko pa bo seveda odvisno tudi od delovanja in zavzetosti komisije in njenih članic, (bip)
V	imenu ljubezni do žensk
Ženska je nadvse ljubljena oseba, sploh nepogrešljiva, saj jo je že narava obdarovala z nezamenljivo vlogo. Sicer pa je ženska tudi »motor vseh ljudi« (Gambassini LpT), »kvas človeštva« Cecovini (LpT), v Trstu pa se je itak že tako uveljavila, da je uvedla matriarhat (Gambassini). Čerfiu bi torej sprejemali posebna zakonska določila v njeno korist, so se nekateri spraševali med včerajšnjo razpravo v deželnem svetu, saj bi s tem po eni strani rušili ravnovesje, ki ga je ustvarila narava (Gambassini), po drugi strani pa uvajali diskriminacijo na račun moških (Coiro MSI).
Sicer tudi misovci globoko ljubijo ženske, tako globoko, da ne morejo in nočejo delati razlik med moškimi in ženskami (Coiro).
V	imenu sodobnejših prepričanj kot je npr. feminizem je Gambassini premagal svoje dvome glede zakona. Njegov strankarski kolega Cecovini pa jih ni, češ da »pot do ženskega zadoščenja ne more voditi preko nekega zakona«, (bip)
Po številnih obrobnih predstavitvah bodo knjigo Pavla Stranja »La comunita sommersa — Gli sloveni dalla A alla Ž«, ki je izšla jeseni lani pri Založništvu tržaškega tiska in ki je namenjena predvsem italijanskim bralcem, predstavili danes v eni od osrednjih tržaških dvoran, in sicer v konferenčni dvorani tržaške Trgovinske zbornice v Ul. San Nicolo 5. Knjigo so prvič predstavili, sicer samo slovenskemu občinstvu, v Slovenskem klubu, nato so zanjo pokazali zanimanje nekateri manjši tržaški kulturni krožki, kot je krožek Maria Theresia. Njena — dejali bi — osrednja predstavitev, pa bo danes ob 18. uri na pobudo Narodne in študijske knjižnice in družbe PONTECO.
Kot je znano, ponuja knjiga vse najosnovnejše podatke za poznavanje zgodovine in sedanjega življenja slovefiske manjšine v Italiji. Avtor je vknjigi strnjeno nakazal gospodarski, družbeni in politični razvoj manjšine vse od polovice prejšnjega stoletja do danes, njeno sedanjo politično in kulturno raznolikost ter najpomembnejše institucionalne dejavnosti, od kulture do športa.
Knjigo bodo danes predstavili prof. Jože Pirjevec, bivši ravnatelj deželnega sedeža RAI Guido Botteri ter primarij pediatričnega oddelka Otroške bolnišnice Burlo Garofolo in občinski svetovalec Franco Panizon.
Ob istem času (ob 18. uri) pa bodo v Tržaški knjigarni predstavili zadnjo monografsko številko koprske revije Fontana, ki je v celoti posvečena tržaškim ustvarjalcem. Tržaška številka Fontane je posvečena spominu na kulturni, ustvarjalni in človeški lik Josipa Tavčarja, prinaša pa besedila tridesetih tržaških avtorjev, ki so že doživeli knjižno objavo. Ne gre sicer za antološki zbornik, ki naj bi prikazoval vse tržaške besedne ustvarjalce in ki bi nudil izčrpne podatke o tržaškem leposlovju, vendar za pregled sedanjega ustvarjanja že "blagoslovljenih" avtorjev, ki so — kot rečeno — doživeli vsaj eno knjižno objavo.
V	kavarni San Marco o velikem Zoranu Mušiču
V	kavarni San Marco bodo drevi ob 18. uri predstavili novo monografijo goriške-ga in svetovno znanega umetnika Zorana Mušiča, ki je pred kratkim razstavljal svoje grafike tudi v Galeriji Tržaške knjigarne. Monografijo so izdali Občina Celovec, Delovna skupnost Alpe-Jadran in Bank fiir Kdrnten und Steiermark ob retrospektivni razstavi tega velikega umetnika, ki bo od 5. maja do 24. junija v celovškem Kunstlerhaus. 'Drevi bodo namreč predstavili tudi razstavo, na kateri si bo mogoče ogledati risbe, akvarele in guaše, ki jih je Mušič ustvaril od leta 1945 do leta 1990.
Na predstavitvi bodo sodelovali celovški občinski odbornik za turizem Jandl in celovški občinski odbornik za kulturo Metelko, ki seveda želita reklamizirati to pomembno razstavo, ter tržaški občinski odbornik za šport, turizem in prosti čas De Gioia (kot je mogoče znano, sta se Trst in Celovec s turističnega vidika pobratila).
Prijava Razsodišča za pravice bolnika
Pobudo so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci
Zdravniki naj spoštujejo dostojanstvo bolnikov
Kljub temu da je julija 1989 Vsedržavna federacija zbornic zdravnikov odobrila novi moralni kodeks, opažamo, da se še dogajajo primeri — o katerih lahko z omiljeno sodbo trdimo, da so zgražanja vredni — ko ostaja kodeks deveta briga zdravnikov.
V pojasnilo te trditve bomo opisali dogodek, ki se je pripetil 28. marca. Ob 10.30 so nekega ponesrečenca (imel je boleče in oteklo koleno) poslali v ambulanto na specialistični pregled. Ker je imel težave pri hoji, ga je na pregled pospremila žena, katero pa so pri priči in na zelo nevljuden način pozvali, naj se oddalji, da ne bi motila zdravnikovega dela. Potem ko je zdravnik izprašal ponesrečenca o preteklih boleznih (odgovor je bil negativen), se je slednji pozanimal, kako bo z njegovim obolelim kolenom in kakšni izvidi ter terapije bi bili najbolj umestni. Zdravnik mu je kratko-malo odgovoril, da mu teh odgovorov ni sposoben dati. Ne da bi črhnil, mu je nato vrnil potrdilo, s katerim ga je zdravnik z oddelka za hitro pomoč poslal v ambulanto, na hrbtno stran potrdila pa je zapisal nekaj nerazumljivih besed. Sele s pomočjo bolničarke je pacient nato lahko spoznal, da gre za navodila družinskemu zdravniku.
Tudi obnašanje ortopeda, ki je opravljal svoj poklic v izpostavi (bivši Saub) v
Ul. Nordio, je vredno posebne opombe, vendar v tem primeru je že posegel glavni zdravnik te zdravstvene strukture. Nezaslišano je namreč, da zdravnik prisili paciente, da ga čakajo, medtem ko sam gre po plačo, in da bolnika grobo nagovori s frazo »kaj pa vam je«, a ga že po prvem stavku »pred petnajstimi dnevi sem padel« grobo ustavi, ne da bi pacientu dal možnost, da obrazloži svoj primer, nato pa mu še brez pojasnil celo zagrozi, da ga bo oklofutal, če se ne takoj oddalji.
Z obema primeroma je Razsodišče za pravice bolnika seznanilo vodstvo KZE in Zbornico zdravnikov. Pri tem pa moramo opozoriti, da že dalj časa nismo prejeli prijav o tako žaljivem obnašanju zdravstvenih delavcev, obnašanju, ki tepta dostojanstvo bolnega državljana. Žal pa moramo ugotavljati, da se podobni dogodki še dogajajo in da jih bolniki velikokrat zamolčijo.
Zato vabimo vse bolnike, ki so doživeli podobno nasilje ali so vsekakor mnenja, da zdravstveni delavci niso spoštovali njihovih državljanskih pravic, naj se obrnejo na Razsodišče. Sedež je v Ulici Donota 36/a, odprt pa je vsak dan od 17. do 19.30.
Bruna Silvestri Braida
Predsednica Razsodišča za pravice bolnika
Trst bo sredi maja gostoval mednarodno konferenco o ro-ro pomorskih prevozih
Od 15. do 17. maja letos se bo na Tržaški pomorski postaji odvijala 10. mednarodna konferenca in razstava RO-RO 90. Gre za eno izmed najpomembnejših mednarodnih prireditev, posvečenih pomorskim prevozom, gotovo pa za najpomembnejšo oziroma za praktično edino pomembno, ki je specializirana na področju tako imenovanih ro-ro pomorskih prevozov. Tako imenujemo tovorne trajektne prevoze, se pravi pomorske prevoze kamionov in sploh samohodnih tovornih vozil, ki danes predstavljajo glavno obliko tovornih pomorskih prevozov za krajše proge povsod po svetu.
Mednarodna konferenca in razstava RO-RO bo letos na sporedu v Trstu, potem ko so jo že priredili v Monte Carlu, Nici, Hamburgu in Goteborgu na Švedskem. Kot so povedali na včerajšnji predstavitvi na Tržaškem vesesejmu, sta tržaška pristaniška in velesejemska ustanova predlagali pri-, rediteljem Trst za sedež te periodične manifestacije že pred 4 leti, predlog pa je bil sprejet pred dvema letoma. Takoj nato se je začela propagandna akcija. Prvi prospekti so se pojavili že na prejšnji izvedbi, ki je bila v Goteborgu leta 1988, pozneje pa so jih razposlali kakih 20 tisoč na vse konce sveta in z njimi seznanili izvedence ih delavce na tem področju ne samo z osnovnim programom 10. izvedbe, temveč tudi s Trstom in njegovim pristaniščem.
Konferenca bo, kot rečeno, trajala tri dni, razdeljena pa bo na deset delov, ki bodo obravnavali problematiko ro-ro prevozov z najrazličnejših vidikov, od trgovinskega do lad-jedelskega in pristaniškega. Eden izmed teh delov- bo namenjen predstavitvi pristanišč Furlanije-Julijske krajine, se pravi pristanišč v Trstu, Tržiču in Portu Nogaru. Bogat bo tudi družabni program. Udeleženci konference si bodo namreč lahko ogledali razstavo o Langobardih v Vili Manin v Passarianu, obiskali bodo lahko tržaško in druga deželna
pristanišča, zanje bodo priredili posebne vožnje po Trzaš- ! kem zalivu itd.
Na včerajšnji predstavitvi so govorili predsednik in rav- 1 natelj velesejemske ustanove Gianni Marchio in Giorgio Tamaro ter ravnatelj pristaniške ustanove Luigi Rovelli. Podčrtali so, da prireditev mednarodne konference RO-RO 90 pomeni veliko pridobitev in hkrati priložnost za Trst. Računajo, da bo prišlo okrog 700 izvedencev iz 20 držav, in sicer iz Švedske, ZDA, Švice, Norveške, Kanade, Španije, Poljske, Nemčije, Danske, Nizozemske, Jugoslavije, Francije, Finske, Velike Britanije, Egipta, Belgije, Nigerije, Avstrije in iz Sovjetske zveze. Na razstavi bo sodelovalo več kot 10 držav, poleg tega pa pričakujejo tudi več desetin časnikarjev. Ravnatelj velesejma Tamaro je zračunal, da bodo vsi ti udeleženci pustili v Trstu vsaj milijardo lir.
Seveda pa bo konferenca predstavljala priložnost za Trst predvsem v nekem drugem, daljnosežnejšem smislu. Trst se bo pač lahko svetovni specializirani javnosti ponudil kot pristanišče izrednih in dokaj slabo izkoriščenih možnosti, saj bi lahko povezoval srednjo Evropo s Sredozemljem, z Bližnjim in Daljnjim vzhodom. O tem je na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci govoril predvsem ravnatelj pristanišča Rovelli, medtem ko je predsednik velesejma Marchio dejal, da je njegova ustanova prireditev RO-RO 90 v Trstu od vsega začetka podprla, ker bo prinesla nove spodbude enemu izmed nosilnih sektorjev tržaškega gospodarstva.
Poleg velesejemske in pristaniške ustanove bodo pr1 prireditvi RO-RO 90 sodelovali Občina Trst, Dežela Furla-nija-Julijska krajina, Tržaška letoviščarska in turistična ustanova in drugi. Prispevali bodo skupno kakih 250 milijo' nov lir. Prireditve bi se moral udeležiti tudi minister za prevoze Bernini.
V dvorani Mladinskega doma v Boljuncu
Razstava o mlinih reke Gfinščice
Dolina Glinščice nudi etnologom veliko snovi za raziskovanje preteklosti. Ena izmed zanimivosti so prav gotovo mlini, ki so bili v preteklosti raztreseni ob toku te reke in so bili za prebivalce Botača in Žavelj ena izmed primarnih gospodarskih dejavnosti.
V nedeljo, 22. aprila, ob 11. uri bodo v dvorani Mladinskega doma v Boljuncu otvorili razstavo posvečeno prav mlinom Doline Glinščice, ki so jo pripravili Silvester Metlika, Miran Bandi in boljunski župnik, g. Franc Vončina v sodelovanju in s strokovnim vodenjem E. in A. Halupce.
Razstavljeni dokumenti, ki so bili izrecno fotokopirani za to priložnost, so prav gotovo pomembne zgodovinske vrednosti. Naj omenimo vsaj kupoprodajno pogodbo srednjeveškega mlina, ki je bil last »Henricusa de La-pide« iz leta 1276, nekatere, komaj odkrite in za to priložnost razstavljene mape struge reke Glinščice iz XVIII in XIX stoletja ter vrsto etnografskih predmetov in orodja, med katerimi je mlinski oder in t. i. »kulo na palce«, ki je pravo srce hidravličnega stroja.
Prireditelji razstave želijo med dru-
gimspodbujati pri šolski mladini zanimanje za zgodovino krajevnega gospodarstva.
Razstava bo odprta do nedelje, 6. maja, in sicer s sledečim urnikom: ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. in
od 16. do 18. ure ob delavnikih; v torek, četrtek in soboto od 16. do 18. ure. Vstop prost.
Na sliki (foto Halupca): notranjost zapuščenega mlina pod Boljuncem vzdolž reke Glinščice.
Po zapisu v Primorskem dnevniku
Veliko zanimanje bralcev za izgubljenega psička
V	nedeljski velikonočni številki Primorskega dnevnika je bil objavljen prispevek
pod naslovom »Nekaterim pa prazniki pomenijo še več samote«.	I
V	njem sem opisala dogodek s starejšo ženico, ki je v Ljudskem vrtu izgubil0 svojega psička Pipa, za katerega je bila prepričana, da ji ga je kdo ukradel. Zapisal0 sem, kako je bila lastnica prizadeta, kako smo ji hoteli in želeli vsi pomagati in kak° žal nam je bilo, da bo praznike preživljala brez svojega Pipa.
Že takoj v ponedeljek sem prejela v uredništvo več telefonskih pozivov, s kateri’ mi so me naši bralci obveščali, da so videli podobnega psa; nekateri v mestnefl središču, drugi spet drugje. Eden od tistih, ki mi je telefoniral, je hotel pripeljati ^ uredništvo celo psa.	■
Včeraj se mi je po telefonu javil tudi Egidij Semec iz Križa, ki ga je opisal0 dogodek tako prevzel - sam je namreč velik ljubitelj živali - da mi je po telefon0 javil, da je videl psa, ki je odgovarjal mojemu opisu v bližini tržaškega Arzenal0’ Nekaj ljudi mu je povedalo, da videvajo psa že nekaj dni na tem območju, da pa n vedo, če ima ali nima gospodarja. Naš sogovornik je nekaj časa počakal, da se je pe vrnil na isti kraj, hotel ga je ujeti, pa mu je pes zbežal. V želji, da bi ženici ‘. Ljudskega vrta pomagal, me je o vsem obvestil in bil pripravljen tudi psa še napre>
vrnil na isti kraj, hotel ga je ujeti, pa mu
usod0
iskati, če bi seveda šlo zares za izgubljenega Pipa.
Velik interes in zanimanje naših bralcev za ta dogodek, predvsem pa za — psička Pipa in njegove lastnice, me je presenetil. Zato sem se že včeraj dopolo vrnila v Ljudski vrt. Lastnice Pipa sicer nisem dobila; srečala pa semdva starci moška, ki sta mi povedala, da so Pipa našli in da je ženica srečna in zadovoljna. ^ Mislim, da bodo te novice veseli vsi, ki jih je zgodba presunila in ki so pokaz tolikšen interes, da bi ženici pomagali, da bi prišla do svojega psa.	s0
Ker ne vem za njeno ime, niti za njen naslov, se zato zahvaljujem vsem, « želeli na kakršen koli način pomagati rešiti ta problem.	,	, na b°
Ne vem, če ženica govori slovensko in če čila naš dnevnik. Če je tako, P prav gotovo vesela, ko bo izvedela, kakšne solidarnosti je bila deležna m . ■ z globoko so naši bralci občutili njeno bol in kako zadovoljni bodo, ko bodo se n mojim zapisom izvedeli, da je imela zgodba tudi dober konec. ^	^ Lukeš
Kaj bo v Nabrežini po majskih volitvah?
Devinsko-nabrežinski komunisti za novo koalicijo s PSI in SSk
Devinsko-nabrežinski komunisti že razmišljajo o novi upravni koaliciji v devinsko-nabrežinski občini in ponujajo roko zelenim, socialistom in Slovenski skupnosti. KPI je mnenja, da je prejšnji občinski odbor delal pod negativnim vplivom Krščanske demokracije in zato pozivajo volilce, naj ustvarijo pogoje, da bo ta stranka res potisnjena v opozicijo in da bodo izvolili občinski odbor, ki bo resnično odgovarjal interesom in potrebam krajevne skupnosti. Komunisti vsekakor nočejo podpisati »belih menic« z nikomer in so za jasne račune z morebitnimi bodočimi zavezniki, katerim očitajo nekatera protislovja. Socialistom, posebno na pokrajinski ravni, da težijo po
»protizgodovinskem« zavezništvu z melonarji, SSk pa, da se je nekajkrat podredila »škodljivi logiki oblasti«. KPI je vsekakor mnenja, da bi morale stranke že v volilni kampanji jasno razkriti ljudem svoje povolilne politične načrte.
O teh in o podobnih vprašanjih je tekla beseda na torkovi predstavitvi kandidatov in programa nabrežinske KPI, ki sta jo uvedla Walter Škerk in Giorgio Depangher, med poročevalci pa je bil tudi eden izmed treh nosilcev liste Luciano Ceschia. Povprečna starost kandidatov KPI je 40 let, na listi pa je tudi šest neodvisnih, vsega skupaj trinajst. novih kandidatov v primerjavi z zadnjimi volitvami. Komu-
nisti, kot rečeno, računajo na izboljšanje političnih odnosov s PSI in s SSk ter na tesno sodelovanje z zelenimi, ki se letos prvič predstavijo na volitvah. V tem sklopu so že povabili na razgovor predstavnike občinskih sekcij SSk in PSI. Veliko pozornost namenjajo v volilnem programu perečim problemom' uravnovešenega razvoju krajevnega teritorija. V torek je bilo na ta račun slišati že znane kritike upravi glede Sesljanskega zaliva. Novoizvoljeni občinski odbor bo moral vsekakor po mnenju KPI pozorno spremljati dosledno izvajanje vseh urbanističnih planov na tem področju. Beseda je tekla tudi o načrtovani obrtniški coni in o Kraškem parku, ki ga bo morala upravljati Kraška gorska skupnost.
Volilna kampanja v devinsko-nabrežinski občini poteka do sedaj konec koncev precej mirno, brez večjih polemik in medsebojnih obtožb, čeprav jo melonarji in neofašisti skušajo na vsak način zapeljati na znane nacionalistične tire, pri čemer jim je objektivno priskočila na pomoč KD, posebno s kandidaturo bivšega poslanca, zastopnika notranje nacionalistične desnice Giacoma Bologne. Demokristjani kažejo vsekakor letos večje zanimanje za volitve v repentabrski in zgoniški občini. Danes ob 13. uri bodo tako imeli prvi volilni shod pred zgoniško cerkvijo, jutri ob 19. uri pa bodo predstavili volilni program v prostorih Kulturnega doma na Colu.
Tudi v Dolini je volilna kampanja v polnem teku. Sinoči je v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu predstavila svoje kandidate in programe SSk, nocoj ob 20.30 pa so na vrsti socialisti. Javne predstavitve se bodo poleg nosilca liste Marina Pečenika udeležili nekateri pokrajinski in deželni voditelji PSI.	s. x.
Predsedniki vseh volišč v treh okoliških občinah
Tržaško prizivno sodišče je v prejšnjih dneh uradno imenovalo predsednike volišč v treh okoliških občinah (Devinu-Nabrežini, Zgoniku in Dolinij, kjer bodo 6. in 7. maja upravne volitve. Manjka le še imenovanje predsednika edinega volišča v repentabrski občini.
V	devinsko-nabrežinski občini, kjer bo 14 volišč, so bili za predsednike imenovani: Raimondo Carli (volišče št.l), Simon Kralj (2), Aljoša Terčon (3), Paolo Carli (3 bis), Domenico Hvalic (4), Maria Dorotea Brecelj (5), Giuseppe Kravanja (6), Alenka Franceschini (7), Hadrijan Zaccaria (8), Silvana Hvalic (9), Sergio Ghersetti (10), Stanislav Kariž (11), Anastasia Gruden (12), Sonia Caldi (13) in Renzo Bagata (14).
V	dolinski občini pa bodo predsedniki volišč (vsega skupaj jih je 11) Majda De Mark Lovriha (1), Viviana Jercog (2), Vanda Švara (3), Nerina Drassich Švab (4), Walter Romano (5), Alessandra Tribuson (6), Roberto Smotlak (7), Fulvia Premolin Zeriul (8), Fulvia Pajusco Zobec (9), Ennio Kuret (10) in Magda Švara (11). V zgoniški občini pa bodo predsedniki volišč Marino Kralj (1), Vasilij Guštin (2) in Marco Braida (3). Ministrstvo za šolstvo je medtem včeraj uradno sporočilo, da od 4. do vključno 8. maja ne bo pouka na šolah, kjer bodo volišča. Pouk se bo redno nadaljeval v sredo, 9. maja.
O proračunu bo glasoval v ponedeljek
Pokrajinski svet bo danes obravnaval le tekoče zadeve
Drevi se bo ob 18. uri sestal tržaški pokrajinski svet. Poleg vrste tekočih zadev bo obravnaval predvsem novo delovno pogodbo, ki jo je že odobrila skupščina uslužbencev. Gre za tri sklepe, prvi od katerih zadeva dodelitev tako imenovanih nagrad za produktivnost, ostala dva pa se tičeta izplačila zaostankov in predujma na nove poviške.
Prvi sklep je že sprejel pokrajinski odbor »pro consilio«, a brez takojšnje izvedljivosti, in zadeva 105 milijonov lir, ki jih bo uprava izplačala za 60 odstotkov po starih kriterijih produktivnosti, ostalo pa na osnovi posebnega sklepa, ki ga bo treba še sprejeti. Odbor bo danes nadalje predlagal svetu takojšnje izplačilo vseh zaosta-
lih prejemkov uslužbencev in predujem za približno polovico poviškov.
Omeniti velja, da pokrajinski svet danes ne bo obravnaval proračuna za tekoče leto, pa čeprav se je zadnjič seja prekinila tik pred glasovanjem o njem. Kot znano, je vzrok za to prekinitev treba iskati v neenotnosti upravne večine, točneje v napovedi socialdemokrata Pertusija, da ne bo glasoval za proračun brez zagotovila, da bo postal odbornik.
Kaže, da Pertusi nima za seboj celotne svoje stranke, njegov problem pa bodo obravnavali jutri pokrajinski tajniki peterih strank upravne koalicije, se pravi KD, PSI, PSDI, PRI in PLI. Kako se bo zadeva razrešila, bo znano v ponedeljek, 23. t. m., ko se bo pokrajinski svet ponovno sestal, da bi glasoval o proračunu.
Srečanje o bodočnosti območja bivše umobolnice pri Sv. Ivanu
V okviru priprav za podrobnostni urbanistični načrt za komprenzorij bivše umobolnice, ki naj bi ga Občina Trst v kratkem sprejela, bo danes na sedežu Pokrajine ob 11.30 srečanje predstavnikov vseh zainteresiranih ustanov.
Minivrha se bodo udeležili župan Richetti, občinski odbornik za urbanistiko Cecchini, predsednik Krajevne zdravstvene enote Rossini, rektor Univerze Trst Fusaroli, predsednik Pokrajine Crozzoli, pokrajinski odbornik za javna dela Berni in pokrajinski odbornik za premoženje Cannone. Namen srečanja je preveriti pristojnosti posameznih ustanov, kar naj bi pripomoglo k izoblikovanju načrta za ponovno
uporabo sedaj popolnoma zapuščenega komprenzorija bivše umobolnice.
Na srečanju naj bi postavili tudi temelje za konvencijo, s katero naj bi razne ustanove sodelovale pri upravljanju raznih skupnih služb.
■ Na sedežu občinske izpostave v
Ul. Paisiello 5/4 se bo 26. aprila ob 20. uri sestal rajonski svet za Valmauro in Naselje sv. Sergija. Na dnevnem redu bo sprejem odstopa svetovalca Alda Brelicha, odobritev koncesije za uporabo dvorane občinskega rekreatorija skupini Ocho Rios, ki bi rada tam vadila, mnenje o možnosti, da bi se praznik Unita in Dela odvijal na igrišču doma Domus Civica ter odobritev manjših stroškov.
Ostale bodo do prihodnjega torka
Zanimivo predavanje dr. Borisa Kariša v DSI
Od danes v Trstu šest enot vojne mornarice NATO pakta
Starejši človek mora biti aktiven in predvsem mora paziti na prehrano
t Pd danes pa do torka, 24. t. m., bo v Paškem pristanišču šest bojnih ladij pakta. Udeležile se bodo vaje peterrent Force 1990« v okviru 40. ("Ovacije sredozemskega bojnega u^evja hitrega posega (NAVOCFOR-tj-fp). Vajo bo vodil poveljnik zavez-jjJ^ega ladjevja za južno Evropo ad-Antonino Geraci, udeležile pa se Na>0c*0 en°te sredozemskih držav njc/O, se pravi Italije, Turčije in Špa-tan 'katerim se bodo pridružile bri-rjpke, nemške in ameriške enote, v leta?*fazi Pa še francoske pomorske in .pske siie.
UHpJe se bodo na vpoklic (»on call«) ff6 *e^ile naslednje ladje: italijanska
EURO, nemški rušilec BAY-te,n / turški rušilec ANITTEPE, bri-begata LIVERPOOL, ameriška
Cpp TATTNAL in španska korveta ^AVnORA. Slovesne aktivacije 40. 23, t UCFORMED, jj0 v ponedeljek, Unit/P' s pričetkom ob 9.30 na Trgu ad®ir'a?e bodo poleg že omenjenega PovelinM beračija udeležili vrhovni pe gj/pk zavezniških sil Južne Evro-njeo plral Jonathan Trumbull Howe, giojj . namestnik general Oreste Gar-agn.;*11, Poveljnik jadranskega oddelka b0 , al .franco Mariotti. Istega dne
šlJRrvl-ltetkoin ob ff- uri na ladB tiskovna konferenca.
Že jutri pa bodo zastopstvo bojnih ladij obiskale tržaške oblasti in od jutri do 22. t. m. pa bodo ladje od 15.30 do 18. ure na razpolago javnosti za obiske.
Štirideseti NAVOCFORMED se bo zaključil v Neaplju 1. junija 1990.
Deželni prispevek za zaščito mater in otrok
Deželni odbor je včeraj odobril prispevek treh milijard lir za štiri pokrajinske uprave, ki v okviru Furlanije-Julijske krajine skrbijo za socialno varnost mater in otrok. Pokrajine bodo tako lahko finansirale dejavnost, ki so jo prevzele po razpustitvi ustanove Onmi. En del prispevka bo Dežela dodelila tudi krajevnim zdravstvenim ustanovam, ki skrbijo za pomoč na domu, nakup oblačil za novorojenčke, mleka, drugih dietetnih izdelkov in pač vsega, kar je v pristojnosti socio-skrbstvenih služb.
Znesek treh milijard lir sodi v okvir načrta, ki ga je deželni odbor pred kratkim sprejel za zaščito materinstva, otroštva in doraščajoče mladine.
Včeraj popoldne je bilo v prostorih Društva slovenskih izobražencev v Trstu srečanje za starejše občane, ki so ga organizirale slovenske dobrodelne ustanove. Gost srečanja je bil zdravnik Boris Kariš, ki je govoril o temi »Higiena in psihosomatika v zrelih le-
tih«. Svoje predavanje je začel z daljšim uvodom o tem, kaj je pravzaprav psihosomatika, nato pa je spregovoril o tem, kaj so pravzaprav psihosomatska obolenja in kako se jim lahko človek v življenju izogne, ali vsaj kako lahko omili njihove posledice.
fVotest šoferjev avtobusov ACT
Port?f®rfr avtobusov Konz v J 9.a za prevoze ACT, ki frlL i lkate FILT-CGIL, ™
Vat 'TčlSDnrti Cr»
namreč ogorčeni u4tlff uPrave Podjetja, ki kij fika J6 ni odobrila plana za 0^hov° osebia 'n n* začela pc p0v° notranje dopolnilne
Zadnii stavki ie unr;
>rn, c O]
Dr	avtr6uila — kot ie na
kasnih prog. Pl tLbi hamr^rekovala tudi.
k'*	^ ''»iuievti
šjkl' ih Popisala s ________
i Odpr^Poštuje novih d ni* uPra!,mn' nadur itd. da ’ si sinrr.ne bo Pristala ° Pr°glasclkati lastii° tor M asilo stavko.
FILT-CGIL proti privatizaciji (tudi delni) državnih železnic
Področno vodstvo tržaškega sindikata FILT-CGIL, v katerega so vpisani železničarji in šoferji avtobusov, je v torek izvolil novega dodatnega generalnega tajnika. Dosedanjega tajnika Claudia Fonzarija, ki bo odslej član deželnega tajništva, bo nadomestil 32-letni šofer ACT Rodolfo Purich.
Na torkovi seji je področno vodstvo ocenilo tudi delo nedavne četrte vsedržavne konference o prevozih, na kateri so po mnenju sindikatov ponovili zahtevo, da ostanejo železnice državne in da je ni mogoče "razprodati" niti delno (se pravi dati nekatere storitve v zakup zasebnikom ali poldržavnim družbam). CGIL se je obregnil tudi ob gmotne zahteve cobasov, ki predpos-
tavljajo novo logiko razdeljevanja sredstev, in sicer logiko najmočnejšega. Najmočnejši pa ni nujno poklicno najbolje podkovan ali najbolj potreben. CGIL poudarja tudi, da pravice delavcev do pogajanja o osebju in o preureditvi podjetja ni mogoče "razprodati" za denar, in da se je treba odločno zoperstaviti strumentalizaciji uprave železnic, ki zlorablja zahteve delavcev podjetij, ki imajo v zakupu nekatere storitve, da pritiska na vlado.
Nazadnje pa CGIL protestira proti odločitvi vlade, da skrči sredstva za državne železnice. Krčenje ne bi vplivalo negativno samo na storilnost in ponudbo železnic, pač pa bi pomenilo ukiniti na stotine delovnih mest.
Richetti včeraj sprejel novega italijanskega konzula v Kopru
Tržaški župan Franco Richetti je včeraj dopoldne na županstvu sprejel na predstavitvenem obisku novega italijanskega generalnega konzula v Kopru dr. Maurizia Lo Reja, ki je pred kratkim prevzel to dolžnost. Na srečanju je tekla beseda o nekaterih aspektih italijanske zunanje politike posebno v luči vsestranskih odnosov z Jugoslavijo, posebno pozornost pa sta govornika posvetila političnim spremembam v sosednji Sloveniji in položaju italijanske narodne manjšine v Istri in na Reki.
V Križu pogreb Zorota Tretjaka
Velika množica domačinov in ljudi iz sosednjih vasi je včeraj v Križu pospremila k zadnjemu počitku Zorota Tretjaka, ki je nenadoma umrl v starosti 70 let. Pokojni Zoro je bil v vasi zelo priljubljen in cenjen, posebno kot lastnik vaške trafike in prodajalne časopisov, ki jo je dolgo let vodil z ženo Bruno, v zadnjem času pa tudi ob sodelovanju hčerke Norme. Rodil se je v kmečko-delavski družini »Pečeretvih«, kot 14-letni fant pa se je odločil za krojaški poklic. Po razpadu fašistične Italije je odšel v partizane, kjer je bil ranjen, decembra istega leta pa so ga fašisti pri Gabrovci na Krasu ujeli in zaprli v tržaški zapor, kjer so ga tudi pretepali in mučili. Januarja leta 1944 so Zorota odpeljali v koncentracijsko taborišče, od koder se je vrnil šele avgusta 1945, to se pravi tri mesece po koncu vojne. Takoj je postal član KPI in nekaj časa tudi vodil eno izmed vaških partijskih celic. Bil je član sekcije VZPI-ANPI, vseskozi pa je od blizu sledil vaškemu kulturnemu in športnemu udejstvovanju.
Ob odprtem grobu se je od Zorota Tretjaka v imenu vaške skupnosti poslovil Ančko Tence, v slovo pa mu je pel moški pevski zbor Vesna. Sožaljem vaščanov in kriških organizacij se pridružuje tudi Primorski dnevnik.
Človek bi lahko živel veliko dlje, je med drugim poudaril, če ne bi bil podvržen raznim zunanjim in notranjim stresom, zaradi katerih prihaja do neskladja med telesom in duhom in torej do raznih fizičnih in psihičnih motenj. Strokovnjaki menijo, da človeka resnično pogojuje način, kako se zna soočati s svojimi problemi, kako zna te probleme sprejemati, kako zna sprejemati dobre in slabe dogodke v svojem življenju. Človek je v svojem življenju pravzaprav igralec, ki zna sprejemati sebe in svojega bližnjega. Če tega ni zmožen, prihaja do nesoglasij, ki se kažejo včasih v raznih fizičnih, pa tudi duševnih motnjah.
Potem ko je poudaril, da bi moral vsakdo ostati tudi v poznih letih aktiven, se prilagajati novim razmeram ter se zanimati za usodo drugih, je dal tudi nekaj praktičnih nasvetov glede zdrave prehrane in zdravega načina življenja v zreli dobi življenja. Predvsem je treba paziti na pravilno prehrano, uživati čim več vitaminov in beljakovin, biti fizično in psihično aktivni, opravljati redno zdravniške preglede, skrbeti za dobre družbene in afektivne odnose in ljubiti naravo.
Prof. Abramijeva, ki je gosta predstavila, je napovedala prihodnje predavanje, ki ga bo imel prof. Šah in sicer o Koroški, katero nameravajo udeleženci teh popoldnevov v mesecu maju tudi obiskati.
Na sliki (foto Križmančič) med včerajšnjim predavanjem v DSI.
N. L.
Ob smrti Zorota Tretjaka izreka svojcem iskreno sožalje
* ŠD Mladina
Sekcija upokojencev CGIL iz Križa izreka družini Tretjak globoko sožalje ob izgubi dragega člana in prijatelja Zorota.
Delovni kolektiv in uprava podjetja Induies izrekata Katji Tretjak in družini globoko sožalje ob nenadni izgubi dragega očeta.
Ob boleči izgubi dragega Bruna sočustvujeta z družino Birsa
Sergij in Milena Požar
V gledališču Cnstallo igra o volku in človeku
»Volčji brat« (Fratello di lupo) je naslov nove mladinske gledališke predstave, ki jo bodo uprizorili v gledališču Cristallo v sklopu predstav Ljudskega gledališča La Con-trada »V gledališče v družbi«. Pred; stavo, ki jo uprizarja turinsko gledališče Assemblea, si bo mogoče ogledati danes in jutri ob 10. uri.
Gre za pravljico, ki sta jo Gianni Bissaca in Pascale Charreton napi-
sala po starih mitih in legendah o odnosu med človekom in volkom in ki pripoveduje o nekem domišljijskem popotovanju, med katerim sta protagonista prisiljena, da razmišljata o pomenu prijateljstva, o ljubezni do živali in do narave.
V glavnih vlogah nastopata sama avtorja igre in Mauro Ginnestrone, ki je med drugim poskrbel tudi za režijo.
SLOVENSKA PROSVETNA MATICA
vabi na predavanje prof. Aleša Lokarja, ki bo jutri, 20. t. m., ob 20.30 v
mali dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu:
"SLOVENSKA NARODNOSTNA SKUPNOST IN RAZVOJNE MOŽNOSTI OBRTNIŠKIH CON V OKVIRU SODELOVANJA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO"
Predavatelja bo predstavil dr. Boris Gombač.
Predsedoval bo Sergij Mahnič.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na predstavitev knjige
Pavla Stranja
La comunitd sommersa
Gii Sloveni in Italia dalla A alla Ž
Spregovorili bodo: prof. Jože Pirjevec, dr. Guido Botteri, prof. Franco Panizon
Trgovinska zbornica, Konferenčna dvorana, Ul. S. Nicolo 5 Danes, 19. t. m., ob 18. uri
Pri organizaciji prireditve sodeluje družba PONTECO
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava PAVLA PETRIČIČA.
V	umetnostni galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) bo do 28. t. m. na ogled razstava slikarke MARIUCCIE POMIATO.
V	muzeju Sartorio (Largo Papa Gio-vanni XXIII 1) je na ogled razstava slikarja UMBERTA TIRELLIJA.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F.
Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito
- je do 20. t. m. na ogled razstava nemške grafične umetnosti po I. svetovni vojni in po II. svetovni vojni. Urnik: od 10.00 do
12.00	in od 15.00 do 18.00.
Na sedežu CPA - Centro piccola arte -Ul. Bernini 4, razstavljata do 24. t. m. naivca GIULIANA BALBI in CLAUDIO CLARI.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bo v soboto, 21. t. m., ob 18. uri odprl razstavo FRANCO DEGRASSI.
V	galeriji Nadie Bassanese - Trg Giotti 8, 1. nad. - bo v soboto, 21. t. m., ob 18. uri odprt razstavo MARIO SALINA.
V	Mladinskem domu v Boljuncu bodo v nedeljo, 22. t. m., ob 11. uri odprli razstavo o mlinih Doline Glinščice, ki so jo pripravili Silvester Metlika, Miran Bandi in župnik g. Franc Vončina v sodelovanju E. in A. Halupce.
izleti
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v sredo, 25. t. m., strokovno vodeno ekskurzijo v Idrijo z ogledom rudnika živega srebra. Odhod ob 8.15 izpred sodne palače v Trstu, oziroma ob 8.30 izpred spomenika padlim v NOB na Opčinah. Prevoz z lastnimi sredstvi. Vabljeni!
koncerti
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri
- V torek, 24. t. m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert za glas in klavir, na katerem nastopata pianistka MARIACONCETTA SOUADRITO in sopranistka ELSA NEGRO. Na sporedu lirike skladateljev Tostija, Respighija, Pizzettija, Beria in Merkuja. Vabjeni!
Gledališče MIELA REINA
Jutri, 20. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert jazz glasbe z RHONDO MOORE.
Gledališče Verdi - Nedeljski koncerti
V	nedeljo, 22. t. m., ob 11. uri bodo na sporedu istočasno trije koncerti in sicer: v Mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) bo nastopil ansambel 1'Insie-me vocale s scensko izvedbo skladbe Adriana Banchierija »La pazzia senile« (Senilna blaznost) s sodelovanjem čembalista Alberta Macrija; v gledališču Verdi v Miljah bo nastopil Komorni orkester gledališča Verdi, ki bo pod vodstvom Severina Zannerinija izvajal Mozartove skladbe: v tržiški cerkvi Chiesa del Rosario pa bo nastopil pihalni orkester pod vodstvom Alessandra Bevilac-que.
Gledališče Rossetti
V	petek, 27. t. m., ob 21. uri bo nastopil s svojim premierskim koncertom v gledališču Rossetti NEW SWING QUAR-TET. Koncert organizira Glasbena zadruga Ars Nova. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti 2.
__________gledališča_______________
VERDI
Simfonična sezona 1989/90
Jutri, 20. t. m., ob 20. uri (red A) premiera Verdijeve opere LUISA MILLER. Režija Franco Giraldi, dirigent Piergior-gio Morandi, zbor bo vodila Ine Meis-ters. V glavnih vlogah nastopajo: A. Ba-naudi, Eleonora Jankovič, V. Bello, R. Frontah, G. Furlanetto in Carlo Striuli ter F. Guina in G. Botta.
Danes ob 18. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi predstavil Verdijevo opero LUISA MILLER glasbeni kritik Angelo Folletto.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina Giulio Cesare predstavila BLACK CO-MEDY Petra Shafferja v režiji Alda Ter-lizzija. Predstava je izven abonmaja. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	torek, 24. t. m., ob 21. uri je na sporedu koncert LUCA CARBONIJA. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Gledališče MIELA REINA
Nocoj, ob 21. uri se bo predstavila gledališka skupina Laboratorio teatro Settimo s predstavo VEGLIE. Nastopata Lelia Serra in Gyula Molnar.
Gledališče Cristallo - LA CONTRA-DA
Danes ob 10. uri bo gledališka skupina Assemblea Teatro iz Turina uprizorila pravljico FRATELLO LUPO. Predstava je namenjena osnovnošolskim otrokom.
Ponovitev jutri, 20. t. m., ob 10. uri.
V	soboto, 21. t. m., ob 20.30 premiera drame MISEL Leonida Andrejeva. Režija Enrico Maria Salerno. Nastopajo: Enrico Maria Salerno, Laura Andreini, Carlo Valli in Pino Michienzi. Predstava je v abonmaju. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
kino
ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri: 18.00, 22.00 La guerra del Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
EXCELSIOR - 19.15, 22.00 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □
EXCELSIOR AZZURRA - 19.30, 21.45 II mio piede sinistro, i. David Day Le-wis, Brenda Fricker.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Oltre ogni rischio.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 A spasso con Daisy, i. Jessica Tandy, Morgan Freeman, Dan Aykroyd.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Asterix e la grande guerra, ris.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.00 Le avventure dL Blanca e Bernie, ris., prod. Walt Dis-ney.
EDEN - 15.30, 22.00 Vanessa e le sue bestie in Femmine sfrenate, porn.,
□ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Harlem nights, r.
Eddie Murphy.
LUMIERE - 16.00, 22.15 Crimini e mis-fatti, r.-i. Woody Allen.
ALCIONE - 17.00, 22.15 Legami, r. Pedro Almodovar.
RADIO - 15.30, 21.30 Una calda femmina da letto, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
Jakob Ruda
danes, jutri, v soboto v nedeljo.
Režija DUŠAN MLAKAR
19. t. m., ob 20.30 - abonma red E 20. t. m., ob 20. uri - abonma red K 21. t. m., ob 20.30 - abonma red F 22. t. m., ob 16. uri - abonma red C in red G
TRŽAŠKI KMETIJSKI KONZORCIJ
CONSORZIO AGRARIO Dl TRIESTE TRST - UL. FABIO FILZI 21/1 DAV. KODEKS 00053570321
SKLICANJE OBČNEGA ZBORA
Redni letni občni zbor se bo vršil v prvem sklicanju dne 28. aprila 1990 ob 9. uri in po potrebi v drugem sklicanju istega dne ob 9.30 na zadružnem sedežu, Ul. F. Filzi 21/1 - Trst - s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	Poročilo izrednega komisarja o poslovanju v letu 1989
2.	Predložitev bilance ter računa dohodkov in stroškov na dan 31. decembra 1989: poročilo nadzornega odbora in odgovarjajoči sklepi.
Trst, 19. aprila 1990
IZREDNI KOMISAR knj. Sante Pavan
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) za posamezne razrede po naslednjem razporedu: jutri, 20. t. m., na sedežu zavoda, Vrdelska cesta 13/2, ob 17. uri: 3. a, 3. b, 4. c in 5. c ter ob 18.30: 4. a, 5. a, 4. b, 5. b in 3. c.
razne prireditve
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov iz Podlonjerja prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo ciklus predavanj o "Zajče-reji in zdravljenju zajčjih bolezni". Predavanje bo danes, 19. t. m., v prostorih Ljudskega doma v Podlonjerju, Ul. Ma-saccio 24. Začetek ob 20. uri. Predavali bodo izvedenci zadruge zajčerejcev in kokošerejcev dežele Furlanije-Julijske krajine.
Sklad Mitja Čuk vabi v sodelovanju s ŠD Mladina na večer diapozitivov PERU - DEŽELA NASPROTIJ v Domu A. Sirka, jutri, 20. t. m., ob 20. uri. Zvonko Vi-dau bo prikazoval vtise s svojega potovanja.
Sklad Mitja Čuk in Slovensko planinsko društvo Trst vabita vse ljubitelje zanimivosti iz daljnih dežel na predavanje PERU - DEŽELA NASPROTIJ. Zvonko Vidau bo prikazal svoje diapozitive s potovanja v Peruju v četrtek, 26. t. m., ob
20.30	v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bodo v ponedeljek, 23. t. m„ imeli slovesno podelitev letošnje hagrade VSTAJENJE, katere je bil deležen v Argentini delujoči slovenski pisatelj Zorko Simčič. Utemeljitev nagrade bo podala prof. Lojzka Bratuž. Večer bo dopolnilo branje iz del nagrajenega avtorja ter glasbena točka. Začetek ob 20.30.
vabi danes, 19. t. m., ob 18. uri na predstavitev 14. številke
literarne revije Fontana
ki prinaša besedila tridesetih slovenskih tržaških besednih ustvarjalcev Vabljenj,
razna obvestila
TPPZ P. Tomažič obvešča, da bo danes, 19. t. m., ob 20.30 vaja samo za orkester. V soboto, 21. t. m., ob 8.30 odhod iz Bazovice z avtobusi na dopoldanski nastop v Pinzano. Po kosilu bo turistični izlet, zvečer ob 20. uri pa bo nastop v San Cirinu.
Kriški pripravljalni odbor vabi predstavnike domačih društev in organizacij ter vse vaščane na sestanek o pripravah na 45-letnico osvoboditve. Sestanek bo v soboto, 21. t. m., ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu.
čestitke
Naš ljubljeni ata RUDOLF PERIC iz Prečnika je 17. t. m. praznoval svoj god in 45. obletnico vrnitve iz Nemčije. Iskreno mu čestitajo vsi, ki ga imajo radi.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 19. aprila 1990
LEON
Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 19.56 - Dolžina dneva 13.43 - Luna vzide ob 3.21 in zatone ob 12.04.
Jutri, PETEK, 20. aprila 1990
HILDA
PLIMOVANJE DANES: ob 1.43 naj-nižja -3 cm, ob 5.55 najvišja 5 cm, ob
12.25	najnižja -29 cm, ob 19.34 najvišja 32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,8 stopinje, zračni tlak 1014,2 mb pada, veter 12 km na uro severovzhodni, vlaga 60-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 11,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gabriele Ottaviani, Alessandro Bortolossi, Maja Grgič, Vanja Grgič, Chiara Brandolin, Cristian Torino, Stefano Dudine, Mario Molinas.
UMRLI SO: 70-letni Zoro Tretjak, 84-letni Luigi Visintini, 93-letna Lucia Supi-cic, 82-letna Maddalena Balestier vd. Co-misso, 83-letna Albina Furlan vd. Urbani, 82-letna Addolorata Simeone, 69-letni Giovanni Cok, 79-letni Maurilio De Rota, 45-letna Graziella Babic por. Canciani, 81-letni Giuseppe Lenhard, 77-letni Antonio Santulin, 38-letna Luisa Zennaro por. Valenti, 90-letna Maria Cherin, 94-letna Margherita Barbo, 52-letni Odino Ellero, 79-letna Zofija Škabar vd. Ravbar, 28-letni Marco Masat.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od torka, 17., do sobote, 21. aprila 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana T, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (MILJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
prispevki
Ob prvi obletnici smrti Stanka Vodopivca darujeta Milka in Rudko Vodopivec 15.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Rudolfa Križmančiča darujeta Milka in Rudko Vodopivec 5.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Karlota Kalca daruje Gospodarska zadruga v Bazovici 50.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na moža in očeta Josipa Guština daruje družina 50.000 lir za SKD Tabor, 50.000 lir za MPZ Tabor, 50.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, 50.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši, 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 50,000 lir za TPK Sirena.
V	počastitev spomina dragega moža Karla darujeta žena Štefanija in vnuk Milan z družino 40.000 lir za cerkev v Bazovici, 40.000 lir za ŠD Zarja, 40.000 lir za Bazovski dom in 40.000 lir za Pogrebno društvo v Bazovici.
Namesto cvetja na grob pok. Karla Kalca darujejo sosedje Z. Križmančič, M. Grgič, F. Križmančič, L. Marc, I. Crociati, B. Kralj, V. Križmančič, M. Grgič, F. Gro-fenik in S. Fonda 35.000 lir za Pogrebno društvo v Bazovici, 35.000 lir za ŠD Zarja,
35.000	lir za KD Lipa, 35.000 lir za bazov-sko cerkev, 40.000 lir za osnovno šolo P. Trubar, 40.000 lir za Bazovski dom in
40.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
V	spomin na Jožeta Guština darujeta Valerija in Bruno Sosič 20.000 lir za MePZ Primorec - Tabor.
V	spomin na Alberta Tenceja daruje družina Košuta (Križ 38) 20.000 lir za MPZ Vesna.
Namesto cvetja na grob pok. Karla Kalca daruje Gizela Fonda 20.000 lir za Bazovski dom.
V	isti namen daruje družina Grgič (Bazovica 13) 20.000 lir za Bazovski dom.
V	počastitev spomina Josipa Guština darujeta Ada in Majda Sancin 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Josipa Guština daruje družina Gobani .50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Jožeta Guština daruje Annamaria Conte 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Guida Grilanca darujeta Ana in Uči Sedmak 20.000 lir za Kulturni dom na Proseku.
Namesto cvetja na grob Pavle Gombač daruje Ester Manzin 15.000 lir za katinar-sko cerkev.
V	počastitev spomina dragih staršev in sestre Karle darujeta Lidija in Nada Kapun 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	počastitev spomina Angele Škerla-vaj vd. Sferzi in sosede Marije Kreševič darujeta Lidija in Nada Kapun 25.000 lir za ŽPZ Tabor - Opčine.
mali oglasi
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku.
OSMICO je odprl Ettore Moro na Pal-kišču 28. Toči domače vino in nudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl Mario Gruden iz Nabrežine. Toči malvazijo in refošk. OSMICO je odprl Frandolič v Slivnem.
Toči črno in belo vino.
ZADRUŽNI CENTER za socialno dejavnost v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, sprejema pismene prošnje za zaposlitev ženskega osebja za oskrbovanje in nego svojih varovancev na domu.
FOTO EGON - Ul. Oriani 2 (Barriera) -vabi na ogled fotografij s križarjenja TPPZ.
PEKARNA in slaščičarna iz Nabrežine nujno išče delavca. Tel. na št. 200231-ZAVAROVALNA agencija v Trstu za' posli mlajšo uradniško moč. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zavarovalnica".
PODJETJE import/export išče fanta z višješolsko izobrazbo v mehaniki. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "IEM".
IŠČEM knjigo Zgodovina 3 za 5. razred znanstvenega liceja, avtorica Marjana Gross. Tel. 231074.
KUPIMO trisobno stanovanje, po možnosti v predmestju. Tel. 415318 - Arma-ni.
PRODAM tovornjak fiat 650/N, edini lastnik. Tel. 225548.
PRODAM fiat ritmo 105 TC, letnik '82, v izredno dobrem stanju. Tel. (0481) 882285 po 14. uri.
PRODAM audi 80 dizel, letnik '81, po ugodni .ceni. Informacije na tel. št' (0432) 861060 po 20. uri.
PRODAM motor cagiva aletta rosa 125, prevoženih 9.866 km, v odličnem stanju. Plačana taksa in zavarovanje do konca leta. Tel. na št. (0481) 78153 v večernih urah.
PRODAM volkswagen. kombi 1.600 za prevoz oseb in materiala po zelo ugodni ceni. Tel. (0481) 882179 od 14.30 do
15.30	ali v večernih urah.
PRODAM ritmo 65 3P, letnik '80, s priključkom za prikolico, v dobrem stanju. Tel. 212823.
PRODAM motor cagiva 125 aletta oro, letnik '86. Tel. 327240.
PRODAM tovorno dvigalo. Tel. 327240' PRODAM golf GTI '86, bele barve, v odličnem stanju, edini lastnik. Tel-299269 od 9. do 12.30.
METALURŠKO podjetje južno od Vidma (Udine) išče ključavničarje z znanjem risanja (strojništvo) ter varilce (elektroda in žica). Tel. v uradnih urah ob delavnikih (0432) 674188.
PRODAM motor laverda lesmo, letnik '87. Tel. na št. (0481) 882307 po 18. uri PODJETJE import/export išče osebo 2 višješolsko izobrazbo v knjigovodstvu in z vozniškim dovoljenjem. Zahteva se odlično znanje italijanščine, slovenščine, angleščine in srbohrvaščine. Za' interesirani naj tel. od 14.30 do IS.?1 na št. (040) 393955.
menjalnica
18. 4. 1990
D
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MIT . A N	TRST		TUJE VALUTE	FIXING 1 MILAN
Ameriški dolar —	.. 1234,600	1220,-	Japonski jen 		7,725
Nemška marka —	.. 734,550	731,	Švicarski frank		827,340
Francoski frank ...	.. 218,560	216,50	Avstrijski šiling		104,380
Holandski florint .	.. 652,420	649.	Norveška krona		188,760
Belgijski frank -—	..	35,488	35,100	Švedska krona		. 201,930
Funt šterling		.. 2017,550	2000.	Portugalski eskudo	8,287
Irski šterling 		.. 1969,400	1950,-	Španska peseta . —	11,583
Danska krona		.. 192,800	190,	Avstralski dolar —	. 944,600
Grška drahma		7,557	7.	Jugoslov. dinar —	—
Kanadski dolar —	.. 1059,300	1025.-	ECU		. 1500,650
BANKOVCI
TRST
7,600
823.''
103,
186.''
200-''
7,80°
11''
900.''
100."
Zamejska odprta tribuna na TV KoperCapodistria
Po spodbudnem začetku športne oddaje 6. KROG, se bo v soboto na koprski televiziji začela nova oddaja, ki bo prav tako namenjena slovenskim gledalcem v zamejstvu. Če je v 6. KROGU predvsem govor o našem domačem športu, bo nova oddaja, z naslovom Zamejska odprta tribuna posvčena vsem tistim političnim, kulturnim, gospodarskim, pa tudi etičnim in moralnim temam, ki pobliže zadevajo našo narodnostno skupnost.
In aktualni temi bomo lahko prisluhnili že v prvi oddaji: v celoti bo namreč posvečena bližnjim upravnim volitvam, ki neposredno zanimajo tudi našo skupnost. Šestega maja bomo namreč v vseh občinah, kjer v Italiji živimo Slovenci, volili nove občinske uprave.
V oddaji z naslovom Upravne volitve v zamejstvu: Slovenci in krajevne uprave bodo sodelovali Bojan Brezigar, predstavnik Slovenske skupnosti in župan občine Devin-Nabrežina, Miloš Budin, predstavnik KPI in župan občine Zgonik, Ezio Gošnjak, kandidat Krščanske demokracije za občino Sovodnje v Benečiji, Marko Wal-tritsch, kandidat PSI za občino Gorica in Andrea Weh-reniennig, nosilec Zelene liste s simbolom golobice v devinsko-nabrežinski občini.
Debato bo v studiu vodil odgovorni urednik Primorskega dnevnika Vojmir Tavčar. Oddaja bo na sporedu v soboto, 21. aprila, ob 19. uri, na TV KoperCapodistria.
Liz TayIor leži v bolnišnici
Hollywoodski novinarji-lovci na razburljive vesti so bili v zadnjih dneh prav zaskrbljeni, ker niso mogli izvedeti nič novega o še vedno očarljivi Elizabeth Taylor. Izginila je, vohljanje pa jih ni privedlo nikamor. Naenkrat vest: iz male bolnišnice Daniel Freeman Marina Hospital so igralko prepeljali v St. John Hospital and Healt Center.
Začelo se je govoriti, da je igralka težko bolna, ker ji niti med prevozom niso sneli maske za kisik, okrog njene glave pa so se prepredale cevi in cevčice. Šušljali so, da Taylorjeva trpi za hudim vnetjem sinusa. Oglasil se je nato igralkin manager z očitnim namenom, da bi pomiril razburjene oboževalce: »l$ar vem, sploh ni tako hudo, kot pravijo...« In prav tedaj so začeli govoriti, da je tokrat zares hudo. Točnejših vesti o zdravstvenem stanju ameriške igralke, ki je javnost redno razburjala s svojimi številnimi Porokami in seveda prav tako številnimi razporokami, doslej ni nihče posredoval. Ko se je zatekla v bolnišnico, se je prijavila z enim od svojih najbolj priljubljenih psevdonimov - Beth VJarner, ki pravzaprav niti ni psevdonim: Beth je eden od diminutivov za Elizabeth, Werner pa je njen zadnji priimek po zakonu, saj je njen zadnji mož senator John Warner.
sklad mitje čuka
jelka cvelbar
Hrup in otrokovo počutje
Splošno mnenje, da hrup ne more škodovati otrokom, saj ga sami delajo dovolj, je popolnoma zgrešeno. Že pred leti so razne raziskave po svetu pokazale, kako škodljiv je na primer hrup, ki ga povzroča promet, saj so lahko zelo konkretno navedli odstotke ljudi, ki jih je hrup motil, že leta 1985.
Hrup, ki ga povzroča promet, doživlja moteče kar tretjina ljudi, takoj za tem pa je 31 odstotkov tistih, ki jih moti hrup, ki ga povzročajo letala.
Zdravniške raziskave na otrocih so odkrile, da stalno hrupno ozadje v jakosti 68 decibelov povzroča v mladem organizmu škodo na nevro-vegetativnem živčevju. Tako jakost dosega, denimo, hrup v dobro obiskani restavraciji, otroci pa kažejo znake bledice, mišični tonus narašča, presnovne reakcije so pospešene.
Zavestno se naši sinovi in hčere, dokler so majhni, ne morejo umakniti iz hrupnega območja: če hrup traja, postanejo hitreje trudni, raztreseni in se le s težavo koncentrirajo. Ponekod'v tujini so izvajali o tem primerjalne raziskave. V Los Angelesu so na primer primerjali otroke, ki so bivali v bližini letališča, s tistimi, ki so živeli v tihih zaselkih. Rezultat je pokazal, da kar 53 odstotkov otrok, ki so živeli ob hrupu letališča, ni bilo sposobnih sestaviti devetdelnega »puzzla« v naprej preračunanih štirih minutah, ki so bile navadnim otrokom za to potrebne. Kar 31% procentov teh otrok pa je sestavljanje opustilo, še preden se jim je čas iztekel. Le 36% otrok, ki so živeli v mirnem okolju, ni moglo v zastavljenem času sestaviti delcev in le 7% je opustilo delo pred iztekom časa.
Hrup je torej prav tako onesnažujoče sredstvo okolja kot drugi kemični strupi. Posebej je hrup škodljiv razvoju naših otrok. Zamislimo se nad tem, ko izvemo, da že intenzivnost hrupa pri 35 decibelih moti spanje. To intenzivnost dosegamo že z močnim govorom ali s sesalcem za prah. Nad 90 decibelov je moč hrupa, ki jo povzročajo tudi zelo dosegljive in ne vedno priporočljive naprave, kakor je na primer otroška pištola - igrača, hrupna glasba, električna žaga.,.
Izguba sluha
Otrok sliši še pred rojstvom. Tehnični pripomočki, ki so nam danes na voljo to neizpodbitno dokazujejo. Zarodkovo uho je popolnoma razvito
v osmem mesecu. Vendar se dogaja, da se še vedno rojeva vsako leto veliko otrok z nepopravljivimi okvarami notranjega ušesa. Izguba sluha pomeni lahko hudo invalidnost, če pravočasno ne posredujemo z ustreznimi pripomočki in pravo vzgojo.
O tem lahko podrobneje preberemo v zadnji številki revije Zdravje, ki posveča izčrpen zapis temi Kako sliši vaš otrok. Tudi to je način, da poskrbimo za nemoten razvoj naših otrok.
Iz zadnje revije Otrok in družina
Morda so bile volitve v Sloveniji krive, da smo imeli že v začetku meseca v rokah aprilsko številko revije Otrok in družina. Na naslovnici zaseda namreč prvo mesto poziv Koga ali kaj bomo volili? Vsebino pa nakazujejo še naslovi: Srečna družina, Ocenjevanje, Nosečnost in služba, Pozna ljubezen, Knjiga o sreči in Velika noč na Slovenskem.
Pod naslovom Srečna družina so zbrani Utrinki s pogovora v Cankarjevem domu, ki ga je vodila Manca Košir. V zapisu o volitvah tudi ta družinska revija ni mogla mimo slabo prekrite propagandne akcije za stranke, ki so ji bolj po godu, zraven pa predstavlja v rubriki Obiskujemo družine posebej le enega predsedniškega kandidata.
Izmed ostalih zapisov naj omenimo na temo Vzgoja in varstvo predšolskih otrok zapis mag. Nade Stropnik v samoorganiziranju staršev.
Da je šolski uspeh vedno vroča tema dokazuje članek Terezije Žerdin in Anice Kos pod naslovom Učne težave. V zapisu skušata dati nekaj priporočil staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami.
Ob koncu nas bo posebej lahko zanimal pogovor z Marico Hartman, ravnateljico zasebne dvojezične osnovne šole v Celovcu. Zgovoren je še naslov: Lepo je biti Slovenka, a težko.
Posebno pozornost vzbuja članek Bo najin otrok zdrav? O tem, kdo bi moral v genetsko posvetovlanico še pred otrokovim rojstvom, piše Alenka Lobnik-Zorko.
FESTIVAL MELODIJE MORJA IN SONCA 90
Festival Melodije morja in sonca bo letos že trinajstič. Spet v portoroškem Avditoriju, spet v okviru Portoroškega tedna. Po uspehu lanskega festivala in mnogih uspešnicah, ki jih radi poslušamo, bo letos Festival trajal dva dni, in sicer 10. in 11. avgusta.
Morda je kdo med vami novo in svežo melodijo z okusom po morju in poletju že napisal. Škoda bi bilo, da bi motiv ostal v zaprašenem predalu. Morda pa bo koga spomnilo na to možnost spodnje vabilo. Organizator je med drugim sklenil, da podaljša rok še za mesec dni, kar nudi novo možnost tudi zamudnikom.
RAZPIS
Zabavnih melodij, skladb, ki še niso bile javno predvajane. Razpisa se lahko udeležijo vsi jugoslovanski, italijanski in avstrijski avtorji. Vsak avtor lahko na Festivalu sodeluje z največ dvema skladbama. Melodije naj avtorji pošljejo v treh izvodih, z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ter posebej natipkanim tekstom, prav tako v treh izvodih. Za boljšo predstavitev skladbe, morajo avtorji poslati organizatorju tudi poskusni posnetek na kaseti.
Naslovom skladbe naj bodo priloženi ime in priimek z naslovi avtorjev glasbe in besedila ter predlog za izvajalce in aranžerja. S sodelovanjem v razpisu avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo za radijski in filmski program, predvajajo, izdajo na ploščah oz. kasetah ter v notni knjižici. Na izboru sprejete skladbe avtor ne more več umakniti s konkurence. Izbrane skladbe bodo na Festivalu izvajane v živo (vokal) na posneto glasbo.
Skladbe, ki naj vsebinsko ustrezajo imenu festivala naj avtorji pošjejo najkasneje do 19. maja 1990 na naslov:
Kulturni in kongresni center AVDITORIJ PORTOROŽ Senčna pot, 66320 Portorož s pripisom: Za MMS 90
današnji televizijski in radijski sporedi
* * #
lil




RAI 1
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Gli occhi dei gatti
10.30	Jutranji dnevnik j0.40 Variete: Ci vediamo ‘1.55 Vreme in dnevnik J2.05 Variete: Piacere RAI 1 *3.3o Dnevnik - tri minute 9-00 Volilna tribuna ^•05 Varieteja: Gran premio - pausa Caffe, 14.15 II gioco piu bello del , mondo
J5.05 Aktualno: Primissima ‘5.35 Italijanska kronika
6.05	Variete: Occhio al bile,. 9lietto
,?15 Mladinska oddaja: Big!
,r'55 Iz parlamenta in vesti jo'05 Aktualno: Italia ore 6 ■40 Kviz: Lascia o raddop-
l9'4° Almanah, vreme in 2o m dnevnik 2? ic Variete: Gran Premio 2t i c Molilna tribuna • 3 Dnevnik
■2 Aktualno: Droga, che fare? (vodita Claudio Sorrentino in Danila n Bonito)
0 ,1 c ^nevnik in vreme ^■45 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
C:
CAHAI.es
^o Nanizanke: 1 vallata - II pi vittoria, 8.00 1 lia americant moramento, Boat - Compu In ^ 9ia?'10.001 Je:
l0.30	Kvizi: Časa Bis, 12.40 II pr vito, 13.30 Ca
14.15	II gioco , - Pie
00 Aktualni odd 2ia matrimon
f6.oo 7rirrcoeoffro '6 on ldravniški pr< <~anale5zava
iVoo^ D°PP
l?'30 Babilo •K- II prezzt I9 °0 II gioco . . ra moglie 20.25 v0di Marco
Zla
23.05	^Teleir ^ariete: N O.55 , anzoShov >iete: Sh I.O5 p.® (Pon.)
1.10	f.* 1 * * tttske noi ^anizanka: Mercatone:
RAI 2______________
7.00	Otroški variete: Pata-trac in risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Dok.: Tavolozza italiana
9.55	Knjige: Casablanca
10.00	Ob obletnici rimske Univerze La Sapienza
11.45	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Gospodarstvo in tribuna
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 16.20 Tutti per uno
17.00	Vesti in Lepa Italija
17.35	Rubrika: Tutto sul Due -II gatto e la volpe
18.15	Šport in Casablanca
18.35	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.25	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Nadaljevanka: Aguile
22.10	Dnevnik - nocoj
22.20	Variete: Ritira il premio...
22.50	Aktualno: 1990 Mode
23.50	Dnevnik in horoskop
0.35 Film: Bella di giorno
(dram., Fr. 1967, r. Luis Bunuel, i. Catherine De-neuve)
[ Reres	|
8.15	Nanizanka: Ironside
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore - Come sposare un astronauta
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.30 La valle dei pini, 16.30 Ve-ronica, il volto del-1'amore, 17.00 General Hospital, 18.00 Febbre d'amore
19.00	Aktualho: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si
20.30	Film: Il serpente (krim., Fr.-It.-ZRN 1973, r. Henri Verneuil, i. Yul Brynner, Henry Fonda, Dirk Bo-garde)
22.50	Avtomobilska oddaja: Cadillac
23.20	Italija sprašuje
0.05 Rubrika: Veliki golf
1.05	Film: Il diavolo va in col-leggio (kom., It. 1943, r. Jean Boyer, i. Lilia Silvi, Leonardo Cortese)
|	^ RAI 3	|
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Galassia Gutenberg, Tolti dalla strada, Giardino con-temporaneo, La sceno-grafia nello spettacolo cinematografico
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Telestoria - Sredozemlje
15.30	Videosport: jadranje, hokej, nato atletika
17.30	Nanizanka: Vita da strega - Quel burlone di zio Arthur
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.30	Dirka po Apuliji
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželna volilna tribuna
20.10	Variete: Blob. Di tutto
di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.35	Dokumentarna oddaja: Samarcanda
23.15	Dnevnik - nocoj
23.25	Variete: Fuori orario. Cose (mai) viste
0.05 Filmske novosti
0.15 Nočni dnevnik
| ITAUA1
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nanizanke: SuperVicky,
9.00	Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York - Tratta-mento particolare, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. - Lo spettacolo continua
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam
18.00	Nanizanka: Arnold
18.35	Nanizanki: Llncredibile Hulk - Le radici del male, 19.30 Genitori in blue jeans - Mandingo
20.00	Risanke: Bobobobs
20.30	Film: Voglia di vincere (kom., ZDA 1985, r. Rod Daniel, i. Michael J. Fox, Susan Ursitti)
22.20	Glasbena oddaja: Phil Collins
22.50	Športna oddaja: Viva il mondiale
23.20	Šport: Grand Prix
0.30 Nanizanki: Star Trek,
1.30	Kronos
|	TV ljubljana 1	|
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams
9.30	Šolska TV: Zdravje je vrednota, 9.45 Estetska vzgoja, 10.05 Zgodba o stari livarni
10.25	Mozaik. Mostovi (pon.)
10.55	Video strani
14.55	Video strani
15.05	Žarišče (pon.)
15.35	Nanizanka: Hunter
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	Mozaik. Mostovi (pon.)
17.15	Šolska TV (pon.)
18.20	Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.35 nanizanka Ovčar Hobo (5. epizoda)
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Bluebell (P. Whe-eler, r. Moira Armstrong, 7. del)
21.00	Tednik
22.05	Dnevnik in vreme
22.25	Retrospektiva slovenskega filma: Kormoran (dram., Slov. 1986, r. Anton Tomašič, i. Boris Cavazza, Milena Zupančič)
23.50	Video strani
odboh_________________
12.30	Nan.: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nad.: Mariana, 16.15 Pa-siones, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Smešnice
18.45	Aktualno: USA Today
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Scusi dov e il fre-no? - Scuola di guida 2 (kom., ZDA 1988, r. Oz Scott, i. Harvey Korman, TinaYothers)
22.30	Šport: Caccia al 13
23.00	Italijanske reportaže
23.30	Aktualno: Avtoceste
24.00	Nanizanka: Doc Elliot
TMC___________________
10.45	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja
14.00	Športne vesti
14.30	Clip clip in Snack
15.30	Variete: Girogiromondo
16.00	Film: La leggenda di Lla-riggub (fant., VB 1973, r. A. Sinclair, i. Richard Burton, Liz Taylor)
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	IgraHlparoliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
["PPl TV Koper
13.45	Nogomet - nemško prvenstvo
15.30	Nogomet: Bayern-Milan
17.15	Variete: Snow Board Show
17.30	Oddaja o odbojki: Su-pervolley
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Dokumentarna oddaja: Manjšine, bogastvo Evrope (1. del)
20.30	Dokumentarec: Čampo base (pon.)
22.00	TVD Novice
22.10	Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera
23.10	Tenis: posnetki s turnirjev v Tokiu in Barceloni
0.10 Rubrika: Eurogolf
~ TV Ljubljana 2
16.00	Satelitski prenosi
17.00	Studio Ljubljana
19.00	Nanizanka: Alo, 'alo
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	PEP v košarki - finale
22.00	Olimpijska kronika
22.20	Svet na zaslonu
22.50	Satelitski prenosi
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il sergente (dram., ZDA 1968, r. John Flynn,
i. Rod Steiger, John Phil-lip Law)
22.20	Šport: Morski planet
22.50	Vesti in šport
23.05	Šport: it. prvenstvo v moški odbojki, play pff, polfinalna srečanja
TELgFRlULI____________
11.30	Nanizanki: La famiglia Partridge, 12.00 Lo zio d -America
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Glasbena oddaja
13.30	Nanizanka: Lancer
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o zdravstvu ,
20.30	Nad.: Frontiera
22.00	Nanizanka: Il brivido e lavventura
22.30	Rubrika: Italia a Cingue-stelle
23.00	Nanizanka: Dick Van Dyke Show
23.30	Nočne vesti in News
TELE4 •_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Bela pravljica in druga poglavja iz Zvezdnatih noči; 8.40 Revival;
9.05	Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Sanje se nadaljujejo;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki stoletja; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra;
15.10	Rezija '89; 15.40 Orkestri; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (78. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkur-ček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio;
18.05	Big Band RTV-Lj; 18.30 Glasba sodobnikov; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika;
7.30	Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Vetrina di superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz;
11.10	Iz raznih kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radioscena; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba;
20.00	Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie;
18.00	Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige;
20.00	Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Tudi letos v znamenju sindikalne enotnosti
Osrednji prvomajski shod v Gradišču v organizaciji CGIL CISL UIL
Nastopa skupina Metastasio iz Prata
Sergio Bini v vlogi čarovnika Houdinija
Osrednje zborovanje ob mednarodnem prazniku dela na Goriškem bo tudi letos v Gradišču in bo v znamenju sindikalne enotnosti. Tako odločitev so sprejeli na včerajšnjem sestanku pokrajinskih tajnikov sindikalnih zvez CGIL CISL UIL. O podrobnem programu osrednje delavske manifestacije se bodo dogovorili v prihodnjih dneh. Tako bo na zborovanju, ki bo letos bolj slovesno kakor sicer, saj poteka sto let od proglasitve 1. maja za mednarodni praznik dela, govorila članica vsedržavnega vodstva ene od treh sindikalnih zvez. Imena še niso sporočili. V Gradišču, kjer se bo v dopoldanskem času zbralo predvidoma okrog štiri do pet tisoč udeležencev, delavcev, upokojencev, kmetov, upraviteljev, sindikalnih predstavnikov, bodo pripravili tudi priložnostno razstavo, promenadni koncert in razne druge prireditve. Za uspeh manifestacije bodo poskrbeli tudi člani združenja Confcoltivatori.
Osrednji prvomajski delavski shod v organizaciji sindikalnih zvez CGIL CISL UIL je bil tudi lani v Gradišču.
Podroben program prireditve bo znan v prihodnjih dneh.
Medtem so se pričele priprave tudi na tradicionalne prvomajske shode v raznih drugih krajih.
Slovenci z Goriškega in Tržaškega se bomo tudi letos zbrali na prvomajskem slavju v Števerjanu, ki sicer sodi v sklop večdnevnih prireditev, ki jih prireja KD Briški grič v sodelovanju z nekaterimi združenji in ustanovami.
Na zborovanju, ki bo tudi letos na Trgu svobode 1. maja popoldne, bo
govoril števerjanski župan Ivan Humar.
Prireditve ob prvomajskem slavju v Števerjanu bodo tokrat nekoliko okrnjene zaradi upravnih volitev. Pričele se bodo konec prihodnjega tedna, zaključile pa se bodo v glavnem 1. maja. V nedeljo, ,29. aprila, bo enajsti spominski pohod Števerjan - Gonjače, v Dvoru pa bodo ob koncu tedna poskrbeli za primeren kulturno-zabavni program in seveda za razstavo in pokušnjo briških vin.
Goriška hranilnica je od dobička poslovanja v lanskem letu oddvojila 1250 milijonov lir, ki jih bo uporabila za nakup opreme v bolnišnicah, za podpore kulturnim in športnim društvom, za prispevke društvom in organizacijam, ki delujejo na humanitarnem področju.
Upravni svet Goriške hranilnice je pred kratkim, na predlog predsednika Antonia Tripanija odobril prvi nakup aparatur za goriško in tržiško splošno bolnišnico. Vrednost opreme znaša okrog 350 milijonov lir, vendar velja poudariti, da to ni edina oblika pomoči goriški KZE.
Z dodeljenim prispevkom bodo v goriški splošni bolnišnici nabavili ci-tofluorimeter, aparat, ki je izredno uporabljiv za pravočasno diagnosticiranje AIDS-a, levkemije in drugih rakastih tvorb.
Prvomajski shodi bodo tudi v raznih drugih manjših krajih na Goriškem, kjer je praznovanje mednarodnega delavskega praznika močno ukoreninjeno. Doberdob, Moraro, Tržič in številni drugi kraji bodo tudi letos obnovili tradicijo. Na praznovanje prvega maja, letos sicer v novih, drugačnih družbenopolitičnih okoliščinah, se pripravljajo tudi v krajih na sosednjem jugoslovanskem območju.
Na kirurškem oddelku bodo s prispevkom hranilnice nabavili odsevni amplifikator, na dermatološkem oddelku pa aparaturo, ki se uporablja pri zdravljenju luskavice.
Nekaj instrumentov bodo nabavili tudi na oddelku za otorinolaringoiatri-jo.
V bolnišnici v Tržiču bodo prispevke hranilnice uporabili za nakup opreme v centru za zdravljenje diabetičnih bolnikov, v združenju Cardio club, v oddelku za otorinolaringoiatrijo.
Finančnih prispevkov so bila deležna tudi razna združenja, ki delujejo na socialnem področju (združenje krvodajalcev, združenje darovalcev organov, združenje za boj proti raku, razsodišče za pravice bolnikov itd).
Finančne prispevke so, oziroma bodo, prejela še kulturna in športna društva za razne pobude.
Goriška hranilnica kupila aparature za bolnišnice
Z avtom zapeljal v kanal v Gradežu
46 - letni tehnik Angelo Tognon iz Gradeža, ul. Pascoli, je izgubil življenje v prometni nesreči, sinoči nekaj pred 20. uro, v predmestju Gradeža. Z avtom liat ritmo je zavozil v kanal, ki teče vzporedno z glavno vpadnico s tržiške smeri. Tognon je bil namenjen z avtom proti Pineti. Domnevati je mogoče, da ga je obšla nenadna slabost in da je vsled tega izgubil nadzorstvo nad avtomobilom, zavozil v levo preko cestišča in širokega pločnika ter padel v kanal. Avtomobil in mrtvega voznika so že sinoči potegnili iz kanala gasilci iz Gorice. Smrt naj bi nastopila zaradi utopitve.
SPD GORICA
vabi drevi ob 20.30 na
DRUŠTVENI VEČER
s predvajanjem barvnih diapozitivov, v prostorih Knjižnice Damir Feigel v Ulici Croce, (Križna ulica).
Sledi pogovor o programu dejavnosti v letu 1990.
Proti razširitvi mejnega pasu
Protest z italijanske strani
Za včeraj opoldne napovedani protes-	rovniki. Na jugoslovanski strani pa ni
tni manifestaciji na pomembnejših	bilo videti nikogar in niti traktorjev,
mejnih prehodih — manifestacijo je	Očitno je napovedana akcija zvodene-
napovedala mladina Kmečke zveze —	la po odločitvi ZIS, da umakne pred-
so se na italijanski strani mejnega pre-	log o razširitvi obmejnega pasu na ti-
hoda pri Rdeči hiši odzvali trije mi-	soč metrov. (Foto Marinčič)
0*89-387333
NEPOSREDNA ZVEZA
presti mm
S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO
H Banca Agricola 3 Kmečka banka Ciorica
g
E
g
GO
3:
<t
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGL
Otroške urice v Feiglovi knjižnici
DOBRO JUTRO, TOŠEM JAZ...
Animacijo slikanice nam bo predstavil Vilar STEN jutri, 20. aprila 1990, ob 17. uri v Ljudski knjižnici Damir Feigl, Ul. della Croce 3.
Vabljeni osnovnošolski otroci.
Drevi ob 20.30 bo v Verdijevem gledališču v Gorici na sporedu še zadnje gledališko srečanje v letošnji pestri sezoni. Tokrat se bo goriškim ljubiteljem predstavil italijanski igralec Sergio Bini, bolje poznan z umetniškim imenom Bustric, ki bo ponesel na oder delo "Houdini il mago", ki ga je sam napisal v sodelovanju z Ugom Chiti-jem in Robertom Lericijem. Drevišnja predstava, v izvedbi skupine Metastasio iz Prata, pripoveduje o svetovno znanem iluzijonistu Houdiniju. To je bil človek, istočasno genialen kot tudi povsem otročji, poln protislovij, vendar dober poznavalec človeške psihe, saj je prav na tem slonela vsa njegova izrazna moč. Bustric nudi v svojem nastopu izčrpen in zanimiv življenjepis Houdinija. Drevišnja predstava je prav gotovo enkratno srečanje s pravo, na trenutke naivno, vendar pristno fantazijo. Poleg Sergia Binija nastopa še Francesca Paganini, za glasbeno spremljavo pa bo poskrbel Roberto Secchi.
Predstava je kot že rečeno zadnja gledališka uprizoritev v letošnji sezoni in ne spada v gledališki abonma. Predprodaja vstopnic je v turistični agenciji Appiani na Korzu Italija ali uro pred pričetkom predstave pri blagajni gledališča.
Razstava slik B. Zuljana
Goriške galerije pripravljajo v teh dneh dve pomembni razstavi. Avtorja obeh sta dva primorska likovna usta-
Ukradel je rake in likerje
Vlom in kraja v kitajski restavraciji na Travniku sta se za 46-letnega Gi-ampaola Brassa iz Gradišča končala precej nenadejano: tri dni je odsedel v zaporu, včeraj pa ga je sodišče obsodilo na štiri mesece zapora pogojno in na plačilo 400 tisoč lir kazni. Brass je v ponedeljek okrog 5. ure zjutraj vlomil skupaj s pajdašem, ki pa je ostal neznan, v kitajsko restavracijo na Travniku ter si prilastil nekaj zmrznjenih rakov in likerjev. Imel pa je smolo, kajti ropot je prebudil upravitelje restavracije, ki so telefonsko obvestili karabinjerje. Brassa so prestregli nedaleč stran, ko se je s kolesom skušal oddaljiti, medtem ko je pajdaš pravočasno odnesel pete.
Volilna kronika
V Sedejevem domu v Števerjanu bodo jutri ob 20.30 predstavili kandidate na listi SSk za občinski svet v Števerjanu in pa program.
razna obvestila
vrjalca. Drevi ob 18.30 bodo v znani Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu odprli razstavo slik tržaškega grafika, slikarja in restavratorja Borisa Zuljana. Razstava bo na ogled do vključno 12. maja.
Jutri ob 18. 30 pa bodo na pobudo Goriških galerij, v Novi Gorici, v galeriji Meblo, odprli razstavo slik Ivana Maršnika, slikarja doma iz Knežaka, vendar s stalnim bivališčem v Ljubljani. Tudi ta razstava bo odprta do 12. maja letos.
Film »Nostos« F. Piavolija
Filmska sezona Kinoateljeja se v Kulturnem domu nadaljuje nocoj s predvajanjem filma "Nostos II ritorno" italijanskega režiserja Franca Piavolija. Film "Nostos" bodo predvajali ob 20.45. Kot namiguje naslov gre za homersko potovanje, cilj katerega pa je mati-narava. Lirični odlitek epske zgodbe, simbol nezadržnega hrepenenja, ki se zasveti v barvah, zvokih in podobah mavričnega Mediterana so kritiki označili kot čisto poezijo.
Piavoli se je s tem filmom spet vrnil na ekrane celih sedem let po filmu »II planeta azzurro«, s katerim je prikazal nadvse originalni pristop do filmskega izražanja, saj je v snemalno kamero ujel življenje in utrip narave.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 20.45 »Nostos. II ritorno«. Režija Franco Piavoli.
CORSO 17.30-22.00 »Always - per sem-pre«.
VERDI 20.30 »II mago Houdini«. Gledališka predstava.
VITTORIA 17.30-22.00 »Giochi erotici e disinibiti«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Danes zaprto. Jutri ob 20.30 koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Dirigent Anton Nanut.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Alcova dei mil-le piaceri«. Prep. ml. pod 18. letom.
Spet mamila
Policijski organi so na Tržiškem že spet prišli na sled razpečevalski tolpi, zaplenili pa naj bi tudi manjšo količino heroina. Po nepotrjenih vesteh naj bi aretirali eno osebo, več ljudi pa naj bi bilo v policijskem priporu. Podrobnejše informacije bodo predvidoma na razpolago danes, oziroma v prihodnjih dneh, ker, kot se zdi, policijski organi Še niso zajeli vseh členov razpečeval-ske verige.
V	pripravi je knjiga o zgodovini Štandreža. KD Oton Zupančič vabi zlasti starejše vaščane, ki hranijo stare listine, fotografije, zapiske, o nekdanjih dogodkih v Štandrežu ali ki bi o istih vedeli marsikaj povedati, naj pridejo jutri, 20. t. m., ob 20. uri v Dom A. Budala v Štandrežu.
KD Jezero priredi danes, 19. t. m., ob 20.30 predavanje Hilde Schaschl iz "Vrtičkarske univerze" v Ljubljani. Predavateljica bo ob 17. uri opravila ogled vrtov, ki jih domačini obdelujejo po kriterijih biološkega kmetijstva.
V	teku je vpisovanje za počitniško kolonijo v Comegliansu. Kolonija, ki jo prireja Slovenska Vincencijeva konferenca bo v eni sami izmeni v juliju. Prijave do konca meseca. V Gorici pri učiteljih in katehetih in v tajništvu Nižje srednje šole Ivan Trinko ter v Katoliški knjigarni. V Doberdobu, Števerjanu in Sovodnjah ter v Krminu in Ronkah zbirajo prijave učitelji in kateheti in tudi na županstvih. Prijavijo se lahko otroci v starosti od 5. do 16. leta. Informacije tudi po tel. 530924 med 14. in 15. uro, razen ob sobotah in nedeljah.
__________pogrebi_____________
Danes ob 9.30 Maria Falchi vd. Bregant iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 11. uri Guido Brandolin iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 13.15 Maria Coceancig por. Petruz iz splošne bolnišnice v Krmin.
_l_ Nepričakovano nas je zapustil
1 Anion Frandolich
star 56 let
Pogreb bo danes ob 16. uri iz mrliške veže pokopališča v Jamhah v tamkajšnjo cerkev in na domače pokopališče. V naprej se zahvaljujemo vsem, ki ga bodo spremili na zadnji poti.
Žalostno vest sporočajo brata Franc in Viktor, sestra Danica z družinami in ostalo sorodstvo.
Jambe, Slivno, Nabrežina, Opčine, 19. aprila 1990
2ZORZ
I
(O
&
NOVI SEDEŽ V GORICI
13.000
® (0481)521830-890-801
SVAG01/1
UL. TRIESTE 138
PRESTIŽNIH KVADRATNIH METROV
lANCIA
Velika kulturna pridobitev v cistercijanskem samostanu
V Stični odpirajo prvi slovenski verski muzej
Med najbogatejša izročila Cistercijanske opatije v Stični spada nedvomno tudi njeno pomembno kulturnozgodovinsko in umetniško poslanstvo med Slovenci. Splet značilnega kulturnega poslanstva stiš-kih belih menihov, v tesni povezavi z duhovnim razvojem svojega ljudstva v njegovi izvirni samobitnosti, ima pri najstarejšem ohranjenem samostanu na slovenskih tleh (ustanovljen je bil že leta 1135) posebno vrednost in veljavo. Naselje Stična pri Ivančni Gorici je le trideset kilometrov od Ljubljane in se nahaja ob glavni avtomobilski cesti proti Novemu mestu in Zagrebu. Stična je bila ves srednji vek največje in naj znamenitejše versko, gospodarsko in kulturno središče jugovzhodnega dela alpskega predgorja južno od Drave, ki je spadal pod nekdanji mogočni Oglejski patriarhat.
V prvi polovici 12. stoletja, ko je bil ustanovljen sedanji stiški samostan, je slovensko narodno ozemlje politično spadalo pod rimsko-nemško cesarstvo, ki mu je bil na čelu cesar Lotar III., cerkveno pa je bilo pod okriljem oglejskega patriarha. V Ogleju je tedaj vladal patriarh Peregrin, eden najuglednejših patriarhov na tem prestolu. Ko je nekoliko spoznal versko stanje v slovenskih delih svoje velikanske škofije, je s svojimi najožjimi sodelavci prišel na srečno misel, da na tedanjo Kranjsko pokliče na pomoč redovnike cistercijane (ime so dobili po samostanu Citeaux v francoski Burgundiji; iz latinskega Cistercium - vodnjak), ki so po delih sv. Bernarda prav takrat sloveli malodane po vsej Evropi. Med patriarhovimi svetovalci so bili škofa Ditmar iz Trsta in Peter iz Pulja, oglejski arhidiakon Ulrik, benediktinska opata Ansfrid iz Belinja blizu Ogleja in Ulrik iz Možača v Reziji, oglejski zaščitnik Majnard ter mnogi duhovniki, ki so opravljali dušno pastirstvo v nekdanji šentviški pražupniji pri Stični.
Zato ne preseneča spoznanje, da je slavni stiški samostan ustanovil prav patriarh Peregrin, ki je v Ogleju zasedel prestol leta 1132 in umrl leta 1161. Bil je iz rodu Sponheimov in sin koroškega vojvode Henrika. Kmalu po prevzemu odgovorne službe na krmilu oglejskega patriarhata je spoznal, da krščanstvo v slovenskem delu njegove škofije še ni pognalo dovolj globokih in trdnih korenin. Zato se je odločil, da na Kranjsko, kjer takrat še ni bilo nobenega samostana, povabi cistercijane, ki naj bi mu pomagali pri poglabljanju in utrjevanju verskega življenja
med Slovenci. Prvi slovenski samostan naj bi bil po Peregrinu »dom dela, molitve in pokore«.
In osem stoletij pozneje... Ni dvoma, da je bila že skrbno zasnovana in pregledna razstava z bogatim prikazom zgodovinskih tokov Cistercijanske opatije v Stični ob 850-letnici njenega obstoja in delovanja med slovenskim narodom (1985), krepak korak na poti k snovanju osrednje verske muzejske ustanove na Slovenskem. V Stični, ki je že sama po sebi izjemen umetnostnozgodovinski in arhitekturni spomenik (po sodbi najuglednejših strokovnjakov ne le v slovenskem, temveč tudi v evropskem in svetovnem merilu!), se je tako že pred leti porodila zamisel o ustanovitvi vseslovenskega cerkvenega muzeja, ki bi prikazoval zgodovino Slovencev in njihovo bogato duhovno in materialno dediščino, predvsem z verskega vidika. Zato je bila v vhodnem delu samostana v te namene že pripravljena izredno lepa renesančna stara prelatura s približno 2000 kvadratnimi metri uporabne površine.
V	pritličnem delu stavbe sta že nekaj časa urejeni dvorana za video predstavitve in predavanja, prostor za arheološko zbirko izkopanin z bližnjega ilirskega mesta pri Viru ter prodajalna s spominki in posebnostmi stiškega samostana. V prvem nadstropju so razstavljene samostanska zbirka sakralnih predmetov ter dragocenih cerkvenih knjig in listin, umetniška galerija del akademskega slikarja in stiškega cistercijana, p. Gabrijela Humeka in izjemno zanimiva »Kozlevčarjeva zbirka« več kot tisoč predmetov, kipov in slik, ki jih je Stični daroval znani zbiratelj umetnin in starin Leopold Kozlevčar iz Slovenske vasi pri Šentrupertu na Dolenjskem.
V	drugem nadstropju stare prelature in v posebni muzejski hiši na zunanjem samostanskem dvorišču pa so pripravljeni prostori za prikaz zgodovine krščanstva na slovenskih tleh, slovenske krščanske kulture in umetnosti ter vernosti med Slovenci v domovini in po svetu. Gre za približno 720 kvadratnih metrov površine v sedemnajstih prostorih, kjer bodo obiskovalci spoznali tisti del naše zgodovine, ki je za slovenski narod brez dvoma izrednega pomena. Dva prostora nekdanje stiške prelature s privlačnima zbirkama krščanstva pozne antike in zgodnjega srednjega veka (obdobje pokristjanjevanja Slovencev), bosta urejena že do 10. maja letos, ko se
bodo v Stični začele slovesnosti ob letošnji 900-let-nici rojstva sv. Bernarda (1090-1153), ustanovitelja cistercijanov. Za to priložnost so razglasili tudi Bernardovo spominsko leto.
Visoki srednji vek od 10. do sredine 13. stoletja in pozni srednji vek tja do obdobij reformacije in protireformacije, bosta v okviru bodočega Slovenskega verskega muzeja v pripravi do leta 1992, pozneje, predvidoma do leta 1996, pa bodo predstavljeni barok, jožefinske reforme ter 19. stoletje z našimi velikimi škofi in duhovniki vse do današnjih dni. Posebej bodo predstavljeni slovenski misijonarji, razvoj raznih pobožnosti in cerkvenih bratovščin med Slovenci, slovensko izseljenstvo in zamejstvo. Stiški muzej slovenske vernosti bo skušal pridobiti čim več izvirnih muzejskih predmetov, načrtuje tudi tematske zbirke (n.pr. zbirko molitvenikov, drugega verskega tiska, nabožnih podobic, svetinjic, relikvij itd.) in zanimive občasne razstave. Večino gradiva za stalne muzejske razstave bo moral nadomestiti z raznimi kopijami in odlitki, zbirko pa popestriti z raznovrstnimi prikazi in sodobnimi muzejskimi prijemi.
Slovenski verski muzej bo deloval pod okriljem Cistercijanske opatije v Stični, vodil ga bo poseben odbor, za njegovo strokovnost pa bo skrbel strokovni svet Stiškega muzeja, v katerem sodelujejo najuglednejši strokovnjaki slovenske zgodovinske in umetnostnozgodovinske stroke. Moralno ga podpirajo vse tri slovenske škofije - ljubljanska, mariborska in koprska. Materialna sredstva za svoje nemoteno delovanje si bo skušal pridobiti predvsem s pomočjo mecenov in donatorjev v okviru Društva mecenov Stiškega muzeja - Slovenskega verskega muzeja. Glede verskih in umetniških predmetov pa nastajajoči muzej slovenske verske zgodovine in umetnosti v Stični računa predvsem na cerkvene ustanove in posameznike, ki naj bi mu jih zaupali v trajno varstvo. Peščica zanesenjakov, ki že nekaj let zavzeto oblikuje podobo Slovenskega verskega muzeja, pričakuje, da bodo zglednemu primeru pokojnega Leopolda Kozlevčarja, ki je svojo bogato zbirko umetnin in starin zapustil Stiškemu muzeju, sledili še drugi. Pri tem upa tudi na pomoč naših rojakov v Italiji, Avstriji in v Porabju. Tako bodo najlepše pokazali svoj odnos do naše skupne verske dediščine.
IVAN VIRNIK
Sterijino
pozorje
Letošnji selektor 35. jugoslovanskih gledaliških iger v Novem Sadu Feliks Pašič je že izbral repertoar Sterijinega pozorja. Med osmimi predstavami iz vse Jugoslavije bosta na sporedu tudi dve slovenskih gledališč in obakrat se pojavlja kot avtor Dušan Jovanovič. Gre za uprizoritvi Mestnega gledališča ljubljanskega »Viktor ali dan mladosti« (režija Janez Pipan) in Drame SNG iz Ljubljane »Zid, jezero« (režija Dušan Jovanovič).
V Novem Sadu pa bodo letos podelili tudi nagrade za izjemne zasluge za razvoj jugoslovanske gledališke umetnosti in kulture. Med nagrajenimi je teatrolog in kritik iz Ljubljane Vasja Predan.
Na tekmovanju glasbenih sol v Beogradu nastopajo tudi gojenci Glasbene matice
V Beogradu poteka v tem tednu Zvezno tekmovanje gojencev in ansamblov glasbenih šol iz vse Jugoslavije, na katerem nastopajo tisti posamezniki in komorne skupine, ki so se na republiških tekmovanjih glasbenih šol uvrstili na prvo mesto oziroma, ki so dosegli nad 90 in 100 možnih točk.
Po tradiciji nastopajo v okviru republiških tekmovanj glasbenih šol Slovenije tudi gojenci glasbene šole tržaške Glasbene matice in na letošnjem tekmovanju so si pravico nastopa na zveznem tekmovanju glasbenih šol iz vse Jugoslavije zagotovile kar tri komorne skupine gojencev šole Glasbene matice iz Trsta.
Prvi je na fakulteti za glasbeno umetnost oziroma na Glasbeni akademiji v Beogradu, nastopil klavirski Duo Beatrice Zonta-Vesna Zupin iz razreda prof. Rojca, ki je na republiškem tekovoanju Slovenije dosegel 91,5 točke. V prvi etapi zveznega tekmovanja tretje starostne kategorije je nasotpil v ponedeljek, v drugi pa sinoči (v sredo).
Danes (v četrtek) se bo beograjskemu glasbenemu oč-
binstvu predstavil šolski komorni orkester Glasbene matice pod vodstvom prof. Boruta Logarja, ki je na slovenskem republiškem tekmovanju dosegel kar 97,6 točke. Nastopil bo v veliki dvorani Doma JLS v prvi starostni kategoriji.
Jutri (v petek) pa bo glasbeno šolo naše Glasbene matice na tem izredno kakovostnem tekmovanju mladih glasbenikov, zastopal Pihalni trio v sestavi Erika Buze-čan (flavta), Marko Štoka (klarinet), Francesco Furlanich (fagot) mentorja prof. Filipčiča, ki je na slovenskem republiškem tekmovanju dosegel 91,5 točke. Nastopil bo v dvorani glasbene šole Djordjevič.
Vse tri skupine (prva se je vrnila že sinoči) spremljajo na njihovem beograjskem tekmovanju profesorja Rojc in Filipčič, z orkestrom in Pihalnim triom pa je včeraj popoldne odpotoval v Beograd tudi ravnatelj šole Glasbene matice prof. Sveto Grgič.
O uvrstitvi naših predstavnikov na tem zveznem tekmovanju glasbenih šol Jugoslavije, bomo še poročali, (jk)
Dejavnost
primorskih
književnikov
V	petek, 13. aprila, je bila v Sežani šesta seja izvršnega odbora Združenja knjževnikov Primorske (pododbora Društva slovenskih pisateljev). Večji del seje je bil posvečen pripravam petega srečanja primorskih književnikov, ki bo 24. junija letos na gradu na Premu, rojstni vasi Dragotina Ketteja. Letošnji program Premskih srečanj bo zelo bogat. V jutranjem, diskusijskem delu, bodo s svojimi referati nastopili Andrej Blatnik na temo Literatura in iz-dajateljstvo v tržnem sistemu, Miran Košuta na temo Odnos bralec, ustvarjalec, založnik in Jaša Zlobec na temo Kriza in ustvarjanje v krizi. V nadaljevanju srečanja bo Klub Istra predstavil svoje delovanje, v okviru 5. premskega srečanja pa bo Postonjsko likovno društvo, pripravilo likovno razstavo, svoja dela pa bo razstavljal tudi priznani piranski slikar Miha Maleš.
V	naslednji točki dnevnega reda je bil govor o literarnih večerih. V počastitev Bevkove stoletnice rojstva bo Združenje književnikov primorske priredilo 7. septembra literarni večer primorskih ustvarjalcev v Novi Gorici. Za izvedbo in režijo te manifestacije je bila zadolžena goriška pesnica Vida Mokrin.
Koncem maja bo v Sloveniji potekal Teden hrvaške literature. ZKP in Klub Istra bosta v Kopru priredila srečanje z dandanašnji najbolj pomembnimi hrvaškimi pesniki in pisatelji. To bo tudi za širše občinstvo priložnost, da se v živo seznani s trenutno prevladujočimi tokovi besedne umetnosti na Hrvaškem. Datum in kraj srečanja z uglednimi gosti s Hrvaškega bosta pravočasno najavljena.
Izvršni odbor ZKP je tudi razpravljal o tem, ali naj se javno izreče o kriznem stanju koprske založbe Lipa.
Odborniki so bili mnenja, da splošne podpore s kakšnim meglenim in nedefiniranim sporočilom javnosti nima smisla dajati. Zato je odbor ZKP zadolžil Marjana Tomšiča in Eda Jurinčiča, da podrobneje razmislita o stanju založbe in analizirata morebitne konkretne rešitve, ter o tem napišeta izjavo, ki bo javno izšla kot izjava Združenja književnikov Primorske.
Pod točko razno se je izvršni odbor zavzel za to, da bi ZKP imelo aktivno vlogo pri pripravi in izpeljavi letošnje Vilenice, za kar pa se bo potrebno podrobneje pogovoriti z upravnim odborom Društva slovenskih pisateljev, ki je organizator te pomembne srednjeevropske literarne manifestacije, ki se je globoko ukoreninila v Primorsko na obeh straneh državne meje. (ris)
Na mednarodni grafični razstavi na Japonskem
Grafiku Poldetu Oblaku visoko priznanje
Na 15. mednarodni grafični razstavi v Jokohami na Japonskem je akademski slikar in grafik Polde Oblak prejel odkupno nagrado za barvno grafiko z naslovom »Vrata k svetlobi«. Visoko priznanje mu je podelil Comittee of international indipendente exhibition of print in Kanagawa iz Jokohame.
Polde Oblak, sicer rojen na Bledu, je že od leta 1957 razpet med Miin-chnom in Ljubljano, mestom šolanja in občasnega bivanja, zadnje čase pa čedalje več preživi na Krasu, kjer si je v Sežani uredil atelje. Je eden izmed izdajateljev Fragmentističnega manifesta, ki ga je leta 1966 izdal skupaj z Madžarom Georgom Kressom in Italijanom Nicolo Biancom v Miinchnu. Razdelitev slikarske ploskve v več delov, združevanje predmetne in abstraktne likovne govorice v pretehtane kompozicije, vključevanje različnih tehnik in tudi kiparskih elemntov v sliko, uvajanje novih materialov - so osnovne značilnosti fragmentaristične-ga likovnega ustvarjanja.
To izraža tudi barvna grafika »Vrata k svetlobi«, izdelana v tehniki barvne jedkanice leta 1989, za katero je prejel odkupno nagrado na Japonskem. Visoka nagrada iz dežele vzhajajočega sonca se pridružuje številnim nagradam in priznanjem, ki jih je Polde Oblak prejel za svoje plodno in ustvarjalno delo širom sveta.
Oblak trenutno pripravlja tudi razstavo, posvečeno praznovanju 500-let-nice Idrije in idrijskega rudnika, ki naj bi jo odprli konec tega meseca ali v začetku maja.
Na sliki: nagrajena grafika »Vrata k svetlobi«
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Zbor V. Vodopivec v soboto v Gorici
Znani primorski akademski pevski zbor "Vinko Vodopivec" bo nastopil prihodnjo soboto ponovno pri nas v zamejstvu, in sicer v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici.
Primorski akademski zbor "Vinko Vodopivec" so ustanovili primorski študentje že leta 1953. Odločilna za njegov nastanek je bila trajna in neusahljiva tradicija zborovskega petja na Primorskem. Ta pevska kultura je pospremila mlade fante, ko so se pognali za študijem v Ljubljano in nastal je pevski zbor, ki so ga poimenovali po priljubljenem, a žal že preminulem primorskem skladatelju Vinku Vodopivcu. Pri samem začetku jih je podprl takrat mladi, nadebudni dirigent Anton Nanut.
Od tedaj dalje lahko spremljamo vzpon zbora od majhnih in priložnostnih, pa do večjih samostojnih koncertov in tekmovanj. S prvim javnim nastopom so začeli v Kanalu leta 1954 in še istega leta so se podali na večdnevno gostovanje po Koprskem in Hrvaški Istri. Leto 1955 je pomenilo sodelovanje na prvem festivalu primorskih študentov, ki je imel velik kulturni in manifestativni značaj. Leta 1956 so uspešno gostovali v Trstu in Gorici, zamejstvo so navdušili s svojimi nastopi še nekajkrat. Tega leta so imeli svoj prvi letni koncert v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.
Leta 1958 so predstavljali Jugoslavijo na študentovskem festivalu v Solunu v Grčiji, imenitno so se uveljavili tudi na mednarodnem tekmovanju v Arezzu. Veliko priznanje za Vodopivce sta bili tudi turneji po
Egiptu leta 1963 in po Poljski leta 1963. Zbor je uspešno nastopal na tekmovanju v Montreuxu v Švici in nazadnje lani na festivalu Eurotreff v Zvezni republiki Nemčiji.
Seveda se ni vse dogajalo le na tujem. Zbor se je uveljavil tudi doma, od leta 1978 redno sodeluje na Naši pesmi v Mariboru, tem največjem zborovskem tekmovanju pri nas. Izkupiček predstavljajo dve bronasti in tri srebrne medalje. Vedno je prisoten tudi pri negovanju primorske tradicije zborovskega petja, to je na prireditvah Primorske poje. Naštevali bi lahko še na stotine priložnostnih koncertov po Sloveniji in Jugoslaviji, turneje po Primorskem in zamejstvu, pa tudi snemanja za radio in televizijo, toda to bi bilo že preobsežno.
Vodopivci so bili, so, in bodo pevski izraz vse Primorske, saj je v tem zboru sodelovalo že nad 400 pevcev iz najrazličnejših krajev, od morja in Brkinov, od Krasa, Vipave in Brd, vse do idrijskih in cerkljanskih bregov, navzgor ob Soči do Trentarskih in Bovških gora in seveda iz zamejstva.
Na goriškem koncertu v Kulturnem domu se bodo "vodopivci" predstavili s svojim novim repertoarjem, v katerem so zaobjeta dela Gallusa, Haasa, Ipavca, Ježa, Vodopivca, Kogoja itd.
Celovečerni koncert akademskega zbora Vinko Vodopivec bo na sporedu v soboto, 21. aprila 1990, v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20), s pričetkom ob 20.30. (ik)
Po torkovem uspehu Fiorentine sinoči popolno zmagoslavje italijanskih enajsteric
POKAL PRVAKOV
BAVERN - MILAN 2:1(0:0, 1:0, 1:1)
STRELCI: Strunz v 60. min., Borgo-novo v 101. min, Mclnnaly v 106. min.
BAVERN: Aumann, Grahammer, Pfliigler, Kobler, Augenthaler, Dor-fner, Kogl (Bender), Reuter, Wol-farth, Thon (Mclnnaly), Strunz.
MILAN: G. Galli, Tassotti, Maldi-ni, Colombo, Costacurta, Baresi (F. Galli), Stroppa (Borgonovo), Rijka-ard, Van Basten, Evani, Massaro.
SODNIK: Soriano (Sp.). KOTI: 7:3 za Milan. OPOMIN: Grahammer. GLEDALCEV: 60.000.
MUNCHEN — Milan se je drugo leto zapored uvrstil v finale najbolj prestižnega evropskega nogometnega pokala. Z minimalnim porazom proti močnemu Bayernu si je po dveh dramatičnih podaljških prislužil vstopnico za finalno tekmo na Dunaju, kjer se bo 23. maja spoprijel z Benfico.
Podobno kot v četrtfinalu proti Ma-linesu si je Milan priboril napredovanje v podaljških. Povratna tekma v Miinchnu se je v regularnem času končala z enakim rezultatom kot prva tekma dva tedna prej v Milanu. »Milanskemu« golu Van Bastna iz enajstmetrovke je Bayern na domačem terenu »odgovoril« z golom Strunza v 15. minuti drugega polčasa. Milan bi si morda že prej zaslužil vstop v finale, saj je bil v prvem polčasu povsem kos nasprotniku, v začetku drugega pa je pred golom Bayerna ustvaril nekaj lepih priložnosti. Po prejetem zadetku je zašlo Sacchijevo moštvo v rahlo krizo, ki pa je domačini niso znali izkoristiti, da bi zvišali svojo prednost.
Vse se je tako odločalo v podaljških. Milan je — kljub temu da je Sacchi konec prvega podaljška poklical na klop kapitana Baresija in ga zamenjal s Filippom Gallijem — zaigral zelo samozavestno, odgovarjal je na napade nasprotnikov. Prav v enem od teh napadov je Borgonovu uspelo izkoristiti veliko nepazljivost obrambe »rdečih« in z natančnim lobom premagati dotlej res izvrstnega vratarja Aumanna.
Po izenačenju je že vse kazalo, da ima Milan zagotovljeno napredovanje. Nasprotniki bi morali namreč dvakrat zatresti mrežo, da bi si zagotovili vstop v finale, ker je Milan dosegel gol v gosteh. Bayern se ni kar tako vdal: spet je pritisnil na vrata Giovan-nija Gallija, ki je pred iztekom prvega podaljška z nogo rešil gol. Nič pa ni mogel takoj v začetku drugega podaljška proti golu Mclnnalyja, ki je dokaj srečno poslal v vrata predložek Dorfnerja z leve.
V	zadnjih štirinajstih minutah ni manjkalo priložnosti ne na eni ne na drugi strani. Najlepšo je zgrešil prav junak včerajšnjega srečanja Borgonovo, ki je, potem ko je preigral Aumanna, sam pred praznim golom streljal visoko čez prečko.
No, kljub tej napaki je Milan zdržal do konca in tako dosegel enega -od ciljev, ki si ga je bil zadal pred začetkom sezone: uvrstitev v finale evropskih pokalnih prvakov.
V	drugi polfinalni tekmi v Lisboni je Benfica premagala marseillski Olimpigue (prva tekma se je končala z zmago Olimpigueja z izidom 2:1) in se tako uvrstila v finale.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
SAMPDORIA - MONACO 2:0 (2:0)
STRELCA: Vierchowod v 9', Lombardo v ir.
SAMPDORIA: Pagliuca, Lanna, Carboni, Pari, Vierchowod, Inver-nizzi, Lombardo, Katanec, Vialli, Mancini, Dossena.
MONACO: Ettori, Valery, Sonor, Petit, Mendy, Blondeau (v 46' Fofa-na), Ferratge, Dib, Weah, Diaz, Mege (v 61’ Clement).
SODNIK: Rosa Dos Santos (Por.) KOTI: 5:5. OPOMNJENI: Ferratge. Diaz, Sonor. GLEDALCEV: 35 tisoč.
GENOVA — Sanje ponosnih Francozov iz kneževine Monaca, da bi se uvrstili v finale pokala pokalnih prvakov so trajale točno enajst minut, ko so Boškovovi varovanci dosegli dva gola in seveda dokončno zapečatili končni izid. Prvi gol je dal branilec-napadalec Vierchowod po lepi skupinski akciji, podvojil pa je Lombardo v tipični akciji iz protinapada, pa tudi zaradi površno postavljene nasprotne obrambe.
V prvi tekmi (ki se je zaključila z 2:2) smo imeli vtis, da je francoska ekipa, ki se sicer nahaja tik pod vrhom francoskega prvenstva, še precej povprečna, ta vtis pa se je dokončno oblikoval sinoči, ko so igralci Monaca praktično celotno tekmo napadali, niso pa uspeli niti enkrat premagati solidnega Pagliuco.
Vseeno je bila tekma lepa, hitra in dinamična. Gledalce je na začetku zaskrbelo, ali bo igrišče sploh uporabno, saj je deževalo ves dan, vendar pa so tokrat občinski uslužbenci poskrbeli, da so travnato površino, ki je že v so-
boto zagodla Genoi in Interju, saj je bilo igrišče prava močvara, pred srečanjem občasno predirali s koli iri železnimi palicami, tako da je odvečna voda iztekla.
Sampdoria se je morala, potem ko je dosegla visoko prednost, razumljivo krčevito braniti, tu pa se je izkazal predvsem trener Boškov, ki je bivšega Interjevega igralca Ramona Diaza izročil Wierchowodu, kar se je izkazalo za zmagovito potezo: stopper je popolnoma onesposobil Diaza, poleg tega pa tudi dosegel prvi gol. Lanna je zelo dobro kril hitrega Wearja, ki je bil že
na prvi tekmi zelo nevaren, zelo lepo pa se je izkazal tudi Invernizzi.
Tekma je imela le en motiv: stalne napade gostov, ki pa so se zelo trudili, vendar pa niso praktično nikoli ustvarili nevarne akcije razen, ko so malo pred iztekom srečanja zadeli drog.
IZID DRUGE POLFINALNE TEKME: Dinamo Bukarešta (Rom.) - An-derlecht (Bel.) 0:1. Strelec: Van Der Linden v 58'. Prva tekma: 0:1. KVALIFICIRAN: Anderlecht.
Finalno srečanje pokala pokalnih prvakov med Sampdorio in Anderlec-htom bo 9. maja v Barceloni.
Vierchowod je povedel Sampdorio do finala
Tako je Vierchowod v 9. min. zatresel mrežo Monaca in povedel Sampdorio do finala Pokala pokalnih zmagovalcev (AP)
POKAL UEFA
KOLN - JUVENTUS	0:0
KOLN: Illgner, Gielghen, Gortz (Gotz), Giske, Steiner, Greiner, Has-sler, Rudy (Rahn), Sturm, Janssen, Ordenowitz.
JUVENTUS: Tacconi, Napoli, De Agostini, Galia, Bruno, Bonetti, Alejnikov, Barros, Casiraghi, Ales-sio, Schillaci (Brio).
SODNIK: Petrovič (Jug.). KOTI: 11:5 za Kdln. OPOMINI: Galia, Bruno in Janssen. GLEDALCEV: 60.000.
KOLN — Dve italijanski ekipi v finalu pokala UEFA. Po Fiorentini se je včeraj z neodločenim izidom brez golov proti Kolnu uvrstil v finale še tu-rinski Juventus. To je prvič v zgodovini evropskih nogometnih pokalov, da se bosta za prestižno trofejo borili dve enajsterici z Apeninskega polotoka. Za Juventus je to nadalje prvi evropski finale po zmagovitem srečanju proti Liverpoolu za Pokal prvakov izpred petih let na tragičnem bruseljskem Heyselu.
Juventus si je zagotovil vstop v finale že v prvi tekmi v Turinu (po vodstvu črno-belih s 3:0 se je srečanje zaključilo z izidom 3:2). Zoffovi varovanci so sinoči igrali taktično zelo zrelo. V obrambi so bili zelo pozorni in tudi odločni, za uspeh tako zasnovane obrambne taktike pa je bil malodane odločilen doprinos veznih igralcev Ales-sia, Alejnikova in Galie, ki so na sredini igrišča zaustavljali napade domače enajsterice.
Kolnu bi zadostovala zmaga z golom prednosti (1:0 ali 2:1) za vstop v finale. Nastopil pa je brez poškodovanega Littbarskega, kar je nedvomno omejilo njegov napadalni potencial. Na sredini igrišča in v napadu je bil namreč bodoči Juventusov igralec Hassler vse preveč osamljen, da bi lahko povzročil italijanskim nogometašem hujše preglavice. Resnici na ljubo je bil prav Hassler najboljši med domačini, a to še ni bilo dovolj. Tudi ko je nemški trener Daum poslal na igrišče napadalca Gdtza (podobno je storil v Turinu, kjer je Gotz kmalu po vstopu dosegel gol), se ni položaj na igrišču bistveno spremenil. Po dokaj umirjenem prvem polčasu so domačini v drugem sicer nekoliko bolj pritisnili in si ustvarili nekaj lepih priložnosti, ki pa sta jih Hassler in Gielghen zapravila. V tem delu igre se je zlasti izkazal Juventusov vratar Tacconi, ki je z nekaj posegi rešil svoja vrata. Še najbolj odločilen je bil njegov poseg v zadnji minuti srečanja, ko je odbil v kot močan strel Steinerja v voleju iz neposredne bližine.
Mehika - Kolumbija 2:0
LOS ANGELES — V prijateljski tekmi je Mehika premagala Kolumbijo z 2:0 (2:0). Tekma je služila Kolumbijcem kot priprava za bližnje svetovno nogometno prvenstvo, na katerem bo nastopila v skupini z Jugoslavijo, ZRN in Arabskimi emirati.
Danes finalni srečanji evropskega košarkarskega pokala prvakov
Barcelona - Jugoplastika brez favorita
ZARAGOZA — Danes bosta na sporedu v Zaragozi finalni srečanji evropskega košarkarskega pokala prvakov: ob 18.30 se bosta za tretje mesto srečala poraženca polfinalnih srečanj in sicer Aris in Limoges, osrednja tekma pa bo ob 20.30, ko se bosta za najprestižnejši evropski naslov srečali Jugoplastika in Barcelona. Prav to srečanje je povsem brez favorita. Obe peterki sta namreč v polfinalu naravnost pregazili nebogljene nasprotnike, sedaj pa bo za obe povsem drugače. Ekipi sta si v glavnem enakovredni, morda so Jugoslovani nekoliko bolj tehnični in fantaziozni od Špancev, zato pa ti igrajo doma, kar je seveda velika prednost.
Trener Jugoplastike Božidar Maljkovič je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da Barcelona nikakor ni favorit, saj prav dobro pozna njene igralce. Njihovo glavno orožje so protinapad, igra mož-moža in dober skok. O svoji peterki pa je povedal, da slednja igra najboljše, ko se nihče ne izkaže in da je torej moč Jugoplastike v kolektivu, pa čeprav razpolaga s tako fantastično trojico, kot so Ivanovič, Kukoč in Radja. Ob zaključku intervjuja pa je Maljkovič še dodal, da nimajo Španci nobene prednosti, ker igrajo praktično doma...
Po drugi strani pa je najbolj raprezentativen igralec Barcelone San Epifanio izjavil, da so morda sami res lahno favoriti, vendar pa da bi se ne zanesel na taka igralca, kot sta Kukoč in Radja. V primeru zmage Barcelone bi se ta peterka pridružila Real Madridu, Milanu in Cantuju, ki so edine ekipe, ki so osvojile vse evropske pokale. »Vendar pa je pokal prvakov najprestižnejši in daleč nakvalitetnejši, mi pa ga do sedaj še nismo osvojili, nasprotniki pa so ga že lani.«
Tudi mali finale je brez favorita. Limoges in Aris sta si nekako enakovredna, čeprav predvajata povsem različno košarko.
Na sliki (telefoto AP): Nick Galis (levo) in San Epifanio med polfinalnim srečanjem Aris - Barcelona.
V zvezi Z »zadevo Alemao« na tekmi Atalanta - Napoli
Nogometna disciplinska komisija potrdila zmago Napolija z 2:0
Italijanska nogometna disciplinska komisija je včeraj potrdila zmago Napolija nad Atalanto za zeleno mizo z rezultatom 2:0. S svojo odločitvijo je v bistvu zavrnila priziv Atalante na razsodbo športnega sodnika iz prejšnjega tedna. Nogometna disciplinska komisija je nadalje potrdila tudi globo Atalanti v višini 30 milijonov lir.
Po tej drugi razsodbi o tako imenovani »zadevi Alemao« ostaja Napoli skupaj z Milanom na vrhu lestvice italijanskega nogometnega prvenstva A lige-Dogodek, ki je privedel do disciplinskih odločitev, se je dogodil 8. aprila v Bergamu, deset minut pred iztekom nogometne tekme Atalanta - Napoli. Takrat je veznega igralca Napolija Alemaa zadel kovanec v glavo. Zaradi poškodbe ga je moral trener zamenjati, igralca pa so prepeljali v bolnišnico. V svojem prizivu je Atalanta predložila zdravniška potrdila, ki so se precej razlikovala od potrdila zdravnika, ki je prvi v bolnišnici pregledal nogometaša. Disciplinska komisija pa je v obrazložitvi svoje razsodbe zapisala, da je odhod Alemaa z igrišča oškodoval Napoli, kar bi lahko vplivalo na rezultat. Zato je menila, da je odločitev prvostopenjskega sodnika povsem pravilna.
Atalanta lahko sedaj upa le še na zvezno prizivno komisijo. Le-ta bo o tekmi odločala 21. aprila, njena odločitev pa bo dokončna.
Oddi (Udinese) izključen za kar 5 kol
Italijanski nogometni sodnik je včeraj ostro kaznoval branilca Udinese)3 Emidia Oddija. Nogometaša je izključil za kar 5 kol, »ker je med sobotno tekm0 žalil sodnika in mu grozil«. V italijanski A ligi so bili nadalje za eno kolo izključeni Ferri (Lecce), Galvani (Bologna), Baggio, DelFOglio in Pioli (vsi Fi° rentina), Citterio (Cremonese), Mancini (Sampdoria), Piacentini (Roma), Terrace' nere (Bari) in Vierchowod (Sampdoria).	.
V B ligi je bil za tri kola izključen Bosco (Piša), dve koli bo »počiva Brioschi (Monza), eno kolo pa ne bodo stopili na igrišče Da Mommio (Messin i Padalino (Foggia), Campanella (Licata), Cravero (Torino), Biondi (Como), Ca.. plone (Pescara), Enzo (Torino), Ficarra (Licata), Gambaro (Parma), Greco (Gag ri), Manicone (Foggia), Marino (Cosenza), Miranda (Foggia) in Pasa (Padova).
Nogometni sodnik je tudi kaznoval z globami številna društva. Udinese] naprtil 10 milijonov lir globe, 8 milijonov lir bo moral plačati Lecce, Mila Napoli pa bosta morala poravnati globo v višini 5 milijonov lir.
Salonit in Cimos pred lepim podvigom
Kar dve primorski odbojkarski ekipi imata možnost osvojiti naslova prvakov: moška vrsta Salonita iz Kanala v drugi zvezni ligi in ženska ekipa Cimosa iz Kopra v republiški ligi. Obe šesterki bosta odločilni srečanji odigrali v soboto v gosteh in sicer kanalska v Kamniku in koprska v Celju. Medtem ko ima prva lažjo delo, bo za drugo v Celju zelo težko, saj so domačinke neposredne tekmice za naslov in napredovanje v drugo zvezno ligo. V predzadnjem kolu je Salonit brez boja dobil srečanje z Aromo, Cimos Koper pa je zanesljivo odpravil Ljubno Glin. Drugoligaški ženski ekipi Nove Gorice v zadnjem času nagajajo poškodbe igralk, izgubile so proti Igmanu, vendar imajo mesto okoli sredine lestvice.
Nogometaši Kopra so na lestvici medrepubliške lige v dokaj nazavidljivem položaju. Z Reke so se vrnili praznih rok (Orijent - Koper 1:0) in se bodo morali pošteno potruditi za obstanek. V slovenski ligi nadaljuje zmagoviti pohod Izola, ki ima po »domači« zmagi 3:0 z Domžalami že 4 točke prednosti pred drugouvrščenim Slovanom. Vozila niso imela sreče v Trbovljah, kjer so doživela poraz z 0:1. Od rezultatov območne lige velja omeniti »rekordni« poraz Bilj proti Svobodi v Ljubljani, kar z 0:8.
Vnovič so razočarale rokometašice ajdovskega Mlinotesta, ki so bile na domačem parketu nemočne tudi proti zadnjeuvrščeni ekipi 2. zvezne lige (Mlinotest - Jedinstvo 23:24). V republiški ligi za moške je na sporedu zadnje kolo. V predzadnjem je poraz doživela izolska Ferrotehna. Neuspešna je bila tudi ženska vrsta iz Izole, tako da je edino zmago zabeležila Burja. Izmed vrste športnih dogodkov ob koncu tega tedna naj omenimo kolesarski kriterij po ulicah Nove Gorice (v nedeljo s pričetkom ob 9. uri), na katerem pričakujejo tudi najboljše slovenske kolesarje. (DK)
V prvem kolu desetega zamejskega balinarskega prvenstva
Na startu brez večjih presenečenj
Tudi deseto jubilejno zamejsko balinarsko prvenstvo je srečno steklo. Srečno pač, ker je bilo organizatorjem tudi vreme naklonjeno, saj so se nastopajoče ekipe bale tako zgodnjega začetka.
Že prvo kolo je pokazalo, da se odvija vse po starem, ustaljenem redu. Kot se v podobnih okoliščinah dogaja, zasluži glavno besedo dosedanji prvak Kras. Kot običajno se krasovci že dolgo let niso posebno proslavili v začetni fazi. Tako je bilo tudi letos, ko so v gosteh sicer po pričakovanju tesno klonili Nabrežini, ki je v lanskem prvenstvu na domačih tleh prepustila nasprotnikom le malo točk. Častno točko je za prvake, predsvem po zaslugi odličnega Simonete, izborila dvojica, a njihova zmaga ni bila tako gladka, kot kaže izid. Krašovca sta že vodila z 9:0.
Da bo tudi letos odigral vidno vlogo, je dokazal Kraški dom, ki je sicer po pričakovanju gladko premagal štandreški Mak, v vrstah katerega se je predvsem izkazal Figelj, ki bi kmalu presenetil veliko višje kotiranega Succija. Prav nič ni manjkalo, da bi isti rezultat izborila Danica, ki je med četverkami že vodila s 7:1 in 10:7, vseeno pa se je zmaga na koncu nasmehnila gostom. V vz-hodnokraškem derbiju je favorizirana Zarja po pričakovanju z 2:1 premagala Gajo.
IZIDI 1. KOLA: Kraški dom - Mak 3:0 (17:15, 11:4, 11:1), Nabrežina - Kras 2:1 (18:15, 7:11, 11:6), Danica - Polet 2:1 (17:13, 11:8, 10:11), Zarja - Gaja 2:1 (17:13, 11:6, 5:11), prost Sokol.
LESTVICA: Kraški dom 3, Danica, Nabrežina in Zarja 2, Polet, Gaja in Kras 1, Mak in Sokol 0.
SPORED DANAŠNJEGA, 2. KOLA: v Nabrežini ob 19.00: Sokol - Polet, v Zgoniku ob 19.30: Kras - Mak, na Vrhu ob 19.30: Danica - Kraški dom, v Nabrežini (Postaja) ob 19.00: Nabrežina -Zarja, prosta Gaja. (Z. S.)
Košarka: deželni kadeti
KONTOVEL TECHNA B -
LATTE CARSO B	55:77 (25:38)
STRELCI: Marucelli 1 (1:2), Andrej Pertot, Vremec 11 (1:2), Baitz 23 (4:6), Hmeljak 18 (4:8), Kosma 1 (1:2).
PM: 11:20. ON: 21. TRI TOČKE: Baitz 1.
V	zadnjem kolu regularnega dela prvenstva so igralci Kontovela B v nepopolni postavi izgubili proti zadnjeuvrščeni ekipi. Domačini so namreč nastopili s šestmi igralci, kar se je na igrišču zelo poznalo. Do 12. minute sta si bili ekipi enakovredni (14:17), nakar so gostje z delnim izidom 10:0 povečali prednost in jo obdržali do konca polčasa.
V	uvodnih minutah drugega polčasa so gostje spet povedli z 10:0 in tekme je bilo praktično konec. Kontovelci so si nabirali mnogo osebnih napak, tako da so proti koncu tekme štirje košarkarji igrali s štirimi osebnimi napakami. Pri Kon-tovelu sta požrtvovalno igrala Baitz in Hmeljak, ki sta sama dala več kot polovico Kontovelovih točk. (J.E.G.)
ŠK KRAS
vabi vse člane na 26. redni občni zbor, ki bo jutri, 20. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Dnevni red: izvolitev predsedstva, poročila, razprava, volitve in razno.
SK DEVIN
obvešča, da bo 4. pohod za »Memorial M. Škabarja« od Praprota do Repna v nedeljo, 22. t. m. Vabljeni!
JK ČUPA
vabi lastnike kajutnih jadrnic da obnovijo potrdila meritev A.O.R. Za meritve bo na razpolago članom inž. Chiandussi v soboto, 21. t. m., ob 16. uri na društvenem sedežu v Seslja-nu.
PRIMOTOR KLUB
poziva člane, ki bodo sodelovali pri organizaciji dirke Alpe-Jadran, da se udeležijo sestanka, ki bo danes, 19. t. m., ob 20.30 v prostorih gostilne Gregoretti na Fernetičih.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi svoje člane in simpatizerje na redni sestanek, ki bo jutri, 20. t. m., ob 20.30 na sedežu odseka (Ul. Car-ducci 8, 2. nad.).
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 19. t. m., ob 18. uri na stadionu »1. maj« v Trstu seja nogometne komisije.
Na dnevnem redu bo imenovanje načelnika komisije.
Tudi v letošnjem prvenstvu ženske odbojkarske D lige
Brežanke in Kontovelke se borijo za obstanek
V prvenstvu ženske odbojkarske D lige se tudi letos oba naša predstavnika - Kontovel Electronic Shop in Breg Ag-rar - borita za obstanek v ligi.
Letos je položaj obeh šesterk še nekoliko bolj zapleten kot v lanski sezoni. Še zlasti to velja za Brežanke. Njihov položaj je zdaj namreč že skoraj dramatičen, vendar pa še ne povsem brezupen.
Iz D lige naj bi po načrtih izpadle zadnje štiri šesterke (tolikšno je namreč število napredovanj iz 1. divizij), toda že zdaj je znano, da bodo iz lige izpadle največ tri ekipe.
Ce gledamo na prvenstvo s tega zornega kota, ločita Brežanke od enajstouvrščenega Virtusa »le« štiri točke, Kontovelke pa imajo pred goriškim San Luigijem prav toliko točk prednosti.
Kako se bo razpletlo do konca, je sila težko predvidevati, zlasti zato, ker so nekatere ekipe, s katerimi se bodo kandidati za izpad srečali v zadnjih štirih kolih, že nekoliko iztirile in vprašanje je, s kakšno zavzetostjo bodo igrale. To velja zlasti za Gammalegno in Martignacco, ki jima prvenstvo nima več kaj nuditi, s tema ekipama pa morata igrati tako Kontovel Electronic Shop kot Breg Agrar, a tudi tržaški Virtus.
Medtem ko je torej tveganje Kontovelk dokaj relativno, se Brežanke nahajajo v dokaj slabih vodah. Boris Žerjal, ki skrbi za člansko ekipo Brega Agrar (pred nedavnim pa je bil imenovan tudi za novega načelnika odbojkarske komisije pri ZSŠDI), nam je povedal, da so si Brežanke za cilj Jadale, da zmagajo na vseh štirih preostalih tekmah. Na ta hačin bi se verjetno izognile izpadu iz lige.
Alternativa za ta cilj pa je v tem, da se vsaj izognejo Zadnjima dvema mestoma na lestvici, kajti možno je, da bo Predpredzadnja ekipa v ligi deležna repesaže (vsaj tako je “ilo skoraj vsako leto). V Bregovem taboru računajo predvsem na svoje moči, kajti ekipa zdaj le ne igra tako slabo, '(ba upajo tudi v demotiviranost nekaterih svojih nasprot-bikov.
Na sliki: trenutek z derbija ženske D lige med Konto-Velkami (v belih dresih) in Brežankami.
TAKO DO KONCA PRVENSTVA ŽENSKE D LIGE		
SAN GIORGIO (16)	KONTOVEL ES (14)	VIRTUS TS (12)
Tarcento	AL FUNGO	GAMMALEGNO
RIVIGNANO	Asfjr	Martignacco
Spilimberghese	GAMMALEGNO	SAN LUIGI
Dlf	Martignacco	Promovolley
SAN LUIGI GO (10)	BREG AGRAR (8)	SPILIMBERGHESE (8)
DLF TS	ASFJR	Rivignano
PROMOVOLLEV	Gammalegno	Dlf
Virtus TS	MARTIGNACCO	SAN GIORGIO
BREG AGRAR	San Luigi	Al Fungo
Na tekmovanju v Zurichu
Fabio Ruzzier že tretjič zaporedoma prvi na cilju
Če bi se atletska sezona za našega atleta Fabia Ruzzier-ja že sedaj končala, bi lahko z dosedanjimi dosežki- bil gotovo več kot zadovoljen.
Po že odličnem tretjem mestu v otvoritveni tekmi v Barceloni ter nepričakovani zmagi pred tednom dni v Parizu je Fabio Ruzzier v soboto osvojil.že tretje leto zaporedoma prvo mesto tudi v Zurichu, kjer je bila letos na sporedu že 32. izvedba mednarodnega klasičnega tekmovanja v hitri hoji na 20 km za trofejo »Blau-Weisse Band«.
Na teni tekmovanju je nastopilo skupno 63 tekmovalcev iz 4 držav (Švice, Italije, ZRN ter Avstrije), z atleti, ki stalno nastopajo v državnih reprezentancah, med katerimi je bil tudi Avstrijec Toporek, ki je bil do lani lastnik svetovnega rekorda v hoji na eno miljo, tu je bil še Zahodni Nemec Maternhorst, ki na 50 km lahko doseže čas pod 4 urami. Tekmovala sta še Švicarja Toscanelli ter Carobbio in drugi. Nazadnje bi tu omenili še »velikega nasprotnika« tekmovalcev, in sicer izredno slabo vreme. Atleti so namreč star-tali celo med rahlim sneženjem, ki se je nato sprevrglo v dež, ki je ponehal le proti koncu tekmovanja.
V takih pogojih pa je Fabio Ruzzier letos že dokazal, da je težko premagljiv, saj se v mrazu odlično počuti. Tako je bilo tudi v soboto, ko je bil do 17. km na čelu skupaj z dvema Švicarjema, nato pa je silovito potegnil ter zmagal s 35" naskoka nad Toscanellijem, ki se je obenem tudi sam »izboljšal« za celo minuto. Končni čas 1.30'47" pomeni za Ruzzierja kar T50" boljše kot lani na isti progi.
Po dveh »evropskih« zmagah v šestih dneh čaka to soboto Ruzzierja tekmovanje v kraju blizu Bologne za državno klubsko prenstvo v enourni hoji na stezi, kjer bo srečal atlete, kot so Damilano, Mattioli, Degaetano in še nekaj odličnih tekmovalcev.
Tu bo Ruzzierjeva skrb predvsem ta, da izboljša lanski dosežek, ko je na Valmauri v eni uri prehodil 13.176 m.
Ponedeljkov izlet v Benečijo
. tržaški planinci so se na velikonoč-ni Ponedeljek podali na že tradicionalni spomladanski izlet v Benečijo ln sprehodili po področju južno od grebena Kolovrata, s katerega so uži-Vali lep razgled na beneške doline, na Matajur, na Soško dolino in Julij-Ce- yreme sicer ni bilo najbolj ugodno, imeli pa so srečo, da jim je na grebenu posijalo sonce in ponudil se llm je krasen razgled, zlasti na zasne-ieni Krn. Izleta se je udeležilo 14 planincev, ki so v Benečijo odpotovali v štirih avtomobilih. Na poti je prevladovalo zadovoljstvo in pravo planinsko vzdušje. Na povratku pa so se pe-inli proti Čedadu pod Kolovrat in se vračali po panoramični cesti mimo (are gore. Izlet je vodil Franc Arma-
Osnovnošolci se bodo sprehodili po Grmadi
sjjjlodinski odsek SPDT pripravlja v ^delovanju s Športno šolo spornia-nonf izlet za osnovnošolsko mladi-' dolarji se bodo zbrali v nedeljo, S(. aPrila, na železniški postaji v Tr-Vq,\ koder bodo z vlakom odpoto-ij, do Vižovelj. Tam bodo izstopili ^bj!6 napotili po stezah na Grmado. si0j.ališče je ob 9.15 na železniški po-<it^. 0dhod vlaka pa ob 10. uri. Mlade, Qris° že začrtali pot na vrh Grma-dofi-dtam pa j,0do šolarje pospremili traVr. dišča, kjer bodo na tamkajšnjem Se fr pripravili poligon. Potem ko v Sv°.? otroci razigrali in se izkazali Vj?n0,:[d veščinah, se bodo vračali v Vrnjpie' °b 17-45 stopili na vlak, in se z V;J,V mesto okrog 18.10. Za prevoz Snre?m bo treba plačati 3.000 lir. \,ra.dtgevalci bodo poskrbeli za po-izlet ;Vozovnice in opremljali mlade nike ves dan. V primeru slabega
vremena bo izlet za osnovnošolce teden dni kasneje, 29. t. m.
Memorial Mirka Škabarja
V nedeljo, 22. t. m., vabi Slovensko planinsko društvo Trst svoje člane in prijatelje na tradicionalni pohod od Praprota do Repna v spomin na pokojnega požrtvovalnega odbornika SK Devin Mirka Škabarja. Prirediteljem spominskega pohoda je namreč v nedeljo, 8. t. m., ponagajalo vreme in so morali pohod odložiti za dva tedna. Upati je, da jim bo vreme tokrat bolj naklonjeno in da bodo spominski pohod tudi izpeljali.
Mačkoljani vabijo na izlet
Nadebudni planinci nove podružnice SPDT Zlata krona - Mačkolje so z za nosom prijeli za delo in že pripravili svojo prvo akcijo. Za sredo, 25. aprila, na dan osvoboditve, vabijo planince in prijatelje na pohod od Hrastovelj, mimo Podpeči na Kojnik. V Hrastovlje se bodo odpeljali z osebnimi avtomobili zjutraj ob 8. uri izpred gostilne Tul v Mačkoljah, preko mejnega prehoda Osp. Hoje je za približno 4 ure. Pohod je zgodovinsko in prirodno zelo zanimiv in prireditelji zagotavljajo, da bodo udeleženci zadovoljni, zlasti če jim bo na poti sijalo sonce.
Zvonko Vidau o Peruju
SPDT in Sklad Mitja Čuk pripravljata za četrtek, 26. t. m., zanimivo predavanje o lepotah in nasprotjih Peruja, ki ga je pripravil Zvonko Vidau. Prikazal bo vrsto zanimivih barvnih diapozitivov. Ponovno opozarjamo vse ljubitelje takih predavanj o daljnih deželeh, da pridejo v četrtek ob 20.30 v malo dvorano Kulturnega
doma v Ul. Petronio in prisostvujejo res zanimivemu prikazu te daljne južnoameriške države. (L. A.)
Tudi letos alpinistični tečaj AO SPDT
Alpinistični odsek SPDT prireja tudi letos redni alpinistični tečaj za začetnike, nadaljevalni tečaj za tiste, ki so že plezali, in tečaj za hojo po zavarovanih gorskih poteh. Tečaj bo trajal štiri nedelje maja meseca (6., 13., 20. in 27.) v Dolini Glinščice, na koncu pa bo še dvodnevni izlet v hribe, teoretične vaje pa bodo ob sredah (petkrat) na sedežu odseka (Ul. Carducci 8, 2. nad.) ob 20.30.
Nadzornik alpinistične šole bo vsedržavni gorski vodnik, član strokovnega združenja AGAI, Mario Variola, vaditelji pa bodo Davor Zupančič, Lenart Vidah, Ivo Kafol, Massimo Sac-chi, Erik Švab, Walter Ukmar, Štefan Brecelli, Igor Gombač in Aleš Rončelih imena predavateljev pa bodo naknadno javili.
Tečaj za zavarovane poti pa bo krajši, .vodili pa ga bodo Angelo Ker-mec, Peter Suhadolc in Danilo Šavron. Vse informacije dobite na sedežu odseka ob petkih ob 20.30, ko so v teku sestanki članov odseka, ali v trgovini Papi Šport pri Briščikih (tel. 327277, Davor Zupančič).
* * *
Alpinistični odsek SPDT vabi svoje člane, prijatelje in simpatizerje na reden sestanek, ki bo jutri, 20. t. m., ob
20.30	na sedežu odseka (Ul. Carducci 8, 2. nad.). Govor bo o pripravi alpinističnega tečaja.
Tridnevna alpinistična manifestacija »Trieste on Sight«
Lega Montagna UISP in združenje za prosti čas La Marmotta prirejata s
Naslovna stran Planinskega vestnika
sodelovanjem zadruge Bonawentura in ARAC (rekreativno društvo občinskih uslužbencev) v dneh od 27. do 29. t. m. tridnevno manifestacijo alpinizma in alpinistične kulture »Trieste on Sight« - Alte Rocce sul Mare. V petek bo ob 9. uri na Napoleonski cesti na proseški strani kratek seminar za dijake nižjih srednjih šol o alpinizmu in naravnem ambientu, ob 20. uri pa bo v dvorani ARAC v Ljudskem vrtu v Trstu srečanje s tržaškimi alpinisti in prikaz diapozitivov.
Naslednjega dne se bo program začel ob 10. uri na Napoleonski cesti. Sestavili bodo »ekološke naveze«, športni plezalci pa si bodo ogledali smer tekmovanja. Ob 14. uri bo športno alpinistično tekmovanje s kon-
čnim nagradnim presenečenjem. Zvečer bo ob 20.30 v gledališču Miela Re-ina (Trg Duca degli Abruzzi 3 pri Domu pristaniških delavcev) projekcija filma znanega športnega plezalca Patricka Edlingerja z naslovom Overi-ce.
V nedeljo, 29., se bo manifestacija zaključila. Ob 9. uri bo v Dolini Glinščice »Dan s petimi vodilnimi "zgodo-vinskimi" tržaškimi alpinisti«. Ob 17. uri pa bo svečan zaključek z glasbo, avdiovizualnimi sredstvi in zakusko. O tej važni tržaški alpinistični manifestaciji bomo še poročali.
Aprilska številka Planinskega vestnika za vse okuse
Aprilska številka Planinskega vestnika ima na naslovnici sneg, smučarja in sonce, ki je kar' idealna trojna simbioza tistega, kar planinec-špor-tnik-smučar sprejema za svoje. Uvodni članek Jožeta Dobnika prinaša protestno pismo PZS Skupščini Republike Slovenije proti razširitvi mejnega p^asu, nato pa Marjan Raztresen piše o Česnovem načrtu v južni steni Lotseja in zahodni steni Anapurne I. Čisto drugo dimenzijo našega alpinizma daje članek z naslovom »Tone Tuma, 2550 m« in z podnaslovom, ki obrazloži sestavek: Južnoameriška gora, imenovana po Slovencu, ki ga premalo cenimo.
Za »prave« planince (da jih pač ločimo od alpinistov) je prijeten članek Janeza Bizjaka o Zahomški planini, sestavek Peš prek tečaja čez Antarktiko pa (seveda) govori o nedavnem Messnerjevem in Fuchsovem podvigu. Vestnik prinaša še celo vrsto tehtnih, strokovnih in prikupnih člankov, ki »se lepo berejo«, tako da je aprilska številka te naj starejše slovenske revije sploh (ki bo čez pet let slavila svojo stoto obletnico obstoja!) kot vedno prijetna in zanimiva, (dj)
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000,- din), letno 780,- din (7.800.000,- din).
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
četrtek, 19. aprila 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432)731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja	ZTT
in tiska	*' ^ Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Mala Patrizia Tacchella je že predsinočnjim objela v Stallaveni mamo, očeta in sestrico Amelio
Ugrabitelje s podjetniško dušo je pogubil telefon v avtomobilu
VERONA, TURIN — Mala Patrizia Tacchella je že predsinočnjim ponovno objela mamo, očeta in sestrico Amalio. Na sedežu podjetja Carrera v Stallaveni je družina sprejela novinarje, nekaj minut pa je tiskovni konferenci prisostvovala tudi Patrizia, ki je imela na sebi še obleke, v katerih so jo ugrabili 29. januarja letos.
Oče Imerio je nato pospremil hčerko domov in sam odogovarjal na vprašanja novinarjev. Potrdil je vest, da ni izplačal nikakršne odkupnine, dejal pa je tudi, da so ugrabitelji ravnali s Patrizio zelo človeško. Smela je gledati televizijo in zato je bila tudi obveščena o tem, kako je družina preko televizijskega medija apelirala na ugrabitelje.
Tudi sicer se je izkazalo, da je malo Patrizio ugrabila povsem neobičajna tolpa improviziranih zlikovcev, ki so zagrešili nekaj grobih in povsem naivnih napak. Preiskovalci so že v prvi fazi ugrabitve ugotovili, da se celotni akciji pozna neobičajen pečat. Hipotezo je potrdilo tudi dejstvo, da so ugrabitelji dovolili Patrizii telefonski razgovor z očetom.
Ugrabitelje pa sta menda pogubila prav menežersko vodenje pogajanj in nespretna raba telefona. Skupina zlikovcev, ki jo je vodil podjetnik Bruno
Cappelli, se je namreč pogovarjala z družino Tacchella po telefonu, ki ga je dal Cappelli vgraditi v svoj golf. Morda so si domišljali, da jim tako ne bodo prišli na sled, in so pri tem prezrli dve osnovni resnici: v Italiji je še sorazmerno malo »avtotelefonov«, to da se avto premika, pa še ne pomeni, da ni mogoče ugotoviti, od kod telefonski poziv, saj se vendar tudi premični telefoni oslanjajo na telefonsko omrežje SIP.
Preiskovalci so zadržali in zaslišali tudi dve ženski, Carlo Mosso in Or-nello Luzzi. Slednja je Cappellijeva žena, na njeno ime pa je bila zapisana hiša, v kateri so našli Patrizio.
Po naj novejših podatkih, naj bi ugrabitelji Patrizio že takoj po ugrabitvi prepeljali v Ligurio, vendar ni še gotovo, če so deklico stalno skrivali v San Lorenzu Della Costa. Preiskovalci so imeli na sumu tudi neko turinsko stanovanje v Ulici Tunisi, last Franca Maffiottija, ki je vodil telefonske stike z družino Tacchella. Do nedavnega je Maffiotti živel v Tenerifu, kjer je upravljal javni lokal, v Turinu pa je imel opremljeno stanovanje, ki ga je dajal v podnajem.
Na sliki (telefoto AP): Patrizia Tacchella z mamo in očetom.
’Ndrangheta tokrat ni kriva
RIM — Tokrat 'ndrangheta ni kriva, ugrabitev Patrizie Tacchel-le ima popolnoma piemontski pečat. Rad bi videl obraze tistih, ki so od samega začetka zagnali vik in krik in žugajoče kazali na Jug, ki je po njihovem mnenju zibelka kriminala. Profesor Stefana Del Mastro, predsednik Južne lige, si je včeraj dal duška na račun vseh obtožb in kritik, ki so jih bili deležni njegovi rojaki, potem ko je prišlo do ugrabitve male Patrizie.
Del Mastro ni prizanesel niti svojim severnim sovražnikom, članom Lombardske lige, ki so prepričani, da so vsega zlega krivi samo južnjaki. Kljub ostrim odgovorom na vse kritike pa Dal Mastro ne brani nikogar, ki zagreši tako kruto dejanje kot je ugrabitev, še posebno, če je žrtev še otrok.
Muha morilka bi lahko iz Libije ogrozila države Sredozemlja
RIM — Sredozemlje, subsaharsko Afriko in Bližnji vzhod bi lahko v prihodnjih mesecih prizadela muha morilka, če ne bodo takoj uničili legla v Libiji in preprečili njeno razširitev. To je včeraj v Rimu opozoril direktor kmetijskega odseka FAO Henryk Jasio-rowsky.
Muha morilka, ki ima znanstveno ime cochliomya hominivorax, je bila v preteklosti pravi bič božji od Teksasa do Srednje Amerike. Ta žuželka se skoraj ne razlikuje od navadne muhe, ima pa to skrajno nevarno značilnost, da leže svoja jajčeca (do 500) tudi v neznatne rane toplokrvnih živali. Iz njih se izležejo ličinke, ki se hranijo s krvjo in z živim tkivom, ko prodrejo v mišičevje, organizem tako izčrpajo, da nastopi smrt. Muha ni nevarna samo za živino; kot nam pove njeno latinsko ime, je nevarna tudi za človeka.
FAO bo 18. maja temu vprašanju posvetila delovno zasedanje, na katerem bodo skušali zaustaviti to nevarnost. Dveletni načrt predvideva 80 milijonov dolarjev stroškov. V Libijo je muha prispela pred dvema letoma in je že okužila 18.000 kvadratnih kilometrov ozemlja proti meji s Tunizijo. ZDA, ki so skupaj z Mehiko v bistvu že »likvidirale« svoje muhe, so dovolile Libiji uvoz sterilnih samcev, ki so se do sedaj izkazali kot najboljše orožje proti muhi morilki.
Z odkupnim so se nameravali nespretni ugrabitelji rešiti nakopičenih dolgov
TURIN — Preiskovalci, ki se sedaj ukvarjajo z nerodnimi ugrabitelji Patrizie Tacchelle so prepričani, da gre za pravcate začetnike, ki so krepko precenjevali okoliščine in ne na zadnje, tudi lastne sposobnosti. Bruno Cappelli, Valentino Biasi in Carlo Maffiotto so drobni podjetniki, ki so po sili razmer zašli v hude dolgove. Cappelli je po mnenju preiskovalcev organiziral ugrabitev in strategijo izsiljevanja, za pravo presenečenje pa je poskrbel Maffiotto, za katerega se je izkazalo, da je bil lastnik neke slaščičarne v Teneriffu na Kanarskih otokih. Z deležem odkupnine se je nameraval za stalno naseliti v tem turističnem raju in pustiti svoje ‘številne upnike na cedilu. Valentino Biasi pa je povzročil precejšnjo zadrego v turinskih političnih krogih. Kot neodvisen je namreč kandidiral na listi PLI. Tajništvo turinske sekcije stranke je seveda padlo z nebes, saj je bil Biasi znan kot mirna in zgledna oseba.
Nejasna pa je zaenkrat vloga obeh žensk, ki trdita, da nista vedeli ničesar o ugrabitvi in naklepih trojice. Ornella Luzzi je Cappellijeva soproga in hkrati imenska lastnica hiše v Liguriji, kjer so skrivali Patrizio. Carla Mosso pa je prijateljica Valentina Biasija, ki je sicer vdovec. Peterica, ki je od družine Tacchella najprej zahtevala 15 milijard odkupnine, bi se zadovoljila že s 7 milijardami. Prvi obrok ali nemara celo vsoto pa bi morala vnovčiti prav v torek, ko ji je policija prekrižala račune.
Pred srečanjem Bush Gorbačov
Globoke družbene spremembe v Vzhodni Evropi, pa tudi drugod po svetu, seveda vplivajo tudi na razpoloženje v zvezi s problematiko razoro-ževanja. Določena vprašanja včasih zavrejo ta proces (denimo problem Litve), ni pa pričakovati, da ga bodo zaustavila.
30. maja se bosta sešla v Washing-tonu Bush in Gorbačov in vse bolj kaže, da bo ena glavnih listin, ki ju bosta podpisala, zadevala kemično razoroževanje. Ta vrsta oborožitve se je tako razpasla in je postala tako nevarna, da mnogi strokovnjaki sodijo, da je že bolj grozljiva kot jedrsko orožje.
Prav te dni se je v zvezi s kemičnim orožjem pričel v Ženevi 15. krog pogajanj med ZDA in 'SZ. Napovedi v glavnem trdijo, da jih bodo sklenili pred koncem tega meseca, da bi lahko bil sporazum nared do sestanka med šefoma velesil. Izhodišče ženevskih pogajanj se je nekoliko razširilo. Še pred časom je bil govor o tem, da velesili razmišljata o 50-odstotnem zmanjšanju svojega kemičnega orožja, v Ženevi pa preučujejo kar možnost, da bi zmanjšali 80 odstotkov kemičnih arzenalov.
Pač, blagodejni vetrovi so se usmerili tudi na to področje. Napredek teh pogajanj pa kajpak pozorno spremljajo tudi člani konference OZN o razorožitvi, ki prav tako zaseda v Ženevi. Skupaj je 40 članov, med njimi pa so tudi predstavniki ZDA, SZ, Velike Bri-
tanije, Francije in Kitajske. Ta konferenca pa obravnava predlog konvencije o prepovedi izdelave in skladiščenja kemičnega orožja.
Brez dvoma je, da bo tok pogovorov med predstavniki ZDA in SZ vplival tudi na ravnanje konferenc o kemičnem razoroževanju. Najtrši oreh pa je še zmeraj, po ocenah iz Ženeve , tako imenovana »verifikacija« te vrste razoroževanja, saj jo je bržčas težje ugotavljati kakor jedrsko oboroževanje, ker jedro tako rekoč »seva«, medtem ko kemično orožje nima »zunanjih« znamenj. Korak naprej pa je nemara le storjen.
Na Konferenci prevladuje še vedno razprava o »nacionalnih« inšpekcijah, medtem ko na dvostranskem sestanku predstavnikov ZDA in SZ že preučujejo tudi inačice o mednarodnih inšpekcijah. V organizmu OZN je sicer že opazno določeno prilagajanje v duhu napredka na srečanju med zastopniki velesil. Jugoslovanski delegat na ženevski konferenci o razorožitvi Kosin je že predlagal organiziranje tako »nacionalnih«, kakor »mednarodnih« inšpekcij. Predlog pa je tudi razčlenil: v inšpekcijskih sestavah naj bi bili poleg kvalificiranih znanstvenikov in strokovnjakov tudi predstavniki skupščin, pa še, neposredno, raznih ustanov OZN.
Element tako rekoč motnje je spet problem suverenosti posameznih držav, vendar kaže, da se mu bodo ognili. Če so oviro premostili, oziroma
premoščajo pri vprašanju jedrskega orožja (v bistvu je že sprejeto stališče o mednarodnem nadzorstvu), pri čemer se predstavniki ZDA in SZ zmeraj bolj pogosto obiskujejo, ugotavljajo in sklepajo, potem seveda ni razloga, da bi se zataknilo pri vmešavanju kemičnih inšpekcij.
Skratka, razlike v odnosu do teh dveh vrst orožja ne bi smelo biti. V vsakem primeru je že domala protislovno, da pogovori o jedrskem razoroževanju tečejo po svoje hitreje kakor tisti v zvezi s kemičnim orožjem. Določene korake je pričela te dni pod-vzemati francoska diplomacija, ki najbolj opozarja na nevarnost »dis-proporcev« v procesu razoroževanja. Vemo, da je bil francoski predsednik Mitterrand pred dvema letoma pravzaprav pobudnik, »da se odpre fronta« tudi proti kemičnemu orožju.
Klima, kakor vidimo, je primerna za nadaljnje razoroževalne procese. Predstavnika Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike, Bačanov in Le-dogar, sta že ob pričetku dvostranskih pogovorov v Ženevi kar javno razgrinjala »nove« poglede na še obstoječe (pa vendar, v bistvu, odmirajoče) blokovske ustanove. Seveda pa mednarodni dejavniki svarijo, da je zlasti pri kemičnem orožju seveda pomembno popuščanje med velesilama, »ključno« pa je, da se mu vsaka država, ki ga proizvaja, tako rekoč samokritično odpove.
MIRO KOCJAN
ENEL
ENTE NAZtONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma - Via G. B. Martini 3-00198 ROMA
OBVESTILO
LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala i/ izplačilu sledeči:
Posojila	Kuponi	Poviški kapitala
	izplačljivi 1. 11. 1990	polletje 1. S. 1990 31. 10. 1990	skupna vrednost 1. 11.1990
1984-1993 ovrednoteno II. emisija (Cavendish)	6.00%	—0,292%	—2,299%
1984-1.993 ovrednoteno IV. emisija (Davy)	5,70%	+0.90%	+11,2425%
1987-1993 ovrednoteno lil. emisija (Thomson)	6,50% C)	+0,585% C)	+3,213% C)
	izplačljivi 16. 11. 1990	polletje 16.5.1990 15. 11. 1990	skupna vrednost 16.11.1990
1985-2000 ovrednoteno II. emisija (Tesia)	5,70%	+0.570%	+6,130%
C) bruto brez davčnega odtrgljaja 12,50%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu.