Št 6. V Trstu, 20. marca 1870. Tečaj II. JADRANSKA fe Itkijft dvakrat t i. ta S. aafeljo. Politicen, podučiven i kratkočasen list. Laitnik, izdajatelj in odgovora! rradniki O. H. MARTELANEC. Ntmtiu mh u cala lato X (M. ao kr. Prejemajo se za plačilo vsakoršna oznanila tudi v neslovenskem jezika. Plača se za vsako natisno vrsto vsak krat 6 soldor povrh tega se 30 s. za kolek. — Naročilna pisma, oznanila, dopise in reklamacije naj se pošilja izključljivo vreduiku Martelanca. — Poumni listi sc prodajajo po £5 soldor: ▼ Trsta ▼ tohakarni nasproti c. k. pos<«; — ▼ Vrdeil r tabakarni nasproti pivovarije. Nesreča med ženami. Ker Kegenmož ljubljanski večkrat v •rojem blattu a kako Esopovo basnijo pobrba, da bi ž njo Slovencem še veči smrad napravil, naj tudi mi „Zaijinim" čitateljem z eno tako basnijo postrežemo, ktera je živa podoba nesrečnega naroda slovenskega, nesramnega Deschmaunovega hinavstva, kakor tudi ogledalo pravih i krivih prijateljev teptane Slovenije. Neki človek — pripoveduje stari Esop — iivel je v divjem zakonu z dvema ženskama, od kterih je bila ena še prav mlada, druga pa uže stara babenca. (brrrrlj Mož (pa ne Kegenmož!) ni bil ne premlad, ne prestar, ampak v najboljših letih; vendar je imel uže precej sivih las na glavi. Ko so tako skupaj živeli, mu je stara, suha belo-glavka, kader koli je mogla, črne lasi iz glave pulila, da bi k;tj skoro njej ednak beloglavec postal i vsled tega njo rajši imel. Mlajša donda, to zapazivši, hotela se je tudi ona možu prikupiti, torej mu je pri vsakej priliki bele lasi iz glave skubla, da bi njej ednako mlad izgledal ter njo bolj ljubil. — Tako ste babenci ubog. ga moža vsaka po svoje tako dolgo skubli, da je revež sčasoma ves gol in oskuben postal, i da je bil vsled tega od vseh ljudi zasmehovan i zaničevan. Tako Esop. — „Prav se je možu godilo", morda marsikdo poreče, „zakaj je v divjem dvožen-stvu živel, mesto da bi si le e d n o, sebi primerno ženico izvolil, pošteno se ž njo poročil ter mirno, veselo i zadovoljno ž njo živel?" Pa nesrečni ta mož ni nikdo drugi, ko narod slovenski, a oni dve babenci, ki ga vsaka po svoje neprenehoma skubiti, ste: giovine Italia, pa stara grešnica — Germania. Mlada laška flandra skubi ubogega Slovenca od edne strani, da bi njej ednak postal, se poitalijančil ter njo najbolj ljubil: — stara grešnica Germanija obdeluje in obira ga neumorno zopet od druge strani, da bi se kaj skoro poneračil, ponemčen v njene stare kosti se zaljubil ter iz ljubezni do nje se pogubil. Narod slovenski je tičal v prošlem času v nekako vej otrpnosti i nezavednosti, kar muje bilo od samih zapeljivk narejeno; torej se ni mogel dosti braniti, ko ste ga pohotni babenci 6kubli in obirali. V poslednjem času še le — hvala Vodniku i drugim buditeljein kakor vedno večim habjim sitnostim — se je Slovenec predramil. Oči mu so se odprle. Jel se je ogledovati i spoznavati, da, ako se babjih Iju-beznjivosti ne reši, bi ga sčasoma golega in oskublega v naj lepših ktih vse na svetu zaničevalo i zasmehovalo. Spomnil se je tudi, da ga ne le lastna korist i poštenje, ampak tudi sveta dolžnost veže — zapeljivkama slovo dati, ker je še živa njegova lepa, poštena i njemu poročena ženka — mila Slovenija, ki je njegova slika i prilika i ktero je bil, od sleparskih tujk o-mainljen, v poprejšnjem času sramotno zapustil i zavrgel. Nij se torej dosti umišljal, temveč kar hitro je sklenil tujkama slovo dati i svojo pravo ženko nazaj vzeti. Kar je sklenil, to je tudi storil: soprugo si je poiskal ter jo slovesno v svojo hišo nazaj pri- peljal. Ko jo je bil našel i jo odpuščenja prosil zarad tolike jej stoijene krivice, se je mati Slovenija veselja jokala ter mu zmoto njegovo srčno rada ljubeznjivo odpustila. Zdaj se mož ne more njenej lepoti i dobroti načuditi i ne gre mu v glavo, kako so ga šinentane tujke tako preslepeti mogli, da je bil zavoljo njih takega angelja zapustil i zavrgel. Očitno pred vsem svetom jej je obljubo ljubezni i zvestobe «]ove«no ponovil ter pred živim Bogom s prisego poferdil, da rajši pogine, nego da bi jo še kedaj zapustil ali zvestobo jej prelomil. — Zdaj mu se je kazalo čisto novo, veselo, srečno i zadovoljno življenje; toda še nij pretekel čas skušnje i hritkega trplenja. Razžaljene tujke u-zdignile so se namreč kar na enkrat kakor strahovite furije zoper njega, zlasti pak zoper ženko njegovo. Da bi si zmago zagotovili, najele ri so celo kopo takovih dohtar-jev, ki so vsi lažnjivi i ježični, dasiravno nijso vsi učeni, nekten izmed njih namreč, tako imenovani vrhniški ednnjstošolri, še svojega itnena podpisati ne znajo. Ti vsi mu zdaj kaj solistično i rabulistično dokazujejo, da ne sme več svoje prave, sebi poročene ženke, ktero je bil vže tako rekoč popolnoma zavrgel, nazaj vzeti i da pravica ne dopušča, da bi tuje gospe, ktere so vže toliko časa v njegovej hiši gospodovale, se zd*j enej zavrženej babenci umakniti morali. Ko jim je pa naš Slovenec razložil, da tujk sicer ne sovraži i da jih hoče še zmeraj pri hiši obdržati, toda ne več kot ženke i gospodinje, ampak le za dekle i pomočnice pri mnogovrstnih opravilih ... bil je ogenj , APodoknica.j2k Čaj me, sliši, dekle milo, Rožnih lic i zlatih las: Tvoje me oko raiiilo, Da ga ne ozdravi čas. Za teboj me srcc gnalo, Le za tebe bilo je; Tebi zvesto bo ostalo, Izneveri se ti ne. Ko prebirajoča strune Pevaš sladko i nežno, V svitu skrivnem blede lune Jaz poslušam te pazno. Solzijo se mi očesa, Srce radost mi topi: To Ijnbavi so nebesa, Kih nikdo še čutil ni. Če vihar osode jezni Hotel uaji bi ločit'. Ne vgasi srca ljubezni, Dokler mi ne neha bit'. I ko britko uro slednjo Duh me moj zapuščal M: Draga! tvoj spomin na vedno, Gorel bode v njem svetlo. Avgust Lekarn. Spominki Tržaški. n. .V imenih je najstar.ša povest." Chabor, Tabor? Ko je stari poštenjak J o b na gnojnišču čepel, izrekel je veliko resnico: „Boj j t — človeško življenje na svetu.« Bi kdo mislil, da je bil Job Dar-vinist, ali je pa Darvin prebirajo /oba prišel na čodno misel spisati nam glasovito delo ,the struggle of life* (štrukle za likof? ne!) „boj sa ivenje". Pa nočem ta rešetati slavnega Angleža i njtgovih nazorov, je li res ali ne, da k> vse veče živali v boja za svoj obstanek dospele do one stopnje organične različnosti, na kterej je vidimo sedaj, — nego dragi boj med „živalmi s pametjo obdarjenimi", kakor se je nekim zljnbilo imenovati človeka, dozceva se mi mnogo sanimiveji. Ako onega nekak o vi učenjaki ne dajo veljati, gotovo pa mora tega vsal pametnjak priznavati. V neprestanim borenji ta S7oj obstanek, koliko je rodov že izginolo iz obličja zemlje, in dragi čversteji so njihova mesta zasedli. V enakih mislih sem bil «ečkrat vtopljen, ko sem kot osmosolec po dnevnem tmdu „sam samcat* sprehajal se po „čelavrha" tržaškega grada ali „Tabra". Tabor? da! tako se je zval v itarih časih tukajšnji tržaški grad. Letos, 1870, je štiratoletnica njegovega pocetka, ker ga je dal cesar Miroslav IV. zidati leta 1470. Neki zgodopisci tržaški pravijo, da je mesto tržaško bilo zidano v znožju brega Tiber (Agapito Cratev), drugi pa da se je imenoval ta hrib, na kte-rem je grad zidan, „Chaboro" (dr. Kandler Storia dei Patriej di Trieste pag. 14, 15, 19; pa vendar pag. 54 pravi „Tabor)". Kaj je pravilneje? Menda vendar Tabor i no „Kaboro", ali ker prvo diši preveč po slavjanskem, zato se je trnu ostrina odbila, da :>e bi zbadal v oči. Krasen je pogled nad mestom in okolico, ako od Kozleijeve gostilnice („monte verde«) se vspneš gori po „gorostasnih stopnicah* (scala dei giganti) proti tržaškemu Tabrn. To ti kuči in sami pod teboj v dola, kakor deroča reka, ki jezno valove proti moiju podi. Marsikteri poletni večer sem prihajal na oni * prostor ki se sprostira od nove kapucinske cerkve do grada ter na kamnu sede zrl zdaj dob na hiše, zdaj daleč tje na obzorne kraške gore, ki no vse zarndele, kadar jih je poljubljalo zahajajoče solnce, menda zato ker jih je bilo snun, da so gole. Tam daleč grad Devin, potem vilinski Miram ar. _ Vkop se drže Kontovelj (Mogilhn) in naprej vse gore ki se vlečejo daleč tje v Istro in so se nekedaj imenovale „Vena"; pa dan denes nij več tega imena razen na obeh straneh „bele ceste" ki od .vrha" pelje skoz Opčine. Tam imenujejo kmetje polje kar ca je ob cesti „gorenja in dolenja Vena", ali pa „v Venah*. Sicer pa ao imena današnja (in menda tudi nekdanja) vsa druga. Hribi ki se čelavrha stiti boriide; ali nikoli nisem se pečal s I postavami io njihovimi paragrafi, kar mi J sicer prav nič žal aL Ako mi ne bi pomanjkovalo jurídico« (vednosti, razložil i razjavil bi driavnemu pravdniku na drobno, kako je neprikladno i krivično, da v svoji razpravi stvari, kakor so se zares prigodile, skoro popolnoma pretira, ter se upira na same negotovosti i nedoločno«ti. — Da so alovenski kmetje turnaije na Jančjem pretepli, jim „fano" in bobenček vzeli, to je celo „Laibacher Talgblatt" razširno pripovedoval, zakaj torej „Juri s puso* nebi smel o tem govoriti?--Laž je, da se v „Zlati abcdi" alovenski kmetje hujskajo, naj turnarje, kadar bodo ponavljali svoje izlete, vnovič napadejo, temveč se v njej turnarji dobrovoljno opominjajo, naj več ne hodijo na kmete, kajti slovensko ljudstvo nikakor ne bode na svojih hribih mirno gledalo bahajoče se nemške zastave. Naj bolj smešno pa je konečno prašanje državnega pravdnika, kaj bi gospodje porotniki temu porekli, ako bi slovenski okoličani napadli laške telovadce? Po mojem mnenju mora biti porotnikom vse enako, ako sodijo o tem ali unem slučajo, njih razsodba mora izvirati iz osebnega prepričanja, — ne glede na narodnost in vero, — mora biti popolnoma nepristransks! Sicer pa omenjeni napad spada pred druge sodnike, tukaj gre le za humoristično .abcdo* , ki je zajemala svoj zadržaj iz dogodbe na Jančjem. in z mirno vestjo moram reči, da imajo vzroki moje zatožbe jako prhko podlago, to prepričanje pričakujem tudi od gospodov porotnikov. — Včeraj iz Celja dospevši telegram, da so ondotni porotniki slavnega vrednika TSlovenskega Naroda" spoznali za nekrivega, daje mi nado, da bode tudi naše gospode porotnike navdajal isti svobodo- in pravicoljubni duh, kakor celjske, in v tej nadi priporočujem se vaši nepristranosti." Po tem kratkem govoru primerja prvo-sednik govor državnega pravdnika z onim zatoienca, predlaga porotnikom 11 vprašanj, opominjaje jih na resnobo njih današnjega opravila. Kakor je uže znano, so porotniki vse vprašanja zanikali, in po tej razsodbi je vrednik Martelanec za nekrivega spoznan, in „Juri s pušo" 6e je zločinstva, ki so mu nakanili ljubljanski nemškutarji na vrat obesiti, popolnoma očistil. (Prihodnjič začnemo popisovati drugo tožbo.) DOPISI Iz Gorita 10. mm. U ptet. ila je naie politično droitfo „Soča" aopet faaelo občni zbor. Na dotnm redu j« bila volitev predsednika i dveh odbornikov. Za predsednika je izvoljen enoglasno g. Dragatin Dr. Lavrift. Nadjeao se pod novim predsednika* boljšega vspeba, kajti vsak Lavričev narodni čin, vsak njegov govor, vsak izraz rasodeva nam svobodno misel; naj nam lord on kaže pot iz hlapčevske sužnosti do — zlate svobode. Posebno sedaj, ki se naša popred vzajemna politika tako neusmiljeno na kose trga, ki tako potrebujemo značajnih mož, to nam priča Beč, v kojem nekaj slovenskega plevela i lulike rase, — sicer zahtevamo: domu z tem blagom. Slovenci! pustite ga tam, bode vsaj v Sloveniji žito čisto ostalo. Za odbornike sta izvoljena narodnjaka gg. Franjo Ferfila in J. Reltram. Na vrsto je prišla dalje prošnja i pritožba do Carja samega zarad neizvršitve §. 19. — Vnel se je o tem prav parlamen-taričen boj, g. Klavžar jej je oponiral, čes, da smo tega naj bolj sami krivi, da naši prvaki večidel so le v besedi Slovenci, djan-sko pa vender v ptujem jeziku uradujejo, še clo imajo nad njih pisarniških vratih nemške napise, in da v deželnem odboru ljubljanskem se je do naj novejše dobe nemški uradovalo, ki bi sicer moral biti izgled vsem slovenskim uradnijam. Predlagal je torej naj bi se popred izdala podučivna knjižica o rabi postav i naših pravic, za prosto ljudstvo. Spodbijal je ta predlog g. Dolijak, da kako bodo naši uradniki slovensko uradovali, ki so večidel tujci i ako tudi slovenski u-mejo, kako bodo slovenski pisali, ker nimajo ljubezni do si. naroda i našega kmeta le psovati znajo; torej prva je, da nam dajo slovenske ali vsaj nasoj reči pravične uradnike, potem bode že šlo. Predlagal je torej naj se prošnja le pošlje, ta predlog ja enoglasno obveljal, potem ko je tudi g. Klavžar od svojega odstopil Predlagal je slednjič en ud naj bi se prošnja do N. Veličanstva po kakem naših poslancev izročila, vali zbor se je enoglasno proti tem izrekel. Živ dokaz koliko zaupanja imajo slov. poslanci v Beču. Poslala se lod kaligrafično pisana raji po pošti. Kakor je mestno starešinstvo pri zadnji seji sklenilo, ima se Gorica že v prihodnje v strehi i pričel se je ravs i kavs, da nikdar tega. Razkačeni tujki oskrbeli ate si vee polno šlehtheuleijev, konstitučtajev , for-stebeijev, wenigharmonistov i ultramarinskih progressistov i ateistov, kteri venomer očitno i za vratno udrihajo zdaj po mota, zdaj po ženki njegovi sahtevaje za svoje sorodne tetke vso staro oblast v Slovenčevej hiši ali vsaj ravno pravo z zavrženo Slovenščino, lied kri coni i udrihači temi odlikuje se najbolj nekdanji iskreni častitelj Slovenije — iskar-jotski g. Regenmož, kteri svojo nalašč za ta posel ustvarjeno batino, da bi mastneja bila, bolje ae prijemala i tudi vidljivo zna-■Moje po sebi zapuščala — vsaki dan posebej v svojem blatu namaka, kajti smrdljivo "blato„ djavolskega nasprotovanja i pod-pihovaaja je taisti element, iz kojega Re-genmot v poslednjem času vso s«rojo moč i modrost zajema. Ker imata pa tudi naš mož i ženka njegova sila mnogo zvestih prijateljev pomagajočih jima boj biti za toliko pravično reč, nij čuda, da v nesreč-nej Slovenčevej hiši v poslednjem času mesto miru i sprave mnogokrat le pika-pok vlada. Poveljnik tetkinih frakonoscev miroljubni general Figamož tako-le svojo blattno armado navdušuje: Slavni možje v fracih ! Dobro mi je znano, da ste vi meni ednako prijatelji miru i sprave, prijatelji onega zlatega miru, kakoršen je poprej po Slovenčevej hiši vladal, ko so še i/.ključljivo le naše tetke v njej hlače nosile, samovlastno i neomejeno gospodovale ter Slovenca, ki je bil onda še krotak, ponižen i pohleven ko jagenjček, tako bjubeznjivo skuble. (Konec prih.) Juri s pušo pred porotno sodbo. Prva tožba IG. deccmbra 18GU. (Konec.) Potem predsednik zatoženca vpraša, ako ima proti razpravi državnega pravdnika še kaj ugovaijati. Vsled tega zatoženec Martelanec pobija pravdnikove dokaze tako-le: „Ako bi bil jaz pravnik ali v pravo-slovju vsaj nekoliko izurjen, odgovarjal bi na govor državnega pravdnika tako točno, da bi on morai popolnoma premagan zapu- spenjajo so : Selevec, Bušelj , Kokonelj , Majnik, Parkljev hrib („monte spaccato") itd.: spred pa je „Farent" (Boschetto), takraj Ketinare, Bombelj (Monte bello ?), se bolj seino „Kuk". No! vi Talijani, povejte nam, ali so to vaša imena ? In pa vode, potoki, reke — n. p. Rojan, Ročol, Ključ, Patok, Staribreg, in tje dalje v Žavljah Rožandri in še dalje Rižan — to je vse laško kaj ne? Je li tu talijanska, ali slovenska zemlja? Hribi in vode naj pričajo. Ako pa vam ni zadosti, pojdite pogledat v najstareje krstne zapisnike, pa boste videli, kterih priimkov je več ali laskih ali slovenskih. Vstal sem in počasi korakal sem ter tje, kar vprem oči na vogel grada i gledam .grb" čuden, ki je na štiri ali pet mestih vzidan v gradove stene. Oni „grb" nekega španjskega grofa IIoyos, mi se vidi prava podoba naše dežele: Dva ljnta zmaja z odprtim režečim žrelom se hočeta kar zgrabiti eden v «gornjem levem kotu. drugi v spodnjem desnem. Evo! Primorje naše med dvema zmajema: Nemcem in Lahom; ta dva prežita že stoletja da bi pogoltnila našo deželo, posebno pa od nekaj časa sem sta prav gladna. Nemec pravi: „do Adrije je nemška dežela", Talijan pa odvrača: „do Snežnika je laška dežela." Kakor barja in jng, zaganjata se na slavjanski T a b e r Talijan pa Nemec, ali nado imamo, da je tako trden, da ga ne razrušita, ker ga nista mogla do sedaj a nasilni jem navalom. Tabor ostane, naj ga tadi prekrstijo v Kabor ali Tiber, kakor bode tn4i okoličan tršaiki «stal llovene«, naj že nosi „hlače na gobec" ali pa c dolzimi dopet-nimi hlačniki. Naj viharja moč razsaja Hraste cepi, skale taja Vendar „Tabor" siva skala Sred viharjev bode stala. Letos je tadi 400Ietnica, od kar so vražji Tnrki po Krasu požigali in plenili brez usmiljenja. — I* Bosne počemši jih plane kacih 8000 leta 1470 na Bakar i naprej v Grobnik, Klano, Novigrad, Lokev, Bazovico, Prosek, Devin, Teržič in še čez „belo reko" Sočo na Furlansko. Ljudje so groze bežali pred kletimi Turki na hribe in so si sezidali Tabre, kterih razvaline se dan denes po kraških višinah v zrak štrle. Sedaj ni strahu od Turkov, ker so zelo spešali, ali drugih nasprotnikov ne manjka, ki hočejo upleniti našo narodnost; proti tem je treba d a s n i h Tabrov, da se jim obranimo, treba je sa mladino učilnic, sa odraslo mladec „čitalnic", vsemu ljudstva pa istinitih Tabrov. velikih narodnih zbirališč, da zahtevajo pravico i nič drnsega nego pravico, ker pregovor pravi: „Dežela sirotica, kjer ne vlada pravica." Vsem je znano več ali manj, kako so se gasile naše najsvetejše pravice, a tem bolj veseli se vsak rodoljub, kjer vidi da se tadi prosto ljudstvo giblje, saveda, spregleduje. Tako je meni radosti srce Idpelo, ko sera v nedeljo 20. pr. m. i naslednje dneve videl slovensko trobojnioo vihrati v Rocoljn, i navdušeni govori in krasne pesmi, ki ao se lam glasili hi mi še vežo radost vzbudili, ah — le o d daleč sem to opazoval, od „Tabra" tržaškega, in spomnil sem se nekdanjih mojih dijaških sanjarij ter veselo si mislil: Stojmo, stojmo dobre volje Bo tud sa nas enkrat bolje; Pride čas — tud za nas. Matic. o 10 kr. pri c. k. kasah za zmenjavo samo do sadnjega marca t. L Kesnej jih bo še kupovala samo c. k. denarnica na Dunaju, ali ne več po 10 kr., temuč samo po vrednosti srebra, tako, da bo vsak ki jo bo moral prodati, imel najmanie 33 procentov zgabe, ker namesto 10 kr. bo dobil za šestico samo 6*/^ kr. in še manj, kakor je ktera šestica manj ah več že rabljena. — Slovenci! naj bolje storite, ako stare desetice brž vredništvn novega lista „Petelraček" v Trst pošljete (gl. zadnjo stran današnje „Zaije".) Vsaj ne bode vaša škoda! *) Zato imajo tisti, ki se vedno grej6 na sobici i hodijo po rožicah, še to privilegijo, da tako radi mislijo, da ste vi tam gori — medvedje! Ali m t «ko? Vred. narod zahteva kar so si ovi privrženci v avojo bučo vtisnili, ter svoj lastni narod črnili, kojih takovo djanje se človeškim mislim upira. Pokore želim našim slovenskim zaspancem, pri kojih še trdi sanj vlada, želim, da se Izbude i da čuvajo svoj dom ter ga branijo sovražnikov. Zdaj ni čas več spati, nego čuvati, kajti sovražnik je zmerom pred našimi vrati z odprtim žrelom da bi nas požrl, ter čaka bogsti si plen. Torej Slovenci pozor! Na zdar! Na noge, na noge vsak kdor je Slavjan! Da kmalo prisije svobode nam dan ; Da prosto bo dihal slavjanski trpin, Vesele dni vžival namest' bolečin. Vinko, * nuj vekši In morebiti tudi naj dragši evangelistar na eelem avetn) je on, kterega je mati čara Velikega darovala stolni cerkvi ▼ Moskvi. Težek je sto in šestdeset funtov in ga morata dva človeka nositi v cerkev; obložeu je • samim čistim zlatom in dragim kameniem in je ▼eljal eden milijon in dve sto tisoč rubeljev (t. j. 1,800.000 gld.) Ali kaj je vse to blago in vsa ta dragocenost proti onemu not rajnemu blagu, ki se nahaja v njegovi knjigi! * (Prvi snopič) „povestnice .o zgodovini Trsta in njegove okolice- bo g. J. G. Vrdelski razpoblav, kakor smo zvedeli, 9. dne meseca apnla. V Trstn se bo oddaj.d pri g. Uličarju nasproti poŠte, kakor tndi okolici pri tistih gospodih, ki so nabirali naročnike, pa le tistim, ki so si že, ali si bodo še redno naročili vse snopiče, in plačali naprej naročnino, ki znaša za celo leto 80, »a pol leta 40, in za tri mesece 20, ▼ Trstu in okolici pa vcudar tudi za vsak poseben snopič samo šest soldov. Omenjenemu snopiču hote pristavljeni dve podobi Trsta; iz ene se bo videlo, kakošno da je bilo to mesto leta 11570, iz druge pa, kakošno da je dan današnji. Pozneje se bo pristavil tudi naris tržaške okolice, saj kakor nam je prišlo na znanje. Listnica Vredništva. Gosp. F. —č v M.: Prepričani sme. daje živa istina, kar ste nam piaali, vendar so dane» nase razmere ne take, da Vašjauske mrtvaške kapele, da je on mojemu otroku oblačila ukradel; ravno isto pripovedovala je uioja sopruga v Trstu. Ali zelo sem se bil prevaril! kajti moja hčerka je f». L m. še celi dan ležala v lojauski kapeli, odprl sem tedaj p tuj o trugo mesto one moje hčerke. Ker sem jaz na ta način čuvaja rojanske kapele po krivem dolžil, in se ve da j ako raz žalil, obžaljujem to srčno in prosim ga tudi javno za odpuKČcnje. Matija Črne v Ivojanu, h. št. 80. Cenik različne robe v Trstu. Franko kolodvor Trst. Zaganice kranjske: od 10 do 14, 1200" po f. 5»; do f. 60 . 8 , 9 850 „ „ 36 „ „ 40 sknretc 1200 „ „ 26 „ „ 30 remiji 3/, nemški „ , 40 , „44 Zaganice štajerske: od 10 do 14, 1200 po f. 60 do f. 70 „ 8 „ 9 850 „ „ 40 . „ 50 skurete 1200 „ . 40 „ „45 remiji francoski 3/, „ „ 4G „ . 50 Zaganice koroške: od 10 do 14 1200 po f. 90 do f. 100 „ 8 „ 9 850 „ , 60 „ „ 70 sknrette 1200 r , 60 „ „ 06 zemlji % benč." _ „ » 70 „ » — Moka I Kaiser . . po 10 f. — kr. cent II fein . . „ 9 „ 50 „ . III mezzo . . „ 8 „ 50 „ „ Auszug . . „ 7 „ 50 „ „ n • • ■ ^ y> » » Otrobi........ » 2 „ 90 „ „ Fežol rodeči .... „ 4 „ 70 „ n 9 zeleni .... „ 4 „ 50 „ , rumeni .... „ 4 , 60 „ „ a kanarin. ... „ 6 „ 50 „ » „ kokes. .... n 6 » — • i» Slive......... • 7, 50» * Maslo........ » 50 „ 50 „ , Slanina (špeh). ... „ 33 „ — „ » Seno konjsko. ... „ 1 „ 80 » » , kravje..... „ 1 „ 90 „ , Slama boljša .... . 1 „ 80 , „ „ slabeja .... » 1 „ 60 » » Krompir....... • 2 . 80 velika zalega špeearijakili reči, keaičaih ixdelkev I zdravil ma dekela Afonofti Hlebčki ta HlaiUo i prta zoper katelj. JlcIlolLl. Pnm-jrtju y«f«ro. Kommr nt pomurejo. temu •« porrne Jenar. — Ti izvrstni hladilni ldebčki so posebno za prsne bolezen, ker («stavljene to iz raznih zelišč. Posebno dobra »o za nahod in hudi otročji kašelj i »icer precej t začetku, kakor tudi pozneje, ko je postal kroničin, zoper sušieo, ko le je še le začela, zoper bolezni v grlu sploh i posebno tate, ktere glas človeku jemljo i kvarijo; posebno dobri jo tudi za ljudi, ki imajo pretesna prsa » kteri se ne morejo reč ozdraviti. Run 7 i 11 it "e ,mt manJka" p " J,"n' ''""• JDtillZlIlcl g to K. precej laiiko vtak madež spravi iz obleke »uknent ali platn -»e, svilnate itd., in pri teui kar nič barve ne fpreiueni taka obleka, naj bo še tako delikatna. iVimpnt í'umoulin. Ta cement se prime vsake vclllt/llt re,'i, utekla, porcelana, rutini», elesa itd. Velika zaloga Vod fc^J'í; Sales», ¡tajnerjevih, Vilkih, Pulnavertkih, Svitef*1 ib, SaiJiicerih, GleichenherškiJi, Del Franških itd. itd. tikunlove, '"i ]j'>muyuj>i ¡jotam in <>linl"' ,l*vo«8» A.UglltC profesorja Giacomina v Paduni, aie 30 let potrjene. 83.000 ozdravljenih ljudi je zadostna priča, kak« dobro je to zdravilo, ktero se je 30 let rabil» za zlato iil< . zaprtje, hipohendrijo, srčno utripanje, pokvarjeni želodec itd. Izleeek zoper mrzlico i. atopnji, i za bolezni, ki uvirafo iz tei/a. Gotov po• mu tek. — — To zdramilo, edino svoje vrste, pomaga vsacemu, ker naravnost zatare korenine bolezni. Na tisoča ljudi, ki so se več mesecev zastonj opravljali tako, kakor zahteva zdravniška vednost, priča, da jim je samo to zdravilo podarilo ljubo zdravje. 1),.| r.,inl zeleni amerikanski Metzoe zoper trganje, JJdlZilIIl reumatizem I vse bolečine ki izvirajo iz njega, zoper trganje po udih, putiko, zateklino, tresenje, bolečine v stegnili, kitah in udih. Mollov prah,;;! drobno 1 f. io k. škatlica. Pa^liano, ŽZZ na debelo in i.a O' , dr. /lotilaja, hladiven prsni, sestavljen iz oll Op čveterega sadja, ozdravlja hud kašelj vsake vrste, tudi otročji, vnetje grla, prs, želodca i vse take bolezni, ki izvirajo iz. prehlajenja i so vnetljive. — Posebno dober je tudi za glas, i zato se priporoča vsim pevcem i pridigarjem. VT * t_ .. zoper zaprtje i revine, od c V llltr i',triza. — (iotov pouioček revine, od dr. Andur"''a iz Glavne zaloge: V Mantovi, Mateici