Štev. 157. V Ljubljani, četrtek 13. julija 1939 Leto IV Senzacionalno poročilo pariškega dnevnika: Italija daje Trst za deset let v najem Nemčiji Nemčija bi tam uredila pomorsko in letalsko oporišče Pari*, 13. julija, o. Posebni dopisnik dnevnika »Excelsior« poroča iz Rima senzacionalno novico o italijansko-nemškem sporazumu glede Trsta in tržaškega pristanišča. Če bo to poročilo potrjeno, bo po vsem svetu vzbudilo ogromno presenečenje, zlasti pa še v državah srednje in juznovzhodne Evrope. Po tem sporazumu naj bi bila Italija odstopila tržaško pristanišče za 10 let. Nemčija bi dobila v Trstu naslednje pravice: 1. sme urediti v Trstu letalsko in pomorsko oporišče; 2. prevzela bi v upravo tržaške^ vojne ladjedelnice in jih razširila po lastni potrebi; 3. postavila bi nove velike silose za vskla-diščevanje žita; 4. nemške oblasti bi odločujoče sodelo-vale nele v upravi pristanisca, temveč tudi v splošni politični in gospodarski ter vojaški upravi tržaškega mesta. Ce temelji to poročilo na stvarnih dejstvih, hi po tem sporazumu Nemčija čisto na tihem pri-žla na Jadran in na Sredozemsko morje ter s teni postala sredozemska država, s čimer bi se položaj glavnih sredozemskih držav zelo poslabšal. Kot razloge za ta sporazum navajajo dejstvo, da je Trst po priključitvi Avstrije k Nemčiji zapisan gospodarski smrti, saj je Nemčija ves promet blaga iz bivše Avstrije usmerila na Hamburg, čeprav bi lahko dobila v izkoriščanje prosti pristaniški del, katerega je prej imela Avstrija. Trst Šolska ladja naše vojne mornarice v poljski Gdiniji Gdinja, 13. julija, o. Šolska ladja naše vojne mornarice »Jadran« je včeraj priplula v poljsko pristanišče Gdinjo. Poveljnik ladje Kačič je s svojim adjutantom obiskal poljskega pomorskega kontreadmirala Unroga, šefa civilnih oblasti Sokola in poveljnika pristanišča Kanakega. Vse te osebnosti so nato vrnile obisk na šolski ladji »Jadran«. Kontreadmiral Unrog je priredil kosilo na čast jugoslovanskim častnikom in gojencem. Jugoslovanski gostje so obiskali nato poljske vojne ladje, ki so v luki. Snočt SO prispeli v Gdi-njo odpravnik poslov jugoslovanskega poslaništva v Varšavi Adamovi«, vojni odposlanec polkovnik Kaludjerčič ter tiskovni ataše Mareš, ki Propagandna pot Slovakov po Jugoslaviji in Bolgariji Bratislava, 13. julija, o. Iz Bratislave je odpotovala skupina članov slovaško-jugoslovanske lige in Bolgarskega krožka na kulturno propagandni izlet po Jugoslaviji in Bolgariji. V večjih mestih obeh držav bodo člani priredili vrsto kulturnih večerov s slovaškimi pesmimi, plesi v narodnih nošah in recitacijami. Kulturni del tega izleta vodi predsednik kulturne komisije pri slovaški vladi. Slovaki so odpotovali s parnikom do Belgrada, od tam pa pojdejo naprej v Bolgarijo, nalo se bodo pa vrnili v Jugoslavijo. Šport v zadnji minuti dtari Len Harvey je 6pet postal 6vetovni prvak v 6rednjetežki kategoriji. V Londonu je premagal Mc Avoyja po točkah v boju za naslov. Borba je bila izredno zanimiva in ogorčena ter je v njej prišlo do -trenutkov, ki so bili zelo dramatična Len Harvey sam bi bil v nekem trenutku skoraj izgubil boj s kmockoutom, k sreči pa ga je rešil gong. Pobral se ie, prišel k 6ebi ter 6i pridno nabiral točke do kraja in potem tudi zasluženo zmagal. V dobro poučenih krogih pa trdijo, da bo naslov svetovnega boksarskega prvaka Lenu Harveyju priznala edinole Britanska bokserska federacija, medlem ko mu pa Amerika ne bo priznala, ampak je imenovala že dva kandidata, ki 6e b>:eta v kratkem pomerila za naslov, katerega le bil do nedavnega nosil John Henry Levi6, ki je naslov zdaj predal brez boja, ker je bil po boju c Joejem Louisom oslepel- Ta boj pa bo izbojevan V Ameriki. __________________ Naročajte Slovenski dom! je zaradi priključitve izgubil 1.2 milij. ton svojega prometa. Da bi mu Italija pomagaia, je sprejela nemške predloga in zahteve ter dala tržaško pristanišče za omenjeno dobo v najem Nemčiji, da ga bo trgovsko in vojaško izkoriščala. Ta sporazum — če je resničen — o katerem poroča pariški dnevnik, bi bil lahko usodnega pomena za bodoči politični razvoj ob obalah Sredozemskega morja. London, 13. julija. AA. Stefani: »Evening Standard« v dopisu iz Verone kategorično zanikuje nedavne trditve demokratskega tiska, da se nahajajo ▼ Italiji nemške čete; Po pisanju ge. Tabouis, pravi list, naj bi bil ves italijanski polotok preplavljen z nemškimi četami. Neki francoski list n. pr. piše, da se nahaja Italiji 200.000 nemških vojakov, da je y Turinu prišlo do krvave vstaje itd. Dopisnik »Evening Standarda« piše, da je sam obiskal vse kraje, v katerih naj bi po pisanju francoskih listov bili nemški vojaki. Našel je samo enega nemškega častnika, ki je s svojo ženo kupoval blago t neki trgovini v Benetkah. V Turinu ni prišlo do nobene krvave vstaje ter je na južni strani Alp vse mirno. Boj za rusko zavezništvo: Anglija zahteva od Sovjetov popuščanja, Nemčija jim ponuja 19 milijard Odhod nemškega gospodarskega zastopstva na pogajanja v Moskvo pustljivost, kakor Anglija in Francija, že želi, da bi se posvetovanja nadaljevala. Po seji angleške vlade je zunanji minister Halifax obvestil sovjetskega poslanika Majskega o novih sklepih angleške vlade. Berlin, 13. julija. Tu so se razširile vesti, da bo v kratkem, gotovo pa po končanih pogajanjih v Španiji, dr. Wohltai takoj odpotoval v Moskvo. Prihodnje dni bo v Moskvo odpotovalo večje odposlanstvo nemške težke industrijo na začetek gospodarskih pogajanj s sovjetsko vlado. Pripravljanj posveti med Nemčijo in Rusijo že nekaj časa potekajo v Moskvi in so dospeli tako daleč, da bo lahko tja odpotovalo uradno nemško zastopstvo. V berlinskih gospodarskih krogih zatrjujejo, da ponuja Nemčija Rusiji trgovinskih kreditov v znesku 75 milijonov funtov šterlingov (19 milijard dinarjev) samo, da bi jo pregovorila, naj ne stopi v vojaško zvezo z Anglijo in Francijo. Nemško odposlanstvo bo vodil znani strokovnjak za uradne trgovske pogodbe dr Wohltat. Vesti 13. julija London, 13. julija, o. Angleška vlada je na včerajšnji seji razpravljala o zastoju pogajanj v Moskvi ter odklonila sovjetsko zahtevo, naj bi se pogajanja odložila za nekaj tednov. Na seji so razpravljali tudi o novih navodilih za angleškega odposlanca Stranga. Ta navodila so takoj po seji sporočili v Moskvo z nalogom, naj Strang skuša takoj doseči nadaljevanje pogajanj. Tudi francoska vlada je poslala podobna navodila svojemu poslaniku v Moskvi. Zastoj pri pogajanjih je nastal zaradi tega, ker se Rusija brani sprejeti obveznosti glede jamstva in pomoči Holandiji, Švici in Belgiji, kakor to želita Anglija in Francija, po drugi strani pa zahteva od njiju nedvomno jamstvo in pomoč za baltiške države 6voje sosede. Druga ruska zahteva pa je v tem, da se morata tudi Poljska in Turčija zavezati, da pojdeta Rusiji na pomoč. Angleška vlada je spričo teh zahtev zavzela stališče, da mora Rusija pokazati ravno tako po- Spremembe v italijanski vladi in zunanji politiki Dosedanji poslanik v Londonu Grandi odpoklican In imenovan za pravosodnega ministra Rim, 13. julija, o. Dosedanji italijanski poslanik v Londonu Grandi, eden prvih Mussolinijevih sodelavcev in eden najuvidevnejših fašističnih prvakov, je bil odpoklican s svojega mesta ter imenovan za pravosodnega ministra v italijanski vgladi. Grandi je veljal — podobno kakor maršal • a T- Za zaC°vrmka sodelovanja med Italijo in Anglijo ter nasprotnika kake tesnejše zveze z Nemčijo, kar zagovarjata zunanji minister grof C i ati o in njegova okolica. Njegov odpoklic je nedvomno posledica nemških zahtev in znamenje, da Grandiju ne bo v italijanski politiki najbrž več dodeljena kaka pomembnejša vloga, saj je kot bivši, najspretnejši, italijanski zunanji minister prišel zdaj na pravosodno, to je podrejeno. ministrstvo. Uradno poročilo italijanske vlade o Grandi-jevem odpoklicu pravi samo, da je bil imenovan za ministra, prejšnji pravosodni minister Solmi pa da je odstopil iz osebnih razlogov. Kot prvo težko nalogo novega pravosodnega ministra imenujejo preseljevanje Nemcev iz južne Tirolske, s katero bo združenih izredno veliko zapletenih pravnih vprašanj. Ko je bil Grandi poklican i* Londona, so pričakovali, da bo imenovan morda za predsednika fašistovske zbornice ali pa za tajnika faši-stovske stranke. Njegov naslednik v Londonu bo najbrž Avgust Rossi, sedanji italijanski poslanik v Moskvi. Anglija si kupuje prijatelje na Balkanu Veliki angleški posojili za grško in romunsko oborožitev London, 13. jul. Angleška vlada Je snoči izdala uradno poročilo, da je bil podpisan finančni sporazum med Anglijo in Romunijo. Po sporazumu daje Anglija Romuniji posojilo v znesku 5,500.000 funtov šterlingov (poldrugo milijardo dinarjev). Denar za posojilo bodo dobili z javnim vpisovanjem. Romunija se je v sporazumu obvezala, da bo denar iz posojila porabila za nakup angleških izdelkov potrebnih za romunsko državno obrambo. London, 13. jul. o. Med angleškim trgovinskim ministrstvom in grško vlado so bila včeraj končana pogajanja za kredit 2,400.000 funtov šterlingov (600 milijonov dinarjev), ki ga bo Anglija dala Grčiji. nadaljevala, bi to utegnilo roditi hude posledice. Če angleški listi pišejo, da je anglešiko letalstvo sposobno leteti iz Londona na evropsko celino, jim morajo Nemci odgovoriti, da je nemško letalstvo prav tako sposobno leteti s celine na London. »Berliner Borsen Zeitung« pravi, da ima na-tionalno socialistična Nemčija ne samo boljšo obrambo proti zračnim napadom, kar se je pokazalo ze v Angleška letala lahko gredo na pomoč Poljski v nepretrganem letu V te| trditvi vidijo Nemci groinjo za »letalsko obkoljevanje Nemčije" Berlin, 13. julija o. Nemški tisk prinaša razburjene članke o prvih poletih angleškega letalstva nad francoskim ozemljem. V njih vidi priprave za letalsko obkoljevanje Nemčije. Zlasli je Nemčijo neprijetno zadela trditev angleškega £&• sopisja, ki Pravi, da so prvi poleti angleških bombnikov nad Francijo dokazali, da bi angleška letala ob nevarnosti z lahkoto brez pristanka letela na Poljsko. Nemški listi danes na prvih mestih obračunavajo s to trditvijo in vidijo v njej grožnjo proti Nemčiji, da bi potemtakem angleška letala lahko bombardirala katerokoli veliko nemško mesto. Urilm poleti angleškega letalstva nad Francijo so nemškemu tisku dokaz, da hoče Anglija vojno. Ce bo Anglija s temi poleti ftpaTliji, temveč da razpolaga tudi z letalskimi silami, ki eo modernejše in močnejše od vseh ostalih letalskih sil na svetu. Nemška lovska letala so dosegla svetovne rekorde ter bodo preprečila napad angleških bombnikov na Niimberg, Leipzig in Hamburg. Akcijski radij nemških letal je večji in od akcijskega radija angleških letal ter bi se zaradi tega morala Birmingham, Manchester in Edinburg ali Marseille, Toulouse in Bordeaux olj bati kakih morebitnih presene-čenj. >Berliner Borsen Zeitung« pobija načrt bivšega angleškega vojnega ministra Duff Cooperia, ki ga je objavil v »Lvening Standarduc in ki se nanaša na načrt angleške mobilizacije. Nemčija bi izvajanja tega načrta smatrala kot izzivanje, ter bi odgovorila s protiukrepi. Nemški narod je miren, ter se ne boji za 6vojo bodočnost. Nemški narod dobro ve, da se njegovi voditelji ne bodo dali ugnati ter bodo ostali navzlic vsem grožnjam hladnokrvni. Postopali pa bodo s nepričakovano hitrostjo, ako bodo oni, ki izzivajo postavili položaj, ki bi ogrožal nemšlko varnost za nakup orožja in vojaških potrebščin za grško vojsko. Orožje in materijal bo Grčija kupila ▼ angleških tovarnah. Grčija bo posojilo plačala v 40 letih, obrestovalo se bo 5%. Ti posojili balkanskima državama kažeta, da je Anglija začela in da je pripravljena nadaljevati svojo obrambno ofenzivo na Balkanu predvsem z denarjem, ki ga balkanske države potrebujejo bolj od obljub in poroštev. Med travo je pripeljal kačo Moravče, 12. julija. Kunaver Ivan iz Belneika je včeraj nakosil trave, po katero je prišel z vozom. Nakladati mu je pomagala 12 letna sestrica, ki je čula neko sumljivo sikanje ter ee je zaradi tega že plašila. Ko sita doma spravljala krmo z voza, sta našla med plastmi debelo rjavo kačo. Brž sta jo potokla z vilami, hvaležna, da ni bilo hujše nesreče. Kakor čujemo, je letos po naših krajih vse polno strupene golazni in je treba mnogo previdnosti, zlasti pri spravljanju sena. Poljska je odpovedala nogometno tekmo z Belgijo, Belgijci pa so povabili romunsko nogometno zvezo, ki je povabilo sprejela. Romunska nogometna reprezentanca bo v Bruxellesu igrala z nogometno reprezentanco Belgije dne 10. decembra, ko bo potovala v London, kjer bo čez nekaj dni nato odigrala svojo tekmo z Anglijo. Cehi na Češkem branijo samo tiste stvari, katere jim je nemški kancler Hitler zagotovil: češko avtonomijo, delno državno samostojnost, kulturno ter jezikovno svobodo. Tako odgovarjajo praške narodne >Noviny< na očitke narodno-socialističnega tiska, da Čehi ovirajo nemško delo na Češkem. Ogenj je izbruhnil na angleškem letališču Speeke in uničil dve letali. Škode je okrog dva milijona funtov šterlingov. Ogenj so podtaknili najbrž vohuni. Voditelj gdanskih narodnih socialistov Foerster je včeraj z letalom odpotoval v Mtinchen, kjer se bo verjetno sestal z nemškim kanclerjem Hitlerjem. Boji na meji med Mandžurijo in Mongolijo se nadaljujejo. Japonci poročajo, da so do sedaj sestrelili že 520 letal. Sovjeti pa trdijo podobno o japonskih letalih. Če Anglija res želi, da bi Nemčija sodelovala pri obnovitvi svetovne trgovine, naj ji potem odpre nova tržišča, ne pa, da ovira njen izvoz z vsemi silami. Tako je govoril včeraj v Berlinu zastopnik poljedelskega ministrstva na nekem zborovanju. Japonska zahteva zase vse tiste predele ozemlja ob južnem tečaju, ki ga je neka japonska odprava odkrila leta 1912. Italijanski zunanji minister grof Ciano je včeraj imel dve uri dolg razgovor z generalom Francom. Trdijo, da ga je skušal pregovoriti do tega, da bi v Španiji uvedel diktatorski režim po zgledu fašizma ter se popolnoma odrekel vsaki gospodarski in politični zvezi z demokratičnimi državami. BivSi predsednik rdeče španske vlade Negrin se je vrnil iz Mehike v Francijo in bo skušal od francoskih oblasti doseči, da bi mu vrnile pol tone cerkvenih in drugih dragocenosti, ki jih je ob bogu pripeljal iz Španije. Voditelji Italije, Nemčije in Japonske naj bi ge v Rimu sestali ob obletnici fašistovskega pohoda na Rim ter se posvetovali o bodočem skupnem nastopanju, poroča angleška agencija Reuter. Zadnji sestanek francoskega ministrskega predsednika z nemškim poslanikom v Parizu je veljal Gdansku in sicer predlogom, kako bi se to vprašanje rešilo mirno. Francija baje zastopa mnenje, naj bi se Gdansk priključil k Nemčiji, hkratu pa postal poljska svobodna luka. Angleško vojno brodovje na Daljnem vzhodu bo v kratkem obiskalo razna važna pristanišča v holandski Indiji. Ta obisk bo manifestacija holandske in angleške volje za skupno obrambo pravic in posesti na Daljnem vzhodu. Novo enoto je dobila nemška vojska po odredbi vrhovnega poveljnika generala Brauchitscha. Enota bo nosila naslov »Nagli oddelki« in jo bodo tvorile skupine konjenice, motorizirane pehote, lahkih tankov, kolesarjev in motoriziranih razvidnikov. Pri včerajšnji železniški nesreči blizu Bukarešte je našlo smrt okoli sto ljudi, kakor govore najnovejša poročila iz Romunije. Kongres nemške narodnosocialistične stranke bo letos v Nurnbergu od 3. do 11. septembra. Imenoval se bo »Kongres miruc. Nemški škofje bodo imeli svoj letni sestanek dne 12. avgusta v Fuldi. Prej bo odposlanstvo škofov potovalo v Rim. Po sestanku v Fuldi bodo škofje izdali skupen pastirski list o miru. Ob jutrišnjem francoskem narodnem prazniku bo razglašena tudi obsežna amnestija za vse vrste prestopkov, razen za vohunstvo^ Parizu so včeraj slovesno slavili ISO letnico francoske zastave. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik republike Albert Lebrun in predsednik vlade ter vojni minister Daladier. Na italijansko pobudo je določen sestanek jugo-slovansko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora. Ta sestanek bo od 20. do 25. julija v Rimu. Naše zastopstvo bo vodil pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič. Včeraj še je pripeljal v dvorec Miločer romunski knez Nikolaj, brat kraljice Marije. BivSi predsednik češkoslovaške republike dr. Be-neš se je vkrcal na ladjo v Washingtonu ter potuje v Anglijo. Papeški nuncij na Slovaškem msgr. Ritter je včeraj odpotoval v Rim, da pripravi vse potrebno za sklenitev konkordata med Sveto stolico in med Slovaško. Protiangleška društva so začeli ustanavljati po vseh japonskih mestih in tam na Kitajskem, kjer gospodarijo Japonci. Društva bodo organizirala propagando proti Angliji. Grški narod je dal kneginji Ireni, ki se je poročila z italijanskim vojvodom Spoletskim, doto 10.000 funtov šterlingov. Romunska kneginja Helena je 9 prestolonaslednikom Mihaelom včeraj dopotovala na Brionske otoke pred Puljem. 0 izgonu tujcev iz južne Tirolske je italijanska vlada izdala uradno poročilo, da je bil ta ukrep potreben, ker so se tujci bavili z nedovoljenim delovanjem proti Italiji. Najbrž so pošiljali vesti o položaju na južnem Tirolskem v tuje liste. Celo vrsto ostrih carinskih ukrepov proti Italiji pripravljajo Združene države. Pri veliki vojaški paradi jutri v Parizu bo sodelovalo vsega skupaj 30.000 mož francoske in angleške vojske. Začetek pogajanj med Anglijo in Japonsko London, 13. junija, m. V Londonu je bilo včeraj objavljeno, da bodo pogajanja med Anglijo in Japonsko začela v soboto, in sicer v Tokiu ter da so se vojaške in civilne oblasti že sporazumele glede načrta samih pogajanj. Do zakasnitve pogajanj je prišlo zaradi nesporazumov med japonskim zunanjim ministrstvom in vojaškimi krogi. Toda na drugi strani, se je pokazala nova nevarnost, ki lahko prepreči začetek japonsko-dngleških posvetov. Japonska je opozorila Angli-io. da namerava zasesti še tri nova pristanišča na severnem Kitajskem ter od Anglije zahteva, da iz njih umakne vse svoje ladje, angleški državljani pa da se morajo odtod izseliti. Japonska zahteva to tudi za vse druge tujce. Anglija je to zahtevo zavrnila. Za tem je pa Japonska dala Angliji rok do 15. julija, da do tega dne umakne vse svoje ladje iz omenjenih pristanišč in da se do tega časa tudi odstranijo vsi angleški državljani. V Londonu pričakujejo, da bo angleška vlada od Japonske zahtevala, da popusti od te svoje zahteve ter bo smatrala odstop od te zahteve ko* pogoi za začetek pogajam Križi in težave družine z otroškim blagoslovom Ljubljana, 13. julija. Stanovanjske odpovedi, podane na okrajnem sodišču, nam razkrivajo marsikatero socijalno te-iavo, mnoge skrbi in boje, ki jih vodijo najemniki — družine, blagoslovljene z otroki. Nekateri hišni lastniki so tako nesramni in brezsrčni, da načeloma nočejo v svoje hiše najemnikov, ki imajo neti osrasle otroke. Raje puste, da je stanovanje prazno tudi po več mesecev in leta. Dostikrat prihajajo na sodišče v pisarno za stanovanjske odpovedi stranke, ki jokajoč pripovedujejo, kaka jih te gosipodar vrgel na cesto, ker imajo otroke in ker niso mogle drugače dobiti stanovanja, da so nasproti gospodarju zatajile resnično število nedolžnih nebogljenčkov. Gospodarji se izgovarjajo, da so nervozni zaradi otrok, češ naj gredo na cesto in naj se tam valjajo po prahu. V prvi polovici tega leta je bilo na okrajnem sodišču podanih že 807 stanovanjskih odpovedi, lani v tem času le 743. Za avgustov selitveni termin računajo, da se bo preselilo do 350 strank, ici so jim bila stanovanja za avgust sodna odpovedana. Koliko jih je pa, ko jim je bilo stanovanje odpovedano le ustmeno?. Zanimivi so razlagi odpovedi. Največ, skoraj 95% vseh odpovedi navaja neredno plačevanje najemnine. Neki gospodar je stranki odpovedal in navedel; »Kršitev hišnega reda. Kljub večkratnemu opozorilu skače sinček skozi okno na dvorišče in igra harmoniko ob nepravem času, skače po vrtu, ki je le za mene, in se podi okrog.« Drugi gospodar pa je omenil: »Stranka razgraja po hiši, pobija kozarce, posodo in 6e nedostojna obnaša.« Nekateri gospodarji pa zelo omalovažujejo sodišče. So mnenja, da jim mora 6odnik takoj ustreči, ab vsakem dnevu in vsaki uri. To ni tako! Pri n. pr, enomesečnih odpovedih mora gospodar ločno vpoštevati mesečni rok in najpozneje 1. v mesecu vložiti odpoved za prihodnji mesec. Trije gospodarji pa 60 za 1. avgust podali odpoved pred dnevi. Kratko so bile zavrnjene. Neki gospodar pa je bil tako malomaren in nepismen, da je napisal le svoje ime, ne pa točnega naslova, kje blagovoli njega odličnost stanovati, ter je nekemu društvu odpovedal lokal, ko drugače ni bil dogovorjen noben odpovedni rok. Sodnik je to odpved zavrnil in navedel: »Odpovedujoča stranka ni navedla svojega točnega naslova, pa tudi sicer odpoved ni podana v skladu z zakonitimi predpisi, kajti predmetni lokal je bil najet brez dogovorjenega dopovednega roka, izselitev se pa zahteva do 20. julija t. 1. torej prezgodaj, ker zakoniti odpovedni rok, čo ni drugače dogovorjena, znaša 3 mesece.« Gospodarji! Spoštujte sodišče! Ljubljana od včeraj do danes Smrtna nesreča pri Dev. Mar. v Polju Devica Marija v Polju, 13. jul. Snači približno ob desetih zvečer je na banovinski cesti med Zgornjim Kašljem in Devico Marijo v Polju prišlo do nesreče, ki je usmrtila okrog štirideset let starega elektromonterja Alojza Rusa iz Device Marije v Polju. Ob tem času je pripeljal ob banovinski cesti poltovorni avtomobil, last Rudolfa Gostinčarja, izdelovalca metel iz Zgornjega Kašlja. Prav tam je na cesti precejšen ovinek. Vozilo je zavilo, nenadoma pa je vozač na cesti zapazil temen predmet, ki je ležal počez. Poskusil je avtomobil v hipu zavreti, toda bilo je že prepozno. Kolesa so šla čez. Avtomobil se je brž ustavil in ko je vozač pogle- dal, je zapazil, da je povozil 6 svojim avtomobilom nekega srednje starega moškega. Kmalu 60 prihiteli ljudje, ki so sklicali tudi banovinskega zdravnika g. dr. Jenka. Ta pa povoženemu ni mogel več pomagati. Smrt je nastopila takoj. Avto je povoženega zadel v glavo ter mu prebil lobanjo. Truplo 60 nato prepeljali v mrtvašnico pri Devici Mariji v Polju. Vso stvar je takoj prevzelo v roke poljsko orožništvo, ki je uvedlo preiskavo. Kakor se je ugotovilo, je bil povoženi približno štirideset let stari elektromonter Alojzij Rus iz Polja. Rus 6e je bavil s priložnostnimi posli. Snoči sc je odpravljal domov, bil pa je, kakor sodijo, nekoliko vinjen ter je obležal 6redi ceste. Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. joHo 1939 DARUJTE ZA KONGRES Naj bi ne bilo slovenske družine, ki ne bi darovala vsaj 2 din za kongres. Vsem, ki smo jim poslali razne bloke z boni, pa vso župne urade lavantinske in ljubljansko škofije, lepo prosimo, da pošiljajo vse darove po položnicah edino na sledeči naslov čekovnega računa: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana; št. čekovnega računa je: 11.711. OSKRBITE SI ZA KONGRES KNJIŽICE Kongresne knjižice so dostavljene vsem župnim uradom. Stanejo: rdeče z znakom vred 8 din; te dovoljujejo vstop tudi k »Igri o kraljestvu božjem«, modre z znakom vred 5 din; te dovoljujejo dostop k ostalim prireditvam na Stadionu razen k »Igri o kraljestvu božjem« no. Obe knjižici pa dajeta pravico do polovične voznine na železnice. Kjer bi knjižic zmanjkalo, nemudoma pošljite po nove. Kjer bi jih bilo pa očividno preveč, pa jih takoj pošljite nazaj, da jih pošljemo tja, kjer jih manjka! Knjižice dobite tudi v Ljubljani na Prosvetni zvezi ali pa v glavni kongresni pisarni na Tyrševi cesti 29-1, v poslopju Gospodarsko zveze. SEDEŽI ZA IGRO Za veličastno »Igro o kraljestvu božjem«, pri kateri bo sodelovalo dne 29. t. m. zvečer 3000 igralcev, bodo na razpolago tudi sedeži. Sedeži bodo po 10 din. — Kdor namerava kupiti sedež za igro, naj zaenkrat kupi samo kongresno knjižico za 5 din. Naknadno bo lahko dokupil posebno knjižico za 10 din, ki bo lahko dovoljevala mesto pri igri na sedežu! Župnijski pripravljalni odbori za kongres. V zadnjem času so nam sporočili sledeči župnijski uradi iz ljubljanske in lavantinske škofije svoje pripravljalne odbore: Ljubljanska škofija: Koprivnik p. Boh. Bistrica, Krka, Studenec pri Sevnici, Vodice nad Ljubljano, Rovte, Zagradec, Radovljica, Sv. Križ pri Litiji, Polšnik p. Sava pri Litiji, Bela cerkev, Lom nad Tržičem, Cerklje ob Krki, Domžale, Dobrepolje, Žabnica p. Škofja Loka, Kočevje, Črnomelj, Gozd p. Kamnik, Krašnja p. Lukovica, Prečna, Dole pri Litiji, Dev. Mar. v Polju, Duhovnija Št. Vid p. Lukovica, Zagorje ob Savi, Dobovec p. Trbovlje I., Zaplana p. Vrhnika, Sava pri Litiji, Grčarice p. Dolenja vas. Lavantinska škofija: Sladka gora p. Šmarje pri Jelšah, Slovenska Bistrica, Ljubno ob Savinji, Zdole pri Krškem, Sv. Ana v Slov. goricah, Marenberg, Žiče p. Loče pri Poljčanah, Češnjiče p. Frankolovo, Sv. Lenart nad Laškim, Razbor pri Zid. mostu, Sv. Benedikt v Slov. goricah, Št. Vid pri Planini. Vsi oblaki so se čez noč poskrili nekam za obzorje, jutranje nebo je bilo čisto in jasno kakor ribje oko. Že na vse zgodaj je bilo sonce na vso moč gorko, ljudem, ki se jim je mudilo v službo, je bilo pošteno vroče. Zdi se, da bomo zdaj dobili pravo julijsko vreme, ki bo kakor nalašč pripravno za izlete in za kopanje. Počasi bodo prišli na svoj račun tudi tisti, ki do sedaj še niso utegnili. Zdaj bo dobro tako lepo vreme za polje, po tujskoprometnih krajih pa tudi za sezono. Če se bo vreme ustalilo, bomo imeli letos najbrž tudi prav zadovoljiv obisk po teh krajih. Snočne rokoborbe v Unionu Mednarodne rokoborbe, ki so zdaj že nekaj dni večer za večerom v Unionu, so stalno boljše obiskane. Vsakokrat je obisk večji, v Ljubljani zanimanje neprestano raste. Tudi snoči je bil obisk odličen. Ob 9 zvečer sta se najprej spoprijela Poljak Pirnacki in bivši jugoslovanski amaterski prvak Zagrebčan Janeš. Borba je bila izredno zanimiva in tudi lepa, končala pa je neodločeno. Veliko zanimanje je vladalo za odločilno srečanje med Kopom in Cehom Mrno. Kop je občinstvu pripravil presenečenje, ki ga je sprejelo z velikim navdušenjem. Že v drugi rundi borbe je Mrno nepričakovano položil na hrbet in zmagal. Še večje presenečenje pa je prisotnim pripravil Ljubljančan Šotler, ki je Slovaka Hano položil na lirbet že v 4. minuti. Kot zadnji par pa je nastopila najzanimivejša dvojica, zamorec Ali ben Abdu ter Italijan Nino Equatore. Oba borca sta se boja lotila z vso zagrizenostjo, občinstvo je zdaj vzpodbujalo enega, zdaj drugega, njegove simpatije so se menjale, kakor sta se pač že oba junaka vedla v borbi. Snoči se je pokazalo, da je Nino Equatore izredno gibčen in spreten rokoborec. Snoči je nekajkrat izzval veliko navdušenje, ko se je spretno izmaknil iz zamorčeve »amerikanske kravate« in delal najrazličnejše tehnične bravure. Prav gotovo bo tisti večer, ko se bosta v odločilni borbi pomerila Ali ben Abdu in Nino Equatore, obisk v unionski dvorani rekorden. Tekme postajajo iz dneva v dan zanimivejše in napetejše, ker je vedno več odločilnih borb in se vedno bliže za-stavPa vprašanje končnega zmagovalca na teh i orbah. Nekateri dajejo največ šans za konč-i aiago zamorcu, drugi imajo za glavnega favorita Kopa, tretji pa spet Equatoreja. Nocoj bo že en kandidat za končnega zmagovalca odpadel, saj se bosta Pero Kop in Ali ben Abdu pomerila v odločilni borbi. Epilog k tomboli Zadnjič smo poročali o zanimivih posledicah neke tombole v Sloveniji, pri kateri so se najprej vsi odkriževali nesrečne srečke, ki je pa navzlic vsemu zadela glavni dobitek. Po zadetju se je seveda prvi kupec spomnil, da je srečka bila v začetku njegova in da gre glavni dobitek njemu, ne pa tretji ali četrti osebi, ki se ji je ljubilo čakati pri tomboli. Nastal je zanimiv spor, Čigavo je motorno kolo. Prvi kupec pravi, da je njegovo, ženska, ki pa je kolo zadela, pa pravi, da bi se tudi ona ne parila pri tomboli na soncu, če ji ne bi bila služkinja, kateri je gospodar dal srečko, te njej podarila itd., kakor se to dogaja vedno, kadar gre za dobitke. Razsoditi bo morala to reč na vse zadnje sodnija. Zgodilo se je pa tako, da je k dobitnici prišel organ upravne oblasti in ji motorno kolo zaplenil in ga odpeljal v svojo centralo, »dokler se stvar ne razčisti«. Najbrž niti dobitnica niti mož postave nista vedela, da sme tudi sporno zasebno lastnino zapleniti le na podlagi sodnega odloka in nič drugače. — Pod voz fe padla Na reševalni postaji je bilo včeraj precejšnje zatišje. V knjigi je zapisanih vsega skupaj le osem prevozov, med njimi pa ni nobenega, ki bi prišel v poštev, da bi bil zapisan v kroniko nesreč in nezgod. Tudi v bolnišnici včeraj ni bilo posebnega obiska. Zapisanih pa je bilo kljub vsemu vendarle nekaj nesreč in nezgod. Hčerka posestnika iz Želimelj Cecilija Paž-nar je padla pod voz ter pri tem dobila težke poškodbe. Šestletna hčerka kurjača pri državnih železnicah Bambič Vikica je padla s stola ter se poškodovala. S kolesa je padel mehanik Viktor Janež ter se občutno potolkel. Sin posestnika iz Št. Ruperta na Dolenjskem štiriletni Franc Prah je hodil okrog voza s pe- Dan samih odločilnih borb! Ham proti Eguatoru: Mraa proti Plmatikt-mu; Sotlar proti Janežu: KOP proti ALI BEN abdu. Kdo bo zmagal KOP ali ALI BEN ABDU ? Samo le danes In jutri! Kino Union ob 21. uri skom, pa se mu je po nesreči zvrnila na nogo truga polna peska in mu jo zlomila. roh,,-ska dninarica Angela Kotnik z Gorij pri je padla s kozolca ter si zlomila desno roko. Nujna zdravniška pomoč zavarovancem OUZD Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubija n, opozarja vse svoje zavarovance na pLročiu ljubljanskega ambulatorija, da se „ • iu primerih ob nedeljh in praznikih poslSževauTa kokra nega mestnega defurnega zdSka 'k??e pristojni zdravnik OUZD nedosegljiv 7», naj ugotove naslov pristojnega TavS^^UZD v uradovem poslopju na Miklošičevi cesti rov. siov mestnega dežurnega zdravnika je obtavlien v vsak! sobotni številki ljubljanskih dnevnikov Čemu je to potrebno Na naše včerajšnje pripombe o kolesariih i« pravicah ki bi jim šle, smo dobili od naših'bra?- sledn7e pismo:nanj‘ V ZV6Zl ® tem Smo dobili aa' živn>SpH VOjiln. 6lankom o kolesarjih ste zadeli v iel V1 8te P°vedali Pravo besedo Tako da W np SJn,Lna8 je cela v°Jska v Sloveniji pj do globe? Pozabi!!"™ Pravice. do drlI.bi od del Lak J ■ marea 194(X 0d natisnjenih oC”,™: ,e “--‘™ i«i». w .i višina. ocuocevala ludi pri teh delih umetniška V primeru, da ne ho predloženih dovoli takih j® • V/ naRradl.,ev lužila, se nagraTne pode e ali le v omejenem znesku in se ostali znesek prihrani za razdelitev po prihodnjih kl .se mislijo udeležiti tega književnega tekmovanja naj predlože svoia natisniena dela v o, nenatisnjena pa vsai v ^ «o»vi , • vodih najkasneje do 31. marca 1940 leta or^vM* nemu oddelku kraljevske banske uprave T Lhit ¥ Hud padec z voza Moravče, 12. juijj8. Posestnikov sin Tihelj Štefan iz bil te dni zaposlen pri svoji sestri v Logu kjer £ zmetal3 mrvo na* kozolec 7 ri9 tem ^ spodletetoinjepade1 z zglavo na trd P ~ , meneč se za bolečine, je T?1 Ji ti K a!« . z delom. Kmalu pa mu je po- kiiI L -Je ,nioraI v Posteljo. Posledice so ndneliati v h!d -z ako’ da s0 Ra morali drugi dan odpeljati v bolnišnico. Pretresel si je možgane in je njegovo stanje baje precej resno. 15 rivnost smrtne megle Sam se je nasmehnil in pogledal na stensko uro. »Marion«, je prijazno posvaril. »Čas je, da greš.« »Suj res, takoj!« je presenečena vzkliknila, pospravila naglo posodo in odhitela iz sobe. »Ima namreč nekaj malega posla,« je mirno pojasnjeval Sam. »Pri nekem starem profesorju. Trikrat na dan mora tja, da pripravi jed in da pospravi po hiši.« Skoro uro dolgo je Devorny klepetal s Samom. Zoperno je bilo detektivu, da je oče Sam pripovedoval o vsem drugem, samo o tistem ne, kar je njega zanimajo — namreč o tovarni Lammerley. Nikakor pa ni hotel Devorny na to na peljati pogovora, ker je smatral Sama za dovolj prebrisa nega, da bi zadel, kaj za vprašanjem tiči. Sam je pravkar govoril o edinem pametnem načinu vzgoje kaktej, ko so se odprla vrata ter je skočila v sobo Marion, vsa rdeča in potna od teka. »Pomisli, oče, profesor mi je podaril še posebej en dolar«, je radostna vzkliknila in stresla večje število malih kovancev na mizo. Z vnemo in s pravim otroškim veseljem sta e Sainotn denar uredila in preštela. Devorny je smeje opazoval prizor. »Drži, en dolar preveč«, je potrdil Sam zadovoljno. »Za kaj pa ga misliš porabiti, Marion?« »Kupila si bom pri Longfellowu Rusa, veš, popolnoma belega zajca z žarečimi rdečimi očmi«, je svečano povedala. »To sem si zmerom želela«. Devorny je hlinil živahno zanimanje za zajce vseh zvrsti Zabaval se je, ko je poslušal navdušeno pripovedovanje Ma- ron in ji pri tem gledal v bleščeče oči. »Počakajte, da bom prav hitro uredila vašo sobico, potem Vam bom pokazala živalice«, je vzkliknila vsa srečna nad tolikim razumevanjem za svoje posebno veselje. Četrt ure kasneje ga je vodila k malemu hlevčku, da je moral občudovati štiri zares lepe zajce. »Sedaj pa povej kaj o čem drugem«, je brundal nekam nevoljno oče Sam, ko sta se obadva spet znašla v sobi. »Tvoj' kunci so sicer res lepi, toda s svojim posebnim veseljem ven dar ne smeš dolgočasiti drugih ljudi.« Marion je naredila mrk obraz ter obmolknila. Devorny pa je mislil na vzgojo kaktej, na pomorsko bitko v japonski1, vodah in — prav tako molčal. To, nekoliko mučno razpoloženje pa ni trajalo dolgo, E ma lu so bili spet v živahnem pogovoru. Marion je bila sedaj veliko bolj zaupljiva, — bržkone jo je Devornyjevo zanimanje za kunce pripravilo do sprave z njegovim plemenitim poko-ljenjem. Ura je kazala skoro deset, ko je oče Sam končno s poudarkom velel, da je treba iti spat. Spremil je Devornyja po stopnicah do njegove sobice in mu stisnil v roko svečo. »Pa ne žgite dolgo luči,« je svaril Sam. »Jutri bo troha že ob pol petih vstati!« »Brž še eno cigareto, potem pa bom legel«, je obljubi] Devorny smejo in vstopil v svojo sobico. Oba človeka sta mn ugajala. Prav za prav še celo preveč, kajti v zadnjih urah sploh ni mislil na svoje namene in svoje naloge. To je bilo gotovo slabo znamenje... Med tem 6e je pritipal v temi do mize in zagorela je vžigalica.. . kaj to pomeni? Naglo je prižgal svečo. Bela kuverta, ki je nosila s pokončno pisavo napisano označbo »Mr. Kenntlbury«, je ležala sredi mize. Hlastno je detektiv odtrgal ovoj. Potem pa je brezumen strmel na roti listič, ki je bil popisan s strojem: »Varujte se plavolase ženske! Petnajst minut dok’" '»« je danes opazovala. To ne pomeni ničesar dobrem* _ Ya$ prijatelj.« 7. * »Marion ima temnorjave lase«, je bila Devornyjeva prva misel, ki mu je bila šinila v glavo. Kasneje se je mdrai nav tem smejati, da je bila ravno skrb, če ga svari pred to ali drugo deklico, zanj največja. Nato je začel nekoliko bolj stvarno razmišljati. Že drugi nasvet svojega »neznanega prijatelja« je bil prejel. Čeprav so doslej koristnost prvega nasveta še ni bila izkazala, se je detektiv že nagibal k temu, da bi veroval poštenemu namenu pisanja. Za zdaj ga še ni doletela r.ol.ena nevšečnost, ko je sledil prvemu nasvetu. V neki bistveni točki se je razlikoval ta drugi nasvet od prejšnjega. Prvi listič je govoril le o stvareh, ki so bile De-vornyju jasne in razumljive, med tem ko pa vsebuje drugi svarilo pred nekim človekom, ki ga Devorny ni niti poznal niti še nikdar videl. Uganki — kdo je »neznani prijatelj« — se je pridružila še nova: »Pred katero plavolaso Itensko naj se varuje? — »Hm ...« je momljal Devorny zadovoljno potem, ko »e mu je posrečilo nedvomno ugotoviti praske na okenski polici V bližini okna je stala lestev. Kako je bilo pismo prinešeno sem gor, je sedaj torej vedel. Najbrže je nekdo od zunaj opazoval, kako ie Marion pospravljala sobo. šele nato i? pismo prinesel sem gori s pravilnim računom, da pred Devor-nyjem ne bo nihče stopil v sobico. Od tu in tam Rekordna sadna letina se obeta v naši državi. Izredno mnogo bo jabolk, še dosti več pa sliv. Za izvoz bo na razpolago toliko blaga kot še nobeno leto. Pri tem pa se takoj rodi vprašanje, kam s tolikim pridelkom. Naše severne sosede so bile ponavadi najboljši odjemalci sadja. Prav letos pa je sadje izvrstno obrodilo tudi v Nemčiji, Avstriji in českomoravskem protekto-jatu. V Nemčijo bo smelo iti le okrog 2000 vagonov jabolk. Vse drugo bo ostalo doma. Še slabši izglerli za trgovino se obetajo slivam. Zlasti Bosna bo pridelala mnogo tega sadja. Poznavalci razmer trdijo, da nam letos preostane kot edini dobri trg Poljska, vendar pa bodo morale oblasti pravočasno poskrbeti, da se nam bo ta trg odprl. Nad svojimi nehvaležnimi volivci se bridko pritožuje poslanec iz Stojadinovičeve skupine Jovan Radulovič iiz Mostarja. Mož je namreč poskušal ustanoviti v nekaterih hercegovinskih krajin poseben »Srbski kulturni klub<, ki naj bi bdel nad srbskimi interesi. Ko pa je prišel v Čapljino, so mu ziborovalci dali vedeti, da takega zgagarstva ne odobravajo, zlasti ne v času, ko se bližajo srečni rešitvi naša boleča notranjepolitična vprašanja. Na plot se je nasadil kmet Jovan Bilič iz Mc-line pri Banjaluki. Splezal je na visoko hruško, toda pri tem stopil na šibko vejo Veja se je odlomila, a Bilič je padel z višine deset metrov na plot in se nataknil na kol, ki mu je prebodel trebuh in pogledal te hrbta. Revež se je mučil vso noč, kajti ob času nesreče ni bilo nobene žive du- še v bližini. Šele zjutraj eo ga ljudje dobili v zadnjih zdihljajih. Starokatoliški veljaki se spet lasajo med se. boj. Že deset let traja spor med dvema kriloma starokatoliške cerkve na Hrvaškem, namreč med skupino prejšnjega starokatoliškega škofa Marka Kalogjera in skupino, ki je bila vrgla Kalogjero s škofovskega stolca in izvolila za njegovega naslednika An ta Don kovica. Zmeda se ni mogla razčistiti, ker je našel Kalogjera zaščito pri prejšnjih diktatorskih režimih in je svojo centralo preselil iz Zagreba v Belgrad. Sedaj se obe skupini kregata po časopisih, na znotraj pa si druga drugi izporlkopu jeta tla z razsodbami tako imenovanega starokatol iškega cerkvenega ženitnega odbora. Ta odbor ima namreč pravico razvezovati zakone, ki so bili sklenjeni v starokatoliški cerkvi. V imenovanem odboru ima večino Kalogjera in prav to je v njegovih rokah močno orožje, s katerim si dela pristase, kateri bi se radi ločili svojih zakonskih drugov. Skupina Ante Domkoviča je prepričana, da se bo sporno vprašanje rešilo kmalu potem, ko se bodo uredile tudi notranjepolitične razmere v naši državi. Na nekem gradu v Sloveniji jo odkril staro dragoceno sliko italijanskega mojslra Carraccia srbski zbiralec Rajko Slepčevič. Slika predstavlja - Marsa in Venero« ter je bila izdelana v 16. stoletju. Slepčevič je dognal, da je bila slika v začetku osemnajstega stoletja prodana na Holandskem za bajno vsoto, nakar je po dosedaj neznanih ovinkih prispela v zbirko nesrečnega mehiškega cesarja Maksimiljana. Slepčevič se že več let bavi s stikanjem za starimi umetninami, ki premnogokrat leže skrite in zaprašene v starih gradovih po Sloveniji in Hrvaški. Sliko Carraccia je slučajno staknil v nekem slovenskem gradiču, toda pravega imena tega gradiča Slepčevič noče izdati. Slika predstavljat'"❖eliko dragocenost, ker je izredno dobro ohranjena. Med angleške pilote je bil sprejet mlad Bel-grajčan Oleg Berner. Fant je dopolnil komaj osemnajst let, toda v rokah ima zahvalno pismo, ki ga je njegovemu očetu pisal med svetovno vojno angleški zunanji minister lord Curson. Prav to pismo je pomagalo Bernerju, da je bil sprejet za pilota v angleškem letalstvu. Njegov Oče je bil ravnatelj neke moskovske banke, v kateri je imelo okrog 350.000 funtov šterlingov naloženih tudi angleško odposlanstvo, ki je pomagalo in podpiralo ruske carske generale, ko so se po revoluciji bojevali z boljševiki. Ko je bil odpor caristov zlomljen, je stari Berner pobegnil na Norveško, od tam pa sporočil angleški vladi, da je zanjo rešil ves denar iz banke. Denar je odposlal na Angleško, a v zahvalo je dobil pismo zunanjega ministra, v katerem je rečeno, da Anglija nikoli ne bo pozabila usluge, ki jo je bil storil. Toda Berner je kmalu umrl, njegova vdova pa se je preselila na Angleško. Tam je kmalu potem rodila sina Olega, ki je dobil, ker je bil na angleških lleh rojen, angleško državljan-N® da bi za to ugodnost vedela, je vdova odšla v Belgrad in s trdim delom vzdrževala družino. Prav slučajno pa je letos izvedela, da lina njen sin oieg angleško državljanstvo. Sin, ki se je navduševal za letalstvo, je takoj vložil prošnjo, da bi bil sprejet med angleške letalce. Zaradi zahvalnega pisma lorda Cursona mu je bila prošnja ustrežena. Dva nova dirigenta in več pevcev bo najela za prihodnjo sezono nelgrajska opera. Kakor poroča »Politika«, sta ponudbo za dirigentski mesti že sprejela ravnatelj ljubljanske opere Mirko Polič in zagrebški operni dirigent Milan Sachs. Od slovenskih pevrev pa so sprejeli ponudbo za večkratno gostovanje tenoristi Rijavec. Gostič in Frančl. Najdebelejša ženska ▼ Jugoslaviji, Saveta Angljelič, je pred kratkim umrla v Belgradu. Saveta je bila stara komaj 32 let, pa je tehtala nič manj kakor 250 kilogramov. Rodom je bila iz Jagodine, kjer so jo otroci zasmehovali, ker je bila že kot mlada deklica nenavadno debela. Pozneje so jo najeli za nek potujoči cirkus. to vsej državi so jo razkazovali kot najdebelejšo žensko v Jugoslaviji. Največji križ pa so imeti z njo v belgrajski bolnišnici, ko se je vanjo zatekla. Komaj da so našli tako široko posteljo, pod Posteljo pa so morali podložiti stole, da se blazine niso vdrle. Ne da hi mogli ugotoviti pravo bole-z*n’ ,ie Saveta že umrla. Šele na prosekturi bodo mogli ugotoviti, kaj je bil pravi vzrok njene smrti. Posojilo Jon milijonov dinarjev bi rada najela rardarska banovina. Na banski upravi so namreč sestavili program del, ki bi jih bilo treba v Južni Srbiji nujno izvesti. Najprej bi morale priti na vrsto vaške ceste in vaški vodovodi, potem bolnišnice,^ ureditev zdravstvenih zavodov in zdravniške službe po večjih podeželskih krajih, ureditev kmetijskih šol in vzornih j>ostaj ter končno tudi gradnja več novih hotelov v letoviščih in kopališčih Južne Srbije, Za ves ta program, ki bi ga ivršili v desetih letih, bi banovina rabila najmanj 100 milijonov. Gospodarstveniki pravijo, da bi se le na ta način omogočil južnim krajem razvoj in polet v kulturnem in gospodarskem pogledu. Posojilo bi dala Državna hipotekarna banka ali pa Poštna hranilnica. Predpočitniška seja mestnega sveta ljubi lanskega Končna zgraditev Žal - Ureditev državne ceste do Ježice Kanalizacija Opekarske ceste Vremensko poročile »Slovenskega doma« Ljubljana, 13. julija. Mestni svet ljubljanski se je včeraj pred počitnicami sestal na kratko sejo, da je rešil nekatere nujne komunikalne zadeve in razne stvari občanov. Svojo odsotnost je opravičilo več mestnih svetikov. Zupan dr. Jure Adlešiž je po uvodnih formalnostih podal kratko poročilo predsedstva. Omenjal je najprej kongres Zveze mest kraljevino Jugoslavije. Letos je bila redna skupščina zastopnikov mest v Belgradu. Skupščina je pokazala mnogo resnega in pozitivnega dela za skupne zadeve in cilje mestnih občin. Na letošnjem sestanku je bilo opravljeno veliko strokovno delo in so na njem delovale tri strokovne konference: socialno-zdravstvena, finančna in tehnična. Na teh so sodelovali tudi zastopniki mestne občine ljubljanske. G. župan se je nato v toplih besedah spominjal pokojnega šef-primarija kirurškega oddelka v pokoju in plemenitega zdravnika — filozofa dr. Franca Derganca, ki je 30. junija t. 1. umrl. » smrtjo dr. Derganca smo izgubili moža, ki je bil premnogim nele dober zdravnik, temveč tudi dober svetovalec na življenjski poti. Kot zdrav-D »ln.i kulturno-tvorni delavec si je pokojnik postavil med nami trajen spomenik. G. župan se je nato spomnil tudi pokojne profesorice mestne zenske realne gimnazije Vide Vrtovčeve, ki je o. julija t. 1. umrla. Bila je dobra vzgojiteljica in udejstvovala se ie v slavističnem klubu. Načelnik finančnega odbora prof. Dermastja je nato podal razna finančna poročila. Poročal je 0 31 točkah svojega resora. Glavno je bilo vprašanje dokončne zgraditve monumentalnih Žal pri Sv. Križu. Potreben je še kredit, da se krijejo zadnji stroški zgradbe Finančni odbor se je odločil, da najame pri Mestni delavski zavarovalnici 1 »osojilo v znesku 1,500.000 din. Posojilo se ho obrestovalo po 6% letno. Mestni pogrebni zavod ima posojilo odplačevati v obrokih po 150.0 leta so zaman naskakovali naši najboljši atleti Buratovičev rekord. Letos pa kažejo znamenja, da je tudi Buratovičevemu rekordu odklenkalo. Najresnejši konkurent za izboljšanje tega rekorda je prav gotovo simpatični letalski podčastnik in ali round atlet Vučevič. Vučevič ima letos v nekaterih disciplinah prav odlične uspene, ki ga upravičeno dvigajo, do enega najresnejših pretendentov za naslov državnega prvaka v deseteroboju in tudi za novega državnega rekorderja. Vučevič ima v teku na 100 m 11.4, v ,ekucoo m 7 *aPr«*ami 17.5, v skoku v daljavo "■'M1?' v metu diska 44.57 m, ter v metu krogle 14.bo m; v ostalih disciplinah Vučevič sicer m tako močan, vendar pa od njega lahko upravičeno pričakujemo zboljšanje državnega rekorda. Polognjega bodo v deseteroboju še nastopili Jovan Mikic, Primorjan Polak, lanski slovenski rekorder v deseteroboju, dalje Mariborčan Lužnik in Zagrebčana Curčič in Jurkovič. Mislimo, da bomo med temi odličnimi imeni v nedeljo na Stadionu videli tudi Klinarja Janeza z Jesenic, ki je dal letos s svojim irezultati kar mnogo govoriti o sebi. Prav gotovo se bo tudi Klinar znal odlično postaviti. Sobotna in nedeljska atletika v Ljubljani na Stadionu nam bo torej po dolgem času nudila izredno lepe športne borbe. Dunaj: Belgrad ob Vrbskem jezeru. Mednarodni športni teden ob Vrbskem jezeru na Koroškem bo dosegel svoj višek 7, mednarodno nogometno tekmo med Dunajem in Belgradom. Reprezentanca Dunaja je seveda še sedaj najbolj znamenito moštvo avstrijske reprezentance, ki je avstrijski nogomet dvignilo do višine najboljšega evropskega nogometnega moštva. Srečanje avstrijske reprezentance in Belgrada bo gotovo izredno zanimivo. Vprašanje je le, kako na to srečanje gledajo Hrvati. Po prvotnem načrtu bi morala igrati ob Vrbskem jezeru nogometna reprezentanca Zagreba ne pa Belgrada. Tako pa so Zagrebčane nedvomno zaradi zadnjih razprtij odrinili Belgraj-čani, ki pa imajo letos prav gotovo zelo lepe uspehe na nogometnem polju. Dve zviti tatici pred celjskim sodiščem Ni še dolgo tega, ko smo poročali, da je celjska policija aretirala v Celju na kolodvoru 39-letno Erbežnik Karolino in 47-letno Marijo Flan-der, doma iz Vevč pri Devici Mariji v Polju. Ženski sta se klatili po Celju in se oglasili v nekaterih celjskih trgovinah, kjer sta kupovali blago, obenem pa kradli, ukradeno blago spravili domov, potem pa pa ga naprej razpečavali in prodajali. Imeli pa sta smolo. Oglasili sta se pri VVerenu, Vračkovi Gusti, Misleju, v trgovini Mato in pri tvrdki Kolbezen. Povsod sta naročevali vse vrste blaga in ga pregledovali, zraven pa kradli. V trgovino sta prišli le takrat, ko je bilo mnogo ljudi, da ju niso pomočniki opazili, ko sta smuknili z ukradenim blagom in izginili. Pri preiskavi v Vevčah in v Celju se je ugotovilo, da sta obe prekanjeni in zelo nevarni tatici. Erbežnik in Flander sta izvršili tatvine pri raznih trgovcih, odnosno v njihovih trgovinah v času od božiča lani, ko sta v sobotah prihajali v Celje in se zglasili v teh trgovinah, da bi kupili kako malenkost. Pri današnji razpravi sta vztrajno zanikali krivdo in se izgovarjali na vse načine. Sodišče ju je obsodilo, in sicer Karolino Erbežnik na leto strogega zapora, prav tako tudi Marijo Flander na leto strogega zapora, obe pa na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Kraj Barometer sko stanje Tempe- ratur.") v 0' Relativna [ rlapra v % | X C C •Oc ae' P Veter (smer, | n kost) Pada- vine . « ■35? Ss oj . Kij ds S e vrsta j Ljubljana /64-1 24-1 134 83 0 0 — Mariboi 762-7 23-4 m 6, 0 0 2*0 dež Zagreb 763 1 2MU 14-0 at 5 NE, — — Belgrad 7b4-h 25'O 120 70 0 0 — — Sarajevo 764-6 22-0 13-L /0 10 0 — — Vis 761-8 23-0 17-0 90 6 E, — — Splji 761-S. 3)-0 20-0 50 6 0 — — Kum boi 759-5 30-i 221 60 3 NW5 — — Rab 761-t 28-0 19-1 40 6 ENE, — — OuDrovnu 759-t 28-0 23-0 50 5 NE, — — Vremenska napoved: deloma oblačno in spremenljivo vreme. Nagnenje k nevihtam. Koledar Danes, četrtek, 13. julija: Marjeta. Petek, 14. julija: Bonaventura. Obvestila Nožno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Tujskoprometna zveza priredi v nedeljo, dne 16. julija, izlet k motodirkam na Jezersko. Sporedi se dobe in prijave sprejemata obe biljetar-nici Putnika v Ljubljani: Tyrševa cesta 11 in Ma-sarykova cesta 14. Vsem gasilskim četam! Prostovoljna gasilska četa Laško, ki je najstarejša na našem področju. praznuje 15. m 16. t. m. evojo 70-letnico. Glavna prireditev bo v nedeljo 16. t. m. in je združena z zletom Gasilske zajednice dravske banovine. Obenem bo preizkušnja okoliških čet za nastop pri letošnjem gasilskem kongresu v Ljubljani. Vse tov. čele vabimo, da se prireditve udeležijo v cim večjem številu. Za čete bližnje okolice ie udeležba obvezna. Skupine najmanj fi članov, ki potujejo skupaj, imajo 50% popust na državnih železnicah. Vsi morajo imeti članske legitimacije. Dalje morajo predložiti postajni blagajni spisek potujočih v dvojniku (imena vodje in vseh udeležencev). Udeležbo več kot 30 Članov morajo Javiti železniški postaji 24 ur preje. — Gasilska za-jednica dravske banovine. VIII. Mariborski teden (od 5. do 13. avgusta 1939). Približuje se čas osme prireditve tradicionalnega Mariborskega tedna, velike gospodarske in kulturne revije Maribora in vsega slovenskega severovzhoda. Letošnja prireditev, določena za čas od 5. do 13. avgusta, bo pa že toliko pomembnejša, ker živimo v dobi, ko je potreba po slrnitvi vseh sil in vsega dela za okrepitev naših postojank večja kakor kdaj koli poprej. Tega se zaveda tudi vodstvo Mariborskega tedna in je zato poskrbelo, da ustvari iz prireditve resnično manifestacijo naše volje po življenju in napredku. Letošnji Mariborski teden bo zato nudil toliko raznotorosti, kakor redko katera druga dosedanja prireditev v Mariboru. Po že določenem programu bo obsegal najprej veliko tekstilno razstavo, ki 1)0 pokazala vse, kar zmore naša sodobna domača industrija, dalje pa obsežno tujskoprometno, gostinsko, narodopisno, jubilejno gledališko, skavtsko, vinsko in vezeninsko razstavo, kakor tudi razstave, malih domačih živali ter razne druge z najrazličnejših področij industrije, obrti, trgovine, kmetijstva itd. Za razvedrilo in zabavo bodo pa skrbeli koncerti, gledališki, športni in drugi nastopi, obenem z že znanim in tako priljubljenim veseličnim parkom na razstavišču. Največja atrakcija tedna bo pa nedvomno festival slovenskih na rodnih običajev 5. in 6. avgusta, na katerem bodo nastopile skupine iz Bele Krajine, Gorenjske, Koroške, Prlekije itd. Kakor vsako leto, velja za obisk Mariborskega tedna tudi letos od 1. do 17. avgusta polovična voznina po vseh naših državnih železnicah. Mariborski teden bo zato najlepša priložnost za obisk Maribora in vsega njegovega prekrasnega obmejnega zaledja, občudovanega kopališča na Mariborskem otoku, postojank na zelenem Pohor ju, sončnem Kozjaku, vinorodnih Slovenskih gr ricah itd. Iz Škofje Loke Občni zbor invalidov je ob 10 dopoldne otvo ril g. pred«. Debeljak V uvodu je pozdravil vse navzoče ter ugotovil število navzočega članstva Od 249 članov jih je bil navzočih 111, ker je za dane razmere res izredno lepo število. Nato jc pozval V6e navzoče, naj iz hvaležncusti, ker smo dobili tako ugodno uredbo, vzkliknejo ž njim: »Živel N). Vel. kralj Peter II., živel knez-namestnik Pavel in živela kralj, vladal« — Vsi navzoči so burno manifestirali za kraljevski dom in vlado. — Nato so sledila poročila. Najprej je podal tajniško poročilo g- Andrej Ravnihar. Ob zaključku lanskega občnega zbora je imela organizacija celih 42 članov, danes pa jih ima 244, to se pravi, da se je članstvo tekom enega leta skoraj pošestorila — Novih prijav je bilo d poslanih 152, 15 jih je gotovih za takojšnjo odpošiljatev, 17 jih bo pa še izpolnjenih in odposlanih. Opozarja vse, da je skrajni čas za vlaganje prijav do 18. dec. 1939. P tem roku ne bo več mogoče vložiti nobene prijave, Njegovo poročilo je bilo soglasno odobreno Nato je podal svoje poročilo g. blagajnik Šubic, ki je povedal, da ie dobil v blagajni 365 din denarja, za božič je dalo ministrstvo za 6oc. politiko 350 din, prav taka tudi za Veliko noč. Nabiralna akcija za božič ie dala 1.200 din ter še neka« jestvin in blaga. Članarina in naročnina za »Invalida« ter tri-dinarska pristojbina za knjižice je znesla neka; nad 4000 din, tako da je v blagajni 5000 din. Tudi njegovo poročilo je bilo soglasno odobreno. Nato je nadzornik Gregorin Matko povedal, da je našel vse delovanje odbora v redu in predlaga odboru razrešnico — ki jc bila tudi sprejeta. — S ten-je pravzaprav prenehala obstojati podružnica UV1 ker nova uredba in pravila uvajajo okrožne odbore in sicer pri vsakem sedežu okraja. — Pri volitvah je bil izvoljen prvi okrožni odbor in sicer za predsednika g. Debeljak Viktor, za tajnika Ravnihar Andrej, za blagajnika Šubic Anton, za odbornika pa Oblak Janez. V nadzornem odboru sta Gregorin Matka in Pirc Marija. Zahtevajte povsod naš list? zi.•'Š>& ■v“H| 1 *w™rrr Življenje piše najgrenkefše romane Vsi vemo, da življenje piše najgrenkejše romane. In vendar smo bolj občutljivi in prej se razjokamo ob nesreči neznanega človeka, ki je živel samo v pisateljevi fantaziji in prej želimo, »da bi se le vse srečno končalo«, kakor ob resničnih življenjskih tragedijah. Mimo teh stopajo ljudje, kakor da bi bili brez srca in duše in premnogi se celo z nesrečo svojega bližnjega hočejo prikopati do sreče. Pred nedavnim se mi je povsem slučajno odkrilo življenje žene. ki je ostalo kakor največ resnično tragičnih doživljajev javnosti prikrito. O njenem trpljenju mi je pripovedovala njena hči in je zgodba popolnoma resnična. Bilo je po znanih usodnih dneh v Sarajevu, ko se je ves svet krčevito branil, da se ne bi zavrtel v blazen vrtinec vojne. Ljudje so hodili iz kraja v kraj, nikjer se niso čutili dovolj varne. V vlakih so se posebno stiskali, navidezen čut obzirnosti je padel kakor krinka z obraza. Vsak je poznal le še sebe in svojca. V teh dneh je slonela ob oknu osebnega vlaka mlada žena. Nežno belo polt ji je ožarjala na licu pekoča rdečica, utrujene lepe oči so mrtvo gledale lepe pokrajine, ki so plesale pred njo. Otrpela roka je Krčevito pritiskala k prsim drobnega fantiča, druga pa je od časa do časa pogladila utrujeni glavici njene petletne hčerke in štiriletnega sinčka. Pogled se ji je le redko odmaknil od okna in bežno ter motno pregledal, ali je morda kakšno mesto prazno, potem pa se je spet žalostno obrnil skozi okno. Dan in noč je že stala ob oknu in držala zdaj enega /daj drugega otroka na rokah, da si je odpočil na njenih utrujenih ramenih. Mesto po klopeh so zasedli močnejši od nje, ona ni imela toliko moči, da bi se pehala zanj. Noge pa so ^i od minute do minute slabele, omotica se je čezdalje bolj pojavljala. Vse okrog nje je bilo že temno in komaj je še ločila obrise ljudi, ko jo je nekdo potisnil na klop. Položila je otroke drug poleg drugega na klop, se komaj vidno zahvalila gospodu, ki ji je storil uslugo in nato sedel k njej. Nato je trdno zaspala. Zbudila se je šele v Trstu. Prav za prav jo je zbudil sprevodnik. Planila je pokonci in obzirno spravila otroke na noge. Pogled ji je nato iskal prtljago in ročno torbico. Z grozo in kakor blazna je zakričala, da je odmevalo po kupeju; »Moj Bog. okradli so me. Tudi potnega lista nimam in karte... Pomagajte!« Sprevodnik se je vrnil v vagon, ko je slišal vpitje in mrko pregledal žalostno ter nesrečno družinico. Uboga mati je planila s sedeža in zakričala kakor ranjena zver: »Vrnite mi nazaj ukradeno. Moram k možu in k očetu teh ubogih otrok v daljno Ameriko. Ukradli ste mi krvavo prislužene denarje in me oropali vsega ...« Sprevodnik je nekaj zagodrnjal, da vse to njega nič ne briga, naj se raje pritoži policijskemu uradu. Ponovno je zahteval, naj družina zapusti vagon. Toda žena ni več slišala njegovega godrnjanja, ne prestrašenega joka otrok. Zvrnila se je po vagonu, napol mrtve oči so še ljubeče objemale otroke, roka se je le po-lahko gibala, kakor bi še v zadnjem trenutku hotela pomagati otrokom. Toda storiti ni mogla ničesar. Zadela jo je kap. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je po nekaj urah umrla. Otroke so spravili v otroško zavetišče, dokler jih ni k sebi vzel njihov stric, ki je bil sam revež. Oče otrok se je v Ameriki pozneje poročil in da ne bi motil svoje in njegove žene »sreče«, je pozabil na svoje tri otročičke... Zvočniki pofejo slavo pokojniku za njegovim pogrebom Vsak narod ima svoje običaje, ld se jih trdno drži in jih smatra za nekaj svetega, za neko svojo posebno odliko. .Če pride Evropejec na primer v daljne azijske kraje, vzbujajo v njem posebno pozornost predvsem navade in običaji tamkajšnjih narodov. Kako tudi ne bi, ko pa tu vidi toliko naj-raznovretnejših stvari, ki pričajo o čisto novem, svojevrstnem azijskem svetu in njegovih ljudeh. Tujca je na primer privedla pot po svetu tudi v daljnji Singapur na južnem koncu Malajskega polotoka, v mesto, o katerem posebno mnogo govore v zadnjem času zaradi velikih priprav, namenjenih za primer vojne. Toda, zdaj pustimo vojno. V Singapuru je umrl nek Kitajec, ki je bil tam višji mestni uradnik. Po kitajskem običaju so ga pokopali na zelo svečan način. V dolgem žalnem sprevodu se ie na čelu pomikal voz, obsut s cvetjem in venci — s temi zadnjimi pozdravi svojcev, prijateljev in njegovih stanovskih tovarišev. Pogrebci so po kitajskem običaju oblečeni vsi v bela oblačila. V razkošni opremi nosijo pokojnikovo truplo k zadnjemu počitku. Singapur je moderno mesto, v katerem »e evropska kultura in civilizacija mešata z vzhodnaškimi običaji. Zato naj se nihče ne čudi, če ob tem žalnem sprevodu vozijo najmodernejši avtomobili, najrazkošnejše limuzine iz vseh krajev sveta. Vse se seveda ravna tudi tu po tem, koliko slaven in čaščen je bil pokojnik v življenju. V sprevodu samem pa vzbujajo v tujcu posebno pozornost avtomobili z zvočniki, ki vozijo takoj za vozovi, obloženimi s cvetjem. Iz teh zvočnikov done žaloetinke. V presledkih zamenjujejo turobno pesem hvalnice, ki slave velike pokojnikove zasluge Na ta način po zvočnikih oznanjajo množici ljudstva po ulicah, kako je pokojnik neutrudljivo skrbel za siromake, koliko je storil dobrega za mesto in kako zdaj neso k večnemu počitku plemenitega, na dobrih delih bogatega človeka. Mi Evropejci si komaj moremo predstavljati takšne avtomobile z zvočniki, ki bi peli slavo pokojniku po mestnih ulicah, ko ga neso na pokopališče. Kaj takšnega bi bilo res nenavadno pri pogrebih Evropi, kjerkoli. Kitajec iz Singapura pa, ki mu običaj veleva, da svojemu umrlemu svojcu priredi čim sijajnejši in čim dostojanstvenejši pogreb s tem, da javno hvali njegove velike zasluge, ki si jih je pridobil v življenju, je takoj razumel, kako Teiki nemški topovi, ki 90 se pri zadnjih vojaških vajah baje iaredno dobro izkazali. Njim namerava Nemčija dati »besedo«, če bi jo kdo le preveč »obkoljeval« Ga. Mitchel razkazuje ameriškemu poslancu Randolphu drobce kosti velikega pomorščaka Krištofa Kolumba. Rada bi jih namreč prodala ameriški vladi za 500.000 dolarjev. učinkoviti so pri tem modemi zvočni avtomobili, in ga niti najmanj ne moti zahodno-evropska tehnika. Takšna vozila niso prav nič v skladu z običaji na Daljnjem Vzhodu Kitajcu pa se kljub temu zdi, da s pomočjo njega more biti na najučinkovi-tejši način uslišana želja žalujoče rodbine. In na to se Kitajec v prvi vrsti ozira, ker je praktičen človek. To je zanj čisto dovolj in pri tem odpadejo vsi drugi pomisleki. Pisan drobiž I« Moskve ne prihajajo eamo politična poročila, pač pa tudi druga, vsekakor bolj zanimiva. Tako zdaj poročajo, da se ruski učenjaki^ že z-da.j z vso vnemo pripravljajo na popolni sončni mrk, ki bo 21. septembra 1941. Ustanovili so 'poseben odbor, ki mu predseduje predsednik Znanstvene akademije Jesenko. Pravijo, da bo popolni sončni mrk leta 1941 opazovalo nič manj kot 650 ruskih učenjakov. Po treh zaporednih pomorskih nesrečah, kjer je našlo zaradi nezadostnih varnostnih in reševalnih priprav toliko mornarjev smrt, so pomorske oblasti posvetile vso pozornost in skrb čim popolnejšim potapljaškim zvonovom. Pravijo, da je to še v dno najučinkovitejše sredstvo, če hoče kdo rešiti življenje v potopljenih podmornicah pokopanim mornarjem. Splošno prevladuje prepričanje, da so tovrstne priprave najpopolnejše v Združenih ameriških državah. Pred kratkim so izdelali še nove načrte, po katerih hočejo te reševalne priprave še bolj izpopolniti. Ameriški mornariški krogi pa teto svojih načrtov ne skrivajo, pač pa jih stavljajo na razpolago vsem tujim vladam, da si jih ogledajo in tako izpopolnijo tudi doma reševalno službo. Tako zdaj poročajo iz Portsmoutha v USA, da 60 tamkašnje pomorske oblasti obvestile francosko vhado, da ei lahko ogleda načrte za nove potapljaške zvonove. Iznajdbe ameriške mornarice v zvezi z reševanjem človeških življenj so na razpolago vsak čas in vsaki vladi. * Sv. oče Pij XII. je danes sprejel v skupno avdijenco 30 mladih zakonskih parov iz Italije in iz tujine. Med temi pari sta bila tudi znani film-ttki igralec Turone Power ter njegova žena, znana francoska igralka Anna Bela. Po končani avdi-jenci sta Power in Anna Bella dala izjavo, v kateri sta rekla, da sta nenadavadno srečna, ker sta bil v skupini zakonskih parov sprejeta od svetega očeta. * V Londonu je umrl brigadni general Bruce, ki je vodil v letu 1922 in 1924 dve ekspediciji na Mont Everest. General Bruce je dosegel starost 73 let. * Prva poljska znanstvena odprava na Himalajo ee je pospela na vzhodni vrh Nanda Devija, visok 7.430 metrov. Člani ekspedicije so prišli na ta vrh 2. julija po 5 tedenskem naporu. * Bivši španski kralj Alfonz XIII. je poslal generalu Francu eožalno brzojavko zaradi katastrofe v Penarandi ter 10.000 peset podpore za žrtve. Genijalnost - norost -zločinstvo Skoraj vsak dan beremo v listih q žaloigrah v življenju, o zločinstvih in zablodah. V tej zmedi zla in nesmiselnosti bi mnogokrat morali prej izrekati sodbo in povedati svoje mišljenje zdravniki za duševne bolezni, kakor pa morda 6odniki in »merodajna faktorji«. Toda pogosto bi ostal brez moči tudi zdravnik in ne bi moral povedati ničesar. Ne bi mogel razvozljati ali presekati vozla tolikih dram in žaloiger, ki se vsak dan porajajo. Pogosto se nam vsiljuje vprašanje: Norec?.., Genij.,. Zločinec ... Ah se v zgodovini ne primerja, da postavljamo spomenike ljudem, ki bi bili morali prav za prav svoio pot končati na vešalih? Kolika ljudi pa je bilo usmrčenih, koliko je umrlo ponižanih in razžaljenih, nepriznanih in pozabljenih, katerim bi bilo treba postaviti spomenike. Prelistajte knjige: zgodovinske, modroslovne, stare letopise, spomine od najstarejših napisanih vrst o človeških delih, mislih, prizadevanjih na vseh področjih človeškega udejstvovanja pa do dnevnih novic v listih, v katerih se z blazno brzino vrste dogodki iz vsega sveta. Človek 6e pri tem prepriča, da se človeška dejania sučejo v omejenem prostoru, v katerem vladajo genijalnost, blaznost in zločinstvo. Pri tem človek začuti, kako težko je najti meje med temi tremi faktorji, ki igrajo tako vlogo pri dogajanju na vsem svetu in pri usodi človeštva. Če človek o tem premišlja, se mu zdi, da ie vsako človeško delo pod krinka, vsaka misel pod krinko, vsi ljudje podkrinkani, ki nikdar ne padejo In v tem zmešanem karnevalu pisanih in raznolikih krink ni tako lahko ločiti norca od genija, genija od zločinca. V vsaki zgodovini zdravilstva je moči najti zgovorne podatke o teh nedoločnih mejah med genialnostjo, norostjo in zločinstvom. Iz nje bomo prinesli samo nekaj slovitih primerov iz življenja ljudi, ki jih vsaj po imenu pozna ves svet. Pozorni opazovalec življenja, ki z odprtimi očmi spremlja vse dogodke okoli sebe, bo priznal, da so te mc‘t zares nedoločljive. Programi Radio Lfublfana Četrtek, 13. Julija: 12 Pisan drobiž (plošče) - 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 18.20 Opoldanski koncert. Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 I>esat minut zabav- — 19.44) Nar-, nra: Predavanje min. za ljudsko telesno vzgojo — 30 Slovenščina z.a Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 20.1S Collo solo g. prof. Cenda Sedlhnuor, spremita g. nrof. M. Liriovšek — 21: Ploščo — 22 Napovedi; poročila — 22.1A Zdaj pa veselo (Rad. ork.). Drugi programi Četrtek, 13. julija: Belgrad: 20 Humi, - 21.10 Nar. pesrai — 21.30 Violina — Zagreb: 20 Prenos — Praga: 21.15 Ork. konc. — Bratislava: 20.25 Slo/vaški plesi — Sofija: 19.30 Simi. konc. — 21 Komorni konc. — Varšava: 21 Ameriški zbori — 22 Francoske pesmi in koračnice — 23.15 Poljska pl. — Budimpešta: 20.10 Ork. konc. — 22 Trio -- 28 Cig. ork. — Trst-Milan: 17.15 Vok. konc. r 21 Pomni m plesi — 22.1*0 Violina — Rim-Bari: 21 Puccinijeva opora «Turandot« — Du-naj-Berlin: 20.10 Ork- konc. iz Saarbiickna — Koln: 20.30 Nar. peanr 20.15 Umetnostni večer — Strassbourj: 20.30 Orkester in zbor (dela iz revolucionarne dobe). R. L. Stevenson: OTOK GLASOV Povrhu pa so bili možje tudi na moč vljudni in ženske izredno postrež-Ijive; in porabil: so Keolo ter «nu zgradili hišo in mu dali ženo, in ga niso — to se mu je zdelo od vsega najbolj čudno — nikoli pošiljali z drugimi mladimi možmi na delo. Zdaj pa je Keola prebil tri dobe. Najprej je preživel dobo, v kateri je bil zelo žalosten, nato dobo, v kateri je bil na moč veseL Nazadnje pa je prišla tretja doba, in tedaj je bil najbolj preplašeni in najbolj etrahopitni človek v vseh štirih svetovnih morjih. Noč im dan sta ga polnila z grozo, niti za trenutek ga ni zapustil blazni strah. Prve dobe je bila kriva deklica, ki sq mn jo bili dah za ženo. Dvomil je sicer nekoliko glede otoka in dvomil bi bil lahko tudi glede jezika, id ga je bil ujel le nekaj besedi takrat, ko rta bila sem prišla s čarovnikom na blazinici. Glede svoje žene pa se ni mogel prav nič motiti, kajti bila je prav ista deklica, ki je takrat kriče zbežala pred njim. Ta ko je tedaj opravil dolgo pot in vendar bi bil prav tako lahko ostal v Molokaju; ženo, domovino in vse svoje prijatelje je zapustil le zato, ker bi bil rad utekel svojemu sovražniku, in kraj, kamor je bil prišel, je bil čarovnikovo lovišče in obrežje, na katerem se je rad neviden potikal. V tej dobi se je zgodilo, da ee je s smrtnim strahom oklepal lagune in se le toliko, kolikor si je še upal, odpravljal iz zavetja svoje koče ter se po- mudil za kratek čas v njeni neposredni bližini. Vzrok za drugo dobo je bilo govorjenje njegove žene in pripovedovanje otoških poglavarjev. Keola sam je govoril le malo. Nikdar se ni čutil povsem varnega pred svojimi novimi prijatelji, kajti imel jih je za preveč vljudne, da bi jim bil mogel zaupati, in odkar se je bil s svojim tastom seznanil pohliže, je postal opreznejši. Zato jim ni povedal o samem sebi ničesar razen svojega imena in svojega pokolenja ter da je bil prišel z osmerih otokov, in kako lepi otoki so to bili, dalje še o kraljevski palači v Honoluluju, in da je samdober prijatelj s kraljem in z misijonarji. Pač pa je sam pridno spraševal in izvedel marsikaj. Otok, ki je bil nanj zašel, so imenovali »Otok glasov«. Bil je last tega plemena, ki je stanovalo na nekem drugem otoku, kakšne tri ure vožnje bolj južno. Tam je pleme stanovalo in je imelo svoja stalna bivališča, po njihovem pripovedovanju naj bi bil to bogat otok, kjer so bile kokoši in jajca in svinje, in kamor so zahajale tudi trgovske ladje z rumom in tobakom. Tjakaj se je po Keolinem begu podala jadrnica, in tam je bil tudi umrl krmar, nori belec. Zdi se, da je na otoku prav ta čas, ko je priplula ladja, zavladal bolni letni čas v katerem postanejo ribe v laguni »trm pene, in vel ljudje, ki jih jedo, najprej nabuhnejo, potem pa pamro. Krmarju so povedali za to reč; videl je, kako so bili čolni pripravljeni za odhod, kajti ljudstvo ob tem bolnem letnem času vselej od-plove z otoka in odjadra tja čez na Otok glasov. Toda bil je pravi beli norec, ki ni verjel nobenim drugim zgodbam, kakor 6vojim lastnim, in ujel je tako ribo, jo skuhal, pojedel, nabuhnil in umrl _______ to poročilo pa je Keola sprejel z velikim veseljem. In kaj je bilo z Otokom glasov, — bil je večji del leta popolnoma zapuščen in neobljuden, le tu pa tam je prišla ladja, ki je nosila polno ljudi, prihajali 60 iskat kopro; v slabem letnem času, ko so postale ribe na glavnem otoku strupene, pa je domovalo na njem pleme z V6em, kar je imelo Svoje ime je otok dobil po nekem čudežu, kajti kakor se je zdelo, je bilo njeno morsko obrežje poseljeno čez in čez z nevidnimi hudiči; noč in dan jih je bilo slišati, kako so se pogovarjali med seboj v tujih jezikih, noč in dan so na obrežju žareli majhni plamenčki, prižigali so se in spet ugašali, in noben človek ni mogel najti prave razlage za vse te reči Keola je vprašal ljudi, če se na njihovem lastnem otoku tudi dogajajo take čudne stvari, pa so mu odgovorili, da ne tam, ne nikjer drugje na vseh stoterih otokih, ki leže tam naokrog po morju, ta pojav, da se kaže samo na tem edinem otoku, ki mu pravijo Otok glasov. Pripovedovali so mu tudi, da se ti pojavi kažejo le na enem samem obrežju tega otoka, tam ob robu gozda, in da bi človek lahko preživel tudi dva tisoč let (če bi seveda tako dolgo živel) na laguni, pa ga nikdar ne bi nobena reč motila, in da tudi hudiči na obrežju niso prav nič nevarni, če jih človek pusti pri miru, Le enkrat samkrat je neki poglavar vrgel svoje kopje proti glasovom, in še v isti noči je padel s ko- kosove palme ter se ubil. Keola je na-tihem veliko razmišljal, Sprevidel je, da se bo vse dobro izteklo, ko se bo pleme spet vrnilo na glavni otok, in da 6e mu tudi zdaj ne bo zgodilo ničesar hudega, če bo ostal lepo na laguni; sklenil pa je, da bo vso to stvar, če se bo le dalo, še izboljšal v svoj prid. Zato je pripovedoval najvišjemu poglavarju, da je bil nekoč na nekem otoku, lei ga je mučila prav ista nadloga, in da je ljudstvo tam po-gruntalo način, s katerim se je osvobodilo za vselej tega zla. _ ( »V tamkajšnjem grmovju,« je dejal, »je raslo neko posebno drevo, in hudiči, se zdi, 6o prihajali tja, da so si nabirali njegovega listja. Zato je ljudstvo to drevo podrlo povsod, kjer ga je le kaj bilo, in hudiči se ni60 potem nikdar več vračali.« Vprašali so, kakšne vrste drevo je to bilo, in pokazal jim je drevo, čigar listje je navadno sežigal Kalamake Le težko jim je bilo verjeti, misel sama pa lih je kljub temu žgečkala. Noč za nočjo so pretresali vso zadevo v 6vojem svetu, toda vrhovni poglavar, ki je bil sicer zelo korajžen mož, ee je zbal ter jih je neprestano spominjal na poglavarja, ki je bil vrgel kopje proti glasovom, in misel na to zgodbo jih je vse zadržala. čeprav ee Keoli začasno ni posrečilo plemena nagovoriti, da bi posekalo usodno drevje, je bil vendarle zadovoljen, in začel je gledati okrog sebe ter dobivati veselje s svojimi dnevi Med drugim je postal tudi priiaznejši s svojo ženo, tako da ga je začela deklica imeti vedno rajša. »Kai je?« je vprašal Keola. »Kaj pa ti 6pet ni prav?« Dejala je, da ji ni nič. Se isto noč pa ga je zbudila. Svetilka je brlela zelo medlo, vendar je spoznal iz njenega obraza, da jo tarejo skrbi in žalost. »Keola,« je dejal, »prisloni svoje uho k mojim ustom, da bom lahko šepetala, kajti nihče naju ne sme slišati. Dva dni preden bomo začeli pripravljati čolne za odhod, odidi na morsko obrežje ter se vlezi v goščo. Midva, ti in jaz, bova kraj poprej poiskala in izbrala in skrila tam živež, in vsako noč bom šla jaz mimo in pela. če pa bo tedaj prišla noč, ko me ne boš slišal, boš vedel, da smo odrinili z otoka, in tedaj boš lahko varno in brez skrbi spet prilezel iz skrivališča na plan.« Duša je zamrla v Keoli. »Kaj ie to?« je vzkliknil. »Med hudiči ne morem živeti. Nočem, da bi me pustili na tem otoku. Na vso moč koprnim, da bi odšel z njega.« »Nikdar ga ne boš zapustil živ, ubogi Keola,« je dejala deklica, »kajti, da ti Povem po pravici, moji plemenski rojaki so ljudožrci, vendar se prikrivajo. In vzrok, da te hočejo ubiti preden bomo odpiuli je. ker bodo naš otok obiskale ladje, in bo prišel Denat-Kimaran in gor voril za Francoze, in tam je tudi beli trgovec v hiši z verando, povrhu pa še katehet Oh, kako lep kraj je to! Trgovec je napolnil cele sode z moko, in neka francoska bojna ladja se je nekoč prikazala v laguni in je vsakomur dala vina in prepečenca Oh, ti ubogi moj Keola, tako rada bi le spravila tja, kajti na vso moč te imam rada, in to je razen Papetecja najlepši kraj v Južnem morju.« >SI«TM»kl dom« tihaja uk delavnik »b IS. Mesečna naročnina IS dla n Inozemstve 20 din. Uredništvo: Kopitarjeva olira 6TI1 Telefon 400] d* «H15 Borova: Kopitarjeva allra • Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani .lože Krumnrit Irdajateli Ink Jok* Sodja Urednik; Mirko Javornik.