Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 328.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Prnga in Dunaj 24,797.
SlBV. 285.
IN
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... .120
za celo leto .... .240
za inozemstvo:
mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
V Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. ... . 60
Cene Inseraiom:
Enostolpna petitna vrsta mali'oglasi po Din 1'50 in Din'2-—,! v.ecji .oglasi nad 45.mm. višine po Din 2 50, veliki po Din 3 — in 4-—. oglasi v uredniškem delu i , vrstica'pO Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina plačana v oeiovioi.
Proslava petletnice slovenskega vseučilišča
Včeraj se je izvršila slovesna proslava petletnice slovenske univerze v univerzitetni zbornici. Iniciativa za to proslavo je izšla iz vrst akademikov, ki so hoteli s tem dokumentirati svojo radost nad procvita-njem najvišjega prosvetnega zavoda Slovenije, za katerega se je toliko boril slovenski narod.
Proslavo je otvoril predsednik društva tehnikov K u 1 i š z uvodnim govorom, v katerem se je spominjal hvaležnosti akademske družine do svojih profesorjev, ki so se odzvali klicu domovine ter z mladeniškim veseljem ustvarjali čudovita dela, kajti oni so v par letih takorekoč iz nič ustvarili cvetočo univerzo v največje veselje in ponos dijaštvu ter slovenskemu narodu. Dijaštvo dobro ve za njihovo veliko delo, ve pa tudi za svojo nalogo, da to idealno delo svojih profesorjev nadaljuje in izpopolnjuje. Da se te svoje naloge v resnici dobro zaveda, priča današnja proslava, ki hoče dati delu profesorjev primeren poudarek in zahvalo, dijake pa ohrabriti in navdušiti za delto za svojo univerzo.
Po teh uvodnih besedah je pozdravil navzočega prorektorja dr. Kidriča, gospode dekane in ves profesorski zbor. Nadalje je še pozdravil navzoče dostojanstvenike, prvoboritelja za ustanovitev univerze dr. D. M a j a r o n a , zastopnika diploma-tičnega zbora generalnega konzula dr. Be-neša, zastopnika armade generala Stojano-viča, velikega župana Baltiča, zastopnika mestne občine dr. Zamika iu polnoštevilno zbrane tovariše.
Na pozdrave predsednika Kulisa je odgovarjal g. prorektor dr. Kidrič, ki je izrazil svoje veselje nad praznovanjem petletnice, posebno ker je iniciativa in delo za proslavo izšlo iz akademskih vrst. Zahvalil se je v imenu profesorskega zbora za pozdrave in priporočil akademikom, naj tudi v bodoče praznujejo jubileje svojega najvišjega znanstvenega zavoda.
Kot prvi slavnostni govornik je nastopil filozof V a t o v e c, član katoliškega akademskega društva »Z a r j e«, ki je v pesniško lepem in misli polnem govoru očrtal vso dolgo borbo slovenskega naroda za svoje vseučilišče od prvih početkov do današnjih dni.
SLAVNOSTNI GOVOR AKADEMIKA VATO V CA.
lJeja univerze kot narodno-kulturne postojanke je zažarela tudi na našem slovanskem jugu in je dobila svoje konkretne oblike ravno takrat, ko se je 1. 1874. otvo-rila zagrebška univerza, ko je pričetkom našega stoletja belgrajska visoka šola iz leta 1863. privzela obliko popolne univerze in ko so v višji pedagoški tečaj v Sofiji leta 1887. bile položene klice bodočega univerzitetnega razmaha.
In mi? Pastorki! Imeli, a izgubili, kakor da ne bi bil v Ljubljani osnoval uže protireformacijski duh tvorne cerkve-nosti jezuitskega kolegija z modro- in bogoslovno fakulteto! Dasi je bil ta razvoj 1. 1784. prekinjen, je vendar našel svojo skladno kontinuiteto v modroslovni fakul-ieti ,ki si jo je bil izprosil računajoči egoizem kranjskih deželnih stanov od Jožefa II., ker jim je bilo samo do uradnikov, ter v bajni triletni epizodi, ko je diktatorska gesta genijalnega Korzikanca kakor čez noč postavila pred nas popolno vseučilišče, da smo se uživeli v položaj šele takrat, ko je francoska Ilirija z univerzo vred že davno švignila mimo nas. Ali ravno iz tistih skromnih znanstvenih poizkusov xAkademije operosorume ter njenega or-ganičnega nadaljevanja v znanstveno- tilo-loškem apostrofu Zoisovega kroga je prišlo veliko razodetje, ki je govorilo o notranji nuji znanstvene stvariteljnostjLjPo dvostruj-ni paralelnosti Kopitarjeve VlSocietas slo-venica« na eni ter kongenijalnosti Čopovega klasicizma in Prešernove romantike na drugi strani smo vzšli v zarjo najsilnejše fluktuacije evropskh mas 1. 1848., ko si je prvič akademska mladina kirurgično-medi-cinske in modroslovne fakultete priborila preko licejskega rektorata slovenska pra-voslovna predavanja iz državljanskega in kazenskega prava. Samo pesek v oči! že naslednjega lela 1849. sta se namreč uki-
nili modroslovna iu medicirisko-kirurgična fakulteta; istega leta so prenehala slovenska pravoslovna predavanja in se ie pravna fakulteta z bogoslovno vred prenesla v Gradec, da tam po petletnem obstoju leta 1855. v izolaciji izbira.
Razkrhanost čitalnične komodnosli ia enodnevništvo političnega programovanja je našlo svojo najbolj podčrtano in naj-energičnejšo antitezo v vzburkanosti leta 1867., ko je na ljudskih taborih I. 1867., osobito na onem v Šempasu, leta 1868. oso-bito na onem v Brdih, Sevnici, Ljutomeru in na ljubljanskem polju, in na onih leta 1870. zazvenelo v ljudski duši z vso silo: univerza; ko se je zazdelo, da so se vse takratne politične formule podredile eni vrhovni maksimi — zahtevi po lastni univerzi.
. Če je tisto jadrno kopičenje kulturnih zakladov ža Jurčiča, Jenka, Levstika in Stritarja pripravljalo generalni naskok leta 1898, — ko se je v ljubljanski mestni posvetovalnici zavzel za ljubljansko vseučilišče pokojni dr. L Tavčar; ko se je naslednjega dne 4. februarja dvignil v hrambo ljubljanske vseučiliške ideje dr. D. Maja-ron; ko je kranjski dežeini zbor dovolil vsoto 590.000 K za ljubljansko univerzo in je sledil ljubljanski občinski svet z vsoto 100.000 K; ko je skupno zastopstvo Slovenske Matice:, društva Travnik in ljubljanskih bogoslovskili profesorjev v popol-nerti soglasju predložilo po pusebni deputaciji dunajski vladi spomenico, v kateri se zahteva ustanovitev ljubljanske univerze in ko je 28. dec: posebna deputacija, sestavljena iz deželnega glavarja pl. Detele, pr6-vzvišenega vladike dr. A. B. Jegliča, dr. D. Majarona in poslanca Povšeta zaman potrkala na cesarska vrata dunajskega dvora — potem je bilo jasno, da je energija te akcije preprečila, da bi ob zatonu stoletja tonilo tudi naše vseučiliško vprašanje. Ob zatonu 19. stoletja in zarji našega stoletja namreč je postalo to vprašanje latentna hotnja, eminentno politično vprašanje ter izraz kolektivne volje največjih naših mož dejanja, naše politično in kulturno verovanje«. Epizodnost in periiodičnost se je morala umakniti sistemu in organizaciji.
Dogodki na moš'ri univerzi, kjer so nemški burši preprečili italijanska pravoslavna predavanja, so sprožili vprašanje laške pravne fakultete v Trstu. Bili smo izzvani! Tista zablodna ideja izvoljenstva pa je na graški in dunajski univerzi netila mržnjo do neznosnosti. Po diktatu bUršev-skih odborov dvanajsterih so se na oglasnih deskah nenemških društev trgali dvojezični napisi; se je dovoljeval vstop na univerzo čestokrat proti legitimaciji Sikl-marke in Schulvereina in je zabrila burja burševskih žilovk ter gorjač. Bili srno izzvani !
Ali odgovorila je naša parlamentarna delegacija na Dunaju, ko so dr. šusteršič, dr. Ferjančič in dr. Ivčevič v posebni spomenici terjali od dunajske vlade, da predloži parlamentu načrt, po katerem se za-jamči ustanovitev vseučilišča v Ljubljani za vse južne Slovane in ko se je naša parlamentarna delegacija postavila na neomajno stališče, da je rešitev i julijanskega vseučilišča nemogoča brez rešitve naše/ra vseučiliškega vprašanja. In tudi v kranjskem deželnem zboru se je leta 1900 dvignil profesor Evgen Jarc s predlogom, da se v Ljubljani osnuje vseučilišče z bogoslovno, modroslovno in pravoslovno fakulteto ter z izrecnim poudarkom, da je italijanska pravna fakulteta v Trslu nemogoča.
Odgovorila je slovenska javnost v svojih publikacijah, revijah ter v svojem di; v-nem časopisju; odgovorilo je slovensko ljudstvo po svojih društvih, korporacijah ter županstvih, ki so neprenehoma vlagala na dunajsko vlado peticije za vseučilišče v Ljubljani.
Odgovorila pa je tudi akademska mladina v Gradcu, na Dunaju in v Pragi: za lastno vseučilišče v Ljubljani — Triglav, Zarja in Tabor v Gradcu v eni fronti; za lastno vseučilišče v Ljubljani — Slovenija, Danica in Sava na Dunaju v eni fronti; za lastno vseučilišče v Ljubljani — Ilirija, Dan in Adrija v eni fronti.
Ideja ljubljanskega vseučilišča je prešla ii ljubljanske občinske svetovalnice v kranjski deželni zbor ter v avstrijski parlament pred medslevanski forum; Slovanska zveza je bila. ki je za Kčirberjevega .kabineta postavila kot . couditio sine qua n.on za opustitev abstrakcije'zahtevo tro-■ fakultetnega vseučilišča' v Ljubljani.
.Morda da je med nami samimi obstajala oddvojenost mišljenja: ali koncentracija slovenskega akademskega slušatelj-"stva -ter slovenskih docentov na eni izmed nemških avstrijskih univerz; ali provizo-rij slovenskih fakultetnih paralelk na praški ali pa provizorij slovenskih fakultetnih paralelk na pravoslavni jagelonski krakov-sk univerzi. Morda da je med nami samimi "vjadala nejasnost: ali slovenska pravna fa-'kulleta v Ljubljani, ali slovenska pravno-'trgovska fakulteta v Trstu, ali trofakultet-"ijo vseučilišče v Ljubljani, ali utrakvistič-ua univerza v Trstu. Ali ta oddvojenost mišljenja ni bolela — je krepila.
Boleli so očitki, da nimamo zgodovine, ;jezika, znanosti in kulture. In vsakdo med nami ve, da nam je bila delež zgodovina, •K»ik<>r je nima noben evropski narod: zgodovina stoletnih vic. Kolikokrat so na« jio-ljubovali in objemali, ker so mislili, da ne •bomo ob spominu na poljube in objeme 'čutili udarcev, ki so imeli slediti, in naši duševni velikani — naši Močniki, Kopitarji, Miklošiči, Oblaki iu Kreki so morali'v tujino, da se nikdar ne povrnejo nazaj, ker jim je bila domovina sirota. V tujino lio-<MM; domovina prt jim umira; atf 'tl«Jrtnvina in'a pravico do svojih, pokliče jih prej ali slej. Nismo imeli svoje formalne Akademije znanosti in umetnosti, ki bi bila pripravila duševno podlago za ustanovitev ljubljanske univerze. Vseeno pa lahko rečemo, da smo v delokrogu, delu in uspehih naše Slovenske Matice ,', Muzejskega društva, Zgodovinskega društva v Mariboru, Leonove družbe, društva Pravnik in Zdravniškega društva imeli svoj literarni, historični, prirodoslovni, narodopisni in filozofski oddelek svoje faktične Akademije znanosti in umetnosti.
Ob tem kolebanju so zašvignili jilame-ni, nas je objela groza štirih let. Krek, Cankar in Dermota so hodili pred nami. Ko smo pa bili najbolj potrebni, da prisluškujemo veličastvu njihove besede, jih ni bilo več med nami. Kakor na bergljah smo šli v bodočnost.
Se se ni v prevratnih dneh niti pričelo tisto radikalno premikanje evropskih geografskih ploskev in še so preko naših pokrajin hrumeli tisoči in tisoči avstrijskih frontnikov, ko je s stopnjevano vehemenco bruhnila na dan tista latentna hotnja univerze v Ljubljani. Po prvi anketi 23. novembra 1918, ki se je pečala z vprašanjem o študiju naših visokošolcev, je pokojni dr. Karel Verstovšek, takratni poverjenik zft_i.de in bogočasfje otvoril posebno vseučiliško komisijo, ki naj bi imela izvesti vsa pripravljalna dela za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. 5. decembra 1918 so se v vladni palači na Bleiweisovi cesti zbrali možje z našim vseučiliškim starosto dr. I). Majaronom na čelu, ki so bili do zadnjih konsekvenc odločeni, da ne gredo narazen, dokler ne izvedejo vseučiliške akcije do njene popolne realizacije.
Troetapno se je izokviril program te vseučiliške komisije, ki je bila sestavljena iz slovenskih docentov ter zastopnikov pe-terofakultetnega študija, če je bilo v prvi razvojni etapi (od dec. 1918— febr. 1919) vprašanje ljubljanskega vseučilišča še labilno in če se je to vprašanje reševalo v smislu slovenskih fakultetnih paralelk, ki naj bi se po pet- do šestletni dobi avtomatsko preselile v Ljubljano, je v drugi etapi f (od febr. do 17. julija 1919) docela prevla- i dal širši okvir popolnega vseučilišča v Ljubljani. Potem, ko se je v tej vseučiliški komisiji sestavil načrt ljubljanske univerze in ko se je po nalogu poverjeništva za uk in bogočastje sestavilo petero fakultetnih subkomisij, je bilo prizadevanje zlomiti nejasnost položaja tako silno, da se ie že 19. maja 1919 otvoril na državni obrtni šoli visokošolski tehnični tečaj z uvodnima .pre-ilavanjima inž. dr. Vidmarja in univ. prof. dr. H. Zupančiča: navzlic krizi v aprilu, ko
se je zastopstvo treh slovenskih strank izreklo za nujnost ljubljanskega vseučilišča.
Obzorje se jasnilo. Ko je 2. jul. 1919 sprejel ta vseučiliški načrt ministrski svet v Belgradu, je bil led prebit. 17.. jul. 1919 se je ta zakonski načrt sprejel pri drugem branju v ustavotvorni skupščini. Zakon o univerzi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki določa v svojem drugem členu, da se ima otvoriti ljubljanska univerza že jeseni 1919, $e bil podpisan po regentu Aleksandru 23. jul. 1919. Dogodki so se vrstili z mrzlično jadrnostjo. Ko je 31. avg. sledilo šc imenovanje prvih vseučiliških profesorjev, se je nahajala vseučiliška komisija v svojem prehodnem stadiju do univerzitetnega sveta, ki se je sestavil' 18. sept. 1919 iz novoimenovanih vseučiliških profesorjev. Vseučiliška komisija pa je ob svoji likvidaciji 20. sept. 1919 s ponosom zrla na svoj ogromni uspeh.
»V Sloveniji, v .Jugoslaviji se je pojavila nova juristična oseba, veličastna Uni-veršitas«, ki jo moramo sedaj pozdravljati, spoštovati in negovati vsekdar«. (D. D. Majaron na seji vseučiliške komisije 11. sept. 1919.)
9. okt. jc izšel proglas na akademsko slušateljstvo za vpis na univerzo in 12. nov. 1919 je završalo na ljubljanski univerzi: Habemus reetorem.
Dr. Plemelj je bil prvi rektor naše univerze; dr. R. Zupančič njen prvi prorektor; dr. Fr. Ušeničnik, dr. R. Naehti-gall, dr. K. Hinterleehner, dr. A. Serko nj-eni prvi'<*<ikam-. •	...........-
Akademska mladina se jc odzvala pozivu univerzitetnega sveta. In vendar je na to mladino, ki jc. poleg praznih žepov prinesla s seboj na univerzo še tisto povojno prekletstvo najhujšega pesimizma, moralo učinkovati tiijto akademsko dru-žinstvo, seminarsko prijateljstvo in neprisiljena demokratičnost učiteljev: tudi najbolj strte duše so uzrle v zatišju naših seminarjev, inštitutov in laboratorijev realnost velikih snutij, možnost veličastnih osnutij, ki se morajo izvršiti, najsibotvidi pod parolo: narod za univerzo. Zakaj država vsega ne zmore.
In izoblikovalo se je verovanje akademske mladine.
Njeno politično verovanje: Univerza v Belgradu — simbol; univerza v Zagrebu — simbol; univerza v Ljubljani — simbol. Simbolnost treh sestra — afirmacija velikega historičnega akta 1. decembra 1918. Prešlo bo nekaj časa, in dogodilo se bo, da bo lahko zastopnik akademske mladine iz tega mesta ob slični proslavi lahko izjavil: univerza v Sofiji — tudi simbol! (Velik aHavs.)
Njeno kulturno verovanje: Naša univerza ne more bili samo fabrika kopice uradnikov in tjavendanske inteligence; v stikališču treh evropskih kultur ji ob ne-obhodnosti stvarjanja specifično slovanske kulture gre visoka naloga posredovališča.
Njeno neomajno verovanje: Veličina domovine, bogastvo duševnih zakladov, neizčrpnosl politične intuicije ter široko-okvirnost gospodarskih programov — vse bo bodočnost merila po dekadah vrhovne trojice kulturnih institucij: belgrajske, zagrebške in ljubljanske univerze.
Govornik je žel za svoj govor burno pohvalo navzočih dostojanstvenikov, še bolj pa od svojih tovarišev, ki so ga navdušeni sprejeli v sredo.
Temu govoru jc sledil govor g. jtirista L c v s t e k a , člana »D a n i c e« , ki \c približno izvajal sledeče:
UNIVERZA IN NAROD.
>S!ovenija daj svojim sinom mesto, da tika žejo si doma gasc: srce ohranijo narodu zvesto, moči si za življenja boj utrde: Za drugimi Slovenec ne ostani, grad vedam dvigni se v beli Ljubljani!«
Josip Stritar.
Univerze imajo po svoji organizaciji namen, podajati človeštvu izsledke rnzmi-šljevanj učenjakov o vseh naravnih pojavih okoli človeka in v njem. Mnogo in mnogo uspehov in neprecenljivih zaslug morejo zaznamovati za celo človeštvo, za
državo in narod. Njihovo delo je blagoslov /a celokupno človeštvo in za kulturo vsakega posameznega naroda. Narodi in države črpajo iz vira uspehov trudapolnega in plodovitcga dela učenjakov, ki posvečajo vse svoje moči znanosti, resnici.
Znanost je že po svojem bistvu med-narodna. A narodi hočejo imeti v svojem hrepenenju po spoznanju resnice žarišča vede v svoji sredi, da tam goje kulturo, ki ni samo mednarodna, ampak tudi narodna, ki mu pomaga, da spoznava bližje in globlje samega sebe.
Tud; slovenski narod je tako srečen, da more proslavljati po desetletjih boja za ognjišče narodne prosvete obletnico svoje univerze na lastnih tleh, v prostorih lastne univerze!
Narod slovenski, po pravici proslavljaš tudi ti la dan! To je dan stoletnega tvojega truda, tvojega dela, tvojega stremljenja, tvoje vztrajnosti, dan tvoje duševne moči in tvojega značaja — dan tvojega upanja!
Naravna pravica narodova je, da živi, da dviga kulturo svojega duha in volje.
Kakor je ta pravica naravna, tako se je tudi ves narod in vsak posamezni poslužuje: kmet, delavec, obrtnik, inteligent: vsak po svoje, vsi za vse. Kmet, ki živi v neposredni zvezi z grudo in črpa iz nje darove Stvarnikove, ki preizkuša rodovitnost zemlje, ki seje v strahu in žanje v zadovoljstvu, ki je poln veselja in ponosa nad uspehi dela žuljeve roke in vztrajne volje, ki gleda stvariteljnost svojega truda, on je, ki ustvarja narodu fizične in moralne duševne dobrine, ki jih drugi ne more. In delavec je odprl površje zemlje, da črpa njene zaklade in jih obdeluje v svrho narodovih potreb. V rudokopih in tovarnah si briše potne srage, da pomaga sebi in oskrbuje narod z delom svojih rok. Obrtnikovi iznajdljivosti in spretnosti se ima narod zahvaliti za številne naprave v službi življenja. In inteligent? Iz tega naroda je izšel in narod ga hoče imeti: da dela z umom in srcem zanj, da pregleda ogromno delo njegovo, da vidi njegovo voljo, da spoznava njegova stremljenja, da občuduje njegovo vztrajnost, spoznava njegov značaj: da upa in ustvarja z njim, z njegovo pomočjo in sodelovanjem.
Težka in odgovornosti polna je njegova naloga. Ne zmore je brez narodove pomoči.
A narod slovenski, čigar življenje in udejstvovanje je bogato duševnih in telesnih vrlin, je bil v stanu, ustvariti pogoje, da vstopi v vsakem oziru v krog kulturnih narodov, da z njimi sodebtje in živi v plemeniti tekmi. Ta narod je toliko vreden, da čuti potrebo po svojem najvišjem kulturnem zavodu in da vzgoji doma svojo inteligenco.
V	narodovem življenju se pojavljajo vprašanja in ležki problemi, ki terjajo rešitve od znanstvenih zavodov. Ti naj čuvajo narod pred zmotami in zablodami, naj mu kažejo pota resnice.
V	življenju nastajajo vprašanja, ki jih ljudstvo čuti, a na nje ne ve odgovora, a so življenjska vprašanja naroda in države. Za rešitev takih vprašanji je treba pomoči učenjakove, ki išče resnice, zaklenjen v svojo kamrico, prost vplivov vrveža življenja; in v miru in pod zaščito svobode podaja odgovore kot služabnik resnice, ne oziraje se ne na levo, nc na desno.
V	razvoju civilizacije se pojavljajo vedno nove panoge človeškega delovanja in udejstvovanja. Nastanejo nova vprašanja gospodarskega, socialnega, nravnega, prosvetnega, narodnega, političnega značaja, vprašanja miru in svobode. Ce pri reševanju takih vprašanj ne sodelujejo univerze neposredno, pa nri slehernem sodelujejo posredno, in vpliv njihovega dela je tem mogočnejši in trajnejši, čim več je v njem resnice, dobrote in lepote. Da, v te~n vidi naš slovenski narod veličino svojega najvišjega kulturnega zavoda, da ga vodi k idealnemu življenju: da podaja načela socialne pravičnosti, načela o človeka vrednem mirnem sožitju vseh stanov; da goji dobrine verstva; da prisodi nravnosti veljavo v javnem in zasebnem živl;enju; da širi prosveto do zadnje gorske koče; da narod spozna svojo rr.ič in doseže ponos svobodnjaka; da se naše ljudstvo zave dolžnosti in pravic državljana; da se nauči čuvati — kar mu je najdražje — mir in svobodo.
Mladina prihaja iz naroda na visoko šolo, da pije iz studenca znanosti. Na njej je, da nekdaj ponese uspehe in sadove znanstvenega dela na vseučilišču med narod, v življenje: v srednje in ljudske šole, v organizacije in društva, v urade in bolnišnice, v gospodarske in socialne naprave, v verske zajedn<ce. Povsod potrebuje narod in bo zahteval njene pomoči.
Veliki so ideali, kojih uresničenje pričakuje narod od svojega vseučilišča. In velike so ideje, ki ga vzdržujejo na toliki višini. Idealizem in ljubezen do resnice, svobodno izpovedovanje prepričanja ga ohranja na višini, nedostojnega strastem in predsodkom. Vseučilišče je središče vsega narodnega življenja, žarišče narodove prosvete in blagostanja, predmet njegove ljubezni in največjega ponosa!
Tudi Levstik je prejel prisrčne ova-cije od vseh.	•
Kot tretji slavnostni govornik je .rtfci nastopiti član naprednih« akademskih društev, ki pa iz neznanih vzrokov ni prišel na proslavo, kakor bi javno hotel dokazati duševno odvisnost od svnjih poli-
tičnih voditeljev. Tudi se je zelo mučno opazila odsotnost velikega dela »naprednega« dijaštva, ker se prisotni niso mogli otresti vtisa, da ni odsotnost slučajna, ampak da čisto odgovarja razprloženju v »naprednih« vrstah napram slovenski univerzi.
Ko so prenehale ovacije govorniku, je predsednik prebral pozdravno brzojavko, ki je bila poslana kralju in je z zahvalo vsem udeležencem zaključil proslavo.
V viharnih dneh je proslavljala akademska družina petletnico svoje univerze. Par dni preje so se borili za avtonomijo univerz in za akademsko svobodo. Baš zato je bila proslava še bolj prisrčna, ker so boji v zadnjih dneh ljubezen do najvišjega kulturnega zavoda še bolj povzdignili. Proslava je bila domača, brez slavnostnih uniform in praznega pompa. pa tem bolj prisrčna in globoko pomenljiva.
S m Ammem odbora,
Belgrad, 13. dec. (Izv.) Državni odbor je imel predpoldne sejo. Po poročilih poročevalcev za pokrajine je določil predsedm"-za posamezna volišča v vseh pokrajinah razen za Dalmacijo in za mesto Belgrad. Za te kraje bodo določili predsednike na jutrišnji seji.
Opozicionalni blok v Južni Srbiji.
Pelgrad, 13. dec. (Izv.) Nocoj se vrne iz južne Srbije Ljuba Davidovič. Med njegovim bivanjem v južni Srbiji se je osnoval poseben odbor opozicionalnih strank. V odboru so Petrovič, dr. Momčilo Ivanič, dr. K. Kumanudi, Kujundžič, Ferhad beg Draga in Hakul beg. Ako bodo Spahovci kandidirali v Sandžaku, pride tudi en delegat JMO v ta odbor. Odbor je sklenil izdajati v Skoplju nov dnevnik »Elok«, ki bi bil glasilo opozicicnalnega bloka v južni Srbiji. Ustrnovitev lista je v zvezi s prepovedjo »Haka«.
Kandidatska lista 'JOS za pirofsko okrožje.
Eelgred, 13. dec. (Izvirno.) Današnje »Službene novine« prinašajo prvo kandidatno listo JDS za pirolsko okrožje. No-sitelj liste je belgrajski odvetnik dr N i -k o 1 i č.	u i.
HRSS IN NDS.
EeJgrad, 13. dec. (Izv.) Izvrglfni odbor neodvisne dela\ slce slranke je izdal svojim pristašem komunike, v katerem
Eno so pa pogrešali dijaki, svojega rektorja, predsednika svobodne akademske republike, ki se sedaj nahaja v inozemstvu. Eno pa pogrešajo že več let, inovgu-racijo novega rektorja, kar mora v bodoče postati praznik vse akademske družine profesorjev in dijaštva. Naša mlada univerza rima tradicije, ki sc pa mora šele ustvariti, nima akademske reprezentance, ki se mora ustanoviti. Ko bo naša univerza to imela, potem se ne bo več zgodilo, da bi samo del dijaštva manifestiral za stare pravice univerz.
Bolj kot vse pa je povzdignila to slavnost zavest, da jo slavi z mladino vred celokupno slovensko ljudstvo, ki v svoji univerzi vidi trdnjavo svoje svobode, svoje slovenske kulture, jamstvo svojega napredka! In ves narod kliče danes:
_ Na? a slovenska A IMA MATER nai živi, naj cvete, naj raste!
pravi, di Padič ni pristal na sodelovanie obeh strank in da naj zato pristaši NDS slranke glasujejo za laslne kandidate.
Protest proti terorju PPŽ.
E-'tfrad, 13. decembra. (Izv.) Jutri se
vrši tu protestno zborovanje staršev radi dogodkov na vseučilišču. Pribičcvičeva »Reč« imenuje to zborovanje »komunističen shod«.
DELOVANJE FELGRAJSKE POLICIJE.
Belgrad, 13. decembra. (Izv.) Policija je vdrla v prostore Neodvisne delavske stranke in jih preirkala. Zabranila je nadaljnje izhajanje strankinega glasila.
SITIII LIST.
Belgr?.d, 13. dec (Izv.) Demokratski
poslanec Savčie je izstopil iz JDS in se pridružil Pribičevičevim samostojim demokratom. Ta korak ja storil edino le iz materialnih razlogov. Je namreč bogat industrijalec in velebankir in hoče s pomočjo državnih oblasti delati dobre kupčije.
SrOR MED TISKAT?JI IN TISKAR-NARJI.
Zagreb, 13. dec. (Izvir.) Zveza grafičnih delavcev je izdala danes ponovno komunike, v katerem pravi med drugim, da ne bo,izvajala borbe, ako delodajalci pristanejo na to, da se podaljša sedanji tarif do konca leta 1925 ali da traja toliko časa, dokler se ne sklene novi. Ce delodajalci ostanejo ori svojem stališču, da velja sedanji tarif ramo do konca junija 1925, je to dokaz, da odgajajo borbo do po volit-
m
kiMMIiCAd
&m naročsfc hi fin rafcile samo enhrat za flsft plakatov. tctaScov. katalogov eli drugih (fiske-vin v refel&mne namene. Prinesite Vašo slih© ali rizbo v.Jufgoslovanslso tiskarno" v Lfufeiiani, kier dobite strokovni nasvet fe II cenejši tisk potom EcfiiSeicv eli pojom lišograiskega ©žfseMiska M ez kliSelev.
Dr. Fr Sušnik:
Prekmurski profili.
Martjanci.
532 let že stojijo zidovi martjanske cerkve. Zrasli so z zemljo in z njo osiveli v stoletjih in očrneli ter so kakor večni.
Tod mimo so dirjale turške čete; da, tod mimo je jezdil sam kralj Matjaž.
Pa zaspal je kralj Matjaž, sivi zidovi pa so ostali.
Osemdeset let so bili reformatorji njeni gospodarji, od 1. 1620. do 1700. Nemški predikanti so prišli ter agitirali za lu-terane, drugi za kalvincee. Luterani in kalvinci so lovili marljanske duše in se tepli zanje v imenu zveličanja, da so morali turški gospodarji vbijati krščansko ljubezen v prevnete glave.
Tako je doživela martjanska fara čast, da so ji pisali turški age iz Velike Kan i že:
Martjanskemu občinstvu v Železni župani ji:
Mi kaniške trdnjave veliki veliki
age,
vi, ki ste martjanski občani od majhnega pričenši do velikega, videči to pismo, vam naznanjamo, da je iz vaše sredine prišlo sem štirinajst ali osemnajst vaščariov, s pečatenim pismom vse župnije. Vse to smo razumeli, kar je tam zapisano, da naj vsak človek v svoji veri umre, kalvinec naj vzdržuje kalvinskega pridigarja, lu-teranec pa luteranskega, vsak pa naj svojega plačuje. Mi kaniški age smo to tako pustili, če glave potrebujete, ostanite vsak pri svoji veri, drug z drugim v miru živite, obeh ver
predikanti bodite med seboj lepo v miru, ker če pride boj med vas, boste z glavami plačevali. Luteran naj luteranu plačuje, kalvinec kalvincu, tega se držite! Če ti predikanti živijo na turškega špana zemlji, naj od nje plačujejo.
Če vam treba glav, držite se toga! Dano v Kaniži 1652.
Brez podpisa z 11 aginskimi p:v:ati.
Kalvinski predikant pa je v istem času dobil še drugo, še ljubezni vejše pismo:
Martjanskemu kalvinske veroizpovedi predikantu: .laz, Musel, martjanski špun, ti dajem na znanje: ali si pop ali hudič? Ali je verski, da občane preganjaš, sam pa semt?rtja hodiš?
Toda čim vidiš moje pismo, če hočeš v moji vusi stanovati, spoštuj občane! Kajti če boš z va-sčani ravnal kot dosedaj, na svojo turško vero ti pravim, da se boš tega kesal; v moji vasi pa ne stanuj, ker če izvem, da tam stanuješ, bognve grem takoj tja in ti zažgem hišo. Dano v Kaniži 1652.
Siva cerkev molči in ne pove nič, kaj je storil njen neljubi kalvinski gost, niti ne, ali je držal turški aga svojo turško prisego. Odšli so gostje, odšli age, vsi so odšli: ostala je cerkev in zemlja in ljudstvo, ki seje in orje to zemljo. To je skrivnost ljudstva in zemlje in njune medsebojne ljubezni, ki je nikdar ne razumejo brezdomovinci, ki kričijo o domovini in ljubezni do nje.
V visokem drevju tiči martjanska cerkev. V Tišini, v Gornji Lendavi je refor-
macija uničila freske, v Marljancih jih je skrila in prepleskala, da jih je odkrila katoliška doba. Okoli oltarja se razvijajo prizori iz Martinovega življenja.
Velik svetnik je bil Martin!
Z veselim občudovanjem razlaga martjanski župnik dogodivščine iz njegovega življenja.
Dr. Štele je našel na steni vgrebena imena davnih župnikov marljahških in jih znal tudi prečitati.
Anno MCCCLXXXXII aedificata fuit Ecclesia isla tempore plebani Erasmi per inunus Joannis Aquilae de Rakespurgu eri-undi.
Tako se vije v gotskih črkah na steni.
Cerke\ dobiva nov oltar. Ee le'a čaka pod kerom novi Martin, izklesan v človeški velikosti iz čistega mramorja, dospel naravnost iz Italije. Za oltar je napravil načrt Plečnik in že merijo in štejejo in računajo.
In Plečnik' povsodJ Kdo se bo proslavil: ali vasica s Plečnikom ali Plečnik s svojimi prekmurskimi cerkvami in oltarji?
Martjanski župnik je sosed bogojan-skega. Aha!
Horvat Štefan, dvanujrt let že v Mart-iancih, Beli Hrvat, mož z dolenjsko dušo in dolenjskim srcem. Vedno je vedro pri njem, čeprav ne govori mnogo; lica žarijo in oči vžignjo, da so znane daleč naokoli. To jo najlepši župnik v Prekmurju!
Za Martjanee pravijo, da so predmestje Murske Sobote. Zakaj ne, ko bi bila Sobota mesto? In ko bi ob oni štiri kilometre dolgi iri prazni ccsti do Marljanec že stale hiše! Tako so se zaenkrat zbrale martjanske hiše ob cesti na njenem ovinku v Bo-gojino in čakajo s svojimi gostilnicami in prodajalnicami in kovačnicami, da prodrejo sobot«ke tovarišice do njih.
Mari"«nski evangeličani spadajo v So-
boto, v Martjancih samih pa so si postavili po svojem običaju stolpič, da koketira s sosednim katoliškim kolegom. Te stolpiče radi postavljajo, koder nimajo cerkve, toda ne da bi se zavedali, čemu; v teh stolpičih imajo spravljene svoje občinske potrebščine, v Vuči gomili pa so hranili v kapeli kar občinsko — brizgalnico.
Iz Vuče gomi.e datira poleg turških pisem najvažnejša slarina n.artjanskega arhiva. Pa kakor nima arhiv originalov turških pisem, ki so bila izročena sobotiškemu stolnemu ] roštu in arheologu Biltniczu, tako tudi nima vučegomilanskega pisma.
Martjanski kantor Pustai, ki je objavil poleg domačega župnika Bagarva slavnostni članek za petstoletnico marljanske cerkve v sobotskem tedniku : Muraszombat es videke«, piše o tem pismu:
Naj opomnim, da datira iz L 1642. slovenski pisano pismo od Vučegomilancev, v katerem prodajajo tamkajšnji župnikov vinograd. Čitajoci pismo vidimo, da je izražanje slovenskega jezika pred tremi in pol stoletjem popolnoma skladno z današnjim in v podpisih se nahajajoča rodbinska imena se še sedaj nahajajo " župnišču. To pismo je bilo I. 1885. predano Terstcnjaku, slovanskemu profesorju na mariborski realki, ki so ja bavil z zgodovino slovanskih jezikov, da hi ga prepisal; toda še do danes ga ni vrnil.:
Martjanci, Tišina, Sv. Jurij, Bogojina, Turnišče in še dalje: koliko mrtvih spomenikov, ki pa govorijo! Toda za te so zgodovinska društva in muzejska društva, ki z vso ljubeznijo in spoštovanjem delajo.
Pa iira Slovenija vse od Mure do Srebrnega brega stotisoč živih spomenikov slovenske davne otroške dobe: strokovnjaki za to pa so ~ politični eksploaterji.
vah. V tem slučaju bo Zveza grafičnih
delavcev izvedla ta spor že sedaj na čisto.
Vaš dopisnik se je na merodajnem mestu informiral, da bo gremij lastnikov tiskaren najbrže pristal na podaljšanje tarifa do konca 1925.
ALBANSKE H0MAT1JE.
Tirana, 13. dec. (Izv.) Politično sodišče, ki je začelo delovati že po majski revoluciji, je obsodilo na smrt Elias Vrioni-ja, Ahmed beg Zogu, Sefkid beg Varlazza in Musufa Libihova. Imetek obsojencev se uporabi v povrnitev škode, storjene ob revoluciji, ostalo pripade državi.
Italija.
FARINACCI NI BIL NAPADEN.
Rim, 13. dec. Milanski in rimski listi popravljajo vest o dozdevnem atentatu na fašistovskega poslanca Farinaccija. Pravijo, da na Farinaccijev avtomobil ni bil oddan strel, ampak je po nesreči priletel vanj kamen iz otroške prače.
GENERALNI ŠTRAJK V CARRARI.
Carrara, 13. dec. Tu je včeraj izbruhnil generalni štrajk. Pred stanovanjem industrijalca Corsija je bila vržena bomba, ki pa ni povzročila nikake nesreče. — Štrajk so povzročili delodajalci marmorne industrije, ki so zahteve svojega delavstva kratko in malo odbili in odklonili tudi vsako pogajanje.
PARLAMENT.
Rim, 13. dec. Povodom razprave o proračunu vojnega ministrstva v poslanski zbornici sta včeraj poslanca Gasparotto in Foleri zahtevala, da se milica popolnoma odtegne političnim vplivom in podredi vojnemu ministrstvu. — Večina reši proračun proti koncu prihodnjega tedna, nakar se zasedanje zaključi. V četrtek bodo parlamentarni odseki razpravljali o tiskovnem zakonu, ki pride pred zbornico v prihodnjem zasedanju. Zbornica se snide na novo zasedanje prve dni meseca maja prih. leta.
Senat je v včerajšnji seji rešil dnevni red in odgodil seje do srede.
POGOVOR ME1) MUSSOLINIJEM IN BENEŠEM.
Rim, 13. dec. >Agenzia Štefani poroča, da se je vršil včeraj dopoldne v palači Chigi dolg in prisrčen pogovor med Musso-linijem in češkoslovaškim zunanjim ministrom Benešem.
ITALIJANSKI GLAS O SESTANKU MUSSOLINIJA IN NINČIČA.
Rim, 13. dec. »Giornale d' Italiac poroča, da se je sukal pogovor med Mussolini jem in Ninčičem v prvi vrsti okolu vprašanja češke luke, to je kako sistemizirati reški pomorski promet. Vprašanje o ureditvi prometnih zvez z Zadrom in druga viseča vprašanja so ostala ob tej priliki menda nedotaknjena. Pač pa se dela na kon-kretaciji nekaterih drugih točk, ki pa zaenkrat niso za javnost.
Težki nemiri na vseučilišču v Jassy.
Bukarešta, 13. dec. (Izv.) Včeraj so se zbrali v Jassy-ju akademiki tamošnje univerze. Dejansko so napadli več profesorjev in enega celo pretepli. Rektor sam je moral pred akademiki pobegniti v svojo pisarno in poklicati na pomoč orožništvo, ki je v resnici vkorakalo na univerzo in pregnalo dijaštvo iz vseučiliškega poslopja. Vseučilišče so zaprli. Rektor je odpotoval v Bukarešto in tam podal ostavko. Kolikor smo izvedeli, vlada ostavke ne bo sprejela. Rektorju bo nudila svojo pomoč, da bo mogel vzdržati red in mir.
Bukarešta, 13. dec. (Izv.) Povzročitelji nemirov na vseučilišču v Jassyju so romunski nacionalisti-fašisti. Včeraj so se namreč vršile na vseh romunskih vseučiliščih velike dijaške slovesnosti druge obletnice, odkar je pričelo romunsko nacio-nalistično-fašistovsko gibanje. Vlada je izdala stroge odredbe, da zabrani zborovanja in je onemogočila vse nemire na buka-reškem vseučilišču, med tem, ko je v Jassy prišlo do nemirov, ki jih javljamo v gornjem brzojavu.
CIIAMBERLAIN 0 SVOJI MISIJI
Rim, 13. dec. Včeraj opoldne je angleški zunanji minister Chamberlain zapustil Rim. Preti odhodom je izročil agenciji Štefani v svrho objave poročilo, v katerem med drugim pravi o svojem pogovoru z Mussolinijem: : Nismo sklenili novih pogodb in tudi nismo poizkušali, da v naglici I rešimo velika vprašanja, ki jih morejo rešiti le čas, potrpljenje in dobra volja; toda ; tako v Parizu kakor v Rimu smo si priza- i devali, da razvijemo točke sporazuma in | odpravimo točke nasprotja, da morejo naši Irije narodi mirno ohraniti svoje tesno prijateljstvo, ki jih je (iružijo v vpjnem Irplje-nju in zmagi.« ""	i
OBISK KRALJA ALEKSANDRA V PARIZU.
Pariz, 13. decembra. (Izv.) »Petit Pa-risien« poroča, da pride minister zunanjih zadev dr, Ninčič v Pariz, kjer se bo raz-govarjal s Herriotom o važnih aktualnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, potem pa tudi ugotovil vse formalnosti, ki se tičejo obiska kralja Aleksandra v Parizu.
NORVEŠKI KRALJ V LONDONU.
_ London, 13. dec. (Izv.) V London je prišel norveški kralj.
KONEC ZASEDANJA DRUŠTVA NARODOV.
Rim, 13. decembra. (Izv.) Včeraj se je končalo zasedanje društva narodov. Na zadnji seji so sprejeli predlog italijanske vlade, naj se ustanovi zavod za reformo mednarodnega privatnega prava.
TEŽKA OBDOLŽITEV.
Pariz, 13. decembra. (Izv,) Včerajšnji >;Quotidien« ostro odgovarja na obdolžitev, da je list-prejel od sovjetske vlade 20 milijonov frankov podpore.
RUSIJA IN BALKANSKE DRŽAVE.
Dunc.j, 13. decembra, (Izv.) Novi poslanik sovjetske Rusije na Dunaju Joffe odločno ugovarja trditvam nekih listov, da ima njegovo bivanje na Dunaju namen širiti komunistično propagando po Balkanu. Sovjetska Rusija je vedno zastopala stališče, da se v notranje razmere balkanskih držav ne vmešava.
OBSOJENI ATENTATORJI.
Budimpešta, 13, decembra. (Izv.) Sodišče je obsodilo znanega atentatorja z bombami Marffy-ja na smrt, nekaj njegovih tovarišev pa na večletno ječo.
KRASIN V PARIZU.
Pariz, 13. dec. (Izv.) Novi sovjetski poslanik v Parizu Krasili je včeraj izročil predsedniku francoske republike Doume-rgue-u svoja poverilna pisma. V svojem nagovoru na predsednika je naglašal kol svojo glavno nalogo učvrstiti prijateljstvo med obema državama. Doumergue je odgovoril, da se bo Francija vedno držala načela, da se ne vmešava v notranje zadeve tujih držav in da priznava vselej ono vlado, ki si jo katerikoli narod sam postavi.
NAMERAVAN NAPAD NA KRASINA.
Pariz, 13. dec. (Izv.) Zaprli so neko Rusinjo, ki je nameravala napad na Kra-sina, ker je baje v Rusiji uničil njeno družino. Rusinja je po moža ameriška državljanka.
FINANČNA KONFERENCA.
Pariz, 13. decembra. (Izv.) Konferenca zavezniških finančnih ministrov bo v Parizu začetkom januarja.
RAZSODIŠČE ZA OBSOBNE DRŽAVE.
Kelsingsfors, 13. decembra. (Izv.) Finska, Poljska in Estonija so podpisale pogodbe o medsebojnem razsodišču.
NOVO POSOJILO V FRANCIJI.
Pariz, 13. decembra. (Izv.) Finančni minister Clementel je izjavil, da bo Francija prihodnje leto razpisala novo posojilo, da pokrije obresti svojega vojnega dolga.
IZ OGRSKEGA PARLAMENTA.
Budimpeta, 13. dec. (Izv.) Včeraj je bilo otvorjeno zasedanje narodne skupščine. Dosedanja podpredsednika Huszar in Lit-vay kakor tudi stari tajniki so bili na novo izvoljeni. Finančni minister dr. Bud je podal obšrno poročilo o proračunu v zlati veljavi.
V ANGLIJI ŠTIRIKRAT VEČ RUSOV,
KAKOR NEMCEV.
London, 13. dec. (Izv.) Državni tajnik za zunanje zadeve je v spodnji zbornici izjavil, da je v Angliji 19.845 Nemcev in 89.240 Rusov.
FRANCOSKO NOTRANJE POSOJILO.
Paiiz, 13. dec. (Izv.) Finančni minister Clementel je izjavil v zbornici, da se je podpisovanje notranjega posojila približalo vsoti 4 milijard frankov.
POINCARE OBOLEL.
Pariz, 13. dec. (Izv.) Poincare je obolel na gripi in mora čuvati posteljo.
ZAGLUL-PAŠA BOLAN.
Kairo, 13. dec. (Izv.) Osemdesetletni Zaglul Paša je resno obolel na pljučnem vnetju.
GOMPERS UMRL.
Newyork, 13. decembra. (Izv.) Delavski voditelj Samuel Gompers jc umrl.
AMERIKA IN RUSIJA.
Washington, 13. dec. (Izv.) Senatna komisija za zunanje zadeve je sklenila vprašanje priznanje sovjetske Rusije za negotov čas preložiti.
JAPAN Sli BOJI.
Tokio, 13. dec. (Izv.) Japonski li^ii oslro obsojajo ski'.?p angleško vlado. ! j se izgradi pomorska baza v Siti^aporu, ker bo la v prvi vrsti ojirožrJii japonske iiticrcs > v Tihem oceani.
Kdor kupi izvrstno zimsko suknjo, rairlun ali obleko, prejme darilo v gotovini. Vsakdo naj ugodno priliko izkoristi. Zimske suknje in obleko slove kot najboljši izdelki pri
DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA
Bivši prometni minister Sušnik o svojem
(Poročilo ministra Sušnika na javnem zborovanju železničarjev na Jesenicah in v Mariboru.)
Spoštovani zbor! Zadnji čas se je proti meni nagromadilo toliko laži in obrekovanj, da sem se drage volje odzval povabilu prijateljev, naj pridem med vas, da poročam o svojem delu kot železniški minister. Poročal bom odkrito in pošteno in pozivam vsakogar, ki ne bi bil zadovoljen z mojimi izvajanji, da vstane in pove svoje mišljenje.
Ko sem jaz prevzel ministrstvo za promet, me je čakala izredno težka naloga. Rešili je bilo treba vse polno težkih in važnih vprašanj, ki so mi jih moji predniki ostavili deloma nerešene, deloma pa silno zavožene. Govoriti hočem samo o najvažnejših izmed njih, ki bodo zanimala pred vsem vas železničarje, potem pa tudi ostale Slovence.
Če sem hotel vzdržati promet, ozir. vsaj deloma zboljšaii ga, sem moral imeti pred vsem v vidu: 1. popravo prog, zlasti glavne prege Maribor—Beograd—Skoplje in 2. popravo pokvarjenih vagonov in lokomotiv.
Nabava tračnic.
Znano bo vsakemu izmed vas, da glavna proga v naši državi ni zgrajena kol proga prve vrste, ampak, kot proga druge vrste. Zato je treba tem večje skrbi in pozornosti, če po taki progi vozijo dan za dnem brzovlaki in celo ekspresni vlaki. Po podatkih, s katerimi razpolaga ministrstvo za promet, niso bile obnovljene na večjem delu naših železnic tračnice že 40 let, čeprav je normalna doba za iste 20 do 25 let. Posledica tega je jako često pokanje tračnic. Načelnik gradbenega oddelka g. Jeftovič me je obvestil, da so v razdobju enega meseca na progi Brod— Sisak počile na 95 krajih tračnice. Ni treba še posebej poudarjati, da pri takem etanju tračnic o varnem železniškem prometu ne more biti niti govora. Sama javnost, ki bere časopisje, lahko skoro dnevno najde vesti, da je prišlo vsled zastarelih tračnic do te in one nesreče, in da časopisje očita prometnemu ministru, zakaj se proge že ne spravijo v pravilno stanje. Potreba tračnic pa ni obstojala samo v tem, da so ene zastarele, ampak tudi v tem, ker je bilo mnogo prog v naši državi že dokončanih in jim je manjkalo sarro še tračnice, da bi se lahko takoj izročile prometu.
Da. bi se ugodilo tej potr.ebi, naročilo je ministrstvo za promet v.ečjo količino tračnic in-drugih pripadajočih potrebščin na račun reparacij v nemških tvornicah. Kakor je znano, so privatne tvornice v Nemčiji ustavile dobavljanje materijala na račun reparacij, ker je nemška vlada prenehala iste plačevati. Ker pa so bile tračnice neobhodno potrebne, je Generalna direkcija železnic stavila predlog, da se nabavi najnujnejša količina tračnic in drugih potrebščin na račun reparacij ter da se v ta namen porabi 20,000.000 dinarjev iz rezervnega fonda. Zahteval sem mnenje našega vladnega delegata g. dr. Gjuriča iz Berlina. Isti je sporočil, da bi bilo neumestno razpisati v svrho nabave tračnic licitacijo, ker bi to siabo vplivalo na vprašanje naše soudeležbe pri reparacijah, in tudi zato, ker bi v slučaju licitacije morali na tračnice čakali predolgo. Potrebno pa je bilo, da se najnujnejše poprave izvrše še pred zimo. Na podlagi tega sem usvojil predlog pristojnih strokov, referentov, naj se začno pogajanja s tvrdkami Dortmund-Uniou iu Otto Wolff, s katerimi so se pogodbe za dobavo tračnic sklepale že poprej. Prednost sem dal tem tvrdkam zato, ker bi one lahko dobavljale tračnice že 14 dni po sklepu pogodbe. Sporazum s tema tvrdkama je bil dosežen v tem smislu, da nam začno dobavljati tračnice takoj na podlagi reparacijskih pogodb in sicer za 110 km proge s pripadajočimi manjšimi potrebščinami, Ministrstvo bi za to položilo tvrdkam znesek po Din 24,375.000 pod tem pogojeni, da tvrdke vrnejo denar, čim bo nemška vlada začela izplačevati reparacije. Razun tega so se tvrdke obvezale dobaviti nam za tračnice, ki jih že imamo, katerih pa nc moremo rabiti radi pomanjkanja manjših potrebščin, ves ootrebni drebni matcrijal v vrednosti od Din 2,437.500 in šine za liško prego s podrobnim materialom vred v vrednosti ■id 10 lriljor.cv Din. Liška proga namreč « bila drugače gotova in je čakala samo
na tračnice, ki bi se morale še pred zimo položiti.
Kakor se iz navedenega vidi, ni bil to nikak nakup tračnic, ampak začasna transakcija, ki bi mogla biti državi samo koristna.
Tak aranžma sem sprejel i/, razloga, ker bi na ta način prišli hitro do tračnic in ker bi za vsoto, katero bi začasno izplačali, dobili dvakrat toliko tračnic, kot bi jih dobili, ako bi morali tračnice kupiti za gotovo po tržni ceni. K temu še pripominjam, cla je direkcija za zgradbo železnic dobila sledeče ponudbe:
Armcstrong-Witworovo (Anglija) po Din 3.52; A. Kosavič (Češka) Din 4,96, Associeted British Manufactury (Anglija) po Din 3.91; Fegeli (Češka), tračnice po Din 4.—, potrebščine po Din 6.—; V. Lu-kič (Belgija) ni preciziral cene; društvo za ekonomski razvoj (Pariz) po Din 3.12; Ferrum d. d. Zagreb po Din 3.35 in potrebščine po Din 4.08 od kg.
Po pcgocbi z nemškimi tvrdkami bi pa stale tračnice s 30 odstot. drugih malih potrebščin Din 2.08 po kg. Posebno poudarjam, da so se pogajanja z nemškimi tvrdirami vršila pred zaključkom londonske konference o reparacijah in še predno se je pristopilo k izvrševanju londonskega sporazuma.
Ko sem po končanih pogajanjih z nemškimi tvrdkami zaslišal vse merodaj-ne faktorje in dobil od njih odobritev, da se dobava tračnic lahko izvrši na zgoraj opisani način, (odobril je moje postopanje ministrski svet, odbor za državne nabav-ke in glavna kontrola), sem poslal Milo-rada Čavdarevica, strojnega inženirja belgrajske železniške direkcije v Berlin, da na licu mesta konstatira, predno pogodbo podpiše, če se morejo dobiti tračnice zopet tudi na račun reparacij. Imel jc strogo naročilo, da me o tem takoj obvesti ler brez mojega dovoljenja ne daje tvrdkam nobenega predujma iz deponirane vsote. Ko mi je g. Čavdarevič razun svojega, poslal tudi poročilo g. Gjuriča, v katerem javlja, da se tračnice mcve'o dobiti zopet na račun reparacij in da radi Davvesovega načrta obstoje težkoče za izvedbo belgrajskega arartžmana, sem g. Čavdarevicu naročil takoj, naj zgoraj omenjene pegedbe ne podpiše in ves denar povrne, kar je tudi takoj storil. Tvrdkam ni bil torej izplačan niti vinar, uspelo pa nam je, da po novem sporazumu, ki sta ga g. Gjurič in Čavdarevič sklenila v Berlinu, debimo ca račun reparacij cd tvrdk tračnice za 20 odstrtkov ceneje kot po pegod' 3h iž leta 1923.
Vprašam Vas, kje je tukaj kaka nepravilnost, kje najmanjša protizakonitost? Kje in kako sem jaz oškodoval državo, kakor mi očitajo moji klevetniki?! Nc samo, cla države nisem oškodoval niti za eno paro, nasprotno sem jaz državi z zgoraj omenjeno nabavo tračnic celo mnogo koristil in ji prihranil težke milijone. To so morali priznati tudi pošteni belgrajski listi. Nekoga pa sem vseeno oškodoval, ako hočete, da govorim odkri-o, in to so: zastopniki zgeraj imenovanih firm, ki so se nadejali velikih provizij, če bodo potom licitacije njihove firme prišle do dobave tračnic. Odtod ludi vsi nesramni napadi na mojo osebo po belgrajskih in drugih listih. Za vse te napake in laži bodo prizadeti odgovarjali pred sodiščem.
Pcprava vagonov in lokomotiv.
Male poškodbe pri lokomotivah sc lahko popravijo doma, težke reparalure pa se morejo vršili samo v inostranstvu, ker doma še nimamo primernih tovaren. Toda popravljenih lokomotiv od tovaren iz inostranstva, n. pr. iz Budimpešte ni bilo mogoče dobili, ker so bili računi še za leta nazaj neporavnani.
Vsa popravila vagonov pa se morejo vršiti aH v državnih tvornicah v Nišu, Sarajevu, Zagrebu, Mariboru, Vel. Bcčke-reku, ali v domačih privatnih tovarnah, ali pa v inostranstvu. Zunaj so sc morali poravljati tudi vagoni takoj po prevratu, ker lastne delavnice takrat še niso bile urejene in domače tovarne tudi še niso obrtojalc. Da so bila vsa laka popravila izredno draga, ni treba pesebej povdar-jati. Zalo bi bila takoj od začetka vsa tendenca morala iti za tem, da se čim več investira v državne delavnice, da se čim preje popravijo in izpopolnijo. Tudi s socialnega stališča bi bilo to zelo priporočljivo, ker bi bila država polem na tisoče delavcev lahko več zaposlila. Toda na žalcsl se je zgodilo ravno nasprotno. Drž. delavnice so se r.anemarjsle, favoriziralo pa se jc ustanavljanje privatnih tovaren. Tako se je ustanovilo pet novih tovaren za poprav Ijanje vagonov in sicer v Brndu, Smederevu, Krušcvcu, Subotici in Pa-lanki. —.
Da vidimo, če je bilo tako ravnanje v korist ali škodo države, oglejmo si malo cene, za katere so se vršila popravila po državnih delavnicah in pa privatnih pod-ictjih. Samo par primerov: Državna delavnica v Mariboru je računala za popravo normalno tirnega, 10 tonskega zaprtega vagona 9.400 Din, za ravno tak vagon pa je računala tovarna v Subotici 33.200 Din. Delavnica v Sarajevu je računala za popravo ozkotirnega tovornega voza 12.700 Din, tovarna v Brodu pa 61.900 Din, torej 387 odstotkov več! Če bi se pri primerni investiciji v Sarajevu popravilo tekom dveh let 2000 ozkotirnih vagonov, bi to stalo državo 25,400.000 Din, v Brodu pa io stane 123,800.000 Din. Ali vzemimo, da popravi ministrstvo za promet v lastnih delavnicah za mariborsko ceno 12.000 norrnalnotirnih vagonov — toliko približno jih čaka na popravo sedaj — potem bi bilo treba plačati za to 112,800.000 Din; poprava istih vagonov v privatnih tovarnah pa bi po današnji ceni stala 400 milijonov Din. Vse te številke, ki so izračunane od strokovnjakov, govore dosti jasno in pričajo o strašnem gospodarstvu in o korupciji v naši državi. Strokovnjaki v inostranstvu so mi na ta način izračunali tudi, da so omenjene privatne tovarne v teku par let (1922—24( poleg splošno priznanega zaslužka oo'rle državo še za nič manj kakor 87,027.393 Din!
Razumeli boste, dragi prijatelji, da takšnih razmer nisem mogel dalje trpeti. Zato sem takoj vsem tovarnam odpovedal pogodbe in zahteval nove pregovore. Dokler se pregovori ne končajo, sem ustavil vsako nadaljnje dostavljanje pokvarjenih vagonov. Ob enem sem zahteval od fin. odbora naknadni kredit za investicije v državnih delavnicah. Sedaj se je začela strašna gonja proti meni, pritiskali so od vseh strani, invervenirali so in odpuščali celo delavce, samo da fci me omehčali. Toda jaz sem vztrajal in ni?em hotel odnehati. Končno so popustili tovarnarji in pristali na to, da prevzamejo v popravo vagone ped novimi pogoji in po ceni, ki jo je nudilo ministrstvo, in ki je bila za državo jako ugodna. Pogodba je bila že gotova in trefcalo je samo, da jo odobri ministrski svet. Toda predno je prišlo do tega, je vlada pao'la. Lahko si miclite, kako veselje je zavladalo v vrstah tovarnarjev in ostalih akcicnarjev.
Dolgovi.
Kakor sem že omenil, so se pokvarjeni vagoni in lokomotive popravljali večji del v inozemstvu in domačih privatnih fabrikah. Vkljub temu, da je bila poprava večkrat slaba in s;lno draga. Pri tem pa nihče ni pomislil, kdaj se bo vse to plačalo in kako; vse je šlo kar tjav5ndan. Tako so dolgovi za popravo vagon$y in lokometiv silno narasli in ko seni jaz prišel v ministrstvo, so znašali nič masj kakor 5G0 milijcncv Din, Za poravnavo teh dolgov pa nikjer nobenega kredita! In odkrito Vam povem, spoštovani zborovalci, da mi ni bila nobena stvar bolj neprijetna, kakor neprcs'ane intervencije zastopnikov tujih držav, ki so vedno zahtevali denar in zopet denar. In zabolelo me je neštetokrat, ko sem pomisl i, koliko mora pri zunanjih državah vsled zi-nikarnosti in nesposobnosti gotovih ljudi trpeti ugled naše mlade države.
Dograditev začetih železnic in tras'ranj3 novih.
Kakor je pač marsikaj narobe v naši državi, tako je narobe tudi to, da se železnice gradijo na račun državnega proračuna, ne pa, kakor povsod drugod, iz posebnega investicijskega posojila. Za to se pa tudi naše železnice ne morejo izleoa dogradit. V letošnjem lotu bi morale biti gotove te-le proge: Veles—Štip, Užice— Vardište, Gračac—Knin in Ormož—Ljutomer—Murska Sobota. Tcda ob nastopu naše vlade ni b lo niti ficka več na razpolago za te proge, in delavci že za 14 dni nazaj niso dobili nobene plače. Že so v trumah zapuščali delo, grozili so nemiri in poboji. Da sem jih zadovoljil za prvo silo, mi je glavna kontrola izjemoma dovolil 25 milijonov Din izrednega kredita. Sedaj pa sem moral misliti na to, da ali za enkrat popolnoma preneham z zgradbo novih železnic, ali pa najdem kje denar. In, hvala Bogu, vladi se je posrečilo dobiti pri Amerikancih 2 milijona dolarjev, ki so se imeli porabiti izključno za gradbo novih železnic. Le na ta način je bilo mogoče, da so se letos mogle dokončati in otvoriti zgoraj omenjene proge, razven proge Gračac—Knin. Posebno mi je veliko stalo do tega, da se že letos otvori prekmurska železnica ter sem se tudi mnogo trudil za to. In po pravici lahko trdim, da bi brez mojega prizadevanja Prekmurci letos še ne imeli železnice.
Obenem pa so se trasirale nove proge, med njimi vse mogoče variante, ki bi mogle priti v poštev pri vprašanju zveze Slovenije z morjem in pa proge Brežice—Novomesto. V kratkem bi se imela vršit! posebna enketa, ki naj bi utrdila za bližnjo bodočnost program novih železnic, med katerimi bi bila gotovo
v prvi vrsti prišla v poštev zveza Slovenije z morjem in pa zveza Brežice—Novo mesto, oziroma Št. Janž—Sevnica. Nato se je hotela takoj tudi vlada posvetovati o tem vprašanju.
Mnogo dela in skrbi mi je povzročalo tudi vprašanje brodarskega sindikata v Beogradu, ureditev in poprava luke na Sušaku in ureditev pomerske plovbe. Naj omenim samo mimogrede, da je pod moje ministrstvo spadal tudi potniški promet po zraku. Toda ker Vas vsa ta vprašanja ne bodo zanimala toliko, dovolite, spoštovani zborovalci, da preidem takoj k drugemu delu svojega govora ter Vam poročam o svojem delu za železničarja.
Revizija zakona o prometnih uslužbencih, in revizija uredbe o razvrščevanju.
Dobro sem se zavedal tega! Če bi se mi tudi posrečilo ugodno rešiti vsa vprašanja, o katerih sem Vam zgoraj govoril, pa bi mi nič ne koristilo, če ne hi zadovoljil železničarjev. Zato mi je bilo takoj ob nastopu glavna briga: popravili krivice, ki so se zgodile posameznikom pri prevedbi in razvrščevanju. in kcliVor mogoče pomagati zlasti nižjim usluSbpKecn in delavcem. Tako sem obljubil deputaci-jam železničarjev in tako sem tudi postopal! Najprej sem odredil komisij? za revizijo zakona in uredbe. Da bi bila rešitev tem lažja in popolnejša, sem imenoval v to komisijo uradnike — Slovence. Hrvate in Srbe, ki sem jim strogo naročil, di morajo delali vedno v sporazumu s posameznimi organizacijami. In res so tudi vse organizacije ali posHe, ali pi meni osebno izročile svoie želje in zahteve. Komisij je pridno delala in v novembru bi se bila iirpla vrš:ti enketa. ki nni bi se sporazumela končnoveljavno glede revizije zakona o Železnikom os-obju in uredb'? o razvrščevanju, Žalibog pa je padcc vlade preprečil vse to.
V koliker ra sem sam mogel v okviru zakona popraviti krivice, sem iih popravil. Mnogi uradniki, višji in nižji, ki so bili ped prejšnjim režimom po krivici penzonirani, so bili zopet reaktivirani, samo v Maribrru srm sprejel zooet na-Z".j v službo okrog 50 nižjih uslužbencev. Uslužbenci na rrogi Grob^lno-Rogafec 'n Ljubljana—Vrhnika so bili pri prevedbi s^loh poprlnoma pozabljeni. Šele jaz sem jih prevedel po novem zakonu. Mnogo s<?m popravil, še več bi bil lal ko. če bi.ne bilo sabotaže v gotovih krog:h in intrig od gotove slovenske strani. Zato m naj se dr. Žerjavu z-hvalijo vsi oni v ljubljanski direkciji, ki so zostenj čak"li na svoje imenovanje in napredovanje, na zepetni sprejem v službo itd. Saj sem tudi jaz ,s-?m. več ko mesec dni zastonj čakal na podpis predloženih ukazov!
Pravilnik za pomožno osob'e in de'avc";.
Z novim zakonem so bili najbolj prikrajšani delavci in pomožno osobje. Z„i-kon jih je sploh popolnoma izpustil in jih potolažil s tem. da se bo zanje napravil poseben pravilnik. Tcda dokler rishtn prišel iaz, se nihče riti spomnil nI na ta pravilnik. Vsled tega je na tisoče uslužbencev živelo v bedi in pomanjkanju in družinski očetje, ki so namesto definUivnih železničarjev opravPali težko in odgovorno službo, so zaslužili na mcsec k^maj do 8C0 Din. Enako žalostno se je godilo tudi delavcem, ki so vsled znane fimozne naredbe prejšnje vlade, da se delavci plačujejo po tržni ceni, zaslužili na dan komaj po 20 Din. Zato sem odredil takoj, da se izdela praviln:k za pomožno osobje in za delavce. Komisija je delala v sporazumu z organizacijami in sredi rktobra se je vršila v Beogradu prva enketa, na kateri so se ugotovili glavni princip, po katerih naj se napravi pravilnik. Plačevanje no tržni ceni naj se odpravi; uvede naj s-j zopst stari način plačevanja z deMadami vr*d, dclrrči nrj se eksirtenčni minruu-n 800 do 1000 Din. Pasi nH se na to, da bndo starejši delavci že skoro postali delim L v*!, da bedo tudi eni delaž^i dobrot, ki jih imajo cs!ali železtdčcrji. To miclim, da je bilo glavno, v kolikor se irerem spominjati. V začetku novembra bi se marala vršiti zaključna anketa za ta pravilnik.
Pravilnik za premije.
Ravno fako je bil tudi že skoro gotov pravilnik za obleko in pravilnik za premije. O zadnjem naj spregovorim nekoliko več. Že dosedaj je obstojal pravilnik za razdelitev premij na račun prihrankov pri premogu. Toda največjo korist od njega so imeli inženirji in visoki uradniki. Poročalo se mi je, da so n. pr. šefi kurilnic in drž. delavnic pri posameznih direkcijah dobivali po več tisoč dinarjev premij na mesec. Vlakovodjem, kurjačem in drugim pa se je že z mesecem majem — torej že davno orej, predno je prišla naša vlada — ustavilo vsako izplačevanje premij pri posameznih direkcijah. Izjemo je tvorila, mislim, samo ljubljanska direkcija. Izgovor je bil: ni več kredita. Vsak dan so se množile pritožbe, vlakovodje in pa kurjači so grozili s štrajkom. Da bi to preprečil, sem prosil finančni odbor za odobrenje naknadnih kreditov v znesku
154 miljonov dinarjev, ki bi se med drugim porabili tudi za izplačilo zaostalih premij.
Toda samoetalno demokratska-radikalna koalicija, hi je še vedno imela večino v finančnem odboru, mi kreditov ni hotela dovoliti. Zraven pa je še glavna kontrola nekako sredi oktobra prepovedala izplačilo vsakih nagrad, dokler se ne napravi nov pravilnik, ki bi moral biti po zakonu gotov že do 1. novembra. Pripomniti moram, da mi je bil sicer nov pravilnik že predložen, da pa ga nisem mogel podpisati, ker je bil še slabši od prejšnjega in je še bolj favoriziral višje uslužbence napram nižjim, ker bi celo vsi direktorji in njihovi pomočniki imeli pravico do premije. Na mejo esebno intervencijo mi je nazadnje glavna kontrola podaljšala rok za izdelavo pravilnika do konca leta ter | dovolila izjemoma, da se smejo še naprej izplačevati premije, toda samo onim, ki imajo v resnici zaslugo pri prehranku na premogu; seveda morajo poedine direkcije najti za to potrebni kredit.
Pravilnik za dnevnice, potne in selitbene
stroške, kilometrino, pavšale itd.
Ko sem jaz postal prometni minister, so že vsi drugi državni uradniki dobivali dnevnice in druge potne in selitbene stroške itd, izplačane po novem uradniškem zakonu, samo železniški uslužbenci so še prejemali stare dnevnice i. dr. iz 1. 1921. Ogorčenje pri železničarjih je bilo vsled tega veliko in razumljivo. Zato sem takoj prvi mesec predložil minstrskemu svetu v odobrenje nov pravilnik, po katerem so bili železničarji glede polnih in sslit-benih stroškov izenačeni z drugimi drž. uradniki, oziroma v marsičem celo na boiišcm. Po novem pravilniku se mora izplačati tudi razlika za nazaj in sicer cd 1. aprila t. 1. dalje. Vsi železničarji so mi bili takrat silno hvaležni za to. Seveda danes so vse to že davno pozabili, kakor so tudi pozabili na to, da sem jaz tisti, ki je odpravil eno nesmiselno naredbo od prejšnjega ministrstva, po kateri je moral vsak železničar, delavec ali uradnik, če se je hotel v prostem č-\su odpeljati izven postaje, dobili za to cd svojega predstojnika pismeno potrdilo, drugače ni mogel kupili karte. D^ncs poslušajo samo one nesramne in brezvestne agitatorje, ki hujskajo proti meni radi novega pravilnika za vezne clajšave.	(Dalje.)
>

I ,
i ' i
I
i
Otroci, le pridno jo jejte in mamici, očku povejte da ,,.Mirim" Yse bolj Yam diši kot Yse diuge sladke jedi. 3n kakor je roža rdeča postanejo lička cveteča in kdor vam je suh in Yoglat postane debel in mesnat. Otroci, le pridno jo jejte in mamici, očku povejte, da rajše kot drugo nagrado naj dajo Yam to čokolado. Co/arna pa nad Jvlariborom bo delala z novim naporom, da nikdar ne zmanjka jedi, ki Yam tako dobro diši.
!1

Vsak dan beremo, kako si boljševizem osvaja svet, na drugi strani pa, kako razne struje v Indiji hočejo priboriti narodu boljše življenje. Zato bo gotovo vsakogar zanimala izjava S. B. Banerjea, urednika kal-kutske^a vseučiliščnega časopisa (Kalkuta je prejšnje glavno mesto Indiji).
»V zadnjem času smo slišali zelo veliko o boljševizmu. Angleški slrahovidci nam pripoveduj3jo, da se bodo boljoeviki kar kmalu spravili nad Indijo. Pravijo, da si bodo pridobili x\fgane in da bodo skoz njih deželo začeli napadati Indijo, ne povedo nam pa, ali hočejo našo deželo samo osvojiti ali jo pa opleniti — primerjaj članek o »Ruskem zračnem brodovju- —. če hočejo samo ropati, ne bodo dosti dobili. Govorim seveda samo teoretično, da se jim nihče ne bo upiral in da bodo kar vkorakali. Boljševiki pa pravijo, da Indije nočr jo izropati, temveč da jo hočejo samo osvoboditi. Vtem slučaju bi jim samo svetoval, naj ostanejo donm in naj pustijo ubogo Indijo pri miru.
Beseda -osvoboditev.: je velika! Koga ali česa naj pa Indijo osvobodijo! Angleškega jarma. Kje pa je ta jarem? Angleži res ne nosijo denarja ven; nasprotno, oni nosijo denar noter; res je, da ga nalagajo v podjetjih, a s tem Indijcem le koristijo in zmanjšujejo splošno revščino. Bil je čas, ko je bil v Indiji nered. A Angleži so prinesli v deželo zakon in red in so ji dali mir. In kje je norec, ki bi bil j)roti miru in za nered? Znano je, da je v Indiji okoli pet-
deset mladih in starih boljševikov, najznamenitejši med njimi advokat Šiamaji Kris-navarma. Od 1892 do 1893 je izdajal v Londonu časopis: Indijska sociologija. S časom je pa postal tako surov, da ga je angleška vlada začela zasledovati; bežal je v Pariz in je razširjal tam svoje nauke. Sedaj je v Švici in je najbolj o<#rit indijski boljševik. Za njim pride M. N. Roy. Malo vemo o njem; samo to, da izdaja v Berlinu časopis: Prednja straža. Časojns je od indijske vlade prepovedan, agitira pu za to, da se Angleži iz Indije odstranijo. Boljševiška petdese-torica si pa ne upa nazaj v Indijo. Nekateri so si pridobili ameriško državljanstvo, drugi turško itd. Iz zasede pošiljajo sedaj brošure in sramotilne spise ter zahtevajo, da morajo Angleži iz Indije ven. Brošure pošiljajo v Indijo po pošti; nekaj jih zasežejo, nekaj jih pride na naslov, a le malo izdajo.
Po mojem mnenju je boljševizem samo socialna anarhija. Anarhija se pa v Indiji ne more uveljaviti, ker vlada v Indiji moč kast. Kast v indijskem smislu Evropa ne pozna. Indijec se kaste drži in je pod nobenim pogoje:- ne zataji. Par sto je sicer takih, ki na to nič ne dajo in ee kastam upirajo; a nič ne opravijo, še zasmehujejo jih in se jim v burkah in sociologičnih knjigah rogajo. Boljševiki zahtevajo enakost, v njih državi naj bodo vsi tovariši. Torej z Indijo ne bo nič. Nekateri na kaste premalo mislijo in nadlegujejo vlado, naj armado pomnoži in tako zavaruje deželo proti vsaki možnosti; drugi zopet so proti prejšnjemu reformnemu načrtu tajnika Monlagu in podkralja Chelinsforda itd. Nekateri so za najhujša obrambna sredstva proti boljševizmu.
Indijci v celoti boljševizma prav nič no marajo, čeprav je vada zelo vabljiva! Prej slabo gospodarstvo in nered, sedaj red in mir! Kaj pa hočeš več? Svetišč jim nihče ne oskrunja, vere se ne sme dotakniti, prav-tako ne njih žensk. Vera in žena, to dvoje je pa Indijcu sveto. Kdor se teh dveh ne dotakne, temu se ni bati upora; v nasprotnem slučaju bi se dvignili milijoni kot en mož. Boljševiki bi pa napadali vero in stališče žensk; oni so brezbožni in imajo o ženskah svoje posebne nazore. Zato ne bodo imeli v Indiji uspehov. Marsikdo jim bo nasedel in jim je že, a večina jih ne bo marala.
Največji sovražnik boljševizma v Indiji je pa braman. Evropska civilizacija je njegov vpliv siccr zmanjšala, a izrinila ga ni. Braman je monarhist in je že več tisoč let monarhist; komunizma in republikan-stva ne razume. Anarhija mu je gnusna, ker spodkopeje njegovo moč. Zato bo napel vse sile, da se ubrani boljševizma. In milijone takih bo imel za seboj, ki sicer niso bramani, ki pa nočejo, da bi bila družina uničena. Hinduizem je že več tisoč let še zmeraj aktiven, kljub napadom budizma in izlama. Njegovi voditelji se času čisto mirno prilagodijo, in zato nikdar ne bo umrl. In če bi, bi nihče drugi ne prišel na njegovo mesto. Zato boljševikom resno svetujem, naj pustijo Indijo pri miru. Prav tako bi lahko nastopili proti valovanju morja, uspeh bi bil isti. Doma naj uvedejo red in mir in zakon, pridobijo naj si spoštovanja sveta, pa bodo stokrat več dobrega naredili, kakor pa, da se spravljajo nad Indijo.«
Ne smemo seveda pozabiti, da to piše angleški uradnik, ki seveda nima interesa na tem, da bi se nehalo angleško gospostvo v Indiji. Z realnega stališča pa ima veliko prav in boljševizem ne bo nikakor mogel premagati verske in socialne miselnosti Indijcev.

cene
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE v moderni konfekciji
JOS. mm - LJUBLJANA.
Spet nam poročajo o španskih neuspehih. Španska nima sreče s svojim najmlajšim arriškim posestvom. Kako je z njim',?
Po podpisu tajne pogodbe med Italijrt in Francijo leta 1900 je skušala Francijo pridobi'i glede Maroka Španijo za svoje načrte in ji je obljubila vso severno polovic« z, mestom Fezom vred, če jo podpira napram Angliji. Ko sla se pa 8. 4. 1904 Anglija in Francija pobotali, je dobila Španija leta 1905 veliko manjši kos, in še tega so j) leta 1912. prirozali. Je samo 60 kilometrom širok, razteza se pa na vzhodu do izliva reke Muluja. Ves svet meri okoli 28.000 km-niti za dve Sloveniji, in ima okoli 750.00t' prebivalcev; evropski viri jih naštejej< več, orientalski manj, kakršen je pač namen. Kako je to, da tega koščka velika evropska država ni mogla v sedemletnem boju zasesti in sc mora celo umikati iz njega?
Že leta 1907 je poslala Španija 45.000 mož tja, nato je pa stalno imela tam 150.000 do 200.000 vojakov. Španski Maroko je težko dostopen, gorat, poln sotesk. Vode je malo. Prebivalci so potomci starih morskih
SLOVENEC, an& U dfteambra im.
Stran
razbojnikov. Sicer nesložne rodove druži proti Španiji skupno sovraštvo. Ko se je prejšnji njih voditelj Rajsuli začel s Španci pogajati in je vzel od njih denar, ga je večina rodov zapustila. Od leta 1920. naprej jc RajsuJi bolj previden; boji se rastočega vpliva Mohameda A b d e 1 Kerima ; ta je vodja rodov ua vzhodu, Rajsuli je pa vodil rodove zahoda. Abd el Kerim se je šolal v španskih šolah, jc obiskoval tehniko in je bil uradnik v Molilli, obrežnem mestu, španskega Maroka. Njegov sorodnik Ahmed je študiral pravo na univerzi v Madridu. Leta 1919. je pozval španski generalni guverner Mohamedovega očela, naj mu priseže zvestobo. Ker ni prisegel, so •?,aprli Mohameda in tndi Alnneda. L. 1920. sta iz zapora ušla in sta organizirala vstajo, ki jo skopala na primer že leta 1921. v enem samem mesecu 14.000 španskim vojakom grob. Abd el Kerim pravi, da to ni upor, temveč obramba, kar je tudi res. Poslal je odposlanstvo na razne evropske vlade in tudi na zvezo narodov ter je prosil, naj Evropa prizna neodvisnost maroškega naroda in naj ga ščiti proti španskemu imperializmu. Izvršilni odbor vseindiiske muslimanske zveze jo pomagal Abd ei Kerirau in je pozval ves mohamedanski svet, naj pri svojih vladah zagovarja Kerimovo stvar, naj jo gmotno podpira in naj pošlje tudi vojaštvo tja. Sedaj ima Kerim dobro orožje i strelivo in plača izbomim evropskim in ameriškim častnikom velike vsote. Strelja pa na Špance z najboljšimi francoskimi in angleškimi topovi. V Londomi in Parizu razvija veliko propagando, Angleči in Francozi vse to z zadovoljstvom opazujejo, ker bi radi zagrenili Špancem njih posest.
Kakor omenjeno, je težko umcti, zakaj' Španci ne morejo zmagati. Povprečno imajo v Maroku 180.000 vojakov, Mar o kanci pa kvečjemu 60.000. Španski častniki in z njimi tudi vojaki sc že več let le p r e r a d i pečajo s politiko; njih izvežbariost in tudi oprema večkrat ni prvovrstna. Politika na Španskem se pozna tudi v Maroku in zalo ni govora o stalni maroški politiki in upravi. Vse to valovanje in s p r c m i n j a n j e vzame španskim uradnikom v Maroku vsako veselje do dela in napravi že itak nezaupne domačine še bolj n e z a u p ii e. Delitev Maroka v francoski in španski del je nenaravna, Maroko je geografska in etnografska enota in se ne bomo čudili, če hoče Francija tndi španski del. Meja proti španskemu Maroku toliko časa ne bo vama, dokler bo tam upor. Franciji bi bilo najljubše, če bi Španija kar šla, in bi ji Francija kje drugje <Ma kakšno nadomestilo.
odsotnih.
* Kongres italijanskih socialističnih sindikatov. Dne 12. t. m. se je v Milanu za-vršil kongres italijanskih socialističnih stroko™ i h organizacij. Po tridnevni, mestoma zelo burni razpravi, je bil z večino glasov sprejet dnevni red konfederalistov' (unitarcev), ki uvodoma izraža odločen protest proti sedanjemu nasilnemu režimu in zahteva upostavo ustavne svobode. Potem pa določa za razvoj sindikalizma sledeče smernice: 1. Strokovni sindikat, svoboden in avtonomen, ima nalogo, da osvobodi. vse socialno koristno delo, intelektualno in ročno, hlapčevstva v katerikoli obliki. Sindikat se bori proti kapitalističnemu sistemu na razrednem stališču. 2. Sindikati odklanjajo načelo, da morajo revolucije izvesti manjšine proti večini, ako cilj revolucij ni tak socialni in politični red, v katerem je zagotovljena za vse enaka svoboda. Vladaj večina temeljem demokratičnih uredb ua znotraj in na zunaj, tako da bodo tudi. pravice manjšin v polni meri zavarovane. 3. Sindikat ostani neodvisen nasproti vsem političnim strankam in prost: vseh političnih ali verskih predsodkov. Pač pa vodi sindikat in še bolj njegova federacija svojo politiko, ki se more križati s politiko strank, ki imajo drugače enake cilje. 4. Konfederacija dela mora ostati včlanjena v strokovni federaciji v Amsterdamu. Pred glasovanjem je predsedstvo naznanilo, da je verifikacijska komisija potrdila zastopstvo 252.386 članov, ki so vpisani v konfederaciji dela. Pri glasovanju je bilo oddanih za konfederal. dnevni reci 153.316 glasov, za maksittialistični 54.7S2 in za komunistični dnevni red 32.596 glasov; glasovanja se je vzdržalo 2280 delegatov, 20.170 je bilo "
VB
Kandidatna lista SLS za ot Ljubljana—Novo mesto je bila v petek popoldne potrjena kot prva. V Mariboru je bila v ložena v soboto zjutraj.
• Socialnodemokratski kandidatjc v Sloveniji. G razor Volksblatte poroča, da so zastopniki vseh socialističnih frakcij na svojem zborovanju v Ljubljani določili sledeče glavne kandidate: za mesto Ljubljano dr. Perica, za ljubljansko volivno okrožje kot nosilca listo zasebnega uradnika g. Ignacija Mihevca in za mariborsko volivno okrožje ljubljanskega odmctnika dr. Kerim a.
+ Jugoslovanska akademiČna mladina na Dunaja Koper teror PPŽ-rezima. Jugoslovanska akademična mladina na Dunaju je sprejela sledečo resolucijo: »Dijaška mladina iz Jugoslavije na Dunaju, zbrana 8. decembra 1924 ob povodu nezakonitega umirovljcnja zagrebških profe-sorcev, kršitve avtonomije vseučilišč, razbojniškega napada na njene kolege in prelivanja nedolžne krvi, najenergičneje protestira, smatrajoč za krivca fašistično mafijo PP in ostale faktorje. Izraža svoj fjnjus nad lakajskim vedenjem radikalskih in samoslalno-demokratskih »študentov«, ki so se tudi v tem slučaju pokazali vredne svojega kolovodje, črnega cigana iz Vrginmosta in njegovih »prosvetnih« metod. Izjavlja svojo popolno solidarnost s štrajkujočimi kolegi iz cele Jugoslavije, prepričana, da bodo započeto borbo vedli do končne zmage. Smatra, da je to dokaz, da se današnji režim more premagati samo po edinstveni fronti delovnega ljudstva mest in kmetov, ki bodo priborili svobodo potlačenim in izrabljenim in postavili na
obtožno klop sovražnike ljudstva ter ustvarili balkansko federacijo.« — Predsedstvo zbora. M. Stanislavljevič, abs. med., S. Budimirovič, stud. tehn.
+ Revolucija v Albaniji. O revoluciji v Albaniji poroča zagrebški »Hrvat«, ki pravi med drugi: >V vrsto P. P. propagande spadajo tudi vse vznemirjujoče vesti iz Albanije, ki jih iz Belgrada širijo po svetu. Iz Belgrada poročajo, da je prišel v Albanijo sovjetski poslanik, nakar se takoj začelo rovarenje in boljševiška propaganda. Čudno pa je, da o tem rovarenfu ne vedo prav nič povedati veliki inozemski listi in da molče celo Italijani, ki so prav močno interesi rani na Albaniji. Molče francoski, dunajski in praški listi in zato vsa albanska revolucija ni nič drugega kakor fantastičen produkt belgrajskega PP režima.c
Neprekosljlv! ho Io
UmM s*r©ji.
Da ustrežemo opetovanim željam naših, naročnikov in da izpolnimo že prav občutno vrzel v slovenskem novinarstvu, smo se odločili izdajati redno in bogato ilustrirano prilogo našega lista, ki bo izhajala vsako nedeljo z naslovom
ILUSTRIRANI »SLOVENEC«.
Prva številka izide za božične praznike, druga za Novo leto, nato pa redno vsako nedeljo. Obsegala bo vselej štiri strani slik zlasti iz domačega, kulturnega, političnega, gospodarskega in javnega življenja sploh, poleg tega pa tudi slike najvažnejših svetovnih osebnosti, krajev in dogodkov, slike najnovejših izumov na polju tehnike, najzanimivejših p r i r o d n i h pojavov, zgodovinskih odkritij in dogodkov ter z e m 1 j e -pisnih in etnografskih posebnosti iz vseh delov sveta, stalno bo poročala v obliki slik iz najnovejšega športnega, modnega in umetniškega življenja tako, da bo
ILUSTRIRANI »SLOVENEC«
popolnoma nadomestil vse tuje ilustrirane časnike in časopise.
Uredništvo je že sedaj bogato založeno s tozadevnim gradivom, obrača se pa tem potom tudi na vse naše naročnike in prijatelje, zlasti pa na naše amaterje s prošnjo za primerne jasne fotografije in slike zanimivih osebnosti, najnovejših dogodkov (nesreč, velikih manifestacij, prireditev itd.) in predmetov (stavb, krajev, etnografskih zanimivosti itd.), ki jih bo rado objavljalo, ker želi posvečati čim največ pažnje naši ožji domovini. Za aktualne zanimive slike bo uredništvo rado povračalo vse stroške.
Prepričani smo, da bo naša javnost znala ceniti naš trud in stroške, ki nam bodo iz lega nastali, zato pričakujemo, da se bo naš list še bolj razširil med najširše sloje našega naroda. Naj ne bo slovenske hiše, ki bi nc imela »Slovenca« in z njim tudi
»ILUSTRIRAN EG A SLOVENCA«,
edinega slovenskega ilustriranega časnika.
Naročnina listu ostane neizpremenjena, le nedeljska številka se podraži v prosti prodaji za 1 Din, tako da bo stala odslej 3 Din.
Uredništvo in upravništvo.
i
m
Maslu me de Thebes v Mariboru. Slovita pariška vedeževalka Madame de Thebes sc je pojavila tudi v Mariboru pod imenom Madame de Tepp ali »Narodni gospodar : in vedežuje o Slovenski ljudski sti'anki takole: SLS izgubi nekaj mandatov in postane čisto brezpomembna frakcija. Obsojena bo do neprestane in brezplodne opozicije. Zašla je v slepo ulico in nima dru- j gega izhoda, kakor da gre za Radičem.« — , Dobro je, da mariborska madame de Tepp ! ne prerokuje, da bo morala iti SLS za j »Narodnim gospodarjem .
Šmartno pri Litiji. V nedeljo 14. L, m. priredita Marijini družbi v Društvenem domu po-čaščenje Brezmadežne. Kot slavnostni govornik nastopi g. kanonik dr. Alojzij Merhar. Pri le j lepi slavnosti nastopi šmartenski pevski odsek šmartenskega pevskega okrožja. V torek 16. t. m. obhajamo Šmarčani petletnico naše Gospodarske zadruge. To. gospodarska ustvanova je za celo šmartensko dekanijo velikega gospodarskega pomena. Tega se zavedamo zlasti mi — okoliški kmetje. Zato sc moramo pri tej priliki spomniti s hvaležnostjo vseh onih, ki so razumeli ob ustanovitvi velik pomen te organizacije, zlasti pa neustrašenega in marljivega g. kaplana Karola Sparhakia, sedaj kapiteljskega vikarja v Novem mestu. Šmartcnska g. zadruga beleži po petih letih lep uspeh. Zato se bo ta petletnica obhajala z resno svečanostjo. Zjutraj ob osmih bo skupna sv. maša za umrle člane, dopoldne bodo razna gospodarska predavanju. Popoldne ob treh bodo predavanja o zadrugah namenjena zlasti kreditnim zadrugam kakor so hranilnice in dr. Nato bodo poKlično-gospodarska predavanja. Ob koncu bo pa uprizoril dramatični odsek tukajšnjega katoliškega izobraževalnega društva v razvedrilo neumornim zadrugarjem komično enedejanko.
Dnevne mm
— Boj za humanistični pouk je stopil v nov stadij. Povzeli so besedo tisti, ki so v prvi vrsti upravičeni govoriti o učnih načrtih za slovensko mladino, starši s a m i. Oni imajo določati smer pouka na srednjih šolah v demokratični državi, ne pa ministri in ne po-litikarji iu ne profesorji. Ne smejo več priti r idičui Marcheti ali nižji :. naučili strokovnjaki«, za katerih nezmožne sinovo naj se ustanavljajo nov: tipi srednjih šol, ne več različni profesorji, ki bi radi postali direktorji ali celo inšpektorji potom pri d igovanja novih srednješolskih tipov, in ne več različna mesteca. ki hočejo na ta način svoje meščanske šolo povzdignili v srednjo šolo. Ni tudi prostora in časa 'ia nerodne eksperimente, s katerimi se imajo višje vrste šol izenačiti z nižjimi vrstami, namestu, da bi se nižje skušale polagoma in naravno dvignili na višji nivo. Starši so sedaj, ki hočejo govoriti in poklicanim in nepoklicanim faktorjem povedali jasno in odločno, da so sedanje in slasti humanistično srednje šole tiste, ki nas uvajajo in vežejo z evropsko kulturo, od katere ne puste na noben način odrezati svojih nadarjenih otrok. Dosti dolgo je trajalo, da je ideja potrebe lm-
Ns2Qo«cini v Vouelrukeijl in ma-terif&lu. Izredno nizke ceno.
Oglejta si Jili pred naJrapom.
I. GOKEC. Llnbitan«
I'n!»it Ljabljaoike kreditne banke
letijske
Somišljenike opozarjamo na jutrajšnji občni zbor kmetijske družbe, ki se vrši v Unionovi dvorani. Za delegate iz bivše Kranjske vbod iz Miklošičeve ceste, za ono iz bivše štajerske iz Frančiškanske ulice. Pridite vsi točno. — Pred občnim zborom naj pridejo točno ob 10. delegati iz bivše Kranjske v Rokodelski dom (Komenskega ulica 12) in delegati z bivše Štajerske v Akademski dom (poleg Uniona). Naj ne ostane nihče doma. Pazile na eventualna nasilstva samostojnežev.
manistično naobrazbe in naših vsakdanjih! praktičnih potreb prodrla v širše slojo in prosvetno ministrstvo jo dosti dolgo skušalo uri-niti svoje nezaželjene in še manj potrebne reforme, da se jo vendar enkrat zbudilo ljudstvo, ki bo šo ta teden glasno pokazalo, kakšne izobrazbe želi svojim otrokom! Ml star-| š i imamo določevati smer srednješolskega pouka svojim otrokom, mi davkoplačevalci govoriti o tem, kakšni naj bodo učni načrti, da bodo višje šolo nudilo res tudi uspehe, ki bodo ekvivalentni materijelnim žrtvam, ld jih prinaša za šole naš narod. Za vso slovensko inteligenco in za vso na višji izobrazbi ljud-j stva interesirane sloje mora biti geslo: Ne begajte nam učeče so mladine, ne begajte učiteljstva in pustite nam naše izvrstno šolstvo* ki stoji ves na evropski višini, pri miru, da se organično razvija po naravnih in resničnih potrebah, no pa po potrebah posameznih oseb!
—	Eden izmed prizadetih staršev za stotine drugih.
—	Praznovanje 17. decembra. Zveza trgovskih gremijev in zadrug objavlja, da imajo biti trgovine po odloku velikih županov v Mariboru in v Ljubljani v sredo dne 17. dccem-bra na rojstni dan kralja Aleksandra I. med slovesno službo božjo od 0 do pol 10 dopoldne v znak proslave zaprte. — Podnačelnik:
Fran ZebaL
—	Opozarjamo pristaše z dežele, ki pridejo v pondeljek v Ljubljano na občni zbor Kred. družbe, da je isti dan popoldne ob treh občni zbor Jugosl. Kmetske zveze v Rokodelskem domu!
—	One, ki so prejeli koledar naše Kmetske zveze, pa ga niso razpečali, vljudno prosimo, naj ga nam takoj vrnejo. Kasneje je za nas brez pomena. Tudi obračun naj vsi poverjeniki upravi čimprej vrnejo,
—	Zaprt agitator. Policija v Osjeku je zaprla nekega Matka Pušenjaka, ker je razdajal radičevsko letake po mestu.
—	Iz službe so odpustili v Vukovaru davčnega uradnika Ivana Hercega brez vsake disciplinarno preiskave in brez pokojnine. Služil je državi 22 let. Ker jc brez vsakega premoženja, so sklenili Vukovarčani nabrati toliko denarja zanj, da se bo mogel prehraniti s svojo rodbino dotlej, dolder ne najde primerno službe.
—	Vrnitev naših ujetnikov iz Ilusije. V, Split je prispelo 390 naših državljanov, ki so bili. med svetovno vojno ujeti na ruski fronti. Pripeljali so se iz Vladivostoka.
—	Avtomobilska nesreča slovenske družbe v Ameriki. Ameriški slovenski listi poročajo o avtomobilski nesreči, pri kaleri sta izgubila življenje dva Slovenca. Dne 16. novembra se je odpeljal Frank Mravlje v Chicagu s svojim avtomobilom po igralske obleke za neko slovensko predstavo v Wankegan, 111. Z njim sta se vozila vdova slovenskega, župnega organista Frančiška Cvenk in Fran Kobal. Na potu domov je avtomobil na železniškem križišču zadel vlak. Mravlje je ostal na mestu nirtev, vdova Cvenk je dobila smrtne poškodbe, Kobal pa je ostal nepoškodovan.
—	Pokojni Mravlje, doma iz Škofje Loke na Gorenjskem, io bil star -šele 35 let ter je zapustil. vdovo in dva otroka. Bil je kot režiser navdušen pospeševatelj slovanskih predstav ter so ga splošno imenovali očeta slovensko dramatike in slovenske Talije v chikaški naselbini. Pospeševal je ludi slovensko petje. Med rojaki je užival splošne simpatije in ga bodo težko pogrešali.
—	Dohod novih ruskih čet v Jugoslavijo. Te dni je dospel v Split francoski parnik, ki. je pripeljal iz Šangaja 350 gojencev in. častnikov bivše carsko vojne akademije v Omsku. Akademija je leta 1.922 zapustila Vladivostok in odšla v Šangaj, kjer je prebila do zadnjega Easg. Ker so bile razmero skrajno težke, je prosila kralja Aleksandra, da se sme naseliti v Jugoslaviji. Za stanovališče ji jo določen Bileč. Akademija tvori dva kora, ki imata vsak svojo godbo, s pomočjo katere sta se v Šangaju v prvi vrsti preživljala. Poveljnika sta polkovnik Popov in general Kornilov. Z ruskim transportom je došlo tudi nekaj jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Kakor pripovedujejo, je v Šangaju še precejšnje število Jugoslovanov, bivših vojnih ujetnikov, ki so vsled pomanjkanja sredstev doslej niso mogli vrniti domov. Čez mesec dni se jih menda zopet več vrne.
—	Tzsefjemški komisarijat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu prosimo, naj nam blagovoli svoja naznanila pošiljati v slovenske m jeziku, ako reflektira na objavljenje.
—	Dober svet. Svetujemo vam, da z novim letom naročile «Prerod;, ki ho prinašal stalno prilosro "Zdravje.
—	Velika železniška nesreča se je pripetila dne 8. decembra zvečer na postaji Grosuplje nekemu ljubljanskemu lovcu, po poklicu trgovcu z železnino, katerega ime zaenkrat zamolčimo. Ta gospod je namreč stopil v vlak, a ker ni dobil ravno onega sedeža, na katerega se je kapricirnl, jo začel razsajati ter obkladali, sopotnike z osli in drugimi »salonskimi«: psovkami. Ko je eden od potnikov reagiral na njegove žaljivke ter mu povedal, da je on sam to, kar je imenoval druge, se jo gospod raztogotil in zagrozil, da bo začel prav po >radikalsko fockatk, v katero svrho je že
Priporoča sc spcciaina trgovina za
Ofrošfte obicftce tn i&mme.
M. Krištofio-B ufar, Ljubljana, Stari trg 0,
zamahnil z roko. Ne vemo sicer, kaki uplivi so na tega gospoda tako učinkovali, ali lovska smola ali dolenjski cviček, ali pa celo radi-kalsko navdušenje, zahvaliti se ima samo hladnokrvnosti sopotnikov, da se ni vozil v 4. razredu, kamor pravzaprav spadajo taki nadu-teži. V drugič pa naj bo g. trgovec bolj ulju-den, če ne, bomo postregli z imenom.
—	Izenačenje julijanskega (ortodoks-nega) koledarja z Gregorijauskhn odgodeno. Tako so poročali te dni naši listi. To je predvidela tvrdka Bonač in dala v svojem znanem tedenskem »Beležnem koledarje« za leto 1925 natisniti tudi srbski koledar. To pa predvsem iz razloga, ker obstojajo že mnogostrariski živahni stiki med nami Slovenci in Belgra-dom in je zlasti v interesu pridobltvenih krogov, da vedo za pravoslavne praznike. Tndi koledar za leto 1925 se reprezentira v zelo lični obliki s to praktično novostjo, da nudi na zadnji strani pregled za celo leto. Koledar stane Din 20.— iu se dobi v vseh boljših papirnih trgovinah Slovenije. Preprodajalci ga lahko naročajo pri tvrdki I. Bouač sin, Ljubljana, Čopova ulica 16.
—	Sadni soki na, bol je kipe, kadar jim primešate Radenske vode!
—	Važno za mizarje in podjetnike. Opozarjamo na današnji dražbeni oklic, glasom katerega se bo dno 24. t. m. prodajala nova, moderno urejena tovarna pohištva tvrdke M. Poličar & Kom p. na Bledu, ki je izredno nizko sodnijsko cenjena iu nudi strokovnjakom lepo eksistenco.
Prinoroča ?e sr>ccia'ni trgovina za
DamsSsa moderna oltMila
M. Krištol č-Bučar, Ljubljana, Stari trg 9.
š Mariborske novice. Danes otvori klub »Grohar« svojo prvo grafično razstavo v ka-zinski dvorani. — Brezposelni natakar Lah Ivan sc je vrgel pod vlak, ki ga je popolnoma razmesaril. — V Studencih je čevljar Miki umoril svojo ženo in nato pobegnil. Vzrok so družinski prepiri. — Snoči so igrali v gledališču Sardoujevo veseloigro »Razporoka« z velikim uspehom pod režijo g. Bratine. — Policija je zaprla nekega nevarnega vlomilca, ki se je pripeljal iz Zagreba, kjer je izvršil več drznih vlomov.
š Razpisane ustanove. Kuratorij dijaške ustanove Feliksa Ferka in Pavline Fcrkovc razpisuje za šolsko leto 1924-25 dvanajst dijaških ustanov in sicer 6 za visokošolce po 1500 dinarjev in 6 za srednješolce po 750 Din. Podrobnosti objavlja »Uradni list« št. 116 dne 13 .decembra t. 1.
i*«
!§!©€ SSWJ
Kolodvorska 26, LS j5 11S M 3 Slomškova št. 2.
Ml §¥§p
in sicer!
Bizcljčan.......liter no 12 Din
Š'.aj.isko........ „ 12 in 15 „
Č-no........... ,, 12 „
Felinkovas (prvovts'en) „ „	20 „
Za obilai obisk se naj\ljudneje priporoča
mror Seaef.
Poročila iz Italije. Potresna opazovalnica v Facnzi poroča o zadnjem potresu: Tresenje se je začelo ob 4.34 in je doseglo vrhunec s 40 milimetri. Mikroseismografi so delovali 20 minut. Gre za močan potres v daljavi približno 200 km. — Iz Padove poročajo: Dne 12. t. m. zjutraj ob 4.50 je bd tu potres 4. ali 5. stopnje (po skali Mercalli). Računa se, da je bilo središče potresa oddaljeno približno 150 km. V Padovi potres ni povzročil škode.
Boštanj ob Savi. D; nos, v petek, 12. decembra, ob pol petih zjutraj je bil zopet potresni sunek, in sicer valovito od zahoda proti vzhodu, tako da je zazibal stene in postelje; trajal je 2 sekundi. Vidi se, kako je v zvezi z vremenskimi spremembami.
Komenda pri Kamniku. Dne 12. t. m. ob pol petih zjutraj smo čutili precejšen potresni sunek.
V Retečah pri Šle olji Loki smo v petek 12. decembra zjutraj ob 4,30 čutili dvakratni potresni sunek po par sekund.
Inomost, 13. decembra, (Izv.) Zadnji potres so močno čutili ludi v Inomostu. Tudi iz Južnega Tirolskega poročajo o močnem potresu.
Rateče — Planica. V petek, 12, t. mes.,
smo imeli tukaj ob 4,25 zjutraj potres, ki jc trajal 5 sekund. Smer od scvero-zapid proti jugovzhodu. Postelje so sc tresle in okna so ropotala.
KranjrJtagora. Dne 12. t. m. ?e bil tukaj
ob 4.33 prcccj močan, več sekund trajajoč potres. Smer jugovzhod-severozapad.
Božič
m: 'i v liko izbiro modnih (angleški celir), belih, • portnih in spalnih moških srajc; molinos, platnenih, gradi in harhent spodnfih hlač, kakor tudi fse damsko perilo, priprosto in fino, lastnega izdelka, vsled česar so tndi ccne jako nizke,
IV. in L GO^.IČAR, »PRI IVANKI« —
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29. j<®> JOP- OGLEJTE SI IZLOŽBO!
Ljubljanske novice.
lj Ljubljanske novinarje opozarjamo na današnji izredni občni zbor, ki se vrši ob 10 dopoldne v restavraciji pri Mraku, Rimska cesta.
lj Nova pota. Ana Kobale iz Pondura pri Vranskem, hospitantka vrtnarstva na dr. Krekovi kuharsko-gospodinjski šoli pri uršulinkah v Ljubljani, je napravila pred obrtno oblastveno komisijo za pomočniške preizkušnje dne 12. decembra t. 1. izpit za vrtnarsko pomočnico; s tem je odprla ženstvu novo pot k lepemu, zdravemu, nežnočuteči ženski naravi prikladnemu poklicu.
lj Sv. zadušno mašo po pokojnem sočlanu g. Jos. Kremžarju ima križauska moška Marijina družba v torek, dne 16. t. m. ob 6. uri.
lj Izvencerkvcni shod ima križanska Moška Marijina družba v sredo dne 17. dec." ob osmih v družbeni dvorani. Polnoštevilno!
lj Umrli so v Ljubljani: Viljem Poje, oskrbnikov sin, 2 leti, — Josip Jurjevčič, delavec, 40 let. — Fran Šink, orožn. stražmojster v pok., 56 let. — Frančiška Potočin, družabnica, 62 let. — Josip Razgon, novorojenček, pol ure. — Fran Goričnik, zasebnik, 83 let. — Marjeta Zibert, kuharica, 62 let. ,— Dragica Weiss, hči poštnega ključavničarja, pol leta.
lj Ata. V četertek so ;meli ata slab večer. Vreme se je izpremenilo in po nogah je pikalo in cvikalo, da ata niso vedeli, kaj in kako bi. Vleklo jih je ven, med ljudi, pa ni šlo. Do vrat je še šlo, potem pa noge niso dale več. Ata so morali nazaj na stolček k škaičku s popeljčki, potem so pa morali v posteljo. Nekaj časa so dremali, potem je pa začelo cvik-cvik-cvik v desni in zopet cvik-cvik-cvik v levi nogi. Ata so se zbudili in se menčali po nogah. Naenkrat pa se je vse zazibalo, postelja, škafček pod posteljo, popeljčki in ata. Se strop se je zamajal. Nekaj sekund je bilo mirno, potem je pa nekaj padlo s stropa na tla. Ata so ves prestrašen počasi pomolili glavo izpod pernice, potem so stegnili roko in napravili luč. Potem so pogledali okoli sebe in — o groza! — na tleh je ležal razbit velik blok. »Jessas-Marand-Anna,« so vzdihnili ata, »je že hiu, er ist ganz hin! O du armer National-blok! Če bi lr.u saj zvonili, čeprav samo pri sv. Florijanu s ta malim, ampak kar tako se razbiti, kar na tleh! Slave je konec, mi padamo, mi umiramo! O Vater Blehveis, pomagaj nam!« Tako so stokali ata in so zopet zlezli pod pernico. Po strašnih sanjali in po silno-nemirnem spanju so se zbudili enkrat popol-; dne. Oblekli so se k?r tako na naglo roko in so šepali po Kravji dolini na Martinovo cesto. Tam so jih že čakali gospod, ki so sedaj z". Topolavca. »Moj Bog, kakšna nesreča,« so vzdihnili ata, »kar po njem je bilo nocoj! Pa tako naenkrat! Kdo bi si bil mislil!« — »Ja,« so pomežiknili gospod, ki so zdaj za Topolavca, »ravnokar so ga peljali iod mimo. Ali so šli oni tudi za pogrebom?« — Črnega dekleta, ki jim je postavilo na mizo merico onega, der
. ". S' i" . f)ta | O ."> '? i I, —
potem pa so zastokali: »Also lieber Block! Se bomo pa v nebesih videli!« Od samega ginje-nja so ata naročili še eno merico najboljšega, vorri Nationalwein, potem so se pa šli še tolažit zum Maček, dem weltberiiiimten, tam za vodo, kjer so se tako potolažili, da so v soboto zjutraj čutili potres samo še v svojih možganih.
lj Zahvala. Ob priliki sveje 70 letnice in premijere svoje opere »Loputska sirotka« se od vsega srca in iz dna svoje duše zahvaljujem: Slavni upravi Narodnega ljubljanskega gledališča, na čelu mu upravniku g. Mateju Hubadu, g. kapelniku Niku Stritofu, vsem opernim solistinjam in solistom, vsem članom zbora in orkestra, slavnemu društvu »Kolo jugoslovanskih sester«, na čelu mu gospej Franji dr. Tavčarjevi, slavni »Zvezi slovenskih pevskih zborov« v Ljubljani, slavnemu opernemu osobju, gospodi dalmatinskim visoko-šolcem in vsem darovalcem krasnih lovorovih vencev in izročenega mi narodnega dara. — Nadalje se zahvaljujem najprisrčnejše slavnemu ljubljanskemu občinstvu, ki me je obsipavalo z oduševljenimi ovacijami in tolikimi dokazi priznanja in ljubezni. Ob enem se zahvaljujem najlepše slavnim uredništvom ljubljanskih dnevnikov za blagohotno in plemenito naklonjenost. — V Ljubljani, dne 12. decembra 1924. — Franjo Serafin Vilhar.
lj V pojasnilo. Na našo včerajšnjo notico o dogodku, ki se je dogodil med učiteljišč n i k i v nedeljo med službo božjo, smo obveščeni, da se na koru ni pilo, ampsk je prišel samo eden vinjen na kor. Dctič.-.cga jc g. pevovodja takoj odstranil s kora in secl, j je že izključen z zavoda.
lj Od minist. za trg. in obrt kor.ccs, krcj-.a šola, Židovska 5, otvori 22. jan. 1925 dva tečaja! Enega za civilne obleke in uniforme, drugega za damske krojače, šivilje in r.cšivi-lje. V damskem tečaju se bo učilo tudi belo perilo in otrofke obleke. Kot so pokarali veliki uspehi zadrjih tečajev, je kroj lahko razumljiv, da se ga lahko tudi nešivilje tekom tečaja priuče! Za učence izven mesta hitrejši poduk! Vpisovanje od 8—12 in od 2—7.
Ij Danes krvave in jetrne klobase, fino ljutomersko vino v restavraciji pri »Roži«. Se priporočam A. Šmid.
Naznanila.
Starešinski sestanek bo v pondeljek 15. t. ra. ob osmih v Akad. domu. Tema: Notranje; politični razvoj Srbije 1868—1916. Starešine
in akademiki vabljeni, gostje dobrodošli. _
Odborova seja ob sedmih. — Predsednik.
Rokodelski dom. V pondeljek 15. t, m. bo predaval v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12 g. prof dr. Josip J e r š e. Naslov predavanju: Šola življenja. Vstop prost. Pričetek točno ob osmih zvečer.
Frančiškanska prosveta. V torek 16. 12. predavanje: Rožnik in cerkev na Rožniku, V sredo 17. 12. odborova seja. Udeležba nujna!
Scntpe«ersko prosvetno društvo priredi v pondeljek 15. t. m, ob pol 20. v svojih prostorih v Župnijski ulici 1 predavanje. Predava tajnik »Prosvetne zveze« Zor o »Mariji v slikarstvu« s pomočjo skioptičnih slik. Člani in gostje dobrodorM.
V	stolni prosveti predava jutri zvečer ob osmih v Križankah g. prof. Dolenec o suženjstvu pri starih Grkih in Rimljanih.
Družabni klub. Sestanek drevi ob osmih v Akademskem domu. Spored družaben in za-ba"'in, — Odbor.
V	Šentjakobski prosveti se vrši drevi ob pol osnvh običajno predavanje. Predava msgr. Viktor Steska. Vljudno vabimo društvene člane, da se predavanja v obilnem številu udeleže. — Odbor.
šiškarji! Drevi ob sedmih bo v samostanski dvorani nova igra cTrije božični večeri« v 4 dej. Pred igro kuplet, med odmorom petje. Čisti dobiček je za novo cerkev. Vabimo! — Jutri zvečer ob pol 8 skioptično predavanje. Predava msgr. Steska*
Najboljši
Šivalni »troj Je edino le
Miamlca
CefiSasner lan Ač&ler
za rodbino, obrt In industrijo
EJubljaira
Pouk » »cienju brezplsien. Velletna gersnei!«.
Delavnica sa popravila Na rsliko	Telefon 813	Nj malo
Vilharjeva opera -Lopudska sirotka« je
snoči pri ponovitvi enako sijajno učinkovala kot pri premieri. Navzočega skladatelja je polno zasedena dvorana burno pozdravljala in ga klicala pred zastor. Radujemo se s skladateljem vred, da je naša slovenska opera-pripomogla do vstajenja delu, ki je deset let ležalo zakopano, ki pa po glasbenih in dramat-skih vrlinah, po plemenitosti glasbe in dejanja presega veliko tega, kar se je v teh desetih letih tujega košatilo po naših odrih. Skladatelju, upravi, pa nič manj sodelujočim, od resnično izvrstnih solistov preko dobro pripravljenega zbora do lepo zvenečega orkestra iskreno čestitamo. Trud ni bi! zastonj, opero si je vredno nekajkrat ogledati in se nje po d' ''t tako domačo, po čuvstvu mogočno patetično glasbo naslušati.	K,
Ljudski oefer v
Nedelja, dno 21. decembra ob pol S zvečer REVIZOR. Gogoljeva komedija v 5. dejanjih.
lj Tvrdka \. Maček, Alek
m d rova c.
prodaja vsa oblačila za gospode in otroke do božičnih praznikov po znatno znižanih cenah.
»Jugcslovenske Matice« za leto 1925
je izšel in se dobiva pri podružnicah; stane za člane 12 Din, v knjigarnah za nečlane t6 Din. — Ljubljanski člani ga dobe v pisarni Jagoslovcskc Matice, Pred fekoiijo St. 21, I. nadstrop>.
d Evharistični odeek akademske kongregacije ima danes ob pol 7 uro molitve v mari-janiški kapeli. Vabljeni tudi tov. nekon-greganisti. — Načelnik.
d »Zarja« ima v pondeljek ob 8. zvečer prijateljski sestanek. 1. Predava tov. St. Go-gnla o verskem doživetju. Nato koreferat in razgovor. — Govorili bemo o tem, kako dvignili v nas poleg umske tudi versko in srčno kulturo do višine, ki je akademika vredna. Zalo vabimo posebej še tov. kongreganiste in prosimo za izmenjavo misli v čim gl6blji debati. Vabljeni tudi g. starešine in tov. iz bratskih društev! Za člane brezpogojna udeležba in točnost.	Predsednik.
pr Zgcdovna slovanskih umetnosti. Peto predavanje cikla umetnostno-zgodovinskega društva se vrši v pondeljek, 15. t. m. ob 18. v univerzitetni zbornici. Predava dr. Izidor Cankar: Slikarstvo Balkana, Vstopnice pri blagajni.
pr Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Obisk te razstave je zadnje dni izvanredno živahen. Te dni se je razstava obogatila s šestimi deli Pavle. Gustiučič-a, ki nam prinaša svoja dela iz krasne Bosne. Tudi od I. Zajca so razstavljena tri nova dela, — Umetnine, ki so bile kupljene za božična dariln, so cenjenim kupcem n» razpolago šo pred božičnim večerom. Ker ostane razstava
odprta le še čez božične praznike opozarjamo oenj. občinstvo, da no zamudi prilike in je vljudno vabimo, da si ogleda to zanimivo razstavo.
pr E. Buhver: Poslednji dnevi Pompejev,
roman, II, del. Splošna knjižnica št. 25. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 280, Cena broš. Din 26,, vez. Din 32.
O KLEKE NA
ROKE!
MESTNI TKO S ERNATOVIf-
S
Svobodoljubno učiteljstvo obsodilo Luka Jelenčevo politiko.
Obmejne učiteljske organizacije Ma-renberk, Slovenjgradec in Mežiška dolina so sklicale 7. decembra protestno zborovanje v Dravograd, katero je za naše razmere poteklo uprav epohalno.
Predsednik Košir, nadučitelj iz Pre-valj, je uvodoma podal kratek pregled o stanju šolske politike prej in danes, ter končno vprašal, ali naj se učiteljstvo ukloni vsakokratnemu vladajočemu režimu ali pa naj se postavi na strogo stanovsko stališče, kakršno je zamišljeno v programu UJU, Nato je podal besedo referentu g, Karlu Doberšku, učitelju v Lešah, ki je nato referiral o stanju šolske politike v Sloveniji in o stališču, ki naj bi gfc. učiteljstvo zavzemalo napram njej.
Temeljit referat je izvenel v najstrožjo obsodbo vodstva UJU. poverjeništvo Ljubljana, injc izzval pri udeležencih burno odobravanje in vsesplošno priznanje pravilnosti stališča, ki ga je povdarjal referent..
Uvodoma je omenjal potrebo protestnega zborovanja že samo radi člankov »U čiteljskega Tovariša« in to v 47, številki in v prilogah 45, številke. Do danes se je storilo mnogo preveč grehov in referent izraža bojazen, da je ogrožen obstoj s tolikimi žrtvami ustanovljene organizacije UJU. — Nato preide referent na ustanovitev državne organizacije UJU, omenja stanovsko delo v njej, smotreni nastop vodstva v Belgradu pri dosegi raznih stanovskih dobrot ter pravi, da je bilo učiteljstvo že v položaju, ko sme smatrati ; glavne postulate za dosežene, zlasti po-stulat učiteljske stalnosti. Sedaj pa, ko stoji učiteljstvo vse države v boju za samostojno šolsko upravo, uvideva, da tse celo členi uradniškega zakona, tikajoči se stalnosti poljubno tolmačijo. Nato zopet citira posamezne odstavke iz 47, številke »Tovariša« in njegove priloge k 45, številki, ki naj bi podale načelno stališče poverjeništva UJU v Ljubljani glede najnovejših persekucij. Referent vprašuje, ali je zaščita zamišljena samo za strankarske pristaše na politični konjunkturi stoječili tovarišev? Ali smo res odstopili od našega načelnega stališča in zavzemamo stališče revanše ter odobravamo metode »Učiteljskega Tovariša« o pobijanju vsakega proti« režimskega prepričanja? »Vprašati se moramo, kakšen bo šolski zakon pri taki šolski politiki in kaj z organizacijo, ako sprejmemo stališče »Učiteljskega Tovariša« za svoje? Ker napredna javnost molči, se ne moremo ubraniti utiša, da je naše zastopstvo sokrivo. Ali pa smo žc tako daleč zaslepljeni, da ne moremo razumeti nove dobe duhovnih, nacionalnih iu socialnih kriz ter polcretov?<; Nato pa omenja važnost smeri, ki jo daje UJU tudi za druge uradniške organizacije. Obmejna učiteljska društva so bila vedno prepričana, da je le v zmagi načel odvisen obstoj UJU, Voditelji organizacije izčrpavajo svojo moč v enostranski politični smeri, Izdajalec stanovskih idealov je vsak, kdor hoče na škodo celote doseči politične uspehe, Ako ne more organizacija braniti temeljnih postulatov učiteljstvu, ne more nihče imeli interesov na njej.
Nato preide referent na svobodo mišljenja in političnega prepričanja, katerega si učiteljstvo ne da kratiti in se zavaruje proti diktatu, »Učiteljski Tovariš« ni nobeno verno zrcalo duhovnega življenja slovenskega učiteljstva. Predrzno je smešiti one kot »sporazumaše«, ki nudijo bratsko roko tovarišem brez razlike mišljenja, ker na drugem temelju ni možno trajno družiti jugoslovanskega učiteljstva v eni organizaciji. Danes pa manjka samo še to, da ukaže Učiteljski Tovariš, v katero skrinjo naj vrže učiteljstvo svojo kroglji-co. Organizacija ni bojna organizacija : proti klerikalizmul
Priboriti se moramo do prave svobodomiselnosti, duhovne strpnosti, politične zrelosti in dalekovidnosti. Kar smo doživeli zadnje čase, mora omajati zaupanje učiteljstva v poverjeništvo UJU. Ako bi se obistinilo, da se stalne učitelje prestavlja kakor lulkc i vednostjo poverjeništva, potem bo to izgubilo vse zaupanje učiteljstva, ki bi zaslužilo bič, ako bi vse udarcc mirno prenašalo. Za-
hteva po nepristranosti v Šolski upravi Je v skladu z interesi celega stanu. Moralno
legitimacijo za svoje zahleve, hoče učiteljstvo tudi v nadalje iskati v tem, da jih stavlja in zastopa v skladu z interesi šolstva in naroda! Lažnjivo in v temelju nemoralno je geslo, da nsj se krivice popravljajo z novimi nasilji in oni ni odrešenik, ki to dela!
Ob koncu se obrača referent proti tovarišem, ki smatrajo svoje drugove le za politične pristaše ter upa, da se bo danes postavil mejnik, kjer se začenja nova doba naše slovenske stanovske politike.
Navzoči poverjenik Jelene je izjavil, da ga je DoberSekov referat jako neprijetno dirnil ter je izvajal, koliko »uspehov« je imelo njegovo »plodonosno* delo, ker se je boril proti »klerikalizmu«! (Ironični posrnehi.)
Jelenčevo mnenje je pobijal učitelj Moderndorfer, ki načeloma izjavlja, da ni bil referat naperjen proti osebi Jelenčevi, temveč proti sistemu, ki ga je on vpeljal. Pravi, da le iz organizacije same mora priti preporod.
M e n c i n sc tudi ne strinja z izvajanji Jelenca, ker s padcem ene politične stranke, na katero se učiteljstvo naslanja, pade tudi njegova moralna moč ter je zahteval čiste roke napram vsem političnim strankam. On je hotel vedeti, kaj je UJLi storilo za obrambo pravic uČiteljstva. Na to ^ahtevo je izjavil Jelene: »Jaz sam sem sodeloval brez poverjeništva pri tistih persekucijah, ki so se godile v ljubljanski oblasti, v mariborski oblasti pa je to delo izvrševal veliki župan,«
Zavladala je smrtna tišina in čuli so se nato ogorčeni »oho* klici in vsaka na-daljna debata je bila končana. Takoj se je sestavil odbor, ki je sestavil resolucijo, katero mora »Tovariš« natisniti na naslovni strani. Po kratki debati se jc sprejela ista resolucija, proti kateri so glasovali trije člani.
Sedaj je samo še vprašanje, aH bo izvajal Jelene konsekvence in če misli kljub temu, da je doživel moralno obsodbo svojega dela, ostati še nadalje predsednik po-verjeništva v Ljubljani?
G e o r g e s :
Potres! m druge šibe.
—	No, ali si čutil potres? me je vprašal Munla Bekir, ko sem ga po dolgem času zopet dobil.
»Ne,« sem rekel, »tačas sem slučajno spal. c
—- To je pa čudno! Saj zmeraj trdiš, da ne moreš spati. Jaz sem ga pa čutil, ker sem bil takrat že zbujen. Ne vem pa, kako je to, da so nekateri ljudje čuli bobnenje, nato se jim je pa zdelo, da se soba giblje itd. Vsega tega pri meni ni bilo, temveč sem imel občutek, kakor bi kdo sunil v skoučnico postelje, da se je zagugala po dolgeni, drugega pa ni bilo nič. Pa sem se spomnil, kako je bilo ob potresu leta 1SD5. Tako lepo še ni bilo nikoli v Ljubljani nego takrat.
»Oprosti, kako moreš govoriti, da je kaka nesreča lepa,«
—	Zakaj pa ne? Pa ne samo lepa, ampak tudi veselo je bilo. Pomisli, vse šole so bile zaprte in sest mesecev smo imeli počitnic. Še po spričevala ni bilo tr£ba iti, ampak šola nam jih je kar po pošti poslala na dom. Solo pa so imeli na naši stari gimnaziji samo osmo-šolci. In zabave, koliko je bilo takrat in prostosti in svobode!
—- Poslušaj, kako je bilo. Takrat smo stanovali v takozvani »vaserkasarni« na Kar-lovški cesti. Ob tistem potresu sem se bil zbudil šele pri drugem sunku, pa sem ves vesel konstatiral, da je to gotovo potres in ker nisem še nikdar nobenega doživel, sem ves vesel skočil s postelje, da bi zbudil še druge in jim naznanil novico. A je bilo ža vse pokonci, cesta pa je bila polna ljudi, ld so pripovedovali grozovite stvari. To je spravilo tudi nas na cesto, dasi je imel pri nas potres prav malo (skoraj nič) vidnega učinka. Ko sem pa ua cesti slišal vse grozote, resnične, povečane in izmišljene, me je seveda kot pridnega učenca takoj gnalo pogledat, čo gimnazija šo stoji. Po poti sem srečaval razburjene ljudi, jokanje otrok, zdihovanje itd. Pred Šenklavžem so klečale ženske in molilo za šibo potresa, gimnazija pa je bila — o, strah božji! — videti popolnoma nepoškodovana. Pa ni bila, kakor smo pozneje izvedeli, ko je bil pouk do konca šolskega leta ustavljen.
—	Nazaj gredo sem šel čez Grad. V ulici na Grad so imeli ljudje žimnice in drugo ropot jo že na cesti. Žalosti pri teh ljudeh tukaj uisern nobene opazil, pač pa so moški pridno kvarlali.
Munla Bekir mi je prav obširno pripovedoval razne epizode iz potresne noči in iz takratnega življenja v Ljubljani. Kod' so ljudje stanovali, kako so ljudje zaničevali hrano, ki so jim io razne dobrodelne organizacije zastonj delile, kako so si znali nekateri pridobiti znatne podpore v denarju, obleki itd., itd.
—	Vsa država je prihitela Ljubljani na pomoč. Neko dunajsko društvo je prišlo kar s kuhinjami v Ljubljano, kjer so na prostem kuhali in ljudem delili jedila, za kakoršna bi si bili med vojno no samo vse prslo obliznili,
temveč do krvi steplL, takrat pa eo jih zame-tavali. Vsa država je bila polna radodaraosii za Ljubljano, še celo rajnki cesar Franc Jožef 1. je bil dal iz svoje privatne šatulje 5000 kron (pozneje je dal za nemško gledališče v Ljubljani 20.000 kron), kajti on je bil vsem narodom enako dober oče, seveda percentu-alno po številu in naklonjenosti.
—	Vidiš, na vse to sem se 6pomnil ob potresu 12 decembra. Pa sem premišljeval, kako bi bilo, če bi sedaj imeli kjerkoli v Jugoslaviji kak tak potres. Ustrašili bi se ga najbrže ne tako, kakor smo so ga leta 1895 — dasi je menda samo v Ljubljani 1965 družin brez stanovanja — saj imamo krvavo vojsko za seboj, katere posledice čutimo še vsi, in je pravzaprav ves svet poln potresov, seveda političnih, gospodarskih, socialnih, državnih in kaj vem še kakšnih; najmanj je zemeljskih, kajti zemlja ima usmiljenje z ljudmi, ti med seboj ga pa nimajo. Tudi darovi najbrže ne bi tako skup leteli, kakor so leta 1895, še ne vem, če bi se za prizadete toliko nabralo, kolikor se je za Japonce, ki nam niso ne v peto ne v šesto. Če bi se pa, Bog ve, koliko bi ostalo v napačnih žepih. Pač pa bi imel potres eno dobro stran. Kaj misliš, kakšno?
>1, kakšno neki! Namesto starih hiš bi stalo nekaj novih in mOrda bi ljudje postali moralno kaj boljši.«
—	Motiš so! Kdo bo zdaj zidal, saj se država noče, oziroma, kakor sama pravi, ne more. In kdo se bo poboljševal, kadar je treba z volkovi tuliti? Potres, kakor tudi vse elementarne nezgode, bi bil dobro agitacijslco sredstvo, zlasti v volivnih dobah.
»Slišiš, za tako neumnega mo pa nikar ne imej!«	~ .
—	Zakaj bi se pa s potresom no dalo agi-tirati? In pa s poplavami, boleznimi itd. Saj eo v srednjem veku tudL Pri uas morda za sedaj še ne bi šlo, ker imamo še staro šole, pač pa bo morda v kakih desetih letih to mogočo, če se bodo šolo še tako naprej reformirale in so'bo začelo s strankarsko vzgojo že v otroških vrtcih-
—	Cela stvar j'e še celo prav priprosta. Potres ali kaka druga nesreča ali šiba se krat-komalo naprti kaki stranki; kdor te krivde ne verjame, pride ob službo, oziroma se kaznuje po takem in takem zakonu, v skrajnem slučaju so pa tudi žandarji in kanom.
—	Na drugi strani pa bi se povzdignila moč tiste stranko, ki jc ponesrečencem preskrbela podporo. Ta podpora pa bi se vzela iz konfisciranega premoženja pripadnikov one stranke, ki je kriva potresa, povodnji, kuge, lakote itd. Škode bi »državotvorni« državljani no trpeli nobene, ker so vladne itranke (in šo celo hitro) menjajo (kar bi se d3lo urediti po turnusu) in so lahko maščujejo droga nad drugo.
—	Ta način strankarskega boja, zlasti ob volitvah, bi prevrgel in pretresel vse svetovne volivno sisteme, vse parlamentarno življenje itd., itd. — ves učinek je za enkrat še nedogleden — povzročil bi pa sigurno največji, recimo politični potres na svetu, ki bi bili mi Jugoslovani nanj po pravici ponosni.
>In tudi največjo šibo,« sem pristavil.
—	Ta pa je vsaj za nekatero ljudi pro-koristna, je odvrnil Munla Bekir.
Berlinu, Hannoveru, Leipzigu, Mtinchenu tn so v dragih mestih. Kakšna prilika so nudi tudi Jugoslaviji, da bi povabila vse te mojstre! Na Dunaju bodo plavali iu v Budimpešti, zakaj no bi tudi pri nas? Naša Sportnit društva naj ugodne prilike nikar ne zamudijo. Če sama no zmorejo, naj pomaga država!
ne veš,
Športni teden,
Olimpijski kongres, sklican v Prago v maju prihodnjega leta, ima talo program: 24. in 25. maja zborovanje izvršilnega odbora, 26. do 28. maja letna skupščina, 29. maja otvoritvena soja tehniškega odbora, 30. maja so začne pedagoški kongres. Sejo tekni skuga in pedagoškega odbora bodo trajalo do vštev-šega 5. junija, vse skupaj torej 13 dni.
Leta 1926 bodo priredili Nemci svojo posebne «bojnc igre«, kakor so jib že lani; so nekaj podobnega kakor olimpijske.
Iz Ameriko poročajo o novih lahko-atlotskih rekordih. Osborne jo skočil 2.038 m visoko, Lieb jc pa vrgel diskos 47.61 m daleč. Poročali smo žo, da je Osborne že davno dosegel omenjeno višino in da je vrgol Lieb diskos že čez 49 m daleč; gotovo jima pa rekordov niso priznal!. — Najboljši ogrski skakac na daljavo, dr. J. Halusaka (dosti nad 7 m), je odpotoval v Ameriko, ker nI mogel dobiti doma nobenega zaslužka. —- Pri tekmah v Barceloni na Marijin praznik 8. dec. sta bila napravljena dva nova španska rekorda: Yrigoyere ,ie skočil I.SO m visOko, Brum jc pa vrgel kopje 47.705 m daleč. Kakor vidimo nič posebnega.
V	težki atletiki so se poleg Francoza Rigoulota v zadnjem času postavili najbolj tile trije: Švicar Hiinenberger (težka srednja teža) je potegnil z levico 87.5 kg, nov svetovni rekord; Dunajčan Stadler (lahka te/a, a komaj dobrih 60 kg) je sunil s prostim dvigom do prsi 130 kg, kar bi značilo tudi nov svetovni rekord, če bi bilo kompetentno sodišče zraveri; Dunajčan Stockl (peresna teža, 56.6 kg) je sunil oboje ročno 113.5 kg, torej več kot dvojno svojo težo.
Vrsta rokoborcev zmagovalcev v Pragi je bila sledeča: L Tristensky; 2. Stein-b&clr, 3. naš jugoslovanski prvak Perokopp; 4. Equatore. — V Miinchenu vzbuja pozornost finski orjak Važjak, 2.04 m visčk, 149 kg težak, mera okoli vratu 63 Cm! Prste ma take, da gre skoz njegov prstan novec za naših pet predvojnih kron. Doslej ga v Miincheuu še nihče ni premagal. Bomo poročali.
Znanega bokserja Battlinga Siki jc potolkel v BrookIynu Jack Durke v 12 rundali po točkah. — Če so boksar v desetih sekundah ne dvigne s tal, je premagan ali knock-out; doslej so prakliclrali tako, da ja sodnik glasno štel do deset. Ker pa govori lahko počasi ali pa hitro, jo bilo zmeraj dosti ugovorov. Najbolj preprosta bi bila pač navadna ura; čuditi se moramo, da je niso uporabljali. Sedaj so napravili v Ameriki električni aparat, ki čas avtomatično določL
Znamenita plavača Arne Borg in Johnny VFeismueller sta tekmovala ua 500 iu. Zmagal je Šved Borg v novem rekordnem času 6:10.6. Do 200 m je bil Weismueller (Amerikanec) spredaj, nato sta plavala vštric, in slednjič se je pomaknil Borg naprej. Weis-muellerjev čas.je bil 6:24.2.100 m je preplaval Borg v 1:04, 300 m v 3.20.5, 400 m v 5.01, 500 m v 6.19.6.
32. uewyorŠko šestdnevno dirkanje se ja končalo z zmago ameriške-belgijskega para Mac Namara-Viet vanKoinpen. Drugo darilo sta dobila Walthour-GlorgattL Tekmovanje je bilo silno razburljivo, prevoženih je bilo pa 3810 km. — Zveza nemških kolesarjev ima 103.000 članov, kakor so ngotovili na glavnem zborovanju v Weimarn.
V	pretekli sezijl je bilo na Nemškem 1832 tekem v ve s 1 an j u , ki se jlb je udeležilo 5.400 čolnov s 27.500 veslači, Lani in tekmovalo 3.800 čolnov z 22.000 veslači: ne-predek jo torej prav lep.
V	Ameriki so napravili li i d r o p 1 a u c,
kojih akcijski radij bo večji kot 2000 milj (1 milja je 1.852 km). Operirali bodo lahko od San Frančiška noter do Havajskega otočja. Operacijska basa bo na celini.
Na Dunaj sta, prispela dva kanadska dijaka, ki bosta učila Dunajčane in Ogre igro hockey na ledu. Pisali bomo o tem poseben kratek članek.
Dunajska drsalna zveza je razpisala svetovno mojstrstvo v umetnem- drsa n jn za gospode. Branilec mojstrstva je Šved Gilles Grafstrom. Razpisano je tudi mojstrstvo za drsanje po parih, branita ga Helena Helena Engelmann in Alfred Berger.
Dolgo časa sta se borila Amerikanca Will5e H op pa in Jack Schafer v mestu Los Angles za svetovno mojstrstvo v b i l j a r -d i r a n j u. Dosedanj i mojster Hoppe je zmagal, s 32G0 točkami, 115 več kakor Schafer.
Športno drsališče SK Ilirije ob Celovški cesti (pod Cekinovim gradom) je dar.es otvorjenu od 8 dalje. Drsališče je na večer razsvetljeno, na razpolago je urejena, topla garderoba z bufetom. Ledena ploskev se nahaja v najboljšem stanju. — Dijaške in članske vstopnice se danes nc izdajajo.
Drsalne tekme. Jugoslovanski zimkso-sportni savez in SK Ilirija razpisujeta te dni več drsalnih tekem, ki so bodo izvedle na športnem drsališču SK Ilirije v LjubljanL Tekme se otvorljo v slučaju ugodnega vremena o Božiču, in sicer s tekmovanjem mladine do 17 let, — 18. januarja 6e vrši tretja tekma za prehodni pokal dr. G. Fuchsa, nadalje isti dan damska tekma zu prehodno darilo SK Ilirijo in juniorska tekma. Višek sezone predstavlja tekma v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije, ki je določena na nedeljo 1. februarja; isti dan se vrši tekma za II. skupino Eeniorjev z nekoliko lažjim programom, nadalje propagandno drsanje znana internacionalne dvojice iz.inozemstva. SK Ilirija namerava prirediti proti koncu sezone tudi kostumno veselico na ledu. Podrobni razpisi in <>kice razpisanih obveznih vaj so ljubljanskim interesentom na razpolago na drsališču SK nirije in v trgovini J. Goreč v palači Ljublj. kreditne banke.
S, K. Ilirija naznanja, da je vse korespondenco naslavljali na g. Fran J c r a 1 a . Ljubljanska kreditna banka. Na isti nsslov naj se tudi dirigira pošta »L^prave športnih prostorov S. K. Ilirija*.
Ameriški plavači v Evropi. MagdeburšM plavaški klub Hellas se pogaja že dolgo časa z najznamenitejšimi ameriškimi plavači, da bi prišli tudi drugo leto v Evropo. Pravijo, da so pogajanja tik pred zaključkom. Prišel bo najhitrejši plavač sveta na kratke razdalje, John-ny W e i s m u e 11 e r (Wei8miiler, po rojstvu Dunajčan), potem olimpijski zmagovalec v prsnem plavanju S k o 11 o n iz Chicago, dalje Havajčan K e a 1 o h a, mojster v hrbtnem plavanju ,morebiti tudi W h i t h e , mojster v skakanju, in več drugih prvovrstnih plava-čev. Amerikanci bodo star tali tudi v vrstah. Nemci so prav posebno radovedni na White-a iu Skeltona, Vveismuellerja že poznajo, ker ja napravil po olimpijskih igrah turnejo po Evropi, White-a itd. pa ne. Pač je bil White v Parizu, a Nemci ss iger tam uis,o smeli udeležiti. Skeltona bi pa prav radi videli v tekmi z izbc.rnim njih plavačem Rademacherjem,
Če bodo prišli, bodo obiskali Amerikanci poleg Nemčiji Špansko, Francijo, Iloland.-ko, Češkoslovaško, Avstrijo in Ogrsko. Češkoslovaška amaterska plavalka ;*.veza so na primer žo dolgo časa pogaja potom nekega evropskega posredovalca za obisk slovitih Amerikan-cev. Na Nemškem bodo starta li v Majtdcburgu,
da je 14. decembra J799 umrl veliki Ame« rikanec Jurij Washington (rojen 1732, izg." uošingtn), prvi predsednik ameriških Zedinjenih držav;
da jc bil 15. decembra 1775 rojen Fr. Boieldieu (umrl 1834), znan francoski komponist opere;
da je 18. decembra 1736 umrl sloviti izdelovalec gosli Antouio Stradivari (r. 1644) in da jo istega dne leta J829 umrl naravoslovec Jean de Lamarek (rojen 1744);
da je 19. decembra 1741 umrl na otokih imenovanem po njem, oclkritelj Vitus Bering (rojen 1680); po njem je imenovana tudi 80 kilometrov široka morska cesta med Azijo in Ameriko in morje južno odtod; otok Bering loži vzhodno od Kamčatke, Beringovo morje ima površiuo za devet Jugoslavij;
da se jo v preteklih enajstih mesecih protizakonito priselilo v Zedinjene države ameriške 850.000 ljudi, Irikrat toliko, kakor je po zakonu dovoljeno; to ugotavlja uradni statistični urad sam;
da so našli v bližini mesta Gdansk prazgodovinski čoln, kojega starost cenijo na 2200 do 3000 let; je pa deset metrov dolg, štiri metre širok in približno en meter globok;
da jo danska akrobatinja gospa Worris skočila iz četrtega nadstropja na blazino ua cesti, v svrho reklame, in da ji je ta vratolomna vaja prišla na misel, ko se je morala kot dvanajstletna deklica rešiti iz goreče hiše s skokom iz tretjega nadstropja;
du bodo na Češkoslovaškem odpustili iz službe 30.0(30 železniških uradnikov; v Češkoslovaški je 342.000 državnih uradnikov, poleg 42.000 učiteljev, 60.000 avtonomnih na-stavljencev iu 127.000 penzijonistov;
da je 29. novembra na posledicah operacijo v grlu umrli italijanski komponist Giaco-mo Puccini bil rojen leta 1858 m da so naj-znameuitejše njegove opere tele: Tosca, Ma-damo Butlerfly, Manon Lescault in Bohčme;
da je bogati ameriški premogovni lastnik Ellsvvorth zagotovil Amundsenu 10.000 dolarjev za polet čez severni tečaj in bo morebiti iz le večne zgodbe vendarle kaj;
da so poslali iz Londona v Newyork v 20 minutah brezžično fotografijo, razdalja nad 6000 kilometrov;
da so poslalo ženske v Braziliji moškim politično enakopravne in postanejo lahko celo predsednice republike;
da so dobile na Francoskem ženske pravico biti izvoljene v trgovske zbornice;
da ponovi petletni ameriški deček Wile-bread, sin popolnoma neinuzikaličnih staršev« vsako kompozicijo, ki mu jo igrajo, takoj na klavirju in pridene še lastne misli;
da spije vsak Amerikanec 53 galon (galuna je 3-785 1) mleka na leto, leta 1920 ga je pa samo 43; to je posledica prohibicije;
da se je v Ameriki število zakonov od leta 1922 na 1923 pomnožilo za 8-4 odstotke, število ločitev zakona pa za 11 odstotkov;
da je Bernard Baron, ravnatelj tobačna tovarne v Nizzi, praznoval svojo 74 letnico s tem, da jo povabil na obed 300 sirot, dečko? in deklic;
da so v Brooklynu v Ameriki pritrjevali relief našega kiparja Ivana Meštrovida »Deklica s Kosova«, da je pa padel na tla in se je razbil na štiri kose. Upajo pa, da ga bodo spet sestavili; naša vlada ga js cenila na 10 tisoč funtov.
SO VSE NOVOSTI
K4fl«£KNA
&0'<!BL LO^SM
r^LrtEKSTOPI ZA MOŠKE OBLEKE IN 5UKNE
FLJK2&
SMKHO
K*nQARN
ZA MftSKE KGSTVME, Sr4KNE
FLlI
KRIIIZR
2>.4KŽ<3K
ASTRAHAM
fccrriN
ZA MASKE PL/15ŠE IN JOPE
V 80GRTI IZBIRI TER NR]DOVR$ErtEJ$! KAKOVOSTI DOSLF.-. -- OGLEITE SI ZRLOQO IN IZLOŽBE, PREPRIČANI BODETE DR SE ti KVALITATIVNO NfVJBOLlE KOPI PRI 11
LENdSl	<
U^DUflNA	i

Gosp o c! ar stvo.
Aktivnost naše zunanje trgovine.
y prvih devetih mesecih 1924 bilanca zunanje
trgovine aktivna za 6*59 milijonov.
V	prvem četrtletju t. 1. je znašal naš uvoz 219.630 ton v vrednosti 1882,774.359 Din, v drugem četrtletju 1924. 1. 281.440 ton v vrednosti 1891,158.565 Din, v tretjem četrtletju pa 311.780 ton v skupni vrednosti 2176,149.316 dinarjev.
Vsako leto je opažati v jesenskih mesecih porast uvoza, kar je slučaj tudi letos. Vendar pa je uvoz v tretjem četrtletju letos nekoliko manjši kakor v istem razdobju lanskega leta.
Uvozni predmeti v tretjem četrtletju 1924 »o bili sledeči: bombažne tkanine (za 406.8 milijona Din ali 18.7% celokupnega uvoza), volnene tkanine (191.8 mil. ali 8.8%), bombažna nit (105.1 ali 4.9%), sladkor (8003 tone za 87.2 mil. ali 4.0%), kava (77.8 mil. ali 3.6%), razni železni predmeti (77 mil. ali 3.6%), stroji in aparati (71.1 mil. ali 3.3%), premog (65.5 mil. ali 3.0%) itd.
Največ uvoza je prišlo v tretjem četrtletju t. 1. iz Italije (za 513.8 mil. dinarjev ali 23.6% celokupnega uvoza). Visoki delež iz Italije pri našem uvozu je pripisovati velikemu uvozu bombažnega blaga. Na drugem mestu stoji Češkoslovaška s 414.8 mil. ali 19%, potem pridejo: Avstrija s 400.2 mil. ali 18.4%, Anglija s 249.3 mil. ali 11.45%, Nemčija s 184 milijoni ali 8.5% itd.
V	prvih devetih mesecih 1924 je dosegel uvoz 812.900 ton v skupni vrednosti 5 milijard 995,365.296 Din. V istem razdobju je znašal izvoz 2,695.149 ton v vrednosti 6654,263.425 dinarjev.
Iz teh podatkov je razvidno, da izkazuje bilanca zunanje trgovine za prvih devet mesecev t. L aktivnost v znesku 658,898.129 Din. Če vzamemo uvoz za 100, je dosegel izvoz v de-vetih mesecih t. 1. 111.
Pričakovati je, da bo tudi v zadnjem četrtletju 1924 zunanja trgovina aktivna.
Op. uredil. Zaradi praktičnega pregleda bi bilo umestno, da se izkazuje uvoz mesečno, že zaradi primerjanja z izvozom. Glede objavljanja podatkov naj bi glavno ravnateljstvo carin poskrbelo, da bi podatki o uvozu prihajali istočasno s podatki o izvozu.
Dvig valute ali stabilizaolja.
Po vsem svetu, pri nevtralcih kot pri biv-žili vojskujočih se državah, je denar izgubil svojo veljavo, to se pravi, da so cene blagu mnogo višje kot pred vojno, čeprav so danes že nižje kot maksimum, ki so ga dosegle leta 1920.
Takozvane indeksove številke, ki so bile 100 1. 1914., so danes še okoli 150 v Zedinjenih državah, 180 v Veliki Britaniji in v Španiji, 170 v Švici, 160 na Švedskem in Holand-skem, 200 na Japonskem, 600 v Italiji in nad 5C0 v Franciji.
Zlato, mednarodni denar, se je nakopičil v Zedinjenih državah in ameriški dolar je edini denar, ki se da praktično spremeniti v zlato, kajti njegova vrednost se ne izpreminja. Kupna meč zlata torej nima druge definicije kot kupna moč dolarja. Ker sc je pa kupna moč dolarja znižala za tretjino, od I. 1914., se jc tudi kupna moč zlata znižala: to je čisto naraven pojav, s katerim jc zlato izgubilo del svoje vrednosti.
Da se pa spet uposiavi staro predvojno gospodarstvo, nc zadostuje, da se s silo skuša na en ali drugi način vpo:,laviti prejšnjo kupno moč denarja.
Kot posledicc vojnega gospodarstva opažamo še dandanes, šest let po vojni, da gotovi industrijski in trgovski krogi delajo ogromne dobičke in da so na drugi strani javni dolgovi še narastli, Peza teh dolgov je pa tem večja, čim jačja je denarna enota, to se pravi valuta.
V dandanašnjem položaju sc proračun kake države tem lažje upostavi, čim manj se dviga in popravlja njena valuta. Če se n. pr. valuta zboljša za 100%, se obenem tudi vsi zasebni dolgovi zvišajo za 100%, Ta pojav bi bil uničujoč za vse dolžnike in za one, ki delujejo s kreditom.
Mehanizem deflacijc cen, ki pritiska na denar, vsebuje pa tudi nekatere druge ne-prilikc, ki so ravno nasprotje od onih, katere prinaša inflacija.
Izposojevalci denarja naenkrat ne morejo več dajati kredita, in tu. se začne zaviranje gospodarske aktivnosti. Davki začenjajo padati in proračunsko enakovesje se da upo-staviti le na ta način, da sc davki neprestano zvišujejo.
Če sc je posrečilo valuto dvigniti, potem cene domačih proizvodov, izražene v tujih valutah, narastejo. Vsled tega se povečuje uvoz in znižuje izvoz, na veliko škodo narodne produkcije. To se zgodi v slučaju, če se jc valuta dvignila vsled pritiska na inozemske denarne trge.
Če sc pa valuta dvigne vsled podraženja kreditov v deželi sami in zmanjšanja odjemu-nja blaga vsled padca njegovih ccn in prisiljenih velikih razprodaj pod ceno, potem se pa desorganizira ver nprodnn produkcija: ponud-
be se zmanjšujejo, konkurzi bo na dnevnem redu in povsod vlada brezdelje. Slednjič pride do stanja, ko pade produkcija tako nizko, da niti ne more zadovoljiti zmanjšanega povpraševanja po blagu. Tedaj začenja primanjkovati blaga, uvoz 3e razvija, izvoz manjša in cene se spet dvignejo.
Tipičen primer nepriiik, ki jih povzroča deflacijska denarna politika, imamo v gospodarski krizi, ki so jo izzvale po vsem svetu 1. 1920. države in banke same, ko so nasiloma skušale pobijati draginjo, brutalno zmanjševale kredite in propagirale idejo, naj ce občinstvo vzdržuje kupovanja,
Teža krize je bila tedaj tako silna, da od takrat sem nobena država ai hotela znova poskusiti takih metod.
Zato je danes bolje stabilizirati valuto in tako urediti na nespremenljivi podlagi vse gospodarsko življenje, kot pa valuto potiskati skokoma navzgor.
Tržno poročilo.
Cone živine, telet in prašičev v Ljubljani dne 12. decembra 1924: Voli, prvovrstni za kg žive teže Din. 12.50—13.50; voli, rejeni Din .12—12.75; voli, za vprego Diu 12—12.50; biki, debeli, težki Din 12—12.50; biki, lažji Din 10 do 10.50; krave, rejene Din 9—10; krave, ltlo-basarice Din 6—7.50; teleta, težja Din 16 do 17; teleta, lažja Din 15.50—15.75; prašiči, per-šutarji živi Din 15—16; prašiči, debeli Din 17.50—18; prašiči, zaklani po kakovosti Din 20—21; teleta, zaklana Din 19—20. — Cene živini in teletom so ostale skoro neizpreme-njene, le cena debelim živim in zaklauim prašičem se je precej opomogla, to pa zlasti zato, ker je vreme mrzlo ravno pravi čas pred prazniki, da se blago ne kvari, zato je tudi kupčija bolj živahna. V bodoče ni pričakovati posebnih sprememb v cenah. (Ki.)
Dunajski živinski trg. V St. Marx-u je bilo dne 0. t. m. skupno 2364 kom. goveje živine: Ogrska 829 kom, Romunska 549 kom., Avstrija 449 kom., Jugoslavija 188 kom., Češkoslovaška 123 kom., Nemčija 113 kom., Danska 14 korn., Cene: Izbrano lepi voli ak 21—23.000; Ia voli ak 18—20.000, Ila voli ak 15-17.000, lila voli ak 13—15.000, bušaki ak 11—16.000, biki ak 15—17.500, krave alt 12—18.000, klobasa-rice 7—11.(300. Potek sejma je bil neugoden. Cene so padle za ca ak 1000. Za preračunanje je vzeli 1000 ali — 93 p.
Dunajski svinjski trg dne 2. t. m. je imel skupno 9314 prašičev: Poljska 7546, Romunska 1158, Jugoslavija 569, Ogrska 41. Cene: Ia debele svinje 20.5—28.000 ak; srednje debele svinje 24.5—26.000 ak; stare debele svinje 24—26.000 ak; sakupljene težke svinje 25 do 27.000 ak; sakupljene lahke svinje '_2 do 24.000 ak; angleške mesnate svinje 19—24.000 ak. Potek sejma je bil nekoliko živahnejši kakor pretekle tedne. Cene so se popravile za ca ak '2000 pri kg žive teže.
Mast. Domača mast je v ceni precej stabilna. Cene na debelo Din 34.50—35 ,ua drobno Din 37—38. Amerikanska mast se je v zadnjih dneh podražila za ca dol. 2 pri 100 kg. Danes notira: Sodi po kg 50 Dol 44.15 ali Din 29.81; zaboji po kg 25 Dol 44.30 ali Din 29.90. Amerikanske masti je zelo malo v tržaških skladiščih in se pričakuje novih pošiljatev selo sredi januarja 1925. Cene se stalno dvigajo.
Žito. Od našega zadnjega poročila se položaj na žitnem irgu ni dosti izpremenil, pač pa se je povpraševanje po moki zelo poživilo in so vsled tega cene moke z ozirom na cene pšenice neprimerno visoke. V Sloveniji so zaloge popolnoma izčrpane, lo pa vsleu tega, ker se grosisli niso mogli pravočasno založiti radi pomanjkanja obratnih sredstev. Koruze se v tekočem tednu več ponuja, posebno z ozirom na zvišati«.' vrednost dinarja, ker izvoz koruze zaenkrat skoro ne kouvenira. Vsled nerednega poslovanja železnic je dospelo mnogo nove koruze v defektnem stanju, ker se polnijo vagoni s tem blagom kljub tozadevni posebni naredbi, da se isti ne smejo pu&titi po več dni na postaji.
Sladkor. Povpraševanje je nekoliko bolj živahno, cene so .ostale neizpremenjene, pričakuje se večji konzuiu. Kartel še vedno ne deluje kakor bi moral, druga roka razpolaga še vedno z ogromnimi množinami sladkorja, katerega prodaja izpod ceu kartela.
Hmelj. Žatec, dne 7. dec. (Poročil-o češkega odbora hmeljarske enote v Žalcu). Od začetka tega meseca vlada v trgovini s hmeljem trdna tendenca, ki se je proti koncu tega ledna poostrila, še pred nekoliko dnevi je dosegel promet približno 120 stoto\ po 2700 do 2800 Kč za 50 kg: te cene so le bolj neradi sprejemali. Včeraj in danes se je pa položaj poostril. Zaradi velikega povpraševanja in nezadostne ponudbe gredo cene hmelja naglo navzgor. Kljub temu promet ni velik, ker posestniki hmelja le počasi prodajajo, a kupci nočejo priznati večjih potreb, tako da l-o se rastoče cene zaenkrat ustavile. Zadnje cene se gibljejo med 2900-3000 Kč za 50 kg.
Jajca. Produkcija je slaba. Cene se gibljejo med Din 1.80—2.10. V inozemstvu je povpraševanje slabo. Za izvoz pride v poštev Švica, pa tudi Nemčija. V Švici so cene za konservirano blago 240 fros, za sveže blago 270 fres fco Buchs. Tudi v Nemčiji se jc po-
slovalo na isti bazi. Dunaj notira sveže blago 23.000—24.000 n. a. K, konservirano pa 18 do
19	tisoč n. a. K. Angleška notira sveže blago
20	šilingov za 120 kosov.
g Pristaniški promet na Su$aku. Celokupni promet na susaškem pristanišču v mesecu novembru t. L je znašal 2322 vagonov ali povprečno dnevno 74 vagonov. Ladijski promet je bil 26 parnikov s 18.664 reg. ton ter 78 jadrnic s 2419 tonami s skupno nosilnostjo 47.108 ton. Od teh je bilo jugoslovanskih parnikov 1 ter jadrnic 63.
g Pristaniški promet v Gružu, V teku meseca novembra t. 1. je prišlo v Gruž 175 ladij s 70.942 reg. tonami, in sicer parnikov s 68.7 tonami ter jadrnic s 2405 tonami. Zastopana je bila naša zastava s 46.027 tonami, potem italijanska s 12.490 tonami itd.
g Proga Užice—Vardište. Kakor javlja sarajevsko železniško ravnateljstvo, se bo otvorila novozgrajena železniška proga Užice— Vardište, ki bo vezala Srbijo z Bosno, na dan 1. januarja prihodnjega leta.
g Likvidacija oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Iz Belgrada poročajo, da so predpriprave za likvidacijo oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani že izvržene ln da se bo v kratkem ta oddelek ukinil.
g Prenos sedeča železniškega ravnateljstva v Subotici. Iz Novega Sada javljajo, da se bo preselilo železniško ministrstvo iz Su-botice. Zato se že gradijo potrebne zgradbe in razširja kolodvor, kar bo stalo okoii 12 milijonov dinarjev.
g Naknp terminskih deviz. Finančno ministrstvo je odredilo, da Narodna banka kupi eno tretjino terminskih deviz na račun ministrstva za finance po borznem terminskem kurzu onega dne, ko sc ena tretjina devize ponudi Narodni banki in ko se drugi dve tretjini prodasta na borzi. Če je ta kurz višji nego prometni kurz, se mora izvršiti odkup po paritetnem kurzu za promet poslov.
g Angleška trgovska bilanca. V novembru t. 1. je Anglija uvozila za 118.7 mil. funtov šterlingov, izvozila pa za 68.5 mil. funtov šterlingov. Ta statistika je bila objavljena že 11. t. m., medtem ko je naše ravnateljstvo carin objavilo še)e podatke o uvozu do konca septembra t. 1., o Izvozu pa za mesec oktober tega leta.
g Cene na svetovnem trgu. »Berlir.er Tageblatt« je izračunal »stehtan« indeks svetovnih cen, ki je znašal meseca oktobra t. I. 154.6 (predvojne cene = 100), meseca septembra t. 1. 151.3 ter meseca avgusta t. 1. 150.6, Že od junija t. 1. jc indeks svetovnih cen v porastu.
g Carinska konferenca na Rakeku. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente, da se vrši redna carinska konferenca na Rakeku v ponedeljek, 15. decembra t. L, ob 5. uri popoldne v zgradbi carinarnice.
g Cene kožuhovine so sledeče: kuna (zlatica) do 1400 Diu, kuna (belica) do 1000 Din, lisica do 350 Din, jazbec do 150 Din, dihur do 150 Din, podlasica do 50 Din, veverica (letna) do 18 Din, zajec (zimski) do 18 J3in, zajec (letn:) do 7 Din, srna do 50 Din. Te cene so se plačevale na nemškem tržišču v Lipskem. Cene se razumejo za srednje dobro kožuho-vino, prav dobra kožuhovina ima višjo ceno. Za naše kraje še vrši letošnji sejem kožuhovine v sredo, 21. januarja 1925, na dan svete Neže v prostorih ljubljanske borze na Kongresnem trgu v Ljubljani. Lovcem svetujemo, da se sejma udeležujejo in da čakajo s prodajo svoje kožuhovine do sejma. Cene, ki se bodo plačevale na svetovnem tržišču za kožuhovine, objavimo še enkrat pred ljubljanskim sejmom. — »Lovska zadruga-.
g :>Fides«, revizijski in lcomercijslni biro. Pod to tvrdko se ie ustanovilo v Ljubljani podjetje, ki so ga do danes induslrialni, trgovski iu obrtniški krogi najbolj pogrešali. Resni časi zahtevajo od vsakega opreznega trgovca, da vodi svojo knjige na tak način, da iz njih lahko vsak čas razvidi stanje podjetja, črpa pouk 2a nadaljnje delovanje in da. iste odgovarjajo zahtevam davčnih oblasti. »Fides« izvršuje revizije, bilance, polaga nova knjigovodstva po najmodernejših sistemih, daje strokovna mnenja in izvršuje sploh vsa bilančno-iehnična in knjigovodstvena dela po izurjenih uradnikih. Zlasti manjšim in srednjim obratom, ki si ne morejo nastaviti lastnega knjigovodje, je dana možnost, da si potom sFidesa« vpeljejo in vzdržujejo praktično in moderno knjigovodstvo proti zmernem mesečnem honorarju. Glej današnji ogias.	(7828)
g Nove fuzije na Dunaju. Včeraj je sklenjene fuzija med Merkantilbank ter Oster-rejcUische Verkehrsbank.
g Bolgarska trgovina po Donavi, Promet v bolgarskih donavskih pristaniščih v lanskem Selu je bil 11.212 ladij s 2,291.000 tonami napram 12.362 ladjam s 2,788,000 tonami v L 1911. Največ uvoza po Donavi jc lani prišlo iz Romunije, iz Jugoslavije (4171 ton v vrednosti 8,400.000 levov) itd.
g Češkoslovaška premogovna industrija. V mesecu oktobru t. 1. se jc nakopalo v Češkoslovaški 1,112.000 ton črnega premoga, j kar pomeni 93% predvojne produkcije, ter | 1,789,000 Ion rjavega premoga (t. j. 92%
predvojne produketje). Koksa se je v oktobru t. 1. produciralo 150.000 ton ali 69% predvojne produkcije. Ker se je nemška ter poljska produkcija v oktobru povečala za skoro 2 milijona ton, je v obmejnih premogovnih revirjih Češkoslovaške nastopilo občutno zmanjšanje produkcije, ki se je nadaljevalo tudi v mesecu novembru t. 1. Nasprotno pa je v centralnih revirjih produkcija poskočila.
Borze.
Dne 13. decembra 1924.
DENAR.
Zagreb. V prostem prometu so danes no-tirali: Italija 288.50 (2.8690—2.8990), London 314 H (312.50 — 315.50), New York 66'/» (66.3750—67.3750), Dunaj 0.0947 (0.0935— 0.0955), Pariz 362 (360), Praga 202.25 (2.01— 2.04), Curih 12.98 (12.94—13.04).
Curih. Belgrad 7.70 (7.75), Berlin 1.23 (1.2790), Italija 22.26 (22.22), London 24.23 (24.2550), Nevv York 516.75 (516.30), Pariz 27.65, Praga 15.65 (15.5750), Dunaj 0.00728 (0.007270).
Za 100 dinarjev se je danes dobilo: 1.48 dolarjev, 7.68 šv. frankov, 6.4 šilinge, 104.712 n. a. kron, 49.08 Kč, 34.50 ital. lir, 107.99! o. kron, 27.47 franc. frankov.
Prosvetna zveza.
Drugi prosvetni večer: Dalmacija, se vrSi v petek, 19. decembra, ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Opozarjamo na ta večer zlasti vse ljubljanske prosvete, kakor tudi vse dijaštvo, da se večera gotovo udeleže. Svoje sodelovanje so obljubile izborne pevske moči kakor tudi godba Mladinskega doma.
Krščanska šola je naslov knjižici, katero prejmejo vsa društva te dni po pošti. Knjižica nudi v naši dobi zelo važno gradivo za krščansko vzgojo otrok, daje dalje pojasnilo, kdo uaj odloča o vzgoji mladine. Društva, katera žele več izvodov, naj se obrnejo na Krščansko šolo v Ljubljani ali pa na Prosvetno zvezo. Izvod stane 2.50 Din.
Nov skioptični aparat si je nabavilo Prosvetno društvo v Cerknici. Društva so spoznala, da sc širi prosveta najhitreje in najbolj uspešno s skioptičnirai predavanji.
Že rabljen skioptikom je naprodaj. Društvo, ki ga želi kupiti, naj se obrne na Prosvetno zvezo.
Tedenska skioptična predavanja se vrša po ljubljanskih prosvetah z velikim uspehom. Tudi podeželska društva so jih začela vpelja-vati. Prosvetna društva zlasti po večjih krajih naj sporeče, kje žele takih predavanj.
3050 diapozitivov nudi izposojevalnica Prosvetne zveze vsem društvom in sorodnim zvezam proti malenkostni odškodnini 50 par za sliko.
Knjižničarji naročajte nove knjige edino le potom Prosvetne zveze, ki ima v zalogi vse letnike ;>Dom in Sveta« trdo vezane. —-»Dom in Svet« je najboljša knjiga za zimske večere. Cena je zelo zmerna.
Krekove reliefne podobe se dobe v pisarni Prosvete. Podobe nudijo lep okrasek za vsako društveno sobo. So pa htdi lepo božično darilo za zaslužne društvene delavce. Podoba slane 50 Din,
Ljudska knjižnica na Miklošičevi cesti 7 j je vsak dan odprta "od 9. do 12. in od 2, do 6. i Prijatelji knjig, segajte po dobrem berilu, ki I se Vam nudi!
Sklad Slomškove zveze. Tovariši in tova-rišice prav pridno prispevajo za naš sklad. Minuli teden smo prejeli 510 Din, Ta velika zavednost naših člunov je najlepši dokaz iskrenih simpatij do naših žrtev in bo našim trpinom največja uteha.
Našla se je blizu Trubarjevega parka v četrtek 11. dec. majhna skicirka, obsegajoča risbe, risane 9, in 10. dec. t. 1. Kdor jo jo izgubil, jo dobi pri šolskem slugi na III. drž. realni gimnaziji v Beethovnovi ulici.
— Priznaniea. Nadškofijski ordiuarijat vrhbosanski je naročil pri Strojnih tovarnah in livarnah d. d. v Ljubljani za prvostolno cerkev v Sarajevu garnituro petih zvonov, ko,jih največji je težak okoli 2.700 kg. Zopet kasneje je naročil U zvonove za semeniško cerkev sv. Cirila in Metodu in 2 zvona za cerkev ev. Vinka v Sarajevu. Vseh deset zvonov je vlitih iz prvovrstnega blaga v obče zadovoljstvo s posebno uspelo akustiko. Zvonovi so izdelani najfinejše in pod najsolid-nejšiiui pogoji. Nadškofijski ordlnarijat smatra za svojo dolžnost, da izreče lo tudi v javnosti, iu to našo domačo, splošno renomi-rano zvonarno toplo priporoča vsem, ki nabavljajo zvonove. < Strojne tovarno in 11-varnec ko napravile končno tudi plemenito uslugo katoliški cerkvi v Bosni s tem, da so povsem brezplačno darovalo 1 nov zvou za novo siromašno kntoliško cerkev v Maglaju. V Sarajevu, dne 12. novembra 1924. Nadškofijski ordlnarijat vrhbosans1 i. t Ivan. "ad-i blskup vrhbosanski.
Ljubljanska porota.
Ponesrcfon roparski nnpa<l nn Glinrah pri Ljubljani. Dne 19. februarja 1919 zvečer so inicli pri Cirmanu na Glincah nepričakovan in nevaren obisk. Gospodar hiše je bil takrat še v ruskem ujetništvu in so bili doma samo njegova žena in njeni dve sestri Franja in Antonija Sojer, tast gospodinje, 79 letni užitkar Vincenc Jerman in pa otroci Ivane Cirmanove. — Ko je družina zvečer povečer-jala in so odinolili domači svoje vere me molitve, je šla Ivana Cirmanova s sestrama v kuhinjo, "stari oče Jerman pa je hotel iti še preden gre spat, pogledat na dvorišče, če je vse v redu. Ko pa je odprl vežna vrata na dvorišče, Sta stopila na prag nenadoma dva tuja neznana moška in sta ga potisnila nazaj v vežo. Eden izmed vlomilcev je bil v vojaški obleki in je stopil naprej, drugi pa je bil našemljen v stare cunje in je obstal na pragu. Oba sta imela na obrazu vojaške maske proti
plinom, V tem kritičnem Irenolku pa je-stopila iz kuhinje v vežo Frančiška Sojer. Prvi napadalec jo skočil takoj k njej, jo pograbil z eno roko za roko, z drugo pa ji je nastavil na prsi samokres in ji je rekel: »Mi smo boljševiki, nam boste dali denar!« — V tem hipu je stopila v vežo z gorečo svečo v rp.ki Ivana Cirmanova. To je predrznega roparja toliko presenetilo, da se mu je Frančiška Sojer" iztrgala iz rok Skočila je proti veznim vratom in še preden jo je ropar, ki je skočil za njo, dohitel, se ji je posrečilo, da se je zmuznila skozi vežna vrata, jih zaprla za sabo in tudi zaklenila. Tekla je v sosednjo Pirnalovo gostilno po pomoč. Tam je našla dva stražnika, ki sta šla takoj z njo domov. Ko pa so dospeli na mesto, roparjev ni bilo več. Zbali so se namreč in so pobegnili čez Gradaščieo v Mestni log proti Brezovici.
Ta ponesrečen napad je izvršila dobro organizirana roparska družba, katere člani so si porazdelili vloge pri napadu sledeče: Anton
Heufel, sin lončarice Heulel Antonijo na Glincah, je imel nalogo, da zastraži Cirmanovo dvorišče, France Smuk in Josip Marn sta za-stražila vežna vrata na dvorišču, Fraitce Oblak je zastavil vežna vrata ua cesto, današnji obtoženec, 23 letni delvec Ivan Senger iz Viča, ki je bil glavni vodja cele družbe, pa je imel nalogo, da vstopi v hišo in izsili od Cirntanovih denar. Ta napad je zasnoval Anton Heufel, ker je zvedel, da hranijo Cirmanove ženske doma okrog 30.000 kron denarja. Ta. roparska baiula je na sumu, da je izvršila tudi roparski napad na graščino Bokalce in pri Čadu pod Rožnikom. Od te družbe je Anton Ileufel še pred prvo porotno obravnavo .iimrl, France Smuk, Josip Mam in France Oblak pn so bili obsojeni pred tukajšnjim porotnim sodiščem dne 8. marca 1923 vsak na tri leta ječe. Glavni vodja te družbo, današnji obtoženec, pa je takrat pobegnil v Italijo.
Pri zaslišanju je obtoženi priznal, da je pobegnil v Italijo, toda ne iz strahu pred kaz-
nijo, marveč ker se jo hotel izogniti neprili-kam. Takrat si jo namreč njegova zaročenka prerezala na rokah žile, pa so jo rešili. Odločno pa je zanikal udeležbo pri napadu. — Policijski nadzornik Jožo Ilabe, ki jo vodil takrat preiskavo in ki je največ pripomogel k razkritju cele družbe, je izpovedal, da so sokrivci tega napada njemu pri zaslišavanju povedali, da jo bil tudi današnji obtoženec Senger v njihovi družbi. Tovariš Smuk in drugi že obsojeni tovariši so tudi potrdili, da se jo Senger udeležili napada in da ga jo celo vodil.
Porotniki so vprašanje glede poskušeno-ga ropa soglasno potrdili, nakar je bil obso, jen Senger radi hudodelstva ropa na tri lota težko ječo.
S petkovo obravnavo je bilo zimsko porotno zasedanje zaključeno, ker sta bili dve obravnavi preloženi na prihodnje zasedanje.
I --—
Naročajte ,5iovanca4!

VsaVa drobna vrettea Din li'50 ali vsaka b«eeda 50 par. Naj-manjši S IHn. Oglasi nad devel vrstic sc računajo više. Za odgovor znamko!
Kroje
po najnovejši modi, ra/po-Siija za dame in gospode KNAFELJ ALOJZIJ, učit. j krojaštva, Ljubljana, Kri-| ževnUka ulica 2. — Tečaji brezplačni, plačale edino | risalne potrebščine. 7796
I Pravo, srebrno
JEDILNO ORODJE
brez monograma, za 6 oseb, I se po ceni proda pri zlatarju DANIJEL ZUPANC, j Wollota ulica 6.	7853
[ KNJIGOVODJA -
BILANČNIK
prvovrstna moč, IŠČE primernega mesta kot pisarniški vodja ali ('lavni knjigovodja pri večjem trgov. Ji industrijskem podjrtju. Ponudbe na upravo 1 i sa pod šifro »DOBRA MOČ«.
BREZPLAČNO
oddam trgovski lokal z in-I ventarjem agiln. samcu š I primer, začetnim kapital im. i Dopisi pod »Notranjsko« na | upravo lista.-	7771
Mehanično ume! no in ročno VEZENJE
perila, zastorov, toilet, en-tlarje, pred ti škarje
MATEK — Ljublj ?.ra,
poleg hotela Štrukelj. - Moško perilo, kravate, žepni robci, gradi za žimnice po znatno znižanih ccnah.
Kupim dva KONJA
:den za težko, drugi za LiKko vožnjo, 6 do 8 let star, 16 pesti visok. - Naslov: V. STEINBERG, Ljubljana, Martinova cesta št. 50
Gospoda ES^"
Našlov v upravi pod št. 7847.
Trgovina z me5. blagom
v vino- in sadjerejskem kraju na Sp. Štajerskem, poleg cerkve in šole, ob okr. cesti, poštni in telel, urad v hiši, se z vsem blagom in z lepim stanovanjem za večjo družino, s kletjo, skladišči ter vrtom odda takoj v najem ozir. se išče kompa»jo^. Potreben kapital 50—100.000 Din, za katere se da v potrebi tudi knjižena varnost. Dopise pod »Trgovina 1875« na Aloma Company, Ljublj.
ŠIVALNI STROJ
je naprodaj za 1000 Din, -Naslov v upravi pod št. 7849.
Dva ROČNA VOZIČKA prodom. — KIK7.L, Rožna dolina 145 — Vič. 7872
CffTffoS* Slovenec v Avstri-OOltCM jji išče mesta. -Delodajalec naj mi preskrbi uradno dovoljenje za delo. -Ponudbe pod »Sodar 7373« na upravništvo »Slovenca«.
PRIDNO IN POŠTENO
DEKLE IŠČE
od 6—10 zvečer kako delo, vajena je šivanja, likanja -in drugega dela. Gre tudi od 5—7 zjutraj. Naslov pove uprava pod številko 7S23.
SPREJME SE
Trgovci- in obrtniki, pozor!
bukovo oglje
brez prahu, v vrečah in papirnatih vrečicah, dobavlja iz skladišča LUDVIK ILER-ŠIČ, Vojaška ulisa, za belgijsko vojašnico.	7778
(emajlirar). TRIBUNA F. B. L., Ljubljana — Ka.lovcka ccsta št. 4.	78'i0
KROJE za lircjače, šivilje in nešivilje
izdeluje in razpošilja natančno po modelih. Prikro-jevanje garderobe strankam, ki žele imeti moderen kroj. Od ministr. za trgov. konc. KROJNA SOLA, Židovska ulica 5, Ljubljana. 7842
OKRASKE za božično drevo
svečice, božične in novoletne razglednice najceneje v veliki izbiri IVAN BAHO- ' VEC, Sv. Jakoba trg 5t. 7.
Za Božič in Novo leto!
Mamice, razveselite otroke in kupite igračne vozičke in mala kolesa, tricikelne. ho-lenderje, stolice (zložljive ! tudi za mizice), šival, stroje j itd. najccncje pri »Tri»u»a« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 7763 I
Damska
dolga boa
(Edelmarder), skoraj nova, poceni naprodaj. Vpraša se v ■ Mariboru, Koroška c. 1, trgovina.	7837
Več spretnih
MONTERJEV
za napeljavo voda — nizke in visoke napetosti, montažo prostovoda,. transformatorje in stiskalnih naprav kakor tudi za hišne instalacije, se za delo v južnem delu države IŠČE za takojšnji nastop. — Ponudbe pod ! šifro: »Izveiban monter« na i upravništvo »Slovenca«,
Knjigovodjo^
sprejme lesno • industrijsko podjetje. Želi se kavcija ali soudeležba. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Tovarna — izvoz« St. 77S7.
Trbovclishl <rvQ premog
Ho?«
AtiiueShl premog slttujsfte urjHete
dobavlja ILIRIJA tu Kralja Petra trg 8. Tel. 2S0 PliMlo. tod! na obroka.
"0
ŠIVILJO potrebujem za na dom. - Franc Erklauc, Ljubljana, Kladezna ulica št. 3.
želite
postati DRUŽABNIK trgovine, podjetja? Javite svoj ; imsIov »Posredovalcu«, Sv. j Petra cesta 23, da ga o-Ma interesentom.	7866
Klavirje
harmoniji
popravlja in uilašuje strnk., točno in ceno delavnica klavirjev R. WAFBTNIK, izdelovalec klavirjev, Ljubljana, Hilšerjeva ulica št. 5/1.
Hodnim 'z poštene in UliCllKU krščanske družine, z dvema razr. rnešč. ■ šole, sprejme modna in ma-nnfakturna trgovina F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. Pogoj: dohra spričevala in oskrba pri starših.
Dl<nrCoitl 30 komadov
rrouam ^c ?Mr.
gospodar, banke v Ljubljani s kuponom 1924, po lastno lačanem kurzu 530 K za ;omad. • Ponudbe na upravo lista pod »Dobro in varno naložen kapital«. 7845
MBanaaaBniiaattinaM
Specijclno cmajliranje
dvokoles v ognju
kakor tudi razne kovinaste predmete, napisne table, postelje, mize, stole itd. Izvr-šujerii vsa pleskarska, ličar-ska, sobo- in č;koslikar:ka dc'a po zelo ugodnih ccnah.
FRANC BOKAL
Celovška ccsta 5t. 63 -Zgornja Šiška, poleg mitnice.
BHHHMaBBaaaaaaa
novo, zdravo blago, se zopst dobi v vsaki množini pri FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska ccsta it. 36
Damske plašče"
najnovejši kroj, fini in navadni, razne športne bluze, mod. krila, domače danuke obleke (Hausklcid), predpasniki iz klota, listra. sifona in kretona. tudi vse dam. perilo, kupite naicencje, ker ie lastni izdelek, pri F. in I. Goričar, >PRI IVANKI«, Sv. Petra ccsta 29 — Ljubljana.
Tapetniki!
Prvovrstno morsko TRAVO (AFRIK) nudi naicencje
»F R U C T U S«
Ljubljara — Tabor Ster. 2, Krekov trg Stev. 10.
fcTft.<£fi*!l lahka, cnovprež-I\l?UJa na (tudi za par), s pripadajočimi smučkami, skoraj popolnoma nova, ac proda za 9500 Din. - Naslov v upravi lista pod St. 7749.
mm m en rb bi im
***************************
,SLOVENEC za inserate
najbolj priporočljiv!
Večjo količino orehovega, hrastovega, lipovega, javo-rovega, jelenove ta, gataove- ' ga in bukovega
okroglega lesa
se proti takojšnjemu plačilu stalno kuoiiie. Ponudbo na tvrdko VINKO KRSTAN — lesna trgovina, MARIBOR, Majslrova u'ica 13. 7564
ISTOTAM SE IŠČE za stalno celolttno dobavo smrekove, jafcovc, borove in meccsnove DESKE I. in II. vrste v vsaki množini, naravnost od producentov in posestnikov žag, kateri bi A žagali po meri.
PERJE
kokošje, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka
E. Vajda, čakoves ***************************
HIŠA
v ljubljanskem predmestju z velikim vrtom, pripravnim za kako industrijsko podjetje, se radi preselitve v inozemstvo po jako ugodni ceni proda. • Pismene ponudbe pod šilro »Ljukljana« na Aloma Company — Ljubljana.
Prodam tračno ŽAGO
zajamC., v prav dobrem stanju, 600 mm, za ceno 9100 Din. Jakob Jakin, Gorenja vas7, p. Ribnica.	78J.3
fšČE S E
k trgovski obilclji v Krapin-«ke Toplice — Hrvatsko, pošteta in snažna ŽENA, srednje starosti, samka, ki želi stalno službo, zna kuhati in gospodinjska dela. Pomaga sluga. Ponudbe z označbo plače na: Marija Jurkovič, Krapln. Topice.
a<BCMia*ic.wiT »simm iH«aufc>
DR.
Božidar FAJDIGA ordinira
od 14. decembra 1924
v Kranju št. 111
nasproti cerkve.
Kontcristio]a
se išče s 1. januarje-n 1923,
z znanjem srbohrvaščine, ki razume tudi nemško, za tovarno v lepem industr. kraju na Gorenjskem. Ofcrti z navedbo plače -pod šilro: »Zmožna« 7833 na - upravo.
GOSPODIČNA
drž. uslužbenka, želi vslel pomanjkanja družbe rosnega znanja v svrho možitve s solidnim gospodom v viš i drž. službi,' ozir. dobro si-tuiranim trgovcem ali in-dustrijcem. Le resne ponudbe s polnim naslovom in sliko onih gospodov, ki re-flektirajo na dobro gospodinjo, ter duševno in srčno naobraženo ženo — ne brez prentožanja — pod šifro: »PEDAG. 30—41« SI. 7781 na upravo »Slovtnca«. Vsestranska diskrecija in zna-čajnost častna zadeva.
Eilad cjos;:gJ
odločnega značaja, globoko veren, ljubitelj narave, športa in umetnosti, vrnivši se za sta'no iz tujine, želi enakega tovariša. - Nesebične ponudbe na upravo lista pod »Vzajemnost«. 7813
OTIRAJ BRATOVSKE SOLZE!
Kdo hoče podpreti podjetje, ki je namenilo Svoj čisti dohodek izključno v dobrodelne namene, — Pojasnila se dobe pod šifro »KrSčanski temelj« 7462 pri upravi.
FRANCOŠCINO
in NEMŠČINO
poučuje temeljito diplom, učiteljica. Prijave pod »Bou-vard« na upravo »Slovenca«.
Ing. Rudolf Treo
stavbenik
vhod samo, Gosposuetska c.12.
Trapi
ISt k''°gram P° 25
Din, in ČAJNO MASLO kilogram po 55 Din, pošilja po povzetju v vsaki množini Mijckatska udtuga v Virovitici.	7742
Lokal za trgovino
iičem v Kranju. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »ELIJA« Stev. 7775.
prve vrsto
Mizrclimslm zrtli
Prva hrv. tvornica salam, suše nega mesa ln musti
Sprejme se POMOČNIK
stroj. KLJUČAVNIČAR
dobro izvežban in vešč strojnih montaž ter kovinskega strugarstva v lesno industr. tovarno v bližini Kamnika. Samo trezna, zmožna in zanesljiva moč pride v poštev. - Ponudbe z navedbo starosti, pristojnosti, družinskih razmer in dosedanje prakse ter pričakovane plače naj se naslove na upravo lista pod številko 7S23.
Stanovanje
v novi vili tako| na razpolago. - Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod št. 7374.
naaaaaKSBiattnaasaa ***************************
Domski klobuki
nakiteni, od 100 do 150 Din, haržunasti nakiteni od 2C0 do 300 Din, velour svileni po 200 Din. Oglejte si izložbo!
HORVAT,
modistka — Stari trg. tXEttEt.Ettl.CK.E3EEE.EE
Hdor pridsu Maribor,
naj ne zamudi obiskati mojo trgovino z najboljšo eninili-rano - pločevinasto POSODO, kakor ludi porcelanasto in stekleno robo • Cene zelo ugodne — prepričajte se!
A. VICEL - Maribor, Glavni trg št. 5.
kupim. Ponudbe s cenami pod »Damsko kolo 7776« na upravo.	7776
DVE MODERNI
ŽELEZNI PEČI
(1 Sagcspanofcn — 1 Fiill-ofen Phocbus) naprodaj na Bckalcih, p. Vič p. Ljubljani
Zlate ribice
(Goldfische) za v steklene vaze kot okras ok?n — se dobe v gostilni VIDMAR, Sv. Jakoba trg:_7839
MIZARJI!
3 mizarske mize, nove bukove, 2 X 60, se radi selitve poceni podajo. Cena komadu 3000 K. — Franjo Sergas, Poljčane 65, Sloven.
. Meri-a m\ L1.
Petrinia.
6*rxra)no zastopstvo za Slovenija:
IS. Biinc-in cfrug
Ljubstana, Cele Maribor.
PLETAČA (pletiljo)
za pletenje na ročnih strojih, popolnoma samostalno moč v izgotavljanju oblek, jumpcrov itd., sodelcžno na dobičku, se i55« za veliko mesto v Jugoslaviji. - Dva stroja za pletenje na razpolago, volna se pril-avi. — Ponudbe z navedbo dosedanje prakse na upravo licta pod številko 7732.
Iščem LGKAL
E3E3E3BBE9E&iQIBaBl
v najem za trdovino meš. blaga., - Ponudbe na M. HKOBAT — PievaUe. Kor.
Gradbeno pcd&tio
Ing.
M\i in im
Ljubljana
Bokorltevfl ul. 42.
jOlMRiljSEK
LJUBLJANA
JURČIČEV TRG
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih pletenin, modnega blaga ter perila, potrebičin za Šivilje — vse po znižanih cenah. Pismena naročila točno z obratno pošto
CELJE
Gosposka 14,
po najvišjih
ZA ORGANISTE!
33 nabož. ljudskih pesmi ra meš. zbor ozir. orgle. Škol. odobrenje. V 2 zvez. Cena zvezku 6 Din, obema 10 Din. Tudi v znamkah. A. KOSI, šol. ravn., Središče o. Dr.
UMURSKI SOBOTI
(Prekmurja) prodam sv;Jo tukajSnJa najpromatnešo
S kavarni^ o opravo vrod lzvis'.iti pri kavar.l ,,Kicn." MU..S.ifl SOBOTA.
I^ože
vevtnine, za,i e. podlojiJne
in vse druge, od d i v j a č i n , kupuje v vcaki množini
D. ZDRAVIČ
Ljubljana, Sv. Florijana ul. 0.
[b sigurno srcil-stsozcokGiiileu pcrlictcv in lino-lejfl u njih nitratni lepoti.
kupuje
dnevnih cenah
zlato, srebro, stare novce in žlahtno kamenje.
***************************
NAJBOLJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovcncu«.
IŠČETE LI
NAMEŠČENJA ?
Naročite iz Osijcka organ za natečaje in posredovanje služb »Fortuna«. Vsaka številka prinese ca. 300 oglasov iz vseh delov sveta, nanašajočih sc na prazna mesta za moške in ženske v srbo-hrvatskem, nemškem in mažarskem jeziku. Naoglcd-na številka sc brezplačno ne pošilja, kakor tudi ne naro. čila po povzetju. Cena po= samnim številkam 10 Din, na en mescc 35 Din, na četrt leta 100 Din. 7458
Drva
trboveljski
premog H. fteMč
Ljubljana Gosposvetska ccsta 8 Telefon 343
Franc Erjavec
„pri zlati lopati"
trgovina z železnico
Ljubljana, Valvazorjev trg 7 (prel nammirschmidt)
priporoča svo)o bogato zalogo rasnovratne <e!eznlne Ur tudi prvovrstni dalmatinski „Portland cement" po nizki cent
ibje olje
pristno norveško
za cslabsle otreke ln odraslo
priporoča
Lekcrna dr. G. PSccoli,
Lublana, Dunajska cesia.
Ustanovljeno 1842
Najstarejša
prevzema
plesanje stavb, poliištua, centralnih peči, železnih konstrukcij i. t. d.
!f!l
nn sie^In, zid, platno, les, pločevino i. t. d.
Erafa EM nssl.
•j
družba z o. z.
\m £r:nniesa SMaliSCa). Izurjene pletilje
se takoj sprejmejo. - Dobra hrana in stanovanje v hiši. - E. GOSTINČAR, Smarca p;i Kamniku. Železniška postaja Holmec.	7764
Prvovrstna trgov, gotrudr.ica
manufakturistinja
išče mc-'a kot prva moč. Ima dolgoletno prakso in ja zmožna povsem samostojnega vodstva. - Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod šilro »PRVA MOČ«.	7794
=lilEIIIEIUEIilE
Reklama ima vedno uspeh!
iiiEinEIIIEIIIEIII)
"^(^T^^ -S ii m	ie napovedal ščurkom, mišim in pod-
^r	p £ f,	ganam kemični zavod za uniče-
vanje mrčesa „PANA", ki se nahaja v Ljubljani, Poljanska cesta 12 pritličje, v prejšnjih prostorih „Posesti". — Zavod „PANA" odpravi tekom enega tedna pod garancijo vse ščurke, miši in podgane iz vseh prostorov brez vsake nad-ležnosti in brez vsakih posledic. Na željo pride zastopnik na dom.
Zahvala
Ob smrli nepozabljenega soproga, očeta, tasta in starega očela, gospoda
se je PRESELILA s Krekovega trga y palačo Jadranske podonavske banke,
ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 7/H, nasproti glavne pošte.
sekretarja ljubljanske podružnice Sa-veza Grafičkih Radnika v pokoju
P. n. bančnim zavodom
se nam je izkazala od vseh strani to'ika naklonjenost, da se čutimo dolžne, zahvaliti se najtopleje vsem za vse.— Posehno zahvalo pa smo dolžni Savczu Graličkih Radnika Jugoslavije in njega ljubljanski podružnici za poklonitev venca in prireditev tako častnega pogreba. Veliko zahvalo smo pa tudi dolžni »Strelskemu društvu« za poklonjeni venec, stanovskim tovarišem pevcem in ostalim za tolažeči žalostinki in vsem, ki so se udeležili zadnjega spremstva in nam tudi na kakršenkoli način skušali ublažiti našo neizmerno žalost. — Hvala vsemi
Ljubljana, dne 12. decembra 1924.
Stroški pri uporabi bencina.
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času,
Knjisomnka K. T. D. v LJUBLJANI
Kof»&a**eva ulica 6/11.
Adaptiraj svoj auto-traktor ali stabilni motor s patent.
HAG-generatoriem.
Kuri z Prospekta In ratsrenc« daji
Popolnoma varno naložita svoj denar pri
ŽALUJOČI OSTALI,
Ljubljana: Teieton m
Bohoričeva atica 24. Stroški prt »porabi ogija<
v Ljnbljam, r, z. z o. z.
ki se e PRESELILA iz hiše Uršulinskega samostana na Kongcesnem trgu polog nunshe cerkve v lastno oaiačo na MMošičevi testi poleg hotela „UNI0N". Hranilne uloge se obrestineio
Na predlog upnikov se bo vršila javna sodna dražba
tovarne notiištvain stavb, mizarstva firme M, Poličar in Komp. na Bledu
24. dcccmbra 1924 ob 9 dopoldne pri okrajnem
sodišču v Radovljici, soba štev. 26.
K tovarni spadajo nepremičnine vi. št. 246 Boh. Bela, obstoječe iz pare. 926-5, 905-5, 919-2, 905-6, travniki, nova stavba tovarne z vodnimi močmi in pritiklinami. vi. št. 130 Zeleče, obstoječe iz pare. štev. 1012-1, 1012-4, 1010-1, hiša z dvoriščem in vrtom, z vsemi za mizarstvo potrebnimi streji in orodjem, pisarniško opravo in drugim inventarjem.
Ccnilna vrednost Din 427.870.—. Najmanjši ponudek, ped katerim se ne proda, Din 285.250. Dražilni pogoji in seznam inventarja so na vpogled pri gornjem sodišču; tovarna se pa lahko ogleda vsak čas na Bledu.
r a! boljše
z ozirom na vISNo zneska in odpovedni las. Varnost za hranilne vloge e zelo dobra, kei poseduj? Vza!emna oosošmit? ve4no dotok stavbne detnUke družbe hotela „Unlon" v Liuuham. — Vrhutega c nosna ;ad nova epa palača ob Mikloiitevi cesti, vet mejtnih hiš, stavbišt in zemCtič v tu m inozemstvu. — Denai se naloži lahko tudi po ooštnih ooložnicah.
^isauMaaftšanBnssa&saHaas^aaaaBnBHaanaBaBaaaKiD'
2	"pred nakupom se prepričajte	S
3	o nizkih cenah y staroznani manu/akturni trgovini	• §
| Jhl & ^iihar preje Carl Soss, jVlaribor, Aleksandrova c.9 ■
j JJarhati, jflansli, fskanina; hlač?-i na, sukno za moške Zanesljivo blago J g	obleke, belo platno, fianei in šivane odeje vedno y zalogi jNizke cene J
"aratm&.JJu? IA j-s^gTrrn
SSf:
Dobavila najboljše bronaste zvonove, po kakovosti nadkrlljujejo one iz predvojne dobe, (isti harmonični glasovi 4 tedensik do-'savni rok, večletno ;amstvo. — Odlikovana tvrdka z zlato kolajno. Cene najnižje v Jugoslaviji
za moške iu ženske obleke v obče znam trgov ni
HIT %
p n ; t 'T g
Ljubiiana, Linsarieva ulica in Pred škofijo
(zraven knezoškofijske palače).
Zanesljivo poštena in prijazna postrežba. - Tvrdka prodaja samo v tej hiai (v lastnih prostorih).
NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO je dober
Gramofon.
Velika zaloga gramofonov, plošč, igel, peres in posameznih delov.
OBIŠČITE TRGOVINO -SBC
B. VESELINOVIČA & KO., MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 26. — Ima veliko izbero: srajc, ovratnikov nogavic, klobukov, čepic, triko-perila. volnene trikotaže, šalov, svilenih bluz, kravat. — Fini francoski parlemi: Coty, Hubigan, Gybs, Botot. Zermandie, Piver, Simon Roger Golet, kol. vode 4711 in Marija Farini, fina mila, pudri. Kaloderme, Odol, in drugo. Dobite dobro blago po solidnih znižanih cenah. — Od oktobra t. 1. nov princip, malo zaslužka — velik obrat!
Večje in stalne vloge po dogovoru najugodneje.
Jamstvo za viogc zni> n 6e< 1 O^fl &<0 Otaj. Popolroma varno naložen denarl
Sodna ulfca št. 5.
Edina strok, delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in drugih godbenih strojev.
Ze o ugoden nakup nvo(S*oo&w, n>v»«ov, otoma« in ktato-jarm ar tei vse v to
stroko spudčijoče izde ke nudi soiid^o izdelane in najccneie tvrdka
Zakonski možje!
Najbolj praktično darilo zo Božič za Vaše soproge je aparat
revizijski in komercialni biro, LJUBLJANA, Anton Knezova ulica št. 3.
Telefon 952.	Telefon 952.
(Lastnik Milan Bcgady, bivši generalni ravnatelj Trgovske banke v Ljubljani.)
jjB&ižifisIvorikv/ lap- «J	»J!
l*ii več ih
nnn čilh kakor 7m boVde, rozini v racije, mizarje 1.1, d. še znaten popust. Pozor šseniiirii in neveste! Zahtevajte cenikel
Ncprc* >■»-«< samo še par dni poda
Izvršuje:
REVIZIJE
in sestave bilanc, mesečnih zaključkov, inventur itd., enkrat ali v rednih presledkih.
POLAGANJE NOVIH KNJIGOVODSTEV
po zadnjih preizkušenih najbolj praktičnih metodah. Zastarele, nepraktične sisteme in enostavna knjigovodstva sc preurejajo v nove pregledne sisteme s posebnim ozirom na zahteve davčnih oblasti. Za male in srednje obrale, ki si ne morejo nastivit lastnega knjigovodje, žele pa imeli jasno sliko o delovanju, izvršuje vsa knjigovod-stvena dela po izurjenih uradnikih proti majhni mesečni odškodnini. Specialni sistemi za obrtnike in male trgovce.
ORGANIZACIJE
trgovskih, industrialnih in obrtnih podjetij. — Poenostavljenje dela v pisarnah.
STROKOVNA MNENJA IN VSA ZA-UPNA TRGOVSKA DELA.
STROGO STROKOVNO DFLO IN ABSOLUTNA TAJNOST ZAJAMČENA ZMEREN HONORAR.
__ Amp.™« ie za vsakega trgovca in
SfLfr « It flCC" obrtnika najbolj primeren M_ _ 1 st za usf)ešno reklnmo.
Dobro je vsikdar f" * ~~ v tem med na-naložen denar, ki Jf|| fMfl|t§f šim 'iudiivom ga inserent izda	po deželi naj-
bolj razširjenem dnevniku Vsak og as, pa bodisi v veliki ali	ITI maihni obliki (najmanjši
pa tudi v |1 j|||Mjl| prostor za enkrat samo 5 D) priprosti ^nf J zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je	_
»Slovenec" ia insercijo ®$FlSlllFftf II \ \ ob vsak. priliki najbolj F1	1
Nekdaj!	J^eda.;.
Poskusno pranje o Ljubljani
Pridite	Pridite
u nedeljo ob 1/2II dopoldne p:o r de! eii, dne 15. decembra lore j, dne 16. decembra sredo, dne 17. decembra
v dvorano „Narodnega doma" v pritlifiu
ob 4 url pop. nli k dragoma poskusnemu pranja ob 6 uri pop. in prinesite seboj /.a vsak sla^aj nekaj umazanega perila Aparat stane iflO I >in in se lahk* takai kupi in odnese. Proti zalo/itvi s^r- škov dam aparat 24 ur na posku&njo in vrnem denar, ko bi ne ugajal.
Velik uspeh v Mariboru. Zagrebu. Subotici, kakor tudi v Češkoslovaški iu Avstriji,
Češka industrijalna in gospodarska banka, podružnica v Ljubljani, Marijin trg št. 5
Telefon št. 104. — Brzojavni naslov; indUSBANKA. Delniška glavnica In rezerva cca Kč 290,000.000'—	CENTRALA v PRAGI, NA PRtKOPE 35	Hranilne vloge ln tekočI račun Kč 2.170,000.000' —
67 podružnic v vsrta več|lh krajih Cehoslovaške republike. — Sprejema vloge na knjižice In račune ter prova|a vse bančne In borxne transakcije kar na|knlantne|e.
I
Stov. 2&S
Perilo za dame In gospode
SKSVStt pn najnižjih cenah
Primerna bottCna darila
PI. AICŠOKC, ConharltVo u«
iia&r. 1
Najlepše veselje napravite za
v • v •
IU!
ospodinji
CH-Gvim mM
gospodinji in nevesti z
Popolnoma varno naložite denar v
LJUBLJANSKO POSOJILNICO
rBfstr(wana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani
Mestni trg štev. 6
-ki ima že nad —
10,000.000.— Din jamstvene glavnice
l'lc£c na tal logike in MtoH račun otosiule najugodneje I
f za ukuhavanjc.
Dobavlja:
FRUCTUS -UjHJIM
Tabor 2. . K-ckov trg I O.
"j j^tM Ij'»i ^»■ ž - '-t! |i rr I tj *rr t i 8 Ež 11
Kje se najbolje za božična in novoletna darila kupi, je brez dvoma znano. . .
WMVm
i
i
„PHI NIZKI CEIVI"
ION. ZARGI
Sv. Petra cesta 3.
Ljubljana \
Nudi cenjenim odjemalcem veliko izbero raznega perila iu rokavic, nogavic, dalje velika izbera dam-sluh, moških in otroških zimskih potrebščin ter raznih površnih jopic, jumperjev, otrdških. obleke. — Svilene in pletene samoveznice ild., itd. —-
Velika izbera za krojače iu šivilje.
=lll=lll=lilHlil~lll~iil=lll=lll=lll
Naumann Vesta
Jurišičeva ul. 6 in Sudr.ička ul. 3.
Nadomestni deli in vse potrebščine za šivalne stroje. Najnižje tovarniške cene Zahtevajte ponudbe 1

■ b.

> »HHMtHHtMHM«.

BBaaBBaBflBBBaBflBBBBBBaaBBBBa
j	Prfmaril dr. Mirio Čeri	j
:	speclialisl za kirurgijo v Maritorii	s
D	■
■	se jc preselil in ordinira od 14 do	"
a	16 ure Trg Svobode št. 6, I. nad-	J
J	stropje (nasproti Grajske kleti). —	■
% Telefon št. 358.	•
EJBBBBSBEiSBBBBHCEZODSIBBDBBBBBffi'
TRGOVSKA HIŠA v lepem mestu na Spoclnem Štajerskem, na najlepšem prostoru (Cerkvenem trgu). V hiši priznano dobro vpeljana trgovina (špecerija, manu-faktura, deloma tudi železnina). Obstoji: Lepa eno« nadstropna liiša, 2 velika trgovska lokala, 3 skladišča, 6 sob, 2 kuhinji, 3 hlevi za konje, govejo živino in svinje, popolno gospodarsko poslopje. Lep velik vrt. Ves trgovski inventar. V hiši električna napeljava. Trgovino zapira železen rolo - Pripravno ludi za vsako drugo obrt. Cena 215.000 Din. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 7306,
EaaanescaaasBftBiBBEBBBRflBEBaaBBii,
TDRIHD-FI9T SOS
naprodaj. 30 HP, 4 cilindri, 6 sedežen. — Najnovejšega tipa, 3 mesece v rabi. Garanti-rano brezhiben, — Naslov v upravi »Slovenca«
pod številko 7721. BBBIIBBIIlBBI3tiBaaBHBtHIIWIIBH|mir|
illll
Inaenieur Gese lseltaf t.
\
Oddelek I.
UmetnlShl atelje za narodne ln moderne vezenine
Mene Kopačeve v Kranju
nudi bogato izbiro originalnih umetniških predtiskarij po narodnih in modernih motivih v vseh pripudajočih tehnikah. Kompletne garniture iz finega domačega in češkega platna. Ročno ... slikanje pa svili in baržunu. Monograme vseh vrst. Vezenje perila za neveste itd. Domače podjetje! Brezkonkurenčne cene!
Cenik zastonj!
CENITVE
tehničnih naprav industrijskih podjetij iu poslopij vseh vrst hi za vse imniene.
Oddelek H. STROKOVNA MNENJA
in interesno zastopstvo vseli vrsi, za vse namene, zaupne izjave iu ustanovitve.
Oddelek III.
STROJI
Sodelovuuiem naših oddelkov I. in II naj-holiče zveze! Za'o dobave vseh strojev in naprav. — 1'rezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo.
RadebGul-Dresden (Deutschland).
-jeve
rc« rjum Ia- i v. .'..»on
na| se pazi na to, da se zabela iz Ma^gijeve velike originalne steklenice dopolni, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranjevati, oziroma prodajati samo KlvJ^^a zabela in ničesar drugega.

BsatsjcrOTaiaKaB
EHBWMBMI
KBnnBarrsKK
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Ilaggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
(Dalje.)
44
Sedaj, ob uri solnčnega vzhoda, je bil mrak v njej zelo globok, tako globok, da iskavci niso ničesar videli in so se morali pretipavali od stebra do stebra. Nenadoma pa se je prikradel skozi odprtino v vzhodni steni, oblikovan v podobi Osiri-sovega očesa, žarek vzhajajočega solnca in je obsijal, kakor vsako jutro skozi več tisoč let, oltar boginje in prestol, ki je slal prod njim. Zagledali so prestol in na njem Ncler-Tuo, njeno egipčansko veličanstvo.
Bila je resnično krasna, ognjevita postava sredi teme. Kraljevsko oblačilo, ki ga je nosila, je blestelo v solnčni svetlobi, blestelo je njeno žezlo, njen nakit in urej na dvojni kroni, toda bolj ko vse to so blestele njene jezne in sijajne oči. Resnično, bilo je nekaj tako krasnega v teli očeh, da so vsi Opazovavci, ki so jo tako nenadno odkrili, odstopili, šepetaje si, da na prestolu sedi boginja in nc ženska. V svojem miru, svoji ponosni lepoti in svojem molku je bila podobna nesmrtnemu bitju, zmagovavki, kije premagala smrt, ne ženski, ki je teden dni umirala v stolpu od lakote.
Umaknili so se, se stiskali mod vrati in obstali tamkaj, dokler ni jutranja svetloba obsvetila tudi njih. Toda postava na prestolu se ni menila zanje, zrla je preko njihovih glav, kakor da je izgubljena v svoje misli in skrivnosti.
Slednjič se je Kaku opogumil in je rekel Abiju:
»O princ, tu je tvoja nevesta, kakršne ni imel še noben mož poprej. Pojdi torej in jo vzemi,« iu vsi drugi so ponavljali za njim?
»Pojdi, o princ, in si jo vzemi!« Na ta poziv je princ, da bi ne veljal za strahopetnega, stopil naprej, a se je večkrat ozrl nazaj, dokler ni prišel do prestola, kjer je obstal in se poklonil.
Bil je dolgo časa tako sklonjen, dokler se ni utrudil, zakaj nič ni vedel, kaj bi rekel. Tedaj pa je nenadoma spregovoril nad njim jasen, srebni clas:
»Kaj počneš tukaj, gospodar Memfide? Zakaj nisi v celici, kamor te je bil faraon zaprl? O, spominjam se — strežnica Meritra, tvoja plačana vohunka, te je izpustila, kajne? Zakaj je ni tukaj s čarovnikom Ka-kujem, ki je izdelal začarano podobo, s katero ste faraona umorili? Ali zato, ker se mudi pri zdravniku s svojimi hinavskimi ustnicami, ki so se preklale nocoj, preden si prišel k tistemule Kakuju, da ti razloži neke sanje?«
»Kako veš vse to? Ali imaš vohuna v moji palači, o kraljica?«
»Da, stric moj, vhune imam v tvoji palači in vsepovsod. Kar Amen vidi, ve njegova hči. Sedaj si prišel, da me odvedeš kot svojo ženo, kajne? Dobro, čakam te in 1 sem pripravljena. Stori, če si upaš!« | »Če si upam? Zakaj bi si ne upal, o j kraljica? : je odgovoril Abi z dvomečim glasom.	j
»Na to vprašanje moraš sam odgovoriti, grof v Memfidi in podložnih ji pokrajinah. Toda povej mi še prej — zakaj se je nocoj brez razloga razletel kristal v Kaku- j jevi srbi in zakaj verjameš, da ti je Kaku razložil pravi pomen tvojih sanj — Kaku, ki nc bo nikoli govoril resnice, razen pod šibami?«
»Ne vem, kraljica,« je odgovoril Abi, »toda s Kaluijem se morem pomeniti kasneje na način, ki si ga predloži'a, če ho potreba, in je svetlo in jezno pogledal čarovnika.	[
»Ne, princ Abi, ti ne veš ničesar in Kaku ne ve ničesar drugega, razen da šibe more,;o zlomili kači hrbet, če ne najde zidu, da se skrije vanj,« in je pokazala na zvezdoznanca, ki se je splazil v senco. »Nihče ne ve ničesar razen mene, ki mi Amen podeljuje modrost in odpira pogled v bodočnost, in kar vem, hranim zase. Če bi bilo drugače, o Abi, bi ti pripovedovala reči, da bi ti lasje popolnoma osiveli, in bi napovedala Kakuju in vohunld Merilri plačilo, da bi se jima zdela mučivnica v primeri z njim mehka pernica. A to ni dovoljeno in bi tudi ne bilo prijetno poslušati ob tej svatovski uri.«
Kaku je v senci momljal med šklepetajoči mi zobmi molitve, Abi in njegovi dvorjani p« so strmeli v (o strašno kraljico, kakor strmijo dečki, ki so iskali v trstju jajec divjih ptičev in so naleteli na leva, preden zbežijo. Dvakrat je princ pogledal proti vratom v prijetno svetlobo tam zunaj, ker se mu je zdelo, da se je napotil na temno in negotovo cesto, nato pa je rekel:
»Tvoje besede, o kraljica, režejo kakor dvorezen meč in zdi se mi, da puščajo strup v rani. Povej mi, če si človeško bitje, kako je mogoče, da po sedmih dnrh lakoto tvoje telo ni shujšalo in se tvoja lepota ni zmanjšala? Povej ludi, kdo li je prinesel lo krasno obUiilo, ki ga nosiš, v prazni tempelj in kje je tvoja rednica Asti?«
»Bogovi so me hranili « je odgovorila kraljica prijazno, in mi prinesli to obleko, da bi lo bila bolj vredna, o princ. Asto pa sem poslala na Cij>cr, da mi prinese neko dišavo, ki jo izdelujejo samo tamkaj in nikjer drugod. Ne, pozabila sem, že včeraj mi je prinesla s Cipra dišavo, ki je sedaj razlita po mojih laseh; da, danes je v Thcbah, kjer ima nekaj opraviti zame. Saj ni skrivnost in li jo hočem posedali — poskrbeti
mora, da se vkleše vsa zgodovina faraonovega umora in izdajstva v prvi sobi njegove grobnice.«
Pri teh čarodejnih in zloslutih besedah je vsej družbi upadel pogum, tako da so so začeli umikati proti vratom, in Abi je šel z njimi.
»Kaj!« jc zavpila kraljica z bolestnim glasom, ki je pa vedar bil poln posmeha.
Ali me hočeš pustiti samo? Ali te plaši moja moč in modrost? Ah, ne morem ti pomagati, zakaj če se poln vrč prevrne, teče vino iz njega, in če deneš luč za alabastor, se bo beli kamen svetil. Saj bi vendar bila primerno okrasje kraljevski palači, celo palači takega kralja, kakršen boš li, o Abi, ki te Osiris lj ubi. Glej, plesala in pela ti bom, kakor sem nekoč pela princu iz Kcša. dokler mu ni Hamesov meč vzel življenja, tako da me boš mogel ocenili, Abi, ti, ki si gledal že marsikatero lepo žensko.«
Ko je izgovorila, je zelo počasi, tako počasi, da so nje gibanje komaj zaznali, zdrknila s prestola, sc postavila predenj in začela premikati noge in telo ter jim peti pesem.
Besed njenih pesmi so ni mogel pozneje nihče več spomniti, toda vsem, kar jih jo bilo tam navzočih, je odprla pot v srce in jim jc priklicala pred oči njih mladost. Ženska, ki jo je kdo najbolj ljubil, je tam plesala in ga božala s svojimi nežnimi rokami; besede, ki jih je pela, so bile prikazni, ki mu jih je smrt šepetala v uho. Celo Abiju, staremu, zvijače vajenemu Abiju, ki ga ni bilo lahko zvoditi za nos, so so prikazale to podobe, čeprav se mu je zdelo, da ga vodi lepa pevka v prepad; ko je prenehala peti se mu je zazdelo, kakor da je izginila, in da je skočil za njo — v oblake megla, ki so sc- kvpičili na dnu prepada.
Volne turbine
dobavlja: strofoa tovarna in livarna
J. M.Voith -m
ST. PdLTEN In Heidenhelm.
za use razmere s hldrauIlčno-hiCrost-nimi in elektra-odparniml regulatorji
Do sedaj je postavljenih čei 3003 turbin S C a. 3,700.r03 k. S. — Dalje izdeliife zatvornice, jezove, vse stroje za papirnice in celulo/ne in karton, tovarne, stroje za užigalice, transmisije itd. Znano solidni proiz.odi in prvovrstne konstrukcije! Zastopnik: Inž. G. ZEMANEK, Ljubljana, Gorupova ul. 17. Tel. 621.
naaBQiE3siEaiasDOBDaaBaniiaaiDBBaD * - td u med dabr.mi najbol^i so: a
s PFAFF šioslni Krofi S
n za rodu no, o&srt in andusirifo. S
n
B
m
a
Večletna garancija. Pouk v vezen u brezplačen. Solidne cene in ugodni plač.lm pogoji.
IGN. VOK
LJUB! JANA . CELJE • NOVOMESTO
Sodna ul. 7 • Ural|a Petra c. 33
Clavnl trg
»aannnannntanntaHBaBBHnnHBBB
n h a
KAJ MIČNO BOŽIČNO DARILO ZA NAŠE MALČKE IN ZA ŠOLSKO MLADINO JE BREZ-: DVOMA RAVNOKAR IZŠLA KNJIŽICA :
USTVfl: JRfiBUM"
ZBIRKA NEŽNIH, DELOMA LIRIČNIH, VEČINOMA PRIPOVED. PESMIC, KATERIM JE DODALA KSENIJA PRAV LJUBKE ILUSTRACIJE.
ZVEZNA KNJIGARNA — LJUBLJANA,
MARIJIN TRG ŠTEV. 8.
13 Knoch jermena za pogon.
fl. Lsmpret, LjubS sna,
Rezano c samo Iz na-boliih volovskih krupo-nov garantirana tetina 0*98—1. šivano, leplle-no in protegneno v vseh dimei zliah na skladišču
Krekov trg 10. Te.eiron ^47.
Tvorniško skladišče: Zagreb, Ilica 44 Dvorište (Holel Roya') Telefon 20—54
VI UR
VSEH VRST NA IZBIRO PRI
F Etfli T brznarstvo — LJUBLJANA —
L. il y I , Grac'išče štev. 7 .	5646
STROJEN |E, BARVAN |E in IZDELAVA KOŽUHOVINE
— Enomiiaimi	'
Naprodaj velik pozd
največ bukve, cirka 6 km od postaje, cel ali parceliran, kakor tudi
malo posestvo
10 oralov, 10 minut od postaje. — Cenj. ponudbe ozir. vprašanja na upravo lista pod »GOTOVINA« štev. 7807.
KBBBiat3ass3acsasaae3Bat3aai2BaBBa
za vin >, p vo, ž ;anjn In olje, prvovrstne izdeluje in dobavlja h tro soi dno ln najcenejše
mehanična so d ar s ko delavnica
R. FICHLE^JA m, MARIBOR
Frančiškanska ul. 11, u meroizkusnem uradu.
Iz lesa s seboj prinesenega, se izdelujejo vsakovrstni sodi takoj. Popravila hiiro in pri zmernih cenah.
W't
srna viškov
Splošna stavbene družbe MA^ BOS
• 211(1 o ve cc sla šf. 12
Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino, iz medenine, železa, bakra in aluminija itd.
NAJSOLIDNEJŠA in PRIPOROČLJIVA
manufakturna trgovina
z največjo izbiro SUKNA, HLAČEVINE, TISKOVIN, PLATNA za vse vrste perila in vsakovrstnega modnega blaga je znana tvrdka
FEIIX SKRABL - MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 11.

kamgarn In ševjot za molke in ženske obleke, belo, pisano in rjavo platno, cefir, hlaCcvino, tlskanlno In razno manufakturo, kupite najceneje in v velikanski Izbiri v novo urejeni In pretidani veletrgovini
R. Stermecki, Celje šl. 330. tlustrovani cenik za SevHe. klobuke, obleke, perilo ode«, laso-strižnike, britve in tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonil — Vzorce proti odškodnini! — Trgovci engros cenel
priporoča
Nova založba
r. z. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19
kot primerna d a r il a sledeče knjige lastne založbe: Cankar Ivan, Podobe iz sa«j; Cankar Izidor, Obitki; Debevc, Vzori in boji; Euripides, Bratski spor; Finžgar, Zbrani spisi IV.j Herman-Bradač, Ivančkov sveti večer; Jaklič, Ljudske povesti; Majcen, Kasija; Mole, Tristan ex Si'»eiia; Shakespeare, Beaefki Vrgovec in Julij Cezar; Sophokles, Kralj Oidipus; Štele, Oris zgodovine umetnosti pri SSovencih.
Finžgar, Zbrani spisi (za božič) izide V. zvezek. Prerokovanje. — Razen teh ima v zalogi leposlovne in šolske knjige, tudi tujih slovstev, v bogatem izboru.
Umetna gnojila

tomaževo žlindro, suparfosiat, kalijevo soi,
.kakor tudi modro galšco, žveplo, raiijo
ma vedno v zalogi in daKavlja v vagonih in posameznih originalnih vrečaji po konkureačnih cenah
družba z o. z.
.vralja 1-etra trg 2.
..Zori",
Izšel je dr. Valjavec: L
• J
MmM
Obsega 404 strani in okrog 50.000 besed. Oblika enaka kekor itali'«uisko-s!ovenski del. Coc-a 70 Din trdo vezan. Prodaja KATOLIŠKA KNJICARNA V GORICI.
= 4jiimiwmmiiitmiinuHuiiiiiitHH«uuK*»
J i

rjmšvuimiiiuiimiimiiinimilllllll^jj
I 1
Kitki
riaavi, zeleni, beli |
kuprj«
i
I Gospcsvelsta casfo 3. --

» >♦»
*******
LIVMNEll.il. V UKfaii
r~- sip
ustanovljena leta 1767., rlobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih cenah v kratkih rokih.
ffltevie (M!
IPAfc NAJftAk^A
M&t KnndIC. Zi^rci
Samostansha ulico Stev. l. Teltfon 8 9o.
Bpžir.nn nagradno tRjminuanjn
300
nagrad
v skupni vrednosti
1,000.000 (Bnariev.
300
nagrad
▼ skupni ▼rednosti
1,000.000 dinarjev.
Nagrade:
Torino Fiat-auto za šest oseb. Torino Fiat-auto za štiri osebe (T. 501%
kompletna spalna oprava z dvema posteljama iz črešnjevega lesa, izdelek Bothe in Ehrman, Zagreb.
kompletna jedilna soba iz hrastovine, izdelek Botlie in Ehrman, Zagreb, kompletna pisalna soba iz hrastovine, Izdelek Bothe in Ehriuan, Zagreb. Ehrbahr glasovir (salonski glasovir). klubna garnitura iz usnja, motorno kolo 5 HP. velika perzijska preproga (Afganistan), pisalni stroj Underwood. urejena ženska toiletna potna kovžega iz usnja, manjši motorni kolesi. Singer šivalna stroja, pianina.
kompletni kuhinjski opravi, porcelanskih servicev za 12 oseti. gramofonov, vsak z 10 najnovejšimi Shymmy ploS^Jpi fotografičnih aparatov.	r
velikih kovčegov za potno prtljago, velikih medenih električnih lestencev, manjših perzijskih preprog (Shirvan ali sTiSno)'. ženskih toiletnih garnitur iz kristalnega stekla, velikih gardinier iz kristalnega stekla, velikih vaz iz kristalnega stekla, velikih naslanjačev z gobelin-blagom prevlečenih, velikih usnjatih ročnih kovčegov. manjših usnjatih ročnih kovčegov. zlatih ženskih zapestnih ur. moških zlatih ur.
porcelanskih servicev za šest oseb. porcelanskih servicev za črno kavo za 12 oseb. novih' bicikljev. stoječih električnih svetilk, pirotskih preprog.
porcelanskih servicev za črno Savo za Stest ošbb srebrnih doz za cigarete, moških zlatih verižic za ure. ženskih zlatih zapestnic, moških usnjatih listnic, .ženskih .usnjatih ridikulov.
Upoštevajoči današnje leSke ekonomike razmere, vsled katerih je novo osnovan?® tvrdkam nemogoče s svojimi še tako dobrimi proizvodi prodreti v javnost, boreč se i veliko konkurenco, poskušamo na ta reklamni način seznaniti širšo publiko % našimi prvorazrednimi parfumi, kateri so po strokovnjakih ter po najnovejših francoskih metodah in receptih prirejeni. Saj nam ni potreba uvoziti parfumerijo iz inozemstva, ko moremo v domovini isto doseči. V to reklamno svrfeo ra^jisujemo sledeče tekmovanje z gori navedenimi nagradami, katere so obenem najlejJia božična darila.
L UGANKA.
Iz sledečih zlogov sestavi štiri besede spodaj navedenega pomena:'
i.	1	nov
2.	1	»
8.	1	nova
4.	1	vi
5.	1	M
G.	1	nov
7.	1	nova
8.	1	novo
9.	1	nova
10.	1	nov
11.	2	nova
12.	o	novi
13.	2	nova
14.	2	n
15.	2	novi
16.	5 novih	
17.	5	n
18.	5	M
19.	5	«
20.	5	,,
21.	5	n
22.	5	,,
23.	5	
24.	5	„
25.	5	,,
26.	10	M
27.	10	»
28.	10	fl
29.	10	
30.	10	n
31.	10	n
32.	10	«
33.	10	n
34.	10	fl i
35.	10	n
36.	20	n
37.	20	n
38.	30	n
39.	30	«
40. 30		
A
1.	A -
2.	I -
S.	D —
4.	A -
ta
nav
— dam ■— me — Du Del sveta (Kontinent). Država ob Jadranskem morju. Največja reka v JugoslavijL Prvi človek na svetu.
ri — li —■ A — ja — ka —
n. POGOJI ZA TEKMO V AN JK
1.	Tekmuje lahko vsak tu- in inozemec.
2.	Vsak tekmovatelj mora rešiti uganko točke I. in rešitev poslati v zaprti ku verti z rekomandiranim pismom na enega spodaj navedenih naslovov, a na kuverti mors naznačiti besedi: »Nagradno tekmovanje.«
3.	V tem pismu se mora izven rešene uganke navesti krstno in rodbinsko Ime in točen naslov tekmovalca.
4.	Vsak tekmovalec je obenem kupec ene steklenice parfuma našega proizvodu, raditsga naj v to svrho priloži pismu, ali pa doznači po poštni nakaznici na spodaj označeni nnslov znesek Din 60.— (nikakor pa v kolelcih ali znamkah).
5.	V to reklamno svrho stavljamo za sedaj v promet pet vrst prvorazrednih parfumov in sicer: «Qtypre», <Jocke-Club», «Mon Caprice*, tPrince of Wa!es», <Ylang Ylang». Vsak tekmovalec blagovoli naznačiti, katero teh vrst naj se mu posije.
III. SPLOŠNA DOLOČILA.
a)	Tekma se prične dne 20. oktobra 1924 in se zaključi 23. decembra 1924 ter moraj" pisma z rešenjem in denarno pošiljatvijo najpozneje do tega termina prispeti n' enega spodaj navedenih naslovov. Rešitve, katere dospejo po 23. decembru 1924, ne pride,v poštev.
b)	Vsaka pravilna rešilev dobi tekočo številko, katera se tekmovalcem pošlje s steklenico parfuma. Žrebanje se vrši 24. decembra 1924 ob navzočnosti in v pisarni javnega bilježnika (notarja) Milana Mihaljinca v Zagrebu. Rezultat žrebanja se bo razglasil tekom osem dni v časopisih; razen tega se bo vsak dobitnik pismeno obvestil, dobitniki prvih deseti!« nagrad brzojavno. — Otii, katerih rešitev ni pravilna, ali katerih znesek Din 60,— ni prispel, ne sodelujejo pri dobitkih, vendar v kolikor je znesek Din G0,— vplačan, se bo dotičniku parfum poslal ne glede nn to, ali je uganka dobro ali slabo rešena. — Nagrade se delijo dobitnikom osem dni po žrebanju. — Nagradni načrt je izdelan na podlagi fiO.OOO tekmovalcev in se bo za slučaj manjšega števila razdelilo sorazmerno manjše število nagrad.
c)	Naročene steklenice parfuma se pošljejo tekmovalcem s plačano poštnino.
d)	Vsak tekmovalec se izjavi sporazumnim z navedenimi pogoji.
e)	Pisma z rešitvijo in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na naslov: Kr. javni notar Milan Mihnljincc, Zagreb, Ilira 39, ali pa na naslov firme.
f)	Vse nagrade so novo kupljeni prvorazredni predmeti, katerih del bo rnzetnvljen v Zagrebu v izložbi tvrdke Brata Fussmann v veži Apolo-kina.
Zagreb, dne 19. oktobra 1924.
AIDA,
proizvodnja pariumerije, ZAGREB — B-cesta 19 a.
iii=iii=iii=iii=iu=m=m=iii=i»i=in=»ie=in=>n~in=
Najboljša reklama so inserati v »Slovencu"!
• Bl=lil = 111 = 111=■■■=11| = fl 1B=■ IK=B11 = 111=||1=11R = 111=^ 111=