-J U l II Mira Awad * * na tržaškem Velikem trgu pela za mir \ } Paul Schrader v Gorici: »Satelitska televizija telovadnica za mlade scenariste« / 13 Tržaški župan Dipiazza: Križ je prava oaza miru in takšen naj tudi ostane Kolesarstvo je znova pod hudim udarom: Danilo Di Luca vpleten v novo dopinško afero >/16 Primorski »Čim več pravic, tem bolje« Aljoša Gašperlin Italijanski zunanji minister Franco Frattini je včeraj v Trstu govoril o več temah. Toda v ospredju je bil razvoj tega srednjeevropskega območja, pri katerem morajo sodelovati vsi, začenši s Slovenijo in Italijo. Za to se je zavzel deželni predsednik Renzo Tondo med torkovim obiskom v Ljubljani, to je včeraj ponovil Frattini. Razvoj evroregije in kje bo njena prestolnica Tonda (trenutno) ne zanima. Pomembno je skupno prizadevanje za razvoj čezmejnega območja. Frat-tini je včeraj dodal, da se mora to območje razviti na podlagi »ambiciozne vsebine«, ki jo je treba sestaviti skupaj s tujimi partnerji. S Slovenijo razpravljamo o najboljši poti, pravi Frattini, dežela Furlanija-julij-ska krajina pa naj bo gospodarsko, družbeno in kulturno stičišče. Končno je postalo jasno na vseh ravneh, da morata imeti glavno besedo dialog med državama in skupno reševanje težav, ki jih še zlasti v kriznem obdobju ni malo. Predvsem pa je jasno, da Rim in Ljubljana v dvostranskih odnosih oz. dogovarjanju ne gresta več mimo manjšin. Nasprotno, slovenska narodna skupnost v Italiji in italijanska v Sloveniji in na Hrvaškem sta postali v mednarodnih odnosih že ključnega pomena. Frattini je gospodarski, družbeni in kulturni razvoj tega medregijskega območja (naj bo to evroregija ali kaj drugega) neločljivo povezal s prisotnostjo manjšin in jamčenja njihovih pravic. Manjšine so vselej razvojni faktor, je poudaril minister, in so temeljnega pomena za stik med tradicijami, zgodovino, kulturami in jeziki. Zato so tudi še kako pomembne za gospodarski razvoj območja, ki je danes brez meja. Zaščitni zakoni in normativi so v tem smislu sredstvo za spodbujanje razvoja. Pravice manjšin so dodana vrednost, ki jih ne smemo čim več omejevati, kvečjemu le oplemenititi. Več pravic je, tem boljše je, je naglasil Frattini. Slovenska manjšina je torej za ministra pomemben faktor za razvoj. Tondovo zagotovilo slovenskemu ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanu Žekšu, da bo skušal ohraniti vsaj enaka finančna sredstva za manjšino, je že bilo spodbudno. Temu so včeraj sledile besede italijanskega ministra. Niso bile ekonomskega značaja, ampak političnega. Zato so še pomembnejše. dnevnik ČETRTEK, 23. JULIJA 2009_ Št. 173 (19.572) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Po oceni Nacionalnega sveta za gospodarstvo in delo (CNEL) Pol milijona delovnih mest v nevarnosti Potrebna bi bila okrepitev socialnih blažilcev, a vlada okleva TRST - Obisk zunanjega ministra Franca Frattinija Mimo manjšin ne gre Frattini je tudi odgovoril slovenskemu premierju Pahorju glede plinskega terminala TRST - Vloga slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske v Sloveniji in na Hrvaškem pri razvoju čezmejnega območja, plinski terminal v Žavljah ter nuklearka v Krškem so bili v ospredju na predstavitvi študije o severnem Jadranu, na kateri je posegel zunanji minister Franco Fratti- ni. Srečanja, ki je bilo na tržaški Trgovinski zbornici, se je udeležil tudi deželni predsednik Renzo Tondo. Na 6. strani RIM - Do konca tega leta bi delovno mesto zaradi gospodarske krize lahko izgubilo pol milijona ljudi. Tako ugotavlja poročilo o trgu dela, ki ga je včeraj objavil Nacionalni svet za gospodarstvo in delo (CNEL). Po njegovi oceni bo z vidika zaposlitve najbolj kritično obdobje od konca tega leta do prvih mesecev prihodnjega. Zato svetuje vladi in parlamentu, naj še okrepi sistem socialnih blažilcev. Vlada pa na to uho za zdaj ne sliši, saj zakonski odlok, ki ga je nedavno odobrila in ki je zdaj v obravnavi v poslanski zbornici, ne prinaša nič novega na tem področju. Na 5. strani V FJK izreden porast dopolnilne blagajne Na 3. strani Trst: razprava o regulacijskem načrtu Na 7. strani Avtomobil trčil v tovornjak pri Moščenicah Na 12. strani V Gorici bodo obnovili luknjaste ceste in pločnike Na 12. strani Dramatična rast brezposelnih na Koroškem Na 2. strani UMETNOSTNO KOTALKANJE - Svetovne igre Tanja Romano je nepremagljiva »J-T." ÜKHI M« tU 1 UdOlUHTl H C UNI r IdONAWO citri hu» i 2 Četrtek, 23. julija 2009 / LJUBLJANA CELOVEC - Koroška zaostaja za vsemi ostalimi avstrijskimi deželami Dramatična rast brezposelnih ^p™" na avstrijskem Koroškem Socialni partnerji obtožujejo deželno politiko, da ni sposobna ukrepanja za hrabrost LJUBLJANA - Današnje odlikovanje je namenjeno vsej slovenski javnosti v razmislek o tem, da imamo odlično policijo, ki jo moramo spoštovati, in da moramo posameznike, ki se izkažejo v policijskem delu, spoštovati še posebej, je dejal predsednik republike Danilo Türk ob podelitvi medalje za hrabrost policistu Alešu Cesarju. Cesar je s svojim profesionalnim in odločnim dejanjem preprečil atentat, teroristično dejanje in s tem ravnanjem pokazal, kako profesionalno, odločno in zbrano in predvsem učinkovito ravna naša policija, je poudaril Türk. V Sloveniji že dolgo živimo v miru in varnosti ter smo navajeni, da na varnost gledamo kot na nekaj, kar nam enostavno pripada, ocenjuje predsednik države. Ob tem je dodal, da je varnost odvisna od mnogih profesionalnih ljudi, ki delajo vsak dan in ki delajo neopazno. In prav njihova neopaznost je tudi naše najboljše zagotovilo varnosti, poudarja Türk. Varnost moramo razumeti v vseh dimenzijah, je še poudaril in pri tem izpostavil preprečevanje nevarnosti in preventivno ukrepanje za zagotavljanje varnosti. Predsednik državnega zbora Pavel Gantar pa je v izjavi za medi- ~ i . ~ — je po podelitvi odlikovanja ocenil, da PORTOROŽ - Ob sodelovanju ZSKD in JSKD do sobote poteka mladinski Intercampus je potrebno primerno obeležiti in iz- _ B0BB 011 postaviti izjemna dejanja posamez- Mednarodni glasbeni laboratorij s™ mnenju je prav, da je Cesar dobil tu- Danes ob 20. uri prvi koncert na Tartinijevem trgu v Piranu, v soboto ob 18. uri zaključni koncert na Trgu Marconi v Miljah di materialno nagrado, hkrati pa ie CELOVEC - Socialni partnerji na Koroškem, torej zastopniki delojemalcev na eni in zastopniki gospodarstva na drugi strani, v času gospodarske krize vlečejo za skupno vrv, obenem pa postavljajo nedejavno deželno politiko pod hud pritisk. Na tiskovni konferenci so včeraj v Celovcu med drugim sporočili. da so se -brez politike - dogovorili za ublažitev posledic gospodarske krize, kajti kazalci kažejo da je treba ukrepati. Tako Koroška zaostaja za skoraj vsemi avstrijskimi zveznimi deželami na skoraj vseh področjih, število brezposelnih je v prvi polovici letošnjega leta na Koroškem bolj naraslo kakor v vseh ostalih zveznih deželah. Obenem so predstavniki socialnih partnerjev, sindikata, urada za zaposlovanje in industrije na posebnem sestanku zahtevali, naj deželna politika končno pokaže »več resnosti« pri reševanju posledic svetovne gospodarske krize. Kot je dejal predsednik zveze indu-strijcev na Koroškem Othmar Petschnig, se je gospodarska rast zadnjih deset let izničila v komaj dveh kvartalih, dno krize pa po njegovih besedah še zdaleč ni doseženo. Predsednik gospodarske zbornice za Koroško Franz Pacher pa je med najbolj pereče probleme uvrstil dramatičen upad na področju izvoza in visoko brezposelnost - še zlasti med mladimi. Svoje ogorčenje pa je še posebej izrazil »nad lahkomiselnostjo, s katero se deželna politika srečuje s pojavi gospodarske krize in ji očital, da ni zaslediti učinkovitih ukrepov proti ublažitvi težavnega položaja. Kot je znano, je bil prvotno načrto- van vsekoroški vrh s političnimi predstavniki v obliki izredne seje deželne vlade, toda je tega pred dnevi odpovedal deželni glavar Gerhard Dörfler. Predsednik delavske zbornice Günter Goach je nato očital deželni politiki, da prezira socialne partnerje. Deželna palača v Celovcu Očitno pod pritiskom socialnih partnerjev je Dörfler za danes le sklical sestanek deželne politike (brez socialnih partnerjev), na katerem hoče skupaj z ostalimi člani deželne vlade predstaviti ukrepe za ublažitev posledic gospodarske krize Ivan Lukan V nedeljo, 19. 7. se je v portoroškem dijaškem domu pričel 5. Mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zveze slovenskih kulturnih društev. Do sobote, 25. 7. se tam glasbeno izobražuje več kot sedemdeset mladih glasbenikov in glasbenic med 9. in 18. letom glasbenih in godbeniških šol Furlanije - Julijske krajine in iz Slovenije. Na letošnji izvedbi so prisotni učenci skoraj dvajsetih šol in orkestrov. Intenzivne vaje potekajo dvakrat dnevno po posameznih sekcijah inštrumentov, sledi pa še igranje v orkestru. Mladinski orkester v tednu dni naštu-dira pester program, s katerim nastopa v Sloveniji in Italiji. Letos vodi orkester dirigent prof. Tomaž Kmetič. Da je Intercampus nadvse priljubljena oblika dela in druženja, pričajo udeleženci, ki se vsako leto znova vračajo med prijatelje. Letos je h kampusu pristopilo več mlajših glasbenikov, ki se bodo prvič udeležili izobraževanja. Čeprav je delo zahtevno, mladim ostane tudi nekaj časa za razvedrilo in prijetno kopanje na portoroški plaži. Danes ob 20. uri bo Mladinski orkester Intercampus izvedel svoj prvi letošnji koncert na Tartinije-vem trgu v Piranu. Prireditev, ki poteka v sodelovanju z Območno izpostavo JSKD, je podprla Občina Piran. Projekt se bo zaključil s koncertom, ki bo v soboto, 25. 7. ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah (TS). S programom slovenskih in tujih skladb od klasike do znanih glasbenih kulis pa vse do pravega »festivala« zabavne glasbe bo MO Intercampus očaral svojo zvesto in novo občinstvo. Miljski koncert v okviru niza »Milje pod zvezdami« so podprli Občina Milje, Društvo Slovencev miljske občine ter Avtonomna dežela FJK in Zadružna kraška banka. Organizatorji pobude se zahvaljujejo in vljudno vabijo na prijetna glasbena večera. (rsc) • v' ..r":'r -V-- g» ^jfk « Mladi glasbeniki med vajo pripomnil, da je višina nagrade razmeroma nizka, zato obžaluje, da pravilnik določa takšno višino nagrade. »Želel bi si, da je to več,« je dejal. Policist Cesar je 10. julija sodeloval pri preprečitvi eksplozije bombe na policijski postaji v Dobo-vi in pri prijetju osumljenca za poskus napada na premiera Boruta Pahorja. Türk je policista odlikoval za »izjemno hrabrost pri reševanju ljudi in premoženja, ob kateri je v nevarnost izpostavil svoje življenje«. Policiste, ki so sodelovali pri akciji na Postaji mejne policije Do-bova, pa so že 14. julija sprejeli premier Borut Pahor, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in v. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek. (STA) ŠPETER - Odbor Briško-beneške gorske skupnosti na zatožni klopi Javni tožilec vložil tožbo proti odbornikom zaradi domnevno previsoke plače direktorja Vhod v poslopje Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda v Špetru ŠPETER - Upravni odbor Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda, ki je leta 2003 za generalnega direktorja imenoval bivšega tajnika ukinjenih gorskih skupnosti za Terske doline in Brda Iva De Gregoria in se z njim dogovoril za previsoko letno plačo, naj bi ustanovo oškodoval za približno 300.000 evrov. Tako trdi javni tožilec, ki je na deželno računsko sodišče vložil zahtevo, naj bivši generalni direktor, predsednik Adriano Corsi, bivši odborniki Renato Picogna, Giuseppe Blasetig, Loris Agosto in Giuseppe Sibau ter funkcionar Duilio Cosatto povzročeno škodo poravnajo. Proces bi se moral, kot kaže, začeti oktobra. Če bo sodišče obtožence spoznalo za krive in ugodilo zahtevi javnega tožilca, bi moral De Gregorio vrniti kar 90.000 evrov, člani upravnega odbora pa po 36.000 evrov. Corsi bi moral ob tem plačati še dodatnih 6.000 evrov (skupno 42.000) zaradi svoje predsedniške vloge, dodatnih 12.000 evrov (skupno 48.000) pa odbornik Picogna, ki je avtor odloka, s katerim so generalnemu direktorju zvišali letno plačo. Za Dui-lia Cosatta, ki je glede poviška izdal pozitivno tehnično mnenje, pa bi kazen v primeru obsodbe znašala 12.000 evrov. Javni tožilec se je obregnil že ob sam postopek imenovanja generalnega direktorja. Pri izbiri naj ne bi bili upoštevani ne Di Gregoriov življenjepis, ne tisti drugih možnih kandidatov. Odbor pa naj z njim ne bi sklenil nobene pogodbe, ki bi lahko upravičila tako visoko plačo. Kljub zahtevam javnega tožilca pa nekatere izmed protagonistov še vedno preveva zmeren optimizem. Župan Podutane Giuseppe Sibau je na primer prepričan, da bi bilo res čudno in nesmiselno, če bi računsko sodišče vse, ki so v zadevo vpleteni, obsodilo. »Mislim, da bo na primer zelo težko dokazati, da sem sam česa kriv. Ko sem bil zadolžen za osebje, sem po preverjanjih na drugih javnih upravah ugotovil, da prejema De Gregorio plačo, ki je previsoka. O tem sem s pismom takoj obvestil predsednika gorske skupnosti. Mogoče je bilo narobe le to, da nisem pisma poslal v vednost tudi računskemu sodišču. Zdaj mi vsekakor ne preostane drugega, kot da počakam na začetek procesa.« Tudi Giuseppe Blasetig pričakuje, da ga ne bodo obsodili, ukvarjanje z zadevo pa je prepustil svojemu odvetniku. (NM) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 23. julija 2009 3 GOSPODASKA KRIZA - Predstavili podatke deželnega urada za delo V prvih šestih mesecih 2009 več ur dopolnilne blagajne kot leta 2008, Najhuje v pokrajinah Videm in Pordenon - FJK solidna na področju izvoza TRST - V zadnjih mesecih smo se privadili poročilom o gospodarski krizi, vsem pa najbrž ni lahko razumeti njenih realnih razsežnosti. V vsakdanjem življenju ni vedno jasno, s kakšno silo je ekonomska kriza udarila tudi v Furlani-ji-Julijski krajini. Nedvoumne podatke pa so včeraj predstavili na tiskovni konferenci, ki jo je uvedla odbornica za delo, univerzo in raziskovanje Alessia Rosolen. Ti podatki govorijo o neverjetni porasti prošenj za socialne blažilce, v prvi vrsti za dopolnilno blagajno. Samo v drugem tro-mesečju leta 2009 je število ur dopolnilne blagajne preseglo štiri milijone, kar je več kot v vsem letu 2008! Največji porast so zabeležili maja meseca (dodeljenih je bilo kar 1.646.657 ur); po dopolnilni blagajni so v prvi polovici leta posegla predvsem podjetja v pokrajinah Videm in Pordenon. Ti dve pokrajini sami porabita 80% vseh razpoložljivih ur, kar je posledica krize, v katero so zašla številna tamkajšnja srednja in velika podjetja (na primer Safilo). V deželnem merilu se najhuje vsekakor godi zaposlenim v mehaničnem in lesnem sektorju, zanimiv pa je tudi podatek, ki kaže na to, da se socialnih blažilcev poslužujejo povečini moški: to pa zato, ker imajo ženske običajno slabše delavne pogoje, ki ne predvidevajo blažilcev. A tudi podatek o zaposlovanju: v prvem semestru 2009 je število zaposlenih v deželi padlo za sko- Deželna odbornica Alessia Rosolen in skrb vzbujajoč graf o urah dopolnilne blagajne, ki so bile v zadnjem letu izplačane v FJK kroma raj 25%, najhuje pa so jo skupili državljani novih članic EU in držav, ki niso še članice: -36%! Odbornica pa je kljub temu prepričana, da je najhujše za nami. Svoje misli je podprla s podatkom, da so junija 2009, v primerjavi z majem 2009, zabeležili upad dopolnilne blagajne: -14% ...a še vedno skoraj poldrugi milijon dodeljenih ur, kar je druga najvišja vsota v zadnjih osemnajstih mesecih. Minister Sac- coni je med nedavnim obiskom v deželi vsekakor obljubil razpoložljivost po zvišanju dotacij, ki so namenjene dopolnilni blagajni. Na včerajšnji tiskovni konferenci so podrobno poročilo tako o svetovni kot o deželni gospodarski krizi predstavili predstavniki podjetja Greta iz Benetk in deželne agencije za delo. Upanje vzbujajo projekcije, da bi deželni bruto domači proizvod (BDP) moral naslednje le- to začeti ponovno rasti. Delno zato, ker tudi sosednji državi Avstrija in Slovenija kažeta na ponoven zagon, kar lahko pozitivno vpliva tudi na deželno ekonomijo. Omembe vreden je tudi podatek, da FJK ohranja svoje standarde na področju izvoza, ki je trenutno usmerjen predvsem na azijska oziroma zunaj evropska tržišča: naša dežela je na tem področju najboljša v severno-vzhodni Italiji in četrta na državnem nivoju. (pd) KMETOVALCI Protest tudi na meji na Kokovem TRBIŽ - Približno tisoč kmetov iz Furlanije-Julijske krajine in Veneta je včeraj protestiralo na italijansko-avstrij-ski meji na Kokovem. Protestno pobudo je priredilo vse-državno združenje Coldiretti, da bi opozorilo javnost na vprašanje mleka in mlečnih izdelkov. Mnogi v Italiji namreč kupujejo mleko v tujini in ga potem v državi prodajajo kot italijansko mleko, kar velja tudi za mlečne izdelke. Protesta (danes bo v Rimu o tem problemu vsedržavna manifestacija) se je udeležil tudi deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino, ki je dejal, da gre za pravi škandal, ki oškoduje ne samo kmete in živinorejce, temveč tudi vse italijanske potrošnike. Za to kar se dogaja so po odbornikovem prepričanju neposredno krive predvsem velike multinacionalne družbe, ki pogojujejo tržišče. Solidarnost protestnikom je izrazil tudi predsednik deželnega odbora FJK Renzo Ton-do. Coldiretti je protestno akcijo imenoval »operacija resnica«, izvedli pa jo bodo tudi na drugih mejnih prehodih. /vliMia S M. C. Ponudba velja od 23. julija do 1. avgusta Delovni čas: pon. 8.30-13.00 tor.-sob. 8.30-19.00 V nedeljo zaprlo 3ra 5 00 €/kg Omehčalec ml €/liter Odmaščevalec Marsiglia spray Fernetiči, 24 - REPENTABOR - tel. 04D 2176832 4 Sreda, 22. julija 2009 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Kdo je bil Angelo Katica? JoZe Pirjevec Miro Košuta pravi, da je potreboval kar nekaj časa, preden se je odločil urediti zapiske svojega očeta in jih preoblikovati v pripoved. Sedaj imamo »Spomine Angla Katice« (Skoraj družinski roman) pred sabo in avtorjema moramo biti hvaležni. Gre namreč za knjigo, ki kliče v spomin generacijo naših očetov in dedov s prvinsko pristnostjo, kakršno zmoreta samo sinovska ljubezen in izbrušena virtuoznost umetnika, ki se spozna na svoj posel. Kdo je bil Angelo Katica? Kriški fant, rojen na začetku prejšnjega stoletja še v času, ko nihče še ni niti pomislil, da bo kmalu konec stare Avstrije. Fant, pozneje mož, ki je bil deležen v naslednjih desetletjih vseh križev in težav, porazov in zmag komaj minule preteklosti. Kako brati njegovo zgodbo? Kot izpoved vaš-čana enega od najznačilnejših ribiških naselij našega obmorskega Krasa, a tudi kot pričevanje velikih zgodovinskih sprememb, ki so jih vnesli vanj prva svetovna vojna, prihod Italije, vzpon fašizma, druga svetovna vojna, odporništvo, boj za meje po letu 1945, anglo-ameriška vojaška uprava in razkol med Titom in Stalinom leta 1948. Z ene stani gre za pripoved, ki človeku mojih let neizbežno kliče v spomin svet od včeraj, priokus katerega se mi je zdel skora izgubljen, a je še živ, če pride do pravega dražljaja, ki ga zna obuditi. Ob branju Košutove knjige se nisem mogel izogniti spominu na lastnega očeta, na njegovo besedišče in zgodbe. Na primer na tisto, ko so ga stric Peter in njegovi prijatelji izzvali, ali je dovolj pogumen, da gre opolnoči na sežansko pokopališče in tam prižge svečo na družinskem grobu. Moj oče - štirinajst, petnajstleten - je res šel, svečo prižgal, nato pa skoraj umrl od strahu, ko je na vhodu na pokopališče nenadoma srečal v črno oblečeno starko. Čudaška žena je imela navado, da je hodila obiskovat svoje pokojne ob tem nenavadnem času. Očitno je imelo pokopališče v življenju naših prednikov, pomembnejšo vlogo, kakršno ima v našem. Okrog njega, okrog »vahtanja« mrtvih, so se v dobi, ko še ni bilo televizije, tudi radia ne, spletale najrazličnejše zgodbe, napol srhljive, napol zabavne, ki so vsekakor popestrile enolični vsakdan. »Neki dan smo se zmenili z dvema prijateljema, da bomo ostrašili so- sedi, mater in hčer, ki sta hodili vsak večer prek pokopališča do mostu na reki Judrio. Postavimo se na grapo pred vrata pokopališča, a ko sta prišli mimo, sem skočil ven. Oni sta se objeli in obstali, onadva pa sta pobegnila, tako da sem ostal sam in jih tolažil, da sta prišli malo k sebi. Ustrašil sem se, da ju je zadela kap, vendar je šlo vse prav, ker sta bili dobri. Če bi me naznanili, bi gotovo plačal šest mesecev. Nikdar več ne bi ustrašil za šalo nobenega.« Poleg takšnih in drugačnih epizod, pa se je v zgodbi Angela Katice mogoče soočati še z veliko dramo, ki so jo naši ljudje doživeli, ko je prišla Italija v naše kraje. Kajti na revščino, ki jih je tradicionalno pestila, se je cepilo še nasilje, katerega niso bili vajeni. Nasilje in brezpravnost sta prišli kor strašna ujma, ki se ji praktično ni bilo mogoče izogniti. In tako se je tudi nedolžni Angelo znašel v zaporu, nato pa na vlaku, usmerjenem na jug v daljni Pisticci. »V lisicah so nas vkrcali na vlak v posebno kabino. Na postaji je bilo takoj polno mlekaric iz Križa, ki so gledale in pozdravljale. Odpeljali smo se z brzovlakom, zato se v Križu ni ustavil, a na postaji me je pozdravljalo mnogo vaščanov in moja sinova in Maks Tence, ki me je imel rad že iz mladih let. Mati in žena sta me čakali na Biviu. Prinesli sta mi hrano in oblačilo. Mislil sem, da bo žena znorela od žalosti in joka, tolažila sta jo prijatelj Toni Zarja iz Nabrežine in Mati. Tako sem se poslovil 20. novembra 1942 ob 14. uri«. Sledila so leta »konfina«, borbe v prekomorskih brigadah, povratek domov, nato pa še informbirojski razkol, ki je zarezal v vaško skupnost z bridkostjo kirurškega skalpela. »Titovcu« Angelu Katici je celo grozilo, da ga bodo bivši »tovariši« obesili, ker je stopil na napačno stran. Naj sklenem še z eno »mrtvaško« zgodbo. Tisto o Ančki, ki je ležala na parah v sobi, katere trhlo tramovje se je nenadoma podrlo pod težo ljudi, zbranih za zadnje slovo. Ančko je vrglo iz krste ravno tatu v objem: »Dej, dej Ančka, tu ne moremo plesat! Ma ona me je primla prov okuli vratu«. Nazadnje so možje zravnali krsto in vanjo znova položili pokojno. Tata, ki ji je popravil lase s čela, pa je svojo pripoved končal: »Ma meni se zdi, da ji je šlo na smeh!«. VREME OB KONCU TEDNA Zelo vroč zrak, v soboto pa ohladitev Darko Bradassi_ Izrazita vročinska advekcja severnoafriškega zraka, ki je v preteklih dneh zajela južne predele Španije in Francije ter osrednje predele Italije, bo v prihodnjih urah obrobno dosegla tudi naše kraje. Predvsem v Španiji je živo srebro marsikje na jugu države preseglo 40 stopinj Celzija. Najbolj vroč zrak bo na našem območju zajel predvsem vzhodne predele Slovenije, pri nas bo ozračje nekoliko manj vroče. Razlika v temperaturi med Prekmur-jem in Furlanijo Julijsko krajino bo v prihodnjih urah precejšnja in bo predvsem v prostem ozračju presegala 5 stopinj Celzija. Nad vzhodom Slovenije danes pričakujemo na višini okrog 1500 metrov v prostem ozračju temperature do okrog 24 stopinj Celzija, kar pomeni, da se bo živosrebrni stolpec v prizemlju lahko ponekod približal 40 stopinjam Celzija. V Furlaniji Julijski krajini pa bo na isti višini do okrog 19 stopinj Celzija, v prizemlju zato pričakujemo najvišje vrednosti do okrog 35 stopinj Celzija. Advekcija severnoafriškega zraka, ki priteka proti severnemu Sredozemlju z okrepljenimi jugozahodnimi tokovi, je izrazita, toda bo dosegla predvsem kraje nekoliko bolj južno od nas. Kakorkoli že, danes in jutri bo povsod vroče, ponekod tudi soparno. Najvišje dnevne tem- perature bomo pri nas namerili predvsem na Goriškem, kjer se bo živo srebro čez dan dotaknilo 35 stopinj Celzija, tokrat pa bo zaradi jugovzhodnika vroče tudi pri morju, kjer pričakujemo dnevne vrednosti nad 30 stopinjami Celzija. Podobno vremensko sliko pričakujemo tudi jutri, čez dan bo predvidoma kakšna stopinja manj. Podobno kot ob koncu preteklega tedna bo v soboto prišlo do občutnejše vremenske spremembe. Hladna vremenska fronta, ki se bo pomikala preko srednjeevropskih držav, bo namreč delno oplazila tudi naše kraje. Za njo pa bo spet prehodno pritekal občutno hladnejši zrak. Vročina bo torej po svojem največjem jutrišnjem vzponu že v soboto popustila. Za vremensko fronto se bo ozračje spet ohladilo, pri nas v povprečju za kakih 5 do 7 stopinj Celzija, v vzhodnih predelih Slovenije za več kot 10 stopinj Celzija. Najvišje dnevne vrednosti bodo v soboto do okrog 25 stopinj Celzija, noč na nedeljo pa bo kar sveža. Živo srebro se bo v nižinah in na Krasu spustilo pod 15 stopinj Celzija. Ob sobotnem prehodu vremenske fronte se bo povečala vremenska nestanovitnost, nastajala bo kopasta oblačnost in se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Po sedanjih izgledih kaže, da bo glavnina poslabšanja na severni strani Alp in morda nad vzhodom Slovenije. Izrazitejših poslabšanj pri nas po vsej verjetnosti ne pričakujemo. Predvsem se bo povečala spremenljivost in bo več oblačnosti, verjetnost močnejših in pogostejših neviht, kot kaže, ne bo ravno velika, krajevno pa jih predvsem v goratem svetu ne gre povsem izključiti. Kakšna kaplja dežja pa bo predvidoma lahko padla tudi drugod. Za vremensko fronto se bo ozračje ohladilo, vrzel v zračnem tlaku pa se bo hitro zapolnila in se bo znova okrepil anticiklon. Že v nedeljo pričakujemo povečini sončno vreme ob ugodnih temperaturah. Na sliki: Nad Sredozemljem še vztraja sub-tropski anticiklon, nad severozahodno Evropo pa se zadržuje hladen in vlažen zrak PISMA UREDNIŠTVU «Levičar«, ki napada levico Po daljši odsotnosti sem šele sedaj dobila čas, da si preberem vse izvode PD, ki so izšli v obdobju ko me ni bilo doma. Tako sem prišla do izvoda z dne 19.6.09 kjer se g. Damjan Terpin v pismu pod naslovom »Odgovor na pismo Maria Lavrenčiča« na kraju le-tega obregne s skrajno žaljivimi besedami tudi ob moje pismo objavljeno dne 16.6.09. Res je, da sem g. Terpinu neznana, znance si namreč izbiram po lastni simpatiji in g. Terpin sigurno ne spada med te in tudi nima nobene šanse, da bi to postal, kar sem prepričana, da si niti on tega ne želi. Kar se tiče svetovnonazorske opredelitve prof. Borisa Pahorja, sicer uglednega in priznanega pisatelja, pa takole: g. Terpin mu pripisuje nekako domnevno levičarstvo, ker je pred desetletji skupaj s pokojnim Ubaldom Vrabcem ustanovil gibanje »Slovenska levica«. Ponavljam, kar sem že napisala v svojem prejšnjem pismu. Kakšen levičar pa je človek, ki ob vsaki priliki, tudi neumestni, napada prav levico. V Italijanski politiki kar mrgoli »levičarjev«, ki so prestopili na drugi breg. Eklatanten primer so Craxijevi »socialisti«, ki so po propadu PSI masovno skočili na Berlusconijev desničarski voz. S tem seveda ne trdim, da je prof. Pahor postal desničar, vendar tudi levičar ni. Kar se pa tiče prednikov g. Terpi-na, vsaka jim čast in priznanje, da so sodelovali v NOB ali bili preganjani od fašizma. Vendar se to tiče njegovih prednikov ne pa njega samega, ki je v političnih krogih poznan kot jastreb in izrazito pro-tilevičarsko usmerjen, kot to dokazuje vsa njegova politična karjera, čeprav iz opor-tunizma po potrebi tudi sodeluje z levo-sredinskimi strankami in to, ker ga na drugi strani, sicer njemu sigurno ideološko bližji, ne bi sprejeli, zato ker je - to mu je treba priznati - dosleden branitelj naših manjšinskih pravic. Lep pozdrav, Miranda Bolčič Kako izpričati našo pripadnost Zahvaljujem se gospe Divni Čuk in gospodu Liviu Semoliču za njihov pisni prispevek na temo, ki sem jo načel v svojem pismu. Upam, da je bilo jasno tistim, ki so pazljivo prebrali besede ki sem uporabil v svojem pisanju, da moj cilj ni bil kritizirati tjavendan določene izbire slovenskih zamejskih gospodarstvenikov, ampak ponuditi dejstvo v razmislek predvsem tistim, ki se s problematiko obstoja naše narodnostne skupnosti ukvarjajo na višji ravni, saj sem napisal »mislim, da bi se morali »naši« misleci in vodilni kulturniki ter politiki spopasti tudi s tem vprašanjem: kaj konkretno storiti da nam izkazovanje naše narodnostne pripadnosti ne povzroča preglavic in kako nas prepričati naj jasno in glasno izpričujemo da smo Slovenci«. Prav njim sem namenil svoje pisanje oz. priporočil razpravo in poglobitev na to temo, katere sam v svojem omejenem znanju in zmožnosti ne zmorem. Zmorem pa napisat to, kar sem v svojih letih videl in opazil in kaj si o tem mislim. Očitek gospe Čuk, da sem si dovolil grobo žalitev s tem, da sem napisal »enostavno« »čutimo«, da se nam še vedno ne izplača biti ali se pre-očitno izkazati za Slovence !«(kar pa gospa navede kot »se preprosto izkazati za Slovence«) pa odločno zavračam. »Preprosto« in »preočitno« nista sopomenke ali sinonima. »Očitno« se izkazati za Slovenca pa je po mojem tudi imeti slovenski naziv in slovenski napis podjetja v Trstu. Tudi dvojezični bi bil po mojem še vedno bolj izpričevalen kot samo italijanski. Mimogrede: dvojezični napis v kamnu na bivšem Domu pristaniških delavcev stoji nam vsem v opomin in zgled že dolga desetletja, najbrž še od časa tistih »mračnih let«, ki jih v svojem citatu g.pe Vuga navaja gospa Čuk. Prav s tem citatom g.pe Vuga, kjer je govora o tem, da »v mračnih letih so različne okoliščine narekovale lastniku spremembo imena, da ne bi prišlo do ukinitve slovenskega potovalnega urada v Trstu« pa posredno potrjuje pravilnost tega kar sem napisal: ali je situacija še vedno mračna ali pa iz navade in uležanosti ohranjuje spremenjeno italijansko ime, v obeh primerih pa to pomeni, da še vedno velja presoja, da se še ne izplača zamenjati ime v slovensko ali dvojezično različico. Namen mojega pisma pa ni bil, da bi kogarkolil neumestno in brezplodno osebno napadal ali kritiziral ter da bi se ta potem pisno branil ali polemiziral z menoj, ampak da bi na višji ravni narodnostne organizacije Slovencev v Italiji zavzele javno in jasno stališče o tem »nerešljivem problemu«, ter poiskali in preučili ustrezne ukrepe, da bi s konkretno tehnično-pra-vno strokovno pomočjo olajšali nalogo posameznikom ki bi želeli, da bi se njihovo ime uradno pisalo v slovenski obliki in ne v kakšni italijanski popačenki in podjetjem, ki izberejo slovenski ali dvojezični naziv! Zelo pozitivno bi lahko npr. tudi bilo, da bi gospodarstvenikom ki se odločijo za slovenski ali dvojezični naziv za svoja podjetja lahko nudili nekatere olajšave! Vsakdo bi bil še vedno svoboden da obdrži ali izbere italijansko ime in naziv, ampak bi tako vsaj imel manj izgovorov, da se mu ne izplača ali da je pre-komplicirano! Kot tudi bi bilo na razpolago manj izgovorov če bi za zgled poskrbelo npr. uveljavljeno podjetje ali župan slovenske občine v Italiji, za katere bi po logiki bil tak korak gotovo manj kompliciran ali tvegan kot za »normalnega posameznika« ali za malo podjetje. Marsikdo je za to že poskrbel, ampak na žalost so ti še vedno »manjšina v naši manjšini« in njihova načelna in hvalevredna izbira ni bila še dovolj ovrednotena. Na koncu bi rad še odgovoril na vprašanje gospe Divne če bi bilo ime »slovenskega potovalnega urada v Trstu« še vedno kamen spotike če bi bilo angleško: niti zdaj italijansko ime ni »kamen spotike«, temveč velika izgubljena priložnost za vidno izpričanje prisotnosti Slovencev v mestu! Angleško ime pa zagotovo ne bi bilo »kamen spotike« za tiste ki nasprotujejo vsakemu priznanju naših pravic v Italiji, katerim je vsaka slovenska beseda izredno moteča! Samo Ferluga, Milje Fuži - Fusi - Vretena V svojem kulinaričnem kotičku v Prim. dnevniku z dne 10. julija 2009 nam Ivan Fischer svetuje istrske fuže s kokošjo omako, in se obenem sprašuje, kdo-ve kako se jim pravi po slovensko. Le nekaj ur prej - kar neverjetno - me je italijanska znanka, ki se je potepala po Dalmaciji in Istri, spraševala tudi po njih. Fu-že - s strešico na črki ž - ni znala niti izgovoriti, pomolila mi je vsa preplašena listek in povedala, da jih je jedla z gobami v neki istrski gostilni ob cesti. Opazila sem, da ko italijani - tudi tisti, ki z mano in nami kar predolgo prijateljujejo -ko vidijo kakšno strešico, jih dobesedno... zlomi in zgrabi takšna panika, da ne znajo prebrati niti ostalih navadnih črk. Čisto iz sebe so, popolnoma dezorientira-ni. Ko da bi šlo za culukafrščino ali kitajščino. Ker nisem v receptih posebno doma in sem o fužih prvič slišala, sem mislila sprva, da gre za kakšno ribo in iskala v mislih vse slovenske in italijanske ribe na f, tudi narečne, a nisem našla nobene. Riba ni, kaj si sploh jedla? sem jo vprašala. In takrat mi je povedala, da gre za testenine, seveda narejene doma, ne tovarniške, zelo okusne, ki so po obliki precej podobne njihovim vretenom in svedrom (fusi e fusilli), oziroma še malo bolj peresnikom (penne). In mi je na vsem lepem postalo popolnoma jasno: fuži narečna oblika od fusi. Ta istrska jed je potemtakem povojna specialiteta, oblikovno in jezikovno izpeljana iz italijanščine, saj pred vojno in tudi med njo je bilo v obtoku zdaleč manj vrst testenin, kot jih kroži sedaj. Da ne bom prijateljico informirala napačno, sem zavrtela telefonsko številko koprske knjigarne Libris in prosila, naj mi kdo pove, kaj so in kako zgledajo ti. "benedetti" istrski fuži. Nadvse ljubezniva gospa Katja Surk mi ni samo izčrpno odgovorila na vprašanje, marveč mi je priklicala iz interneta tudi portalček z njimi, recept v italijanščini z naslovom FUSI in dva slastna krožnika s to jedjo kot nazoren prikaz. Pod: "http://www.istra.net/restorani.asp'id=39" http://www.istra.net/restorani.asp'id=39 Drugače rečeno, dragi kulinarični mojster Ivan Fischer: če svojim iz italijanščine sposojenim narečnim fužem, istrani pravijo po italijansko fusi, nam ni sploh treba iskati zanje še dodatnega izraza v italijanščini.Vi svetujete oz. navajate sicer garganelli, ki morebiti malo bolj ustreza po podobnosti istrskim testeninam, je pa morda v veljavi le v kakšni italijanski regiji, a ne v vseh, saj ga ni najti v nobenem slovarju, ker gre bodisi za specifično regionalni izraz, ali celo za fabri-ški. Saj izdelovalci zadnje čase zelo radi natikajo fantazijska imena svojim proizvodom. Barilla recimo mešane rezance, deloma špinačne deloma jajčne, imenuje rezanci slama in seno (tagliatelle paglia e fieno). Naš Pečjak pa prav tako imenuje fuže ... valjani polžki, čeprav nimajo s polži nobene zveze, medtem ko vsi drugi imenujejo italijanske "fuse" svedri ali vretena. No ja, moja italijanska prijateljica je odpotovala domov vsa pomirjena, ker bo znala tekoče povedati, kaj je jedla v prijazni istrski gostilnici. Drugič, mi je rekla, bom peljala s sabo tudi tebe. Da te bom naučila, sem se ponorčevala, - med eno jedjo in drugo - izgovarjati kakšno slovensko besedo ali vsaj popačenko, da ne boš tako brezupno monolingvistična, pač pa sinhronizirana z evro časi, kot se radi bahamo, in vsaj za nohtek evro, multi in pluri. Jolka Milic / ITALIJA Četrtek, 23. julija 2009 5 GOSPODARSKA KRIZA - Po oceni Nacionalnega sveta za gospodarstvo in delo (CNEL) V tem letu v nevarnosti pol milijona delovnih mest Guverner Banke Italije Draghi opozarja, da se mafija s krizo okorišča ESPRESSO GA TOZI Berlusconi: Nisem svetnik RIM - Premier Silvio Berlusconi, ki se zapletel v škandal s prostitutkami, je včeraj izjavil, da ni svetnik. »Jaz nisem svetnik,« je dejal 72-letni milijarder na dopoldanski slovesnosti v kraju Urago D'Oglio ob začetku gradnje avtoceste Brescia-Bergamo-Milan. »Vi to razumete in upajmo, da to razumejo tudi ljudje na La Repubblici,« je dodal Berlusconi. Omenjeni časnik že od konca aprila objavlja žgečkljive podrobnosti iz premierovega življenja. Začelo se je z nepojasnjenim odnosom 72-letnega premiera z 18-letno Neapeljčanko Noemi Letizio, ki ga je klicala »očka«, zaradi česar je njegova druga soproga Veronica Lario vložila zahtevo za ločitev. Škandal se je nadaljeval z objavo žgečkljivih fotografij iz Berlusconi-jeve vile Certose na Sardiniji, ta teden pa so se pojavili zvočni posnetki, za katere tednik L'Espresso trdi, da dokazujejo, da je Berlusconi preživel noč z dekletom na poziv, 42-let-no Patrizio DAddario. K aferi s prostitutkami se je Berlusconi včeraj povrnil, ko je popoldne vodil sejo vodstva Ljudstva svobode. »Osebni napadi, ki sem jih deležen, me ne prizadevajo,« je dejal. »Važno je delo vlade. Kdor me osebno napada, očitno nima drugih argumentov proti meni, sramotilna kampanja pa se bo naposled obrnila proti njemu,« je menil. Medtem je grupa Espresso, pod katero spada tudi dnevnik La Repubblica, včeraj objavila, da je vložila tožbo proti premieru na milanskem sodišču. Tožba zadeva oster napad, ki si ga je Berlusconi pred časom privoščil na srečanju z industrialci v Milanu. Tedaj je dejal, da dnevnik La Repubblica in tednik L'Espresso vodita prevratni-ško kampanjo, ter pozval indu-strialce, naj ne objavljajo reklame pri njiju. S tem naj bi žalil založniško grupo, zlorabil svoj položaj in kršil norme o konkurenci. RIM - Do konca tega leta bi delovno mesto zaradi gospodarske krize lahko izgubilo pol milijona ljudi. Tako ugotavlja poročilo o trgu dela, ki ga je včeraj objavil Nacionalni svet za gospodarstvo in delo (CNEL). Po njegovi oceni naj bi stopnja brezposelnosti v Italiji v kratkem skoraj gotovo prekoračila 8 odstotkov aktivnega prebivalstva, saj naj bi v najbolj optimističnem primeru prizadela 7,9 odstotka v najbolj pesimističnem primeru pa 8,6 odstotka delaz-možnih prebivalcev. Pri tem naj bi bile posebno oškodovane ženske, katerih brezposelnost se bo sukala okrog 10 odstotkov, medtem ko naj bi moška brezposelnost dosegla 7 odstotkov. Po oceni CNEL bo z vidika zaposlitve najbolj kritično obdobje od konca tega leta do prvih mesecev prihodnjega. Zato svetuje vladi in parlamentu, naj še okrepi sistem socialnih bla-žilcev. Toda vlada vsaj za zdaj ne sliši na to uho. Protikrizni zakonski odlok, ki ga je pred nedavnim odobrila in s katerim se ta čas ukvarja poslanska zbornica, ne predvideva nič novega na tem področju. Prav tako so skromni vladni ukrepi v podporo gospodarsko šibkejših območij, še zlasti južne Italije, zaradi česar tli veliko nezadovoljstvo tudi v samih vladnih vrstah. Prav zaradi tega vlada zahteva glasovanje o zaupnici. Guverner Banke Italije Mario Draghi pa je včeraj pred parlamentarno komisijo proti mafiji opozoril, da so od krize oši-bljena podjetja zlasti v južni Italiji lahek plen mafije, ki jih izsiljuje z oderuštvom in še na druge načine. Draghi je poleg tega vlado pozval, naj da pobudo za posodobitev zakonodaje proti pranju umazanega denarja. POLITIKA Di Pietro Napolitanu: Ne me žaliti RIM - »Prosim Vas, predsednik, da mi meritorno odgovorite, namesto da me tudi vi žalite brez potrebe.« Tako je voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro zapisal v dolgem odprtem pismu predsedniku republike Giorgiu Napolitanu, ki ga je včeraj objavil na svoji spletni strani. Di Pietro potrjuje svoje že večkrat izraženo stališče, da bi predsednik republike ne smel razglasiti spornega zakona o javni varnosti, kakor tudi ne prav tako spornega zakona Alfano o imuniteti štirih najvišjih predstavnikov države, in to zaradi dvomov, ki jih je sam javno izrazil. Napolitano mu je ta ponedeljek odvrnil, da ne pozna ustave. Di Pietro pa zdaj vztraja, da bi državni poglavar moral svoje dvome o snujočih se zakonih izražati ne v pismih vladi ali v drugih podobnih oblikah, temveč tako, da bi jih vrnil parlamentu, in to na osnovi 74 člena ustave. Glasnik Ljudstva svobode Daniele Capezzone se je v svojem odzivu postavil v bran Napolinatu, češ da ga Di Pie-tro žali, in pozval Demokratsko stranko, naj pretrže odnose z Italijo vrednot. NOVA GRIPA Sacconi: Cepili bomo tudi mladino RIM - »Preučujemo možnost, da bi proti novi ali prašičji gripi cepili tudi prebivalce od 2. do 27. leta starosti. Ta del kampanje cepljenja se bo pričel januarja 2010 in bo zadeval 15,4 milijona ljudi.« Tako je včeraj v parlamentu povedal minister za zdravstvo Maurizio Sacconi, ki je potrdil, da ministrstvo namerava v prvi fazi do konca tega leta cepiti pripadnike t. i. občutljivih kategorij, kot so zdravstveni uslužbenci, varnostniki, gasilci ipd. Šlo naj bi za približno 8,6 milijona prebivalcev. Prva faza kampanje cepljenja bo zajela omejeno število prebivalcev, ker je na razpolago omejena količina cepiva. Sac-coni pa je včeraj v odgovoru na parlamentarno vprašanje pojasnil, da je vlada medtem že sklenila pogodbe s farmacevtsko industrijo za odkup 48 milijonov doz cepiva proti novi gripi. To naj bi zadostovalo za italijanske potrebe. Seveda pa je za proizvodnjo tolikšne količine cepiva potreben ustrezen čas. Doslej je v Italiji po ministrovih besedah za novo gripo zbolelo 320 ljudi, zaradi nje pa ni umrl nihče. POLITIKA - Demokratska stranka pred kongresom Danes znane vse kandidature Englaro kandidat v Lombardiji RIM - Danes zapade rok za predložitev kandidatur za vsedržav-nega tajnika Demokratske stranke. Do včeraj so kandidature vložili Pier-luigi Bersani, Dario Franceschini in Ignazio Marino, podpise še zbirata Mario Adinolfi in Renato Nicolini. Kandidati za tajnika morajo zbrati najmanj 1500 podpisov, in to v petih različnih deželah. Vzporedno s postopkom za vse-državno vodenje stranke se izteka tudi evidentiranje kandidatov za deželne tajnike. V Lombardiji se bo za tajniško mesto potegoval Beppino Englaro, oče nesrečne Eluane, sicer pristaš senatorja Marina. Englaro (po rodu je iz Karnije, živi pa v Lec-cu) je sprva trdil, da ne bo vstopil v politiko, senator Marino pa ga je očitno prepričal, da kandidira v Lom-bardiji. Englaro je bil svojčas politično aktiven v PSI. V Liguriji bo za deželnega tajnika DS kandidiral nekdanji generalni tajnik CGIL in bivši župan Bolo- Ignazio Marino gne Sergio Cofferati, ki je bil na junijskih volitvah izvoljen v evropski parlament. Nekateri so bili mnenja, da je vloga evroposlanca nezdružljiva z vlogo deželnega tajnika stranke, iz Rima pa so dali vedeti, da formalno gledano funkciji nista nezdružljivi. To je v Furlaniji-Julijski krajini odprlo pot kandidaturi evropske poslanke Debore Serracchiani, ki bo za deželno tajniško funkcijo »tekmovala« z videmskim podžupanom Vin-cenzom Martinesom. Serracchiani je pristašinja Franceschinija, Martines pa podpira državno tajniško kandidaturo Bersanija. Komik Beppe Grillo je medtem zelo jezen, ker ne more kandidirati za državnega tajnika demokratov. »V stranki ukazujejo ajatolahi in ne razsodni politiki,« je prepričan Grillo, ki sicer napoveduje pozorno spremljanje kongresnih dogajanj v DS. Marsikdo se vsekakor sprašuje, zakaj komik ne kandidira za tajnika stranke Italija vrednot Antonia Di Pietra, ki mu je, kot sam pravi, politično najbližja. Oblasti mafiji zasegle znano rimsko kavarno RIM - Oblasti so včeraj kalabrijski mafijski združbi 'Ndrangheta zasegle za 200 milijonov evrov premoženja, med drugim tudi kavarno Le Cafe de Paris, znano iz filma Sladko življenje (La Dolce Vita) Federica Fellinija. Policija je poleg omenjene kavarne zasegla še 12 restavracij, stanovanj in luksuznih avtomobilov, ki naj bi bili kupljeni z denarjem od preprodaje orožja in drog. V slovito kavarno Le Cafe de Paris na ulici Veneto so v 50. letih prejšnjega stoletja zahajali intelektualci in slavne osebnosti iz filmskega sveta, na primer Frank Sinatra in Federico Fellini. Azbest: Eternit na zatožni klopi TURIN - Voditelja tovarne Eternit Italia, ki je bila največji proizvajalec azbesta v državi, se bosta morala na sodišču zagovarjati zaradi umrlih in obolelih za az-bestoso. Gre za švicarskega ma-gnata Stephana Schmidheinyja in za belgijskega barona Jean Louija De Cartier De Marchien-neja, ki naj bi bila posredno odgovorna za tri tisoč primerov az-bestoze. Odločitev pristojnih sodnikov za proces proti Eter-nitu so sindikalisti in predstavniki odborov azbestnih bolnikov pozdravili s ploskanjem. Tudi sodnik Raffaele Guariniello, ki je vodil to zelo zahtevno in zapleteno preiskavo, je upravičeno zadovoljen. Turinski proces, ki se bo začel decembra, bo doslej največji proces o azbestu v Italiji. Fiat optimističen o svoji prihodnosti TURIN - Avtomobilski koncern Fiat bo zaključil leto z rednim poslovnim dobičkom približno milijarde evrov, medtem ko njegovi trenutni industrijski dolgovi znašajo pet milijard evrov. Predsednik avtomobilske hiše Luca Cordero di Montezemolo je izrazil zadovoljstvo nad to napovedjo. Fiat je v prvih šestih mesecih tega leta v Evropi prodal za skoraj za en odstotek več avtomobilov kot v enakem lanskem obdobju. EVRO 1,44191 $ -0,22 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. julija 2009 valute evro (povprečni tečaj) 22.7. 21.7. ameriški dolar japonski jen 1,4191 1,4223 132,49 134,10 a^ann 0711:3 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 44,2661 68 8550 44,1100 68,8960 II lUlJSISa 1 UUIJC1 danska krona rvritancKi ti ini" UO.OJ JU 7,4458 0,86480 7,4464 0,86530 L/1 1 LC11 1SISI 1 Ul 1 L švedska krona nnr\c 2 10,8073 8,9200 10,8925 89515 1 1UI VCSISa M Ul la češka krona 25,825 1 5164 25,815 15186 jVILoIjKI i i al in. estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 271,55 2 15,6466 71 30 1 1 ICIULO I SIS.I IUI ii 1 L poljski zlot H^n^niKi rlrvlar 4,2548 1,5704 4,2525 1,5689 ISa 1 laUSISI UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,7455 1 9558 1,7438 1,9558 uuiuaisisi icv romunski lev lii"/*\\/cki ifac 4,2348 3,4528 4,2368 3,4528 IILUVSIS1 11 LdS latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7020 7 fi QQQ 0,7005 7 7mn uia£.iijsisi icai islandska krona ti lira 290,00 290,00 7 1 7/17 7 1 Uíin lui s ISa lila hrvaška kuna 7,3362 7,3340 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 22. julija 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,285 LIBOR (EUR) 0,5225 LIBOR (CHF) 0,50188 0,95063 0,91375 1,1775 1,47875 1,38438 EURIBOR (EUR) 0,562 0,933 1,182 1,381 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za ka 1 t ■ 21.496,60 € +56,48 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. julija 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA PRVA KOTACIJA GORENJE 9,77 IMTCDCI IDr»DA ««D -1,61 +0 30 KRKA 1 1 IKA KOPER 69,72 24,06 +0,65 -1 60 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 161,38 31024 -4,39 +0,20 TELEKOM SLOVENIJE 164,87 -1,05 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 30,97 DELO PRODAJA - CTni +2,38 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A D CM "7 1 n _L1 3 1« NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,47 h/11 IMnTCCT -3,21 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 29,96 14,64 -1,41 -2,01 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 239,90 -0,45 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 85,00 20,07 -3,41 +0,70 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 22. julija 2009 +°,35 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,262 5,14 15 07 -0,47 +0,59 +1,01 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 5,16 1 208 +0,39 +0,67 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,01 1 21 -1,23 +1 60 EDISON ENEL ENI 3,545 1729 +1,29 -0,63 FIAT FINMECCANICA 7,805 1024 -1,70 +0,59 FINMECCANICA GENERALI IFIL 15,59 +0,32 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,455 14,37 +0,20 -0,90 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 16,31 4135 +2,19 +0,73 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 9,11 1 789 +1,28 +2,76 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,2685 1163 -0,37 +0,69 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 18,45 31575 -0,27 +0,32 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,54 1051 +0,63 +3,75 TENARIS TERNA 10,00 2,465 -0,40 +0,92 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,295 9,405 -2,16 +0,21 UNICREDIT 1,937 +0,57 SOD NAFTE (159 litrov) 65,34 $ -0,09 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. julija 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.147,25 1.018,14 -0,84 -0,60 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.843,70 -2,34 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 264,90 1.876,30 -1,30 -0,84 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 14.209,41 2.469,63 +0,96 -0,05 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 8.877,17 1.924,65 -0,43 +0,44 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 953,63 1.044,78 5.121,56 4.493,73 -0,10 -0,92 +0,54 +0,28 CAC 40, Pariz 3.305,07 2.130,48 +0,07 -0,50 PX, Praga 955,00 2.528,85 -1,42 +0,35 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.723,16 2.450,83 19.248,17 3.296,61 14.843,12 +0,73 -0,14 -1,30 +2,60 -1,46 / Četrtek, 23. julija 2009 6 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu POLITIKA - Zunanji minister Franco Frattini na predstavitvi študije o severnem Jadranu »Manjšine so temeljni faktor za gospodarski in družbeni razvoj« Frattini podpri rast medregijskega območja - O upiinjevainiku bo itaiija »informirala« Slovenijo - Vprašanje Krškega Slovenska narodna skupnost v Italiji in italijanska v Sloveniji in na Hrvaškem sta temeljni faktor za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj tega območja. Njun prispevek k srečevanju tradicij, kultur in jezikov je poglaviten in sta torej zelo pomembni za gospodarski razvoj območja, na katerem ni danes več meja. Zaradi tega so zaščitni zakoni in normativi sredstvo za spodbujanje razvoja. Pravice manjšin je treba zato jamčiti in zagotavljati njihovo upoštevanje. To je poudaril zunanji minister Franco Frattini na predstavitvi študije z naslovom Za razvojni pol severnega Jadrana - trilateralna kooperacija Italija-Slove-nija-Hrvaška, ki jo je izdelal Inštitut za srednje-evropsko in balkansko Evropo IE-COB iz Forlija s prispevkom italijanskega zunanjega ministrstva. Predstavitev raziskave so včeraj pripravili v sodelovanju z Ljudsko univerzo na Trgovinski zbornici in so se je udeležili številni lokalni upravitelji in predstavniki javnih institucij. Raziskavo so pred posegom deželnega predsednika Renza Tonda in Frattinija predstavili Stefano Bianchini, Francesco Privi-tera in Claudio Tonini z inštituta IECOB, medtem ko je uvodno besedo podal predsednik Ljudske univerze Silvio Del-bello. Tondo je pred ministrovim posegom poudaril, da so manjšine priložnost za razvoj in se nato zavzel za razvoj širokega skupnega območja, ne glede ali bo iz tega nastala evroregija ali ne. Pri tem lahko javni upravitelji gledajo na preteklost ali v prihodnost, je povedal Tondo in naglasil, da je on izbral drugo opcijo. V zvezi z energetskim vprašanjem pa je dejal, da bo o tem še razprava. Deželna vlada bo vsekakor izvajala smernice, ki jih je nakazal Rim. Frattini se je v daljšem govoru dotaknil raznih vprašanj in se je po podpori evroregiji, gradnji petega transportnega koridorja in Tondovemu prizadevanju za razvoj avtocestne infrastrukture še zlasti zavzel za vstop držav z Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. S tem v zvezi je na-glasil, da morajo pogajanja čim prej z mrtve točke in predlagal temu posvečen evropski vrh v začetku leta 2010. Predvsem pa je zunanji minister odgovoril na izjave slovenskega premiera Boruta Pahorja, ki je v torek na srečanju s Tondom izrazil nasprotovanje gradnji plinskega terminala v Minister Frattini in deželni predsednik Tondo (na sredi) na srečanju na Trgovinski zbornici kroma Žavljah. »Kot smo to vselej storili, bomo o tem informirali Slovenijo, seveda ob upoštevanju dejstva, da ima Italija svoje energetske načrte,« je izjavil minister in napovedal, da bo o tem govor na prihodnjem medvladnem srečanju, ki bo v Ljubljani 9. septembra. V zvezi z morebitno slovensko pravico do veta pa je na novinarjevo vprašanje odgovoril, da »rešujemo ta problem ne z veti, ampak s sodelovanjem«. Italijanski sosed je namreč član EU in obstajajo osnovna pravila, ki narekujejo iskanje skupne rešitve, ne pa predlogov »vzeti ali pustiti«. Tega nismo hoteli storiti in tega ne bomo storili, je menil Frat-tini, po mnenju katerega bo uplinjevalnik prinesel razvoj in ne bo nevaren. Kot pa obstaja dolžnost informiranja, je tudi pravica do informiranja, je še povedal Frat-tini in dejal, da bo Italija zahtevala informacije o gradnji drugega reaktorja nu-klearke v Krškem. K temu je minister dodal, da je Rim pripravljen sodelovati, kot sicer tudi nekatera specializirana italijanska podjetja. Aljoša Gašperlin TERMINAL - Župan Trsta razume Dipiazza ne pomislekov iz Slovenije Tržaški župan Robertto Dipiazza je včeraj ponovil, da nikakor ne razume nasprotovanj in pomislekov glede plinskega terminala v Žavljah, ki prihajajo iz Slovenije. »Občina gre vsekakor po svoji poti in podpira uplinje-valnik, probleme s Slovenijo pa naj po diplomatski poti reši rimska vlada,« poudarja Dipiazza. Župan se znova vrača k nu-klearki v Krškem. »Ko je Jugoslavija gradila jedrsko centralo ni nikogar vprašala za mnenje, tudi Italije ne. A to so bili očitno drugi časi,« dodaja župan, ki je prepričan, da bi morebitna nesreča v krški nuklearki imela zelo hude posledice tudi za italijanske državljane. Dipiazza glede Krškega očitno pozablja, da Italija že nekaj časa ponuja Sloveniji pomoč za gradnjo drugega reaktorja. To je jasno povedal tudi predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo na torkovem srečanju s predsednikom slovenske vlade Borutom Pahorjem. Desna sredina na oblasti v FJK in na državni ravni tudi podpira gradnjo novih jedrskih central na italijanskem ozemlju. ZAHODNI KRAS - Krajša slavnost ob navzočnosti župana Dipiazze Križ: Občina obnovila vodnjak Pot od vasi do obalne ceste in Brojnice bo v kratkem enosmerna - Obnovo »štierne« je plačala zavarovalnica Župan Roberto Dipiazza in občinski odbornik Franco Bandelli si ogledujeta obnovljeni kriški vodnjak kroma Občina Trst je obnovila vodnjak ob kriškem pokopališču, ki ga je septembra leta 2007 hudo poškodoval tovornjak. Stroške za obnovo »štierne« iz leta 1864 je v celoti krila zavarovalnica kamiona, obnovitvena dela (izvedlo jih je podjetje Mari Mazzaroli) je vodil inž. Sergio Ashiku. Vodnjak je globok nekaj nad devet metrov, gladina vode pa 1,30 metra. Na krajši slovesnosti, na kateri so predstavili obnovljeni vodnjak, so bili navzoči župan Roberto Dipiazza, odbornik za javna dela Franco Bandelli ter predsednika kraških rajonskih svetov Bruno Rupel in Marko Milkovič. Dipiazza, ki stanuje nad Grljanom, je ob tej priložnosti sporočil, da bo mestna uprava v kratkem uvedla enosmerno vožnjo na poti, ki povezuje Križ z obalno cesto oziroma Brojnico. Po novem bo pot prevozna le navzdol, domačini pa bodo dobili posebna dovoljenja za dvosmerno vožnjo. »Tržačani, ki se v nedeljah iz kopališč vozijo domov, naj raje uporabljajo hitro cesto,« je dejal Dipiazza, ki je Križ označil kot »čudovito in mirno vas, kjer je treba močno omejiti tranzitni promet«. Odbornik Bandelli je poudaril, da vodnjak sodi v zgodovino Križa, »ki jo Občina Trst hoče vsestransko ovrednotiti«. Pozor ob dviganju denarja z bankomatom V avtomat je vstavila bankomat in vtipkala vse ustrezne podatke: avtomat ji je bankomat vrnil, denarja pa od nikoder. Nič kaj simpatični dogodek se je v ponedeljek popoldne pripetil gospe, ki je pri bančnem avtomatu v središču mesta želela dvigniti nekaj denarja; pozneje je ugotovila, da »dvignjenega« denarja ni več na računu. Agenti tržaške kvesture pozivajo vse, naj bodo previdni in v primeru anomalij, naj pokličejo 113 in naj se od avtomata nikar ne umikajo. Kaže namreč, da se za neprijetnim presenečenjem skrivajo nepridipravi, ki v lino avtomata vključijo pripomoček, ki zadržuje denar, dokler ga sami ne dvignejo. Orkester policije potrebuje nove sile Urad za razpise tržaške kvesture sporoča, da bo 4. avgusta v uradnem listu objavljen javni razpis za sedem mest v orkestru policije; orkester potrebuje prvo in drugo trobento, saksofon, tretji sopranski rog in pa tretji kontrabas rog, drugi baritonski saksofon ter prvi bas saksofon. Na razpis se lahko prijavijo tisti, ki so diplomirali na konservatoriju. Prošnje je treba vložiti do 3. septembra v uradu domače kvesture. Dodatne informacije so na voljo na številki 040/8322161 oz. 182. Pansa jutri v Trstu Novinar in pisatelj Giampaolo Pansa bo jutri ob 18.30 v mali dvorani gledališča Verdi predstavil svojo najnovejšo knjigo II revisionista. S Panso se bo pogovarjal novinar Tg5 Toni Ca-puozzo. Ob tej priložnosti bo župan Roberto Dipiazza pisatelju poklonil srednjeveški mestni pečat. Komični Charlot Ob 5. obletnici kinokrožka Charlie Chaplin bodo jutri v Ljudskem domu v Podlonjerju od 21. ure dalje predvajali serijo komičnih filmov, v katerih nastopa lik Charlot. Vstopnina znaša 10 evrov. / TRST Četrtek, 23. julija 2009 7 OBČINA TRST - V občinskem svetu razprava o predlogu variante k regulacijskemu načrtu Opozicija zelo kritična Škripa tudi v desni sredini Kljub desni usmeritvi Frommel (FI) in Lippolis (AN) kritizirala načrt - Posegi slovenskih svetnikov Razprava o predlogu nove variante k regulacijskemu načrtu občine Trst je sinoči prešla v živo. Po ponedeljkovem orisu so bili namreč v občinskem svetu na vrsti posegi svetnikov, med katerimi ni bilo malo takih, ki so bili do načrta zelo kritični. Pravzaprav je bilo do zaprtja redakcije mogoče poslušati povečini kritična mnenja, in to ne samo iz ust predstavnikov levosredin-ske opozicije, ampak tudi tistih, ki pripadajo vladajoči desni sredini. Uvodni poseg je imel predsednik občinskega sveta Sergio Pacor, ki kot predstavnik republikancev spada v večinsko koalicijo in je tako branil varianto, ki po njegovih besedah daje nove možnosti mladim in priseljencem, dalje znatno krči zazidljive površine ter omogoča gradnje le na opuščenih območjih. Pacor je obsodil »ozračje sumničenja«, ki naj bi ga bila širila opozicija, katero je obtožil, da se zavzema za »etnične indijanske rezervate«. Načrt je branil tudi svetnik Sredinske unije UDC in predsednik komisije za urbani-stiko Roberto Sasco, za katerega se z novo varianto onemogočijo gradnje in se poskuša nuditi razvoj z drugimi sredstvi, predvsem pa se ovrednoti zgodovinsko mestno jedro ter onemogočijo gradnje na območju Obalne ceste in na Krasu. A nadaljevanje seje je pokazalo na nesoglasja v desni sredini. Potem ko so svetniki z večino glasov zavrnili predlog Iztoka Furlaniča (Stranka komunistične prenove), da se seja prekine, dokler niso na voljo mnenja tehničnih uradov o popravkih, je prišel na vrsto Claudio Frommel (Forza Italia), za katerega načrt ne upošteva zaščitenih območij Natura 2008, pomanjkljiv pa je tudi glede ureditve cestnega omrežja. Tega mnenja ni bil Bruno Sulli (Nacionalno zavezništvo), ki pa je govoril pretežno o regulacijskem načrtu iz leta 1934. Tako pa ne misli njegov strankarski kolega Antonio Lippolis, ki je bil kritičen predvsem do možne zazidljivosti dela območja centra Villaggio del Fanciullo na Opčinah, blokade gradenj nad Obalno cesto in v vaških jedrih ter do možnosti velikih novogradenj. Sledila je vrsta kritičnih nastopov s klopi opozicije, ki je bila složna v uničujoči oceni odločitve o tajnosti predhodne obravnave variante. Začel je Tarcisio Barbo (Demokratska stranka), za katerega je cilj variante spremeniti vse, da se nič ne spremeni, dalje je kritiziral pomanjkanje posvetovanja s socialnimi partnerji in drugimi javnimi upravami ter sodelovanja s sosedi. Sledil je Roberto Decarli (Občani za Trst), ki meni, da gre za »skromen načrt« glede razvoja mesta in teritorija: ličila je veliko, sprememb pa zelo malo. Alfredo Ra-covelli (Zeleni) je opozoril na pomanjkljivo obravnavanje predmestij in povezave s Sežano in Koprom, vsekakor načrt zanj ni usmerjen v razvoj mesta, ampak le utrjuje obstoječe stanje. Da se koristi izključno zasebnim interesom in špekulacijam, pa je prepričan Emiliano Edera (Lista Rovis). Oglasili so se tudi slovenski svetniki. Za Stefana Ukmarja (DS) je varianta »načrt nizkega profila«, ki v t.i. strateških conah (npr. v bivši vojašnici pri Banih) prepušča izvajanje zasebnikom. Dalje gre za korporativni načrt, saj bodo lahko gradili le veliki podjetniki, s krčenjem zazidljivih površin pa bo povzročil tudi denarno škodo občini, poleg tega krši same občinske smernice glede vaških jeder, kjer onemogoča gradnje in prizadene ljudi, ki so hranili zazidljiva zemljišča za rezervo. Podobnih misli je bil Iztok Furlanič (SKP), ki je poleg tega tudi opozoril na pomanjkanje socialnih oz. ljudskih stanovanj, dalje se je obregnil ob dejstvo, da varianta upošteva traso načrtovane hitre železnice, ne pa mestne železnice. Igor Švab (DS-Slovenska skupnost) je prejšnjim ugotovitam dodal še to, da načrtu primanjkuje usmeritev v gospodarski razvoj Trsta, ovrednotenje kulturnega in tehnološkega bogastva ter sodelovanje s sosednjimi in slovenskimi občinami in z znanstvenimi ustanovami. Varianta tudi ne upošteva določil zaščitnega zakona za slovensko manjšino, medtem ko bi opuščena območja v lasti državne domene morali nameniti storitvam ter promociji obrti in turizma. (iž) POLETNI VEČERI - V sodelovanju s Folkestom Mira Awad v glasbi poziva k miru in prijateljstvu Poletni večeri so v torek zvečer na Veliki trg priklicali množico gledalcev. Tokrat je bila v gosteh izraelska glasbenica, Bolgarka po mami in Palestinka po očetu, Mira Awad. Koncert je spadal v bogati niz Fol-kesta, ki se že leta oglaša tudi na Tržaškem. Mira Awad se je predstavila s kitaristom Amosom Ever-Hadanijem, Orenom Nalabanom pri tolkalah ter Salit Lahav pri harmoniki in saksofonu. Nastop se je pričel spokojno, z arabsko Wihdati povzeto z njenega diskografskega prvenca Bahlawan. Prve štiri skladbe so bile zelo inti-mistične, odlično izvedene ter prežete z otožnostjo, Awadova pa jih je pela izmenično v arabščini in angleščini. Komaj pri peti skladbi sporeda, Bahlawan, je zasijalo nekaj svetlobe in občudovali smo lahko natančno pletenje poliritmičnih vložkov tolkalca, ki je nagrajeval in stopnjeval paleto celotne zvočnosti. Naslednjo skladbo, Cloud, je palestinska glasbenica povzela z novega albuma »There must be another way«, ki ga je ustvarila in izdala skupaj z dolgoletno prijateljico Achinoam Nini, bolje znano kot Noa. Umetnici sta imeli kar precej težav, ko je Noa povabila Awadovo k sodelovanju na letošnji festival Evrovizije, a čeprav skladba ni pristala med najbolje uvrščenimi, je njun klic po miru odjeknil daleč naokrog. Mira Awad je na tržaškem koncertu izvedla tudi znano Stingovo Fragile. Mir je beseda, ki jo Awad uporablja z veliko žlico, v upanju, da bi nekega dne v njeni nemirni zemlji ljudje zaživeli v skupnem miru. Tako je zazvenela spevna Peace of mind, naslednja Stay pa je pela o ljubezni z bossa novo-arabsko podlago. Mira Awad je pred uradnim zaključkpm koncerta v italijanščini izvedla še vedro skladbo Sergia Camma-riereja, končala pa je z A word, ki je pravtako nastala v sodelovanju Awad-Noa. Seveda je občinstvo glasbenike spet priklicalo na oder, kjer je najprej kitarist Hadan ponudil očarljivo skladbo argentinskega skladatelja Car-losa Gardela, nato pa je pevka ob dodelani spremljavi glasbenikov izvedla bolgarsko narodno Sobrali sa se, so-brali, ki je izvala bučno ploskanje občinstva. Lep in dragocen glasbeni dogodek pa je sklenila želja glasbenice, da bi jutrišnji dan bil lepši in brez sovraštva, v njem bi ljudje živeli v sožitju in miru. To je tudi misel, ki jo opeva sončna skladba Bukra, oziroma jutri. (Pan) ODLIČNJAKI - Nicoletta Ferfoglia (Licej Franceta Prešerna) Za referat izbrala Hamleta, ker obravnava aktualne teme Na letošnjem državnem izpitu je na Liceju Franceta Prešerna najvišjo oceno prejelo pet maturantk klasične smeri. Med temi je Nicoletta Ferfoglia, doma iz Križa, ki priznava, da stotice ni pričakovala, čeprav je upala v visoko oceno (od 95 stotink navzgor). Najvišja ocena jo je seveda zelo razveselila: »Neki ciklus se je zaključil in to tudi zelo lepo. Sem zelo zadovoljna,« pravi Ni-coletta, ki je pri ustnem delu izpita predstavila referat o Hamletu: »V šoli smo obravnavali Shakespeara bodisi pri slovenščini kot pri angleščini in me je kot tema zelo navdušila. Tako sem se poglobila v branje raznih dram in me je zelo navdušila ta drama, ker so teme, ki jih obravnava, zelo aktualne, čeprav je bila napisana pred približno petsto leti.« Ocena, ki jo Nicoletta Ferfoglia po petih letih študija daje klasični smeri liceja Prešeren, je dobra, ker ji je šola dala, tako pravi, »dobro zalogo kulture« ter ji omogočila širok pogled na vse predmete, tako znanstvene kot hu- kroma manistične. Uspešen recept za dosego najvišje ocene pa je po njenem mnenju seveda učenje (»ampak brez prevelikega stresa,« poudarja), nekaj zaupanja vase in veliko odločnosti: »Zastavila sem si ta cilj in sem ga tudi dosegla,« pravi Nicoletta, ki se je za maturo učila v glavnem zjutraj, približno od sedmih do enih popoldne, ker se v jutranjih urah najbolje uči. Kaj pa v teku šolskega leta? »Odkrito povedano, nisem posvetila veliko ur na dan. Nekaj sem asimilirala v razredu, najnuj- nejše pa sem naredila takoj, z ostalim pa sem odlašala. Potem odvisi od predmeta: če mi je predmet posebej ugajal, sem naredila takoj, s tistimi, ki so mi ugajali manj, pa sem odlašala do zadnjega,« se zasmeje. Kriška »stotica« je dejavna tudi zunaj šolskih zidov. Dodatno se izobražuje v angleškem jeziku, saj je letos opravila kar dva izpita, enega na zavodu British School, drugega pa v okviru šole. Dalje sodeluje pri domačem društvu Vesna, sodelovala pa je tudi pri našem Klopu, vendar le na začetku, saj je potem to sodelovanje opustila zaradi pomanjkanja časa. V prvi polovici leta je obiskovala tudi tečaj kickboxinga. Tudi Nicoletto zdaj čakajo zaslužene počitnice: najprej na Pagu, kamor se bo skupaj s sošolkami podala prvi teden avgusta, v drugi polovici istega meseca pa načrtuje potovanje na Irsko. Jeseni pa bo poskusila študij angleščine, španščine in arabščine na visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu. (iž) NABREZINA Adriano Ferfolja Adriano Ferfolja (SKP) je novi predsednika občinske komisije za prozornost v Devinu-Nabrežini. Ferfolja je prevzel mesto Massima Veroneseja. Predsedniško mesto komisije, ki nadzoruje delovanje občinske uprave, pripada opoziciji. Ferfolja je bil za novega predsednika komisije izvoljen na včerajšnji občinski seji, ki je bila v glavnem posvečena proračunskim spremembam (rebalansu) za tekoče leto. V tem okviru je uprava namenila 300 tisoč evrov za urbanistično ureditev Ribiškega naselja, kateremu so lani namenili milijon evrov za kanalizacijo in še 240 tisoč evrov za obnovitev tamkajšnje osnovne šole. Pozornost, ki jo Retova uprava namenja Ribiškemu naselju, je vzbudila nekaj pomislekov s strani levosredinske opozicije. Njen vodja Massimo Veronese je izpostavil dejstvo, da je pristojni občinski odbornik Humar doma prav iz tega kraja. Opozicije vsekakor ne motijo dodatna finančna sredstva za Ribiško naselje, pač pa nepozornost Občine do problemov drugih vasi. »Obnova pločnikov, odstranitev arhitektonskih ovir, novi prometni znani ter ureditev ulic in trgov so potrebe in želje tudi prebivalcev Mavhinj, Šempolaja in Nabrežine«, je mnenja Veronese. Posegi v omenjenih vaseh pa žal niso predvideni. Občina Devin-Nabrežina ima očitno druge prioritete, je dodal načelnik svetnikov liste Skupaj-Insieme, po katerem so vasi v nabrežinski občini vse bolj zanemarjene. Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Vse, ki so se prijavili za potovanje v Kanado, prosimo, da poravnajo tretji obrok potovanja direktno v uradih agencije Aurora v Ul. Milano 20. Izletnike, ki pa so se že udeležili letošnjih potovanj v organizaciji agencije Aurora, obveščamo, da bo letošnje srečanje udeležencev danes v prostorih Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah, Miramarski drevored 32 od 19.30 dalje. Izmenjali si bomo slike, obujali prijetne spomine in ob kozarčku načrtovali nove pobude. Dobrodošla bodo predvajanja filmov, za primerno uskladitev le teh so »snemalci« naprošeni, da po telefonu pokličejo agencijo. Naši angeli na Rai1 Drevi bodo ob 23.20 na prvi mreži Rai predvajali gala večer Naši angeli, ki ga v spomin na pokojne novinarje vsako leto prireja Fundacija Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. Letos ga je na tržaškem Velikem trgu preteklo soboto vodil Lamberto Sposini. 8 Četrtek, 23. julija 2009 TRST / PRAPROT - V soboto in nedeljo Glasba brez meja vabi na dva večera Vlado Kreslin, Radio Zastava, Red Katrins, Boban i Marko Markovic, Duble Truble Kot že napovedano, je letošnje poletje bogatejše za zanimivo glasbeno ponudbo: šest koncertov mednarodnega festivala Glasba brez meja. Prva dva bosta na sporedu že ta konec tedna na prireditvenem prostoru v Praprotu. Oba večera bosta balkansko obarvana ... ali bolje rečeno začinjena: za »roštiljem« bodo namreč stali člani združenja Srbov Vuk Ka-radžic iz Trsta in pekli pristno bal- kansko meso. V sozvočju z njimi pa bo tudi glasba, predvsem v nedeljo, ko bo na praprovski oder stopil Boban i Marko Markovic orkestar, svetovno priznana skupina srbskih »trubačev«. Oče in sin bosta s svojimi prijatelji ustvarila vzdušje slavnega festivala v Guči, kjer se je njihov orkester že osemkrat veselil zmage. Večer bo izoblikovala tudi slovenska skupina Duble Truble. TREBČE - Poletne delavnice za otroke Narava ... v igrah na dvorišču, v pesmih, kuhanju in ustvarjanju SKD Primorec v sodelovanju z AŠD Primorec in trebenskim jusom je tudi letos poskrbel, da ne bo v poletnem času otrokom dolgčas. V Ljudskem domu je namreč že od 29. junija zelo veselo, saj potekajo tu od ponedeljka do petka (vse do 31. julija) poletne delavnice namenjene otrokom od 3. do 9. leta starosti. Vsak teden se v Ljudskem domu mudi nekaj čez 30 otrok. Veliko jih letos prihaja z Opčin in iz Bazovice, pa tudi iz Lonjerja, nam je povedala ko-ordinatorka Biserka. Zanje skrbi zelo uigrana ekipa enajstih vzgojiteljic, ki študirajo oziroma so že zaključile študij na pedagoški fakulteti v Kopru, in pa več pomočnic, dijakinj pedagoškega liceja Slomšek ter domačink. Otroci se zjutraj porazdelijo v tri skupine in izmenično sledijo trem različnim delavnicam. Rdeča nit letoš- nje izvedbe je narava, ki so jo vzgojiteljice vključile seveda v vsako izmed delavnic. Pri likovni, na primer, barvajo z naravnimi materiali, se pravi s kavo ali ogljem, ter sestavljajo figure s pomočjo drevesnih listov; pri glasbeni delavnici obujajo naravo v pesmih o živalih in raznoraznih naravnih pojavih, pri športni pa je seveda osnovni element, saj se otroci igrajo na dvorišču Ljudskega doma in podijo med drevesi. Narava kraljuje tudi na krožnikih, saj so v okviru kuharske delavnice pripravili izvrstne polžke iz pršuta in sira in pa sladke ježke s kokosom, prav gotovo pa se pojavlja tudi v glasbeni, gledališki, plesni in lutkovni delavnici. Popoldan je navadno namenjen prosti igri oziroma priljubljenemu kopanju v ba-zenčkih. Ob torkih je na sporedu sprehod po vasi in spoznavanje krajevnega ži-vlja. Doslej so se malo pustolovci podali na ogled farme škotskih bikov in pa obiskali kmetijo domačina, ki goji purane, race in kokoši, pa še do tre-benskega kala so jo udarili in na ogled slovitih trebenskih pridelovalk medu - čebel. Sreda je dan posebnih doživetij, saj čaka otroke prenočevanje v Ljudskem domu oziroma v šotorih na tamkajšnjem dvorišču. Letos je po-gumnežev res veliko, saj skorajda vsi obiskovalci poletnih delavnic preživijo noč na prostem; zabavno je namreč že samo postavljanje šotorov in pa večerni taborni ogenj ob petju in plesu. Ob petkih pa je na vrsti še zaključna prireditev, ko malčki pokažejo sadove enotedenskega bivanja v Ljudskem domu, se pravi ročna dela, malo zaplešejo in zapojejo ter starše pogostijo s slastnim prigrizkom. (sas) Včeraj danes [I] Lekarne Med glavnimi zvezdami prvega vikenda festivala Glasba brez meja bo nedvomno Boban Markovic s svojimi »trubači« Prav tako razgibano pa bo v soboto zvečer. V naše kraje se ponovno vrača vedno dobrodošel prijatelj Vlado Kreslin s svojimi Malimi bogovi. Nastopili pa bosta tudi skupini Red Katrins iz Slovenije in italijanska Radio Zastava, ki se bo predstavila s svojim zanimivim repertoarjem etno-rock glasbe. Vsi koncerti bodo zastonj, pričeli pa se bodo ob 21. uri. U Kino r Danes, ČETRTEK, 23. julija 2009 BRANISLAV Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.6 - Luna vzide ob 8.36 in zatone ob 21.54 Jutri, PETEK, 24. julija 2009 KRISTINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,1 stopinje C, zračni tlak 1017,7 mb ustaljen, vlaga 64-odstotna, veter 12 km na uro severo-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,4 stopinje C. Do sobote, 25. julija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Tor San Piero 2 - 040/421040, Ul. Revoltella 41 - 040/941048, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040/232243, Zgo-nik - Božje Polje - 040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Zgonik - Božje Polje -040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 - 040/634144. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. A Skd Tabor AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter e il Principe mezzo-sangue«. ARISTON 21.15 »Sacro e profano«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.00, 17.30, 18.45, 19.15, 20.00, 20.30, 21.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzo-sangue«; 18.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 16.00, 18.10 »Outlander, l'ul-timo Vichingo«; 16.00, 18.50, 20.35, 21.45 »Transformers: La vendetta del caduto«; 16.00, 20.00 »Una notte da leoni«. FELLINI - 16.30, 19.00, 21.30 »Transformers: la vendetta del caduto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.45, 20.15 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15 »Co-raline e la porta magica«; 19.45, 22.00 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 22.15 »Crossing Over«; 17.15, 20.00 »Ritorno a Brideshead«. KOPER - KO LOSE J - 21.00 »Borba«; 19.20, 21.30 »Zadnja hiša na levi«; 18.20, 21.20 »Harry Potter in Princ mešane krvi«; 16.20 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«; 17.00, 19.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.15, 22.15 »Notorious B.I.G.«; Dvorana 2: 17.00, 19.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Outlander, l'ultimo Vichingo«; 18.15, 22.15 »La rivolta delle ex«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »St. Trinian's - Il piu esclusivo college inglese«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte da leoni«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 2: 16.00, 18.45, 21.30 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.00 »Garage«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »Settimo cielo«; Dvorana 5: 17.40, 20.30 »Transformers - la vendetta del caduto«. Poletje pod kostanjem 2009 Prosvetni dom - Opčine DANES,23. JULIJA 2009, točno ob 21.00 Celovečerni film The millionaire Revni milijonar Pokovka in lubenica za vse! Odprto bo parkirišče ZKB. x_/ H Šolske vesti TAJNIŠTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN prosi dijake, da dvignejo diplome III. razredov kvalifikacijskega izpita in mature od leta 1983 dalje. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter v dneh 13., 14. in 17. avgusta. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo avgusta ob sobotah zavod zaprt ter da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. M Izleti KMEČKA ZVEZA obvešča izletnike, da bo vozni red avtobusov za izlet na Koroško dne 26. julija sledeč: avtobus št. 1 ob 7.00 iz Boljunca - gledališče Prešeren, ob 7.05 iz Zabrežca - avtobusna postaja, ob 7.10 iz Ricmanj - na ključu, ob 7.15 iz Bazovice - pred cerkvijo, ob 7.20 iz Padrič - avtobusna postaja, ob 7.25 iz Trebč - na trgu, ob 7.30 z Opčin - Marijanišče; avtobus št. 2 ob 7.00 iz Štivana - avtobusna postaja, ob 7.05 iz Sesljana - avtobusna postaja (pred bencinsko črpalko), ob 7.15 iz Nabrežine - avtobusna postaja, ob 7.20 iz Križa - avtobusna postaja, ob 7.25 iz Proseka - gostilna Lukša, ob 7.30 z Opčin - Marijanišče. PLANINSKA ODSEKA SKD DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 9. avgusta, enodnevni izlet na »Avgustovski praznik« v Forni Di Sopra. Informacije in vpis na tel. št. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). H Osmice GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci. Tel. 040-229199. NA KONTOVELU je odprl osmico Henrik Lisjak. Tel. št.: 040-225305. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040-299806. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. V MEDJEVASI sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. št.: 040-208987. Vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Mario Milič, Zgonik 71. Tel. št.: 040-229337. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. / TRST Četrtek, 23. julija 2009 9 li Zveza slovenskih i D kulturnih društev Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Občina Piran Občina Milje Društvo Slovencev miljske občine Avtonomna dežela FJK Zadružna kraška banka vabijo na koncerta Mladinskega orkestra Intercampus dir. Tomaž Kmetic četrtek, 23.7. ob 20. uri na Tartinijevem trgu v Piranu sobota, 25.7. ob 18. uri na trgu Marconi v Miljah Hip, hip, hura! Štorklja v Opacizle je prišla. Malo Petro je pustila in vseh razveselila. Mamici Tanji in očku Deanu voščimo veliko srečnih dni in mirnih noči. To želimo tetke in strički mi! E Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje v Sežani. Telefonirati v večernih urah na št. 3289699156. DVE LOVSKI IN ENO ŠPORTNO PUŠKO ugodno prodam. Tel. 338 -7281332. IŠČEM DELO kot varuška ali hišna pomočnica. Tel. št.: 040-226347. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. MALAGUTTI CIAK letnik 2008, 2.300 prevoženih kilometrov, edini lastnik, v odličnem stanju, še v garanciji, prodam. Cena po ogledu scooterja. Tel. 3331218106. MALI ČOLN 3,20 x 1,30 m, znamke Ab-bate z vsemi pripomočki ugodno prodam. Tel. 040 - 225654. PRODAJAMO stanovanje pri sv. Ivanu, blizu stadiona 1. Maj. Dnevna soba z majhno kuhinjo, tri sobe, kopalnica, shramba, dva balkona in klet. Tel. 040567644. PRODAM enosobno stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šem-bijah pri Ilirski Bistrici (Slovenija). Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM gorske čevlje znamke meindl, tip Himalaya št. 10 (43 moški), rabljeni enkrat. Tel. št.: 040-228878. PRODAM windsurf, rabljene komplete; fanatic 3m55 - odličen za začetnike, mistral 2m95 - hitrostni ter t.i. »custom« 2m60 za eksperte. Cena po dogovoru. Tel. št. 349/5196951 ali 040/8327134 (ob večernem času). PRODAM STANOVANJE v bližini centra Opčin, 115 kv. m., obdano z velikim parkom, bivalna kuhinja, velika dnevna soba, tri spalnice, dve kopalnici, shramba, tri terase, velika garaža, parkirni prostor, samostojno ogrevanje, v celoti prenovljeno in delno opremljeno. Tel. 3316329588. PRODAM dve novi lovski puški. Za informacije telefonirati na št. 3484460044. PRODAM Nissan King Cab 2500D, letnik 92, črne barve, 2.500,00 evrov. Možno znižanje po dogovoru. Tel. št.: 3291938599. S Poslovni oglasi PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču. Tel.: 335-6948813 □ Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežin-skem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s poletnim urnikom od 9. do 13. ure. KRUT kdor bi želel uživati teden dni ob morju in se sprehajati ob senčni obali, naj se čimprej prijavi na skupinsko letovanje na Malem Lošinju, od 30. avgusta do 6. septembra 2009. Podrobnosti na sedežu, Ul. Cicerone, 8/b, tel. št.: 040-360072. KRUT obvešča, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje v Šmarjeških toplicah, od 30. avgusta do 9. septembra 2009. Vse dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone, 8/b, tel. št.: 040-360072. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-de-lavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v dneh: v torek, 28. julija, od 16. do 18. ure delavnica španskega jezika »Canta, habla, observa mi tierra« in ob petkih 24. in 31. julija ter 7., 21. in 28. avgusta od 9. do 12. ure »Znanost in igra«. Septembra v torek 4., petek 8. in petek 11. bodo likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja« od 16. do 18. ure. Vabljeni! Za informacije: 04055273 ali 320-0488202. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin-Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 29. julija »Pobarvano vse v modro«, delavnica konstrukcij, »Kaj se igramo«; 24. in 31. julija »Ciak vrti-mo...basni«, ustvarjalna delavnica, Po-letje...v ritmu«, izdelava majhnih inštrumentov. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.: 040-299099 od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. POPOLDANSKA DRUŽABNOST ... Z ZAKUSKO! Zvezi Škedenj in Sv.Ana Sindikata Upokojencev SPI-CGIL vabita vse svoje člane na »Praznik včla-njevanja« v petek, 24. julija, ob 17.30 uri v sejni dvorani v ulici San Lorenzo in Selva, 4 v Škednju. Prosimo da potrdite svojo prisotnost: tel. št.: 040-830886 ali 040-823388. SKD VIGRED prireja do petka, 24. julija, poldnevno otroško delavnico »Pojemo, plešemo, ustvarjamo, se igramo - radi se imamo« v Šempolaju. Delavnica je namenjena otrokom, ki so v prejšnjem šolskem letu obiskovali vrtec, osnovno šolo in prvi razred srednje šole. Prijave in informacije na tel. št. 380-3584580. ŠPORTNI PRAZNIK na Proseku ob vikendih do nedelje, 2. avgusta. Program: v soboto, 25. julija, ob 20.30 ples z ansamblom Venera; v nedeljo, 26. julija, ob 20.30 Souvenir; v soboto, 1. avgusta, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 2. avgusta, ob 20.30 ples z ansamblom Mi. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 24.,25.,26.julij, 1.,2.av-gust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yccu-pa.org in na spletni strani www.yccu-pa.org. POPOLDANSKA DRUŽABNOST ... Z ZAKUSKO! Zveza iz Milj Sindikata Upokojencev SPI-CGIL vabi vse svoje 9ag/ve&no/ podfetfe/ a IHHimPLIUB AL AB ARI)A Prisotni smo na Opčinah, v Miljah, v Boljuncu in v Nabrežini Tel. 040 2158 318 člane na »Praznik včlanjevanja« v ponedeljek, 27. julija ob 17.30 v vrtu bara Verdi v Miljah. Prosimo da potrdite vašo prisotnost: tel. 040-271086. SI STAR/A OD 18 DO 28 LET in bi te zanimala enoletna izkušnja civilne službe? Do 27. julija se lahko prijaviš na razpis in sodeluješ na projektu v trajanju enega leta s pričetkom oktobra 2009. Če želiš imeti nekaj več informacij, se oglasi na Zvezi slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 - Trst, tel.: 040635626 ali na Arciserviziocivile, ul. Fa-bio Severo 31, tel.: 040-761683. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo prihod z dvotedenskega taborjenja v ponedeljek, 27. julija ob 18.47 na železniški postaji v Sežani. Taborniški srečno! ORGANIZATORJI KRAŠKE OHCETI vabijo k sodelovanju osebe, ki bodo zadolžene ob tej prireditvi za informacijsko točko - infopoint. Pogoji: status študenta, polnoletnost, obvladanje slovenščine in italijanščine, po možnosti tudi angleščine in/ali nemščine, poznavanje krajevne stvarnosti. Prošnje na prostem papirju predložite tajništvu občine Repentabor najkasneje do 31. julija. Za to sodelovanje bosta na podlagi predstavljenih prošenj izbrani dve osebi, zadolženi za infotočko, ki bosta morali biti oblečeni v narodni noši. Za razne informacije se lahko obrnete na tajništvo občine Re-pentabor, tel. št.: 040-327335. PILATES - SKD F. PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da se vadba nadaljuje do konca julija v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini vsak torek in petek, od 19. do 21. ure. POLETNO SREDIŠČE KRATKOHLAČ-NIK bo v prostorih otroškega vrtca Marjan Štoka na Proseku (Trst), do 31. julija, od 8. do 17. ure pod naslovom »Palček Kratkohlačnik potuje z ...«. Vpisi in informacije na tel. št.: 040-212289. TPK SIRENA vabi člane na čistilno akcijo, ki bo v nedeljo, 2. avgusta, od 8. ure dalje. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail info@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Od 10. do 14. avgusta bo knjižnica zaprta. POLETNI CENTER NATURA vabi otroke od 6. do 13. leta na kreativni in zabavni oddih v Teniški center v Nabre-žini, in sicer do 16. avgusta s tedenskimi ciklusi. Teniški tečaj in aktivnosti v naravi. Info: 338-6376575 ali 3349314040. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009- Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medli-terarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Zekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Ma-karovič, Slovenija, Evropa in globaliza-cija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.00-16.00) do 4. septembra. 0 Prireditve PRVI KONCERT čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev, JSKD OI Piran in Občine Piran bo danes, 23. julija, ob 20. uri na Tartinijevem trgu v Piranu. Vljudno vabljeni! SKD TABOR prireja vsak četrtek v juliju »Poletje pod kostanjem 2009« v Prosvetnem dom na Opčinah na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah: danes, 23. julija, celovečerni film »The Millionaire«; 30. julija, koncert ameriške pevke »Gwen Hughes«. Začetek večerov ob 21. uri. V primeru slabega vremena se bodo prireditve odvijale v dvorani. KONCERT ZA MIR 2009 - v petek, 24. julija, ob 18.uri v sejni dvorani Županstva v Zgoniku okrogla miza o čezmej-nem mirovniškem omizju, ob 19. uri dvig zastave miru ter koncert skupin Le mitiche pirie, Peace ioad, Siti Hlapci, Sun Machine in Wake up down. Povezovala bo Vesna Hrovatin. Vstop prost. Koncert prirejajo: Občina Zgonik ob podpori Pokrajine Trst ter v sodelovanju z mladinskima odsekoma AŠK Kras in KD ideča zvezda. GLASBA BREZ MEJA 2009 - PRAPROT: sobota, 25.julija večer etno-rock glasbe Vlado Kreslin in Mali Bogovi, iadio Zastava, ied Katrins; nedelja, 26. julija balkanski večer s srbsko hrano in skupino Boban Markovic Orkestar - svetovno znani trubači iz Srbije, večkratni zmagovalci festivala v Guči. Za tipično srbsko hrano - »roštil« bo poskrbelo srbsko društvo Vuk Karadžic iz Trsta. Organizator koncertov: Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika. Vstop je prost. KD KRAŠKI DOM v sodelovanju z zadrugo Naš Kras vabi v soboto, 25. julija, ob 20.30 v kraško hišo v iepnu na »Štrekljev večer«, ki ga bo oblikovalo turistično društvo Vuhred s Koroške. ZAKLJUČNI KONCERT čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev, JSKD OI Piran, Občine Milje in Društva Slovencev miljske občine bo v soboto, 25. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. Vljudno vabljeni! ZDRUŽENJE SAN GIACOMO (SVJA-KOB) prireja v soboto, 25.julija, ob 21.00 na trgu pri Sv.Jakobu koncert ob praznovanju zavetnika. Igral bo Mestni pihalni orkester gledališča Verdi iz Trsta. Vabljeni! SKD VIGRED vabi na Poletne večere 2009. V torek, 28. julija, v Štalci ob 20.30 predvajanje filma Hit poletja. GLASBA BREZ MEJA 2009 - KAMNOLOM REPNIČ: Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, prireja v sredo, 29.julija, koncert ciganske glasbe s skupino Langa. Koncert bo v Kamnolomu pri iepniču. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Mar-telanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Prispevki V spomin na Igorja Luxo darujejo Aleksander Gruden, Andrej Gruden in Dragica Gherlani 40,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V častitljiv spomin gospe Radoslave Premrl Pahor darujeta Mirella in Peter Merku 50,00 evrov za Sklad Nade Pertot in 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Igorja Luxe darujejo Roži, Norma, Elvi, Elena, Sandra, Nataša, Tanja, Melita, Sara, Nadja, Robi, Peter, Walter in Aleksander 585 evrov za združenje AIRC. Namesto cvetja na grob Igorja Luxe daruje Elio Tenze 50,00 evrov za združenje AIRC. Zaradi odsotnosti na zadnji poti Igorja Luxe daruje Dobrina Strain 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Ljudmile Pangos vd. Doljak daruje Sander Gruden z družino 25,00 evrov za cerkev v Samatorci. V spomin na Igorja Luxo daruje Dario Kante z družino 50,00 evrov za KD Pro-sek-Kontovel. V spomin na Igorja Luxo darujejo Dolenčevi iz Devinščine 25,00 evrov za ŠD Kontovel in 25,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Igorja Luxo darujeta Ilon-ka in Mauro Renar s Tino in Thomasom 50,00 evrov za Godbeno društvo Pro-sek. V spomin na Igorja Luxo darujeta Marina in Renato Blason 30,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. + Ida Rampin vd. Slokar ... se je pridružila svojemu ljubljenemu Stanku; v božjem kraljestvu bosta skupaj na vekomaj ... Zalostno vest sporočajo sin Danilo z Gabrielo ter ljubljena vnukinja Giorgia Pogreb bo v soboto, 25. julija, ob 10. uri v ulici Costalunga. Na željo pokojne namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Ricmanje, 23. julija 2009 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa ^ Tiho je odšla Neva Grilanc Brat Boris z družino Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Salež, 23. julija 2009 Preminila je naša draga Milena Kocman vd. Caharija Zalostno vest sporočajo sin Igor z družino, brat in sestra Pogreb bo v petek, 24. julija, ob 16.00 na koprskem pokopališču. Koper, Samatorca, Nabrežina, 23. julija 2009 23.7.2005 23.7.2009 Fulvio Simonutti Z ljubeznijo se te spominjajo vsi tvoji Salež, 23. julija 2009 Ob smrti mame ADELE SLAVEC izrekata iskreno sožalje sinu Vladiju in družini KK Adria in MZ Lonjer-Katinara Ob boleči izgubi nepozabnega prof. BOJANA PAVLETIČA, pisatelja, vzgojitelja in narodnjaka se klanjamo njegovemu spominu ter izrekamo družini iskreno sožalje. Založba Mladika Trst KULTURA / ČEDAD - Mittelfestovo podiranje zidov Literarno poglobljenje v psiho in plesno-gledališke Bakhantke Po sinočnjem poklonu Nurejevu, drevi nova plesna premiera videmskega ansambla Arearea u A Četrtek, 23. julija 2009 Zidovi, o katerih želi govoriti letošnji Mittelfest, niso samo politične ali družbene narave, saj se največje pregrade pogosto skrivajo v duši. V tem duhu se je pričel torkov večer Mittelfesta, ki je odprl poglavje dramske sekcije v znamenju poetike Franza Kafke. Znano, napeto Pismo očetu je v diptihu »Signora madre, padre mio caro« dobilo povezavo z avtobiografsko izpovedjo o neuravnovešenem odnosu do matere francoskega samomorilskega pisatelja Alberta Caraca z naslovom Post Mortem. Gospa mati, moj dragi oče Dva igralca, Massimo Verdastro in Sandro Lombardo, sta prevzela nelahko odgovornost podajanja tekstov, v katerih se avtorja ne skrivata za fasado literarne preobrazbe, ampak govorita v prvi osebi o po-gojevalnem vplivu staršev na oblikovanje njune identitete in čustvene krhkosti. Združitev teh dveh pisem v diptih je bila povsem smiselna zaradi komplementarnega pogleda na usodna odnosa književnikov do matere in očeta. Oblika pisma je čisto naravno vodila v bralno oz. koncertno izvedbo obeh tekstov brez bistvenih režijskih prispevkov. Furio Bordon je s pomočjo scenografa Andree Staniscija ustvaril v prvem delu le okvir, v katerem je igralec ustvarjal z edinim pripomočkom feti-šev mrtve matere oz. visečih ženskih oblek, v drugem pa so projekcije fotografij iz Kafkovega družinskega albuma preprosto sledile vsebinam branja. Caracova izpoved nosi problematičnost in bremena bolezni, židovskega pečata in spolne identitete, izolacije in težkega soočanja z življenjem zaradi dušljive prisotnosti matere, ki ga je »zaklela« v večnega otroka. Verdastro je z glasom in kretnjami oblikoval ravno podobo odraslega otroka, za katerega je bila prisotnost matere »edini dogodek v življenju«, ki se z njeno smrtjo nadaljuje le s pripravo na samomor. Lombardo pa je s svojo sposobnostjo ekspresivnega moduliranja glasu podal Kafkovo pismo pred pultom, kjer je z dobro mero introspekcije interpretiral pisateljevo negotovost, mešanico strahu, spoštovanja in mržnje, njegov občutek niče- vosti pred nedotakljivo samozavestjo avtoritarnega očeta. Rešitev je v tem primeru beg v globine literarne izpovedi, ki je tudi zaradi problematičnosti tega odnosa dobila fascinantno in kompleksno razsežnost enega od najbolj emblematičnih piscev evropske literature 20. stoletja. Bakhantke Nova smernica Mittelfesta je povezava s sorodnimi italijanskimi festivali za ustvarjanje širše tržne mreže. Ravenna Festival je pred kratkim krstil plesno-gleda-liško predstavo po Evripidovih Bakhantkah v režiji in koreografiji priznanega umetnika Miche van Hoeckeja. Nekaj dni po premieri si je produkcijo lahko ogledala tudi publika čedajskega Mittelfesta. Van Hoecke je iz kompleksne starogrške tragedije želel ustvariti »festivalsko« neobičajno, obenem širše razumljivo predstavo, ki brez zadržkov uporablja vsa najbolj efektna in obče prepoznavna sredstva, da bi posredovala predvsem okus po divji blaznosti. Ženski element prevladuje; oče Kadmos se ne pojavi na odru, Pentej ne govori, Bromij pa je metamorfno bitje, kateremu daje dionizijsko nepredvidljivo podobo igralka Pamela Villoresi. Ko se Dioniz pojavi v svoji bolj gospodovalni naravi, ga retorično spremlja wagnerjeva glasba, bakhantke plešejo po eksotičnih ritmih (kar jih povezuje z izvorom azijskega boga), Pentej in Agava pa po grških motivih, usodni ples žrtve je tango, sicer v mediteranskih kontaminacijah. Asociacije so najbolj logične in samoumevne; vse postane tako eksplicitno, da se dramska izvedba v izogib banalnosti usmeri v karikaturo izumetničenega izraza ma-gično-mitološke razsežnosti, ki upodablja nečloveško ali neuravnovešeno mentalno stanje protagonistov (Agava je obsedena, Dioniz pa že iz principa bog nereda). Ko-reograf je bolj prepričljiv od režiserja, čeprav je funkcionalna oz. pripovedna vloga plesa narekovala ne pretirano kreativno ustvarjanje, ki pa je vseskozi ohranilo visoko napetost in se je izražalo z veliko energijo. Dvojna vloga belgijskega mojstra je dala določeno koherenco celoti z dramskimi kreacijami, ki se pogosto prelijejo v ples z interakcijo s plesalci ali podvojitvijo vloge, predvsem s plesno izoblikovanim kreta-njem igralk. Blaznost, ki vsebinsko vodi celotno dogajanje, ima dvojno, komično in tragično masko v skoraj klovnski ironiji Vil-loresijeve in v krčevitih gibih Chiare Mu- Levo Sandro Lombardo bere Kafko, desno pa zbor bakhantk ti, ki se je dovolj prepričljivo odrezala predvsem v drugi fazi razvoja lika, ko se Agava postopno prebudi iz blodnje in ugotovi, da je kot bakhantka raztrgala sina. Temu režiser doda še tretjo fazo, s katero se predstava začne in konča in kjer zločinka Agava sedi na električnem stolu, tokrat v drugačnem blodnem stanju obupa, kar vzbuja povezave z mnogimi detomorilka-mi črne kronike današnjih dni skozi kontrast med zavestno krivdo in nezavestnim zločinom, vse do zaključnega, ikonografskega citata »žalostne matere«. Energija in izrazitost namerno efektne govorice predstave s kratkimi, jasnimi in raznolikimi prizori sta zadeli v črno, saj je publika sprejela s splošnim odobravanjem prepoznavne sugestije v znamenju vedno ustvarjalno spodbudne teme norosti sveta, kot je su-gerirala tudi kopija Picassovega platna Guernica na začetku predstave. Plesna ponudba Mittelfesta bo izstopala tudi v nadaljevanju programa. Po včerajšnji premieri poklona Rudolfu Nurejevu in svobodi umetnosti bo danes na sporedu premiera nove produkcije vi-demskega ansambla Arearea o junaški moči srca z naslovom »Živci-junaško telo«, rezidenčni umetnik Mario Brunel-lo pa bo nastopil s simfoničnim orkestrom tržaškega gledališča Verdi v programu, ki še enkratpoudarja pomen svo-bodnega ustvarjanja. Rossana Paliaga LJUBLJANA - Razstava v Cankarjevem domu Mehika pred Kolumbom Razstava je osnovana na najnovejših najdbah zahodnega predela države - Odraža kulturno raznovrstnost območja Dva primerka najdenih in razstavljenih predmetov V ljubljanskem Cankarjevem domu je še do 26. julija odprta razstava, na kateri se je mogoče seznaniti z najnovejšimi arheološkimi najdbami v Zahodni Mehiki. Še dvajset let tega je bila kulturna dediščina tega predela v glavnem osnovana na naključnih najdbah. Usmeritev v bolj sistematičen sistem dela je vodila v bolj obsežno znanstveno raziskovanje in omogočilo nova odkritja in spoznanja. Številni edinstveni kultni elementi, ki pa so bili do pred kratkim le površno raziskani, pričajo, da je v času pred prihodom Špancev na obsežnem območju Zahodne Mehike prebivalo veliko neodvisnih kultur, ki so se razlikovale od drugih mezoameriških civilizacij. Najpomembnejša tradicija teh kultur so tako imenovane jaškaste grobnice, ki spadajo v obdobje 300 -600 pred našim štetjem. Gre za podzemne grobnice, kjer so bili pokopani ugledni člani družbe. Ob skeletih so raziskovalci odkrili vrsto dragocenih predmetov, med katerimi so se nahajale številne človeške in živalske figure. Raznovrstnost teh upodobitev je raziskovalce seznanila z življenjem in doživljanjem smrti prebivalcev tistega območja. V keramiki tega predela Mehike ne srečamo neke podrejenosti strogim načelom teokratske umetnosti, v središču pozornosti je vsakdanje ži- vljenje. Med predmeti se nahajajo na primer liki vojščakov, igralcev z žogo, akrobatov, grbavcev, glasbenikov in mater z otrokom. Liki so upodobljeni goli, figure so delno oblečene ali pa nosijo dragocena oblačila in nakit. Razstava je sicer majhna po obsegu, vendar pa je velikega pomena, saj je to prva pobuda, ki je v celoti zasnovana na sistematičnih arheoloških iz- kopavanjih. Predstavljene najdbe pomenijo eno najpomembnejših odkritij zadnjih desetletij v Mehiki. Pobuda, ki je nastala v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za antropologijo in zgodovino iz Ciudada de Mexico, je osnovana na fotografijah, video-projekcijah, 164 predmetih in na rekonstrukcijah grobov. Sestavljajo jo uvodni dokumentarni del, posvečen predstavitvi mezoameriških kultur, in dvanajst tematskih sklopov, in sicer kult prednikov, narava, ženske, školjčno okrasje, keramika in gospodinjski pripomočki, bojevniki, glasbeniki in igralci z žogo, pogled na svet ter jaškasti grobovi. Razstavo si je mogoče ogledati od ponedeljka do sobote od 10. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. Štefan Turk V Piranu odkrili plemiško grobnico Med raziskavami nekdanje cerkve sv. Katarine v Piranu so pred dnevi odkrili tri grobnice piranskih plemiških družin. Kot je povedal vodja raziskav Mitja Guštin, je v celoti ohranjena le ena grobnica, ki predstavlja dragoceno pričevanje o življenju v Piranu v 16. stoletju. Ostali dve grobnici sta bili pre-zidani, skeleti pa odstranjeni. Ohranjena grobnica je pripadala piranski družini Detretto. V njej so arheologi odkrili več kot 30 skeletov članov družine, o katerih izjemno veliko podatkov hrani piranski arhiv. »Dobili smo dobro izhodiščno točko, da preverimo in ugotovimo, kako so živeli prebivalci Pirana v 16. stoletju,« je dejal Guštin. Čeprav so arheološka odkritja ponavadi bolj arhitekturne narave ali gre za drobne najdbe, je odkritje ohranjene grobnice po besedah Gu-ština izjemno pomembno, ker omogoča spoznavanje »fizičnega stanja« piranske družine. Poleg skeletov so arheologi v grobnicah našli svetinje pokojnikov in nekaj nakita. V zasipnih plasteh cerkvice so odkrili še veliko keramičnega materiala iz obdobja od 16. do 19. stoletja. Cerkev sv. Katarine, ena najstarejših piranskih cerkva, je po virih stala preden so začeli graditi frančiškanski samostan. Delovala je do 18. stoletja. Po denacionalizaciji je stavba prešla nazaj v last piranskega samostana. Raziskave potekajo pod okriljem Inštituta za dediščino Sredozemlja Univerze na Primorskem. (STA) / SVET TAJSKA - Ameriška državna sekretarka na srečanju zunanjih ministrov Aseana Clinton: ZDA bodo pomagale državam pred grožnjo Irana Poziv Severni Koreji, naj opusti sporni jedrski program, in Mjanmaru, naj osvobodi Aung San Suu Kyi Hillary Clinton na Tajskem ansa NARAVNI POJAVI - Pri nekaterih zbudil navdušenje, pri drugih strah Najdaljši sončni mrk stoletja spremljali milijoni ljudi v Aziji BANGKOK - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je v torek prispela na Tajsko, je v včerajšnji pogovorni oddaji na tajski televiziji spregovorila tudi o Iranu. Kot je dejala, so ZDA pripravljene pomagati zalivskim državam na obrambnem področju, če Iran ne bo ustavil svojega spornega jedrskega programa. Kot je dejala Clintonova, je administracija predsednika ZDA Baracka Obame še vedno pripravljena na pogajanja z Iranom glede njegovega jedrskega programa, hkrati pa so pripravljeni okrepiti obrambo njihovih "partneric v regiji". "Če ZDA razprejo obrambni dežnik nad regijo, če storimo še več za podporo vojaških zmožnosti zalivskih držav, je malo verjetno, da bo Iran močnejši ali varnejši," je dejala Clintonova in dodala, da Teheran ne bo mogel "ustrahovati in prevladovati, kot očitno misli, da bo lahko, ko bo enkrat imel jedrsko orožje". Clintonova je za tajsko televizijo spregovorila pred odhodom v obmorsko letovišče Phuket, kjer se je začelo srečanje zunanjih ministrov Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean). Clintonova je ob robu srečanja s kolegi, med drugim iz Rusije, Kitajske in Tajske spregovorila o severnokorejskem jedrskem programu. Clintonova je zahtevala takojšnjo ustavitev jedrskih kapacitet Pjongjan-ga. "Vsi zunanji ministri se strinjajo, da je edina prava pot za Severno Korejo popolna in nepovratna denukleariza-cija," je pred novinarji dejala Clintonova. Udeležence srečanja Aseana je pozvala, naj podprejo zadnjo resolucijo Varnostnega sveta ZN o Severni Koreji, s katerimi so zaostrili sankcije. Srečanja se udeležuje tudi Severna Koreja, a ne na ministrski ravni. Ameriška državna sekretarka je v Phuketu prav tako pozvala Mjanmar, naj osvobodi vodjo demokratične opozicije Aung San Suu Kyi. Kot je dejala, bi ta ukrep lahko odprl pot naložbam ZDA v Mjanmaru. Takšna priložnost pa je odvisna od mjanmarskega vodstva, je dodala. Ena izmed tem pogovorov v Phu-ketu naj bi bile tudi morebitne vezi med Severno Korejo in Mjanmarom na jedrskem in vojaškem področju. Zaskrbljenost glede teh vezi, za katere sicer ni dokazov, je že ob torkovem prihodu v Bangkok izrazila tudi Clintonova. "To bi de-stabiliziralo območje. To bi bila neposredna grožnja sosedam Mjanmara," je Clintonova izjavila v Bangkoku. (STA) NEW DELHI/PEKING - Najdaljši sončni mrk v tem stoletju je včeraj v temo zavil dobršen del Azije in pri več sto milijonih ljudi na Kitajskem in v Indiji sprožil val navdušenja. Na redko poseljenem območju v Tihem oceanu je bilo Sonce popolnoma zastrto šest minut in 39 sekund, v Indiji je mrk trajal tri do štiri minute, na Kitajskem pa v povprečju pet minut. Popolni sočni mrk - naslednji tako dolg bo šele leta 2132 - se je začel ob 6.23 po lokalnem oziroma 2.53 po srednjeevropskem času v indijski zvezni državi Gujarat, nato pa se je razširil z zahoda na vzhod Indije, na Nepal, Butan, Bangladeš, Mjan-mar, Kitajsko, južne japonske otoke do Tihega oceana. Opazovanje sončnega mrka je ponekod nekoliko zmotilo slabo vreme. Ko se je ob zori začel delni mrk, so nebo nad Indijo in Kitajsko prekrivali gosti oblaki, ki pa so se nekaj minut pred popolnim sončnim mrkom v več indijskih mestih razkrojili. V Pekingu je nebo zakrivala gosta odeja sivkastega smo-ga, v Šanghaju pa je opazovalce nekoliko zmotil rahel dež. Na severu Indije se je milijon in pol hindujskih romarjev odpravilo v sveto mesto Ku-rukshetra, kjer so se med mrkom okopali v, kot verujejo, očiščeni vodi ter s tem prispevali o osvoboditvi svoje duše. V prav tako svetem mestu Benares se je na bregu reke Ganges zbralo več deset tisoč ljudi, ki so z dvigovanjem rok proti nebu pozdravili ponovni pojav Sonca, nato pa so se okopali v reki. Več tisoč hindujcev se je držalo tudi starega prepričanja, da kopanje v reki v mestu Varanasi, še posebej ob posebnih priložnostih, človeka očisti grehov. A ob tem je prišlo do tragedije, saj je bila v stampedu na enem izmed bregov reke, kjer se je zbralo 2500 ljudi, ubita starejša ženska. A medtem ko so milijoni navdušencev zunaj opazovali mrk, so se milijoni drugih v primežu strahu zapirali v hiše. V Indiji je namreč prisotnega ogromno vraževerja in legend, ki temeljijo na hindujski mitologiji. Med drugim ena pravi, da sončni mrk nastane, ko demonski zmaj pogoltne Sonce, po nekem drugem mitu pa sončni žarki med mrkom lahko škodujejo še nerojenim otrokom. (STA) Četrtek, 23. julija 2009 Tamilski tigri bodo ■ •¿•V • •• politična organizacija KOLOMBO - Nekdanji uporniki iz vrst Osvobodilnih tigrov tamilskega Eelama (LTTE) so se dva meseca po svojem vojaškem porazu v Šrilanki po lastnih navedbah začeli na novo oblikovati kot politična organizacija. "Obliko in strategijo našega boja za svobodo bomo prilagodili novim izzivom," piše v sporočilu, ki so ga objavili na spletni strani TamilNet. LTTE ob tem še vedno poudarja, da je njegova "zgodovinska dolžnost" nadaljevati boj za "legitimne pravice" tamilske manjšine v Šrilanki. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, naj bi glede na sporočilo na TamilNet dosedanjega vodjo LTTE za mednarodne odnose Selvarasa Path-manathana potrdili za predsedujočega v vodstvenem odboru LTTE. Šrilanški predsednik Mahinda Raja-pakse je 19. maja po dolgotrajnih hudih spopadih uradno razglasil konec skoraj 26-letne državljanske vojne v otoški državi. Tamilski tigri so se od leta 1983 borili za svojo državo, nekaj časa pa so celo nadzirali četrtino Šrilanke. Po neuradnih navedbah naj bi državljanska vojna terjala več kot 80.000 smrtnih žrtev. V Münchnu 300 ljudi protestiralo proti Mesicu MÜNCHEN - Ob obisku hrvaškega predsednika Stipeta Mesica v Münchnu je včeraj v bavarski prestolnici kakih 300 ljudi protestiralo proti Mesicu. "Mesicev urad - leglo Udbe", "Partizani in komunisti niso antifašisti" in "Pliberk - solza na hrvaškem obrazu", so slogani, s katerimi so na transparentih protestirali proti njegovim političnim prepričanjem. Prihod Mesica v hotel Bayerisches Hof, kjer je na povabilo sklada Herbert Quandt predaval o gospodarski in politični perspektivi Hrvaške v EU, so pospremili z vzkliki "Cigani, Cigani", poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Protest je minil mirno, organiziral pa ga je gostilničar in hotelir Ante Bre-kalo, ki je napovedal prihod več kot tisoč ljudi. Hrvaški mediji so sicer poročali, da so minuli teden v več katoliških cerkvah v Münchnu delili letake s pozivom k udeležbi na protestu proti Mesicu, v katerih so pod naslovom "Odzvonilo je" Mesica opisali kot "komunista in neokomuni-sta". Še posebej so mu zamerili, ker je slovesnost na Pliberškem polju v spomin na povojne poboje vojakov in privržencev Neodvisne države Hrvaške (NDH), ki so se zgodili, potem ko so zavezniki v Pliberku na avstrijskem Koroškem maja 1945 jugoslovanski vojski izročili hrvaške prebežnike, imenoval ustaški semenj. (STA) KALIFORNIJA - Drastični ukrepi Dogovor o odpravi javnega primanjkljaja SACRAMENTO - Guverner ameriške zvezne države Kalifornije Arnold Schwarzenegger je v ponedeljek pozno zvečer v Sacramentu dosegel dogovor z državnimi kongresniki o odpravi 26 milijard dolarjev velike proračunske luknje, ki prinaša zmago republikancem in poraz demokratom. Dogovor namreč ne predvideva nobenega povišanja davkov, ampak predvsem krči socialne in druge programe, uporablja pa tudi posebne prijeme, kot je "kreativno" računovodstvo in jemanje denarja lokalnim oblastem, ki že napovedujejo tožbe. Socialni programi Kalifornije sicer niso povsem odpravljeni, vendar pa bodo drastično skrčeni za skupaj 15,6 milijarde dolarjev. Okrog štiri milijarde dolarjev naj bi se v državni proračun steklo od prodaje državnega premoženja, dve milijardi od lokalnih oblasti, sicer le kot izposoja, in tri milijarde naj bi privarčevali s "kreativnim" računovodstvom. To med drugim pomeni, da bodo državnim uslužbencem dali plače 1. julija 2010 name- sto 30. junija 2010, torej v novem proračunskem letu, ki se začne s tem datumom. S tem bodo letos prihranili 1,2 milijarde dolarjev. Schwarzenegger je med drugim hotel tudi odpraviti program zdravstvenega zavarovanja za 930.000 revnih otrok Kalifornije, kar mu ni uspelo. Zdravstveni program za reveže bo sicer ostal brez 1,3 milijarde dolarjev, osnovne in višje šole bodo ostale brez šestih, univerze pa brez treh milijard. Za 1,2 milijarde dolarjev bodo zmanjšali sredstva za državne zapore, ki se že tako ali tako ubadajo s katastrofalno prenapolnjenostjo. Zaradi krčenja bodo pač kriminalce izpuščali na prostost malce prej in jim dovolili, da kazen prestajajo doma v hišnem priporu. Po novem naj bi tudi več ljudi dejansko izpustili iz zapora, ne pa pogojno. Kalifornija je doslej iz zapora izpuščala ljudi le pogojno, kar pomeni, da je vsak najmanjši prekršek pomenil avtomatično pot nazaj v zapor. (STA) RUSIJA - Teden po Estremirovi Našli mrtvega borca za človekove pravice Andreja Kulagina MOSKVA - Na severozahodu Rusije so našli truplo ruskega borca za človekove pravice Andreja Kulagina, potem ko so ga pogrešali dva meseca, je včeraj sporočila ruska nevladna organizacija za človekove pravice Spravedlivost (Pravica), za katero je delal. Ku-lagin je preučeval kršitve človekovih pravic v zaporih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kulagina so pogrešali od 14. maja, njegovo truplo pa so našli 10. julija v peskokopu blizu kraja Petrozavodsk, prestolnice ruske republike Karelija, je za AFP povedal vodja nevladne organizacije Andrej Stolbunov. Nevladna organizacija Pravica preučuje korupcijo in nudi pravno pomoč posameznikom. Lokalna policija je potrdila najdbo trupla, niso pa mogli potrditi, da gre za osebo, ki je delala za nevladno organizacijo. Po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax naj bi imel Kulagin policijski dosje zaradi huliganstva. Do novice o smrti še enega borca za človekove pravice v Rusiji prihaja teden dni po umoru vidne ruske borke za človekove pravice v Čečeniji Natalije Estemirove, ki so jo le nekaj ur pred tem ugrabili v Groznem. To meče dodatne sence na sedanje ruske oblasti. (STA) IZRAEL - Sporna poteza Liberman na izraelska veleposlaništva poslal slike muftija s Hitlerjem JERUZALEM - Izraelski zunanji minister Avigdor Liberman se je v nasprotju z mnenjem profesionalnih diplomatov odločil, da bo na vsa izraelska veleposlaništva v tujini poslal sliko, ki prikazuje srečanje nekdanjega velikega muftija Jeruzalema Mohameda Amina al Huseinija s Hitlerjem leta 1941. Mufti se je takrat s Hitlerjem dogovoril, da bodo nacisti po zavzetju Palestine to deželo očistili Judov. Liberman naj bi želel z omenjeno sliko predvsem spraviti v zadrego ameriškega predsednika Baracka Obamo, ker ta od Izraela zahteva ustavitev gradnje in judovskega naseljevanja v vzhodnem Jeruzalemu. "Minister želi, da bi ves svet poznal dejstva," je dejala Li-bermanova tiskovna predstavnica Sivan Raviv, ki je ob tem potrdila namere vodje izraelske diplomacije, o čemer so najprej pisali izraelski mediji. Izraelski diplomati so Libermanovo odločitev o pošiljanju omenjene slike po svetu označili za "avtogol". Ta odločitev naj bi namreč vzbujala vtis, da se Izrael izogiba resnični problematiki judovskega naseljevanja in statusa Jeruzalema. Mufti Huseini je v času britanska mandatne Palestine razpihoval sovraštvo arabskega prebivalstva do prihajajočih Judov. Leta 1936 je bil na čelu upora, ki ga je Britancem dokončno uspelo poraziti šele leta 1939. Neposredna posledica upora je bila ustavitev naseljevanja Judov iz Evrope. Leta 1941 je veliki mufti pobegnil v Nemčijo in Hitlerju ponudil sodelovanje. Na Hrvaškem je privolil v oblikovanje bošnjaško-muslimanske divizije SS s 120.000 prostovoljci z imenom Handžar. Leta 1945 je pobegnil iz Berlina, leta 1948 pa je v Kairu v izgnanstvu ustanovil "arabsko vlado Palestine". (STA) / Četrtek, 23. julija 2009 444 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu Goriški občinski odbor je na torkovem zasedanju odobril preliminarni načrt za obnovo najbolj zanemarjenih cest in pločnikov v mestnem središču in okolici. Projekt, ki ga je uprava preko javne dražbe že lani oktobra zaupala navezi med podjetjem Tecnoprogetti in studiom inženirja Bruna Crocettija, predvideva različne posege v šestnajstih ulicah, za katere bodo skupno odšteli 1.800.000 evrov. Denar za vzdrževalna dela bo priskrbela občina, ki bo v ta namen najela posojilo. Zdaj sta na vrsti še dokončni in izvršni načrt, sledil pa bo razpis javne dražbe. Dela, ki bodo potekala v različnih fazah, naj bi se začela že februarja 2010, dokončana pa bodo v največ 180 dneh oz. šestih mesecih. Načrtovalci so pri izdelavi projekta upoštevali predvsem stanje goriških cest, na katerih je promet gostejši in na obrabljenost katerih so že opozorili rajonski sveti. Nato so v poštev vzeli tudi stanje pločnikov in možnost vzporedne obnove vodovoda, plinskih cevi in električne napeljave na nekaterih cestah. Pri obnovi pločnikov bodo upoštevali tudi potrebo po odpravljanju arhitektonskih pregrad ter morebitno prisotnost dreves, grmov in gredic. Kot rečeno, bo v projekt obnove vključenih šestnajst ulic. V ulici Don Bosco bodo preuredili cestišče in pločnik na obeh straneh, v ulicah Corsica, Formica in Rafut pa bodo obnovili le cesto. V ulici Favetti bodo obnovili cesto ter pločnik na desni strani (v smeri ulice Formica), v ulicah Giustiniani in Ku-gy pa bodo obnovili cesto in popravili pločnik. V ulici San Michele v Štandre-žu bodo obnovili cestišče, podrli obstoječ pločnik in zgradili novega (na strani ulic Timavo in Abetti), v ulici Di Manzano pa bodo obnovili odsek ceste med ulicama Donizetti in Ariosto. Cesto in pločnik bodo obnovili tudi v ulici Ca-dorna in v ulici Diaz, kjer bodo ponovno pretlakovali cesto s porfirnimi ploščicami. V ulici Duca DAosta bodo obnovili cesto, pločnik in gredice, v ulici Brass cesto in pločnik na strani parka. V ulici Alviano bodo namesto asfaltnega pločnika zgradili kamnitega, obnovili pa bodo tudi cesto. V ulici Codelli in v ulici Petrarca bodo preuredili tako pločnike kot cestišče. (Ale) Pločnik bodo obnovili tudi v ulici San Michele v Štandrežu bumbaca GORICA - Sklepa pokrajinskega in občinskega odbora Vložili prošnje za financiranje projektov za rabo slovenščine v javni upravi Goriški pokrajinski in občinski odbor sta na zadnjem zasedanju sprejela sklep, ki predvideva vložitev prošenj po financiranju projektov, povezanih z rabo slovenščine v javni upravi. Goriška občina bo za leto 2009 na podlagi zaščitnega zakona 38/2001 naslovila na deželo Furlanijo-Julijsko krajino prošnjo po dodelitvi 44.500 evrov, goriška pokrajina pa prošnjo po dodelitvi 95.600 evrov. »Gre za prvo prošnjo po sredstvih za rabo slovenščine v javni upravi, ki jo vlagamo na podlagi zakona 38/01. Postopek za vložitev prošenj je določil pravilnik, ki ga je predsednik dežele odobril 19. junija,« je pojasnil pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Goriška pokrajina bo na deželo Furlanijo-Julijsko krajino naslovila prošnjo po financiranju šestih projektov. Prvi predvideva zaposlitev dodatnega funkcionarja profila D v slovenskem je- zikovnem uradu. Z 42.000 evri bi pokrajina krila enoletno pogodbo za prevajalca in tolmača, ki bi delal s polnim urnikom. »Glede na breme dela, ki ga ima jezikovni urad, bo ta pomoč dobrodošla,« je povedal Marinčič. Pokrajina je vprašala tudi za 15.000 evrov, ki bodo namenjeni tečajem slovenščine za uslužbence pokrajine. Priredili bodo za-četniški in nadaljevalni tečaj ter laboratorij za tehnično in upravno terminologijo, ki bo namenjen slovensko govorečim uslužbencem. 6.000 evrov bodo vložili v projekt za izpopolnjevanje osebja, ki dela na jezikovnem okencu pokrajine - povabili bodo tudi uslužbence manjših občin -, 10.000 evrov pa bodo namenili tolmačenju na posvetih in ob drugih priložnostih. Ista vsota bo služila za prevajanje dokumentacije in drugega gradiva, 18.600 evrov pa bodo ne nazadnje uporabili za uradne obja- ve na slovenskih časopisih. Goriška občina, kot je pojasnil pristojni odbornik Stefano Ceretta, pa bo zaprosila za financiranje dveh projektov. Pri prvem projektu gre za zaposlitev slovenskega prevajalca in tolmača, ki omogoča občanom slovenske narodnosti komuniciranje z javno upravo v materinem jeziku, prevaja dokumente in tolmači na čezmejnih srečanjih, posvetih in vseh drugih priložnostih, kjer so potrebne prevajalske usluge. Za slovenskega prevajalca je predvidena enoletna pogodba, projektu pa bo namenjenih 35.500 evrov. Drugi projekt predvideva organizacijo tečaja slovenščine za uslužbence občine, ki so na primer zaposleni v matičnem uradu, uradu za stike z javnostmi, sedežu mestnih redarjev, itd. Z 9.000 evri bi priredili dva tečaja, enega za začetnike in enega za nadaljevalno stopnjo. (Ale) GORICA - Občinski odbor odobril 1.800.000 evrov vreden preliminarni načrt Luknjaste ceste in pločnike čaka lepotni poseg V več fazah bodo obnovili šestnajst ulic - Upoštevali bodo potrebo po odpravljanju arhitektonskih pregrad Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Izletniki, ki so se prijavili za potovanje v Kanado prosimo, da poravnajo tretji obrok potovanja direktno pri agenciji Aurora v Trstu, Ul.Milano, 20. Izletnike, ki so se udeležili letošnjih potovanj v organizaciji agencije Aurora obveščamo, da bo letošnje srečanje udeležencev danes od 19.30 dalje v prostorih Tržaškega pomorskega kluba »Sirena« v Barkovljah, Miramarski drevored, 32. Izmenjali si bomo slike, obujali prijetne spomine in ob kozarčku načrtovali nove pobude. Dobrodošla bodo predvajanja filmov, za primerno vskladitev le teh so »snemalci« naprošeni da pokličejo agencijo. Kevinova zadnja pot V Doberdobu so včeraj pospremili na zadnjo pot 17-letnega Kevina Ponzetto, ki se je 16. julija smrtno ponesrečil med vožnjo s svojim motorjem pri Devetakih. Pogreba se je udeležilo ogromno domačinov in prebivalcev sosednjih vasi; veliko je bilo mladih, ki so se s solzami v očeh zadnjič poslovili od svojega nesrečnega prijatelja. Pogrebni obred je daroval župnik Ambrož Kodelja, med mašo je pel domači cerkveni pevski zbor. Usodni korak Žalosten dogodek je včeraj pretresel Dol. V dopoldanskih urah so našli truplo 42-letnega domačina, ki se je nekaj ur prej odločil za usodni korak. Na kraju so posredovali karabinjerji. Pogrešajo 38-letnico V Goriških Brdih pogrešajo 38-letno Antonijo Klinec iz Gonjač. Z avtomobilom tipa Renault twin-go svetlo zelene barve z registrskimi številkami GO K8-711 se je v nedeljo popoldan odpeljala neznano kam. Nazadnje je izginula ženska nosila rdečo majico s kratkimi rokavi in bele hlače, sporočajo iz policijske uprave Nova Gorica. Policisti prosijo vse, ki bi pogrešano ali njeno vozilo opazili oz. kaj vedeli o njenem izginotju, da o tem takoj obvestijo najbližjo policijsko postajo. Prav tako lahko pokličejo na številko 113 ali na anonimni telefon policije 0801200. NOVA GORICA - Usoda kromberških obratov družbe Mip Odločitev o najemu bo znana prihodnji teden Za šestmesečni najem, ki ga dovoljuje zakonodaja, so se zanimale družbe Panvita, Mig in Krismit Po napovedih stečajnega upravitelja Mipa Miroslava Benedejčiča naj bi bilo včeraj znano, ali bo tudi Mipov obrat v Kromberku pri Novi Gorici končal v polletnem najemu. Benedejčič je bil včeraj odsoten, izjave treh zainteresiranih družb pa kažejo, da je odločitev preložena na prihodnji teden. Potem ko je Benedejčič pretekli teden kot najemnika Mipovega obrata v Tolminu izbral mariborsko tovarno mesnih izdelkov Košaki, je napovedal, da bo predvidoma do včeraj znana tudi usoda kromberških proizvodnih zmogljivosti. Za šestmesečni najem, ki ga dovoljuje zakonodaja, so se zanimale družbe Panvita, Mig, ki jo je ustanovila skupina 20 nekdaj zaposlenih v Mipu in drugih posameznikov, ter Krismit z nekdanjim direktorjem Mipa Srečkom Tratnikom. Benedejčič je tri družbe pozval, naj oblikujejo skupno ponudbo. »Ločeno smo se pogovarjali tako s Panvito kot z družbo Krismit. Trenutno pripravljamo pismo o nameri,« je za STA povedal družbenik Miga Gregor Veličkov. Ker sta obe družbi finančno močnejši od Miga, sami pa imajo tehnološko znanje in že zbrane ljudi, potrebne za zagon proizvodnje, so pripravljeni sodelovati. »Za nas ni nujno, da imamo mi Mip v najemu, pomemben nam je vnovičen zagon proizvodnje,« je pojasnil. Sicer pa so v Migu, če se preostali družbi ne uspeta dogovoriti s stečajnim upraviteljem, pod istimi pogoji tudi sami pripravljeni najeti Mipovo proizvodnjo. Na vprašanje, ali so na po- sel pripravljeni, tudi če ne bodo mogli najeti Mipove blagovne znamke - po besedah Benedejčiča bo le predmet prodaje, ne pa najema -, je Veličkov dejal, da še ni vse »čisto jasno«, glede tega pa imajo tudi »druge pogovore«. V Migu pričakujejo, da bo odločitev o najemu in najemniku kromberških obratov znana prihodnji teden, podobno pa razmišljajo tudi v Panviti. »V prihodnjem tednu bomo pripeljali stvar do konca, če jo bomo,« je za STA povedal predsednik uprave Panvitine družbe Mesna industrija Radgona Peter Polanič. Po njegovih besedah Panvito zanima najem le okoli 85 odstotkov Mipovih krom-berških zmogljivosti. Če Mipove blagovne znamke ni mogoče najeti, družbe Krismit najem Mipove proizvodnje v Kromber-ku ne zanima, pa je povedal Tratnik. Ob oddaji ponudbe stečajnemu upravitelju niso vedeli, da blagovne znamke ne bo mogoče najeti, kar zdaj pod vprašaj postavlja uresničevanje zastavljenega projekta oživitve proizvodnje. Sicer pa Tratnik v celotni Mipovi zgodbi pogreša aktivnejšo udeležbo lokalne skupnosti, predvsem pri ohranjanju delovnih mest in reševanju stisk delavcev. Medtem pa je stečajni upravitelj Mipov obrat v Tolminu v najem oddal družbi Košaki, ki namerava sredi avgusta znova pognati proizvodnjo in zaposliti do 20 ljudi. Pogodbe še niso podpisali, a to naj bi se zgodilo v prihodnjem tednu, je povedal predsednik uprave družbe Košaki Bojan Rus. (sta) TRŽIČ - Včeraj popoldne na avtocesti pri Moščenicah Avto trčil v tovornjak 77-letnega Tržačana s helikopterjem prepeljali na zdravljenje na Katinaro Na avtocesti A4, poldrugi kilometer pred cestninsko postajo pri Moščenicah je včeraj pozno popoldne prišlo do prometne nesreče, v kateri se je huje poškodoval 77-letni Tržačan. Moški, ki je bil namenjen proti Trstu, je s svojim vozilom znamke Jaguar trčil v tovornjak, ki je vozil pred njim. Dinamiko nesreče preiskuje prometna policije, vendar zgleda, da 77-letnik ni opazil, kako je tovornjak upočasnil svojo vožnjo zaradi bližanja cestninske postaje. Na kraju nesreče je nemudoma posredovalo osebje rešilne službe 118, ki je s pomočjo gasilcev izvleklo poškodovanca iz avtomobila. Ker je bilo zdravstveno stanje moškega hudo, so ga s helikopterjem prepeljali v katinatsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo v oddelku za intenzivno nego. Po razpoložljivih podatkih moški naj ne bi bil v smrtni nevarnosti. Takoj po nesreči se je na avtocesti ustvarila dolga kolona vozil, saj je bilo najprej treba odpeljati poškodovani avtomobil in tovornjak, zatem pa so gasilci očistili cestišče, po katerem se je izlilo motorno olje. Prizorišče nesreče pri Moščenicah altran / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. julija 2009 13 GORICA - Ameriški scenarist, režiser in kritik Paul Schrader gost festivala Amidei »Dramatične vsebine dobimo zgolj na satelitski televiziji« Trenutno piše scenarija za Bollywood in za mehiški akcijski film Gorico je včeraj obiskal ameriški režiser, scenarist in filmski kritik Paul Schrader, ki so mu na festivalu za nagrado Sergio Amidei izročili priznanje za življenjsko delo. Dopoldne sta ga sprejela predsednik festivala Nereo Battello in župan Ettore Romoli, ki je častnemu gostu izročil srebrni mestni pečat. Battello je med drugim prestižnemu gostu voščil vse najboljše, saj je ravno včeraj Schrader praznoval 62. rojstni dan. Med obiskom občinske palače je Shrader postal pred poslikavami Italica Brassa, povedal pa je tudi, da je pred prihodom v Gorico prebral Hemingwayeva dela o prvi svetovni vojni. Na občini so zato gostu podarili še katalog razstave, na kateri so bila na ogled likovna dela, ki jih je Brass posvetil prvi svetovni vojni. Sinoči so v okviru festivala predvajali - pre-mierno za Italijo - film Adam Rassurected, ki ga je Schrader predstavil na berlinskem festivalu, medtem ko je dopoldne ugledni gost odgovarjal na vprašanja novinarjev. Vi ste kritik, režiser in scenarist. Kako se lahko te vloge prepletajo? Rodil sem se kot novinar in kritik. Žal pa v filmski industriji ni mogoče biti hkrati kritik in režiser, saj srečaš preveč velikih egov in preveč občutljivih kož. Režije sem se lotil, ker sem želel zadovoljiti svojim psihološkim potrebam in to sem lahko storil le s tem, da sem se zatekel v fikcijo. V filmu Taxi Driver sem na primer ustvaril lik, ki je odseval žival, ki sem jo čutil v sebi. Spomnim se besed iz filma: Konji, stavbe in politiki postanejo pomembni, ko dolgo trajajo. V filmu smo tako imeli politika, ki je dolgo na sceni, tisočletni grad, tretja naloga pa je ostala meni. Napisali ste knjigo o avtorjih, ki obravnavajo transcendentalne tematike. Mislite, da je to dandanes še možno prikazati? Tovrstni režiserji so redek pojav. Dober režiser definira spiritualnost, a mora obrniti hrbet vsemu, kar lahko film da umetniškega. Film mora imeti gibanje, zato se mu v angleščini pravi movie, in empatijo. Ko tega ni, ni več komercialen. O tem sem veliko pisal, ker imam za seboj verske študije, toda spiritualnost je vlak, na katerega sam nisem nikdar stopil in mislim, da tudi v bodoče ne bom na nivoju, da bi to storil. V filmu Adam Ressurected ponovno nastopi močni moški lik. Kako bi ga umestili med like, ki ste jih prikazali do sedaj? Film je nastal po izraelskem romanu, ki opisuje holokavst. Nikdar nisem mislil, da bi se lahko ukvarjal s to tematiko, najprej, ker nisem jud, ob tem tudi, ker je bilo o tem posnetih že mnogo filmov. Moj film pa ni nastal po resnični zgodbi, saj pripoveduje zgod- GORICA - Razstava Sonce miru afriško in brazilsko V ponedeljek, 27. julija 2009, ob 11. uri bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici odprtje razstave »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena tako afriškim kot brazilskim otrokom iz fa-vel Ria de Janeiera. Na razstavi sodelujejo namreč tudi trije afriški likovni umetniki Ade, Mika in Mali. Razstava sodi v okvir raznih pobud, s katerimi se bodo na Goriškem spomnili na 6. in 9. avgusta leta 1945, ko sta atomski bombi uničili japonski mesti Hirošima in Nagasaki. Razstavo »Sonce miru« prireja Kulturni dom v sodelovanju s kulturno zadrugo Maja, z Dijaškim domom Simon Gregorčič, s športnim združenjem Dom, goriškim Združenjem darovalcev organov ADO in združenjem Ar-cobaleno iz Gorice; pobudi zagotavlja prispevek Fundacije Goriške hranilnice, medtem ko so njeni pokrovitelji SKGZ, goriška občina in pokrajina. Razstava bo odprta do 31. avgusta od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro. bo o moškem, ki je v norišnici. Preživel je lager, kjer so ga vzgojili kakor psa. V norišnici sreča dečka, ki je bil vzgojen na isti način. Prepoznata se in se vzljubita. Na začetku 70. let let ste se družili v Hollywoodskih vilah. Ste se ustvarjalci takrat zavedali, kateri bo vaš doprinos sedmi umetnosti? Bili smo prva generacija, ki je izhajala iz filmskih šol. Zavedali smo se, da se po vsem svetu dogajajo revolucije: spolna, drog, civilnih pravic. Ker smo vedeli, kaj se dogaja, smo se zavedali, da bomo to ove-kovečili. Odgovor bi pa lahko bil tudi nika-len, saj nismo vedeli, da se bo to obdobje končalo. Satelitske televizije so ponovno ovrednotile scenarije, potem ko je to v Hollywoodu šlo v ozadje. Ste kdaj pomislili, da bi režirali katero izmed teh serij? Kar mi poznamo kot film, je umetnost 20. stoletja. Danes pa filma z dramatičnimi vsebinami ni mogoče snemati iz komercialnih razlogov. Dramatične vsebine so se preselile na satelitske televizije, ki so tako postale telovadnica za dobre scenariste. Na televizijo sem pomislil, vem pa, da bi se ji moral stoodstotno posvetiti, kar mi zaenkrat ne ustreza. Moji bodoči načrti so scenarij, ki sem ga že prodal, ter scenarija za Bollywood in za akcijski film v Mehiki. S tem se skušam prilagoditi ekonomskim spremembam. Konec koncev pa bi se morda res moral posvetiti televizijskim serijam. Tjaša Dornik Paul Schrader med sprejemom na goriškem županstvu bumbaca GORICA - Danes na festivalu za nagrado Amidei Dopoldne otroški pogled na vojno, pod večer klepet o neodvisnih filmih Po obisku velikega režiserja, scenarista in kritika Paula Schraderja, ki so mu sinoči podelili nagrado za življenjsko delo, se bo današnji program pričel ob 9.30 v Hiši filma. V okviru retrospektive, posvečene otroškim pogledom na vojno, bodo predvajali film »Dottor Korczak«, katerega scenarij je leta 1990 podpisala Agniesz-ka Holland, režijo pa Andrej Wajda. Ob 11.30 bo na vrsti film »L'allievo« Bryana Singerja. Popoldanske projekcije se bodo začele ob 14. uri, ko bo v okviru niza, namenjenega neodvisnim filmom, na sporedu film »Dall'altra parte del mare«. Scenarij je podpisa- la Monica Rapetti, režijo pa Jean Sar-to, ki bo film osebno predstavil publiki ob glavnem igralcu Vitalianu Trevisa-nu. Z nizom »Spazio off« se bo festival nadaljeval ob 16. uri, ko bo na vrsto prišel celovečerec Federica Rizza »Fuga dal call center«. Režiser bo pred predvajanjem predstavil film. Nadvse zanimiva bo okrogla miza, ki bo ob 18. uri na Travniku. O neodvisnih filmih bodo pod vodstvom profesorja Roya Menarinija spregovorili režiserja Federico Rizzo in Jean Sarto ter igralec Vitaliano Tre-visan. Menarini je v okviru festivala Amidei neodvisnim filmom posvetil knjigo z naslovom »Italiana off. Pra-tiche e poetiche del cinema italiano«, ki jo je založila Transmedia. Večer v parku vile Coronini se bo pričel ob 21. uri, ko bodo predvajali kratkometražec »A chi e gia morto e a chi sta per morire«, katerega scenarij in režijo podpisuje Fulvio Pepe. Sledila bo projekcija celovečerca, ki se poteguje za glavno nagrado Amidei »Stella« Sylviee Verheydee. Opolnoči se bo dogajanje preselilo v Hišo filma, kjer bodo predvajali film »Affliction«, ki ga je Paul Schrader režiral leta 1997 in mu podpisal tudi scenarij. (td) GORICA - Kriza Milijon ur dopolnilne blagajne za delavce V prvi polovici letošnjega leta je število ur dopolnilne blagajne v goriški pokrajini preseglo milijon. »Podatek lahko beremo tudi drugače. En milijon ur krije dopolnilno blagajno 360 delavcev, ki so zaposleni s polnim urnikom,« je pojasnil Marco Cantalupi uslužbenec deželne agencije za delo, ki je izvedla zadnjo študijo o ekonomiji in trgu dela v goriški pokrajini. Iz le-te izhaja, da je med decembrom in marcem zaradi gospodarske krize na Goriškem »izginilo« čez tisoč delovnih mest; ob tem podatki kažejo, da je bilo med januarjem in marcem letos vključenih v sezname odpuščenih delavcev približno 350 oseb, v istem obdobju lani pa jih je bilo 209. Zelo visoko število ur redne dopolnilne blagajne (350.000) je v prvem trimesečju letošnjega leta dosegel mehanski sektor, v gradbeništvu pa jih je bilo 130.000. Ponovno se je povišalo število ur dopolnilne blagajne v prevoznem sektorju (64.000), lesnem sektorju (25.000) in prehrambenem sektorju (19.000). Med odpuščenimi je bilo največ moških (248), število odpuščenih tujcev pa se je v primerjavi s prvim trimesečjem 2008 potrojilo (153). Največ odpuščenih ima med 30 in 54 let. Obsojeni žena in morilci direktorja INPDAP Sodnik Andrea Odoardo Comez je ob koncu procesa po skrajšanem postopku včeraj obsodil soudeležene pri umoru direktorja goriškega zavoda INPDAP Eriberta Lorenzettija, ki so ga 16. oktobra lani našli mrtvega na njegovem domu v Turjaku s prerezanim vratom. Na 16 let zapora je bil obsojen Lorenzettijev sosed Fation Re-xepi, ki je umor izvršil, na 12 let njegova partnerica Rosa Ram-betti, ki je pri zločinu sodelovala, na 8 let zapora pa Loren-zettijeva žena Giuliana De Ni-gris, ki je umor naročila. Javni tožilec je za Rexepija in Ram-bettijevo zahteval 30 let zapora, za De Nigrisovo pa 9 let in 4 mesece zapora. PEVMA - Štiridnevno praznovanje vaške zavetnice sv. Ane Pester in slavnosten konec tedna Danes predstavitev knjige o prvi medicinski sestri na Slovenskem Angeli Boškin - Jutri odprtje športnega igrišča V Pevmi se mrzlično pripravljajo na slavnostno odprtje novega šport-no-rekreacijskega središča, o katerem vaščani sanjajo že preko dvajset let. Na začetku je načrt predvideval, da bo podoben objekt zrasel na robu gozda za nekdanjo prosvetno dvorano v Pevmi, kasneje pa so se domačini ogreli za veliko bolj primeren prostor na travniku nekdanjega župnišča. Stavba bivšega župnišča je med tem časom postala tudi sedež krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje. Izbiro prostora je narekovala tudi bližina šole in dobršen del že obstoječe infrastrukture - električna in vodna napeljava, greznice. Poleg tega je prostor ograjen deloma z mrežo in deloma z visokim zidom, kar objektu daje tudi določeno stopnjo varnosti in izgled urejenega športnega objekta. Na vrtu se je nahajala tudi razvalina nekdanje lope, ki je v prvih letih po 1. svetovni vojni služila kot kapelica. Iz te lope je zrasla stavba, v kateri bodo slačilnice, sanitarije in kurilnica za to- plo vodo. Na bivšem vrtu je nastala dokaj velika cementna plošča, na kateri bodo mladi pridobivali in izpopolnjevali znanje odbojke, košarke, kotalkanja in drugih športnih in rekreacijskih panog. Obenem bo objekt primeren tudi za vaške praznike in za razne kulturne prireditve, saj so ob plošči zgradili tudi večji oder. Skratka, objekt, ki bo žal uporaben samo v toplejših mesecih, bo nadoknadil marsikatero vrzel v športni in kulturni ponudbi v vaseh na desnem bregu Soče. Odprtje objekta bo sovpadalo z vsakoletnim praznovanjem pevmske zavetnice sv. Ane. Praznovanje se bo pričelo danes s kulturnim večerom, ki ga bodo priredili na prostoru med cerkvijo in bivšim župniščem; v primeru slabega vremena bo prireditev v cerkvi. Predstavili namreč knjigo o Angeli Boškin, znani Pevmčanki, ki je že na začetku prejšnjega stoletja postala prva šolana medicinska sestra na Slovenskem. Knjigo z naslovom Ži- vljenje in delo Angele Boškin je napisala mlada Andreja Korenčan iz Na-klega pri Kranju, ki je tudi sama diplomirana medicinska sestra. Prisotni bodo tudi daljni sorodniki Angele Bo-škin in ljudje, ki si prizadevajo, da bi spomin nanjo ne tonil v pozabo. Knjigo je izdala Goriška Mohorjeva družba. Predstavitev bo ob 20.30 uri, sledila bo projekcija filma-dokumen-tarca o Angeli Boškin. Za glasbeno kuliso bodo poskrbeli gojenci Glasbene šole Emil Komel iz Gorice. Višek štiridnevnega praznovanja bo jutri, ko bo na programu slavnostno odprtje središča. Ob 19. uri bo prerez traku na glavnem vhodu v objekt, ves nadaljnji program pa bo potekal na igrišču. Na sporedu bodo govori oblasti in krajevnih organizacij. Sledila bosta nastop otrok iz osnovne šole in prikaz nekaterih športnih panog. Nastopile bodo kotalkarice društva Vipava s Peči in mladi košarkarji goriškega Doma. Sledilo bo krajše odbojkarsko srečanje med domačim Našim praporjem in goriško Olympio. Za praznično vzdušje bo poskrbel glasbeni ansambel Mački. Na voljo bodo kioski s pijačo in jedačo. Sobota, 25. julija, bo prvenstveno namenjena mladim, ki jih bo v Pev-mo priklical rock koncert. Nastopile bodo skupine Simplex, U-Kop, Kana-lje in Maff. V nedeljo, 26. julija, ob 9. uri bo maša z birmo in procesijo, ob 20.30 pa bosta na voljo kulturni večer s komedijo Čudna bolezen v izvedbi dramske skupine prosvetnega društva Štan-drež in nagrajevanje natečaja V domačem vrtu cvetijo. Na ogled bo tudi razstava fotografij in dia posnetkov o cvetličnih kotičkih. V slučaju slabega vremena bo prireditev na sedežu kulturnega društva Sabotin v Štma-vru. Vse dni praznovanje bo na ogled fotografska in dokumentarna razstava o gradnji igrišča v Pevmi; v eni od sob od bivšega župnišča bo svoje lesene skulpture razstavil Slavko Pahor z Oslavja. (vip) 14 Četrtek, 23. julija 2009 GORIŠKI PROSTOR / Doberdobski upokojenci ob jezeru Maggiore V začetku junija so se upokojenci iz doberdobske občine odpravili na tridnevni izlet k jezeru Maggiore. Petdesetč-lanska skupina si je po dopoldanski vožnji ogledala Arono in spomenik, posvečen sv. Karlu Boromejskemu, nato pa so obiskali kraj Pallanza z znamenitim botaničnim vrtom. Naslednji dan je bil na sporedu izlet z ladjo do otokov Bella, Pescatori in Madre, kjer so si ogledali palačo družine Borromeo. Močan naliv je zatem izletnikom skvaril ogled mesteca Stresa, muhasto vreme pa jih je spremljalo tudi zadnji dan izleta, ko so jezero Maggiore zapustili sredi močne nevihte. Med potjo proti domu so si ogledali še kraj Sotto il Monte, kjer se je rodil papež Janez XXIII in kjer se je med kosilom ponovno vlil dež. K sreči so bili izletniki že pod streho in tako se ni nihče premočil. Vreme letos do-berdobskim izletnikom ni bilo naklonjeno, bo boljše prihodnje leto, so zato ugotavljali pred povratkom domov. Pleskovič o svetovni gospodarski krizi Krožek Anton Gregorčič in Slovensko deželno gospodarsko združenje Gorica v sodelovanju s Slovikom prirejajo srečanje z Borisom Pleskovičem, vodjo oddelka za pomoč državam v razvoju pri Svetovni banki v Washingto-nu, ki bo govoril o svetovni gospodarski krizi in možnimi rešitvami. Na srečanju, ki bo v torek, 28. julija, ob 19. uri v KB Centru na korzu Italia v Gorici, bosta sodelovala Marjan Terpin, predsednik krožka Anton Gregorčič, in Karlo Devetak, predsednik goriškega SDGZ-ja. V Turjaku kitarist skupine Europe V okviru mladinskega glasbenega festivala Musiche di sconfine bo danes ob 20. uri na prireditvenem prostoru v Turjaku nastopil švedski kitarist Lee Marcello, sicer nekdanji član svetovno znane skupine Europe. Na odru ga bo spremljal Vinnie Moore, kitarist skupine Ufo, ki je pred leti igral skupaj z Alicejem Cooperjem. Večer bo sklenil tržaški metal bend Sinestesia. V Doberdobu predstavitev Sidra V občinskem parku v Doberdobu bo jutri ob 20.30 predstavitev novoustanovljenega navtičnega-športnega društva Sidro. Na srečanju bodo dobrodošli člani, domačini, simpatizerji in ljubitelji navtičnih dejavnosti. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.45 -21.30 »Harry Potter e il principe mezzosangue«. Dvorana 2: Rezervirana za Nagrado Amidei. Dvorana 3: Rezervirana za Nagrado Amidei. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Harry Potter e il principe mezzo-sangue«. Dvorana 2: 16.00 - 18.45 - 21.30 »Harry Potter e il principe mezzosangue«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Garage«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Set-timo cielo«. Dvorana 5: 17.40 - 20.30 »Transformers - La vendetta del caduto«. il Razstave GORIŠKI MUZEJ KROMBERK - NOVA GORICA (Grajska cesta 1, Kromberk) obvešča, da so muzejske zbirke Goriškega muzeja odprte s poletnim urnikom: muzejska zbirka grad Krom-berk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja in prazniki od 13. do 19. ure; muzejska zbirka Sv. Gora je zaprta zaradi obnovitvenih del; muzejska zbirka grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja in prazniki od 10. do 18. ure; muzejska zbirka Kolodvor od ponedeljka do petka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika; informacije in najave na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 0038653359811). KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici prireja prodajno razstavo »Stampantica Estate 2009« od petka, 24. julija, do sobote, 29. avgusta, od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 od torka do sobote. V BARU »LA CICCHETTERIA« v ul. Petrarca 1 v Gorici go do 17. avgusta na ogled razstava fotografskega materiala iz publikacije »Architettura goriziana negli anni del Liberty«. V GOSTILNI »AI TRE AMICI« v ul. Oberdan v Gorici bo do 17. avgusta na ogled fotografska razstava Giglio-le Colausig in Tullia Marege z naslovom »Elaborazioni«. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava o likovnih odmevih Koncerti H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so začasne pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol vseh vrst in stopenj v goriški pokrajini objavljene na oglasni deski pokrajinskega šolskega urada v ul. Rismondo, 6 v Gorici. Rok za morebitne ugovore je pet dni, do vključno 27. julija. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča prijavljenim za izlet v Spilimbergo, ki bo v soboto, 1. avgusta, da bo prvi avtobus odpeljal iz Doberdoba izpred cerkve ob 7.30, nato s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu pred cerkvijo. Drugi avtobus bo odpotoval prav tako ob 7.30 iz Gorice od trga Medaglie d'oro - ul. Catterini, nato s postanki pri vagi - pri pevmskem mostu, v Pod-gori pri športni palači ter v Štandre-žu pri cerkvi. Priporoča se točnost! SPDG obvešča udeležence izleta v Dolomite, da bo kombi odpeljal v soboto, 25. julija, ob 6.30 s parkirišča pri Rdeči hiši. □ Obvestila prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mušičevo leto od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V HOTELU LIPA V ŠEMPETRU bodo v petek, 24. julija, ob 20. uri odprli likovno razstavo »Moji pogledi«. Na ogled bodo postavljena likovna dela, ki jih je naslikala Silva Stantič Prinčič. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU, v palači Locatelli, je na ogled razstava Danila Jejčiča in Franca Duga z naslovom »Divergenti affinità«; do 16. avgusta od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 23. avgusta od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT (Delpinova 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava slik Nataše Gregorič; do 1. septembra vsak dan med 10. in 19. uro. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na trgu de Amicis 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Tirelli per il grande cinema«; do 6. septembra od torka do nedelje med 9. in 19. uro, vsako soboto in nedeljo ob 17.30 brezplačni vodeni ogledi. GORIŠKI MUZEJ vabi na glasbena predavanja Glasbeni večeri z vinilnih plošč v amfiteatru ob gradu Kromberk (ob slabem vremenu v grajski veži): v torek, 28. julija, ob 21. uri bo bobnar, pevec, avtor glasbe in tekstopisec Sergej Randelovič predstavil izjemne glasbenike, kot so David Axelrod, Burt Bacharach, Scott Walker (Engel). MED ZVOKI KRAJEV: v sredo, 29. julija, ob 21. uri v cerkvi v Vilešu koncert tria Carlo Pinardi (klarinet), Marina Zuliani (fagot)Marius Bartocci-ni (klavir). V DEŽELNEM AVDITORIJU V GORICI bodo v sodelovanju z gledališčem Giuseppe Verdi iz Trsta uprizorili v četrtek, 30. julija, ob 21. uri opereto »Sogno di un valzer« F. Doermanna in L. Jacobsona, uglasbil Oscar Straus, v izvedbi Orkestra opernega gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta. Pred-prodaja vstopnic (15 evrov) bo potekala pri blagajni avditorija med 17. in 19. uro od 24. do 30. julija (rezen v nedeljo), na prodaj bodo tudi eno uro pred začetkom predstave; informacije na tel. 0481-383380 in na naslov e-pošte teatroverdi@comune.gorizia.it. Goriška Mohorjeva družba vabi na predstavitev knjige avtorice Andreje Korenčan Življenje in delo Angele Boškin prve šolane medicinske sestre na Slovenskem DANES, 23. julija, ob 20.30 v parku ob cerkvi v Pevmi Predstavitev bosta popestrila glasbena točka in predvajanje filma Angela Boškin - Poti k ljudem DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v prihodnjih mesecih do konca leta 2009 izvedlo naslednje dejavnosti: 1. avgusta bo običajni piknik, tokrat povezan z izletom v Spilimbergo za obisk znane šole mozaikov; od 13. do 18. oktobra bo šestdnevni izlet na mandarine, v Med-žugorje in po poti spominov na kraje nekdanje Jugoslavije, tudi iz časa NOB; 25. oktobra bo tradicionalna koncertna revija Starosta mali princ v Kulturnem domu v Gorici, povezana z jutranjo ekskurzijo v Oglej, v sodelovanju s Krut-om; v nedeljo, 8. novembra, bo martinovanje v znani vinski kleti na Dobrovem; v torek, 29. decembra, bo silvestrovanje prav tako v kleti na Dobrovem. Obvestila glede vpisovanja za vsako prireditev bodo objavljena ob pravem času v našem časopisju. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta. KONZORCIJ CCM išče 20 mladih med 18. in 28. letom, ki bodo opravili enoletno civilno službo v okviru projekta BiblioGo! Prošnje je treba na sedežu konzorcija v Ronkah vložiti do ponedeljka, 27. julija. Dokumentacija je na voljo na spletni strani www.ccm.it, informacije pa nudijo tudi na tel. 0481-774844. OBČINA GORICA obvešča, da bodo v juliju in avgustu vsi uradi odprti samo v jutranjih urah med 8.45 in 12. uro, razen urada za elektronske osebne izkaznice, ki bo odprt ob ponedeljkih med 15.15 in 17. uro ter urada za decentralizacijo, ki bo odprt ob ponedeljkih in sredah med 9.30 in 12.30; uradi v centru Lenassi bodo odprti od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, uradi v večnamenskem centru v ul. Baiamonti pa ob ponedeljkih in sredah med 9. in 11. uro; okence za slovensko in furlansko manjšino bo odprto samo ob ponedeljkih med 9. in 12. uro; ob sobotah bo deloval urad za najavo rojstev in smrti pri anagrafskem uradu kot običajno med. 9. in 11. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta za poletni dopust do 31. julija. SKRIVNOSTI USPEŠNEGA NASTOPANJA V JAVNOSTI je dvodnevna delavnica, ki ponuja uporabne, v praksi potrjene pristope za uspešno javno nastopanje. Program je namenjen vodjem oddelkov, organizacij, ustanov, poslovodnim delavcem, zaposlenim v oddelkih za trženje in odnose z javnostmi, samostojnim podjetnikom in vsem, ki pogosto nastopajo ali se pojavljajo v javnosti. Delavnico v organizaciji Slov.I.K.a bo vodila Anita Mirjanič iz Ljubljane. Potekala bo 4. septembra (od 14. do 18. ure) in 5. septembra (od 9. do 13. ure) na Slov.I.K.u v Gorici; informacije na sedežu Slov.I.K.a na korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-530412, e-pošta in-fo@slovik.org). URAD MLADINSKEGA DOMA bo zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta; informacije na tel. 0481-536455. URADI DRUŽBE FILOLOGICA FRIU-LANA v ul. Bellini 3 v Gorici bodo zaprti od do konca avgusta. ZSKD obvešča, da so do 11. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da je čas potrditi vpisnino za novo šolsko leto 2009-10 do petka, 24. julija, na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, v jutranjih urah od 10.00 do 12.00.Od 24. do 28. avgusta 09 bo potekala v Doberdobu poletna delavnica za otroke od 6. do 11. leta starosti. Čas prijave je do ravno tako do 24. julija ter 21. avgusta 2009, v jutranjih urah. ZSŠDI obvešča, da bo do petka, 24. julija, goriški urad zaprt. CIVILNA SLUŽBA: si star/a od 18 do 27 let? Do 27. julija se lahko prijaviš na razpis in za dobo enega leta sodeluješ pri projektu BREZMEJ-NO/SCONFINATAmente. Projekt bo startal v oktobru 2009; informacije v jutranjih urah na sedežu Arci S.C.-Gorica oz. Zveze slovenskih kulturnih društev, tel.334-1520179, 0481-531495, e-pošta gorizia@arci-serviziocivile.it. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, bo zaprta od 27. julija do 12. avgusta. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo prihod z dvotedenskega taborjenja v ponedeljek, 27. julija ob 18.47 na železniški postaji v Sežani. Taborniški srečno! KD SKALA - do 31. julija je v teku moški in ženski amaterski nogometni turnir s pričetkom ob 19.15 na nogometnem igrišču v Gabrjah. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Plisko-vici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri (ne ob 15.30) in zaključi v petek, 28.avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, corso verdi 51/int, tel.: 0481-531495, fax: 0481/550004, e-mail gorica@zskd.org, www.zskd.eu H Prireditve KULTURNI VEČER Z NASLOVOM »MISCIOTO« bo potekal na notranjem dvorišču lokala Hosteria da Giorgio v ul. del Santo 13 v Gorici v petek, 31. julija, ob 20.30. Dario Marangotto bo prebral svoje poezije v goriškem narečju ob glasbeni spremljavi kitarista Fausta Napolitana, ob 20.15 bo za glasbeni uvod poskrbel Alessandro Pertout. 0 Mali oglasi PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913. PRODAM trisobno stanovanje v Štan-drežu, ul. Pasubio, 6 - prvo nadstropje. Dodatne informacije na tel. št. 3496200399. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Gianfranco Violati Tescari (iz Palmanove) v cerkvi sv. Justa in na pokopališču v kraju Ariano nel Polesine pri Rovigu; 10.00, Ema Mugerli vd. Cargnel iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na pokopališče v Ločniku; 10.30, Lino Mendes Ceschia s pokopališča v cerkev Sv. Ignacija, sledila bo upepe-litev. / Četrtek, 23. julija 2009 15 VIDEM - Na stadionu Friuli Danes the Boss Springsteena bo spremljala zasedba E street band - Začetek koncerta ob 20.30 The Boss je ponovno med nami. Tri leta po nastopu v vili Manin bo Bruce Springsteen ponovno zaigral v naši sredi. Za majhno deželo, kot je naša, je to nekaj neverjetnega, a profesionalnost in vztrajnost organizatorjev družbe Azalea, zemljepisna lega FJK in podpora deželne uprave so pripomogli, da bo le teden dni po Madonni videmski stadion Friuli ponovno gostil glasbeni dogodek širše mednarodne razsežnosti. Najmanj 35.000 ljudi se bo nocoj zbralo na koncertu, ki ga ljubitelji rocka in sodobne glasbe nasploh nestrpno pričakujejo. Koncert se bo začel ob 20.30, kar je sicer zgodaj, a ker se bo nastop moral zaključiti pred polnočjo, se - glede na pričakovano dolžino nastopa - ni dalo urediti drugače. Začetek nastopa bo torej še pod soncem, zaključek pa pod zvezdami. Blagajne bodo delovale že od enajstih dalje, na razpolago so še vstopnice za vsa področja. Več kot polovica vstopnic je bila prodana v tujini, kar potrjuje osrednjo lego Furlanije za precej širše območje. Energija in pristnost, ki ju Bruce Springsteen in njegova zasedba E street band podata v približno treh urah koncerta, skoraj nimajo para na svetovni glasbeni sceni. Rocker iz New Jer- seya, ki bo čez slaba dva meseca dopolnil šestdeset let, je najbolj uspešen rockerski kantavtor in si z Dylanom in Joan Baez deli primat najbolj priljubljenega med angažiranimi glasbenimi tekstopi-sci. Bruceova kariera je po obveznih letih igranja in petja z garažnimi in domačimi skupinami zažela solopot daljnega 1973. leta z albumom Ashbury Park in je od takrat nanizala vrsto uspešnih skladb in albumov. Osrednje teme Sprignsteenovega opusa so ostale vedno iste, od življenja preprostih ljudi, do tegob in veselih trenutkov ruralnih in industrijskih predelov, do socialnih tematik in muk današnjega sveta. Politično izpostavljen, je bil lani med vodilnimi umetniki v volilni kampaniji za novega predsednika Barack Obamo. Rock folksinger bo predstavil nekaj skladb z zadnjega albuma, januarja izdanega Working on a Dream, Bru-ceovi koncerti pa so vedno prava neznanka glede izbora skladb, saj poskrbi, da je spored vedno različen. Pravi rockovski spektakel torej, kateremu bo seveda pripomogla tudi E-street band, skupina, ki z manjšimi prestanki spremlja Springsteena skoraj od samega začetka in tako zagotavlja brezhibno ui-granost z Bossom. (AW) KOPER Dvakrat Fulvia Zudič Unija Italijanov bo skupaj s tržaško Ljudsko univerzo in Obalnimi galerijami Piran danes odprla razstavi primorske umetnice Fulvie Zudič. V galeriji Meduza bodo ob 20. uri na ogled postavili sli-karkine poslikane objekte, v palači Gra-visi pa bodo pol ure pozneje odprli razstavo modnega oblikovanja, kostumo-grafije in designa.V koprskih galerijah bo prvič celovito predstavljen izbor javnosti manj znanih del Zudičeve. Poleg poslikanih objektov - nekateri imajo funkcijo otroških igral - bodo organizatorji v sklopu razstav, ki bodo odprte do 25. avgusta, predstavili še njeno monografsko publikacijo. Ta je izšla v štirih jezikih: slo- venščini, italijanščini, hrvaščini in angleščini. Strokovni tekstovni del je prispeval Enzo Santese, avtoričino biografijo pa Nives Marvin, so sporočili organizatorji razstave. Zudičeva se je rodila leta 1961 v Kopru. Po končani Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani je študirala slikarstvo na beneški akademiji. Po končanem študiju je nekaj let poučevala likovno vzgojo na šolah v slovenski Istri, od leta 1996 pa je kot organizatorka kulturnih prireditev zaposlena na Samoupravni skupnosti italijanske narodnosti Piran. Slikarka, ilustratorka, kostumo-grafka, scenografka in keramičarka je imela več kot 40 samostojnih razstav. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Trg Hortis V petek, 31. julija ob 21.00 / Gledališka predstava: »Omini mezzi omini e ...«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi F. Lehar: »Vesela vdova«. 40. mednarodni operetni festival. Urnik: v soboto, 25. julija ob 20.30. Veliki trg Jutri, 24. julija ob 21.00 / Koncert: Maceo Parker Band. V soboto, 25. julija ob 21.00 / Srbski folklorni plesi. V nedeljo, 26. julija ob 21.00 / Koncert: The Swingle Singers. Trg Hortis Danes, 23. julija ob 21.00 / Natopajo: Casual Cluster Quintet; Fankalooba; Smooth Project. V soboto, 25. julija ob 21.00 / Koncert: Mama Trio FT Gianni Cazzola; Ricce-si - Zanoner 4tet. V ponedeljek, 27. julija ob 21.00 / Koncert: ICS Quartet, Al Castellana & Soul Combo. V torek, 28. julija ob 21.00 / Nastopajo: Roberto Magris, Max Sornig, Drago Gajo Trio, Nah Jay-Jay Afro Jazz Band. MILJE Trg Marconi V soboto, 25. julija ob 18.00 / Nastop Mladinskega orkestra Intercampus, ki ga vodi Tomaž Kmetič. V nedeljo, 26. julija ob 21.00 / Nastopa operno gledališče Verdi iz Trsta: »Sogno di un valzer« na glasbo Oscarja Straussa. Dirigent Stefano Furini. ZGONIK Pred županstvom Jutri, 24. julija ob 19.00 / Koncert za mir 2009. Nastopajo skupine Le mitic-he pirie, Peace Road, Siti Hlapci, Sun Machine in Wake up down. Vstop prost. ■ 6. mednarodni glasbeni festival »Glasba brez meja 2009« V soboto, 25. julija, Praprot / Večer et-no-rock glasbe; Vlado Kreslin in Mali Bogovi (Slovenija); Radio Zastava (Italija); Red Katrins (Slovenija), vstop prost. V nedeljo, 26. julija, Praprot / Večer balkanske glasbe; Boban i Marko Mar-kovič Orkestar (Srbija), vstop prost. V sredo, 29. julija, Kamnolom Repnič / Večer ciganske glasbe; koncert skupine Langa. V petek , 31. julija, Praprot / Kingston (Slovenija); Vallanzaska (Italija); Zak-kaman (Italija), vsto pprost. ■ MITTELFEST2009 ČEDAD 18.-26. JULIJA Danes, 23. julija Od 16.00 do 19.00 po čedajskih ulicah: »Mittelmusica, Ungheria - Friuli: Il violino«; nastopata Janos Hasur in Giulio Venier. Ob 19.00 v cerkvi sv. Frančiška: Mario Brunello - Simfonični orkester opernega gledališča Verdi iz Trsta. Ob 19.00 v gledališču Ristori: »Zla-tovlaška - Riccioli d'oro«, režija Josef Krofta. Produkcija: Divadlo Drak - Praga. Ob 20.30 v cerkvi Santa Maria in Corte: Nina Berberova: »Il lacche e le puttana«. Produkcija Mittelfest2009. Ob 22.00 v samostanu P. Diacono: »Ner-vi - Il corpo eroico«, plesna predstava. Koreografija in režija Marta Bevilac-qua, izvirna glasba Vittorio Vella. Jutri, 24. julija Od 16.00 do 19.00 po čedajskih ulicah: »Mittelmusica« "etnomuzikološka raziskava v Furlaniji in spontano petje": Lucia Clonfero, Emma Montanari, Marisa Scuntaro. Ob 18.00 na gradu Canussio: »Musiche dall'inferno - Musica delle costole«. Ob 19.00 v gledališču Ristori: Dejan Du-kovski: »The Other side«. Režija. Sandro Mabellini. Koprodukcija Teatro Lit-ta, MittelFest2009. Ob 21.30 na trgu pred stolnico: »Baba Zula & The Sound of Istanbul«, vzhodno in zahodno glasbeni Istanbul. Bal-kann World Music Management. Ob 22.00 v samostanu P. Diacono: »Di-done ed Enea«. Zamisel in koreografija Matteo Levaggi. Glasba: Henry Our-cell. Produkcija Balletto Teatro di Torino Loredana Furno. V soboto, 25. julija Ob 17.30 v cerkvi sv. Frančiška: »L'orecc-hio di Beethoven«. Tekst in pripove-dovalčev glas: Massimiliano Finazzer Flory, Beethovnovo glasbo pa bo igral godalni kvartet. Od 16.00 do 19.00 po čedajskih ulicah: »Mittelmusica, Il Rinascimento friula-no«. Nastopajo: Giovanni Floreani, Gianfranco Lugano, Paolo Simonazzi. Ob 18.00 v cerkvi Santa Maria dei Bat-tuti: »Kako so Etruščani izšli iz krize«, lutkovna predstava. Zamisel: Gigio Brunello in Gyula Molnar. Lutke in scene: Gigio Brunello. Ob 19.30 v cerkvi Santa Maria in Corte: Irene Nemirosvsky: »Kot jesenske muhe«. Gledališka predstava. Produkcija: MittelFest2009. Ob 21.00 v samostanu P. Diacono: »Beethovnova deveta« v izvedbi Philharmonie der Nationen iz Berlina. Ob 22.30 v gledališču Ristori: »Opičja melanholija« v scenski priredbi Furia Bordona. Produkcija: MittelFest20009. Ob 23.00 v samostanu P. Diacono: »Site specific«, plesna predstava. Produkcija: Movingtheatre.de in Festival Sommerblut iz Koelna. _SLOVENIJA_ PIRAN Tartinijev trg Danes, 23. julija ob 20.00 / Nastop Mladinskega orkestra Inercampus, ki ga vodi prof. Tomaž Kmetič. DORNBERK Zelena Arena V soboto, 25. julija ob 22.00 / Tradicionalna Zelengajska noč; Atomik harmonik & DJ Lovro. LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 Danes, 23. julija ob 20.00, Cankarjev dom / Giuseppe Verdi: »Traviata«, opera. Orkester, zbor, balet in statisti Opere in baleta SNG Maribor. Dirigent: Francesco Rosa. Jutri, 24. in v soboto, 25. julija ob 21.00, Ljubljanski grad / Franz Joseph Haydn: »Apotekar«, komična opera. Koprodukcija: SNG Opera in balet Ljubljana in Festival Ljubljana. Dirigent: Uroš Lajovic. V soboto, 25. julija ob 20.30, Kranjska Gora - dvorana Vitranc / Ruski kozaki. Plesi in pesmi skupine kozakov z območja ob Donu. V ponedeljek, 27. julija ob 21.00, Križanke / Ruski kozaki. Plesi in pesmi skupine kozakov z območja ob Donu. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA MILJE Občinska umetnostna dvorana Giuseppe Negrisin, Trg Marconi 1: do 18. avgusta je na ogled antološka razstava Silvia Pecchiarija. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: od ponedeljka, 27. julija (otvoritev ob 11.00), do 31. avgusta bo na ogled razstava »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom iz fa-velas Ria de Janeira. Na razstavi sodelujejo tudi trije afriški likovni umetniki: Ade, Mikà in Mali. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je do 2. avgusta na ogled razstava z naslovom »Quegli anni Cinquanta. Collezioni pubbliche e private a Trieste e Gorizia«; prost vstop od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na spletni strani www.fonda-zionecarigo.it in na tel. 0481-537111). Ob sobotah ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 17. uri bodo brezplačni vodeni ogledi razstave. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinita«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. DIVAČA V prostorih knjižnice bo do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. CERKNO Cerkljanski muzej: od danes, 23. julija do 23. avgusta - razstava čipk cerkljanske klekljarske sekcije Marjetica. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. 1 6 Četrtek, 23. julija 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Nova dopinška afera Di Luca je bil na letošnjem Giru pozitiven Tour de France: Schlecka udarila, Contador v rumenem - Danes kronometer 34-letni Danilo Di Luca je na letošnjem Giru zasedel končno 2. mesto. Na dirki po Franciji pa italijanski kolesar ne nastopa ansa RIM - Nov hud udarec za kolesarstvo. Včerajšnji dan je skazila nova dopinška afera, katere protagonist je italijanski kolesar Danilo Di Luca. Mednarodna kolesarska zveza (UCI) je sporočila, da je bil Di Luca pozitiven na do-pinškem preizkusu, ki so ga opravili med letošnjo dirko po Italiji. Pri 33-letnem kolesarju moštva LPR Brakes so odkrili zlorabo krvnega dopinga (CERA). Di Luca, ki je imel že težave z dopingom leta 2007 in so ga nato 16. januarja letos oprostili, je na letošnjem Giru osvojil skupno drugo mesto. »Če bo tudi B-analiza pozitivna, potem bom nehal kolesariti,« je ogorčeno izjavil italijanski kolesar. DIRKA PO FRANCIJI - Sedemnajsto etapo dirke po Franciji je dobil Luk-semburžan Frank Schleck (Saxo Bank) pred Špancem Albertom Contadorjem (Astana) in bratom Andyjem Schleckom (Saxo Bank). Američan Lance Armstrong (Astana) je bil peti in je za Contadorjem zaostal 2:18 minute. Skupno vodi Contador, drugi je zdaj Andy Schleck pred bratom Frankom in Armstrongom. Na »Touru« je kolesarje v zadnji zahtevni alpski etapi pričakala nekaj manj kot 170 kilometrov dolga preizkušnja, ki je tik pod vrhom skupne raz- PLAVANJE IN VODNI ŠPORTI - Svetovno prvenstvo v Rimu Iz vode tudi s počeno ustnico Daljinska plavalka Martina Grimaldi prinesla Italiji še drugo bronasto medaljo - Valerio Cleri je bil precej razočaran PRI NAS - Luka Zidarič S to zelo naporno disciplino se ukvarja malo športnikov Daljinsko plavanje je zelo zahtevna disciplina, ki zahteva veliko treninga, tako fizičnega kot psihološkega. S tem športom se ukvarja relativno malo ljudi. Pri nas se s to plavalno disciplino ukvarja Luka Zidarič s Padrič, ki je pred kratkim s stotico maturiral na oddelku za geometre tržaškega zavoda Žiga Zois. »V naši deželi nas ni veliko. Vsekakor se ta šport razvija in vsako leto se nam pridruži nekaj novih plavalcev,« je povedal Luka, ki si je ogledal včerajšnje tekme na 10 kilometrov. »V ženski konkurenci je Italijanka Martina Grimaldi plavala zelo dobro. Valerio Cleri pa je izbral slabo taktiko, saj mu je v zadnjih odločilnih kilometrih zmanjkalo moči. Mogoče bi bilo bolje, ko bi plaval v skupini in nato pospešil proti koncu,« je ocenil Luka, ki tudi sam plava na razdaljah 3, 5 in 10 kilometrov. »Letošnja sezona pa je žal splavala po vodi. Pred dvema mesecema sem staknil virozo (mononukleoza), ki me je pošteno zdelala in sem začel znova trenirati šele pred kratkim. Tako sem moral žal preskočiti absolutno državno prvenstvo v To-skani, mladinsko državno prvenstvo v Milanu in še nekaj pomembnih tekem. V soboto bom mogoče nastopil na etapi državnega prvenstva v Caorlah.« Koliko pa mora trenirati daljinski plavalec? Veliko. Sam sem v bazenu ali v morju skoraj vsaki dan. Pozimi v glavnem treniram v bazenu Bianchi, poleti pa v Sesljanu ali v Barkovljah. V vodi sem tudi po dve uri in več. V Bianchiju sem preplaval tudi do 12 kilometrov. Na tako dolgih razdaljah mora plavalec tudi nekaj popiti oziroma pojesti ... Nujno, drugače ne zdržiš do konca. Ponavadi imamo plavalci v kombinezonih posebne gele z ogljikovimi hidrati. Med progo pa so nastavljene tudi posebne postojanke, kjer ima plavalec na razpolago vodo. Ali se mora plavalec med okrepčilom ustaviti? Ne, ponavadi se obrne na hrbet, popije, poje in nadaljuje. Tudi to je treba vaditi na treningih. Kaj načrtuješ za prihodnost? Še naprej bom plaval na dolgih razdaljah. Jeseni se bom vpisal na univerzo. Izbral bom študij mehanskega in-ženirstva. (jng) Tako si daljinski plavalci med tekmo privoščijo požirek okrepčilne pijače ansa RIM - Daljinske plavalke so v Ostii pri Rimu opravile tudi s posamično 10-kilometrsko tekmo. Zmage se je veselila Britanka Ke-ri Anne Payne, dobro pa sta se s 14. in 17. mestom odrezali tudi obe slovenski predstavnici Teja Zupan in Nika Kozamernik. Ob Pay-novi sta medalji osvojili še Rusinja Jekaterina Selivercova in Italijanka Martina Grimaldi. Vrstni red se je oblikoval šele povsem v finišu tekme, ko je imela olimpijska podprvakinja iz Pekinga največ moči. Tudi medalji Rusinja in Italijanke nista bili ogroženi, saj je četrta Andreina Pinto Perez iz Venezuele zaostala pol telesa za Grimaldijevo. Da je daljinsko plavanje posebna disciplina, neprimerljiva s klasično plavalno tekmo, sta v svojih izjavah spet potrdili obe slovenski plavalki, sicer vajeni boja za pozicije in stalnega prerivanja. »Obup, ... Po torkovi tekmi na pet kilometrov sem bila utrujena, a bolj kot to, me je danes spet zdelal pretep v vodi. Obe sva jih dobili, Nika ima počeno ustnico, pri meni se nič ne vidi, a kljub temu bo jutri kar nekaj modric,« je z opisovanjem tekme začela Zupanova, o sami tekmi pa: »V skupini smo plavale praktično celo tekmo, zato je bila gneča in prerivanje še toliko večje. Vodilna skupina devetih, desetih plavalk je ušla šele povsem na koncu in med seboj odločila o zmagovalcu. Sicer pa ritem ni bil tako hud kot včeraj.« V moški konkurenci si je drugo zlato medaljo v dveh dneh priboril Nemec Thomas Lurz. Slednji je na olimpijski razdalji premagal Američana Andreja Gemella in Francisa Crippna. Italijan Valerio Cleri je bil na koncu precej razočaran. Potem ko je večji del tekme vodil, se je moral na cilju zadovoljiti s 4. mestom. Včeraj so kolajne podelili v ekipnem sinhronem plavanju. Italija ni prepričala in se je uvrstila na 4. mesto, za Španijo, Kitajsko in Kanado. VATERPOLO: PORAZ ITALIJE: izidi, skupina B: Brazilija - Kitajska 5:9, Črna gora - Hrvaška 5:11; skupina C: Španija - Avstralija 13:10, Kazahstan - Srbija 3:20; skupina A: Madžarska - Nemčija 7:7, Južna Afrika - Kanada 1:12; skupina D: Zda - Makedonija 13:6, Romunija - Italija 6:5. vrstitve znova premešala karte pred nadaljevanjem. Kolesarji so na kraljevski etapi vozili od Bourg-Saint-Maurica do Le Grand-Bornanda, pri tem morali premagati kar štiri zahtevne vzpone prve kategorije, vodilni v skupnem seštevku Contador pa je vseskozi odbijal napade sotekmovalcev. Na koncu je Contador prepustil zmago Franku Schlecku, ki je dolgo časa na zadnjem vzponu narekoval ritem, omenjena trojica pa se je uspela odlepiti zasledovalcem in si privoziti veliko prednost. Zraven je bil dolgo še Nemec Andreas Kloden, vendar pa je tudi on popustil in brata Schleck ter Contador so na koncu pri vzponu na 1618 metrov visoki Col de la Colombiere in potem pri spustu v dolino odločali sami o svoji usodi. Španec je na ciljni črti prepustil slavo Franku Schlecku, ki je zdaj s tremi minutami in pol tretji v skupni razvrstitvi. Pol-tretjo minuto za Contadorjem zaostaja dru-gouvrščeni Andy Schleck, medtem ko je Lance Armstrong nazadoval na četrto mesto, njegov zaostanek za Contadorjem pa se je povečal na skoraj štiri minute. Danes bo Contador na kronometru sam odločal o svoji usodi. Na sporedu bo 40,5 kilometra dolga preizkušnja na čas v okolici mesta Annecy. IBRAHIMOVIC-ETO'O Barcelona bi odštela tudi 75 milijonov € MILAN - Na pogajanjih med Eto'oje-vim menedžerjem Mesallesom in predsednikom Barcelone Laporto je prišlo do nepričakovanih zapletov. Kamerunski nogometaš zahteva od katalonskega kluba še dodatnih 5 milijonov evrov in opravičilo trenerja Pepa Guardiole, ki je na tiskovni konferenci o njem govoril bolj negativno. Predsednik Barcelone Laporta pa naj bi bil pripravljen za Ibrahimoviča, ne glede na Eto'ojev odhod k Interju, odšteti celo 75 milijonov evrov in posojilo beloruskega nogometaša Hleba. Pogajanja se bodo nadaljevala danes. Z Interjem proti Chelseaju tudi slovenska nogometaša PASADENA - Nogometaši londonskega Chelseaja, ki so na pripravah v ZDA, so v prijateljski nogometni tekmi premagali Inter z 2:0. Na stadionu Rose Bowl v kalifornijski Pasadeni sta za Angleže zadela Didier Drogba z razdalje in Frank Lampard z bele točke. Nekateri mediji so krivdo za prvi zadetek pripisali slovenskemu čuvaju mreže Vidu Belcu, ki je odigral celo tekmo, saj je Julio Cesar še poškodovan.V drugem polčasu je na igrišče stopil še drugi slovenski nogometaš Interja. Rene Krhin je v zvezni liniji igral deset minut. LIGA PRVAKOV, 2. predkrog (povratna tekma): Maribor - Tbilisi 3:1 (Maribor napredoval v 3. predkrog). Vodovnik prek 20 m NOVO MESTO - Miran Vodovnik je na mednarodni ligi Atletske zveze Slovenije (AZS) za veliko nagrado Vzajemne v Novem mestu zmagal v suvanju krogle s sunkom prek 20 m (20,18 m), Brežičan Primož Kozmus, zlati olimpijec iz Pekinga, pa je bil najboljši v metu kladiva (77,90 m). V teku na 100 m sta slavila Ljubljančanka Pia Tajnikar (11,53) in domačin Gregor Koka-lovič z osebnim rekordom (10,48), slednji pa je nato s prvim metom na 200 m z 20,88 postavil tudi najboljši slovenski izid sezone. Tudi Tajnikarjeva je bila najboljša še na 200 m (23,51), kjer je ugnala Sabino Veit (Poljane Maribor, 23,56). Slovenski dvoboj v skoku s palico je ponovno pripadel državnemu rekorderju iz Brežic Juretu Rovanu (5,45 m), ki je premagal Andreja Poljanca (Krka, 5,40 m). Crotta k Pallacanestru TS TRST - Tržaški košarkarski B1-ligaš Pallacanestro Trieste je najel 19-letnega Tržačana Stefana Crotta, ki je last Monte-paschija iz Siene. Center Crotta je visok 206 centimetrov. TENIS - WTA turnir v Portorožu Dinara Safina zlahka v četrtfinale PORTOROŽ - Prva nosilka teniškega turnirja WTA Banka Koper Slovenia Open z nagradnim skladom 220.000 dolarjev Rusinja Dinara Safina se je v osrednjem dvoboju dneva zlahka uvrstila v četrtfinale. Pred skoraj polnimi tribunami je po uri in 17 minutah igre s 6:1 in 6:2 izločila rojakinjo Ksenijo Pervak, ki je v nedeljo premagala tržaško Slovenko Paolo Cigui. Edina Slovenka na turnirju pa je ostala Maša Zec Peškirič.Čeprav so se med posameznicami od turnirskih nastopov poslovile že vse Slovenke, pa je prva igralka sveta Safina vseeno dovolj velik magnet, da napolni tribune osrednjega portoroškega stadiona. Ruska zvezdnica ni imela večjih težav s tekmico, ki se je na glavni turnir prebila skozi kvalifikacije. Potem ko je prvem krogu proti Slovenki Tadeji Maje-rič oddala zgolj štiri igre, je tokrat za zmago potrebovala še manj. »Z današnjim (včerajšnjim op. ur.) dvobojem sem zadovoljna. Mislim, da so gledalci videli precej dobro tekmo in tudi s svojo igro sem zadovoljna. Igram iz dneva v dan bolje in to je vse, kar pričakujem od sebe tudi v naslednji tekmi,« je po novi zmagi povedala Safina, medtem ko je bil portoroški turnir usoden še za eno nosilko. Potem ko sta se od nadaljevanja že poslovili druga in tretja nosilka, Španka Anabel Medina Garrigues in Estonka Kaia Kanepi, je včeraj izpadla tudi šesta nosilka Čehinja Lucie Ša-farova. S 7:5, 2:6 in 6:3 ji je pot v četrtfinale preprečila Švicarka Stefanie Vögele. Turnir pa vendarle še ni ostal povsem brez slovenske udeležbe. Maša Zec Peškirič je v paru z lansko zmagovalko portoroškega turnirja med posameznicami, Italijanko Saro Errani, v prvem krogu po slabi uri in pol s 4:6, 6:4 in 11:9 premagala Čehinjo Nikolo Frankovo ter igralko IKr-gizistana, Ksenijo Palkino. Zec Peškiriče-va je tako ostala edina slovenska igralka na turnirju. »Na žalost,« je dejstvo komentirala 22-letna Gorenjka. / ŠPORT Četrtek, 23. julija 2009 17 UMETNOSTNO KOTALKANJE - Na Tajvanu za neolimpijske športe Tanja Romano zlata tudi na Svetovnih igrah Srebrno kolajno osvojila Nika Arčon - Romanova se bo sedaj pripravljala na SP Slovensko zmagoslavje na Tajvanu. Na 8. svetovnih igrah za neolimpijske športe v kraju Kaohsiung, kjer nastopa približno štiri tisoč športnikov iz vsega sveta, je Poletova kotalkarica Tanja Romano osvojila zlato medaljo, novogori-ška kotalkarica Nika Arčon pa zasedla odlično 2. mesto. Včeraj so na azijskem otoku pred kitajsko obalo speljali do konca še dolgi program. Po kratkem programu je Romanova že zanesljivo vodila. Tržaška kotalkarica bi si lahko na prste stopila le sama. Kot vedno pa je tudi včeraj nastopila zelo koncentrirano in svoj program izpeljala do konca brezhibno. Žirija je njen nastop ocenila z zelo visoko oceno 9.9. Pred drugouvrščeno Niko Arčon je na koncu imela 31.2 točke. »Sem zelo zadovoljna, saj sem prvič nastopila na Svetovnih igrah in tako odnesla domov še eno pomembno zlato medaljo, ki je nisem še imela. Bilo je kar naporno, saj smo tekmovali dva dni zaporedoma. Zdaj se bom nekoliko odpočila in nato se bom začela pripravljati na svetovno prvenstvo, ki bo novembra v Frei-burgu v Nemčiji,« je dejala Tanja. Pozitivno pa je presenetila tudi Nika Arčon, ki jo trenira Poletov tre- ner Samo Kokorovec. Nastopila je zelo koncentrirano in zbrano, čeprav ji je Nemka Lis stalno dihala za ovratnik. Drugo mesto je ubranila za pičlo točko. Končni vrstni red: 1. Tanja Romano (Ita) 384 točk, 2. Nika Arčon (Slo) 343.2, 3. Monika Lis (Nem) 342.3, 4. Hsiao-Chu Wang (Taj) 319.9, 5. Lindsay Mann (Zda) 313.8, 6. Sarah-Jane Jones (Nzl) 305.9. Tanja Romano (desno) je v svoji športni karieri osvojila vse, kar se je osvojiti dalo. Na sliki levo Nika Arčon, ki jo trenira Samo Kokorovec kroma BALINANJE - Zamejsko prvenstvo Na osrednji tekmi kroga v Samatorci Gaja boljša od Krasa Balinarsko prvenstvo je v polnem teku, čeprav je tudi tokrat prišlo do odložitve srečanja med Makom in Poletom. Osrednje srečanje kroga je bilo na sporedu v Samatorci, kjer je Kras gostil zamejske prvake s Padrič in iz Gropade. Ga-jevci so se proti krasovcem predstavili s pravo bojno četo z Balosem na čelu v prepričanju, da bodo srečali trdoživega nasprotnika. V Samatorci pa so naleteli na zdesetkane domačine, ki so odpovedali na vsej črti in s prikazano igro ponovno dokazali, da v bodočnosti nikakor ne morejo upati na vidnejšo uvrstitev v letošnji izvedbi prvenstva. Dario Tenze je med posamezniki proti Balosu dokazal, da ni trenutno ni v pravi formi, saj ni nudil nasprotniku nikakršnega odpora. Tudi Doljak po dobrih nastopih v dresu Zarje trenutno ne preživlja ugodnih trenutkov. Proti Calziju se je sicer boril do zadnjega, a na žalost je tudi on zapustil igrišče poražen. Skupaj s Coverlizzo sta imela priložnost priti do zmage, saj jima je uspelo skoraj v celoti nadoknaditi zaostanek z 1:9, a nekaj neuspelih posegov bližalca je omogočilo, da so se tudi tokrat zmage veselili gostje (Nesich - Iacobini, Sancin in Gabrielli). Ugleda ni uspela rešiti niti trojka v postavi Živec-Milič-Kante, v kateri je bližanje še nekako šlo od rok, težave pa so imeli pri zbijanju. Kljub temu niti gostje niso bili nezadržni (najboljši med njimi je bil Sancin), saj so srečanje osvojili z dokaj tehtnim izidom 13:10. Preloženo srečanje drugega kola med Poletom in Nabrežino se je zaključilo z neodločenim izidom. Zmagi za domačine sta izborila Capitanio (krog) in dvojica v postavi Kramar - Capitanio. Točke za Na-brežince pa je prispeval zelo solidni Bruno Cossutta med posamezniki in trojka v sestavi Aloisio-Bubich-Perič. Do prvih točk na lestvici je prišel tudi Sokol, ki je doma odpravil Kraški dom, ki ostaja edina od devetih ekip, ki še ni zbrala niti točke na lestvici. Po prvih dveh srečanjih je bilo stanje izenačeno. Med posamezniki je GIorgio Negrini premagal Gri-lanca, Battain pa je bil za točko boljši od njegovega brata Pao-la. Tako v dvojicah, kot v trojkah pa so Nabrežinci izkoristili prednost domačega igrišča, saj so z Vasjo Pertotem in Ceperjem (proti Bevilacqui in Batainu) ter Samom Pertotem, Micheliem in P. Negrinijem (proti Puriču - Lazarjevi, Milanu in Albinu Škabarju) izborili dve ne preveč prepričljivi zmagi. Izidi in vrstni red Skupina A: Mak 2 točki, Nabrežina in Polet 1 točka. Skupina B: Kras - Gaja 0:8, Primorje je bilo prosto. Vrstni red: Gaja 3 točke, Kras 2 točki, Primorje 1 točka. Skupina C: Sokol - Kraški dom 6:2, Zarja je bila prosta. Lestvica: Zarja 4, Sokol 2, Kraški dom brez točk. (Z.S.) Tečajniki Sirene prejeli kolajno, diplomo in zgoščenko Od ponedeljka, 29. junija do petka 10. julija je bil drugi jadralni tečaj, ki ga je organiziral TPK Sirena. Tečaja se je udeležilo 16 otrok. Kljub muhastemu vremenu so trenerji Alan, Samuel in Aleks uspešno speljali tečaj in otrokom posredovali jadralne osnove. Ob prisotnosti športnega vodje Arianne Bogatec in trenerjev se je v petek popoldne tečaj slovesno zaključil. Otroci (na sliki tečajniki med obiskom Pomorskega muzeja) so prejeli kolajno, diplomo in zgoščenko s posnetki tečaja. Po nagrajevanju je član Marko Civardi predvajal filma o življenju v Jadranskem morju in o rojstvu morskih želvic. KOŠARKA - C2-liga Pri Boru bo za kondicijo skrbel Miloš Kalc Miloš Kalc Miloš Kalc bo v novi športni sezoni kondicijski trener košarkarjev Bora Radenske. Tržaški Slovenec s Katinare, letnik 1982, bivši plavalec, rokometaš in vaterpolist, je diplomant na Fakulteti za Šport na ljubljanski univerzi prav s specializacijo v kon-dicijski pripravi. Kot študent je v Ljubljani že sodeloval pri vodenju telesne priprave plavalcev in košarkarjev mladinskih ekip Slovana, pri nas pa sodeluje s teniško sekcijo Gaje in odsekom za namizni tenis pri Krasu. Kalc bo pri Boru v tej vlogi nasledil Riccarda Valenteja (kondicijski trener v zadnjih dveh sezonah) in dopolnjuje trenerski štab, ki ga poleg potrjenega trenerja Andree Mura sestavljata še nova pomočnika Robi Jakomin in Gaetano De Gioia. V preteklem mesecu je že opravil nekaj poskusnih treningov in testiranj z mladimi Borovimi košarkarji, s katerimi bo po počitnicah začel redno delati 17. avgusta, ko se bodo predvidoma pričele priprave Svetoivančanov na prihodnje deželno prvenstvo C-lige. PLANINSKI SVET Izlet v Forni di Sopra V nedeljo, 9. avgusta, prirejata planinska odseka SK Devin in ŠZ Sloga avtobusni enodnevni izlet na avgustovski praznik v Forni di Sopra z naslednjim programom. Odhod avtobusa ob 6.30 z nabrežinskega trga. Prihod v Forni di So-pra približno ob 9. uri in nato ogled obrtniške razstave po vasi. Ob 13. uri gremo s sedežnico na Varmost (1750 nadmorske višine), kjer bomo v Malgi Var-most imeli kosilo. Po kosilu prosti sprehodi po Varmostu in nato najkasneje do 16. ure se vrnemo v dolino. Ob 17.00 odhod iz Fornija in prihod v Nabrežino približno ob 20.00. Cena izleta je 33,00 evrov, v katero so vključeni avtobus, se-dežnica na Varmost in kosilo v Malgi Varmost (pijačo seveda plačate naknadno). Zaradi organizacijskih razlogov je vpis možen do 2. avgusta. Za vpis in vse dodatne informacije tel. št. 040 - 200782 (Francko) ali 040 - 226283 (Viktor). Istega dne se odvija netekmovalni planinski pohod; eden na 6 km dolgi progi in drugi na 10 km, ki je seveda bolj naporen in z večjo višinsko razliko. Po končanem pohodu bodo udeležencem poklonili majico ter ponudili paštašuto. Pohod bo ob vsakem vremenu, nagrajevanje in pa-štašuta pa pod šotorom. Cena pohoda je 10 evrov. Izlet SPDT na G. Rosennock Za prihodnji konec tedna, v mesecu avgustu načrtuje SPDT avtomobilski izlet na avstrijsko Koroško, točneje v Narodni park Nockberge. Predviden je vzpon na 2440m visoki vrh G. Rosennock, ki je prav v osrčju omenjenega narodnega parka. Slednji predstavlja nekako naravno nadaljevanje Triglavskega Naravnega parka in Naravnega parka Julijskih Predalp, treh naravnih parkov, ki ščitijo in istočasno izpostavljajo naravno in kulturno bogastvo območja ob tro-meji. Ker je vožnja do izhodiščne točke načrtovanega izleta razmeroma dolga, smo se odločili, da se podamo na pot v soboto 1.8., in se čimbolj približamo izhodiščni točki. Zbirališče bo v Sesljanu pri krožišču (pred trgovino Terčon) 15. uri. Izlet vodi Marinka Pertot. Naslednje jutro se bo pohod začel pri koči Elac-herhaus (1655m), kjer je izhodišče za številne po parku izpeljane poti. V širokem loku bomo prečkali pobočje Rosennocka in se nato povzpeli na njegov vrh od koder se odpira za to območje značilen pogled. V daljavi pa se proti nebu dvigajo vrhovi visokih Tur, Karavank, Julijcev in Kamniških Alp. Ob sestopu se bomo ob robu krnice spustili še do ledeniškega je- zerca in naprej do izhodiščne točke. Predvidenih je šest ur nezahtevne hoje. Zaradi rezervacije prenočišč je nujen vpis. Rezervacije sprejemamo do 27.7. ob 12. uri na 040413025 (Marinka) ali 0402176855 ali 3335994450 (Vojka). (M.P.) Tridnevni izlet na Triglav Tudi letos se bomo pridružili planincem PD integral za tridnevni izlet na Triglav, od 21. do 23. avgusta. Predvidene so tri smeri. SKUPINA S POKLJUKE (Vodniki: Janez Lenaršič, Saši Marinič, Tone Trope). 1. dan: Rudno polje, Konščica, Studorski preval, Vodnikov dom, Kredarica (na Planiki nismo dobili rezervacije), Triglav (če bo vreme že prvi dan, če ne drugi dan). 2. dan: Kredarica, Dolič, Hribarice, Triglavska jezera, Planina pri jezeru. SKUPINA IZ KOTA (Vodniki: Tomo Rusimovič, Andrej Ločniškar, Andrej Počrvina). 1. dan: Dolina Kot (Lengarjev rovt), Dom Valentina Staniča, Kredarica, Triglav (če bo vreme že prvi dan, če ne drugi dan). 2. dan: Kredarica, Dolič, Hribarice, Debeli vrh (brezpotje), Planina Laz, Planina pri Jezeru (drugi dan ni na poti nobene koče!!). SKUPINA MIMO VRHA (Vodniki: Franc Bergant, Rašo Adrovič, Mitja Premrl). 1. dan: Ukanc, Dom na Kom-ni (prenočevanje), Koča pod Bogatinom, Bogatinsko sedlo, Bogatin, Mahovščak, Dom na Komni. 2. dan: Dom na Kom-ni, Črno jezero, Planina Viševnik, Prši-vec, Planina Viševnik, Planina pri Jezeru. 3. dan na Planini pri Jezeru: zjutraj prosto, ob 11:00 Zbor udeležencev (analiza pohoda, krst, itd ), kosilo iz kotla, ob 13:00 odhod preko Vogarja v Staro fužino, z avtobusom do LPP-ja v Ljubljani. Odhod vseh skupin v petek 21.8. ob 6:00 izpred LPP v Ljubljani (Celovška 160). Za prevoz do Ljubljane in nazaj v Trst bo na razpolago društveni kombi. Podroben opis vseh poti bo objavljen v prihodnji rubriki Planinski svet. Zaradi rezervacije prenočevanja in omejenega števila udeležencev za skupino iz Kota, je prijava obvezna. Prijave sprejema v popoldanskih urah, do vključno 8. avgusta Franc na tel. štev. 3384913458. 1 8 Četrtek, 23. julija 2009 POTOPIS obrAzi nepAl Bojan Brezigar Kraj, kjer je moški zidar, žena pa po stopnicah prinaša opeko na streho -v ■ -VI: Samrat Upadhyay je mlad nepalski pisatelj, ki živi in dela v Združenih državah Amerike, kjer poučuje na univerzi v Cle-velandu. Rodil se je v Katman-duju in piše o Nepalu. Njegova proza zadeva sodobno življenje v Nepalu. To so zgodbe malih ljudi, njihovih vsakodnevnih problemov, njihovih upov in pričakovanj, njihovih bolesti, uokvirjene v okolje, ki je nam dokaj tuje, ker je drugačno po zgodovini, po civilizaciji in po navadah. To so zgodbe navadnih ljudi, ne bogatašev in ne revežev, ljudi, ki se vsak dan trudijo za preživetje, ki delajo od jutra do večera, ki živijo v okolju, kakršno pač je v Nepalu, kjer so tradicije in navade še ved- no trdni temelji družbe, kjer je skrb, »kaj bodo rekli sosedje« ena največjih skrbi v vsaki družini, kjer se ljudje še vedno ločujejo po kastah, kjer je sramota za vso družino, če neporočena hčerka zanosi in kjer ljudje - tako kot marsikje po svetu - v alkoholu iščejo rešitev za svoje težave. Upad-hyay vse to opisuje zelo plastično, vse te probleme navaja kot samoumevne in kot samoumevne tudi rešitve, h katerim se zatekajo ljudje. Med temi je tudi pripadnost veri kot obvezni sestavni del vsakdana. Ko tako enega izmed junakov njegovih zgodb, Pramoda, doleti nekaj hudega: izgubi službo, doma pa ima mlado ženo z otrokom ter mora plačevati najemnino za stanovanje. Odloči se, da obišče ženinega sorodnika, ki je nekakšen veljak tistega okraja v upanju, da mu bo pomagal do zaposlitve. Pred obiskom pa gre v tempelj Pashupatinath, kjer se pokloni bogu Shivi s prošnjo, da mu pomaga, in nato gre do duhovnika, ki mu s sredincem desne roke pomaže čelo z rdečo piko, tiko, versko znamenje hindujcev. Vse to počne kot nekaj popolnoma samoumevnega, ne da bi temu pripisoval kaj Desno: domačin v Bungamatiju Pod naslovom: umivanje in pranje perila Spodaj od leve proti desni: nekdanji vaški fotostudio, obdelane površine v okolici Bungamatija, ženska na ulici prede s kolovratom posebnega. Za hindujce so bogovi sestavni del njihovega življenja, in vera ni kak zunanje element, ampak je sestavni del družbe. Sedaj boste morda vprašali, ali Pramod najde službo oziroma, kako se zgodba konča. Službe ne najde, sorodnik mu sicer veliko obljublja, naredi pa ne nič, zato se odloči, da bo odprl trgovino. Za Pramoda, ki je knjigovodja, je te manjvredno delo, zato se dolgo ne more odločiti za trgovski poklic; šele ko mu teče voda v grlo, naredi ta korak, ki v nepalski družbi pomeni sestop v nižjo družbeno skupino. Čeprav se čas spreminja, je sistem delitve družbe v kaste še vedno močno prisoten. Sicer pa se ta zgodba ne konča; ne v tej, ne v drugih zgodbah Upadhyay bralcev ne pripelje do konca, ampak jih navdahne z zmernim optimizmom, češ, saj ni vse tako slabo, kot bi človek mislil. Zgodbe so žalostne, polne problemov, vendar se ne končajo z žalostjo; vedno ostane odprta možnost srečnega konca. Upadhyay si je s tem pisanjem v Ameriki prislužil naziv nepalski Čehov; morda je pretiran, vendar primerjava ni povsem iz trte izvita. To je torej nepalski vsakdan, življenje navadnih ljudi. V Katmanduju ga ne spoznaš, kajti tam je družba vendarle modernizirana, čeprav v njej opažaš velike razlike. Takoj ko se odpelješ nekaj kilometrov iz mesta, pa se ti slika spremeni. Bungamati je le nekaj kilometrov oddaljena od Katmanduja. Vas nosi ime po boginji dežja, ki je tu zelo pomembna, saj smo že sredi rodovitnih polj katmandujske doline. Tukaj imajo tri žetve v letu; dvakrat žito ali zelenjavo, enkrat pa riž. Zemlja je vsa v terasah, ki so obdane z visokim robom; poleti, v času monsunskega deževja, se njive kot velika korita napolnijo z vodo in riž dobro uspeva. Na vasi je življenje zelo mirno; sprehodimo se po glavni cesti, ki vodi do templja na središčnem trgu. Ob tej uri ljudje delajo; na trgu sedi nekaj žensk; mati nati-ra otroka z oljem, ženske klepetajo in za nas se ne zmenijo. Turistov tu ni veliko, nekaj pa jih le je. Čez trg prideta dve ženski, ki na ramenih nosita težka drva. V Nepalu sploh ljudje veliko nosijo na ramenih. Ozrem se okoli in vidim nekoliko odmaknjeno zgradbo z napisom Community toilet, vaško stranišče, kajti v hišah očitno ni stranišč. Tudi vode ne, in tudi tukaj je vrsta posod pred vodovodno pipo. Imajo pa električno napeljavo, ki je v Nepalu svojevrstna, vse je prepredeno z žicami in človek se sprašuje, kako se elektrikarji znajdejo. Sicer pa napeljava še ne pomeni, da imajo zares tudi elektriko; običajno jo imajo nekaj ur dnevno, kajti elektrika je v Nepalu velik problem. Na podeželju pa še sploh. Na trgu leno poseda skupina rac, kozi ob robu iščeta že zadnje bilke trave. Živahno pa je v številnih delavnicah, kjer moški oblikujejo lesene kipce in rezbarijo značilna ne-palska okna, ki bodo lahko krasila bogate hiše v mestih. Delo ni zelo naporno, zanj pa je potrebna velika veščina, in pa seveda potrpežljivost. Za kipec Bude, ki ga kupim za majhen denar, je mlad fant potreboval deset dni. Mogoče se mi je zlagal in dodal kak dan, delo pa je zelo natančno in zamudno. Starejši moški pa sedijo na tleh in kvartajo. Sicer pa se za nas ne zmeni nihče, razen fantka, ki ga dedek drži v naročju in za katerega so ti ljudje nedvomno vredni posebne pozornosti. Pridemo v sosednjo vas, Khokno. V tej vasi je močan potres leta 1934 povzročil precej škode; popravili so jo, kot so vedeli in znali, ter s tem seveda odvzeli vasi pristnost nepalske arhitekture. Je pa zato življenje tukaj zelo živahno. Ljudje so na cesti, predvsem ženske, ki predejo volno. Preje še nisem nikoli videl; no, da, v kakem muzeju sem videl prikaz preje, tukaj pa predejo zares, Kakih 10, 15 žensk naštejem, posedajo v senci, ob sebi imajo nekakšen kolovrat in predejo debelo volneno nit. Potem se nam približa starejši domačin, že malce okajen, in se nam ponudi za vodiča. Pelje nas po cesti, zavije v ozko ulico, pridemo na dvorišče polno otrok, ki se obiska veselijo. In koj si otroci in nekateri turisti podajo roke in zaplešejo nekakšen ringaraja; vse zelo prisrčno, neprisiljeno, kajti prihod turistov v to vas je pač dogodek, saj ljudje ne zahajajo sem vsak dan. Navsezadnje, kaj naj bi tu počeli. Na ulici naletimo na skupino žensk, ki se umivajo. Umivanje je opravek, ki so- di na cesto. Tudi malica. Na glavnem trgu nekaj zidajo; sedaj je čas malice in mladi dekleti, ki pri zidanju opravljata težaška dela, sedita na trgu in iz papirnate vrečke jesta nekakšen ocvrt krompir. Nedaleč stran pa skupina moških sedi za mizo in kvarta. Sicer pa se tema dvema delavkama še dobro godi. Ko smo prihajali sem, sem videl gradbišče, kjer je moški, zidar, stal na zidarskem odru, nekako v višini drugega nadstropja, ženske pa so v velikih košarah na ramenih nosile opeko po lesenih stopničkah. O vlogi ženske v nepalski družbi bi imeli marsikatero pripombo. Vračamo se po drugi cesti in na stari hiši vidim nad razbitimi vrati napis Village photo studio. Lastnik obljublja črno-bele in barvne fotografije, dodaja tudi naslov elektronske pošte. Pred vrati je kup kamenja, tako da sploh ne moreš zraven Ta fotograf pa ima res veliko fantazije, razmišljam sam pri sebi. In ko nekaj metrov naprej vidim nad zaprtimi vrati napis Electrical and electronics centre, pred vrati pa ponjavo, na kateri ženska suši papriko, se sploh ne čudim več. Tudi na trgovsko ponudbo je treba tukaj gledati z neko elastičnostjo. Sicer pa je na celotnem območju veliko novogradenj. V dolini Katmanduja je sploh veliko opekarn: v glavnem sestojijo iz enega velikega dimnika sredi nekakšne ploščadi ovalne oblike, majhnega hipodroma, na katerem se suši opeka, preden jo zložijo v peč. V Katmanduju kamna v glavnem ne uporabljajo; tukaj ga enostavno ni in zato je zelo drag, saj ga je treba pripeljati iz drugih krajev po cestah, kjer za 200 kilometrov potrebuješ sedem ur. Da, natanko tako dolgo se vozimo iz Katmanduja v Pohkaro, drugo največje mesto v Nepalu. Cesta je ozka in nevarna, polna ovinkov. Ob cesti je globok jarek, očitno za čas monsunskega deževja; dela na cesti so označena na poseben način, s kupom kamenja na cestišču; šofer mora zelo paziti, da se v to kamenje ne zaleti. Prometa je veliko, predvsem tovornjakov. To so tovornjaki indijske izdelave, tovarne Tata, ki so na pogled zelo dopadljivi, izpušni plini pa spominjajo na tovornjake izpred pol stoletja pri nas: stari dizelski motorji brez kakršnihkoli ekoloških naprav. Isto velja za avtobuse, ki so natrpani, na strehi polni prtljage, pa še nekaj potnikov sedi na strehi. V Katmanduju je to prepovedano, ko pa si le nekaj desetin kilometrov od prestolnice, ugotoviš, da gre za dokaj običajen način prevoza. Še več, v turističnem vodiču, ki sem ga kupil pred odhodom, so celo navodila, na kaj vse moraš paziti, če se pelješ na strehi, pa tudi pripomba, da je vožnja na strehi še zlasti v vročih mesecih priporočljiva, ker je zrak v natrpanih avtobusih za-dušljiv. Vsekakor bi v Evropi večji del teh tovornjakov in avtobusov lahko uporabili kot muzejske eksponate, kajti prav nikogar ne bi našli, ki bi za ta vozila podpisal dovoljenje za vožnjo. Ampak tukaj je Nepal in Evropa je očitno zelo daleč. se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 23. julija 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2009 - Ansambel Veseli svatje 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 6.05 6.10 6.30 6.45 10.40 11.30 10.35 11.40 14.00 14.10 15.00 16.50 17.15 18.00 18.50 20.30 21.20 23.35 0.35 Aktualno: Euronews Anima Good News Nan.: Incantesimo Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina Estate, vmes dnevnik Nan.: 14°Distretto 13.30, 20.00, 23.00 Dnevnik Vremenska napoved Nan.: La signora in giallo Dnevnik - Gospodarstvo Aktualno: Verdetto finale Nan.: Un medico in famiglia 5 Dnevnik, Parlament in vremenska napoved Nan.: Le sorelle McLeod Nan.: Il commissario Rex Kviz: Reazione a catena Variete: Supervarieta Dok.: Superquark Aktualno: Premio giornalistico Marco Luchetta - I nostri angeli 2009 (v. L. Sposini) Nočni dnevnik Rai Due 6.30 Dokumentarec 6.45 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.25 Nad.: Tracy & Polpetta 10.40 Aktualno: Tg2 Estate in rubrike 11.25 Nan.: Orgoglio 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 19.05 Nan.: 7 vite 14.30 17.45 Risanke 14.45 Kolesarstvo: Tour de France 2009, 18. etapa 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.00 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer - Presenze 21.50 Nan.: Brothers & Sisters - Segreti di famiglia 23.40 Nan.: Primeval ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.05 Aktualno: La Storia siamo noi 9.05 Šport: plavalno SP v Rimu, vaterpolo, sinhrono plavanje, skoki 12.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.00 19.00, 23.25 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.45 Šport: plavalno SP v Rimu, skoki, vaterpolo, sinhrono plavanje 15.00 Dnevnik - kratke vesti 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob Moon Walk 19691999 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 23.05 Dnevnik 21.10 Film: Il cuore altrove (dram., It., '03, r. P. Avati, i. V. Encontrada, N. Mar-core) 23.45 Dok.: Doc 3 u Rete 4 6.00 Nan.: La grande vallata 7.30 Nan.: T. J. Hooker 8.30 Nan.: Miami Vice 9.50 Nad.: Febbre d'amore 10.00 Nad.: Vivere 10.35 Nan.: Giudice Amy 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Doc 12.25 Nad.: Distretto di polizia 5 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Balko 16.10 Nad.: Sentieri 16.30 Film: I dannati non piangono (dram., ZDA, '50, i. J. Crawford, D. Brian) 17.05 21.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 19.35 Variete: Ieri e oggi in Tv 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Nikita 21.10 Film: Revenge - Vendetta (dram., ZDA, '89, r. T. Scott, i. K. Costner, A. Quinn) 14.30 Videomotori 14.45 Dokumentarci o naravi 15.50 Nan.: 2ge+her 16.30 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Risanke 20.00 Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Talk show: Incontri al caffè de la Versiliana 22.15 Nan.: Shaka Zulu 22.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: La mafia mi fa un baffo (kom., '74, r. R. Garrone, i. R. Cecilia, E. Fulcrano) 23.50 Film: Basta guardare il cielo (dram., i. S. Stone) 1.45 Pregled tiska 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Estate 10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Cuore e batticuore 11.30 Nan.: Mike Hammer 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: L'abbraccio dell'orso (voh., VB, '79, i. D. Hemmings) 16.05 Nan.: Star Trek 17.10 Dok.: La7 Doc 18.05 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 19.00 Nan.: Murder Call 20.00 0.30 Dnevnik 20.30 Variete: Grazie al cielo sei qui -Sketches 21.10 Film: I morituri (voj., ZDA, '65, r. B. Wicki, i. M. Brando) 23.50 Nan.: Cold Squad Canale 5 |t Slovenija 1 8.30 9.00 9.50 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.35 17.35 17.40 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 0.35 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: Le dieci vite del gatto Titanic (kom., Nor., '07, i. Y. Berven) 16.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: Cento Vetrine Film: Rosamunde Pilcher: Le ali della speranza (kom., Nem., '07, r. D. Kehler, i. D. Korner) Nan.: Settimo cielo Dnevnik - kratke vesti Nan.: Carabinieri 6 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca-ri) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Variete: Zig Zelig Aktualno: Terra! Estate Nočni dnevnik in vremenska napoved Italia 1 6.25 Dnevnik - Pregled tiska 6.35 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 7.00 Nan.: Hercules 8.00 13.40, 17.25 Risanke 9.50 Nan.: Young Hercules 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: The Sleepover Club 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima 20.15 Kviz: Mercante in fiera (v. P. Inse-gno) 21.10 Nan.: CSI: Scena del crimine (i. M. Helgenberger, W. Petersen) 22.05 Nan.: Life (i. D. Lewis) 23.00 Nan.: The Closer 0.00 Nan.: Prison Break 0.50 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled tiska 9.00 Domani si vedra 9.30 Nan.: Don Matteo 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 19.05 Aktualno: Divertiamoci... (pon.) 13.05 19.00 Radovednosti iz Trsta 13.15 Aktualno: Consigliando 13.50 ... Mescola e rimescola 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.40 Na zdravje! (pon.) 9.00 Ris. nan.: Nils Holgerson 9.25 16.45, 18.45 Risanke 9.35 Pod klobukom (pon.) 10.10 Nan.: Totalna razprodaja (pon.) 10.45 Zdravje v Evropi (pon.) 11.40 Sveto in svet (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Hotel poldruga zvezdica: Rojstni dan (pon.) 13.50 Čez planke: Črna Gora (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Animalija 16.10 Kratki dok. film: Doma 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Dolgcajt (pon.) 18.30 Žrebanje Deteljice 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 20.55 Dok. odd.: Berlusconi in afera Mondadori 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.30 Besede in slike 23.45 Sedma moč osamosvojitve - TV dnevnik 23.7.1991 0.10 Dnevnik (pon.) 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.10 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 7.00 8.00 9.30 10.00 10.30 11.20 11.45 12.10 13.35 14.05 14.35 15.00 17.45 18.05 19.00 20.00 20.25 22.20 23.00 0.45 2.20 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Poletni Mozaik (pon.) Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 23.7.1991 Dok. serija: Sanjska potovanja (pon.) Poljudn. serija: Po poteh Ushuaie Na lepše (pon.) Slovenska Jazz scena (pon.) Evropski magazin - Oddaja Tv Maribor Med valovi - Oddaja Tv Koper Brez reza (pon.) Kolesarska dirka po Franciji, prenos To bo moj poklic Nad.: Želite, Milord? (pon.) Dok. serija: Sedem obdobij rocka (pon.) Športna oddaja Nogomet: povratna tekma evropske lige Crvena Zvezda - Rudar, prenos Nad.: Jasnovidka Film: Kaj je novega, mucka? (pon.) Dok. film: Dediščina Evrope (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Dok. odd.: Sprehodi po stari Ljubljani 15.00 27. mednarodni pokal v plesih 15.55 Globus 16.25 Dok. odd.: City Folk 16.55 Zgodovina svetovnih prvenstev v nogometu - Španija 1982 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športna oddaja 19.25 Glasbena oddaja »In orbita« 19.55 Vesolje je... 20.30 Artevisione 21.00 Dok. odd.: Reka Tilment 22.15 Avtomobilizem 22.30 Glasb. odd.: Fens festival 0.20 Čezmejna Tv - Tv Dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik - Tv Primorka 8.20 1.00 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 20.30 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 18.00 Mladinski kviz: Če me spomin ne vara (pon.) 18.45 Primorski tednik (pon.) 19.45 Monitor 20.00 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, športne vesti in vremenska napoved 20.30 Spomini borcev 21.30 Glasb. odd.: Med durom in molom 22.45 Kulturni utrinek (pon.) 23.30 Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Zdrava prehrana; 12.15 Berlin 1989 - čas odjuge; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, Odprta knjiga; 18.00 Glasbeni slovarček; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Poletni izlet; 12.00 Nagradno vprašanje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Radio Kažin; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di va-canza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17.-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Koncert Simfonikov RTV Slo; 22.05 Radijska igra; 23.05 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 23. julija 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVdf nevihte veter megla Zaradi vpliva tropskega ciklona bodo do jutri nad Italijo dotekali topli tokovi, v soboto pa bo deželo zajela hladna fronta z Danske , ki bo povzročila nestabilno vreme. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.44 Dolžina dneva 15.06 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.36 in zatone ob 21.54 Nad severnim Atlantikom in zahodno Evropo je ciklon-sko območje, nad južno in vzhodno Evropo pa šibko območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnim vetrom doteka nad naše kraje zelo topel in suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo sprva ugoden, sredi dneva in popoldne bo po nižinah počutje poslabšala velika toplotna obremenitev, takrat se izogibajte večjim naporom, uživajte dovolj tekočine in lahko hrano. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja je 26,2 stopnje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.40 najnižje -75 cm, ob 12.35 najvišje 46 cm, ob 18.09 najnižje -17 cm, ob 23.37 najvišje 47 cm. Jutri: ob 6.12 najnižje -69 cm, ob 13.09 najvišje 47 cm, ob 18.55 najnižje -17 cm, ob 0.15 najvišje 34 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 29 2000 m . . .. .....18 26 2500 m ..... .....15 21 2864 m ..... .....14 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 9 in pol, v gorah 11. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona CELOVEC O 15/32 O GRADEC 18/34 TOLMEČ O 14/31 TRBIŽ O 13/30 O 13/29 KRANJSKA G. O < TRŽIČ 15/32 o 13/31 S. GRADEC CELJE 17/33 O MARIBOR 017/34 M. SOBOTA O 18/35 O KRANJ ^ > VIDEM O V* 18/34 O PORDENON 19/33 PTUJ O ^jrA V. ČEDAD O 19/33 ^ ° " TAjL LJUBLJANA /V GORICA „ 3 N. GORICA 18/33 ^N. MESTO 18/35 2?5fA 0 l7/32 POSTOJNA n O ^^ 21/3^ V1"32 O 13/29 — PORTOROŽ O / ^ 19/33 „„.,,■..., REKA 21/32 OPATIJA ZAGREB 18/34 O k? . o ČRNOMELJ POREČ (^NAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi bo jasno, topleje in bolj soparno kot v prejšnjih dneh. Ob obali bo pihal zmeren južni oz. jugovzhodni veter, ki bo močnejši na odprtem morju. Danes bo povečini jasno, le v zahodni Sloveniji bo občasno nekaj več oblačnosti. Pihal bo zmeren, čez dan tudi močan veter iz zahodnih do južnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 29 do 36 stopinj C. TOLMEČ O 15/30 TRBIŽ O 14/29 J y VIDEM O ^S 20/33 O PORDENON 21/32 o 14/29 KRANJSKA G. ČEDAD O U 21/32 ^^ ' GORICA O ° N. GORICA ' 23/33 CELOVEC O 17/32 O crit > TRŽIČ «¡¡^ 15/32 O KRANJ o GRADEC 19/32 o 16/31 S. GRADEC CELJE 17/33 O MARIBOR 018/33 PTUJ O M. SOBOTA O 19/34 v7 19/32 LJUBLJANA 18/33 POSTOJNA O 13/30 KOČEVJE N. MESTO 18/33 o ^ ZAGREB 19/35 O _ o v ČRNOMELJ REKA 22/33 _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- ' Po vsej deželi bo jasno, toplo in soparno. Ob obali bo šibek Jutri bo sončno in vroče. Jugozahodni veter bo oslabel. do zmeren jugovzhodni veter. V popoldanskih urah in zvečer bo v Karniji večja spremenljivost z možnostjo tudi močnejšimi krajevnih neviht. Filatelistične zanimivosti V današnji zadnji rubriki Postiljo-na pred poletnimi počitnicami bomo posvetili večji del prostora temi, ki se v zadnjem času vedno pogosteje javlja na področju izdajanja novih znamk. Z namenom, da bi presenetile filateliste in javnost in tako prodale kar največ svojih znamk, si razne poštne uprave v Evropi in po svetu izmišljajo najrazličnejše načine, oblike in tudi sredstva, kako tiskati svoje novitete. V skoraj 170 letih izdajanja poštnih znamk (prvo je izdala Anglija leta 1840) so poštne uprave tiskale svoje znamke na papirju, večinoma pravokotne ali kvadratne oblike z zobci in z limom na zadnji strani. V zadnjih letih pogosto izdajajo samolepilne znamke. Že vrsto let pa razne državne pošte namesto običajne kvadratne oblike uporabijo za svoje znamke tudi različne variacije: od romba do prizme in kroga. Slovenija je uporabila obliko romba že leta 1992 za znamke olimpijskih iger v Albertvillu. Leta 2002 pa je izdala znamko posvečeno Resslo-vemu vijaku v obliki kroga. Leto kasneje pa je znamko posvečeno ljubezni izdala v obliki srca. (Slika 1) Fantazija na pohodu Podobnih značilnosti in zanimivosti pa je zadnja leta v filateliji vedno več. Prijatelj filatelist, član FZS ter odgovorni urednik Filatelističnega zbornika, ki ga izdaja Filatelistično društvo v Ljubljani Tone Simončič je lansko leto v svojem članku zbral nekaj teh zanimivosti in po njem povzemamo tudi naslednje podatke. ^Byíi m WÁ ík m_j Dišeče znamke so vsekakor zanimivost, na katero so zbiralci še posebej pozorni. Navadno je treba površino take znamke malo podrgniti ... in zadiši. Slovenci imamo od leta 2003 znamko, ki za-diši po vrtnicah. Nekatere druge države so si izbrale druge rožice, Nizozemska ima na primer znamko, ki diši po tulipanu. V Švici pa so si domislili znamko, ki diši po čokoladi. Znamke tiskajo ne samo na papirju, ampak tudi na drugih materialih. Že dolgo so znane znamke na aluminijasti, srebrni ali celo na zlati foliji naneseni na papir. Gibraltar, britanski dominion, je leta 2002 izdal posebno serijo znamk. Na določena mesta na znamki (slika njihove skale The Rock) so nanesli prah te skale. V sodelovanju z znanim podjetjem kristalov Swarovski je Avstrijska pošta izdala že več lističev z znamkami s kristali omenjene firme. Ob tiskanih motivih na znamki so prilepljeni tudi mali kristali raznih velikosti. Tak blok je vložen v kartonski okvir, da se znamka ob prometu ne poškoduje. (Slika 2) Europass je poliuretanska plastična masa, iz katere so izdelali nove žoge za nogometno prvenstvo leta 2008. Avstrija je to novost izrabila tudi za znamko, ki je tiskana na poliuretanu v obliki nogometne žoge. Nizozemci so izdali polo z desetimi znamkami rož. Sredi vsake znamke je s prozorno folijo prilepljeno seme rože, prikazane na določeni znamki. Na robovih znamk pa so zapisali osnovne podatke o roži (kdaj se jo seje, kako globoko, koliko jo je treba zalivati, kdaj roža cvete). Švica je leta 2004 izdala znamko na lesu - furnirju. To naj bi bila prva taka znamka na svetu. Uporabili so 120 let stare smreke in debelost znamke je bila 0,7 mm. Ime države in vrednost so natisnili v beli barvi. Leta 2007 je tudi Italija izdala znamko na lesu, in sicer na brezi v vrednosti 2,80 €. Znamka ni imela zobcev, ampak so bili robovi le narezani. Istega leta so Portugalci tiskali znamko na svoji tipični hrastovi pluti. S to znamko je bilo manj težav, saj se pluta lahko lepo obdeluje. Znamke so izdali v različnih barvah in so jih tudi zobčali na vseh štirih straneh. Leta 1958 so Poljaki v počastitev 400-letnice svoje pošte izdali na svili tiskan poštni blok. Tudi azijska država Bhutan se lahko pohvali, da so tiskali že več znamk na svili, ki jo pridelujejo. Italija pa je leta 2002 izdala "prvo pisemsko svileno poštno celino na svetu'. To celino lahko uporabimo kot ovojnico za pošiljanje sporočil ali kot veliko znamko (listič), ki jo nalepimo na paket. V zadnjih letih so Švica, Italija in Avstrija izdale znamke vezane na blagu. Leta 2004 je italijanska poštna uprava ob izidu znamke na blagu napisala, da gre za »umetnost čipke« (arte del merletto), čeprav lahko že po sliki ugotovimo, da gre le za vezenino. (Slika 3) In za konec naj omenimo, da obstajajo tudi govoreče znamke. Butan je leta 1973 izdal serijo sedmih mini plošč v obliki znamk z butansko ljudsko in narodno glasbo. Kratke motive se lahko posluša na navadnem gramofonu s hitrostjo 33 obratov. Zadnja leta pa je Butan spet presenetil svet in izdal znamke v obliki male zgoščenke (CD). Vsaka zgoščenka je zavita v slikovit samolepilni ovitek, ki velja za poštnino. Izšle so štiri zgoščenke, od katerih vsaka predvaja del butan-ske zgodovine v angleščini. Vse naštete posebnosti in zanimivosti gotovo niso običajne poštne izdaje, a za filateliste so take posebnosti zelo dragocene. Nekateri so si te posebnosti izbrali tudi za svoje tematske zbirke in se posvečajo predvsem ali celo izključno takim izdajam. Razne poštne uprave in trgovci filatelije pa pri tem kar dobro zaslužijo. Zadnje italijanske znamke V juliju je v Italiji izšlo kar sedem serij novih znamk. O njih bomo spregovorili jeseni. Tu naj omenimo le, da je 7. _ DMÉ '■ 1 U_ fia c a a aatvtt a otf aaaou o julija po dolgem obdobju rednih znamk »Posta prioritaria« začela italijanska poštna uprava izdajati nove redne znamke: prikazujejo pismo, ki leti. Znamke so po našem mnenju grde in nezanimive. Zaenkrat so izšle vrednosti: 0,60 - 1,40 -1,50 - 2,00 €. Stoletnica prvega poleta Edvarda Rusjana Konec leta se bomo spominjali stoletnice prvega poleta Goričana Edvarda Rusjana. Ob tej priložnosti bodo v Gorici in v Novi Gorici priredili več pobud. 6. septembra bo v Novi Gorici občinski praznik in na slavnostni seji se bodo spomnili tega pomembnega dogodka. Novogoriški filatelisti bodo ob tej priložnosti izdali posebno znamko s sliko Edvarda Rusjana. Na letališču v Gorici pa bodo istega dne domačini iz Štandreža ob prisotnosti oblasti z obeh strani meje odkrili Rusjanov kip. Od 24. do 29. septembra bo v okviru manifestacije Okusi ob meji razstava o bratih Rusjan. Filatelistični kljub Košir bo za to priložnost izdal posebno razglednico in je naročil pri poštni upravi v Rimu dvojezični poštni žig. V Novi Gorici pa bo slovesnost 25. novembra, na dan stoletnice prvega poleta. Na razpolago bodo poseben ovitek, osebna znamka in spominski poštni žig. S to novico zaključujemo ta prvi niz Postiljona. Z rubriko, ki je žela kar precej zanimanja tudi pri nefilatelistih, bomo nadaljevali jeseni. Vsem želimo prijetne počitnice in nasvidenje septembra! I.T. -J U l II Mira Awad * * na tržaškem Velikem trgu pela za mir \ } Paul Schrader v Gorici: »Satelitska televizija telovadnica za mlade scenariste« / 13 Tržaški župan Dipiazza: Križ je prava oaza miru in takšen naj tudi ostane Kolesarstvo je znova pod hudim udarom: Danilo Di Luca vpleten v novo dopinško afero >/16 Primorski »Čim več pravic, tem bolje« Aljoša Gašperlin Italijanski zunanji minister Franco Frattini je včeraj v Trstu govoril o več temah. Toda v ospredju je bil razvoj tega srednjeevropskega območja, pri katerem morajo sodelovati vsi, začenši s Slovenijo in Italijo. Za to se je zavzel deželni predsednik Renzo Tondo med torkovim obiskom v Ljubljani, to je včeraj ponovil Frattini. Razvoj evroregije in kje bo njena prestolnica Tonda (trenutno) ne zanima. Pomembno je skupno prizadevanje za razvoj čezmejnega območja. Frat-tini je včeraj dodal, da se mora to območje razviti na podlagi »ambiciozne vsebine«, ki jo je treba sestaviti skupaj s tujimi partnerji. S Slovenijo razpravljamo o najboljši poti, pravi Frattini, dežela Furlanija-julij-ska krajina pa naj bo gospodarsko, družbeno in kulturno stičišče. Končno je postalo jasno na vseh ravneh, da morata imeti glavno besedo dialog med državama in skupno reševanje težav, ki jih še zlasti v kriznem obdobju ni malo. Predvsem pa je jasno, da Rim in Ljubljana v dvostranskih odnosih oz. dogovarjanju ne gresta več mimo manjšin. Nasprotno, slovenska narodna skupnost v Italiji in italijanska v Sloveniji in na Hrvaškem sta postali v mednarodnih odnosih že ključnega pomena. Frattini je gospodarski, družbeni in kulturni razvoj tega medregijskega območja (naj bo to evroregija ali kaj drugega) neločljivo povezal s prisotnostjo manjšin in jamčenja njihovih pravic. Manjšine so vselej razvojni faktor, je poudaril minister, in so temeljnega pomena za stik med tradicijami, zgodovino, kulturami in jeziki. Zato so tudi še kako pomembne za gospodarski razvoj območja, ki je danes brez meja. Zaščitni zakoni in normativi so v tem smislu sredstvo za spodbujanje razvoja. Pravice manjšin so dodana vrednost, ki jih ne smemo čim več omejevati, kvečjemu le oplemenititi. Več pravic je, tem boljše je, je naglasil Frattini. Slovenska manjšina je torej za ministra pomemben faktor za razvoj. Tondovo zagotovilo slovenskemu ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanu Žekšu, da bo skušal ohraniti vsaj enaka finančna sredstva za manjšino, je že bilo spodbudno. Temu so včeraj sledile besede italijanskega ministra. Niso bile ekonomskega značaja, ampak političnega. Zato so še pomembnejše. dnevnik ČETRTEK, 23. JULIJA 2009_ Št. 173 (19.572) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Po oceni Nacionalnega sveta za gospodarstvo in delo (CNEL) Pol milijona delovnih mest v nevarnosti Potrebna bi bila okrepitev socialnih blažilcev, a vlada okleva TRST - Obisk zunanjega ministra Franca Frattinija Mimo manjšin ne gre Frattini je tudi odgovoril slovenskemu premierju Pahorju glede plinskega terminala TRST - Vloga slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske v Sloveniji in na Hrvaškem pri razvoju čezmejnega območja, plinski terminal v Žavljah ter nuklearka v Krškem so bili v ospredju na predstavitvi študije o severnem Jadranu, na kateri je posegel zunanji minister Franco Fratti- ni. Srečanja, ki je bilo na tržaški Trgovinski zbornici, se je udeležil tudi deželni predsednik Renzo Tondo. Na 6. strani RIM - Do konca tega leta bi delovno mesto zaradi gospodarske krize lahko izgubilo pol milijona ljudi. Tako ugotavlja poročilo o trgu dela, ki ga je včeraj objavil Nacionalni svet za gospodarstvo in delo (CNEL). Po njegovi oceni bo z vidika zaposlitve najbolj kritično obdobje od konca tega leta do prvih mesecev prihodnjega. Zato svetuje vladi in parlamentu, naj še okrepi sistem socialnih blažilcev. Vlada pa na to uho za zdaj ne sliši, saj zakonski odlok, ki ga je nedavno odobrila in ki je zdaj v obravnavi v poslanski zbornici, ne prinaša nič novega na tem področju. Na 5. strani V FJK izreden porast dopolnilne blagajne Na 3. strani Trst: razprava o regulacijskem načrtu Na 7. strani Avtomobil trčil v tovornjak pri Moščenicah Na 12. strani V Gorici bodo obnovili luknjaste ceste in pločnike Na 12. strani Dramatična rast brezposelnih na Koroškem Na 2. strani UMETNOSTNO KOTALKANJE - Svetovne igre Tanja Romano je nepremagljiva »J-T." ÜKHI M« tU 1 UdOlUHTl H C UNI r IdONAWO citri hu» i / Četrtek, 23. julija 2009 2 LJUBLJANA CELOVEC - Koroška zaostaja za vsemi ostalimi avstrijskimi deželami Dramatična rast brezposelnih ^p™" na avstrijskem Koroškem Socialni partnerji obtožujejo deželno politiko, da ni sposobna ukrepanja za hrabrost LJUBLJANA - Današnje odlikovanje je namenjeno vsej slovenski javnosti v razmislek o tem, da imamo odlično policijo, ki jo moramo spoštovati, in da moramo posameznike, ki se izkažejo v policijskem delu, spoštovati še posebej, je dejal predsednik republike Danilo Türk ob podelitvi medalje za hrabrost policistu Alešu Cesarju. Cesar je s svojim profesionalnim in odločnim dejanjem preprečil atentat, teroristično dejanje in s tem ravnanjem pokazal, kako profesionalno, odločno in zbrano in predvsem učinkovito ravna naša policija, je poudaril Türk. V Sloveniji že dolgo živimo v miru in varnosti ter smo navajeni, da na varnost gledamo kot na nekaj, kar nam enostavno pripada, ocenjuje predsednik države. Ob tem je dodal, da je varnost odvisna od mnogih profesionalnih ljudi, ki delajo vsak dan in ki delajo neopazno. In prav njihova neopaznost je tudi naše najboljše zagotovilo varnosti, poudarja Türk. Varnost moramo razumeti v vseh dimenzijah, je še poudaril in pri tem izpostavil preprečevanje nevarnosti in preventivno ukrepanje za zagotavljanje varnosti. Predsednik državnega zbora Pavel Gantar pa je v izjavi za medi- ~ i . ~ — je po podelitvi odlikovanja ocenil, da PORTOROŽ - Ob sodelovanju ZSKD in JSKD do sobote poteka mladinski Intercampus je potrebno primerno obeležiti in iz- _ B0BB 011 postaviti izjemna dejanja posamez- Mednarodni glasbeni laboratorij s™ mnenju je prav, da je Cesar dobil tu- Danes ob 20. uri prvi koncert na Tartinijevem trgu v Piranu, v soboto ob 18. uri zaključni koncert na Trgu Marconi v Miljah di materialno nagrado, hkrati pa ie CELOVEC - Socialni partnerji na Koroškem, torej zastopniki delojemalcev na eni in zastopniki gospodarstva na drugi strani, v času gospodarske krize vlečejo za skupno vrv, obenem pa postavljajo nedejavno deželno politiko pod hud pritisk. Na tiskovni konferenci so včeraj v Celovcu med drugim sporočili. da so se -brez politike - dogovorili za ublažitev posledic gospodarske krize, kajti kazalci kažejo da je treba ukrepati. Tako Koroška zaostaja za skoraj vsemi avstrijskimi zveznimi deželami na skoraj vseh področjih, število brezposelnih je v prvi polovici letošnjega leta na Koroškem bolj naraslo kakor v vseh ostalih zveznih deželah. Obenem so predstavniki socialnih partnerjev, sindikata, urada za zaposlovanje in industrije na posebnem sestanku zahtevali, naj deželna politika končno pokaže »več resnosti« pri reševanju posledic svetovne gospodarske krize. Kot je dejal predsednik zveze indu-strijcev na Koroškem Othmar Petschnig, se je gospodarska rast zadnjih deset let izničila v komaj dveh kvartalih, dno krize pa po njegovih besedah še zdaleč ni doseženo. Predsednik gospodarske zbornice za Koroško Franz Pacher pa je med najbolj pereče probleme uvrstil dramatičen upad na področju izvoza in visoko brezposelnost - še zlasti med mladimi. Svoje ogorčenje pa je še posebej izrazil »nad lahkomiselnostjo, s katero se deželna politika srečuje s pojavi gospodarske krize in ji očital, da ni zaslediti učinkovitih ukrepov proti ublažitvi težavnega položaja. Kot je znano, je bil prvotno načrto- van vsekoroški vrh s političnimi predstavniki v obliki izredne seje deželne vlade, toda je tega pred dnevi odpovedal deželni glavar Gerhard Dörfler. Predsednik delavske zbornice Günter Goach je nato očital deželni politiki, da prezira socialne partnerje. Deželna palača v Celovcu Očitno pod pritiskom socialnih partnerjev je Dörfler za danes le sklical sestanek deželne politike (brez socialnih partnerjev), na katerem hoče skupaj z ostalimi člani deželne vlade predstaviti ukrepe za ublažitev posledic gospodarske krize Ivan Lukan V nedeljo, 19. 7. se je v portoroškem dijaškem domu pričel 5. Mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zveze slovenskih kulturnih društev. Do sobote, 25. 7. se tam glasbeno izobražuje več kot sedemdeset mladih glasbenikov in glasbenic med 9. in 18. letom glasbenih in godbeniških šol Furlanije - Julijske krajine in iz Slovenije. Na letošnji izvedbi so prisotni učenci skoraj dvajsetih šol in orkestrov. Intenzivne vaje potekajo dvakrat dnevno po posameznih sekcijah inštrumentov, sledi pa še igranje v orkestru. Mladinski orkester v tednu dni naštu-dira pester program, s katerim nastopa v Sloveniji in Italiji. Letos vodi orkester dirigent prof. Tomaž Kmetič. Da je Intercampus nadvse priljubljena oblika dela in druženja, pričajo udeleženci, ki se vsako leto znova vračajo med prijatelje. Letos je h kampusu pristopilo več mlajših glasbenikov, ki se bodo prvič udeležili izobraževanja. Čeprav je delo zahtevno, mladim ostane tudi nekaj časa za razvedrilo in prijetno kopanje na portoroški plaži. Danes ob 20. uri bo Mladinski orkester Intercampus izvedel svoj prvi letošnji koncert na Tartinije-vem trgu v Piranu. Prireditev, ki poteka v sodelovanju z Območno izpostavo JSKD, je podprla Občina Piran. Projekt se bo zaključil s koncertom, ki bo v soboto, 25. 7. ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah (TS). S programom slovenskih in tujih skladb od klasike do znanih glasbenih kulis pa vse do pravega »festivala« zabavne glasbe bo MO Intercampus očaral svojo zvesto in novo občinstvo. Miljski koncert v okviru niza »Milje pod zvezdami« so podprli Občina Milje, Društvo Slovencev miljske občine ter Avtonomna dežela FJK in Zadružna kraška banka. Organizatorji pobude se zahvaljujejo in vljudno vabijo na prijetna glasbena večera. (rsc) • v' ..r":'r -V-- g» ^jfk « Mladi glasbeniki med vajo pripomnil, da je višina nagrade razmeroma nizka, zato obžaluje, da pravilnik določa takšno višino nagrade. »Želel bi si, da je to več,« je dejal. Policist Cesar je 10. julija sodeloval pri preprečitvi eksplozije bombe na policijski postaji v Dobo-vi in pri prijetju osumljenca za poskus napada na premiera Boruta Pahorja. Türk je policista odlikoval za »izjemno hrabrost pri reševanju ljudi in premoženja, ob kateri je v nevarnost izpostavil svoje življenje«. Policiste, ki so sodelovali pri akciji na Postaji mejne policije Do-bova, pa so že 14. julija sprejeli premier Borut Pahor, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in v. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek. (STA) ŠPETER - Odbor Briško-beneške gorske skupnosti na zatožni klopi Javni tožilec vložil tožbo proti odbornikom zaradi domnevno previsoke plače direktorja Vhod v poslopje Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda v Špetru ŠPETER - Upravni odbor Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda, ki je leta 2003 za generalnega direktorja imenoval bivšega tajnika ukinjenih gorskih skupnosti za Terske doline in Brda Iva De Gregoria in se z njim dogovoril za previsoko letno plačo, naj bi ustanovo oškodoval za približno 300.000 evrov. Tako trdi javni tožilec, ki je na deželno računsko sodišče vložil zahtevo, naj bivši generalni direktor, predsednik Adriano Corsi, bivši odborniki Renato Picogna, Giuseppe Blasetig, Loris Agosto in Giuseppe Sibau ter funkcionar Duilio Cosatto povzročeno škodo poravnajo. Proces bi se moral, kot kaže, začeti oktobra. Če bo sodišče obtožence spoznalo za krive in ugodilo zahtevi javnega tožilca, bi moral De Gregorio vrniti kar 90.000 evrov, člani upravnega odbora pa po 36.000 evrov. Corsi bi moral ob tem plačati še dodatnih 6.000 evrov (skupno 42.000) zaradi svoje predsedniške vloge, dodatnih 12.000 evrov (skupno 48.000) pa odbornik Picogna, ki je avtor odloka, s katerim so generalnemu direktorju zvišali letno plačo. Za Dui-lia Cosatta, ki je glede poviška izdal pozitivno tehnično mnenje, pa bi kazen v primeru obsodbe znašala 12.000 evrov. Javni tožilec se je obregnil že ob sam postopek imenovanja generalnega direktorja. Pri izbiri naj ne bi bili upoštevani ne Di Gregoriov življenjepis, ne tisti drugih možnih kandidatov. Odbor pa naj z njim ne bi sklenil nobene pogodbe, ki bi lahko upravičila tako visoko plačo. Kljub zahtevam javnega tožilca pa nekatere izmed protagonistov še vedno preveva zmeren optimizem. Župan Podutane Giuseppe Sibau je na primer prepričan, da bi bilo res čudno in nesmiselno, če bi računsko sodišče vse, ki so v zadevo vpleteni, obsodilo. »Mislim, da bo na primer zelo težko dokazati, da sem sam česa kriv. Ko sem bil zadolžen za osebje, sem po preverjanjih na drugih javnih upravah ugotovil, da prejema De Gregorio plačo, ki je previsoka. O tem sem s pismom takoj obvestil predsednika gorske skupnosti. Mogoče je bilo narobe le to, da nisem pisma poslal v vednost tudi računskemu sodišču. Zdaj mi vsekakor ne preostane drugega, kot da počakam na začetek procesa.« Tudi Giuseppe Blasetig pričakuje, da ga ne bodo obsodili, ukvarjanje z zadevo pa je prepustil svojemu odvetniku. (NM) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 23. julija 2009 3 GOSPODASKA KRIZA - Predstavili podatke deželnega urada za delo V prvih šestih mesecih 2009 več ur dopolnilne blagajne kot leta 2008, Najhuje v pokrajinah Videm in Pordenon - FJK solidna na področju izvoza TRST - V zadnjih mesecih smo se privadili poročilom o gospodarski krizi, vsem pa najbrž ni lahko razumeti njenih realnih razsežnosti. V vsakdanjem življenju ni vedno jasno, s kakšno silo je ekonomska kriza udarila tudi v Furlani-ji-Julijski krajini. Nedvoumne podatke pa so včeraj predstavili na tiskovni konferenci, ki jo je uvedla odbornica za delo, univerzo in raziskovanje Alessia Rosolen. Ti podatki govorijo o neverjetni porasti prošenj za socialne blažilce, v prvi vrsti za dopolnilno blagajno. Samo v drugem tro-mesečju leta 2009 je število ur dopolnilne blagajne preseglo štiri milijone, kar je več kot v vsem letu 2008! Največji porast so zabeležili maja meseca (dodeljenih je bilo kar 1.646.657 ur); po dopolnilni blagajni so v prvi polovici leta posegla predvsem podjetja v pokrajinah Videm in Pordenon. Ti dve pokrajini sami porabita 80% vseh razpoložljivih ur, kar je posledica krize, v katero so zašla številna tamkajšnja srednja in velika podjetja (na primer Safilo). V deželnem merilu se najhuje vsekakor godi zaposlenim v mehaničnem in lesnem sektorju, zanimiv pa je tudi podatek, ki kaže na to, da se socialnih blažilcev poslužujejo povečini moški: to pa zato, ker imajo ženske običajno slabše delavne pogoje, ki ne predvidevajo blažilcev. A tudi podatek o zaposlovanju: v prvem semestru 2009 je število zaposlenih v deželi padlo za sko- Deželna odbornica Alessia Rosolen in skrb vzbujajoč graf o urah dopolnilne blagajne, ki so bile v zadnjem letu izplačane v FJK kroma raj 25%, najhuje pa so jo skupili državljani novih članic EU in držav, ki niso še članice: -36%! Odbornica pa je kljub temu prepričana, da je najhujše za nami. Svoje misli je podprla s podatkom, da so junija 2009, v primerjavi z majem 2009, zabeležili upad dopolnilne blagajne: -14% ...a še vedno skoraj poldrugi milijon dodeljenih ur, kar je druga najvišja vsota v zadnjih osemnajstih mesecih. Minister Sac- coni je med nedavnim obiskom v deželi vsekakor obljubil razpoložljivost po zvišanju dotacij, ki so namenjene dopolnilni blagajni. Na včerajšnji tiskovni konferenci so podrobno poročilo tako o svetovni kot o deželni gospodarski krizi predstavili predstavniki podjetja Greta iz Benetk in deželne agencije za delo. Upanje vzbujajo projekcije, da bi deželni bruto domači proizvod (BDP) moral naslednje le- to začeti ponovno rasti. Delno zato, ker tudi sosednji državi Avstrija in Slovenija kažeta na ponoven zagon, kar lahko pozitivno vpliva tudi na deželno ekonomijo. Omembe vreden je tudi podatek, da FJK ohranja svoje standarde na področju izvoza, ki je trenutno usmerjen predvsem na azijska oziroma zunaj evropska tržišča: naša dežela je na tem področju najboljša v severno-vzhodni Italiji in četrta na državnem nivoju. (pd) KMETOVALCI Protest tudi na meji na Kokovem TRBIŽ - Približno tisoč kmetov iz Furlanije-Julijske krajine in Veneta je včeraj protestiralo na italijansko-avstrij-ski meji na Kokovem. Protestno pobudo je priredilo vse-državno združenje Coldiretti, da bi opozorilo javnost na vprašanje mleka in mlečnih izdelkov. Mnogi v Italiji namreč kupujejo mleko v tujini in ga potem v državi prodajajo kot italijansko mleko, kar velja tudi za mlečne izdelke. Protesta (danes bo v Rimu o tem problemu vsedržavna manifestacija) se je udeležil tudi deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino, ki je dejal, da gre za pravi škandal, ki oškoduje ne samo kmete in živinorejce, temveč tudi vse italijanske potrošnike. Za to kar se dogaja so po odbornikovem prepričanju neposredno krive predvsem velike multinacionalne družbe, ki pogojujejo tržišče. Solidarnost protestnikom je izrazil tudi predsednik deželnega odbora FJK Renzo Ton-do. Coldiretti je protestno akcijo imenoval »operacija resnica«, izvedli pa jo bodo tudi na drugih mejnih prehodih. /vliMia S M. C. Ponudba velja od 23. julija do 1. avgusta Delovni čas: pon. 8.30-13.00 tor.-sob. 8.30-19.00 V nedeljo zaprlo 3ra 5 00 €/kg Omehčalec ml €/liter Odmaščevalec Marsiglia spray Fernetiči, 24 - REPENTABOR - tel. 04D 2176832 4 Četrtek, 23. julija 2009 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Kdo je bil Angelo Katica? JoZe Pirjevec Miro Košuta pravi, da je potreboval kar nekaj časa, preden se je odločil urediti zapiske svojega očeta in jih preoblikovati v pripoved. Sedaj imamo »Spomine Angla Katice« (Skoraj družinski roman) pred sabo in avtorjema moramo biti hvaležni. Gre namreč za knjigo, ki kliče v spomin generacijo naših očetov in dedov s prvinsko pristnostjo, kakršno zmoreta samo sinovska ljubezen in izbrušena virtuoznost umetnika, ki se spozna na svoj posel. Kdo je bil Angelo Katica? Kriški fant, rojen na začetku prejšnjega stoletja še v času, ko nihče še ni niti pomislil, da bo kmalu konec stare Avstrije. Fant, pozneje mož, ki je bil deležen v naslednjih desetletjih vseh križev in težav, porazov in zmag komaj minule preteklosti. Kako brati njegovo zgodbo? Kot izpoved vaš-čana enega od najznačilnejših ribiških naselij našega obmorskega Krasa, a tudi kot pričevanje velikih zgodovinskih sprememb, ki so jih vnesli vanj prva svetovna vojna, prihod Italije, vzpon fašizma, druga svetovna vojna, odporništvo, boj za meje po letu 1945, anglo-ameriška vojaška uprava in razkol med Titom in Stalinom leta 1948. Z ene stani gre za pripoved, ki človeku mojih let neizbežno kliče v spomin svet od včeraj, priokus katerega se mi je zdel skora izgubljen, a je še živ, če pride do pravega dražljaja, ki ga zna obuditi. Ob branju Košutove knjige se nisem mogel izogniti spominu na lastnega očeta, na njegovo besedišče in zgodbe. Na primer na tisto, ko so ga stric Peter in njegovi prijatelji izzvali, ali je dovolj pogumen, da gre opolnoči na sežansko pokopališče in tam prižge svečo na družinskem grobu. Moj oče - štirinajst, petnajstleten - je res šel, svečo prižgal, nato pa skoraj umrl od strahu, ko je na vhodu na pokopališče nenadoma srečal v črno oblečeno starko. Čudaška žena je imela navado, da je hodila obiskovat svoje pokojne ob tem nenavadnem času. Očitno je imelo pokopališče v življenju naših prednikov, pomembnejšo vlogo, kakršno ima v našem. Okrog njega, okrog »vahtanja« mrtvih, so se v dobi, ko še ni bilo televizije, tudi radia ne, spletale najrazličnejše zgodbe, napol srhljive, napol zabavne, ki so vsekakor popestrile enolični vsakdan. »Neki dan smo se zmenili z dvema prijateljema, da bomo ostrašili so- sedi, mater in hčer, ki sta hodili vsak večer prek pokopališča do mostu na reki Judrio. Postavimo se na grapo pred vrata pokopališča, a ko sta prišli mimo, sem skočil ven. Oni sta se objeli in obstali, onadva pa sta pobegnila, tako da sem ostal sam in jih tolažil, da sta prišli malo k sebi. Ustrašil sem se, da ju je zadela kap, vendar je šlo vse prav, ker sta bili dobri. Če bi me naznanili, bi gotovo plačal šest mesecev. Nikdar več ne bi ustrašil za šalo nobenega.« Poleg takšnih in drugačnih epizod, pa se je v zgodbi Angela Katice mogoče soočati še z veliko dramo, ki so jo naši ljudje doživeli, ko je prišla Italija v naše kraje. Kajti na revščino, ki jih je tradicionalno pestila, se je cepilo še nasilje, katerega niso bili vajeni. Nasilje in brezpravnost sta prišli kor strašna ujma, ki se ji praktično ni bilo mogoče izogniti. In tako se je tudi nedolžni Angelo znašel v zaporu, nato pa na vlaku, usmerjenem na jug v daljni Pisticci. »V lisicah so nas vkrcali na vlak v posebno kabino. Na postaji je bilo takoj polno mlekaric iz Križa, ki so gledale in pozdravljale. Odpeljali smo se z brzovlakom, zato se v Križu ni ustavil, a na postaji me je pozdravljalo mnogo vaščanov in moja sinova in Maks Tence, ki me je imel rad že iz mladih let. Mati in žena sta me čakali na Biviu. Prinesli sta mi hrano in oblačilo. Mislil sem, da bo žena znorela od žalosti in joka, tolažila sta jo prijatelj Toni Zarja iz Nabrežine in Mati. Tako sem se poslovil 20. novembra 1942 ob 14. uri«. Sledila so leta »konfina«, borbe v prekomorskih brigadah, povratek domov, nato pa še informbirojski razkol, ki je zarezal v vaško skupnost z bridkostjo kirurškega skalpela. »Titovcu« Angelu Katici je celo grozilo, da ga bodo bivši »tovariši« obesili, ker je stopil na napačno stran. Naj sklenem še z eno »mrtvaško« zgodbo. Tisto o Ančki, ki je ležala na parah v sobi, katere trhlo tramovje se je nenadoma podrlo pod težo ljudi, zbranih za zadnje slovo. Ančko je vrglo iz krste ravno tatu v objem: »Dej, dej Ančka, tu ne moremo plesat! Ma ona me je primla prov okuli vratu«. Nazadnje so možje zravnali krsto in vanjo znova položili pokojno. Tata, ki ji je popravil lase s čela, pa je svojo pripoved končal: »Ma meni se zdi, da ji je šlo na smeh!«. VREME OB KONCU TEDNA Zelo vroč zrak, v soboto pa ohladitev Darko Bradassi_ Izrazita vročinska advekcja severnoafriškega zraka, ki je v preteklih dneh zajela južne predele Španije in Francije ter osrednje predele Italije, bo v prihodnjih urah obrobno dosegla tudi naše kraje. Predvsem v Španiji je živo srebro marsikje na jugu države preseglo 40 stopinj Celzija. Najbolj vroč zrak bo na našem območju zajel predvsem vzhodne predele Slovenije, pri nas bo ozračje nekoliko manj vroče. Razlika v temperaturi med Prekmur-jem in Furlanijo Julijsko krajino bo v prihodnjih urah precejšnja in bo predvsem v prostem ozračju presegala 5 stopinj Celzija. Nad vzhodom Slovenije danes pričakujemo na višini okrog 1500 metrov v prostem ozračju temperature do okrog 24 stopinj Celzija, kar pomeni, da se bo živosrebrni stolpec v prizemlju lahko ponekod približal 40 stopinjam Celzija. V Furlaniji Julijski krajini pa bo na isti višini do okrog 19 stopinj Celzija, v prizemlju zato pričakujemo najvišje vrednosti do okrog 35 stopinj Celzija. Advekcija severnoafriškega zraka, ki priteka proti severnemu Sredozemlju z okrepljenimi jugozahodnimi tokovi, je izrazita, toda bo dosegla predvsem kraje nekoliko bolj južno od nas. Kakorkoli že, danes in jutri bo povsod vroče, ponekod tudi soparno. Najvišje dnevne tem- perature bomo pri nas namerili predvsem na Goriškem, kjer se bo živo srebro čez dan dotaknilo 35 stopinj Celzija, tokrat pa bo zaradi jugovzhodnika vroče tudi pri morju, kjer pričakujemo dnevne vrednosti nad 30 stopinjami Celzija. Podobno vremensko sliko pričakujemo tudi jutri, čez dan bo predvidoma kakšna stopinja manj. Podobno kot ob koncu preteklega tedna bo v soboto prišlo do občutnejše vremenske spremembe. Hladna vremenska fronta, ki se bo pomikala preko srednjeevropskih držav, bo namreč delno oplazila tudi naše kraje. Za njo pa bo spet prehodno pritekal občutno hladnejši zrak. Vročina bo torej po svojem največjem jutrišnjem vzponu že v soboto popustila. Za vremensko fronto se bo ozračje spet ohladilo, pri nas v povprečju za kakih 5 do 7 stopinj Celzija, v vzhodnih predelih Slovenije za več kot 10 stopinj Celzija. Najvišje dnevne vrednosti bodo v soboto do okrog 25 stopinj Celzija, noč na nedeljo pa bo kar sveža. Živo srebro se bo v nižinah in na Krasu spustilo pod 15 stopinj Celzija. Ob sobotnem prehodu vremenske fronte se bo povečala vremenska nestanovitnost, nastajala bo kopasta oblačnost in se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Po sedanjih izgledih kaže, da bo glavnina poslabšanja na severni strani Alp in morda nad vzhodom Slovenije. Izrazitejših poslabšanj pri nas po vsej verjetnosti ne pričakujemo. Predvsem se bo povečala spremenljivost in bo več oblačnosti, verjetnost močnejših in pogostejših neviht, kot kaže, ne bo ravno velika, krajevno pa jih predvsem v goratem svetu ne gre povsem izključiti. Kakšna kaplja dežja pa bo predvidoma lahko padla tudi drugod. Za vremensko fronto se bo ozračje ohladilo, vrzel v zračnem tlaku pa se bo hitro zapolnila in se bo znova okrepil anticiklon. Že v nedeljo pričakujemo povečini sončno vreme ob ugodnih temperaturah. Na sliki: Nad Sredozemljem še vztraja sub-tropski anticiklon, nad severozahodno Evropo pa se zadržuje hladen in vlažen zrak PISMA UREDNIŠTVU «Levičar«, ki napada levico Po daljši odsotnosti sem šele sedaj dobila čas, da si preberem vse izvode PD, ki so izšli v obdobju ko me ni bilo doma. Tako sem prišla do izvoda z dne 19.6.09 kjer se g. Damjan Terpin v pismu pod naslovom »Odgovor na pismo Maria Lavrenčiča« na kraju le-tega obregne s skrajno žaljivimi besedami tudi ob moje pismo objavljeno dne 16.6.09. Res je, da sem g. Terpinu neznana, znance si namreč izbiram po lastni simpatiji in g. Terpin sigurno ne spada med te in tudi nima nobene šanse, da bi to postal, kar sem prepričana, da si niti on tega ne želi. Kar se tiče svetovnonazorske opredelitve prof. Borisa Pahorja, sicer uglednega in priznanega pisatelja, pa takole: g. Terpin mu pripisuje nekako domnevno levičarstvo, ker je pred desetletji skupaj s pokojnim Ubaldom Vrabcem ustanovil gibanje »Slovenska levica«. Ponavljam, kar sem že napisala v svojem prejšnjem pismu. Kakšen levičar pa je človek, ki ob vsaki priliki, tudi neumestni, napada prav levico. V Italijanski politiki kar mrgoli »levičarjev«, ki so prestopili na drugi breg. Eklatanten primer so Craxijevi »socialisti«, ki so po propadu PSI masovno skočili na Berlusconijev desničarski voz. S tem seveda ne trdim, da je prof. Pahor postal desničar, vendar tudi levičar ni. Kar se pa tiče prednikov g. Terpi-na, vsaka jim čast in priznanje, da so sodelovali v NOB ali bili preganjani od fašizma. Vendar se to tiče njegovih prednikov ne pa njega samega, ki je v političnih krogih poznan kot jastreb in izrazito pro-tilevičarsko usmerjen, kot to dokazuje vsa njegova politična karjera, čeprav iz opor-tunizma po potrebi tudi sodeluje z levo-sredinskimi strankami in to, ker ga na drugi strani, sicer njemu sigurno ideološko bližji, ne bi sprejeli, zato ker je - to mu je treba priznati - dosleden branitelj naših manjšinskih pravic. Lep pozdrav, Miranda Bolčič Kako izpričati našo pripadnost Zahvaljujem se gospe Divni Čuk in gospodu Liviu Semoliču za njihov pisni prispevek na temo, ki sem jo načel v svojem pismu. Upam, da je bilo jasno tistim, ki so pazljivo prebrali besede ki sem uporabil v svojem pisanju, da moj cilj ni bil kritizirati tjavendan določene izbire slovenskih zamejskih gospodarstvenikov, ampak ponuditi dejstvo v razmislek predvsem tistim, ki se s problematiko obstoja naše narodnostne skupnosti ukvarjajo na višji ravni, saj sem napisal »mislim, da bi se morali »naši« misleci in vodilni kulturniki ter politiki spopasti tudi s tem vprašanjem: kaj konkretno storiti da nam izkazovanje naše narodnostne pripadnosti ne povzroča preglavic in kako nas prepričati naj jasno in glasno izpričujemo da smo Slovenci«. Prav njim sem namenil svoje pisanje oz. priporočil razpravo in poglobitev na to temo, katere sam v svojem omejenem znanju in zmožnosti ne zmorem. Zmorem pa napisat to, kar sem v svojih letih videl in opazil in kaj si o tem mislim. Očitek gospe Čuk, da sem si dovolil grobo žalitev s tem, da sem napisal »enostavno« »čutimo«, da se nam še vedno ne izplača biti ali se pre-očitno izkazati za Slovence !«(kar pa gospa navede kot »se preprosto izkazati za Slovence«) pa odločno zavračam. »Preprosto« in »preočitno« nista sopomenke ali sinonima. »Očitno« se izkazati za Slovenca pa je po mojem tudi imeti slovenski naziv in slovenski napis podjetja v Trstu. Tudi dvojezični bi bil po mojem še vedno bolj izpričevalen kot samo italijanski. Mimogrede: dvojezični napis v kamnu na bivšem Domu pristaniških delavcev stoji nam vsem v opomin in zgled že dolga desetletja, najbrž še od časa tistih »mračnih let«, ki jih v svojem citatu g.pe Vuga navaja gospa Čuk. Prav s tem citatom g.pe Vuga, kjer je govora o tem, da »v mračnih letih so različne okoliščine narekovale lastniku spremembo imena, da ne bi prišlo do ukinitve slovenskega potovalnega urada v Trstu« pa posredno potrjuje pravilnost tega kar sem napisal: ali je situacija še vedno mračna ali pa iz navade in uležanosti ohranjuje spremenjeno italijansko ime, v obeh primerih pa to pomeni, da še vedno velja presoja, da se še ne izplača zamenjati ime v slovensko ali dvojezično različico. Namen mojega pisma pa ni bil, da bi kogarkolil neumestno in brezplodno osebno napadal ali kritiziral ter da bi se ta potem pisno branil ali polemiziral z menoj, ampak da bi na višji ravni narodnostne organizacije Slovencev v Italiji zavzele javno in jasno stališče o tem »nerešljivem problemu«, ter poiskali in preučili ustrezne ukrepe, da bi s konkretno tehnično-pra-vno strokovno pomočjo olajšali nalogo posameznikom ki bi želeli, da bi se njihovo ime uradno pisalo v slovenski obliki in ne v kakšni italijanski popačenki in podjetjem, ki izberejo slovenski ali dvojezični naziv! Zelo pozitivno bi lahko npr. tudi bilo, da bi gospodarstvenikom ki se odločijo za slovenski ali dvojezični naziv za svoja podjetja lahko nudili nekatere olajšave! Vsakdo bi bil še vedno svoboden da obdrži ali izbere italijansko ime in naziv, ampak bi tako vsaj imel manj izgovorov, da se mu ne izplača ali da je pre-komplicirano! Kot tudi bi bilo na razpolago manj izgovorov če bi za zgled poskrbelo npr. uveljavljeno podjetje ali župan slovenske občine v Italiji, za katere bi po logiki bil tak korak gotovo manj kompliciran ali tvegan kot za »normalnega posameznika« ali za malo podjetje. Marsikdo je za to že poskrbel, ampak na žalost so ti še vedno »manjšina v naši manjšini« in njihova načelna in hvalevredna izbira ni bila še dovolj ovrednotena. Na koncu bi rad še odgovoril na vprašanje gospe Divne če bi bilo ime »slovenskega potovalnega urada v Trstu« še vedno kamen spotike če bi bilo angleško: niti zdaj italijansko ime ni »kamen spotike«, temveč velika izgubljena priložnost za vidno izpričanje prisotnosti Slovencev v mestu! Angleško ime pa zagotovo ne bi bilo »kamen spotike« za tiste ki nasprotujejo vsakemu priznanju naših pravic v Italiji, katerim je vsaka slovenska beseda izredno moteča! Samo Ferluga, Milje Fuži - Fusi - Vretena V svojem kulinaričnem kotičku v Prim. dnevniku z dne 10. julija 2009 nam Ivan Fischer svetuje istrske fuže s kokošjo omako, in se obenem sprašuje, kdo-ve kako se jim pravi po slovensko. Le nekaj ur prej - kar neverjetno - me je italijanska znanka, ki se je potepala po Dalmaciji in Istri, spraševala tudi po njih. Fu-že - s strešico na črki ž - ni znala niti izgovoriti, pomolila mi je vsa preplašena listek in povedala, da jih je jedla z gobami v neki istrski gostilni ob cesti. Opazila sem, da ko italijani - tudi tisti, ki z mano in nami kar predolgo prijateljujejo -ko vidijo kakšno strešico, jih dobesedno... zlomi in zgrabi takšna panika, da ne znajo prebrati niti ostalih navadnih črk. Čisto iz sebe so, popolnoma dezorientira-ni. Ko da bi šlo za culukafrščino ali kitajščino. Ker nisem v receptih posebno doma in sem o fužih prvič slišala, sem mislila sprva, da gre za kakšno ribo in iskala v mislih vse slovenske in italijanske ribe na f, tudi narečne, a nisem našla nobene. Riba ni, kaj si sploh jedla? sem jo vprašala. In takrat mi je povedala, da gre za testenine, seveda narejene doma, ne tovarniške, zelo okusne, ki so po obliki precej podobne njihovim vretenom in svedrom (fusi e fusilli), oziroma še malo bolj peresnikom (penne). In mi je na vsem lepem postalo popolnoma jasno: fuži narečna oblika od fusi. Ta istrska jed je potemtakem povojna specialiteta, oblikovno in jezikovno izpeljana iz italijanščine, saj pred vojno in tudi med njo je bilo v obtoku zdaleč manj vrst testenin, kot jih kroži sedaj. Da ne bom prijateljico informirala napačno, sem zavrtela telefonsko številko koprske knjigarne Libris in prosila, naj mi kdo pove, kaj so in kako zgledajo ti. "benedetti" istrski fuži. Nadvse ljubezniva gospa Katja Surk mi ni samo izčrpno odgovorila na vprašanje, marveč mi je priklicala iz interneta tudi portalček z njimi, recept v italijanščini z naslovom FUSI in dva slastna krožnika s to jedjo kot nazoren prikaz. Pod: "http://www.istra.net/restorani.asp'id=39" http://www.istra.net/restorani.asp'id=39 Drugače rečeno, dragi kulinarični mojster Ivan Fischer: če svojim iz italijanščine sposojenim narečnim fužem, istrani pravijo po italijansko fusi, nam ni sploh treba iskati zanje še dodatnega izraza v italijanščini.Vi svetujete oz. navajate sicer garganelli, ki morebiti malo bolj ustreza po podobnosti istrskim testeninam, je pa morda v veljavi le v kakšni italijanski regiji, a ne v vseh, saj ga ni najti v nobenem slovarju, ker gre bodisi za specifično regionalni izraz, ali celo za fabri-ški. Saj izdelovalci zadnje čase zelo radi natikajo fantazijska imena svojim proizvodom. Barilla recimo mešane rezance, deloma špinačne deloma jajčne, imenuje rezanci slama in seno (tagliatelle paglia e fieno). Naš Pečjak pa prav tako imenuje fuže ... valjani polžki, čeprav nimajo s polži nobene zveze, medtem ko vsi drugi imenujejo italijanske "fuse" svedri ali vretena. No ja, moja italijanska prijateljica je odpotovala domov vsa pomirjena, ker bo znala tekoče povedati, kaj je jedla v prijazni istrski gostilnici. Drugič, mi je rekla, bom peljala s sabo tudi tebe. Da te bom naučila, sem se ponorčevala, - med eno jedjo in drugo - izgovarjati kakšno slovensko besedo ali vsaj popačenko, da ne boš tako brezupno monolingvistična, pač pa sinhronizirana z evro časi, kot se radi bahamo, in vsaj za nohtek evro, multi in pluri. Jolka Milic / ITALIJA Četrtek, 23. julija 2009 5 GOSPODARSKA KRIZA - Po oceni Nacionalnega sveta za gospodarstvo in delo (CNEL) V tem letu v nevarnosti pol milijona delovnih mest Guverner Banke Italije Draghi opozarja, da se mafija s krizo okorišča ESPRESSO GA TOZI Berlusconi: Nisem svetnik RIM - Premier Silvio Berlusconi, ki se zapletel v škandal s prostitutkami, je včeraj izjavil, da ni svetnik. »Jaz nisem svetnik,« je dejal 72-letni milijarder na dopoldanski slovesnosti v kraju Urago D'Oglio ob začetku gradnje avtoceste Brescia-Bergamo-Milan. »Vi to razumete in upajmo, da to razumejo tudi ljudje na La Repubblici,« je dodal Berlusconi. Omenjeni časnik že od konca aprila objavlja žgečkljive podrobnosti iz premierovega življenja. Začelo se je z nepojasnjenim odnosom 72-letnega premiera z 18-letno Neapeljčanko Noemi Letizio, ki ga je klicala »očka«, zaradi česar je njegova druga soproga Veronica Lario vložila zahtevo za ločitev. Škandal se je nadaljeval z objavo žgečkljivih fotografij iz Berlusconi-jeve vile Certose na Sardiniji, ta teden pa so se pojavili zvočni posnetki, za katere tednik L'Espresso trdi, da dokazujejo, da je Berlusconi preživel noč z dekletom na poziv, 42-let-no Patrizio DAddario. K aferi s prostitutkami se je Berlusconi včeraj povrnil, ko je popoldne vodil sejo vodstva Ljudstva svobode. »Osebni napadi, ki sem jih deležen, me ne prizadevajo,« je dejal. »Važno je delo vlade. Kdor me osebno napada, očitno nima drugih argumentov proti meni, sramotilna kampanja pa se bo naposled obrnila proti njemu,« je menil. Medtem je grupa Espresso, pod katero spada tudi dnevnik La Repubblica, včeraj objavila, da je vložila tožbo proti premieru na milanskem sodišču. Tožba zadeva oster napad, ki si ga je Berlusconi pred časom privoščil na srečanju z industrialci v Milanu. Tedaj je dejal, da dnevnik La Repubblica in tednik L'Espresso vodita prevratni-ško kampanjo, ter pozval indu-strialce, naj ne objavljajo reklame pri njiju. S tem naj bi žalil založniško grupo, zlorabil svoj položaj in kršil norme o konkurenci. RIM - Do konca tega leta bi delovno mesto zaradi gospodarske krize lahko izgubilo pol milijona ljudi. Tako ugotavlja poročilo o trgu dela, ki ga je včeraj objavil Nacionalni svet za gospodarstvo in delo (CNEL). Po njegovi oceni naj bi stopnja brezposelnosti v Italiji v kratkem skoraj gotovo prekoračila 8 odstotkov aktivnega prebivalstva, saj naj bi v najbolj optimističnem primeru prizadela 7,9 odstotka v najbolj pesimističnem primeru pa 8,6 odstotka delaz-možnih prebivalcev. Pri tem naj bi bile posebno oškodovane ženske, katerih brezposelnost se bo sukala okrog 10 odstotkov, medtem ko naj bi moška brezposelnost dosegla 7 odstotkov. Po oceni CNEL bo z vidika zaposlitve najbolj kritično obdobje od konca tega leta do prvih mesecev prihodnjega. Zato svetuje vladi in parlamentu, naj še okrepi sistem socialnih bla-žilcev. Toda vlada vsaj za zdaj ne sliši na to uho. Protikrizni zakonski odlok, ki ga je pred nedavnim odobrila in s katerim se ta čas ukvarja poslanska zbornica, ne predvideva nič novega na tem področju. Prav tako so skromni vladni ukrepi v podporo gospodarsko šibkejših območij, še zlasti južne Italije, zaradi česar tli veliko nezadovoljstvo tudi v samih vladnih vrstah. Prav zaradi tega vlada zahteva glasovanje o zaupnici. Guverner Banke Italije Mario Draghi pa je včeraj pred parlamentarno komisijo proti mafiji opozoril, da so od krize oši-bljena podjetja zlasti v južni Italiji lahek plen mafije, ki jih izsiljuje z oderuštvom in še na druge načine. Draghi je poleg tega vlado pozval, naj da pobudo za posodobitev zakonodaje proti pranju umazanega denarja. POLITIKA Di Pietro Napolitanu: Ne me žaliti RIM - »Prosim Vas, predsednik, da mi meritorno odgovorite, namesto da me tudi vi žalite brez potrebe.« Tako je voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro zapisal v dolgem odprtem pismu predsedniku republike Giorgiu Napolitanu, ki ga je včeraj objavil na svoji spletni strani. Di Pietro potrjuje svoje že večkrat izraženo stališče, da bi predsednik republike ne smel razglasiti spornega zakona o javni varnosti, kakor tudi ne prav tako spornega zakona Alfano o imuniteti štirih najvišjih predstavnikov države, in to zaradi dvomov, ki jih je sam javno izrazil. Napolitano mu je ta ponedeljek odvrnil, da ne pozna ustave. Di Pietro pa zdaj vztraja, da bi državni poglavar moral svoje dvome o snujočih se zakonih izražati ne v pismih vladi ali v drugih podobnih oblikah, temveč tako, da bi jih vrnil parlamentu, in to na osnovi 74 člena ustave. Glasnik Ljudstva svobode Daniele Capezzone se je v svojem odzivu postavil v bran Napolinatu, češ da ga Di Pie-tro žali, in pozval Demokratsko stranko, naj pretrže odnose z Italijo vrednot. NOVA GRIPA Sacconi: Cepili bomo tudi mladino RIM - »Preučujemo možnost, da bi proti novi ali prašičji gripi cepili tudi prebivalce od 2. do 27. leta starosti. Ta del kampanje cepljenja se bo pričel januarja 2010 in bo zadeval 15,4 milijona ljudi.« Tako je včeraj v parlamentu povedal minister za zdravstvo Maurizio Sacconi, ki je potrdil, da ministrstvo namerava v prvi fazi do konca tega leta cepiti pripadnike t. i. občutljivih kategorij, kot so zdravstveni uslužbenci, varnostniki, gasilci ipd. Šlo naj bi za približno 8,6 milijona prebivalcev. Prva faza kampanje cepljenja bo zajela omejeno število prebivalcev, ker je na razpolago omejena količina cepiva. Sac-coni pa je včeraj v odgovoru na parlamentarno vprašanje pojasnil, da je vlada medtem že sklenila pogodbe s farmacevtsko industrijo za odkup 48 milijonov doz cepiva proti novi gripi. To naj bi zadostovalo za italijanske potrebe. Seveda pa je za proizvodnjo tolikšne količine cepiva potreben ustrezen čas. Doslej je v Italiji po ministrovih besedah za novo gripo zbolelo 320 ljudi, zaradi nje pa ni umrl nihče. POLITIKA - Demokratska stranka pred kongresom Danes znane vse kandidature Englaro kandidat v Lombardiji RIM - Danes zapade rok za predložitev kandidatur za vsedržav-nega tajnika Demokratske stranke. Do včeraj so kandidature vložili Pier-luigi Bersani, Dario Franceschini in Ignazio Marino, podpise še zbirata Mario Adinolfi in Renato Nicolini. Kandidati za tajnika morajo zbrati najmanj 1500 podpisov, in to v petih različnih deželah. Vzporedno s postopkom za vse-državno vodenje stranke se izteka tudi evidentiranje kandidatov za deželne tajnike. V Lombardiji se bo za tajniško mesto potegoval Beppino Englaro, oče nesrečne Eluane, sicer pristaš senatorja Marina. Englaro (po rodu je iz Karnije, živi pa v Lec-cu) je sprva trdil, da ne bo vstopil v politiko, senator Marino pa ga je očitno prepričal, da kandidira v Lom-bardiji. Englaro je bil svojčas politično aktiven v PSI. V Liguriji bo za deželnega tajnika DS kandidiral nekdanji generalni tajnik CGIL in bivši župan Bolo- Ignazio Marino gne Sergio Cofferati, ki je bil na junijskih volitvah izvoljen v evropski parlament. Nekateri so bili mnenja, da je vloga evroposlanca nezdružljiva z vlogo deželnega tajnika stranke, iz Rima pa so dali vedeti, da formalno gledano funkciji nista nezdružljivi. To je v Furlaniji-Julijski krajini odprlo pot kandidaturi evropske poslanke Debore Serracchiani, ki bo za deželno tajniško funkcijo »tekmovala« z videmskim podžupanom Vin-cenzom Martinesom. Serracchiani je pristašinja Franceschinija, Martines pa podpira državno tajniško kandidaturo Bersanija. Komik Beppe Grillo je medtem zelo jezen, ker ne more kandidirati za državnega tajnika demokratov. »V stranki ukazujejo ajatolahi in ne razsodni politiki,« je prepričan Grillo, ki sicer napoveduje pozorno spremljanje kongresnih dogajanj v DS. Marsikdo se vsekakor sprašuje, zakaj komik ne kandidira za tajnika stranke Italija vrednot Antonia Di Pietra, ki mu je, kot sam pravi, politično najbližja. Oblasti mafiji zasegle znano rimsko kavarno RIM - Oblasti so včeraj kalabrijski mafijski združbi 'Ndrangheta zasegle za 200 milijonov evrov premoženja, med drugim tudi kavarno Le Cafe de Paris, znano iz filma Sladko življenje (La Dolce Vita) Federica Fellinija. Policija je poleg omenjene kavarne zasegla še 12 restavracij, stanovanj in luksuznih avtomobilov, ki naj bi bili kupljeni z denarjem od preprodaje orožja in drog. V slovito kavarno Le Cafe de Paris na ulici Veneto so v 50. letih prejšnjega stoletja zahajali intelektualci in slavne osebnosti iz filmskega sveta, na primer Frank Sinatra in Federico Fellini. Azbest: Eternit na zatožni klopi TURIN - Voditelja tovarne Eternit Italia, ki je bila največji proizvajalec azbesta v državi, se bosta morala na sodišču zagovarjati zaradi umrlih in obolelih za az-bestoso. Gre za švicarskega ma-gnata Stephana Schmidheinyja in za belgijskega barona Jean Louija De Cartier De Marchien-neja, ki naj bi bila posredno odgovorna za tri tisoč primerov az-bestoze. Odločitev pristojnih sodnikov za proces proti Eter-nitu so sindikalisti in predstavniki odborov azbestnih bolnikov pozdravili s ploskanjem. Tudi sodnik Raffaele Guariniello, ki je vodil to zelo zahtevno in zapleteno preiskavo, je upravičeno zadovoljen. Turinski proces, ki se bo začel decembra, bo doslej največji proces o azbestu v Italiji. Fiat optimističen o svoji prihodnosti TURIN - Avtomobilski koncern Fiat bo zaključil leto z rednim poslovnim dobičkom približno milijarde evrov, medtem ko njegovi trenutni industrijski dolgovi znašajo pet milijard evrov. Predsednik avtomobilske hiše Luca Cordero di Montezemolo je izrazil zadovoljstvo nad to napovedjo. Fiat je v prvih šestih mesecih tega leta v Evropi prodal za skoraj za en odstotek več avtomobilov kot v enakem lanskem obdobju. EVRO 1,44191 $ -0,22 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. julija 2009 valute evro (povprečni tečaj) 22.7. 21.7. ameriški dolar japonski jen 1,4191 1,4223 132,49 134,10 a^ann 0711:3 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 44,2661 68 8550 44,1100 68,8960 II lUlJSISa 1 UUIJC1 danska krona rvritancKi ti ini" UO,OJ JU 7,4458 0,86480 7,4464 0,86530 L/1 1 LC11 1SISI 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 10,8073 8,9200 10,8925 89515 1 1UI VCSISa M Ul 1C1 češka krona 25,825 1 5164 25,815 15186 jVlcaljM 11 al in. estonska krona m^HTarcki trtrint' 15,6466 271,55 2 15,6466 71 30 1 1 ICIULO I SIS.I IUI II 1 L poljski zlot 4,2548 1,5704 4,2525 1,5689 IScl 1 laUSISI UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,7455 1 9558 1,7438 1,9558 uuiuaisisi icv romunski lev litvn/CKi ifac 4,2348 3,4528 4,2368 3,4528 IILUVSIS1 11 LdS latvijski lats hr37i ICKI rpa 0,7020 7 fi QQQ 0,7005 7 7mn uia£.iijsisi icai islandska krona ti lira 290,00 290,00 7 1 7/17 7 1 Uíin LUI SlSa lila hrvaška kuna 7,3362 7,3340 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 22. julija 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,285 LIBOR (EUR) 0,5225 LIBOR (CHF) 0,50188 0,95063 0,91375 1,1775 1,47875 1,38438 EURIBOR (EUR) 0,562 0,933 1,182 1,381 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za ka 1 t ■ 21.496,60 € +56,48 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. julija 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA PRVA KOTACIJA GORENJE 9,77 IMTCDCI IDr»DA ««D -1,61 +0 30 KRKA 1 1 IKA KOPER 69,72 24,06 +0,65 -1 60 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 161,38 31024 -4,39 +0,20 TELEKOM SLOVENIJE 164,87 -1,05 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 30,97 DELO PRODAJA - CTni +2,38 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A D CM "7 1 n _L1 3 1« NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,47 h/11 IMnTCCT -3,21 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 29,96 14,64 -1,41 -2,01 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 239,90 -0,45 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 85,00 20,07 -3,41 +0,70 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 22. julija 2009 +°,35 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,262 5,14 15 07 -0,47 +0,59 +1,01 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 5,16 1 208 +0,39 +0,67 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,01 1 21 -1,23 +1 60 EDISON ENEL ENI 3,545 1729 +1,29 -0,63 FIAT FINMECCANICA 7,805 1024 -1,70 +0,59 FINMECCANICA GENERALI IFIL 15,59 +0,32 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,455 14,37 +0,20 -0,90 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 16,31 4135 +2,19 +0,73 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 9,11 1 789 +1,28 +2,76 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,2685 1163 -0,37 +0,69 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 18,45 31575 -0,27 +0,32 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,54 1051 +0,63 +3,75 TENARIS TERNA 10,00 2,465 -0,40 +0,92 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,295 9,405 -2,16 +0,21 UNICREDIT 1,937 +0,57 SOD NAFTE (159 litrov) 65,34 $ -0,09 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. julija 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.147,25 1.018,14 -0,84 -0,60 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.843,70 -2,34 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 264,90 1.876,30 -1,30 -0,84 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 14.209,41 2.469,63 +0,96 -0,05 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 8.877,17 1.924,65 -0,43 +0,44 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 953,63 1.044,78 5.121,56 4.493,73 -0,10 -0,92 +0,54 +0,28 CAC 40, Pariz 3.305,07 2.130,48 +0,07 -0,50 PX, Praga 955,00 2.528,85 -1,42 +0,35 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.723,16 2.450,83 19.248,17 3.296,61 14.843,12 +0,73 -0,14 -1,30 +2,60 -1,46 6 Četrtek, 23. julija 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu POLITIKA - Zunanji minister Franco Frattini na predstavitvi študije o severnem Jadranu »Manjšine so temeljni faktor za gospodarski in družbeni razvoj« Frattini podprl rast medregijskega območja - O uplinjevalniku bo Italija »informirala« Slovenijo - Vprašanje Krškega Slovenska narodna skupnost v Italiji in italijanska v Sloveniji in na Hrvaškem sta temeljni faktor za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj tega območja. Njun prispevek k srečevanju tradicij, kultur in jezikov je poglaviten in sta torej zelo pomembni za gospodarski razvoj območja, na katerem ni danes več meja. Zaradi tega so zaščitni zakoni in normativi sredstvo za spodbujanje razvoja. Pravice manjšin je treba zato jamčiti in zagotavljati njihovo upoštevanje. To je poudaril zunanji minister Franco Frattini na predstavitvi študije z naslovom Za razvojni pol severnega Jadrana - trilateralna kooperacija Italija-Slove-nija-Hrvaška, ki jo je izdelal Inštitut za srednje-evropsko in balkansko Evropo IE-COB iz Forlija s prispevkom italijanskega zunanjega ministrstva. Predstavitev raziskave so včeraj pripravili v sodelovanju z Ljudsko univerzo na Trgovinski zbornici in so se je udeležili številni lokalni upravitelji in predstavniki javnih institucij. Raziskavo so pred posegom deželnega predsednika Renza Tonda in Frattinija predstavili Stefano Bianchini, Francesco Privi-tera in Claudio Tonini z inštituta IECOB, medtem ko je uvodno besedo podal predsednik Ljudske univerze Silvio Del-bello. Tondo je pred ministrovim posegom poudaril, da so manjšine priložnost za razvoj in se nato zavzel za razvoj širokega skupnega območja, ne glede ali bo iz tega nastala evroregija ali ne. Pri tem lahko javni upravitelji gledajo na preteklost ali v prihodnost, je povedal Tondo in naglasil, da je on izbral drugo opcijo. V zvezi z energetskim vprašanjem pa je dejal, da bo o tem še razprava. Deželna vlada bo vsekakor izvajala smernice, ki jih je nakazal Rim. Frattini se je v daljšem govoru dotaknil raznih vprašanj in se je po podpori evroregiji, gradnji petega transportnega koridorja in Tondovemu prizadevanju za razvoj avtocestne infrastrukture še zlasti zavzel za vstop držav z Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. S tem v zvezi je na-glasil, da morajo pogajanja čim prej z mrtve točke in predlagal temu posvečen evropski vrh v začetku leta 2010. Predvsem pa je zunanji minister odgovoril na izjave slovenskega premiera Boruta Pahorja, ki je v torek na srečanju s Tondom izrazil nasprotovanje gradnji plinskega terminala v Minister Frattini in deželni predsednik Tondo (na sredi) na srečanju na Trgovinski zbornici kroma Žavljah. »Kot smo to vselej storili, bomo o tem informirali Slovenijo, seveda ob upoštevanju dejstva, da ima Italija svoje energetske načrte,« je izjavil minister in napovedal, da bo o tem govor na prihodnjem medvladnem srečanju, ki bo v Ljubljani 9. septembra. V zvezi z morebitno slovensko pravico do veta pa je na novinarjevo vprašanje odgovoril, da »rešujemo ta problem ne z veti, ampak s sodelovanjem«. Italijanski sosed je namreč član EU in obstajajo osnovna pravila, ki narekujejo iskanje skupne rešitve, ne pa predlogov »vzeti ali pustiti«. Tega nismo hoteli storiti in tega ne bomo storili, je menil Frat-tini, po mnenju katerega bo uplinjevalnik prinesel razvoj in ne bo nevaren. Kot pa obstaja dolžnost informiranja, je tudi pravica do informiranja, je še povedal Frat-tini in dejal, da bo Italija zahtevala informacije o gradnji drugega reaktorja nu-klearke v Krškem. K temu je minister dodal, da je Rim pripravljen sodelovati, kot sicer tudi nekatera specializirana italijanska podjetja. Aljoša Gašperlin TERMINAL - Župan Trsta razume Dipiazza ne pomislekov iz Slovenije Tržaški župan Robertto Dipiazza je včeraj ponovil, da nikakor ne razume nasprotovanj in pomislekov glede plinskega terminala v Žavljah, ki prihajajo iz Slovenije. »Občina gre vsekakor po svoji poti in podpira uplinje-valnik, probleme s Slovenijo pa naj po diplomatski poti reši rimska vlada,« poudarja Dipiazza. Župan se znova vrača k nu-klearki v Krškem. »Ko je Jugoslavija gradila jedrsko centralo ni nikogar vprašala za mnenje, tudi Italije ne. A to so bili očitno drugi časi,« dodaja župan, ki je prepričan, da bi morebitna nesreča v krški nuklearki imela zelo hude posledice tudi za italijanske državljane. Dipiazza glede Krškega očitno pozablja, da Italija že nekaj časa ponuja Sloveniji pomoč za gradnjo drugega reaktorja. To je jasno povedal tudi predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo na torkovem srečanju s predsednikom slovenske vlade Borutom Pahorjem. Desna sredina na oblasti v FJK in na državni ravni tudi podpira gradnjo novih jedrskih central na italijanskem ozemlju. ZAHODNI KRAS - Krajša slavnost ob navzočnosti župana Dipiazze Križ: Občina obnovila vodnjak Pot od vasi do obalne ceste in Brojnice bo v kratkem enosmerna - Obnovo »štierne« je plačala zavarovalnica Župan Roberto Dipiazza in občinski odbornik Franco Bandelli si ogledujeta obnovljeni kriški vodnjak kroma Občina Trst je obnovila vodnjak ob kriškem pokopališču, ki ga je septembra leta 2007 hudo poškodoval tovornjak. Stroške za obnovo »štierne« iz leta 1864 je v celoti krila zavarovalnica kamiona, obnovitvena dela (izvedlo jih je podjetje Mari Mazzaroli) je vodil inž. Sergio Ashiku. Vodnjak je globok nekaj nad devet metrov, gladina vode pa 1,30 metra. Na krajši slovesnosti, na kateri so predstavili obnovljeni vodnjak, so bili navzoči župan Roberto Dipiazza, odbornik za javna dela Franco Bandelli ter predsednika kraških rajonskih svetov Bruno Rupel in Marko Milkovič. Dipiazza, ki stanuje nad Grljanom, je ob tej priložnosti sporočil, da bo mestna uprava v kratkem uvedla enosmerno vožnjo na poti, ki povezuje Križ z obalno cesto oziroma Brojnico. Po novem bo pot prevozna le navzdol, domačini pa bodo dobili posebna dovoljenja za dvosmerno vožnjo. »Tržačani, ki se v nedeljah iz kopališč vozijo domov, naj raje uporabljajo hitro cesto,« je dejal Dipiazza, ki je Križ označil kot »čudovito in mirno vas, kjer je treba močno omejiti tranzitni promet«. Odbornik Bandelli je poudaril, da vodnjak sodi v zgodovino Križa, »ki jo Občina Trst hoče vsestransko ovrednotiti«. Pozor ob dviganju denarja z bankomatom V avtomat je vstavila bankomat in vtipkala vse ustrezne podatke: avtomat ji je bankomat vrnil, denarja pa od nikoder. Nič kaj simpatični dogodek se je v ponedeljek popoldne pripetil gospe, ki je pri bančnem avtomatu v središču mesta želela dvigniti nekaj denarja; pozneje je ugotovila, da »dvignjenega« denarja ni več na računu. Agenti tržaške kvesture pozivajo vse, naj bodo previdni in v primeru anomalij, naj pokličejo 113 in naj se od avtomata nikar ne umikajo. Kaže namreč, da se za neprijetnim presenečenjem skrivajo nepridipravi, ki v lino avtomata vključijo pripomoček, ki zadržuje denar, dokler ga sami ne dvignejo. Orkester policije potrebuje nove sile Urad za razpise tržaške kvesture sporoča, da bo 4. avgusta v uradnem listu objavljen javni razpis za sedem mest v orkestru policije; orkester potrebuje prvo in drugo trobento, saksofon, tretji sopranski rog in pa tretji kontrabas rog, drugi baritonski saksofon ter prvi bas saksofon. Na razpis se lahko prijavijo tisti, ki so diplomirali na konservatoriju. Prošnje je treba vložiti do 3. septembra v uradu domače kvesture. Dodatne informacije so na voljo na številki 040/8322161 oz. 182. Pansa jutri v Trstu Novinar in pisatelj Giampaolo Pansa bo jutri ob 18.30 v mali dvorani gledališča Verdi predstavil svojo najnovejšo knjigo II revisionista. S Panso se bo pogovarjal novinar Tg5 Toni Ca-puozzo. Ob tej priložnosti bo župan Roberto Dipiazza pisatelju poklonil srednjeveški mestni pečat. Komični Charlot Ob 5. obletnici kinokrožka Charlie Chaplin bodo jutri v Ljudskem domu v Podlonjerju od 21. ure dalje predvajali serijo komičnih filmov, v katerih nastopa lik Charlot. Vstopnina znaša 10 evrov. / TRST Četrtek, 23. julija 2009 7 OBČINA TRST - V občinskem svetu razprava o predlogu variante k regulacijskemu načrtu Opozicija zelo kritična Škripa tudi v desni sredini Kljub desni usmeritvi Frommel (FI) in Lippolis (AN) kritizirala načrt - Posegi slovenskih svetnikov Razprava o predlogu nove variante k regulacijskemu načrtu občine Trst je sinoči prešla v živo. Po ponedeljkovem orisu so bili namreč v občinskem svetu na vrsti posegi svetnikov, med katerimi ni bilo malo takih, ki so bili do načrta zelo kritični. Pravzaprav je bilo do zaprtja redakcije mogoče poslušati povečini kritična mnenja, in to ne samo iz ust predstavnikov levosredin-ske opozicije, ampak tudi tistih, ki pripadajo vladajoči desni sredini. Uvodni poseg je imel predsednik občinskega sveta Sergio Pacor, ki kot predstavnik republikancev spada v večinsko koalicijo in je tako branil varianto, ki po njegovih besedah daje nove možnosti mladim in priseljencem, dalje znatno krči zazidljive površine ter omogoča gradnje le na opuščenih območjih. Pacor je obsodil »ozračje sumničenja«, ki naj bi ga bila širila opozicija, katero je obtožil, da se zavzema za »etnične indijanske rezervate«. Načrt je branil tudi svetnik Sredinske unije UDC in predsednik komisije za urbani-stiko Roberto Sasco, za katerega se z novo varianto onemogočijo gradnje in se poskuša nuditi razvoj z drugimi sredstvi, predvsem pa se ovrednoti zgodovinsko mestno jedro ter onemogočijo gradnje na območju Obalne ceste in na Krasu. A nadaljevanje seje je pokazalo na nesoglasja v desni sredini. Potem ko so svetniki z večino glasov zavrnili predlog Iztoka Furlaniča (Stranka komunistične prenove), da se seja prekine, dokler niso na voljo mnenja tehničnih uradov o popravkih, je prišel na vrsto Claudio Frommel (Forza Italia), za katerega načrt ne upošteva zaščitenih območij Natura 2008, pomanjkljiv pa je tudi glede ureditve cestnega omrežja. Tega mnenja ni bil Bruno Sulli (Nacionalno zavezništvo), ki pa je govoril pretežno o regulacijskem načrtu iz leta 1934. Tako pa ne misli njegov strankarski kolega Antonio Lippolis, ki je bil kritičen predvsem do možne zazidljivosti dela območja centra Villaggio del Fanciullo na Opčinah, blokade gradenj nad Obalno cesto in v vaških jedrih ter do možnosti velikih novogradenj. Sledila je vrsta kritičnih nastopov s klopi opozicije, ki je bila složna v uničujoči oceni odločitve o tajnosti predhodne obravnave variante. Začel je Tarcisio Barbo (Demokratska stranka), za katerega je cilj variante spremeniti vse, da se nič ne spremeni, dalje je kritiziral pomanjkanje posvetovanja s socialnimi partnerji in drugimi javnimi upravami ter sodelovanja s sosedi. Sledil je Roberto Decarli (Občani za Trst), ki meni, da gre za »skromen načrt« glede razvoja mesta in teritorija: ličila je veliko, sprememb pa zelo malo. Alfredo Ra-covelli (Zeleni) je opozoril na pomanjkljivo obravnavanje predmestij in povezave s Sežano in Koprom, vsekakor načrt zanj ni usmerjen v razvoj mesta, ampak le utrjuje obstoječe stanje. Da se koristi izključno zasebnim interesom in špekulacijam, pa je prepričan Emiliano Edera (Lista Rovis). Oglasili so se tudi slovenski svetniki. Za Stefana Ukmarja (DS) je varianta »načrt nizkega profila«, ki v t.i. strateških conah (npr. v bivši vojašnici pri Banih) prepušča izvajanje zasebnikom. Dalje gre za korporativni načrt, saj bodo lahko gradili le veliki podjetniki, s krčenjem zazidljivih površin pa bo povzročil tudi denarno škodo občini, poleg tega krši same občinske smernice glede vaških jeder, kjer onemogoča gradnje in prizadene ljudi, ki so hranili zazidljiva zemljišča za rezervo. Podobnih misli je bil Iztok Furlanič (SKP), ki je poleg tega tudi opozoril na pomanjkanje socialnih oz. ljudskih stanovanj, dalje se je obregnil ob dejstvo, da varianta upošteva traso načrtovane hitre železnice, ne pa mestne železnice. Igor Švab (DS-Slovenska skupnost) je prejšnjim ugotovitam dodal še to, da načrtu primanjkuje usmeritev v gospodarski razvoj Trsta, ovrednotenje kulturnega in tehnološkega bogastva ter sodelovanje s sosednjimi in slovenskimi občinami in z znanstvenimi ustanovami. Varianta tudi ne upošteva določil zaščitnega zakona za slovensko manjšino, medtem ko bi opuščena območja v lasti državne domene morali nameniti storitvam ter promociji obrti in turizma. (iž) POLETNI VEČERI - V sodelovanju s Folkestom Mira Awad v glasbi poziva k miru in prijateljstvu Poletni večeri so v torek zvečer na Veliki trg priklicali množico gledalcev. Tokrat je bila v gosteh izraelska glasbenica, Bolgarka po mami in Palestinka po očetu, Mira Awad. Koncert je spadal v bogati niz Fol-kesta, ki se že leta oglaša tudi na Tržaškem. Mira Awad se je predstavila s kitaristom Amosom Ever-Hadanijem, Orenom Nalabanom pri tolkalah ter Salit Lahav pri harmoniki in saksofonu. Nastop se je pričel spokojno, z arabsko Wihdati povzeto z njenega diskografskega prvenca Bahlawan. Prve štiri skladbe so bile zelo inti-mistične, odlično izvedene ter prežete z otožnostjo, Awadova pa jih je pela izmenično v arabščini in angleščini. Komaj pri peti skladbi sporeda, Bahlawan, je zasijalo nekaj svetlobe in občudovali smo lahko natančno pletenje poliritmičnih vložkov tolkalca, ki je nagrajeval in stopnjeval paleto celotne zvočnosti. Naslednjo skladbo, Cloud, je palestinska glasbenica povzela z novega albuma »There must be another way«, ki ga je ustvarila in izdala skupaj z dolgoletno prijateljico Achinoam Nini, bolje znano kot Noa. Umetnici sta imeli kar precej težav, ko je Noa povabila Awadovo k sodelovanju na letošnji festival Evrovizije, a čeprav skladba ni pristala med najbolje uvrščenimi, je njun klic po miru odjeknil daleč naokrog. Mira Awad je na tržaškem koncertu izvedla tudi znano Stingovo Fragile. Mir je beseda, ki jo Awad uporablja z veliko žlico, v upanju, da bi nekega dne v njeni nemirni zemlji ljudje zaživeli v skupnem miru. Tako je zazvenela spevna Peace of mind, naslednja Stay pa je pela o ljubezni z bossa novo-arabsko podlago. Mira Awad je pred uradnim zaključkpm koncerta v italijanščini izvedla še vedro skladbo Sergia Camma-riereja, končala pa je z A word, ki je pravtako nastala v sodelovanju Awad-Noa. Seveda je občinstvo glasbenike spet priklicalo na oder, kjer je najprej kitarist Hadan ponudil očarljivo skladbo argentinskega skladatelja Car-losa Gardela, nato pa je pevka ob dodelani spremljavi glasbenikov izvedla bolgarsko narodno Sobrali sa se, so-brali, ki je izvala bučno ploskanje občinstva. Lep in dragocen glasbeni dogodek pa je sklenila želja glasbenice, da bi jutrišnji dan bil lepši in brez sovraštva, v njem bi ljudje živeli v sožitju in miru. To je tudi misel, ki jo opeva sončna skladba Bukra, oziroma jutri. (Pan) ODLIČNJAKI - Nicoletta Ferfoglia (Licej Franceta Prešerna) Za referat izbrala Hamleta, ker obravnava aktualne teme Na letošnjem državnem izpitu je na Liceju Franceta Prešerna najvišjo oceno prejelo pet maturantk klasične smeri. Med temi je Nicoletta Ferfoglia, doma iz Križa, ki priznava, da stotice ni pričakovala, čeprav je upala v visoko oceno (od 95 stotink navzgor). Najvišja ocena jo je seveda zelo razveselila: »Neki ciklus se je zaključil in to tudi zelo lepo. Sem zelo zadovoljna,« pravi Ni-coletta, ki je pri ustnem delu izpita predstavila referat o Hamletu: »V šoli smo obravnavali Shakespeara bodisi pri slovenščini kot pri angleščini in me je kot tema zelo navdušila. Tako sem se poglobila v branje raznih dram in me je zelo navdušila ta drama, ker so teme, ki jih obravnava, zelo aktualne, čeprav je bila napisana pred približno petsto leti.« Ocena, ki jo Nicoletta Ferfoglia po petih letih študija daje klasični smeri liceja Prešeren, je dobra, ker ji je šola dala, tako pravi, »dobro zalogo kulture« ter ji omogočila širok pogled na vse predmete, tako znanstvene kot hu- kroma manistične. Uspešen recept za dosego najvišje ocene pa je po njenem mnenju seveda učenje (»ampak brez prevelikega stresa,« poudarja), nekaj zaupanja vase in veliko odločnosti: »Zastavila sem si ta cilj in sem ga tudi dosegla,« pravi Nicoletta, ki se je za maturo učila v glavnem zjutraj, približno od sedmih do enih popoldne, ker se v jutranjih urah najbolje uči. Kaj pa v teku šolskega leta? »Odkrito povedano, nisem posvetila veliko ur na dan. Nekaj sem asimilirala v razredu, najnuj- nejše pa sem naredila takoj, z ostalim pa sem odlašala. Potem odvisi od predmeta: če mi je predmet posebej ugajal, sem naredila takoj, s tistimi, ki so mi ugajali manj, pa sem odlašala do zadnjega,« se zasmeje. Kriška »stotica« je dejavna tudi zunaj šolskih zidov. Dodatno se izobražuje v angleškem jeziku, saj je letos opravila kar dva izpita, enega na zavodu British School, drugega pa v okviru šole. Dalje sodeluje pri domačem društvu Vesna, sodelovala pa je tudi pri našem Klopu, vendar le na začetku, saj je potem to sodelovanje opustila zaradi pomanjkanja časa. V prvi polovici leta je obiskovala tudi tečaj kickboxinga. Tudi Nicoletto zdaj čakajo zaslužene počitnice: najprej na Pagu, kamor se bo skupaj s sošolkami podala prvi teden avgusta, v drugi polovici istega meseca pa načrtuje potovanje na Irsko. Jeseni pa bo poskusila študij angleščine, španščine in arabščine na visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu. (iž) NABREZINA Adriano Ferfolja Adriano Ferfolja (SKP) je novi predsednika občinske komisije za prozornost v Devinu-Nabrežini. Ferfolja je prevzel mesto Massima Veroneseja. Predsedniško mesto komisije, ki nadzoruje delovanje občinske uprave, pripada opoziciji. Ferfolja je bil za novega predsednika komisije izvoljen na včerajšnji občinski seji, ki je bila v glavnem posvečena proračunskim spremembam (rebalansu) za tekoče leto. V tem okviru je uprava namenila 300 tisoč evrov za urbanistično ureditev Ribiškega naselja, kateremu so lani namenili milijon evrov za kanalizacijo in še 240 tisoč evrov za obnovitev tamkajšnje osnovne šole. Pozornost, ki jo Retova uprava namenja Ribiškemu naselju, je vzbudila nekaj pomislekov s strani levosredinske opozicije. Njen vodja Massimo Veronese je izpostavil dejstvo, da je pristojni občinski odbornik Humar doma prav iz tega kraja. Opozicije vsekakor ne motijo dodatna finančna sredstva za Ribiško naselje, pač pa nepozornost Občine do problemov drugih vasi. »Obnova pločnikov, odstranitev arhitektonskih ovir, novi prometni znani ter ureditev ulic in trgov so potrebe in želje tudi prebivalcev Mavhinj, Šempolaja in Nabrežine«, je mnenja Veronese. Posegi v omenjenih vaseh pa žal niso predvideni. Občina Devin-Nabrežina ima očitno druge prioritete, je dodal načelnik svetnikov liste Skupaj-Insieme, po katerem so vasi v nabrežinski občini vse bolj zanemarjene. Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Vse, ki so se prijavili za potovanje v Kanado, prosimo, da poravnajo tretji obrok potovanja direktno v uradih agencije Aurora v Ul. Milano 20. Izletnike, ki pa so se že udeležili letošnjih potovanj v organizaciji agencije Aurora, obveščamo, da bo letošnje srečanje udeležencev danes v prostorih Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah, Miramarski drevored 32 od 19.30 dalje. Izmenjali si bomo slike, obujali prijetne spomine in ob kozarčku načrtovali nove pobude. Dobrodošla bodo predvajanja filmov, za primerno uskladitev le teh so »snemalci« naprošeni, da po telefonu pokličejo agencijo. Naši angeli na Rai1 Drevi bodo ob 23.20 na prvi mreži Rai predvajali gala večer Naši angeli, ki ga v spomin na pokojne novinarje vsako leto prireja Fundacija Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. Letos ga je na tržaškem Velikem trgu preteklo soboto vodil Lamberto Sposini. 8 Četrtek, 23. julija 2009 TRST / PRAPROT - V soboto in nedeljo Glasba brez meja vabi na dva večera Vlado Kreslin, Radio Zastava, Red Katrins, Boban i Marko Markovic, Duble Truble Kot že napovedano, je letošnje poletje bogatejše za zanimivo glasbeno ponudbo: šest koncertov mednarodnega festivala Glasba brez meja. Prva dva bosta na sporedu že ta konec tedna na prireditvenem prostoru v Praprotu. Oba večera bosta balkansko obarvana ... ali bolje rečeno začinjena: za »roštiljem« bodo namreč stali člani združenja Srbov Vuk Ka-radžic iz Trsta in pekli pristno bal- kansko meso. V sozvočju z njimi pa bo tudi glasba, predvsem v nedeljo, ko bo na praprovski oder stopil Boban i Marko Markovic orkestar, svetovno priznana skupina srbskih »trubačev«. Oče in sin bosta s svojimi prijatelji ustvarila vzdušje slavnega festivala v Guči, kjer se je njihov orkester že osemkrat veselil zmage. Večer bo izoblikovala tudi slovenska skupina Duble Truble. TREBČE - Poletne delavnice za otroke Narava ... v igrah na dvorišču, v pesmih, kuhanju in ustvarjanju SKD Primorec v sodelovanju z AŠD Primorec in trebenskim jusom je tudi letos poskrbel, da ne bo v poletnem času otrokom dolgčas. V Ljudskem domu je namreč že od 29. junija zelo veselo, saj potekajo tu od ponedeljka do petka (vse do 31. julija) poletne delavnice namenjene otrokom od 3. do 9. leta starosti. Vsak teden se v Ljudskem domu mudi nekaj čez 30 otrok. Veliko jih letos prihaja z Opčin in iz Bazovice, pa tudi iz Lonjerja, nam je povedala ko-ordinatorka Biserka. Zanje skrbi zelo uigrana ekipa enajstih vzgojiteljic, ki študirajo oziroma so že zaključile študij na pedagoški fakulteti v Kopru, in pa več pomočnic, dijakinj pedagoškega liceja Slomšek ter domačink. Otroci se zjutraj porazdelijo v tri skupine in izmenično sledijo trem različnim delavnicam. Rdeča nit letoš- nje izvedbe je narava, ki so jo vzgojiteljice vključile seveda v vsako izmed delavnic. Pri likovni, na primer, barvajo z naravnimi materiali, se pravi s kavo ali ogljem, ter sestavljajo figure s pomočjo drevesnih listov; pri glasbeni delavnici obujajo naravo v pesmih o živalih in raznoraznih naravnih pojavih, pri športni pa je seveda osnovni element, saj se otroci igrajo na dvorišču Ljudskega doma in podijo med drevesi. Narava kraljuje tudi na krožnikih, saj so v okviru kuharske delavnice pripravili izvrstne polžke iz pršuta in sira in pa sladke ježke s kokosom, prav gotovo pa se pojavlja tudi v glasbeni, gledališki, plesni in lutkovni delavnici. Popoldan je navadno namenjen prosti igri oziroma priljubljenemu kopanju v ba-zenčkih. Ob torkih je na sporedu sprehod po vasi in spoznavanje krajevnega ži-vlja. Doslej so se malo pustolovci podali na ogled farme škotskih bikov in pa obiskali kmetijo domačina, ki goji purane, race in kokoši, pa še do tre-benskega kala so jo udarili in na ogled slovitih trebenskih pridelovalk medu - čebel. Sreda je dan posebnih doživetij, saj čaka otroke prenočevanje v Ljudskem domu oziroma v šotorih na tamkajšnjem dvorišču. Letos je po-gumnežev res veliko, saj skorajda vsi obiskovalci poletnih delavnic preživijo noč na prostem; zabavno je namreč že samo postavljanje šotorov in pa večerni taborni ogenj ob petju in plesu. Ob petkih pa je na vrsti še zaključna prireditev, ko malčki pokažejo sadove enotedenskega bivanja v Ljudskem domu, se pravi ročna dela, malo zaplešejo in zapojejo ter starše pogostijo s slastnim prigrizkom. (sas) Včeraj danes [I] Lekarne Med glavnimi zvezdami prvega vikenda festivala Glasba brez meja bo nedvomno Boban Markovic s svojimi »trubači« Prav tako razgibano pa bo v soboto zvečer. V naše kraje se ponovno vrača vedno dobrodošel prijatelj Vlado Kreslin s svojimi Malimi bogovi. Nastopili pa bosta tudi skupini Red Katrins iz Slovenije in italijanska Radio Zastava, ki se bo predstavila s svojim zanimivim repertoarjem etno-rock glasbe. Vsi koncerti bodo zastonj, pričeli pa se bodo ob 21. uri. U Kino r Danes, ČETRTEK, 23. julija 2009 BRANISLAV Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.6 - Luna vzide ob 8.36 in zatone ob 21.54 Jutri, PETEK, 24. julija 2009 KRISTINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,1 stopinje C, zračni tlak 1017,7 mb ustaljen, vlaga 64-odstotna, veter 12 km na uro severo-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,4 stopinje C. Do sobote, 25. julija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Tor San Piero 2 - 040/421040, Ul. Revoltella 41 - 040/941048, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040/232243, Zgo-nik - Božje Polje - 040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Zgonik - Božje Polje -040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 - 040/634144. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. A Skd Tabor AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter e il Principe mezzo-sangue«. ARISTON 21.15 »Sacro e profano«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.00, 17.30, 18.45, 19.15, 20.00, 20.30, 21.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzo-sangue«; 18.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 16.00, 18.10 »Outlander, l'ul-timo Vichingo«; 16.00, 18.50, 20.35, 21.45 »Transformers: La vendetta del caduto«; 16.00, 20.00 »Una notte da leoni«. FELLINI - 16.30, 19.00, 21.30 »Transformers: la vendetta del caduto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.45, 20.15 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15 »Co-raline e la porta magica«; 19.45, 22.00 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 22.15 »Crossing Over«; 17.15, 20.00 »Ritorno a Brideshead«. KOPER - KO LOSE J - 21.00 »Borba«; 19.20, 21.30 »Zadnja hiša na levi«; 18.20, 21.20 »Harry Potter in Princ mešane krvi«; 16.20 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«; 17.00, 19.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.15, 22.15 »Notorious B.I.G.«; Dvorana 2: 17.00, 19.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Outlander, l'ultimo Vichingo«; 18.15, 22.15 »La rivolta delle ex«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »St. Trinian's - Il piu esclusivo college inglese«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte da leoni«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 2: 16.00, 18.45, 21.30 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.00 »Garage«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »Settimo cielo«; Dvorana 5: 17.40, 20.30 »Transformers - la vendetta del caduto«. Poletje pod kostanjem 2009 Prosvetni dom - Opčine DANES,23. JULIJA 2009, točno ob 21.00 Celovečerni film The millionaire Revni milijonar Pokovka in lubenica za vse! Odprto bo parkirišče ZKB. x_/ H Šolske vesti TAJNIŠTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN prosi dijake, da dvignejo diplome III. razredov kvalifikacijskega izpita in mature od leta 1983 dalje. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter v dneh 13., 14. in 17. avgusta. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo avgusta ob sobotah zavod zaprt ter da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. M Izleti KMEČKA ZVEZA obvešča izletnike, da bo vozni red avtobusov za izlet na Koroško dne 26. julija sledeč: avtobus št. 1 ob 7.00 iz Boljunca - gledališče Prešeren, ob 7.05 iz Zabrežca - avtobusna postaja, ob 7.10 iz Ricmanj - na ključu, ob 7.15 iz Bazovice - pred cerkvijo, ob 7.20 iz Padrič - avtobusna postaja, ob 7.25 iz Trebč - na trgu, ob 7.30 z Opčin - Marijanišče; avtobus št. 2 ob 7.00 iz Štivana - avtobusna postaja, ob 7.05 iz Sesljana - avtobusna postaja (pred bencinsko črpalko), ob 7.15 iz Nabrežine - avtobusna postaja, ob 7.20 iz Križa - avtobusna postaja, ob 7.25 iz Proseka - gostilna Lukša, ob 7.30 z Opčin - Marijanišče. PLANINSKA ODSEKA SKD DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 9. avgusta, enodnevni izlet na »Avgustovski praznik« v Forni Di Sopra. Informacije in vpis na tel. št. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). H Osmice GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci. Tel. 040-229199. NA KONTOVELU je odprl osmico Henrik Lisjak. Tel. št.: 040-225305. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040-299806. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. V MEDJEVASI sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. št.: 040-208987. Vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Mario Milič, Zgonik 71. Tel. št.: 040-229337. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. / TRST Četrtek, 23. julija 2009 9 li Zveza slovenskih i D kulturnih društev Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Občina Piran Občina Milje Društvo Slovencev miljske občine Avtonomna dežela FJK Zadružna kraška banka vabijo na koncerta Mladinskega orkestra Intercampus dir. Tomaž Kmetic četrtek, 23.7. ob 20. uri na Tartinijevem trgu v Piranu sobota, 25.7. ob 18. uri na trgu Marconi v Miljah Hip, hip, hura! Štorklja v Opacizle je prišla. Malo Petro je pustila in vseh razveselila. Mamici Tanji in očku Deanu voščimo veliko srečnih dni in mirnih noči. To želimo tetke in strički mi! E Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje v Sežani. Telefonirati v večernih urah na št. 3289699156. DVE LOVSKI IN ENO ŠPORTNO PUŠKO ugodno prodam. Tel. 338 -7281332. IŠČEM DELO kot varuška ali hišna pomočnica. Tel. št.: 040-226347. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. MALAGUTTI CIAK letnik 2008, 2.300 prevoženih kilometrov, edini lastnik, v odličnem stanju, še v garanciji, prodam. Cena po ogledu scooterja. Tel. 3331218106. MALI ČOLN 3,20 x 1,30 m, znamke Ab-bate z vsemi pripomočki ugodno prodam. Tel. 040 - 225654. PRODAJAMO stanovanje pri sv. Ivanu, blizu stadiona 1. Maj. Dnevna soba z majhno kuhinjo, tri sobe, kopalnica, shramba, dva balkona in klet. Tel. 040567644. PRODAM enosobno stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šem-bijah pri Ilirski Bistrici (Slovenija). Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM gorske čevlje znamke meindl, tip Himalaya št. 10 (43 moški), rabljeni enkrat. Tel. št.: 040-228878. PRODAM windsurf, rabljene komplete; fanatic 3m55 - odličen za začetnike, mistral 2m95 - hitrostni ter t.i. »custom« 2m60 za eksperte. Cena po dogovoru. Tel. št. 349/5196951 ali 040/8327134 (ob večernem času). PRODAM STANOVANJE v bližini centra Opčin, 115 kv. m., obdano z velikim parkom, bivalna kuhinja, velika dnevna soba, tri spalnice, dve kopalnici, shramba, tri terase, velika garaža, parkirni prostor, samostojno ogrevanje, v celoti prenovljeno in delno opremljeno. Tel. 3316329588. PRODAM dve novi lovski puški. Za informacije telefonirati na št. 3484460044. PRODAM Nissan King Cab 2500D, letnik 92, črne barve, 2.500,00 evrov. Možno znižanje po dogovoru. Tel. št.: 3291938599. S Poslovni oglasi PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču. Tel.: 335-6948813 □ Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežin-skem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s poletnim urnikom od 9. do 13. ure. KRUT kdor bi želel uživati teden dni ob morju in se sprehajati ob senčni obali, naj se čimprej prijavi na skupinsko letovanje na Malem Lošinju, od 30. avgusta do 6. septembra 2009. Podrobnosti na sedežu, Ul. Cicerone, 8/b, tel. št.: 040-360072. KRUT obvešča, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje v Šmarjeških toplicah, od 30. avgusta do 9. septembra 2009. Vse dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone, 8/b, tel. št.: 040-360072. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-de-lavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v dneh: v torek, 28. julija, od 16. do 18. ure delavnica španskega jezika »Canta, habla, observa mi tierra« in ob petkih 24. in 31. julija ter 7., 21. in 28. avgusta od 9. do 12. ure »Znanost in igra«. Septembra v torek 4., petek 8. in petek 11. bodo likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja« od 16. do 18. ure. Vabljeni! Za informacije: 04055273 ali 320-0488202. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin-Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 29. julija »Pobarvano vse v modro«, delavnica konstrukcij, »Kaj se igramo«; 24. in 31. julija »Ciak vrti-mo...basni«, ustvarjalna delavnica, Po-letje...v ritmu«, izdelava majhnih inštrumentov. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.: 040-299099 od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. POPOLDANSKA DRUŽABNOST ... Z ZAKUSKO! Zvezi Škedenj in Sv.Ana Sindikata Upokojencev SPI-CGIL vabita vse svoje člane na »Praznik včla-njevanja« v petek, 24. julija, ob 17.30 uri v sejni dvorani v ulici San Lorenzo in Selva, 4 v Škednju. Prosimo da potrdite svojo prisotnost: tel. št.: 040-830886 ali 040-823388. SKD VIGRED prireja do petka, 24. julija, poldnevno otroško delavnico »Pojemo, plešemo, ustvarjamo, se igramo - radi se imamo« v Šempolaju. Delavnica je namenjena otrokom, ki so v prejšnjem šolskem letu obiskovali vrtec, osnovno šolo in prvi razred srednje šole. Prijave in informacije na tel. št. 380-3584580. ŠPORTNI PRAZNIK na Proseku ob vikendih do nedelje, 2. avgusta. Program: v soboto, 25. julija, ob 20.30 ples z ansamblom Venera; v nedeljo, 26. julija, ob 20.30 Souvenir; v soboto, 1. avgusta, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 2. avgusta, ob 20.30 ples z ansamblom Mi. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 24.,25.,26.julij, 1.,2.av-gust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yccu-pa.org in na spletni strani www.yccu-pa.org. POPOLDANSKA DRUŽABNOST ... Z ZAKUSKO! Zveza iz Milj Sindikata Upokojencev SPI-CGIL vabi vse svoje 9ag/ve&no/ podfetfe/ a IHHimPLIUB AL AB ARI)A Prisotni smo na Opčinah, v Miljah, v Boljuncu in v Nabrežini Tel. 040 2158 318 člane na »Praznik včlanjevanja« v ponedeljek, 27. julija ob 17.30 v vrtu bara Verdi v Miljah. Prosimo da potrdite vašo prisotnost: tel. 040-271086. SI STAR/A OD 18 DO 28 LET in bi te zanimala enoletna izkušnja civilne službe? Do 27. julija se lahko prijaviš na razpis in sodeluješ na projektu v trajanju enega leta s pričetkom oktobra 2009. Če želiš imeti nekaj več informacij, se oglasi na Zvezi slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 - Trst, tel.: 040635626 ali na Arciserviziocivile, ul. Fa-bio Severo 31, tel.: 040-761683. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo prihod z dvotedenskega taborjenja v ponedeljek, 27. julija ob 18.47 na železniški postaji v Sežani. Taborniški srečno! ORGANIZATORJI KRAŠKE OHCETI vabijo k sodelovanju osebe, ki bodo zadolžene ob tej prireditvi za informacijsko točko - infopoint. Pogoji: status študenta, polnoletnost, obvladanje slovenščine in italijanščine, po možnosti tudi angleščine in/ali nemščine, poznavanje krajevne stvarnosti. Prošnje na prostem papirju predložite tajništvu občine Repentabor najkasneje do 31. julija. Za to sodelovanje bosta na podlagi predstavljenih prošenj izbrani dve osebi, zadolženi za infotočko, ki bosta morali biti oblečeni v narodni noši. Za razne informacije se lahko obrnete na tajništvo občine Re-pentabor, tel. št.: 040-327335. PILATES - SKD F. PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da se vadba nadaljuje do konca julija v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini vsak torek in petek, od 19. do 21. ure. POLETNO SREDIŠČE KRATKOHLAČ-NIK bo v prostorih otroškega vrtca Marjan Štoka na Proseku (Trst), do 31. julija, od 8. do 17. ure pod naslovom »Palček Kratkohlačnik potuje z ...«. Vpisi in informacije na tel. št.: 040-212289. TPK SIRENA vabi člane na čistilno akcijo, ki bo v nedeljo, 2. avgusta, od 8. ure dalje. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail info@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Od 10. do 14. avgusta bo knjižnica zaprta. POLETNI CENTER NATURA vabi otroke od 6. do 13. leta na kreativni in zabavni oddih v Teniški center v Nabre-žini, in sicer do 16. avgusta s tedenskimi ciklusi. Teniški tečaj in aktivnosti v naravi. Info: 338-6376575 ali 3349314040. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009- Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medli-terarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Zekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Ma-karovič, Slovenija, Evropa in globaliza-cija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.00-16.00) do 4. septembra. 0 Prireditve PRVI KONCERT čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev, JSKD OI Piran in Občine Piran bo danes, 23. julija, ob 20. uri na Tartinijevem trgu v Piranu. Vljudno vabljeni! SKD TABOR prireja vsak četrtek v juliju »Poletje pod kostanjem 2009« v Prosvetnem dom na Opčinah na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah: danes, 23. julija, celovečerni film »The Millionaire«; 30. julija, koncert ameriške pevke »Gwen Hughes«. Začetek večerov ob 21. uri. V primeru slabega vremena se bodo prireditve odvijale v dvorani. KONCERT ZA MIR 2009 - v petek, 24. julija, ob 18.uri v sejni dvorani Županstva v Zgoniku okrogla miza o čezmej-nem mirovniškem omizju, ob 19. uri dvig zastave miru ter koncert skupin Le mitiche pirie, Peace ioad, Siti Hlapci, Sun Machine in Wake up down. Povezovala bo Vesna Hrovatin. Vstop prost. Koncert prirejajo: Občina Zgonik ob podpori Pokrajine Trst ter v sodelovanju z mladinskima odsekoma AŠK Kras in KD ideča zvezda. GLASBA BREZ MEJA 2009 - PRAPROT: sobota, 25.julija večer etno-rock glasbe Vlado Kreslin in Mali Bogovi, iadio Zastava, ied Katrins; nedelja, 26. julija balkanski večer s srbsko hrano in skupino Boban Markovic Orkestar - svetovno znani trubači iz Srbije, večkratni zmagovalci festivala v Guči. Za tipično srbsko hrano - »roštil« bo poskrbelo srbsko društvo Vuk Karadžic iz Trsta. Organizator koncertov: Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika. Vstop je prost. KD KRAŠKI DOM v sodelovanju z zadrugo Naš Kras vabi v soboto, 25. julija, ob 20.30 v kraško hišo v iepnu na »Štrekljev večer«, ki ga bo oblikovalo turistično društvo Vuhred s Koroške. ZAKLJUČNI KONCERT čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev, JSKD OI Piran, Občine Milje in Društva Slovencev miljske občine bo v soboto, 25. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. Vljudno vabljeni! ZDRUŽENJE SAN GIACOMO (SVJA-KOB) prireja v soboto, 25.julija, ob 21.00 na trgu pri Sv.Jakobu koncert ob praznovanju zavetnika. Igral bo Mestni pihalni orkester gledališča Verdi iz Trsta. Vabljeni! SKD VIGRED vabi na Poletne večere 2009. V torek, 28. julija, v Štalci ob 20.30 predvajanje filma Hit poletja. GLASBA BREZ MEJA 2009 - KAMNOLOM REPNIČ: Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, prireja v sredo, 29.julija, koncert ciganske glasbe s skupino Langa. Koncert bo v Kamnolomu pri iepniču. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Mar-telanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Prispevki V spomin na Igorja Luxo darujejo Aleksander Gruden, Andrej Gruden in Dragica Gherlani 40,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V častitljiv spomin gospe Radoslave Premrl Pahor darujeta Mirella in Peter Merku 50,00 evrov za Sklad Nade Pertot in 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Igorja Luxe darujejo Roži, Norma, Elvi, Elena, Sandra, Nataša, Tanja, Melita, Sara, Nadja, Robi, Peter, Walter in Aleksander 585 evrov za združenje AIRC. Namesto cvetja na grob Igorja Luxe daruje Elio Tenze 50,00 evrov za združenje AIRC. Zaradi odsotnosti na zadnji poti Igorja Luxe daruje Dobrina Strain 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Ljudmile Pangos vd. Doljak daruje Sander Gruden z družino 25,00 evrov za cerkev v Samatorci. V spomin na Igorja Luxo daruje Dario Kante z družino 50,00 evrov za KD Pro-sek-Kontovel. V spomin na Igorja Luxo darujejo Dolenčevi iz Devinščine 25,00 evrov za ŠD Kontovel in 25,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Igorja Luxo darujeta Ilon-ka in Mauro Renar s Tino in Thomasom 50,00 evrov za Godbeno društvo Pro-sek. V spomin na Igorja Luxo darujeta Marina in Renato Blason 30,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. + Ida Rampin vd. Slokar ... se je pridružila svojemu ljubljenemu Stanku; v božjem kraljestvu bosta skupaj na vekomaj ... Zalostno vest sporočajo sin Danilo z Gabrielo ter ljubljena vnukinja Giorgia Pogreb bo v soboto, 25. julija, ob 10. uri v ulici Costalunga. Na željo pokojne namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Ricmanje, 23. julija 2009 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa ^ Tiho je odšla Neva Grilanc Brat Boris z družino Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Salež, 23. julija 2009 Preminila je naša draga Milena Kocman vd. Caharija Zalostno vest sporočajo sin Igor z družino, brat in sestra Pogreb bo v petek, 24. julija, ob 16.00 na koprskem pokopališču. Koper, Samatorca, Nabrežina, 23. julija 2009 23.7.2005 23.7.2009 Fulvio Simonutti Z ljubeznijo se te spominjajo vsi tvoji Salež, 23. julija 2009 Ob smrti mame ADELE SLAVEC izrekata iskreno sožalje sinu Vladiju in družini KK Adria in MZ Lonjer-Katinara Ob boleči izgubi nepozabnega prof. BOJANA PAVLETIČA, pisatelja, vzgojitelja in narodnjaka se klanjamo njegovemu spominu ter izrekamo družini iskreno sožalje. Založba Mladika Trst KULTURA / ČEDAD - Mittelfestovo podiranje zidov Literarno poglobljenje v psiho in plesno-gledališke Bakhantke Po sinočnjem poklonu Nurejevu, drevi nova plesna premiera videmskega ansambla Arearea u A Četrtek, 23. julija 2009 Zidovi, o katerih želi govoriti letošnji Mittelfest, niso samo politične ali družbene narave, saj se največje pregrade pogosto skrivajo v duši. V tem duhu se je pričel torkov večer Mittelfesta, ki je odprl poglavje dramske sekcije v znamenju poetike Franza Kafke. Znano, napeto Pismo očetu je v diptihu »Signora madre, padre mio caro« dobilo povezavo z avtobiografsko izpovedjo o neuravnovešenem odnosu do matere francoskega samomorilskega pisatelja Alberta Caraca z naslovom Post Mortem. Gospa mati, moj dragi oče Dva igralca, Massimo Verdastro in Sandro Lombardo, sta prevzela nelahko odgovornost podajanja tekstov, v katerih se avtorja ne skrivata za fasado literarne preobrazbe, ampak govorita v prvi osebi o po-gojevalnem vplivu staršev na oblikovanje njune identitete in čustvene krhkosti. Združitev teh dveh pisem v diptih je bila povsem smiselna zaradi komplementarnega pogleda na usodna odnosa književnikov do matere in očeta. Oblika pisma je čisto naravno vodila v bralno oz. koncertno izvedbo obeh tekstov brez bistvenih režijskih prispevkov. Furio Bordon je s pomočjo scenografa Andree Staniscija ustvaril v prvem delu le okvir, v katerem je igralec ustvarjal z edinim pripomočkom feti-šev mrtve matere oz. visečih ženskih oblek, v drugem pa so projekcije fotografij iz Kafkovega družinskega albuma preprosto sledile vsebinam branja. Caracova izpoved nosi problematičnost in bremena bolezni, židovskega pečata in spolne identitete, izolacije in težkega soočanja z življenjem zaradi dušljive prisotnosti matere, ki ga je »zaklela« v večnega otroka. Verdastro je z glasom in kretnjami oblikoval ravno podobo odraslega otroka, za katerega je bila prisotnost matere »edini dogodek v življenju«, ki se z njeno smrtjo nadaljuje le s pripravo na samomor. Lombardo pa je s svojo sposobnostjo ekspresivnega moduliranja glasu podal Kafkovo pismo pred pultom, kjer je z dobro mero introspekcije interpretiral pisateljevo negotovost, mešanico strahu, spoštovanja in mržnje, njegov občutek niče- vosti pred nedotakljivo samozavestjo avtoritarnega očeta. Rešitev je v tem primeru beg v globine literarne izpovedi, ki je tudi zaradi problematičnosti tega odnosa dobila fascinantno in kompleksno razsežnost enega od najbolj emblematičnih piscev evropske literature 20. stoletja. Bakhantke Nova smernica Mittelfesta je povezava s sorodnimi italijanskimi festivali za ustvarjanje širše tržne mreže. Ravenna Festival je pred kratkim krstil plesno-gleda-liško predstavo po Evripidovih Bakhantkah v režiji in koreografiji priznanega umetnika Miche van Hoeckeja. Nekaj dni po premieri si je produkcijo lahko ogledala tudi publika čedajskega Mittelfesta. Van Hoecke je iz kompleksne starogrške tragedije želel ustvariti »festivalsko« neobičajno, obenem širše razumljivo predstavo, ki brez zadržkov uporablja vsa najbolj efektna in obče prepoznavna sredstva, da bi posredovala predvsem okus po divji blaznosti. Ženski element prevladuje; oče Kadmos se ne pojavi na odru, Pentej ne govori, Bromij pa je metamorfno bitje, kateremu daje dionizijsko nepredvidljivo podobo igralka Pamela Villoresi. Ko se Dioniz pojavi v svoji bolj gospodovalni naravi, ga retorično spremlja wagnerjeva glasba, bakhantke plešejo po eksotičnih ritmih (kar jih povezuje z izvorom azijskega boga), Pentej in Agava pa po grških motivih, usodni ples žrtve je tango, sicer v mediteranskih kontaminacijah. Asociacije so najbolj logične in samoumevne; vse postane tako eksplicitno, da se dramska izvedba v izogib banalnosti usmeri v karikaturo izumetničenega izraza ma-gično-mitološke razsežnosti, ki upodablja nečloveško ali neuravnovešeno mentalno stanje protagonistov (Agava je obsedena, Dioniz pa že iz principa bog nereda). Ko-reograf je bolj prepričljiv od režiserja, čeprav je funkcionalna oz. pripovedna vloga plesa narekovala ne pretirano kreativno ustvarjanje, ki pa je vseskozi ohranilo visoko napetost in se je izražalo z veliko energijo. Dvojna vloga belgijskega mojstra je dala določeno koherenco celoti z dramskimi kreacijami, ki se pogosto prelijejo v ples z interakcijo s plesalci ali podvojitvijo vloge, predvsem s plesno izoblikovanim kreta-njem igralk. Blaznost, ki vsebinsko vodi celotno dogajanje, ima dvojno, komično in tragično masko v skoraj klovnski ironiji Vil-loresijeve in v krčevitih gibih Chiare Mu- Levo Sandro Lombardo bere Kafko, desno pa zbor bakhantk ti, ki se je dovolj prepričljivo odrezala predvsem v drugi fazi razvoja lika, ko se Agava postopno prebudi iz blodnje in ugotovi, da je kot bakhantka raztrgala sina. Temu režiser doda še tretjo fazo, s katero se predstava začne in konča in kjer zločinka Agava sedi na električnem stolu, tokrat v drugačnem blodnem stanju obupa, kar vzbuja povezave z mnogimi detomorilka-mi črne kronike današnjih dni skozi kontrast med zavestno krivdo in nezavestnim zločinom, vse do zaključnega, ikonografskega citata »žalostne matere«. Energija in izrazitost namerno efektne govorice predstave s kratkimi, jasnimi in raznolikimi prizori sta zadeli v črno, saj je publika sprejela s splošnim odobravanjem prepoznavne sugestije v znamenju vedno ustvarjalno spodbudne teme norosti sveta, kot je su-gerirala tudi kopija Picassovega platna Guernica na začetku predstave. Plesna ponudba Mittelfesta bo izstopala tudi v nadaljevanju programa. Po včerajšnji premieri poklona Rudolfu Nurejevu in svobodi umetnosti bo danes na sporedu premiera nove produkcije videmskega ansambla Arearea o junaški moči srca z naslovom »Živci-junaško telo«, rezidenčni umetnik Mario Brunel-lo pa bo nastopil s simfoničnim orkestrom tržaškega gledališča Verdi v programu, ki še enkratpoudarja pomen svo-bodnega ustvarjanja. Rossana Paliaga LJUBLJANA - Razstava v Cankarjevem domu Mehika pred Kolumbom Razstava je osnovana na najnovejših najdbah zahodnega predela države - Odraža kulturno raznovrstnost območja Dva primerka najdenih in razstavljenih predmetov V ljubljanskem Cankarjevem domu je še do 26. julija odprta razstava, na kateri se je mogoče seznaniti z najnovejšimi arheološkimi najdbami v Zahodni Mehiki. Še dvajset let tega je bila kulturna dediščina tega predela v glavnem osnovana na naključnih najdbah. Usmeritev v bolj sistematičen sistem dela je vodila v bolj obsežno znanstveno raziskovanje in omogočilo nova odkritja in spoznanja. Številni edinstveni kultni elementi, ki pa so bili do pred kratkim le površno raziskani, pričajo, da je v času pred prihodom Špancev na obsežnem območju Zahodne Mehike prebivalo veliko neodvisnih kultur, ki so se razlikovale od drugih mezoameriških civilizacij. Najpomembnejša tradicija teh kultur so tako imenovane jaškaste grobnice, ki spadajo v obdobje 300 -600 pred našim štetjem. Gre za podzemne grobnice, kjer so bili pokopani ugledni člani družbe. Ob skeletih so raziskovalci odkrili vrsto dragocenih predmetov, med katerimi so se nahajale številne človeške in živalske figure. Raznovrstnost teh upodobitev je raziskovalce seznanila z življenjem in doživljanjem smrti prebivalcev tistega območja. V keramiki tega predela Mehike ne srečamo neke podrejenosti strogim načelom teokratske umetnosti, v središču pozornosti je vsakdanje ži- vljenje. Med predmeti se nahajajo na primer liki vojščakov, igralcev z žogo, akrobatov, grbavcev, glasbenikov in mater z otrokom. Liki so upodobljeni goli, figure so delno oblečene ali pa nosijo dragocena oblačila in nakit. Razstava je sicer majhna po obsegu, vendar pa je velikega pomena, saj je to prva pobuda, ki je v celoti zasnovana na sistematičnih arheoloških iz- kopavanjih. Predstavljene najdbe pomenijo eno najpomembnejših odkritij zadnjih desetletij v Mehiki. Pobuda, ki je nastala v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za antropologijo in zgodovino iz Ciudada de Mexico, je osnovana na fotografijah, video-projekcijah, 164 predmetih in na rekonstrukcijah grobov. Sestavljajo jo uvodni dokumentarni del, posvečen predstavitvi mezoameriških kultur, in dvanajst tematskih sklopov, in sicer kult prednikov, narava, ženske, školjčno okrasje, keramika in gospodinjski pripomočki, bojevniki, glasbeniki in igralci z žogo, pogled na svet ter jaškasti grobovi. Razstavo si je mogoče ogledati od ponedeljka do sobote od 10. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. Štefan Turk V Piranu odkrili plemiško grobnico Med raziskavami nekdanje cerkve sv. Katarine v Piranu so pred dnevi odkrili tri grobnice piranskih plemiških družin. Kot je povedal vodja raziskav Mitja Guštin, je v celoti ohranjena le ena grobnica, ki predstavlja dragoceno pričevanje o življenju v Piranu v 16. stoletju. Ostali dve grobnici sta bili pre-zidani, skeleti pa odstranjeni. Ohranjena grobnica je pripadala piranski družini Detretto. V njej so arheologi odkrili več kot 30 skeletov članov družine, o katerih izjemno veliko podatkov hrani piranski arhiv. »Dobili smo dobro izhodiščno točko, da preverimo in ugotovimo, kako so živeli prebivalci Pirana v 16. stoletju,« je dejal Guštin. Čeprav so arheološka odkritja ponavadi bolj arhitekturne narave ali gre za drobne najdbe, je odkritje ohranjene grobnice po besedah Gu-ština izjemno pomembno, ker omogoča spoznavanje »fizičnega stanja« piranske družine. Poleg skeletov so arheologi v grobnicah našli svetinje pokojnikov in nekaj nakita. V zasipnih plasteh cerkvice so odkrili še veliko keramičnega materiala iz obdobja od 16. do 19. stoletja. Cerkev sv. Katarine, ena najstarejših piranskih cerkva, je po virih stala preden so začeli graditi frančiškanski samostan. Delovala je do 18. stoletja. Po denacionalizaciji je stavba prešla nazaj v last piranskega samostana. Raziskave potekajo pod okriljem Inštituta za dediščino Sredozemlja Univerze na Primorskem. (STA) / SVET TAJSKA - Ameriška državna sekretarka na srečanju zunanjih ministrov Aseana Clinton: ZDA bodo pomagale državam pred grožnjo Irana Poziv Severni Koreji, naj opusti sporni jedrski program, in Mjanmaru, naj osvobodi Aung San Suu Kyi Hillary Clinton na Tajskem ansa NARAVNI POJAVI - Pri nekaterih zbudil navdušenje, pri drugih strah Najdaljši sončni mrk stoletja spremljali milijoni ljudi v Aziji BANGKOK - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je v torek prispela na Tajsko, je v včerajšnji pogovorni oddaji na tajski televiziji spregovorila tudi o Iranu. Kot je dejala, so ZDA pripravljene pomagati zalivskim državam na obrambnem področju, če Iran ne bo ustavil svojega spornega jedrskega programa. Kot je dejala Clintonova, je administracija predsednika ZDA Baracka Obame še vedno pripravljena na pogajanja z Iranom glede njegovega jedrskega programa, hkrati pa so pripravljeni okrepiti obrambo njihovih "partneric v regiji". "Če ZDA razprejo obrambni dežnik nad regijo, če storimo še več za podporo vojaških zmožnosti zalivskih držav, je malo verjetno, da bo Iran močnejši ali varnejši," je dejala Clintonova in dodala, da Teheran ne bo mogel "ustrahovati in prevladovati, kot očitno misli, da bo lahko, ko bo enkrat imel jedrsko orožje". Clintonova je za tajsko televizijo spregovorila pred odhodom v obmorsko letovišče Phuket, kjer se je začelo srečanje zunanjih ministrov Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean). Clintonova je ob robu srečanja s kolegi, med drugim iz Rusije, Kitajske in Tajske spregovorila o severnokorejskem jedrskem programu. Clintonova je zahtevala takojšnjo ustavitev jedrskih kapacitet Pjongjan-ga. "Vsi zunanji ministri se strinjajo, da je edina prava pot za Severno Korejo popolna in nepovratna denukleariza-cija," je pred novinarji dejala Clintonova. Udeležence srečanja Aseana je pozvala, naj podprejo zadnjo resolucijo Varnostnega sveta ZN o Severni Koreji, s katerimi so zaostrili sankcije. Srečanja se udeležuje tudi Severna Koreja, a ne na ministrski ravni. Ameriška državna sekretarka je v Phuketu prav tako pozvala Mjanmar, naj osvobodi vodjo demokratične opozicije Aung San Suu Kyi. Kot je dejala, bi ta ukrep lahko odprl pot naložbam ZDA v Mjanmaru. Takšna priložnost pa je odvisna od mjanmarskega vodstva, je dodala. Ena izmed tem pogovorov v Phu-ketu naj bi bile tudi morebitne vezi med Severno Korejo in Mjanmarom na jedrskem in vojaškem področju. Zaskrbljenost glede teh vezi, za katere sicer ni dokazov, je že ob torkovem prihodu v Bangkok izrazila tudi Clintonova. "To bi de-stabiliziralo območje. To bi bila neposredna grožnja sosedam Mjanmara," je Clintonova izjavila v Bangkoku. (STA) NEW DELHI/PEKING - Najdaljši sončni mrk v tem stoletju je včeraj v temo zavil dobršen del Azije in pri več sto milijonih ljudi na Kitajskem in v Indiji sprožil val navdušenja. Na redko poseljenem območju v Tihem oceanu je bilo Sonce popolnoma zastrto šest minut in 39 sekund, v Indiji je mrk trajal tri do štiri minute, na Kitajskem pa v povprečju pet minut. Popolni sočni mrk - naslednji tako dolg bo šele leta 2132 - se je začel ob 6.23 po lokalnem oziroma 2.53 po srednjeevropskem času v indijski zvezni državi Gujarat, nato pa se je razširil z zahoda na vzhod Indije, na Nepal, Butan, Bangladeš, Mjan-mar, Kitajsko, južne japonske otoke do Tihega oceana. Opazovanje sončnega mrka je ponekod nekoliko zmotilo slabo vreme. Ko se je ob zori začel delni mrk, so nebo nad Indijo in Kitajsko prekrivali gosti oblaki, ki pa so se nekaj minut pred popolnim sončnim mrkom v več indijskih mestih razkrojili. V Pekingu je nebo zakrivala gosta odeja sivkastega smo-ga, v Šanghaju pa je opazovalce nekoliko zmotil rahel dež. Na severu Indije se je milijon in pol hindujskih romarjev odpravilo v sveto mesto Ku-rukshetra, kjer so se med mrkom okopali v, kot verujejo, očiščeni vodi ter s tem prispevali o osvoboditvi svoje duše. V prav tako svetem mestu Benares se je na bregu reke Ganges zbralo več deset tisoč ljudi, ki so z dvigovanjem rok proti nebu pozdravili ponovni pojav Sonca, nato pa so se okopali v reki. Več tisoč hindujcev se je držalo tudi starega prepričanja, da kopanje v reki v mestu Varanasi, še posebej ob posebnih priložnostih, človeka očisti grehov. A ob tem je prišlo do tragedije, saj je bila v stampedu na enem izmed bregov reke, kjer se je zbralo 2500 ljudi, ubita starejša ženska. A medtem ko so milijoni navdušencev zunaj opazovali mrk, so se milijoni drugih v primežu strahu zapirali v hiše. V Indiji je namreč prisotnega ogromno vraževerja in legend, ki temeljijo na hindujski mitologiji. Med drugim ena pravi, da sončni mrk nastane, ko demonski zmaj pogoltne Sonce, po nekem drugem mitu pa sončni žarki med mrkom lahko škodujejo še nerojenim otrokom. (STA) Četrtek, 23. julija 2009 Tamilski tigri bodo ■ •¿•V • •• politična organizacija KOLOMBO - Nekdanji uporniki iz vrst Osvobodilnih tigrov tamilskega Eelama (LTTE) so se dva meseca po svojem vojaškem porazu v Šrilanki po lastnih navedbah začeli na novo oblikovati kot politična organizacija. "Obliko in strategijo našega boja za svobodo bomo prilagodili novim izzivom," piše v sporočilu, ki so ga objavili na spletni strani TamilNet. LTTE ob tem še vedno poudarja, da je njegova "zgodovinska dolžnost" nadaljevati boj za "legitimne pravice" tamilske manjšine v Šrilanki. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, naj bi glede na sporočilo na TamilNet dosedanjega vodjo LTTE za mednarodne odnose Selvarasa Path-manathana potrdili za predsedujočega v vodstvenem odboru LTTE. Šrilanški predsednik Mahinda Raja-pakse je 19. maja po dolgotrajnih hudih spopadih uradno razglasil konec skoraj 26-letne državljanske vojne v otoški državi. Tamilski tigri so se od leta 1983 borili za svojo državo, nekaj časa pa so celo nadzirali četrtino Šrilanke. Po neuradnih navedbah naj bi državljanska vojna terjala več kot 80.000 smrtnih žrtev. V Münchnu 300 ljudi protestiralo proti Mesicu MÜNCHEN - Ob obisku hrvaškega predsednika Stipeta Mesica v Münchnu je včeraj v bavarski prestolnici kakih 300 ljudi protestiralo proti Mesicu. "Mesicev urad - leglo Udbe", "Partizani in komunisti niso antifašisti" in "Pliberk - solza na hrvaškem obrazu", so slogani, s katerimi so na transparentih protestirali proti njegovim političnim prepričanjem. Prihod Mesica v hotel Bayerisches Hof, kjer je na povabilo sklada Herbert Quandt predaval o gospodarski in politični perspektivi Hrvaške v EU, so pospremili z vzkliki "Cigani, Cigani", poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Protest je minil mirno, organiziral pa ga je gostilničar in hotelir Ante Bre-kalo, ki je napovedal prihod več kot tisoč ljudi. Hrvaški mediji so sicer poročali, da so minuli teden v več katoliških cerkvah v Münchnu delili letake s pozivom k udeležbi na protestu proti Mesicu, v katerih so pod naslovom "Odzvonilo je" Mesica opisali kot "komunista in neokomuni-sta". Še posebej so mu zamerili, ker je slovesnost na Pliberškem polju v spomin na povojne poboje vojakov in privržencev Neodvisne države Hrvaške (NDH), ki so se zgodili, potem ko so zavezniki v Pliberku na avstrijskem Koroškem maja 1945 jugoslovanski vojski izročili hrvaške prebežnike, imenoval ustaški semenj. (STA) KALIFORNIJA - Drastični ukrepi Dogovor o odpravi javnega primanjkljaja SACRAMENTO - Guverner ameriške zvezne države Kalifornije Arnold Schwarzenegger je v ponedeljek pozno zvečer v Sacramentu dosegel dogovor z državnimi kongresniki o odpravi 26 milijard dolarjev velike proračunske luknje, ki prinaša zmago republikancem in poraz demokratom. Dogovor namreč ne predvideva nobenega povišanja davkov, ampak predvsem krči socialne in druge programe, uporablja pa tudi posebne prijeme, kot je "kreativno" računovodstvo in jemanje denarja lokalnim oblastem, ki že napovedujejo tožbe. Socialni programi Kalifornije sicer niso povsem odpravljeni, vendar pa bodo drastično skrčeni za skupaj 15,6 milijarde dolarjev. Okrog štiri milijarde dolarjev naj bi se v državni proračun steklo od prodaje državnega premoženja, dve milijardi od lokalnih oblasti, sicer le kot izposoja, in tri milijarde naj bi privarčevali s "kreativnim" računovodstvom. To med drugim pomeni, da bodo državnim uslužbencem dali plače 1. julija 2010 name- sto 30. junija 2010, torej v novem proračunskem letu, ki se začne s tem datumom. S tem bodo letos prihranili 1,2 milijarde dolarjev. Schwarzenegger je med drugim hotel tudi odpraviti program zdravstvenega zavarovanja za 930.000 revnih otrok Kalifornije, kar mu ni uspelo. Zdravstveni program za reveže bo sicer ostal brez 1,3 milijarde dolarjev, osnovne in višje šole bodo ostale brez šestih, univerze pa brez treh milijard. Za 1,2 milijarde dolarjev bodo zmanjšali sredstva za državne zapore, ki se že tako ali tako ubadajo s katastrofalno prenapolnjenostjo. Zaradi krčenja bodo pač kriminalce izpuščali na prostost malce prej in jim dovolili, da kazen prestajajo doma v hišnem priporu. Po novem naj bi tudi več ljudi dejansko izpustili iz zapora, ne pa pogojno. Kalifornija je doslej iz zapora izpuščala ljudi le pogojno, kar pomeni, da je vsak najmanjši prekršek pomenil avtomatično pot nazaj v zapor. (STA) RUSIJA - Teden po Estremirovi Našli mrtvega borca za človekove pravice Andreja Kulagina MOSKVA - Na severozahodu Rusije so našli truplo ruskega borca za človekove pravice Andreja Kulagina, potem ko so ga pogrešali dva meseca, je včeraj sporočila ruska nevladna organizacija za človekove pravice Spravedlivost (Pravica), za katero je delal. Ku-lagin je preučeval kršitve človekovih pravic v zaporih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kulagina so pogrešali od 14. maja, njegovo truplo pa so našli 10. julija v peskokopu blizu kraja Petrozavodsk, prestolnice ruske republike Karelija, je za AFP povedal vodja nevladne organizacije Andrej Stolbunov. Nevladna organizacija Pravica preučuje korupcijo in nudi pravno pomoč posameznikom. Lokalna policija je potrdila najdbo trupla, niso pa mogli potrditi, da gre za osebo, ki je delala za nevladno organizacijo. Po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax naj bi imel Kulagin policijski dosje zaradi huliganstva. Do novice o smrti še enega borca za človekove pravice v Rusiji prihaja teden dni po umoru vidne ruske borke za človekove pravice v Čečeniji Natalije Estemirove, ki so jo le nekaj ur pred tem ugrabili v Groznem. To meče dodatne sence na sedanje ruske oblasti. (STA) IZRAEL - Sporna poteza Liberman na izraelska veleposlaništva poslal slike muftija s Hitlerjem JERUZALEM - Izraelski zunanji minister Avigdor Liberman se je v nasprotju z mnenjem profesionalnih diplomatov odločil, da bo na vsa izraelska veleposlaništva v tujini poslal sliko, ki prikazuje srečanje nekdanjega velikega muftija Jeruzalema Mohameda Amina al Huseinija s Hitlerjem leta 1941. Mufti se je takrat s Hitlerjem dogovoril, da bodo nacisti po zavzetju Palestine to deželo očistili Judov. Liberman naj bi želel z omenjeno sliko predvsem spraviti v zadrego ameriškega predsednika Baracka Obamo, ker ta od Izraela zahteva ustavitev gradnje in judovskega naseljevanja v vzhodnem Jeruzalemu. "Minister želi, da bi ves svet poznal dejstva," je dejala Li-bermanova tiskovna predstavnica Sivan Raviv, ki je ob tem potrdila namere vodje izraelske diplomacije, o čemer so najprej pisali izraelski mediji. Izraelski diplomati so Libermanovo odločitev o pošiljanju omenjene slike po svetu označili za "avtogol". Ta odločitev naj bi namreč vzbujala vtis, da se Izrael izogiba resnični problematiki judovskega naseljevanja in statusa Jeruzalema. Mufti Huseini je v času britanska mandatne Palestine razpihoval sovraštvo arabskega prebivalstva do prihajajočih Judov. Leta 1936 je bil na čelu upora, ki ga je Britancem dokončno uspelo poraziti šele leta 1939. Neposredna posledica upora je bila ustavitev naseljevanja Judov iz Evrope. Leta 1941 je veliki mufti pobegnil v Nemčijo in Hitlerju ponudil sodelovanje. Na Hrvaškem je privolil v oblikovanje bošnjaško-muslimanske divizije SS s 120.000 prostovoljci z imenom Handžar. Leta 1945 je pobegnil iz Berlina, leta 1948 pa je v Kairu v izgnanstvu ustanovil "arabsko vlado Palestine". (STA) 1 6 Četrtek, 23. julija 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu Goriški občinski odbor je na torkovem zasedanju odobril preliminarni načrt za obnovo najbolj zanemarjenih cest in pločnikov v mestnem središču in okolici. Projekt, ki ga je uprava preko javne dražbe že lani oktobra zaupala navezi med podjetjem Tecnoprogetti in studiom inženirja Bruna Crocettija, predvideva različne posege v šestnajstih ulicah, za katere bodo skupno odšteli 1.800.000 evrov. Denar za vzdrževalna dela bo priskrbela občina, ki bo v ta namen najela posojilo. Zdaj sta na vrsti še dokončni in izvršni načrt, sledil pa bo razpis javne dražbe. Dela, ki bodo potekala v različnih fazah, naj bi se začela že februarja 2010, dokončana pa bodo v največ 180 dneh oz. šestih mesecih. Načrtovalci so pri izdelavi projekta upoštevali predvsem stanje goriških cest, na katerih je promet gostejši in na obrabljenost katerih so že opozorili rajonski sveti. Nato so v poštev vzeli tudi stanje pločnikov in možnost vzporedne obnove vodovoda, plinskih cevi in električne napeljave na nekaterih cestah. Pri obnovi pločnikov bodo upoštevali tudi potrebo po odpravljanju arhitektonskih pregrad ter morebitno prisotnost dreves, grmov in gredic. Kot rečeno, bo v projekt obnove vključenih šestnajst ulic. V ulici Don Bosco bodo preuredili cestišče in pločnik na obeh straneh, v ulicah Corsica, Formica in Rafut pa bodo obnovili le cesto. V ulici Favetti bodo obnovili cesto ter pločnik na desni strani (v smeri ulice Formica), v ulicah Giustiniani in Ku-gy pa bodo obnovili cesto in popravili pločnik. V ulici San Michele v Štandre-žu bodo obnovili cestišče, podrli obstoječ pločnik in zgradili novega (na strani ulic Timavo in Abetti), v ulici Di Manzano pa bodo obnovili odsek ceste med ulicama Donizetti in Ariosto. Cesto in pločnik bodo obnovili tudi v ulici Ca-dorna in v ulici Diaz, kjer bodo ponovno pretlakovali cesto s porfirnimi ploščicami. V ulici Duca DAosta bodo obnovili cesto, pločnik in gredice, v ulici Brass cesto in pločnik na strani parka. V ulici Alviano bodo namesto asfaltnega pločnika zgradili kamnitega, obnovili pa bodo tudi cesto. V ulici Codelli in v ulici Petrarca bodo preuredili tako pločnike kot cestišče. (Ale) Pločnik bodo obnovili tudi v ulici San Michele v Štandrežu bumbaca GORICA - Sklepa pokrajinskega in občinskega odbora Vložili prošnje za financiranje projektov za rabo slovenščine v javni upravi Goriški pokrajinski in občinski odbor sta na zadnjem zasedanju sprejela sklep, ki predvideva vložitev prošenj po financiranju projektov, povezanih z rabo slovenščine v javni upravi. Goriška občina bo za leto 2009 na podlagi zaščitnega zakona 38/2001 naslovila na deželo Furlanijo-Julijsko krajino prošnjo po dodelitvi 44.500 evrov, goriška pokrajina pa prošnjo po dodelitvi 95.600 evrov. »Gre za prvo prošnjo po sredstvih za rabo slovenščine v javni upravi, ki jo vlagamo na podlagi zakona 38/01. Postopek za vložitev prošenj je določil pravilnik, ki ga je predsednik dežele odobril 19. junija,« je pojasnil pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Goriška pokrajina bo na deželo Furlanijo-Julijsko krajino naslovila prošnjo po financiranju šestih projektov. Prvi predvideva zaposlitev dodatnega funkcionarja profila D v slovenskem je- zikovnem uradu. Z 42.000 evri bi pokrajina krila enoletno pogodbo za prevajalca in tolmača, ki bi delal s polnim urnikom. »Glede na breme dela, ki ga ima jezikovni urad, bo ta pomoč dobrodošla,« je povedal Marinčič. Pokrajina je vprašala tudi za 15.000 evrov, ki bodo namenjeni tečajem slovenščine za uslužbence pokrajine. Priredili bodo za-četniški in nadaljevalni tečaj ter laboratorij za tehnično in upravno terminologijo, ki bo namenjen slovensko govorečim uslužbencem. 6.000 evrov bodo vložili v projekt za izpopolnjevanje osebja, ki dela na jezikovnem okencu pokrajine - povabili bodo tudi uslužbence manjših občin -, 10.000 evrov pa bodo namenili tolmačenju na posvetih in ob drugih priložnostih. Ista vsota bo služila za prevajanje dokumentacije in drugega gradiva, 18.600 evrov pa bodo ne nazadnje uporabili za uradne obja- ve na slovenskih časopisih. Goriška občina, kot je pojasnil pristojni odbornik Stefano Ceretta, pa bo zaprosila za financiranje dveh projektov. Pri prvem projektu gre za zaposlitev slovenskega prevajalca in tolmača, ki omogoča občanom slovenske narodnosti komuniciranje z javno upravo v materinem jeziku, prevaja dokumente in tolmači na čezmejnih srečanjih, posvetih in vseh drugih priložnostih, kjer so potrebne prevajalske usluge. Za slovenskega prevajalca je predvidena enoletna pogodba, projektu pa bo namenjenih 35.500 evrov. Drugi projekt predvideva organizacijo tečaja slovenščine za uslužbence občine, ki so na primer zaposleni v matičnem uradu, uradu za stike z javnostmi, sedežu mestnih redarjev, itd. Z 9.000 evri bi priredili dva tečaja, enega za začetnike in enega za nadaljevalno stopnjo. (Ale) GORICA - Občinski odbor odobril 1.800.000 evrov vreden preliminarni načrt Luknjaste ceste in pločnike čaka lepotni poseg V več fazah bodo obnovili šestnajst ulic - Upoštevali bodo potrebo po odpravljanju arhitektonskih pregrad Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Izletniki, ki so se prijavili za potovanje v Kanado prosimo, da poravnajo tretji obrok potovanja direktno pri agenciji Aurora v Trstu, Ul.Milano, 20. Izletnike, ki so se udeležili letošnjih potovanj v organizaciji agencije Aurora obveščamo, da bo letošnje srečanje udeležencev danes od 19.30 dalje v prostorih Tržaškega pomorskega kluba »Sirena« v Barkovljah, Miramarski drevored, 32. Izmenjali si bomo slike, obujali prijetne spomine in ob kozarčku načrtovali nove pobude. Dobrodošla bodo predvajanja filmov, za primerno vskladitev le teh so »snemalci« naprošeni da pokličejo agencijo. Kevinova zadnja pot V Doberdobu so včeraj pospremili na zadnjo pot 17-letnega Kevina Ponzetto, ki se je 16. julija smrtno ponesrečil med vožnjo s svojim motorjem pri Devetakih. Pogreba se je udeležilo ogromno domačinov in prebivalcev sosednjih vasi; veliko je bilo mladih, ki so se s solzami v očeh zadnjič poslovili od svojega nesrečnega prijatelja. Pogrebni obred je daroval župnik Ambrož Kodelja, med mašo je pel domači cerkveni pevski zbor. Usodni korak Žalosten dogodek je včeraj pretresel Dol. V dopoldanskih urah so našli truplo 42-letnega domačina, ki se je nekaj ur prej odločil za usodni korak. Na kraju so posredovali karabinjerji. Pogrešajo 38-letnico V Goriških Brdih pogrešajo 38-letno Antonijo Klinec iz Gonjač. Z avtomobilom tipa Renault twin-go svetlo zelene barve z registrskimi številkami GO K8-711 se je v nedeljo popoldan odpeljala neznano kam. Nazadnje je izginula ženska nosila rdečo majico s kratkimi rokavi in bele hlače, sporočajo iz policijske uprave Nova Gorica. Policisti prosijo vse, ki bi pogrešano ali njeno vozilo opazili oz. kaj vedeli o njenem izginotju, da o tem takoj obvestijo najbližjo policijsko postajo. Prav tako lahko pokličejo na številko 113 ali na anonimni telefon policije 0801200. NOVA GORICA - Usoda kromberških obratov družbe Mip Odločitev o najemu bo znana prihodnji teden Za šestmesečni najem, ki ga dovoljuje zakonodaja, so se zanimale družbe Panvita, Mig in Krismit Po napovedih stečajnega upravitelja Mipa Miroslava Benedejčiča naj bi bilo včeraj znano, ali bo tudi Mipov obrat v Kromberku pri Novi Gorici končal v polletnem najemu. Benedejčič je bil včeraj odsoten, izjave treh zainteresiranih družb pa kažejo, da je odločitev preložena na prihodnji teden. Potem ko je Benedejčič pretekli teden kot najemnika Mipovega obrata v Tolminu izbral mariborsko tovarno mesnih izdelkov Košaki, je napovedal, da bo predvidoma do včeraj znana tudi usoda kromberških proizvodnih zmogljivosti. Za šestmesečni najem, ki ga dovoljuje zakonodaja, so se zanimale družbe Panvita, Mig, ki jo je ustanovila skupina 20 nekdaj zaposlenih v Mipu in drugih posameznikov, ter Krismit z nekdanjim direktorjem Mipa Srečkom Tratnikom. Benedejčič je tri družbe pozval, naj oblikujejo skupno ponudbo. »Ločeno smo se pogovarjali tako s Panvito kot z družbo Krismit. Trenutno pripravljamo pismo o nameri,« je za STA povedal družbenik Miga Gregor Veličkov. Ker sta obe družbi finančno močnejši od Miga, sami pa imajo tehnološko znanje in že zbrane ljudi, potrebne za zagon proizvodnje, so pripravljeni sodelovati. »Za nas ni nujno, da imamo mi Mip v najemu, pomemben nam je vnovičen zagon proizvodnje,« je pojasnil. Sicer pa so v Migu, če se preostali družbi ne uspeta dogovoriti s stečajnim upraviteljem, pod istimi pogoji tudi sami pripravljeni najeti Mipovo proizvodnjo. Na vprašanje, ali so na po- sel pripravljeni, tudi če ne bodo mogli najeti Mipove blagovne znamke - po besedah Benedejčiča bo le predmet prodaje, ne pa najema -, je Veličkov dejal, da še ni vse »čisto jasno«, glede tega pa imajo tudi »druge pogovore«. V Migu pričakujejo, da bo odločitev o najemu in najemniku kromberških obratov znana prihodnji teden, podobno pa razmišljajo tudi v Panviti. »V prihodnjem tednu bomo pripeljali stvar do konca, če jo bomo,« je za STA povedal predsednik uprave Panvitine družbe Mesna industrija Radgona Peter Polanič. Po njegovih besedah Panvito zanima najem le okoli 85 odstotkov Mipovih krom-berških zmogljivosti. Če Mipove blagovne znamke ni mogoče najeti, družbe Krismit najem Mipove proizvodnje v Kromber-ku ne zanima, pa je povedal Tratnik. Ob oddaji ponudbe stečajnemu upravitelju niso vedeli, da blagovne znamke ne bo mogoče najeti, kar zdaj pod vprašaj postavlja uresničevanje zastavljenega projekta oživitve proizvodnje. Sicer pa Tratnik v celotni Mipovi zgodbi pogreša aktivnejšo udeležbo lokalne skupnosti, predvsem pri ohranjanju delovnih mest in reševanju stisk delavcev. Medtem pa je stečajni upravitelj Mipov obrat v Tolminu v najem oddal družbi Košaki, ki namerava sredi avgusta znova pognati proizvodnjo in zaposliti do 20 ljudi. Pogodbe še niso podpisali, a to naj bi se zgodilo v prihodnjem tednu, je povedal predsednik uprave družbe Košaki Bojan Rus. (sta) TRŽIČ - Včeraj popoldne na avtocesti pri Moščenicah Avto trčil v tovornjak 77-letnega Tržačana s helikopterjem prepeljali na zdravljenje na Katinaro Na avtocesti A4, poldrugi kilometer pred cestninsko postajo pri Moščenicah je včeraj pozno popoldne prišlo do prometne nesreče, v kateri se je huje poškodoval 77-letni Tržačan. Moški, ki je bil namenjen proti Trstu, je s svojim vozilom znamke Jaguar trčil v tovornjak, ki je vozil pred njim. Dinamiko nesreče preiskuje prometna policije, vendar zgleda, da 77-letnik ni opazil, kako je tovornjak upočasnil svojo vožnjo zaradi bližanja cestninske postaje. Na kraju nesreče je nemudoma posredovalo osebje rešilne službe 118, ki je s pomočjo gasilcev izvleklo poškodovanca iz avtomobila. Ker je bilo zdravstveno stanje moškega hudo, so ga s helikopterjem prepeljali v katinatsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo v oddelku za intenzivno nego. Po razpoložljivih podatkih moški naj ne bi bil v smrtni nevarnosti. Takoj po nesreči se je na avtocesti ustvarila dolga kolona vozil, saj je bilo najprej treba odpeljati poškodovani avtomobil in tovornjak, zatem pa so gasilci očistili cestišče, po katerem se je izlilo motorno olje. Prizorišče nesreče pri Moščenicah altran / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. julija 2009 13 GORICA - Ameriški scenarist, režiser in kritik Paul Schrader gost festivala Amidei »Dramatične vsebine dobimo zgolj na satelitski televiziji« Trenutno piše scenarija za Bollywood in za mehiški akcijski film Gorico je včeraj obiskal ameriški režiser, scenarist in filmski kritik Paul Schrader, ki so mu na festivalu za nagrado Sergio Amidei izročili priznanje za življenjsko delo. Dopoldne sta ga sprejela predsednik festivala Nereo Battello in župan Ettore Romoli, ki je častnemu gostu izročil srebrni mestni pečat. Battello je med drugim prestižnemu gostu voščil vse najboljše, saj je ravno včeraj Schrader praznoval 62. rojstni dan. Med obiskom občinske palače je Shrader postal pred poslikavami Italica Brassa, povedal pa je tudi, da je pred prihodom v Gorico prebral Hemingwayeva dela o prvi svetovni vojni. Na občini so zato gostu podarili še katalog razstave, na kateri so bila na ogled likovna dela, ki jih je Brass posvetil prvi svetovni vojni. Sinoči so v okviru festivala predvajali - pre-mierno za Italijo - film Adam Rassurected, ki ga je Schrader predstavil na berlinskem festivalu, medtem ko je dopoldne ugledni gost odgovarjal na vprašanja novinarjev. Vi ste kritik, režiser in scenarist. Kako se lahko te vloge prepletajo? Rodil sem se kot novinar in kritik. Žal pa v filmski industriji ni mogoče biti hkrati kritik in režiser, saj srečaš preveč velikih egov in preveč občutljivih kož. Režije sem se lotil, ker sem želel zadovoljiti svojim psihološkim potrebam in to sem lahko storil le s tem, da sem se zatekel v fikcijo. V filmu Taxi Driver sem na primer ustvaril lik, ki je odseval žival, ki sem jo čutil v sebi. Spomnim se besed iz filma: Konji, stavbe in politiki postanejo pomembni, ko dolgo trajajo. V filmu smo tako imeli politika, ki je dolgo na sceni, tisočletni grad, tretja naloga pa je ostala meni. Napisali ste knjigo o avtorjih, ki obravnavajo transcendentalne tematike. Mislite, da je to dandanes še možno prikazati? Tovrstni režiserji so redek pojav. Dober režiser definira spiritualnost, a mora obrniti hrbet vsemu, kar lahko film da umetniškega. Film mora imeti gibanje, zato se mu v angleščini pravi movie, in empatijo. Ko tega ni, ni več komercialen. O tem sem veliko pisal, ker imam za seboj verske študije, toda spiritualnost je vlak, na katerega sam nisem nikdar stopil in mislim, da tudi v bodoče ne bom na nivoju, da bi to storil. V filmu Adam Ressurected ponovno nastopi močni moški lik. Kako bi ga umestili med like, ki ste jih prikazali do sedaj? Film je nastal po izraelskem romanu, ki opisuje holokavst. Nikdar nisem mislil, da bi se lahko ukvarjal s to tematiko, najprej, ker nisem jud, ob tem tudi, ker je bilo o tem posnetih že mnogo filmov. Moj film pa ni nastal po resnični zgodbi, saj pripoveduje zgod- GORICA - Razstava Sonce miru afriško in brazilsko V ponedeljek, 27. julija 2009, ob 11. uri bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici odprtje razstave »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena tako afriškim kot brazilskim otrokom iz fa-vel Ria de Janeiera. Na razstavi sodelujejo namreč tudi trije afriški likovni umetniki Ade, Mika in Mali. Razstava sodi v okvir raznih pobud, s katerimi se bodo na Goriškem spomnili na 6. in 9. avgusta leta 1945, ko sta atomski bombi uničili japonski mesti Hirošima in Nagasaki. Razstavo »Sonce miru« prireja Kulturni dom v sodelovanju s kulturno zadrugo Maja, z Dijaškim domom Simon Gregorčič, s športnim združenjem Dom, goriškim Združenjem darovalcev organov ADO in združenjem Ar-cobaleno iz Gorice; pobudi zagotavlja prispevek Fundacije Goriške hranilnice, medtem ko so njeni pokrovitelji SKGZ, goriška občina in pokrajina. Razstava bo odprta do 31. avgusta od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro. bo o moškem, ki je v norišnici. Preživel je lager, kjer so ga vzgojili kakor psa. V norišnici sreča dečka, ki je bil vzgojen na isti način. Prepoznata se in se vzljubita. Na začetku 70. let let ste se družili v Hollywoodskih vilah. Ste se ustvarjalci takrat zavedali, kateri bo vaš doprinos sedmi umetnosti? Bili smo prva generacija, ki je izhajala iz filmskih šol. Zavedali smo se, da se po vsem svetu dogajajo revolucije: spolna, drog, civilnih pravic. Ker smo vedeli, kaj se dogaja, smo se zavedali, da bomo to ove-kovečili. Odgovor bi pa lahko bil tudi nika-len, saj nismo vedeli, da se bo to obdobje končalo. Satelitske televizije so ponovno ovrednotile scenarije, potem ko je to v Hollywoodu šlo v ozadje. Ste kdaj pomislili, da bi režirali katero izmed teh serij? Kar mi poznamo kot film, je umetnost 20. stoletja. Danes pa filma z dramatičnimi vsebinami ni mogoče snemati iz komercialnih razlogov. Dramatične vsebine so se preselile na satelitske televizije, ki so tako postale telovadnica za dobre scenariste. Na televizijo sem pomislil, vem pa, da bi se ji moral stoodstotno posvetiti, kar mi zaenkrat ne ustreza. Moji bodoči načrti so scenarij, ki sem ga že prodal, ter scenarija za Bollywood in za akcijski film v Mehiki. S tem se skušam prilagoditi ekonomskim spremembam. Konec koncev pa bi se morda res moral posvetiti televizijskim serijam. Tjaša Dornik Paul Schrader med sprejemom na goriškem županstvu bumbaca GORICA - Danes na festivalu za nagrado Amidei Dopoldne otroški pogled na vojno, pod večer klepet o neodvisnih filmih Po obisku velikega režiserja, scenarista in kritika Paula Schraderja, ki so mu sinoči podelili nagrado za življenjsko delo, se bo današnji program pričel ob 9.30 v Hiši filma. V okviru retrospektive, posvečene otroškim pogledom na vojno, bodo predvajali film »Dottor Korczak«, katerega scenarij je leta 1990 podpisala Agniesz-ka Holland, režijo pa Andrej Wajda. Ob 11.30 bo na vrsti film »L'allievo« Bryana Singerja. Popoldanske projekcije se bodo začele ob 14. uri, ko bo v okviru niza, namenjenega neodvisnim filmom, na sporedu film »Dall'altra parte del mare«. Scenarij je podpisa- la Monica Rapetti, režijo pa Jean Sar-to, ki bo film osebno predstavil publiki ob glavnem igralcu Vitalianu Trevisa-nu. Z nizom »Spazio off« se bo festival nadaljeval ob 16. uri, ko bo na vrsto prišel celovečerec Federica Rizza »Fu-ga dal call center«. Režiser bo pred predvajanjem predstavil film. Nadvse zanimiva bo okrogla miza, ki bo ob 18. uri na Travniku. O neodvisnih filmih bodo pod vodstvom profesorja Roya Menarinija spregovorili režiserja Federico Rizzo in Jean Sarto ter igralec Vitaliano Tre-visan. Menarini je v okviru festivala Amidei neodvisnim filmom posvetil knjigo z naslovom »Italiana off. Pra-tiche e poetiche del cinema italiano«, ki jo je založila Transmedia. Večer v parku vile Coronini se bo pričel ob 21. uri, ko bodo predvajali kratkometražec »A chi e gia morto e a chi sta per morire«, katerega scenarij in režijo podpisuje Fulvio Pepe. Sledila bo projekcija celovečerca, ki se poteguje za glavno nagrado Amidei »Stella« Sylviee Verheydee. Opolnoči se bo dogajanje preselilo v Hišo filma, kjer bodo predvajali film »Affliction«, ki ga je Paul Schrader režiral leta 1997 in mu podpisal tudi scenarij. (td) GORICA - Kriza Milijon ur dopolnilne blagajne za delavce V prvi polovici letošnjega leta je število ur dopolnilne blagajne v goriški pokrajini preseglo milijon. »Podatek lahko beremo tudi drugače. En milijon ur krije dopolnilno blagajno 360 delavcev, ki so zaposleni s polnim urnikom,« je pojasnil Marco Cantalupi uslužbenec deželne agencije za delo, ki je izvedla zadnjo študijo o ekonomiji in trgu dela v goriški pokrajini. Iz le-te izhaja, da je med decembrom in marcem zaradi gospodarske krize na Goriškem »izginilo« čez tisoč delovnih mest; ob tem podatki kažejo, da je bilo med januarjem in marcem letos vključenih v sezname odpuščenih delavcev približno 350 oseb, v istem obdobju lani pa jih je bilo 209. Zelo visoko število ur redne dopolnilne blagajne (350.000) je v prvem trimesečju letošnjega leta dosegel mehanski sektor, v gradbeništvu pa jih je bilo 130.000. Ponovno se je povišalo število ur dopolnilne blagajne v prevoznem sektorju (64.000), lesnem sektorju (25.000) in prehrambenem sektorju (19.000). Med odpuščenimi je bilo največ moških (248), število odpuščenih tujcev pa se je v primerjavi s prvim trimesečjem 2008 potrojilo (153). Največ odpuščenih ima med 30 in 54 let. Obsojeni žena in morilci direktorja INPDAP Sodnik Andrea Odoardo Comez je ob koncu procesa po skrajšanem postopku včeraj obsodil soudeležene pri umoru direktorja goriškega zavoda INPDAP Eriberta Lorenzettija, ki so ga 16. oktobra lani našli mrtvega na njegovem domu v Turjaku s prerezanim vratom. Na 16 let zapora je bil obsojen Lorenzettijev sosed Fation Re-xepi, ki je umor izvršil, na 12 let njegova partnerica Rosa Ram-betti, ki je pri zločinu sodelovala, na 8 let zapora pa Loren-zettijeva žena Giuliana De Ni-gris, ki je umor naročila. Javni tožilec je za Rexepija in Ram-bettijevo zahteval 30 let zapora, za De Nigrisovo pa 9 let in 4 mesece zapora. PEVMA - Štiridnevno praznovanje vaške zavetnice sv. Ane Pester in slavnosten konec tedna Danes predstavitev knjige o prvi medicinski sestri na Slovenskem Angeli Boškin - Jutri odprtje športnega igrišča V Pevmi se mrzlično pripravljajo na slavnostno odprtje novega šport-no-rekreacijskega središča, o katerem vaščani sanjajo že preko dvajset let. Na začetku je načrt predvideval, da bo podoben objekt zrasel na robu gozda za nekdanjo prosvetno dvorano v Pevmi, kasneje pa so se domačini ogreli za veliko bolj primeren prostor na travniku nekdanjega župnišča. Stavba bivšega župnišča je med tem časom postala tudi sedež krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje. Izbiro prostora je narekovala tudi bližina šole in dobršen del že obstoječe infrastrukture - električna in vodna napeljava, greznice. Poleg tega je prostor ograjen deloma z mrežo in deloma z visokim zidom, kar objektu daje tudi določeno stopnjo varnosti in izgled urejenega športnega objekta. Na vrtu se je nahajala tudi razvalina nekdanje lope, ki je v prvih letih po 1. svetovni vojni služila kot kapelica. Iz te lope je zrasla stavba, v kateri bodo slačilnice, sanitarije in kurilnica za to- plo vodo. Na bivšem vrtu je nastala dokaj velika cementna plošča, na kateri bodo mladi pridobivali in izpopolnjevali znanje odbojke, košarke, kotalkanja in drugih športnih in rekreacijskih panog. Obenem bo objekt primeren tudi za vaške praznike in za razne kulturne prireditve, saj so ob plošči zgradili tudi večji oder. Skratka, objekt, ki bo žal uporaben samo v toplejših mesecih, bo nadoknadil marsikatero vrzel v športni in kulturni ponudbi v vaseh na desnem bregu Soče. Odprtje objekta bo sovpadalo z vsakoletnim praznovanjem pevmske zavetnice sv. Ane. Praznovanje se bo pričelo danes s kulturnim večerom, ki ga bodo priredili na prostoru med cerkvijo in bivšim župniščem; v primeru slabega vremena bo prireditev v cerkvi. Predstavili namreč knjigo o Angeli Boškin, znani Pevmčanki, ki je že na začetku prejšnjega stoletja postala prva šolana medicinska sestra na Slovenskem. Knjigo z naslovom Ži- vljenje in delo Angele Boškin je napisala mlada Andreja Korenčan iz Na-klega pri Kranju, ki je tudi sama diplomirana medicinska sestra. Prisotni bodo tudi daljni sorodniki Angele Bo-škin in ljudje, ki si prizadevajo, da bi spomin nanjo ne tonil v pozabo. Knjigo je izdala Goriška Mohorjeva družba. Predstavitev bo ob 20.30 uri, sledila bo projekcija filma-dokumen-tarca o Angeli Boškin. Za glasbeno kuliso bodo poskrbeli gojenci Glasbene šole Emil Komel iz Gorice. Višek štiridnevnega praznovanja bo jutri, ko bo na programu slavnostno odprtje središča. Ob 19. uri bo prerez traku na glavnem vhodu v objekt, ves nadaljnji program pa bo potekal na igrišču. Na sporedu bodo govori oblasti in krajevnih organizacij. Sledila bosta nastop otrok iz osnovne šole in prikaz nekaterih športnih panog. Nastopile bodo kotalkarice društva Vipava s Peči in mladi košarkarji goriškega Doma. Sledilo bo krajše odbojkarsko srečanje med domačim Našim praporjem in goriško Olympio. Za praznično vzdušje bo poskrbel glasbeni ansambel Mački. Na voljo bodo kioski s pijačo in jedačo. Sobota, 25. julija, bo prvenstveno namenjena mladim, ki jih bo v Pev-mo priklical rock koncert. Nastopile bodo skupine Simplex, U-Kop, Kana-lje in Maff. V nedeljo, 26. julija, ob 9. uri bo maša z birmo in procesijo, ob 20.30 pa bosta na voljo kulturni večer s komedijo Čudna bolezen v izvedbi dramske skupine prosvetnega društva Štan-drež in nagrajevanje natečaja V domačem vrtu cvetijo. Na ogled bo tudi razstava fotografij in dia posnetkov o cvetličnih kotičkih. V slučaju slabega vremena bo prireditev na sedežu kulturnega društva Sabotin v Štma-vru. Vse dni praznovanje bo na ogled fotografska in dokumentarna razstava o gradnji igrišča v Pevmi; v eni od sob od bivšega župnišča bo svoje lesene skulpture razstavil Slavko Pahor z Oslavja. (vip) 14 Četrtek, 23. julija 2009 GORIŠKI PROSTOR / Doberdobski upokojenci ob jezeru Maggiore V začetku junija so se upokojenci iz doberdobske občine odpravili na tridnevni izlet k jezeru Maggiore. Petdesetč-lanska skupina si je po dopoldanski vožnji ogledala Arono in spomenik, posvečen sv. Karlu Boromejskemu, nato pa so obiskali kraj Pallanza z znamenitim botaničnim vrtom. Naslednji dan je bil na sporedu izlet z ladjo do otokov Bella, Pescatori in Madre, kjer so si ogledali palačo družine Borromeo. Močan naliv je zatem izletnikom skvaril ogled mesteca Stresa, muhasto vreme pa jih je spremljalo tudi zadnji dan izleta, ko so jezero Maggiore zapustili sredi močne nevihte. Med potjo proti domu so si ogledali še kraj Sotto il Monte, kjer se je rodil papež Janez XXIII in kjer se je med kosilom ponovno vlil dež. K sreči so bili izletniki že pod streho in tako se ni nihče premočil. Vreme letos do-berdobskim izletnikom ni bilo naklonjeno, bo boljše prihodnje leto, so zato ugotavljali pred povratkom domov. Pleskovič o svetovni gospodarski krizi Krožek Anton Gregorčič in Slovensko deželno gospodarsko združenje Gorica v sodelovanju s Slovikom prirejajo srečanje z Borisom Pleskovičem, vodjo oddelka za pomoč državam v razvoju pri Svetovni banki v Washingto-nu, ki bo govoril o svetovni gospodarski krizi in možnimi rešitvami. Na srečanju, ki bo v torek, 28. julija, ob 19. uri v KB Centru na korzu Italia v Gorici, bosta sodelovala Marjan Terpin, predsednik krožka Anton Gregorčič, in Karlo Devetak, predsednik goriškega SDGZ-ja. V Turjaku kitarist skupine Europe V okviru mladinskega glasbenega festivala Musiche di sconfine bo danes ob 20. uri na prireditvenem prostoru v Turjaku nastopil švedski kitarist Lee Marcello, sicer nekdanji član svetovno znane skupine Europe. Na odru ga bo spremljal Vinnie Moore, kitarist skupine Ufo, ki je pred leti igral skupaj z Alicejem Cooperjem. Večer bo sklenil tržaški metal bend Sinestesia. V Doberdobu predstavitev Sidra V občinskem parku v Doberdobu bo jutri ob 20.30 predstavitev novoustanovljenega navtičnega-športnega društva Sidro. Na srečanju bodo dobrodošli člani, domačini, simpatizerji in ljubitelji navtičnih dejavnosti. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.45 -21.30 »Harry Potter e il principe mezzosangue«. Dvorana 2: Rezervirana za Nagrado Amidei. Dvorana 3: Rezervirana za Nagrado Amidei. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Harry Potter e il principe mezzo-sangue«. Dvorana 2: 16.00 - 18.45 - 21.30 »Harry Potter e il principe mezzosangue«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Garage«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Set-timo cielo«. Dvorana 5: 17.40 - 20.30 »Transformers - La vendetta del caduto«. il Razstave GORIŠKI MUZEJ KROMBERK - NOVA GORICA (Grajska cesta 1, Kromberk) obvešča, da so muzejske zbirke Goriškega muzeja odprte s poletnim urnikom: muzejska zbirka grad Krom-berk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja in prazniki od 13. do 19. ure; muzejska zbirka Sv. Gora je zaprta zaradi obnovitvenih del; muzejska zbirka grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja in prazniki od 10. do 18. ure; muzejska zbirka Kolodvor od ponedeljka do petka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika; informacije in najave na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 0038653359811). KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici prireja prodajno razstavo »Stampantica Estate 2009« od petka, 24. julija, do sobote, 29. avgusta, od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 od torka do sobote. V BARU »LA CICCHETTERIA« v ul. Petrarca 1 v Gorici go do 17. avgusta na ogled razstava fotografskega materiala iz publikacije »Architettura goriziana negli anni del Liberty«. V GOSTILNI »AI TRE AMICI« v ul. Oberdan v Gorici bo do 17. avgusta na ogled fotografska razstava Giglio-le Colausig in Tullia Marege z naslovom »Elaborazioni«. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava o likovnih odmevih Koncerti H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so začasne pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol vseh vrst in stopenj v goriški pokrajini objavljene na oglasni deski pokrajinskega šolskega urada v ul. Rismondo, 6 v Gorici. Rok za morebitne ugovore je pet dni, do vključno 27. julija. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča prijavljenim za izlet v Spilimbergo, ki bo v soboto, 1. avgusta, da bo prvi avtobus odpeljal iz Doberdoba izpred cerkve ob 7.30, nato s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu pred cerkvijo. Drugi avtobus bo odpotoval prav tako ob 7.30 iz Gorice od trga Medaglie d'oro - ul. Catterini, nato s postanki pri vagi - pri pevmskem mostu, v Pod-gori pri športni palači ter v Štandrežu pri cerkvi. Priporoča se točnost! SPDG obvešča udeležence izleta v Dolomite, da bo kombi odpeljal v soboto, 25. julija, ob 6.30 s parkirišča pri Rdeči hiši. □ Obvestila prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mušičevo leto od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V HOTELU LIPA V ŠEMPETRU bodo v petek, 24. julija, ob 20. uri odprli likovno razstavo »Moji pogledi«. Na ogled bodo postavljena likovna dela, ki jih je naslikala Silva Stantič Prinčič. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU, v palači Locatelli, je na ogled razstava Danila Jejčiča in Franca Duga z naslovom »Divergenti affinità«; do 16. avgusta od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 23. avgusta od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT (Delpinova 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava slik Nataše Gregorič; do 1. septembra vsak dan med 10. in 19. uro. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na trgu de Amicis 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Tirelli per il grande cinema«; do 6. septembra od torka do nedelje med 9. in 19. uro, vsako soboto in nedeljo ob 17.30 brezplačni vodeni ogledi. GORIŠKI MUZEJ vabi na glasbena predavanja Glasbeni večeri z vinilnih plošč v amfiteatru ob gradu Kromberk (ob slabem vremenu v grajski veži): v torek, 28. julija, ob 21. uri bo bobnar, pevec, avtor glasbe in tekstopisec Sergej Randelovič predstavil izjemne glasbenike, kot so David Axelrod, Burt Bacharach, Scott Walker (Engel). MED ZVOKI KRAJEV: v sredo, 29. julija, ob 21. uri v cerkvi v Vilešu koncert tria Carlo Pinardi (klarinet), Marina Zuliani (fagot)Marius Bartocci-ni (klavir). V DEŽELNEM AVDITORIJU V GORICI bodo v sodelovanju z gledališčem Giuseppe Verdi iz Trsta uprizorili v četrtek, 30. julija, ob 21. uri opereto »Sogno di un valzer« F. Doermanna in L. Jacobsona, uglasbil Oscar Straus, v izvedbi Orkestra opernega gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta. Pred-prodaja vstopnic (15 evrov) bo potekala pri blagajni avditorija med 17. in 19. uro od 24. do 30. julija (rezen v nedeljo), na prodaj bodo tudi eno uro pred začetkom predstave; informacije na tel. 0481-383380 in na naslov e-pošte teatroverdi@comune.gorizia.it. Goriška Mohorjeva družba vabi na predstavitev knjige avtorice Andreje Korenčan Življenje in delo Angele Boškin prve šolane medicinske sestre na Slovenskem DANES, 23. julija, ob 20.30 v parku ob cerkvi v Pevmi Predstavitev bosta popestrila glasbena točka in predvajanje filma Angela Boškin - Poti k ljudem DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v prihodnjih mesecih do konca leta 2009 izvedlo naslednje dejavnosti: 1. avgusta bo običajni piknik, tokrat povezan z izletom v Spilimbergo za obisk znane šole mozaikov; od 13. do 18. oktobra bo šestdnevni izlet na mandarine, v Med-žugorje in po poti spominov na kraje nekdanje Jugoslavije, tudi iz časa NOB; 25. oktobra bo tradicionalna koncertna revija Starosta mali princ v Kulturnem domu v Gorici, povezana z jutranjo ekskurzijo v Oglej, v sodelovanju s Krut-om; v nedeljo, 8. novembra, bo martinovanje v znani vinski kleti na Dobrovem; v torek, 29. decembra, bo silvestrovanje prav tako v kleti na Dobrovem. Obvestila glede vpisovanja za vsako prireditev bodo objavljena ob pravem času v našem časopisju. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta. KONZORCIJ CCM išče 20 mladih med 18. in 28. letom, ki bodo opravili enoletno civilno službo v okviru projekta BiblioGo! Prošnje je treba na sedežu konzorcija v Ronkah vložiti do ponedeljka, 27. julija. Dokumentacija je na voljo na spletni strani www.ccm.it, informacije pa nudijo tudi na tel. 0481-774844. OBČINA GORICA obvešča, da bodo v juliju in avgustu vsi uradi odprti samo v jutranjih urah med 8.45 in 12. uro, razen urada za elektronske osebne izkaznice, ki bo odprt ob ponedeljkih med 15.15 in 17. uro ter urada za decentralizacijo, ki bo odprt ob ponedeljkih in sredah med 9.30 in 12.30; uradi v centru Lenassi bodo odprti od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, uradi v večnamenskem centru v ul. Baiamonti pa ob ponedeljkih in sredah med 9. in 11. uro; okence za slovensko in furlansko manjšino bo odprto samo ob ponedeljkih med 9. in 12. uro; ob sobotah bo deloval urad za najavo rojstev in smrti pri anagrafskem uradu kot običajno med. 9. in 11. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta za poletni dopust do 31. julija. SKRIVNOSTI USPEŠNEGA NASTOPANJA V JAVNOSTI je dvodnevna delavnica, ki ponuja uporabne, v praksi potrjene pristope za uspešno javno nastopanje. Program je namenjen vodjem oddelkov, organizacij, ustanov, poslovodnim delavcem, zaposlenim v oddelkih za trženje in odnose z javnostmi, samostojnim podjetnikom in vsem, ki pogosto nastopajo ali se pojavljajo v javnosti. Delavnico v organizaciji Slov.I.K.a bo vodila Anita Mirjanič iz Ljubljane. Potekala bo 4. septembra (od 14. do 18. ure) in 5. septembra (od 9. do 13. ure) na Slov.I.K.u v Gorici; informacije na sedežu Slov.I.K.a na korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-530412, e-pošta in-fo@slovik.org). URAD MLADINSKEGA DOMA bo zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta; informacije na tel. 0481-536455. URADI DRUŽBE FILOLOGICA FRIU-LANA v ul. Bellini 3 v Gorici bodo zaprti od do konca avgusta. ZSKD obvešča, da so do 11. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da je čas potrditi vpisnino za novo šolsko leto 2009-10 do petka, 24. julija, na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, v jutranjih urah od 10.00 do 12.00.0d 24. do 28. avgusta 09 bo potekala v Doberdobu poletna delavnica za otroke od 6. do 11. leta starosti. Čas prijave je do ravno tako do 24. julija ter 21. avgusta 2009, v jutranjih urah. ZSŠDI obvešča, da bo do petka, 24. julija, goriški urad zaprt. CIVILNA SLUŽBA: si star/a od 18 do 27 let? Do 27. julija se lahko prijaviš na razpis in za dobo enega leta sodeluješ pri projektu BREZMEJ-NO/SCONFINATAmente. Projekt bo startal v oktobru 2009; informacije v jutranjih urah na sedežu Arci S.C.-Gorica oz. Zveze slovenskih kulturnih društev, tel.334-1520179, 0481-531495, e-pošta gorizia@arci-serviziocivile.it. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, bo zaprta od 27. julija do 12. avgusta. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo prihod z dvotedenskega taborjenja v ponedeljek, 27. julija ob 18.47 na železniški postaji v Sežani. Taborniški srečno! KD SKALA - do 31. julija je v teku moški in ženski amaterski nogometni turnir s pričetkom ob 19.15 na nogometnem igrišču v Gabrjah. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Plisko-vici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri (ne ob 15.30) in zaključi v petek, 28.avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, corso verdi 51/int, tel.: 0481-531495, fax: 0481/550004, e-mail gorica@zskd.org, www.zskd.eu H Prireditve KULTURNI VEČER Z NASLOVOM »MISCIOTO« bo potekal na notranjem dvorišču lokala Hosteria da Giorgio v ul. del Santo 13 v Gorici v petek, 31. julija, ob 20.30. Dario Marangotto bo prebral svoje poezije v goriškem narečju ob glasbeni spremljavi kitarista Fausta Napolitana, ob 20.15 bo za glasbeni uvod poskrbel Alessandro Pertout. 0 Mali oglasi PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913. PRODAM trisobno stanovanje v Štan-drežu, ul. Pasubio, 6 - prvo nadstropje. Dodatne informacije na tel. št. 3496200399. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Gianfranco Violati Tescari (iz Palmanove) v cerkvi sv. Justa in na pokopališču v kraju Ariano nel Polesine pri Rovigu; 10.00, Ema Mugerli vd. Cargnel iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na pokopališče v Ločniku; 10.30, Lino Mendes Ceschia s pokopališča v cerkev Sv. Ignacija, sledila bo upepe-litev. / Četrtek, 23. julija 2009 15 VIDEM - Na stadionu Friuli Danes the Boss Springsteena bo spremljala zasedba E street band - Začetek koncerta ob 20.30 The Boss je ponovno med nami. Tri leta po nastopu v vili Manin bo Bruce Springsteen ponovno zaigral v naši sredi. Za majhno deželo, kot je naša, je to nekaj neverjetnega, a profesionalnost in vztrajnost organizatorjev družbe Azalea, zemljepisna lega FJK in podpora deželne uprave so pripomogli, da bo le teden dni po Madonni videmski stadion Friuli ponovno gostil glasbeni dogodek širše mednarodne razsežnosti. Najmanj 35.000 ljudi se bo nocoj zbralo na koncertu, ki ga ljubitelji rocka in sodobne glasbe nasploh nestrpno pričakujejo. Koncert se bo začel ob 20.30, kar je sicer zgodaj, a ker se bo nastop moral zaključiti pred polnočjo, se - glede na pričakovano dolžino nastopa - ni dalo urediti drugače. Začetek nastopa bo torej še pod soncem, zaključek pa pod zvezdami. Blagajne bodo delovale že od enajstih dalje, na razpolago so še vstopnice za vsa področja. Več kot polovica vstopnic je bila prodana v tujini, kar potrjuje osrednjo lego Furlanije za precej širše območje. Energija in pristnost, ki ju Bruce Springsteen in njegova zasedba E street band podata v približno treh urah koncerta, skoraj nimajo para na svetovni glasbeni sceni. Rocker iz New Jer- seya, ki bo čez slaba dva meseca dopolnil šestdeset let, je najbolj uspešen rockerski kantavtor in si z Dylanom in Joan Baez deli primat najbolj priljubljenega med angažiranimi glasbenimi tekstopi-sci. Bruceova kariera je po obveznih letih igranja in petja z garažnimi in domačimi skupinami zažela solopot daljnega 1973. leta z albumom Ashbury Park in je od takrat nanizala vrsto uspešnih skladb in albumov. Osrednje teme Sprignsteenovega opusa so ostale vedno iste, od življenja preprostih ljudi, do tegob in veselih trenutkov ruralnih in industrijskih predelov, do socialnih tematik in muk današnjega sveta. Politično izpostavljen, je bil lani med vodilnimi umetniki v volilni kampaniji za novega predsednika Barack Obamo. Rock folksinger bo predstavil nekaj skladb z zadnjega albuma, januarja izdanega Working on a Dream, Bru-ceovi koncerti pa so vedno prava neznanka glede izbora skladb, saj poskrbi, da je spored vedno različen. Pravi rockovski spektakel torej, kateremu bo seveda pripomogla tudi E-street band, skupina, ki z manjšimi prestanki spremlja Springsteena skoraj od samega začetka in tako zagotavlja brezhibno ui-granost z Bossom. (AW) KOPER Dvakrat Fulvia Zudič Unija Italijanov bo skupaj s tržaško Ljudsko univerzo in Obalnimi galerijami Piran danes odprla razstavi primorske umetnice Fulvie Zudič. V galeriji Meduza bodo ob 20. uri na ogled postavili sli-karkine poslikane objekte, v palači Gra-visi pa bodo pol ure pozneje odprli razstavo modnega oblikovanja, kostumo-grafije in designa.V koprskih galerijah bo prvič celovito predstavljen izbor javnosti manj znanih del Zudičeve. Poleg poslikanih objektov - nekateri imajo funkcijo otroških igral - bodo organizatorji v sklopu razstav, ki bodo odprte do 25. avgusta, predstavili še njeno monografsko publikacijo. Ta je izšla v štirih jezikih: slo- venščini, italijanščini, hrvaščini in angleščini. Strokovni tekstovni del je prispeval Enzo Santese, avtoričino biografijo pa Nives Marvin, so sporočili organizatorji razstave. Zudičeva se je rodila leta 1961 v Kopru. Po končani Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani je študirala slikarstvo na beneški akademiji. Po končanem študiju je nekaj let poučevala likovno vzgojo na šolah v slovenski Istri, od leta 1996 pa je kot organizatorka kulturnih prireditev zaposlena na Samoupravni skupnosti italijanske narodnosti Piran. Slikarka, ilustratorka, kostumo-grafka, scenografka in keramičarka je imela več kot 40 samostojnih razstav. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Trg Hortis V petek, 31. julija ob 21.00 / Gledališka predstava: »Omini mezzi omini e ...«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi F. Lehar: »Vesela vdova«. 40. mednarodni operetni festival. Urnik: v soboto, 25. julija ob 20.30. Veliki trg Jutri, 24. julija ob 21.00 / Koncert: Maceo Parker Band. V soboto, 25. julija ob 21.00 / Srbski folklorni plesi. V nedeljo, 26. julija ob 21.00 / Koncert: The Swingle Singers. Trg Hortis Danes, 23. julija ob 21.00 / Natopajo: Casual Cluster Quintet; Fankalooba; Smooth Project. V soboto, 25. julija ob 21.00 / Koncert: Mama Trio FT Gianni Cazzola; Ricce-si - Zanoner 4tet. V ponedeljek, 27. julija ob 21.00 / Koncert: ICS Quartet, Al Castellana & Soul Combo. V torek, 28. julija ob 21.00 / Nastopajo: Roberto Magris, Max Sornig, Drago Gajo Trio, Nah Jay-Jay Afro Jazz Band. MILJE Trg Marconi V soboto, 25. julija ob 18.00 / Nastop Mladinskega orkestra Intercampus, ki ga vodi Tomaž Kmetič. V nedeljo, 26. julija ob 21.00 / Nastopa operno gledališče Verdi iz Trsta: »Sogno di un valzer« na glasbo Oscarja Straussa. Dirigent Stefano Furini. ZGONIK Pred županstvom Jutri, 24. julija ob 19.00 / Koncert za mir 2009. Nastopajo skupine Le mitic-he pirie, Peace Road, Siti Hlapci, Sun Machine in Wake up down. Vstop prost. ■ 6. mednarodni glasbeni festival »Glasba brez meja 2009« V soboto, 25. julija, Praprot / Večer et-no-rock glasbe; Vlado Kreslin in Mali Bogovi (Slovenija); Radio Zastava (Italija); Red Katrins (Slovenija), vstop prost. V nedeljo, 26. julija, Praprot / Večer balkanske glasbe; Boban i Marko Mar-kovič Orkestar (Srbija), vstop prost. V sredo, 29. julija, Kamnolom Repnič / Večer ciganske glasbe; koncert skupine Langa. V petek , 31. julija, Praprot / Kingston (Slovenija); Vallanzaska (Italija); Zak-kaman (Italija), vsto pprost. ■ MITTELFEST2009 ČEDAD 18.-26. JULIJA Danes, 23. julija Od 16.00 do 19.00 po čedajskih ulicah: »Mittelmusica, Ungheria - Friuli: Il violino«; nastopata Janos Hasur in Giulio Venier. Ob 19.00 v cerkvi sv. Frančiška: Mario Brunello - Simfonični orkester opernega gledališča Verdi iz Trsta. Ob 19.00 v gledališču Ristori: »Zla-tovlaška - Riccioli d'oro«, režija Josef Krofta. Produkcija: Divadlo Drak - Praga. Ob 20.30 v cerkvi Santa Maria in Corte: Nina Berberova: »Il lacche e le puttana«. Produkcija Mittelfest2009. Ob 22.00 v samostanu P. Diacono: »Ner-vi - Il corpo eroico«, plesna predstava. Koreografija in režija Marta Bevilac-qua, izvirna glasba Vittorio Vella. Jutri, 24. julija Od 16.00 do 19.00 po čedajskih ulicah: »Mittelmusica« "etnomuzikološka raziskava v Furlaniji in spontano petje": Lucia Clonfero, Emma Montanari, Marisa Scuntaro. Ob 18.00 na gradu Canussio: »Musiche dall'inferno - Musica delle costole«. Ob 19.00 v gledališču Ristori: Dejan Du-kovski: »The Other side«. Režija. Sandro Mabellini. Koprodukcija Teatro Lit-ta, MittelFest2009. Ob 21.30 na trgu pred stolnico: »Baba Zula & The Sound of Istanbul«, vzhodno in zahodno glasbeni Istanbul. Bal-kann World Music Management. Ob 22.00 v samostanu P. Diacono: »Di-done ed Enea«. Zamisel in koreografija Matteo Levaggi. Glasba: Henry Our-cell. Produkcija Balletto Teatro di Torino Loredana Furno. V soboto, 25. julija Ob 17.30 v cerkvi sv. Frančiška: »L'orecc-hio di Beethoven«. Tekst in pripove-dovalčev glas: Massimiliano Finazzer Flory, Beethovnovo glasbo pa bo igral godalni kvartet. Od 16.00 do 19.00 po čedajskih ulicah: »Mittelmusica, Il Rinascimento friula-no«. Nastopajo: Giovanni Floreani, Gianfranco Lugano, Paolo Simonazzi. Ob 18.00 v cerkvi Santa Maria dei Bat-tuti: »Kako so Etruščani izšli iz krize«, lutkovna predstava. Zamisel: Gigio Brunello in Gyula Molnar. Lutke in scene: Gigio Brunello. Ob 19.30 v cerkvi Santa Maria in Corte: Irene Nemirosvsky: »Kot jesenske muhe«. Gledališka predstava. Produkcija: MittelFest2009. Ob 21.00 v samostanu P. Diacono: »Beethovnova deveta« v izvedbi Philharmonie der Nationen iz Berlina. Ob 22.30 v gledališču Ristori: »Opičja melanholija« v scenski priredbi Furia Bordona. Produkcija: MittelFest20009. Ob 23.00 v samostanu P. Diacono: »Site specific«, plesna predstava. Produkcija: Movingtheatre.de in Festival Sommerblut iz Koelna. _SLOVENIJA_ PIRAN Tartinijev trg Danes, 23. julija ob 20.00 / Nastop Mladinskega orkestra Inercampus, ki ga vodi prof. Tomaž Kmetič. DORNBERK Zelena Arena V soboto, 25. julija ob 22.00 / Tradicionalna Zelengajska noč; Atomik harmonik & DJ Lovro. LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 Danes, 23. julija ob 20.00, Cankarjev dom / Giuseppe Verdi: »Traviata«, opera. Orkester, zbor, balet in statisti Opere in baleta SNG Maribor. Dirigent: Francesco Rosa. Jutri, 24. in v soboto, 25. julija ob 21.00, Ljubljanski grad / Franz Joseph Haydn: »Apotekar«, komična opera. Koprodukcija: SNG Opera in balet Ljubljana in Festival Ljubljana. Dirigent: Uroš Lajovic. V soboto, 25. julija ob 20.30, Kranjska Gora - dvorana Vitranc / Ruski kozaki. Plesi in pesmi skupine kozakov z območja ob Donu. V ponedeljek, 27. julija ob 21.00, Križanke / Ruski kozaki. Plesi in pesmi skupine kozakov z območja ob Donu. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA MILJE Občinska umetnostna dvorana Giuseppe Negrisin, Trg Marconi 1: do 18. avgusta je na ogled antološka razstava Silvia Pecchiarija. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: od ponedeljka, 27. julija (otvoritev ob 11.00), do 31. avgusta bo na ogled razstava »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom iz fa-velas Ria de Janeira. Na razstavi sodelujejo tudi trije afriški likovni umetniki: Ade, Mikà in Mali. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je do 2. avgusta na ogled razstava z naslovom »Quegli anni Cinquanta. Collezioni pubbliche e private a Trieste e Gorizia«; prost vstop od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na spletni strani www.fonda-zionecarigo.it in na tel. 0481-537111). Ob sobotah ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 17. uri bodo brezplačni vodeni ogledi razstave. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinita«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. DIVAČA V prostorih knjižnice bo do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. CERKNO Cerkljanski muzej: od danes, 23. julija do 23. avgusta - razstava čipk cerkljanske klekljarske sekcije Marjetica. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. 1 6 Četrtek, 23. julija 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Nova dopinška afera Di Luca je bil na letošnjem Giru pozitiven Tour de France: Schlecka udarila, Contador v rumenem - Danes kronometer 34-letni Danilo Di Luca je na letošnjem Giru zasedel končno 2. mesto. Na dirki po Franciji pa italijanski kolesar ne nastopa ansa RIM - Nov hud udarec za kolesarstvo. Včerajšnji dan je skazila nova dopinška afera, katere protagonist je italijanski kolesar Danilo Di Luca. Mednarodna kolesarska zveza (UCI) je sporočila, da je bil Di Luca pozitiven na do-pinškem preizkusu, ki so ga opravili med letošnjo dirko po Italiji. Pri 33-letnem kolesarju moštva LPR Brakes so odkrili zlorabo krvnega dopinga (CERA). Di Luca, ki je imel že težave z dopingom leta 2007 in so ga nato 16. januarja letos oprostili, je na letošnjem Giru osvojil skupno drugo mesto. »Če bo tudi B-analiza pozitivna, potem bom nehal kolesariti,« je ogorčeno izjavil italijanski kolesar. DIRKA PO FRANCIJI - Sedemnajsto etapo dirke po Franciji je dobil Luk-semburžan Frank Schleck (Saxo Bank) pred Špancem Albertom Contadorjem (Astana) in bratom Andyjem Schleckom (Saxo Bank). Američan Lance Armstrong (Astana) je bil peti in je za Contadorjem zaostal 2:18 minute. Skupno vodi Contador, drugi je zdaj Andy Schleck pred bratom Frankom in Armstrongom. Na »Touru« je kolesarje v zadnji zahtevni alpski etapi pričakala nekaj manj kot 170 kilometrov dolga preizkušnja, ki je tik pod vrhom skupne raz- PLAVANJE IN VODNI ŠPORTI - Svetovno prvenstvo v Rimu Iz vode tudi s počeno ustnico Daljinska plavalka Martina Grimaldi prinesla Italiji še drugo bronasto medaljo - Valerio Cleri je bil precej razočaran PRI NAS - Luka Zidarič S to zelo naporno disciplino se ukvarja malo športnikov Daljinsko plavanje je zelo zahtevna disciplina, ki zahteva veliko treninga, tako fizičnega kot psihološkega. S tem športom se ukvarja relativno malo ljudi. Pri nas se s to plavalno disciplino ukvarja Luka Zidarič s Padrič, ki je pred kratkim s stotico maturiral na oddelku za geometre tržaškega zavoda Žiga Zois. »V naši deželi nas ni veliko. Vsekakor se ta šport razvija in vsako leto se nam pridruži nekaj novih plavalcev,« je povedal Luka, ki si je ogledal včerajšnje tekme na 10 kilometrov. »V ženski konkurenci je Italijanka Martina Grimaldi plavala zelo dobro. Valerio Cleri pa je izbral slabo taktiko, saj mu je v zadnjih odločilnih kilometrih zmanjkalo moči. Mogoče bi bilo bolje, ko bi plaval v skupini in nato pospešil proti koncu,« je ocenil Luka, ki tudi sam plava na razdaljah 3, 5 in 10 kilometrov. »Letošnja sezona pa je žal splavala po vodi. Pred dvema mesecema sem staknil virozo (mononukleoza), ki me je pošteno zdelala in sem začel znova trenirati šele pred kratkim. Tako sem moral žal preskočiti absolutno državno prvenstvo v To-skani, mladinsko državno prvenstvo v Milanu in še nekaj pomembnih tekem. V soboto bom mogoče nastopil na etapi državnega prvenstva v Caorlah.« Koliko pa mora trenirati daljinski plavalec? Veliko. Sam sem v bazenu ali v morju skoraj vsaki dan. Pozimi v glavnem treniram v bazenu Bianchi, poleti pa v Sesljanu ali v Barkovljah. V vodi sem tudi po dve uri in več. V Bianchiju sem preplaval tudi do 12 kilometrov. Na tako dolgih razdaljah mora plavalec tudi nekaj popiti oziroma pojesti ... Nujno, drugače ne zdržiš do konca. Ponavadi imamo plavalci v kombinezonih posebne gele z ogljikovimi hidrati. Med progo pa so nastavljene tudi posebne postojanke, kjer ima plavalec na razpolago vodo. Ali se mora plavalec med okrepčilom ustaviti? Ne, ponavadi se obrne na hrbet, popije, poje in nadaljuje. Tudi to je treba vaditi na treningih. Kaj načrtuješ za prihodnost? Še naprej bom plaval na dolgih razdaljah. Jeseni se bom vpisal na univerzo. Izbral bom študij mehanskega in-ženirstva. (jng) Tako si daljinski plavalci med tekmo privoščijo požirek okrepčilne pijače ansa RIM - Daljinske plavalke so v Ostii pri Rimu opravile tudi s posamično 10-kilometrsko tekmo. Zmage se je veselila Britanka Ke-ri Anne Payne, dobro pa sta se s 14. in 17. mestom odrezali tudi obe slovenski predstavnici Teja Zupan in Nika Kozamernik. Ob Pay-novi sta medalji osvojili še Rusinja Jekaterina Selivercova in Italijanka Martina Grimaldi. Vrstni red se je oblikoval šele povsem v finišu tekme, ko je imela olimpijska podprvakinja iz Pekinga največ moči. Tudi medalji Rusinja in Italijanke nista bili ogroženi, saj je četrta Andreina Pinto Perez iz Venezuele zaostala pol telesa za Grimaldijevo. Da je daljinsko plavanje posebna disciplina, neprimerljiva s klasično plavalno tekmo, sta v svojih izjavah spet potrdili obe slovenski plavalki, sicer vajeni boja za pozicije in stalnega prerivanja. »Obup, ... Po torkovi tekmi na pet kilometrov sem bila utrujena, a bolj kot to, me je danes spet zdelal pretep v vodi. Obe sva jih dobili, Nika ima počeno ustnico, pri meni se nič ne vidi, a kljub temu bo jutri kar nekaj modric,« je z opisovanjem tekme začela Zupanova, o sami tekmi pa: »V skupini smo plavale praktično celo tekmo, zato je bila gneča in prerivanje še toliko večje. Vodilna skupina devetih, desetih plavalk je ušla šele povsem na koncu in med seboj odločila o zmagovalcu. Sicer pa ritem ni bil tako hud kot včeraj.« V moški konkurenci si je drugo zlato medaljo v dveh dneh priboril Nemec Thomas Lurz. Slednji je na olimpijski razdalji premagal Američana Andreja Gemella in Francisa Crippna. Italijan Valerio Cleri je bil na koncu precej razočaran. Potem ko je večji del tekme vodil, se je moral na cilju zadovoljiti s 4. mestom. Včeraj so kolajne podelili v ekipnem sinhronem plavanju. Italija ni prepričala in se je uvrstila na 4. mesto, za Španijo, Kitajsko in Kanado. VATERPOLO: PORAZ ITALIJE: izidi, skupina B: Brazilija - Kitajska 5:9, Črna gora - Hrvaška 5:11; skupina C: Španija - Avstralija 13:10, Kazahstan - Srbija 3:20; skupina A: Madžarska - Nemčija 7:7, Južna Afrika - Kanada 1:12; skupina D: Zda - Makedonija 13:6, Romunija - Italija 6:5. vrstitve znova premešala karte pred nadaljevanjem. Kolesarji so na kraljevski etapi vozili od Bourg-Saint-Maurica do Le Grand-Bornanda, pri tem morali premagati kar štiri zahtevne vzpone prve kategorije, vodilni v skupnem seštevku Contador pa je vseskozi odbijal napade sotekmovalcev. Na koncu je Contador prepustil zmago Franku Schlecku, ki je dolgo časa na zadnjem vzponu narekoval ritem, omenjena trojica pa se je uspela odlepiti zasledovalcem in si privoziti veliko prednost. Zraven je bil dolgo še Nemec Andreas Kloden, vendar pa je tudi on popustil in brata Schleck ter Contador so na koncu pri vzponu na 1618 metrov visoki Col de la Colombiere in potem pri spustu v dolino odločali sami o svoji usodi. Španec je na ciljni črti prepustil slavo Franku Schlecku, ki je zdaj s tremi minutami in pol tretji v skupni razvrstitvi. Pol-tretjo minuto za Contadorjem zaostaja dru-gouvrščeni Andy Schleck, medtem ko je Lance Armstrong nazadoval na četrto mesto, njegov zaostanek za Contadorjem pa se je povečal na skoraj štiri minute. Danes bo Contador na kronometru sam odločal o svoji usodi. Na sporedu bo 40,5 kilometra dolga preizkušnja na čas v okolici mesta Annecy. IBRAHIMOVIC-ETO'O Barcelona bi odštela tudi 75 milijonov € MILAN - Na pogajanjih med Eto'oje-vim menedžerjem Mesallesom in predsednikom Barcelone Laporto je prišlo do nepričakovanih zapletov. Kamerunski nogometaš zahteva od katalonskega kluba še dodatnih 5 milijonov evrov in opravičilo trenerja Pepa Guardiole, ki je na tiskovni konferenci o njem govoril bolj negativno. Predsednik Barcelone Laporta pa naj bi bil pripravljen za Ibrahimoviča, ne glede na Eto'ojev odhod k Interju, odšteti celo 75 milijonov evrov in posojilo beloruskega nogometaša Hleba. Pogajanja se bodo nadaljevala danes. Z Interjem proti Chelseaju tudi slovenska nogometaša PASADENA - Nogometaši londonskega Chelseaja, ki so na pripravah v ZDA, so v prijateljski nogometni tekmi premagali Inter z 2:0. Na stadionu Rose Bowl v kalifornijski Pasadeni sta za Angleže zadela Didier Drogba z razdalje in Frank Lampard z bele točke. Nekateri mediji so krivdo za prvi zadetek pripisali slovenskemu čuvaju mreže Vidu Belcu, ki je odigral celo tekmo, saj je Julio Cesar še poškodovan.V drugem polčasu je na igrišče stopil še drugi slovenski nogometaš Interja. Rene Krhin je v zvezni liniji igral deset minut. LIGA PRVAKOV, 2. predkrog (povratna tekma): Maribor - Tbilisi 3:1 (Maribor napredoval v 3. predkrog). Vodovnik prek 20 m NOVO MESTO - Miran Vodovnik je na mednarodni ligi Atletske zveze Slovenije (AZS) za veliko nagrado Vzajemne v Novem mestu zmagal v suvanju krogle s sunkom prek 20 m (20,18 m), Brežičan Primož Kozmus, zlati olimpijec iz Pekinga, pa je bil najboljši v metu kladiva (77,90 m). V teku na 100 m sta slavila Ljubljančanka Pia Tajnikar (11,53) in domačin Gregor Koka-lovič z osebnim rekordom (10,48), slednji pa je nato s prvim metom na 200 m z 20,88 postavil tudi najboljši slovenski izid sezone. Tudi Tajnikarjeva je bila najboljša še na 200 m (23,51), kjer je ugnala Sabino Veit (Poljane Maribor, 23,56). Slovenski dvoboj v skoku s palico je ponovno pripadel državnemu rekorderju iz Brežic Juretu Rovanu (5,45 m), ki je premagal Andreja Poljanca (Krka, 5,40 m). Crotta k Pallacanestru TS TRST - Tržaški košarkarski B1-ligaš Pallacanestro Trieste je najel 19-letnega Tržačana Stefana Crotta, ki je last Monte-paschija iz Siene. Center Crotta je visok 206 centimetrov. TENIS - WTA turnir v Portorožu Dinara Safina zlahka v četrtfinale PORTOROŽ - Prva nosilka teniškega turnirja WTA Banka Koper Slovenia Open z nagradnim skladom 220.000 dolarjev Rusinja Dinara Safina se je v osrednjem dvoboju dneva zlahka uvrstila v četrtfinale. Pred skoraj polnimi tribunami je po uri in 17 minutah igre s 6:1 in 6:2 izločila rojakinjo Ksenijo Pervak, ki je v nedeljo premagala tržaško Slovenko Paolo Cigui. Edina Slovenka na turnirju pa je ostala Maša Zec Peškirič.Čeprav so se med posameznicami od turnirskih nastopov poslovile že vse Slovenke, pa je prva igralka sveta Safina vseeno dovolj velik magnet, da napolni tribune osrednjega portoroškega stadiona. Ruska zvezdnica ni imela večjih težav s tekmico, ki se je na glavni turnir prebila skozi kvalifikacije. Potem ko je prvem krogu proti Slovenki Tadeji Maje-rič oddala zgolj štiri igre, je tokrat za zmago potrebovala še manj. »Z današnjim (včerajšnjim op. ur.) dvobojem sem zadovoljna. Mislim, da so gledalci videli precej dobro tekmo in tudi s svojo igro sem zadovoljna. Igram iz dneva v dan bolje in to je vse, kar pričakujem od sebe tudi v naslednji tekmi,« je po novi zmagi povedala Safina, medtem ko je bil portoroški turnir usoden še za eno nosilko. Potem ko sta se od nadaljevanja že poslovili druga in tretja nosilka, Španka Anabel Medina Garrigues in Estonka Kaia Kanepi, je včeraj izpadla tudi šesta nosilka Čehinja Lucie Ša-farova. S 7:5, 2:6 in 6:3 ji je pot v četrtfinale preprečila Švicarka Stefanie Vögele. Turnir pa vendarle še ni ostal povsem brez slovenske udeležbe. Maša Zec Peškirič je v paru z lansko zmagovalko portoroškega turnirja med posameznicami, Italijanko Saro Errani, v prvem krogu po slabi uri in pol s 4:6, 6:4 in 11:9 premagala Čehinjo Nikolo Frankovo ter igralko IKr-gizistana, Ksenijo Palkino. Zec Peškiriče-va je tako ostala edina slovenska igralka na turnirju. »Na žalost,« je dejstvo komentirala 22-letna Gorenjka. / ŠPORT Četrtek, 23. julija 2009 17 UMETNOSTNO KOTALKANJE - Na Tajvanu za neolimpijske športe Tanja Romano zlata tudi na Svetovnih igrah Srebrno kolajno osvojila Nika Arčon - Romanova se bo sedaj pripravljala na SP Slovensko zmagoslavje na Tajvanu. Na 8. svetovnih igrah za neolimpijske športe v kraju Kaohsiung, kjer nastopa približno štiri tisoč športnikov iz vsega sveta, je Poletova kotalkarica Tanja Romano osvojila zlato medaljo, novogori-ška kotalkarica Nika Arčon pa zasedla odlično 2. mesto. Včeraj so na azijskem otoku pred kitajsko obalo speljali do konca še dolgi program. Po kratkem programu je Romanova že zanesljivo vodila. Tržaška kotalkarica bi si lahko na prste stopila le sama. Kot vedno pa je tudi včeraj nastopila zelo koncentrirano in svoj program izpeljala do konca brezhibno. Žirija je njen nastop ocenila z zelo visoko oceno 9.9. Pred drugouvrščeno Niko Arčon je na koncu imela 31.2 točke. »Sem zelo zadovoljna, saj sem prvič nastopila na Svetovnih igrah in tako odnesla domov še eno pomembno zlato medaljo, ki je nisem še imela. Bilo je kar naporno, saj smo tekmovali dva dni zaporedoma. Zdaj se bom nekoliko odpočila in nato se bom začela pripravljati na svetovno prvenstvo, ki bo novembra v Frei-burgu v Nemčiji,« je dejala Tanja. Pozitivno pa je presenetila tudi Nika Arčon, ki jo trenira Poletov tre- ner Samo Kokorovec. Nastopila je zelo koncentrirano in zbrano, čeprav ji je Nemka Lis stalno dihala za ovratnik. Drugo mesto je ubranila za pičlo točko. Končni vrstni red: 1. Tanja Romano (Ita) 384 točk, 2. Nika Arčon (Slo) 343.2, 3. Monika Lis (Nem) 342.3, 4. Hsiao-Chu Wang (Taj) 319.9, 5. Lindsay Mann (Zda) 313.8, 6. Sarah-Jane Jones (Nzl) 305.9. Tanja Romano (desno) je v svoji športni karieri osvojila vse, kar se je osvojiti dalo. Na sliki levo Nika Arčon, ki jo trenira Samo Kokorovec kroma BALINANJE - Zamejsko prvenstvo Na osrednji tekmi kroga v Samatorci Gaja boljša od Krasa Balinarsko prvenstvo je v polnem teku, čeprav je tudi tokrat prišlo do odložitve srečanja med Makom in Poletom. Osrednje srečanje kroga je bilo na sporedu v Samatorci, kjer je Kras gostil zamejske prvake s Padrič in iz Gropade. Ga-jevci so se proti krasovcem predstavili s pravo bojno četo z Balosem na čelu v prepričanju, da bodo srečali trdoživega nasprotnika. V Samatorci pa so naleteli na zdesetkane domačine, ki so odpovedali na vsej črti in s prikazano igro ponovno dokazali, da v bodočnosti nikakor ne morejo upati na vidnejšo uvrstitev v letošnji izvedbi prvenstva. Dario Tenze je med posamezniki proti Balosu dokazal, da ni trenutno ni v pravi formi, saj ni nudil nasprotniku nikakršnega odpora. Tudi Doljak po dobrih nastopih v dresu Zarje trenutno ne preživlja ugodnih trenutkov. Proti Calziju se je sicer boril do zadnjega, a na žalost je tudi on zapustil igrišče poražen. Skupaj s Coverlizzo sta imela priložnost priti do zmage, saj jima je uspelo skoraj v celoti nadoknaditi zaostanek z 1:9, a nekaj neuspelih posegov bližalca je omogočilo, da so se tudi tokrat zmage veselili gostje (Nesich - Iacobini, Sancin in Gabrielli). Ugleda ni uspela rešiti niti trojka v postavi Živec-Milič-Kante, v kateri je bližanje še nekako šlo od rok, težave pa so imeli pri zbijanju. Kljub temu niti gostje niso bili nezadržni (najboljši med njimi je bil Sancin), saj so srečanje osvojili z dokaj tehtnim izidom 13:10. Preloženo srečanje drugega kola med Poletom in Nabrežino se je zaključilo z neodločenim izidom. Zmagi za domačine sta izborila Capitanio (krog) in dvojica v postavi Kramar - Capitanio. Točke za Na-brežince pa je prispeval zelo solidni Bruno Cossutta med posamezniki in trojka v sestavi Aloisio-Bubich-Perič. Do prvih točk na lestvici je prišel tudi Sokol, ki je doma odpravil Kraški dom, ki ostaja edina od devetih ekip, ki še ni zbrala niti točke na lestvici. Po prvih dveh srečanjih je bilo stanje izenačeno. Med posamezniki je GIorgio Negrini premagal Gri-lanca, Battain pa je bil za točko boljši od njegovega brata Pao-la. Tako v dvojicah, kot v trojkah pa so Nabrežinci izkoristili prednost domačega igrišča, saj so z Vasjo Pertotem in Ceperjem (proti Bevilacqui in Batainu) ter Samom Pertotem, Micheliem in P. Negrinijem (proti Puriču - Lazarjevi, Milanu in Albinu Škabarju) izborili dve ne preveč prepričljivi zmagi. Izidi in vrstni red Skupina A: Mak 2 točki, Nabrežina in Polet 1 točka. Skupina B: Kras - Gaja 0:8, Primorje je bilo prosto. Vrstni red: Gaja 3 točke, Kras 2 točki, Primorje 1 točka. Skupina C: Sokol - Kraški dom 6:2, Zarja je bila prosta. Lestvica: Zarja 4, Sokol 2, Kraški dom brez točk. (Z.S.) Tečajniki Sirene prejeli kolajno, diplomo in zgoščenko Od ponedeljka, 29. junija do petka 10. julija je bil drugi jadralni tečaj, ki ga je organiziral TPK Sirena. Tečaja se je udeležilo 16 otrok. Kljub muhastemu vremenu so trenerji Alan, Samuel in Aleks uspešno speljali tečaj in otrokom posredovali jadralne osnove. Ob prisotnosti športnega vodje Arianne Bogatec in trenerjev se je v petek popoldne tečaj slovesno zaključil. Otroci (na sliki tečajniki med obiskom Pomorskega muzeja) so prejeli kolajno, diplomo in zgoščenko s posnetki tečaja. Po nagrajevanju je član Marko Civardi predvajal filma o življenju v Jadranskem morju in o rojstvu morskih želvic. KOŠARKA - C2-liga Pri Boru bo za kondicijo skrbel Miloš Kalc Miloš Kalc Miloš Kalc bo v novi športni sezoni kondicijski trener košarkarjev Bora Radenske. Tržaški Slovenec s Katinare, letnik 1982, bivši plavalec, rokometaš in vaterpolist, je diplomant na Fakulteti za Šport na ljubljanski univerzi prav s specializacijo v kon-dicijski pripravi. Kot študent je v Ljubljani že sodeloval pri vodenju telesne priprave plavalcev in košarkarjev mladinskih ekip Slovana, pri nas pa sodeluje s teniško sekcijo Gaje in odsekom za namizni tenis pri Krasu. Kalc bo pri Boru v tej vlogi nasledil Riccarda Valenteja (kondicijski trener v zadnjih dveh sezonah) in dopolnjuje trenerski štab, ki ga poleg potrjenega trenerja Andree Mura sestavljata še nova pomočnika Robi Jakomin in Gaetano De Gioia. V preteklem mesecu je že opravil nekaj poskusnih treningov in testiranj z mladimi Borovimi košarkarji, s katerimi bo po počitnicah začel redno delati 17. avgusta, ko se bodo predvidoma pričele priprave Svetoivančanov na prihodnje deželno prvenstvo C-lige. PLANINSKI SVET Izlet v Forni di Sopra V nedeljo, 9. avgusta, prirejata planinska odseka SK Devin in ŠZ Sloga avtobusni enodnevni izlet na avgustovski praznik v Forni di Sopra z naslednjim programom. Odhod avtobusa ob 6.30 z nabrežinskega trga. Prihod v Forni di So-pra približno ob 9. uri in nato ogled obrtniške razstave po vasi. Ob 13. uri gremo s sedežnico na Varmost (1750 nadmorske višine), kjer bomo v Malgi Var-most imeli kosilo. Po kosilu prosti sprehodi po Varmostu in nato najkasneje do 16. ure se vrnemo v dolino. Ob 17.00 odhod iz Fornija in prihod v Nabrežino približno ob 20.00. Cena izleta je 33,00 evrov, v katero so vključeni avtobus, se-dežnica na Varmost in kosilo v Malgi Varmost (pijačo seveda plačate naknadno). Zaradi organizacijskih razlogov je vpis možen do 2. avgusta. Za vpis in vse dodatne informacije tel. št. 040 - 200782 (Francko) ali 040 - 226283 (Viktor). Istega dne se odvija netekmovalni planinski pohod; eden na 6 km dolgi progi in drugi na 10 km, ki je seveda bolj naporen in z večjo višinsko razliko. Po končanem pohodu bodo udeležencem poklonili majico ter ponudili paštašuto. Pohod bo ob vsakem vremenu, nagrajevanje in pa-štašuta pa pod šotorom. Cena pohoda je 10 evrov. Izlet SPDT na G. Rosennock Za prihodnji konec tedna, v mesecu avgustu načrtuje SPDT avtomobilski izlet na avstrijsko Koroško, točneje v Narodni park Nockberge. Predviden je vzpon na 2440m visoki vrh G. Rosennock, ki je prav v osrčju omenjenega narodnega parka. Slednji predstavlja nekako naravno nadaljevanje Triglavskega Naravnega parka in Naravnega parka Julijskih Predalp, treh naravnih parkov, ki ščitijo in istočasno izpostavljajo naravno in kulturno bogastvo območja ob tro-meji. Ker je vožnja do izhodiščne točke načrtovanega izleta razmeroma dolga, smo se odločili, da se podamo na pot v soboto 1.8., in se čimbolj približamo izhodiščni točki. Zbirališče bo v Sesljanu pri krožišču (pred trgovino Terčon) 15. uri. Izlet vodi Marinka Pertot. Naslednje jutro se bo pohod začel pri koči Elac-herhaus (1655m), kjer je izhodišče za številne po parku izpeljane poti. V širokem loku bomo prečkali pobočje Rosennocka in se nato povzpeli na njegov vrh od koder se odpira za to območje značilen pogled. V daljavi pa se proti nebu dvigajo vrhovi visokih Tur, Karavank, Julijcev in Kamniških Alp. Ob sestopu se bomo ob robu krnice spustili še do ledeniškega je- zerca in naprej do izhodiščne točke. Predvidenih je šest ur nezahtevne hoje. Zaradi rezervacije prenočišč je nujen vpis. Rezervacije sprejemamo do 27.7. ob 12. uri na 040413025 (Marinka) ali 0402176855 ali 3335994450 (Vojka). (M.P.) Tridnevni izlet na Triglav Tudi letos se bomo pridružili planincem PD integral za tridnevni izlet na Triglav, od 21. do 23. avgusta. Predvidene so tri smeri. SKUPINA S POKLJUKE (Vodniki: Janez Lenaršič, Saši Marinič, Tone Trope). 1. dan: Rudno polje, Konščica, Studorski preval, Vodnikov dom, Kredarica (na Planiki nismo dobili rezervacije), Triglav (če bo vreme že prvi dan, če ne drugi dan). 2. dan: Kredarica, Dolič, Hribarice, Triglavska jezera, Planina pri jezeru. SKUPINA IZ KOTA (Vodniki: Tomo Rusimovič, Andrej Ločniškar, Andrej Počrvina). 1. dan: Dolina Kot (Lengarjev rovt), Dom Valentina Staniča, Kredarica, Triglav (če bo vreme že prvi dan, če ne drugi dan). 2. dan: Kredarica, Dolič, Hribarice, Debeli vrh (brezpotje), Planina Laz, Planina pri Jezeru (drugi dan ni na poti nobene koče!!). SKUPINA MIMO VRHA (Vodniki: Franc Bergant, Rašo Adrovič, Mitja Premrl). 1. dan: Ukanc, Dom na Kom-ni (prenočevanje), Koča pod Bogatinom, Bogatinsko sedlo, Bogatin, Mahovščak, Dom na Komni. 2. dan: Dom na Kom-ni, Črno jezero, Planina Viševnik, Prši-vec, Planina Viševnik, Planina pri Jezeru. 3. dan na Planini pri Jezeru: zjutraj prosto, ob 11:00 Zbor udeležencev (analiza pohoda, krst, itd ), kosilo iz kotla, ob 13:00 odhod preko Vogarja v Staro fužino, z avtobusom do LPP-ja v Ljubljani. Odhod vseh skupin v petek 21.8. ob 6:00 izpred LPP v Ljubljani (Celovška 160). Za prevoz do Ljubljane in nazaj v Trst bo na razpolago društveni kombi. Podroben opis vseh poti bo objavljen v prihodnji rubriki Planinski svet. Zaradi rezervacije prenočevanja in omejenega števila udeležencev za skupino iz Kota, je prijava obvezna. Prijave sprejema v popoldanskih urah, do vključno 8. avgusta Franc na tel. štev. 3384913458. 1 8 Četrtek, 23. julija 2009 POTOPIS obrAzi nepAl Bojan Brezigar Kraj, kjer je moški zidar, žena pa po stopnicah prinaša opeko na streho -v ■ -VI: Samrat Upadhyay je mlad nepalski pisatelj, ki živi in dela v Združenih državah Amerike, kjer poučuje na univerzi v Cle-velandu. Rodil se je v Katman-duju in piše o Nepalu. Njegova proza zadeva sodobno življenje v Nepalu. To so zgodbe malih ljudi, njihovih vsakodnevnih problemov, njihovih upov in pričakovanj, njihovih bolesti, uokvirjene v okolje, ki je nam dokaj tuje, ker je drugačno po zgodovini, po civilizaciji in po navadah. To so zgodbe navadnih ljudi, ne bogatašev in ne revežev, ljudi, ki se vsak dan trudijo za preživetje, ki delajo od jutra do večera, ki živijo v okolju, kakršno pač je v Nepalu, kjer so tradicije in navade še ved- no trdni temelji družbe, kjer je skrb, »kaj bodo rekli sosedje« ena največjih skrbi v vsaki družini, kjer se ljudje še vedno ločujejo po kastah, kjer je sramota za vso družino, če neporočena hčerka zanosi in kjer ljudje - tako kot marsikje po svetu - v alkoholu iščejo rešitev za svoje težave. Upad-hyay vse to opisuje zelo plastično, vse te probleme navaja kot samoumevne in kot samoumevne tudi rešitve, h katerim se zatekajo ljudje. Med temi je tudi pripadnost veri kot obvezni sestavni del vsakdana. Ko tako enega izmed junakov njegovih zgodb, Pramoda, doleti nekaj hudega: izgubi službo, doma pa ima mlado ženo z otrokom ter mora plačevati najemnino za stanovanje. Odloči se, da obišče ženinega sorodnika, ki je nekakšen veljak tistega okraja v upanju, da mu bo pomagal do zaposlitve. Pred obiskom pa gre v tempelj Pashupatinath, kjer se pokloni bogu Shivi s prošnjo, da mu pomaga, in nato gre do duhovnika, ki mu s sredincem desne roke pomaže čelo z rdečo piko, tiko, versko znamenje hindujcev. Vse to počne kot nekaj popolnoma samoumevnega, ne da bi temu pripisoval kaj Desno: domačin v Bungamatiju Pod naslovom: umivanje in pranje perila Spodaj od leve proti desni: nekdanji vaški fotostudio, obdelane površine v okolici Bungamatija, ženska na ulici prede s kolovratom posebnega. Za hindujce so bogovi sestavni del njihovega življenja, in vera ni kak zunanje element, ampak je sestavni del družbe. Sedaj boste morda vprašali, ali Pramod najde službo oziroma, kako se zgodba konča. Službe ne najde, sorodnik mu sicer veliko obljublja, naredi pa ne nič, zato se odloči, da bo odprl trgovino. Za Pramoda, ki je knjigovodja, je te manjvredno delo, zato se dolgo ne more odločiti za trgovski poklic; šele ko mu teče voda v grlo, naredi ta korak, ki v nepalski družbi pomeni sestop v nižjo družbeno skupino. Čeprav se čas spreminja, je sistem delitve družbe v kaste še vedno močno prisoten. Sicer pa se ta zgodba ne konča; ne v tej, ne v drugih zgodbah Upadhyay bralcev ne pripelje do konca, ampak jih navdahne z zmernim optimizmom, češ, saj ni vse tako slabo, kot bi človek mislil. Zgodbe so žalostne, polne problemov, vendar se ne končajo z žalostjo; vedno ostane odprta možnost srečnega konca. Upadhyay si je s tem pisanjem v Ameriki prislužil naziv nepalski Čehov; morda je pretiran, vendar primerjava ni povsem iz trte izvita. To je torej nepalski vsakdan, življenje navadnih ljudi. V Katmanduju ga ne spoznaš, kajti tam je družba vendarle modernizirana, čeprav v njej opažaš velike razlike. Takoj ko se odpelješ nekaj kilometrov iz mesta, pa se ti slika spremeni. Bungamati je le nekaj kilometrov oddaljena od Katmanduja. Vas nosi ime po boginji dežja, ki je tu zelo pomembna, saj smo že sredi rodovitnih polj katmandujske doline. Tukaj imajo tri žetve v letu; dvakrat žito ali zelenjavo, enkrat pa riž. Zemlja je vsa v terasah, ki so obdane z visokim robom; poleti, v času monsunskega deževja, se njive kot velika korita napolnijo z vodo in riž dobro uspeva. Na vasi je življenje zelo mirno; sprehodimo se po glavni cesti, ki vodi do templja na središčnem trgu. Ob tej uri ljudje delajo; na trgu sedi nekaj žensk; mati nati-ra otroka z oljem, ženske klepetajo in za nas se ne zmenijo. Turistov tu ni veliko, nekaj pa jih le je. Čez trg prideta dve ženski, ki na ramenih nosita težka drva. V Nepalu sploh ljudje veliko nosijo na ramenih. Ozrem se okoli in vidim nekoliko odmaknjeno zgradbo z napisom Community toilet, vaško stranišče, kajti v hišah očitno ni stranišč. Tudi vode ne, in tudi tukaj je vrsta posod pred vodovodno pipo. Imajo pa električno napeljavo, ki je v Nepalu svojevrstna, vse je prepredeno z žicami in človek se sprašuje, kako se elektrikarji znajdejo. Sicer pa napeljava še ne pomeni, da imajo zares tudi elektriko; običajno jo imajo nekaj ur dnevno, kajti elektrika je v Nepalu velik problem. Na podeželju pa še sploh. Na trgu leno poseda skupina rac, kozi ob robu iščeta že zadnje bilke trave. Živahno pa je v številnih delavnicah, kjer moški oblikujejo lesene kipce in rezbarijo značilna ne-palska okna, ki bodo lahko krasila bogate hiše v mestih. Delo ni zelo naporno, zanj pa je potrebna velika veščina, in pa seveda potrpežljivost. Za kipec Bude, ki ga kupim za majhen denar, je mlad fant potreboval deset dni. Mogoče se mi je zlagal in dodal kak dan, delo pa je zelo natančno in zamudno. Starejši moški pa sedijo na tleh in kvartajo. Sicer pa se za nas ne zmeni nihče, razen fantka, ki ga dedek drži v naročju in za katerega so ti ljudje nedvomno vredni posebne pozornosti. Pridemo v sosednjo vas, Khokno. V tej vasi je močan potres leta 1934 povzročil precej škode; popravili so jo, kot so vedeli in znali, ter s tem seveda odvzeli vasi pristnost nepalske arhitekture. Je pa zato življenje tukaj zelo živahno. Ljudje so na cesti, predvsem ženske, ki predejo volno. Preje še nisem nikoli videl; no, da, v kakem muzeju sem videl prikaz preje, tukaj pa predejo zares, Kakih 10, 15 žensk naštejem, posedajo v senci, ob sebi imajo nekakšen kolovrat in predejo debelo volneno nit. Potem se nam približa starejši domačin, že malce okajen, in se nam ponudi za vodiča. Pelje nas po cesti, zavije v ozko ulico, pridemo na dvorišče polno otrok, ki se obiska veselijo. In koj si otroci in nekateri turisti podajo roke in zaplešejo nekakšen ringaraja; vse zelo prisrčno, neprisiljeno, kajti prihod turistov v to vas je pač dogodek, saj ljudje ne zahajajo sem vsak dan. Navsezadnje, kaj naj bi tu počeli. Na ulici naletimo na skupino žensk, ki se umivajo. Umivanje je opravek, ki so- di na cesto. Tudi malica. Na glavnem trgu nekaj zidajo; sedaj je čas malice in mladi dekleti, ki pri zidanju opravljata težaška dela, sedita na trgu in iz papirnate vrečke jesta nekakšen ocvrt krompir. Nedaleč stran pa skupina moških sedi za mizo in kvarta. Sicer pa se tema dvema delavkama še dobro godi. Ko smo prihajali sem, sem videl gradbišče, kjer je moški, zidar, stal na zidarskem odru, nekako v višini drugega nadstropja, ženske pa so v velikih košarah na ramenih nosile opeko po lesenih stopničkah. O vlogi ženske v nepalski družbi bi imeli marsikatero pripombo. Vračamo se po drugi cesti in na stari hiši vidim nad razbitimi vrati napis Village photo studio. Lastnik obljublja črno-bele in barvne fotografije, dodaja tudi naslov elektronske pošte. Pred vrati je kup kamenja, tako da sploh ne moreš zraven Ta fotograf pa ima res veliko fantazije, razmišljam sam pri sebi. In ko nekaj metrov naprej vidim nad zaprtimi vrati napis Electrical and electronics centre, pred vrati pa ponjavo, na kateri ženska suši papriko, se sploh ne čudim več. Tudi na trgovsko ponudbo je treba tukaj gledati z neko elastičnostjo. Sicer pa je na celotnem območju veliko novogradenj. V dolini Katmanduja je sploh veliko opekarn: v glavnem sestojijo iz enega velikega dimnika sredi nekakšne ploščadi ovalne oblike, majhnega hipodroma, na katerem se suši opeka, preden jo zložijo v peč. V Katmanduju kamna v glavnem ne uporabljajo; tukaj ga enostavno ni in zato je zelo drag, saj ga je treba pripeljati iz drugih krajev po cestah, kjer za 200 kilometrov potrebuješ sedem ur. Da, natanko tako dolgo se vozimo iz Katmanduja v Pohkaro, drugo največje mesto v Nepalu. Cesta je ozka in nevarna, polna ovinkov. Ob cesti je globok jarek, očitno za čas monsunskega deževja; dela na cesti so označena na poseben način, s kupom kamenja na cestišču; šofer mora zelo paziti, da se v to kamenje ne zaleti. Prometa je veliko, predvsem tovornjakov. To so tovornjaki indijske izdelave, tovarne Tata, ki so na pogled zelo dopadljivi, izpušni plini pa spominjajo na tovornjake izpred pol stoletja pri nas: stari dizelski motorji brez kakršnihkoli ekoloških naprav. Isto velja za avtobuse, ki so natrpani, na strehi polni prtljage, pa še nekaj potnikov sedi na strehi. V Katmanduju je to prepovedano, ko pa si le nekaj desetin kilometrov od prestolnice, ugotoviš, da gre za dokaj običajen način prevoza. Še več, v turističnem vodiču, ki sem ga kupil pred odhodom, so celo navodila, na kaj vse moraš paziti, če se pelješ na strehi, pa tudi pripomba, da je vožnja na strehi še zlasti v vročih mesecih priporočljiva, ker je zrak v natrpanih avtobusih za-dušljiv. Vsekakor bi v Evropi večji del teh tovornjakov in avtobusov lahko uporabili kot muzejske eksponate, kajti prav nikogar ne bi našli, ki bi za ta vozila podpisal dovoljenje za vožnjo. Ampak tukaj je Nepal in Evropa je očitno zelo daleč. se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 23. julija 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2009 - Ansambel Veseli svatje 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 6.05 6.10 6.30 6.45 10.40 11.30 10.35 11.40 14.00 14.10 15.00 16.50 17.15 18.00 18.50 20.30 21.20 23.35 0.35 Aktualno: Euronews Anima Good News Nan.: Incantesimo Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina Estate, vmes dnevnik Nan.: 14°Distretto 13.30, 20.00, 23.00 Dnevnik Vremenska napoved Nan.: La signora in giallo Dnevnik - Gospodarstvo Aktualno: Verdetto finale Nan.: Un medico in famiglia 5 Dnevnik, Parlament in vremenska napoved Nan.: Le sorelle McLeod Nan.: Il commissario Rex Kviz: Reazione a catena Variete: Supervarieta Dok.: Superquark Aktualno: Premio giornalistico Marco Luchetta - I nostri angeli 2009 (v. L. Sposini) Nočni dnevnik Rai Due 6.30 Dokumentarec 6.45 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.25 Nad.: Tracy & Polpetta 10.40 Aktualno: Tg2 Estate in rubrike 11.25 Nan.: Orgoglio 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 19.05 Nan.: 7 vite 14.30 17.45 Risanke 14.45 Kolesarstvo: Tour de France 2009, 18. etapa 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.00 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer - Presenze 21.50 Nan.: Brothers & Sisters - Segreti di famiglia 23.40 Nan.: Primeval ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.05 Aktualno: La Storia siamo noi 9.05 Šport: plavalno SP v Rimu, vaterpolo, sinhrono plavanje, skoki 12.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.00 19.00, 23.25 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.45 Šport: plavalno SP v Rimu, skoki, vaterpolo, sinhrono plavanje 15.00 Dnevnik - kratke vesti 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob Moon Walk 19691999 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 23.05 Dnevnik 21.10 Film: Il cuore altrove (dram., It., '03, r. P. Avati, i. V. Encontrada, N. Mar-core) 23.45 Dok.: Doc 3 u Rete 4 6.00 Nan.: La grande vallata 7.30 Nan.: T. J. Hooker 8.30 Nan.: Miami Vice 9.50 Nad.: Febbre d'amore 10.00 Nad.: Vivere 10.35 Nan.: Giudice Amy 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Doc 12.25 Nad.: Distretto di polizia 5 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Balko 16.10 Nad.: Sentieri 16.30 Film: I dannati non piangono (dram., ZDA, '50, i. J. Crawford, D. Brian) 17.05 21.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 19.35 Variete: Ieri e oggi in Tv 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Nikita 21.10 Film: Revenge - Vendetta (dram., ZDA, '89, r. T. Scott, i. K. Costner, A. Quinn) 14.30 Videomotori 14.45 Dokumentarci o naravi 15.50 Nan.: 2ge+her 16.30 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Risanke 20.00 Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Talk show: Incontri al caffè de la Versiliana 22.15 Nan.: Shaka Zulu 22.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: La mafia mi fa un baffo (kom., '74, r. R. Garrone, i. R. Cecilia, E. Fulcrano) 23.50 Film: Basta guardare il cielo (dram., i. S. Stone) 1.45 Pregled tiska 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Estate 10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Cuore e batticuore 11.30 Nan.: Mike Hammer 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: L'abbraccio dell'orso (voh., VB, '79, i. D. Hemmings) 16.05 Nan.: Star Trek 17.10 Dok.: La7 Doc 18.05 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 19.00 Nan.: Murder Call 20.00 0.30 Dnevnik 20.30 Variete: Grazie al cielo sei qui -Sketches 21.10 Film: I morituri (voj., ZDA, '65, r. B. Wicki, i. M. Brando) 23.50 Nan.: Cold Squad Canale 5 |t Slovenija 1 8.30 9.00 9.50 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.35 17.35 17.40 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 0.35 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: Le dieci vite del gatto Titanic (kom., Nor., '07, i. Y. Berven) 16.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: Cento Vetrine Film: Rosamunde Pilcher: Le ali della speranza (kom., Nem., '07, r. D. Kehler, i. D. Korner) Nan.: Settimo cielo Dnevnik - kratke vesti Nan.: Carabinieri 6 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca-ri) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Variete: Zig Zelig Aktualno: Terra! Estate Nočni dnevnik in vremenska napoved Italia 1 6.25 Dnevnik - Pregled tiska 6.35 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 7.00 Nan.: Hercules 8.00 13.40, 17.25 Risanke 9.50 Nan.: Young Hercules 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: The Sleepover Club 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima 20.15 Kviz: Mercante in fiera (v. P. Inse-gno) 21.10 Nan.: CSI: Scena del crimine (i. M. Helgenberger, W. Petersen) 22.05 Nan.: Life (i. D. Lewis) 23.00 Nan.: The Closer 0.00 Nan.: Prison Break 0.50 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled tiska 9.00 Domani si vedra 9.30 Nan.: Don Matteo 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 19.05 Aktualno: Divertiamoci... (pon.) 13.05 19.00 Radovednosti iz Trsta 13.15 Aktualno: Consigliando 13.50 ... Mescola e rimescola 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.40 Na zdravje! (pon.) 9.00 Ris. nan.: Nils Holgerson 9.25 16.45, 18.45 Risanke 9.35 Pod klobukom (pon.) 10.10 Nan.: Totalna razprodaja (pon.) 10.45 Zdravje v Evropi (pon.) 11.40 Sveto in svet (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Hotel poldruga zvezdica: Rojstni dan (pon.) 13.50 Čez planke: Črna Gora (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Animalija 16.10 Kratki dok. film: Doma 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Dolgcajt (pon.) 18.30 Žrebanje Deteljice 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 20.55 Dok. odd.: Berlusconi in afera Mondadori 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.30 Besede in slike 23.45 Sedma moč osamosvojitve - TV dnevnik 23.7.1991 0.10 Dnevnik (pon.) 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.10 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 7.00 8.00 9.30 10.00 10.30 11.20 11.45 12.10 13.35 14.05 14.35 15.00 17.45 18.05 19.00 20.00 20.25 22.20 23.00 0.45 2.20 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Poletni Mozaik (pon.) Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 23.7.1991 Dok. serija: Sanjska potovanja (pon.) Poljudn. serija: Po poteh Ushuaie Na lepše (pon.) Slovenska Jazz scena (pon.) Evropski magazin - Oddaja Tv Maribor Med valovi - Oddaja Tv Koper Brez reza (pon.) Kolesarska dirka po Franciji, prenos To bo moj poklic Nad.: Želite, Milord? (pon.) Dok. serija: Sedem obdobij rocka (pon.) Športna oddaja Nogomet: povratna tekma evropske lige Crvena Zvezda - Rudar, prenos Nad.: Jasnovidka Film: Kaj je novega, mucka? (pon.) Dok. film: Dediščina Evrope (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Dok. odd.: Sprehodi po stari Ljubljani 15.00 27. mednarodni pokal v plesih 15.55 Globus 16.25 Dok. odd.: City Folk 16.55 Zgodovina svetovnih prvenstev v nogometu - Španija 1982 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športna oddaja 19.25 Glasbena oddaja »In orbita« 19.55 Vesolje je... 20.30 Artevisione 21.00 Dok. odd.: Reka Tilment 22.15 Avtomobilizem 22.30 Glasb. odd.: Fens festival 0.20 Čezmejna Tv - Tv Dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik - Tv Primorka 8.20 1.00 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 20.30 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 18.00 Mladinski kviz: Če me spomin ne vara (pon.) 18.45 Primorski tednik (pon.) 19.45 Monitor 20.00 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, športne vesti in vremenska napoved 20.30 Spomini borcev 21.30 Glasb. odd.: Med durom in molom 22.45 Kulturni utrinek (pon.) 23.30 Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Zdrava prehrana; 12.15 Berlin 1989 - čas odjuge; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, Odprta knjiga; 18.00 Glasbeni slovarček; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Poletni izlet; 12.00 Nagradno vprašanje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Radio Kažin; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di va-canza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17.-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Koncert Simfonikov RTV Slo; 22.05 Radijska igra; 23.05 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 23. julija 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVdT nevihte veter megla Zaradi vpliva tropskega ciklona bodo do jutri nad Italijo dotekali topli tokovi, v soboto pa bo deželo zajela hladna fronta z Danske , ki bo povzročila nestabilno vreme. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.44 Dolžina dneva 15.06 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.36 in zatone ob 21.54 Nad severnim Atlantikom in zahodno Evropo je ciklon-sko območje, nad južno in vzhodno Evropo pa šibko območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnim vetrom doteka nad naše kraje zelo topel in suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo sprva ugoden, sredi dneva in popoldne bo po nižinah počutje poslabšala velika toplotna obremenitev, takrat se izogibajte večjim naporom, uživajte dovolj tekočine in lahko hrano. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja je 26,2 stopnje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.40 najnižje -75 cm, ob 12.35 najvišje 46 cm, ob 18.09 najnižje -17 cm, ob 23.37 najvišje 47 cm. Jutri: ob 6.12 najnižje -69 cm, ob 13.09 najvišje 47 cm, ob 18.55 najnižje -17 cm, ob 0.15 najvišje 34 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 29 2000 m . . .. .....18 26 2500 m ..... .....15 21 2864 m ..... .....14 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 9 in pol, v gorah 11. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona CELOVEC O 15/32 O GRADEC 18/34 TOLMEČ O 14/31 TRBIŽ O 13/30 O 13/29 KRANJSKA G. O < TRŽIČ 15/32 o 13/31 S. GRADEC CELJE 17/33 O MARIBOR 017/34 M. SOBOTA O 18/35 O KRANJ ^ > VIDEM O V* 18/34 O PORDENON 19/33 PTUJ O ^jrA V. ČEDAD O 19/33 ^ ° " TAjL LJUBLJANA /V GORICA rt 3 N. GORICA ^ 18/33 V N. MESTO 18/35 2?5fA 0 l7/32 POSTOJNA n O ^^ 21/3^ V1"32 O 13/29 — PORTOROŽ O / ^ 19/33 REKA 21/32 OPATIJA ZAGREB 18/34 O k? . o ČRNOMELJ POREČ (^NAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi bo jasno, topleje in bolj soparno kot v prejšnjih dneh. Ob obali bo pihal zmeren južni oz. jugovzhodni veter, ki bo močnejši na odprtem morju. Danes bo povečini jasno, le v zahodni Sloveniji bo občasno nekaj več oblačnosti. Pihal bo zmeren, čez dan tudi močan veter iz zahodnih do južnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 29 do 36 stopinj C. TOLMEČ O 15/30 TRBIŽ O 14/29 J y VIDEM o ^S 20/33 O PORDENON 21/32 o 14/29 KRANJSKA G. ČEDAD O U 21/32 ^^ ' GORICA O ° N. GORICA ' 23/33 CELOVEC O 17/32 O TRŽIČ «¡¡^ 15/32 O KRANJ o GRADEC 19/32 o 16/31 S. GRADEC CELJE 17/33 O MARIBOR 018/33 PTUJ O M. SOBOTA O 19/34 v7 19/32 LJUBLJANA 18/33 POSTOJNA O 13/30 KOČEVJE N. MESTO 18/33 o ^ ZAGREB 19/35 O _ o v ČRNOMELJ REKA 22/33 _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- ' Po vsej deželi bo jasno, toplo in soparno. Ob obali bo šibek Jutri bo sončno in vroče. Jugozahodni veter bo oslabel. do zmeren jugovzhodni veter. V popoldanskih urah in zvečer bo v Karniji večja spremenljivost z možnostjo tudi močnejšimi krajevnih neviht. /«'Ji Filatelistične zanimivosti V današnji zadnji rubriki Postiljo-na pred poletnimi počitnicami bomo posvetili večji del prostora temi, ki se v zadnjem času vedno pogosteje javlja na področju izdajanja novih znamk. Z namenom, da bi presenetile filateliste in javnost in tako prodale kar največ svojih znamk, si razne poštne uprave v Evropi in po svetu izmišljajo najrazličnejše načine, oblike in tudi sredstva, kako tiskati svoje novitete. V skoraj 170 letih izdajanja poštnih znamk (prvo je izdala Anglija leta 1840) so poštne uprave tiskale svoje znamke na papirju, večinoma pravokotne ali kvadratne oblike z zobci in z limom na zadnji strani. V zadnjih letih pogosto izdajajo samolepilne znamke. Ze vrsto let pa razne državne pošte namesto običajne kvadratne oblike uporabijo za svoje znamke tudi različne variacije: od romba do prizme in kroga. Slovenija je uporabila obliko romba že leta 1992 za znamke olimpijskih iger v Albertvillu. Leta 2002 pa je izdala znamko posvečeno Resslo-vemu vijaku v obliki kroga. Leto kasneje pa je znamko posvečeno ljubezni izdala v obliki srca. (Slika 1) Fantazija na pohodu Podobnih značilnosti in zanimivosti pa je zadnja leta v filateliji vedno več. Prijatelj filatelist, član FZS ter odgovorni urednik Filatelističnega zbornika, ki ga izdaja Filatelistično društvo v Ljubljani Tone Simončič je lansko leto v svojem članku zbral nekaj teh zanimivosti in po njem povzemamo tudi naslednje podatke. ^Byíi m WÁ ík m_j Dišeče znamke so vsekakor zanimivost, na katero so zbiralci še posebej pozorni. Navadno je treba površino take znamke malo podrgniti ... in zadiši. Slovenci imamo od leta 2003 znamko, ki za-diši po vrtnicah. Nekatere druge države so si izbrale druge rožice, Nizozemska ima na primer znamko, ki diši po tulipanu. V Švici pa so si domislili znamko, ki diši po čokoladi. Znamke tiskajo ne samo na papirju, ampak tudi na drugih materialih. Ze dolgo so znane znamke na aluminijasti, srebrni ali celo na zlati foliji naneseni na papir. Gibraltar, britanski dominion, je leta 2002 izdal posebno serijo znamk. Na določena mesta na znamki (slika njihove skale The Rock) so nanesli prah te skale. V sodelovanju z znanim podjetjem kristalov Swarovski je Avstrijska pošta izdala že več lističev z znamkami s kristali omenjene firme. Ob tiskanih motivih na znamki so prilepljeni tudi mali kristali raznih velikosti. Tak blok je vložen v kartonski okvir, da se znamka ob prometu ne poškoduje. (Slika 2) Europass je poliuretanska plastična masa, iz katere so izdelali nove žoge za nogometno prvenstvo leta 2008. Avstrija je to novost izrabila tudi za znamko, ki je tiskana na poliuretanu v obliki nogometne žoge. Nizozemci so izdali polo z desetimi znamkami rož. Sredi vsake znamke je s prozorno folijo prilepljeno seme rože, prikazane na določeni znamki. Na robovih znamk pa so zapisali osnovne podatke o roži (kdaj se jo seje, kako globoko, koliko jo je treba zalivati, kdaj roža cvete). Švica je leta 2004 izdala znamko na lesu - furnirju. To naj bi bila prva taka znamka na svetu. Uporabili so 120 let stare smreke in debelost znamke je bila 0,7 mm. Ime države in vrednost so natisnili v beli barvi. Leta 2007 je tudi Italija izdala znamko na lesu, in sicer na brezi v vrednosti 2,80 €. Znamka ni imela zobcev, ampak so bili robovi le narezani. Istega leta so Portugalci tiskali znamko na svoji tipični hrastovi pluti. S to znamko je bilo manj težav, saj se pluta lahko lepo obdeluje. Znamke so izdali v različnih barvah in so jih tudi zobčali na vseh štirih straneh. Leta 1958 so Poljaki v počastitev 400-letnice svoje pošte izdali na svili tiskan poštni blok. Tudi azijska država Bhutan se lahko pohvali, da so tiskali že več znamk na svili, ki jo pridelujejo. Italija pa je leta 2002 izdala "prvo pisemsko svileno poštno celino na svetu'. To celino lahko uporabimo kot ovojnico za pošiljanje sporočil ali kot veliko znamko (listič), ki jo nalepimo na paket. V zadnjih letih so Švica, Italija in Avstrija izdale znamke vezane na blagu. Leta 2004 je italijanska poštna uprava ob izidu znamke na blagu napisala, da gre za »umetnost čipke« (arte del merletto), čeprav lahko že po sliki ugotovimo, da gre le za vezenino. (Slika 3) In za konec naj omenimo, da obstajajo tudi govoreče znamke. Butan je leta 1973 izdal serijo sedmih mini plošč v obliki znamk z butansko ljudsko in narodno glasbo. Kratke motive se lahko posluša na navadnem gramofonu s hitrostjo 33 obratov. Zadnja leta pa je Butan spet presenetil svet in izdal znamke v obliki male zgoščenke (CD). Vsaka zgoščenka je zavita v slikovit samolepilni ovitek, ki velja za poštnino. Izšle so štiri zgoščenke, od katerih vsaka predvaja del butan-ske zgodovine v angleščini. Vse naštete posebnosti in zanimivosti gotovo niso običajne poštne izdaje, a za filateliste so take posebnosti zelo dragocene. Nekateri so si te posebnosti izbrali tudi za svoje tematske zbirke in se posvečajo predvsem ali celo izključno takim izdajam. Razne poštne uprave in trgovci filatelije pa pri tem kar dobro zaslužijo. Zadnje italijanske znamke V juliju je v Italiji izšlo kar sedem serij novih znamk. O njih bomo spregovorili jeseni. Tu naj omenimo le, da je 7. _ BMÉ '-1 : L fia c a a aatvtt a otf aaaou o julija po dolgem obdobju rednih znamk »Posta prioritaria« začela italijanska poštna uprava izdajati nove redne znamke: prikazujejo pismo, ki leti. Znamke so po našem mnenju grde in nezanimive. Zaenkrat so izšle vrednosti: 0,60 - 1,40 -1,50 - 2,00 €. Stoletnica prvega poleta Edvarda Rusjana Konec leta se bomo spominjali stoletnice prvega poleta Goričana Edvarda Rusjana. Ob tej priložnosti bodo v Gorici in v Novi Gorici priredili več pobud. 6. septembra bo v Novi Gorici občinski praznik in na slavnostni seji se bodo spomnili tega pomembnega dogodka. Novogoriški filatelisti bodo ob tej priložnosti izdali posebno znamko s sliko Edvarda Rusjana. Na letališču v Gorici pa bodo istega dne domačini iz Štandreža ob prisotnosti oblasti z obeh strani meje odkrili Rusjanov kip. Od 24. do 29. septembra bo v okviru manifestacije Okusi ob meji razstava o bratih Rusjan. Filatelistični kljub Košir bo za to priložnost izdal posebno razglednico in je naročil pri poštni upravi v Rimu dvojezični poštni žig. V Novi Gorici pa bo slovesnost 25. novembra, na dan stoletnice prvega poleta. Na razpolago bodo poseben ovitek, osebna znamka in spominski poštni žig. S to novico zaključujemo ta prvi niz Postiljona. Z rubriko, ki je žela kar precej zanimanja tudi pri nefilatelistih, bomo nadaljevali jeseni. Vsem želimo prijetne počitnice in nasvidenje septembra! I.T.