6. štev. V Ljubljani, dne 14. februvarja 1901. XI. leto. Izhaja vsak Četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vTate M • če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Slovenski poslanci v državnem zboru. Sele zdaj se je prav očitno pokazalo, kakšna nesreča se je zgodila pri volitvah s tem, da je bilo voljenih toliko klerikalcev v državni zbor. Vsak pošten človek, kateremu je mar za blagor našega ljudstva, je pričakoval, da se bodejo na Dunaju združili vsi slovenski in hrvatski poslanci, naj že bode sicer klerikalci ali liberalci, in z združenimi močmi delali za korist in pravice ljudstva. A kaj se je zgodilo. Slovenski liberalci so pač rekli: združimo se vsi, pustimo na" strani, kar nas loči, in delajmo skupno za naše volilce, ki so pomoči tako potrebni. Toda klerikalci so rekli: Ne! Mi nečemo skupno delati z liberalci, mi s temi liberalci še k eni mizi ne sedemo, naj ima ljudstvo od tega še kakšno škodo. In klerikalci so res držali besedo in so se ločili od večine slovenskih in hrvatskih poslancev. Za volilce je to velika škoda. (Je bi bili vsi slovenski in hrvatski poslanci združeni, bi morala vlada zmerom računati z njimi. Njih beseda bi kaj izdala, ker bi imeli neko moč. Tako pa, ker so ločeni na dve skupini, se vlada ne bo dosti zmenila za nje. Po krivdi dr. Šusteršiča in kranjskih klerikalcev so poslanci razcepljeni. Večina poslancev je združena v hrvatsko-sloven-skem klubu. Tu so vsi Hrvatje iz dalma-cije, katerih jo lJ, potom pa še poslanci Spinčič, Gabrščok, PloJ, Kobič, Ferjančič, Plantan in dr. Tavčar. Vsi kmetski poslanci iz Kranjske, potem štajerski poslanci Žičkar in goriški poslanec (iregorčič pa so vstopili v Su-steršicev klub. Berks jo iz tega kluba izstopil. Tem poslancem zbranim okrog Sustoršiča se lahko reče, da so izdajalci naroda, zakaj oni so krivi, da poslanci v drž. zboru ne bodo mogli nič koristnega doseči. Izdajstvo teh klerikalnih Slovencov je toliko večje, ker so vstopili v zvezo, ki ne ne bo potegovala za koristi našega ljudstva, ampak za koristi družin dežel. Klerikalci so namreč v tej zvezi v manjini, večino pa imajo Malorusi in 1'oljaki, fn ti bodo sevoda skrbeli zase in moč to *Vozo i/.korisčali za svojo dežele, ne za "'ovonsko kmete. Tako imamo Slovonci dvojno škodo. ^ narodnem oziru ne bomo Slovenci nič e jugoslovanskih poslancev in tako °8Ubili njih moč, v gospodarskem oziru toino pa tudi na škodi, ker se bodo slo->t)T^ki klerikalci morali potozati za korist Rusov in Poljakov mesto, da bi se potezali za korist slovenskega ljudstva. Slovenski kmet! Ali se ti zdaj sanja, kakšno neumnost si storil, ko si volil klerikalca Šusteršiča, Žitnika, Vencajza, Pogačnika, Povšeta, Žičkarja in Gregorčiča. Ti so te izdali in prodali in ti nakopali veliko škodo. Nedeljska premišljevanja. Piše katoliški duhovnik. Glejte! gori gremo v Jeruzalem, in vse se bo dopolnilo, kar je pisano o Sinu človekovem po prerokih. Izdan bo namreč ne-vernikom in bo zasramovan, in bičan in zapljuvan; in potem ga bodo bičali, bodo ga umorili; in tretji dan bo od mrtvih vstal. Iz evangelija sv. Lukeža 18. 31—43. Kar je Kristus prorokoval v tem evangeliju, ki ga boste slišali v nedeljo, to se je vse do pičice izpolnilo. Jeruzalemski klerikalci so Kristusa zasramovali, bičali, zapljuvali in ga potem umorili, ker jo ljudstvo učil pravo vero, in ker ni hotel biti pokoren klerikalcem, posebno pa ne jeruzalemskim duhovnikom. Ti duhovniki so Kristusu očitali, da nima vere, da uči krivo vero, da punta ljudstvo zoper Boga in zoper Božje namestnike in prej niso nehali, dokler ga niso pribili na križ. In ravno tako, kakor Odreseniku se godi tudi tebi slovenski kmet, ako hočeš, da naj tvoj duhovnik služi altarju,„in naj se ne vtika v stvari, ki ga nič ne brigajo. Kakor so jeruzalemski klerikalci delali s Kristusom, tako delajo slovenski klerikalci z vsemi, ki se pred njimi ne valjajo v prahu. Naši dandanašnji farizojei in pismouki pravijo o vsakem, kdor se jim slepo no pokorava, da nima vere, da je brezverec, da so punta zoper Boga in božje namestnike. V cerkvi ga zasramu-jejo, bičajo ga z besedami, zapljuvajo ga in gotovo bi ga tudi umorili, če bi mogli in smeli. S strašnim sovraštvom preganjajo vsacega, kdor se drži Kristusovih naukov in so no straši to povedati. To sovraštvo nekaterih naših farizejcev in pismoukov, je Btrupeno, jo brezmejno. So judovski iarizojci niso bili tako hudobni, kakor so nekateri naši larizejci. V nedeljo hote slišali berilo iz 1. lista sv. Pavla apostola Korinčanom. (13. 1—LJ.) V listu je pisal sv. Pavol: »Ko bi govoril človeške in angeljske jezike, ljubezni pa bi no imel, bil bi ko buČoč bron ali zvoneč zvonec. In ko bi znal prerokovati in vedel vse skrivnosti in imel vso učenost, in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi no imol, nič nisem. In ko bi razdal ubogim v živež vso Bvoje promožonjo, in ko bi svoje telo dal, da bi gorel, ljubezni pa bi no imel, mi nič ne pomaga. Ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva: ljubezen ni nevoščljiva, ne ravna napačno, se ne napihuje, ni častilakomna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega, ne veseli se krivice, veseli se pa resnice, vse pretrpi, vse .reruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen nikoli ne mine, ako bodo ravno prerokovanja minila in jeziki jenjali, in učenost prešla......« Oj kako lepo je učil sv. Pavel. Poglejte pa, ljudje božji, krog sebe, kaka se ravnajo po tem nauku klerikalci z duhovniki vred. Kako malo jih je, ki imajo kaj ljubezni, kako veliko pa je tacih, ki nimajo nič ljubezni, ki se napihujejo, so časti in denarja lakomni, se vesele hudega, delajo krivico. Kje je ljubezen pri tistih, ki nas obrekujejo za brezverce, ker hočemo, naj se duhovniki ravnajo po božjih zapovedih; kje je ljubezen pri tistih, ki tlačijo cerkveni denar v svoje bisage, ki delajo krive cerkvene račune, ki več tirjajo za štolo, kakor jim gre po postavi? Kje je ljubezen pri tistih, ki lažejo, da je »Rodoljub« prepovedan? Naši larizejci nimajo nič ljubezni. Kakor jeruzalemski larizejci niso imeli nič ljubezni in so celo križali Od-rešenika, tako delajo slovenski farizejci s slovenskim kmetom. Ali kakor je Kristus vstal od mrtvih, tako pride dan, ko se bo tudi kmet zbudil iz mrtvila in bo razkropil farizejce ter praznoval dan zmage, katere se bo veselil Gospod v višavah, ker bo to zmaga poštenja in pravice nad nepoštenostjo in krivico. Politični pregled. Državni zbor. Nekateri dobrosrčni ljudje upajo, da bo državni zbor vendar mogel delati. Velikanske tažave, ki so se pojavile pri volitvi predsedništva so se srečno poravnale. Predsednik je postal (jrof Votter, prvi podpredsednik Prade, drugi podpredsednik Začek. Druga težava jo nastala, ker so Nemci zahtevali, da morajo vse vloge na državni zbor biti pisane v nemškem jeziku; temu so Slovani odločno ustavljajo, in Cehi groze, da razženejo državni zbor, če bi se na tak način poteptala ravnopravnost. Zdaj se vrše poganjanja, kako bi so ta stvar primerno uravnala. Dno 12 t. m. jo vlada predložila proračun. Skupni stroški znašajo 1.641,1G3.000 K, skupni dohodki pa 1.641,097.000 K, torej prebitka 834,000 K. V seji dne 13. t. m. se je vnela živahna razprava, čehi in drugi Slovani so zahtevali, naj so na cesarjev prestolni govor da odgovor, da se pojasnijo krivice, ki so gode Slovanom. Govoril je prav krepko tudi dr. Ferjančič. Toda ta predlog je bil odklonjen. Prihodnji teden se misli začeti z rednim delovanjem. Srbija. Te dni je umrl na Dunaju bivši srbski kralj Milan, pravi hudobni duh Srbije in srbskega naroda, v starosti 47 let. Revolucija v Španski. V Španski je ljudska nevolja zoper klerikalizem postala tako velikanska, da so v premnogih mestih nastale revolte, in se vlada boji, da prežene ljudstvo še kralja. Španska je tako v jarmu klerikalizma, kakor smo samo še Slovenci. Vse je v duhovniških rokah. Naposled je ljudska volja prikipela do vrhunca, in prišlo je do velikanskih izgredov. Vse sovraštvo ljudstva se obrača v prvi vrsti proti menihom, posebno proti jezuvitom. Španci so verni katoličani, ali duhovniški pritisk jih je spravil do obu-panja. Zdaj naskakujejo samostane, katere mora braniti vojaštvo. »Smrt menihom« se glasi po celi Španski. Noben duhovnik se ne upa na cesto. Vlada, ki je klerikalna, je v raznih mestih razglasila obsedno stanje, pa dasi je dala že na tisoče ljudi zapreti, in dasi ima vse vojaštvo v rokah, ne more zadušiti nastalega gibanja. To gibanje rase, in kdo ve, kaj se še zgodi. Dopisi. Iz Čateža ob Savi. Ali veste, gospod urednik, kaj je prepovedan sad? Naš »Rodoljub«! Tako je rekel naš g. župnik, ko ga je prepovedal naročevati. Seveda se je ta prepoved razglasila s prižnice. Zato se nas je hitro nekoliko naročilo na njega, prav zato, ker je prepovedan, in da so župnikovo besede ostale glas vpijočega v puščavi vsaj pri nas, ki smo zavedni kmetje in kot taki naprednega mišljenja. Sedaj smo spoznali, da je »Rodoljub« neprecenljivo vrednosti, da jo v resnici pravi misijonski list, in zato dobi »Rodoljub« pri nas še več naročnikov. Ljudje nismo zdaj več tako neumni, kakor smo bili v 19. stoletju. Škof pusti zdaj neprenehoma kakšne pastirske liste brati. Ljudje pa mislijo, da so jim bere lažnjivi »Slovenec« in bežo trumoma iz cerkve. Ko bi g. župnik bral »Rodoljuba«, bi ga že poslušali, ali do hinavskih časnikov nimamo pri nas nič zaupanja. Iz Tomišlja. Podpisani Jožef Modic, posestnik v Tomišlju, sem porok za Jožefa Strežisarja z Jezera, ki jo vzel donar iz benelicijatovo posojilnico. Domenili smo se za obresti po 6 od sto, in da se denar vrne čez štiri lota. Naš bonelicijat, ki so pišo za Knilica, je pa velik prijatelj kmetijstva. Zaradi tega je ustanovil posojilnico in konsumno društvo. Kdor jo v kloščah teh dveh društev, tistega naj so Rog usmili. Pretečeno leto meseca avgusta, ko je bilo dela čez glavo, pride ia-rovški hlapec k meni in oblastno ukaže: Popoldne morate iti v farovž orat; če ne, pa recite, da no. Jaz sem rekel, da no morem iti, hlapec pa mi jo rekel: Se radi boste orali, samo čo bodo gospod hoteli. To predrzno groženje mo jo soveda vje-zilo in sem rekel hlapcu: Le povej gospodu, da bo tlako že I. 1848. odpravili. Drugi dan mi benelicijat že napove, da moram plačati v 8 dneh dolg Franceta Strožišarja, dasi jaz nisem dolžan niti krajcarja in sem le porok, torej šelo todaj plačnik, če bi pri Strežišarju no bilo mo- goče denarja dobiti. Kmalu na to dobim od dr. Šusteršiča pismo, da moram v 8 dneh plačati Strežišarjev dolg in za pismo 1 K 40 v., sicer da me bo tožil. Sel sem k Šusteršiču in mu stvar pojasnil, na kar je bil nekaj časa mir. Samo to smo izvedeli, da pravijo gospod beneficijat Knific, da smo liberalci, in da nimamo nič vere. Ko je bil čas obresti plačati, nese Streži-šarjeva žena denar Knificu. Ta je začel nad njo vpiti, da mora ves dolg plačati, ali naj se pa oče zaveže, da bo Kniticu delal tlako. Žena je naštela obresti na mizo in hotela iti, a Knific je popadel denar in ga za njo po tleh vrgel. Žena je prišla jokaje k meni in povedala, kako je bilo, češ, nikdar več ne nesem obresti, ta duhovnik je še grji ko vsak jud, ker noben jud tako ne postopa, če se mu prinese obresti. Ko je bilo treba drugo polovico obresti plačati, je Strežišarjeva žena mene prosila, naj jih nesem. Naletel sem ravno tako. Knific ni hotel obresti vzeti, češ, naj se zavežem, da mu bom tlako delal. Poslal som potem denar po pošti, a Knilic ni denarja vzel, in so je nakaznica meni vrnila. Toliko za danes, da se spozna kakšna moža sta beneficijat Knilic in dr. Sušteršič. Prihodnjič še kaj več. Jožef Modic. Šmarje pri Jelšah. Nemškutarji snujejo sedaj neko slovensko kmečko zvezo in zadnji »Stajarec« že prinaša spakodrana pravila tega nameravanega društva. Slovenski kmetje se svarijo pred tem društvom, in naj se ne da nobeden vjeti, da bi pristopil k društvu, katerega kujejo nemškutarski trgovci ptujski v svoje sebične namene. V šmarskem okraju se bodo zasnovalo »Slovensko kmečko društvo« in se bodejo v nedeljo 17. t. m. ob 7*12»h v šmarski občinski pisarni vršilo mej slovenskimi kmeti posvetovanje zaradi ustanovitve tega društva. Društvo bode politično in gospodarsko in bodo obsegalo ves šmarski sodni okraj. Namen društva hode pouspošovati korist^ kmetov, povzdigniti in vzbuditi njihovo stanovsko in narodno zavest, jih poučevati v političnih in gospodarskih zadevah, braniti njih narodno in državljanske pravice, pridobiti kmetom potreben vpliv na zakonodajstvo in na zastopstvo v zakonodajalnih korporacijah, to je v državnem in deželnem zboru in skrbeti za gospodarski napredek in povzditro ljudskega blagostanja. Združenje kmetov v ono politično in gospodarsko društvo je nujno potrebno, če hoče kmet, da se bodo jedenkrat poslušal njegov glas, in če hoče, da bode njegova beseda kaj veljala. Društvo je koristno za organizacijo kmečkega stanu, ker lo v organizaciji je kmetu v sedanjih hudih časih iskati rešitve, K iiirlj,« i/, šinarskega okraja hodemo lahko ponosni na to, da bodomo ustanovili prvo »Slovonsko kmečko društvo« na narodni podlagi. Dvoma ni, da bodejo tudi drugi okraji sledili, in da bodejo sčasoma vsi slovenski kmetje na Spodnjem Štajarskom organizirani in združeni v močni slovenski agrarni stranki. iz Istre. Istra jo do dvo tretjini slovanska dežela, kjer živila Slovenec in Hrvat v bratskoj slogi in ljubezni; zato si bodeto gotovo mislili, da smo Slovani tudi gospodarji v deželi; vendar žalihog ni tako. Pri nas imajo Lahi, čo tudi so v veliki manjšini vso moč in oblast v svojih rokah, a mi imamo le pravico davke plačevati in molčati. Izročeni smo svojim nasprotnikom na milost in nemilost, zato" pa nas tudi tlačijo brezobzirno in nam odrekajo v narodnem pogledu vse pravice. Naše poslance sramotijo in napadajo, da niso varni niti svojega življenja; predloge, katere oni stavijo v deželnem zboru v korist tlačenega in zapuščenega kmeta, Italijani popolnoma prezirajo; nas in naš mili materni jezik tako zaničujejo, da jim odrekajo pravico, govoriti v zboru v našem jeziku, ki ga govori večina prebivalstva Istre. Z našim denarjem snujejo nam sovražne šole, da bi s pomočjo teh naš narod poprej poitalijančili. Tako so ustanovili v Pazinu popolnoma nepotrebni italijanski gimnazij, na deželne stroške, osemnajsttisoč slovanskih otrok pa puščajo brez vsake ljudske šole. Laška gospoda nas Slovane tako prezira, da ne volijo naših poslancev v noben odsek, ker se bojijo, da bi jim ti ne mešali računov, da ne bi mogli z nami in proti nam delati tako brez skrbi, kar hočejo. Iz tega vzroka nam tudi ne privoščijo niti enega zastopnika v deželnem odboru. Laška gospoda imajo torej vse, slovanska večina pa nič. Do sedaj smo imeli v državnem zboru na Dunaju dva zastopnika, ki sta nevstrašeno in neumorno si prizadevala, da pridemo tudi mi do svojih pravic, katere nam po zakonu pripadajo; po zadnjih volitvah ostal nam jo samo eden. Tako ima laska manjšina sedaj štiri zastopnike v državnem zboru, mi pa le enega, kateri bo zastopal nevstrašeno kakor do sedaj naše koristi in pravico. Kaj pa je vzrok našemu tužnemu položaju? V prvi vrsti volilni red, ki je samo Lahom v korist, potem novodnost in siromaštvo ljudstva, ki se je dalo po nekod zapeljati, da jo volilo najbolj zagrizene nasprotnike. Pri vsem tem pa ne bi bili Italijani pri volitvah zmagali, da so so volitve zakonito vršile, ker zmagali so le s prevaro in krivico. To vzroke je treba odstraniti, če hočemo priti do svojih pravic: Delati je na to, da se spremeni sedanji krivični volilni red; da so spremoni sistem, ki radi zveze z Italijo pušča Lahom prosto roko; da si ustanovljajo posojilnico, ki bi rešile našega kmeta iz rok laških oderuhov; da se ustanovljajo društva, kjor bi se gojila narodna zavest; prod vsom pa, da so snujejo prepotrobno ljudske šole, da se bode zamogol narod potom časopisov in narodnih društev daljo izobraževati, da se bode zavedal svojih pravic in bo navduševal za boj proti svojim tlaČi-teljem. Slovani v Istri imamo sedaj samo pravico, davke plačevati in vojake dajati, Lahi pa pravico nas tlačiti in pripravljati za Italijo. To Lahi sami v zasebnih po* govorih očitno pripoznavajo. Ni dolgo temu, ko je neki laški prvak rekel onoini* naših poslancev: »Upam, da ni daleč čas, ko bode naš ak se le svojemu narodu odtujijo. 1/. takih šol dobivajo potem najbolj zagrizene odpadnike in najbolj strastne agitatorje za italijansko stvar. Ali to naši italijanski gospodi še ni zadosti. Oni bi hoteli, da nam še te šolo, katero smo si Slovani do sedaj priborili — ostanejo brez Učiteljev. Znano je, da so pri nas učitelji *ned vsemi v Avstriji skoraj najslabše Plačani, to zato, da bi nobeden v Istro no •PrOsil, ko lahko dobi drugod boljšo plačo, ^oleg tega pa učitelj, ki je na glasu dosega narodnjaka, le težko stalnost doseže, dobrega učitelja narodnjaka skušajo v njegovem delovanju na vse načine ovirati; *Podkopujejo mu ugled in ga pregovarjajo, ^kor vodo in znajo, tako da jo v vodni Nevarnosti izgubiti še ta mali košček tenkega kruha. Zalibog gre našim nasprotnikom tudi kak posamezen častila-^iiii'ii in maščevalen duhovnik na roko *n po njem zapeljano ljudstvo. Ako pojdo **ko naprej, utegnejo Italijani doseči, da *e bode vsak učitelj bal v Istri službo *8k*ti, in da ostanejo še to šolo prazno, ar jih Slovani do sedaj imamo! No po-**u»ajmo torej tistih, ki nas proti šoli in r^oljem hujskajo, ker oni delajo to iz J^Hih umazanih razlogov, le po želji na-^ nasprotnikov in nam v škodo in sramoto. St. ^omače in razne novice. ^. Kmetje, združite se! Vsi stanovi °Veški> druz.he so se /družili, da bi *aii ■ J" pospeševali svoje slaiiovsko koristi, ^a bi Hi /.boljšali svoj položaj. Mnogo zelo mnogo so dosegli s svojo jedinostjo in s svojim složnim postopanjem. Državni uradniki in drugi so dosegli povišanje plač, oficirji lepe gaze, poštarji visoke pavšalije, učitelji zboljšanje svojih dohodkov, delavci boljše mezde pri skrajšanju delavnega časa, da še posli, hlapci in dekle so dandanes veliko boljše plačani kakor pred leti. Kdo pa je pripomogel k zbolšanju gmotnega položaja teh stanov, in kdo je moral vse to plačati. Vsa ta zboljšanja so se izvršila na troške kmetskega stanu, dasiravno je njegov položaj obupen. Žito nima cene in sploh vsi kmetski pridelki so brez prave vrednosti, nasprotno pa je vse čez mero drago, kar kmet potrebuje, in kar mora kupiti. Davke, katere mora kmet redno odrajtovati državi, deželi itd., komaj zmaguje, in ravno tako ga tlačijo obresti, ki jih mora plačevati od kapitala, ki je vknjižen na njegovem posestvu. No kateri kmet pa ni zadolžen ? Nekoliko se je sedaj na bolje obrnilo tudi pri kmetskem stanu. Nastala so kmetska politična in gospodarska društva, ustanovile so se Reiffeisnove posojilnice, kmetske in gospodarske zadruge i. t. d. Tako je kmet prišel do spoznanja, da je v organizaciji ali v združenju moč, in prišel bode čas, ko bode kmetski stan organiziran, kakor so drugi stanovi. Zatorej kmetje bodite složni in združite se politično in gospodarsko in imeli bodete vso moč v svojih rokah. Osnujte in ustanovite politična in gospodarska društva, obiskujte pridno shode takih društev, zjedi-nite so v vseh gospodarskih vprašanjih in pred vsem volite v zakonodajalna in druga zastopstva le može iz kmetskega stanu, ki poznajo vaše žalostne razmere in obupen stan kmetijstva. Torej še enkrat kmetje združite se, organizirajte so, ker lo v organizaciji je vaša rešitev. Preganjanje „Rodoljuba". Iz Ptuja se nam piše: Neki kmet iz Sv. Lovrenca v Slov. gor. pravil mi je, da si jo naročil »Rodoljuba«. Ko pa pride prva številka imenovanega lista na pošto v Juršince, — poslušajte in strmite! — kaj vam'stori tamošnji klerikalni poštar Kosec? Pokliče dotičnega kmeta na pošto ter začne grozovito nad njim razsajati, ga oštevati ter rotiti, da se naj raje temu listu odpove. Kmet so jo dal res preplašiti ter so je naročenemu in plačanemu listu odpovedal. Kmalu drugo nedeljo dal jo žo poštar pri cerkvi preklicati, da si mora vsak naročnik naprednih časnikov priti sam na pošto po nje, — seveda da lehko potem vsacega ošteje. Imenovani poštar baje sploh pritiska na naročnike, da so odpovejo liberalnim časnikom, nasprotno pa strastno agitira za »Domoljuba«, — in to celo v poštnem uradu. — Ker sem priprost kmet, prosim slavno uredništvo pojasnila: ali jo sploh kaj takega v poštnem uradu nevoljeno! Op. ured.; Ni dovoljeno, in zato poživljamo poštno ravnateljstvo, naj tega poštarja kaznuje. Čo se to ne zgodi, pride interpelacij a. ,,Slovenec/f, časopis naših duhovnikov in ljubljanskega škofa je kradel čast tolikim ljudem, da bo imel vse polno kazenskih obravnav. Sodišča pa se poštenjak boji in zato zdaj ponuja poravnave in milo prosi, naj so mu odpusti. k u ral Ferjančič v (»očali, ki je tožen radi hudodelstva javnega nasilstva in zapeljavanja, h krivi prisegi, je bil pre- tekli teden v ječi, v kateri je ostal skoro cel teden. Zgodilo se je to, ker je bil novic šuntal ljudi, naj pod prisego krivo pričajo. Dogodbe v Vipavi pričajo, kako strašno pokvarjeni so nekateri duhovniki. Obsodba Vencajzovega vinogradniškega društva. Skoro leto dni je tega, kar se je v Vencajzovem »Vinogradniškem društvu na Glincahcc razkrilo znano veliko tihotapstvo, vsled česar se je potem začela obširna doho-darstvenosodna preiskava. Stvar je bila pri raznih instancah, tudi pri finančnem ministrstvu, kjer so različni gospodje o tej zadevi trkali. Naposled je prišlo vendar do končne sodbe. Vinogradniško društvo je bilo spoznano krivim večkrat pojasnjenega tihotapstva in obsojeno na 1000 K globe in na plačilo 2134 K 79 v. užitnine. Sodba je prav mila, a že iz nje se spozna, kako obsežno je bilo tihotapstvo, ki ga je storilo društvo pod vodstvom takrat aktivnega c. kr. deželnosodnega svetnika in takratnega prisednika c. kr. dohodarstve-nega sodišča Ivana Vencajza. In ta mož je še danes poslanec! Rakovski samci poslali so za Prešernov spomenik 235 kron 70 vin. kot čisti dohodek plesnega venčka 9. t. m. Ta iznos pripasti bi imel »šolskej mladini« na Rakeku, a g. kaplanu Skubicu se to ni dopadlo, in provzročil je, da se je ta sveta poslala za Prešernov spomenik. Prav umestno bi bilo, ko bi se Ra-kovci poklonili g. Skubicu in zahtevali, naj da on iz svojega žepa svoto, koja je bila namenjena šolskej mladini. Vojaštvo in civilisti v Celovcu. Polkovnik našega kranjskega pešpolka štev. 17. v Celovcu je vsem častnikom prepovedal občevati s civilisti. Tužna nara majka. Ves" svet ve, kaj pomeni v popisni poli pa ljudsko štetje navedba o občevalnem jeziku. V Trstu so se rojaki mej njim taki, ki niso v ugodnih razmerah kakor levi borili za to, da so je vpisal slovenski občevalni jezik. In v tem istem Trstu se je našel visok dostojanstvenik hrvatskega rodu, in o katerem so je mislilo, da jo odločno hrvatskega mišljenja, ki je očitno zatajil svojo narodnost. V popisno polo je dal vpisati: matcrni jezik hrvaščina — občevalni jezik lašči na. In ta visoki dostojanstvenik hrvatskega rodu, in nekdaj hrvatskega mišljenja je—jo tržaški škof Andrej Šterk! Volilne sleparije pri sodišču. Dno 9. t. m. se je vršila pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani kazenska razprava zaradi sleparij pri volitvi dr. Šusteršiča v V. volilni skupini. Obsojeni so bili klerikalci Krnil Rizjak na tri todne, Franc Markič in Iv. Kamel j na 10 dni zapora. Bizjak je slednja dva zapeljal, da sta šla za drugo volit dr. Šusteršiča. Tiskarna v Kamniku. Gospod Anton S lat nar je ustanovil v Kamniku tiskarno knjig in umetnin. Tatvina v „Katoliškcm domu" v Ljubljani. Policija je zaprla nekega Vin-cenca Virensa, gledališkega igralca v »Katoliškem domu«, ker je ukradol iz zaklenjene omaro v »Katoliškem domu« 40 kron. Virons je bil že večkrat zaradi goljulije in tatvino zaprt. Policija ga je poslala na Žabjok, kjer je sam priznal, da je res s ponarejenim ključem odprl omaro in vzel denar. Virons je bil velik klerikaloc. Občinska volitev v Podragi vršila se je dne 5. t. m. ob nepričakovani udeležbi ter se končala s sijajno zmago na-prednonarodne stranke v vseh treh volilnih razredih. Vipavski klerikalci so se bili zarotili, da morajo posl. Božiča v domači občini ob županski stol pripraviti, da nima niti v domači občini, »kjer ga najbolj poznajo«, nobene veljave in za-slombe. Razvili so najživahnejšo agitacijo doma in po sosednih občinah in namestniki božji — eksmisionar Ferjančič se je baje posebno odlikoval — zaklinjali so volilce, da morajo iti volit v Podrago pod smrtnim grehom. Klerikalci so bili zmage tako gotovi, da so jo že naprej v svet razbobnali, in daje župnik Koller povabil vse vipavske služabnike božje »na pojedino«, pri kateri so nameravali slaviti zmago na Božičevih razvalinah. Toda Božič jim ni tega veselja privoščil in služabniki božji, ki so bili prišli »na pojedino« slavit zmago, so se sicer po vseh predpisih dobro nakrmili, da bi pa blamažo prikrili in ljudstvu peska v oči vrgli, šli so na tihem za Vi ure v cerkev, da bi se mislilo, da so prišli na kake duhovne vaje! „Slovensko čebelarsko društvo" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani, nepričakovano dobro napreduje, vsaj ima že prav blizo 700 udov. Za našo čebelorejo, ki je zelo važen dol kmetijstva, in ki je hila nekdaj zelo razširjena, pa je v zadnjem polsto-letju močno propala, je to društvo največjega pomena, zlasti ker izdaja vsak mesec strokoven list »čebelarja«, ki daje potrebne nasvete o naprednem čebelarstvu. Letna udnina (s »čebelarjem« vred 2 kroni) naj so pošilja blagajniku g. Avg. Puciharju, faktorju Plaznikove tiskarne V Ljubljani. — Občini zbor čebelarskega društva bo 18. t. m. ob 1l2i0. uri v »Mestnem domu« v Ljubljani. zadel v čoln in ga hipoma prevrgel s kar je bilo v njem. Tihotapci so skušali rešiti si vsaj življenje, toda dva sta pod ledom ostala, druga dva pa sta klicala na pomoč ljudi, ki so bili ob bregu, toda v ledu in globočini pomagati jim ni mogel nihče. Tudi ona dva požrli so valovi velike reke kakor žrtve graje vrednega tihotapstva. Zrakoplovstvo. Inžener Plates izjavlja, da je nek ruski zdravnik dr. Konstantin Danilewski v Charkovu izumil zrakoplov, katerega se lahko vodi po zraku. Danilewski je izvršil že 140 voženj v okolici Charkova. Njegov zrakoplov je vedno obstal na onem kraju, katerega je prej zaznamoval za svoj cilj, ter se je zopet vrnil na kraj, od katerega je odplul. Bodi pripomnjeno, da je princip, na katerem ta Danilevvskega iznajdba sloni, že pred leti razlagal preprosti jezuit Augu-stiani. Loterijske srečke. Grade o, 1. februvarja. 35, 51, 87, 8, 7. Brno, 6. februvarja. 7, 38, 26, 89, 52. Dunaj, 1. februvarja. 53, 57, 27, 6, 79. Uno, 2G. januvarja. 12, 78, 27, 8, 77. Praga, 30. januvarja. 88, 34, 26, 58, 2. Trit, 9. februvarja. 68, 39, 19, 42, 65. Tržne cene v Ljubljani 9. februvarja 1991. Otroka sežgala. Zadnjo dni se je vršila na Dunaju velika porotna obravnava proti zakoncema Ott. Obtožena sta bila, da sta svojega nezakonskega sinčka Josipa tako pretepala, da je obolel; ko so mu je napravila bula, jo je oče s škarjami prerozal, da je deček zategadelj več dni krvavel in končno radi zastrupljonja krvi tudi umrl. Na to jo očo dečka razkosal in posamezne dele telesa v štedilniku sežgal. < >b tom ognju pa je kuhal zajutrek in obod! Policiji jo Ott spočetka lagal, da je vrgel truplo v Dunav, končno pa jo priznal, da je telesce iztrpiučenega dečka z nožem razrezal ter posamezne dele sežgal. Kot sokrivka je obtožena njegova žena, ki je dečka živinsko pretepala ter se zanj tudi v bolezni malo zmenila. Pred porotniki sta se vedla zakonca cinično in drzovito, ott je bil brezposeln monter, njegova Žena pa raznašalka časopisov. Razen sežganega Pepčka imata še dve deklici, ki sta pričali obo jako oteževalno proti stališem. Josip Ott je bil radi umora in sežiga petletnega sinčka obsojen k smrti na vislicab, njegova žena Rozalija pa v ječo na 12 let. Poguba štirih tihotapcev je bil v Oršovi kos ledu. 1'tihotapiti so hoteli namreč nekoliko zaklanih prešičev, da bi jim ne bilo treba plačati carine. Vžo so bili s svojim čolnom po Donavi blizo svojega cilja, kar zagledajo, da se jim bliža finančna straža. Vbežati so hotoli ter hitro obrnili čoln. Nesreča je hotela, da je isti hip priplul po vodi velik kos ledu, ki je Odgovorni urednik Valentin Kopitar. Pšenica, 100 kg Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ Ajda, „ . Proso, „ Koruza, „ Krompir, Leča, Grah, Fižol Maslo, Mast, „ Špeh svež, „ lit. kgr. X[7 16-13 60 13 50 13 60 131— 17-11'60 520 -24 -20 -18 2 140 136 i Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno . . , . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje Svinjsko „ „ Kostrunovo ,, „ Piščanec ..... Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, „ ,, . . . Drva trda, klftr. , . „ mehka, „ , . 44 90 6' -H 1,28 1120 II1N 1 30 i-M 4 40 [| 4J40 ! 7 50 5 - Zahvala. Podpisanci pogoreli smo dne 2. januvarja t. 1., katerih poslopja so bila zavarovana pri vzajemno zavarovalni banki „Slavljl" v Pragi. Ta jo po svojom generalnem zastopu v Ljubljani škodo takoj cenila in jo nam Lako točno in povoljno izplačala, da si štejemo v prijetno dolžnost, javno jo zahvaliti in vsakomur najtoplejo priporočiti. V Smerjah okr. II. Bistrica 10. februvarja 1901. Janez Meršnik. Anton Maslo. Jožef Am-brožic. -f Anton Kovacič, p. m. Ivan Renko. Janez Kovačič. Jožef Kovači 6. Helena Neme. Glavna slovenska registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu 14 Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po 4Va% od dne vložitve* do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo* po 5°/0. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Dr. M. Hudnik, predsednik. Poštna hranilnica ček. št. 849.086. Telefon št. 135. Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ludovik Businaro v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10. fpy Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. T"SJ Kava (cikorija) in sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda V l.jllttljuilt ki se dobi v vseh spečo- rijskih prodajal- nicah, in brez katero bi no Brnela biti nobena slovenska hiSa — jo najboljša primes k pravoj bobovoj kavi, katora joj daje dobor okus in lepo barvo! Kupujte in zahtevajte povsod kavo družbe sv. Cirila In Metoda! # ;X' -X- <>:: dozori @d ponedeljka, 4. svečana nadalje nahaja se mo/a zaloga klobukov tih moje /jlaone prodajalne nasproti trgooine usnja fordke 3. Seanitqa. SpoSto vanje nt (201 - 2) S. genetiki Lastnina in tiaek .Narodne Tiskarne" v LjubljaIli,