Podrobni urbanistični načrt mestnega dela občine Ljubljana Moste-Polje
OBČANI, OGLEJTE SI NAČRT!
V prostorih Sob Ljubljana Moste-Polje bo od dneva objave razgmjen podrobni urbanistični načrt mestnega dela moščanske občine, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod. Občani se bodo ves mesec spoznavali z razvojem Most v nadaljnjih 30 letih in dajali pripombe na načrt.
Vsi občani smo verjetno seznanjeni, da je generalni urbanistični načrt (GUP) osnovni dokument, ki pokriva celotno območje Ljubljane in določa posameznim površinam osnovno namembnost, kot npr. za stanovanja, proizvodnjo, centralne dejavnosti, rezervate za potrebe prometa, potek daljnovodov, vodovodna črpališča, zelene, obdelovalne in rekreacijske površine ipd.
GUP je že razmeroma zastarel, saj je veljaven že od leta 1966 oziroma z dopolnitvami od leta 1972; po urbanistični zakonodaji ga je potre-bo noveltrati oz. dopolniti vsakih pet let z novimi izhodišči za usmcr-jen razvoj mesta, dogovorjenimi z družbenopolitičnimi skupnostmi, občani in strokovnimi organizaci-jami. Uvodne priprave za novelacijo GUP so se začcle že v lctu 1971; 1. faza je bila v javni razpravi.
Zakaj je nastala potreba po izdelavi podrobnega urbanistič-nega načrta?
Potreba je nastala predvsem zato, ker bo 2. faza noveliranega GUP go-tova šele prihodnje leto, potreta po spremembah in dopolnitvah pa je že danes močno prisotna. Podrobni urbanistični načrt tudi nadrobno definira posamezne zazidalne otoke, jim določa namembnost in spremlja-joči program, kot npr. pri stanovanj-skih površinah način giadnje, po-trebno število vzgojnovarstvenih in šolskih zavodov, centralnih površin in otroških igrišč itd.
Možčansko območje ima izredne možnosti za razvoj usmerjene stano-vanjske gradnje in proizvodnih de-javnosti. Podrobni urbanistični na-črt je dobra osnova za določanje kiatkoročnega in srednjeročnega na-črta stanovanjske graditve v okviru Ljubljane.
Kakšne so naselitvene zmog-Ijivosti moščanskega območja?
Za občino in njen urbani del so bile izdelane različne prognoze o ra-sti prebivalstva, ki se med seboj bistveno ne razlikujejo. Tako raču-namo, da bo leta 2000 v občini oko-
li 84.000 prebivalcev, kar je 80% več kot leti 1971 (44.700 prebival-cev).
Podrobni uibanistični načrt za območje Moste-Polje obravnava za-zidljive površine, kjer je pod noimal-nimi pogoji možno naseliti okiog 114.000 ljudi. Preverbe demograf-skih prognoz izkazujejo znatno manjšo perspektivno demografsko maso. Menimo, da je tako preverja-nje prognoz za posamczna mestna območja problematično, zato izha-jamo iz razpoložljivfli zazidljivih površin za stanovanjsko gradnjo. S pomočjo vrednotenja posameznih zazidljivih površin bomo dobili etap-no prioriteto zazidalnih otokov, ki jih bo potrebno odpiiati vzporedno z naraščanjem potreb po zazidljivih stanovanjskih površinah.
Mestno območje občine Ljub-ljana Moste-Polje delimo na tri za-ključena naselitvena območja; vsako od teh lahko sprejme okoli 38.000 prebivalcev.
-   Moste, ki vključuje še Kode-ljevo,   Štepanjsko   naselje,   Zeleno jamo in Jarše s centrom v izgradnji ob Zaloški cesti; - Fužine - Litij-ska cesta s centrom  naselitvenega območja ob Litijski cesti in
-  Polje,  ki vk^jučuje stanovanj-ska   območja   Slape,   Zg.   Kašelj, Zadvor in Zalog s centrom naselitve-nega  območja ob Zaloški cesti v Polju.
V centrih naselitvenih območij so predvidene trgovske, družbene, upravne, vzgojne, kulturne in rekre-acijske centralne dejavnosti.
Po javni razpravi o kratkoročni stanovanjski izgradnji y okviru mesta je mestni svet Ljubljana spre-jel petletni program izgradnje, kar
za Moste pomeni izgradnjo Stepanj-skega naselja, Novih Jarš, Slap in Za-loga, skupaj okoli 5000 stunovanj. Drugo etapo izgradnje dajemo le orientacijsko, ker je vezana na 2. fazo novelacije GUP, vendar predvi-devamo, da se bomo usmerili na fu-žinsko-litijsko območje, ker ima ne-katere piivlačnosti: dobra nosilnost zemljišča, možnost ogrevanja iz to-plarne, zgrajen kanalski zbiralnik, regionalno transfoimatorsko postajo ter rekreativne površine ob Ljublja-nici in na Golovcu.
Kakšne so možnosti za razvoj proizvodnih dejavnosti?
Razvoj proizvodnih dejavnosti je zasnovan na površinah, ki jih danes zavzema industrijska in skladiščna cona v Mostah, ter zametek skladišč in industrije v Zalogu. Poleg tega je rezervirana za te namene še odgovar-jajoča površina v Dolskem. Glede na obstoječe in perspektivne piostor-ske razmere se proizvodne cone bistveno razlikujejo po vodilni de-javnosti:
-  cona  Moste:   transport, skla-dišča  in   spremljajoča  čista  indu-strija;
-  cona Zalog: bazična, srednje-težka, čista industrija.gradbeništvo;
-  cona Dolsko: energetske in ko-munalne naprave in industrija.
Predvidevamo, da bo do leta 2000 zasedenih okoli 700 ha proiz-vodnih površin in da bo zaposlenih do 30.000 ljudi.
Zaradi posebnih klimatskih zna-čilnosti ožjega Ijubljanskega pro-stora, ki uvršdajo Ljubljano med mesta s kiitično onesnaženim zia-kom, smo postavili cilj, da morajo tako gospodaiski razvoj mesta kot
tudi proizvodne cone prispevati k izboljšanju, ne pa poslabšanju celot-nih ekoloških razmer mcsta.
Za tak hilei razvoj naselitvenih in proizvodnih kapacitet je potrebna tudi usklajena izgradnja promctnega omrežja. V podiobnem uibani-stičnem načrtu so predvideni varo-valni pasovi za regionalni in mestni cestni sistem, ki so v skladu s pro-metno študijo in zavarovani po od-loku mestnega sveta Ljubljana za dobo dveh let, ko bo dokončno zna-na klasifikacija in potek cest.
Kratkoročni program izgradnje cest se Most izogiba, saj je znano, da ima prioiiteto izgradnja obvoznice Črnuče-Stožice-Kozarje, tj. pove-zava Štajerska-Primorska, ki bi se morala podaljšati vsaj do Šmartinske ceste, če želimo povezati proizvod-ne površine z zmogljivim cestnim sistemom.
Srednjeročni program predvideva tudi razvoj kanalizacijskega omrežja, vodovoda, električne energijc, plini-fikacije in toplovoda za ogrevanje stanovanjskih in proizvodnih kapa-citet.
Podrobni urbanistični načrt moščanskega območja dopolnjuje GUP predvsem na tistih območjih, ki prej niso bila definirana: naselit-veno območje ob Litijski cesti s predhodnim programom črpanja gramoza in priprave zemljišča za gradnjo ter bistveno povečanje pro-izvodnih površin, predvsem v conah Zalog in Dolsko.
Podrobni urbanistični načrt Je v analitskem delu usklajen z izhodišči 1. faze novelacije GUP, vendar ga prehiteva v zaključkih. Kljub temu meninio, da bo služil kot operativni dokument za izvajanje urbanistične politike na tem območju v prehod-nem obdobju do izdelave novelacije GUP, predvsem glede določanja etapnosti izgradnje stanovanj, pro-izvodnje, prometnega omrežja in ko-munalnih napeljav. Zavedati pa se moramo, da ga bodo izhodišča novelacije GUP lahko korigirala v nekaterih nebistvenih elementih.
BORIS NOVAK