I JL SLOVENIJE TAKO UMIRA VAS. — One (rubila vsako zaupanje v javno-12. julija so pribežale iz Robedi-1 sti vsled predebelih laži, ki jih je žča na Kobariškem v Italijo tri metala med ljudi, pa pridejo z družine, skupaj 16 oseb. Med novo firmo za isti posel. Komunisti sb imeli doslej na Koroškem OF. Noben pošten koroški Slovenec noče več slišati o njej. Nje- temi je bila tudi 76 let stara ženska, ki je rekla, da je bežala samo za to, ker se je bala, da bi umrla doma brez duhovnika, žejno čanstvo je skopnelo kot sneg poprej je iz Robedišča ubežalo na poletnem sohicu. Titovci si 19 oseb. Takrat so se komunisti-skušajo pomagati. Ker bodo v čne oblasti maščevale in odvedle j jeseni volitve, so prišli z novo drugih 19 oseb neznano kam.'firmo, ki še ni umazana in dis-Septembra 1947 je bilo v Robe-'kreditirana, ker je pač nova. dišču 300 prebivalcev, sedaj jih je samo še 110. BEŽE, BEŽE. — Koncem julija so pribežali tudi naslednji: družina Petrevič iz Kanala, šofer Černe Franc iz Grgorja, 20 letni Matevž Kurij in njegov brat, 17 let stari Alojzij iz Maribora. Zadnja dva sta ušla iz mariborskih zaporov in srečno prišla v Italijo. OZNA LOVI POMOČNIKE. — Ugotovljeno je, da OZNA v zadnjem času lovi in aretira mnogo ljudi samo za to, da jih v ječi prisili, da bi z njo sodelo- vali med ljudmi. To so ogleduhi in avstrijski komunisti so od in ovaduhi OZNE. Ti ljudje sb vsega početka protislovenski, dolžni, da prisluškujejo in opa- Sedaj gredo s kominformo. zujejo vse svoje sovaščane,^ si vse beležijo lp vsak teden poročajo. Ljudje so sicer tudi to i Nazvali so jo Demokratična fronta delovnega ljudstva. Novo pa je samo ime, stare so -osebe. Zopet so tu: Petek, Luka Serajnik, Karl Prušnik-Gašper in Karl Krebs. Pokopali so OF in hočejo loviti kalime ob volitvah na nove limanice. Ne bo šlo kakor kaže. Nihče ni navdušen za novo stranko. Med Slovenci ni volje, da bi še dalje podpirali komunistično polomijo, ki je zapra- *e vila Trst in Gorico, ki bo najverjetneje zapravila tudi Koroško, med komunisti pa tudi ni Volje za to titovsko maškerado, Poizvedovalni kolifek Vse mora v bof proti komunistom Rudarska stavka v Avstraliji — Izjava socialističnega ministra na delavskem shodu. Sydney, Avstralija. — Avstralska vlada ima težko borbo s komunističnimi agenti med rudarji. Premogarji že dolge tedne stavkajo in nikakor ni mogoče priti do pametnega zaključka in sporazuma, dasi imajo vlado v rokah socijalisti, ki imajo tudi v tej uniji precejšen vpliv. Komunisti, ki vedo da stavka hromi vse gospodarstvo, uspevajo, da jo nadaljujejo in povzročajo vedno večjo nezadovoljstvo in nemir med ljudmi. Vlada se prizadeva, da bi stvar rešila in je sedaj prešla v direktno borbo s pravimi mojstri stavke, komunističnimi agenti. Z najbolj trdimi besedami je napovedal boj komunistom minister za informacije Calwell. Tosc nekateri stavki njegovega govora na delavskem shodu: “Gremo v splošen boj proti komunizmu. Samo zvezde morejo ostati nevtralne v tem boju. Vse drugo mora v boj. Mi bomo uporabili vojsko proti njim, če bo treba, mornarica bo šla v boj proti njim in zrakoplovstvo se bo borilo. Komuniste moramo premagati in jih bomo. yiada ima : Rdeča vojska, ne narodna volj*, je osvojila vzhodno Evropo Judin, član sovjetske akademije znanosti, je cbjavil svoje predavanje o nastanku držav komunističnih ljudskih demokracij. ;:' ~ 'JHHjlPjHiPR Predavatelj ugotavlja, da so vse države, v katerih sedaj vlada komunistična stranka, dobile oblast od sovjetske rdeče armi-je. Sovjetska vojska je prišla, dežele zasedla in dala oblast komunističnim ljudem, ki so se poprej za ta namen izvežbali in šolali v Rusiji. Komunistična voj ska je te oblastni!« vzdrževala in ščitila, dokler nbo utrdili in organizirali svojih uradov. Zato je predavatelj ugotovil, da med temi državami in sovjetsko Rusijo niso Stari meddržavni odnosi enakopravnih partnerjev, ampak posdbno razmerje, ki ga predavatelj imenuje novo, ljudsko, razmerje, ki izraža pokroviteljsko'svojstvo Moskve nad vsemi narodi, ki se imajo Moskvi zahvaliti za svoje sš-danje. politično stanje, Sovjetska Unija je očetovski zaveznik teh držav, ki jim pomaga, da izgrade socijalizem ,in jih ščiti proti zunanjim, heaocijalisti-čnim uplivom, pravi predavatelj. Tudi vojske teh držav so se organizirale samo s pomočjo Sovjetske Zveze 1 Rumunija zaprla katollike zavode Vse samostane zaprli, vse premoženje redov odvzeli —Redovniki in redovnice Harriman za oborožitev zapadite Evrope Washington. — Awerill Harriman, USA ambasador za Marshallov načrt v Evropi je pred kongresnim odborom branil via- 15. avgusta. Bukarešta, Rumunija. — Komunistična vlada Rumunije je sporočila vsem katoliškom redovnim ustanovam v tej državi, da pomoč nujno potrebna tudi za gospodarsko obnovo, ker sedaj v Evropi ljudje delajo v stalnem strahu in nesigurnosti. Treba jim je vliti zaupanje, da se bodo morajo do 16. augusta zaključiti res vse države severno-atlantske svoje poslovanje. Redovniki in redovnice imajo na razpolago, da gredo v pet hiš, ki so odrejene, da bodo tam živeli, ali da gredo v civilne hiše za stare ljudi ali pa, da se kot civilisti prijavijo k svojim pristojnim uradom in prosijo, da se jim dodeli delo. Prizadetih je 15 katoliških re dov. Redovnic je kakih 1400, redovnikov pa kakih 400. Med njimi je samo kakih 20 tujcev, vsi drugi so rumunski državljani. Vlada ni dala nikake druge obrazložitve kot to, da bodo vse ustanove, ki so jih vodili redovniki, odslej prišle pod izključno ftrbstvo in vodstvo državne administracije. pogodbe skupno branile pred vsakim napadalcem, da pride stalnost in zaupanje v poslovno delo /in življenje. Odklonitev predloga bi vzbudila prav v tem oziru nove dvome in glasovi nezaupanja, iskanje kompromisa, ki nikamor ne vodi, ampak služi samo sovražniku, bi se povečali. Rod, ki sedaj raste, mora dobiti zaupanje, da ga je mogoče obvarovati pred novo vojno. Rusi proti razorožitvi Lake Success. — Francoska delegacija je v odboru Zvere Sovjetska vohunska mreža v Jugoslaviji Belgrad, Jugoslavija. — Jugoslovanska vlada je sovjetom na n^hovo zahtevo, da mora izpustiti 31 zaprtih ruskih državljanov, odgovorila z novimi napadi. V listu Borba se naravnost olbdolAujje drugi tajnik sovjetske ambasade v Bel- R&zne drobne norice iz Clevelanda in te okolice Zanesljiva postrežba— Firma Steve F. Pirnat, 6616 St. Clair Ave, pošilja denarna naročila v Evropo, prodaja vozne karte čez morje, sprejema in odpošilja zavoje in izvršuje vsakojake notarske posle. Novi naseljenci se lahko vsak čas zglasijo v njegovem uradu, da jim napravi prošnjo za prvi papir. Za informacije ga {pokličite na HE 3500. Sv. maia— V nedeljo ob deseti uri bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Antona Golob. Tega ne smete zamuditi— Prepričani smo, da je malo naših rojakov v Ameriki, ki bi ne pozmali, vsaj po imenu, če o-sebno ne, slovenskega zlatarja Franka Černeta. Saj trguje tukaj v Clevelandu že dolgih 40 let in prodaja rojakom in drugim vselej pošteno in zanesljivo robo. Sedaj ob 40-letniid obstoja trgovine bo priredil Mr. Černe veliko razprodajo, da se vam bo zares izplačalo- kupiti, čeprav morda {kakšne stvari ravno zdaj ne potrebujete. Razprodaja bo od 5. do 13. avgusta. Ob tej priliki bodo dali Černetovi več lepih nagrad. Kako eno lahko dobite, boste razvide-‘ iz njih oglasa v današnjem nega nezaupanja zelo neprij in vedno neprijetneje. odpor Hočejo zlomIti. — Na Primorskem, zlasti v go-riških Brdih, so zadnje čase aretirali in odpeljali več ljudi, ki so jih imeli na sumu, da ovirajo ustanovitev kmetijskih obdelovalnih zadrug. ENO POSPRAVIMO, DRb-GO POSTAVIMO. — Tega gesla se drže komunisti tudi na Koroškem, če se jim kaka nji-ho stvar zdi že preveč umazana z zločini, obremenjena z neizpolnjenimi obljubami in če je iz- Miita Oni dan, Če ni bil mar večer, so imeli v narodnem hramu na St. Clairju shod “priče Jehove.” I, kam pa naj gredo, za božjo voljo, kot v slovensko zavetišče. To ni nič, ampak ko nam je nek-jio povedal, da je videi ongavo žosi, ki je tudi šla notri, smo pa zares zijali. Morda js za podpredsednico, kaj se ve. » • * Oni dan je “ljudska oblast” za baro v narodnem hramu na St. Clair Ave. izbirala urednika za znani list. Niso si bili edini, kateri naj bo, ker komaj je kateri katerega prfedlagal, s« je slišalo: in koj se oglasi jih sto, da ta nam ... ne boi Pri prvem zasedanju ga še niso izbrali. Občni zbori se nadaljujejo. >• * • V državah Illinois in Floridi ima par urednikov slučajno državne službe. To se pravi: pri iz Studencev pri ra. Zadnjič je bil v taborišču v Nemčiji. Kdor bi vedel za njegov naslov je prošen, da ga sporoči na: Edi Jamnik, Industrial Hostel, Morriston, near Swansea (Glam) S. Wales, England. '» * .* ; v • Kje se nahaja Stanley Ukmar, ki je včesih živel v državi New York? Za njegov liaslov bi rada zvedela nečakinja Slava Turk. Naj ji piše na naslov: Slava Turk, Calle Catalinas 271, Villa Fortuna, F. C.. N. G. S. M., Santos Lugares, Buenos Aires, Argentina. * » * Marija Senica, poroč. Muhič, Obrnil 11, p. Toplice pri Novem mestu, išče svojega sorodnika po materini strani, Jožefa Počervi-na, rojenega v Jurka vasi 20, p. Straža pri Novem mestu, ki se je naselil v državi New York. Ako sam to čita, ali če kdo drug ve za njegov naslov je lepo prošen, da sporoči na gornji naslov. • » Marija Žnidaršič iz Iga vasi 40, p. Stari trg pri Rakeku, rojena Truden, bi rada zvedela za naslov svojih dveh sestričen: Mary Milavec in Frančiške Poč-kar. Rojeni sta bila v Slemenu, št. 7, njiju rojstni priimek je bil Anzelc. Prošeni sta, da se zglasita na gornji naslov, o tednov. Vojaštvo je pripravljeno, da prevzame vse rudarsko delo in zasede rudarske revije, še vedno se skuša najti sporazumen izhod ali radikalni elementi vse, poizkuse preprečujejo. Komunisti so tudi prerezali nape- El^nogovornTkov'"25 da bi Jugoslavijo organiziral po; .pravico veta. njenih'"nasvetih, v soglasju z drugimi komunističnimi-državami. Zato je nastal spor. Podobna gibanja v nekaterih,drugih deželah so bila pravočasno zatrta. Najhujši problem teh ljudskih xi,« w vzhodni Evrom*, iri deial Ju- Be *Pr&vl» J® z ®agIO VOŽUJ Vedno tudi- prilika za aivtno ne- tov, ki so najmočnejša trdnjava N** “ drv‘* 8Vfm zasebne lastnine. Judin je slavil aV*m po £est'' °«ro4a * tem uspehe kolektivizacije kmetijstva v Bolgariji in zahteval, da čim-preje izginejo iz vseh dežel komunistične oblasti zadnji sledo- shodom ministra in priredili demonstracije. štiri so aretirali. - ------o------- V džungli Texasa so našli divjega dečka Houston, Tex. — V teksaški U*ungli so našli 14 letnega de--------- — -- .... čka, mutastega in gluhega, ki je vzhodni Evropi, jd dejal Ju-; edel surovo meso, ribe in gozdne din, je sedaj socializacija kme-sadeže. Našel ga je raziskovalec Larry Dean Fant je tekal po gozdu kot žival. Nikoli ni potreboval nikake-ga noža. Tudi živali je pobijal le s kamenjem in pastmi. Ko je zagledal, zasledovalce, je bežal vi zasebne lastnine. Lep postranski zaslužek iz premogarskega fonda Washington. — Zaslišanje direktorja premogarskega pen-zijskega fonda je razkrilo pre-koritih so za usluge. V Cleve- senetljivo vest, da dobivata se-landu se časopisi zgražajo nadjnator Styles Bridges, republika-tem. Ko je pa guv. Lausche ime- nec iz New Hampshire in Ezra dati proletarska diktatura, morda nekoliko drugačna kot v Rusiji, ali vendar diktatura, Id vodi brezobzirno razredno borbo. Judin je imenil,/- dfi je Tito zavrnil zahtevo Sovjetske Zveze, Rusija, Ukrajina in Egipt so bili proti. S tem, da je v odboru predlog sprejet, pa še ne pride v veljavo,1 ker mora še v všrriostni odbor, kjer imajo ko srna. Ne bili bi ga ujeli, če ne bi bil padel. Ko so ga pripeljali v družbo ljudi, je bil plaž-ljiV. Jedel je s samimi rbkami. Zelo se je zanimal za aeroplane. Ko je prišel v mesto Houston, ga mestne stvari niso kaj prida zanimale. Ko je prišel v kino in gledal slike iz druge svetovne vojne pa se je zopet razživel. Larry Dean je ugotovil, da je mladi deček divjine bil otrok gozdnega delavca, ki ima še sedem otrok in je pustil fanta, da je živel sam v gozdu. Sedaj nameravajo dečka dati v šolo za gluhoneme. Vsi so glasovali za predlog, le bila njemu poslana, pa jih je perior Ave. bo odšel na počitni- policija prestregla. Poleg taj nika ambasade so obtoženi kot sovjetski agenti ruski duhovnik Alexej Kriška, in več drugih ruskih naseljencev v Jugoslaviji.___________________________ NOBENEGA IZGOVORA NI, ZAKAJ BI MORALI DRVETI S SVOJIM AVTOM Clevelandski komisar za jav- vazi morda kdo drugi za vami. ni promet, John R. Sarnmon, Debro je, če od časa do časa naroča veznikom: “Bodite pre- pogledate v ogledalo, ki kaže vidni in dalje boste živeli.” To cesto za vami. Ako nameravate ustaviti, ali 'kreniti drugam, dajte znamenje z roko, da bo to vedel tudi voznik za vami Življenje drugih in sebi. Kdor hoče biti previden voznik, mora vedeti, kdaj naj vozi hitreje in kdaj počasneje. Voznik mora biti vedno prtpirav-Ijien, da ustavi na križišču. Ka- Vse kar je sovjeteka vojska v dw h da ^ vprkaorile ta- _____ . . - . tirala i" zaPrla Michaela Mai- po nagtopu jLmnistične noval nekega urednika v komisi- Van Horn vodja ohijskih premo- one,, ker da je vodja skupine po- nasilja nad Rusi odklanjajo komisijo Zveze Narodov Washington. — Združene države so zopet zahtevale, da se imenuje preiskovalna komisija, ki naj ugotovi kako so Rumunija, Madžarska in Bolgarija teptale določila mirovnih pogodb, ko so pomorile, zaprle in obsodile mnoge svoje državljane iz političnih in verskih razlogov. Vse te države so se v mirovnih pogodbah zavezale, da bodo spoštovale vse človeške in demokratične svoboščine, pa boj. Predno zavozite v ovinek, |Življenje svoje in drugih na varite počasneje in ostanite z j cesti. Ali je to vredno tistih avtom v svoji liniji. |par minut, ki jih dobite z na- Vedno se tudi zavedajte, da glo vožnjo? jo za konzerviranje zemlje v ju-jgovnikov plačo po 635,000 na žnih predelih in je senator Boyd leto. Oba sta člana nadzorstve- pomagal, da senat ni imenovanja potrdil, je “Press” strahovito napadel senatorja Boyda. Torej ni prav tako, pa tudi ni prav tako. nega sveta fonda in za to delo Tretji član in predsednik je John Lewis, ki te nagrade nikoli ni Bprejei. narejalcev, ki je spravila v pro- ^ ^ met za okoli milijon dolarjev 10 mi Sovjetrica Unija se upira in 20 dolarskih ponarejenih ban- preiskovalni komisiji kv jima je določena taka nagrada, kovcev. Maione je znana krimi-(je ^ aavrnila tozadevni pred- nalna figura. Poleg njega je po- loj USA. xjj USA sedaj avojo licija izsledila že deset njegovih „htevo ponavlja in navaja no-sodelavcev. ve razloge, nova nasilja. Razne najnovejše svetom vesti WASHINGTON. — Intemaeijonalna organizacija za begunce oznanja, da bo v avgustu prišlo v USA 16,580 beguncev. To bo doslej najvišja mesečna številka novih doseljencev. Oblasti hite, ker po zakonu mora biti vseh 205,000 beguncev preseljenih do 30. junija 1950. (Kakih 2200 slovenskih beguncev ne bo moglo priti, ker žal še vedno nimajo sponzorjev v Ameriki, prip. ured.). • * • CLEVELAND. — V USA je sedaj zaposlenih 69,700,000 ga pobijanja slovenskih protiko-ljudi, 4,095,000 pa jih je brez dela. Zaposlenost je torej doslej munističnih borcev na Turjaku, najvišja v tem letu, nezaposlenost pa najvišja v zadnjih letih. Te številke je povedal tajnik za trgovino Charles Sawyer, tyrfi včeraj govoril z gospodarstveniki v Clevelandu. Povdaril jeJ'Ja velika zaposlenost potrjuje, da je gospodarsko stanje Amerike vendarle zdravo, dasi je nezaposlenost uznemirljiva. Tajnik potuje in obiskuje glavna gospodarska središča, se na mestu prepriča o poslovnih, trgovskih, industrijskih in splošnihj skih razmerah. ce v Kanado od 9. do 26. avgusta. Mnogo sreče z ribami! Zadnji klic— Mandelnova trgovina z obuvalom za vso družino oglaša, da je zdaj zadnji klic, da posetite njih razprodajo. Cene so drastično znižane in prihranili si boSte denar, če posetite to razprodajo. Peta obletnica— V petek ob 6 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. Pfc. Emil Turk v spomin 5. obletnice njegove smrti. Novena v groti— Od sobote 6. »gg. do 16. avg. bo pri Lurški Gospej na Char-don Rd. v Euclidu novena vsak dan. Vodil jo bo Rev. E. J. Hal-loran, direktor zveze Najav. Imena. Prvi dan bo začetek no-vene ob 8 zvečer, potem bo pa bo pobožnost vsak dan ob 7:30 zjutraj m ob 8 zvečer, samo v nedeljo bodo molitve ob 4 popoldne. Na zaključeni dan no-vene bo peta sv. maša ob 9. molitve ob 4 popoldne in procesija s svečami ob 8 zvečer. V nedeljo 7. in 14. avgusta bodo peto sv. maše ob devetih. Hospic za okrepčila bo odprt ob nedeljah in na zaključni dan novene. ‘--------o------ Velika Črna maia za pobite Slovmce Z živimi 'besedami, kot bj^ ognjenimi plameni slikal, popisuje umetnik grozote množične- ALBANY. — Governer Dewey je razpisal za 800,000,000, javnih del, da bi zmanjšal brezposelnost Naročil je, da se vsa’53.00. Naročite jo ta javna dela takoj začno izvrševati. | Ameriški Domovini. v Grčaricah, v Kočevskih gozdovih in drugih moriščih. Potem zaključi: Dies Uta, dies irae, . . salve v tilnik tisočere ... vrgle so jih v Uve mre, v zemlje sok, ki da naj rasti iz njih src — ljudi kot hrasti: rod iz Vere, Slave, Časti. Knjiga stane $2.75, s poštnino lahko pri ana Ameriška Domovi ima -AVttRTfiKA DOMOVINA, AUGUST^,1949 (JAMES DEBEVEC. Editor) 6117 Sl Ctalr An. HEudmon 0626 ClenUnd S. Ohio Published d»Uy anospt Ssturdsys. Bunda« ud Holiday« august MON TUI wu> TOO 12 3 4 8 o IO II 53 78 9 IO II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 II 22 23 24 25 26 27 28 29 P 31 NAROČNINA Za Zed. držav« $8.60 na leto; ca pol leta »6.00; M četrt leta »8.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav »10.00 na leto. Za pol leta »8.00, za 8 mesece »3.60. SUBSCRIPTION RATES United States »8.60 par year; »6.00 for 6 months; »8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States »10 per year. »6 for 6 months, »8.60 for 3 months. CHICAGO | snehalja i posvarbice kak pred Po lemonUkem romanji. — 26 leti. Bog ohrani slavljenca ešče duga leta! Sreča je čakala našo rojakinjo Mrs. Elizabeth Barg na “Amerikanski Slovenec” je pri-neso dugši popis lemontskoga romanja i zahvalo Društva Sv. ---- —------- —. — Ane, štero je to romanje pri- bazari cerkve sv. Mihaela. Do- altered u secomUlu. matter January ethlSOS, at the Poet Offloe «t Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 18TO. No. 162 Thurs., Aug. 4,1949 Odmevi iz Jugoslavije redilo. Društvo se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri pri-pravaj i na den romanja, vsem duhovnikom, ki so opravili službo božo, vodstvi frančiškan-skoga samostana v Lemonti, pesmarom, romarom iz deleš-nji krajov i vobče vsem, ki so romanja vdeležili. Lepa hvala gl. tajniki i blagajniki KSKJ, vsem lokalnim uradnikom, vsem društvom, posehao Društvi sv. Križa, Sv. Ivana, sv. Mohora, sv. Jurja i Sloven ske ženske zveze. Porabeki Slovenci (to so Slovenci kre Rabe) kak so v sta-rom kraji ostali pod Madžar-skov, v Cikagi imajo dosta svo 14. novembra 1920 svoje po sebno podporno (neodvisno) društvo, ki se jemi pravi “Prvo Chicago vogrsko-slovensko be težne pomagajoče društvo.’ Zdajšnji predsednik je Mr. Bill Kondor, tajnik pa Louis Mohab. Društvo ima okoli 300 kotrig. Če ima prekmursko samostojno društvo Sv. Križa kakšo prireditev, se društvo po rabskij Slovencov vsikdar vde-leži. Zahvala. Preminočiva dva tijedna sam preživela pri Mr. i Mrs. Joe Francis v Clevelan-di, to je pri mojoj vuni, i sani imela pod njihovov gostoljub-nov strehov tak lepe počitnice, V U1K. bi UlljV U1A1WU . OIIIV ti.zvimmu,--- > -- V T*— * * nZtn Kt s :*r&.“S£2 ’ - • '---*- ------vost samo Bog Iehko poplača i to naj se zgodi v kaknajbole obilnoj meri. Za prijazno po-strežljivost sam dužna zahvalo tudi njihovoj hčerki Sabini i njeno j družini, nadele vsikdar tak gostoljubnomi Mr. i Mrs. Steve Markolija i vsem dragim znancom v Pennsylva-niji, štere smo med bivanjom v Clevelandi obiskali. Vsem: Bog plati! Vsem lepe pozdrave! — Mrs. Magdiča Žižek. Naprošeni smo od Miss Matilde Kavaš (Gruškovnjakova), naj bi objavili v Novinaj zahvalo Mr. i Mrs. Francis za velko gostoljubnost, štere je bila pri nji deležna za dneve Tito se je na Brionih baje precej dobro počutil. Slišal je seveda tudi marsikako bridko resnico, na splošno pa so se kar prijazno pomenili. Posebno mu je ugajalo, da so ga obleči. Imaš sijajno opremljen dvor, dočim so mnog. izgu- vene. v č.kag. ^nastavil._že bili svoje domove in vse imetje. Pa zdrav si videti, medtem ko ljudstvo boleha, ker nima potrebne hrane. - No, vidite!” se je Tito zahvalil za poklone. “Kar mene poglejte, pa imate živ dokaz, da je pri nas v resnici raj na zemlji. Tito se je na Brionih prepričal, da nekateri gospodje komunizma še vedno dovolj ne poznajo. Rekli so mu, da komunistom nič ne dajo, pa si je mislil, da bi ne bilo napačno če bi zakril svojo zvezdo s socialistično kopreno. Vi fašistični kapitalisti, reakcionarji, buržuji, ali kakor vas že imenujemo, zakaj bi morali dajati komunistom, ako bi raj-ši dajali socialistom? Ostali bomo takšni, kakršni smo bili poprej; vi pa verujte, da smo se prelevili. Kvečjem bomo spremenili kako kratico, toda občutki, s katerimi smo zatirali vero, preganjali duhovnike, trpinčili in pobijali domobrance, se ne dado tako naglo predrugačiti. Nič zato, če se tako približujemo socialistu Hitlerju, proti kateremu smo se poprej borili, ali pa da ga bomo naposled celo prekosili. “Volk si brije dlako1/’ smo vzkliknili, ko smo čitali, da oraunist Tito spreminja v socialista. Vrag si ga vedi, kaj muje^priifo na niiselT Kakor klobasa nadevan s komunizmom, pa ti kar nenadno odloži rdečo kravato in zagrne petokratko zvezdo. Kakor če bi rekle koprive: recite nam kamelice in robida je vinska trta. Ali pa če bi krstili volka za koštruna. Tito nas je že neštetokrat prevaral ter mu ne verjamemo, čeprav bi se opasal s spokornim pasom in oblekel raševino. Ljudstvo mu ne more odpustiti, čeravno bi mu Bog odpustil. Kakor drugod, tako je Tito tudi v Jugoslaviji precej zagonetna osebnost. Ljudstvo mora seveda verjeti, da je diktator Jože Broz ter ga smatrati za domačina. Nekoč se je sprehajal po drevoredu, kjer je naletel na kopico otrok, ki so se igrali z drobno žuželko. Polagali so jo drug drugemu na roko, rekoč, naj jim pokaže pravo domovino. Živalca se je dvignila in vzletela vselej kvišku proti nebu. Tudi Tito si jo je dal položiti na roko in vprašal: “Božji volek, pokaži mi mojo pravo domovino!’ Tedaj je živalca razprostrla svoja krila in odletela proti vzhodu. Rdečim socialistom v Jugoslaviji nova barva menda nič Dlla pn njl Qeiez,nB za uueve kaj posebno ne ugaja. Treba bi se bilo nekoliko potuhniti svojega bivanja v Clevelandi. —i-*.- \,n- ta „oot-aUr»r mrmon ladie tabor na Lepo se zahvaljuje i lepo po- zdravlja. Chesterton, Ind. Pozdrave pošiljata uredništvi Novin iz Washington, D. C., Mr. i Mrs. Joseph Ray. Lepa hvala. Z orožni j vaj se je zdrav i dobre volje povrno Mr. Steve Žižek. Na vajaj je bio tri tri-jedne. Pozdrave iz Lemonta pošilja Mr. Joseph Sinček (iz Clevelanda). 2S letnico zakonskoga stana sta obslužavala Mr. i Mrs. Anton Gyorek. Bilo je to 30. julija. Ob 11 je bila sv. meša v cerkvi sv. Bonaventure. Darovali so jo Rev. Inocent Hreu O.P. Pri meši je bilo dosta rodbine, prijatelov i znancov obeh slavljenčov. Naprej pri oltari so bili starošinovje, po- bila je novi avtomobil Chevrolet. Elizabeth je hčerka naše dobro poznane Slovenke Mrs. Mary Kozlar. Iskreno čestitamo! Vmrli so 9. julija Mr. John Tkalec (Stankov Vanč). Rojeni so bili v Trn ji v čerensov-skoj fari. V čikagi so živeli 40 let. Žena jim je vmrla pred 10. leti. Zapuščajo edno hčerko, Mary Tkalec, ednoga brata v čikagi i edno sestro i ednoga brata v starom kraji. CLEVELAND Seja društva Sv. Števana de prišestno (prvo nedelo) i člane opozarjamo, ka se je vdele-žijo. V Canadi pri našem rojaki i zastopniki Novin Mr. i Mrs. Antoni Ritlopi (pri Hamiltoni) so bili od 22. do 26. julija Mr. i Mrs. Joe Munka. Z njimi je bila hčerka Mary i Mr. John Jagerič. Najprle so Kenmore obiskali Mr. i Mrs. Joe Jageriča. Od tam so jo pa vsi vdarili v Canado: Mun-kovi k Ritlopi, Joe Jagerič pa k svojemi gospodari Mr. Horvati (Brežnjek), šteri tam nekdi v Canadi ribe lovijo. Pri Ritlopo-vi so se jako dobro imeli v nje-govom lepom ogradi i goricaj. Brali i tržili so kopine. Brž samo John Jagerič nešteo delati: “Ve pa znate, ka cigan po obedi pa po večerji nikdar ne dela. Zakaj ste mi dali Glavnike, ka ste nam poslali, smo nekaj odeli pa «no si dva gujčeka kupili. Ve smo imeli prle 8, da som pa dva mogli krej dati, edem je pa pogino. Zdaj tu jako svinje ginejo. Preveč jako narod' trpi. Najbole za tistega, šteroga smrt reši vsega-toga. Zna«, ka ka mas ide v cerkev, ka smo vsi v ameri čkam gvanti. Ne vem, ka bi čimili, če nas Amerika ne bi oblačila. — Žetva je minila. Pa so že določeni, ka pridejo pazit, kda de se mlatilo, ka zapišejo, kelko pridelamo, ka do bole znali vkraj jemati. Tak se nam vidi, ko mo kleti že vse vkup orali, mi pa dobimo v -to formo kak nekda berošje na marofaj. (Iz edinoga pisma.) Pišeš mi, kak smo kaj. Če ti to vse napišem, boš preveč žalostna. , Vsakši den če duše bole nori veter piše. Zadruge so prazne. ~Žajfo, ka ste nam poslali, smo pomiucali. Zdaj se me. mamo s kem briti. —Na polji je vse lepo. Skoro malo preveč dežja je zadnje tijedne. Živimo v najhujšem časi kak je kda-koli bio na sveti. Samo toga niikomi ne pravi, ka se bojim i se tudi vredno boj ati, ka je kažem- velka i večna ... (Iz ednoga pisma). Preveč slabi ča»i so pri nas. B,og zna, če de kda inačiši veter pihao. če duže je slabše. Vno-gi i vnogi bi že mogeo nagi hoditi, če nas vi Amerikamci ne bi oblačili... (Iz pisma.) ši kampanja za pridobitev no-j Hunting Club” -na levi strani vih članov, apeliram na vse čla- r “~ ne in članice, da se potrudite— pridobite novih članov za naše društvo in Zvezo. Storili boste s tem dvojno dobro, delo, ojačili -boste svoje društvo in Zvezo in obenem zavarovali nove člane za slučaj smrti ali poškodbe, kakor tudi operacije. Torej ne pozabite! V nedeljo 7. avgusta, to je dan našega izleta. Kdor nima svojega vozi- ceste. Na svidenje 7. avgusta! Andrew Božič. Slovenski begunci Cleveland, O —Se čutimo počaščene, ker smo bili povabljeni 17. julija na novo mašo našega sotrpina g. U Hribška, dne 23. na ipiknik in 24. pa k poklo-leta. ivuor nuna avujvga nitvi pred Spomenik sJovanske-la, naj pride pred Slovenski de- g* svetniškega škofa Friderika 1 1 ' 1 -- _ 117 ataMl A/, D/! aL Dama IVA lavskl dom na Waterloo Rd. ob 1 uri popoldne, kjer bodo čakali avtomobili članov društva. Vzemite Lake Shore B-lvd. do ostrega ovinka, ki vodli do Mentor on-the-Lake Parka. V tem ovinku zapustite Lake iSthore Blvd. in vozite po Plain Rd. na ravnost naprej še približno eno miljo do Bradač farme. Torej na veselo bratsko svidenje v nedeljo pri Bradačevih, članicam in članom na bolniški listi pa v itaenu članstva želim hitrega okrevamlja. Z bratskim pozdravom, John Rožance, pred. Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti IJ puscunu lic Ugaja. nvua Ul JC .... m nadeti krinko, kar je vsekakor mnogo lažje kakor pa spreminjati dejanja. Nekateri pa vzlic temu le poskušajo ter se zanimajo za čudež v Kani Galileji. “Gospodje, vina nimamo . .. Napolnite vrče . . . Pokusite in nesite starešini” . . . _ Starejšina je pohvalil: “Kalija ima dobro vino.” — Drugi bi zopet radi našli čudodelnika, ki bi nasitil množice s petero kruhi in z dvema ribama. Da bi vstal nekdo in rekel s pravim sočutjem: “Množica se mi smili.” Nekdaj je prihajala “ex oriente lux,” a danes je večina Jugoslovanov že tako razsvetljena, da se vse oči obračajo proti zapadu. Azijci naj zasedejo Balkan? Pod tem naslovom so nedavno tega prinesli švicarski listi z Dunaja naslednje poročilo: Tu smo informirani iz zanesljivih virov, da obstoji v Moskvi velikopotezen načrt preseljevanja narodov, ki naj bi vse dosedanje postavil v senco. Po teh informacijah ima Sovjetija v načrtu, da preseli del balkanskih ljudi v Azijo, naprostno pa naj bi prišli na Balkan Azijci in ga zasedli. Ta preselitev naj bi zadela v prvi vrsti tiste balkanske ljudi, ki jihi Moskva smatra za nezanesljive. Deloma naj bi bila preseljena cela ljudstva, deloma samo nekatere plasti raznih narodov. V prvi vrsti pa naj bi po tem načrtu bili prizadeti Jugoslovani. V Moskvi računajo za gotovo, da bo Titov režim tako ali tako šel ob svojem času rakom žvižgat, nadomestila ga bo pa Moskvi vdana vlada. Tedaj torej naj bi se začel izvajati preselitveni načrt, ki bo nastanil Jugoslovane v azijski Rusiji in v tistih delih Kitajske, ki je pod komunistično komando. Na Balkan pa imajo priti pripadniki raznih azijskih ljudstev, pa tudi Kitajci naj bi bili vmes. Prisilna preseljevanja v velikem slogu niso v Sovjetiji nobena novost. Med vojno so komunisti odvedli v notranjost Rusije takozvane Wolgadeutche, Nemce ob Volgi. Večina >je morala v Sibirijo. Po vojni smo zvedeli, da so ena- Lepa slavnost v Sheboy-ganu Sheboygan, Wis.— Na pobudo -domačega g. šupmika, Rev. L. F. Korena, so naša društva in farani preteklo nedeljo priredili lep program v proslavo in spomin zlate obletnice redov-ništva prečastite matere Mari- . Zakaj ste mi dali Se slovenske farne šole, cerkveni pevci so jubilantki zapeli nekaj njenih ljubih pesmi, g. župnik je v imenu fare izrazil naše čestitke, farani pa so jo presenetili z darovi. Prečastita mati se je vsa ginjena zahvaljevala za nepričakovano -počastitev ter omenila, da bo -poklonjene darove obrnila v pomoč revnim, bolnim in 'preganjanim -sestram, ki jo prosijo pomoči. Lepo in hvalevredno bi bilo, če bi tudi 'kaka druga naselbina priredila enak “shower” ter doneske naklonila materi slovenskih redovnic, ki se točasno nahaja v Lemontu na obisku pri svojih sestrah. Kot nam je povedala, je -potreba pomoči velika obed!” --------------- pripelaii nekaj Ritiopovij breskev i njegovoga vina, od šteroga ide glas, ka je najbouše vino v Ameriki. Go«tuvanje je bilo premino-čo nedelo, kak smo že naznanili od Mr. i Mrs. Milan Troha (nevesta' Žerdinova Giza). Mladoporočenca sta odpotovala na poročno potovanje. Mlademu pari želimo vso srečo v življenji! — Dneva 27. avg. de gostuvanje pri Golinarovi, oktobra pa se poroči Vencekova Dorothy. Obisk iz Canade (Windsor). Zadnjo soboto, nedeljo i pon-deljek so bili na obiski v Clevelandi Mr. Magdič Frank, oča i sin i mladi Edi Debevec. Obiskali so Zimmermanovo Kristino, ar so rojaki v starom kraji. Mladi Frank Magdič je rojeni v Canadi, liki je živo v starom kraji i prišeo v Canado lani v istom časi kak Kristina. Vsi so bili ves čas gostje Mr. i Mrs. Steve Markolija STARI KRAJ Rev. Jožef Bnkan, duhovnik iz Turnišča, za šteroga smo pred kraktkim zbirali darove, so že zaprejti. Rev. Bakan so zadnje mesec hodili okoli po fa-raj, 'k-de nemajo več duhovnikov i opravljali službo božo. Največ so pomagali y Tumi-šči. Sporočilo, ka so ga zaprli, nikaj ne pove, kakši zrok so mia-pprej prinesli, ka so ga zaprli. Tak Turnišče na svoje prošenje (15. avgusta) nede imelo nanč toga duhovnika. ko naredili s celimi ljudstvi v južni Rusiji in na Kavkazu. To je bila kazen za nepokorščino, nekaj pa zato, ker so jim očitali, da so med vojno sodelovali z Nemci. Ravnotako so dovolj znane deportacije baltskih ljudstev v Sibirijo, kar ve zelo dobro ves svet. Te deportacije morajo nadaljevati tako dolgo, da baltska ljudstva — Litvinci, Estonci in Latovci — izginejo s površja zemlje. Enaka zamisel je v moskovskih glavah glede tistega dela vzhodne Prusije, ki jo je Sovjetija anektirala. Velike preselitve celih ljudstev je seveda imel v načrtu tudi Hitler in deloma tudi izvedel. Preseljeval je Nemce v Južnih Tirolah in svoje Volksdeutce Iz Balkana. Nič manj proslula ni selitev sudetskih Nemcev iz Češkoslovaške in mnogih milijonov Nemcev iz vzhodne Nemčije, ki je zdaj ali ruska ali poljska. Cleveland, O. — Zo-pet se je nabralo precetj stvari, na katere moramo biti pozorne vse članice, da 'bo naše delovanje teklo v redu. Prihodnjo aoboto ne pozabimo na sv. spoved, da bomo v nedeljo zopet -pristopile vse k skupnemu sv. obhajilu pri osmi sv. maši Popoldne ob 2. uri imamo skupno uro molitve, potem pa važno sejo. Odbor prav lepo prosi vse članice naj pridejo -k vsem tem pobožnostim in tudi k seji. Saj veste, da imamo drugo nedeljo v oktobru kabtao zabavo. Pri seji se moramo pogovoriti o vseh potrebnih pripravah. Zveza Oltarnih društev nas vabi na skupne romanje k Mariji Pomagaj v Lemon*. Tiste, ki morete m nameravate iti na -to romanje, ne odlajšajte, ampak se takoj priglasite, da bo Zveza mogla pripraviti vse potrebno za po tavanje, članice smo dobile prošnje Zveze oltarnih društev. Nekatere 'so bile vestne in že odgovorile na prošnjo in tudi istočasno poravnale članarino. Prosimo naj urede to tudi vse ostale članice in istočasno s prispevkom za zvezo pošljejo tudi članarino za -naše društvo. Iskrena hvala tistim, ki so vse to takoj uredile, druge pa naj ne zamerijo, da jih prosim, ker je vse to potrebno, da more po-slovnaje naše lepe in .potrebne organizacije nemoteno napredovati. Na seji se bomo pa o vsem tem še .podrobneje razgo- B srage. Naj lepša zahvala Vsem, ki nas tako ljubeznjivo sprejemajo in nas prisrčno zdravljajo v svoji sredi. Ganljive besede govornikov, naj na tem mestu še posebej omenim g. Grdina, nas napolnjujejo s sladko tolažbo in veselo zavestjo, da se počutimo srečni, ker nismo več tako sami, kakor srno bili tam v taboriščih. Veseli smo, ker vidimo, da večina naših dragih rojakov pozna našo bol in sočustvuje z nami. Komu pa smo kamen izpodti-ke, to pa mi ‘“begunčki” prav dobro vemo, saj smo to študirali tri 'leta krvave revolucije v domovini — pa še naknadno štiri leta po zatožnih klopeh taborišč lAivsrtije in Italije. Kakor vprežen “furmanski komj” prav tako smo tudi mi navajeni udarcev od1 strani Stalin-Ti-tovih 'hlapcev. Cesar niti v današnji “demokratični” Avstriji nismo mogli javno povedati ali zapisati našim bratom koroškim Slovencem, čeprav so nas zato prosili, povemo vanriJratje: Bojte se brezbožnega komunizma! Da, veliko Smo Slovenci prestali pod fašizmom in nacizmom, a krono vsega zla pa je \redila tako opevana “Osvo-itthio Fronta”. Da je danes iti diolmioivina” kakor eno sa-veliko pogorišče, ki ga niti _ Jarnike iz vseh držav skupaj, j&to dokaz, kako lepo se je OF borila proti okupatorju. Kako resnična je tista, ki jo znajo po vseh taboriščih: So svobodo obljubili, po so pekel naredili in poravbali so vse do tal . . Samo njim, ki so si rdeče Svobode želeli velja tudi druga: Saj za Rusa se borijo, le naj tamkaj živijo in uživajo “zlato svobodo”! Pa še drugič katero. Pozdrav-a, Kranjski Janez. -o- in nujina. vorile. Vsem torej kličem: Na Blagi jubilantki k njeni zlati prihodnjo nedeljo pri ■»lzz+tn.w*i rtailpfnžp 4VASt.italTlO ter .. v .u______________ JU-.ro obletnici naj lepše čestitamo ter iskreno želimo, da bi jo Bog ohranil zdravo in močno ter predstojnico njene kongregacije še mnogo let! Marie Frisland. seji našega oltarnega društva. Mary Ižanec, tajnica. (zlet dr. Cerkniško jezero Cleveland, O. — Kot običajno vsako leto tako so tudi letos člani in članice društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ sklenili, da se priredi družabni izlet za društvene člane in članice, lijih d|ružine in prijatelje/. Izlet se bo vršil na prijazni farmi v Mentor, O., ki jo lastu-jeta naša člana Stanley Bradač in Rose Dusa-Bradac. Odbor bo preskrbel, da gotovo nihče ne bo trpe; žeje, za prigrizek je pa najbolje, da se vsak sam preslabi, ker odbor bo le toliko preskrbel za lačne, da bo le za silo. To pa le iz razloga, da bomo imeli kalikor mogoče malo dela za naše tako pridne članice in člane, da bodo lahko karte igrali in mogoče še kozo tolkli. Pri našem društvu in naših sejah je vse v redu; napredujemo stalno v članstvu in blagajni. Ker se ravno sedaj vr- Piknik in strelske tekme Cleveland, O. — V nedeljo 7. avgusta priredi St. Clair Rifle & Hunting klub svoj letni piknik s strelsko tekmo. Oddane bodo tudi lepe nagrade najboljšim strelcem. -Prav prijazno pa vabimo tudi vse sosednje lovske klube, da se udeleže tekem in prav tako tudi posamezne lovce, da pridete in -poekusite svojo spretnost v streljanju. Seveda pa bo poleg tekem na razpolago vsakovrstnih dobrot. Za plesaželj-ne bo igrala Urankar jeva godba, za lačne in žejne pa bodo skrbeli naši vrli kel-narji in keinarice. Torej, lovci m drugi, obiščite nas v nedeljo 7. avgusta in gotovo vam ne bo žal za par ur, ki jih boste preživeli v veseli družbi. Piknik se vrši na klu-bovi farmi v Paineeville. Kažipot je sledeč: Vozite do| Painesville, tam pa vzemite cesto 44 in vozite j užno od Eaines-villa, pri tem pa pazite na ve-Kir munis "St. Clair Rifle & Pismo iz Anglije Haverfordwest. — Končno se mi je posrečilo dobiti ček in ga poklati za naročnino Ameriške Domovine. Že večkrat sem poskusil kupiti ček taa bankah, pa so mi vselej .povedali, da ne pošiljajo -dolarjev v Zed. države zš časopise, ampak samo za vladna naročila. Končno se mi je pa vseeno' posrečilo kupiti ček in ga odposlati. Ameriško Domovino redno prejemam že pol leta in brez tega lista bi mi bilo dolgočasno tukaj v Angliji. Posebno tukaj, kjer ni nobenega drugega Slovenca. Prilike tukaj v Angliji za nas Evropejce niso pc/voljne. Radi tega si večina, želi preme, niti bivališče in delo v kako drugo dttžavo. Mi smo tukaj samo začasno kot prostovoljni delavci. V gotovem času bomo morali zapustiti to deželo in si iskat dela kam drugam. Bomo že videli, kako bo. Lepo pozdravljam vse čita-telje tega lista po širnem svetu. Franc Urbanč. —Iz enega funta rabljene masti se prtoducira toliko glicerina, da se iz te količne lahko napravi dovolj dinamita za odstrelitev 16 ton mehkega pre* 7 -AMWMfttA DOMOVINA, iAUGUST 4, 1949 V samotah pragozda S. Sccville ml. — Pavel Holeček Ako se katera im postajati težji in težji, da je P zlatovranka sedmega dne v sedmem mesecu kje pokaže, vsi otroci mečejo kamenje za njo, k*r je preveč lena, da bi zlete* la na nebo in pomagala delati micet. Ce to noč dežuje, pra-vimo, da padkjo solze mladega poglavarja in lepe Indijanke, ker sta apet izgubila leto dni in se ne moreta sniti.' nazadnje tehtal najmanj petsto kil. Seveda je svojo.velikansko težo v bo j u izkoristil in na ta nepošten način tovariša lahko preoibvladal; Vilče se je videl v sanjah ležati na hifotu, a Bok ga je e svojim vedno težjim telesom tiščal k tlom. Prebudil se je in dognal, da mu v resnici leži nekaj mehkega in Ta Rokova pravljica z neba težkega na prsih, da mu me da je Vilčeta na moč genila. "Povej mi vendar, ali si si jo sam izmislil ali ti jo je kdo povedal ? Se nikoli misem slišal kaj takšnega.” Rok se je zaničljivo zasmejal. “Beli mod ne. ve nič q zvezdah. Pravi vsem tiatimle zvezdam ‘Veliki medvedV’ reče in pokaže na znano ozvezdje severnega neba. “‘Ni medveda, ki bi imel tako dolg repi.” "Kako jim pa vi pravite?” “Glavni štirioglati del imenujemo medveda. Tik za njim gredo trije lovci.” Riok pokaže na takozvano oje. “Poglej si dirugo med temi zvezdami!” na-daljuje in kaže na Micarja. Vilče se zagleda v nebo in opazuje zvezdo. “Zares,” pravi čez nekaj časa, "dvojna zvezda je. Pod veliko stoji še ena.” “TV> je lonec,” pojasni Rok, “ki ga drugi lovec nosi s seboj, da 'bo kuhal meso, kadar ubijejo medveda.” “Lonec kajipada ni prevelik,” Ugovarja Vilče. “Jeseni po prvem mrazu }I-stje jame rdeti in od padati,” nadaljuje Rok, ne da bi se ltri-gal za Vilčetove dvome. “T)u je kri medvedova. Lovci ga ' EDINA I ■ Wie. in vprašajte za Mr. Harry 1909 Vljudno sle vabljeni na 1949 znct from CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIB CENTA, lastnika 1551 Hayden Ave. Phone: GL 6876 Res.: GL 1539___ PO .YOU HT__^ VITAMINU tsrcJS *£.‘175* Veliko razprodajo 4Q.obletnžce FRANK ČERNE JEWELRY CO. 6412 ST. CLAIR AVENUE od petka 5. avgusta do sobote 13. avguste, 1949 Za $75,000 zlatnine in blaga se vam bo nudilo po najnižjih cenah, s prihranki od 10% do 75%. To bo največja razprodaja, kar jih je še imela Černetova trgovina tekom vseh 40 let obstoja v tej naselbini. Torej ne zamudite te prilike, da si pnhra-nite lep denar in nabavite najboljše zlatnine. _ * " M 1 "■ 11 * "" ' ^ » ) TEKMA V petek, dne 5. avguste ob pol dveh popoldne bodo trije izbrani __ Mr. Anton Grdina, Mr. Max F. Traven in Mr«. Albina Novak — navili in zapečatili zapestno uro ter jo položili v okno prodajalne. Vsak kupovalec tekom razprodaje bo imel priliko, da ugane kdaj, po njegovem mišljenju, se bo urca ustavila. — V soboto 13. avgusta ob 7:30 uri zvečer bodo omenjeni trije sodniki uro odpečatili, da vidijo, kdaj se je ura ustavila in potem pregledali vse listke, da ugotovijo, kdo jo najbližje uganil. Nagrade v tej tekmi bodo sledeče: 1, —Za $75.00 hraailni (Savings) bond 2, —Za $50.00 diamantni prstan (moški ali ženski) 3. —Za $27.50 Parker “51” svinčnik in pero 4. —Za $25.00 hranilni (Savings) bond Poskusite vašo srečo in prav gotovo se ustavite v Černetovi trgovini tekom omenjenih dni razprodaje, da registrirate vaš odgovor na to uganko. t---------------------------------------- - Prve dni razprodaje bo Mr. Frank Černe osebno navzoč v trgovini, da pozdravi in postreže svoje številne prijatelje in dolgoletne odjemalce, zato ste vsi prav pnjazno vabljeni na veliko razprodajo 40. OBLETNICE. FRANK ČERNE JEWELRY CO. 6412 ST. CLAIR AVENUE od 5. avguste do 13. avguste ČERNE-tova trgovina je “air-conditioned” Nudi se lepa prilika! Naprodaj je gostilna z D-5 licenco in tudi z D-2 licenco. D-2 ima tudi, stanovanje 6 sob, zelo nizka najemnina. Naprodaj je tudi mesnica in ;ja, zelo poceni. Dobi se Ti prostori so vsi na zapadni strani mesta. Za informacije pokličite AC 2471 ali BO 0911. 0153) Lastnik gre k mesta! Naprodaj je prijeten dom v lepi okolici z dobrimi dohodki, 2 stanovanj je opremljenih, velik lot 60x235, nov furnez z sto-kerjem, zimska okna, bakrene mreže, beneški zastori, asfaltiran dovoz, 6 garaž, dohodki so $120 mesečno. Ta dam se bo sam izplačal. Cena je $13,500. Nahaja se na 696 E. 99. St. Pokličite lastnika za sestanek PO 6633._____________—(153) Hiša naprodaj Nahaja se na 19330 Naumann Ave. Prodaja jip lastnik sam. Je za 1 družino, 6 sob, kopalnica in 1 spalnica spodaj, 2 spalnici zgorej, fire place za drva, fumez na plin. Pokličite za informacije IV 5565. (153) 2 sobi v najem V najem se oddasta 2 sobi in garaža. Vprašajte na 9607 Prinee Ave. -(152) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 dru-, žino, 6 sob, garaža, furnez na i plin. Prodaja lastnik. Zglasite se na 719 E. 96. St. — 153) MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st ST. TEU UTah 1 - 3040 Se priporoča aa popravila in barvanja vašega avtomobila. Delo točno in dobra. FBRNEZENAPUN INŠTALIRAMO! Pokličite za preračun zastonj BO 7710 Better Htg. & Plbg. Co. HIP ^AMCTt^A^OMOngAaAUGtJST 4,1949 Med šestorico vojakov strežnikov, ki aa sedeli po dva na skrinjah topa in voza, je zavzemal svoje mesto Louis, majhen temnolasec. lAdolfov tovariš in par, kakor so govorili svojih kompanij, izkratka, vso žalostno, brezkončno arijrgardo zaostaležev in upornikov, ki so se bili raztresli ob cesti. Kakor hitro je Jean dospel iskat po vojaški navadi, ki “modi" k mojemu polku, je šel topničarje-pešče s topničarji- P««*** Rochasa da mu od-konjeniki. Mauricu, ki se je bil raport Našel ga je, seznanil z njima v taborišču, 3e|k^°r tud, kap.tana Beaudou.-je zazdelo, kakor da sta zras-tla; in top, zaprežem s četvorko konj, za seboj voz, ki ga je vleklo šestero konj, se mu je videl svetel.'kakor solnce, skrbno negovati, osnažen In ljubljen od vseh, od živali in od moštva* ki se je sklepalo okrog njega v pokorščini im ljubezni vrle rodbine m vzlasti strašno je zadel Maurica zaničljivi pogled, s katerim je Honore pomeril zaostaleŽe,. ko se je naenkrat zdrznil v osuplosti, da vidi Maurica med tem tropom ra-zoroženih ljudi. Že se je kon-čavala vrsta, a baterijskim ma-terijalom, s smodnišnimi in fu-ražnimi vozovi ter s kovačnicami. Nato so se v zadnjem valu prahu 'pojavili nadštevil-častniki, nadomestno moštvo in konji; njih topot se je za drugim ovinkom izgubil v .polagoma zamirajočem grmenju kopit in koles. <‘Bogm«|!” je dejal Lo»be(t, “ni se umetnost postavljati, če sediš na vozu!” Generalni Štab je bil našel Altkirch nezaseden; Prusi še niso bili prišli. In v vednem strahu, da mu pritiskaj« za petami ter se utegnejo pokazati v) na, v'posvetovanju s polkovnikom, vse tri pred vrati majhne gostilne, v velikih skrbeh zaradi apela in vznemirjene nad zaostalimi vojaki. Že po prvih besedah, ki jih je desetnik iz-pregovoril poročniku, je poklical polkovnik de Vineuil Jeana k sebi ter ga prisilil povedati vse. Njegov dolgi žolti obraz, kjer so bile oči ostale temno-črne, v belini gostih, snežnih las, se je pokril z izrazom neme brezupnosti. “Gospod polkovnik”, je vzkliknil kapitn Beaudouin, “treba je ustreliti pol tucata teh lopovov!” In poročnik Rochas je prikimal z brado. Toda polkovnik je odmahnil z besto onemoglosti. “Preveč jih je . . Kaj ho- čete? Skoraj sedemsto! Koga odhoda je to jutro »znova oško-'se otmo pred njim? In vsem hitro so se pokazale umikajoče okna, so metale ženske posled- se čete, ti razdruženi roji upe-jnjo žimnico, spučale zibelko, ki hanih, s trudom se vlekočih vo-,bi jo bili skoraj pozabili. Do- izbrati med njim? . In potem, veste, general ne mara. Daber je kakor oče, in pravi, da v Afriki ni kaznoval nobenega vojaka . . Ne, ne, jaz ne morem ničesar. To je strašno.” Kapitan si je upal ponoviti: “To je strašno . . . To je konec vsega.” Jean se je umaknil; takrat je videl, da stoji na pragu krčme zdravnik Bouroche, ki ga ;prej ni zapazil, ter mrmra zamolkle besede: “Nobene pokorščine več, nobenih kazni, armada je pri vragu! Preden mine teden dni, bodo suvali poveljnike s škor-njami v zadnjico; če bi bili takoj razbili glave nekaterimi teh malopridnežev, bi si bili ostali morda premislili." Nihče ni bil kaznovan. Častniki arijergarde, ki so spremljali provijantne vozove, ki so bili k sreči tako previdni, da so ukazali pobrati telečnjake in puške izza ceste. Manjkalo jih je le majhno števil«, in zjutraj na vse zgodaj, so zopet, skrivaj takorekoč, oborožili vojake, kakor da bi hoteli potlačiti ta dogodek. In povelje se je glasilo, da odrinejo iob petih; toda že ob štirih so poklicali vojake, pospešujoč umikanje proti Mel-fortu v gotovosti, da Prusi niso dalje nego dve ali tri milje. Že drugikrat so se morali zadovoljiti s suhim suhorjem. Moštvo je ostalo brez tople jedi v želodcu in kakor razbito od tega prekratkega in vročičnega počitka; prevelika naglost dovala dobro vedenje med po- je 'bilo, kakor da slišijo polom tjo. j invazije, gluho bcbneje preki- končne žalobe. Lice pokrajine hauseha dalje ter se množilo v se je bilo tepremenilo, pot je vsaki novi vasi z novim strahom šla po hribovitem svetu s in z novim tožbami. Dan je bil še hujši, poln brez- 'pele reke, ki je rastlo od Muhi- jakov, je narastlo razburjenje!jenčka so privezali kar vanjo prebivalcev in pospeševalo nji-'ter jo pritrdili vrhu voza med hcv beg. Beg njih, ki so bili! nogami stolov in prevrjenih strmimi cestami, navkreber in navzdol po smrekovitih bregovih, in nizke dolinice so ležale vse v zlatem cvetju. Toda po tej blesteči, žarkosolnčnt pokrajini je dihal od ure do ure brez-umnejši strah. štirinajst dni prej tako mirni, j miz. Na drugem stolu, dalje Maurice je hodil s korakom beg vse te Alzacije, ki jesmeh- mesečnega bolnika, noge krvave, rame kakor zdrobljene od ljaje čakala vojske, prepričana, da se udarijo na nemških tleh! puške in telečnjaka. Nič več ni In zdaj je vdiral sovražnik v Francijo in pri njih, okrog njihovih hiš, na njihovih poljih se je iztresalo neurje kakor ti- premišljal; stopal je dalje, naprej v moro pogleda, ki se mu Brzojavka, kij je odigrinjal; nič več ni slišal je priporočala županom, naj na- koraka tovarišev naokoli; čutil sti strašni orkani, polni toče im znanijo prebivalcem, da bi bilo! je samo, da hodi poleg njega strel, ki uničijo celo pokrajin® dichro' imajo zadaj, so navezali sivega bolnega deda k omari ter odpeljali starca kakor kos pohištva. Tisti, ki niso imeli vozov, so nakladali svojo opravo na kolesnice, drugi so odhajali z raznovrstno kramo v naročju, in še drugi so mislili spet le na to, da rešijo kaminsko uro, ter so spraviti na varno, kar|Jean, izmučen od iste trudnoeti v devh urah! Pred vrati, srediijo pritiskali na srce kakor otro- dragocenega, je bila in Ute bolečine. Srce se je kr-pravkar ponesla grozo do vi-J čilo ob pogledu na vasi, ki so ška. Torej je bil sovražnik tu? |hodili skozi nje; revščina je!pohištvo, z nevarnostjo, da :po- divje zmešnjave, so ljudje nalagali svoje vozove in kupičili ka. Nemogoče je bilo vzeti vse s seboj; zapuščeno pohištvo in pretežki svežnji perila so oble- Ali je vsaj še ostajalo časa, da kričala po usmiljenju. Kakor lomijo vse. Iz visoko, skozi žali po jarkih. za] marširati do Dannemarje, kamor sO dospeli privi odeMci kolone šele ob petih zvečer. Ura je bila osem, mračilo se je, ko so šele delali bivake, v obči zmešnjavi polkov, skrčenih na poJavco. Izmučeni vojaki padali od gladu m rudnosti; skoraj do desete ure si videl prihajati posamezne vojake, in majhne skupine zaman iščoče NAZNANILO OBČINSTVU DA, pošiljamo denarna naročila v evropske države, vsaka pošiljatev je jamčena. PRODAJAMO prekomorske karte, za tja in nazaj. SPREJEMAMO ZAVOJE, z obleko in živili, ter jih uredimo za odposlati naslovnikom v staro domovino. PREVZAMEMO naročila za STREPTOMYCIN, BELO MOKO, in potrebno orodje, kot tudi STANDARD TZVRšUJEMO potniške dokumente in notarske listine. SODELUJEMO z novimi naseljenci, in pomagamo v vseh zadevah. NASELJENCI v Kanadi potom naše tvrdke lahko pošljejo denarna in druga naročila. Za nadaljna pojasnila se lahko osebno zglasite, ali pa pišite na zanesljivo tvrdko STEVE F. PIRNAT 6516 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND 3, OHIO HE 3500 V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI SVAKINJE Mary Majer ki je u vedno zatisnile svoje mile oči 6. avgusta 1948. Tvoje prijazno in ljubeče srce je pustilo lepe spomine na Tebe. O, kako je prazen dom, kar Tebe ni. Tvoja tiha jamica pod zeleno tratico, kjer Tvoje blago srce počiva poleg Tvojega soproga! Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam si vedno dobro bilo ves čas do zadnjega je dne. Blagor mu, ki se spočije, v črni zemlji v Bogu spi! Tiha zemlja Te ne vzdrami! Lepše naj Ti sonce sije, lepše zarja rumeni. Spočij se v zemlji tu ji, draga svakinja in teta. Saj križ nam govori, da vidimo se nad zvezdami. Tvoji žalujoči ostali: MR. in MRS. JOSEPH in ANA JAKIČ in DRUŽINA Cleveland, O., 4. avg. 1949 Jos. Žele in Sinovi POGREBNI ZAVOD UOt 8T. CUIR AVENUE Tel: BUM g|gt OOllINVOODttl URAD: 45t E. 152nd STREET Tel: IVanhoe till Avtomobili in bolnltkl roe redno in ob vsaki url na raspolago. Ul smo vedno pripravljeni s najboljšo postreibo. 3nniiniiiiniiininiiiinnmiinniinniniiniiuniiiiiiimiiuiiiinuiin immiii -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhujše šele pride ZADNJI KLIC, da se okoristite z našo RAZPRODAJO za $50,000 vrednosti RAZNEGA OHMA V zalogi imamo obuvalo najbolj znanega izdelka za moške, ženske in otroke, kakor: 0$BY SQUARE, JARMAN, RED GOOSE, ACROBAT, FOOT FASHION si boste vse do ^2 na čevljih za Poglejte le izredne vrednosti In pridite na naie OTROŠKI SANDALI rdeči ali rujavi mere 5 do 8 močni podplati, jelenja koža 1 LOT MOŠKIH OXFORDS ZA ŠPORT beli, rujavi, ali čisto beli — ne vzeh mer do $10 vrednosti — na tej razprodaji $1.64 $2.88 MOŠKI OXFORDS ZA DELO jako trpežni, močni podplati t LOT OTROŠKIH VISOKIH ČEVLJEV beli ali rujavi, po $3.88 $2.48 311 PAROV ZENSKIH ČEVLJEV vseh vzorcev, pumps, straps, ties črni, rujavi, beli vrednosti do $7 — zdaj 44* DEŠKI TENNIS ČEVLJI vseh mer posebno močni podplati, po t LOT ŽENSKIH HIŠNIH COPAT mehki in trdi podplati I LOT ZENSKIH ARCH SUPPORTS do $7.95 vrednosti, zelo pripravni da jih poiljete svojcem v Evropo vseh mer, vse žirine $138 MANDEL SHOE STORE 6125 St Clair Ave. V LAUSCHETOVI HIŠI §