Štev, Z49. V Ljubljani, t sredo, dne 2. novembra 1910. Leto XXXVIII. W Uredništvo je t Kopitarjevi nllot štev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrank Irana p lama n ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Ko >ltar|evi nllol štev. 6. t-u = Sprejema narocu.iio, Inserate In reklamaolje. — ■ Opravnlškega telelona itev. 188. Današnja številka obsega 6 strani Veliko novega. Zadnje dni smo slišali, da jc m e d ivstrijsko in ogrsko vlado opet izbruhnila »kriza«. Ta-;ih kriz smo bili tako navajeni, da lam je bilo skoro že dolgčas po njej. dažari so predolgo mirovali — to je >ilo sumljivo. No, pa tudi grof Khuen e moral pokazati svoje mažarsko konto. Njegova slavna večina je zadnji :as začela izpraševati po »narodnih »ridobitvah« in menda je hotel grof ihuen nekoliko ugoditi tudi opoziciji er je šel kakor vitez Jurij na Dunaj, la se vrne med Mažare kot naroden ju-lak. Izmislil si jc težave glede banč-lega vprašanja in od naše vlade kategorično zahteval, da se morajo začeti zplačila v gotovini, če ne Mažari ne jodo privolili v podaljšanje bančnega jrivilegija. Baron Bienerth pa je bil ;luh na ta ušesa, zakaj ni vzroka, da bi načeli izplačevati v gotovini, ko se je laš sedanji sistem tako izvrstno obne-sel. Naša banka ima velik zaklad zlata, majhno in stalno obrestno mero in v lenarnem oziru nismo zato izročeni na milost in nemilost internacionalni konjunkturi, v času vojske pa bomo imeli zadosti kredita. Mažari bi seveda radi na naš račun dobili denarja za svojo nameravano »neodvisno banko«. Zasedaj pa se je ta načrt ponesrečil, ihuen je sicer grozil z vsemi mogočimi sredstvi, toda avstrijska vlada se ga ni lič ustrašila in konečno je cesar uka-sal — drugače je težko reči — da se morajo gospodje pobotati. In so se res. Sklenila se je 1. t. m. kompromisna formula, koje vsebina — nič ne pove. Le toliko je gotovo, da z izplačevanjem v gotovini nc bo še dolgo časa nič. Grof Khuen se vrne v Budimpešto brez lovorik na glavi. Če bi bil mož svoje »mun-kače« rajši preje podučil, mesto da je šel na Dunaj po blamažo, nc bi imel sedaj težav in sitnosti, ki mu jih bo delala zlasti opozicija, ki grozi z ob-strukcijo proti bančni in indemnitetni predlogi. Zopet se je pokazalo, kolikega pomena jc, da se more naša vlada opirati na zbornico splošne in enake volivno pravice. Baron Bienerth dobro vč, da z zahtevo po izplačevanju v gotovini, ki bi Avstrijo oškodovala., Mažarom pa na naš račun pripomogla do banke, nc sme priti pred parlament. LISTEK. Haarobni spomeniki m $m\m umetnost. (Pismo iz Rima.) Meni dobro znana družina je izgubila dragega očeta. Ni bilo sicer bogastva, uboštva pa tudi ne, tako da so se seveda takoj namenili ljubemu rajniku postaviti trajen spomin svoje ljubezni: lep nagroben spomenik. Šli so h kamnoseku na ogled »muštrov« in izbrali so si »mušter« po lastnem pre-vdarku in na kamnosekov nasvet. Ko pridem tekom časa k njim, mi z nekakim ponosom pripovedujejo, da so kupili nov spomenik; naj si ga ogledam! Pri prvi priliki sem na pokopališču tudi ta spomenik poiskal — bila jc precejšnja črna piramida. »Čemu vendar ravno tak spomenik?« sem vprašal. »I, navadne vsakdanje reči vendar nočemo postaviti; tak kamen je pa precej flrag in taki spomeniki so sedaj najlepši in najbolj v modi.« »Lepa moda •o, ki je pri Turkih doma; ti imajo na pokopališčih same okrogle in voglate kamene! Krščanskega taka piramida nič nima in tudi lepa ni, če je prav v modi!« Pogajanja med Nemci in Čehi v češki kraljevini so se po tolikem uspešnem delu naenkrat ustavila. Največ so tega krivi nemškoradikalni in vsenemški hujskači po nemških mestih, ki očitajo nemškim poslancem izdajstvo in sklicujejo shode, na katerih sklepajo radikalne resolucije. Zlasti napadajo poslanca Urbana. Nemški poslanci so že v principu privolili v to, da se Praga prizna kot češko mesto in da morajo nemška mesta sprejemati tudi češke vloge, pa so se premislili kakor hitro so se začele nevarne hujska-rije zoper nje mecl njihovimi volivci. Čehi so na to odgovorili s tem, da so postavili zahtevo, da se mora med rešitvijo novega deželnega reda in defini-tivno uredbo manjšinskega šolstva napraviti junktim. 2. t. m., torej danes so bodo pogajanja nadaljevala, razpoloženje za sporazum pa je jako slabo. Morebiti pa se vendarle premagajo težave, ker stoje sicer deželne finance pred neizogibno katastrofo, ako sc de-žclnozborsko zasedanje zaključi, ne da bi sc rešile finančno predloge, katere Nemci obstruirajo. Mogoče je tucli, da so težave bolj umetne, da vsaka stranka kolikormogoče več zase izbije. Vlada državnega zbora tako dolgo no bo sklicala, dokler se nc bo v Pragi ustvarila glede spravnega vprašanja popolna jasnost. Spor med Slovani iu Italijani v Istri se čedalje bolj poostruje. Na otoku Krku je okrajno glavarstvo prepovedalo nabiti oklic, ki so ga sestavili laški deželnozborski poslanci ob priliki zaključcnja istrskega deželnega zbora, katerega so slovanski poslanci z obstrukcijo onemogočili. Obstrukcija je bila čisto upravičena in nujno potrebna, ker bi bili sicer Lahi z dežel-nozborskim sklopom prisilili povečini slovansko deželo, da bi bila morala plačati ogromen deficit iridentovske razstave v Kopru. »Piccolo« 1. t. m. vpije, da bodo Lahi odprli Istranom oči, ker so slovanski poslanci preprečili velike in nujno potrebne predlogo deželnega odbora glede melioracije cest in naprave vodovodov itd. Lahi računajo torej čisto resno, da bodo pri novih volitvah Slovanom ugrabili kak mandat. To sc nam seveda zdi jako dvomljivo. V moravske m ti o ž o 1 n e m zboru je tudi obstrukcija. Nemci in socialni demokratje hočejo preprečiti davčne predloge češke večine. Soja 30. preteklega meseca jc bila jako burna. To jc kratka vsebina daljše razlago, ki jc vsled nje ves ponos na »moderni« nagrobni spomenik nanagloma izginil. Le škoda, da s ponosom vred ni šla tudi piramida! Edino kar sem morda začas zabranil, jc še bolj neokusni betonski oklep v neumljivih oblikah, ki so ga nameravali krog groba kupiti. Za vse skupaj škoda denarja! Ta dolgočasni, vsak dan so v raznih oblikah ponavljajoči dogodek sem j>ovcdal, ker nam neumljiva moda in čudovito pomanjkanje — recimo tudi pojemanje nekdaj v našem ljudstvu tako močno razvitega umetniškega čuta grozi poleg vseh drugih obrtnih in umetnostnih izdelkov in naprav tudi naša pokopališča ponižati na neko stopnjo umetniške brezčutnosti, topo-sti. Kedarkoli sem bil na novem pokopališču v Ljubljani pri sv. Križu, som žalosten opazoval splošno umetniško brezokusje nc le preprostih, temveč tudi stanov, ki se prištevajo k inteligenci. Ti stebri, cilindri, ta nebroj piramid, ki nimajo niti s stališča tehnike nobenih oblik sami v sebi, še. manj '/■ ozirom na arhitektoniko brez primernega podstavka, brez primernih završetkov ild. To so pogosto celi skladi marmorja, dragocenega celo, ki so /. brozprimerno nevednostjo in hkrati baharijo in samozavestjo nakopičeni: » da jc le veliko videti in da neka i »sta- Eldersch je razžalil glavarja, tolkel po pultu in zapiral burno vrata, socialist Vanek pa je lepil po dvorani plakate z napisom: »Spoštuj praznik«, ker se jc vršila seja v nedeljo. Deželni zbor obravnava nujne obstrukcijske predloge. Poslanci večine ne govore, zato pa tratijo obilo časa obstrukcionisti. Prihodnja seja bo ta četrtek. Češka večina gotovo zelo pogreša tak poslovnik, kakor ga ima n. pr. naš deželni zbor. Burni časi pa se obetajo tudi š 1 e z k e m u deželnemu zboru. Nemci so namreč vložili predlog za reformo občinskega volivnega roda. Čehi so zoper zakon iz narodnomanj-šinskih razlogov in so zato sklonili, da zbornico zapuste, ako pride načrt v razpravo. 25. m. m. pa je zboroval v Celovcu koroški »V o 1 k s r a t« pri > t ind-wirtu«. Bil je občni zbor in sicer žo drugi v tem letu. Gospodje so so pohvalili, da so v nacionalnem oziru veliko dosegli. Razgrevali so se med drugim zavoljo znanega Stcinwondcrjevega šol-skoreformnega predloga in so dobili zagotovilo, da se s tem predlogom ne bo »tangiral svobodomiselni značaj šolo«. Posvetovali so se tudi o nameravani občinski volivni reformi, katero bi gospodje najrajši imeli tako, da ne bi noben Slovenec prišel več v občinsko zastope. Da bo koroški deželni zbor skušal željam »Volksrata« kolikormogoče ustreči, jc naravno. V popolnoma slovenskem Č i r -š a k u v Slovenskih goricah na Štajerskem so 31. preteklega meseca otvorili novo schulvereinsko šolo. Za botra jo bil Malik. Nova šola pomeni krvavo provokacijo izključno slovenskega okraju. Če bo Nemcem res kaj koristila, jo pa drugo vprašanje, zakaj odpor slovenstva na meji bo le podvojila! Kar se tiče volitev na Hrvaškem se poroča, da bodo v novem saboru zastopane vso dosedanje stranke izvzemši socialiste, ki so izgubili še tisti edini mandat (Korač), ki so ga do-zdaj imeli. Splošno jo prepričanje, da more biti vladna stranka le taka, ki stoji na stališču nagodbe. Večji clol novoizvoljenih poslancev jo baje za sporazum z banom, le najradikalnejši elementi koalicije so proti. Ako se banu no bo posrečilo delati z novim saborom, ga bo zopet, razpustil in razpisal novo volitve. V tem slučaju bi tvorili tisti poslanci, ki so bili žo zdaj izvoljeni na banovem programu, jedro prihodnje vladno stranke in bi koali- ne«, pa je dobro. Umetniški čut mecl našimi ljudmi propada, se no da tajiti. Koliko bolj vesel je človek kakega sta" rega, zapuščenega križa, ki ga jc morda pred sto leti j>o svoji pameti skoval domač kranjski kovač. Kako so to pogosto prikupljive oblike, s kako skrbjo in premislekom vse preračunjeno in z ljubeznijo izvršeno! Dandanes sc šopirijo velikanski križi vsi »pozlačeni«, vliti z železa. — Ali kako iznajdljivi so bili naši stari domači kamnoseki! Vsak »kamen« drugačen! Res, da so včasih namešali raznih oblik, pa jih niso kopirali, ampak dali so jim svoj individualni značaj, »poslovenili« »o jih. In čo stopimo na druga umetniška torišča! Kako krasni so bili naši stari baročni stolpi, pravzaprav strehe, nekak »unicum« v baroki. Danes se podirajo, skoro povsod so pa iz baročnih čebulic zleže le prepogosto neokusno »korenje« — kakor ljudstvo piramido imenuje. In če so vendar kdaj doseže, da se stara baročna oblika ohrani, naši tesarji in krovci obliko gotovo izkaze: mesto lepih navzdol tožečih in kvišku rastočih čebulic narode težke, celo stavbo moreče kroglo, prim. zvonik na Primskovom pri Kranju. In mod temi obrtniki imamo ljudi, ki so sc šolali! Ali če gremo na polje slikarstva: vos takozva.ni veliki napredek naie »moderne« nas ni v stanu navdušiti. cija seveda no prišla nič več v poštev, Sabor se snide še pred 20. novembrom. Banu in dozdevni »nagodbeni večini« bo močna pravaška opozicija gotovo zelo neljuba, morebiti sc tudi nekaj koalicionašev spunta. Ban pa ne bo miroval, dokler no napravi mažaronske stranke. Zmeda je velika in zdi so, da tej nesrečni deželi še dolgo časa ne bo usojen miren in za ljudstvo koristen razvoj. Češkoslovanska socialiioilo« mokraška strokovna društva so se 1. t. in. sešla h kongresu. Sklenila so, da so pripravljena sc 2 nemško avstrijsko strokovno organizacijo sporazumeti, pa le na tej podlagi da ostani češka strokovna organizacija popolnoma neodvisna in so skupno postopa od slučaja do slučaja pri štrajkih in izključenjih od strani delo. dajalcev. Francoski ministrski pred« s e d 11 i Briand zopet triumfira. Velika večina zbornice — 329 poslancev — sc jo izrekla za njegovo politiko in mu votirala zaupnico. Kar sc tiče nasilstev štrajkovcev, jc to čisto naravno, takega nereda in zločinstev sploh ni mogoče odobravati. V Fontaincbleau n. pr. so štrajkovci potrgali vso brzojavno zvezo in posledica tega jc bila da sta bila dva delavca, ki sta imela opraviti pri elektriki, zadeta od toka 13.000 volt ter tako udarjena, da ju bržkone ne bodo mogli več rešiti. Dosledno pa seveda ni, če Briand, bivši socialno-demokraški tajnik in zagovornik generalnega štrajka, pošilja na svoje bivše tovariše dragonce. Socialistom se jc posrečilo le Briandovo ministrstvo nekoliko razdreti: izstopil ho namreč delavski minister socialist Vi-viani. Ta mož jo, ko je nastopil svoje mesto, dejal, kakor znano, da bo »zvezdo z neba potrgal«. To se mu pa ni posrečilo in danes sc francoskim delavcem godi šo veliko slabše, kakor se jim je, preden so jc gospod Viviani spi'avil na zvezde. Bog skrbi še vedno za to, da poniža širokoustneže, ki so spravijo nanj. Rcpubličanska portugalska vla d a jako marljivo dela na to, da udejstvi svobodomiselni program, za katerega so navdušujejo tudi naši liberalci. Justični minister jo predložil zakon glede razporoke. Bivši kralj Ma-nuel pa igra tudi jako sramotno ulogo. Ponudil jo ropubličanski vladi, ki ga je zapodila iz deželo, telegrafično dva milijona frankov za njegovo bivšo jahto Najboljši med našimi sodobnimi slikarji, jo vprašanje, če v resnici zmorejo n. pr. poslikati eno cerkcv, kakor mora cerkev slikana biti — ne lc da se nekaj opekarskih . barv na strop in stene namečo. Ni moj namen očitali, ampak pokazati na veliki razdor v umetniškem čuvstvovanju oziroma v umetniški na-zajizobrazbi. Poglejmo n. pr. stare pórtale po cerkvah, kar jih še niso z »modernimi« nadomestili! Koliko globokega mišljenja se kaže v teh na videz preprostih izdelkih! Prim. podboje gorjanske podružnico v Mevkužu ali ono pri Sv. Katarini nad Zasipom! Na vrhu podbojev jo izklesano kolo, potom pa so celi podboji okrašeni s kolesnim motivom: kolo jo na kolo naloženo. Kdo izmed današnjih kamnosekov se bo ubijal, kako bi ornamente podbojev spravil v soglasje s cerkvijo oziroma s cerkveno patrono! (Sv. Katarina jo bila — kakor znano — na kolesu mučena.) No, in naši stari domači kmečki domovi! Ni več zmisla za staro leseno hodnike, za okraske, ki jih je naš domači umetnik tako duhovito po svojo prikrojil: čo si danes no postaviš velikega zidanega zaboja, sploh nisi »zidal«; kaj še lo lesen hodnik ali okviric za okna z zelenkastega kamena! =s Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . E 26- — na pol leta » . » 13-— aa četrt» » . » 6*50 za en meseo » . » 2*20 sa Nemčijo oeloletno » 29*— za ostalo Inozemstvo »35*— === V npravnlštvn: = Zn celo leto naprej . K 22*40 za pol leta > . * 11*20 sa četrt» » . > 5*60 za en meseo » . > 1*90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne St 10 v. SLOVENEC ===== Inserati: - Enoatolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat.....po 15 v za dvakrat . . . . » 13 » za trtkrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih nottoah stsne enostoipna garmondvrsta 30 vtnarjev. Prt večkratnem objavljanja primeren popuat. Izhaja: ===== vsak dan, lzvzemžl nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne. »Amclijo«, da bi mogel z njo napraviti pot okoli sveta, pa mu je vlada to za-zdaj še odbila. Kralju Manuelu jo pač več mar za zabavo, kakor za lastno Čast in dostojanstvo. Zato se je pa tudi na njem jasno pokazal prst božji. Dnevne novice. + Napadi glasila »Družbe sv. Cirila in Metoda« na »Vseslovensko Ljudsko Stranko«. Mi smo pustili »Družbo sv. Cirila in Metoda« večjidel v miru, naj gre svoja pota. Zadnji čas smo gojili nade, da se bo družba vendarle držala res strogo nadstrankarsko, kar je zmeraj povdarjala, misleč, da bo njeno delovanje v korist celemu slovenskemu narodu. Četudi smo bili ofi" cielno prisiljeni iz družbe izstopiti, vendar je tudi dokaj naših ljudi, ki družbo podpirajo. Zato nas je naravnost ogorčil napad »Slovenskega Branika«, ki je glasilo družbe in ki je v zadnji številki to-le napisal: »Nemcem prav v vseh narodnostnih rečeh ugoditi, slovenske narodne zahteve pa zanemariti in celo onemogočiti — to je tista rdeča nit, ki se vije skozi vse delovanje Vseslovenske Ljudske Stranke.« Tako piše »Slovenski Branik« po dogodkih v kranjskem deželnem /.boru, ki pričajo ravno o nasprotnem, tako piše list, ki rad pisari, da je 1). sv. C. in M.« nestrankarska. V isti številki psuje »Slovenski Branik« tudi, »da tisti, ki so med nami zbrani v Vseslovensko Ljudsko Stranko podpirajo nemštvo in pomagajo zidati nemški most do Adrije«. Tako pišejo ljudje, ki vihte kadilnico Ivanu Hribarju, ki je na nemško-slovenski pogodbi podpisal Nemcem celo vrsto koncesij. Sploh so nemško-slovenski zvezarji v »Slovenskem Braniku« nakupičili celo grmado psovk proti Slovenski Ljudski Stranki. Tako se pod firmo »Družbe sv. Cirila In Metoda« hoče šopiriti laž in podlost liberalnega strankarstval Zato naj pa »narodna« gospoda, ki h u j s k a s takimi lažmi, ne pričakuje, da bomo ž njo postopali v rokovicah. To je res lepo »narodno« delo za »Družbo sv. Cirila in Metoda«, napadati slovensko sti-anko, kateri se v narodnem, gospodarskem, vzgojevalnem delu liberalna stranka niti od daleč ne more primerjati. Proti strankarskemu kopitu, katero v zgoraj omenjenih noticah ka-fcejo izvestni fanatiki v »Družbi sv. Cirila in Metoda«, bomo vedno nastopali s vso odločnostjo, takim ljudem nočemo biti privesek, od takih strankarskih psovkarjev se osvojimo, zato poti vi jem o, naj se ustanove povsod, kjer so podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda«, podružnice »Slovenske Straže«! To bodi naš odgovor »Slovenskemu Braniku« na napade na našo stranko. Opozarjamo somišljenike, da »Slovenski Branik« javlja tudi ustanovitev podružnic v Semiču, C o 1 u , Št. Vidu pri Vipavi, Planini, S t u -dene m, Hrenovicah, K n c ž a -ku,Premu,Rcnčah,Polenša-ku, Puščavi, Selnici. »Slovenski Branik« v vsaki številki jasnejše kaže, kako se hoče s tem zasejati raznovrstno strankarsko liberalno ljuliko. Zato naj se naši somišljeniki ne puste varati z raznimi krinkami, ampak naj odločno odgovore povsod s podružnicami »Slovenske Straže«. Naši somišljeniki, vsi v »Slovensko Stražo«, ki bodi res straža slovenskega ljudstva, ki ne mara za liberalno lažnjivost in hi-navščino! Povsod na dan podružnice »Slovenske Straže«! Mi neresnično pisavo »Slovenskega Branika« najodloč-nejše odklanjamo in svetujemo družbi, naj se pravočasno umakne na ono polje, na katero je po svojem programu delovati poklicana, zakaj mi ne borno trpeli, da bi se nam pod to firmo ugled naše stranke lažnjivo izpoclkopaval! + Nemška nesramnost. »Tages-post« ponavlja svojo laž, da je dr. Šu-steršič odložil referat o Bosni in Hercegovini, da je dobil zato sankcijo občinskega volivnega reda. To je tolika nesramnost, da bo treba dotičnega do-pisuna, ki nam je osebno znan, na cesti prijeti za ušesa. Lopovščina pri tej laži je toliko večja, ker bi tudi »Tages-posta« morala vedeti, da jo v dneh, ko je bila v razpravi Bosna in Hercegovina, kranjski deželni zbor najintenziv-neje deloval. Na adreso kranjskih Nemcev pa pravimo, naj se sramujejo, da se v njihovem imenu pošiljajo v svet take laži. Natanko se vč kdo izmed Nemcev jo to vest prvi izustil. Dobro nam je znan prvi vir. Gospodom svetujemo, da hitro popravijo to in-famnost v svojih listih. Grofa Bar-bota opozarjamo, da zlasti on to notico uvažuje. -j- V Kamniku se je v nedeljo dne 30. t. ni. siiod S. L. S. vrlo dobro ohnesel. Prostorna dvorana »Kamniškega Doma« jc bila napolnjena občinstva. Poročal je poslanec dekan Lavrenčič o deželno-zborskem delovanju in posebej o sklepih deželno-zborskih v zadevi premoženja kamniške meščanske korporacije. Nad enournim izvajanjem gosp. poslanca so sledili zborovalci z velikim zanimanjem. Pri zborovanju prisotni inte-resentje meščanske korporacije so soglasno sklenili resolucijo: »Veleslavni deželni odbor se prosi, da blagovoli sklepe deželnega zbora v zadevi meščanske korporacije nujno rešiti.« Gosp. dekanu in vsem poslancem S. L. S. se je izrekla zahvala in neomejeno zaupanje. Ta shod je bil zelo potreben, ker liberalci po gostilnah in v po-samnih hišah že od petka večer begajo ljudi z bajko, da hoče gosp. dekan meščansko korporacijo uničiti in kor-poracijsko premoženje med vse občane porazdeliti. Mi pa pravimo, če se vso to izpelje, kar se je v deželnem zboru glede korporacije sklenilo, bodo inte-resentje s tem gotovo prav zadovoljni. Vsak razsoden interesent je gosp. dekanu in njegovim tovarišem v deželnem zboru hvaležen, da so spravili to vprašanje na dan in sklenili, da je reši deželni odbor. Kdor se tej rešitvi upira, noče dobro samemu sebi in ne korpo-raciji. Shod v Stari Loki. Pretečeno nedeljo je imel poslanec Evgen Jarc shod pri Blažečki. Zbralo se do 200 samih odličnih mož iz domače občine, kakor tudi iz mesta in Žabnice, na čelu župan g. Trilar. Shodu je predsedoval odbornik Kmečke Zveze g. I. Baloh, ki jo povdarjal, da je odlikovanje za našo občino, ker je gospod poslanec prvi svoj shod kot državni poslanec priredil v Stari Loki. Nato je poslanec govoril dobro uro ter v poljudni obliki razlagal nove zakone, ki jih je sklenila naša stranka v deželnem zboru. Govorniku so volivci že med govorom živahno pretrjevali. Na poziv predsednika se mu je soglasno izrekla zahvala, nasprotnega glasu ni bilo nobenega. Po shodu je bilo vpisovanje v živinorejsko zadrugo ; vpisalo se jih jo precej. — Za novo zastavo starološkega Orla je daroval g. poslanec E. Jarc 10 K, blag. gospa M. Jelovčan pa 100 K. Bog jih živi! -i- Najstarejši kranjski minister. Dr. Ivan Tavčar, najstarejši kranjski minister, je za enkrat še rešil »cilj svojega življenja«. Nastopila je v sejah liberalnega kluba močna struja, ki je zahtevala glavo dr. Tavčarja, češ, da je dr. Triller kot odličen odvetnik veliko sposobnejši za referate o odgonu in odpisu oskrbovalnih stroškov. Na čelu tej struji je stal dr. Novak. Turk, ki se je protivil tej struji z rokami in nogami, je pa poudarjal, da So nima vsega, urejenega v svojem pogrebnem zavodu, da bi dovolj dostojno pokopal tako odličnega mrliča — in zmagal je. Deželi kranjski ostane torej ohranjen najstarejši minister, dr. Tavčarju pa. »cilj življenja«! H Društveno gibanje na GrGriškem. V Ivojskem so v nedeljo, 30. oktobra, ustanovili novo kat. slovensko izobraževalno društvo in Orla. Na shodu je bilo vkljuu slabemu vremenu nad 250 ljudi, večinoma fantov. V nedeljo, dne 6. novembra se ustanovi Orel v Medani. + Shod proti draginji v Gorici. Goriški liberalci so za nedeljo, 30. oktobra sklicali v »Trgovski Dom« velikansk protestni shod proti draginji. Pričakovali so, da se bodo zapuščeni prostori »Trgovskega Doma« vendar enkrat zopet napolnili. Toda zaman! Eno uro poprej se je shod začel, kot je bil napovedan. Zborovalcev pa je bilo okroglo 70. Pa še ti so gledali v tla, ker jih je bilo strah — ne draginje — liberalne praznote in puščobe. -j- Tečaj za ljudsko štetje. Za bližajoče se ljudsko štetje priredi 3., 4. in 5. nov. pol. društvo »Edinost« v Trstu tečaj za one, ki bodo hoteli pomagati slovenskemu ljudsvu v mestu in okolici nasvetom in dejansko pomočjo pri izpolnjevanju naznanilnic. — Posnemanja vredno! Naj bi se taki tečaji vršili tudi v Celovcu, Celju, Mariboru in drugod. -j- In sedaj še Kras .... V petkovem »Učiteljskem Tovarišu« čita-mo jadikovanje liberalnega kraškega dopisnika, v katerem toži, da klerika-lizmu raste na Krasu greben, »da prehaja občina za občino v klerikalne roke,« »da preti Krasu klerikalna strahovlada« in kliče na pomoč liberalno učiteljstvo« nadelo proti prodirajočemu klerikalizmu.« To je huda muzika za liberalce, kaj?! To jo začetek korenitega preobrata na Krasu, kjer so imeli dosedaj liberalci največjo zaslombo. Da, res je, ljudstvo spoznava liberalno sleparstvo, zločinstvo in odpira oči, da vidi in glasno izreka pri občinskih volitvah obsodbo nad liberalci. + Izid volitev v hrvaški sabor je po ožjih volitvah sedaj naslednji: hr- vaško-srbska koalicija je dobila 35 mandatov, Tomašičeva skupina 18, kršč. soc. stranka prava 15, pristaši dr. Mile Starčeviča i), seljačka stranka 9, srbski radikalci 1, opozicionalec izven strank 1 (Supilo). Nemški nacionalec Riester iz Rurae je v Tomašičevi skupini! Silna nasilja so bila pri ožji vo-litvi v Virovitici. Tu ni bil, kakor se jc prvotno poročalo izvoljen pristaš kršč. soc. stranke prava župnik J e m e r š i č, ampak je prišel v ožjo volitev z vla-dinovccm dr. S p e v c e m. Pri ožji vo-litvi je komisija imena Jemeršičevih volivcev tako počasi klicala, da 600 volivcev ni moglo oddati svojih glasov in tako je bil izvoljen dr. Speve. Lepo je bilo od seljačke stranke, da jc tu pomagala Jemeršiču proti vlaclinovcem. Kakor smo že v ponedeljek javili, je v Bošnjacih propadel dr. Amruš proti pristašu seljačke stranke Babogredcu. V Sr. Karlovcih je propadel v ožji vo-litvi dr. N i k o 1 i č P o d r i n s k i in bil izvoljen Tomašičev pristaš Laza S e k u 1 i č , v Garčinu je propadel tudi nekaterim Slovencem za časa svojega bivanja v Ljubljani znani svobodomi-slec dr. K o r p o r i č in bil izvoljen odvetniški koncipijent H r v o j, pristaš kršč. soc. stranke prava. — Požar v Cerknici. Iz Cerknice se nam piše: Včeraj med prvo sveto mašo se je vnelo pri tukajšnjem mizarju Ivanu Turšič-u. V par trenotkih je bila razsvetljena vsa Cerknica od velikega plamena, ki se je dvigal skozi streho in ko je na hiši gorelo seno. Ljudstvo je, ko je udaril zvon, trumoma hitelo iz cerkve in je bila ista naenkrat prazna. Iv sreči je bilo povsem mirno vreme in so okoli stoječe hiše bile obvarovane. Tudi požarne brambe cerkniška in iz Dolenje vasi so bile hitro na mestu ter zelo vrlo delovale. Kako je požar nastal, se v trenotku še ne ve, vendar pa ljudje govore, da vsled petrolejske svetilke. Ravno ob tem trenotku bodi ponovljeno svarilo: ne vlačite petrolejke okolu sena. Nesrečnež jc zavarovan le za neznatno vsoto. — Strela. Iz Črnomlja se nam poroča: V noči, dne 3L oktobra je sti'ela udarila v neko hišo" na Rodinah pri Črnomlju. Pač čudne so manire letošnjega vremena. Zgorelo je posestniku Mazelletu (ne gradaškemu) tudi 600 K gotovine v žepu suknje, ki jih je imel pripravljene za semenj. — V nedeljo, 30. oktobra je strela udarila v Laporju pri Turjaku v vezan kozolec gospodarja Lenčka. Kozolec je pogorel. — Izprememba trgovine. Dediči po trgovcu in posestniku gosp. Francu Omersi v Kranju so prodali staroznano trgovino 7. Žoleznino v Kranju št. 190 ljubljanskemu Irgovcu g. Franu Ber-jaku, soimetniku tvrdlce Berjak & šo-ber v Ljubljani na Vodnikovem trgu. Prevzemnik trgovine g. Fran Berjak bode to trgovino z železnino vodil neiz-premenjeno naprej, a tudi obdržal so-imetništvo v svoji ljubljanski trgovini. — Prelat dr. Herman Zschokke, sekcijski šef v naučnem ministrstvu, je imenovan za pomožnega škofa na Dunaju. — 0. g. Ivan Kuralt, mornariški župnik, je kot vodja mornariškega superiorata povišan v VII. činovni razred. — Intronizacija zaderskega nadškofa. Zadar, 31. oktobra. Včeraj do-poludne je bil tukaj slovesno ustoličen novi zaderski nadškof in dalmatinski metropolit dr. Vinko Pulišič. — Za poštarico v Višnji gori jc imenovana gdčna. Emilija G a -spori n. — Glavni raport za rezervne častnike. Predvčerajšnjim tozadevna objavljena notica se ima pravilno glasiti tako-le: Za vse v področju c. kr. domobranskega dopolnilnega okrajnega poveljstva št. 27 bivajoče neaktivne domobranske častnike (gažiste) se bode vršil glavni raport dne 4. novembra t. 1. ob 9. uri zjutraj v častniški biblioteki v novi domobranski vojašnici. Vhod iz Poljanske ceste. Za neaktivne domobranske praporščake in kadete se vrši pa dno 7. novembra ob istem času v prostorih domobranskega dopolnilnega okrajnega poveljstva (stara domobranska vojtišnica). Naknadni raport se vrši dne 14. novembra za častnike (gažiste), za praporščake in kadete pa dno 16. novembra ob 9. uri dopoldne pri domobranskem dopolnilno-okrajnem poveljstvu v stari domobranski vojašnici. K glavnemu, oziroma naknadnemu ra-portu v Ljubljani imajo priti tudi oni domobranski Častniki in kadeti, kateri bivajo v okolišu okrajnih glavarstev Kranj, Radovljica in Tolmin. — Oblastva zasledujejo že večkrat predkaznovanega 30 letnega delavca A. Cigaleta, rojenega v Cirknem in pristojnega v Dole pri Idriji, ker je sumljiv, da je v Polhovem gradcu vlomil v stanovanje nekega Žagarja, mu ukradel' za 40 K obleke, potem pa neznano kam pobegnil. — Nenadoma zblaznel je včeraj \ Borovnici nek 55letni delavec iz Ca-stelovazze v Italiji. Sel je v cerkev, kjer je kaplan ravno maševal in krenil naravnost k njemu. Ko so ga ljudje takoj odstranili iz cerkve, je šel h kapelici sv. Florjana, kjer je razbil kip, sam se pa nato tako zaletel v vrata, da je kr-vavel. Nesrečneža so potem ukrotili in odpeljali z vlakom v Ljubljano. V čakalnici je postal zopet ves divji in je razbil klop. Morali so ga zvezati, potem ga pa odpeljati z rešilnim vozom v opazovalnico. — Banditskl rop izvršen na ljub« ljanskem okoličanu v Trsta. Iz Trsta poročajo: V soboto po noči sta dva policijska agenta zalezovala dva sum-ljiva individua v bližini ulice Molin a vento. Na enkrat je eden izmed agentov začul zamolkel krik, ki je prihajal iz gornjega dela ulico Panfilo Castaldi, Takoj sta hitela v ono smer in pri tanj se nahajajočih stopnicah nasproti hiši, zeznamovani s št. 8, zagledala sta na tleh moža, ki je krvavel. Nekdo ga je opiral pod ramo. Ko se je agent pri-bližal, je oni poslednji zbežal. Agent je tudi zapazil, da sta jo poprej tudi dva druga popihnila. Vprašal je ranjenca, ki je rekel, da mu je ime Andrej Klemenčič, da je podajač, star 3<1 let, doma iz ljubljanske okolice, in da stanuje v ul. Madonnin^ št. 16. S komaj slišnim glasom je dejal: Oropali so me in skoraj ubili. Prvo došli agent ga je začasno pustil in je hitel za bežajočimi; njemu je sledil tudi drugi agent. Njun trud tudi ni bil zaman. Ulovila sta dva izmed napadalcev, dočim se je tretjemu posrečilo uiti. Aretirancema je ime Fran Battaz-zoni, star 20 let, iz Trsta, pleskar, in Ivan Lanin, star 24 let, mizar iz Braz-zano v Italiji. Ranjenca, ki je bil ves potolčen (tudi dva zoba so mu izbili), so odpravili na zdravniško postajo in od tod v bolnišnico. Ranjenec je povedal o dogodku sledeče: Šel sem dol po ulici Panfilo Castaldi in, ker sem se bil malce nalezel, sem legel na tlak in zaspal. Na enkrat sem začutil, kakor bi me kdo vlačil; vzbudil sem se in zagledal nad seboj tri može, od katerih eden mi je skušal strgati verižico z uro s telovnika. Z vso silo sem se takoj postavil v bran in tedaj so me napadalci natolkli do krvi. Eden me je za-i grabil za grlo in me davil, drugi mej teptal z nogo in s kolenom — tretjfl me je pa brcnil v usta. Vpil sem naj pomoč, ali eden mi je s čepico zamašil usta. — Tedaj je ravno prihitel poli? cijski agent in roparji so zbežali. Neka ženska, ki je z okna prisostvovala tej banditski sceni, je potrdila navedbe ranjenca. Slišala je tudi, da je eden drugim zaklical: Dovolj, sedaj ga ima zadost! na kar so se oddaljili, da bi si razdelili plen. Zločinci ki tajijo, so bili izročeni dež. sodniji. — Predavanje o sadjereji. Na Jan-čem je v nedeljo, dne 23. t. m. v šolski sobi predaval deželni sadjarski učitelj g. Humek o sadjereji. Zbralo se je prav mnogo mož, ki so predavatelja, ki je jako poljudno in umljivo podučeval, pazno poslušali. Hvala deželnemu odboru, ki je preskrbel takega učitelja, Hvala pa tudi g. Ilumeku za predavanje. Na isti dan je imel g. Humek sadjarsko predavanje na Velikem Trebe-ljevem. Razložil je navzočim posestnikom velik pomen sadjarstva kmečko gospodarstvo in jih bodril, naj bi sadje v večji meri gojili, posebno ker so naši kraji za sadjerejo pripravni — Svojo ženo zaprl v svinjak. — 41 letni črevljar Štefan Sabadai iz Gorice, stanujoč v ulici »Lungh'lsonso,« je zaprl svojo 41 letno ženo Frančiško v svoj svinjak, kjer je bila tri dni brez jedi. Le njen sin se je je usmilil ter ji na skrivnem dostavljal sem tre tje nekoliko kruha in vode. Sabadai je svojo ženo zaprl v svinjak, ker se je ta bila odstranila za tri dni od doma Sabadai-a so aretirali ter ga odvedli v sodnijsk< zapore. Njegovo ženo so prepeljali v bolnišnico, ker jo je njen mož, predne jo jc zaprl v svinjak, sunil z nogo v želodec, vsled česar je obolela. Za ritmojstra pri trenu je avan ciral naš rojak nadporočnik g. Josip Vodopivec, siu cesarskega svetnika Frana Vodopivec. — Poroči se 12. t. m. v Novemgradu podravskem g. dr. E. Dorčič z gdčno. Marijo Matunci. — Grand hotel Bonavia na Reki je prešel v hrvaške roke. — Predsednik Jugoslovanske Aka. demije, Smičiklas, ki ima 200.000 kron premoženja, jc v Zagrebu glasoval za Tomašica. Tomašič je dal njegovem« sinu lekarniško koncesijo. — Na lovu se sam ustrelil. Na lovi. se jo kmetovalcu Rešetarju pri Dubrov niku po nesreči sprožila ob nekem kamnu puška. Strel je zadel Rešetarja tako nesrečno, da se je takoj mrtev zgrudil. — Vipavski Orel. Seja vipavskega okrožja Orlov se preloži vsled ustanovitve novega odseka na Golu na poznejši čas. — Samoumor profesorjeve soproge. V Dubrovniku je skočila v vodnjak in utonila soproga kotorskega profesorja dr. Pera Kolendica med tem, ko je bival profesor na Dunaju pri zadnji izkušnji. — Umrla je v Tribučah pri Črnomlju učiteljeva soproga gospa Julija Kadunc. — Ubil je v prepiru v Cerkljah na Gorenjskem posestnikov sin Jožef Kepic posestnikovega sina Antona Gorjanca, ki je v Kepica vrgel kamen. Štajerske novice. š Trg Ljutomer dobi električno razsvetljavo. Stavijo že drogove za to napravo. Pri tem pa ravnajo tako nerodno, tla postavljajo te droge na krajih, kjer so naravnost na potu javnemu prometu. š Občinske volitve v Trbovljah. Iz Trbovelj nam pišejo: Naši liberalčki in rdečkarji se že pridno pripravljajo na občinske volitve, ki so bodo vršile prihodnji mesec. Čuje se, da se namerava Roševa stranka združiti s socialnimi demokrati. Kaj ko bi se volivci kmetje združili s krščansko-socialnimi delavci, gotovo bi se dosegel uspeh. š Zaprti sodnik. V Gradcu je bilo pred deželno-sodnega svetnika dr. Wittmanna pripeljanih več jetnikov. Nakrat je skočil neki jetnik k vratom, jih odprl, zavrtel zunaj ključ okolu in pobegnil. Sodnik, jetniki in paznik so ostali v zaprti sobi. Jetnik je nekaj dni užival veselo prostost, a včeraj so ga zasačili orožniki. Preskrbeli mu bodo, da ne bo več zapiral sodnikov. š Umrl je v Mariboru hišni posestnik Jožef Wurzer. — Pri Sv. Bolfenku pri Središču je umrla mati nadučitelja in pisatelja gospa Ana Kosi. š Prestavljena je učiteljica gdč. Marija Zeleznik od Sv. Jurija v Slov. goricah na ljudsko šolo pri Sv. Križu nad Mariborom. Linblianske novice. lj »Društvo ljubiteljev poljskega naroda«. Jutri v četrtek zvečer ob 8. uri se vrši v Ljubljani v srebrni dvorani hotela »Union« ustanovni shod društva ljubiteljev poljskega naroda. Društvo je nastalo iz naravne potrebe. Med Poljaki so vzbuja vedno bolj zanimanje za Jugoslovane, predvsem Slovence in Hrvate. V Krakovem deluje že dolgo vrsto let v tej smeri »Slovanski klub« in mesečnik »Slovanski svet«, ki je edini slovanoznanstvu posvečen list z jasnim in dosledno izdelanim programom. Takozvano »novoslovan-sko gibanje«, ki je pa sedaj že popolnoma zabredlo v strujo nekdanjega slo-vanofilstva, je še bolj izpodbudilo to naše v resnici »novoslovansko« gibanje. Tudi politični razvoj zadnjih časov, ko so Slovenci stopili v naši državi v ospredje in neposredno zadeli ob Poljake, je še bolj obrnil pozornost širših slojev poljskega naroda na Slovence, obenem pa tudi ustvaril potrebo, da Slovenci bližje spoznamo Poljake. Vedno bolj stopa v ospredje gospodarsko vprašanje. Mnogo Poljakov odhaja poleti na jug v razne toplice in zdravilišča. Ako bi imeli primerna navodila, bi se gotovo radi ustavljali po naših krajih in po naših zdraviliščih. Z druge strani pričenja pa naša razvijajoča se obrtnija iskati trga po poljskih zemljah in se bo mnogo naših izdelkov lahko izvažalo na Poljsko. Radi tega so je ustanovilo naše društvo, da bi gojilo te stike, iskalo novih, širilo medsebojno poznavanje obeh narodov ter ju približevalo. Praktično delovanje novega društva bo obsegalo: 1. Učenje poljskega jezika. Ustanovili se bodo kurzi poljščine, kot so že bili pred nedavnim časom v Kršč. soc. zvezi in imeli lep uspeh. Poljska slovnica za Slovencc jo že napisana. 2. Prirejala se bodo predavanja iz poljske zgodovine, slovstva, umetnosti, javnega in narodnega življenja, itd. 3. Uredila se bo slovenska korespondenca za poljsko časopisje. 1. Prirejala se bodo potovanja in izleti na Poljsko in sprejemali se bodo poljski izletniki na Slovensko. Delala se bo reklama za naša letovišča in toplice. 5. Dajale se bodo informacije in posredovalo se bo v gospodarskih zadevah. 6. Organiziralo so bo in podpiralo študi-ranje Slovencev na poljskih visokih šolah. 7. Ker so Slovenci in Poljaki samo del slovanstva, se bo seveda, v kolikor bodo razmere nanesle, oziralo tudi na ostale Slovane. — Ena temeljnih točk krakovskega slovanskega programa jo, da jo bodočnost Slovanov v Avstriji in da je velika in mogočna Avstrija predpogoj svobodnega razvoja vseh slovanskih narodov brez izjemo. Na tem stališču stojimo tudi mi. Slovenci, naši rojaki pa, ki se zanimajo za gori navedene zadeve, naj se jutri, v četrtek, mnogoštevilno udeleže našega shoda. lj Predsednik poljske krščansko-socialne stranke, g. »Stanislav Jasin-ski, je brzojavil, da pride v Ljubljano na shod društva ljubiteljev poljskega naroda. lj Umrla je posestnica in soproga železniškega sprevodnika gospa Jožefa Rebolj roj. Germ. lj Zadnje naredbe v slučaju Pavlo-čič. Mala Pavločič, ki se ves čas izborilo počuti, se povrne danes zvečer k svoji rodbini, katere stanovanje so jo že temeljito razkužilo. Da se izključi prav vsaka nevarnost, poslali so so otrebki vseli prizadetih oseb v tretjič v c. kr. higienski zavod v Gradcu, ki bo izid preiskave danes popoldne proglasil brzojavnim potom. Splošno zdravstveno stanje v prisilni delavnici je prav povoljno. V zadnjih dneh se niti niso pojavljala ona obolenja, ki so sicer v tem letnem času običajna. — Kakor smo že poročali, imel jo zdravniško službo v bolnišnici za silo g. dr. VI. Rudež. Bolniško postrežbo sta izvrševali usmiljenki sestra Viljemina in Cecilija. Hrano je za sedaj oskrbovala mestna jubilejna ubožnica. Poseben sluga je bil v to določen, da prevzame hrano v ubožnici, jo prenese v bolnišnico za silo, tu ockla v predsobi -n se takoj oddalji, nakar sta usmiljenki prevzeli hrano. Čo bi bilo v bolnišnici za silo nastanjenih več bolnikov, bi se seveda hrana pripravljala v hiši in je rod usmiljenih sester v ta namen že določil sestro kuharico. Mestni magistrat pa bi dobavljal meso, zelenjavo itd. Vojaki, ki so bili odposlani k volitvam na Hrvaško, pet dni ne smejo iz vojašnice. Pri tem so prizadeti tudi prostovoljci, dasi prostovoljci niso bili na Hrvaškem. lj Ledenica v klavnici. Instalacijska dela pri novi ledenici v klavnici je prevzela tvrdka Kleinert & Bock-mayer na Dunaju, zidarska tvrdka Iv. Ogrin. Dunajska tvrdka so jo zavezala, da postavi v dvajsetih dneh vsa izolacijska dela. Upamo, da se bo od tvrdke zahtevalo tudi primerno garancijo za to, da bo ledenica ob vsakem času zadoščala in da nikdar ne bo ledu zmanjkalo. Sedaj naj se uredi tudi mestna ledenica pod Gradom, kjer morajo mesarji shranjevati neprodano meso, ki se jim pa vsled silnih nedo-statkov v tej ledenici pokvarja. Upamo, da bomo v kratkem mogli poročati tudi o popravljalnih delih v tej ledenici. lj Lov na zajca na pokopališču. Včeraj je žalost na novem pokopališču motil pravcati divji^Zajec, ki se je od nekod zatekel na pokopališče, a ni mogel najti izhoda. Nekaj .paglavcev je pričelo za zajcem preko grobov divjo gonjo s primernim tuljenjem. Končno so se tudi odraščeni pridružili temu lovu in z dežniki šli nad ubogega zajca, ki so je spretno ogibal čudnim lovcem. Končno se je zajec vendarle nekam zapletel, da ni mogel ne nazaj in no naprej in jo tako prišel v posti od lovske strasti razvnetim pokopališkim Nimrodom, ki bi zaslužili, da jih kdo ovekoveči v kinematografu. lj Pravda Di Centa proti knezoško-fu. Danes so je nadaljevala obravnava na tožbo bivšega knezoškofovega »oskrbnika« Di Centa, ki toži knezo-škofa za 146.000 K, katere hoče imeti kot odškodnino, ker ga je knezoškof odpustil. Di Centi je odvetniška zbornica določila za zastopnika dr. Suyerja. Knezoškofa zastopa dr. Dermastia. Obravnava bo trajala tri dni. lj Najprej konji potem ponesrečen vojak. Včeraj dopoludne sta se splaši-la na Karlovski cesti dva častniška konja, ki sta jih jezdila dve slugi. Enega je vlekel konj delj časa za seboj in mu prizadejal opasne poškodbe na nogi, drugega j«* udaril s kopitom ob prsi. Dirjajoča konja so prijeli na Gruberjevi cesli in ju odpeljali na dvorišče g. stavbenika Ogrina, odkoder so naznanili zadevo v vojašnico. Po preteku one ure je prišel častnik z drugimi vojaki, ki so odvedli konje v vojašnico, potem pa šli iskat ponesrečenca, ki so ju našli ležati na Karolinški zemlji. lj Slovensko deželno gledališče. V četrtek opereta »Grof Luksemburški« (za nepar). V soboto prvič Schnitzler-jeva drama v treh dejanjih »Ljubim-kovanje« in II. Sudermanna drama »Fric«. V nedeljo popoldne za goste z dežele opereta. — Prihodnji teden »Dolarska princesa«. — G. E. Kristan je izročil svojo novo dramo v 5. dejanjih »Samosvoj«. lj Aretovan je bil nek špecerijski trgovski pomočnik, ki je svojemu gospodarju kradel razno blago in ga dajal svoji sestri, ki stanuje v Zeleni jami. Pri preiskavi se je dobilo več ukradenega blaga. Nepoštenjaka so izročili deželnemu sodišču. lj Zaradi bogokletja je bil včeraj aretovan na Marije Terezije cesti 20 let stari hlapec Matija Ramovš iz lloto-velj. Uprizoril je na dvorišču velik prepir. Ivo ga jo prišel stražnik mirit, je napravil bogokletstvo, vsled česar ga jo stražnik aretoval. Ramovša zasleduje tudi okrajno sodišče v Kranjski gori zaradi goljufije. Oddali so ga deželnemu sodišču. lj Hinavsko prijateljstvo. Na Dolenjski cesti sta v ponedeljek zvečer v neki žganjariji popivala delavca Ivan Gregelj in Vincenc Anič, rodom s Hrvaškega. Pri pijači sta so bila sprijaznila in je naenkrat začel Anič Gregelja objemati. Ko je po njegovem odhodu segel Gregelj v žep, je pogrešil denarnico, v kateri je imel okoli sedem kron denarja. Ko so šli nato za Aničem, so našli na ulici prazno Gregoljovo denarnico. Aniča jo policija aretovala in izročila sodišču. lj Kolo najdeno. Za pokopališčem pri Sv. Krištofu, jo našla delavka Marija Požlepova kolo »Preciosa«. Kolo ima tovarniško številko 125.573. Lastnik kolesa se je že oglasil. 1 j V javnem stranišču je včeraj po-poludne ustrelil na Marijinem trgu s flobert - pištolo nek neprevidnež. Ko je stražnik strel čul, je šol takoj na lice mesta ter pištolo zaplenil. lj Greben je bil zrastel predvčerajšnjem šestim domobrancem v neki gostilni v Hradeckega vasi. Po prepiru so si skočili v lase ter pobili za 29 K steklenic, in šip. — Istega večera je imela policija na Karlovski cesti precej posla z nekim domobranskim pro-stakom. Bil jo tako rabijaten, da sta ga dva stražnika z največjim naporom spravila v stražnico in ga nato izročila vojaški patrulji. Fant so ga jo bil žc čez moro nasrkal in jo v tem stanju telesno poškodoval oba stražnika in tudi patrulji so ni nič kaj rad pokoraval. lj Brata okradel. Prod 14 dnevi je 25 let stari, slaboglasni črevljarski pomočnik Alojizj Jančar, rodom iz Delnic, okradel svojega brata. Odnesel mu jo več obleke, žepno uro in neznano kam pobegnil. Jančar je tujemu imetju zelo nevaren, bil je že večkrat predkaz-novan in tudi že dvakrat skusil prisilno delavnico. lj Prisiljenca prijeta. Prijeta sta bila prisiljenca Simon Rudolfer in Karol Sibitz, ki sta dne 18. m. m. pobegnila iz prisilne delavnice. lj Razpisane so pri deželnem sodišču službe štirih jetniških paznikov. lj Umrli so v Ljubljani: Ant. Ambrož, delavec, 21 let. — Ivan Zaje, delavec, 68 let. — Josip Suhoveršnik, sin posestnika, tri leta. — Valentin Baj-želj, pekovski pomočnik, 49 let. — Barbara Marks, žena c. kr. vladnega ofi-cijala, 37 let. — Franc Ahčan, sprevodnik južne železnice, 42 let. PERZIJSKE ZMEŠNJAVE. A b u s h o r (Perzija) 31. oktobra. (Reuterjev biro.) Angleški križar »Foe« je v torek v pristaniškem mestu Lin-gah v perzijskem zalivu pustil sto mož, ker grozi preko 3000 mož broječo pleme opleniti mesto in krajevne oblasti niso v stanu, da bi čuvale tujce. Perzija je proti temu protestirala, r u s k a vi a -d a pa jo sklenila, da ne umakne čet iz Perzije. PLOJ NE KANDIDIRA VEČ. Dunaj, 2. novembra. Poslanec Ploj se je prepričal, da jo izgubil vsako možnost, da bi bil zopet izvoljen. Naznanil je žc svojim ožjim somišljenikom v svojem volivnom okraju, da no bo več kandidiral in ti so se tudi žo zedinili za druzega kandidata pri prihodnjih volitvah. Ploj so tedaj sploh nič več ne ozira na javno mnenje med Slovenci In Hrvati in sedaj šele je docela razumljiva njegova Servus politika v delegaciji in v državnem zboru. ODPLAČILA V GOTOVINI. Dunaj, 2. novembra. Včeraj je cesar sprejel v daljši avdijcnci ministrskega predsednika Bionertha. Skoro gotovo je bila v razgovoru zadeva o odplačilih v gotovini. Budimpešta, 2. novembra. Ogrski ministrski predsednik Khuen lleder-vary se je izjavil: Spravili smo do ve-ljave našo stališče. Glavno je, da smo lahko zadovoljni, nobenden bi več ne dosegel. Razni časopisi povdarjajo, da si je Khuen utrdil svojo parlamentarno stališče. ČEŠKO - NEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA. Praga, 2. novembra. Odločilna seja v češko-nemških pogajanjih je prestavljena na jutri. Danes ni nobene seje. Položaj jako pesimistiško presojajo. ČUDNE VESTI IZ ŠPANIJE. Pariz, 2. novembra. Včeraj zvečer so dobili tukajšnji listi jako vznemirljivo vesti iz Španijo. Poročila so govorila o krvavih dogodkih v Madridu in Barceloni, kjer bi bila pravcata vstaja. Na brzojavna vprašanja v London teh vesti oil ondi še niso potrdili, lo »Daily Telegraph« je priobčil z vso rezervo enako poročilo. Doscdaj iz Madrida šo ni poročil, ki bi to vesti potrdila. Skoro gotovo so to vesti nastale radi aretacij v Madridu. Ondi so bilo aretirano štiri osebe radi protivojaških govorov, pozneje tudi predsednik socialistične madeniško zveze in vseučiliški profesor Ovjehero. Te aretirane osebe postavijo pred vojno sodišče. D EMISIJA FRANCOSKEGA MINISTRSTVA. Pariz, 2. novembra. Soja ministrskega sveta jo pooblastila ministrskega predsednika Brianda, da predsedniku republike izroči demisijo celotnega francoskega ministrstva. Gotovo je, da bo sestava novega ministrstva poverjena Briandu. Od sedanjih ministrov se ne vrnejo več poljedelski minister Ruau, na katerega mesto vstopi radi« kalec Laferc, delavski minister Vivia-ni, na katerega mesto vstopi Pueh in justični minister Bartu, katerega bo nadomestil Reinand. IZ GRŠKE. Atene, 2. novembra. Grški prestolonaslednik zopet vstopi v grško armado in prevzame neko poveljništvo. STRIC MORILEC — OPROŠČEN. Varaždin, 2. novembra. Tu je stal pred sodiščem stari Janko Franjčec, ki jo strclil svojega 11 let starega nečaka Slavka, ker ga je hotel vzeti od njega nazaj Slavkov oče Blaž, ki jo grozil, da bo otroka pretepal in mučil ter je obljubil ljudem pot goldinarjev, ako mu otroka ubijejo. Ko jo ustrelil Slavka, je Janko Franjčec tudi nase streljal, hotel so jo ustreliti, a se ni dobro pogodil. Zagovornik jo zavzel stališče, da je stric postal morilec radi previdiko ljubezni do svojega nečaka in Janko Franjčec je bil ros oproščen. AVTOBOBILSKA NESREČA. Antony, 2. novembra. Danes se jo dogodila tu velika, avtomobilna nesreča. Dr. Armand Trousseau, sin glaso-vitega zdravnika, so je ubil, hči in zet so težko ranjeni. Razne stvari. Češki kapital. To loto jo osem čeških bank zvišalo svoje glavnice za skupno 55 milijonov, a nekaj jih še zviša, tako bodo vso emisije čeških bank znašale letos okolu 65,000.000. V dveh letih več kot 100,000.000 K. To jo vsota, vredna velikih narodov in držav. Samoumor mesarja radi — draginje. V Lincu se je v kratkem času usmrtil radi draginje žo drugi mesar. Dno 28. novembra se jo v svoji mesni-ci obesil mesarski mojster Karol Mora-wa. Mož je bil star 67 let ter zapušča udovo in več otrok. Žo dolgo časa jo tožil, da kupčija radi draginje vedno bolj nazaduje in da jo prišel radi tega v denarno zadrege. Kolera na Ogrskem. V občini Dor-inand v okraju Heves so jc zopet jako intenzivno pojavila kolera. V zadnjih dneh jc obolelo na azijski koleri deset oseb in umrlo pot osob. Kolera so jo pojavila v nekem ciganskem taborišču, katerega jo obkolilo orožništvo. Tudi v občinah Bcsdan in Zsablik se je pojavil la azijska kolera. I KO V 0 C o (O 3 to =r e -a s. ra' TT O N< ra tí m ra 3* 5* s; B>" a 3 •O O Sa, Se priporoča za izdelovanje kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, kolerjev, mufov. V zalogi ima vedno veliko izbero vseh vrst kožuhovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spaddjočih predmetov. Dzdeluje se vse po najnižjih cenah. J JU/nMA^ Ljubljana, ■ Sv.Petra cesta 21. si ci-—n5?.t====sn__n-i pip- Poskusite ■■■■ zajamčeno pristen, kraški m pošilja po poštnem povzetju v vsaKi množini od 1 lit. naprej: Milan Žnideršič, MatenjavasPrestranek. Kdor zida ali rabi cementne izdelke tvornice cementnih izdelkov naj zahteva cene od JOS. C1HLA DunaisHa cesta n 6? 258o Modni salon Marije Pajk=ove ntrijiijki »lica št. 12. i.hl Sc priporočam kot bivša mnogoletna pomočnica pri gdč. Sega, za lepo in natančno izdelovanje 32,1 «ACHaMHBJuVSaVB JIH WW Cene primerne! ■ in ■!! pl p m Hotel Tratnik „Zlata kaplja" Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 v bližini kolodvora. 2072 Lepe zračne sobe. • Priznano fina kuhinja. - Izborne pijače. - Hizke cene. • Lepi restavracijski prostori. Vsakovrstne obleke, površniki, suknje, deška oblačila. Lastni izdelki! Velikanska zaloga blaga za izdelovanje oblek po meri. Strogo solidne, stalne cene. Telefon štev. 291. 2514 1 5 J Naprodaj je celik najnovejši Mayer-jev konverzacijski leksikon. Veljal je nov K 252-—, sedaj se odda za samo K 180'—. Več pove uprav. „Slovenca". 3184 ^snttfijjB iz belega hrastouega jJMxÍIm lesa, trpežni, močni Specifalifeta: crfaraje poslounifii knlig za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i.t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno. o s a ra N EL S «n je m 5 CU S C U S je TI in D o U1 vinski sodi krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini Špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabijivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1C00 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni Iv. Ä. fíyg. Tomažic, Ljubljana. Marije Terezije cesta Cene nizke an soHiäne, točna psisirezüís. Centralna pisarna in skladišče: Veoova ul. 5. Telefon interurb. št. ii!3. Telefon interurb. Si. 123. Priporoča plralsra mokro izmstm kn« koiiosfi, otrobe m druge mleushe izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Komp., Stolni trg 9. Naprodaj sta nova, eden 100 cm, drugi 150 cm visok. Cene po dogovoril pri Franc Tomanu, podobarju in pozlatarju, Valvazorjcv trg št. 1, Ljubljana. 3007 Prihranite vsak dan & 4-80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281 fm di mort! gsssvetnISKe Str n«, pince, najfinejše pecivo za čaj in desert priporoča slaščičarna in kavarna P. Misel, Kongresni trg št S Ondi se tudi oddajo iz druge roke Frcmdenblatt in Fliegende Blätter. 3189 O. BERNATOVIC LJubljana, lestnl trg št. 5 Hi priporoča svojo veliko izbero damskib gledaliških mantil, v najnovejših barvah in kroju, po zelo nizki ceni. 3179 Obleke za gospode in dečke ter konfekcija za dame in deklice, po priznano nizki ceni. po 16 kron za 100 kg, brutto za netto, od postaje: „Bagni St. Stefano-Levade." Pri večjem naročilu ugodnejše cene. — Nepoznanim se pošilja proti poštnemu povzetju. EMIL FACCHINI, LEVADE, ISTRA, »••••••«••»«•ooi 3155 »9 « S f I « 0 0 0 0 i 8 0 0 0 0 t .S Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsoef-Ijano in prevajanje elektr. sile. Električni obrai vseh vrst. lfeniiilatorji. Tnrbo-generatorji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločnice in žarnice vseh vrst. 2073 nur preje Kolben in dr. Vodne turbine vseh sestav, IFrancis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inSfaiiranje. Odlitki iz Siemens-Martinove-ga jekla, ameriška knjna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. Za vele-in malo obrt. IZPELJAVA mm vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa rlavna in stranska mesta tu- in inozemstva. C. KR. PRIVIL. BANČNA iN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA i M FiifTIl? i °SREDNJA menjalnica: * iliiDIl^L* IJ DUNAJ I., WOLLZEILE 1. Pniirit/nirp Ss"f!'"' CeSks Kamn)ca> Cefka Ltpa, Smo, Dux, Gablonza, K. Grasiiiz, Kfakuv, Lilamerice, Moravski i uui Uiiiiuc. ¿iimaerg, ^¡jdiing, Meran, Novi JiCin, Plzen, Praga, Llieroa, Duna.sko Novomesto, Cvitava. NAKUP IN PRODAJA vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., L t. d. s Zavarovanja proti m pri žrenaiiili M\ in vrnil najine» ~ Prospekte in cenike premij zasloaj in traako.