. .. ^ ,». .... i i Naj t esc j i slovenski dnevnik ■ t Združenih državah Velja za v«e leto - • • Za pol teta ' - - • . Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto GLAS Listislovenskihidelavcevv Ameriki TELEFON: OORTLANDT 2876 Entered as Second Clan Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: OORTLANDT 8871 NO. 164. — ŠTEV. 164. NEW YORK, THURSDAY, JULY, 15, 1926. — ČETRTEK, 15. JULIJA 1926. VOLUME XXXIV. ~ LETNIK IlllV, VELIKE TEŽAVE ZAVEZNIKOV Belgijski kralj je bil imenovan diktatorjem, da reši Belgijo v krizi radi franka. — Na prošnjo kabineta je poverila poslanska zbornica Albertu skoro neomejene polnomoci. — Dogovor med Francijo in Špansko glede Maroka. BRUSELJ, Belgija, 14. julija. — Poslanska zbornica je poverila včeraj kralju Albertu skoro neomejene polnomoci, da poskusi rešiti finančne zadrege deežle. Monarh, ki je vodil svoje čete v bitke tekom dolgih obupnih dni, ko je bila skoro vsa njegova dežela pod petami brezobzirnega sovražnika, je postal s tem prvi kraljevski diktator Evrope. Belgija skuša uveljaviti vlado enega moža, da napravi red v biznesu naroda, po izjalovljenju parlamenta, ki je le preveč pogosto razcepljen. Predloga, katero je pripravila vlada in katero je sprejela poslanska zbornica, daje kralju razširjenje polnomoci za šest mesecev ter ga avtorizi-ra, da stori naslednje: modificira ali izpopolni vse obstoječe regulacije glede denarja; najame posojila ter določi njih pogoje; napravi korake za preprečenje ali zmanjšanje inflacije; uveljavi postave za preprečenje nemirov, katere bi mogoče povzročila deflacija; zagotovi povratek kapitala, skritega v inozemstvu; odobri vse izpremembe ali dostavke k statutom narodne banke, katere bi Smatral potrebnim za splošno reformo. Ministrski predsednik Jaspar je imel kratek, a značilen nagovor, ko je vložil predlogo ter mu je ploskala cela zbornica, ko se je vračal k ministrski klopi. V nagovoru je rekel: — Prosim zbornico ob času, ki čudovito spominja na tragične dni 191 4, da nam da polnomoč, da preprečimo nadaljevanje te grde in absurd kampanje proti naši narodni valuti. PARIZ, Francija, 14. julija. — Francija Španska sta odobrili včeraj maroški dogovor, podpisan dne 1 0. julija, kateri je uravnal vprašanja, ki so se pojavila vsled zadnje rifske vojne. Glavna važnost pogodbe tiči v dejstvu, da ove-koveča madridske dogovore, sklenjene pred enim letom. Nadaljevali bodo aktivno kooperacijo pri vzdržanju miru ter ustanovljenju varnosti v Maroku. Konvencija iz leta I 91 2 je določala mešano mejno komisijo, ki naj bi določila mejo. Ker pa nista Francija in Španska nikdar dejanski zasedli o-zemlja, preko katerega je tekla namišljena meja, ni bilo delo završeno do sedanjega časa, a zaključek vojaških operacij proti Abdel Krimu dovoljuje takojšnje obnovljenje dela. Komisija bo vsled tega pričela z delom ob bregu Muluja reke ter šla nato v zapadno smer do ozemlja, v katerem se boji še vedno vrše. Pogodbo sta podpisala ministrski predsednik Briand in general Primo de Rivera. Zadeva bodočega bivannja Abdel Krima ni bila vključena v pogodbo, a Briand je izjavil, da sta se vladi dogovorili, da ga pošljeta na Reunion o-tok z njegovo družino vred. Otok nima nikakega mohamedanskega prebivalstva, ki bi bilo vznemirjeno vsled navzočnosti poraženega glavarja. Značilno pa je, da sta se tako maroški sultan kot governer Steeg zavzemala za to, da se dovoli Abdel Krimu bivanje na francoskih tleh ali pa vsaj v Senegalu. Problem nikakor ni bil rešen do zadnje ure, ko se je španski diktator zavzel za stališče Brianda, da se pošlje Abdel Krima na Reunion o-tok, mesto na Madagaskar, kjer je podnebje mr-zlejše. ne in Smrt generala. ATI^ANTIC CITY, N. J., 13. tukajšnjem Creston Starosti 70 let major Littleton Waller. Razkosano truplo mlade deklice. Delavec iz Bostona je našel tri pakete, na peti med dvema pokopališčema. — Policija je v zadregah. — Zdravniški pregledovalec izjavlja, da je bilo razkosanje delo izurjenega kirurga. Družba toži štrajkar je za odškodnino. Interborough kompanija je odpustila 688 stav-karjev. — Razventega je tožila za odškodnino 62 članov nove unije. Podivjana opica razbila vinarno. Opica, vajena piva, si je nenadno zaželela vina ter razbila eno najbolj odličnih berlinskih vi-narn. BOSTON, Mass., 14. julija. — Bostonska policija se mora baviti danes z najbolj strašno in presenetljivo morilno skrivnostjo kar se jih je pojavilo v zadnjih letih, i Truplo deklice, razkosano in j neidentificirano, leži v mestni mr- J tvasnici. Našli so pali5Čema. Del trupla je bil r.o.vit v dve papirnati škatlii, povfvani z vrvjo Nadnljni del pa je bil zavit v vrečo. Nekateri deli so bili zaviti v bostonske liste 7. dne 27. junija. Ivdorkoli je razkosal trup-o, je storil to izvanredno spretno, je rekel dr. Learv, ter je bil oi'!vidno izurjen kirurg. To je truplo mične mlade ženske, stare kakih 25 let, pet čevljev in G inčev visoke, tehtajoče 120 funtov, pristriženih las in temno-rjavih oči. Deklica, očividno ameriškega izvora, je bila mrtva od osem in štirideset do dva in sedemdesetih ur. Kakorliitro je našel neki delavec na poti na delo dve papirnati škatlji ter vrečo, je bil poverjen slučaj oddelku bostonske policije, ki se peča z umori. Dr. Leary je rekel včeraj zvečer, da je mlada ženska najbrž u-mrla vsled zastrupljenja krvi in da je bilo njeno truplo razkosano kmalu po smrti. Dal je napraviti fotografije za objavo v listih, v upanju, da bo mogoče to do-vedlo do identifikacije. Več kot ducat sorodnikov pogrešanih deklic se je oglasilo v mrtvašnici, a njih opisi se niso ujemali z opisom žrtve. dar več prestopili praga restavracije. BERLIN, Nemčija, 13. julija. I Opica, ki je skušala dobiti poži- Stavka uslužbencev podzemelj-1 rek vina. je včeraj zvečer uniei-ske Železnice v New York^i je }a eno najstarejših in najbolj ari-stopila v svoj zadnji stadij. Če- stokratičnih vinarn nemškega prav je vedno manjša glede .ob- glavnega mesta, sega in praktičnih učinkov, je | gredi t,repinj> Wnikov ko_ vendar vedno bolj srdu .. Inter- - zarcev? zlomljenih stolov in pre_ borough ni le odpustila vseh stav-: obrnjenill miz je videl prej tako karjev, ki se niso do včeraj opol- j dostojanstveTli lastnik „oste od_ dne vrnili na delo, temveč priče- hajati z izjavaml da ne bodo nik_ la tudi s procesom proti novi organizaciji in njenim 62 članom za odškodnino v znesku $239.000. To ! ~ . . , -s« „ * ^^ 1 Opica je živela v cisto ordinar- se je zgodilo na temelju nekega precedenčnega slučaja. Družba je izjavila, da se je promet na podzemeljski progah izboljšal, dočim je promet na podzemeljskih železnicah popolnoma normalen. Včeraj so tudi pričele krožiti govorice, da bo izbruhnila generalna stavka uslužbencev vseh prometnih sredstev v New Yor-ku, V takem slučaju bi bila prizadeta tudi B. M. T. družba t;er ž njo vred tudi vse poulične železnice. Zaenkrat pa je to le še načrt ter je malo vrjetno, da bi bilo mogoče vprizoriti tako splošno stavko. EKSPLOZIJE SO PONEHALE Dež, ki se je pojavil zvečer, je pogasil zadnji ogenj na ozemlju mornariškega arzenala pri Lake Den mark. — Našli so trupla dveh nadaljnih. — Število mrtvih je naraslo na 21. Nemška družba je kupila tri parnike. Harrimanovi interesi so prodali Hamburg-Amerika črti tri velike par-nike, Reliance, Resolute in Cleveland. Pred desetimi dnevi je zbolel na pljučnici. Bil je rojen v Virginiji. Udeležil se je ekspedicije proti bokserjem na Kitajskem ter se odlikoval v špansko-ameriški vojni. Leta 1920 je stopil v pokoj ter živel stalno y Philadelphia i. ________________________________________________ Končano deportacijsko postopanje. Petnajst let je visela deporta-eipa nad glavo Esther Kaplan, ki je skušala priti leta 1911 semkaj s svojimi stariši, a bila pripušče-na za čas izvedbe postopanja po 1 letu bivanja na Ellis Islandu. Sedaj 22 let stara Esther je bila v Ukrajini v starosti šestih let udarjena po glavi s kozaško sabljo. tekom nekega pogroma. Vsled tega je trpel njen razum. Večkrat v teku let je bila odrejena njena deportacija in dvakrat se je že nahajala na krovu neke ladje, pripravljene na odhod, a v obeh slučajih si jo spravili nazaj s pomočjo habeas corpus postopanja. Slučaj je prišel pred najvišje sodišče Združenih držav, a odločitev se je prepustilo delavskemu departmentu. Včeraj pa je bila deklica vsled odredbe delavskega departmenta trajno pripuščena v deželo proti jamščini v znesku $3000. United American Line je objavila včeraj, da so prešli trije njeni parniki, Reliance, Resolute in Cleveland potom prodaje v posest Hamburg-Amerika črte. Mesto dosedanjega skupnega o-bratovanja bo dobila United Ame rican Line finančni interesni del pri Hamburg črti. a višina tega deleža ni bila objavljena. United American Line bo poslovala kot dosedaj kot glavni zastopnik Hamburg črte v Združe-državah. Imenovane ladje, ki so vozile izza prohibicije pod panamsko zastavo, bodo vozile sedaj pod nemško zastavo. Resolute vsebuje 17,258 ton. Reliance 16,793 in Cleveland 15,746. Trasferiranje parnikov potrebuje odobrenja delničarjev. Govorice o prodaji so krožile že dolgo časa. Moštvo treh parnikov se je že par mesecev balo, da bo izgubilo svoje dosedanje mezdne pristojbine. Mezdna lestvica na nemških parnikih je dosti nižja kot na ladjah United American Line. Posadka obstaja večinoma iz Nemcev, in v zadnjem času se je osob-je zelo izpremenilo, ker so ljudje ob času, ko so se mudili tnkaj, poiskali mesta na drugih ameriških ladjah. ni pivski dvorani en blok proč ter je dobila vedno obilo piva, Jcate-ro je rada srkala. Naenkrat pa ji je prišlo na misel, da bi bila dobra kaplja vina. Vsled tega je odtrgala verigo ter se napotila v odlično vinarno. Gostje so bili jezni nad vsiljivostjo proletarske opi-ee ter skušali ujeti žival, ki se je branila s tem, da je metala čaše in steklenice. Kraval pa se je razvil v pravcat pandemonij, ko je skočila o-pica z enim skokom s plešaste glave prejšnjega mornariškega častnika na istotako plešasto glavo prejšnjega armadnega častnika. Na lice mesta sta dospeli požarna bramba in policija, a nista mogli ničesar opraviti. Ivonečno so se policisti oborožili s palicami in si nataknili težke rokavice. Celo to pa ni nie pomagalo in le žganje je napravilo konec. Skočila jp na baro ter prijela tam steklenico, vsebujočo vodko, najbrž v namenu, da se je posluži kot orožja. Ker pa je sedela visoko ter je zasledovanje nekoliko ponehalo, je pričela piti z dolgimi požirki. Aretacija je sledila, kakorliitro so se pojavili učinki demona alkohola. Prohibicijske statistike. Peklenski stroj na univerzi. SANTIAGO, Chile, 14. julija. Nekdo je postavil na dvorišče tukajšnje univerze peklenski stroj, ki je eksplodiral. Poslopje se je unelo, toda požar so hitro pogasili. Peklenski stroj je najbrž položil kak študent, ker so študentje že dalj časa jako nezadovoljni s svojimi profesorji. j WASHINGTON, D. C., 14. jul. Justični department, je objavil, da je bilo tekom fiskalnega leta, ki se je končalo s 30. junijem, v severnem okraju New Yorka aretiranih radi kršenja prohibicije 1439 oseb in da se je zaplenilo 17 s pivom obloženih tovornih vagonov ter 47 avtomobilov. Konfisei-ralo se je žganja v vrednosti 460 tisoč dolarjev in oblasti so dobile nadalje iz glob in prodaje zaplenjenih vozil $612,000. DOVER, N. J., 14. julija. — Pod ožganimi razvalinami dvonadstropne stucco hiše glavnega civilnega uradnika John Wadhamsa, je našla skupina mornariških vojakov truplo Mrs. Ide Wadhams. Ta hiša je bila eno 1 80 poslopij, ki so bila uničena vsled eksplozij in požarov, ki so se pojavili v soboto popoldne v mornariškem municijskem skladišču pri Lake Denmark. Truplo se je nahajalo v pritličju pod kupom razvalin. Očividno je preživela prvo eksplozijo ter pohitela navzdol, nakar je bila hiša uničena od nato sledečih eksplozij, katerim je sledil požar. Trupla ni bilo mogoče spoznati. Ker je bila ženska v hiši še par minut pred eksplozijo, ne more biti nobenega dvoma glede njene identičnoati. S tem je bilo povečano število znanih mrtvih na 21. Deset trupel so identificirali v brooklynskem Navy Yardu, s čemur se je povečalo število identificiranih na 1 5. Eksplozije velikih mornariških izstrelkov, ki so se vršile do včeraj zvečer, celih osem in štirideset ur po prvi eksploziji, so prenehale. Plameni, ki so segrevali izstrelke tako dolgo, da so razpočili, so izmrli. Včeraj popoldne, malo pred šesto uro, je pričel padati dež ter pogasil plamene, ki so tleli pod razvalinami ter povzročali vedno nove eksplozije. Mornariški vojaki so preiskali razvaline šestih bivališč in vojašnic. Našli niso nikakih nadaljnih truel. Brez dvoma so se nahajali nekateri ljudje v tako neeosredni bližini skladišč ob času, ko so eksplodirala, da s o bili raztrgani na drobne koščke. TRENTON, N. J., 14. julija. — Po konferenci med governerjem Moore-om in senatorjem Abeli-om iz Morristowna, na kateri je bilo sklenjeno, da bi bilo boljše za New Jersey, da natančno preišče položaj, mesto da zahteva od zvezne vlade odstranjen je mornariškega municijskega skladišča pri Lake Denmark je sprejela zakonodaja resolucijo, v kateri izraža simpatije družinam onih, ki so bili ubiti ali poškodovani tekom eksplozije v soboto ter poziva kongres, naj hitro popravi škodo. Senator Simpson iz Hudson okraja, demokratični voditelj v senatu, ni bil uspešen v svojem poskusu, da se vključi tudi poziv proti zopetnemu zgraje-nju arzenala. Odkar je objavil governer svoj namen, da naprosi zakonodajo, naj se obrne na oblasti v Wash-ingtonu s prošnjo, da odstranijo iz države New Jersey vsa velika skladišča municije, je dobil toliko brzojavk, da je sklenil čakati toliko časa, dokler ne bo završena tozadevna preiskava. Trgovci v Morris okraju hočejo arzenal. S e z n a m To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponndba ugajala, posebno še, ako boste vpofltevaii svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Din. 500 .. Din. .... 1,000 .. Din. .... 2,900 .. Din. .... 5,000 Din. .... 10,000 .. $ 9.45 $ 18.60 $ 46.25 $ 9*00 $183.00 Lir Lir Lir Lir Lire 100...... $ 4.20 200 ......$ 8.10 300 ...... $11.85 500 ......$19.25 Posebni podatki. Pristojbina u tspla-Ola wrnmWm Mar. Jev ▼ Jugoslaviji Id sledi :a $25. aH maoji znesek 75 trn-Iff % td |M> n^n} do $300. po S cent« od vaattta dolarja. Za reli* evole po pb Lir...... 1000 ...... $37.50 Za pofiiljatve, ki presegajo Deset tisoč JMnarjer oži pa Dva tisoč XOr dovoljujemo poseben ipeska primeren popust. • Naiauil* po brzojavnem pisma lsvrfiajemo r najkrajšem tatu ter raftmamo za ulioftu $L—. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phone: OORTLANDT 4687 NeW York, N, je edino slovensko podjetje v Jfow Torku, hi i tka vplačan predpisani kapital m ievrievanji poslov državne banke, ter te v soglasju s postavo eamore imenovati banka, iii'iilil i it i ■iiunUi sM 1 Je flfeU $3^92,673.47, t b _ nI iiiitnliTilfflmiltil . > _ ______ _ ______________________________ GLAS NARODA, 15. JUL. 1926 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank S&kser, president. Louis Benedik, treasurer. m> Dopis. Novice iz Jugoslavije- Place of buainem of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan. New York City. N. Y. Velika proslava na Kosovem. I junakom in drugim našim bor Xa Kosovem polju se je vršila ceni za svobodo, ki so ji prisostvo-proslava Vidovega dne, kakršne-1 vali člaui vlade, zastopniki Naga Kosovo še ni doživelo. Prosla- rodne skupščine, vojske in obri- Little Falls, N. Y. j podali na vlak. ki je last X. Y. On-Ker že dol pro ni bilo nikakega. tario "Western železnice, nakar .poročila iz te naše slovenske na- se je pridela dolgotrajna vožnja, selbine, sem se namenil nekoliko kajti vlak se j e v vsakem ma- ....... ...... stu stavil ter čakal, tako ve se «>e udeležilo nad 30,000 1ju-' ne in ki jo je daroval bauki epi- šli večkrat doli z nje-a in di iz raznih kraljev države, ki so | skop I rine j, je protojerej Petro- Kakor po večini v vseh našel binah, se tudi tukaj ne moremo ped pritiskati z našo silo, kar pa popisati razmere, katere previa- lem mestu dujejo v našem kraju. i da smo šli večkrat doli z njega __ . ...... se norčevali da ga bode treoa na- se Poklonili spominu kosovskih vie oertal pomen \ ulovega dne. Bajka (ali pa ne). Znanost je dognala, da so nekatere bolezni le namišljene. Človek čita o tej ali oni bolezni. či-ta o njenih znamenjih in sipmto-j mih, pa se mu mahoma zazdi, da *« GLAS N A ft O D A " "Voice of the PeopU" Issued Every Day Except 8undays and Holidays. Za telo leto velja list ta Ameriko Za New York ta celo leto $7.00 J in Kanado_______ ...................Sč?, 00 Za pol leta ........................... ... $3.50 Za pol leta_______ _______________$3.00 Za inozemstvo ta celo leto „..$7.00 Za 6etrt leta_______ _________________$1.50 Za pol leta.......—.......... ™ $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. herojev. i Na ulicah v bližini saborne cer- ponašati z ravno velikim napred- seveda ni bilo treba. Počasi smo I VaJe M- P^polka so spremljali ( kve se je zbrala ogromna množi-|ima on ista znamenja in da bole-kom. Dela se sedaj poleti malo se vendar pripeljali do postaje.!tudi aviioni> ki so se spustili na ca občinstva, ki je'tvorilo v go- lm na isti boiezni. —o w « .„ =ti - 5,n«,n» T«m Gazi Mestanu, bhzu Muratovega stih vrstah s pa lir. Po ulicah so se Dopisi brez podpisa in osebnosti Be ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "O L A S N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876• nekaj, Cesar ni mogoče kupiti z DOLARJEM .. V Združenih državah je mogočna organizacija. An-tisalonska Liga se ji pravi. V šestih letih je potrošila nad enajst milijonov do-j larjev za snhaško agitacijo in za izvedenje suliažke po-1 xtave. To Kvoto je potrosila v triindvajsetih državah veli- i ke Unijo. Koliko stroškov je imela v ostalih, ni znano. Iz držav kot so naprimer Minnesota, Calif orni ja, obe Onkoti, Georgija in Pensvlvanija, ni nobenih poročil. j Organizacija, ki je potrošila toliko denarja je zavita v pravcato skrivnost. To je organizacija, pa nima no-bei;i"; članov. Ima sicer uradnike, toda teh uradnikov nihče ne voli. Sainozvjmi so, izvoljeni od nikogar. X g-»tovili ozirili je politična organizacija, pa ji ni potreba poročati o svojih dohodkih in izdatkih, kot morajo poročati druge politične organizacije. Tudi s kongresom ima zveze. Saj je pred kratkim izpnslovala, da je bilo dovoljenih vnovič nad dva milijona dolarjev za novo suhasko kampanjo. \nt i salonska lige se zavzema za postavo. Toda samo zn '-no postavo. Pri tem pa terorizira sodnike in zvezne pravdnike ter odločuje, kateri so "košer" in kateri nc. Ko sta Ilobson iz Alabame in W. J. Bryan agitirala zanjo, je plačala prvemu v osmih letili nad stotisoč dolarjev, slednjemu pa nad deset tisoč dolarjev na leto. Kakor hitro preti nevarnost, da bi imel zmagati kak "moker" kandidat, nc pozna Antisalonska liga v trošenju, podkupovanju in zgagarenju nobene meje, samo da prepreči izvolitev. Njeni milijoni delujejo v tem. Njena orodja so državni uradniki od najvišjih do najnižjih. Vse njeno delovanje temelji na napačnem razlaganju in pojmovanju javnega mnenja ki bi moralo biti vendar vodnik vsega javnega delovanja. Proliibicijski fanatiki zatrjujejo, da služijo pravični stvari. Po njihovem mnenju je vsak, ki se protivi osemnajstemu amendment!! ali ki se zavzema za omiljenje Vol-steadove postave, izdajalec domovine, izdajalec visokih ameriških idealov. Antisalonska liga noče objaviti imen svojih dobrotnikov. Za nobeno ceno noče povedati, kdo jo podpira. Najbrž so ji to prepovedali tisti, ki jo podpirajo. Če je njeno delovanje res doboljubno, zakaj bi se podporniki in dobrotniki sramovali domoljubnega delovanja. Rockefeller se je udal, da je dal nekaj, drugi pa previdno molče. Pa naj bo tako ali tako, znano je le dejstvo, da ima Antisalonska liga na razpolago na milijone in na milijone dolarjev. Da je na milijone dolarjev že potrošila in jih bo še na milijone. In pri tem je ena stvar izredno čudna, skoro nepojmljiva. V Ameriki je vse naprodaj, v Ameriki je mogoče vse kupiti. Dolar je vsemogočen, edinole v eni sami stvari brez moči in veljave. V Ameriki se da vse kupiti z dolarji, z milijoni dolarjev. Edinole prohibicije ne. Skrajni čas je, da se o tem dejstvu tudi Autisalon-jka ligBf prfeprfc&fc ■ H~ % S ......~....... * bolje, to pa radi tega, ker je zu- ki se imenuje Cadosia. Tam smo naj na prostem več dela in sicer pa zopet morali čakati na vlak "ro a" s popravo cest, tlakov in pa ne- cele 3 ure in pol. to pa radi tega, kaj s popravljanjem hiš. Kot je o-, ker smo se pripeljali prepozno, da paziti vsepovsod v tem mestu, bi dobili prvi vlak, ki pelje v stojimo zelo neodločilno glede Forest Citv. gradbe novih poslopij, kajti" če ■ Povedali sa nam. dft so samo industrija počiva, tedaj mora tu- newvorčani krivi, da so vsi vladi ljudstvo počivati, ker nima to-, ki pozni, ker se jp toliko ljudi odliko denarja da bi se samo pov- peljalo iz mesta na deželo za par zdignilo do boljšega stanja. | dni na počitnice. Počasi smo so Res se nam čudno dozdeva, da, vendar pripeljali v prijazno na-tukaj vse tekstilne tovarne tako selbino Forest City in sicer šele počivajo, ko so vendar do pred <^h pol osmi uri namesto ob tretji dvemi leti. zmiraj dobro obrato- popoldne. Takoj smo bili zelo pri-vale. Sedaj pa naenkrat tak pre- jazno sprejeti od nam žf> znanih obrat. Toda če se stvar dobro pro- j rojakov, kateri so nam takoj premisli, je pa več vzrokov zato. Pr- skrbeli potrebna stanovanja in vič je več industrijalcev, kateri hrano, zakar jim gre vsa east in so se podali na jug, ker tam se hvala. prideluje bomba?, in so tudi pla-1 Na isti večer se je vršil tudi mate delavcev, to'je črncev, dosti h ples v tamkajšni društveni dvo-manje. j rani. na katerem je bilo precej Drugič je pa tudi zelo velik plesalcev navzočih, samo škoda, vzrok nestalnost. današnje mode, da se ni mo«lo z plesom nadalje-kajti na vsakih par mesecev hoče- vati dalj kot samo do polnoči, jo imeti ljudje drugačno spodnjo kajti takrat je še največ plesal-obleko. To stane ogromne svote cev prišlo. Slepar s čudodelno travo. I Tako poročajo o nekom člove-; prodajali znaki Narodne obrane. ku> ki si v ?lavo 7al)il da iiua j v Narodnem gledališču se je vrši- j sr^no napako. Kadil je dosti in jla popoldne slavnostna predsta-1 ri sreu> se Pa la nekoliko dijakov, ki so zvečer1, vs*eno Sel je k najslavnejšemu in naj- hoteli demonstrirati pred italjan-skim konzulatom. Vira/j emu zdravniku. Od policijske j strani se trdi, da je 200 demon-1 ~ SaJ vem< ~ ^ mislil sam Pri strantov hotelo napasti italijan- jsebi' ~ in kaienJe mi bo ski konzulat, kar preprečile. pa so oblasti Velika avtomobilska nesreča v Črni gori. kega Todora Apostoloviča, ne-' Kakor javljajo iz Cetinja, se je kemu seljaku pa je izmamil 1200 na cesti med Njegošem in Ceti-Din. in je obema obetal, da bosta njem prevrnil avtomobil, v kate-v najkrajšem času dobila za že- rem se je vozilo 35 oseb. Trije ne listi dekleti, kateri si želita, potniki so ostali na mestu mrtvi, Gjorgjeviče"f sleparska akei- o dveh pa se dvomi, ali ostaneta ja pa ni dož ia častne slave. Ko pri življenju, več drugih pa je so preverr . fantje videli, da de- težko poškodovanih. Šofer je are-klet ni in da tudi denar ne pri- tiran, de nazaj, so naznanili moža orožnikom, in ti so ga aretirali ter za-j Nov rektor zagrebške univerze, (prli v preiskovalni zapor. L.ju-( Za dobo treh let je bil izvoljen prepovedal ter mi bo računal kakih petindvajset dolarjev. Sel je pa kljub temu. Zdravnik ga je natančno pre-iskal ter rekel: — Dragi moj, vaše sree jc popolnoma zdravo. Znstran siva živite lahko še sto let. — Toda jaz kadim . , , — O. le kadite, kolikor vas je volja. — In tudi pijem . . . — Tudi jaz pijem — je odvrnil zdravnik smeje — kdo pa ne pije v tem času ? In na vrsto je prišlo zadi jc, •najbolj težavno vprašanje: — Koliko sem vam dolžan, po- dje so sedaj radovedni, če mu za rektorja profesor kazenskega spod doktor? — je zajecal nauii-bo "čudodelna trava" pomagala prava dr. Ernst Millei-. priti iz zapora Nikola Tesla častni doktor Zagrebške univerze, j Povodenj v Baranji. Iz Osijeka prihaja poročilo, da i Šljeni bolnik. Uverjen je bil namreč, da mu ho najmanj dvajset dolarjev zasolil. Zdravnik se je pa nasmehnil je močno narasla Drava in razrušila v Pod ra v j n obalni nasip v dolžini 12 metrov in je katastrofalno postala skoraj neizogibna. Državno posestvo Pelje je v veliki nevarnosti. Zagrebški osebni vlak je imel skoraj tri ure zamude, ker je voda odnesla nad 30 metrov železniške proge. Vlak je moral čakati, da se je proga popravila. — Iz Sonibora javljajo dne 28. junija, da je voda na nekaterih krajih prodrla nasiue. Tritisoč-'dvesto delavcev je zaposlenih pri popravljanju poškodovanih nasipov. Na pomoč je prišlo tudi vojaštvo. Oblasti grožene kraje. Iz Apatina poročajo, da je hitro in energično delo pri poprav- Te dni se je v avli zagrebške»rekoi" univerze vršila slavnostna akademija v počaščenje sedemdesetletnice Nikole Tesla. Pri tej priliki je bil jubilarju podeljen častni doktorat tehniških znanosti jugo-I slovanskega vseučilišča v Zagrebu. NOVICE IZ SLOVENIJE Odkritje spomenika padlim Orju-našem. , . Ijanju nasipov imelo uspeh. Za malo pogovorimo ter se skupno . 1 Apatin ni vec nevarnosti. Pri Novem Sadu je voda nara- razveselimo. Nikdar ne bomo pozabili naših rojakov, kateri so nam v toliko pripomogli kriti naše stroške in toliko žrtvovali v korist nam sla za 9 centimetrov. Vojaštvo je popravilo nasipe. Nov hrvaški škof Don Miho Pušič, doslej župnik i v Supetru na otoku ITvaru, je imenovan za livarskega škofa. Rodom je iz Visa in star 46 let. sandru. miir žal, ako se bo udeležil tega piknika. Za obilno postrežbo bo vsem. preskrbljeno. t Toraj dragi pevci in pevke, v Želeti bi bilo, da nas tudi Slo- imenu Slovenske Nar. Godbe se venci in Slovenke iz bližnjih na- vam vsem skupaj prav uljudno selbin pridejo kaj obiskat na ta zahvaljujem za vso postrežbo in j p^ispV papežev dan, ter se tako poveseliti z na- vam garantiram, da se v slučaju noyj nrisecr, mi vred. j snidenja v naši naselbini prav go- V Toraj na svidenje 1. avgusta! j tovo spomnimo vaše postrežbe in Sedaj pa naj preidem še k na- vam v kolikor mogoče povrnemo ši bližnji slovenski naselbini vaše dobrodelje. Forest City, Pa. | V imenu godbe se tudi prav le- Kot je znano, je tukajšnja Slo- P« zahvaljujem vsem onim, ka-venska narodna godba napravila nas sprejeli na stanova- izlet v omenjeno mesto. Že dne 3. n5a in hrano ter vsem drugim s julija, ob sedmi uri zjutraj, smo katerimi smo prišli v dotiko, kaj-se podali na vlak od tvikaj ter se ** povsod smo bili zelo prijazno peljali do Utica, N. Y., tam smo se sprejeti. Z ~ • Toraj še enkrat lepa hvala ter RAZDRAŽEN JE KOŽE SE HI - i ^ XLX . prisrčen pozdrav vsem pevcem in TRO ODPRAVI. , pevkam ter ostalim Slovencem in Na razpolago je zdravi'o, ki v Slovenkam v Forest City, Pa. skoro vseh slučajih zaustavi srbe- Frank Ma sle čieo in razdraženje kože in to Zdravilo je Severa's Esko. Je neškodljivo, toda jako uspešno antiseptično mazilo proti izpuščajem in razdražen jem. Še danes se usta vite -v lekarni ter vprašajte > za Na Vidov dan dopoldne se j<» vršilo v Trbovljah odkritje sporne so evakuirale o- nika padlim trem Orjunašem: Boltavzarju, Žnidaršiču in Š'aj-pahu. Ob f). zjutraj takoj po prihodu obeh vlakov: mariborskega in ljubljanskega se je formiral na obširnem prostoru pred kolodvorom sprevod z godbo na čelu. V sprevodu je korakalo članstvo, formirano po teritorijalnih er^ini cah. Več sto Orjnašev je korakalo uniformiranih, mnogo iznw d njih je bilo opremljenih z jeklenimi čeladami. Sodelovala j* eelo-kupha Orjuna po odposlanstvih. V sprevodu, na čelu, katerega so breve", po-j'hos^i številne prapore, je bilo o- prisego kralju Alek IZROČAJTE SE NA -GLAS NARODA"! Velika povodenj v Nemčiji. BERLIN, Nemčija, 14. ju'ija. Severa's Esko. Takoj, ko se boste ( Škoda, ki so jo povzročile zadnje namazali, vam bo pomagalo in, povodnji v Nemčiji, znaša nad izboljšalo. Glejte ,da dobite pra-,150 milijonov zlatih mark. Povo-vo zdravilo. Zahtevajte Severa's ^ denj je opustošila nad 700,000 Esko. Ne zadovoljite se z nobenim, akrov. nadomestilom. Prodajajo ga vsi i i rn . /s » 1 NAPRODAJ JE 27 AKROV FARMA. lekarnarji po 50 centov. Ce ga ne dv. miiu od p«,*,,. tn miije od me, morete dobiti v svopi sosedsčiniJ **••,50 "»««cvitnih dreves, hi?* in po- TTT ™ o ^ , \*'opJ* V dobrem stanju, v okolici ve« pišite na W. P. Severa Co., Cedar. •loven.kih farmerjev. V«a poiaanlla Vam Rnniric Taws (AA } »oaod. Anton Sekola. R. R. 2. itapias, lowa. Box 24, Morgantown. Ind. (3X Thur«. Železniška nesreča v Delnicah. Na postaji Delnice v Gorskem kotaru sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. Pri tej priliki so bili razbiti štirje vagoni. Člo veških žrtev ni bilo. Ker je bila proga vsled te nezgode zabasana, je bil železniški promet več ur prekinjen. Najdem zaklad pri Nevesiiiju. V selu Vlahinjy pri Nevesinju so pastirji te dni naleteli na zlat starinski denar. Ko so zaceli odkopavati zemljo, so našli dve veliki posodi z zlatim in srebrnim denarjem. Kmetje so potem posodo odkopali in denar med seboj razdelili. Vsled intervencije orožništva so morali seljaki izkopani denar izročiti oblasti. ' Proslava Vidovega dne v Beogradu. Vidovdanska proslava se je izvršila v Beogradu na najbolj svečan način. Po službi božji v sa-borni cerkvi v spomin kosovskim paziti tudi veliko ženstva, večinoma iz drugih krajev. Sprevod je zavil naravnost v Loke k spomeniku pred Fritsehevo vilo nasproti Delavskega doma. Tu so se Orjunaši porazdelili, nakar se jo vršilo slavnostno odkritje spominske plošče, vzidane v spomenik. ki ima v pročelju obliko kapelice. Po odkritj\i iu govorih zastopnikov oblastnega odbora in domače Orjune se je članstvo zopet formiralo v sprevod in odkorakalo na kolodvor. Proti vsem eventualnostim je bilo v Trbovljah v pripravljenosti okoli 150 orožnikov. Potek odkritja pa se je izvršil brez incidentov. Kralj na Bledu. Te dni je prispel kralj Aleksander I. v Ljubljano, kjer so ga pozdravili zastopniki civlnih in vojaških oblasti. Kralj se je nato odpeljal z dvornim vlakom na Bled, kjer se že nahajata kraljica in prestolonaslednik. Kralj ostane po dosedanjih dispozicijah vse poletne mesece v Suvoboru. — O nič, niti centa ne. Saj niste bolni in vas nisem zdravil. Možaku se je od presenečenja stemnilo pred očmi. O takem zdravniku ni slišal še nikdar v življenju. Presenečenje je bilo preveliko. Parkrat je omahnil naprej in nazaj. končno pa telebnil na tla in mrtev obležal. Zdravnik se je sklonil k njemu in konštatiral, da ga je zadela srčna kap. * V mestu je živel brivec, ki so se ga bali kot samega vraga Le malokoga je obril, ne da bi ga ure zal. Ker pa ni imel nobenega konkurenta. so ljudje kljub temu hodili k njemu. Ko je nekoč nekega rojaka prav pošteno masakriral, je rojak globoko vzdihnil ter rekel • — Prosim te, daj ml kozarec vode. — Ali ti je slabo? — O ne, nič mi ni slabo, samo poskušati hočem, če mi li«*a še vedno vodo drže. Ce bi prišel to let«', ko praznujemo 150-letnico neodvisnosti, George Washington v Ameriko, bi mu jako slaba predla. Najmanj dvakrat bi ga aretirali. Washington je namreč ljubil kozarček močne žganji^o. Ce bi jo pil, bi ga aretirali. Washington je namreč ljubil odkritosrčno besedo. Ce bi jo izpregovoril, bi ga aretirali . . . * Praznik neodvisnosti je vsa Amerika svečano praznovala. Praznovanja se je vse udeležilo — moški, ženske in otroci. - Tudi zakonski možje so "bili v veliki meri zastopani, pa so na praznik neodvisnosti lepo molčali ter si mislili svoje. ' Belgijski kralj je postal tkta-tor, baje zato, da bo povečal vrednost belgijskega franka. Diktatorstvo gre le do gotove meje. Ljudem je mogoče diktirati, TO nam priči fiidi laSka lira. * ... . . ' ■ . ••.••". .. - ■.. GLAS NARODA, J5. JUL. 192« Laški fa»izem se cepi. Ko je moral nedavno Farinaeci, glavni tajnik fašist. stranke, na mifrljaj ministrskega predsednika Mussolinija "prostovoljno" odstopiti, je pričelo inozemsko časopisje dosledno pisati o razpadu fašizma. Toda ti glasovi so bili nekoliko prezgodnji, spori med Farinaecijevo in Federzoni-j^vo strujo so res ostri, a obe drži Musolini krepko za uzdo. Ako pade Mussolini, pade fašizem. Do zaključka, da je fašizem še na trdnih nogah, je bilo mo mislil, — in bojim se, da »cm se prebudil iz tega sna. In kaj se- Lotilo se ga je veliko razočaranje in konečno se je celo pojavila v njem jc-za proti njej. Ali ga Vera tako ljubi kot je vedno domneval dosedaj? Ali ima m liska v takem slučaju res toliko moči proti ljubezni kot jo je pokazala ona .' Svet jo je seveda obsojal, a 011 je dobro vedel, da sodi svet krivično. — Ali ni mogoče preračunljiva s voje stranif Ni pa Henrik edini, ki je preživel ono noč brez spanja. Tudi Georgini se ni godilo nič boljše. Konečno, proti jutru, ko se .i«"1 že pričelo daniti, je skočila iz postelje ter sedla za pisalno mizico. l>o pa brezpomembnih frazah je pisala: — Nikdar me nisi resnično poznala, Vera, kajti na svoj način sem vedno mislila dobro s teboj. Ko sem se takrat borila proti tvojim oduošajem s Ter Velpsom, sem storila to le raditega, ker sem domnevala, tla ga dobro poznam in ker nisem videla v tem razmerju nobene sreče zate. Moje najhujše slutnje so bile sedaj potrjene. Včraj zvečer je bil pri groiiei Simanski ter je odlikoval Miss Jua-no Bridge na tak način, da >.e mi še danes jezijo lasje. All razumeš neizmerno netaktnost, da dvori ravno oni, ki te je osramotila pred eelim svetom' Vera, le enkrat poslušaj glas razuma, prosim te' Pri- Kotagres za žensko volilno pravico. • —l.— V Parizu je zboroval te dni deseti mednarodni kongres Zveze za dosego ženske volilne pravice. Zveza je stara 22 let, ustanovile so jo zastopnice ženskih zvez iz Avstralije, Nemčije, Anglije, Ni- zgodovina na vsaki strani; tretjič za to, da moremo uspešno braniti velike koristi našega spola. Sedanjemu kongresu pripisujem velik pomen. Vsi naši kon- ODŠKODNINE KNEZOV V PRETEKLIH LETIH Glasovanje na Nemškem o odškodnini knezov nas spomni na leto 1848. Takrat so odstavili v Pa- ---------..----------- greši imajo pozitiven uspeh; ta-jrizu meščanskega kralja Ludovi- zozemske, Švedske in Norveške ; ko smo izvojevale tudi na lanskem' ka Filipa. Štiri leta na to je predsednik francoske republike Louis Napoleon izdal odredbo, ki se tako začne: — Vse vlade so smatrale doslej za neobhodno potrebno, da so prisilile družino odstavljenega regenta k prodaji premičnega in nepremičnega premoženja, naliaja-jočega se na francoskih tleh. Tako je prisilil 12. januarja 1816 Ludo- seeev; 10. aprila 1831-je Ludovik j Filip napravil prav tako s princi Veliki amfiteater, v kojega gre I doseči določeno mezdo, tam re- starejge vrste Burbonov. Take od- 8000 ljudi, je bil pri vseh javnih j formirane zakone, drugje razgla-prireditah prenapolnjen, dokaz! šamo pravico ženske do enako-splošnega zanimanja za kongres, t pravnosti z moškim, drugje zopet [ Perdsednica Corbett je govorila; hočemo prevzeti politično odgo-vsem iz srca., v svojem pozdrav nem govoru poudarjajoč, da je\ na sem, da bodo naš glas redbe zahtevata red in javna ko- t rist; prav posebno potrebno je, da izgine vpliv, ki ga daje posest v , _ vrednosti 30 milijonov frankov. — vornost za usodo držav. Prepriča- m n -, * i Toliko so bila namreč vredna po- sli šal i sili ga, < poroči s teboj. Sedaj! Takoj! Da 1i vrm ač moiro'"*e. C tvoj sloves, tvoje mesto v družbi, v kolikor je to j resno zahtevaš to, ne moreš storiti drugače, vspričo vsfga, ka si storila /a\ njejra. Xc misli na izgubo svojega premoženja, vse to bo Emil primerno uredil, pač pa misli enkrat nase, —-j na svojo osebo. On se mora vrniti k tebi in nato se bo vse izpreme-J nilo. Ali pa se hočeš morda umakniti tej deklini? — Jaz sem bolna. Boli me glava. Piši mi par vrstic, kadar se! odločiš. Ce pa želiš, da osebno govorim s teboj, bom prišla k tebi neopažena. Take sramote si ne smeš naprtiti. Vedno neizpremenjeno tvoja Georgina. i Zaključila je pismo ter ga položila na stran. Nato pa je zopet smuknila v posteljo. H 9R§ jf j Zjutraj je našla pismo služabnica in opoldne je bilo že v rokah Vere. — (Jeorgina pa si je zaman prizadevala, da zopet zaspi. Ali res ni bilo nikogar, ki bi ji mogel pomagati, v naporu, da suravi Vero in Ter Velpsa skupaj Za njo je bilo namreč vse na tehtnici, polom hiše, ki je bila /.<> davno zgrajena na nieevi navideznosti. ( Ko je ležala v postelji ter razmišljala, se je spomnila dr. Šrata. Da, to bo pravo! Tekom bolezni K on rid a mu je Vera zaupala ter pogosto povdarjala napram njej, da je doktor mož, kateremu se. lahko zaupa. Da. žnjim hoče govoriti. Dr. Srat pa je našel, da ni prav nič bolna, le nekoliko razburjena. To ji je tudi povedal, sicer na dvori j i v, a zelo odločen način. Ze se je hotel posloviti, ko je Georgina naenkrat iztegnila roko proti njemu ter ga zadržala. j — To ni še vse, doktor. Moram govoriti z Vami še o neki drugi zadevi. — moram. In Vi me morate poslušati. j Ves presenečei se je ozrl nanjo, a nato je hušknil preko njego-1 vega obraza izraz nevolje. — Milostljiva gospa, jaz . . . — Prosim vas, poslušajte me, stvar se tiče Vere, — je rekla nestrpno. Na to pa je pričela hitro pripovedovati dogodke prejšnjega večera. ■ • j Ni se vedno strogo držala resnice, pač pa pogosto dostavila ne-1 kaj, kar ji je narekala fantazija. Konečno pa je rekla z nehlinje-nim razburjenjem: — Kaj pravite k temu, doktor? Njegove oči so blestele, njegova pest je bila stisnjena in vse mišice so se napele. — Ta lopov! Ta nesramneŽ! — je vzkliknil hripavo. Georgina je nakremiila obraz. Vedno je ostal proletarec, ta doktor, in naj ga prime človek kjerkoli hoče. Kako more govoriti v takih izrazili o stvari, ki je bila tako vsakdanja, da je človek ko-j maj poslušal, če je izvedel zanjo. Tukaj je šlo le za stranske oko- \ liščine, ki so bile zanjo edino važne in brez katerih bi ne imela nitij ene nemirne noči. — Vi veste, da je Vera v očeh sveta omadeževana in da bo o-J stala, če ne postane žena Ter Velpsa. Mora se poročiti ž njo, kajti ( le na ta način more spraviti s sveta vse neumnosti, katere je napravila ona radi njega. On mora storiti to in tudi ona mora. Moj Bog. gospa Konrid vendar ni ženska, katero pusti človek na cedilu, če mu ne ugaja več. Ozrl se je nanjo z jeznim pogledom. — Ali mislite, da je tak prisiljen zakon blagoslovljen, gospa ? — je vprašal. — Blagoslovljen! — je ponovila besedo zaničljivo. — To sploh ne pride pri tem vpoštev. Rehabilitirati se mora in ne sme dati prednosti tej Amerikanki, ki se opira le na svoj denar, a ni dejanski nič. Obesila se je Ter Vel psu naravnost na vrat. On pa dela kot bi delali številni na njegovem mestu; Vera pa ne ve ničesar o vsem tem. Tiči doma ter nima najbrž niti najmanjšega pojma o spletkah te mlade Amerikanke. — In zakaj pripovedujete vse to meni. milostljiva gospa? — je vprašal dr. Srat naenkrat. — Vam? Georgina se je nekoliko obotavljala, ker je bilo skrajno težko lotiti se tega neotesanega človeka, ki ni imel očividno niti najmanjšega pojma o tem, kar je dejanski hotela. — Doktor, — je rekla konečno ter položila svojo roko na njegovo ramo, — vi poznate mojo sestrično in skoro bi lahko rekla, da jo poznate boljše kot mi. Njen prijatelj ste ter imate upliv nanjo. Ali bi ji ne hoteli povedati, da je njena edina rešitev hitra porokaj s Ter Velpsom? Zdravnik je prebledel, se počasi vzravnal ter stal kot izklesan iz mramorja. — Obžalujem, — je rekel skoro preteče, — obžalujem, milostljiva gospa, da ste sploh prišli na misel poveriti mi tako misijo. Jaz sta vi jam zakon tako visoko, tako neizmerno visoko, da bi nikdar ne mogel prispevati k temu, da se napravi iz njega spako in potvo-ro. Spoštujem tudi gospo Konrid, do katere ne more reči podlo in nizkotno govoričenje in obrekovanje sveta. Ona lahko zaničuje ta svet kot delam tudi jaz, — a obesiti se na takega moža, to mora postati za, vsako tenkočutno žensko koncem konca neznosno. Prepustite ga mirno Amerikanki, to bo dovolj velika kazen zanj. Georgina je zrla nanj ter se' nato zasmejala. (Dalje (prihodnjič.) povsod in da bo naš deseti kon-1 greš nov korak in nova treba ženskam v prvi vrsti poguma in navdušenosti, sedaj, ko je svet poln strahu in nezaupanja. Njih naloga je, da prepeljejo tok materinske ljubezni potom naroda v človeštvo. Posetovanja so se vršila v angleškem. francoskem in nemškem jeziku. Komisija za zaščito nezakonskih mater je sklenila to-le; dolžnost države je, da zagotovi nezakonsIJm otrokom telesni in dušeni razvoj, materinska zaščita mora veljati kot splošna na- porablja za svoje uspehe, redba, ne pa kot podpora. Poizvedovanje po očetu naj se vpe-Ije po vseh deželah. — Hočemo, 'sestva odstavljenega kralja in nje- govih sorodnikov. Zanimivo je, da , . , v 1*1 zmafra T I jzšia Napoleonova naredba boju za dosego ženskih pravic. — 12. BRIAND IN ASQUITH O Aristidu Briandu, ki je že desetič francoski ministrski predsednik. pripovedujejo mnogo zanimivega o tem. kako naglo se zna odločiti in kakšna sredstva ti- januarja, torej tako kot prej Lndo-vikova. Nalašč seveda je to naredil. In se je tudi tako zgodilo, kakor je odredil, vse so morali prodati tekom enega leta. Enaka usoda je doletela pozneje tudi Napoleona samega. Narodna skupščina je 1. marca 1871 to-le sklenila : — Narodna skupščina potrdi odstavitev Napoleona in njegove di- Med vojno je bil dvakrat mini- nastije in izjavlja, da je odgovo- strski predsednik. Kot tak je ze- ren za propast, zasedbo in zmanj-lo mnogo pripomogel, da so za- šanje Francije. — V zgodovini nič da je ženska kot mati zavarova- f vezniške drave zmagale. Nekoč ne beremo, da bi bil dobil Napole. komisije o drža v-1 je imel opraviti z Asquithom. O on kakšno odškodnino. Tudi Bis- na. — Sklepi Ijanstvu žene zahtevajo mednarodno ureditev tega vprašanja, izdelan je bil tozadeven načrt. — V vprašanju enake morale in tr- tem zanimivem sestanku pripoveduje sam Briand sledeče: — Proti Clemenceaujevi volji sem začel organizirati zavezniško govine z dekleti so obsodile zbo-j fronto pri Solunu. Pozneje se je rovalke javne hiše in vsak način j izkazalo, da ta ideja ni bila na-državne ureditve prostitucije. —i pačna. Solunska fronta je igrala Zahtevale so mednarodne odred-! marek je leta 1868 odredil zaplembo premoženja liannoverske-ga 'kralja. STRAHOVI V GRADU be proti zvodnikom in zvodnicam, tako proti lastnikom javnih hiš, kakor proti dovajaleem. V tem oziru so zbudila poročila angleških policijskih uradnic splošno pozornost. Soglasno je bil sprejet nemški predlog, naj se sprejemajo v službo ženske policistinje in tako dalje. Predsednica Zveze je v pogovoru z nekim poročevalcem govorila o ciljih in uspehih današnjega ženskega gibanja: — Naše delovanje je eminentno mednarodno. Zato tudi skušamo, da delamo kolikor mogoče skupaj z Zvezo narodov. Podpiramo jo povsod, kjer gre za ženske koristi. Kadarkoli se osnuje kakšna nova! V Boskovicah na Moravskem se v zadnjem dejanju svetovne tragedije odločilno vlogo. Pa tudi Angleži somi delali pri tem pre-, da M gtarem gra glavice. Ekspethcija zaveza,.M, ] fla na .„ stra5i. In reB s0 cet v Solunu je bila v načelu slrle-i . , , mimoidoči ponoči slisali neke eud- njena. Anglija bi morala poslati štiri, Francija pa tri divizije. — Definitivno bi se moralo sklepati o tem na posebnem sestanku an-gleiT-.r: i:1 francoskih državnikov. V ta namen je prispel Asqrsitli v Calais. Takoj po otvoritvi seje je Asquith vstal in svečano izjavil, da vlada njegovega veličanstva angleškega kralja ne pošlje na solunsko fronto nobene divizije. — Tu sem prišel na dobro idejo. Že dobro, — sem odgovoril Asquithn. O tem sploh ne bomo več govorili. — Kako to? — je vzkliknil As- komisija, se trudimo, da spravi- j qmth- ~ Mar ste z moJ° izjavo za' mo kako žensko zastopnico noter, j dovo1 J"m ? ~~ Ni5esar nimam pri-Naše zveze z Mednarodnim ura-1 pommtl' ~ sem Ogovoril mirno. Vlada njegovega veličanstva je ne glasove, podobne sfeovikanju sove. Prestrašeni fantje in dekleta so bežali iz gozda od starega grada, toda strah je šel za njimi, dokler niso stopili iz gozda. Za to strašilo se je začel zanimati gozdni čuvaj Ivonečnv, ki je sklenil dognati, kdo bega strahopetne ljudi. Zvečer je ostal dolgo v gozdu, nakar se je vračal domov. Toda strahov ni bilo od nikoder. Komaj so se pa vrata starega gradu zaprla za njim, je strašno zabobnelo po vseh hodnikih in čuvaj je pripravil puško, misleč, da se bližajo strahovi. Mesto strahov je zagledal skupino fantov iz bližnje vasi, ki so se zatekli v strahu dom dela so izborne. Njegov pred- ~ * je; pred no-no prikaznijo v grad. sednik Albert Thomas ceni naše «klenila> da ne pošlje v Solun no-|c . -e riž l acetilenovo sve- bene divizije. Pa naj bo tako. Kai j . v . ■ . „ . ! til ko m spremil fante iz gradu, bi se o tem torej se prepirali? —f ,T , . , . , . • , v m -i „,.... 1 „ 1 i Nato je odšel tja, kjer se je strah toda vase divizije so ze na potu. , - , „ , o „ ,, - .. . . , ' ' običajno oglašal. Spočetka je bilo — je pripomnil Asquith.—Da, na i . , ' . , T . , . ' vse mirno, naenkrat je pa zacu! potu so. — In se izkrcajo v Solu-i , , .„„„ «» ta m i t> i m na vrhu borovca človeške glaso- nu ? — Da. — Toda Bolgari in Tur Thomas ceni sodelovanje zelo visoko; to je umljivo, saj je delo obema strankama isto. Velike naloge moramo izvršiti .tako na primer izenačenje ženskih in moških mezd in ureditev delovnega časa. Pri raznih vladah se trudimo za to, da pridejo ženske izvedenke v Mednarodni urad dela. Tudi izven Zveze narodov in njenih organizacij uspešno delamo. Zveza za žensko volivno pravico je leta 1920 prvič po vojski spet združila zastopnike prej sovražnih držav. Sprejele smo predlog za zbližanje narodov, česar se tedaj nihče ni upal. Zahtevamo, da se vse države združijo v Zvezi narodov, in moremo z veseljem ugotoviti, da so nas narodi razumeli in- da se zveza z vsakim dnem bolj širi. Z največjio energijo se borimo za varstvo otrok in proti trgovini z dekleti. Mnogo se bavimo z gospodarsko mirovno organizacijo. Dosledno vsemu mednarodnemu ženskemu delovanju zahtevamo tudi, da se nam odpre diplo-mati'na služba. V velikem modernem zbliževanju narodov mora i-meti tudi žena besedo, iz treh vzrokov: prvič zato, ker gre tokaj za temeljno vprašanje našega gibanja, za našo enakopravnost z moškimi; drugič zato, ker smo ženske za diplomatično službo po naravi ustvarjene, kar nas uci *retanie pamlko - Stripping New* ter iz Združenih držav. Kar je bi-1 zadnjem kongresu v Rimu velik la tedaj le ideja, je danes v 29 j uspeh. Prepričale smo Mussolini-državah uresničeno; narod, zvez ja, da morajo italijanske ženske je 42. Z velikim idealizmom so de- j v pričakovanju državnozbor. vo-lale ženske, številna so bila zbo- j livne pravice dobiti najprej ob-rovanja po vseh svetovnih mestih, j črnsko volilno pravico. Mussolini Doseči so hotele enakopravnost z ! nam je obljubil, da jo bodo dobi-moškimi. Iz majhnih začetkov se le in sedaj jo imajo. Prav tako je razvila zveza v velikansko or-1 srno dosegle žensko volivno pra- Je ,,rjsllI1 JitllllitI JJt Joll) JJUUU. ganizacijo. Francoska zveza je vico v Novi Fnndlandiji, v treh! XVIII., člane družine cesar- i naredila vse, da je letošnjemu | indijskih provincah ter v inrlij-J-a Napoleona, da so .svojo osebno zborovanju dala impozanten zna- j škili državah Koč in in Mysore. |jaMnino prodali tekom šestih me-čaj. Vse seje so se vršile v sveča- j Kakor vidite, rastejo naši us-! no lepih dvoranah Sorbonne. —! pehi od dne do dne. Tu hočemo! ki jih vržejo s pomočjo nemške ar-tilerije v morje. — je izjavil Asquith. — Pa naj jih vržejo, — sem odgovoril mirno. — Čujte, — se je oglasil Asquith. — Nemška vlada nam je obljubila, da se lahko vaše čete vrnejo v Francijo, če opustite ta načrt. Podmornice francoskih ladij ne bodo napadle. Ne bodo jih. . . — Baš zato se izkrcajo. Upam, da se razumeva. Centralne države so vse to obljubile, kar je dokaz, da se solunske fronte boje. — Nato me je Asquith prosil, naj mu dam pol ure časa, da se posvetuje z ministri. Čez pol ure se je vrnil in iz- ve. Tam je sedel fantiček in vpraševal na sosednih borovcih sedečega tovariša, je-li bo kmalu nehalo strašiti in kdaj pojdejo domov. Ker pa strahovi s sosednih dreves niso odgovarjali, je odgovoril s spremenjenim glasom gozdni čuvaj rekoč, da je že res čas iti domov in da naj zleze z drevesa. In res je fantič prilezel iz svojega zavetišča. Čuvaj ga je pošteno pretepel. Na sosednih drevesih sedeča fantiča sta slišala, kako padajo po tovariševem hrbtu udarci čuvajeve pesti in zato nista hotela z dreves. Čuvaj je čakal pod Smrtna kosa. Umrl je v Žužemberku Leopold PeČhik, dolgoletni klobučar-ski mojster. — 26. junija je umrla na Vran skem Katarina ©set. — V Petrovčah je preminula soproga nadučitelja Karolina Wud ler. —-V Ljubljani je preminula po-sestnica in trgovka Josipina Ce-. rar. ' >: ' ° javil, da pošlje Anglija v Solun!borovci do ^tra. Končno sta pri- mesto štirih kar pet divizij. — jlezla na tla še dva fant™a- Ko ie vse tri zapodil domov, je nehalo strašiti in ljudje so imeli mir. Rojak IGNAC KORNIČ, kateri je odšel z nekim Bajda pred nekako 28 leti v Ameriki in se nastanil blizo Buffalo, N. Y., Uobil bo za njegovo življenje najvažnejšo novico ako naznani svoj naslov podpisanemu uredništvu. Rojaki, posebno g. J. Vovk v Buffali, kateri bi vedeli zanj, ako je živ ali mrtev, naj blagovolijo to naznaniti: — "Glas Naroda", 82 Cortlandt Št., New ŽOris, N. t. 17. julija: Majestic, Cherbourg; France, Havre; Pennland, Cherbourg. Antwerp. 21. julija: Mauretanla, Cherbourg. 22. Julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 24. julija: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg; Belgenland. Cherbourg, Antwerp; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 27. julija Resolute, Cherbourg. Hamburg. 28. julija: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 29. julija: Westphalia. Hamburg. 31. Julija: Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Bremen. avgusta: Leviathan. Cherbourg. Cherbourg; Olympic, 4. avgusta: Aquitania, Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. 5. avgusta: Albert BaJIin. Cherbourg, Hamburg, Majestic. Cherbourg; 7. avgusta: Republic, Cherbourg, Bremen. 10. avgusta: Martha Washington. Trst: Columbus, Cherbourg, Bremen; Reliance, Cherbourg, Hamburg. 11, avgusta: , Berengaria. Cherbourg; Pres. Roo- j sevelt, Cherbourg, Bremen. 14. avgusta: Prance, Havre; bourg. 17. avgusta: Berlin. Cherbourg, Bremen. 18 avgusta: Mauretania, Cherbourg: Arabic, Hamburg; Deutsehland, Cherbourg, Hamburg. 21. avgusta: Paris, Havre; Olympic, Cherbourg; Leviathan, Cherbourg. 24. avgusta: Aquitania. Cherbourg; Resolute, Cherbourir. Hamburg. 25. avgusta: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 26. avgusta: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. Homeric, Cher- 23. avgusta: Majestic. Cherbourg. 31. avgusta: Pres. Wilson, Trst. 1. septembra: Berengaria. Cherbourg; George Washington, Cherbourg, Bremen; Derff linger, Bremen. 2. septembra: Hamburg, Cherbourg, Hamburg; And an la. Hamburg:. 3. septembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. 4. septembra: France. Havre; Homeric. Cherbourg; Bremen. 7. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 3. septembra: Mauretania, Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg, Brv men. 9. septembra: Ktnttgart, Cherbourg, Bremen; Republic, Cherbourg.' Bremen: Westphalia, Cherbourg, Hamburg. 11. septembra: PARIS. Ill SKUPNT IZLET; — Olympic. Cherbourg: Leviathan, Cherbourg: Sierra Ventana, Bremen. 15. septembra: Aquitania, Cherbourg. 16. septembra: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg. 18. septembra: Majestic, Cherbourg; Berlin. Cher-l>ourg, Bremen. 21. septembra: Resolute, Cherbourir. Hamburg. 22. septembra: Berengarla. Cherbourg; Arabic, Hamburg; Prea. Harding, Cherbourg. Bremen. 23. septembra: Thur^ngia. Cherbourg, Hamburg. 25. septembra: France, Havre. 23. septembra: Muenchen, Bremen. 29. septembra: Mauretania. Cherbourg; Geo. Wash-lngton. Cherbourg, Bremen. 30. septembra: Martha Washington, Trst; Columbus, Cherbourg, Bremen. ^-NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUL!CH™°A | DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. j Odplutje proti Trstu in Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 10. AVGUSTA — 30. SEPTEMBRA PRESIDENTE WILSON 31. AVGUSTA — 19. OKTOBRA Vprašajte za cene in prostore v bližnji agenturi. PHELPS BROS., 2 West St, N. Y. IMPORTIRANO ORODJE Kranjske KOSE z rinčkom, iz garan-♦iranega jekla, 24, 26, 2S, 30 palcev $2. CLEPILXO ORODJE .......... $1.25 MOTI K A .........................90 SRP .............................85 PRALCA .........................30 BRUSNI KAMEN ...............50 IUBEŽEN za repo, z 2 nožema $1.35 Kosi see .................... — Poštnina prosta. Math. Pezdir Box 772, City Hali Sta., New York, N. Y. SAMO 6 DNI PREKO s ogromnimi parnlkt n« olj* PARIS, 24. jul.; 21. avg. FRANCE 14. aug. — 4. sept. Havre — Pariško pristanišče. Kabine tretjega rarreda z umivalniki ln tekoCo voda za 2, « ali € oseh. Francoska kuhinja In pijača. cfreftehJfoe 1» STATE ST.. NEW YORK ali lokalni agentja. Kako se potuje v stari kraj in nazaj . v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebo, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, bi Vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1924, zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi del j; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniški komisar v Washington, D. C. Prognjo za tako dovoljenje se lrhko napravi tudi v New Yorku pred odpotovanjem, ter se po.šlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenib v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez, da bi bili šteti v kvoto. Sta riši in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost r kvoti. Pišite po pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovatL FRANK SAKSER STATE BANI t 8S CORTLANDT STA NEW YORK I---i---:- J ADVERTISE in GLAS NARODA POZOR CITATELJH Naročila za Vodnikovo družbo smo te dni odposlali. Za to leto ne sprejmemo nobenih naročil ves. Tudi kdor bi sedaj direktno naročil knjige iz Ljubljane, ne bo vi-tle.l svojega imena v dmižbinem imeniku. Mi smo sicer naročili nekaj iztisov več, katere bomo razprodali, ko bodo knjige dospele v Ameriko. To naj blagovolijo rojaki vpotevati. Uredništvo. NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvaniji naznanjamo da jih bo v kratkem obiskal zopet naš /liani zastopnik Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo,