% ^DEL|TVI čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke
y torek, 29. januarja, je naše uredništvo sklicalo okroglo mizo na temo^ e'|tve čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke ter skupno Porabo, kot prispevek v okviru priprav na problemsko konferenco sindi-•^ta SOZD Iskra, ki bo 15. februarja. Za okroglo mizo so sodelovali: Pomočnik glavnega direktorja DO Iskra Elektromehanika Erik Vrenko,
^ an KPO Pavle Gantar, predsednik KOS SOZD Iskra Janez Kern, sekre-r D PO SOZD Iskra Miloš Pavlica, strokovni sodelavec v SOZD Iskra 'tka Bagon, direktor DO iskra ZORIN Marjan Trojar, vodja oddelka za alitev po delu v TOZD Bil DO ZORIN Stane Galjot, vodja sektorja za organizacijo in študij dela Iskra DO Avtoelektrika Robert Žerjal, podočnik direktorja za splošne zadeve v TOZD Servis Jože Čebela, tajnik skupne komisije kovinske in elektro industrije za izvajanje sporazuma ejavnosti Jožica Starčič, iz uredništva glasila pa Dušan Željeznov in "ara Ovsenik, ki je gradivo pripravila za objavo.
g^?^ro9ta miza mogoče ni bila ves čas enovita, kajti tudi problematika je taka, da jo lahko l)Q.arno iz različnih zornih kotov. Bila pa je zajeta dovolj široko, kar je tudi nujno, če razrT*0 reievati odnose znotraj Iskre, hkrati z enotnimi merili in hkrati upoštevajoč vse 'ene delovne naloge. Z dogovorom v Iskri bi dejansko dobili sporazum o programiranju Znotraj Iskre, kot ga je predlagal sindikat.
'skri je dejansko, kot je ugotovil Pavle Gantar, te odnose možno izpeljati med TOZD,
70 8 ni
3 Z -(jfi
Zjj r"'*ja Pa bo to zahtevalo nekatere dopolnitve in spremembe, kot je v uvodu k razpravi 0° M0Udaril tudi Janez Kem.
■\r3 zak rav''na rošitav vprašanja nagrajevanja je silno pomembna, tem bolj, ker je tudi v liše - 0nu o združenem delu izražena.neposredna volja delavcev, da se takemu, višjemu cilju
Približi
da	Na osnovi teh družbenih usmeritev je prav republiški sindikat prevzel nalogo,
. p0|?a Pobudo za nagrajevanje po delu. Seveda pa gre pri tem za usklajen proces družbeno-’ f { '*l'zne skupnosti. To bo nedvomno postalo posebej aktualno letos, v letu varčevanja, pri k Iti vaj 6r Pa Prav ta načela delitve po delu ne smejo biti prizadeta, saj gre tu tudi za še kako 0 J	a° vzpodbudo proizvajalcem in ustvarjalcem, s tem pa tudi za krepitev varčevanja.
nl la,v razgovoru so ugotovili, da naj bi sindikalna konferenca 15. februarja zato dala po širše a "°vani razpravi izhodišče, na katerem bi pozneje pripravljali predloge samoupravnih n e °v- Tako računamo, da bi do poletnih počitnic pripravili že štiri samoupravne akte za 'e v na referendumu.
nL ^veda pa gre pri tem, kot je v razpravi menil Pavle Gantar, v bistvu za realizacijo že 0 ■ s^. *et'b določil v našem samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD Iskra. V tem P< rg,15 u se je še enkrat vrnil na poudarjanje stabilizacijske dejavnosti, zaradi česar moramo n	da je masa, ki je namenjena za osebne dohodke odvisna od rasti dohodka. Poudar-
!n j9 1® bila tudi misel, da je nujno treba preiti od besed k dejanjem, kajti verbalizma je bilo ali osv <r'ei dovoli Vsekakor je bila že razprava za okroglo mizo usmerjena tudi k odkriti r biti t ltv' vprašanj, in ena glavnih nalog tudi v naslednji razpravi v širšem krogu bi morala —y Suv na|oga, da delavca celovito in popolno informiramo o stvari, tako, da se bo lahko $jrt?re.no odločal in, da bo vedel, kaj pomeni to poenotenje in kaj mu prinaša v skladu s 1,111 družbenimi interesi.
° PnxSP0DARJENJE- ELEMENT
uveČanja dohodka
teko: Pri tem, ko obravnavamo sistem dohodkov, mora biti stalno pred tuj ,!• da je dohodek odvisen po eni strani d, . '* * * * v?9a dela, po drugi strani pa od gospo-Jl^'eenia z živim in minulim delom. V / d ™ sistemu je z zakonom o združenem sen nH0l0^eno' da ie osebni dohodek odvi-^°d obeh faktorjev. Če gledamo preteklo PrizH 6 ~~ sai si navsezadnje že precej časa če— °evarno uvesti ta sistem — lahko redili °-j-da smo prvo fazo uvajanja že prebro-de|0 r° ie. bila faza, ko smo skušali živo rne-Jbariti in kakorkoli imamo že razne TttJj-l*® sisteme vpeljane. Kakršnikoli že so sl- '1 niso enotni, prav tako nimamo v tem najj a osnov. Vendar pa obstaja določen ugotavljanja delavčevega delovnega b'0izvod3 -'Z ^'ve5a dela, zlasti v materialni
VaijT? n_ekaj je in ta sistem, kot bi pričako-leg^zull6 delova'- Vendar poglejmo, kakšni tje. [at' sledijo uporabi takšnega sistema. Srgj®! b', dolgoročno gledano, da smo se Van|eva''.kar naprej z ekstenzivnim zaposlo-vej'?111' 'oovativnost pa se ni bistveno po-viHi-3' pogledamo srednjeročne plane, ie. k^L0- da predvidevamo največ 20 %
hPrihrJT. preovioevamo največ zu % I 0 obdTka.konec prihodnjega srednjeročnega dnzdai 'a.'z inoviranih programov. Takšni so to^J na^' projekti. Kljub številnim rezulta-pre ' *i jih dosegamo, vendarle kažemo •lavi a,bei} napredek v najbolj vitalnih se-nah sistema združenega dela.
Če se zdaj vprašamo ali je naš sedanji sistem osebnih dohodkov, pri katerem je težišče predvsem na merjenju živega dela, dal rezultate, mislim, da jih ni dal. To je razumljivo, kajti tistega dela, ki ga delavec prispeva k povečanju dohodka z gospodarjenjem, sploh še nismo razvili, niti nismo oblikovali načina, po katerem bi delavec res lahko o tem odločal in bil motiviran, da bi se zadevna vprašanja sploh začela razreševati. In danes smo v fazi, ko moramo razdeliti tiste elemente, na podlagi katerih bodo delavci lahko prevzeli v svoje roke tudi fazo gospodarjenja kot element za povečanje dohodka.
Vsi tudi vemo, da če gledamo ekonomske analize in analize tehno-ekonomskih sistemov — da se s povečanjem fizične produktivnosti lahko dohodek poveča le za nekaj odstotkov, medtem ko se z gospodarjenjem ta faktor lahko poveča nekajkrat. To se pravi, da je gospodarjenje z živim in minulim delom mnogo pomembnejši element povečevanja dohodka, kot pa je samo živo delo in zaradi tega je današnja gospodarska situacija tista, ki neizprosno terja, da te elemente gospodarjenja razvijamo. Da pa bi to lahko naredili in, da bi delavce lahko usposobili za to, moramo konkretno razdelati kategorijo iz našega ustavnega sistema, to pomeni združevati delo, sodobno združevanje dela v TOZD, oz. definirati moramo združenega delavca.
Tam, kjer delavec neposredno združi svoje živo delo z družbenim minulim delom, ko se delavec dogovorno z drugimi delavci razporedi k nekemu osnovnemu sredstvu, takrat je prišlo do akta gospodarjenja. Elemente tega združenega delavca in
načina njegovega nastanka moramo v tej fazi tako razčleniti, da bodo delavci lahko to samostojno počeli in, da bo organizacija dela v TOZD postala živa stvar, ki se bo neprestano prilagajala povečevanju usposobljenosti delavcev, novim tehnološkim znanjem, novi opremi in da gremo že enkrat proč od zgolj statike v delitvi dela v TOZD, ki je še čisto klasična, to je delitev dela in razporejanje delavcev po delovnih mestih, ne da bi delavci na kakršenkoli način vplivali na oblikovanje teh delovnih mest in členitev tehnološkega postopka. Skratka, nujen predpogoj za to, da gremo v razvoj sistema delitve po delu in da razvijemo osebni dohodek zaradi gospodarjenja, terja detajlno razčlenitev organizacije dela v temeljni organizaciji.
PREVEC PODJETNIŠKO POJMOVANJE DO
Povedati pa je treba naslednje: danes je pojmovanje delovne organizacije, ne samo v Iskri, temveč v vsej naši družbi, v praksi, še vse preveč podjetniško, TOZD so organizirane tako, da se zlasti kaže usmeritev k izdelčni orientaciji TOZD, to se pravi, da se TOZD oblikuje kot izdelčni proizvajalec, ne pa kot del delovne organizacije, kjer kot del sistema prispeva k skupnemu rezultatu dela. To seveda pomeni, da so predpostavke urejanja sistema delitve osebnih dohodkov v skladu z našim zakonom, pravzaprav dokaj šibke. Tudi v Iskri bomo morali glede tega narediti nekaj bolj smelih korakov. TOZD, ki so zaradi svoje orientacije v to, da so blagovni producenti — ta njihova orientacija jih je pripeljala v položaj nekakšnih mini-podjetij, bomo morali ponovno opredeliti kot sisteme združenega dela, kjer je TOZD del delovne organizacije
Če predpostavljamo, da je to že izpolnjeno, potem šele govorimo o samoupravni organizaciji dela v TOZD in o organizaciji dela celovitega delovnega procesa, ki se razprostira čez več TOZD. Tak pojem združevanja delavčevega živega in družbenega minulega dela v TOZD je treba obravnavati kot spoznavni postopek, v katerem delavci na tak način razčlenijo kompleksni tehnološki postopek na faze. To morajo storiti delavci, ki predstavljajo, oz. sestavljajo posamezne TOZD in pri tem upoštevati tista konkretna sredstva, s katerimi upravljajo. Faze tako razčlenjenega tehnološkega postopka morajo biti seveda med seboj usklajene tako, da se bo delovni proces nemoteno odvijal.
Ta proces opredeljevanja ne more biti več le domena tehnologov, ki v imenu tehničnih zakonitosti oblikujejo delo — kar je blizu neke vrste tehnokraciji — ampak moramo to čim bolj približati ljudjem, da bodo dojeli, da če se prerazporedijo, če si prerazporedijo delo, lahko s tem sproščajo določeno število delavcev za nova dela, za povečanje proizvodnje. Ne pa, da tako, kot je danes v navadi, za vsako prerazporeditev ali novo fazo v tehnološkem postopku, praviloma zaposlujemo novega delavca. Zato sem rekel prej, da naš dosedanji in današnji sistem ni motiviral delavca za intenzivno gospodarjenje z živim delom.
SISTEM MERIL ZA HITRO SPREMINJANJE
Trojar: Prešel bi na samo problematiko, ki izhaja iz izhodiščnega problema, kako se organizirati, kako realizirati posamezna dela, ki izhajajo iz plana. Dodatno pa bi omenil še nekaj o tem, zakaj smo se vsega tega sploh lotili. Poudariti moram štiri točke. Ena je urejanje dohodkovnih odnosov, za kar verjamemo, da lahko določene reprodukcijske celote in obvladovanje razvojnih planov rešujemo edino tako, da imamo v okviru reprodukcijske celote in v okviru teama enotna merila za ugotavljanje
delovnih prispevkov delavcev v posameznih teamih, ali pa v reprodukcijski celoti.
Druga zadeva, ki je ne smemo zanemariti pa je načelo, da naj ui ustvarili tak sistem meril, ki bi omogočal enak pristop pri reše-
vanju oblikovanja dela in tudi pri diferenciranju rezultatov dela tako v proizvodnji kot
v režijskih delih. Se pravi, da bi nas morala sama metodologija pripeljati do tega, da bi pri oblikovanju dela enako razmišljali, ob katerikoli vrsti dela. Torej, morajo prav merila pripomoči k temu, da bodo vsi subjekti delovnega procesa začeli razmišljati prvenstveno o pridobivanju dohodka. Na podlagi uresničevanja dogovorjenih sprejetih meril je razporeditev dohodka in čistega dohodka ta posledica. No, kar je posebej pomembno in kar zakon zahteva, je zgraditi tak sistem meril, ki ga bo mogoče
( Nadaljevanje na 2.strani )
V sredo, 6. februarja, je predsednik RS ZSS Vinko Hafner obiskal našo DO Avtoelektrika v Šempetru pri Novi Gorici. Po ogledu proizvodnih prostorov je imel najprej razgovor s predstavniki TOZD Mali zaganjalniki, nato pa 'se je pogovarjal s predstavniki DO A vtoelektrika. Teme razgovorov so zajemale stabilizacijska prizadevanja, delitev dohodka, čistega dohodka ter sredstev OD, planiranje za srednjeročno obdobje 1981-85, samoupravno organiziranost, organiziranost in delovanje sindikata in ostalih DPO ter družbeni standard delavcev. Več o Hafnerjevem obisku bomo poročali v naslednji številki.
k________________________________________________________________________________;
Za konkretni stabilizacijski
program
V petek, 1. februarja so Iskro obiskali izvršni sekretar CK ZKS Martin Mlinai;izvršna sekretarja MK in OK Semolič in Simonič in se s predstavniki naših DPO ter KPO pogovorili o programu usmeritve aktivnosti v SOZD Iskra za uresničevanje družbeno-ekonomske politike in gospodarske stabilizacije.
Član KPO Pavle Gantar je najprej na kratko obrazložil delovno gradivo za stabilizacijski program SOZD Iskra, ki naj bi ga po široki razpravi še ta mesec sprejel DS SOZD Iskra. Pavle Gantar je poudaril, da bo potrebno v zvezi z republiško in zvezno resolucijo ter izvajanjem le-te spremeniti in dopolniti planske akte, zlasti na področjih razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke, zaposlovanju, gospodarjenju z obratnimi sredstvi, vnesti
čistega dohodka, skupaj s sindikati pa pripraviti in izvesti poglobljeno akcijo zaključnih računov. Vse TOZD in DSSS v SOZD Iskra pa morajo do konca februarja sprejeti tovrstne stabi-Uzacijske programe, saj je stabilizacijski program SOZD Iskra le okvir in napotilo za konkretizacijo stabilizacije v vseh TOZD'
Martin Mlinar je na začetku dejal, da so stabilizacijski programi eno izmed globalnih opravil s političnimi komponentami v smislu zakona o združenem delu. Tako so stabilizacijski programi sestavni del planskih dokumentov, saj je končno plan temeljni del našega celotnega dela in obnašanja. Menil je, da je naš načrt pristopa na ravni SOZD ena izmed variant strokovnega pristopa, vendar pa je treba pri tem upoštevati strokovne pobude in jih pričeti izvajati v TOZD in DO. Objektivno je treba nuditi strokovno pomoč akcijskim programom in pri tem upoštevati
Med pogovorom Martina Mlinarja (drugi z desne) v Iskri.
pa bo treba tudi zakonska določila glede zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev.
Glede samoupravne organiziranosti in uveljavljanja odgovornosti pa bo treba v usmeritvah posebno pozornost posvetiti organiziranju novih TOZD, zlasti še dislociranim obratom. V skladu s predpisi bo treba poostriti osebno in kolektivno odgovornost pri vseh opravilih in delih.
Glede dohodkovnih odnosov bo treba vzpostaviti v odnosih s proizvodnimi organizacijami v okviru SOZD Iskra in organizacijami skupnega pomena poslovne odnose na dohodkovni povezavi.
Glede varčevanja bo treba čim prej izdelati programe varčevanja in sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovili zmanjšanje materialnih stroškov v sleherni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti v višini najmanj 1,5 %, razmisliti je treba o posebnem internem posojilu za investicije, izdelati programe varčevanja z energijo, storiti vse za boljše izkoriščanje delovnega časa, razmisliti o uvedbi dvoizmenskega delovnega časa, opravljati mesečne analize o bolniških izostankih, izdelati programe možnosti za nabavo surovin in delovnih priprav ter repromateriala namesto iz uvoza na domačem trgu.
Posebno pozornost je treba posvetiti politiki zaposlovanja, čimprej sprejeti in dopolniti interne samoupravne splošne akte, ki zadevajo razporejanje ustvarjenega dohodka in
pomen delovanja subjektivnih sil, ki naj dajejo pobude in rešitve, ki jih je treba poiskati v samoupravnem organiziranju. Zveza komunistov v teh akcijah nastopa v drugi obliki kot sindikat, kajti ZK mora biti nenehen navdihovalec in idejni voditelj vseh stabilizacijskih akcij, za izvajanje katerihje zadolžen sindikat
Po Mlinarjevem mnenju je naš pristop k stabilizaciji dober, in ga je treba začeti z akcijo periodičnih obračunov, s katero lahko najbolje ocenjujemo doseženo. Glede našega programa je dejal, da v njem manjka poglavje o investicijski politiki in naložbah. Glede samoupravne organiziranosti je menil, da je treba poudariti vprašanje ekonomskih odnosov s tujino, kajti ne gre samo za interno stimulacijo izvoza. Delavci namreč morajo vedeti, pod kakšnimi pogoji pridobivajo devizne pravica
Glede internega posojila je dejal, da ideja ni slaba in jo je treba vključiti v program dela, vendar naj bi jo aktivirali takrat, ko bi jo z delavci predhodno verificirali. Delavcem je treba tudi pojasniti, da zakon predpisuje združevanje sredstev za naložbe in na ta način bo lažje izpeljati sistem združevanja sredstev za naložbe.
Razgovor je pokazal, da je gradivo za naš stabilizacijski program pravilno naravnano in da ga z dopolnitvami naš sindikat lahko da v razpravo ter ga predloži, da ga tako v SOZD Iskra kot v vseh ustreznih delavskih svetih na vseh ravneh ne samo sprejmemo, temveč tudi odgovorno izvajamo. D.Ž.
Za enotno razporejanje čistega dohodka
( Nadaljevanje s 1.strani )
uporabiti v razmerah hitrega spreminjanja, se pravi v razmerah dinamičnega reorganiziranja.
Zato pa morajo biti metode tako pripravljene, da bodo omogočile hitro določanje posameznih elementov sistema delitve osebnih dohodkov. Če bi gradili od tukaj naprej, se nam zdi, da je osnovna problematika pravičnejšega reševanja delitve osebnih dohodkov prav v tej prvi stopnici reševanja, to je v problemu opredelitve najprej dejavnosti TOZD, opredelitve nalog na naslednji ravni členitve znotraj delovne organizacije in potem opredelitve nalog sploh.
Trenutno organizatorji opravljajo delitev dela bolj na pamet. Ni jim motiv členitev dela in oblikovanje dela v tem, da bi omogočili določene prihranke. No, in tukaj se največkrat pojavi vprašanje, kaj je naloga, oz. tisti obseg dela, ki ga razporedimo posameznemu izvajalcu v izvajanje, kakšno vsebino naj bi potem imel ta delček, ki ga prevzame delavec kot nalogo. Tukaj se pojavi dilema/če zaradi določenih tradicionalnih pristopov vztrajamo na nekih členitvah dela, ki se pač pojavijo ob trenutnih kadrovskih kapacitetah in ob trenutnih kapacitetah sredstev. Rešitve so neprimerne, lahko glede na to, da pridobivamo sposobnejše kadre, boljše kadre, ki lahko opravljajo integrirane, bolj sestavljene naloge, skozi katere se mora izkazati določen prihranek. Osnovna težava je pravzaprav v ureditvi te organizacije.
VPRAŠANJE ČLENITVE DELA
Pravo razmišljanje o razčlenitvi dela, o oblikovanju dela, pri čemer lahko vključimo tudi vprašanje humanizacije delovnih pogojev, okolja ipd., to je tisto, kar bo treba urediti in nam zdaj preprečuje natančnejše urejanje delitve osebnih dohodkov. Ker je to področje tako obsežno, da je praktično frontalno neobvladljivo, če ga naskakuje le neka skupina strokovnjakov, pričakujemo, da bodo strokovno morali sodelovati pri tem vsi vodje posameznih organizacijskih enot, poslovodni organi TOZD in DO. Vs> ti bodo morali vsak po svoji strani reševati vprašanje členitve dela in vprašanje določanja in oblikovanja dela na tak način, da bomo prišli skozi vse strukture členitve dela, od DO, TOZD, do same delovne naloge, katere potem razporedimo delavcu, to je do samega razvida delovnih nalog. Razvid delovnih nalog pa moramo vzeti predvsem kot organizacijski pripomoček, čeprav služi tudi kadrovskemu področju. Če primerjamo sedanje razvide delovnih nalog z nekdanjim dokumentom o sistemizaciji delovnih mest, oz. o starih kadrovskih evidencah, vidimo, da so podatki v enem in drugem precej podobni, ali skoraj enaki.
Osnovni namen razvida delovnih nalog je vendarle obvladovati členitev dela in pametno odločati o deležih dela, ki jih potem kot delovno nalogo razporejamo delavcem. No, ko pravim, da bi o tem morali razmišljati predvsem iz organizacijskega stališča, da bi prišli do nekega spiska nalog, ki pa se tudi med letom lahko menja, moram reči, da-če izhajamo iz plana TOZD, DO, v katerih so postavljeni cilji, ki jih v planskem obdobju dosežemo — potem oblikovalci nalog recimo na prvi organizacijski ravni ločujejo oblikovanje tistih nalog, ki so rokovno prej naročene. To pa pomeni, da oblikovalec obdela na primer eno, dve, tri naloge, ostajajo pa mu naloge, ki jih bo obdelal kasneje. Členitve dela in delovne naloge se pojavljaj d tekoče med letom. To pa pomeni, da razvida ne moremo vnaprej napisati do prav zadnje delovne naloge. Pričakovati moramo, da se nam bo razvid skozi leto dopolnjeval. Poleg tega je treba še pripomniti, da se nam med letom tudi drugi elementi delovnega procesa menjajo, naj si bodo to kadri, naj si bodo to sredstva in, da moramo zato tudi že oblikovane naloge med letom spreminjati. To je tisto, čemur včasih pravimo zasnova, ali zgradba organizacije in pripravljanje delovnih nalog in potem šele pride njihova izvedba. Izvedba se običajno razlikuje od zasnove.
Menim, da bodo organizatorji in tehnologi sodelovali pri izdelavi razvida nalog. Tehnologi zato, ker le-ti pripravljajo delov proizvodnji tudi že zdaj. Morali pa bomo zagotoviti, da bodo za režijska dela vodje opravljali funkcijo členitve dela in oblikovanja dela. Le tako bomo prišli do načina, po katerem bomo lahko dinamično spremljali in vnašali naloge, ki bodo nastajale, v naš spisek, ki ga bomo imenovali razvid.
STANDARDIZACIJA NEKATERIH NALOG
Pričakovati je, da se bodo v tem razvidu določene naloge začele ponavljati. In kose bodo določene naloge začele ponavljati, bomo lahko začeli razmišljati o standardizaciji nekaterih nalog, ki bodo lahko postopno postajale zametki povratne informacije, koristne za izobraževalni sistem, ki naj potem pripravlja kadre za izvajanje takih nalog.
Zato je bilo v nekaterih člankih pred letom dni že rečeno, da je razvid hkrati tudi tisti perspektivni dokument, ki naj nakazuje zvezo z izobraževalnim sistemom in, ki nakazuje tudi zvezo s kadrovsko politiko. Medtem ko v sami DO in TOZD vidimo v tem dva ločena dokumenta. Eno je tisto, kar izhaja iz razdelanih ciljev, ko vidimo posamezne delovne procese razčlenjene na naloge objektivno tako, kot zahteva sam delovni proces, hkrati pa naj bo zraven razvid razpoložljivih kadrov, vključno z njihovo usposobljenostjo. Tisti, ki oblikuje razvid delovnih nalog, hkrati gleda na razvid kadrov, podobno kot tehnolog, ki gleda v proizvodnjo, da bi videl, kakšni stroji so na razpolago. Vendar sta to dve različni področji tudi že zaradi tega, ker ju bosta verjetno dve različni funkciji opravljali, medtem ko bo razvid kadrov pripravljala kadrovska funkcija in tekoče zasledovala usposobljenost teh kadrov, bo razvid delovnih nalog nastajal pri tehnologih in vodjih organizacijskih enot.
Gantar: Kot je povedal Trojar glede razvida del, opravil, nalog, moramo s tem na vsak način doseči določene prednosti, posebej racionalno porazdelitev del med TOZD. To bi nam prineslo boljše izkoriščanje delovnega časa in proizvajalnih sredstev ter boljšo produktivnost zaposlovanja, saj bo prišel delavec na tista opravila, za katera je usposobljen, pomembno pa je tudi izobraževanje, ustrezna stimulacija ipd. Že dosedanje izkušnje tam, kjer so začeli s tem delom, odkrivajo velike rezerve prav prek teh pristopov in sicer rezerve na vseh področjih, ki sem jih posebej navedel.
Trojar: Ta dilema je gotovo prisotna; ljudje so navajeni na stare odnose v razporejanju nalog. Predvsem ljudje v režiji so močno navajeni na to, da imajo vse naloge vnaprej razporejene in jih potem trajno opravljajo. To je vprašanje nekakšnega zadrževanja delovanja starih odnosov na delovnih mestih. Ko govorimo o razvidu del praktično prihaja do neke.zaloge delovnih nalog, ki jih mora nekdo razporejati glede na to, kako časovno prihajajo in, kako je najbolj racionalno.
V tem primeru se naloge tekoče razporejajo. Takšno tekoče razporejanje smo že dosegli v večini proizvodenj.V nekaterih režijskih strukturah in v projektni organiziranosti smo že dosegli določene rezultate. Ob tem pa bomo morali odgovoriti na vprašanje, za kakšno področje delovnih nalog delavec sklepa delovno razmerje. Kakšno širino usposobljenosti bomo zahtevali od izvajalca in koliko ga posamezna naloga (nobena naloga v celoti ne pokriva celotne usposobljenosti delavca) angažira ter v koliko naloga zadovolji delavca kot človeka. To je tudi vprašanje tekočega razporejanja.
REZERVE V REZIJSKIH DELIH
Gantar: Tukaj moramo jasno povedati, da se bodo največje rezerve pokazale prav pri režijskih in administrativnih delovnih opravilih. Te se kažejo že zdaj.
Galjot: V razvidu nalog smo že definirali, kaj je naloga. Jasno, v procesu oblikovanja razvida del in nalog se nam pojavlja veliko problemov, nekaj ste jih že omenili. Z vidika naše sedanje prakse pa bi rekel, da takega pristopa ne bo tako enostavno uresničiti, saj je tisto, na kar so ljudje v režiji navajeni, izredno težko spreminjati. To pa zaradi tega, ker se večina režijskih delavcev, ali tistih, ki delajo na teh področjih, počuti, kot da so s tem, ko so dobili odločbo o razporeditvi na delovno mesto (po starem) z njim nekako dejansko oženjeni. Vidimo torej, da je prehod od klasičnih delovnih mest na delovne naloge težaven. V sporazumu smo sicer postavili rok petih let, vendar je vprašanje, ali bomo dejansko to lahko dosegli. Tukaj bomo vsekakor posegali tudi v organizacijo. Razvid del in nalog pa nam bo dal sliko obstoječega stanja. In iz tega bomo potem morali star-tati na boljšo organizacijo in drugačno delitev nalog.
Pri nagrajevanju po nalogah je osnovni
problem vrednotenje zahtevnosti dela. V samoupravnem sporazumu smo predlagali, da kot temelj uporabljamo enotno metodo za vso Iskro, ki nam bo dejansko omogočila primerja*! naloge v vsej Iskri in hkrati omogoča postavljati tako imenovane standardne naloge, ki jih bomo lahko v Iskri postopno poenotili.
Enotna metoda nam bo omogočila poenostaviti pristop s pomočjo kataloga nalog, kot pripomočka za hitro ugotavljanje zahtevnosti. Katalog nalog pa je v bistvu vzorec nalog iz razvida del. Naloge iz kataloga pokrivajo celotno področje, ali vse funkcije v posameznem TOZD, oz. funkcije v posamezni DO, pokrivajo pa tudi celotno področje glede zahtevnosti. Proučevanje zahtevnosti nalog, ki se pojavljajo v razvidu del kot nove zaradi nove organizacije, oz. zaradi spremenjenih potreb, ki izhajajo iz spremembe procesa, poteka prek vzorčnega kataloga, ki nam omogoča neprimerno hitrejše določanje zahtevnosti dela. Z uporabo kataloga, ki temelji na nalogah, lahko črtamo klasično delovno mesto in tako delavec, ki ga zalagamo z delovnimi nalogami, ne more nikdar naprej reči: vse leto bom imel tako in tako skupino ipd., ker se mora dogovoriti, da bo dobival naloge, ki so vsakokrat na ravni njegove usposobljenosti. To je prvi element živega dela.
NIZKA RAVEN ORGANIZIRANOSTI
Drugi element pa je ugotavljanje delovne učinkovitosti oz. delovne uspešnosti. Področje ugotavljanja delovne uspešnosti pa je tisto področje, ki nam odkriva raven organiziranosti tako delavne skupine kot oddelka, TOZD ali DO. Pri analiziranju možnosti za ugotavljanje delovne uspešnosti z merili večkrat ugotovimo, da je raven organiziranosti in informatike, TOZD ali DO, na izredno nizki stopnji in nam ugotavljanje delovne uspešnosti prav zaradi slabe organiziranosti tam nikakor ne more steči.
Marsikje zbirajo samo tiste podatke, ali elemente, ki jih zahtevajo zunanje institucije, SDK, banke in podobno. Če pa hočemo ugotavljati delovno uspešnost v taki obliki, kot jo zahteva zakon o združenem delu pa naletimo na velike težave. Za ugotavljanje osnovnih treh meril: količine, kvalitete in gospodarnosti v TOZD in DO moramo imeti izdelane celotne organizacijske sisteme, ki nam omogočajo dejansko spremljanje dela posameznika, skupine glede uspešnosti gospodarjenja na ravni TOZD in DO.
Tukaj pa se nam ponovno pojavi vprašanje organizacije. Večkrat lahko ugotavljamo, tako v Iskri kot zunaj nje, da je raven organiziranosti izredno slaba. Zato bo prav področje delitve OD, kjer bodo delavci želeli osebne dohodke deliti pravičneje, po delu, bo lahko pripeljalo do izgradnje organizacijskih sistemov in njihove uvedbe, s katerimi bomo lahko dosegli tudi delitev osebnega dohodka po dejanskih rezultatih dela. Eno izmed bistvenih vprašanj je gotovo tudi vprašanje minulega dela, kar se bo gotovo pokazalo tudi v razpravi na problemski konferenci. Nov pristop, ki smo ga oblikovali na področju minulega dela dejansko temelji na vlaganju v razširjeno reprodukcijo.
Bagon: S tem, da smo začeli razporejati naloge po delavcih in ukinili delovna mesta, smo zagotovili nenehno aktivnost delavca na potrebnem delu. Vse počivanje na delovnem mestu zdaj pride bolj do izraza. S tem se delavec tudi sprošča za druge naloge.
Starčič: Marsikdo se dobesedno drži starega opisa svojega delovnega mesta. Menim pa, da je vodstveni kader tisti, ki bo teže sprejel drugačno razporejanje, kajti dosti teže je avtokratsko kot pa samoupravno voditi skupino. Rezerve pa so tako v režiji, kot tudi v neposredni proizvodnji. V proizvodnji sicer ne bo težko izvršiti nalog, vendar pa bi tudi v neposredni proizvodnji z drugačno organizacijo dela lahko sprostili dosti večje rezerve kot doslej.
Vrenko: Zanimivo je, da je — če podrobneje analiziramo — gotovo sposobnost dosedanje vodstvene strukture zaviralni faktor: znanje ljudi je premajhno.
KAKO POJMUJEMO DELO
Pavlica: Govorimo o nagrajevanju, o
prispevku delavca po delu. Delo pa ob tem še vedno pogostokrat pojmujemo zgolj kot
..miganje", ne pa kot gospodarjenje. Ta prehod od ..miganja” na gospodarjenje pa je ključnega pomena. Zagotoviti moramo to, da se bodo delavci zavedali, da dobivajo OD predvsem iz svojega prispevka h gospodarjenju s sredstvi, ne pa le iz svojega fizičnega dela.
Gantar: Seveda pa boljše, racionalnejše zaposlovanje ne more pomeniti, da bi kdo ostal brez dela. Že ustava, zakon o združenem delu in zakon o delovnih razmerjih jasno postavljata, da ne more biti nobenega prenehanja dela v OZD, kjer pride do reorganizacije, do boljšega dela, ampak je treba delavce, ko ostanejo brez dela, zaposliti na drugih nalogah.
V zvezi z metodo, o kateri je bilo pravkar govora, pa bom povedal naslednje: .mislim, da bo metoda, ki je predložena in, ki bo obravnavana na sindikalni konferenci, preprečevala pojave uravnilovke, ki so sedaj prisotni. Naše družbene organizacije se borijo proti uravnilovki, ker le-ta delavca destimulira. Če bomo ta sistem dosledno uvedli, bomo z njim dosegli brez dvoma pomemben uspeh. V zvezi s tem pa se mi zastavlja drugo vprašanje: namreč Iskra je OZD, katere razvoj bo temeljil predvsem na intelektualnih sposobnostih strokovnih kadrov. S tem seveda ni zanikano ustrezno fizično delo. Vendar pa razvoj Iskre sloni zlasti na osnovnih strateških programih, na znanju. Ob predloženem gradivu, ki je sicer solidno obdelano, pa se mi zastavlja vprašanje, ali bo predlagani sistem ob nagraje-
Z okrogle mize.
Z okrogle mize.
vanju izumov, tehničnih izboljšav, ustrezno stimuliral celotno področje ustvarjalnega dela, še posebej pa znanstvene, strokovne nosilce proizvodnje. Včasih slišimo mnenja, da v Iskri to področje znanja v pogledu nagrajevanja zanemarjamo. Gotovo strokovna izobrazba, šola ne more biti tudi že pravica do osebnega dohodka. Šola daje možnost in znanje, določeno vrsto opravil znaš opravljati, medtem ko pa je osebni dohodek nujno odvisen od rezultatov dela. Znanju moramo tudi skozi sistem nagrajevanja dati dovolj možnosti, da bo ustvarjalno prispevalo k nadaljnjemu razvoju Iskre.
Vrenko: Prej smo prikazali, kako organiziramo delo v TOZD, kako se oblikujejo naloge, potem smo prišli na to, da so v tem določeni elementi za ugotavljanje delavčevega dela, njegovega prispevka h skupnemu delu v TOZD. Slišali smo tudi, da je glavna sestavina ugotavljanja delavčevega delovnega prispevka zahtevnost dela. Če hočemo imeti skupne osnove, oz. če je sploh lahko kaj skupnega, si moramo biti na jasnem, da je treba način opisovanja dela standardizirati ne samo v Iskri, ampak v vsej družbi. Zato smo strokovne materiale poskušali oblikovati v skladu z usmeritvami družbenega dogovora in jasno povedati, kaj je vsebina razvida nalog in del. Povedali smo že, da je to spisek nalog, ki nastanejo ob členitvi dela. Z razčlenjevanjem delovnega procesa pa nastanejo tudi organizirane enote dela. To so najmanjše celice združenega dela. Pomembno je, organizirane enote dela na enoten način napisati ter prikazati sredstva, s katerimi delavec v tej enoti opravlja delo, ker so to pomembni elementi zahtevnosti; ob tem pa mora biti navedena tudi potrebna usposobljenost delavca.
Zdaj pa bi navezal na to, da je bil to predlog in.-da moramo v tej fazi uveljaviti pojmovanje razvida del in nalog kot razvid nalog in organiziranih enot dela.
Združeni delavec mora imeti možnost točno vedeti, v katerih organiziranih enotah lahko dela.
IN KAKO SE KA2E V TEM ZNANJE?
Ob členitvi dela TOZD se lahko, če imamo delavce z večjim znanjem, členitev zaokroži bolj grobo, to je na ravni bolj zahtevnih nalog. Skozi to se povečuje tudi produktivnost. Zdaj pa je treba stvar obrniti. Ne gre za vprašanje, ali je v tem predlaganem sistemu ugotavljanja zahtevnosti dela zadosti upoštevano nagrajevanje znanja, saj znanje samo po sebi namreč ne more biti že tudi podlaga za pridobivanje osebnega dohodka, oz. ne pomeni že tudi delavčevega delovnega prispevka — ampak gre za to, da delavci formirajo naloge tako, da bo njihovo znanje maksimalno izkoriščeno. Tako mora priti do izraza v delovnem prispevku in OD znanje samo po sebi. Samo dejstvo, da nekdo znanje ima, torej ne more biti podlaga pridobivanju dohodka, ne da bi posameznik v delitvi dela prevzel sorazmerno svojemu znanju ustrezno zahtevno nalogo.
Vendar pa, ko delavec združi svoj delovni potencial v DO, upravičeno pričakuje, da ga bo imel možnost trajno angažirati. V primeru, ko v delovnem procesu pride do situacije, v kateri delavec objektivno ne more dobiti sebi primernega dela in zato ni sam kriv, da zanj trenutno ni primerno nagrajevanega dela, pa mu je treba prek instrumentov solidarnosti zagotoviti OD v višini njegovega delovnega potenciala, ki ga predstavlja znanje. Vendar je takšne situacije treba imeti za izjemne. V sistemu pa morajo biti vključene zaradi zagotovitve materialne varnosti delavca. Pomembno pa je, da delavci vedo, kdaj se tako stanje pojavi in, da tedaj ustrezno ukrepajo glede organizacije dela.
OSEBNI DOHODEK IZ MINULEGA DELA
jenjem. Zdaj pa moramo pogledati, kako6 ^'h deloval naš sistem. Če se pri dani prerazp *jr'di|i reditvi dela sprostijo delovne zmogljivo6 ?eiavi nekaterih delavcev, se to pravi, da pof jjtov manjše število delavcev ustvari isto količi* 11 ‘kljuj proizvoda in isti dohodek. Sproščene delo *eyan ne zmogljivosti preostalih delavcev pa se0 tem lahko usmerijo v dodatno, ali n1^ proizvodnjo, s čimer pa se povečuje prt11 ^ie; vodni sistem. S tem pa se povečuje celo*1 na|og skupni rezultat, ki je na razpolago tudi 1 v delitev OD. Seveda je treba ustrezO i
izpeljati tudi dohodkovne odnose.
gabili
gib;
družb
vanje
KAKO PA SMO OBDELALCgv, c PODROČJE SOLIDARNOSTI!^
rdortio
Čebela: Delo, ki je pred nami, je zah^v | ^ no in problemska konferenca je gotovo ^ repuu cana zato, da bo k predloženemu materij 6
še kaj dodala. Brez dvoma sem sodi ^va^8
socialno varnost zaposlenih, za
področje solidarnosti, ki je v gradivu op1 deljeno preskopo, oz. premalo smelO' di-p.,1 tem smo se v Iskri dogovorili že v sP0,Zdru> zumu o združevanju v SOZD, kjer ^drujk jasno opredelili cilje. Če hočemo zagotoVp,^ D
solidarnosti tako na ravni DO in temeljiteje obdelati.	neoT1
Trojar: Izobrazbe in znanja res Jpfj? smemo enačiti. Računati moramo s tenvp|a:! a na osnovi pridobljene izobrazbe in op^vr,;
orC 8 2
zavzema sindikat, moramo tudi podr»pQ ^
Ijanja nalog človek spreminja znanje, Pn'k0‘ do stagnacije ali prirastka znanja, ki smo ir n
z izobrazbo pridobili, stavka. Lahko rečem, da so vsi
To je začetna pf^n°v doseda' ^ar
modeli ugotavljanja zahtevnosti dela ve.^darj^V mam izhaiah iz izobrazbe kadrov, pogC
manj
vane
izhajali na osnovi
vane na osnovi stopnjevanja šoISk«h6. izobraževalnega sistema. Tako so se P°Kih,?Vc liale kateaoriie kot so na nrimer- kvai1!..a t
Ijale kategorije, kot so na primer: kval, " 1 kacija, srednja šola, višja in visoka šola Jasno je, da pri takem pojmovanju prih*C®v°i do enačenja delavcev znotraj iste' formah 0v izobrazbene kategorije. Na primer, jkij"" C visokošolski kadri imajo enako izhodi^ Vc kajti vse zdajšnje rešitve izhajajo iz postavke formalno priznanega znalla y kadrov, ne pa iz znanja, ki je potrebno ‘cij6ao1 izvedbo naloge. O tem že govorimo nek1^6 ° le ni še nič spremenilo. Je pa riQ0„
let, pa se ni še nič spremenilo, gotovo vezano na vprašanja členitve d*j organizacije in razporejanja nalog. Odpeljati uravnilovko med istovrstnimi kadri
vsekakor potrebno, vendar, ne na “^Prip,.8
zahtevnosti dela, ampak na osnovi razpadi; janja nalog posameznim izvajalcem. Itajp ' spremembo je treba uveljaviti. Tako, l'do|^ u primer, lahko kdo z visoko šolo, ki o111 !s!abj?' formalno znanje že prej odmrlo ali usah11^ 1 lo, ni sposoben opravljati nalog na raV[jgRn
zahtevnosti visoke šoke. Tak človek
i,
pravi ustrezno usposobljenosti, ki jo v rjsi(0no
moral prevzemati manj zahtevne naloge,
ki jo v
snici trenutno ima. In predlagani sistem dober, ker vzpodbuja, ali pa prisiljuje " sameznika, da se bodo morali sproti v potrjevati. Treba je tekoče pridobivati tudi obnavljati znanje ter svojo usposobi nost sproti potrjevati z delovnimi uspe* Kadrovska funkcija bi morala na nek nač" registrirati — na podlagi opravljenih iP praksi preverjenih nalog — kako se p°*V * meznik tekoče potrjuje v nalogah tal™ zahtevnosti, da se lahko ustvari osnova njegovo nadaljnje kandidiranje za nal1 ustrezne zahtevnosti.
______________________________________________J
iti s
St
in
KAJ JE CILJ AKCIJE?
od
Mer
Clfin
-,r|rner
Navežimo na to še vprašanje osebnega dohodka iz minulega dela. V zakonu posebej piše, da morajo delavci izkazovati del dohodka, se pravi povečanje dohodka, ki je nastalo zaradi gospodarjenja z živim in minulim delom. Če se je dohodek zaradi gospodarjenja z živim in minulim delom povečal, se je s tem povečal tudi del mase sredstev za osebne dohodke, seveda sorazmerno prispevku iz gospodarjenja. Na to je treba zdaj navezati osebne dohodke iz minulega dela. Napačno je namreč pojmovanje, da pri nas lahko kdorkoli prisvaja osebne dohodke iz lastništva nekega minulega dela. Nihče namreč ni lastnik minulega dela, oz. rezultatov minulega dela, ker imamo pač sistem družbene lastnine in dohodek, ki je družben. Zato na osnovi lastništva in individualizacije minulega dela nihče ne more pridobivati osebnega dohodka. Pridobiva ga lahko samo prek gospodarjenja z minulim delom.
V zakonu piše, da se osebni dohodek deli sorazmerno temu, koliko je delavec prispeval k povečanju dohodka z gospodar-
Zdaj pa bi povedal še to, kaj bomo [j kot delovna skupina v tej akciji vzeli za c1) če bo samoupravni sporazum spranr^,. Pomembno je, koliko časa bo akcija trajsv^*1 Običajno nas pri vseh rešitvah prisiljuje fVesni, tako, da urejamo delitev OD ob nesp1'^.* menjeni organizaciji. Treba je torej z me%6 * dami prikazati relativna razmerja med logami, med delavci, prek delovne uspešaki^1 sti itd. Nismo pa doslej posegali v sal,1abost organizacijo. Organizacijo smo jemali v w primeru kot konstantno, jo samo beležit ^ 1 ne glede na pripombe o režijskih delih >Crjno drugih strukturah, nato pa smo aplicira ^ znane metode ugotavljanja zahtevnosti in delovne učinkovitosti.	jtacijj'
Bistveno drugače pa bi si določili cilj.hBI^J. bi bil rok za našo nalogo daljši, da bi *a. ^Orgg^
i reorganizirali posamezne organizacijs*« t)0!' te, to je TOZD, DO in na podlagi
prej i
enote, to je iu^u, uu m na pomagi *ieni|j sežene 'reorganizacije opravili ciklus ugO*^čn0 ' Ijanja zahtevnosti dela in delovne učiP^log^j vitosti. Dilema je tudi v tem, ali spoštoV%ražL organizacijsko pravilo, ki pravi, da ni Mini^ poročljivo grobo posegati v obstoječo or}»i ^ nizacijo. Grobi posegi namreč lahko uniti f ' neko strukturo odnosov in predpisov ts* k5te močno, da lahko učinkovitost pade do |. mere, da nastane vprašanje preživetja. Zva tU(j: je ciklus reorganiziranja vedno dolg. .)$v0je želimo doseči tako organizacijsko stopn)izni6re kot si jo tukaj zamišljamo in smo o danes govorili, je to seveda daljše obdobto^. Najprej moramo ustvariti tako osnovo, Sžber
bomo z uporabo določenih metod Ič
ugot' - mje zahtevnosti in učinkovitoitesn;^ del lahKO dosegli pravičnejšo delitev OD- 6rcja|r ( Nadaljevanje na 3. strac1^^
Usmeritve aktivnosti Zveze sindikatov Slovenije pri uresničevanju družbenoekonomske politike gospodarske stabilizacije v letu 1980
f. 2vezi sindikatov Slovenije poudar-jg . ** i6 politika gospodarske stabiliza-tiki ■ ^°.r *e 0Predeliena v resoluciji o po-nijg lzvaiania družbenega plana SR Slove-
ina Za obdobje 1976 do 1980, v letu 1980 nije ®rne|jnih nalog v Zvezi sindikatovSlove-0 organiziranih delavcev ter vseh njihovih na|0 'zac'i 'n organov. Vse aktivnosti in f§P tov °snovnih organizacij zveze sindika-Zagjj 1'novih konferenc v delovnih organi-IjgJu" in koordinacijskih odborov v sestav-. (iških ' 0r9anizacijah združenega dela, občin-^ „1 sind;JVet0v 'n medobčinskih svetov zveze deb atov- republiških odborov sindikatov J' cTl katovnosti in republiškega sveta zveze sindi-1 Prt vkli,,A ter njegovih organov morajo zato °aM Č6van-ati prizadevanja za dosledno uresni-: ° J»lhik„ sPrajete družbenoekonomske po-'r 5 m' Oraan' V letu 1980. Vse organizacije in 1 nj. svni0 1 zveze sindikatov morajo v programih 5 PrP| nalL?8 bela in pri njihovem izvajanju tem v ^ Pošalili posebno pozornost. tud' m0 ^vezi sindikatov Slovenije se zaveda-streZ staK;i- je temeljni pogoj za dolgoročno giba !^ii° gospodarskih in družbenih ,drujJ nitrejše uveljavljanje samoupravnih vani^nnekonomskih odnosov ter utrje-I Al Cev h °l0*aia' vi09a in odgovornosti delav-LHril srerit^ - smotrno gospodarijo z družbenimi STI sred,/1'! ter da odločajo o vseh pogojih, rbom "'b 'n rezultatih svojega dela. Zato "fteiv*V ^vez' sindikatov Slovenije pri zah^v . aičevanju družbenoekonomske politike jvoPreo.!1!. 1980 v skladu s programom dela at* ,Ven|D |*kega sveta Zveze sindikatov Slo-xii n’van;!e enako pozornost posvečali uresniče-ru o?’ _ip naslednjih nalog: nelo. tjru7, ^'trejšemu uveljavljanju samoupravnih / sp^zd,. °enoekonomskih odnosov, posebej pa er s^drujk?,aniu dela in sredstev, uveljavljanju 90,oV|t)rih(vsnoe*tonorns*bi1 odnosov iz skupnega kar !rrie.. ka, združevanju dohodka, svobodni odr0‘poHla,Vi dela ter uveljavljanju načela delitve S0< aeiu in rezultatih dela;
nggT UVeljavljanju samoupravnega družbe-res Planiranja, aktivnosti delavcev pri terrvjpi brbljanju in sprejemanju srednjeročnih i op^voia v gospodarskega in družbenega raz-e, Pr,koVg Za obdobje 1981-85, njihovemu obli-smajosno u na n°v'h družbenoekonomskih tna f t3Vn va*1 ter vgrajevanje stabilizacijskega jsed3^ __ania v srednjeročne plane; i večvečji odgovornosti delavcev za gospo-poj^pj-^nje z družbenimi sredstvi, prizadeva-iolsk%Tn za ustvarjanje večjega dohodka na 3 po&p, Vca ter na vložena in uporabljena sred-kvakg ter aktivnostim delavcev za sprotno ol3 rav x *anie rezultatov gospodarjenja ter prih^^asno ukrepanje za odpravo motenj v
ar, 'j6|~ Povečevanju vpliva in odgovornosti l0cl'v6Drn?V za Porab° vseh sredstev družbene z pr9>5j “lakcije ter prizadevanjem za smotrno znar;9a H re|anie ustvarjenega dohodka in čiste-3bnOVjj °hodka v skladu z usmeritvami resolu-o neljo ° politiki izvajanja družbenega plana s Pa !l9Bn oveniie za obdobje 1976/80 v letu /e dc|;
Ddp^!(ja^ Zvezi sindikatov Slovenije se zave-kadri Cjjen°- da je politiko gospodarske stabiliza-osn®p,- ttogoče uresničevati le ob zavestni azpt^ljupf^Uenosti in zavzetosti vseh delovnih im. Japi 'n občanov. Zavedamo se, da je vsaka iko, fd0|.OuPravna organizacija in skupnost leto 1980 vgraditi
i mU 'ttah?3 v svoj plan za leto 1980 vgraditi usah^tvg 1'zacijsko ukrepanje ter da bo usmeri-a ra^iggJiružbenoekonomske politike v letu ivek ■iartlu fogoče uresničiti le, če bodo vse loge, pL^upravne organizacije in skupnosti do-
o v	spoštovale okvire dogovorjene
s tern I Omske politike ter če bomo breme
stabilizacije odgovorno in enakomerno razporedili na vse oblike družbene porabe ter na vse delovne ljudi in občane. Najpomembnejša naloga organizacij in organov zveze sindikatov zato je, s politično aktivnostjo med delavci zagotoviti, da bodo kljub naporom in odpovedovanjem zavestno sprejeli stabilizacijsko usmeritev ter da se bodo odločno in brez omahovanj zavzemali za njeno uresničevanje. Organizacije in organi zveze sindikatov morajo pri tem zagotavljati polno akcijsko mobilnost, tako da bodo stalno prisotni med delavci, da bodo spoznali njihove poglede, razmišljanja in probleme, da bodo s svojo aktivnostjo pomagali pri ustvarjanju vzdušja za polno aktivnost vseh delavcev ter sproti pomagali pri razreševanju odprtih problemov, hkrati pa zagotavljali, da sprejete dogovore, usmeritve in plane, dosledno spoštujejo. Organizacije in organi zveze sindikatov morajo preprečevati pojave nerazumevanja in omahovanja pri uresničevanju stabilizacijske usmeritve ter se zoperstavljati težnjam, ko bi posamezniki ali skupine v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ali družbenopolitičnih skupnostih želele izigravati svoje obveznosti pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije in breme stabilizacije prevaljevati na druge samoupravne organizacije in skupnosti.
V Zvezi sindikatov Slovenije ocenjujemo, da je za uspešno uresničevanje politike gospodarske stabilizacije potrebna skladna in usklajena aktivnost vseh družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih dejavnikov. Zato bomo v zvezi, sindikatov svojo aktivnost v občinah in republiki usklajevali v koordinacijskih odborih v socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije. Zaradi učinkovitosti akcije bomo ugotovili, da se potrebna sprotna koordinacija dela v okviru republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije zagotavlja tudi med občinskimi in medobčinskimi sveti ter republiškimi odbori sindikatov dejavnosti.
1.
Občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije morajo zagotoviti, da se z usmeritvami, vsebino in cilji družbenoekonomske politike gospodarske stabilizacije v letu 1980 seznanijo delavci v vseh organizacijah združenega dela gospodarstva in družbenih dejavnosti. V ta namen naj občinski sveti zveze sindikatov takoj organizirajo posvetovanja s predsedniki osnovnih organizacij zveze sindikatov, z udeležbo članov občinskih svetov zveze sindikatov, na občnih zborih osnovnih organizacij zveze sindikatov pa naj zagotove, da bodo cilji politike gospodarske stabilizacije ter konkretne naloge samoupravnih organizacij in skupnosti prisotne v razpravah na občnih zborih. V osnovnih organizacijah zveze sindikatov, kjer so občni zbori že opravljeni, morajo občinske organizacije zveze sindikatov skupaj s predsedniki in izvršnimi odbori teh osnovnih organizacij čim prej zagotoviti obveščanje delavcev o ciljih, usmeritvah in nalogah politike gospodarske stabilizacije v letu 1980, na sindikalnih članskih sestankih v sindikalnih skupinah.
2.
V okviru aktivnosti za sprotno oceno rezultatov gospodarjenja ob zaključnih računih za leto 1979 in ob pripravljanju planov za leto 1980 je treba zagotoviti:
-da bodo v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976/80 v letu 1980 in
lllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllillllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllll
Ža enotno razporejanje listega dohodka
k nai" ih in e posV
amo
( Nadaljevanje z 2. strani )
Oranim, da je vzrok nepravičnosti delitve 0rganizaciji v pretežni meri prav v !Udi niranosti nalog, delno se to odraža lW«.v nierilih učinkovitosti, kur mraiM i zatiranega li
ker zaradi
—-ga dela nimamo osnove za nerjavo. Ta osnova je merilo. Ti po-I' Pa bosta verjetno tisti, na kateri se a morali v osnovi usmeriti, da bomo nespljnJ., ' načelo delitve po delu in pra-z n^Sesn ° delitev osebnih dohodkov. Zato ned ^azijj/0 obdobje pa bomo morali graditi
Kfe
modele ter biti strpni, kajti podane
e bodo še dalje vsebovale nekatere
li v « v. stl-
beleče '?nko: Ob tem bi povedal še nekaj, kar delih li^r1 zelo pomembno za omenjeno pre-plicihlg l° obdobje. Ne smemo namreč misliti, isti 4^0 s tem sporazumom kakorkoli 'šaci" *' nepredvidene spremembe v orga-cilf'Savci' ^ tem bomo vzbudili le interes )i lahljo,. aa. za sprožitev procesov potrebne zacijsla j^zacije. Neutemeljena je misel, češ, lagi dlenT-S ^ar organizatorično stvari spre-ugoljtno . b' bilo neživljenjsko in nedialek-uči-Hloj,'«] današnjega stanja organizacije in ašto^r 'h razmer ne moremo negirati. Ta ni Pr|činLZUm naj bi sprožil le ustrezne silnice, io orAi -l6 Pa bomo kontinuirano opazovali in uniči Yr ravnavali, kadarkoli bo zato potreba, ov ta* k °lar: Sporazum imam za tisto obliko.
do	uuuu ueiavci ib m tl pravzaprav
ja. Zaje turt*razi'' POlrebo po enotnosti, hkrati 3|g. yt $v0-1 zaupanje, nekaterim organizacijam tophjšijg srede, da bi lahko izdelovale za naše i o ,1!!<PoJti|.ustrezne modele in tekoče, sproti bdcAhod^iale celoten sistem delitve osebnih ovo, itUžhB -v tako, kot bodo to zahtevali tod % j.8111 tokovi. Na osnovi usklajenih sta-ovittftesgji rnenim, da bodo akcije v zvezi z OD. erril, vaniarn načel tega sporazuma bolj
q(\\	nar-onn	A ♦»> L»	1»	«.««	—
bodo delavci Iskre pravzaprav
ne narave, pač tako, kot se bodo
pojavljali interesi v posameznih DO, ki bodo nastopale kot naročniki. O izvedbi preobrazbe, oz. o potrebi po preobrazbi pa se bo morala odločiti vsaka TOZD sama. Naš predlagani sistem je že toliko preverjen, da je zrel za uvedbo v prakso, s tem pa se bomo približali temu, kar smo se zmenili v samoupravnem sporazumu.
Način in dinamiko uresničevanja določil samoupravnega sporazuma pa bomo določili s posebnim skupnim programom ali s programom uvajanja v posamezno DO, oz. TOZD.
Potem, ko je v zaključku Janez Kern naglasil, da je uresničevanje stališč nagrajevanja po delu v bistvu samo uresničevanje konkretnih nalog že zdavnaj zapisane obveznosti v samoupravnem sporazumu Iskre, je vendar opozoril, da se povezovalna težnja v Iskri zelo krepi; če je tukaj prisotna volja delavcev, je treba to politično oceniti. Za uresničevanje tako zahtevne, kompleksne in vitalne naloge pa je brdz dvoma potrebna najširša in smiselna politična akcija. Takšno akcijo pa lahko vodi edino sindikalna organizacija, ki združuje najširši krog delavcev, ki se morajo v procesu oblikovanja skupnih meril delitve in delitvenih odnosov vključiti. S tem sem napovedal tudi nalogo, namreč, sindikat mora mobilizirati najširši krog delavcev v te procese. Zato se je koordinacijski odbor sindikata v zgodnjem jesenskem obdobju lanskega leta akcijsko vključil in vodil posamezne naloge v smislu, kako bi pripravili vse potrebno za problemsko konferenco na to temo, kot na zaključek prve etape uresničevanja te naloge, dejansko našli prispevke, oz, rezultat najširših razprav v osnovnih organizacijah sindikata, oz. v sindikalnih skupinah. Ta dosežek pa seveda terja široko mobilizacijo vseh aktivističnih političnih sil v vseh delovnih sredinah.
dogovori za izvajanje te resolucije, ki bodo sprejeti v SR Sloveniji, v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih v mesecu februarju dopolnili planske akte tako, da bodo v njih vgradili stabilizacijska predvidevanja ter predvideli takšno razporejanje dohodka in čistega dohodka za sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD, ki bo skladno z družbenoekonomsko politiko v letu 1980 in dogovori za njeno izvajanje;
—	da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ob razpravi o zaključnih računih zagotavljali takšno razporejanje čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v temeljni organizaciji združenega dela, da se bo masa teh sredstev v letu 1979 povečevala počasneje, kot sredstva za razširitev materialne podlage dela in rezerve organizacij združenega dela. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela naj se ob takšnem razporejanju čistega dohodka vzdržujejo nesorazmernih izplačil za osebne odhodke po zaključnem računu, saj se sredstva teh izplačil za osebne dohodke po sprejeti družbenoekonomski politiki vštevajo v maso možnega povečevanja sredstev za osebne dohodke v letu 1980.
3.
Republiški odbori sindikatov dejavnosti, občinski sveti zveze sindikatov in osnovne organizacije zveze sindikatov si morajo prizadevati, da bodo delavci v organizacijah združenega dela v svojih planskih aktih za’ leto 1980 usmerili svojo pozornost predvsem tudi v prizadevanja za:
—	smotrno izrabo svojih proizvodnih zmogljivosti in prilagajanje svojega proizvodnega programa potrebam trga ter možnostim za nabavo surovin in reprodukcijskega materiala, predvsem tudi v prizadevanja za: na domačem trgu;
— Štednjo z vsemi vrstami materialnih stroškov, posebej pa varčevanje z energijo ter varčevanje pri reprezentančnih stroških in stroških za službena potovanja;
—	boljšo organizacijo dela, produktivno izrabo delovnega časa slehernega zaposlenega delavca, zmanjšanje izostankov z dela ter v skrajno racionalnost pri zaposlovanju novih delavcev;
—	povečevanje proizvodnje, namenjene pretežno za izvoz, hitrejšemu vključevanju v zunanjetrgovinsko menjavo na kvalitetnih osnovah, povečevanju izvoza proizvodov in storitev ter prilagajanju potrebnega uvoza surovin in reprodukcijskega materiala obsega razpoložljivih deviznih sredstev, dogovorjenih glede na ustvarjeni izvoz v okviru interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino;
—	odgovornejši odnos do nakupa tujih licenc in patentov ter pri sklepanju pogodb s tujimi partnerji;
—	temeljito oceno dohodkovne in tržne upravičenosti ter zagotavljanja finančnih sredstev za predvidene investicije ter reprogramiranju vseh tistih investicih, ki niso pretežno usmerjene v proizvodnjo izdelkov za izvoz, ki ne temelje na domačem znanju in domačih surovinah, ki znatno povečujejo potrošnjo energetskih goriv in ki ne zagotavljajo ustvarjanja večjega dohodka na delavca ter na vložena in uporabljena sredstva kot v predhodnem obdobju;
—	učinkovitejšo usmeritev domačih raziskovalnih in razvojnih projektov v razreševanju problemov modernizacije lastne tehnologije;
—	preverjanje dosedanje usmerjenosti na področju oblikovanja politike cen ter v iskanje vseh možnosti, da se na podlagi dohodkovnega povezovanja ter z boljšim delom in smotrno uporabo družbenih sredstev v organizacijah združenega dela — ne pa z zahtevki za poviševanje cen — dosega predvideni dohodek temeljne organizacije združenega dela.
4.
Organizacije in organi zveze sindikatov si bodo prizadevali, da se med organizacijami združenega dela, posebej med organizacijami združenega dela proizvodnje in trgovine, hitreje uveljavljajo odnosi iz skupnega prihodka, da se pospešuje združevanje dela in sredstev ter na tej podlagi tudi večja specializacija in delitev dela ter bolj smotrno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, da se med organizacijami združenega dela pospešujejo dohodkovni odnosi tudi na področju pridobivanja in razpolaganja z deviznim prihodkom ter da se pri odločanju o novih naložbah in pri njihovem izvajanju pospešujejo različne oblike združevanja dohodka na podlagi skupne odgovornosti in rizika ter udeležbe temeljnih organizacij združenega dela, ki so združile delo in sredstva v ustvarjenem dohodku.
5.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije si bo kot podpisnik dogovora o izvajanju politike cen v SR Sloveniji prizadeval za to, da se v ta dogovor vključi celovit program izvajanja politike cen v letu 1980, ki bo zagotavljal, da bodo z izvajanjem tega programa delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela zagotovljeni bolj enakopravni pogoji pridobivanja dohodka ter da se ob izvajanju tega programa maloprodajne cene in življenjski stroški v SR Sloveniji ne bodo poviševali hitreje, kot je to predvideno z družbenoekonomsko politiko za leto 1980. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in občinski sveti zveze sindikatov ter republiški odbo/i sindikatov dejavnosti si bodo prizadevali, da se izven okvirov predvidenega programa poviševanja cen, sprejetega v dogovoru o politiki cen, cene iz občinske in republiške pristojnosti v letu 1980 — ne povečujejo.
6.
V Zvezi sindikatov Slovenije bomo nadaljevali z organizirano aktivnostjo za dopolnjevanje samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela o delitvi sredstev za osebne dohodke. Posebej si bomo prizadevali, da se v teh samoupravnih aktih
dosledno uveljavi odvisnost sredstev za osebne dohodke in skupno porabo od ustvarjenga dohodka ter na podlagi te odvisnosti ustvarijo razmerja v razporejanju dohodka in čistega dohodka, kot so predvidena z družbenogospodarsko politiko za leto 1980.
Glede na pomen večje materialne stimu-liranosti delavcev za boljše gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije si bomo prizadevali, da se v tem letu v samoupravne splošne akte o delitvi sredstev za osebne dohodke vgradijo osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi ustvarjalnosti pri delu, gospodarnosti z družbenimi sredstvi ter na podlagi inovacij, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov delavcev v organizacijah združenega dela.
V politiki delitve sredstev za osebne dohodke moramo v večji meri zagotoviti tudi upoštevanje smotrne izrabe delovnega časa. Z ugotavljanjem delovne uspešnosti slehernega delavca, upoštevajo količino, kvaliteto in gospodarnost njegovega dela — ne le v teku delovnega dneva — temveč v celotnem mesecu ali letu, je potrebno zagotavljati večjo stimulacijo delavcev za smotrno izrabo delovnega časa ter za odpravljanje nepotrebnih izostankov z dela.
Osnovne organizacije zveze sindikatov so dolžne zagotavljati, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela mesečno, posebej temeljito pa ob periodičnih obračunih, ocenjevali rezultate svojega gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi, pravočasno p odvzemali ukrepe za odpravljanje motenj ter pri razporejanju dohodka in čistega dohodka zagotavljali takšen obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter njihovo porabo, kot je to predvideno v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976/80 v letu 1980 ter v dogovorih za njeno izvajanje.
Občinske organizacije zveze sindikatov in republiški odbori sindikatov dejavnosti bodo organizirali potrebno aktivnost za sprotno pomoč osnovnim organizacijam zveze sindikatov pri uresničevanju teh nalog, sproti spremljali in preverjali aktivnost osnovnih organizacij zveze sindikatov ter predlagali ukrepe družbenega varstva zoper organizacije združenega dela, v katerih ne bodo upoštevali razmerij v razporejanju dohodka in čistega dohodka ter pri oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, kakor so predvideni v politiki družbenega in gospodarskega razvoja za leto 1980.
8.
Izvršni odbori organizacij zveze sindikatov bodo preko sindikalnih skupin in neposrednih stikov z delavci zagotavljali potrebno mobilizacijo delavcev za uresničevanje njihovih planskih ciljev in nalog ter za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije v organizaciji združenega dela. Sproti bodo registrirali vse probleme v poslovanju ter pojave nezadovoljstva med delavci ter samoupravnim organom in poslovodnim delavcem dajali pobude za njihovo pravočasno odpravljanje. Občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije in republiški odbori sindikatov dejavnosti se morajo organizirati za sprotno pomoč osnovnim organizacijam zveze sindikatov pri uresničevanju te naloge.
9.
Vse organizacije in organi zveze sindikatov se bodo prizadevali, da se dosledno uveljavi osebna odgovornost delavcev ter odgovornih organov družbenopolitičnih skupnosti za dosledno uresničevanje vseh sprejetih usmeritev in nalog.
V	organizaciji združenega dela bodo OOZS v ta namen posebej pospeševale tudi delovanje organov samoupravne delavske kontrole.
Za uresničevanje vseh navedenih nalog, ki so sestavni del programa dela republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, bo predsedstvo republiškega sveta oblikovalo ustrezne akcijske dogovore s predsedniki občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije ter predsedniki republiških odborov sindikatov dejavnosti. Posamezna vprašanja, ki so predvidena v programu dela za leto 1980 pa bo republiški svet ali njegovo predsedstvo obravnavalo tudi na ustreznih sejah.
V	skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976/80 v letu 1980 je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sopodpisnik dogovora o obveznostih in nalogah pri uresničevanju politike delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v letu 1980. Republiški svet Zveze sindikato Slovenije si bo prizadeval, da bi bila v skladu s predvideno vsebino tega dogovora v dogovor vključena naslednja načela, usmeritve in kriteriji delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v letu 1980.
III.
1.
Pri oblikovanju in razporejanju sredstev za osebne dohodke delavcev v materialni proizvodnji je potrebno upoštevati naslednja načela in kriterije:
—	skupna sredstva za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela materialne proizvodnje morajo v letu 1980 naraščati za 25 % počasneje od rasti dohodka. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela morajo zagotoviti, da bodo v njihovih planih za leto 1980 upoštevana in uveljavljena taka načela razporejanja dohodka in čistega dohodka, da se sredstva za osebne dohodke ne bodo povečevala hitreje kot 25 % izpod rasti dohodka.
Pri razporejanju čistega dohodka morajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela upoštevati tudi sledeča načela:
—	da morajo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo naraščati počasneje od sredstev za razširitev materialne -podlage dela in za rezerve;
—	da morajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki ustvarijo višji dohodek na delavca in večje osebne dohodke in skupno porabo na delavca kot v sorodnih temeljnih organizacijah združenega dela, sorazmerno hitreje jaovečevati sredstva za akumulacijo in rezerve kot v sorodnih temeljnih organizacijah združenega dela.
~ v dogovoru naj se opredelijo kriteriji po katerih naj delavci v temeljnih organiza^ cijah združenega dela upoštevajo uresničevanje teh načel. Ti kriteriji morajo zagotav-
—	da bodo počasneje kot 25 % izpod rasti dohodka naraščala sredstva za osebne dohodke v tistih organizacijah združenega dela, v katerih so v letu 1979 osebni dohodki na delavca naraščali nesorazmerno hitro ter delavci v teh temeljnih organizacijah združenega dela hkrati niso zagotavljali tudi hitrejšo rast sredstev za akumulacijo ter dosegal nadpovprečni dohodek na delavca:
—	da morajo počasneje od 25 % izpod rasti dohodka naraščati sredstva za osebne dohodke v tistih organizacijah združenega dela, v katerih bo dohodek v letu 1980 naraščal nesorazmerno iznad povprečne rasti dohodka v organizacijah združenega dela ter naraščanje tega dohodka ne bo rezultat boljšega dela ter upravljanja z družbenimi sredstvi v organizacijah združenega dela;
—	da lahko v organizacijah združenega dela, v katerih bo dohodek v letu 1980 naraščal nesorazmerno počasneje kot dohodek v gospodarstvu SR Slovenije, povečujejo sredstva za osebne dohodke hitreje kot 25% izpod rasti dohodka, če manjša rast dohodka ni posledica slabega dela ali upravljanja z družbenimi sredstvi v tej organizaciji združenega dela. Hitrejša rast sredstev za osebne dohodke pa ne sme povzročiti poslovanje z izgubo, saj v primeru poslovanja z izgubov temeljnih organizacijah združenega dela ne morejo izplačevati višjih sredstev za osebne dohodke kot znašajo povprečni osebni dohodki v devetih mesecih preteklega leta.
Temeljne organizacije združenega dela v okviru delovne organizacije, po potrebi pa tudi v okviru sestavljene organizacije združenega dela, se lahko s samoupravnim sporazumom dogovorijo, da bodo po kriterijih, ki bodo navedeni v dogovoru, skupno ugotavljali maso sredstev za osebne dohodke, ki jo glede na ustvarjeni dohodek TOZD lahko razporejajo vse TOZD v DO ali SOZD za osebne dohodke.
2.
Sredstva za osebne dohodke delavcev v nematerialni proizvodnji se morajo oblikovati v odvisnosti od gibanja sredstev za osebne dohodke na delavca v gospodarskih organizacijah združenega dela ter v masi ne smejo biti višja kot 156 % nad sredstvi za osebne dohodke delavcev v nematerialni proizvodnji naj se primerjajo s povprečnimi osebnimi dohodki v gospodarstvu občine.
Tudi sredstva za osebne dohodke delavcev v nematerialni proizvodnji, kamor v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 v letu 1980 vštevamo vse delavce v temeljnih organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti, delavce v delovnih skupnostih samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in državnih organov ter delavce v bankah, zavarovalnicah in drugih finančnih organizacijah ter delavce v temeljnih organizacijah združenega dela trgovinskih organizacij, ki se ukvarjajo z izvozom ali uvozom ter s prometom blaga in storitev na debelo naj ne naraščajo linearno po enaki stopnji v vseh temeljnih organizacijah združenega dela nematerialne proizvodnje. Oblikujejo naj se kriteriji za diferencirano oblikovanje sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah združenega dela nematerialne proizvodnje, ki naj upoštevajo sledeča načela:
—	pri oblikovanju mase sredstev za osebne dohodke v posameznih družbenih dejavnostih v letu 1980 je treba upoštevati planirano stopnjo povečanega zaposlovanja v teh dejavnostih, kakor bo skladno z družbenim planom dogovorjena v okviru samoupravne interesne skupnosti;
—	za posamezne dejavnosti v okviru nematerialne proizvodnje, na primer temeljne organizacije združenega dela s področja trgovine ter delovne skupnosti v bankah, v družbenopolitičnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in državnih organih, naj se predvidijo kriteriji, po katerih bi se sredstva za osebne dohodke v letu
1980	v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela ali delovnih skupnostih povečevala počasneje od sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu, v odvisnosti od tega, kako so se v teh temeljnih organizacijah ali delovnih skupnostih povečevala sredstva za osebne dohodke v preteklih letih in kakšna je dosežena raven sredstev za osebne dohodke v leh temeljnih organizacijah ali delovnih skupnostih;
—	ne zavzemamo se za to, da bi se oblikovali tudi kriteriji za različno povečevanje sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti. Kolikor bi obstajala potreba za različno povečevanje sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah družbenih dejavnosti, bi ta vprašanja ne mogli urediti s tem dogovorom, temveč je pred-' videti, da se v ta namen in za ureditev teh vprašanj v okviru občin ob sodelovanju samoupravnih interesnih skupnosti sklepajo posebni dogovori.
3.
Zavzemali se bomo, da naj dogovor ne omejuje oblikovanja sredstev skupne porabe v letu 1980. Za oblikovanje teh sredstev naj veljajo le splošna načela, da se morajo v okviru razporejanja čistega dohodka sredstva za skupno porabo povečevati počasneje kot sredstva za razširjanje materialne podlage dela in za rezerve. Taka usmeritev je smotrna, saj je potrebno v letu 1980 oblikovati sklad skupne porabe za uresničevanje nekaterih interesov delavcev v letu
1981	na področju prehrane med delom, regresa za letni dopust, za stanovanjsko izgradnjo in slično, saj v letu 1981 prenehajo veljati prehodne določbe zakona o celotnem prihodku in dohodku temeljnih organizacij združenega dela.
4.	%
Poraba sredstev skupne porabe v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela v letu 1980 ne more biti višja od odstotka iznad porabe sredstev skupne porabe v letu 1979, ki bo določen v dogovoru. Pri medsebojnem primerjanju obsega porabljenih sredstev skupne porabe v letu 1979 in
(Nadaljevanje na 4. strani)
Osnutek sklepov problemske konference
1.	Sindikat predlaga, da se problematika delitve dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ureja enotno v SOZD Iskra z naslednjimi samoupravnimi splošnimi akti:
—	samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka, — samoupravni sporazum o organizaciji dela in razvidu del in nalog,
—	samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo,
—	samoupravni sporazum o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela.
Zato si bo prizadeval, da bomo v skladu s to odločitvijo ter določili teh samoupravnih splošnih aktov pristopili k enotnemu urejanju področja delitve po delu na nivoju delovne organizacije in TOZD.
2.	Kot osnova za enotno urejanje področja delitve po delu, mora služiti enotna metodologija planiranja v SOZD Iskra, zato si bo sindikat prizadeval, da odgovorne strokovne službe vzporedno s procesom priprave srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985 uskladijo metodologijo planiranja v SOZD Iskra. V okviru te metodologije je potrebno posebno pozorno obdelati pogoje pridobivanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka in pripraviti enotne kriterije za analizo vzrokov nedoseganja planiranega dohodka. Smiselno bi bilo analizirati možnosti za organiziranje skupne komisije v SOZD Iskra, ki bi ugotavljala na osnovi enotnih kriterijev vzroke nedoseganja planiranega dohodka ter eventuelnega doseganja izjemnega dohodka.
3.	Sindikat predlaga, da se v okviru enotnega informacijskega sistema v SOZD Iskra, ki naj bi ga izdelala de-
lovna organizacija ZORIN v obdobju osebnega dohodka, ki je odvisen od 1980—1981 obdela tudi enoten pri- delovne uspešnosti se mora določiti v stop informiranja delavcev in strokov- vsaki TOZD posebej, vendar po enotni nfli služb o načinu razporejanja do- metodologiji,
hodka, čistega dohodka ter osebnih dohodkov.
4. Sindikat se bo zavzemal, da v SOZD Iskra poenotimo:
uspešnost upravljanja in gospodarjenja na nivoju TOZD — DO se mesečno ugotavljajo na enoten način v okviru SOZD.
SREČALI SO SE MLADI IZ ISKRE IN ELKOM
Kako naj pride mlad človek do strehe nad glavo?
BS
Mlademu človeku ni tako lahko priti do stanovanja. Dokler je doma
‘Dela
A. Razvid nalog
— poenoten prikaz organiziranosti
D. Minulo delo
manj, če gredo zdoma „s trebuhom a Usi., priti do stanovanja. Dokler je doma kruhom" prepuščeni lastni izn^e pri starših, je to navadno urejeno. Pri dljivosti in lastnim finančnim možflja ,°' velikem preseljevanju zaradi šolanja, stim. Tu posel cvete oderuhom, n
— ugotavljanje deleža iz minulega dela v osebnem dohodku bomo uskla-
OZD	____________ uwiiuurvu uun
• 7 ®pot®n s^tem oblikovanja nalog dili z intencami družbenega dogovora m-noenntlnt0 n^tfnvn^HpSn- 23 SP™«6 in izvajanje dogovora o
—	poenotenje podatkov o delovni nalogi (enotni obrazci, računalniški programi) in povezava z drugimi podsistemi informatike
—	izhodišče mora biti tekoče razporejanje nalog glede na potrebe dela, kadrov in sredstev.
uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980.
službe ali poroke pa se stvar čisto spremeni. Treba je dobiti streho nad glavo. Te pa pogostokrat ni. Ali pa je in to predraga.
O tem so se pogovarjali mladi iz Iskre in ELKOM-a v petek, 1. januarja. Razgovor je organizirala republiška konferenca mladih delavcev, vodil pa
sum. ru posei cvete oaerunom, w, prodajajo, oz. oddajajo sobe, poste! ZVe®.
in včasih ničvredne luknje za dr*
denar. V takih podnajemniških pojfe ^
E. Solidarnost
Sindikat se bo zavzemal, da bomo
jih je mlad delavec prepuščen »stafl^P dajalcu" na milost in nemilost. ,, kakršnih koli posledic ga ta lahko P0^,. tavi na cesto.	__
Bolje je v samskih domovih. Žalfj,
konferenca mladih delavcev, vodil pa Bolje je v samskih domovih. Zal(jem ga je njen predsednik Bojan Butulen. je teh daleč premalo in kolikor jihL'j Na posvetovanje so prišli predsednik so že zastareli in predvsem premajl^j; 1 c KO ZSMS Iskre Avguštin Ciuha, sek- Zato se v takih domovih v eni s°Vm h F
B. Zahtevnost nalog
—	zahtevnost nalog ugotavljamo z enotno analitično metodo ugotavljanja zahtevnosti nalog, ki omogoča ugotovitev zahtevnosti vseh nalog,
—	pogoje okolja prikazujemo v metodi zahtevnosti nalog izločeno, kot povečano zahtevnost naloge. (Pogoji okolja naj bi bili tudi pri obračunu osebnih dohodkov prikazani ločeno),
—	za hitro in tekoče ugotavljanje zahtevnosti nalog uporabljamo vzorčne kataloge nalog, izdelane z uporabo analitske metode in po enotnem navodilu za izdelavo in uporabo kataloga.
ov UKJ z,avz,ciiitii, ua uuinu	laivit rvvguaun viuiia, 3CK-	»v v uuiiii uumuvm V CIll	,
v SOZD Iskra zagotavljali solidarnost:	retar KO ZSMS ELKOM Vojko Poga-	drenjajo dva, trije ali celo več dela1	^
— na nivnin HpInvnA oroanivar-ii^	čar nrprioprlniVi mlaHinp 17 HpImmiVt	ppv Tmain pnn Vrtrtolni^n c	*
llllllllllllllllllllllll!llllllllllllllll||||||||||f||||||||||||||||||!lllllllll|||||||||||
Usmeritve aktivnosti Zveze sindikatov Slovenije pri uresničevanju družbenoekonomske politike gospodarske stabilizacije v letu 1980
(Nadaljevanje s 3. strani)
1980 se upoštevajo vsa porabljena sredstva
—	tako iz oblikovanega sklada skupne porabe kot tudi iz tekočega dohodka v delu,
—	ki ga je v skladu s prehodnimi določbami zakona o ugotavljanju celotnega prihodka in dohodka temeljnih organizacij združenega dela bilo mogoče namenjati za posamezne namene skupne porabe še v letu 1979 in letu 1980, kakor tudi vsa sredstva, ki jih delavci v temeljnih organizacijah združenega dela iz sredstev skupne porabe združujejo z drugimi temeljnimi organizacijami v okviru organizacij združenega dela ali družbenopolitičnih skupnosti. V to primerjavo pa naj se všteva le tisti del sredstev sklada skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo, ki se za stanovanjsko izgradnjo namenja ob zaključnem računu iz čistega dohodka, ne pa tudi tisti del sredstev, ki se na podlagi samoupravnih sporazumov v okviru samoupravnih interesnih skupnosti združuje za stanovanjsko izgradnjo.
Tudi na področju porabe sredstev za skupno porabo predlagamo, da dogovor vključuje kriterije, ki bodo usmerjali organizacije združenega dela na diferencirano poviševanje sredstev skupne porabe v letu 1980. Ti kriteriji naj zagotavljajo:
—	da sredstva za skupno porabo delavcev v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih ne-materialne proizvodnje v letu 1980 na delavca ne bodo mogla biti višja kot so v dogovoru opredeljena odstotka nad zneskom porabe v letu 1979, vendar največ tolikšna, kot so bila porabljena sredstva za skupno porabo na delavca v temeljnih organizacijah združenega dela gospodarstva v letu 1979, povečana za predvideni odstotek v dogovoru.
—	da se bodo sredstva za skupno porabo v temeljnih organizacijah združenega dela materialne proizvodnje povečevala izpod in v dogovoru opredeljenega odstotka na maso sredstev v letu 1979 v tistih temeljnih organizacijah združenega dela, ki so v letu 1979 porabile na delavca nesorazmerno višji znesek skupne porabe od povprečnega zneska skupne porabe na delavca v gospodinjstvu SR Slovenije.
5.
Dogovor naj vključuje tudi kriterije za posamezna izplačila iz sredstev skupne porabe. Pri tem se zavzemamo za to, da se glede na skupno omejitev sredstev skupne porabe, določene v dogovoru, nad zneskom sredstev skupne porabe v letu 1979 višina posameznih izplačil naj ne oblikuje po istih osnovah. Zavzemamo se za to, da se najhitreje povečuje regres za prehrano med delom, ki naj znaša 8 odstotkov od povprečnega osebnega dohodka v 9 mesecih leta 1979. Vsa ostala izplačila naj se povečujejo mnogo počasneje ali ostanejo
na isti ravni kot v letu 1979. O tem naj neposredno odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, s tem, da z izplačevanjem teh ne smejo prekoračiti mase sredstev, ki je predvidena za skupno porabo v letu 1980. Posebej se zavzemamo za to, da se v dogovoru konkretneje omeji poraba sredstev skupne porabe za izlete, ekskurzije in proslave ter da se omeji poraba sredstev skupne porabe za delavska športna tekmovanja iznad ravni posameznih organizacij združenega dela oziroma občin. 6.
Dogovor naj vključuje tudi način spremljanja izpolnjevanja obveznosti organizacij združenega dela glede uveljavljanja delitvenih razmerij ter oblikovanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter njihovega razporejanja. Pri tem naj dogovor predvideva, katere podatke morajo organizacije združenega dela zbirati in posredovati službi družbenega knjigovodstva ter drugim organizacijam in organom, da bi bilo možno spremljanje njihovega obnašanja pri razporejanju dohodka in čisteča dohodka.
IV.
Dogovor o uresničevanju družbenoekonomske politike v letu 1980 na področju razporejanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo mora biti sklenjen do konca januarja tega leta. Istočasno zvezni izvršni svet pripravlja predlog zakona, s katerim naj bi opredelili višino sredstev za nekatere osebne prejemke iz materialnih stroškov, za trošenje sredstev za reprezentanco, za znesek pogodb o delu in nekaterih drugih sredstvih organizacij združenega dela. Tudi ta zakon naj bi bil sprejet v mesecu januarja tega leta. Glede na to, da bodo vsa temeljna vprašanja, ki so bila za leto 1979 urejena s stališči republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o delitvi po delu in rezultatih dela upoštevaje Sindikalno listo za leto 1978, urejena ali v posebnem dogovoru v sociali! stični republiki Sloveniji oziroma z zveznim zakonom, predsedstvo republiškega sveta Zveza sindikatov Slovenije priporoča vsem sindikalnim organizacijam, da se delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti do sprejema tega dogovora oziroma zveznega zakona vzdrže vsakih poviševanj osnov ter zneskov izplačili iz materialnih stroškov ter iz sredstev skupne porabe, ki so bila doslej urejena s Sindikalno listo ter da naj višino teh zneskov prilagodijo vsebini dogovora o politiki delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v SR Sloveniji in posebnemu zveznemu zakonu, ko bosta ta dogovor oziroma zakon sprejela.
na nivoju delovne organizacije za: regres za letni dopust, stanovanjsko izgradnjo, prehrano med delom — na nivoju SOZD za: odpravnine jubilejne nagrade.
V skladu s tem, bo potrebno predvideti obliko združevanja sredstev ali uporabiti na nivoju SOZD rezervni sklad.
Sindikat se bo zavzemal, da bodo sredstva skupne porabe rasla počasneje kot dohodek.
C. Ugotavljanje uspešnosti dela
—	uspešnost dela ugotavljamo z merili, ki izražajo uspešnost dela delavca ali organizacijske enote,
—	merila delovne uspešnosti, določitev pomembnosti posameznega merila (vplivnost) v nalogi ter delež
F. Ustvarjalno delo
—	izhodišče za vrednotenje prispevka ustvarjalnega dela je ugotovljen povečan dohodek, razen v posebnih primerih, ko dohodek ni ugotovljiv in se prispevek določi s sklepom samoupravnega organa,
—	za vrednotenje ustvarjalnega dela uporabljamo enotno metodologijo v SOZD Iskra.
čar, predsedniki mladine iz delovnih organizacij Iskre in ELKOM in še nekateri.
Mladinci obeh SOZD so predvsem ugotovili, da mlademu človeku ni lahko priti do stanovanja, pa naj bo študent ali delavec, samski ali poročen. V tem zadnjem primeru je vprašanje še bolj pereče, saj gre za družino. Vprašanje stanovanj za študente so hote pustili ob strani, saj je najaktualneje v obeh TOZD, kako zagotoviti primerno stanovanje mladim delavcem.
Zanimivo je dejstvo, da je v stanovanjski stiski največ mladih samskih
cev. Imajo eno kopalnico s s»>\0 tarijami. To je predvsem „spalna k* ..aJ° sarna," kot so ugotovili mladi razpiCv’0'' Ijalci. Ni prostorov za rekreacijo i:05Urri skupne ah zasebne hobije, predvse^ 0dl
pa ni možnosti za prehrano v hiši, šele za kuho v lastnem prostoru. 13 r
O tem so naredih določene korak’'' D že v ELKOM in Iskri in oboji skušaj^m najti rešitev v nakupu samskih staflt,. °1 vanj, oz. garsonjer, kjer bi mladi IjuC' lahko dobih primerno stanovanje sodobne pogoje za bivanje ter preh1!,, v: no. Seveda pa je taka rešitev draga iflegij: zato se bodo vprašanja stanovanj vajan
Ktet)n
G. Dehtveni model
— na ravni SOZD se bomo dogovorih, kohkokrat je delovni prispevek najbolj zahtevnega dela večji od delovnega prispevka najmanj zahtevne naloge. Razmerje med zahtevnostjo nalog naj bi se stopnjevalo linearno.
5. Sindikat si bo prizadeval, da bomo v SOZD Iskra enotno urejah nadomestila, ki izvirajo iz materialnih stroškov, tako kot bo predvideval družbeni dogovor ah zakonodaja.
Med razgovori mladih iz Iskre in ELKOM
6. Za razvoj, poučevanje, dopolnjevanje in vzdrževanje enotnosti sistema in organiziranje urejanja v skladu s programi naj se zadolži DO skupnega pomena ZORIN.
7. Do sprejetja samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo to področje, morajo odgovorne strokovne službe v delovnih organizacijah pripraviti konkreten program uvajanja določil teh aktov z roti in nosilci akcije. Projektni svet bo analiziral izdelane programe in predlagal uskladitev rokov njihove izvedbe.
ljudi. Mlade družine imajo pogoj za pridobitev stanovanja, ah prek soh-darnostnega sklada vsaj za začetek kot mlade družine, ah kot družina dobijo stanovanje v svojih TOZD, kjer so zaposleni.
Mladi samski delavci pa nekako ne sodijo v nobeno kategorijo teh, za katere je organizirana sohdarnostna pomoč pri rešitvah stanovanjskih vprašanj. Res da imajo v nekaterih tovarnah po nekaj garsonjer in nekaj sob v samskih domovih, vendar je to nasproti potrebam komaj kaplja v morje. Tako so mladi delavci več ah
l(ino
mlade reševala še počasneje.	. -
Seveda pa je najboljša možnost^ nakupu lastnega stanovanja. Žal pa $oav v
laoiuvga ova.iivvmija.	pa “ i
ugotovili razpravljale!, da se mladi vstf^bt ’	........ 'eipp—
DELOVNA ORGANIZACIJA ISKRA INVEST SERVIS
premalo zavzemajo za to obliko, ke^Pta je zvezana z vehkim odrekanjem oye namenskem varčevanju. Ob lastni?1^ udeležbi delavca pa v TOZD znatno^Pn pomagajo mladim varčevalcem s posflrAS jih, nekaj posojil primakne banka, oz ya stanovanjske skupnosti in je verjetn6 (lru trenutno to najboljša možnost za pfi'|'ern dobivanje lastne strehe. Da pa se j6" Za mladi ne poslužujejo v večji meri jey0 razumljivo, saj je en sam varčevalec.kat „prešibak“ za nakup večsobnega stfrfkalr novanja, garsonjera pa je le začasfi^ih i rešitev.	F-
Nova pridobitev tiskarne
V tiskarni ISE v poslovni stavbi v — dva razmnoževalna za hitra dela, en Ljubljani so te dni namestih nov naj- stroj je namenjen za tiskanje kartotek sodobnejši offset tiskarski stroj vrste in različnih kartonov ter novi stroj.
A H tl Q Pl rimi n on E '71/4 Mo	^	D/^/l L«1-^.* —,	~ ~ 1„ .. T„i_ •
Adas Dominant 714. Na njem bodo tiskali večbarvne zahtevnejše tiskovine, prospekte, obrazce itd, pridobitev novega stroja pa je zlasti v tem, da omogoča kakovostnejši tisk ter tiskanje na formatu A2. Z vsemi dajatvami je novi stroj veljal okoh 500 tisoč dinarjev.
V tiskarni I?kra invest servis je zdaj skupno zaposlenih 12 delavk in delavcev — trije tiskarji, dva knjigoveška delavca, knjigovezec, dva stavca, montažer in tri razmnoževalke na fotokopirnih strojih. Z bhžnjo reorganizacijo bodo pridobih še dve novi moči. V tiskarni imajo zdaj štiri stroje
Podobno kot mnogokje v Iskri, se tudi tiskarna v PPC srečuje z utesnjenostjo prostorov. Upajo, da bodo ta
Mladinci v Iskri so predlanskiflkL pripravih anketo o tem, kako staniiC jejo mladi Iskraši. Anketirah so okrogv 3000 mladincev. Od tega je bilo 60 Tik. žensk in 40 % moških. Poprečna sta-J11 rost je bila med anketiranci med 21 c 25 leti. Povprečna delovna doba pa sc^ ( giblje med 3 in 4 leti. Stanovanjske^' vprašanje ima zadovoljivo rešeno 40 v' anketirancev, ostah pa stanujejo v bolj '
nostjo prostorov. Upajo, da bodo ta r ,	-	awiluJcJu r UVT
probiem rešili ko bo zgrajen prizidek merah KaT^Tr/mladiTeTltanuj? 'S d*bl *e tJa stanovanjih z več kot eno sobo A kopalnico, ostala večina pa ima ie °u
preselili služba nabave in avtopark.
In kako so poslovali lani? Pravijo, da zelo dobro. Skupno so natisnih 5 milijonov pol formata A4 in izdelali 3 milijone fotokopij. Za letos predvidevajo 20-odstotno povečanje vrednosti del, s tem, da so se odločili za zahtevnejši in kakovostnejši tisk, medtem ko bodo kohčinsko ostah nekje na isti ravni kot lani.
Kolektiv Iskrine tiskarne ob novem stroju.
sobo s sanitarijami. Na vprašanje,s -koliko souporabniki stanovanja živžav mladinec, je večina odgovorila, da $ ^dl tremi ah več souporabniki. Zanimiva ^ in presenetljiva pa je številka, da 35 $ | mladih varčuje za stanovanje. Idejo o gradnji sodobnih samskih domov bi podprlo kar 70 % mladih Iskrašev.
In kakšni so bili zaključki, oz. sklepi tega razgovora? Sklenih so, da n si morajo mladi po redni poti najti j svoje pravice. Važno je, da mladi delavci čim aktivneje sodelujejo v sindi; n katih, samoupravnih organih in pri ^ upravljanju sploh, ker bodo tako lah- f( ko vplivali na konkretne Odločitve tudi na stanovanjskem področju. Pa tudi jj kot organizirani mladinci morajo z ^ več zavzetosti in s konkretnimi pred- ^ logi iskati in zahtevati rešitev svojih , stanovanjskih vprašanj, zlasti za tiste, j , ki živijo v najdražjih in najslabših „ pogojih. Republiški odbor Konference mladih delavcev pa bo ta prizadevanja podprl v javnosti in tudi v konkretnih primerih, kjer bo to potrebno. py
Mustri ja za telekomunikacije
sprejel ukrepe za stabilizacijo
jni :a ®^vski svet je obravnaval predlog izn<je j a<litev planskih in drugih doku-ožfljg ,0v z resolucijo o politiki izvajali, L.,ružbenega plana SR Slovenije in istel' Zv enim dogovorom za leto 1980 in dr* {31.s tem sprejel ustrezne ukrepe. pogle ^ Je soglasno potrdil vse predlaga-;tafl^e^emembe in sprejel še naslednje
)	predlaga delavskim svetom
organizacij in delovni skup-^alftgm kupnih služb, da sprejmejo jihj‘jvneJlte za uresničitev resolucije na 3jhr'jj01 uelovne organizacije in jih uskla-s0Qm j resolucijo in družbenim dogovo-W ‘L0 7. februarja 1980. s^ioT ■ meljne organizacije in DS SS a iCj.®)0 predložiti Službi družbenega 'Pokuril Stva to *zjav0 °b podpisu [vjfK^iodkov za januar, sicer ne bodo
jo Cvu‘nentacije za izplačilo osebnih ,vsJnoi ^0v 23 januar» sicer ne bodo 'i>Tw.e ^Plačati osebnih dohodkov po vut merilih.
orat^ j- Delavski svet predlaga delavskim ušVHim T0ZD in DS SS, da sklepajo o taflj^mgu, da za leto 1981 ne bi naro-• P%enSkih koledarjev za člane ko-
rohjl^ski svet je obravnaval pobudo tga Tajskega poslovodnega organa za uj V ^anje varčevalnih in disciplinskih g, eP°v, ki naj bi glede na velike nalo-t *ctošnjem letu in še posebej glede i v ‘‘M^zacijo zaživeli na vseh nivojih F področjili dela.
DS naroča delavskim svetom TOZD in DS SS, da do konca februarja izdelajo, vsaka zase, potrebne sistemske ukrepe, opremljene z nosilci in roki posameznih zadolžitev. Predlog je bil izdelan v pismeni obliki in posredovan vsem temeljnim organizacijam.
Delavski svet je obravnaval poročilo komisije za pripojitev Zveznega tekstilnega centra Kranj k DO Iskri Elektromehaniki in na podlagi njenega predloga sklenil naslednje:
1.	DS Potrjuje ekonomsko tehnični elaborat za organiziranje in uresničitev izobraževalnega centra v sestavi Prodajne organizacije.
2.	DS Soglaša s pripojitvijo ZTC v delovno organizacijo Iskra Elektrome-hanika, ki je bila izvedena na podlagi uspešnega referenduma v ZTC.
Novo organizirani izobraževalni center bo namenjen za izvajanje izobraževalnih programov na področjih: telefonske posredovalne tehnike, električnih ročnih orodij, merilno regulacijske in stikalne tehnike ter računalništva.
Delavski svet je razpisal volitve v samoupravne organe delovne organizacije za mandatno dobo 1980—1982, in sicer za dne 3. aprila 1980, ter priporočil temeljnim organizacijam, da volitve za svoje samoupravne organe določijo za isti dan.
F. Tronkar
lEKTROMEHAIMIKA SREDNJEROČNEM BDOBJU 1981-1985
S
|7. Pripravam: na srednjeročno ob-Im 51110 Pr'ceti že v februarju leta *	> ko smo izdelali in sprejeli na
^Upravnih organih program aktiv-
isti
za pripravo srednjeročnega plana
r°bdobje 1981-1985. Tako smo Crtali skladen potek vseh aktivnosti ,.tavni delovne organizacije in vzpo-’ n° v TOZD. Po analiziranju razvoja )stv. Uničevanja naših skupnih intere-,aS°tmk Udobju 1976-1980 smo v sep-i vsUabru in prvi polovici oktobra lani , k^Pravili analitične podlage za smer-i ob e pianov jn elemente za samou-astn* vn° sporazumevanje o temeljih BtnOj Pnih planov za srednjeročno obdo-K)S0-eT98l_1985.
, oz a osnovi analitičnih podlag so se ctiij^Uigi polovici oktobra izoblikovale pri- arniee za pripravo planov in eleme->® )•’' 23 sklepanje samoupravnih spora-ri jcUjPov in dogovorov o skupnih planih, a^^^rih so delavci razpravljali v sin-sta ..a'riih skupinah, samoupravnih org-asnSRi in družbenopolitičnih organizaci-
slcintP smernicah in elementih smo artUj, . čoo odločali in jih sprejeli na jcrog' ^ delavcev v novembru lani. ,0 7|U^° smo sedaj v fazi usklajevanja, Sta-Z|?nia skupnih rešitev za naš razvoj v j ini^^njem srednjeročnem obdobju, ja sej) uPr3vno se moramo dogovoriti jskOj^OfBzumeti o temeljih skupnih pla-K) v Za prihodnje srednjeročno obdob-boljl'
SKUPNI INTERESI V PRI-)	SREDNJEROČNEM
ej. I |r.^spešeno bomo razvijali samou-Ž1 ^ ,Vn' proces in izboljšali materialno la^ fllago ter organizacijsko koncepcijo
5%---------------------------------
o o ■
informacijskega sistema, ki mora biti prilagojena dejstvu, da se dohodke ustvarja s skupnim delom temeljnih organizacij v delovni organizaciji in razporeja med temeljne organizacije v skladu z načeli delitve po delu in delovnem prispevku k skupnim rezultatom. Izoblikovati moramo sistem delitve skupnega prihodka, dohodka in svobodne menjave dela.
V sistemu delitve osebnih dohodkov mora pričeti delovati motivacija za skupno upravljanje in združevanje sredstev. Osebni dohodki morajo biti odvisni od produktivnosti živega in učinkovitosti minulega dela, kar pa bo povezano z učinkovitostjo naših naložb, ki se morajo seveda povečati.
Izboljšati moramo delovne pogoje v smislu zagotavljanja varnejšega dela in odpravljanja nehumanih elementov dela. V kolikor materialna podlaga posamezne temeljne organizacije ne zagotavlja uresničevanja teh interesov, bomo s solidarnostjo zagotavljali medsebojno uravnavanje delovnih pogojev.
Zdravstveno varstvo moramo prostorsko in organizacijsko prilagoditi širjenju in lokaciji proizvodne zmogljivosti. Sistem zadovoljevanja stanovanjskih potreb moramo razvijati v smeri čimhitrejšega in popolnejšega reševanja stanovanjskih problemov. Povečati moramo množičnost v rekreaciji po delu in uvesti rekreacijo med delom s ciljem povečevanja delazmož-nosti. Z namenom čimboljšega izkoriščanja delovnega časa moramo urediti družbeno prehrano in prevoze na delo ter z dela.
Z izvajalci družbenih dejavnosti moramo poiskati vzajemno odvisnost. Produktivnost izvajalcev družbenih
OBVESTILO
°da . V ISKRI ELEKTROMEHANIKI KRANJ smo pričeli pripravljati kro-'ajti razvoja delovne organizacije. Kroniko nameravamo izdati v letu de- ^1, v katerem Iskra praznuje 35-letnico obstoja.	e
idi- Da bi d ob ih čim več dokumentarnega gradiva o razvojni poti Elektro-pfj j^hanike, prosimo vse, ki so ali so bili v minulih letih člani delovnega [ah-; f^ktiva, da začasno odstopijo za razvoj ISKRE zanimive dokumente, ali totografije iz življenja in dela naše delovne organizacije. Dobrodošlo bo Predvsem gradivo iz prvih let obstoja in delovanja ISKRE. Uredniški od-°r se obvezuje, da bo gradivo vsem vrnil nepoškodovano. Dokumente, otografije in ostalo gradivo sprejema:
{;redniški odbor
^onike ISKRE ELEKTROMEHANIKE ^000 KRANJ ^vska loka 4
Gradivo lahko oddaste tudi osebno tov. Eli Križnarjev! v oddelku za °bveščanje.
Vsem se že vnaprej zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč.
IA K-----
V
dejavnosti se mora povečati z učinkovitejšo organizacijo dela.
Zagotoviti moramo socialno varnost vseh delavcev in prevzeti odgovornost za njihovo zaposlitev. Izdelati moramo program dela in naložb na področju družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora ter se usposobiti za delo v posebnih pogojih.
Z delovanjem družbenopolitičnih organizacij moramo povečati samou-pravljalsko zavest. Tekoče moramo spremljati vse pojave v razvoju samoupravnega sistema, pravočasno opredeljevati pomen vseh akcij, ki so tuje našemu sistemu in pokazati na posledice, ki bodo vplivale na možnosti uresničevanja ciljev naših skupnih interesov.
Vse naštete interese uresničujemo v temeljnih organizacijah z razporejanjem dohodka in z gospodarjenjem s sredstvi. Te interese bomo uresničevali toliko lažje in bolj uspešno, kolikor bo narastel dohodek na zaposlenega. Zato je povečanje dohodka na zaposlenega naša bistvena usmeritev v prihodnjem srednjeročnem obobju. Ta pa je odvisna od naših ekonomskih odnosov, od produktivnosti, organizacije dela, dobre obveščenosti, razvoj-noraziskovalne dejavnosti, uvajanja nove tehnologije in od učinkovitosti naših naložb.
GLAVNE SESTAVINE, KI VPLIVAJO NA USTVARJANJ? DOHODKA NA ZAPOSLENEGA - USMERITVE
Na osnovi dohodkovnih povezav, ki se kažejo v analizi dosedanjega razvoja, obstaja več skupin delovno povezanih temeljnih organizacij. Delavci temeljnih organizacij so ugotovili, da njihove proizvodne zmogljivosti predstavljajo del sistema združenega dela skupaj s temeljnimi organizacijami materialne proizvodnje in temeljnimi organizacijami skupnega pomena naslednje proizvodne sisteme — programe: a) program telekomunikacij kot proizvodnjo telekomunikacijskih, računalniških, informacijskih sistemov in mrež, naprav, aparatov, podsklopov in ele) program kibernetike kot proizvodnjo naprav, podsklopov in elementov za kibernetizacijo tehničnih sistemov, namenjenih zadovoljevanju človekovih potreb na sledečih področjih: zagotavljanje ekološkega ravnovesja, gospodarjenje z energijo, osebni promet, zdravstvo, zaščita ljudi, vodovodi, merjenje in distribucija časa, meteorologija, izboljšanje življenjskih in bivalnih pogojev, izobraževanje, c) program električnih ročnih orodij kot proizvodnjo električnih ročnih orodij za zadovoljevanje človekovih potreb na področju industrije, gradbeništva in hobi dejavnosti, d) elektrooptično dejavnost
Temeljne organizacije materialne proizvodnje in temeljne organizacije skupnega pomena, ki so ugotovile dohodkovno povezanost, so se obvezale, da bodo svoje zmogljivosti uskladile tako, da bo letna rast skupnega prihodka v prihodnjem srednjeročnem obdobju — telekomunikacije 13 %, kibernetika 20 %, ERO 10 % in elek-trooptična dejavnost 17%. Več kot 20 % pričakovanega prihodka moramo realizirati na tujih trgih. Da bi dosegli ravnotežje med izvozom in uvozom moramo povečevati izvoz predvsem na konvertibilni trg za 15 do 18 % letno in izkoristiti vse možnosti za zamenjavo uvoženih materialov z domačimi.
Glede na prognoze tržnih razmer v prihodnjem srednjeročnem obdobju
KADROVSKE VESTI
V januarju so bili v Iskri Elektromehaniki upokojeni naslednji delavci:
Starostno upokojeni
Milka Dodec, sestavljalka števca
iz TOZD Števci
Ivana Jerala, čistilka iz TOZD RTC
Invalidsko upokojeni Milenko Ilič, strojni ključavničar iz TOZD Vzdrževanje Katarina Bogataj, sestavljalka števca iz TOZD Števci
ZAHVALA
Po tej poti se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem na koordinatnem stikalniku ter OO sindikata TOZD TEA za denarno pomoč. Gorelo nam je namreč stanovanje in požar nam je povzročil precej škode. Vsem še enkrat lepa hvala!
Angelca Rehberger.
in ob uresničitvi drugih predpostavk (dinamika in obseg proizvodnih programov, investicijska dejavnost) predvidevamo, da bomo dosegli prihodek, ki nam bo zagotovil takšen dohodek (11,8% — na rast), da bomo lahko zadovoljili skupne in osebne interese ter ustvarili sredstva za naložbe v širjenje materialne osnove dela. Primanjkljaj sredstev za finansiranje naložb bodo temeljne organizacije reševale z medsebojnim vlaganjem in zunanjimi vlagatelji.
Učinkovitost naložb je vse bolj pomembna. Investicijska vlaganja v prihodnjem srednjeročnem obdobju morajo pomeniti novo tehnologijo, avtomatizacijo in ustrezno spremembo kvalifikacijske strukture. Pri naložbah bo pomembno, da bo povečanje osnovnih in obratnih sredstev v razmerju, kot ga zahtevata tehnika in tehnologija, s katerima proizvajamo.
Obseg vlaganj v osnovna in obratna sredstva je odvisen tudi od možnosti zaposlovanja. Po družbenosprejetih usmeritvah se bo število delavcev povečalo največ za 1,5 %.
Današnja kvalifikacijska struktura v delovno povezanih temeljnih organizacijah vseh treh programov, kot tudi kvalifikacijska struktura v dejavnosti skupnega pomena, kaže primanjkljaj visoko kvalificiranih kadrov. Zastavljeni cilji dokaj visoke rasti dohodka na delavca očitno zahtevajo, da to kvali-
fikacijsko sestavo kar se da hitro spremenimo v korist visokokvalificiranih.
Pri tem imamo dve možnosti, in sicer dopolnilno izobraževanje zaposlenih delavcev in zaposlovanje izključno visokokvalificiranih in specialno usposobljenih delavcev. Vzporedno s tem je torej treba razviti šolski sistem, motiviranje študentov za usmerjanje v Iskrine programe ter zagotavljanje stanovanj in drugih pogojev dela za strateško pomembne kadre.
Prostorsko problematiko bomo reševali s povečanjem površin na sedanjih in deloma na novih lokacijah. Predvideno je nadaljevanje gradnje na Laborah, adaptacija obstoječih prostorov v Savski loti, nov obrat TOZD ERO v Murski Soboti, nova lokacija za TOZD MSO in TOZD Vega v Ljubljani ter povečanje površin v TOZD TEL, Instrumentih in Mehanizmih. V sklopu teh gradenj naj bi vse TOZD pridobile nekaj potrebnih prostorov.
Omenjene programske orientacije bodo na področju razvojno raziskovalne dejavnosti zahtevale pospešeno razvijanje novih izdelkov in potrebne tehnologije. Izredno pomembno bo tu sodelovanje z raziskovalnimi organizacijami izven delovne organizacije.
Za doseganje ciljev naših skupnih interesov moramo uspešno izpolniti-precej nalog, kar pa bo odvisno od zavestnega delovanja nas vseh.
M. Zelnik
ISKRA
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n .soho.
Delavski svet DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB KRANJ
razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJA POSEBNE FINANČNE SLUŽBE
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
—	5-letne ustrezne delovne izkušnje.
— pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa Družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj. Mandatna doba za razpisana dela je 4 leta.
Komisija za delovna razmerja DSSS KRANJ objavlja naslednja prosta dela in naloge:
FINANČNA SLUŽBA
VODJA ODDELKA ZA FINANČNO PLANIRANJE
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
—	5-letne delovne izkušnje.
VIŠJI EKONOMIST I.
Pogoji:
—	višješolska izobrazba ekonomske smeri,
—	4-letne delovne izkušnje.
RAČUNOVODSTVO
VODJA	STROŠKOVNEGA IN	RAČUNOVODSKEGA
NAČRTOVANJA
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
—	5-letne delovne izkušnje.
VODJA	RAČUNOVODSKEGA	NAČRTOVANJA IN
ANALIZ
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
—	3-letne delovne izkušnje.
PROGRAMSKO TEHNIČNE SLUŽBE
VODJA ODSEKA ZA INFORMATIKO, ANALIZE IN NADZOR KAKOVOSTI
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba elektrotehniške, strojne ali organizacijske smeri,
—	5-letne delovne izkušnje, od tega najmanj 2 leti na področju kontroliranja,
—	znanje enega svetovnega jezika,
—	3-mesečno poskusno delo.
SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC
za področje tehnologije, kakovosti in zanesljivosti Pogoji:
—	visokošolska izobrazba elektrotehniške ali strojne smeri,
—	4-letne delovne izkušnje od tega najmanj 2 leti na področju kontroliranja,
—	znanje enega svetovnega jezika,
—	3-mesečno poskusno delo.
SEKRETARIAT
VEC varnostnikov
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	končana osemletka,
—	odslužen kadrovski rok
—	da niso v kazenskem postopku, oziroma da niso bili kaznovani zaradi prilaščanja družbene imovine,
—	moralno-politična neoporečnost,
—	obvladati morajo delovanje brezžičnih zvez in razglasne postaje.
Za dela varnostnikov velja 3-mesečno poskusno delo.
Komisija za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE KRANJ
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
DVA TELEFONSKA MEHANIKA
Pogoji:
—	poklicna šola za telefonske mehanike,
—	zaželene so ustrezne delovne izkušnje, v poštev pridejo tudi kandidati brez njih.
ELEKTROMEHANIK
Pogoji:
—	poklicna šola za elektromehanike — usmeritev navijanje elektromotorjev in tuljav,
—	zaželene so ustrezne delovne izkušnje, v poštev pridejo tudi kandidati brez njih. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh
po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj.
ŠOLSKI CENTER ISKRA
Dejavnost
obrambnega
krožka
Kranj — Obrambni krožek, ki deluje pri osnovni organizaciji ZSMS Šolski center Iskra v Kranju, je v počastitev dneva JNA, 60-letnice SKOJ in 30-letnice vzgoje mladine v SLO pripravil razstavo fotografij in prispevkov o življenju pripadnikov JLA; dijaki so tudi obiskali vojašnico Staneta Žagarja in se seznanili z njihovim delom in življenjem. Višek so dosegli z jubilejno izdajo glasila obrambnega krožka. Glasilo obsega prispevke mladih o pričujočih jubilejih, krepitvi obrambne pripravljenosti vseljudske obrambe, politike neuvr-ščanja, vlogi Jugoslavije v svetu, zapis o prvem kongresu združene antifašistične mladine Jugoslavije v Bihaču, zapise o naših oboroženih silah, JLA in njenih rodovih z zgodovinskimi orisi, članke o problemu zastopanosti Slovencev v starešinski sestavi JLA, besede o življenjskem poklicu, o mladinski organizaciji, mladini v pripravah na SLO in obrambo domovine, o mladinskih delovnih akcijah, fotozapis iz lokalne MDA — Stenj ak '19, pomenu SLO ter namenu predmeta obramba in zaščita, dejavnosti, obrambnega krožka in program dela za bodoče, vsebuje še komentar o uspeli akciji „Nič nas ne sme presenetiti - 79“, na koncu pa bodice, humor in križanke za razvedrilo.
Program dela obrambnega krožka: — Akcija pridobivanja novih članov na revijo „Naša obramba" (do sedaj že 150 naročnikov)
— Pomoč pri organizaciji in izvedbi akcije NNNP '19 in obrambnega dneva
KLUB OZN V ŠC ISKRA
Uspešno delo
Krvodajalska
akcija
— Akcija ,,Mladi prostovoljci v enotah teritorialne obrambe" (do sedaj že 90 prostovoljcev)
— Izdaja jubilejnega obrambnega krožka (izšel 22. decembra 1979)
— Razstava v počastitev 60-letnice KPJ, SKOJ in dneva JLA (od 20. 12. 1979 dalje)
— Udeležba na patrolno-orientacij-skih tekmovanjih v počastitev dneva mladosti, ki ga organizira OK ZRVS in OK ZSMS Kranj
— Udeležba strelske sekcije na občinskem in medobčinskem tekmovanju z zračno puško
— Organizacije in izvedba šolskega tekmovanja s področja SLO
— Obisk vojašnice Stane Žagar in povezava vojakov z mladino — Druge akcije.
ŠC SOZD ISKRA
Malica — naš največji strošek
čajo za sendviče, ki stanejo od 8-1* din, sestavljeni pa so iz 1 /4 kg krut1!' in iz 5—8 dkg salame (dravske ^

Naj že v uvodu povem, da sem se odločil za pisanje tega prispevka zato, ker bi rad opozoril na napake, ki se pojavljajo v zvezi z našo prehrano.
Klub OZN, ki deluje pri osnovni organizaciji ZSMS Šolski center Iskra Kranj je sprejel nalogo, da pridobi čim več novih članov, ki bi bili zainteresirani za delo v klubu.
Klub OZN na ŠC Iskra deluje že vrsto let in to tradicijo želijo nadaljevati. Sestajajo se nekajkrat mesečno, če pa se problemi v svetu zaostrijo, skličejo tudi izredne sestanke.
Naloge kluba OZN so:
—	spremljanje družbenopolitičnih dogodkov in razprava o njih
—	ob pomembnejših dnevih OZN pripravljajo razstave in proslave (v lanskem letu je bila organizirana razstava ob mednarodnem letu otroka)
—	udeževanje na kvizih OZN
—	organizacija predavanj itd.
Delo si bodo porazdelili in v svojo
sredo vključili čim več novih zainteresiranih članov. O delu v prihodnosti bodo razpravljali na sestanku 13. 2. 1980 ob 13. O sklepih, nalogah in zadolžitvah bomo še poročali.	^
Kranj — V kranjski občini je potekala krvodajalska akcija v organizaciji občinskega odbora Rdečega križa.
Letošnje akcije se je udeležilo tudi veliko srednješolske mladine, predvsem iz Gimnazije, Tekstilnega in obutvenega centra, Poklicne šole, Mlekarskega šolskega centra. Administrativno — ekonomskega centra in Šolskega centra Iskra.
Na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani je 3. januarja 1980 humano darovalo kri 80 dijakov iz Šolskega centra Iskra Kranj, kar je skoraj 100 % udeležba dijakov glede na starostno strukturo (pogoj je 18 let).
Denar, namenjen za pogostitev krvodajalcev, bo prejela mladinska organizacija ŠC Iskra in se bo porabil za pomoč socialno ogroženim dijakom.
Že pred novim letom je prijave krovodajalcev zbirala prof. Dana Oblak, ki ima velike zasluge za uspešno organizirano akcijo.
Drago Papler
Drago Papler
Dijaki našega ŠC se prehranjujejo na treh mestih: v menzi, v trgovini prek mostu ali pa v šoli, če hrano prinesejo od doma.
Naj na kratko predstavim, kaj učenci najrajši ali drugače rečeno pogosteje malicajo: v menzi Iskre si najpogosteje privoščijo klobase, hra-novke, razne solate, pecivo in sendviče, če so ti seveda na razpolago. Redkokdaj si privoščijo pripravljeno malico, ker je le-ta predraga, v popol-
danskem času pa si je v menzi ne morejo kupiti.
Oglejmo si še cene: pripravljena malica v menzi stane 21 din! Če vzamemo, da ima mesec povprečno 30 dni, mora dijak odšteti 630 din! od svoje štipendije ali žepnine. Če pa je dijak skromnejši in si privošči hrenovko z gorčico, solato in kruh, pa odšteje približno 17,50 dih ali 525 din mesečno!
posebne). Kruh je pogosto star tak"
da salame v ustih sploh ne okusi: če bi se „šli“ tržnega inšpektorja, J1 i» _ ugotovili, da imajo od enega sendvič1 KI vsaj 1,5 din čistega zaslužka.	V
To je velika finančna obremenitev za dijaka, če računamo, da sam ne zasluži in, da ga podpirajo starši, ali tovarna s štipendijo.
Oglejmo si še cene v trgovini „Živil“ prek mostu: Tu se dijaki odlo-
Oglejmo si še cene malic po drugi* šolah v Kranju: v gimnaziji stane # lica 80 din mesečno, na Trgovski š°;
100 din, v Ekonomski 160 din, karf v povprečju za 80 % ceneje od mali"1 v menzi in za 50 % ceneje od malice1 trgovini.
To pa je po mojem mnenju jase/ dokaz o stroških malice, ki jih plačuj1 dijak ŠC Iskra. Na koncu se še vprašaj jq mo: Se res ne bi dalo kaj ukreniti1 mist menzi Iskre ali v trgovini?	pod/,.
Pavel Rupf čeValj
resnic
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD TOVARNA RAČUNALNIKOV KRANJ
vabi k sodelovanju mlade strokovnjake s področja računalništva za opravljanje naslednjih del in nalog:
DELA IN NALOGE V LJUBLJANI
PRIPRAVA TRGA
1. VODJA PROJEKTA
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba ekonomske, organizacijske ali elektrotehniške smeri,
—	5-letne delovne izkušnje na področju AOP,
—	aktivno znanje angleškega jezika.
2. ASISTENT ORGANIZATOR
Ppgoji:
—	visokošolska izobrazba ekonomske, organizacijske ali elektrotehniške smeri,
—	1-letne delovne izkušnje na področju AOP,
—	aktivno znanje angleškega jezika.
3. VIŠJI ORGANIZATOR I.
Pogoji:
—	višješolska izobrazba ekonomske, organizacijske ali elektrotehniške smeri,
—	4-letne delovne izkušnje na področju AOP,
—	aktivno znanje angleškega jezika.
4. VIŠJI ORGANIZATOR II.
Pogoji:
—	višješolska izobrazba ekonomske, organizacijske ali elektrotehniške smeri,
—	2-letne delovne izkušnje na področju AOP,
—	pasivno znanje angleškega jezika.
5. SAMOSTOJNI REFERENT II.
Pogoji:
—	srednješolska izobrazba ekonomske smeri,
—	2-letne delovne izkušnje,
—	dobro znanje strojepisja.
6. REFERENT I.
Pogoji:
—	srednješolska izobrazba ekonomske smeri,
—	1-letne delovne izkušnje,
—	dobro znanje strojepisja.
7. ADMINISTRATIVNI REFERENT I.
Pogoji:
—	srednješolska izobrazba administrativne smeri,
—	6-mesečne delovne izkušnje,
—	dobro znanje strojepisja.
8. REFERENT II.
Pogoji:
—	dvoletna administrativna šola
—	1-letne delovne izkušnje,
—	dobro znanje strojepisja.
PROGRAMSKA OPREMA
9. DVA SAMOSTOJNA STROKOVNA SODELAVCA PROGRAMERJA
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba matematične ali ekonomske smeri,
—	5-letne delovne izkušnje na operacijskih sistemih, poznavanje jezika COBOL ali RPG II,
—	aktivno znanje angleškega jezika.
10. DVA PROGRAMERJA ANALITIKA
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba matematične ali ekonomske smeri,
—	5-letne delovne izkušnje na operacijskih sistemih, poznavanje programskega jezika COBOL ali FPG II,
—	aktivno znanje angleškega jezika.
11. VIŠJI PROGRAMER I.
Pogoji:
—	višješolska izobrazba elektrotehnične smeri,
—	4-letne delovne izkušnje na računalniških aplikacijah, znanje programskega jezika COBOL ali FPG II,
—	pasivno znanje angleškega jezika.
12. VIŠJI PROGRAMER II.
Pogoji:
—	višješolska izobrazba organizacijske, ekonomske ali tehnične smeri,
—	2-letne delovne izkušnje na računalniških aplikacijah, znanje programskega jezika COBOL ali RPG II,
—	pasivno znanje angleškega jezika.
13. SAMOSTOJNI PROGRAMER I.
14. VS PRIPRAVNIK
Pogoji:
— visokošolska izobrazba matematične ali ekonomske smeri,
— aktivno znanje angleškega jezika.
PODROČNA ENOTA LJUBLJANA
15. VODJA RAČUNSKEGA CENTRA
—	4-letne delovne izkušnje na področju AOP,
—	aktivno znanje angleškega jezika.
16. VIŠJI REFERENT II.
Pogoji:
—	višješolska izobrazba ekonomske, organizacijske ali filozofske smeri,
—	2-letne ustrezne delovne izkušnje,
—	aktivno znanje angleškega jezika.
17. SAMOSTOJNI OPERATER SISTEMA I.
Pogoji:
—	srednješolska izobrazba tehnične, ekonomske maturant),
—	4-letne ustrezne delovne izkušnje,
—	pasivno znanje angleškega jezika.
ali splošne smeri (gimnazijski
18. TAJNICA
Pogoji:
—	srednješolska izobrazba administrativne ali ekonomske smeri,
—	1-letne delovne izkušnje,
—	dobro znanje strojepisja.
19. LIKVIDATOR
Pogoji:
—	srednješolska izobrazba administrativne ali ekonomske smeri,
—	1-letne delovne izkušnjee.
20. SAMOSTOJNI KORESPONDENT
Pogoji:
—	dvoletna administrativna šola,
—	1-letne delovne izkušnje,
—	dobro znanje strojepisja.
TEHNIČNO VZDRŽEVANJE
21. INŠTRUKTOR
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri,
—	5-letne delovne izkušnje na področju vzdrževanja računalniških sistemov,
—	aktivno znanje angleškega jezika.
22. VIŠJI INŠTRUKTOR I.
Pogoji:
—	višješolska izobrazba elektrotehnične smeri,
—	4-letne delovne izkušnje na področju vzdrževanja računalniških sistemov,
—	aktivno znanje angleškega jezika.
23. ŠEST SAMOSTOJNIH SERVISNIH TEHNIKOV II.
Pogoji:
—	srednješolska izobrazba elektrotehnične smeri ■
—	2-letne delovne izkušnje,
—	aktivno znanje angleškega jezika,
—	zmožnost opravljanja terenskih del,
—	zaželen je vozniški izpit B kategorije.
šibki tok.
24. REFERENT I.
Pogoji:
—	srednješolska izobrazba administrativne ali ekonomske smeri,
—	1-letne delovne izkušnje,
—	dobro znanje strojepisja.
25. SKLADIŠČNIK
Pogoji:
—	triletna poklicna šola tehnične ali trgovske smeri,
—	2-letne delovne izkušnje,
—	zaželeno je pasivno znanje angleškega jezika.
26. KORESPONDENT
Pogoji:
—	dvoletna poklicna šola administrativne smeri,
—	6-mesečne delovne izkušnje,
—	dobro znanje strojepisja.
27. VEČ PRIPRAVNIKOV
Pogoji:
—	visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehnične smeri in aktivno znanje angleškega jezika,
—	srednješolska izobrazba elektrotehnične smeri — šibki tok.
DELA IN NALOGE V KRANJU
TEHNIČNI RAZVOJ
28. DVA STROKOVNA SODELAVCA RAZVIJALCA
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba strojne smeri,
—	3-letne ustrezne delovne izkušnje,
—	pasivno znanje angleškega jezika.
Pogoji:
—	srednješolska izobrazba ekonomske, tehnične ali splošne smeri (gimnazijski maturant),
—	4-letne delovne izkušnje na računalniških aplikacijah, znanje programskega jezika COBOL ali RPG II,
—	pasivno znanje angleškega jezika.
29. ADMINISTRATIVNI REFERENT
Pogoji:
—	srednješolska izobrazba administrativne smeri,
—	1-letne delovne izkušnje,
—	pasivno znanje angleškega jezika.
30. VS PRIPRAVNIK
Pogoji:
r- visokošolska izobrazba strojne smeri, — pasivno znanje angleškega jezika.
31. DVA TEHNIČNA RISARJA
Pogoji:
— višješolska izobrazba ekonomske, električne, organizacijske ali matematične smeri.
Pogoji:
— poklicna šola za tehnične strojne risarje ali tečaj za tehnične risarje.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako „za TOZD Računalniki".
Mai
vatni
Pljivo
Nei
l*Pors
yl PtiVZ|
.Ki nifiio
kem
vsake
Proiz
‘abot
°<lkr
Pi Pi
bno1)
V njeg<
ne. i
male
najit
siste
inal
se
male
Zate
»av
Čeva
Ii
mor
ne , Opr. P
mer
Time
^on
za
naš,
nov
aku
1° i viln
S
spi,
ne$
Poe
vec
Pia
stal
P'a
vsi
drt
m,
lim
vič
za*
vsi
ran
ja i tih
be.
pe
Ta
Na
kai
jor
ztn
lab
K ^LA ANKETA MED STROKOVNJAKI
tu
ičf
Kje so še rezerve?
Sredi dela za stabilizacijo smo. Delamo načrte, kako bi še več in bolje delali, vsak dinar pametno obrniti, bolje gospodariti. Zanimalo meje, kaj 0 tem mislijo strokovnjaki, ki obvladajo svoja področja dela, ki vsak dan
odločajo o sredstvih, stroških in dohodkih, ali vsaj dajejo predloge samoupravnim organom. Vsekakor je odgovor pozitiven. Še veliko rezerve je, samo videti jih moramo in marsikak dinar, tisočak, stotak in milijon bo
iflJ
šot
si
lid ;e<
set ujt
\' '°ŽE ŠURC, diplomirani ekono-Port Ci‘rekt0r gospodarsko finančnega ,0čja: Mislim, da smo doslej var-P" . Va,U bolj z mnogo besedami, kot v Treba pa bi bilo delati in gos-r^riti z vsem, kar opravljamo v topi?1 tako, kot to delamo doma. Oti-Jivo in z zavestjo, da ničesar, niti ^enkosti ne vržemo proč, če je ta grabna. Zato se bomo morali v to vživeti in za to se bomo morali še Vzgojiti.
nj ^aj konkretno še lahko prihra-l^10? Rezerve so še povsod. Na vsa-to delovnem mestu, pri izdelavi ^ega izdelka, pri vsakem opravilu v fOiZvodnji in pisarni, v delavnici in oratoriju. Te rezerve pa je treba kriti preventivno, se pravi, preden povzročimo stro%ek. Temeljito je tre-H® Premisliti, preden naročimo karkoli Preden podpišemo naročilnico. Je bno?68 Potre^no^ Neobhodno potre-
. Vsakdo ve, kaj je pri opravljanju ‘Jegovih del in nalog res nujno in kaj e- Mislim, da se moramo zavedati, da ^enkosti ni. Ne smemo zavreči niti . toanjše koristne stvari. Delamo v j/ftemu, kjer število malenkosti nane-milijone in milijarde. Seštevek ^lenkosti je konec leta velik denar. s/410 je potrebno, da si vsak samou Pravljalee potiho naradi svoj načrt var-evanja, učinkovite stabilizacije, m mi „financaiji“? Glavno vlogo °ra opraviti vrednostna analiza. Pri l^alizbanju stroškov morajo strokov-e službe za vsak izdelek, artikel in j. Pravilo izločiti vse slabe tehnologije, ^ povzročajo izmet. Samo ta dva ele-jpHta pomenita 50 % vsote, ki jo mis-P*110 privarčevati. Če nam to uspe, °mo prihranili, oz. zmanjšali izdatke p3 10 %. To pa v denarju pomeni za ”0 delovno organizacijo 50 milijo-°v din in pomeni ze skoraj pol-letne Akumulacije. Veliko breme, ki si ga ružba in delovne organizacije nalaga-je preobsežna administracija. Pranja preporazdelitev kadrov, ki nam r1 na vseh koncih manjka, bi bila veli-J/3 °dkrita rezerva. Z rezervami tako Proščenih strokovnih kadrov bi našli slutene možnosti za pametno gos-
narjenje.
ve	ZORN, višji upravni dela-
c> direktor področja za analize, t!A? organizacijo in informatiko: Pri j., 'lizacijskih prizadevanjih so P avila igrej )q se jih m0ramo
ostal v hiši. Marsikaj gre v nič zaradi nepazljivosti, zaradi občutka, da smo bogati. Pa ni čisto tako. Takole menijo strokovnjaki:
za vse gospodarstvo in negospodarstvo, od TOZD pa vse do federacije.
MIRKO ČOKAN, višji upravni delavec, direktor splošno kadrovskega področja: Prek naših varnostnih inženirjev sem sproti seznanjen z uvajanjem novih strojev in naprav za nove tehnologije. Tu se še vse prepočasi obračamo. Preden porabimo dragi, morda celo uvoženi stroj, ali napravo, preteče mnogo vode. To pa pomeni dvakratno izgubo: stroj se ne amortizira in tehnologija se ne posodablja — ostaja neracionalna.
Mislim pa, daje omejevanje službenih potovanj glede na stroške enako ničli. Službena potovanja so, vsaj pri nas bila vedno omejena na najnujnejše. Pač pa mislim, da bi bilo treba napraviti selekcijo ob ogledih razstav, sejmov in velesejmov. Tja naj bi šli in hodili le strokovnjaki, ki s takega ogleda, oz. obiska največ odnesejo. Tudi za potovanja v tujino na različne pogovore, tehnične stike in podpise pogodb bi bilo dobro narediti selekcijo. Naj gresta namesto petih, dva ki naj stvar dobro opravita, tista dva pa naj res reprezentativno zastopata firmo, ki ju je poslala, se pravi na ustrezni ravni.
Vsekakor pa moramo zaostriti odgovornost — osebno odgovornost. To pomeni delovno disciplino. Najti je treba možnost, da se sankcionira vsaka neizpolnjena naloga. Žal se še vedno dogovorimo za marsikaj, naredimo pa malo od dogovorjenega. Kdo odgovarja za neopravljene naloge, za neizpolnjene sklepe?
Zal so sedanji disciplinski postopki za neopravljeno delo, za slabo delo dolgotrajni in zamudni. In kakšna je kazen - sankcija? Največkrat le opomin, ali javni opomin. Se problematičen delavec zato spremeni? Dvomim. Mislim, da bi za nedelo in neo-pravljanje sprejetih obvez, bilo treba ukrepati bolj rigorozno. Vsakdo, ki se je zaposlil, je sprejel določeno odgovornost za določene naloge in opravila; če te opravlja slabo ali nekaterih ne opravi, ga je treba kaznovati sorazmerno, kakor nagrajujemo dobro opravljeno delo: se pravi z denarno kaznijo. V skrajnih primerih pa je treba doseči, da preneha delovno razmerje.
konference
sindikata
V ponedeljek, 4. februarja je bila v prostorih dvorane delavskega samoupravljanja v novogoriški Iskri-Avto-elektriki 15. seja predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata. Delegati iz vseh TOZD in DSSS so obravnavali več pomembnih vprašanj, težko pa se je odločiti, katera je bila poglavitna točka dnevnega reda.
Sejo je vodil predsednik konference Zmago Lasič, ki je tudi podal predlog okvirnega programa sindikata delovne organizacije Avtoelektrike za letošnje leto. Ta je zelo obširen, zato bomo o njem kaj več spregovorili v naslednji številki. Naj za danes navedemo le tiste točke, ki se jih je obširno dotaknil predsednik Lasič.
Illlllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Skratka, za uspešno ukrepanje proti nedelu, bi bilo treba manj proceduralnih postopkov in uvesti hitre — učinkovite sankcije.
Okrog reprezentance pa po moje pri nas ni moč veliko narediti. Imamo tako skromno reprezentanco, da že zdaj veljamo skoraj za negostoljubne skopuhe in tu ni mogoče še bolj stiskati. Seveda pa bomo svojim poslovnim partnerjem ponudili kavico ali celo radensko. Na naših sestankih in sejah pa tega niti doslej ni bilo.
Potočnik Pavle; vodja nabave v TOZD Feriti: Pri nas smo za stabilizacijo naredili precej že zdavnaj pred sedanjimi stabilizacijskimi ukrepi; Zlasti smo z veliko skrbjo poiskali vse možnosti za zmanjšanje uvoza. Vse, kar moremo, nadomestimo z domačimi materiati, z domačimi napravami.
Tako smo do pred nedavnim teflonske žice uvažali iz Švedske. Zdaj smo jih nadomestili z domačimi iz Sveto-zareva. Prav tako smo železov oksid uvažali doslej iz Kanade in Nemčije, sedaj pa smo se dogovorili v jeseniški železarni, da ga nam oni dobavljajo. Zanimivo — ta oksid je pravzaprav odpadek v železarni in je ves problem v tem, da ga delavci v železarni, namesto da bi ga odpeljali med odpadke, natresejo v vreče in postavijo na stran. Tako smo to surovino dobili sedemkrat ceneje, kot iz uvoza. Tudi tehnološka vprašanja smo rešili doma, ker vsaka surovina zahteva posebno obdelavo ob uporabi.
Tudi brusne prahove, ki so jih doslej uvažali iz Zahodne Nemčije, so zamenjali z domačimi. Dobivajo jih v Rušah in so 2 — 4 krat cenejši. Tudi takoimenovane armature — regulacijske vijake so nekoč uvažali. In to od znanih firm Bell in Siemens. Tudi proizvodnjo teh so zdaj osvojili sami in jih delajo nekaj v TOZD Feriti, nekaj pa jim jih izdelujejo kooperanti.
F. Kotar
TOZD ELEKTROLITSKI KONDENZATORJI
važna
- -e^, ^ »v. jih moramo držati
dri? dosledno. Ce se jih ne bomo ■■■■	■	■■
Manjka strokovnega kadra
y?’ da bi biti ukrepi nekako tile: Pr docela moramo ustaviti dodatno
poslovanje v administraciji. Drugič, od TOZD pa tja do federacije mo-jg 0 znižati stroške vsaj za 3 %. Tret-stvar bi bila omejitev velikih in dra-l? Manifestacij po tovarnah in druž-31 Apolitičnih skupnostih. Ne bomo : Privoščili dragih praznovanj, jubile-M športnih prireditev. v IEZE smo take varčevalne ukre-^Ačrtovali že z letnim programom. j3*0 nas resolucije niso presenetile. l črtovali smo 3 % znižanje stroškov, za IEZE pomeni v 1.1980 20 mili-V*0v dinarjev prihranka. Torej če lahif61110 ™’ mis^m’ da tudi drugod
v naštetih ukrepov bomo imeli osi k E P™6 rii mesece nespremenjene ,^bne ohodke. Nasproti lanskemu . n* bomo zaposlovanje znižali za 1 — Tako smo z vsemi temi ukrepi že usklajevanju letnega načrta zagoto-ij!1 Plansko povečanje akumulacije za . d milijonov din. Prepričan pa sem, 3 bomo z doslednimi stabiliza-jskimi ukrepi in obnašanjem to vso-
0	Povečali še za polovico.
. ,^6 pa se tega ne bomo dosledno JZali, bomo načrtovane visoke rezul-te do konca leta razvodenili in P®h bo enak ničli. Zlasti se moramo
1	držati začrtane politike delitve . e,bnih dohodkov, sicer nam bodo ti Ajedli vse dobre načrte in stabiliza-
1°' To pa ne velja le za nas, to velja
V mokronoški Iskri so sredi investicije za posodabljanje proizvodnje. Dobili bodo nove delovne prostore in pretežno novo, najsodobnejšo strojno opremo. Visoka mera avtomatizacije pa seveda postavlja nove zahteve po strokovnem kadru. Odpirajo se nova področja dela v razvoju, tehnologiji in zlasti v vzdrževanju in v neposredni proizvodnji. Zato smo prosili za pogovor vodjo splošnega sektorja Stanislava Pleskoviča o tej temi.
„Nič nismo na boljšem, kot drugod. Manjka nam strokovnjakov za nova področja dela. Poseben položaj, ki ga imamo, smo namreč „na kmetih", pa pomanjkanje še poslabšuje. Strokovnjaki radi ostajajo v mestih, pravzaprav je Ljubljana kar nekako obvezen statusni simbol za dobrega strokovnjaka.
Pri nas smo zaradi teh težav organizirali razvojno službo kar v Ljubljani, kjer je lažje dobiti strokovne ljudi. Ob novogradnji in zlasti posodabljanju proizvodnje, pa se bodo odprla vprašanja in nove potrebe po strokovnih operativcih in posebej ljudeh s čisto določenimi znanji v neposredni proizvodnji.
Sicer bomo jeseni, ko bo stekla proizvodnja na novih strojih za silo pripravljeni. Skoro vsi tehnični ljudje v tovarni se uvajajo v novo tehnologijo dela in proizvodov. Hitimo. Poiskali smo več načinov pridobivanja znanja. Dobili smo celo nemške strokovnjake
iz firme, ki nam je dobavila opremo, da so našim ljudem približali novo tehnologijo čisto praktično in konkretno. Marsikaj pa bo treba narediti tudi doma, ob delu.
Še bolj aktualno pa je vprašanje strokovnega kadra v projektivi in višjem vodenju proizvodnje. Rabimo vse več strokovnjakov za elektroniko, strojništvo in ekonomijo.
Ne zanašamo pa se le na razpise, ki imajo tudi malo odziva. Sami štipendiramo 18 fantov in deklet na poklicnih, srednih in visokih šolah. Počasi prihajajo naši štipendisti in ker so domačini, upamo, da bodo v ,Jiiši“ tudi ostali.
Tudi stanovanjska problematika je ob tem zelo aktualna. Ker je v Mokronogu malo možnosti za večjo stanovanjsko gradnjo, nimamo niti možnosti nakupa stanovanj. Tu pa se ob iskariju novih strokovnjakov precej zaplete. Zato smo sklenili mnogo več skrbi in denarja nameniti za stanovanjsko izgradnjo.
Tudi družbeni standard pri nas počasi raste, čeprav ni tako, kakor bi radi. Zlasti smo poskrbeli za dobro toplo malico in okusno urejeno jedilnico, kolikor dopuščajo nefunkcionalni prostori. Več skrbi povzročajo prevozi, trgovine in pomanjkanje kulturnih dejavnosti in rekreacije.
V novi tovarni bomo dobili tudi sodobno menzo, kar bo vsekakor pripomoglo k boljši prehrani,
Najprej se je dlje zadržal pri samoupravni organiziranosti in samoupravnem planiranju. Nato je spregovoril o ustvarjanju in delitvi dohodkov, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke, o kadrovski politiki in izobraževanju, o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, letovanju, oddihu, športu in rekreaciji ter kulturi, stanovanjski problematiki in sindikalnem sodelovanju.
Na ta program dela sicer ni bilo pripomb, dokončno pa ga bodo sprejeli na konferenci takoj zatem, ko ga bodo obravnavali in dopolnili na vseh osnovnih organizacijah.
Na sejo so povabili tudi glavnega direktorja delovne organizacije Jožeta Eržena. Le-ta je podal zbranim dele-
gatom nekatera stališča, vezana na delo organizacije sinsikata v zvezi z izvajanjem stabilizacijskih ukrepov v temeljnih in delovni organizaciji. V uvodoma je poudaril, da bo ta program, stabilizacijskih ukrepov v TOZD in DO sestavni del dogovora o uresničevanju srednjeročnih planov 1976-80 za leto 1980.
Tudi o obširni obrazložitvi glavnega direktorja bomo spregovorili drugič. Vodja splošno kadrovskega sektorja Pavel Mermolja je podal spremembe in dopolnitve aktov na področju osebnih dohodkov, zadnja točka dnevnega reda pa je bila namenjena informaciji predsednikov o pripravah občnih zborov po osnovnih organizacijah.
M. R.
TOVARNA GENERATORJEV IN ELEKTRONIKE
Gradnja novih prostorov lepo napreduje
V	tovarni generatorjev in elektronike v novogoriški Iskri — Avtoelek-triki kjer proizvajajo alternatorje, mehanske regulatorje in elektronske izdelke za avtomobilsko industrijo, so se odločili za izgradnjo novega obrata. Kljub prečiščenemu proizvodnemu programu se ta temeljna organizacija še vedno sooča s premajhnimi proizvodnimi kapacitetami.
Ta problem je vsekakor posledica dinamičnega povečanja proizvodnje tovrstnih izdelkov v prizadevanju ujeti korak z naglim razvojem avtomobilske industrije Jugoslavije.
Gradnja te prepotrebne nove hale lepo napreduje, iz dneva v dan dobiva drugačno podobo. Z razširitvijo proizvodnih prostorov se odpirajo nove možnosti za občutno povečanje fizičnega obsega proizvodnje alternator-jev, ki predstavlja glede na akumula-tivnost gi-vni in perspektivni proizvodni program. Seveda je vsaka nova gradnja, vsaka investicija še kako zanimiva, zato smo obiskali direktorja tovarne generatorjev in elektronike Petra Mivška in ga zaprosili, da bi nam kaj več povedal o poteku gradnje in bodoči usmeritvi te TOZD.
V	naši temeljni organizaciji predvidevamo, da se bo proizvodnja do leta 1985 vsaj podvojila. Sedanji delovni prostori so že dolgo premajhni, prenapolnjeni, zato smo videli edino rešitev v izdelavi elaborata za izgradnjo do-
datnih proizvodnih prostorov, ki že dobivajo svojo podobo ob severni strani obstoječe proizvodne hale, velikosti 1800 m2 .
Že podatek, da je proizvodnja v naši TOZD narasla po stalnih cenah od leta 1975 do letošnjega leta kar za štirikrat (od 6 milijard na 24) dovolj zgovorno priča o upravičenosti gradnje dodatnih proizvodnih prostorov. Z izgradnjo teh prostorov bomo v naši TOZD prerazporedili obstoječo strojno opremo, uredili skladišča in pretok materiala ter nenazadnje — izboljšali pogoje dela.
Hkrati pa bo del ustreznejših prostorov pridobila tudi tovarna delovnih sredstev, ki je skupaj z investicijsko skupino bistveno pripomogla k realizaciji omenjenega objekta, naši tovarni pa je odstopila del njihovih prostorov.
Tu velja vsekakor poudariti, da je omenjena prostorska rešitev za našo tovarno prehodnega značaja, saj narekujejo potrebe tržišča kompleksnejšo rešitev tako proizvodnje altematorjev na eni strani, kot tudi proizvodnje elektronskih izdelkov za potrebe avtomobilske industrije na drugi strani.
K izdelavi novega investicijskega programa za tovarno generatorjev in elektronike bomo pristopili še v letošnjem letu, predvidevamo pa, da bomo del proizvodnje preseliti v nove prostore po letošnjem kolektivnem dopustu, saj je rok za dokončanje gradbenih del koncem junija. M. R.
Novi delovni prostori bodo nared že poleti.
V TOLMINU VT NOVICE
Tak naslov so dali informativnemu glasilu, ki so ga pričeli izdajati v tovarni vžigalnih tuljav v Bovcu, ob novem letu pa so izdali že drugo številko. Odločili so se, da bodo na ta način poskušali čimbolje obveščati kolektiv o vseh dogajanjih znotraj in zunaj temeljne organizacije ter da bodo glasilo izdajali vsaka dva meseca, oziroma tudi pogosteje, če bodo dogodki take narave, da bi morali zagledati „beli dan" pred načrtovanim izidom.
Novoletna številka je prinesla veliko zanimivega branja. V čestitki, ki jo je naslovil na člane kolektiva direktor Jože Melihen, zasledimo kratko oceno gospodarjenja, „najlaže“ pa se bere novica, da so letni plan proizvodnje dosegli že nekaj dni pred zaključkom leta, da so. dosegli velik porast produktivnosti, preseg plana prodaje in plana" celotnega prihodka, trenutno so največji izvoznik v tolminski občini itd.
V glasilu zasledimo še TV novice, humoresko, oz. pismo dedku Mrazu in kot se za novoletno številko spodobi — tudi nekaj domiselnega humorja. Prizadevnemu uredniškemu odboru
Andreju Copiju, Valterju Prochazki, Rajku Komacu, Sergeju Žagarju in »duhovnemu očetu" Robertu Trampužu želimo pri izdajanju naslednjih številk obilico dobrih novic in materiala ter kar največ sreče. M. R.
Robert Trampuž — zaslužen za izdajo VT Novic.
ISKRA COMMERCE
Uspehi, problemi beograjske filiale
m zelje
Težko je v zapisu z obiska v naši Iskrini beograjski filiali združiti po eni strani uspehe tega kolektiva, ki niso majhni, pa tudi probleme, ki še kako ovirajo to uspešnost. Sliši se torej nekoliko nasprotujoče, a je le res. Beograjska filiala je lani presegla na prodajnem področju vsa pričakovanja, pa naj si bo to preko veleprodaje iz regionalnega skladišča ah pa prodaje preko Iskrinih lastnih industrijskih prodajaln. Po drugi strani pa je gotovo najhujši problem, s katerim se srečuje Iskrina beograjska kolonija v servisni dejavnosti, ,Jd onemogoča še večji prodajni uspeh na tržišču, ki ga obdeluje naša filiala1*, kot je poudaril direktor filiale Dragoljub Vukovič.
Čeprav končnih, uradnih podatkov še nimajo, saj je do konca akcije „Za-ključni račun" preostalo še nekaj dni, pa v beograjski filiali že poudarjajo, da so Iskrine delovne organizacije prodale v Beogradu in drugih mestih, ki sodijo pod okrilje te filiale, več, kot pa drugod po Jugoslaviji.
Procentualno so prodali največ izdelkov kranjske Elektromehanike, sledijo pa ji široka potrošnja, Avtomatike itd. Direktor Vukovič poudarja, da žal nima operativnih podatkov, po katerih bi lahko primerjali svoje delo z drugimi filialami oz. drugimi trgovinskimi organizacijami ah pa nasloh z uspehi posameznih delovnih organizacij." Na ta problem smo direktorji Iskrinih filial že večkrat opo-zorhi, razen Telekomunikacij, Av-toelektrike in Široke potrošnje pa nam teh podatkov ne pošilja nihče drug."
Nikakor ni naš namen v tem članku ponovno na dolgo in široko razčlenjevati problematike Iskrinih serviserjev, vsekakor pa velja prisluhniti in se še kako zamisliti ob trditvi beograjskih serviserjev, da zaradi njihovih problemov trpi prodaja Iskrinih izdelkov na celotnem območju beograjske filiale. To območje pa ni majhno; beo grajska filiala obdeluje območje celotne ožje Srbije, razen niškega regiona, kamor sodi poleg Niša le še Leskovac.
Beograjski serviserji poudarjajo, da problematično stanje v njihovem servisu ni od včeraj ah danes, pač pa se problemi nabirajo že celo vrsto let Najbolj jih pestijo neustrezni prostori, neopremljenost delavnic in vprašanje kadrov.
Glede same opremljenosti in pros-1 torskega vprašanja v beograjskem servisu postrežejo s podatkom, ki celotni Iskri ni nikakor v ponos: v letih 1976, 1977 in 1978 smo v celotni sestavljeni organizaciji investirah v vse dejavnosti za skoraj 2 milijardi dinarjev od tega pa v servisno dejavnost le okoli 12 milijonov dinarjev. To znese v odstotkih nič več in nič manj kot 0,61 %. Teh nič in še nekaj odstotkov smo seveda vložili v servisno dejavnost v vsej Jugoslaviji.
Nič manj pereč ni, kot smo že omenih, tudi problem kadrov. Tudi te podatke v beograjski filiali pokažejo vsakomur, ki ga zanima, kako živi in dela Iskra v Beogradu. Po teh podatkih je bilo leta 1978 zaposlenih v SOZD Iskra 1256 delavcev z visoko in 909 z višjo izobrazbo. Od tega je bilo zaposlenih v vseh Iskrinih servisih le 13 delavcev z visoko in 9 z višjo izobrazbo.
Oba podatka — o vlaganjih v servisno dejavnost in o kadrovski strukturi," poudarja Dragoljub Vukovič, „sta še bolj porazna v beograjskem servisu. Menim, da je to, milo rečeno, odraz nepravičnega odnosa do servisne dejavnosti. Ta odnos bi morah radikalno spremeniti že v tem letu, kajti sicer se bomo v prihodnjih letih srečevah z domala nepremostljivimi problemi — problemom prodaje, pa tudi s servisiranjem profesionalnih naprav in sistemov, torej proizvodnega področja, v katerega se je Iskra usmerila. Nedopustno je, da v beograjski filiali zdaj zaposlujemo več kot 30 delavcev z visoko izobrazbo v prodajnem delu, pri tem pa nimamo v servisu nobenega visoko izobraženega delavca. Prav zato sem prepričan, da naša servisna dejavnost, takšna kot je, zdaj ni sposobna servisirati bolj zapletenih proizvodnih programov. Povsem obratno pa je z našimi prodajnimi strokovnjaki, ki se bodo dosti laže prilagodili profesionalni tehniki.
S tem člankom tudi nikomur v Iskri ne nameravamo sohti pameti glede vloge servisne dejavnosti, toda žal nekateri še vedno ne morejo razumeti, da servisne dejavnosti nikakor ni moč ločiti od prodajne uspešnosti. Prav zato so v Beogradu navdušujejo, da bi povsod tam, kjer že imajo npr. servis, odprli tudi industrijsko prodajalno in obratno, svojo nadaljnjo uspešnost pa vidijo v tem, da bi imeh na območju svoje filiale čim več industrijskih prodajaln in torej tudi servisov.
Trenutno ima beograjska filiala 7 industrijskih prodajaln — 4 v samem Beogradu, po eno pa v Kragujevcu, Kraljevu in Zaječarju. Lastne servise pa imamo — 2 v Beogradu ter v Kraljevu in Zaječarju, letos pa bomo odprh še servisa v Kragujevcu in Šabcu. V bližnji prihodnosti načrtujejo otvoritev lastnih servisov tudi v Titovem Užicu, Požarevcu, Svetozarevu in Valjevu, hkrati pa tudi omenjena dva servisa v Beogradu že zdaj ne moreta opraviti vsega dela in bi morah, kot poudarjajo, že v prihodnjem srednjeročnem obdobju zgraditi v Beogradu nove servisne prostore.
Vedno ko v Beogradu omenjajo graditev novih prostorov, se spomnijo tudi na svoje kot pravijo „zabačeno“ regionalno skladišče. Le-to je zdaj v Železnikih pri Beogradu in je precej odročno. Preko regionalnega skladišča so Iskrine delovne organizacije proda-
Tesneje moramo sodelovati
Nedavni obisk v Beogradu ob podpisu samoupravnega sporazuma o poslovnotehničnem sodelovanju na
področju računalniških sistemov med Iskro, Ele!
—Elektronsko industrijo in Rudijem Cajavcem in Sporazuma o konceptu dolgoročnega sodelovanja in obojestranskega vlaganja v razvoj elektronike med Iskro in El smo izkoristih tudi za krajši pogovor s predsednikom KPO SOZD Elektronske industrije Draganom Miljkovičem, s Osnovne misli, ki jih je izrekel, so bile dehtev dela, specializacija, večje serije, večja produktivnost in ekonomičnost ter skupna vlaganja terjajo tako od Iskre kot od Elektronske industrije pa tudi od drugih sorodnih
Dragan Miljkovič.
jugoslovanskih kolektivov, da končno nekaj naredimo še dosti več na poti sodelovanja. Iskra in El sta lahko pri tem marsikomu za vzor.
»Samoupravni sporazum o skupnem delu na področju računalništva in sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju med Iskro in El še zdaleč
O nadaljnjih načrtih sodelovanja
V TOZD Marketing so pripravili oblikovno dovršen usnjeno-platneni set - rokovnike, torbe, denarnice, kar vse prikazuje fotografija. Prihodnjič o tem nekaj več.
je predsednik KPO SOZD El poudaril: „Za prihodnje srednjeročno obdobje od leta 1981 do 1985 sta si oba kolektiva začrtala nadaljnjo dehtev dela in speciahzacijo, ki omogočata veliko-serijsko proizvodnjo, pa naj bo to elementov, podsklopov, sklopov in končnih izdelkov, to pa še kako vpliva na ekonomičnost proizvodnje in torej na dohodek, ki pa omogoča večjo gmotno osnovo za nadaljnjo razširitev zmogljivosti."
Seveda smo Dragana Miljkoviča zaprosili tudi za mnenje, kako v Elek-
I
tronski industriji ocenjujejo sodelovanje z Iskro. „Z dosedanjim sodelo-i vanjem smo v Elektronski industriji nadvse zadovoljni, zavedamo pa se, (6 , obstaja še dosti drugih možnosti in * stičnih točk. Zavedamo se tudi tega> * da terja takšno sodelovanje dosti po- i trpljenja in upornosti, prav tako pa 1 rudi dosti samoupravnega dogovarjanja. Prepričani smo, da se bo ta proces nadaljeval, to pa ne samo na ravni sestavljenih organizacij, ampak bolj med našimi temeljnimi in delovnimi organizacijami".	Lado Drobež
Prostori predstavništva in trgovine IC v Beogradu.
le lani za okoli 220 milijonov dinarjev izdelkov. Za letos načrtujejo, da se bo ta prodaja povzpela že na dobrih 260 milijonov dinarjev.
Uspehi in problemi beograjske filiale so torej na dlani. Nekaj pa je res. Če ne bi bilo sedanje konjunkture na jugoslovanskem tržišču, bi se že marsikdo v Iskri gotovo spomnil na probleme, ki pestijo tiste, od katerih sta odvisna uspešnost ah neuspešnost prodaje, torej na Iskrine prodajne strokovnjake in, ne nazadnje, tudi na serviserje, kajti še vedno pozabljamo, da je prav dober servis porok za dobro prodajo. To pa naši servisi v Beogradu, Kraljevu in Zaječarju (in verjetno tudi drugod) še niso. Pa še na nekaj pozabljamo v Iskri — na dohodkovne odnose med proizvodnjo in prodajo, torej tudi med proizvodnjo in servisom.	Lado Drobež
nista uvod v neko tesnejše sodelovanje med našima dvema velikanoma elektronske industrije v Jugoslaviji. Prav nasprotno, podpisovanje teh dveh dokumentov je le nadaljevanje dolgoletnega sodelovanja med obema firmama, res pa je, da smo začeli tesneje sodelovati v nekaj zadnjih letih, in sicer v času, ko je bil generalni direktor Iskre Jože Hujs, prav tako uspešno pa nadaljujemo zdaj, ko je na njegovo mesto prišel Anton Stipanič."
V nadaljevanju smo uglednega gosta zaprosih za oceno dosedanjega sodelovanja in možnosti za nadaljnje skupne korake na področju elektronike. Tole je povedal: „Takoj naj poudarim, da je sodelovanje med Iskro in El-jem izredno široko, in to tako po obsegu, kot po proizvodnih programih. Naj kar naštejem nekaj področij, ki po uspešnosti še izstopajo. Kot prvega bi omenil področje elementov, kjer se obe organizaciji tudi dopolnjujeta.
Podobno je tudi na širokopotroš-nem programu, na področju mikroelektronike pa smo pred nedavnim sklenih sporazum o sodelovanju, podobno kot ta dokument, pa bo najverjetneje tudi več drugih takšnih sporazumov preraslo v samoupravne sporazume med Iskro in El-jem, pri čemer pa so vsa vrata odprta tudi za druge jugoslovanske proizvajalce. Prepričan sem, da bomo prav na pod-rot^u mikroelektronike s skupnimi aktivnostmi in dopolnjevanjem ter z izmenjavo strokovnih kadrov in skupnimi raziskavami ter z delitvijo dela in speciahzacijo dosegli tiste cilje, ki smo si jih zastavih in katere od nas terja tudi jugoslovanska družba."
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA vabi k sodelovanju nove sodelavce za opravljanje naslednjih del
v TOZD ZUNANJI TRG
za nedoločen čas, s 3-mesečno poskusno dobo
DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA ALI ELEKTROINŽENIRJA
za vodenje izvoznih poslov zahtevnejšega regiona v direkciji izvoza-sektor IV Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske ali elektro smeri
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj
—	opravljena zunanjetrgovinska registracija
—	aktivno znanje tujega jezika
DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA ALI ELEKTROINŽENIRJA
za opravljanje dolgoročnejših komercialnih nalog v uvozu Pogoji:
visoka ali višja izobrazba ekonomske ali elektro smeri
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj
—	opravljena zunanjetrgovinska registracija
—	aktivno znanje tujega jezika
EKONOMISTA ALI ELEKTROINŽENIRJA
za komercialno opravljanje ZT del v uvoznem sektorju Kranj Pogoji:
—	višja ali srednja izobrazba ekonomske, elektro ali splošne smeri
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj
—	pasivno znanje tujega jezika
EKONOMISTA ALI ELEKTROINŽENIRJA
za opravljanje manj zahtevnih komercialnih del v ZT v izvoznem sektorju Francija, Italija in Španija
Pogoji:
—	višja ali srednja izobrazba ekonomske, elektro ali splošne smeri
—	3 leta ustreznih delovnih izkušenj
—	pasivno znanje tujega jezika
EKONOMISTA ALI ELEKTROINŽENIRJA
za komercialno opravljanje ZT del v izvoznem sektorju Nemčija, Švica in Avstrija
Pogoji:
—	višja ali srednja izobrazba ekonomske, elektro ali splošne smeri
—	3 leta ustreznih delovnih izkušenj
—	pasivno znanje tujega jezika
DVA EKONOMSKA TEHNIKA ALI GIMNAZIJSKA MATURANTA
za vodenje carinsko-deklarantskega oddelka v carinsko-špediterskem sektorju Pogoji:
—	srednja Izobrazba ekonomske ali splošne smeri
—	3 leta ustreznih delovnih izkušenj
—	pasivno znanje tujega jezika
EKONOMSKEGA TEHNIKA ALI GIMNAZIJSKEGA MATURANTA
za vodenje oddelka uvoznih prijav v sektorju devizne operative Pogoji:
— srednja izobrazba ekonomske ali splošne smeri
— 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
EKONOMSKEGA TEHNIKA ALI GIMNAZIJSKEGA MATURANTA
za statistično urejanje podatkov in izdelava poročil kontokorentnih računov v sektorju devizne operative
Pogoji:
—	srednja izobrazba ekonomske ali splošne smeri
—	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA
za opravljanje zahtevnejših administrativnih del v oddelku predračunov sektorja devizne operative
Pogoji:
—	srednja izobrazba administrativne smeri
—	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA
za opravljanje zahtevnejših administrativnih del v uvoznem sektorju investicij
Pogoji:
—	srednja izobrazba administrativne smeri
—	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
ADMINISTRATORJA
za opravljanje administrativno tajniških del v ZT direkciji izvoza-sektor IV
Pogoji:
—	dvoletna administrativna šola
—	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
ADMINISTRATORJA
za šifriranje, likvidiranje in vodenje evidenc ino-faktur v sektorju devizne operative Pogoji:
—	dvoletna administrativna šola
—	1 leto ustreznih delovnih izkušenj
v TOZD SERVIS
ELEKTROINŽENIRJA
za vodenje oddelka alarmnih naprav Pogoji:
— končana elektro fakulteta I. stopnja ali višja tehnična šola elektro smeri
—	3 leta ustreznih delovnih izkušenj
—	zaželeno poznavanje asortimana
ELEKTROINŽENIRJA
za uvajanje tehnoloških postopkov Pogoji:
— končana elektro fakulteta I. stopnja ali višja tehnična šola elektro smeri
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj
ELEKTROTEHNIKA za vodenje oddelka likvidature TOZD Pogoji:
—	končana E ko no ms ka srednja šola
—	3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: ISKRA COMMERCE LJUBLJANA, Kadrovska služba, Ljubljana, Topniška 58.
9 P B-e-=X9 9
^DUSTRIJA izdelkov za široko potrošnjo
Predsedstvo sindikata do
V stabilizacijo z največjimi napori
Sestanek predsedstva sindikata DO Široka potrošnja, ki je bil v Škofji Loki zadnjega januarskega dne, je pokazal enotnost stališč sindikata te Delovne organizacije. V stabilizacijska prizadevanja se moramo vključiti vsi in to takoj.
Začetno besedo je imel glavni di-sot °r ^ Simon Primožič, ki je pri-'ne obširno seznanil z januarsko I^Uzacijo temeljnih organizacij Širo-hi^frošnje in nanizal osnovne pro-
v -.>Januarsko poslovanje izvira v prvi 1 iz izredno neresnega pristopa k da]U ReaEzacija plana za ta mesec je Halv P01* Predvideno, po prvih oce-i Je izpad proizvodnje v celoti dose-°krog 100 milijonov dinarjev. Ta J^tiost predstavlja med 30 in 40 %
Pr <-tne Planirane vrednosti obsega oizvodnje in je sama po sebi dovolj
problemsko konferenco sindikata SOZD Iskra, se dotaknili vprašanja skupnih počitniških kapacitet na Dug-em otoku in obravnavali potek občnih zborov posameznih 00 sindikata.
Pri tem so ugotovili, da vse osnov-
ne organizacije še niso pripravile občnih zborov. V Sežani, npr., še niso rešili vprašanja dislocirane enote v Kranju, podobne specifičnosti pa ima tudi TOZD TV s Pržana. Tam so delo dislocirane enote v Višnji gori vključili v delo matične osnovne organizacije s članstvom predstavnikov v izvršilnem odboru.
V zaključku zasedanja so se člani predsedstev dogovorili še za organizacijo problemske konference sindikata DO Široka potrošnja in sprejeli sklep o zimsko športnih igrah Široke potrošnje. V skladu s stabUizacijskimi prizadevanji so se odločili, da dnevnic tekmovalcem ne bodo izplačevati v nobeni TOZD.
Stane Fleischman
vorna.
n. Proizvodni proces v večini TOZD ^ P°tekal tako, kot bi moral, vzrokov re to Pa je več — od pomanjkanja PromatermlOT do dejstva, da so si ^kje tudi na delovnih mestih po-novoletne praznike.
Največji problem je vsekakor pres-J\a proizvodnje, ki na vseh koncih in šepa. V primerjavi z istim obdo-lani so porasle tudi zaloge repro-Jjtieriala, po prvih ocenah med 30 in Podatek je ilustrativen zlasti z l Prej navedeno realizacijo v prvem rošnjem mesecu!"
v nadaljevanju je glavni direktor rtizal še vrsto drugih slabosti, ki se ^Javljajo v Široki potrošnji. Kritiki o Podaljšanju novoletnih počitnic na 0 velja pristaviti, da je normalna Proizvodnja povečini stekla šele med
^ • In O IT i 14- Z-X
in 20. januarjem, to pa je seveda j^Cej prepozno, da bi lahko nadokna-111 zamujene dni.
kritična je tudi zunanjetrgovinska
S sestanka predsedstva sindikata DO Široka potrošnja.
TOZD TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV SEŽANA
Poudarek višji kvaliteti
Že v začetku razgovora v Sežani nam je vodja razvojne službe radijskih aparatov ing. Srečko Grmek dejal, da bi se o delu v letošnjem letu pravzaprav težko pogovarjali. Za to je več vzrokov - eden bistvenih pa je, da proizvodni plan še ni v celoti zastavljen. Še vedno nemoteno teče proizvodnja Hi-fi stereo radijskih aparatov, precej bolj pa so vprašljivi ostali izdelki.
r, nca. Še vedno je precejšen razko-
Ufeoffi6^ uvozom in. izvozom, tp pa c8ne prinesti neljuBo zmanjšanje
UVozruh pravic."
Kritične besede so bile namenjene y*di investicijam v Široki potrošnji. ,laganje je namreč dostikrat ne .. volj pretehtano, vse preveč se inves-a v stavbe, vse premalo v opremo in Jtornatizacijo proizvodnje. Pojavlja tudi vprašanje smotrnosti, vlaganja so vedno podprta z večjim končnim °hodkom.
p ,Db zaključku izvajanja je Simon .tirnožič poudaril tudi nekatere slabo-' v proizvodnji, točneje v strukturi jklov. Vse preveč je prisoten pojav, j a TOZD vztrajajo pri proizvodnji zno manj zanimivih izdelkov, da pa n .hkrati zanemarjena , sicer zahtev-aejša, vendar dohodkovno dosti bolj °Pravičena proizvodnja.
Besedo je nato povzel predsednik Ptedsedstva sindikata DO Marjan °že, ki je poudaril slabo izrabo deloma časa.
»Splošni podatki za našo delovno ^ganizacijo kažejo, da nihajo izgube “ pvnega časa med 7 in 22 %. Pri tem
Namizni mono radijski sprejemniki, ki jih v tej temeljni organizaciji izdelujejo, že nekaj časa dohodkovno niso več najbolj zadovoljivi. Položaj se pravzaprav niti ne obrača na bolje, ostanek dohodka, vračunan v ceno tega artikla vztrajno pada tako, da bo verjetno treba proizvodnjo celo opustiti. Pestijo jih namreč zlasti prodajne cene, ki nikakor ne dosegajo vseh podražitev repromaterialov in celotnega seštevka porasta vseh ostalih stroškov. Prav na osnovi zaključka, da se verjetno tudi v bodočnosti ni nadejati drugačnih prodajnih uspehov, bodo dolgoletni predstavniki te tovarne odšli v pozabo.
Razvojniki trenutno ne načrtujejo popolnoma novih programov. Delo temelji predvsem na izpopolnjevanju dosedanjega dela, precej pa se ukvarjajo tudi s kooperacijo s poljsko firmo UNITRA. Plod te kooperacije je kasetni magnetofon z radijskim sprejemnikom, po zanesljivosti in kvaliteti kupcem že poznan artikel. Žal pa se tudi tu zatika tako, da bo potrebno kooperantske odnose natačneje pregledati.
Mogoče je ocena, da se v Sežani prav zdaj srečujejo s programsko krizo preuranjena — njihov razvojni plan je namreč okvirno že izdelan in vsebuje precej zelo zanimivih izelkov, zanje, še zlasti pa za kupce. Gre namreč za aparate, ki jih na našem trgu zaman iščemo.
Res pa je, da imajo v Sežani prav zdaj precejšnje težave. Vzroka za to sta v glavnem dva — prvi je v prenizkih prodajnih cenah ob mnogo previsokih cenah repromaterialov.in ostalih stroških, naslednji pa izvira v nezadostnih razvojnih kapacitetah. Pri prvem problemu pravzaprav sami česa bistvenega niti ne morejo storiti, ukrepi za ublažitev težav so enaki kot povsod drugje.
Nič manj zahteven pa ni položaj pri kadrovskih problemih na razvojnem področju. Kadrov jim namreč primanjkuje na vseh koncih in krajih, tj, — “« 'ju uvia uuiujvuu (jiuuiviuci- to pa onemogoča sprotno razvijanje /0- Pri tem je podčrtal, da je treba novih artiklov. ..Poudariti moramo" .0sledneje
deli
!.	.	IIKK/\X Z XXL	/V. A XI VV<H1
®‘ja poudariti, da v to ni vštet čas, pabljen na različnih sestankih. Poleg e Prej naštetih vzrokov se moramo t?to dosledneje kot kdajkoli prej borila trdnejšo povezanost med višino pOnih dohodkov in dohodkom tiieljne organizacije. Hkrati pa se je /tirebno zavedati, da planskih nalog $ moč ločevati od stabilizacijskih. To Poznanje narekuje tudi drugačen pri-L/tiP k reševanja proizvodne proble-I ,atike v bodoče — vse stabilizacijske morajo biti natančno izdelane, ffi nalog morajo biti konkretni
Predstavnik idrijske temeljne orga-/acije Mile Maleševič je poudaril, da v potrebno v stabilizacijska priza-, eVanja vključiti tudi vse ostale druž-etiopolitične organizacije.' Največ j/ornosti pri tem je potrebno name-m delu ZŠMS, ki po njegovih bese-:izgublja preveč časa za neproiz-°tin0 in od dela odtujeno problema-
srednjeročnem obdobju, zato bodo kooperacijska sodelovanja tudi v naslednjih letih sestavni del njihovega dela.
Groba usmeritev naslednjega petletnega obdobja pa je predvsem v znamenju boja za višjo kvaliteto in osvajanja izdelkov višjega kakovostnega razreda. To velja bodisi za radijske sprejemnike pa reprodukcijo in za ozvočenje. Osnovna perspektiva njihovega dela je v osvajanju novih ojačevalnih in hi-fi naprav.
Za prihodnje obdobje med drugim načrtujejo tudi poenotenje svojega proizvodnega programa. Razmišljajo o ojačevalnikih enotnega koncepta, bodisi za ozvočenje, bodisi za reprodukcijo hi-fi kakovosti. Prav skupna zasnova pa bo omogočila kombinacijo različnih naprav. Razvoj gre torej v smeri tako imenovanih „rackov“, glasbenih omar torej, ki so ljubiteljem verne reprodukcije iz zahodnih virov že dobro poznani.
Paneli za ojačevalne naprave bodo enotni, tako za naprave za ozvočenje, kot tudi za hi-fi enote, vsi zunanji elementi pa bodo prilagojeni sodobnim tržnim zahtevam. Naj omenimo samo še podrobnost — zunanje izvedbe bodo kovinske, plastika bo počasi izginjala. To je pomembno iz dveh razlogov — aluminija je na našem tržišču dovolj, plastike pa kljub visokim cenam primanjkuje.
Ojačevalniki bodo konstruirani v različnih močeh, razlikovali pa se bodo seveda tudi po kvalitetnih razredih. Tudi sprejemniki bodo doživeti renesanso. Izdelovati jih bodo v obliki turnerjev in v različnih izvedbah.
Osnovna razvojna prizadevanja v Sežani temeljijo na izvoznih ambicijah. Zakaj, ni potrebno posebej poudarjati. V prvi vrsti za pridobivanje uvoznih pravic, v drugi pa tudi zaradi spoznanja, da domači trg ne bo mogel posrkati vsega, kar bodo narediti.
Fleischman
,, .—reševati probleme » ' to pa je edino TOZD.
| Db zaključku razprave so člani Prejeli sklep, da morajo stabilizacijski rtigrami brez izjeme vsebovati kon-etne probleme in interese iz sredine, n" katere izhajajo. Programov zaradi Jlt samih v bodoče ne sme več biti.
’ nadaljevanju sestanka so člani jtiedsedstva obravnavati še tekočo Problematiko v zvezi z zimskošportni-™ igrami SOZD in DO, izmenjali so si ^nja o aktivnostih in pripravah na
je dejal ing. Grmek, „da smo v zadnjem času pričeti s pospešenim reševanjem vprašanja kadrovske zasedenosti pri opravljanju razvojnih nalog. Pravzaprav nismo pričeti prezgodaj, mogoče ravno še pravi čas, vsekakor pa se od aktivnejšega pristopa h kadrovski problematiki nadejamo pozitivnih rezultatov."
Pomanjkanja kadrov seveda ne bo moč nadomestiti čez noč. V tovarni menijo, da jim bo strokovnjakov primanjkovalo tudi v prihodnjem
VELIK UGLED ISKRINIH SESALNIKOV
Čistimo
stanovanje
Razstava, ki jo je konec januarja v Potrošniško informativnem centru v Ljubljani organiziral Centralni zavod za napredek gospodinjstva pod geslom „čistimo stanovanje", je bila zelo zanimiv in poučen primer prikaza, kako se danes tehnologija povezuje z vsakdanjimi potrebami človeka. Na razstavnem prostoru sto kvadratnih metrov so razstavljale številne delovne organizacije oz. industrije, ki se ukvar-jajo s proizvodnjo čistil, sesalcev in podobnih izdelkov, ki prihajajo v poštev pri sodobnem čiščenju stanovanja.
Tako smo našli tam izdelke iz Iskre, namreč zelo dobre sesalce Iskra 6006 Automatic, dalje sesalec Bosch iz Autotehne, Eletrolux iz Univerzala in Progres iz Metalke. Seveda je pri tem treba posebej upoštevati, da Iskrini sesalci niso samo visoko kvalitetni, ampak, da so tudi izdelani doma, se pravi, da je možno vsak čas dobiti rezervne dele, oz. zahtevati občasne servise. Med podjetji ki izdelujejo čistila, smo srečali na razstavi eksponate Šampionke iz Renč, drogerije Ljuba Eržen, Kemoteksa, Ilirija—Vedrog, TT Prebold in domžalske Tosame.
Ne gre samo za to, da danes gospodinje, ki so običajno zaposlene, nimajo preveč časa za gospodinjska dela, zaradi česar jim je treba priskočiti na pomoč s hitro delujočimi in učinko-
vitimi pomagati, ampak tudi dejstvo, da sodobna oprema in izdelava stanovanj terja nova sodobna čistilna sredstva. oz. aparate za mehanizirano čiščenje. Če imamo na tleh tapisone in razne druge obloge, ne moremo več čistiti zgolj z metlo ati krpo. Res pa je, da so danes tudi krpe različne, posebnih vrst in materialov tako, da vselej učinkujejo ustrezno svojemu namenu. Svoje terja čiščenje keramičnih oblog, parketa, skaja ati kromirane površine, primerno moramo čistiti zaslone televizijskih sprejemnikov, drugače se moramo lotiti tapeciranih salonskih naslanjačev in drugače lesenega kmečkega pohištva.
Jasno, da sta vsaka gospodinja pa tudi gospodinjec, kajti skrb za stanovanje je danes enaka naloga moškega in ženske, že pri obisku razstave povprašala tudi za način uporabe. Kozmetika Pavlina ja za primer prikazala vrsto preparatov, kot Opal za čiščenje pohištva, Velano — osvežilec barv za zavese in splošni večnamenski detergent DAP, ki ga lahko uporabljamo s pridom tudi pri čiščenju avtomobilov.
Že ta razvejanost dokazuje, da se imajo možnost v tako delitev dela vključiti tudi podjetni samostojni obrtniki. Seveda pa po drugi strani ostaja bistveno to, kar nam serijsko dajo na tržišče naše tovarne, ki so na višini svetovne kakovosti in tehnologije, pri čemer prednjači prav Iskra, saj veliko svojih artiklov namenja široki potrošnji in še posebej gospodinjstvu.
mak
DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTROZVEZE
Usmerjene zveze včeraj, danes.
(Nadaljevanje na 10. strani)
Druga temeljna organizacija DO Elektrozveza, ki jo predstavljamo v našem časopisu je TOZD Usmerjene zveze. Njihov proizvodni program predstavljajo naprave, ki v usmerjenem radijskem snopu prenašajo enega, ali več telefonskih kanalov, pri čemer jih ločimo na kopenske, kjer prenos teče med dvema medsebojno vidnima antenama, v relejnem nizu pa se potem lahko tako prenaša na večje razdalje, nadalje imamo še tro-poskaterskeUZ, tu se uporablja sketrski pojav troposfere za prenos na večje razdalje (med seboj nevidnima točkama) in kot tretje so še tu satelistske usmerjene zveze.
V UZ se ukvarjajo predvsem s prvimi, vendar pa tudi z ostalimi — vs$y v kolikor tržišče to zahteva. Kratek zgodovinski pregled, sedanja proizvodnja, tekoči problemi in delo D PO so bile teme, o katerih smo se pogovorili z vodilnimi delavci TOZD UZ direktorjem mgr. ing. Francem Čukom, sekretarjem OO ZK Dušanom Hrenom in predsednikom sindikata Maija-nom Kobavom.
Direktor TOZD UZ mgr. Franc Čuk: „Naši začetki segajo v leto 1948, ko je bil ustanovljen Inštitut za elektrozveze, kjer so izdelovali prve eksperimentalne izdelke UZ. Ti prvi primerki, so bili predani pošti že v 1. 1952, bili pa so še samo laboratorijskega značaja, saj smo jih izdelovali le v nekaj primerkih. Serijska proizvodnja se je začela v začetku šestdesetih let z ustanovitvijo Tovarne elektronskih naprav. Ta tovarna je potem imela v vsem svojem obdobju do 1. 1970, torej do reorganizacije ta program v svoji proizvodnji.
V vsem tem obdobju so najprej v okviru Zavoda za avtomatizacijo, nato pa v Inštitutu za prenosno tehniko delovale naše raziskave in razvoj.
Mgr. Franc Čuk zveznemu sekretarju za narodno obrambo gen. Nikoli Ljubi-Čiču ob nedavnem obisku razkazuje naprave za usmerjene zveze.
Ob tej priložnosti lahko še ugotovimo, da smo v tem tridesetletnem obdobju imeti tako „suha“, kot debela leta" in kar je v tem trenutku za nas še posebej razveseljivo je to, da prav zdaj stojijo pred nami „debela“ leta.
Namen reorganizacije, s katero je bila v lanskem letu ustanovljena naša delovna organizacija je bil pospešiti razvoj, raziskave in proizvodnjo. Us-
merjene zveze pa imajo pri tem še posebno nalogo, saj preedvidevamo obsežno proizvodnjo teh naprav in sistemov in to tako za namenske kupce, kot za koristnike velitih sistemov kot so PTT, železnica, elektrogospodarstvo itd.
Za večji del te proizvodnje so kup: ci že zagotovljeni, kar je za nas vsekakor precej ugodno, prav tako ugodno pa nameravamo povečati še naš izvoz.
Zaradi vseh teh tržnih pogojev izvajamo investicije, ki nam bodo omogočale izpolnitev že sprejetih pogodbenih obveznosti, kot tudi nadaljnjo razširitev.
Z reorganizacijo smo dosegli tudi to, da sta se tesno povezala razvoj s proizvodnjo, s čimer bo vsekakor omogočeno hitrejše uvajanje izdelkov razvoja v proizvodnjo. Seveda nas spremlja še precej problemov in to finančnih, restrikcije uvoza in neuteče-nost organizacije, saj je še precej nedorečenih stvari.
Za naše poslovanje lahko ugotovimo, da je pozitivno, vsi pokazatelji pa kažejo, da bomo v prihodnje lahko poslovali še bolje.
V srednjeročnem obdobju bomo . naš obseg proizvodnje povečati še za približno štirikrat, kar je seveda zelo ambiciozno zastavljen plan, ki pa ima vse realne možnosti, da bo tudi izveden - seveda ob optimalnemu izvajanju investicij in pravočasno dokončanem razvoju.
Na izvedbo vseh teh programov gledamo optimistično, uresničitev le-teh pa bo seveda koristna tako za TOZD, kot celotno DO, kajti vsi ti programi vključujejo tudi druge TOZD kot Proizvodnja mehanskih delov ter Antene in navigacije neposredno, posredno pa še ostale.
Med prizadevanji, ki smo jim posvetili še posebno pozornost je pravočasno in kvalitetno izvajanje pogodbenih obveznosti, ki so nujne za doseganje ugodnejših poslovnih rezultatov. Vsi člani našega kolektiva se tega v
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Osnutek v razpravi
Uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu je eno izmed izredno pomembnih področij naše celovite družbene aktivnosti, zlasti zato, ker je v neposrednem interesu slehernega delavca in občana. Zbor občin in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljana ter skupščine samoupravnih stanovanjskih skupnosti in samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva je z namenom, da se dosežejo kvalitetni premiki na področju gos-podastva s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, sprejel v lanskem oktobru akcijski program za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva.
Izhajajoč iz ugotovitev in sprejetih nalog v akcijskem programu je za doseganje tega cilja potrebno zagotoviti takšno višino in razporejanje stanarin, ki bo omogočila uresničevanje vseh v akcijskem programu sprejetih ciljev na področju upravljanja in gospodarjenja s stanovanjskimi hišami. Uresničevanje te naloge je sestavni del stabilizacijskih usmeritev, ki so opredeljene v smernicah o politiki izvajanja družbenega plana 1976-80 tako občin, kot mesta Ljubljane za leto 1980.
Za doseganje navedenih ciljev so stanovanjske skupnosti občin in mesta pripravile osnutek samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postop-
nem prehodu na ekonomske stanarine na območju ljubljanskih občin. Osnutek je bil posredovan vsem delavcem v organizacijah združenega dela ter tudi občanom, organiziranim v zborih stanovalcev in hišnih svetih v razpravo, ki bo zaključena z 10.2. 1980.
V Iskri-Avtomatiki lokacija Savska c. 3 je bila s tem namenom (da čim bolj seznanijo delavce z akcijskim programom) v petek, 1. 2. 1980 sklicana izredna seja konference delegacij, kateri so prisostvovali tudi vsi predsedniki osnovnih organizacij sindikata, nosilci javne obravnave. V pripravi na javno obravnavo je bilo rečeno, da je potrebno dati poudarek oblikovanju, namembnosti, gospodarjenju in porabi stanarine, ki izhajajo iz letnih planov, ki bodo po samoupravni poti sprejeti v skupščinah samoupravnih stano-
vanjskih skupnostih občin in mesta Ljubljane.
Pri tem velja poudariti, da omenjeni samoupravni sporazum posebej opredeljuje sredstva za amortizacijo, ki v dosedanji višini niso omogočala zagotavljanja enostavne reprodukcije na področju stanovanjskega fonda.
Se nekaj ostalih podatkov:
- osnovna merila za oblikovanje in prehod na ekonomsko stanarino v letu 1980, ob upoštevanju skupnih enotnih izhodišč in kriterijev so revalorizirana vrednost točke, ki znaša za leto 1980—51,76 din, ekonomska stanarina bo znašala ob koncu leta 1985—3,24 % od revalorizirane vrednosti stanovanja, planirana gradnja družbenih najemnih stanovanj v letu 1979 ter s tem v zvezi povečanje stanovanjske površine in števila točk, predvideno povišanje cen stanovanj v’ letu 1980 je 13 %.
Letna stanarina celotnega stanovanjskega sklada se izračuna po obrazcu: povprečna površina stanovanja x poprečno število točk x vrednost točke x delež (faktor) x število stanovanj.	š.D.
Zaključki sestanka komisije | za pripravo srednjeročnega načrti |y
V	Iskra—Avtomatika smo v prvi polovici 1979 leta začeli z aktivnostmi za pripravo srednjeročnega plana za obdobje 81-85, takega, ki bi delavce v temeljnih organizacijah Avtomatike še bolj povezal v enotno celoto pri uresničevanju družbenih nalog, pridobivanju prihodka in dohodka,’ skupnih vlaganjih v nove kapacitete ter pri dviganju produktivnosti.
Za izhodišča so nam služila določila zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu SFRJ ter zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SRS, ki je v obliki delovne zasnove predloga zakona prinesel nekatere novosti in pojasnila, predvsem s področja planiranja v delovni skupnosti in sicer o enakopravnem položaju delavcev v delovni skupnosti v procesu družbenega planiranja.
V	mesecu septembru, ko je bila
Minulo delo
Minulo delo je po definiciji opredmeteno preteklo živo delo. Produktivnost živega dela je zato merilo uspešnosti oz. učinkovitosti obračanja minulega dela (preteklega živega dela) in njegova posledica. Tako je del nagrade za vloženo minulo delo vsebovan že v nagradi za (produktivnejše) živo delo, v nagradi za živo delo pa bi morala
DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTROZVEZE
Usmerjene zveze včeraj, danes, jutri
(Nadaljevanje z 9. strani)
'celoti zavedamo, to pa je že rodilo pozitivne rezultate v našem poslovanju. S takim delom bomo nadaljevali tudi v prihodnje, seveda pa bo potrebna še nekoliko boljša stimulacija v smislu nagrajevanja po opravljenem delu.
Sekretar ZK Dušan Hren: „V sedanjem pmeri posvetimo stabilizaciji naše TOZD in DO. Vsak mora izluščiti iz 8. seje CK ZKJ in 6. seje meri posvetimo stabilizaciji naše TOZD in DO. Vsak mora izluščiti iz 8. seje CKZKJ 6. seje CK ZKS konkretne naloge in jih izvajati v smislu izboljšanja produktivnosti dela, reda, discipline, dolžnosti in vseh ostalih dejavnikov. Čim prej moramo locirati naše TOZD na eni lokaciji, predvsem pa velja to še za tiste, pri katerih je to v tem trenutku že možno, saj je tudi to eden od dejavnikov za uspešno delo. Zavzemati se moramo še za večjo aktivnost slehernega člana ZK znotraj samoupravnih organov, delegacij in samoupravnih interesnih skupnosti.
Uspešno reševanje teh nalog in s tem uresničevanje načrtovanega plana, bo možno z uključevanjem vseh subjektivnih sil v TOZD in DO ter z uspešnim in zavzetim delom vsakega člana kolektiva na svojem delovnem mestu.
Ker so vse TOZD v DO neposredno povezane s proizvodnim programom, saj so naši končni izdelki produkti več TOZD, moramo zato s sodelovanjem in demokratičnim dogovarjanjem stremeti k istim ciljem — se pravi k hitrejšemu uresničevanju začrtanih programov. Vse DPO morajo s svojo boljšo povezanostjo med seboj in z utrditvijo akcijske enotnosti komunistov, skrat-
ka vsi mi moramo iti z enotnimi stališči v borbo za boljše napredovanje naše DO in s tem tudi naše družbe v celoti.
Marjan Kobav, predsednik OOS: „Naša prizadevanja so v tem trenutku usmerjena predvsem v reševanje permanentnih nalog, kot so samoupravno organiziranje, uveljavljanje dohodkovnih odnosov in delegatskega sistema ter v reševanju nalog političnega trenutka, med katere sodi stabilizacija, organiziranje varnega dela ter nagrajevanje. Čutimo namreč, da je v našem delovanju še vedno prisotno precej nedorečenega, organiziranost SPS, DSSS in KI še vedno ni takšna kot bi si želeli in to predvsem na področju dohodkovnih odnosov in delitve dela.
Ob vsem tem nas seveda spremljajo še problemi, npr.: pri samoupravni organiziranosti se nam funkcije podvajajo zaradi majhnosti naše temeljne organizacije, to pa dostikrat otežuje dovolj kvalitetno izvajanje nalog.
Za delegacije lahko še vedno ugotovimo, da so organizirane po stari organizacijski shemi in jih bomo zato morali reorganizirati glede na potrebe naše nove TOZD. Urediti bomo morali še spremljajoče dejavnosti, povezavo nekaterih strokovnih služb in delegacij, saj je od njihovega uspešnega delovanja odvisno tudi uspešno poslovanje naše temeljne organizacije.
V prihodnje si bo sindikat še prizadeval, da čim več doprinese k stabilizaciji in to v tem smislu, da bomo spodbujali k zavesti slehernega člana kolektiva za boljšo delovno disciplino, kvaliteto dela in s tem seveda k boljši produktivnosti.
Morali bomo poskrbeti tudi za pravilno nagrajevanje po delu, ki doslej še ni zaživelo kot bi moralo, ker še premalo nagrajujemo po učinku in to ne deluje stimulativno11. Boris Čerin
Naprave id usmerjene zveze s 60,120 ali 300 kanali.
biti vsebovana tudi nagrada za uspešnost gospodarjenja z minulim delom.
Tako bi bila sestava nagrade za ZD:
—	„amortizacija“, t.j. povrnitev za vložene napore in izgubljene življenjske moči (VZD, AODM ali drugi načini določanja zahtevnosti dela)
—	nagrada za osebno učinkovitost dela: kvaliteta in kvantiteta, pri čemer mora kvaUteta dela imeti večjo težo
—	nagrada za skrbnost gospodarjenja: večji poudarek moramo dati motivu: „Pametno ravnajmo s tistim, kar imamo!“
—	nagrada za uspeh združenega dela: to je nagrada za uspeh enote -manjše in večjih.
Prvo vprašanje, ki gaje treba rešiti, je: koliki del dohodka je odvisen od prispevka M D in koliki od prispevka ZD. Torej: koliko k današnjemu uspehu prispeva kapital, koliko pa ljudje s svojim živim delom. Od tega razmerja naj bi bila odvisna tudi delitev sredstev za OD na sredstva za OD po merilih za MD in sredstva za OD po merilih za ŽD.
Ekonomsko gledano bi delavec, ki danes vlaga v razširjeno reprodukcijo in se tako odpoveduje določenemu delu svojega OD, moral ta del dobiti povrnjen in to v večji meri, kot bi dobil, če bi ta sredstva vložil v banko. Parametri tega vrednostnega kazalca bi bili:
—	velikost posameznikovega prispevka v razširjeno reprodukcijo
—	obrestna mera, ki upošteva bančno obrestno mero in stopnjo inflacije
—	realna stopnja letne rasti družbene produktivnosti dela (z upoštevanjem inflacije, spremembe cen itd.) —le-ta je merilo učinkovitosti v razširjeno reprodukcijo vloženih sredstev in zato korekcijski faktor za obrestno mero
—	čas kapitalizacije vloženih sredstev
Medtem ko je vse parametre moč kolikor toliko točno ugotoviti (če so na voljo ustrezni podatki), pa bi se za dobo kapitalizacije morali domeniti. Edina prava doba bi bila povprečna življenjska doba človeka.
Seveda pa je tako, zgolj ekonomsko gledanje na MD oz. povračila iz MD, morda le preveč neživljenjsko in zato nemotivacijsko. Anketa , .Mnenje delavcev o svojem družbenem položa-ju“ leta 1971 je pokazala, daje motiv vlaganja v razširjeno reprodukcijo približno takle:
—	za 56 % anketiranih povečanje OD čez nekaj let
—	za 10 % višja odpravnina pri odhodu v pokoj
—	za 9 % bi bil motiv, če bi dobili nekakšne obveznice, ki jih lahko vnovčijo čez nekaj let
—	za 5 % bi bil motiv, če bi imeli zagotovilo za zaposlitev svojih sorodnikov in znancev
—	19 % anketiranih pa ne želi vla-gati v razširjeno reprodukcijo.
Če grobo pogledamo delitev dohodka:
—	sklad za Ak(min) t.j. za enostavno reprodukcijo
—	sklad za OD, Id se naprej deli na Ak+ in na OD čisti.
Pri tem pomenijo:
— Ak (min) je neka minimalna stopnja akumulacije, za katero bi se morah dogovoriti na območju vse države in ki bi zagotavljala enakomerno rast produktivnosti ter istočasno korigirala primarno dehtev družbenega bogastva (kompenzirala bi tudi posebno ugod-
ne naravne ah tržne pogoje). Povračilo za vložena sredstva v Ak(min) bi se računalo na osnovi prirastka narodnega dohodka glede na delovno dobo. Ak(min) bi torej morala vključevati tudi vse prispevke za skupne in splošne pogoje za delo in razvoj družbe (53. člen ZZD), kakor tudi neka dogovorjena sredstva oz. del dohodka oz. čistega dohodka za sredstva za skupno porabo, rezerve, razširjeno reprodukcijo in družbeni standard).
— Ak + pa je del čistega dohodka, ki se mu delavci odpovejo na račun svojega OD. Tudi ta vložena sredstva bi lahko vračali po vrednostnem kazalcu (omenjeno že zgoraj).
Verjetno je zanimivejši (bolj življenjski) fizični kazalec: delo posameznika. Predpostavljamo, daje posameznikov prispevek k družbenemu bogastvu premosorazmeren njegovi usposobljenosti (kvalifikaciji in delovnim izkušnjam) ter zahtevnosti in odgovornosti dela, ki ga je opravljal. Vsi trije faktorji pa so že doslej v največji meri vplivali na OD oz. dehtev OD, zato bi lahko za osnovo vzeli pretekli OD, ki bi ga valorizirali in delovno dobo. Vendar pa velja upoštevati tudi to, da je pretekli OD odvisen (tudi) od predpreteklega živega dela (od minulega dela prejšnjih generacij). Tako bi ta način dehtve MD omogočal delavcem, da participirajo na MD prejšnjih generacij, kar pa ni v skladu z ustavnim določilom, da pravica do MD ugasne s smrtjo ustvarjalca MD.
Nagrajevanje po MD pa mora:
—	upoštevati dejanski prispevek posameznika k družbenemu bogastvu — narodnogospodarski kriterij
—	spodbujati k nadaljnjim vlaganjem in skrbnemu gospodarjenju oz. obračanju vloženih sredstev — podjetniški kriterij
-	operirati s parametri, ki so razumljivi in jih je lahko določiti
-	upoštevati dejstvo, da nagrajujejo človeka in ne stroj - načelo soh-darnosti.
znana nova organiziranost Avtomat smo ponovno povečah aktivnost} pripravo srednjeročnega plana. In{ M cer smo pripraviti analizo po no'1 'Al subjektih in oblikovali smernice in ^ ^ mente, ki so jih delavci v temelji1! dri organizacijah Avtomatike v mesec1 novembru in decembru določiti svojih zborih.
Komisija za pripravo srednjem1 nega plana delovne organizacije Avf matike 1981—85 je na prvem sestani1 30. 1. 1980 obravnavala poročilo pripravi srednjeročnega planskih df v kumentov v letu 1979. Iz poročila1' razprave je bila ugotovljena pospešek 3, aktivnost pripravljanja planskih dole1 mentov. Ker so delavci vseh temeljni* k-organizacij Avtomatike zaključili « fazo določanja smernic razvoja in el‘ ! mentov povezovanja, lahko v sfflisl1 sočasnega planiranja pričnemo z U! klajevalnim postopkom. Parcial11, ! usklajevanja se bodo odvijala m61 temeljnimi subjekti Avtomatike P1 programu predvidoma do 10. mate* j nakar bodo sledila skupna usklaj' "j vanja.
Pred nami ni samo leto ampak kj del obdobje stabilizacijskih prizadeva1 Za uspešno izvajanje dogovorjeni nje ciljev bo potrebno ponovno pregl* tal dati, kateri so tisti nosilni progran1 je] Avtomatike v proizvodnji, ki so hkra1 Zai tudi najbolj dohodkovno donosni *' in uspešni tudi v realizaciji na tujih trži’ jen ščih.	vet
Zaradi zaostrene politike zaposln
vanja bo nujno potrebno nekatere * na ’	• ■	•	•	:rič
lovno intenzivne proizvodnje usmeri11 ^ v manj razvita področja.
Z dodatnimi vlaganji v organizacij6 ptj bomo dvigovati produktivnost in ! tej obstoječimi kapacitetami povečal* ^ proizvodnjo količino.
Z združitvijo kadrov bomo ustano • viti močno investicijsko službo in f>' L nančno službo za tekoče in bodoč*J ,. naložbe.	aA ^
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^
dbujali maksimalno izkoriščanje int*j prj lektualnih potencialov zaposlenih °l' populacije, istočasno pa bi destimv V tirati „vegetiranje11 na doslej dobrf ^ plačanih (večinoma) neproduktivna* i delih oz. nedetih.
Drugo dejstvo je naslednje: nez3 | žljeno fluktuacijo (fluktuacijo na las* g no željo) t.j. fluktuacijo po enem 31 f dveh letih ne preprečuje nagrajevanj* jg stalnosti.
1. kriterij:
NARODNO-GOSPO DARSKI
Izhaja iz Ak(min), osnova za obri' čun je porast narodnega dohodk3 (določi se vsako leto), računa pa s* kot % glede na delovno dobo. Krivulj3 naraščanja: linearno.
KOMPLEKSNI SISTEM NAGRAJEVANJA PO MD — predlog
Preden se lotim razlage predloga, ki naj bo čim bližji zgornjim načelom, je treba opozoriti oz. razložiti nekaj dejstev oz. predpostavk:
Človekova učinkovitost v TOZD (in s tem nagrajevanje za vloženo ŽD) ima v odvisnosti od del. dobe naslednjo krivuljo:
del. izkušnje na enem področju
To „eno področje11 je potrebno poudariti. V ZDA so spremljali učinkovitost dela (torej kvaliteto predvsem) v odvisnosti od izkušenj in ugotoviti, da se nekako po 5 - 7 letih človek na enem področju „izpoje“ -v tem času lahko človek na enem področju doseže svoj maksimum, da od sebe največ, kar lahko da. Po tem času se ati ponavlja, ati pa počiva na preteklosti oz. postane njegovo delo gola rutina.
Sistem bi torej moral spodbujati zamenjavo področja udejstvovanja po 7-letih ati vsaj zamenjavo delovne organizacije. Na ta način bi namreč spo
2. kriterij: PODJETNIŠKI
Prispevek posameznika je premO': sorazmeren usposobljenosti in odgoi vornosti ter težavnosti dela, ki ga j1 opravljal. Predpostaviti bomo, da je13 drugi kriterij v tesni korelaciji z usposobljenostjo, zato upoštevamo sam0: izobrazbo in delovne izkušnje n3 enem področju.
Izobrazbo nagrajujemo po pozitivno pospešeni krivulji do 10 let izobraževanja po osnovni šoti — vsako nadaljnje izobraževanje (verjetno) nf doprinaša toliko kot izobraževanje do 10 let (do specializacije), poleg teg3 pa nagrajevanje tako dolgega izobraževanja ne predstavlja več motiva z3 tiste, ki se izobražujejo (kandidatu z3 magistra ali doktorja denar prav gotovo več ne predstavlja motiva za izobraževanje). Istočasno pomeni nagrajevanje izobraževanja tudi kompenza; cijo (delno) v primeri s tistimi, ki so si takoj ati kmalu po končani OŠ začeli ustvajati osebni standard (dijaki ifl študenti te možnosti nimajo). Osnova za izračun je vsako leto izračunan) povprečni OD v Sloveniji (povprečni OD posamezne izobrazbene stopnje? ), % pa glede na leta šolanja.
Delovne izkušnje nagrajujemo progresivno na enem področju do 7 let, po 7 letih, degresivno. Ker je oz. se bo pojavil problem: kaj je eno področje, bi ga enačiti z enim podjetjem — v interesu TOZD pa je, da omogoči vsakemu delavcu delo na enem področju (na tistem, za katerega je človek naj; bolj usposobljen) in končno tudi napredovanje na tem enem področju. Osnova za izračun je celotni kapital *
(Nadaljevanje na 11. strani)
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
18 Minulo delo
a til -j,	(Nadaljevanje z 10. strani)
^	osnovna sredstva v funkciji in
11. (aEnVI> celotna sredstva akumulacije l0j:	aniortizacija in predmeti dela,
v j an ^redstva skupne porabe, vlaganja v ^ aru8o TOZD itd. Delavci bi na nek
je *varianta	2. varianta
ja* ‘^Razba
5 3'kriterij: SOLIDARNOST
l)A v krivulja bi morala biti zrcalna tisti, ili t Prikazuje individualno učinkovi-i el' s*. T orej takale: nisi1
l j
ialn
nA t
arcj | daj'
: ks *l.doba
7 le.t
oz. bolj točno: kronološka starost
gjiit .. ^Prva, ko delavec pride v podjetje, e# ti!v®0Va učinkovitost počasi raste — rani tudi živo delo oz. OD od živega <rat ® .• Vendar za to obdobje ni moč ii ^ in koristnosti mladostnega elana trži k božice idej, ki niso nikjer nagra-vp*^’ Sa^ove teh idej pa poberejo naj-jslo :	(če so dovolj iznajdljivi) bolj
, dč ^ni, „stari“ delavci. Progresivno erit 'a8rajevanje v tem obdobju pomeni . P°dbudo mladim za vlaganje še več-icijc d,- naPOrov, delovnega elana, krepi in 1 [gP^nost delovni organizaciji in s ■63$ n111 Prispeva k maksimalni angažira-nosti mladih.
ano ■ “odobno bi bilo potrebno nagra-a fii Ijti stare - prav zaradi tega, ker so loč' j? rn°či že toiiko opešale, ker so bolj A.C 71 manj „iztrošeni“ in ne morejo več °segati take delovne učinkovitosti, H™ p0t.So j° v ..najboljših11 letih, dejstvo intcj je, da še vedno lahko zelo veliko 0; PUpomorejo k uspehu TOZD — spet
način bili delničarji TOZD, ki bi dobivali določen % kapitala TOZD.
Krivulji za nagrajevanje izobrazbe in izkušenj: za vsako dve varianti (druga varianta bi pomenila spodbujanje izobraževanja in mladih strokovnjakov v TOZD):
1.varianta
DELOVNE IZKUŠNJE (eno področje)
pa njihove ideje oz. sadove njihove izkušenosti pobere srednja generacija. Starejši delavci so tudi upravičeni počivati na preteklih naporih.
Postavlja pa se vprašanje: razmerje med kriteriji, koliko naj bo kateri od kriterijev udeležen v celotni masi nagrade za MD? Menim, da bi bila precej sprejemljiva približno ekvivalentna zastopanost posameznih kriterijev oz. nekako takole:
-narodno-gospodarski: 25-35 %
—	podjetniški: izobrazba 25 %, delovne izkušnje na enem področju 30%
—	solidarnost: 10 - 20 %
Stvar matematike je sestava ustreznih lestvic za nagrajevanje po MD.
Parametre je razmeroma lahko določati:
—	povsod nastopa kriterij časa: leta izobraževanja oz. delovnih izkušenj na enem področju, oz. skupna delovna doba in kronološka starost
—	prirastek narodnega dohodka se že zdaj določa enkrat letno
—	prav tako se določa že zdaj povprečni osebni dohodek
—	kapital TOZD-a je mogoče ugotoviti enkrat letno z inventuro
—,osnova za solidarnost ni omenjena: ta je lahko povprečni letni OD posameznika (oz. del OD na podlagi VZD in učinkovitosti), lahko bi bil to povprečni OD v TOZD ali v republiki, končno pa tudi najnižji, ali najvišji OD v TOZD.	Uroš Blatnik

vasi Podlonk pod Ratitovcem je zraslo , filmsko mesto" — vas Dražgoše, kjer b°do posneli film in televizijsko nadaljevanko „Dražgoška bitka", v spomin na ^jiko bitko v NOV na prelomu 1941/1942. Posnetek izvira iz časa, ko so J >lmske Dražgoše čakale le še na prvi sneg in začetek snemanja.
U6 ; 13 P0' rn<> na
10' iko nc do eg3 i raza za to-zo-pa-za-D $i ‘eli ifl )va afli šni op'
ro-
et,
bo
je’!
. v sa-;jv
idi
S
ni)
Časopisne novice
Črnomaljsko gospodarstvo je lani izvozilo za 320 milijonov dinarjev izdelkov, od tega približno polovico na konvertibilna tržišča. Največja izvoznika sta bila Belt in tem iška Iskra. Letošnji izvoz naj bi bil po načrtih še večji. 440 milijonov dinarjev nai bi iztržili s prodajo na tujem.
Iskra, El in Rudi Čajavec so podpisali pogodbo o skupni proizvodnji, prodaji in vzdrževanju računalniških sistemov za poslovno in procesno obdelavo podatkov. vsa tri podjetja bodo v naslednjih petih letih poskušala razviti lastno tehnologijo pri Proizvodnji domačega računalnika. Ta sporazum je samo nadaljevanje dosedanjega uspešnega sodelovanja med domačimi elektronskimi organizacijami, ker se prejšnji Pogovori o proizvodnji slikovnih cevi in mikroelektronike že realizirajo. Vest je Pojavil beograjski Privredni pregled.
Glas iz Kranja je objavil celostranski propagandni članek o mikroelektroniki v gospodinjskih aparatih v katerem obravnava 25 let dela tovarne gospodinjskih aparatov v Retečah pri Škofji Loki.
Gospodarski vestnik objavlja primer sodelovanja strokovnih delavcev Ljubljanske združene banke in Iskre pri pripravi računalniške aplikacije na mini računalniku Iskra data C 18. Po obširnem opisu o dosedanjem knjigovodskem — informacijskem sistemu Ljubljanske banke nadaljuje Gospodarski vestnik takole:
,„V pripravo omenjene računalniške aplikacije so se po izboru mini računalnika Iskra data C 18 intenzivno vključili tudi strokovni delavci Iskre, TOZD tovarne računalnikov. Prevzeli so odgovornost za računalniško zasnovo aplikacije, za Pripravo programa in za uspešno uvedbo aplikacije v združeni banki. Ob uspešnem sodelovanju med delavci Iskre in Ljubljanske banke je bila aplikacija pripravljena v tolikšni meri, da se je že v decembru lanskega leta, ko je bila opravljena tudi instalacija mini računalnika v gospodarsko računskem sektorju združene banke, pričelo s poskusnim delom."	t
Zagrebški Privredni vjesnik je objavil lanskoletne poslovne dosežke Iskre in pri tem omenil, da je Iskra dosegla tako uspešen izvoz med drugim tudi zaradi internega stimuliranja izvoza, ki se je lani povečal od 25 na 30 %.
Gospodarska zbornica Slovenije ustanavlja sekcije za pospeševanje ekonpmskih odnosov s tujino. Te sekcije bodo v vseh državah, kamor izvažamo, pripravljale pa bodo usklajena gradiva za gospodarske sporazume med našo in drugimi državami. Dajale bodo pobude in organizacijsko pomoč za raznovrstne oblike interesnega Povezovanja in ustreznega samoupravnega sporazumevanja, zlasti za krepitev konzorcijev za širše sodelovanje z državami v razvoju in konzorcijev za skupne Projekte. Iskra je bila izbrana v izvršne odbore sekcij v vseh državah, s katerimi Posluje, medtem ko je prevzela dolžnost v Veliki Britaniji kot predsednik.
. Lani je slovenska industrija izdelala za 7 % več kot leta 1978, decembra lani pa je 'zdelala za 7,4 % več kot istega meseca toda leto prej in za 8,4 % več kot novembra lani. Največ je izdelala lani elektroindustrija in sicer za 15,4 % več kot predlanskim. Najrnanjši odstotek rasti v enem letu pa je zabeležilo z 0,9 elektrogospodarstvo.
Število zaposlenih v industriji se je lani povzpelo od 338.717 na 341.844 ali v enem letu samo za 0,9 %.
V
Zbral m uredil Marjan Kralj
L/
SLOVENSKE ZALOŽBE V LETU 1980
Več kot šestdeset knjig Pomurske založbe
„Tudi naša založba v Murski Soboti ima, kot vse založbe, svoje tradicionalne knjižne zbirke in pri nas jih imamo enajst. V letu 1980 pa nameravamo izdati več kot šestdeset novih knjig," je začel naš pogovor o programu za prihodnje leto urednik Pomurske založbe Jože Hradil.
V'zbirki Domača-književnost bo izšlo pet slovenskih izvirnih del. Miško Kranjec piše za Pomursko založbo roman pod delovnim naslovom „Na predmestnih ulicSh". To bo obsežen roman, katerega glavna junakinja, oziroma dekle se vključuje v sodobno življenje. Franc Zadravec je v svojo knjigo ..Elementi slovenske moderne književnosti" vključil svoja univerzitetna predavanja o predstavnikih -moderne, vendar je dodal knjigi tudi Kosovela in razdobje po moderni. To so obširne, literarnozgodovinske študije našega znanega univerzitetnega učitelja. Tretja knjiga te zbirke je ponatis romana Draga Jančarja ..Galjot", ki je že ob prvi izdaji požel priznanje kritike in beročega občinstva. Karolina Kolmanič pa se je v svojem romanu ..Senca na belih listih" lotila problema našega izseljeništva, govori o zdomki, ki v tujini naleti na številne probleme ter o zdomcu, ki se ne misli več vrniti domov. Peta knjiga iz te zbirke pa je sentimentalni roman Katje Špurove ..Ljubezen je bolečina".
Druga zbirka pod značilnim naslovom Panonika pa bo obsegala štiri dela. Že naslovi posameznih knjig dovolj zgovorno pričajo o vsebini knjig. Tako je več avtorjev napisalo delo ,,Revolucionarno vrenje v Prekmurju 1918—1919", kolektivno delo je tudi knjiga ..Momografija občine Murska sobota", podobno pa je tudi s tretjo knjigo te zbirke, z drugo knjigo ..Etnografija Pomurja". Vanek Šiftar in Martina Orožen pa sta se lotila znanstvene obravnave „Prek-murskih urbarjev".
Vsekakor zelo pomembna in za Pomursko založbo značilna pa je tretja zbirka založnice in sicer dvojezična zbirka Sozvočja — Osszhang. Na prvem mestu je treba omeniti pesniško zbirko Leone
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame
MARIJE LOMBAR
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz vrtalnice Števca za izrečeno sožalje, podarjeni venec, spremstvo na njeni zadnji poti ter denarno pomoč
žalujoča hčerka Tončka Šenk z družino.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta
MATEVŽA MIHELIČA
se lepo zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem termoplastike in raziglanja iz TOZD TSD za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in denarno pomoč. Vsem še enkrat hvala.
Anica Bregar
ZAHVALA
Ob prerani izgubi drage mame
PAVLE HARTMAN
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD TEA — ploščatega releja za podarjeni venec, denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti
Geni Porenta.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi mojega nadvse dobrega in dragega očeta
FERDINANDA LEBARJA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD TEA — montaže in kontrole vložkov ter delavnici posebnih naročil za izraze sožalja in denarno pomoč. Iskrena hvala!
žalujoča hčerka Angelca Lebar z otrokoma Slavkom in Tanjo.
ISKRA — glasilo delovnega kolektive SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente
—	Ljubljana.
—	V. d. glavni urednik Otmar Zorn, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Golnar
Novinar — komentator Mara Ovsenik
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektro-zveze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324—061, 324—261 .—Tisk:,-Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.

Kanyo ..Viharmadarak szarnytovesen" (Ptice v krošnjah"). Leona Kanyo je pesnica madžarskega rodu iz Vojvodine, vendar pa živi pri nas, konkretno v Novi Gorici in torej sodi tudi na slovensko območje. V sodelovanju z znano budimpeštansko založbo Europa pa bo založba v tej zbirki izdala izbor iz Cankarja in sicer ..Martin Kačur es egyes elseszelesei" (Martin Kačur in druge črtice). V izboru Gyula lllesa bodo izšle ..Najlepše madžarske pravljice", ki bodo objavljene v dvojezični izdaji. V tej zbirki pa bodo tudi slovenski bralci prišli na svoj račun. Tako bodo lahko prebrali psevdo-zgodovinski roman klasika madžarske književnosti Ferenca Mora" Zlata Krsta" in roman Antala Szerba „Pendragoška legenda", ki prav tako sodi v madžarsko klasiko. In končno je tu še „Naptar 80'"; tradicionalni koledar za Madžare, ki žive v Sloveniji.
Vsekakor med najpomembnejšimi in naj-reprezentativnejšimi zbirkami, ki jih izdaja Pomurska založba je četrta zbirka Mostovi, uglašena in sistematično urejena v smislu naše neuvrščene politike. Gre za načrtno predstavitev literatur malih in neuvrščenih narodov in v glavnem neznanih, bodisi zaradi zgodovinskega razvoja ali pa zavoljo jezikovnih zaprek. V programu za prihodnje leto je sedem ..mostov", sedem knjig, ki zaobjemajo Afriko, Azijo, Južno Ameriko in Evropo pa tudi Jugoslavijo. Tako bo mostove z afriško državo Beninom predstavljal roman ..Neskončna past" Olympa Bhelyja Guenuma, beninskega pisatelja, ki ga poznamo pri nas z letošnjega penklubov-skega srečanja na Bledu, kjer je imel zelo opazen in zanimiv referat. Mostove z Indijo bo predstavljal roman Aruna Sadhuja „Dan Bombaya", medtem ko bo Kemal Yasar, eden izmed kandidatov za Nobelovo nagrado s svojim romanom „Memed" zgradil most s Turčijo. Argentino bo zastopal prav tako znani sodobni argentinski pisatelj in kandidat za Nobela Julio Corta-zar z romanom ..Dobitniki". Sodobno brazilsko književnost bo v Mostovih predstavljal Jose J. Veiga z romanom „Ura prežvekovalcev", medtem ko bo most z Grčijo postavil Notis Pergialis z romanom „Ko-mandirka", romanom, ki tematsko obdeluje tragično usodo Markosovih partizanov. Našo pokrajino Vojvodino pa bo zastopal pisatelj Ne dor Gion z delom „lgral je tudi mučenikoma", ki ga odlikuje odličen stil in še bolj zanimiva fabula.
Vojna in podobna tematika je uvrščena v zbirko Pesti. Izmed petih knjig te zbirke so tri dela napisali Američani: Peter Upton roman ,,Aprilski večer", James Barvvick roman ..Volčja senca" in VVilliam Mc Givern roman ..Vojaki v letu 1944". ..Ptica v lanskoletnem gnezdu, je roman Angleža Shauna Herrona, medtem ko je peta knjiga izpod peresa madžarske novinarke in pisateljice Aranke Sztarosolszke: ..Njena spominska proza pod naslovom „Od malega oglasa do vojnega sodišča" je zanimiva za slovenske bralce še bolj zato, ker je avtorica
kot novinarka živela po Evropi in dlje časa tudi v Murski Soboti, kar je seveda videti tudi v njenem spominskem pisanju.
V zbirki Portreti, kjer založnica objavlja biografske portrete in življenjske zgodbe velikih in znanih ljudi je biografski roman o velikem socialističnem madžarskem voditelju in revolucionarju Beli Kunu, ki ga je napisala njegova vdova Irena Kun. Hunter Davies je napisal avtorizirano biografijo „The Beatles", medtem ko je biografski roman o Jacku Londonu pod naslovom „Jack" Andrevva Sinclairja zelo novo, bibliografsko in s študijo podkrepljeno delo o velikem ameriškem pisatelju, ki je bil že doslej predmet obdelave na katerih znanih avtorjev, med njimi IrvvingaStona ..Mornar na konju".
Zbirka Mavrica pa je namenjena najširšemu krogu bralstva in so v njej uvrščena dela lažjega žanra in berljivosti. Semkaj sodi roman Catherine Cooksori „Mallonov zarod" pa zadnja uspešnica Alberta Moravie ,,Notranje življenje" ter sodobni roman avstrijske pisateljice Jeannie Ebner ..Figure v črnem". Med tako imenovane ..baročne romane" bi lahko prišteli tri dela Victorie Holt, roman ..Manfreda", zgodovinski roman ..Kraljična izpoved" in roman ..Tigrova pomlad". V to zvrst sodi tudi roman Philippe Carr ..Čarovnica ; morja" trije pa romani Američana VVilburja Smitha ,,Ko se lev hrani", ,,Krik pri hudiču" in ,,Grmenje". Tu je tudi zastopana znanstvenofantastična zvrst in sicer z Američanom Philipom K. Dickom in njegovim romanom „Usik' . In končno, v tej zbirki bomo našli tudi roman sodobne, dokaj uspešne italijanske pisateljice Sandre Paretti pod naslovom „Maria Canossa".
Med zbirko Priročniki velja na prvem mestu omeniti Mladinsko enciklopedijo v petih knjigah, veliko knjigo o hišnih popravilih „V hiši in okrog nje" izpod peres več avtorjev ter priročnik Dr. Davida Harveya „Novo življenje", v katerem obdeluje avtor vse probleme in zadeve od mladosti do starosti. Posebej je treba opozoriti še na priročnik Eve Veberove „Svet okrog nas", ki je prvi priročnik za nas, namenjen vrtcem in problemom predšolskih otrok.
Pomurska založba izdaja seveda tudi razumljivo učbenike za dvojezične šole na tem območju. Tako bo izdala dvojezični delovni zvezek ..Spoznavanje narave in družbe" za III. razred, dvojezično izdajo učbenika ..Spoznavanje narave" za IV. razred, dvojezični delovni zrezek ,,Matematika" za II. razred in ..Spoznavanje narave" za V. razred s povzetki v madžarščini.
Preostaja nam še zadnja zbirka pod geslom zunaj zbirk, v kateri bo izšlo delo Zoltana Gaborja „Po sledovih afisa". To je v bistvu zgodovina pisave in je delo po dolgem študiju in preučevanju napisal zagrebški avtor Zoltan Gabor.
D. Ž.
Prebrali smo za vas
Josip Vidmar je pač takšna osebnost v slovenski kulturi, da se lahko z njegovim mnenjem, kritiko ali pisanjem samo strinjaš ali pa mu nasprotuješ, vendar pa pri vsem tem, kljub morebitnemu nasprotovanju in nestrinjanju, ohranjaš do njega in njegovega dela spoštovanje spričo njegove doslednosti in brezkompromisnosti njegovih stališč in načel.
Nekaj podobnega doživlja človek, ko prebira njegovo najnovejše delo pod dokaj skromnim naslovom „0brazi“. To so vsekakor skrbna zbirka spominskih pričevanj o pomembnih osebnostih slovenske kulturne in politične zgodovine našega stoletja. Vendar pa gre tudi pri izbiri teh osebnosti za avtoijevo načelo, da se bo spominjal in opisoval v svojih portretih obrazov samo že umrle pomembne predstavnike našega kulturnega in političnega življenja, s katerimi ga je povezovala bodisi kritiška vloga, osebna srečanja, prijateljstva in videvanja, pa tudi sodelovanje, kar zlasti velja za portrete naših politikov.
Petindvajset portretirancev je Vidmar upodobil, vendar pa nam jih je predstavil po svoji meri in skozi svoje lastno videnje, ki pa utegne biti zelo subjektivno in zavoljo tega tudi objektivno, sporno. Morda je v tem njegovem subjektivizmu tudi največji čar knjige same, hkrati pa potrebna kritična ostrina, ki bo vsekakor vzbujala tudi v prihodnosti polemike, nestrinjanja in nasprotovanja vrednotenju in čisto osebnemu Vidmarjevemu odnosu do portretirancev. Sicer pa je za portrete naših osebnosti treba priznati, da jih je tako metiejsko kot stilistično Vidmar upodobil mojstrsko, prikazal nam jih je v najrazličnejših situacijah in z različnih zornih kotov, iskreno popisal čisto svoj, človeški odnos do njih, ki pa ni bil vedno prijazen in naklonjen. Vendar pa je eno nesporno: med najboljša portreta, oziroma obraza je treba vsekakor šteti portreta Borisa Kidriča in Edvarda Kardelja. Zlasti Kardeljev portret, s katerim se knjiga zaključuje, je po svoje izreden in pretresljiv, čeprav je na nekaterih mestih morda preveč oseben glede na portretiranca, ki je daleč prerasel svoj čas in sodobnike.
Med portretiranci je v knjigi na prvem mestu njegov brat Milan Vidmar, sledijo Ivan Cankar, Karel Dobida, Marij Kogoj, Ivan Prijatelj, Rihard Jakopič, Anton Lajevic, Alojz Gradnik, Anton Novačan, France Koblar, France' Stele, Ivan Pregelj, Anton Vodnik, Franc S. Finžgar, Izidor Cankar, Lili Novy, Pavel Golia, Oton Župančič, Fran Albreht, Ferdo Kozak, Juš Kozak, Miran Jarc, Prežihov Voranc in že omenjena portreta Borisa Kidriča in Edvarda Kardelja.
Kot smo že omenili, pomenijo Vidmarjevi „Obrazi“ vsekakor izredno zanimivo memoarsko knjigo, ki bo, v to smo globoko prepričani, povzročila deljena mnenja. Neizpodbitno pa je, da smo z njo dobili zanimiv, tudi historično pomemben vpogled v našo sodobno zgodovino zadnjih desetletij.
Obraze je izdala Državna založba Slovenije v opremi Nadje Furllan.
D. Ž.
Zapleti in razpleti okrog iger
Le še nekaj kratkih dni nas loči od začetka Iskrinih zimskih iger, ki bodo 15. in 16. februarja v Kranjski Gori. Toda zapletla so se stališča o sofinanciranju udeležbe.
Zato smo se kar na hitro pogovorih z Branetom Janežičem, ki vodi oddelek za rekreacijo pri DO Iskra Invest servisu.
Zakaj je prišlo do težav financiranja zimskih športnih iger?
Zaradi različnih tolmačenj višine soudeležbe pri financiranju zimskih iger. V smislu sklepov 11. skupne seje predsedstva Koordinacijskega odbora sindikata in Komisije za šport in rekreacijo, ki je bila 27. septembra 1979 je bilo predlagano dopolnilo 6. člena sporazuma: osnova za predračun potrebne višine sredstev je število zaposlenih. V tem smislu bi razumljivo vsaka od 13 delovnih organizacij Iskre prispevala k izvedbi iger znesek, ki je sorazmeren številu zaposlenih. Verjetno je bil to najpravičnejši ključ, saj se v vsaki delovni organizaciji tudi prihodek v glavnem ravna po številu zaposlenih delavcev.
Predsedstvo koordinacijskega odbora sindikata SOZD 'je imelo ob soudeležbi predstavnikov družbenopolitičnih organizacij sestanek 3. decembra 1979 in na glasovanju je bilo 14 glasov za prvotni predlog o sofinanciranju po ključu na zaposlenega, štirje glasovi so bili pa proti. Po načelu demokratičnega odločanja in spoštovanja sprejetih sklepov bi moral tako obveljati prvotni predlog.
Kakšno vlogo pa ima delovna organizacija Iskra Invest servis pri zimskih igrah?
Veliko nam je do tega, da se izvede tudi ta .velika in množična Iskrina zimsko športna manifestacija z udeležbo vseh delovnih organizacij, saj tudi tu velja znano Coubertinovo načelo, da je važno sodelovati. V smislu predloga samoupravnega sporazuma o opravljanju posebnih dejavnosti, ki naj bi ga sklenile delovne organizacije, podpisnice in DO Iskra Invest servis, smo prevzeli med drugim tudi obveznost, da pri zimsko športnih igrah Iskre zagotovimo potek razpisa, zberemo prijave, izvedemo tekmovanja, organiziramo ozvočenje, prenočitve in prehrano.
pa je značilen krvavški veter. Vse to pa ljubiteljev smučanja ni kaj preveč motilo.
Kot vse kaže so se na ta boj pripravljali tudi krvavški žičničarji in vremenarji. Prvi so šele ob treh popoldne „zakurblali" vlečnici na Njivice (do takrat je delala le prenovljena sedežnica do hotela), kar pa se vremenarjev tiče je nekje proti 15. sonce povsem pregnalo sneženje in veter. Na više ležečih Njivicah je med dopoldanskim in opoldanskim neurjem zapadlo kakih 5 do 6 centimetrov pršiča . . .
Med vratci, ki so jih tisti dan, ali pa dan, dva prej postavili člani smučarskega kluba Triglav — proga je bila namreč na začetku naše tekme približno tako razrita kot ob koncu — se je pomc-ilo skoraj 130 smučark in smučarjev. Najprej dekleta (mlajša in druga), nato pa moški najprej ..skupina Navje — Žale", kot je svoje nič starejše kolege ..krstil" mojster Mikrofilm, za njimi pa vnaša prihodnost".
Se preden pogledamo izide pa nekaj več resnosti. Med razglasitvijo rezultatov v prijetnem gostišču Štefe v Cerkljah - tam sem
Vsak začetek je težak.
Kje je prišlo do pomislekov?
Delovna organizacija Elektromeha-nika Kranj se je postavila na stahšča, naj bo ključ za financiranje postavljen na temelj udeležbe tekmovalcev iz posamezne delovne organizacije v lanski sezoni.
O teh dilemah so prav gotovo razpravljali tudi še na drugih ravneh?
TUDI V AVTOMATIKI SO KEGLJALI
V ponedeljek, 28. januarja so na kegliš-ču Maks-' Perca v Kotnikovi ulici tekmovali za prvenstvo posameznikov Iskra—Avtomatika člani iz vseh temeljnih organizacij bivše TOZD Tela. Prijavilo se je 36 tekmovalcev, žal med njimi ni bilo nobene ženske. Tekmovanje se je odvijalo v prijateljskem tekmovalnem vzdušju, kjer ni manjkalo šal na račun več ali manj uspešnega nastopa tekmovalcev.
Organizacijo in sodniško službo so tudi tokrat opravili člani kegljaškega krožka, zato sami tudi niso tekmovali. Najboljši trije so prejeli plakete. Rezultati tekmovanja so naslednji:
1. Girandon Janez 427, 2. Rifelj Jernej 417, 3. Bernot Primož 409, 4. Popovič Mi-lorad 405, 5. Pustovrh Božo 388, 6. Rot Marjan 378, 7. Mladenovič Jože 374, 8. Ra-doš Ilija 371, 9. Brulc Milan 370, 10. Mencinger Danilo 368 kegljev.
Ljubo Jamšek
VELESLAOM TOZD TGA
Požrtvovalni smučarski delavci ŠD Poljane nad Škofjo Loko so v soboto 26. januarja na progi ,,Na Golavi" dobro pripravili letošnje prvenstvo TOZD TGA v veleslalomu in prvič tudi v smuškem teku. V veleslalomu so smučarji TGA tekmovali skupaj s smučarji iz TOZD Feriti (o tem smo že pisali). Proga za veleslalom je bila dolga 600 m, imela pa je 80 m višinske razlike in 22 vratič. V teku pa so se ženske pomerile na 1,5 km, moški pa na 3 km dolgi progi. V ugodnih snežnih in vremenskih razmerah je tekmovanje lepo uspela
Na skupnem cilju p Poljanah.
REZULTATI: Veleslalom ženske: 1.) Malči Rant 49,00, .2.) Vera Guzelj 49,30, 3.) Marija Poljanec 59,50; starejši člani: Drago Kisovec, 39,95, 2.) Adi Pretnar 48,00, 3.) Aco Stojanovič 48,95, 4.) Emil Novinec 48.95, 5.) Vinko Hafner 52,25, 6.) Tone Mrak; mlajši člani :	1.) Tomaž Rupnik,
37,65, 2.) Marko Perko 38,70, 3.) Brane Nardoni 40,00, 4.) Janez Debenc 40,25, 5.) Drago Stanonik 40,30, 6.) Srečo Luštrik,
7.) Zlato Kos, 8.) Marjan Simčič, 9.) Brane Bašelj, 10.) Janez Habjan, 11.) Srečo Rehberger, 12.) Miro Drnovšek, 13.) Franc Jenko, 14.) Tone Pušar, 15.) Drago Kristl, 16.) Milan Filipič, 17.) Lojze Bergant, 18.) Slavko Podobnik; teki: Ženske: 1.) Marija Poljanec 5:47,00, 2.) Vera Guzelj 7:29,00, 3.) Zdenka Bergant 8:07,00; moški: 1.) Marjan Simčič 6:28,00, 2.) Drago Stanonik 8:00,00, 3.) Marko Perko 8:17,00, 4.) Vinko Bergant 8:35,00, 5.) Miro Drnovšek 8:36,00, 6.) Vinko Hafner, 7.) Ernest Kastelic, 8.) Igor Križnar, 9.) Zlato Kos,
10.) Marjan Igličar, 11.) Brane Nardoni, 12.) Tone Pušar, 19.) Tomaž Rupnik, 14.) Emil Novinc, 15.) Janez Stanonik, 16.) Lojze Bergant;, rekreacijski tek: 1.) Adi Pretnar,^.) Janko Šink, 3.) Janko Šilar.
In kakšen je položaj sedaj?
Zimske igre torej bodo v Kranjski gori in upam, da bo naš sindikat tudi razrešil financiranje iger in ostalih Iskrinih športnih manifestacij, ki jih imamo za letos v načrtu, seveda pa moramo pri tem upoštevati tudi trenuten politično-gospodarski položaj in boj za stabilizacijo.
Vozi Marko Dev iz Marketinga.
„JAZ IN KRIŽAJ SVA DRUGA"
Z vremenom pa delavci Iskre Commerce, ISE in vsi tisti drugi, ki imajo delovne prostore v poslovni stavbi v Ljubljani, na skupnih zimskih športnih igrah res nimajo sreče. Pravijo, da gre v tretje rado in res, tudi letos se je smučarjem obetal kisel, deževen dan.
Pa ne samo v Ljubljani. Na Krvavcu je bilo sprva še huje — padala je sodra, pihal
slišal tudi prešeren vzklik dekleta iz Zastopstev „Jaz in Križaj sva druga" — me je prijatelj s strahom pobaral, češ, ali bodo zaradi stabilizacijskih ukrepov v Iskri res ukinili podobna športna tekmovanja? Kaj naj bi mu rekel? ! Spomnil sem se besed enega vodilnih delavcev v Iskri Commerce. Nekako takole je dejal: ..Bojim se, da bomo varčevali tam, kjer ni treba. Stabilizacija naj velja za tiste, ki so se že doslej obnašali nestabilizacijsko, ne pa da zdaj mečemo vse v en koš."
Se tole: prvi štirje tekmovalci iz vsake skupine so se uvrstili na zimske igre SOZD, ki bodo čez dober teden dni v Kranjski gori. Tekmovanje na Krvavcu je izredno uspešno organiziral ..serviser" Jože Meden, kar pa se stabilizacije tiče, bi mu zaželeli „Še na mnoga leta".
REZULTATI
Ženski C razred: 1.) Mihalič 37,89, 2.) Vrhovec (obe I.C.—DSSS) 46,06, 3.) Trontelj (Mark) 47,58, 4.) Starčič (SOZD-DSSS) 48,78, 5.) Bečejec (Mark)
Ženski B razred: 1.) Verdnik (ZORIN) 27,74, 2.) Žagar (Zast.) 33,90, 3.) Vraber (Mark) 37,88, 4.) Lavrenčič (Zast.) 38,20,
5.) Mlinar 48,19, 6.) Čokan, 7.) Čehovin,
8.) Bagon (vse SOZD—DSSS), 9.) Horvat, 10.) Maček (obe ZT), 11.) Kumar (ZORIN).
Ženski A razred: 1.) Luks (ZT) 31,19, 2.) Smole (SOZD-DSSS) 39,81, 3.) Jamar (I.C.-DSSS) 49,51, 4.) Zorc (Mark) 56,00, 5.) Tekavec 1:23,43, 6.) Pivčevič (obe ZT).
Moški F razred: 1.) Dornig 27,35, 2.) Tekavec (oba ISE) 31,79, 3.) Dev (Mark) 38,91, 4.) Jenko (ISE) 40,28, 5.) Zupan (SOZD-DSSS) 46,49.
Moški E razred: 1.) Velkavrh (SOZD-DSSS) 32,31, 2.) Knoll (Mark) 33,81, 3.) Kodele (ISE) 46,51, 4.) Jeglič (ZT) 56,44, 5.) Hudej (I.C.-DSSS) 57,49, 6.) Loborec (Mark), 7.) Koprivec, 8.) Meden, 9.) Zupančič (vsi Servis).
Moški D razred: 1.) Koruza (ISE) 30,33, 2.) Šoukal (I.C.-DSSS) 33,59, 3.) Mežan (Zast.) 36,39, 4.) Rednjak (ISE) 44,49, 5.) Štefan (SOZD-DSSS) 45,42, 6.) Klojčnik (Mark), 7.) Stržinar (ISE), 8.) Voljč (Servis).
Moški C razred: 1.) Benko (Mark.)
XXI. HITROPOTEZNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO ISKRE
V soboto, dne 2. februarja 1980, je Šahovsko društvo Iskra priredilo XXI. hitropotezno šahovsko prvenstvo Iskre, ki je bilo tokrat v Ljubljani v prostorih stolpnice Iskra.
Tovrstna prvenstva so odprtega tipa in obenem tudi tekmovanja za šahovski pokal zmagovalcev in za pokal 100 točk. Zato poteka tekmovanje ločeno za igralce iz vrst kolektivov posameznih delovnih organizcij Iskre in za ostale igralce.
Tokrat se je tega tekmovanja udeležilo 30 igralcev in igralk iz vrst Iskrašev in 22 ostalih igralcev, ki so po predtekmovanju nastopili v dveh finalnih in dveh tolažilnih skupinah, medtem ko sta se ženski predstavnici pomerili med seboj v posebni skupini.
Končni rezultati so bili naslednji:
I.	finalna skupina gostov ;Steiner 6,5 2. Podlesnik 6,5 3. Musič 5,5 4. Halik 5. 5. Perci 5, 6. Brinovec F. 4,5, 7.-9. Kutin
3.5,	7.-9. Horvatec 3,5, 7.-9. Troha 3,5, 10. Plahutnik 1,5točk.
II.	finalna skupina gostov: 1,—3. Šorli
7.5,	1,—3. Brinovec 7,5, 1.—3. Miklavec
7,5,	4. Ciglar 5,5, 5. Rogale 5,6. Nerat 4,5,
7. Vojščak 3, 8. Lakovič 2,5, 9. Sever 1,5, 10. Jere 0,5 točk.
V	tekmovanju ,,Iskrašev" v borbi za šahovski pokal in za pokal 100 točk pa so rezulta / naslednji:
I.	finalna skupina: 1. Deželak 9,5, 2. Kumše 9,5, 3. Butala 8, 4. Krek 7,5, 5. Šmid 5,5, 6. Čopič 5, 7. Brezigar 5, 8. Izgoršek 5, 9. Spende 3,5, 10. Stele 3, 11. Zavrl 2,5, 12. Černač 2 tpčki.
II.	finalna skupina: 1. Černe 10,5, 2. Jereb 9, 3. Piskar 7,5, 4. Kuzmič 7, 5. Kapi
6.5,	6. Fon 5,5, 7. Černač 5, 8. Kosorič
4.5,	9. Jerman 4, 10. Bilbija 3.5, 11. Taborne 2,5, 12. Torkar 0,5 točk.
Ženske: 1. Olga Štempihar 2, 2. Pogačnik Stanka 0 točk.
Trenutni rezultat v tekmovanju za pokal 100 točk je naslednji: 1. Kumše 77, 2. Deželak 67, 3. Kerec 54,5, 4. Šmid 51, 5. Brezigar 37,5_, 6. Krek 34, 7. Černe 28,5, 8. Brce 28, 9. Soukal 25, 10. Čopič 25, 11. Pucelj 22, 12. Horvat 22, 13. Černač 21, 14. Butala 21, 15. Izgoršek 13 točk, itd.
Skupno se je v tekmovanje za pokal 100 točk doslej uvrstilo 39 tekmovalcev.
V	tekmovanju za pokal zmagovalcev se v tem krogu tekmovanj potegujejo naslednji igralci: 1. Kerec Jože — z zmago na XIX. in XX., 2. Deželak Brane — z zmago na XVII. in XXI., 3. Šmid Miha — na XVIII. in 4. Jakovič Ivo — na XVI. prvenstvu. P. J.
			
Posnetek s hitropoteznega šahovsega turnirja.
r
V
XIII. ZIMSKO-SPORTNE IGRE OB SS KRANJ
V Gozd Martuljku so bile 26. in 27. januarja XIII. zimsko-športne igre obč^ skega sindikalnega sveta Kranj. Tako kot vsako leto so se tudi letos odlikovale P1 zelo številni udeležbi smučark in smučarjev iz številnih organizacij. To potrjujej1 podatki, iz katerih je razvidno, da je bilo za tekmovanje prijavljenih skupno 1.48^ tekmovalk in telonovalcev in sicer 218 žensk in 735 moških. Seveda pa vsi prijav Ijem niso nastopili, kot je po navadi, a kljub temu je število nastopajočih dosegi6 953 V veleslaiomu je v vseh razredih tekmovalo 126 smučark in 496 smučarjev, a* smuških tekih 47 smučark in 133 smučarjev, v sankanju pa se je pomerilo & tekmovalk m 106 tekmovalcev. Nastopajoči so bili iz skupno 73 osnovnih organi' zacij sindikata s področja kranjskega sindikalnega sveta. Kot vsako leto je bilo zel6 močno tildi zastopstvo smučark in smučarjev iz Iskre na področju Kranja V vseh tekmovalnih disciplinah se je skupno uvrstilo 94 tekmovalk in tekmovalcev ki s6' ce uporabimo malce statistike dosegli 3 prva, 3 druga, 4 tretja, 3 četrta, 5 petih,6 šestih 1 sedmo, 4 osma, 2 deveti in 2 deseti mesti. Sicer pa ne bo odveč v celo1' pogledati, kako so to pot tekmovali smučarji iz kranjske Iskre.
GL,

REZULTATI
Veleslalom
Moški A razred: 5.) Vinko Švab 43,62 —
6.	Leon Omerzel 44,17 — 16.) Janez Čadež
—	40.) Branko Šmid — 49.) Boris Bozovičar
—	63.) Beno Potisek — 74.) Damjan Žun — 87.) Janez Bevc — 89.) Ivan Udir.
Moški B razred: Zdene Pavec 41,56 —
6.	) Ivan Perte 44,22 — 14.) Ivan Stružnik — 23.) Viktor Šparovec — 32.) Marjan Sajovic
—	34.) Sandi Kristan — 47.) Marjan Okorn
—	49.) Miloš Jocif — 56.) Albin Zupan. Moški C razred: 2.) Silvo Logonder
42,50 — 12.) Bojan Jarc — 17.) Marjan Drinovec — 26.) Boris Lebar — 36.) Franc Furlan — 42.) Jure Mohorčič — 52.) Ljubo Blagotinšek — 59.) Davor Žnidar — 83.) Tone Draksler.
Moški D razred: 11.) Andrej Nunar — 22.) Roman Pikec — 23.) Janez Gabron — 38.) Lovro Dagarin —39.) Lojze Tomše. Moški E razred: 5.) Milan Čelik 33,86 —
7.	) Mitja Krampi 34,80 — 18.) Miro Delalut
—	28.) Milan Koblar — 30.) Stane Pogačnik
—	52.) Jože Frontar.
Moški F. razred: 2.) Brane Tomažič 35,24 - 3.) Božo Bašelj (ŠC Iskra) 35,33 -10.) Stane Golob 38,04 - 16.) Milan Grohar —'19.) Franc Bajželj — 21.) Franc Prezelj — 22.) Štefan Vidic — 29.) Zvone Mastnak.
Moški G razred: 3. Jože Pintar 37,28 — 15. Ivo Bevc — 17. Avgust Smole.
Ženski A razred:: 6. Marija Logonder 51,81 - 12. Ivi Potočnik - 14. Lidija Mila-tovič.
Ženski B razred: 44. Ana Zevnik — 45. Darjnka Erzetič.
Ženski C razred:
26,00, 2.) Reja (ZORIN) 28.48. 3.) Potočnik (Servis) 29,63, 4.) Likar (DT) 29,79, 5.) Lekič (ZORIN) 30,04, 6.) Podstuden-šek, 7.) Durjava (oba Servis), 8.) Remškar (I.C.-DSSS), 9.) Voj ir (Mark.), 10.) Schaffer (Servis), 11.) Mugerle (Zast.), 12.) Perčič (Mark.), 13.) Velušček (I.C.-DSSS), 14.) Kralj, 15.) Latovec (oba Servos), 16.) Fortuna (ISE), 17.) Tome, 18.) Bruefach (oba Servis), 19.) Pregelj (ZT), 20.) Jutraž (DT), 21.) Kos (ZT).
Moški B razred: 1.) Mihalič (ISE) 27,37, 2.) Sušnik (ZT) 27,49, 3.) Gros 27,72, 4.) Kovačič (Servis) 28,14, 5.) Pipan (Mark.) 28,71, 6.) Žepič, 7.) Cvek (oba ZT), 8.) Hočevar (ISE), 9.) Šinkovec (Servis), 10.) Bočko (ZT), 11.) Budnar (Zorin), 12.) Žitnik (Mark.), 13.) Lozej (ZORIN), 14.) Skilar (Mark.), 15. Korič (ZORIN), 16.) Hiršman (DT), 17.) Sonenvvald (ZT), 18.) Šavs, 19.) Ploj (oba Servis), 20.) Volk (DT), 21.) Furlič (ZORIN), 22.) Primožič (ZT).
Moški A razred: 1.) Marin 26,24, 2.) Kozan 27,57, 3.) Rozman 27,88, 4.) Bergant (vsi Servis) 28,26, 5.) Krček 30,91,6.) Molek, 7.) Ocepek, 8.) Tršek (vsi Servis),
9.) Badjura (ISE), 10.) Gorjup (Šervis), 11.) Virtič (DT). 12.) Talar (ZT), 13.) Miklavž (Servis), 14.) Hren (I.P.—Mrb.).
Lado
USPEL VELESLALOM AVTO-ELEKTRIKE V LOGU POD MANGARTOM
Za razliko od lanskoletnega prvenstva Avtoelektrike v veleslalomu v Logu pod Mangartom, ki je minilo v dežju in megli, je letošnje poteklo vsuhen vremenu in dobrih snežnih razmerah. Na skrbno pripravljeni progi, organizacijo so letos izpeljali smučarski delavci iz Bovca, se je pomerilo nad 140 smučark in smučarjev iz vseh_ TOZD Avtoelektrike, razen iz TOZD Žarnice. Tako kot vselej se je med nastopajočimi razvijal zagrizen boj za desetinke in stotinke, saj so smučarji tekmovanje vzeli zelo resno. Po končanem veleslalomu je bila v hotelu „Alp" v Bovcu razglasitev rezultatov, najboljšim pa so podelili priznanja.
REZULTATI
Ženski A razred: 1. Vesna Kravanja 28,68, 2. Nives Vertelj 29,15, 3. Bruna Vučič 29,71, 4. Mira Zorč 30,25, 5. Vesna Šuler (vse VT) 31,25, 6. Zinka Fornezzi (MZ); 7. Stojana Vaskovič, 8. Mirjam Klinkon, 9. Ida Božič, 10. Metka Pehdih (vse AET); odstopili Irena Kravanja in Dušanka Jurševič.
Ženski B razred: 1. Neva Berginc 31,49.
2. Ivica Rutar (obe AET) 44,16; odstopila Ana Hmeljak.
Moški F razred: 1. Izidor Mlekuž (VT) 31,38, 2. Janko Rutar (AET) 32,09, 3. Alojz Čufar (GE) 36,81, 4. Zoran Oblak (AET) 36,94, 5. Franc Šorli (MZ) 38,84, 6. Viktor Komac (VT).
Moški F razred: 1. Adolf Ivanič (VT) 28,63, 2. Predrag Radosavljevič 31,93, 3. Darij Hmeljak (oba Kom.) 38,46; odstopil Ernest Bizjak.
Moški D razred: 1. Rihard Mlekuž 25,55, 2. Jože Ivanič (oba VT) 27,90, 3. Franko Kutin (ART) 28,83, 4. Jože Bremec (VT) 29,49, 5. Marjan Uršič (AET) 30,98, 6. Jože Hrovat (VT), 7. Danilo Gorjan (AET), 8. Emil Grobiša (MZ), 9. Anton Klobučar (AET), 10. Edi Terlikar, 11. Aldo Komac, 12. Gregor Rupnik (vsi VT); odstopil Miloš Blažič.
Molki C razred: 1. Miran Čopi (DES) 33,13, 2. Niko Zorč (VT) 33,29, 3. Andek Trkman (Inst.) 33,43, 4. Franc Bizjak (DES) 33,48, 5. Božo Sarič (AET) 34,98,
— 9. Majda Bertoncelj 42 70 — 10 Frač6 Deželak 43,34.
Ženski D razred: 8. Ljudmila Pore|f 53,35.
SANKANJE
Zenski A razred: 6. Marija Logo^ 2:27,47 — 22. Marija Sokol.	,
Ženski B razred: 11. Mira Krampi " Darinka Erzetič.
Moški A razred: 4. Bojan Janc - 5. Viktor Šparovec 2:00,58 - 13. M”' Rihtaršič — 49. Janez Bevec — 58. Da* Žnidar.	, .
Moški B razred: 1. Jože Meglič V-4** 1. '
— 3. Lovro Dagarin 2:02,08 — 8.
Berce 2:17,85 — 16. Jože Kemperle.
TEKI
Ženski A razred: 3. Marjana Jelo6^ 12:39,01 — 6. Marija Logonder 13:47,"1
8.	Marjeta Tepina 14:05,95.
Ženski B razred:	1. Mira Kr^1
11:12,77 - 6. Darinka Erzetič 12:56,^
12.	Breda Hafner.
Ženski C razred: 8. Ljudmila Pot66 19:21,93.
Moški A razred:	1. Srečo
14:31,57 — 5. Viktor Šparovec 16:35,8°
11. Miljenko Kljajič — 17. Janez Šeruga-,. Moški B razred: 5. Filip Grašič 15:56,T
«wi varvi o i ai-\ cvi. v. riup vjicoiv iu-*' : .
- 9. Vinko Grašič 16:51,83 - 19. An86\ Nunar — 20. Lovro Dagarin — 22. n'
’ O#1
Nunar
Drinovec — 24. Ivan Benegalija — 48. 1 Žnidar	j:
Moški C razred:	2. Drago ZuP1 n
17:42,27 - 17. Delalut - 27. Stane PoS* Ol nik.	J.I dl
kj
6. Robert Trampuž, 7. Mitja Kokove ki VT), 8. Boris Birsa, 9. Jožko Čadež DES), 10. Ivan Šulin (VT), 11. M1!]. Kranjc (AET), 12. Franc Šuler (VT), ' , u Slavko Bratuž (VZ), 14. Jurij Les^ (DES), 15. Valter Nemec (VZ), 16. Sterna (MZ), 17. Ivo Kodrič (DES), 18. ^j,.
Curk
Ščurk (Kom.), 19. Tomo Mitič (MZ),
Igor Mavrič (DES), 21. Dušan Kramar,
Furij Florjančič (oba AET), 23. NedelMni Babič, 24. Ladi Šulin, 25. Darko Čob^ka 26. Boris Žagar (vsi VT), 27. Zdrav* Sa Podgornik (Kom.).	jj
Moški B razred: 1.) Stojan Komel 31,54. 2.) Salvi Premer 32,45, 3.) ''»‘H Kašča (oba VT) 32,51, 4.) Rajko Mie*6 (AET) 33,97, 5.) Alojz Ivančič (VT) 35,ijv, 6.) Branko Bukudur (AET), 7.) KlaVjL Kenda (VT), 8.) Davorin Nemec (DSSS),* , Branko Kuščar (Inst.), 10.) Tomaž B6’''j šček (AET), 11.) Vinko Kravanja, fist Rajko Komac, (oba VT), 12.) Marjan P6; ve gornik (AET), 14.) Vojko Vučič,
Alojz Kravanja (oba VT),16.) Oton Grap"" lin (Inst.), 17.) Milan Brezigar, 18.) Va11 * 2®* Bensa, (oba DES), 10.) Zvonko Vodopiv®0( (VT), 16.) 20.) Artur Kete (DES), 2*! Viktor Žagar. 22.) Miro Della Bianca l0'1' VT), 23.) Ivan Lipušček (AET), 24. And" . Volčič (VZ), 25.) Silvo Hrovat, 26.) Šerp Žagar (oba VT), 27. Boris Petrovt (DSSH( diskvalificiran Aleksander Tramp1^
Moški A razred: Rudi Černuta 29,
2.) Marjan Mlekuž 32,31, 3.) Adrija^1 Sovdat 32,54, 4.) Marjan Zornik 33,10,	!
VT), 5.) Danilo Jarc (AET), 6. Rajko Za? , (VT), 7.) Rajko Kovačič (DES), 8.) Bo6 Ivančič (DSSS). 9.) Edi Mlekuž, 1°'| Anton. Kravanja, 11.) Jože Hosner, Milan Koren (vsi VT), 13.) Andrej Skul (AET), 14.) Milko Kenda (VT), 15.) Sto Cuder (AET), 16.) Darko Mlekuž (V 17.) Ivan Benedejčič (AET), 18.) Zmi Kragelj (VT), 19.) Ranko Močnik, (Ir«* 20.) Milan Kravanja (VT), 21.) LjuJ Ipavec, 22.) Igor Rutar (oba AET), 2-Ivan Gruntar (DES), 24.) Sergej K' (GE), 25.) Florjan Močnik (DES), Drago Černuta (VT), 27.) Miran Pah® (Inst.); diskvalificirana Dean Černilogar j Luciano Plahuta, odstopili Bernard Kaš6 , Miran Klavora in Ervin Stanič.

EKIPNI VRSTNI RED: 1.) VT BoV» 872, 2.) AET Tolmin 376, 3.) DES 239,4J MZ 90, 5.) Inštitut 87, 6.) VZ 57, 7.) DS> 53, 8.) Komerciala 32, 9.) GE 17 točk.

ZIMSKI ŠPORTNI DAN

V petek, 11. januarja 1980, so učenci tehniške in poklicne šole dru? športni dan.
Program športnega dne:
—	smučanje na Starem vrhu
—	drsanje v Bobovku (Čukova jama)
—	pohod na Jošta
Smučarji so se zbrali ob 8.15 Pfdj i hotelom Creina in se vrnili ob 14. Drsalci' j učenci, ki so šli na pohod, pa so imeli zbd ^ ob 8. pred ŠC Iskra in povratek ob 12. Vsl| < skupine so spremljali profesorji.	<
Učenci tretjih letnikov TŠ in PŠ pa s6 ‘ imeli pouk, ker se bodo v naslednjih rt’6’ ] secih udeležili zimske šole v naravi v dorn" , Janeza Rezarja na Zelenici.
Športni dan je organiziral učiteljski zbo' | pod vodstvom profesorjev telesne vzgoi6 \ Dane Oblak in Franc Zupana.
th