čevljar	^ČINSKA KNJIŽNICA Letnik: XXII ->0 TRŽIČ leva 4 aPrl! 1992
glasilo tovarne obutve	tržič
Denarne težave
Zagreb: Sedež mešanega podjetja.
Prijetno praznovanje:
27. aprila — dneva upora
proti okupatorju in
1. in 2. maja — praznika dela
V letu 1991 nismo uspeli prodati obutve, ki smo jo konec leta 1990 in v začetku leta 1991 izdelali za tržišče bivše SZ. V Srbiji nam je bilo odvzeto premoženje skupaj z zalogami, v katerih je material, ki smo ga morali že plačati, OD, ki smo jih tudi plačali, itd. Zaloge gotovih izdelkov v Peku so občutno previsoke, zaloge trgovskega blaga v prodajalnah tudi. Tudi v teh zalogah je material, OD, itd., kar vse je bilo potrebno že plačati. Torej odlivi so bili, prilivov iz ojnenjenih zalog pa še ne. Če želimo, da dnevno izdelamo planirano količino proizvodov, moramo za njih kupiti material, poravnati ostale stroške (energija, itd.), izplačilo OD. Izgubo južnega trga smo uspeli nadomestiti na zahodu. Denar z zahoda priteka v dogovorjenih rokih, pri zamenjavi v SLT pa je uporabljen tečaj, ki od januarja tega leta praktično miruje, kar pomeni, da razpolagamo z bistveno
manj SLT kot bi sicer, če bi bil tečaj usklajevan z rastjo inflacije.
Kje dobiti denar, dodatni denar za tekočo proizvodnjo in plačila, ki so z njo povezana? Vsako podjetje in tudi Peko ima lastni kapital (denar), ki je bil porabljen za nakup stavb, strojev, itd. in le manjši del denarja je po stanju konec leta 1991 bilo namenjenega za nakup materialov, itd., za proizvodnjo. To pomeni, da je v vseh naštetih zalogah za dospele račune za material, itd., za izplačilo OD
sposojeni denar predvsem od bank, od dobavi-
teljev, od drugih kredito-dajalcev. Ta denar je Peku posojen le za krajši čas, večinoma na odpoklic. Poleg denarja, ki je vezan na odvijanje proizvodnje pa moramo poravnavati še različne davke, carine, druge stroške. Zaradi vzrokov navedenih v začetku in zaradi iz dneva v dan večjega pomanjkanja tolarjev tako v bankah kot tudi pri drugih kreditodajalcih, zaradi tega pa tudi iz dneva v dan večje zahteve dobaviteljev, da dospele račune pravočasno plačujemo, je finančno stanje Peka v zadnjem času zelo resno, kljub temu, da se skupna kratkoročna zadolženost
Peka realno ne povečuje. Kaže se v daljši blokadi, v težavah pri poravnavanju naših obveznosti, izplačilu OD.
Kako priti problemom do živega? Že dalj časa je naša pozornost prikovana na finančna vprašanja. Izdelanih je bilo že kar nekaj programov, ki so se le delno — na področju materiala — izpolnili. Zaloge gotovih izdelkov in trgovskega blaga pa ostajajo kot težko breme. Kolikor časa še, toliko časa bodo denarne težave vse večje! Pomočnik generalnega direktorja Edvard Košnjek, dipl. ing.
Poslovodje iz Hrvaške in Makedonije na Bazenski konferenci na Bledu.
Bazenska konferenca
V tednu od 6. do 10. aprila je bila na Bledu v hotelu Park bazenska konferenca za naročanje v poslovalnicah izven Slovenije. Prišli so iz Hrvaške in Makedonije, iz Bosne nismo mogli zaradi
sne, prav tako je že registrirano podjetje v Zagrebu. Tik pred registracijo so podjetja: Osijek, ki bo združilo poslovalnice Vinkovci, Slavonska Požega, Đakovo, Slavonski Brod in Osijek. Preden bo
podjetje lahko začelo delati, bo treba obnoviti poslovalnice. Nepoškodovana je le trgovina v Slavonski Požegi. Obnova bo potrebna v Osijeku, Slavonskem Brodu in Đakovu, povsem uničena pa
podjetja PEKO-MAK. Združile se bodo vse poslovalnice iz države Makedonije.
Mize v dvorani so razporejene v obliki črke U. Na policah v zgornjem delu je razstavljena kolekcija. Poslovo-
Poslovodje iz podjetja OSIJEK.
V prejšnji številki smo objavili zahteve sindikata s pogajanj z vodstvom po opozorilnem zboru v montažnih oddelkih 522 in 523. Zahteve sta povzela in pripravila oba sindikata (KNNS in ZSSS) in ne samo sindikat NEODVISNOST, kot se nam je zapisalo v naslovu.
Podjetje v Zagrebu je že registrirano. Poslovodje iz posloval- Makedonci bodo združeni v podjetju PEKO-MAK. nie v osrednji Hrvaški.
izrednih razmer, Srbija in Črna gora pa sta prekinili sodelovanje, tako, da niti ne vemo, kaj se tam dogaja.
V taki obliki oziroma odnosu so bili skupaj zadnjič. Poslovalnice izven Slovenije se namreč oblikujejo v mešana podjetja. V Bosni je že registrirano podjetje, kjer so združene poslovalnice iz Bo-
je poslovalnica Vinkovci.
Za Dalmacijo bo novo podjetje v Splitu, v katerem bodo vse dalmatinske poslovalnice. Za Istro in Reško Primorje pa bo podjetje na Reki.
Tudi v Makedoniji se pripravljajo na ustanovitev
dje imajo pred seboj katalog. Vodja prodaje na drobno g. Zajc vzame čevelj po vrstnem redu v katalogu in ga vsem pokaže. Poslovodje ge nato odločijo za količino. Letošnje odločanje je nekoliko drugačno. Včasih se je odločal vsak sam za svojo poslovalnico. To pot pa so se že usklajevali, ker bodo delali v enem podjetju, pa tudi način plačila bo drugačen. Odslej bodo čevlje v podjetju Peku kupovali, zato je večja skrb, ali bo izbira pravšnja. Pa ne samo to, prav se je treba odločati tudi zato, ker slabi kupna moč prebivalstva, rožnatih časov za trgovce pa najbrž še dolgo ne bo. Najprej bo treba obnoviti poru-
Nova podjetja
PEKO - DAL Split PEKO — ELEGANT Osijek PEKO ZAGREB Zagreb PEKO STYL Rijeka MODERNO Sarajevo PEKO - MAK Skopje
Bazenska konferenca: Naročanje modelov.
Poslovodje iz Reke in Istre.
Poslovodje iz Dalmacije v podjetju s sedežem v Splitu.
šene domove in nabaviti tisto kar je najbolj nujno. Vojna na Hrvaškem še ni končana. Škoda ne bo tako kmalu popravljena. Marsikdo je v napadih izgubil dom, avto. Poslovodja iz Osijeka, gospod Gol, ima močno poškodovano hišo, uničen avto. Marsikatero noč je že prespal v zaklonišču. Prav v času bazenske konference je Osijek spet doživljal »hudo uro«. Tudi Makedonci so zaskrbljeni poslušali radijska poročila. Prejšnji dan so zaprli meje, niso vedeli, kako se bodo vrnili domov.
Kolekcija je lepa. Novost je salonski program. Klasične visoke škornje izpodrivajo do gležnjev segajoči čevlji. V odnosu na modo se višina spušča.
Iz poslovalnice Vinkovci so prinesli dokaz o bombnem napadu s strelnim orožjem, ki ga ne bi smeli uporabljati. Drobec granate je preluknjal podplat mokasina.
Kegljanje
Pomembna zmaga
Mladinsko državno prvenstvo v kegljanju je prineslo Andreji Ribič veliko veselja in zmago. Po dveh dneh uspešnega nastopa je postala mladinska državna prvakinja. Tekmovanje je bilo v Celju. V 200 metih je podrla 861 kegljev, kar ji je prineslo zmago.
Andreja je začela kegljati pred tremi leti, kar tako, za rekreacijo. To je bilo v Tržiču. Že po enem letu je prerasla Tržič. Dve sezoni že igra za Triglav iz Kranja. Sezona traja od septembra do maja. Treningi so dvakrat tedensko, konec tedna pa so tekmovanja. Gre pa na vsako tekmovanje. Letos je še mladinka, prihodnjo sezono bo že članica. Članska konkurenca je veliko močnejša. Po naporni letošnji sezoni je njen velik uspeh tudi to, da je izbrana v člansko ekipo za svetovno prvenstvo, ki bo maja letos v Bratislavi. Tja bodo šle najboljše iz predhodnih tekmovanj in izbirnih tekem.
Na uvrstitev v ekipi ne računa preveč, ker je prestop iz mladinske v člansko ekipo
le prevelika razlika. Bo pa v Bratislavo po vsej verjetnosti odpotovala kot rezerva. Če pa bo na svetovnem prvenstvu tudi nastopila, pa bomo o njej še brali. Ko se
bo vrnila, nam bo povedala, kako je bilo.
Na vprašanje, kaj pomeni biti državna prvakinja, pa je povedala: »To je največ, kar si nekdo lahko želi. Lovorika je toliko lepša, ker sem prva državna prvakinja.«
Andreji k uspehu čestitamo in želimo še veliko, veliko dobrih metov.
Udeleženci seminarja o industrijski lastnini. Organiziral ga je Izobraževalni center Peko.
Projekt ekologija
Kam z odpadki
Osnovni cilj našega poslovanja je večja učinkovitost izvajanja nalog s kar najnižjimi stroški in večjimi prihodki. V dolgoročni in letni plan smo zapisali, da bomo vzpodbujali oblikovanje idej za nove projekte. V realizaciji imamo kar nekaj projektov, izredno pomemben je projekt EKOLOGIJA.
Gospodarska razvitost države se kaže tudi v tem, kako ravna z odpadki. Osnovna ideja, ki preveva zahodni svet že dalj časa in motivira sposobne poslovne ljudi, da se vključijo s kapitalom in znanjem v okolju prijazno proizvodnjo je, da mora stati za vsem sistemom recikliranja, predelave in odlaganja odpadkov možnost za dober posel.
Kako pa je pri nas v Sloveniji?
Ekologi opozarjajo, da se ob sedanji stopnji onesnaževanja okolja čez deset let posledic ne bo dalo več odpraviti. Ker pa je za čisto okolje potrebno veliko denarja, je situacija še toliko bolj pereča, saj vsi vemo, da obubožana podjetja tega seveda nimajo. Na žalost pa moramo pri nas ugotoviti še to, da Republika Slovenija nima oblikovanega nacionalnega programa na področju varstva okolja, sprejet še ni zakon na področju varstva okolja, zaživel ni SEP (Slovenski Ekološki Projekt) in je zaradi tega vse skupaj podvrženo še večji zmedi. Lansko jesen je ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora sicer objavilo javni mednarodni natečaj za izdelavo Integralnega Koncepta Ravnanja z Odpadki v Sloveniji (IKROS), vendar pa vseh 20 rešitev, kolikor jih je prispelo, ni pripomoglo k ureditvi tega problema. Mogoče je bil delni uspeh, vsaj v tem, da se je javnosti predstavilo naše kritično stanje na področju varstva okolja (trenutno v Sloveniji deponiramo okrog 90 % odpadkov), okrog 8 % jih recikliramo, cca. 2 % pa termično obdelamo). Prav tako bi marsikoga moralo zbuditi iz sladkega spanja dejstvo, da so vodilne institucije države Slovenije jasno in glasno dale vedeti, da si tudi na tem področju ne smemo le želeti vstopa v Evropo, ampak moramo zadostiti strogim predpisom ES, katere bo tudi naša država slej ko prej sprejela v celoti, kar pa za marsikoga ne bo lahko. K sreči je Ekologija, Go-
spodarjenje z odpadki, Waste Manegement ali kakorkoli že to imenujemo, poleg perečnosti problema, pravi hit, tako, da bomo tudi po tej zaslugi o vseh ukrepih (problemih) pravočasno obveščeni in se ne bomo mogli izgovarjati, če stvari ne bodo urejene.
Na razvoj Slovenije in njenega gospodarstva, se pravi tudi na nas v Peku, bodo gotovo zelo vplivali sodobni svetovni tokovi in razmišljanja, t. i. Eko-business že trka na naša vrata, ima pa svoje zakonitosti, katerim bo moralo biti zadoščeno:
—	v družbi bo moral biti dogovor med politiko, zakonodajo, proizvodnjo in potrošnjo, ki bo zagotavljal uspešen, vendar okolju prijazen razvoj;
—	postopoma (do roka) bo potrebno uvesti nove tehnologije, ki bodo okolju prijazne, temeljile pa bodo na obnovljivih virih in na možnostih recikliranja izrabljenih proizvodov;
—	k izboljšanju stanja peljejo le temeljite raziskave in razvoj ter kvalitetno osnovno in dopolnilno izobraževanje. Ne smemo si namreč zatiskati oči pred dejstvom, da smo Slovenci dokaj ekološko neosveščeni;
—	pridobiti bo potrebno mednarodni certifikat za sistem kakovosti, kar omogoča lažji prodor na tržišča v Zahodni Evropi in v svetu (izdelek z oznako okolju prijazno, izdano na podlagi predpisanih testiranj in ne lažno, ima še večjo vrednost); ipd.
Tudi pri nas v Peku so ekologija in ekološki problemi »na tapeti«, že skoraj vsak dan (problematika posebnih odpadkov, zdravju škodljive kemikalije, embalaža, ki je breme okolju, postaja preteklost. . .) in zavedati se moramo, da se bomo za svoje lepše in boljše okolje, predvsem bolj zdravo, morali potruditi sami in predvsem ne samo nekateri. Tudi na tem področju namreč velja, da je lažje preprečevati, kot pa zdraviti in
ne smemo si več privoščiti napak, ki smo si jih dovoljevali v preteklosti. Najbolj pereč problem tega so sodovi z raznimi odpadki, ki so dediščina nekakšnega nekontroliranega zbiranja oz. pospravljanja (vsebina iz manjših posod se je prelivala v 200 1 sodove). Zaradi tega je »novonastala« vsebina sodov tako nemogoča, da reciklaža ni možna. Edina rešitev je sežig, na področju Republike Slovenije pa ni seži-galne naprave (problematika jeseniških odpadkov — sežig na Finskem). Naše
Svobodni sindikat Peko je bil organizator letošnje SUŠTARIADE, zimskih iger v veleslalomu smučarjev usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. Tekmovanje je bilo 14. marca na Zelenici. Organizacija letošnjega tekmovanja je bila poverjena podjetju Konus iz Slovenskih Konjic, ki pa je v fazi preoblikovanja podjetja. Prva rezerva je bila Industrija usnja Vrhnika. Ker pa na smučiščih Ulovka ni bilo dovolj snega, je organizacijo in izvedbo tekmovanja prevzel Peko. Nastopilo je nekaj več kot sto smučarjev iz podjetij: ALPINA, IUV, KONUS, KOTO, PEKO, PLANIKA, TOKO, TRIO in UTOK. Najboljši so bili naši smučarji. Zmagali so v ženski, moški in skupni uvrstitvi.
Vrstni red: ŽENSKE do 30 let: 1. Andreja SOKLIČ PEKO, 2. Mojca Pečelin ALPINA, 3. Suzana Maselj PEKO, 4. Beti Jereb ALPINA, 5. Blanka Jerman PEKO, od 30 do 40 let: 1. Milena Dolčič PEKO, 2. Irena Lavrič PLANIKA, 3. Nada Tišler UTOK, 4. Ančka Kavčič ALPINA, 5. Metka Sova PEKO,
6.	Danica Gašperlin PEKO,
10.	Ivanka Štamcar PEKO, nad 40 let: 1. Majda Kramar, 2. Olga Benčina, 3. Polona Ahačič, vse PEKO, 4. Betka Modrijan IUV, 5. Ida Lesar PEKO, 7. Irena Meglič PEKO; MOŠKI do 30 let: L Dra-
»pospravljanje« bo tako končano takrat, ko bo postavljena sežigalna naprava in bomo plačali sežig odpadkov. Do tedaj pa bodo skladiščeni na tovarniškem dvorišču, kjer pa zaradi neustreznega skladiščenja (sodovi so nepokriti in zato podvrženi koroziji) stalno preti razlitje in s tem velik ekološki problem. Velika cena za lahkomiselnost in še večje opozorilo za nadaljnje delo. Ekologija se preprosto tiče nas vseh in tudi od tega je odvisna naša uspešnost.
Mojca Horvat, ing.
go Primožič, 2. Franc Meglič oba PEKO, 3. Tone Tavčar ALPINA, 4. Bojan Brglez KONUS, 8. Jani Žlindra,
9.	Matjaž Hafner, 13. Roman Šivic vsi PEKO, od 30 do 40 let: 1. Peter Perko, 2. Smiljan Josef oba PEKO, 3. Darko Slabe IUV, 4. Miro Klemen UTOK, 5. Marjan Valjavec, 10. Zdene Jerman, 18. Tone Primožič, 20. Silvo Medič vsi PEKO, od 40 do 50 let: L Stane Sova PEKO, 2. Rado Podobnik ALPINA, 3. Janez Langenvalter IUV, 4. Marjan Eigner TRIO, 5. Ferdo Meglič TRIO, 7. Lado Sedej,
9.	Dušan Ahačič, 13. Janez Benčina, 15. Bogdan Brodar vsi PEKO, nad 50 let: 1. Silvo Trček ALPINA, 2. Niko Hladnik PEKO, 3. Tone Kuhar KONUS, 4. Miloš Benčina IUV, 5. Pavel Hafner,
7.	Franc Grašič PEKO.
Vrstni red ekip: ŽENSKE: 1. PEKO 14 točk, 2. IUV
7	točk, 3. ALPINA 6. točk,
4.-5. PLANIKA, UTOK 5 točk, 6. TRIO 2 točki, 7.-8. KONUS, KOTO 1 točka; MOŠKI: 1. PEKO 25 točk, 2. ALPINA 20 točk, 3. IUV 17 točk,
4.	KONUS 11 točk, 5. UTOK
8	točk, 6.-7. TRIO, PLANIKA 6 točk, 8. KOTO 4 točke,
9.	TOKO-line 1 točka.
Ekipe skupno: 1. PEKO 39 točk, 2. ALPINA 26 točk,
3.	IUV 24 točk, 4. UTOK 13 točk, 5. KONUS 12 točk,
6.	PLANIKA 11 točk, 7. TRIO 8 točk, 8. KOTO 5 točk, 9. TOKO 1 točka.
Šuštariada 92
Lovorike za naše smučarje
Zahvale
Gregorjevo
»Uč u vodo«
nadaljevanje
V stenah so izrezali okenske in vratne odprtine in jih oblepili s prozornejšim papirjem (tudi za zavijanje čevljev v škatlah). Nazadnje so hišico še pobarvali z vodenimi barvicami, stene ponavadi oker, streho rdečo, okenca pa obrobili z rjavo ali zeleno barvo (peraški kamen). Bolj odporne so bile barve zamešane med škrob. Kadar je imel kdo več potrpljenja, se je potrudil izdelati še »gank« ali kakšen drug dodatek, zato ni čudno, da so izdelki današnjih šolarjev že prave umetnine, saj jim ponavadi pomagajo spretne roke očetov.
Okenske odprtine so morale biti vsaj toliko široke, da so lahko skoznje na podstavek zakapnili svečo. Ko je bila svečka prižgana, se je zdelo, kot da je nekdo doma ...
Tako so na predvečer Gregorja čevljarji v mraku prenehali z delom. Vajenci so se zbrali ob zgornjem mostu in se skupaj spustili do brega Tržiške Bistrice, nekaj metrov više od Prinčka, kjer so se poleti kopali. Tam so prižgali hišice in peharje in jih spustili po vodi. Ker je bila Bistrica spomladi precej visoka in deroča in bi hišice prehitro odneslo, so jih začeli privezovati na vrvico in šele čez nekaj časa spustili. Nekaj metrov niže je bil že jez, tako so lučke kaj kmalu »utonile« v vodi.
Na mostu so se vsako leto zbrali tudi »pvacarji« (Trži-čani iz mestnega jedra) in ostali občudovalci »žareče vode« (Kralov Pepe, elektrikar v pokoju, prav tako doma iz Gase, vendar na desnem bregu Bistrice, zdaj star že krepko čez 80 let). Pepe nam v svojem rokopisu sporoča tudi, da so to šego »hodili občudovat iz drugih pokrajin in dežel, da celo iz Egipta« (Glanzmanovi, lastniki Bombažne predilnice in tkalnice, so izvirali iz Trsta in so imeli v Egiptu posestvo bombaža).
Predno so čevljarski vajenci prerezali vrvice in spustili hišice, so se med seboj odločili, katera hišica je najlepša. »Strokovni odbor« ocenjevalcev so v spornih situacijah sestavljali njihovi mojstri. Zmagovalec je potem v bližnji gostilni »Pri Mažu« za nagrado dobil liter vina, ko
kustosinja etnologinja
Tita Ovsenar
so tega popili, je moral pa še sam »zanj’ga dat’«. Kadar je zmagal bolj reven vajenec, je veljala med njegovimi tovariši tiha kolegialnost, in ga zaradi revščine niso zasmehovali. Mojstri so jim na ta dan tudi alkoholne pijače spregledali, ob dobri kapljici so celo pozabili na post in tako kakšno zapeli. Tik pred drugo svetovno vojno so za take namene vežbali v pevskem zboru »Brencelj«, ki ga je vodil Metod Ahačič.
Tako že v obdobju med obema vojnama ne poznajo več kurjenja kresov, niti brezovih metel in papirnatih ladjic. Hišice so imenovali »gregorjeve hiš’ce«, peharje pa »cambohi«. Izraza »gre-gorčki« niso uporabljali. Vse se je dogajalo na Gregorja, saj so se takrat »tič ženil« in čeprav je že nekaj let svetila žarnica namesto luči na »gavge«, se je spodobilo vreči »uč u vodo«.
Tradicijo, ki se je še ohranjevala »v slavo prednikom in domovini« (Kralov Pepe) je prekinila nemška okupacija, ki je v večernih urah uvedla strogo policijsko uro.
V	povojni socialistični izgradnji so čevljarske delavnice v Gasi počasi propadale. Večini čevljarjem so nacionalizirali stroje in jih z njihovimi lastniki vred navezali na tovarno Peko. Nekaj čevljarjev se je zaradi spremenjenih povojnih razmer tudi izselilo, ob levem bregu Bistrice pod Za Virjem pa je nova oblast speljala Cankarjevo cesto, na račun katere je bilo podrtih več hiš in delavnic. Gasa je bila tudi blizu župnijske cerkve. Novi oblastniki so poleg tega, da so spremenili življenjsko okolje čevljarjev, običaj povezovali s krščansko vero in ga prepovedali.
V	70-tih letih so se izdelovanja hišic in spuščanja »gregorčkov« spet spomnili v tržiškem Turističnem društvu in spodbujali tehnično dejavnost na treh osnovnih šolah. Ker pa ob tem niso razvijali tudi domoznansko vzgojo, se je marsikaj pozabilo in preoblikovalo. Naloga Tržiškega muzeja je in bo, da razišče vse podrobnosti okrog razvoja tega priljubljenega običaja in ga v pristni podobi vrne domačim in tujim ljubiteljem ljudskega izročila, pa čeprav v obliki turistične prireditve.
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka GUMOPLAST za darilo in lepe besede.
Vsem želim še veliko delovnih uspehov.
Ignac Bohinc
Sodelavkam in sodelavcem oddelka 549 in 540 se ob odhodu v pokoj naj lepše zahvaljujem za prelepo darilo, ki mi bo drag spomin.
Vsem skupaj želim še veliko delovnih in življenjskih uspehov.
Klara Primožič
Ob odhodu iz vaše sredine se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam iz šivalnice za lepo darilo in vam želim še veliko delovnih uspehov, medsebojnega razumevanja in zadovoljstva.
Ivanka Telepeček
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov, kontrole in dispozicij skega oddelka za prelepo darilo', ki mi bo drag spomin na leta, ki smo jih preživeli skupaj.
Vsem želim veliko zdravja in delovnih uspehov.
Mari Kadak
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka 510 iskreno zahvaljujem za prelepo darilo, s katerim se vas bom vedno spominjala. Vsem želim še naprej veliko zdravja, sreče in delovnih uspehov.
Joži Pintarič
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz obrata družbene prehrane za darilo in izrečene besede ob slovesu. Želim vam še veliko delovnih uspehov in vsem še enkrat naj lepša hvala.
Anči Ruparčič
Sodelavkam iz šivalnice 512/5 se iskreno zahvaljujem za lepo darilo ob odhodu v pokoj in želim veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.
Dora Praprotnik
Prisrčna hvala sodelavkam in sodelavcem za prelepa darila ob odhodu v pokoj.
Vsem veliko zdravja, zadovoljstva in delovnih uspehov.
Brigita Perko
Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem RPS-a zahvaljujeva za lepa darila in prijetno slovo.
Celotnemu kolektivu pa želiva še veliko delovnih uspehov.
Dani in Magda
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem, ki so mi to omogočili. Posebej se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz GUMO-PLAST-A ter Mojci, Jani in Heli za prelepa darila, ki mi bodo drag spomin.
Vsem želim uspešno delo in dobro medsebojno sodelovanje.
Pavla Čebron
Ob izgubi drage mame IVANKE ŽNIDARIČ se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem oddelka 602 in 569 za podarjeno cvetje in denarno pomoč.
Hvala tudi vsem ostalim za izrečena sožalja, hčerka Erika Hočevar in sin Franci Žnidarič z družinama
Ob izgubi mojega očeta VALENTINA MARINŠKA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem montažnega oddelka 523 za denarno pomoč in izražena sožalja.
Enako hvala podjetju za pismeno sožalje.
sin Miha z družino
Ob smrti dragega očeta LUDVIKA BITEŽNIKA se zahvaljujem sodelavcem orodjarne za denarno pomoč in izrečena sožalja.
sin Srečo z družino
Tečaj za gasilce
Od 10. 1. 1992 do 24.3. 1992 je potekal tečaj za pridobitev čina »izprašani gasilec«, ki smo ga organizirali v sodelovanju z izobraževalnim centrom PEKO. Tečaja se je udeležilo 9 gasilcev IGD PEKO, 3 gasilci LEŠE in 2 gasilca IGD TOKOS. Tečaj je obsegal 84 ur predavanj in praktičnih vaj. Na njem so se kandidati seznanili z organizacijo prostovoljnega gasilstva, s predpisi, ki urejajo požarno varnost, z organizacijo in nalogami CZ, z osnovami nudenja prve pomoči pri intervencijah na po-žariščih in ob elementarnih nesrečah, z osnovami gorenja in gašenja, z osnovami požarne preventive, z grad-
benimi konstrukcij ami in vodnimi viri, z gasilsko tehniko, z osnovnimi značilnostmi o procesu gašenja in o uporabi opreme in sredstev za gašenje, reševanju in zaščito. Ko so bila dokaj obsežna predavanja zaključena, so morali kandidati opraviti še izpite iz devetih predmetov.
Tečajnikom, ki so uspešno zaključili tečaj ISKRENO
Čestitamo.
Ob koncu naj omenim še to, da je SEIFERT JOŽE za svoje požrtvovalno delo dobil republiško priznanje GASILSKA PLAMENICA II. STOPNJE.
Jani Žlindra
Kje bomo preživljali dopust?
V Čevljarjevih obvestilih smo objavili razpis za letovanja v počitniških enotah Peko. Letovali boste lahko v Umagu, Novigradu, Poreču, Vrsarju, Puli ali Atomskih toplicah v prikolicah, v Sti-nici pa imamo garsonjere.
Počitniške enote bodo pripravljene za letovanje od 25. junija do konca avgusta. Kako varno bo letovati ob
morju, bo presodil vsak sam. Napovedi so sicer obetavne, tako množičnega obiska kot so bili v Istri vajeni pretekla leta, pa prav gotovo letos ne bo. Med Istro in Slovenijo je državna meja, cene pa so še kar naprej v DEM.
Če se boste odločili za letovanje, oddajte prijavnico v referatu za družbeni standard (g. Lojze Hostnik).
Medicinsko programirani oddih
Čatež tudi letos
Tudi letošnje leto bomo nadaljevali z medicinsko programiranim aktivnim oddihom. Po dve skupini bosta odšli v Čatež v spomladanskem (maj, junij) in jesenskem terminu (september).
V referatu za družbeni
standard zbirajo prijave. Kandidat mora imeti deset let delovne dobe v Peku, glede na aktivnost mora biti tudi zdrav. Stroški, ki jih prispeva posameznik, znašajo 30 % celotnega zneska, plača pa se v treh obrokih.
Naši petdesetletniki
Ob lepem življenjskem jubileju iskreno čestitamo: ELZI KRAPEŽ in LJUDMILI PODGORŠEK iz šivalnice 512
MARIJI SMOLEJ iz obrata Ormož VILMI ANTOLIČ iz vzorčne šivalnice 501.
Tovarna obutve »Peko« Tržič objavlja na osnovi sprejetih planov
RAZPIS
Kadrovskih štipendij in Izobraževanja ob delu za šolsko leto 1992/93
1. RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ
Poklic	Stopnja zahtevnosti	Število štipendij
— dipl. inž. računalništva		
programska oprema	VII	1
— dipl. inž. usnjar, pred.		
tehnologije	VII	2
— inž. usnjarsko		
predelovalne tehn.	VI	4
— obutveni tehnik — Tržič	V	5
— obutveni tehnik —		
Trbovlje	V	1
— izdel. sp. del. obutve in		
sest.	IV	4
— izdel. zg. del. obutve —		
Tržič	IV	4
— izdel. zg. del. obutve —		
Trbovlje	IV	1
Skupaj		22
2. RAZPIS IZOBRAŽEVANJE OB DELU		
Poklic	Stopnja	Število
	zahtevnosti	štipendij
— podiplomsko		
izobraževanje	VII/2	2
— dipl. ekonomist	VII	1
— dipl. org. dela —		
informatik	VII	1
— ekonomist	VI	2
— inž. elektrotehnike	VI	1
— org. dela — proizvodnja	VI	2
— trgovinski poslovodja	V	1
Skupaj		10
Prijave za razpis sprejema Tovarna obutve »Peko« Tržič, Kadrovski sektor, Izobraževalni center DO 22. JUNIJA 1992.
Kandidati za kadrovske štipendije poleg izpolnjenega obrazca SPN-1, predložijo še zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih in potrdilo o vpisu.
Zaposleni, ki nameravajo študirati ob delu, poleg prošnje predložijo zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih in potrdilo o vpisu.
Dodatne informacije lahko dobite v Izobraževalnem centru Peko, zato pričakujemo, da boste prijave, prošnje in ostalo dokumentacijo oddali osebno.
čevljar
Glasilo tovarne obutve »PEKO« Tržič p. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230: — Tisk: Tiskarna PEKO — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4000 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani podjetja, upokojenci in štipendisti brezplačno.
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Slovenije št. 23/23-92, z dne 4. 2.1992 šteje glasilo ČEVLJAR med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji