{43. Trst, v četrtek 23. m&ja 1912 Tečaj XXX* t »OHIMKt« IZHAJA VSAK DAN eSs nsdoljsii )n prszniiils ob 5., cb poR83efjxili sb S. iju^naj. ?ts«al4ne se prodajajo po 3 nv6. (6 stok) v mnogih .->ak?.rnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petr«, f stojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovih čini, Dombergn itd. Zastarele Stev. po 5 (10 stol.) • tLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE t Sirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. aomrtnice, zahrale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« *© efc. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka Aad&ljnu vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-.-•anj pa 40 stol Oglase sprejema Lnseratni oddelek uprav« ..Edinosti". — Plačuje se Izključno le upravi „Edinosti". PlitlJIve Hi toSJhr« v Trstu. CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost* z« Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA j* M^r sm ceio leto 2* pol leta ti tC 3 mosece <5 K ; u »a roćbe brex doposian« caročniae, se uprava □ « c-*iiv lu«te'u M a»deljB** Ix4*ni« .JDISOdTI" rt+ift T*c Ml« lat« Kita S*ac, it p*l leta Krca 3 >3. ▼al dopisi nai ae pošiljajo na u-«dništvo lista. Netrr.^ht*-vana pisma sa s* »prelesaate in rek«pit! se rs vnitj*. Saročalno ogdaae in reklamacije je pošiljati na upruvo UREDNIŠTVO: nfloa Glejta Gatattl 20 (Narcdrt Catal laojaM^ ia odgovrui urednik ŠTEFAN GODINI. Lactvk kneoreg lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Msort', rpi—in sadrag« s omejenim por oš trom v Trstu, sm-uc Giorgio Saiatti itev. 20. lirsaffnfeH račun Itev. 841-652. TELFFOM IL 11-57 r-BB DRŽAVNI ZBOR. Obstrukcija hrvatsko slovenskega kluba. Splošni položaj. DUNAJ 22. (izv.) V nadaljevanju razprave o službeni pragmatici se je oglasil notranji minister baron Heinold. Njegova izvajanja so sicer parlament interesirala, pa niso nikogar zadovoljila. Minister Je predvsem navajal šest vladnih ugovorov proti odsekovim sklepom. Najbolj zanimiva so bila njegova izvajanja glede §§-ov 31 in 32, ki se tičejo koalicijske svobode uradništva. — Tu je prišlo do burnih ugovorov od strani soeiialnih demokratov in nemških liberalcev. Med govorom socijalncdemokratičnega poslanca G 1 o c k 1 - a pa so se ti ugovori stopnjevali do burnih prizorov, ki so današnje razpoloženje v zbornici zelo poostrili. Prišlo je do izmenjav raznih komplimentov med nemškimi nacijenalcl in socijalnimi demokrati. Ti komplimenti so prave cvetke s polja nemške kulture. Psovke „gauner! rdeči gauner" ! so frčale iz klopi do klopi. Nad vse značilno je zadržanje nemškoradi-kalnega poslanca K. H. Wolfa. Čim so socijalni demokrati vrgli njemu psovko „Zuckerwolf", ki ga je spomnila na znano, pred davnimi leti se vrŠečo korupčno zadevo s sladkornim kartelom, je ta nemški kričač utihnil in molče zapustil dvorano. K službeni pragmatik! so danes govorili trije govorniki. Izključeno je, da bi se jutri končala generalna debata. K besedi pride jutri kot prvi govornik — Jugoslovan in sicer slovenske-klerikalni poslanec dr. Verstovšek, ki bo v smislu opozicijo-nalnega stališča Hrvatsko-slovenskega kluba, kakor danes zatrjujejo, govoril dolgouren, obstrukcijonistični govor. Stališče Hrvatsko-slovenskega kluba je v nekaterih ozlrih sploh jako radikalno nele napram službeni pragmatik?, ampak tudi v naučnem in bud getnem odseku poudarja klub svoje ob-strukcijonistično razpoloženje. Tudi v vodo-cestnem odseku grozi klub z obstrukcijoni-stičnimi sredstvi. — V vseh teh vprašanjih žal bog člani H - atsko-slovenskega kluba ne delajo vladi prav nikakth sitnosti, tam, kjer bi klub lahko z največjim vplivom uveijav- J ijal napram vladi svoje opozicijonalno sta-' lišče, v brambnem odseku, pa klub nikakor noče započeti ebstrukcije. Opozicijonalnost Hvj-tsko-slovenskega kluba nima baš zaradi tega prav nikafce odkritosrčnosti in resničnosti. V odsekih je vladalo živahno, deloma hrupno in burno življenje. — Justični odsek je bil nesklepčen. — V naučnem oziroma budgetnem odseku je poslanec dr. Verstovšek, odnosno dr. Korošec ob-struiral. V brambnem odseku pa je prišlo do jako mučnih prizorov. Socijalnode-mokraški posl. Winarsky je obdolžil cesarja, da je prelomil ogrskim narodom dano besedo, nakar so z ogorčenjem zapustili odsek vladni zastopniki z domobranskim ministrom Georgi-jem na čelu. Med socijalisti in nemškimi nacijonalci pa je zopet prišlo do pso anj in prerekanj. Socijalist Wifcar-s k y je dobro prijel nemškega kričača H u m m e r - j a, češ, da je sed2j največji PODLISTEK avstrijski patrijot, dočim je še nedavno kričal in vpil: „Heil HohenzollernI" Zbornica je tudi danes z napetostjo pričakovala poročil iz Budimpešte. Glede brambne reforme so parlamentarni krogi mnenja, da se novemu predsed niku ogrske poslanske zbornice Štefanu Tiszi posreči streti Justhovo obstrukcijo in zatem rešiti v najkrajšem času brambno predlogo. S tem pa postane brambno vpra šanje za avstrijski parlament a k t u e 1 n o. Vsekakor se bo morala zbornica baviti s tem vprašanjem še pred polletnimi počitnicami, nastajajo pa še druge ovire. Bolezen grofa Siiirgha še vedno traja in politični krogi so prepričanja, da se Siurgkh več ne povrne v politično areno. V naslednjem podajamo kratko sejno poročilo. DUNAJ 22. (Izv.) Danes se je zopet nadaljevala razprava o služoeni pragmatiki. V generalno debato o službeni pragmatik! je danes posegel tudi minister baron Heinold, ki je pred vsem izjavil, da vlada sprejema nekatere odsekove izpremembe k vladni predlogi. Nekaterim odsekovim sklepom pa mora odločno nasprotovati z ozirom na javne državne interese. Minister izrazi upanje, da se bo posrečilo one ovire odstraniti, ki zavlačujejo čimprejšnje uzakonjenje službene pragmatike. Baron Heinold je nato poskusil kritfzi rati odnosno ugovarjati onim odsekovim sklepom, katerih vlada ne more odobriti. V prvi vrsti je minister proti odsekovemu sklepu, da naj 1. julija 1912. pride uradniški zakon v veljavo. Dalje je minister skušal protestirati proti sprejetju §§ ov 31 in 32 po odseku izdelane službene pragmatike. Ti paragrafi urejujejo namreč obnašanje uradnikov izven službe in jim določajo njih koalicijske pravice, katerih pa vlada nikakor ne more sprejeti in odobravati. Vlada je smatrala za svojo prvo dolžnost, da tudi v tem pogledu doseže popolno jasnost, da odkrito in lojalno s pozitivnimi določbami odstrani vsak dvom in nespora-zumljenje, ki bi zamoglo nastati o vsebini in obsegu obveznega razmerja pri vstopu v državno službo. To pojašnjenje ni le samo v interesu države, ampak tudi uradni ov samih. V nadaljnih svojih izvajanjih je minister baron Heinold skušal na vse pretege braniti §§-a 31 In 32 vladne predloge glede zboro-vainih in društvenih pravic uradništva in je zatrjeval, da vlada ne bo skušala ovirati društvenega delovanja uradnikov. (Socijalni demokratje ministru živahno ugovarjajo 1) Pod gotovimi okolncstmi pa mora biti uradnikom udeležba pri društvenem gibanju prepovedana, ker se društveno delovanje ne bi moglo strinjati z uradnimi dolžnostmi. Minister je tu mimogrede cikal na slučaj, da je neko uradniško društvo poživljalo svoje člane k pasivni rezistener, torej k kršenju službene dolžnosti, katera rezistenca bi bila zamogla napraviti ogromno Škodo in Je opozarjal na dejstvo, kakšne gospodarske posledice je imela pasivna resistenca v Trstu. Minister se je dalje izrekel proti znižanju čakalne dobe v IX. čino/nem razredu od 7 do 6 let za grupo C. Minister je dalje skušal ovreči očitanje, da hoče vlada uradniško prediogo zavleči. Minister je slednjič obširneje govoril o re- b m w Kil« m nQ@C6 Qise. (Le chevalier do 2JaUon Rouge>. 98 nMtc.&D iz časov francoske revolucijo. — Spisa.! Aleksander Dumasatar. Dixmerje stopal naprej. Genevieva mu je sledila z napol zaprtimi očmi in z glavo sklonjeno nazaj. Stopila sta v voz, ki je čakal pred durmi. Voz je oddral. XL. Gostilna pri Noetovem vodnjaku. Mož v karmanjoli, divji patriot z medvedjo kučmo, ki je trdil, da je nosil glavo lambalske princese, se je dan po tem večeru, bogatem na dogodkih, napotil v gostilno pri Noetovem vodnjaku. Bilo je okoli sedme ure. Sedel je pri gostilničarju, ali bolje, pri gostilničarki v ozadju temne, od tobaka in svetilk okajene izbe, v kateri je sedelo le malo vsakdanjih gostov. Jedel je dozdevno ribe s črnim maslom. Kmalu je odšlo troje poslednjih gostov, in ko je ura bila tričetrt na osem, je patriot ostal sam. Kmalu je zazvonil na vhodnih vratih zvoaček tako močno, da se je naš patriot stresel. Zopet je zagrabil ribo in je, ne da bi bila gostilničarka opazila, zalučal polovico nekemu psu, polovico mački, ki se je igrala s psom in ki ga je vkljub temu občutno opraskala s svojimi kremplji. Vrata z belo-rdečo zaveso so se odprla: vstopil je mož, oblečen približno po načinu patriotov, samo da ni nosil kučme, ki jo je bil zamenjal z rdečo čepico. Za pasom ima zataknjen velikanski šop ključev, a poleg je visela široka vojaška sablja. „Mojo juho I moj bokal!" je upil mož, ki je vstopil v skupno sobo, ne da bi se bil dotaknil rdeče čepice, in ki se je omejil na to, da je hišno gospodinjo pozdravil samo z glavo. Vzdihnil je kakor od trudnosti in sel k mizi, ki je bila našemu patriotu najbližja. Gostilničarka je vstala in odšla po zahtevane reči. Ko so se zaprla vrata za njo in je mož s kučmo v svitu edine svetilke zapazil v ogledalu, ki je viselo njemu nasproti, da je soba popolnoma prazna, je dejal, ne da bi se bil obrnil: „Dober večer." „Dober večer, gospod," je odvrnil no-vodošli gost. „No," je vprašal patriot s hlinjeno malomarnostjo, „kako daleč smo že ?" „Konec je." formnih nalogah upravne komisije in Je koncem svojega govora milo poživljal zbornico, da sprejme odsekove predloge z onimi od vlade omenjenimi izpremembami. Za Heinoldom je govoril nemški poslanec H e 1 d, za tem pa soc. dem. GI 5 c k e I, ki ]e v zbornici povzročil na nemško-nacijonatnih klopeh prave viharje ogorčenja, srdav pravi vik in krik, ko je prebral tajni cirkular poštnega in brzojavnega ravnateljstva za Nižje Avstrijsko na vse načelnike poštnih uradov, s katerim se prepoveduje uslužbencem vsaka udeležba na političnih shodih, zlasti da se ne udeleže včeraj po socijalhtih sklicanih shodov za manifestacijo koalicijskih pravic uradništva. Ravnateljstvo je v tem cirkularju tudi poživljalo načelnike, da naj vsakega udeleženca izmed poštnih uslužbencev naznanijo. V tem trenutku je stopil zopet v dvorano minister baron Heinold. S* cljalni demokrati so se obrnili nanj in začeli gromko zahtevati, naj posluša prečita n|e tega škandaloznega cirkularja. Poslanec W o 1 f pa jim je zaklical: „To rdeče povelje ne bo poslušal 1" Socijalisti so mu začeli odgovarjati: „Vladni pes! Zucker-Wolff- — Kari Her-mann Wotf se |e nato molče odstranil iz zbornice. Socijalist S e i t z je glasno poudarjal : *V Avstriji imamo na|slabše telefonske zveze. Najslabše dostavljanje pisem!" Posl H e i I i n g e r: „ Weisskirchner Je nastavil Hoheisla". (To je mož, ki je izdal gorenji ferma). Čujejo se razni klici: .Imamo najslabšo telefonsko zvezo z jugom. Telefonska zveza DunrJ—Ljubljana je Škandal". Zbornica je nadalje razpravljala o škandaloznih telefonskih razmerah na Jugu. Koncem seje pa je rumunski poslanec S i m o n o v i c i vprašal predsednika, zakaj ni poslal njegovemu klubu vabila za današnji konvent senijorjev. Predsednik dr. Sylvester se je opravičil. Prihodnja seja Jutri. Stfirgkhova demisija. DUNAJ 22. (Izv.) Konservativna korespondenca „Ženinim" poroča iz dobro informiranih krogov, da je cesar sicer za enkrat odklonil demisij*ko prošnjo grofa Stii'gkha, da pa ni upati, da bi se grof Siiirgkh še kedaj povrnil nazaj v politično življenje. V bližnjem času bo treba rešiti vprašanje o izpremembah v kabinetu. Za sedaj je še otvorjeno vprašauje, ali bo novi kabinet parlamentaren ali uradniški. Rusinsko vseučilišče. DUNAJ 22. (Izv.) Poljski klub je v današnji večerni seji po daljši debati priznal upravičenost rusinske univerze, izrekel pa se je proti L v o v u kot sedežu rusinske visoke Šole. Deputacija poštnih uradnikov. DUNAJ 22. (Izv.) Danes Je prišla v parlament deputacija poštnih uradnikov ter je posredovala pri voditeljih parlamentarnih strank v tem smislu, da naj stranke zastavijo vse sile, da bi se uveljavila službena pragmatika s 1. julijem. Proti marijanskim kongregacijam na srednjih šolah. DUNAJ 22. (Izv.) Nemški poslanec Schreiter in tovariši so danes vložili interpelacijo glede marijanskih kongregaclj na „Česa je konec?" „Kakor sva se bila domenila, sem se spri z očetom Richardom radi službe. Dejal 'sem mu, da imam slab posluh, da se mi i vrti v glavi; delal sem se, kakor da mi prihaja v pisarni slabo." „Dobro, in potem?" „Nato je očka Richard poklical soprogo, ki mi je jela drgniti nos s kisom, nakar sem se zopet zavedel." „Dobro, in potem?" „Nato sem dejal, kakor sva se bila dogovorila, da mi namreč pomanjkanje zraka provzroča omotico, ker sem zelo slabokrven, in da mi služba v ječi, kjer se nahaja ravnokar štiristo jetnikov, škoduje." „In kaj sta onadva rekla k temu?" „Maurica Richard me je pomilovala." „In očka Richard?" „Pokazal mi je vrata." „Da ti je pokazal vrata, ni še dovolj." „Potrpite vendar; mamica Richard, ki je dobra ženska, mu je očitala, da nima srca, ker da sem družinski oče." „In kaj je odvrnil nato ?" „Rekel je, da ima prav, toda prvi pogoj za službo jetniškega hlapca je ta, da ostane v ječi, v kateri je nameščen; republika da se ne Šali in da obglavlja one, katerim se vrti v glavi pri izvrševanju službe." srednjih šolah. Interpelacija pcudarja, da re s tem krši društveni zakon ter disciplinarni redi za srednje šole ter zahteva, da naj takoj vlada prepove kongregacije na vseh srednjih šolah. Razmere v goriškem deželnem zboru. DUNAJ 22. (Izv.) V proračunskem odseku se je italijanskoklerikalni poslanec B u g a 11 o obširno bavil z neznosnimi razmerami v goriškem deželnem zboru. Ostro je kritiziral postopanje deželnozborske večine In se je pritoževal, da vlada mirno gleda razmere v gospodarstvu deželntga zbora. Vsled neznosnih razmer je bila govornikova stranka prisiljena zapustiti deželni zbor, ker sta deželni glavar in večina protizakonito nastopala proti manjšini. Službena pragmatika in draginjska doklada. DUNAJ 22. (Izv.) Po današnjih izjavah notranjega ministra H e i n o l d a je upati, da bo vlada uveljavila službeno pragmatike s prvim oktobrom. Po informacijah z merodaj-ne strani ne bo vlada priznala uradnikom in državnim nastavljencem s prvim julijem vže včeraj omenjene draginske doklade, če stopi pragmatika 1. oktobra v veljavo. Za slučaj, da bi ta stopila šele I. januarja 1913, bo vlada priznala uradnikom drag'njSko do-klado s prvim julijem. OGRSKA KRIZA. Novi predsednik. BUDIMPEŠTA 22. (Izv.) Danes je zbornica izvolila svojega predsednika, predsednika, ki poskusi z nasilji uničiti in streti trmoglavo Justhovo obstrukcijo, da pripomore s tem k rešitvi brambne predloge. Vladna večina ima svojega papeža ; Šttfan T i s z a je bii danes izvoljen za predsednika. Kravali in pretepi v zbornici. BUDIMPEŠTA 22. (Izv.) V današji seji poslanske zbornice so Justhovci nadaljevali s tehnično, burno obstrukcijo. Seja se je pričela ob polienajstih. Poslanec Justh je predlagal tajno sejo, ki je trajala do poli 2 popoldne. Ob 2 je bila otvorjena javna seja, za katero je podpredsednik Be3thy odredil volitev predsednika. — Takoj je nastal grozen krik in vik, hrušč in trušč. V tem divjem razpoloženju pa je podpredsednik odredil glasovanje. Kot prvi je Glasoval posl. AI m a y (vladna stranka). Ko je oddal svojo glasovnico za Tiszo, mu je pričela vladna večina ploskati. Za njim je hotel vladni poslanec A1 m a s s y oddati svoj glas. V tem trenotku pa le k njemu priskočil 48-nik Julij Kovacsinje Almass y-ja pričel daviti. To je bil alarmujoči signal za splošni pretep. Poslanci večine, vsi divji in razkačeni so se vrgli na Kovacsa, ga podrli na tla in z nogami suvali. Nastalo je pravcato mesarsko klanje in pretepanje. Ker podpredsednik ni mogel nfpraviti reda, je suspendiral za nekaj minut sejo. Le s težavo so med tem časom razdvojili bojujoče se poslance. Ko je bila seja zopet otvorjena, se je radaljevafo glasovanje med splošnim hruŠčem in truščem. Proti koncu se je bojevito razpoloženje nekoliko poleglo. Posl. K o vase je bil izročen imunitetnemu cdseku med splošnim odobravanjem večine. Nato se je vršil skrutinij, ki je podal „Vraga!" ie vzkliknil patrijot. „In očka Richard se ne moti. Odkar je tam zaprta Avstrijanka, peklensko pazijo nanjo". „Nadaljujte", je dejal patrijot, ne da bi se bil okrenil. „Pričel sem vzdihovati in tožiti, da se počutim slabo; zahteval sem, da me prenesejo v sobo za bolnike in zagotavljal, da mi otroci umro, ako mi vzamejo plačo". „Kaj pa očka Richard?" „Očka Richard je odvrnil, da jetniški hlapec ne potrebuje otrok". „Toda jaz menim, da je Richardova na tvoji strani?" „K sreči se je pričela zopet pričkati s soprogom in mu očitati, da je brezsrčnež, tako, da je očka Richard navsezadnje dejal: ,No, dobro, občan Grakh, dogovori se s kakim prijateljem, ki ti da nekaj na račun tvoje plače; predstavi mi ga za svojega namestnika, in jaz ti obljubljam, da ga sprejmem.' Nato je odšel, potkm ko sem mu dejal: „Dobro, očka Richard, poiščem ga". „In si ga našel, moj vrli Grakh?" V tem hipu se je gostilničarka vrnila in prinesla občanu Grakhu krožnik juhe in bokal vina. To ni bilo pogodu niti urakhu, niti patriotu, kajti morala sta si sporočiti še nečesa. (Dalje.) fltran II. „EDINOST" št. 143. V Trstu, dne 23 maja 1912 sledeči rezultat: Oddanih je bilo 210 glasovnic, ki so se vse glasile na Ime Štefana Tisze. (Večina je znova klicala: „Eljen Tiszal") Nato se je novi predsednik zahvalil zbornici za izvolitev ter je odločno poudarjal, da bo varoval čast zbornice in bo z vsemi sredstvi nastopil proti vsakojakim poskusom, ki bi lahko onečaščali čast in onemogočali delazmožnost zbornice. Popoldne ob 4 je bil zaključek seje. Jutri se nadaljuje brambna debata. Generalna stavka. BUDIMPEŠTA 22. (Izv.) Jutri bo izbruhnila v Budimpešti in okolici generalna stavka. Vodstvo socijalnodemokratične stranke je izdalo na delavstvo manifest, v katerem poživlja delavce k solidarnemu nastopu proti nasilni politiki vladne večine in k manifestaciji proletarijata za splošno, enako in tajno volilno pravico. Socijalna demokracija je razvila živahno agitacijo, da bi se generalna stavka razširila po vsem ogrskem ozemlju. Veleposestniki se boje, da ne izbruhne stavka tudi med kosci in žanlci. Vlada je izdala obsežne varnostne odredbe. V mesto je poklicala več polkov iz bližnjih garnizij. BUDIMPEŠTA 22. Današnja številka socijafnodemokratičnega lista .Nepcsava" je bila konfiscirana zaradi hujskanja k razrednemu boju. BUDIMPEŠTA 22. Z ozirom najutršnji izbrrh generalne stavke je bila danes ob 6 zjutraj konsignirana vsa policija. Konsigni-rano je tudi vojaštvo. Mornariški program Rusije. PETROGRAD 22. Deželnobrambni odsek ruske dume je danes enoglasno in brez izprememb sprejel vladni mali program o gradnji dridnavtov. Protislovanski duh v orožniškem zboru Primorske. V zadnjem času opažamo, da so v popolnoma slovenskih ali italijanskih krajih Primorja nameščeni pri orožništvu tudi Nemci, ki ne razumejo niti besedice ne slovenskega ne italijanskega deželnega jezika. K temu ne smemo molčati. § 145 službene instrukcije za orožnike aamreč glasi doslovno: „Der Hauptzvveck des Schreibunter-richtes muss dahin gerichtet sein, die Gendarmen, da sie bei ihrer Aufnahme nur auf vier Jahre verpflfchtet werden, in moglichst kurzer Zeit sowohl in der Dienst-als auch in der Landesspraehe koncepts-fahig zu machen". (Glavni pouk v pisavi mora stremiti za temf da se orožniki, ki se pri sprejemu obvezujejo le za štiri leta, v kar možno kratkem času nauče koncepta toliko v službenem, kolikor deželnem jeziku.) Iz tega sledi Jasno, da je orožnik, ki je nameščen na Primorskem, a ne pozna enega aii drugega deželnega jezika, nameščen proti predpisom. To dejstvo, dejstvo namreč, da se orožniško poveljstvo Primorja ne drži predpisov službene instrukcije za orožništvo, da se torej to orožniško poveljstvo ne drži predpisov, ki bi morali biti vsakemu vojaku sveti in služiti v podlago vsemu njegovemu delovanju, je seveda v največji meri vzbudilo našo pozornost. Z: čeli smo se zanimati za razmere, ki vladajo v tem pogledu v c. kr. orožniškem zboru Primorja. In odkrito bodi povedano, da je to, kar smo doznali, vzbudilo naše največje začudenje. Četudi se je doslej dogajalo, da smo tu pa tam grajali postopanje kakega posameznega orožnika, vendar nismo imeli doslej konkretnih podatkov za pritožbe proti orožniškemu poveljstvu radi zapostavljanja moštva radi narodnosti. Sedaj pa se zdi, da je stvar postala drugačna. To kaže pred vsem dejstvo, da — proti jasni določbi § 145 gori navedene orožniške instrukcije — na Primorskem vendarle nameščajo orožnike, ki ne poznajo deželnih jezikov. To bi se dalo še kako opravičevati, češ, da ni dovolj domačih prosilcev. Pa nid ta izgovor ne more držati, ker, če bi tudi res ne bilo dovolj slovenskih fantov, ki bi se hoteli posvetiti naporni in odgovorni omžniški službi, je pa na razpolago dovolj Čehov, ki se v par mesecih priuče slovenskemu jeziku, dočim potrebuje Nemec za to leta in leta, če se mu sploh zdi vredno, da se uči jezika prebivalstva, med katerim vrši službo. Jasno je torej, da se nameščanje slovenščine nezmožnih nemških orožnikov v Primorju absolutno ne da opravičiti s stvarnimi razlogi. Vzroka temu postopanju treba torej iskati v Slovencem neprijaznem razpoloženju, ki je zavladalo na c. kr. deželnem orožniškem poveljstvu za Primorje. V smislu tega razpoloženja se na eni strani uvajajo v deželo deželnih jezikov nezmožni nemški orožniki, dočim se na drugi strani odriva slovenske orožnike, ki so poleg službenega zmožni tudi deželnih Jezikov. Brez ozira na to, da orožnik, ki ne pozna jezika ljudstva, tudi pri sicer najboljših kvalifikacijah in pri najboljši volji ne more zadovoljivo vršiti svoje službe, je samo ob sebi umevno, da mora trpeti tudi ugled te potrebne institucije pri ljudstvu, če to poslednje vidi, da se iz nje izrivajo in zapostavljajo njega lastni sinovi. Zato moramo le globoko obžalovati, da so v poveljstvo orožniškega zbora Primorja našle pot take, našemu narodu — ki je vedno dajal na razpolago svoje najboljše sinove, ko je bilo treba braniti domovino in prestol — neprijazne tendence. Kakor nam namreč zagotavljajo od raznih strani, je v zadnjih časih mnogo orožnikov slovenske narodnosti zapustilo službo, ker so predpostavljeni le radi njihove narodnosti tako n e-prijazno — da ne rabimo drugega izraza — postopali žnjimi, da jim ni bilo več obstanka. Bog ne daj n. pr., da bi bil kak orožnik naročen na kak slovenski list! Glasom informacij, ki smo jih dobili, je n. pr. tudi deželni orožniški poveljnik, podpolkovnik Kostenzer zelo nenaklonjen naši narodnosti. Tako tudi nadporočnika Dimrael ln Eppinger. Tema dvema gospo doma je vsak orožnik slovenske narodnosti, ki čita slovenske časopise, „eln fanatischer Slo vene" in prišlo je tako daleč, da se slo venski orožniki na nekaterih postajah sploh ne upajo več javno čitati slovenskih časopisov. Čitanje slovenskih časopisov sicer ni naravnost prepovedano, a ker naši orožniki znajo, da njih predpostavljeni ne vidijo radi slovenskih listov, jih čitajo le na skrivnem ! Pri nemških orožnikih je to seveda drugače. O nadporočniku Dimellu pripovedujejo n. pr., da je rekel nekemu orožniku nemške narodnosti: „Sle sind mein Lands-mann und wenn sie ein Anliegen haben, sagen sie es mir nur, ohne den vorgeschrie-benen Dienstweg anzutreten 1" (Vi ste moj rojak in če imate kako željo, povejte mi jo, ne da bi šele nastopili predpisano službeno pot.) Sicer je o c. kr. častniku težko verovati kaj takega, a značilno je že to, da so mogle nastati take govorice. Že take govorice same dokazujejo, da se orožniki slovenske narodnosti, ki so jezikovno popolnoma kvalificirani za službovanje v deželi, čutijo zapostavljene za onimi nemške narodnosti, katerim manjka glavne lastnosti za točno in redno vršenje službe: poznavanje deželnih jezikov. Za danes dosti. Navedli smo samo dejstva. Pri tem nas ni vodila nikaka animoziteta, kajti naglasili smo že uvodoma, da spoštujemo v orožništvu potrebno in koristno institucijo. Zaključkov ne bomo izvajali (saj teže na dlani), a nadejamo se, da naše besede ne ostanejo glas vpijočega v puščavi. _ Čuvaj slavi svoj komisarijat! Minoli teden je imel kraljevi Zagreb odličnih gostov iz različnih krajev in različnih narodnosti, ki so prišli na kongres „Udruženja plinskih in vodovodnih strokovnjakov". — Tudi gospod kraljevi komisar Čuvaj je počastil goste, priredivši jim za-Jutrk. Ponosen na produkte svojega — kuharja je vskliknil žalostno-slavni mož: „Vidite, gospoda, da se na Hrvatskem pod komisarijatom ne živi tako slabo !* In nemški listi so vedeli poročati, da je jeden gostov vskliknil, da bi si želeli povsodi takih komisarijatov! Verujemo, da takih komisarijatov, kakor jim ga ie predstavil g. Čuvaj z bogato pojedino! Ta stran medalje Cuvajevega režima je bila že prijetna. Toda tudi ta medalja — kakor vsaka — ima dve strani. Te druge strani gospoda gostje niso videli. Če bi jo bili hoteli videti, bi bili morali obiskati vse one nesrečne žrtve med učitelji in uradniki v provinciji, ki jih je madjarski režim preganjal iz kraja v kraj, ali jim celo uničil ekzistenco; bi bili morali iti v redakcije opozicijelnlh listov — in to so blizu vsi hrvatski listi —, kjer so dnevno preiskave in kjer jim železna pest tišči usta, da vzdihi mučenega naroda ne prihajajo do izraza; bi morali v razna izvenhrvatska mesta, kamor so mora?! bežati plemeniti ljudje, da so odtegnejo železni pesti narodovih krvnikov; bi morali v sodne dvorane, kjer v imenu Cuvajevega režima izrekajo drakonične kazni nad nedolžnimi ljudmi, gazeč zakone in svetost Justice; bi morali v razne ječe, kjer le na podlagi teh justičnih umoritev ječe, trpe in ginevajo pošteni možje pod sramotnim žigom zločinstva; bi morali v neštete rodbine in gledati solze obupajcčih svojcev onih nesrečnih žrtev Khuen-Cuvajevega režima. Taka je druga stran medalje Cuvajevega komisarijata. CuvaJ je njim — da jim siplje peska v oči in vara svet — nalival šampanjca in jim ni kazal madžarskega biča, s katerim tepe ubogi hrvatski narod. Gospoda gostje ne poznajo razmer in tudi niso imeli prilike, da bi jih spoznalL Vendar bi bilo od razsodnih ljudij pričakovati, da se bodo zavedali svoje neinformiranosti in da bodo toliko previdni, da ne bodo izrekali sodbe o stvareh, ki jih ne poznajo in da ne bodo radi jednega zajutrka slavili rabeljnov naroda, ki jim je tako ljubeznjivo in gostoljubno odprl vrata! Domače vesti. Zaupno posvetovanje deželnih poslancev se ne vrši danes, kakor (e bilo določeno, temveč v soboto 25 t. m. ob 3. pop. v „Slovanski Čitalnici*. PredsedniŠtvo slov. kluba. Imenovanje. Namestnik je imenoval poročnika 97. pešpolka Rudolfa More 11 i j a, za oddelnega nadzornika c. kr. iavne straže v XI. činovnem razredu. Osebna vest. Včeraj popoldne ob poli 5 je z avtomobilom prispe! v Trst iz Opatije princ Henrik Nizozemski, soprog nizozemske kraljice Viljemine, ki potuje v strogem inkognitu pod imenom Hoop-Grafland. Nastanil se je v hotelu wExcelsior". Peljal se je nato z avtomobilom v Miramar, kjer je posetil nadvojvodinjo Marijo ložefo. V istem hotelu se je nastanil včeraj tudi zastopnik francoske republike na cetinj-skem dvoru Etienne Gauderax. Prva slovenska porotna razprava v Trstu. Danes se vTŠi pred tržaškim porotnim sodiščem razprava proti Josipu G a b-r o v c u iz Vižovelj pri Nabrežini, ki je bil že dne 5. decembra 1. 1. pred poroto obtožen uboja na gostilničarju Franu Blazini iz Vižovelj ia tudi tedaj obsojen na 6 let težke ječe. Obtoženčev branitelj dr. Mandič Je vložil nato pritožbo ničnosti, ki Je bila rešena ugodno, in se torej ponovi razprava danes. Razmere pri tržaški poroti pa so se med tem časom znatno izpremenile vsled znane pritožbe dr. Slavika proti magistra-tovi porotni Ihti, in danes se prvikrat pokaže končni uspeh dolgoletnega boja za enakopravnost slovenskega jezika pred vsemi tržaškimi sodišči: današnja porotna razprava se bo vršila v slovenskem jeziku, prvikrat, odkar obstoji porotno sodišče ▼ Trstu 1 Na današnji razpravi se torej zgodi prvikrat, da bo mogel slovenski obtDženec govoriti naravnost, brez tolmača, porotnikom, da bodo porotniki čuli in razumeli živo besedo obtoženca in prič, kar je tako nujno potrebno za pravo umevanje obtoženčevega dejanja in nagibov, ki so ga vodili pri njem, kajti le tako Je mogoča vsestransko pravična sodba. Gotovo bo to nekaj popolnoma novega za tržaško porotno dvorano, kjer še ni bilo čuti slovenske porotniške prisege: MPrlse-gam, kakor ml Bog pomagajkjer se je pač govorilo slovensko s slovenskim obtožencem, a se je vsaka njegova izpovedba morala potem šele tolmačiti sodnikom-porotnikom, kjer porotniki niso umeli obtoženca, obtoženec pa ne italijansko govorečih sodnikov, državnega pravdnika in branitelja in prav tako ne tistega, ki je tolmačil njegove besede porotnikom. Nekaj novega bo to, toda nekaj pravičnega, nekaj takega, kar bi bilo moralo biti že zdavnaj, že od vsega začetka, da niso izvestni italijanski krogi celo v sodno dvorano zanašali svoje šovinistične nacijonalne politike in protislovanske gonje. Ne toliko v imenu naše narodne stvari, v imenu naših jezikovnih pravic, temveč v Imenu nad vsak sum pristranosti vzvišenega, edino le najsvetejši pravici in resnici služečega pravosodja se najodkritejše veselimo te končne zmage prrvice, edino Ie želeč, da bi slovenska porota imela čim najmanj posla, da bi ji bilo čim najmanjkrat treba soditi obtožencem našega rodu in jezika 1 Današnja razprava je javna in Je z ozirom na zgoraj omenjeni izredni dogodek gotovo pričakovati znatne udeležbe s strani občinstva. Kadar socijalnodemokratična „Zarja" v svojih tržaških poročilih nima nič pisati proti dr. Rybafu, NDO in narodnjakariji v Narodnem domu", st spušča na „Edinost", katero bi hotela smešiti, očitajoč jej, da je slab list itd. Sicer verujemo prav radi, da je „Edinost- za „Zarjo* in ideje, ki jih smatra to v slovenskem jeziku pisano glasilo nemških socijalnih demokratov, res slab list. V tem ozira se „Slovenec* in „Zarja" srečujeta v tako lepi slogi, da je naravnost ginljivo. No, nedavno temu je „Zarja" v neki notici, ki naj bi bila humoristična, trdila, da je „Edinost" „za nič". To se upa zapisati „Zarja*, ona „Zarja", ki bi sploh ne mogla izhajati, ko bi ne bilo „Arbeiterce" in „Arbeiterwille", iz katerih prevaja članke, „Tagespošte", iz katere „plonka" brzojavke in „Kampfa", na podlagi katerega kuje dopise iz Budimpešte itd. Iz vrst poštnih uslužbencev smo prejeli in objavimo: Državni poslanci SLS. napovedujejo boj službeni pragmatik! in našim opravičenim zahtevam sploh. Mi pa siromašni poštni uslužbenci napovemo boj poslancem, ki nam ne privoščijo kruha in vsaj nekaj pravic in storimo kar bo v naši moči, da taki ljudje ne pridejo več v drž. zbor. Poslanci SLS. hočejo nas še nadalje imeti za sužnje, hoteli bi, da Še nadalje stradamo s svojimi družinami. In to naj bi bili zastopniki ljudstva 1 Ali gospodje naj si zapomnijo, da pride tudi zanje dan plačila. Več poštnih uslužbencev. Konjske dirke na Montebellu. Vzlic delavniku in nepreugodnemu vremenu ie bila (udeležba občinstva pri včerajšnji dirki mnogobrojna in igra pri totalizaterju zelo živahna. Glavni dobitek mesta Berolina je dobila 5-Ietna francoska kobilica „Hllda-. Odd2n je bil tudi glavni dobitek mesta Turina. Prihodnje dirke se bodo vršile na bin-koštno nedeljo in binkoŠtni ponedeljek in bodo sodelovali pri njih konji prvega reda. „Slovenec" Je napisal grdo !až na našo škodo v notici pod zaglavjem „Tržaška porota" v izdanju od minulega ponedeljka. Potem, ko je omenil znanega poziva, ki ga je priobčil „Piccolo" na adreso italijanskih porotnikov, obdolžuje „Slovenec* tudi „Edinost", da je izdala enak poziv na porotnike slovenske narodnosti, od kateflh zahteva : „naj bodo tudi na porotniški klopi nacijonalni boritelji vsestranskih svojih stremljenji" To je laž, ki je tem grša, ker ni nika-kega dvoma, da je „Slovenčev" dopisnik sam čital dotični naš poziv, ker je torej vedoma in hotoma napisal laž — torej v obrekovalne namene. Mi smo le pozvali slovenske porotnike, naj se zavedajo porotni-ških dolžnosti in naj jih tudi točno vrše. Mari niti na vršenje dolžnosti ne bomo smeli več klicati ?! Će je „Piccolo" smatral to za potrebno, koliko bolj potrebno je bilo to na naši strani, kjer je za naše ljudi porota nova institucija, da katere smo — nota bene — našemu elementu le s težko muko in borbo priborili pristop. V interesu ohranitve te naše pridobitve in v nič manjem interesu slovenskih obtožencev je, da naši porotniki store to, v kar jih je pozivaia „Edinost" : da vsi in točno vrše svojo dolžnost ! Le to smo zahtevali mi! Nikjer pa nismo napisali niti besedice, ki bi opravičevala „Slovenčevo" obdolžitev, da zahtevamo od porotnikov, naj bodo tudi na porotniški klopi nacijonalni boritelji. In ker nam je „Slovenec" vendar le to namero podtaknil, smemo reči, da je vedoma lagal.. Šola na Katinari ostane zopet zaprta raradi bolezni otrok in sicer začasno do srede po binkoštnih praznikih, dne 29. maja. V nedeljo dne 26. t. m. bo divaška jama od 3 do 7 zvečer slavnostno razsvetljena! Vstopnina 1 krono. Izlet pevskega zbora podr. „Glasbene Matice" v Št. Vid nad Vipavo. Ob najlepšem spomladanskem vremenu je izlete! minule nedelje pevski zbor podr. „Glasbene Matice" v prijazni Št. Vid v zeleni vipavski dolini. Mato dolga je bila sicer pot, ki se je vila „tam na levo" čez Štjak, preko brd, gojzdov in dolin do Št. Vida, od tod do Braniče in od tu zopet dalje do Štanjela, aii razpoloženje mej izletniki je bilo tako izvrstno in ve*elo, da nikdo niti mislil ni na trud, predolgo ali celo preslabo pot. Vse vprek je od ranega jutra pa do večera prepevalo in ukalo, vživajoč v nekaljenem veselju to divno svobodno naravo, v katero mi TržaČani tako redkokdaj zahajamo. Točno opoludne smo prispeli v Št. Vid, kjer smo bili v gostilni gosp. Rudolfa prijazno sprejeti in res prav izborno postrežtiii. To prijazno gostilno je v resnici priporočati vsem izletnikom, ki jih vodi pot tam mimo. V „šotoru", nalašč postavljenem za nas, se je kmalu razviia prav živahna domača zabava. — Mešani pevski zbor je pod vodstvom gosp. zborovodje Mahkote zapel več narodnih pesmic, na kar smo krenili na precej dolgo pot do Gornje Braniče, kjer je bil pri občeznani Čehovinovi gostilni zopet mal odmor. Ob že hladni senci in ob div-nem slavčjem petju smo prišli na Itanjelski kolodvor, od koder nas je vlak zopet odpeljal proti Trstu. Izlet nam je res i udil obilo vžitka in razvedrila, ki ga je človek, živeč in trudeč se neprenehoma v šumnem velikem mestu, tako zelo potreben. Onim „Blažekom", ki ob takih prilikah Ie preradi zaspe in zato tudi „v kazen" doma vstajajo, je res iahko žal, da so zamudili tako ugodno priliko. Popravek. Ob priliki slavnosti 25. letnega delovanja ženske CM v Trstu bilo je objavljeno, da je mej drugimi poslal tudi brzojavni pozdrav g. župan iz Biljane. Popravljano v toliko, da dotičnega brzojava ni poslal župan iz Biljane, temveč g. Fran Ob-Ijubek, župan iz Kojskega v imenu brifike CM podružnice kot njen predsednik. Lepa in srčna hvala za pozornost. Pomoto pa naj se blagovoli oprostiti. Za odbor ženske CM podr. Karla Ponikvsr, m. p. predsednica. Trgovskim podjetjem priporočamo nekega mladeniča, ki je dovršil 4 razrede nemške realke in trgovsko šolo ter ima že 5-letno prakso. Vešč |e popolnoma stoven- SOKOL blago, sukna sko ta gonpode iu dame. lodnn in modno blago (jripr.r»4» KAREL KOCImN : : torama sukna : : v Humpolcu (6e*k«». : : Ueorci framo. : : POZOR!! Osi zavedni Slovenci kupujejo samo Km Krlžmančlč i BreSčnk, trst. ulico Nuova 31 V Trstu, dne 23. maja 1912. »EDINOST« St. 143. Stran D L skemu, italijanskemu in nemškemu jeziku, precej tudi hrva!sko-srbskemu. Sedaj se uči cirilice, pisanja na stroj in stenografije. Na blejsko jezero napravi izlet Trgovsko izobraževalno društvo dne 16. maj Mika. Ker se je že prijavilo zadostno število udeležencev, se vrši izlet kakor že rečeno pri vsakem vremenu. Odhod točno ob 730 zjutraj. Prosimo tedaj udeležence, da pridejo začasno na kolodvor državne železnice. Pozneje doŠIe, društvo ne more jemati v poštev. Vsled neke zapreke, kosila ne bode skupnega, in tedaj si bode vsak sam priskrbel ali eventuelno seboj vzel. Novi udeleženci se še sprejemajo. Za kosilo položena kavcija se vrne. Novi društvi. Namestništvo je vzelo naznanje pravila novih društev: „Olepševalno društvo za Bazovico" s sedežem v Bazovici in „Narodna zajednica za Istru" s sedežem na Voloskem. Tržaška mala kronika. Trst, 22. maja. Eksotične živali za schSnbrunnski zverinjak Lloydov parnik „Austria", ki je prispel danes v Trst, je pripeljal s seboj večje število eksotičnih živali za sčhčnbrunn-ski zverinjak, ki jih je sprejel na krov v Adenu. Med drugimi živalimi se nahajajo trije velikanski noji, velik cesarski orel in druRe. — Pošiljatev je sprejel nadzornik schonbrunnskega zverinjaka Alojz Kraus, ki je nalašč v ta namen prišel z Dunaja. Svojo prvo vožnjo po Sredozemskem morju je včeraj dokončal novi veliki parnik Austro-Amerikane „Kaiser Franc Joseph I."} vruivši se ob 5 zjutraj v tržaško luko. Ko so se potniki izkrcali, se je parnik zasidral ▼ prosti luki, odkoder odplove te dni v New York. Brezplačno vožnjo sta si hotela privoščiti z Lloydovim parnikom »Austrlo* iz Port Saida v Trst 211etnl Mahmud Abuzade in 20ietni Abdailah Vem, oba težaka, ki sta se vtihotapila na parnik v Port Saidu in se skrila med premogom. Pokazala sta se šele na visokem morju. Ker sta tako oškodovala Lloyd za prevoznino 80 frankov, so ju ob prihodu parnika v Trst aretirali. Umrl je oni Libero Cuccagna, o katerem smo poročali, da si je pred dnevi pognal v ulici del Bosco kroglo iz revolverja v usta. Včeraj zjutraj je umrl v bolnišnici. Poskušen samoumor. Blagajnik tukajšnje podružnice splitske družbe za proizvajanje portlanskega cementa, 45-letni Matej Zupančič, se je hotel usmrtiti in se je ranil na več krajih telesa. V ul. deli* Olmo št. 9 stanujoči težak Josip Kraševec je včeraj ponoči okrog ene v ul. Media dvakrat streljal sam nase z revolverjem. Meril je v srce, a zadel se je v pljuča. S pomočjo rešilne postaje so spravili nesrečnika v mestno bolnišnico. Hud ljubimec je 32-Ietni dninar Do-menico Gon, doma na otoku Moresini pri Tržiču, in revica tista, ki mu pride kedaj v roke. Dosedanja njegova „draga", neka Marija Troštova, ki je vratarica v hiši št. 5 v ul. Cavana in je nekaj časa živela ž njim „na vero", si bo pač premislila, da bi mu še kedaj vračala njegovo ljubezen, kajti sprla sta se nekaj in Gon jo je danes zjutraj v ul. San Sebastiano napadel z odprtim nožem. Troštova se mu je posreči ubranila in začela klicati na pomoč ter tudi priklicala stražnika, ki je aretiral silovitega ljubimca. £ V policijski stražnici je Gon ponovno skušal udariti po Troštovi, pa so mu ubranili. Policija ga je oddala v preiskovalni zapor. Loterijske Številke, izžrebane dne 22. maja 19l2: Praga 15 54 5 70 51 Lvov 79 63 21 41 64 Koledar in vreme. — Danes: Dezi-derlj, škof, Milorad. — Jutri: Marija D., p. kr., Cveta. Temperatura včeraj ob 12. opoldne 4- 17 0 C°. — Vreme včeraj: Deloma deževno in hladno. Vremenska napoved za Primorsko: Obhčno in deževno. Jugovzhodni vetrovi. Porotno sodišče. Predseduje dtž. sod. svet. Clarici; vo-tanta dež. sod. svet. Pistotnik in sodnik dr Prati; drž. pravdnik dr. Barzal; zastopnik zasebnega udeleženca dr. Šolar ; branitelj dr. Ciisicopulo. Ootoženec: Placido Orlando, ror jen v Trstu dne 2. oktobra 1887, pristojen v Mesino v Siciliji, ki je obtožen hudodelstva tatvine in prestopka nedovoljenega povratka. Obtožnica navaja, da obtoženec ni mogel živeti več skupaj s svojim očetom zaradi rodbinskih razmer in si je dne 4. septembra 1. I. najel posebno stanovanje pri neki Terezije Bože, pri kateri je začetkom meseca novembra najel stanovanje tudi Matej Kogl, natakar v hotelu „Excelsior*. KGgl je pripeljal seboj večji kovčeg, ki je iriit-t dvojno ključavnico, in v tem kovčegu |e hr n 1 železno Skrinjico z angleško kl|u-ča.uico. T lirinjici je imel shranjen de- nar, razne vrednostne papirje in pa dragocenosti, ki so bile ali njegova last, ali pa zastavljene pri njem od drugih ljudi. Dne 11. decembra I. 1. je bil Orlando v svoji sobi, kjer Je počakal toliko časa, da je odšel KčSgl z doma v službo v hotel „ExceIsior\ Nekako ob pol 8 zvečer je prišel obtoženec k Božetovi v kuhinjo in ji je rekel, da mora nesti za očeta v popravo neki gramofon, in kmalu nato je videla Bo-žetova odhajati obtoženca iz stanovanja. Seboj je nesel precej velik omot, ovit v brisačo. Prihodnje jutro je prišel Kogl domov in našel svoj kovčeg šiloma odprt, iz kovčega pa je izginila Škrinjica z denarjem in dragocenostmi. Sum tatvine je takoj padel na Orlanda. Kogl je šel tako| nato v lesno! skladišče Orlandovega očeta in je videl tu gručo težakov, ki so bili zbrani okrog nje-1 gove Škrinjice. ki se je nahajala na neki skladalnici desek. Skrinjica je bila šiloma odprta, a v njej se je nahajalo še nekaj Kčglovih dragocenosti. Obtoženec je izginil, a 23. decembra; I. 1. se je sam javil policiji in se ovadil, da Je okradel Kogla, ker ni imel s čim živeti, in da se je potem odpeljal v Piran. Okradenec Kogl je dobil vrnjene sledeče predmete: potrdilo za bančni vložek 1500 K, potrdilo za vložek vrednostnih pa-, pirjev za 3000 K, hranilnično knjižico za 8000 K, 35 srebrnih žličic in več manjših dragocenosti v skupni vrednosti 5510 K, j dočim pa ni dobil več ostalih dragocenosti v vrednosti 3351 K. Vrednost vseh ukradenih predmetov je znašala po Koglovi cenitvi 8861 K. Med ukradenimi predmeti se je naha-j jalo za 200 K bankovcev, več starih to-' iarjev, 12 do 15 zavitkov dvo- in enovinar-, skih komadov, zlata verežica z dragocenimi! priveski, vredni 1200 K, več drugih zlatih; verižic in prstanov s smaragdi in demanti,! zapestnica, vredna 300 K, broške, igle, sre-j brne žličice itd. ! Obtoženec je bil že v starosti 16 let j obsojen pred tržaškim sodiščem zaradi ta- i tvine, poneverjenja in goljufije in je bil 1.1903 izgnan iz Avstrije. Obtoženčevo priznanje. Po prečitanju obtožnice je priznal obto- j toženec, da se čuti kriv očitanih dejanj, izpo- j vedal pa je, da od 13. leta oče ni skrbel j več zanj in da ga je pozneje oče sam ova-1 dil tatvine, da je bil lani meseca decembra! bolan, ker je prej pri delu ponesrečil, da! je kradel iz potrebe, ker ni imel s čim1 živeti. Vedel |e, kje ima KOgI denar shranjen,] namreč v železni Skrinjici, skriti v kovčegu. Dne 11. decembra 1. I. je Kčgl odšel z doma. Soba je bila odprta. Vlomil je torej ' v kovčeg in vzel Skrinjico z denarjem in j raznimi dragocenostmi. V nadaljnem je pri- j povedoval, kako je Skrinjico odprl v oče- j tovem lesnem skladišču, kako je dragocenosti' zastavljal v Piranu in jih prodajal in zastavljal v Trstu. Za več dragocenosti je izjavil, da jih ni našel. Ko je vse spravil v denar, se je sam prijavil policiji. ) Glede na svoje prejšnje življenje je izpovedal, da je bil večkrat obsojen zaradi tatvine in da je bil s 15 leti v poboljševal-nici v Bologni. Bil je pri vojakih v Milanu in Segniju, je ukradel puško in dezertira!, pa so ga ujeli in je moral služiti vsega! skupaj pet let, a zaprt je bil 8 mesecev, j Obsojen je bil sicer na eno leto, a so ga pomilostili. Obsojen je bil tudi zaradi raz-! nih goljufij. — Nekaj časa je bil v milanski blaznici. V Trstu se je tedaj, ko Je imel denar, držal navadno po razvpitih hišah v Starem 1 mestu in raznih drugih podobnih lokalih, j Leta 1903 je bil izgnan iz Avstrije, a se je zopet vrnil v Trst, kjer je zopet živel enako. Pred enim letom se je hotel sam usmrtiti. Prerezal si je žile, pa so ga rešili. Mati mu je umrla na jetiki, sestra pa se je usmrtila sama pred 7 leti. Po nekaterih predlogih zastopnika zasebnega udeleženca glede na zaslišanje novih prič je predlagal državni pravdnik, da se izrečejo zdravniški izvedenci o obtoženčevem duševnem stanju in njegovi odgovornosti, čemur se je pridružil tudi branitelj. Sodišče je po kratkem posvetovanju izreklo sklep, da se razprava preloži, da zdavniški izvedenci preiščejo obto-; ženca. Društvene vesti. Telovadno društvo »Sokol" v Šked-nju. Danes večer ob 8 30 se vrše redovne vaje za člane kateri imajo kroj. Poživlja se brate, da se istih gotovo udeleže, ker toliko pri župnem izletu kolikor pri drugih prireditvah se ne bo pustilo nastopiti onih, koji ne znajo redovnih vaj. Načelnik. Ženski odsek Sokola v Trstu. Od-borova seja se vrši danes zvečer ob 7 30 v telovadnici. Predsednica. Šola „Glasbene Matice*1. Danes v četrtek ob 8 30 zvečer je seja učiteljskega osobja »G. M." v gorenjih prostorih restavracije „Balkan". Slov. del. izobr. društvo. Dosedanji društveni predsednik Ivan Zoreč, ki je na ustanovnem občnem zboru na lastno željo Čevlji za birmance in botre barvafti in ir«i najraznovrstnejšlh krojev in kož, ličnega dela, iz najboljšega blaga, ter trpežni Čevlji za delo se dobe v prodajalnah Čevljarske zadruge V Mirnu pri Gorici ,y TRSTU, Via Barriera vecchla 88 in Via de! Rettori J, v GORICI, na Starem trgu 1. — V SPLITU, ul. Star. suda 314. V zalogah vedno sveže blago. Dr. Pecnik (PETSCHNIGG) Zrst, via S. Caterina štev. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in: - - vodne (spolne) bolezni: 11 V* — 1- -- 1H ZALOGA ovsa in senaj beneških in ogrskih otrobov, slame, turščice, drobnih otrobov. SPECIJALITETA: fives za sefte, priprave za hleve itd. Blago prve vrste. Zelo ugod e cene. Giasuć J vit G.'ulis 33. — Telefon 313 X/IV. ■gi! Mirno lahko spite! Če ste namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom „Ženska hvala", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schtcht" znamka „Jelen", da postane bleščeče belo, kajti prakii izvleček „Ženska hvala'4 in milo „Sctncbt" bel rta perilo 9 kakor soince. Dobiva po vuh mlrodllnioah ta proda-Jalntoah mila. URAR UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. I? diranje zobov brez ~ vsake bolečine = Dr. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST - ulica della Caserma St. 13, II. n. ALESSAN JRO • CELLA (bivši sodrug gosp. Pagnacco) Trst, ulica Bairiera veechla 23. 0 priliki birme priporoča vsakovrstne ure in zlatanlne. Dr. Fran Korsano Specijalist za slfiHtične In kaSa« bolezni Ima svoj zmi AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici Saa Iflcott fltvv. 9 (nad Jadransko banke). Sprejema od 12. do I. In li/i do iVi pop Za birmo! Najlepše in najcenejše darilo za birmo dobite edino v prodajalni manufakturnega b aga ^Smelia Jffartinico Trst, Nova ulicu (vi*i Nuova) 41» Bogat izbor izgotovljenih oblek za ženske in punčke, ženske ve&talije, bluze in izbrano perilo. Vsprejema se naročila po meri. Zmerne cene. „Kufeke" ne obsega mleka in je Hans Scheidler •tore] izvrstno živilo za otroke, ki mleko prenašajo samo mimogrede ali ga sploh ne biv5i. zobotehiiik morejo; zatorej nudi „KUFEKE* izborno ^SteE Dr. Ferdinanda Tanzer živilo ob bljevanju, črevesnem kataru, driski, Sprejema od 9-1 in od 3-6. 575 itd., ko se je treba ogibati mleka in mleko y j obsegajočih živil i Trst, Plazza C. Goldoiii St. II. O priliki birme!! Velik izbor zlatih, srebrnih in kovinastib ur. Zlate verižice, ovratni okraski, obeski, uhani, prstani, zapestnice itd. itd. Solidna postrežba. Vse po absolutno konkurenčnih cenah pri BOGOMIL FINO Vut« TRST ■!ioa Vincenzo Bellinl 13 (nasprstl cerkve rtv. sv. Antina) Dobroznana tvrdka manufakturnega blaga 91. A1TE Trat, ul. Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul S. Lazzaro opozaija in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) belega in barvanega, volaene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna poganjala, spodnje jopice, kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna bombaževine itd. itd. Vse blago je iz prvih tovara, najboljše vrsie in po najnižjih cenah, take, da nrekesi vsako največjo konkurenco. i' i"'lM m MBMBM Stran IV. EDINOST" št. 143. V Trstu, dne 23. maja 1912. le provteorično sprejel predsedništvo, |e odstopil s veje mesto dtfinitivnemu odboru. Oddelek pevskega druStva „Trst" priredi v nedtljo 26. t. m. pešizlet v Štanjel. Zbirališče pred „Narodnim domom4' ob 4*30 zjutraj; odhcd točno ob 5 uri. Podrobnosti v petek, pri pevski vaji. K slavnosti razvitja zastave šentjakobske Čitalnice 2. junija so se nadalje priglasila sledeča br. društva: Vodnik, Dolina z zastavo. 21. Tižaško podp. in bralno društvo, korp. z zastavo. Mar. del. organizacija. Socijalno demokratična vzgoja. Bratstvo, svobodo in ljubezen imajo socijalni demokratje vedno na — jeziku in papirju I! Kakšna pa je njihova vzgoja, to smo videli v nedeljo na shodu v Kolonkovcu, ko so napadali in pretepali kakor divjaki. „Z revolver em vas postrelmo!" „Z noži vas po-koljemo 1" — tako je donelo iz ust socijalnih demokratov proti narodnim delavcem. Lepa vzgoja! Narodni delavci so se vedli na shodu dostojno in mirno; pustili so tudi rjihove govornike pri miru. A oni so pobijali in razsajali, kakor pobesneli. Z uma svitlim mečem se ne znajo bojevati! Kdor ni verjel, da so tržaški socijalni demokratje taki teroristi, kakor je pisala „Edinost", se je o tem prepričal na shodu v Kolonkovcu. — Slovenski krojaški pomočniki 1 „Narodna delavska organizacija Vas vabi na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo ob 9'30 popoludne v društvenih prostorih, ul. sv. Frančiška št. 2. — Skupina slovenskega ženstva NDO priredi v nedeljo ob 4. pop. II. plesni ven-ček v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška štev. 2. — Krajna skupina slovenskega ženstva NDO skliče v kratkem občni zbor, na katerem bo voliti novi odbor. V ta namen so izvolile minole nedelje volilni odsek, ki ima nalogo sestaviti kandidatno listo. — Zidarji! Ako se vam pripeti na delu najmanjša krivica, bodi s strani socijalnih demokratov bodi delodajalcev, priglasite se nemudoma v uradu NDO, ul. sv. Frančiška štev. 2. — Zidarjem, ki bi radi pristopili NDO, naznanjamo, da se sprejemajo novi člani vsak dan od 10— 12 dopoldne in od 4—8 zvečer ; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoldne, Vstopnina znaša K 1, članarina pa 30 vin. na teden. — Kakor čujemo so okoličanski zidarji silno ogorčeni vsled dogodka minole nedelje na Kolonkovcu in zato se pripravljajo za močno agitacijo za NDO. Na ta način dado duška svojemu ogorčenju. To je edino prava pot. Le tako naprej, bojevniki za narodno-socijalno stvar! — Pripravljalni odbor krajne skupine škedenjskih plavžev NDO sklicuje za soboto, 25. maja ob 7 in pol zvečer občni zbor y prostorih „Gospodarskega društva" v Skednju. Dnevni red: 1) Poročilo pripravljalnega odbora. 2) Poročilo zastopnika centrale. 3) Volitev odbora. — Krajna skupina zidarjev NDO sklicuje za danes ob 6.30 zvečer sestanek v prostorih NDO v ulici Sv. Frančiška 2. — Danes ob 5 popoludne sestanek krajne skupine „Lloyd" v gostilni Kosič pri Sv. Jakobu, ul. Sv. Marka Št. 19. — NDO v Trstu priredi 9. Junija izlet s posebnim vlakom v Sežano. V Sežani se bo vršila vrtna veselica pri „Treh kronah". Izlet se bo vršil z društveno zastavo in polnoštevilno godbo NDO. Vmsti iz Oorttk«. Špijonaži in „špijonla. Na Goriškem kar mrgoli vojaštva; kosarne, pretepi in „špijoni" rastejo kakor gobe. Vojaki so se tako navdušili za posel, izsledovanja vohunov, da lovijo, kar jim prihaja pod roko. Goriški sodnik je na pr. šel na sprehod proti Krmnu. Medpotoma je srečal vojake, jih opazoval, povprašal, kje sv nastanjeni in — fertlg l Gnali so ga uklenjenega v Biljano in od tod v Krmin kakor nevarnega špijona, kjer so ga tudi gledali kakor kako nevarno žival, dokler se niso prepričali, da je oni gospod res sednik iz Gorice. — Neki agent Steiner iz Gradca je vprašal vojake, kako težka so njih dvokolesa, kako se zlagajo in sedaj je kakor vohun že par tednov v preiskovalnem zaporu. — G. Pauiuzza, bivši videmski mestni odbornik, je šel na sprehod preti mostu pri Barki, gledal divno okolico, se vrnil na postajo; v Krminu so ga ustavili in c. kr. komisar ga je začel povpraševati z vso natančnostjo, kje je bil, kaj Je delal itd. Radi te sekature je moral prenočiti v Krminu, ker je zamudil vlak. Prav je, ako love Špijone okolu trdnjav in drugod, ali sum bodi opravičen. Naše mnenje je, da je smešno iskati špijonov na Goriškem, ko so v Rimu itak že bolje informirani o vajaških stvareh, nego marsikateri naš podčastnik, ki lovi goriške sodnike in štajerske agente. Tudi prekasno je že in nam se dozdeva, da pri nas nimajo Spljoni n<č več iskati, ker sosednji prijatelji in zavezniki so menda itak že — vse našli. Novi člani dež. šol. sveta. Cesar je imenoval goriškega prošta Alojzija F a i-d u 11 i | a, profesorja veronauka na goriški realki Hilarlja Zorna, ravnatelja goriške realke Viktorja Slopa pl. Cadurber^a in ravnatelja goriškega moškega učiteljišča Viktorja B e ž e k a za člane goriške dež. šol. sveta za prihodnjo šestletno poslovno dobo. Cvetlična dneva v Gorici. Minule sobote in nedelje je uprizorila goriška podruŽ niča Rudečega križa dva praznika cvetlic, ki sta se imenitno obnesla. Že v soboto zjutraj je pošla prva zaloga : 10 000 narciso v iz — platna. Umetnih cvetlic res nI bilo treba v deželi solnca in v maju. Popoludne je bil naval dam na občinstvo in naval občinstva na dame, oziroma cvetlice, še večji; topot so prodajale sveže in krasne rumene vrtnice. Vse, kar je bilo lepega ženstva v Gorici — grdih nismo opaziti — vse je prodajalo, od priletne aristokratinje do male judovske krasotice, nežne nemške, slovenske in italijanske gospice v belih letnih toaletah. Prodajale so po vseh ulicah, opulile so, kar se je dalo opoluti. Študenti, ki drugače vča sih nimajo vinarja v žepu, so korakali njoško po mestu s šopkom cvetlic; zgodil se je čudež v znamenju Rudečega križa; vse je imelo cvetlice, redar in tramvajski kondukter, dimnikar in dvorni svetnik, častnik in Maz-zljanec, slovenski inteligent in italijanski ne-odrešenec. V nedeljo Je začel zopet isti „gšeft", a marsikateri je že segel nezadovoljno v žep, kajti dva cvetlična dneva sta bila vendarle preveč in občinstvo se je že takorekoč naveličalo ; ne pa tako goriške dame, ki so s svojo prikupijivosivo sugistljonirale vsakega in vsak žep. Tudi ta dan se je najvišja in najnižja oseba odičila s cvetlico Rudečega križa, ki sedaj ponosno gleda na moralni in še večji gmotni uspeh obeh cvetličnih dne-vov. Prodalo se je okolu 30.000 cvetlic. Onih par tisočakov, ki se je nabralo, naj bi po vašem mnenju tvorilo poseben fond, ki bi se obnovil vsako leto in goriškemu občinstvu naj bi se pokazal viden hasek tega fonda. Narodna delavska organizacija v Gorici vabi vse člane in prijatelje na važen sestanek, ki se bo vršil dne 27. maja v prostorih gostilne gos p. Birsa, Corte Caro-vecio. Poročal bo predsednik tovariš P e r k o o važnih spremembah v „Narodni delavski organizaciji". Natančen čas, uro, kedaj se vrši sestanek, objavimo pravočasno. _ Odbor. Veeti tz Istre. Ciril-Metodova podružnica v Kopru. Izlet s šolsko mladino dne 11. maja 1912. je bil krasen. Zahvaljujemo se našim rodoljubom v Dekanih najleoŠe za lep sprejem, postrežbo in za obdaritev dece s cvetjem. Pohvala, ki so jo izrekli vsi udelezniki tega izleta, gre v prvi vrsti naši g.ci učiteljici, ki našo mladino res skrbno poučuje v vedenju in drugih predmetih. Izvedeli smo, da se je iz Doline poslovil g. Josip Plesničar. Reči moramo, da so izgubili s tem vrlega moža, kateremu tudi mi želimo vse najbolje na novem mestu in se mu najlepše znhvaljujemo za prispevke v pomoč naši šoli. Sksbel je za to pri vsaki prireditvi. Zahvaljujemo pa se tudi vsem rodoljubnim darovateljem v Dolini, kateri zmiraj prispevajo za našo šolo, da zamo-remo napredovati. Prihitite na pomoč z darovi v prid naši šolil Te žrtve so v blagor naroda. Iz Brega. Na slavnosti združenih pevskih društev, v Bregu v korist Ciril-Mete do vi podružnici, ki se bo vršila v Boljuncu dne 7. julija na cbsežnem vrtu „Konsumnega društva" bo sodelovala godba NDO iz Trsta. S'avnostni govor bo imel gespod žuoan in deželni poslanec Josip Pantere iz Doline. Bratska društva naj bla^ovole svoje sodelovanje nasloviti na: Veselični odsek Ciril-Metodove podružnice za Breg v Dolini. Naša društva iz „Brega" so nastopaia že na mnogih krajih: Dekani, Škofje, S*edenj, Trst, Bazovica, Kozina, K*ane, Očp, Crnisal, Padriče, Mačkovtje, Ocizla Itd. Torej smemo tudi mi, kakor Čitalnica od S/. Jakoba, pričakovati milo za drago ! Advokat dr. Josip mm v Trstu, Nova ulica št. 11 fHIMALI OGLASI EES Um auu OOLAJl m ratuaj« po « ^ 1 \ ud« m "afusajc akral wt Ni} ■■£)• pnstujMu ntii 40 ito\ \ w M tatoj Ts>«r c4tcp klobuke po 8 kron za birmo ; Prenavlja — Ulica Nuova 45, I 1105 Ujjodna prilika nudiDLkro«encem1Šrprev-zetjem pohištva za dve sobi in kuhinjo «a>or leži m stoji. Prodaja se izvrši radi izselitve. Naclov pri Edi »oeti 1117 HXn s 3 pro-tori, vrtom, hlevom ?e odda v rajem za 22 kron m' Bečno. Rocol St. 7*2 ob progi drž. železcice. Zglaaiti se : Gatreri 5:. 49. 1118 Radi družinskih razmer so na predaj 4 kon i, 5 voz in 3 pre-šiči. Naslov pri inser. oddelku Edinosti. 1119 Pnhičtur za sobo, nepol;rano. novo, lUllloiVU elegTitno, trpežno, izdetano » Trstu (izključeno slabo blago), popolno z ZTca i in nira-morjem prodam v Tek amne svrhe za samo 360 K. K* rbler, Molino a Vento 7. 993 PrOdnj?! bombaževine, plik in dežrikov V'a K 1 u n. Stadion št*. 19, I. nad tropje, Ivan ==3 Gramofoni ~ „Helvetia" Trst, ui. Barriera vecchia 19 Došle so sijajne, slovenske in hrvatske plošče, novost! Premer 30 cm, K 4 50. Neprekosljivi gramofoni z zelo močnim glasom z jamstvom, kožice, trobila stroji, ročaji. Kron 6ŠOOO AUTOMOBIL! FOREM9U Največja ievarn; »veta. fidel2vtia|e letna 4G 003 ve? edinega tipa CKASSIS 20 H P rrznih tljirv k«č,,\ anćlja „FOKD" ^ajpopoius*«.-!, caJaltrejSa ia najckoBoml'l. ■ rg kar Jih obaioji. GENERALNI ZABTOFNIK ANTO& SKERL . TRST P'ss;:a So'ctorl tU 11 Tel 1734 Valili oo-itraics. s&r*2s, u'.toa del asnfcl 16, vacil uilo« Bo»oh«4 TELEFON 2247. STOCK PNEUM OOODEICH {are»rik»n»k»), Automobili tis. posodo po ssnorni oenl. Var»t70 ta ?sdr4e». Ho pe ta*f'j dvorec (vila) rari cdpotovania-II ti UČI Nas-lov pri ins. oddelku Edinosti. 1000 Prndaift Pe nov* bank. tekinica, po ni-.ki riUllcJi" re, j za prodajalnico zelenjave. — Gaapi re Go?zi št. 3 II. nal. 1109 lln^or^ pr pt znano sredstvo za uričenje ste-IflUfcii d, nic Zaloga: ulica Stadit n štev 10. Naročila: Ferri ra 37, Trut - Sknnjar. 480 Skladišče žagovine g^E® {»osipanje po mokroti, snaženje javnih okalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia St. 5. Prodaje In debelo^-0 Postrežbo D3 HOm > ca u^Jt Jm Poskusite FI- Col«it«n»< ki Je nai* OO VO KAVO f t IUIIII f :nejš< le najzdravejši kavni pridatek. Dobiva s? v vseh boljših prcdajainicah. ooo-i; Radi preselitve je na prodaj vse obstoječa blago v trgovini VALERIAHA POHOSTA lun. ulica S. Antonio 2 po znižanih cenah. — IZBOR predmetov za gospe in gospode, kakor tudi umetnin in galanterij. pomenja uporaba mluega, gHlvaničaeca toka za ošib I j eni < rga j-zem. UČPni in zdravn 3ki strok ovujaki srgia$Hjo že danes v tem, da imamo v galmn čoi elektriki sredstvo s katerim lahko pobijamo ap o- t»o živčno Šibkost re» matične bolečine, nev-ralgijo, nervozna mote nja prebave, nea.ečnca:, glavobol, vsakovrstno Šibkost, malokrvnost in razne ženske bol- zni. Ali hočete spi z-niti to zelo zammivo pravilno metodo? Na žejo Vam pnšljemo proti puSiljatvi desetvinar-ke znbmke S^S??*" gratis n f račko ilustrirano knjigo, brez vsake obveznosti, in Vi nam buste gotovo hva ežni ?a to zelo zanimivo čti o in za dragocena na-s t te, ki jin vsebuje knjiga. Elektro - Vitalizer, zdrav zaved Budimpešta. VI. TereMOiiit 7, Senaiin 171. Ordiu. tre ob d lavnikih od 10.—1. i d d 3 —C, ob delavnika ia {.razn. od 11.— 1. Kupon ia brezplačno knjigo ■ - Elektro - Vitalizer. zdrav, zavod Budimpešta. Vi, Terćz-kđrut 7, Mezanin 171. N Prosim, da mi pošljete gratis in franko knjigo m o mod. elektroterapiji (zraven 10 vin. znamka) IME NASLOV Zn ženske posebna Izdaj i. Pozor letoviščarji l ¥ * Odda se takoj 1 — 4 lepe, nove, meblirane sobe s kuhinjo ali brez kuhinje. — Na razpolago je tudi mrzla, gorka, ter solnčna kopel. Vila najlepša lega v celem okraju. Vila stoji na travniku, okoli nje veliki vrti. Viktor OroSZy, — železniška postaja, — VERD pri VRHNIKI. s 60.000 kron blaga, deloma poškodovanega, se proda RADI isce ■ ■ ■ koncipijenta. --Vstop tudi takoj. 1 po najnižjih, cenah v man ufa k t. trgoviisi KARL ANDREJČIČ v Trstu, ulica Malcanton štev. IO-12 Poslažite se prilike. p/t | Pozor! Opoldne in zvečer ibonement. zelo ugodno. Izborna kuhinja in budjejovisko pivo (nič glavobola). Zmerne ceno.