CELJIi 2 SEITEMBR* 1971 — ŠTEVILKA SJ — LET« XXV — CENA 60 PAR Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec \is pa ,je vendai bol.jši kot nikakršen, zlasti še. ker v javnosti kiožij > najrazličr.cjše verzije. Spodbudili pu so nas tudi očitki bralcev, da pri obravnavanju nepra- vilnosti ciljiuno le na nizke tarče. Uberimo kronološko pot. Pred dvema letoma je stano- vanjska enota TE Šoštanj a natečajem dala v prodajo H) stanovanj. Večji del ^eh v starejših stanovanjskih blo- kih, toda tudi šest stanovanj v treh dvojčkih, enega pa v enojčku. Dva omenjena dvoj- čka in enojček so bilj zgraje ni v Ljubljani v Rožni dolinii, in sicer za strokov-njake pred videnega EKK, kj so baje pristali na zaposlitev le, če bodo imeli stanovanja v Lju- bljatu. En dvojček pa je bi) z.^rajen v Ceziju. Baje je bilo izraoumno, da je za kolektiv cenejše, če sta- novanje odproda upora->ni- kom, ka so zvečine itak člani kolektiva. Toda ko .si ^rvar bližp oT-rledprno. spoznamo, da je biila prodaja poceni predvsem za nekaiere kupi;e. Konkretno za vnoce dvojčkov in enojčka. Izklicna cena v natečaju je bila enaka :cnji- žni vrednosti, le-ta pa enaka mvesticjskim strO'.škoim v iC- tu izigradnje, to je leta 196.5 ko so bili dvojčki in enojček zjrrajeni. Prednost pri nakupu so imeli že vseljenj stanovalci, j Za interesent« zuinaj t«ga kroga je bila ovira, da mo rajo najemnikom preskrbeti druga stanovanja, dovolj ve- lika. Zato ni bito ponudm- kov z višjo odkupno ceno. Za stanovanja v blokih pro- dajna cena ni vprašljiva, kaj ti z,grad:be so 9<: are j še, z manj komforta, vseljena že pred desetimi in več leti. Za člane kolektiva so bili odkup- ni pcgoji enaki. Odiplačilo naj bi trajalo 30 let z 1 odsto'no obrestno mero. Res naijugjd neie, kar je pri nas mogoče. Za kupce, ki niso člam no lektiva, so se pogoji spremi- njali. Od prvotne zahteve, da 15 odn^tot. vrednosti plačajo ob nekupu, 35 cdstot. orvo letx) p>o nakupu in 50 odSi>.)t- kov drusjo leto po nakupu, j« bilo S posredovanji sklenje- no, da je treba kupnino po ravnati v dvajsetih letih. To pa je že skoraj tako kot za člane kolektiva. Stanovanja v dvojčkih so v Celju kupili član kolektiv-a Gašperšič in zunanji kupec Danko. V Ljubljani so bili kupci ing. Mislej v enojčku, ing. Svetličič v dvojčku, oba člana kolektva TE Šoštanj, ostala stanovanja v dvojčkih pa naj bi kupili kupci, k: ni- so zaposleni v TE Šoštanj, in sicer Riko Jerman, Franc Simonič ter ing. Vekt>sUv Božič. (Dalje na 6. strani) TOMBOLA ZA OTROŠKI VRTEC Krajevna skupnost Gaberje- Hudinja bo letos že četrtič zaporedoma organizirala tom- bolo, ki bo v nedeljo, 5. sep- tembra, na Golovcu, čisti do- biček te tombole bodo naka- zali skladu za temeljno otro- ško varstvo za izgradnjo var- stvene ustanove na Hudinji. že pred dvema letoma so z anketo ugotovili, da je na tem območju okrog 170 otrok, ki so potrebni varstva, verjetno pa so zdaj potrebe še precej večje. Upajo, da bodo že le- tos pričeli z deli. Krajevni skupnosti so priskočila na po- moč tudi podjetja, ki so dala del dobitkov za tombolo. Krajevna skupnost Gaberje- Hudinja skrbi tudi za ceste. Tako prav zdaj končujejo utrjevalna dela v Dobojski ulici in bodo že pnluKinji 'e- den pričeli polagati asfalt. Ob- čani so s samoprispevkom zbrali okrog 30. odst. denarja za to ulico, dela pa bodo sra- la okrog 340.000 diA. Priprav- ljajo se tudi na razširitev in ureditev Bezniškove ulice. Le- tos bosta ^zgrajena tudi dva odcepa vodovoda na Hudinji, kjer je vode zdaj primanjko- valo. I. S. Danes lahko že nekoliko določneje razkrijemo priprave na našo nagradno igro, dragi bralci. Z oglasno agencijo Dela smo se odločili za — nagradni globus. Za sedaj povemo bo, da bodo pravila nagradnega globusa /elo preprosta. Zaiitevala bo vaše sodelovanje, dragi bralci, pri ocenjevanju vsebine novega ted- nika. In seveda še nekaj — prednost bodo imeli tisti, ki bcxio v nagradnem globusu sodelovali tako. da bodo zagotovili naše geslo — Novi Tednik v vsak dom! Poskrbeli bomo tudi za lepe nagrade, da trud in sodelova- nje ne bosta zastonj! še ena prijetna novica. V teh dneh obiskujemo vodstva občinskih .skupščin na celotnem našem območju. Vsebina pogo- vorov — razširitev Novega Tednika in radia Celje V mesecu septembra bomo začeli z novo mbriko za mla- dino in otroke Učenci in dijaki, mlade bralke in bralci, pišite. Mi pa bomo prvi začeli. V prihodnji številki — kako živimo mi, otroci, v Crešnjicah? In še mnogo novega. - V.AS UREDNIK KLJUB ZAVIRANJU NESREČA SALKO HINDIC iz Jurovskega dola je vozil z oseth nim avtomobilom iz 2alca proti Celju, ko je na križi- šču v Peitrovčah nenadoma prečkala cesto KATARINA KRANJC iz Celja. Voznik kljub zaviranju ni mogel ne. sreče preprečiti. Kranjčeva je dobila pri trčenju težje poškodbe. VOZNIK JE POBEGNIL BRIGITA KOSI, stara enajst let iz Sv. Etne in 14 le- tna SILVA CVERLIN iz Vonarja sta šli peš po desni strani ceste proti Mestinju. Za njima je pripeljal ne- znani osebni avtomobil, katerega je zaradi prevelike hitrosti na ovinku zaneslo preveč v desno, kjer je za- del obe deklici. Brigito je udarec v hrbet vrgel na prt- ljažnik, na katerem se je peljala približno 20 metrov, padla z avtomobila in obležala nezavestna. Silva je do- bila udarec v levo nogo. Moška v avtomobilu sta 50 metrov stran kraja nesreče zaustavila, se zamenjala pri krmilu in odpeljala. Naslednji dan so ugotovili, da je vozil avtomobil brez vozniškega dovoljenja ANTON KOSTANJšf^K, 40. z Vrenske gorce. Posodil mu ga je KAREL BOŽIČEK z Vrenske gorce. PREVRNIL SE JE V JAREK SREČKO SVETE, 19, iz Zbelovega se je peljal skozi ločico pri Vranskem na kolesu s pomožnim motor- jem, zapeljal na desni rob ceste ter se prevrnil v ja- rek. Pri padcu je z glavo udaril v rob cestišča in ob- ležal nezavesten. PREHITEVAL JE KOLONO FRANC GLINŠEK, 22, iz Skal pri Velenju je v Ce- lju na Ljubljanski cesti med vožnjo proti Žalcu začel prehitevati kolono vozil. V bližini Butejevega mostu je z-nprl pot vozniku VILJEMU KREUCHU, iz Štor. Osebna avtomobila sta trčila tako silovito, da je vsa- kega obrnilo za 180 stopinj. Kreuchovo vozilo je vrglo v desni jarek, Glinškovo pa je obstalo na sredini ce- ste. Glinška so težko poškodovanega prepeljali v celj- sko bolnišnico. Lažje sta bila poškodovana Glinškiov sopotnik FRANC GRADIŠNIK, 19, iz Crnove pri Vele- nju in voznik Kreuch. Materialno škodo na osebnih avtomobilih so ocenili na 20.000 dinarjev. NEPRFVIHNA ORIRALKA HMELJA VLADO VANOVŠEK, 35, iz Arje vasi je vozil s kom- bi jem iz Žalca proti Grižam. Pred mostom čez Savinjo je nenadoma prečkala cesto MARIJA STANOJEVTS, 55, iz Vel. Gradilišta, obiralka hmelja pri KK Žalec. Voznik kombija je močno zaviral, vendar nesreče ni bilo mogoče preprečiti. Zaradi težje poškodbe so Sta- nojevičevo odpeljali v celjsko bolnišnico. ZAPELJAL JE V ŠKARJE TT^INCENC TURK iz Celja je vozil z avtobusom proti Celju, ko ga je v Strmcu pri Laškem dohitel z osebnim avtomobilom JOŽE GRUBIN, 30, iz Lokovca pri Rimskih Toplicah ter ga v levem nepreglednem ovinku prehite- val. Nasproti ie pripeljal voznik osebnega avtomobila SREČKO ŠENTJURC, 34, iz Laškega, Grubin je najprej trčil v levi bok avtobusa nato p>a še v Šentjurčev av!;'> mobdl. Grubinovc vozilo je sila udarca obrnila v smer^ iz katere je pripeljal, in ga odbila na nasip. Tudi šent- jurčev avix>mobil je obrnilo na cesti. Pri trčenju sta bila hudo poškodovana Grubin in njegova sopotnica LJUD- MILA ŠEŠKO iz Obrežja pri Zidanem mostu šentjurc P'! je dobil lažje poškodbe šicode na avtomobiJih je za 30.000 dinarjev. IZSILJEVANJE NA KRIŽIŠČU VILI SKALE, 19, iz Celja se j« pripeljal z motorjem po Mariborski cesti v Celju in na križišču s Stanetovo ulico zavijal v levo ter ta^o izsiljeval prednost vozniku osGbneg& avtomobila PAVLU TISELJU iz Celja. Tiselj je zaviral ,venda,r je motorist kljub temu trčil vanj. Ti- selj je dobil lažje poškodlje OTROK NA KOLESU ZDENKA BORŠIČ, stara 12 let, iz Gorice pri Slivni- ci se je peljala s kolesom iz Šentjurja proti Grobelne- mu, pred njo pa kolesar prav tako star 12 let JANKO- DECMAN iz Sp. Selc. Deček je nenadoina zavil na levo,: v trenutku, ko ga je deklica prehitela. Zdenka si je pri padcu zlomila roko. .___._________ Edo Poslek, 41, Ivanič, po- škodoval si je desno roko; Franc Marn 45, Pondor, po- škodoval si je levo roko; Voj- teh Bratec, 18, Celje, p>oško doval si je levo roko; Avgust Jager, 33, Vrbno, poškodoval sije prste desne roke; Erna Smole, 29, Latkova vas, po- škodovala si je prste desne roke; Marica Kostanjevec, 40, Arja vas, poškodovala se je po glavi; Jovo Brkovič, 16, Prebold, poškodoval si je levo roko; Jože Rebernik, 27, Ce- lje, poškodoval si je levo za- pestje; Mirko Papež, 39, Lu- pin j ak, poškodoval si je des- no roko; Stane Klavžer, 24, gorska sela, poškodoval si je desno roko; Marjan Šabec, 22, Straža na gori; Jakob Bizjak, 29, Velenje, poškodoval si je desni gleženj; Marjan Beškov- nik, 26, Velenje, poškodoval si je levo roko; Srečko Pleh, 18, Velenje, poškodoval si je levo podleht; Ivan Strnad, 18, Pilštanj, poškodoval si je pr- ste desne roke; Vilhem Križ- nik, 25, Velenje, poškodoval si je prste desne noge; Miha Zupane, 46, Bukovžlak, po- škodoval si je hrbtenico; Stane Rojnik, 59, Latkova vas, poškodoval si je prste desne roke; Tomo Oštarjaš, 33, Šo- štanj, poškodoval si je prste desne roke; Pavel Ivane, 38, Liboje, poškodoval si je prste desne roke; Jože Vrabič, 34, Šoštanj, pMDškodoval si je levo stopalo; Marjan Turnšek, 16, Celje, j>oškodoval si je levo podleht; Zlatko Cmok, 17, Pečovje, poškodoval si je de- sno stegno; Milica Kocbek, 33, Velenje, poškodovala si je levo stopalo: Ignac Novak, 39, Gornja vas pri Preboldu, poškodoval si je prste leve roke; Franc Sltamen, 43, Ce- lje, poškodoval si je levo pod- leht in Emil Glasenčnik, 25, Skomo pri šmartnem ob Paki, poškodoval si je prste desne roke. CELJE Poročilo se je 18 parov, od teh: Anton Zidar in Olga Ko- zole, oba iz Laške vasi; Ed- vard Ivačič, Štore m Silva Novak, Slov. Bistrica; Karol Zakušek, Prebold m Milena Šemec, Letuš; Janez Pešec in Silva Kolar, oba iz Celja ter Aleksander Savič in Tat.iana Voh, oba iz Celja REČICA OB SAVINJI Hubert Camlek, šofer in Zofija Ra,jšter, 27, delavka, oba iz Šoštanja. ŠENTJUR PRI CEIJV Anton Simonič, 49, upoko- jenec, Maribor in Marija Ko- šak, 35, delavka, Ponikva; Jo- žef Potencin, 22, avtomehanik, Rifnik in Milenka Peter, 18, delavka, Šentjur; Anton Vol- čanšek, 33, kmetovalec, Bre- žice in Amalija Koželj, 18, poljedelka, Podpeč. ŽALEC Zdravko Vasle, 41 in Marija Hliš, 23, oba iz Šoštanja; Ja- nez Ciglor, 70, Marija Reka in Rozalija Zahodnjak, 58, Stopnik; Karol Trauner, 24 in Frančiška Zagoričnik, 22, oba iz Polzele; Konrad Kranjc, 21, Zaloška Gorica in Kristina Novak, 20, Zavrh pri Galiciji; Alojz Klovar, 27, Ložnica pri Žalcu in Amalija Cvikl, 19, Gotovlje; Petko Mrkajič, 23, in štefica Jakuš Mejorec, 35, oba iz Prebolda. CELJE 30 dečkov in 27 deklic. ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček CELJE Marija Vitanc, 53, Smatevž Franc Čretnik, 16, Celje: Fran čiška Titovšek, 41, Podbran sko; Ivan Slatenšek, 60 Sla tina pri Ponikvi; Marija Kar ner. 72, Celje; losip Streso glavec, 12, Kostel; Marija Sre bočan, 85, Celje; Filip Gruber 83, Ostrožno; Marija Oblak, 79, Celje. REČICA OB SAVINJI Franc Speh, 55, krnet. Dol Suha; Marjeta Turk, 67, upo kojenka, Varpolje; .lože Lu- kač, 67, upokojenec, Prihova; Franc Kaker, 53, upokojenec. Poljane; Anton Kaker, 12, Po- ljane. ŠENTJUR PRI CELJU Marija Kranjc, 80, poljedel- ka. Proseniško. ŠMARJE PRI lELŠAH Andrej Budal, 88, Zadrže; Kari Nunčič, 65, Korpule; Ana Mesišek, roj. Karlin, 89, Rogaška Slatina in Matilda Sajko, roj. Halužan, 83, Trži- šče. ŽALEC Ana Bedenik, 47, inv. upo- kojenka, Migojnice; Marija Repnik, 84, gospodinja, Pol- zela; Marie Kropfitsch, 86, soc. podpiranka, Šmatevž; Aleš Peklar, 93, inv upokoje- nec, šmatevž, Marija Tehov- nik, 82, upokojenka, Dobriša KINO UNION; do 3. septembra italijansko- špaeski barvni film SKRIV- NOST BENGALSKE DŽUN- GLE. Od 4 do 7. septembra angl.- ameriški barvni film SLED PELJE V SOHO. Od 8. do 10. septembra špansko - italijanski barvni film SIERA NEVADA. KINO METROPOL: do 4. septembra francoski barvni film HIBERNATUS; od 5. do 7 septembra ame- riški barvni film ZID ŽE- LJA; od 7. do 10. septembra italijanski barvni film ISA- BELLA — VRAŽJA KNE- GINJA. DOM IN LETNI KINO: do 4. septembra angleški barvni film MORILEC V VRSTI; od 5. do 7. septembra ame- riški barvni film REVOL- VERAŠKI DNEVI; od 8. do 12. septembra ame- riški barvni film SAM WHI- SKY. KINO DOBRNA: 4. in 5. septembra ameriški barvni fihn ZID ŽELJA. Predstave so v kinu Union vsak dan ob 16., 18. in 20- uri, v Metropolu ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri, v Domu ob 16. in 18. uri, v Letnem kinu ob 20. uri, na Dobrni pa v soboto ob 18., v nedeljo pa ob 16. uri. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 4. septembra je dežurna Nova lekarna, Tom- šičev trg 11, oo sobote od 12. ure dalje pa lekarna Cen- ter, Vodnikova 1. Pograjc Smrt tudi tokrat ni priza- aesla. Vzela je življenje, ki ]e še veliko obetalo: staro komaj dobrih enainpetdeset let Ciril Pograjc, višji gradbe- ni tehnik pn »GIP Ingrad«, je prejšnji teden umrl ne- pričakovano. Huda bolezen ie hitro, zelo hitro teriala SVOJ davek. Vzela ga je tedaj, fco So plf^ntažni nasadi bres- kev v Zabukovici nalholi po- trebovali svojega gospodarja. Ne samo družina, ne ^amo kolektiv, kjer je bil šef od- delka za izgradnjo in prodajo' stanovan]. tudi vzorno ure- jen nasad bo pogreša! skrb- ne roke. Živel je za družino, kolek- tiv in za svoje breskve. Kot gradbenik je delal v svoji stroki vsa leta po vojni. °red tormiranjem »Ingrada« je Ml tehnični vodja »Graditelja«. In povsod, kjer koli ie de- lal, ie bil priljublien Tih. skromem in delaven . . to so odlike, ki jih je nosil s seboj na vsakem koraku. V kolektivu pa ie živel tudi z družbenimi organizaciiami zlasti z Ljudsko tehnika in športom. Liudje so ga imeli radi in visoko spoštovali. Zato *ndi na zadnji poti ni bil sam Ž njim niso bili samo tisti, ki ga bodo najbolj pogrešali v družinskem krogu, marveč tudi številni delonni in drugi prijatelji. •mb VELIK ODZIV v današnji številki Novega tednika ni kupona za sodelo- vanje v priljubljeni zabavno- glasbeni oddaji Radia Celje »Po vaši izbiri«. In razlog? Zelo preprost in za nas raz- veseljiv: v času, ko smo zno- va uvedli kupone Novega ted- nika, smo prejeli toliko želja, da bomo porabili precej ča- sa, preden bomo vsem ustre- gli. Zato. smo se odločili, ,da bomo najprej izpolnili tiste želje, ki smo jih prejeli v tem času, in šele za tem bo- mo znova objavili kupon št. 3. Vsem, ki so doslej izpolnili Tednikove kupone hvala le- pa. Poslušajte na-^ ob sredah. Tedaj je namreč na sporedu oddaja »Po vaši izbiri«. ... da sta si Krajev^ skupnost Laško in Tei^ vadno društvo »Partizar^ Laško že dolgo i la^^ek Krajevna skupnost. upravlja dom »Partizan^,, trdi, da telovadci prevez uničujejo stavbo in inDe% tar. Zamenjali so celo kl-j^. čavnice v domu, tako (jj zdaj »partizanovci« ne nm rejo več vanj!!! . . da je lovsiyi koča naj Taborjem v Savinjski cfolj, m postala »vikend« nekt. ga privatnika. Zgradili so jo s prispevki domači nov za širšo uporabo /fo pa je letos pevski zbor Ta,, bor hotel tu prirediti pi]^, nik, jih je sedanji »kralji lovske koče enostavno m podil. .. .da ljudje takole /co mentirajo LeLOsnjo pred, stavo na prostem v Trno-n Ijah: »Zelo primeren m slov — toie »Poslednjt w toličenje«. Je oila marin letošnja predstava rei »poslednje ustoličenje«; bodji spev trnoveljskegi prosvetnega društva? Ver jetno bi bih za to kriv prav tisti, ki to pripovedn jejo. Nt jih namreč biU na predstavi. . . da Kozjant hvaliji višje sile, ki so jim dali na razpolago hotoka Bistri graben in Bistrico da lah ko vanju odlagajo smeti ker pač nimajo smetišča Kot smetišče baje sM tudi osrednji prostor t Kozjem, trg . . . da je Branko Gom bač, ravnatelj Drame t Mariboru, po poklicu reži- ser, stanujoč v Celju, t nekem televizijskem inter- vjuju razdelil Slovenijo m dva dela — na ljubljanski m mariborski. Ko je nam reč govoril o regiji, je re kel, da sega mariborske območje preko Celja da Zasavja Zakaj m izjavil, da seže celo do Sežane, žal nismo mogli zvedeti. Mor da je pri tej razširitvi ma riborskega območja mis lil na gledališko ekspanzi jo. Pa je verjetno pozabil da imamo v Celju Sloven sko ljudsko gledališče - kjer je Branko Gombač št nedavno delal. . .. da je obnova Turšk mačke resnično nujno po trebna. Trenutno jim m pritekajo samo dohodb od prodanih pijač in jesl vm, ampak jim teče stropa tudi »nadtalna« vo da, ki je prodrla skoz streho in podstrešje 10 prikapljala nekemu gost v deci vina Tako mu po'~ neje ni bilo potrebno pla čati brizganca. Sicer pa & lahko zaprosil, v tem enen najbolj znanih celjskih io kalov, za pomoč kakšne jamarsko sekcijo, saj raz- iskujejo med drugim tui> luknje v višjih legah. Se^ veda, če to gostince pod jetja Na-ma. ne bo stalo št več kot majhno popravile ... da v veleblagovnt ci »T« premalo pazijo kakšno glasbo predvidi vajo. Zelo pogosto namrei vrtijo plošče ali prehitrih ali prepočasi. Tako se držijo ugotovitve kmeti} cev, da krave bolje molz^' jo, če jim predvajajo p r i jetno glasbo. PO 10. LETIH START NA PRVO MESTO Pred jubilejnimi XXX. Balkanskimi atletskimi ig- rami v Zagrebu od 3. do 5, septembra. V petek se bodo v Za- grebu na stadionu Dmama v Maksimiru začele jubi- lejne XXX. Balkan-ske at- let.ske igre. Nastopile bo- do moške in ženske re- prezentance Romunije, Bolgari^e, Turčije, Grči- je in Jugoslavije, med- tem ko tudi tokrat ne bo na startu predstavnikov All>anije Atletski delavci Zagreba so se potrudili, da so v dveh letih do največjihpo- drobnosti pripravili prire- ditev, ki naj bi jugoslo- vanski atletiki v letu nje- nega 50. ;ubileja prinesla ponoven primat na Bal- onskem polotoku. Nove tartanske naprave, sodob na signalizacija in vse os- talo bo dalo prireditvi pe- čat velikega tekmovanja. Reprezentance so sesta- vljene. Zlasti hudo bo med moškimi, kjer priča- kujemo veliko borbo zla- sti Romunije, Bolgarije in Jugoslavije. JugcsJavija je v moški konkurenci zma- gala zadnjič leta 1961, na- to pa večinoma zavzema la tretje mesto. Bilo je to obdobje, ko je bila naša atletika v sta;gnaciji, ko so se menjavali atletski rodovi in ne nazadnje, ko 1;udi v atletski zvezi niso našli prav;h injekcij za re- šitev bolnika. V zadnjih letih se je situacija poča- si premaknila na bolje in prav letos — morda pa šele prihodnje leto — smo pred igrami že lahko bolj optimistično razpoloženi. O končni raCTrstitvi bo odločala vrsta kompo- nent, predvsem pa tre- nutna forma in psiholo- ška pripravljenost. Upa- mo d? tu naši atleti ne bodo do take mere razo- čarali, kot v Helsinkih. Med moškimi so najmoč- ne ši aduti Korica Medji- murec, skakalci v dalja- vo, Kocuvan, Križan in Karasi, Pečar, štiglic. med žen.^kami pvi Nikoličeva, Hrepevnikova, Urbančiče- va .Franzzotijeva . . . Zastave držav udeleženk so že zavihrale po vsem Zagrebu. Vse je priprav- ljeno, da ss jutri začnejo XXX. BAI, s tem pa tudi osrednja proslava 50. ob- letnice AŽJ. Toliko je teh iubilejev. da bi zmaga moške ekipe pomenila pravo čudežno zdravilo za nekoliko razmajan u- gled naše reprezentance. Tekmovanje bo končano v ne^deljo. 5. septembra. T. VRABL Branko Vivod in Nataša Urbančič sta med kandidati za najvišja mesta na BAI. Upamo, da bosta uspela bolje, kot na Ll* v Helsinkih. Foto: Milan Božič PET CELJANOV ZA BAI Zvezni kapetan jugoslovan- ske atletske reprezentance je določil za nastop na jubilet;- nih XXX. Balkanskih atlet- skih igrah v Zagrebu tudi petorico članov AD Kladivar. Miro Kocuvan bo nastopil v teku na 400 m in v štafeti 4 X100 m. Predvsem v teku na 400 m je med favoriti, se- veda če bo tekel drugače in bolj borbeno kot v Helsinkih. Nataša Urbančič — met kopja. Tudi za njo velja isto, kot za Mira. Ce bo imela svoj dan, si bo verjetno primetala zlato med al'o. Lahko pa je tadi takšno razočaranje kot v Helsinkih. Branko Vivod bo poskušal v skoku v višino predvsem ponoviti svoj letošnji najbolj- ši rezultat in doprinesti z uvrstitvijo v finale dragocene točke za reprezentanco. Roman Lešek, veteran celj- ske atletike, bo po nekaj le- tih premora ponovno nastopil na na večji atletski prireditvi 3alk.nnskega p"."1 otoka. 3 469- timi cm je pri skoku ob pa- lici še vedno daleč najboljši Jugoslovan. Ker Romana IX)- znamo, vemo, da ne bo razo- čaral. Veliko bi že dosegel, če bi pK>noviI rezultat in do- prinesel dve ali tri točke. Marjeta Peče, peter oboj. Pozimi je prišla v Celje z adino željo, da bi se v od.ličniih pogojih dobro pripravila za letošnja velika tekmovanja. Kljub vsemu ji ni šlo naj- bol e in tudi na igrah od nje ne smemo preveliko pri- čakovati', že sama uvrstitev v reprezentanco pa ji je le- po priznanje. Vsem petim predstavnikom AD Kladivar in našega mesta želimo na BAI veliko športnih uspehov. Roman Lešek bo po daljšem obdobju ponovno oblekel dres z državnim grbom. Nastopil bo v skoku ob palici. IVJai jeta Pett bo nastopila v peteroboju, .Miro Kocuvan pa bo poskušal doseči naslov najliitrejše.ija na Balkanu v teku na 400 m. eoio: T. Tavčar, M. Božič ir T. Vrabl KRITERIJ MEST ZA CELJE v Kranju je biil V. kriterij slovenskih mest v ajt.letdiki. Nast •pile so mo^fke in žen- ske reprezenta.nce Ljubljane, Pribora, Nove Gorice, No- vega me&*^a, Celja in Kranja. že vrsto let, kar obstoja to zanimivo elcmovanje, je bila v obeh konkurencah naj- ^Ijša ekipa Celja Tako kot fe^rii v Ljubljani so tudi letos v Kranju zmagali v obeh kon- ^rensah. Med člani so os- vojili sedem prvih mest in **ed članicami šest. V vsaki disciplini je za posamezno *ie.st.no ekiipo nastopil po en 'ekmovalec. Vrstni red članskih mestnih kip: 1. Celje 65. 2. I,jub- laria 59 itd. Med posamez- niki so zmagali naslednji Ce- ljani: 100 M: Kocuvan 11,0, 400 m: Obal 49,8, 1500 m: Svet 3 : 57,2, 5000 m: Lisec 15:18,2 4 X 100 in: Celje (Skoberne, Obal, Dvoržak in Kocuvan) 43,3, višina: Vi- vod 200 cm in krogla: Pikula 15,65 m. Vrstna red ženskih mest nih ekiip: 1. Celje 63, 2. Ma- ribor 54 itd. Med posamez- n.cami pa so zmagale: 100 m: MaroLt 12,6, 200 x m: Pav- šer 25,2, 800 m: Uranlvai 2: 17,1, 100 m ovire: Peče 15,4 in 4x100 m: Celje (Pe- če, Dennol, Pavšer, Marolt) 48,8. tv ZA KONEC PRIPRAV — IZLET NA GOLTE Koočane so nekaj tedeaisite priprave veUke večine repre- zentantov za nastop na Bal- kanskih igrah v Zagrebu, Krešo Račič ;e imel na pri- pravah okoli 40 atletov iz vse Jugoslavije, ki so na zadnjih preglednih mitingih v Celju pokazali, da so v sohdni for md in da so jim skupne pri- prave v odličnih pogojih, ki jih je nudilo domače dru- štvo, povsem koristile. Ob koncu priprav so odšli na skupni izlet na Golte, ka- mor jih je po\'abilo Avtotu- ristično podjetje Izletnik. Vsi udeleženci sio bili nad izletom in zimsko —- športnim sredi- ščem izredno zadovofljni, za konec pa so se celo zavrteli po taktih ■ slovenski pKilk, Dober znajc pred igrami v Zagrebul ROKOMETAŠI STARTAJO PROTI ROVINJU Roikometaši Celja, ki so v zadnji sezona povsem nesreč- no izpadli iz I. zvezne J-ge startajo 5. septembra v no- voustanovljeni II. zvezni ligi. V pripravljalnem obdobja, kjer je trener prof. Tone Goršič dal vrsto priložnosti mladim igralcem, so odirrali mnogo tekem. Med drugim so dvakrat premagali ljub Ijanskega Slovana v Ljubljani s 17 : 16 in doma s 23 proti 20 — ter v Zagrebu Meive- ščaka 17 proti 15. Sezono v II. zvezni ligi t>o- do otvorili s tekmo na doma- čem terenu proti Rovinju, v drugem kolu pa gostujejo proti Slovenj gradcu na nje govem igrišču. Up>amo, da bfj ekipa prav zaradi pKjmla- ditve in preiakušenosti tre- nerja Toneta Goršiča lahko zaLgraila tako, da bodo z nji- hovo igro zadovoljni vsi lju- bitelji rokometa. Slej kot prej pa je cilj vseh povrniti se v I. zvezno ligo. tv V SOBOTO META- LURŠKE IGRE SRS Štorski železarji pripravlja- jo za to soboto letne metalur- ške igre. Letos februarja so uspešno izvedli zimske meta- lurške igre, na katerih je .so- delovalo okrog 200 tekmoval- cev. Pričakujejo, da se bo letnih iger udeležilo okrog 250 teikniovalcev — želG^aiijev treh slovenskih železarn: Je- senic, Raven in domačih štor. Obeta se zanimiv športna program, železarji se bodo pomerih v nogometu, odboj- ki, košarki, atletiki, keglja- nju in streljanju z malokali- bersko puško. Tekmovanja bodo v štorah in deloma v Celju. Pričetek bo v soboM, 4. septembra ob 8. uri na stadionu na Lipi, zaklj^Uiček pa z razglasitvijo okrog 17. ure n«a istem mestu in istega dne. -jt START V PODZVEZI 5. SEPTEMBRA Na zadnjem sfesiaiiku celjske no- gometne podzveae, ki so se ga udeležili tudi predstavniki klubov območja podzveze, so predsedniki raaaiik komiisij podali svoja poro- čila o prvenstveni sezoni li^70/71. Poleg tega so razpravljali, kako bo potekalo tekmovanje za novo tekmovalno sezono Odločili so se, da bodo tudi za leto 1971/72 na področju celjske nogometne pod- zveze klubi razdeljeni v dve jako- stni skupini kot leta poprej. V prvi skupini bodo leto« nastopile naslednje ekipe: Brežice, Celuio- zar, Ljubno, Opeikar, Papirničar, Senovo, Straža, Cteankarica, Šmart- no, Vojnik, Zreče in Žalec. V dru- gi skupini pa: Boč, Gotovlje, La- ško, Oplotnica (prvič tekmuje v Celjski nogometmi podzveei), Pol- zela, Ponikva, ROD (Radeče) in Sevnica. Pričetek tekmovanja v I. skupini bo 5. septembra, v II. pa 12. septembra, V I. skupini se bodo srečali: Papirničar — Šmart- no. Vojnik — Zreče, Ljubno — Opekar, Brežice — Osankarica, Celulozar — Senovo in Straža (Ro- gatec) — Žalec. Pari I. kola v dm^i skupini pa .10: Boč — Oplot- nica, Polzela — I.a^ko, ROD (Ra- deče) — Ponikva, Gotovlje je pro- sto. T. lavoar Košarka: NEPOTREBEN PORAZ V RADENCIH v nadaljevanju tekmovanja v republiSki ligi so Ceijaai gosio- vali v Radencih, kjer se niso proslavili. Domača ekipa, ki se bon za obstanek je zasluženo premagala favoritizirane Celjane z rezultatom 87:75 ( 42:37). Po briljiuitni zmagi nad vodečo ekipo republiške lige ljubljansko Ilirijo, Celjani niso ponovili dobre igre in so se pustili premagati od povprečne ekipe, Radencev. Celjam so tekmo dobro pričeli in so v I polčasu vodili že z 10 koši razlike, kar pa domačinov na zmedlo in so že do polčasa razliko anulirali in tudi povedli s 5 točkami. Celjani se niso zbrali niti v nadaljevanju in na koncu doživeli prepričljiv poraz. Tokrat je zaigral že tudi Tone Sagadm, ki se Pa še ni opomogel od po- škodbe in ni zaigral tako, kot se od njega pričakuje. Najbolje 9ta tokrat igrala Zmago Sagadin in Erjavec, Ici pa sama nista bila kos raziragnim domčinom. Zatajila sta tokrat predvsem M. Sa- gadin in Jerič, medtem ko je Jug, ki je večkrat vstopil v igro namesto neraapoložene omenjene dvojice, zaigral odlično in brez napak, kar pa je bilo premalo in Celjani niso mosli prapreno tudi ostala mesta Kuder in Reberšak igrata danes v obrambi, jutri v napadu. To ruši homogenost in mirno lahko zabeležimo, da smo skeptiki pred startom v republiški ligi, zala, koliko dejansko na zelenem polju v^ja celjski nogomet. Zato bo zadnja trening tekma proti Hrastniku v Celju poka- Po imenih in kvaliteti igralcev samih bi morali celjski nogome- taši letos brez težav osvojiti na.';lov prvaka. Priprave in dejansko stanje pa ne daje tu t« možnosti J KuTima TEDNIK IN RADIO CELJE NA NAŠEM OBMOČJU Ta nič kaj izvirni na.slov morda najprimerneje izra- ža že večletno željo redakcije Novega tednika in Radia. A verjetno tudi tistih, ki so z javnimi občili ha našem območju kakorkoli povezani. Gre seveda za željo, da redakcija primerneje zasnuje uredniško politiko in p>o- kiajinsko vsebinsko podobo obeh medijev, če bi se vprašali, zakaj, potem bi bili odgovori nadvse prepro- sti in zavozlani. Oboje. A vendar bi največ povedal tisti, ki pravi, da je in- formativna dejavnost p>osebnega družbenega pomena. Naša izpeljava, zakaj ta pridevek — posebna, bo sa- mosvoja. Pač zato, ker sta Novi tednik in radio name- njena človeku. Ljudem na našem območju. Kajti tež- Ko bi soglašali z mnenjem, da je pokrajinski časnik le sredstvo informiranja. Ali pa, da je radio le prilož- nost za oddaje »po željah«. Pokrajinska javna občila so najizraziteje naravnana k Ijiidem. K njihovim velikim in majhnim problemom. K lokalni barvitosti prostora. K močnemu in dosledne- mu povezovanju in združevanju občanov na območju, ki kar poziva k trdnejšemu razmišljanju in nastopa- nju. Saj nikomur ne more biti vseeno, kako to naše ob- močje diha. Utripa. In raste. Za ozskimi lokalnimi plo- ti oblikovano življenje nima prihodnosti. Le združeino območje, ki mu bodo javna občila izražala življenjsko vsebino in njeno izhodišče, le takšno območje bo za- sedlo v slovenskem prostoru primerno mesto »tretje re.gije«. Ali se t«ga dovolj zavedamo, je težko reči. Nedvom- no pa je res, da tudi odnos do sredstev informiranja kfiže, kaj v resnici hočemo. Enako velja za vsakega občana, za vsak člen te območne verige. V sedanjem trenutku iskanja nove samouprarae organiziranosti slovenske države bo nadvse pomembno, kako bomo v pokrajinah znali izpovedati svoj samoupravni glas. Vsak posebej in vsi skupaj. To želimo z Novim tednikom in Radiom Celje. Razvoj in razširitev Novega tednika jn Radia Celje, oba se že dokaj uspešno uveljavljata na celotnem po- dročju, je lahko zasnovan le na kvalitetnejšem odno- su re,gije do obeh medijev. Soustanoviteljstvo /seh ob- čin in povečan delež tega sofinanciranja daje za.goto- vi:0, da se bo dvignila kakovost obeh občil, da se bo nitma informativna moč povečala, da bo območje v prograimskem konceotu izrazito tideleženo In da bosta p-^stala časnik in radio resnično občili za ljudi, za oh- čsie. Učinkovit in bralen časnik, z jasiio uredniška) po- li^riko, izpolnjtije svojo vlogo s tem, da ljudje radi se- žejo po njem. Pri ocenjevanju pokrajinskih časnikov premnogokrat pozabljamo prav na to. * Razvoj Novega tednika v tednik regije in enako Ra- dia Celje s šmarskim radiom seveda ne predstavlja zahteve po zmanjšanju lokalnega, novičarsko poroče- valskega branja. Nasprotno. Dogovor z vodstvi občinskih skupščin mora po.kaz.a- ti, da znamo politično ovrednotiti dolgoročno zasnova- ne potrebe območja in da na teh zasnovah oblikujemo politiko na informativnem področju. Pripravljanje programa in oblik medobčinskega so- delovanja, o čemer so se dogovorili na medobčinskem svetu ZKS Celje, bo nedvomno upoštevalo tudi povezo- vanje interesov, ko gre za informativna sredstva. Razumljivo pa je tudi nekaj drugega. Če bodo pre- vladale ozke lokalne težnje, nekakšna zaprtost in cep- lejnje sil, se bomo morali pač sprijazniti s tem. da bo takšno nepolitično odločanje škodovalo občanom. Vplivalo bo na stopnjo obveščenosti, še boli bo oobtidi- lo zapiranje in zmanjševalo možnosti uspešnejše soci- alne integracije območja. Razširitev Novega tednika in Radia Celje je torej v neloti odvisno od tega, kaj hočemo znotraj regije. Oblikovanje novih programskih osnutkov, ki v celota izražata utrip prostora, lahko pomeni začetek razmiš- lja•^ja in dogovarjanja. Pravočasna odločitev pa bo se- verna omogočila, da bo prišlo do uresničenia načrtova- nih pobud. ■ JOŽE VOLFAND PRUELISMO Skupščina obcme Šentjur pri Celju je na seji občin- skega zbora m na seji zbora delovnih skupnosti dne 10. avgusta 1971 na predlog odbornikov obeh zborov z ob- mrčij Dramelj, Šentjurja pri Celju in Gorice pri Slivnici odločila, da pošlje ODPRTO PISMO trgovskemu m proizvodnemu podjetju )>MERX« Celje. Skupščina občine Šentjur pri Celju je že pred leti za- čela razpravo o maloprodajni trgovski mreži v občini. Ta razprava se je že takrat, začela na zahtevo potrošni- kov iiz Dramelj, Šentjurja pri Celju in Gorice, pri Sli^- ci, ki terjajo posodobite\; trgovsliih oziroma gostinskih piostorov. ■ Podjetje ME.RX, ki je bilo o razpravi seznanjeno, je prihajalo pr€^d skupščino in tudi neposredno pred obča- ne 7. različnimi predlogi in s kopico obljub, od katerih pa žal danes po treh letih nobena m bila izpolnjena. Skupščina občine zavoljo tega in zavoljo naraščajoče- ga negodovanja občanov terja od trgovskega tn proizvod- nega podjetja »MERX« v Celju, da v sredstvih javnega obveščanja odgovori skupščini in občanom prizadetih območij na tale vprašanja: 1. Kdaj je mogoče pričakovati začete^ in kdaj konec del pri posodobitvi prodajnih prostorov trgovine v Dra- mljah? 2. Kdaj bo dokončno razrešeno vprjišanje razširitve prodajnega prostora blagovnice v Šentjurju pri Cel.ju in kdaj bo razrešeno vprašanje ustreznejše prodaje kruha? 3. Kakšne načrte ima podjetje z gostiščem v Gorici pri Slivnici? Predsednik Skupščine občine Šentjur Franc SVETINA dipl. vit. V SENCI KRIZE DOLARJA — V SENCI KRIZE DOLARJA — V SENCI KRIZE DOLARj SEDAJ BREZ VEČJIH POSLEDII Nedavni ukrep Nixohove administracije o povišanju uvoznih taks bo imel precej- šnje negativne posledice za nekatere izvoznike iz naše države. Zanimalo nas je, kako bo to vplivalo na podjetja s celjskega območja, ki so svoj izvoz v minulih letih uspešno usmerila tudi na to tržišče. Največji izvozniki našega področja na severno ameriški trg so Gorenje, Steklarna Bo- ris Kidrič iz Rogaške Slatine, Hmezad in delno tudi LIK Savinja Celje. Obiskali smo jih. Gorenje izvaža na ameriško tržišče samo hladilnike, s kup>ci pa imajo fiksne pogod- be s trdno določenimi cenami ob prevzemu blaga v Gore- nju. Nove obremenitve gredo torej na račim kupca in ne proizvajalca. Ukrep pa je v enaki meri prizadel tudi konkurenco, kar pomeni, da odjemalci velenj- skih hladilnikov nimajo inte- resa, da bi se preusmerili dru- gam. Zaenkrat ostaja torej se- danji ukrep brez kakršnihko- li posledic za ta kolektiv, ki se je na tem tržišču s svoji- mi kvalitetnimi proizvodi že zelo močno uveljavil. Podobna je situacija tudi pri Hmezadu, čeprav ttKi še ni popolnoma jasna. Zaenkrat kaže, da bo šlo brez večjih posledic, kajti najhujše, če- sar so se bali, se ni zgodilo. Dinar ni menjal paritete. Ne- varnosti, da bi ameriški uvo- zniki odpovedali aranžmaje, ni, ker so proizvajalci piva vezani na recepture, hmelja pa drugod ni možno dobiti, še zlasti, ker je znano, da ga ZDA v Češkoslovaški že dolga leta ne kupujejo več, poleg tega pa so tam imeli letos tudi sorazmerno slabo letino. če se v prihodnjih tednih ne bo zgodilo kaj nepredvide- nega, zaenkrat celo kaže, da se povečana uvozna carina na hmelj kot surovino sploh ne nanaša, potem ta pomembni izvoznik ne bo prizadet. LIK Savinja se sicer uvršča med največje izvoznike naše- ga področja, vendar je usmer- jen predvsem na zahodno ev- ropsko tržišče in le z manj. šimd elom v ZDA. To pome- ni, da ga nedavni ukrepi ne bodo prizadeli, saj v struk- turi izvoza ameriško tržišče ne zavzema boga.st venega de- leža. Po svoje pa je najbolj za- nimiva situacija Steklarne v Rogaški Slatini. Ta kolektiv se pojavlja na ameriškem tr- žišču s 30 odst. vsega svojega izvoza. Letos bo dosegel vred- nost dveh milijonov dolarjev. Glede na to, da gre v tem pri- meru za specifično proizvod- njo in da je steklarna uspela na tem tržišču predvsem za- radi tega, ker si .ga je osvo- jila z novimi formami izdel- kov, ki so jih ameriški trgov- ci usvojili, jim tako ni dana možnost, da se preusmerijo k drugemu proizvajalcu. Precej časa bi namreč trajalo, da bi jim novi izvoznik prodal po- dobne proizvode kot steklarji iz Rogaške. Pri tem pa velja poudariti, da je steklarna do- segla pri ameriškem izvozu dokaj ugodne cene, ki jim dopuščajo maneverski prostor za ukrepanje tudi proti taki situaciji, kot je sedanja. Pre- pričani so, da povečane uvo- zne dejavnosti njihovega iz- voza v ZDA ne bodo bistveno prizadele, kajti aranžmaji, ki jih' imajo, so trdni in dolgo- ročni. Zaenkrat torej na nagj področju najnovejši uikj, ameriške administracije bodo imeli večjih posledic. prid našim podjetjem .". predvsem dvoje: ali je to S| cifična proizvodnja ali fco trdni aranžmaji, na re tudi taki in podobni pi ne morejo bistveno vj vati BERNI STRMo^ --J KOLIKŠNE SO CELJSKE PLAČE Po podatkih oddelka za go- spodarstvo in družbene službe pri celjski občinski skupščini so bili povprečni osebni do- hodki v prvi polovici letos na zaposlenega v občini 1.480 din, od tega v gospodarstvu 1.443, v negospodarstvu pa 1.707 din. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta so skupni osebni dohodki v šestih mesecih letos porasli za 22.8 odst. oziroma v go- spodarstvu za 23.2 ter v ne- gospodarstvu za 21 odst. Med posameznimi gospodar- skimi področji ima letos naj- višje osebne dohodke trgo- vina, in sicer 1.650 din, nato gozdarstvo 1.580, promet 1.543 in komunala 1.451 din, naj- nižje pa so izplačali v grad- beništvu 1.351 ter v kmetij- stvu 1.353 din. Med industrijskimi podjet- ji so imeli najvišje povprečne osebne dohodke v zlatarni, in sicer 2.078 din, zatem pri Ele- ktro 2.015, pri ETOLU 1.862, Aeni 1.706 din itd. Najnižje v tej skupini so imeli pri Topru 1.059 din. Nadaljnji podatki za prvo polletje letos kažejo, da so bili osebni dohodki v stalnem porastu in da so najvišji ni- vo v tem času dosegli v juni- ju. Vtem ko je bil povprečni osebni dohodek na zaposlnega v celjski občini v januarju 1.391 din, se je že v juniju povzpel na 1.585 din. V posameznih panogah pa so bili povprečni osebni do- hodki v juniju naslednji: in- dustrija 1.501 din, kmetijstvo 1.688, gozdarstvo 1.390, grad- beništvo 1.556, promet 1.584, trgovina 1.705, gostinstvo 1.4,50, obrt 1.448 in komunala 1.552 din. Drobec iz proizvodnega procesa rogf^kih steklarjev, iz M stega dela, ki se je močno uveljavilo ne samo doma, marf več zaradi izredne kvalitete tudi v tujini. Brušeni izdelki rogaških steklarjev so iskani povsod v svetu, tudi v držjf vah zahodne Evrope in v Združenih državah Amerike. Nal posnetku: brusilec pri delu, (Foto: MBI^ Štefan korošec S POTI PO ROMUNIJI 3. nadaljevanje ZTiačilno za nove metode vodenja in upravljanja v po- djetjih je uresničevanje »na- čela kolektivnega vodenja«, ki je konkretiziran z uvedbo UPRAVNIH KOMITEJEV (VK) v podjetjih. Ti UK ima- jo nekatere sličnosti z našimi prvimi upravnimi odbori. Predsednik UK — kolektiv- nega organa upravljanja je direktor. Polovico članov ime- nuje resorno ministrstvo. Skupno število članov UK je 10 — 15. Delavce izvolijo na generalnem zboru. Po svoji junkciji sta člana tudi sekre- tar partijske organizacije v podjetju in predsednik sindi- kata. Ti kolektivni organi se se- stajajo vsaj enkrat mesečno, njihova glavna naloga je raz- voj in orientacija podjetja in realizacija plana. Uvajajo prakso, da na predlog direk- torja o pomembnejših odlo- čitvah odloča kolektivni or- gan (to pa še ni postala splošna praksa). Direktor ji so nam v razgovorih povedali, da so z novimi metodami vo- denja in njihovo sedanjo vlo- go bolj zadovoljni kot pa s prejšnjim položajem. Pouda- rili so predvsem boljše pred- nosti: kolektivno se odloča in manj je napak pri sprejemu odločitev, odgovornost je ko- lektivna, kljub temu pa je jasno tudi individualno opre- deljena in vsak posameznik ve, za kaj je odgovoren. Generalni zbori zaposlenih so tretja oblika upravljanja v romunskih podjetjih. Tudi to je novost zadnjih let. Ta oblika bi morala zagotoviti neposreden vpliv zaposlenih pri vodenju in upravljanju. V generalni zbor zaposlenih so vključeni vsi zaposleni v manjših podjetjih, v večjih pa uporabljajo delegatsko na- čelo. Priprave za sklic ali pa vo- litve generalnega zbora zapo- slenih imajo delovni značaj. Po vseh oddelkih in pogo- nih se izvršijo predhodne ana- lize poslovanja in realizacija plana. Ugotovitve pa se po- sredujejo v javno razpravo. Delovno področje in pristoj- nosti tega organa so tele: — razpravlja o razvojnih smernicah podjetja in rea- lizacija plana, — ocenjuje in razpravlja o delu upravnega komiteja (na osnovi poročila), — kontrolira delo uprave (strokovnih služb in admini- stracije), — odloča o premijskem na- grajevanju sektorjev, — odobri kolektivno pogod- bo sklenjeno med delavci in administracijo v podjetju (ta pogodba določa pravice in obveznosti delavcev v podje- tju). Značilno za generalni zbor zaposenih je, da nima svo- jega izvršilnega telesa. Zbor sklicuje in vodi vodstvo sin- dikata. Na sedanji razvojni stopnji so v podjetjih raz- vite samo te tri oblike uprav- ljanja. Upravljanje v obra- tih, pogonih (delovnih eno- tah) še ni razvito, prav tako niso razmejeni ekonomski od- nosi. So le planske naloge postavljene po sektorjih. Fi- nančni in proizvodni rezulta- ti podjetja se ugotavljajo sa- mo centralno na ravni podje- tja. Kadrovska politika zavze- ma izredno pomembno me- sto na vseh področjih druž- bene dejavnosti v Romuniji Ta pomen se ne izraža le i napisanih proklamacijah Dd seženi praktični rezultati p> trjujejo dejansko usvojitev t uresničitev načel. Splošfi spoznanje (ki je prodrlo zavest ljudi), aa bodo le sposobnimi strokovnimi kadf lahko dosegli hitrejši eko nomski razvoj in sedanji 9 stem nagrajevanja (odločM kriterij je kvalifikacija}. s'< motivirala ljudi za izobrati vanje v razvitem sistemu ^ oblikah šolanja. Sposobni W dri so v Romuniji resnici^ postali zahteva sedanjega ttf nutka. Osnovne značilnosti kadr> vanja so tele: — planiranje in program* ranje kadrov (in distrihud ja kadrov), — tesna povezava med i^ braževalnimi ustanovami podjetji (ogromno delovni organizacij ima lastne šole} — poudarek na profesi<^ nalni usmeritvi in selekcin strokovnih kadrov, J — nizka stopnja fluktuadn strokovnih kadrov, j —- na vodilnih delovnih stih so številni mladi ljudr (s fakultetno izobrazbo), (nadaljevanje prihodnjih' J ŽABE SKAČEJO P O BAZENU Jnarje Središče občine. precej hi.š, skoraj za malo [jsto. Na cestah tisti dan, P sem prišel v kraj, da se P^animam. kako prežive iiadi svoj prosti čas, skoraj I bilo ljudi. Menda pridejo je popoldne na ulice, odno- ,0 pred šmarski hram, go- l\no. ki je nekak neuradni jiiter kraja. Dopoldne pri- čajo ljudje le iz province. 5 opravkih pač in da kupijo , in c>no. jjahnil sem jo p>o cesti pro- Jjencinski črpalki v dobri da naletim na mlajšo jieracijo. Nikogar nikjer, jt da je vse izumrlo. Kon- ,0 sem prav pri črpalki za- edal fanta, ki je točil ben- n in opravljal, kar se pač ^ bencinski črpalki opravlja. J. je bil Bogdan Fiirst, gim- izijec, ki si med počitnica- j služi denar za vsak dan. ela dopoldne in takrat naj- % nima časa za zabavo. In )poldne? »Kaj naj bi delal? Saj ne jm kaj bi. Kopati se ne mo- an, saj veste, kako je z ba- nom Kino je dvakrat te- jnsko. v soboto in nedeljo, esov in podobnega pa ni. ;asih jo mahnem v Celje- m je vsaj bolj živo. Ker se nisva imela kaj več (govarjati, sem pač odrinil iprej. Moje iskanje se je idaljevalo. Tu in tam se je ja kakšnega ogla prikazal lo, pa je hitro izginil. Le )činski možje so begali iz pisarne v pisarno, tudi čez cesto. Na cesti sem ustavil dekle. Zdenka Golob, pedagoška gimnazija Celje, drugi letnik. Nisem ovinkaril, postavil sem ji isto vprašanje kot Bogdanu malo prej. Imamo igrišče za košarko, nogomet, rokomet, tudi tenis lahko igramo. Zraven igrišča je tudi bazen, kjer pa se' ne moremo kopati, ker je luna- zana voda in so v njem tudi žabe. Počasi, toda vztrajno razpada. Lahko bi ga popra- vili. Včasih je bil film tudi ob sredah, zdaj pa ne več. Samo ob sobotah in nedeljah. Pa še to so isti filmi, če obstaja mladinska organizacija? Ne, ne vem. Vsaj izgleda ne. Zelo radi bi imeli prireditve. In spet ni bilo kaj več go- voriti. Skoraj sem že prišel do zaključka, kako in kaj z zabavo v Šmarju pri Jelšah, ko sem ustavil Renato Klanč- nik, prav tako dijakinjo pedar goške gimnazije, prvi letnik. »Prej smo vsaj imeli klub zraven Smarskega hrama, zdaj pa še tega ni, ker tam stanu- jejo delavci. Na plese hodimo v Rogaško Slatino ali pa v Celje. Vse ostalo sem že vedel in ne bom pisal. Malo sem še hodil p>o šmar- skih cestah, tu in tam sem še koga kaj vprašal, potem pa sem se naveličal, ker je pač vsak povedal isto. Kaj je torej narobe v Šmar- ju? Nekaj prav gotovo je. Mladi se radi zabavajo, radi pa tudi delajo, če je le kdo, ki jih na to pripravi in jim pomaga. Morda ni pobude? Da ni prostorov, to mi je ja- sno. Ali jih res ni mogoče dobiti? Naj bo torej v Šmarju edi- no zabavišče šmarski hram? Mislim, da ne bi bilo slabo, če bi kdo malo mislil tudi o tem. Ne verjamem, da so mladi tako naveličani, da ne bi de- lali, če bi imeli pogoje za to. Toda te pogoje jim mora ne- kdo nuditi. Toda kdo? Tega mi v Šmarju niso povedali. MILENKO Furst Bogdan med počitnica- mi dela na bencinski črpalki v Šmar,)u pri Jelšah, kjer je tudi doma. Zdenka Ciolob iz Šmarja: »V bazenu so žabe . . .« Renata Klančnik, dijakinja pedagoške gimnazije iz Šmar- ja: »V Šmarju .je dolgčas ...« V prejšnjem Novem tedni- j je bralec s Kozjanskega žil o težavah z vodo v trgu Ištanj. Zaradi tega, še ►Ij pa zato, ker vemo, da voda na Kozjanskem poleg st eden največjih proble- ov, smo prosili tovariša licijana Lebana z Vodne lupnosti Savinja v Celju, da m pojasni, kakšne načrte »ajo z kozjanskim vodovo- Meritve v zvezi s količino »de so bile opravljene že la- , in sicer v Pttžinah pod )hoi-^em. Ugotovljeno je bilo, da je vode dovolj, saj je pretok v sekundi okoli 30 Mtrov. Ta količina bi zado- stovala za projekt kozjanske- ga vodovoda, ki bi zajel ce- lotno področje Kozjanskega in bi se pri kraju Golobinjek v Obsotelju združil z obsotelj- skim vodovodom. Vodovod bi po predvideva- njih napeljali iz Fužine po dolini potoka Bistrice do Le- sične, kjer bi bil rezervoar. Tukaj bi se glavni vod razve- jal, in sicer bi en del speljali preko Polane in Virštanja do Golobinjeka drugi ^ del pa bi se odcepil proti Kozjem, Seveda bi bilo še več odce pov. Tako na primer proti kraju Gubno, eventualno na Drensko rebro, Zagorje in še kam, kjer bi seveda bili kmetje zainteresirani. Pred- vitlen je tudi odcep proti Bu- čam. Takoj ko bo projekt izgo- bovlje, se bodo dela začela, saj je občina Šmarje pri Jel- šah zelo zainteresirana za to gradnjo. Vodovod naj bi bil po predvidevanjih končan v dveh ah treh letih, sredstva pa bo zbraJa o^ina inpa uporabniki sami. Cedoten proračun: okroglo tri milijo- ne in pol novih dinarjev. Ker se bo kozjanski vodo- vod v Obsotelju združil z že omenjenim obsoteljskim -vo- dovodom, bo to nedvomno mnogo pomenilo pri nadalj- njem razvoju Atomskih toplic pri Podčetrtku, ker bo s tem v celoti rešen problem pre- skrbe z vodo. V Vodni skupnosti pravijo, da bodo drugo leto začeli z delom, če bodo zbrani stati- stični podatki o uporabnikih vode. MILENKO .ATOMSKE' SO REŠENE ►svetovanje strokovnjakov o nlaijn,ji usodi Atomskih top- : pri Podčetrtku Pred dnevi so se v Šmarju 1 Jelšah zbrali na poseb- *ni posvetovanju predstav- ili Gospodarske zbornice iS, Izvršnega sveta, urba- sti in medicinski strokov- i^ki ter turistični delavci. 1 posvetovanju so sprejeli razširitve in dogradit- ' ananih toplic pri Podče- *ku. Dosedanji obisk je ^Teč presegel vsa priča- "^anja turističnih in ';udi ^dicinskih delavcev. Program izgradnje Atom- ih toplic je razdeljen va- da najprej uix)števa vaz- 'j v oetletnem obdobiu, ""^o obdobje preureditve ' naj bi sledilo takoj po ^ 1976. ^ Atomskih toplicah naj I v prvih letih razvijali "■a-viliški turizem. S prvo ^ bi bil vsaj zaenkrat re- ^ najhujši problem, to je ^J^ovanja, bazeni ter vse ^lo, kar spada k osnovam ' delo takega centra. Razvoj Po letu 1976 še ni- ma svcjega dokončnega obra- za. Vsekakor pa naj bi dali močnejši turistični pečat Atomskim toplicam in s :em tudi celotnemu Obsotelju z vključitvijo ožjega področ- ja Kozjanskega. Takšno smer razvoja bo mogoče načrtova- ti po letu 1976, saj bo do ta- krat zgrajena zajezitev Vonar- je in dokončna moderna ce- stna povezava z Zagrebom. Vsekakor je zelo pomemb- no, da se bo z razvojem top- lic lahko razvil tudi kmeč- ki turizem. Potrebno je povedati tudi to, da je prav žalostno, aa še sedaj ni popolne doku- mentacije o tej vodi. Da smo šele sedaj, po tolikih letm »delovanja« toplic prišli do spoznanja, da j^" nekfj treba narediti. Da smo se sploh nehali smejati . . . Načrti so, menda je tudi volja. Upajmo, da bo tudi de- nar. MILENKO VEČ ZA NAŠE OTROKE v okviru priprav ria vsa- Jcoletni Teden otroka je bilo prejšnji teden v Celju posve- tovanje o delu pedagoških de- lavcev pri vzgojno varstvenih ustanovah. Udeležili so se ga razen domačih pedagogov tu- di predstavniki Zveze prija- teljev mladine iz Ljubljane. Osrednji del razprave je po- tekal predvsem o problemu, kako čimprej ustvariti mož- nosti za preraščanje male šo- le v celoletno malo šolo. Ra- zen tega bo treba pomagati staršem pri družinski in dru- žbeni vzgoji ter najti nove oblike vzgoje za predšolske otroke. Te oblike naj bi ob- segale telesno vzgojno uspo- sabljanje otrok v večjem ob- segu kot doslej ter vključeva- nje v dejavnosti, ki otroka zanimajo. Ob podrobni razčlenitvi ne- katerih nalog, ki so jih na posvetu poudarili, pa so se pokazale nekatere bistvene težave. Predvsem manjka kadra, vrtcev je malo, prav tako igrišč. Organizirati bi morali posvetovalnice za dru- žino. Doslej je bil skoraj edi- ni svetovalec upravnik vzgoj- no varstvene ustanove ali pa kar ravnatelj šole. K sodelovanju bo treba pritegniti tudi družbene or- ganizacije: Partizan, kulturno- prosvetna društva, glasbene šole in še koga. V živahni razpravi se je pokazalo, da bo za uresniče- nje tega cilja treba razmi- sliti tudi o tem, kje in kako naj se organizirajo posveti za mlade ljudi pred sklenitvijo zakonske zveze. Del tega naj bi prevzela tudi komunikacij- ska sredstva: tisk radio, TV. Pomembno vlogo v skrbi za predšolskega otroka, naj bi odigrala predvsem Zveza prijateljev mladine, ki je la- ni opravila pomembno delo. Vse to pa se bo lahko ures- ničilo le ob načrtnem finan- ciranju te dejavnosti. Na zaključnem delu posve- tovanja smo izvedeli, da ima- jo šole na območju celjske občine kar precejšen uspeh, saj so otroci skoraj 100-od- stotno zajeti, v štirih letih pa naj bi mala šola prerasla v celoletno. Velik problem so šolske kuhinje, telesna vzgo- ja otrok in otroška igrišča, na katere projektanti novih naselij pozabljajo. Na koncu bi želel ponoviti misel enega izmed udeležen- cev posvetovanja: »Žalostno je, da na posve- tovanju ni prisotnih tistih, ki odločajo o sredstvih te de- javnosti.« Le zakaj jih ni bilo"^ Bo zo- pet vse po starem? Milenko DRAGI FRIZERJI Pri frizerju »Marko« v Stanetovi sem se dal .striči v mesecu jimiju in sem plačal 600 starih din. V mese. cu juliju pa sem moral plačati že 900 din. Torej ."SOod. stotkov več. Ali mislite, da bodo tudd nam upokojen- cem čez noč zrasle pokojnine -— za 50 odstotkov? Ali frizerji zvi.šujejo cene brez dovoljenja? Kdo jim to dovoli? Bralec J. S. Celje ODGOVOR Našemu novinarju .so friZiCrji povedali, da so upra- vičeno povečali cene, češ da so življenjski stroški veli- ki in da so celo sedanje cene še vedno majhne v pri- meri z Ljubljano. Nove cene je potrdila občina. Frizier- ji pravijo, da imajo majhne osebne dohodke — do podražitve okoli 95 starih tisočakov. Za povečanje ce- ne so se odločili tudd zato, ker bi sicer delali z izgubo. Naše mnenje: Vse, kar so povedah frizerji, je naj- brž res. Vendar pa — ali ni malo čudno, da rhoituno za 15 do 20 minutno striženje otroka prav tako odšt-©- ti 9 dinarjev. Novih, seveda. Bralcu J. S. pa sporočamo, da smo samo izjemoma objavili pismo brez polnega naslova. VEČ S KOZJANSKEGA Jaz predlagam, da bi časopis razširili. Tudi to mo veseli, da ga boste izboljšali. Sem stalni bralec in star naročnik Novega tednika, zato sem takoj opazil spre- membe na prvi strani. Mislim pa, da morate več ob- javljati s Kozjanskega. Pa ni treba, da pišete samo no- vinarji. Leskovšek Jakjob, Lesično 63 Odgovor uredništva: Veseli smo vaših spodbud. Kar oglasite se. Ce bo zanimivo, bomo radi objavili. O Kozjanskem pa zad- nje čase kar precej pišemo, pa čeprav vaša občina nt med ustanovitelji Novega tednika. Sicer pa upamo, da bo že kmalu drugače. ODGOVORI BRALCEM A. Balnik iz Laškega nam je siX)ročila nekaj pred- logov za sestavke ob podlistku O starosti in ostartlih. Hvala. Bomo upoštevali. I. Golčer iz Braslovč pa nam je pisal o problemiu voznikov, ki so ljubitelji alkoholnih pijač. Pišite še. Naj bo aktualno! Vsem tistim, ki prosite za Stoletno pratiko: Za se- daj velja, da bomo pratiko poslali le novim naročni- kom. Za vse naročnike pa pripravljamo kmalu lepo pre- senečenje. Urednik IZLETI NA TUJE POVIENFK S ŠI:F0M ClEL.ISKE POSLOVALNICE KOIMPASA, RADOM LAZARJEM —»Na dlani je, da nas je ukrep zveznega izvršnega sveta o omejitvi porabe retencijske kvote prizadel.« je na vprašanje, kako kaže v bodoče z izleti v tujino, od- vrnil šef celj.ske poslovalnice Komipasa, Rado Lazar, ia nadaljeval: »Nekaj izletov smo biiH prisiljena odpovedati, fist« pa, ki smo jih prijavili in zanje dobili dovoljenje pred osmim avgustom, bomo izvedli.« — »Kako ste ocenili ukrep zvezne vlade?« — »Četudi je povsem rasuumljivo, da se moramo vsi vključiti v stabilizacijska prizadevanja, naa je uk- rep pi^adel, ker nihče zaaij ni vedel nisi se zvezni iz- vršni svet ni posvetoval z večjuni tuarističnimi ageivijar- mi o njegovih posledicah.« — vKakšen je bil odmev med ljuidmi, med va ml strankami?« — »Lahko rečem, da nič kaj ugoden. Rafisočar.unje, godrnanje, pripombe... Na&i ljudje niso pripravi i and več dati iz svoje devizne kvote za organizacijo Ins loh za izvedbo izleta v tujino. Pa tudi sioer tad bUo tega denarja premalo za organizacijo večjega potovanj !.« —»Ali bo zaradi novega položaja prišlo do j >reu memb v vašem delu'>« —»Prav gotovo. V veojd meri se bomo posvetih iz- letom po naši domovini, čeprav je treba povedati, da tudi krajši izleti v tujino ne bodo izostali.« —»In kakšna je perspektiva?« —»O njej je težko govoriti, ker ni znano, kako dol- go bo veljal ukrep zveznega i2vr.šnega sveta. Na vsak način pa bi bilo škoda, če bi se aavleked še y prilood- nje leto. V mislih imam namreč olimpijske ig^-o t Munchenu in redko priložnost, da si to športno manife- stacijo ogleda čim več naših ljudi. Sloveinci še nikoli nismo imeU olimpiade tako blizu kot bo prihodnje le- to. Torej, čakanje l«i upanje na najboljše.« MB v ?A!«5K! OBČINI — ALI BERI PREBOLDU. BRASLOVČAH, LETUŠU ŠEMPETRU TURIZEM ŠE VtONO ZA MOŽNOSTIM Letos bistveno boljša sezona kot lani, vendar še vedno ne takšna, kot jo nudijo naravni pogoji! 9 Kdaj se bo rodil prospekt za propagiranje turizma v žalski občini? O Velike možnosti zia razvoj lovskega turizma. # Gora Oljka propada zaradi neurejene ceste in uki- njeneira »osmega« vlaka! ^ Še vedno del.jenje sil: štiri gostinska podjetja, ne- ka i imisij za turizem itd., vse skupaj pa ne da tistih re- zultatov, ki l»i jih po naravnih lepotah lahko dalo. Je že tako, da ob koncu poletja tako radi delamo pre- glede uspešnosti, neuspešno- sti in možnosti posameznih turističnih območij. Izjema naj ne bi bilo tudi žalsko F>odročje, kjer je cela vrsta prekrasnih možnosti za raz- voj turizma — poletnega in zimskega. Vedno zmova pa lahko ugotavljamo, da se kljub povečanim nočitvam stvar ni bistveno spremenila na bolje. Gostinske usluge so ostale na ra^n prejšnjih let. r:i novih objektov, ni posebnih domačih speciali- tet pri hrani, ni zabavnih prireditev, ni reklanmih pa- nojev, ni prospekta, nekateri celo nimajo lastnih razgled- nic. Pa kljub vsem tem po- manjkanjem u.gotavljajo, da se e premaknilo na bolje. Kaj se je premaknilo? Tistih nekaj starejših dru- žin, ki že desetletja hodijo na dopuste v Prebold, Braslovče in Letuš ne moremo šteti za premik na bolje. Nabavo dveh čolnov na Braslovškem jezeru tudi ne. Pa narašča- n e vikendov ob Savinji v Letušu, Malih Braslovčah in Bregu pri Polzeli tudi ne. Gostinci se pritožujejo, da jih na občini ne razumejo in da komisija za turizem ne dela (vsaj tako ne, kot bi bilo treba!), medtem ko oni na drugi strani trdijo o štirih gostinskih podjet ih, da se gredo fevde, ki na maj- hnem prostoru ne midejo skupnega jezika. Oboji ima- jo po svoe prav, rezultat pa je, da s turizmom ob vseh možnostih, ki jih ponu- ja, ne moremo biti zadovolj- ni. Med gostinci je premalo iniciativnosti in novih idej, kako bi svojo dejavnost po- pestrili in tako privabili go- ste. Vse se začne m konča ob vampih pa golažu in mor- da kakšnih (seveda!) dimaj- skih zrezkih da o čevapčičih in ražnjičih (naturaliziranih slovenskih jedeh!) sploh ne govorimo. Tiste dobre doma- če hrane pa nikjer ali mor- da v redkih primerih pri kakšnem gostincu zasebniku. Ostane dihan e svežega zra- ka ter opazovanje naravnih pejsažov brez pK)sebnih ob- vestil, kam bi lahko človek odšel na krajši ziet in po- dobno. Kakor se kdo, ki »za- luta« v tiste kraje, znajde, tako se tudi ima. V krajih na žalskem ob- močju so velike možnosti za razvoj lovskega turizma. Lov- ci pa si mora o prenočišča iskati v Celju! V Preboldu bodo v jeseni pripravili popoldneve s peko kostanja m moštom. Ob Bra- slovškem jezeru bi lahko pripravili občasne ribiške, lovske in gobarske piknike. Kaj podobnega bi lahko pri- pravili tudi na Gori Oljki lepi turistični točki, ki ob slabi cesti in ukinitvi jutra- njega »osmega« vlaka (takrat so se pripel ale šolske sku- pine itd.) propada. Sami go- stinci pokažejo vse premalo osebne volje za organizacijo privlačnih oblik, tako da o- stanejo gasilske in ostale va- ške veselice pa Hmeljarski praznik. Vse to pa je prema- lo, če hočemo, da bo zanimi- vo turistično pKxiročje dalo tudi konkretne rezultate. Prvi pogoj za to pa ;e več konkretnega sodelovanja, sa- moiniciative in izdaja re- klamnega materiala. TONE VRABL Popoldanski poletm mir v Preboldu. Foto: tv (Nadaljevanje s 1. strani) Ta stanovanja v dvojičkih in enojčku so imela po knjižni vrednosti ali po strošikih iz- gradnje v letih od 1962 do 1965 ceno nekaj nad 145 starih tisočakov za kvadTatni meter. Prodajna cena za kvadratni meter pa je bila v letu 1970 121.600 starih dinarjev, Kap- ca Riiko Jerman m Franc Si monič sta razliko utemelje- vala z dodatno investicijo, ki JO je naročil Izvršni svet SRS. To dodatno mvest^cilo bi bilo treba prišteti v škodo kupcev, ne odšteti. Ni potrebno komentirati gospodarnosti pri prodaj j "-eh stanovanj in ugibati, za koga je bil nakup oziroma prodaja ugodnejša? Po podatkih je danes vrednost kvadratnega metra stanovanja v blokih v Ljubljani vsaj 400.000 starih dinarjev. Ta vrednost pa pred dvema letoma tudi ni bila mnoigo nižja. V opisanem primeru pa gre za dvojčke in enojčke v Rožni doLind. za stanovanjske hiše z vsem po- trebnim komfortom, od ga raž, centralne kurjave in ^uk- soizne izvedbe v nepremični- no vštetih pritikUn. Toliko o prodaji stanovanj in gospodarnosti prodajalca. Preidimo zdaj k drugemu delu, zaradi katerega je ''■sa zadeva postala p>ol javna in končno javna Za tri nakupe Ijuibljanskih hiš namreč ni bil poravnan prometni davek, in sicer za kupce Jerman, Si- monič in ing. Božič. V svo- jem pismu, v katerem na. svetuje odložitev zemljiško- knjižnega vpisa, Riko Jer- man 24. decembra 1969 na- vaja, da se pričakuje revizi- ja in poenotenje plačila pro metnega davka za nakup dru- žbenih stanova j, češ da bo znatno nižji. O tem je bil Ri- ko Jerman, takratni sekre- tar za finance v IS SRS, se- veda najbolje informiran, saj je do revizije res prišlo, ven- dar večina občin na hotela uskladiti svojih predpisov s spremenjenim zakonom. Kakšno je stanje opisane zadeve danes, ni povsem jas- no. Baje Riko Jerman in Franc Simonič nista več kup- ca stanovanj v omenjenih dvojčkih v ljubljanski Rožni dolini in da od pogodbe od stopata. Ali je s tem vse končano in v najlepšem redu? Najbrž ne! Ostaja vprašanje, kaiko je mogel kolektiv prodati stano- vanja po nevaloriziirand vred- nost-i v opisanih primerih, ka gre za očitno prenizko pro- daj.no ceno. Ostaja vprašanje, kako ob sprejetih družbenih normah ocenjujemo in sankcioniramo očitno iz'gravanje predpisov v času njihove polne veljave. Ali ni to enako kot primer, da so mogli dobro informira, ni nakupiti devize pred 20 od- stotnim zniižanjem vrednosti dinarja? Odprto pa ostane tudi vpra sanje, ali bo vsa zadeva do živela tujdi svoj epilog ali pa bo veljala za zastarelo in zato neoporečno? To pa še zlasti ob nepreverjenih govoricah, da družbo še vedno močno bremeni primer EKK m da del opreme za ta nesojeni energo kemični kombinat r.ia- vi na dežju in soncu. JURE KRAŠOVEC STAuE TERČAK »Vidite, zda) sem ze Mari- borčan. Zapustil sem Celje in se preselil v mesto ob Dravi!« Da, Stane Terčak se je pred dnevi p resnici prese- lil v Maribor, pod Pohorje, kot je sam dejal Toda, nav- zlic temu bi morah zapisa ti, da ]e ostal Celjan, da je savmjski rojak Petindvaj- set let dela v Celju! To ie veliko, zanj še posebej in za Celje prav tako' V Celje je prišel dve le- ti po osvoboditvi. Prišel je kot šolnik iz Maribora. Pre- vzel ie mesto okrožnega šol- skega nadzornika, ki ga je dotlej opravljal Fran Roš. Kdo ve, če ni prav tej oseb- ni zamenjam pripisati dej- stvo, da sta Stane Terček in Fran Roš postala iskrena prijatelja, delovna tovariša, sodelavca, zlasti pri pisanju, v življenju. Pet let za tem ga najde- mo v pokrajinskem muzeju. Tu je postal prvi vodja od- delka NOB, oddelka, ki ga še m bilo, pa je začel z njim nastajati in rasti. 1952. leto je tudi tisto obdobje ko se začno čedalje bolj uveljavljati Terčakove orga- nizacijske in delovne spo- sobnosti. Začel je iz nič, to- da oddelek NOB je rasel in zlasti po Terčakovi zaslugi zrasel v samostojni muzej- »To so vsekakor lepi spo- mini. To so bila leta izred- nega garaštva, pa tudi časi grenkih spominov. Toda, kaj bi z njimi Naj ostane tisto, kar je lepo, svetlo. To pa je današnji muzej revolucije. Meni je postal drugi dom. V njem so dokazi mojega dela Moram reči, da sem nanj ponosen. In če bi me vprašali, koga bom odslej najbolj pogrešal, bi rekel, da poleg zvestih, dobrih pri- jateljev predvsem muzej.« Stane Terčak pa je dal svojemu delu in Celju še en pečat. To so njegovi spomi- ni na partizanska leta, le gendarni pohod štirinajste divizije na štajersko in ne- šteti drugi dogodki iz ljud- ske revolucije, ki jih je pro- učeval in zapisal, številne so njegove knjige: Med Mrzli- co in Dobravliami, Živi zid. Ukradeni otroci. Pisma tal- cev, štirinajsta divizija, Od vstaje do zmage, Frankolov- ski zločin. Stari pisker itd. »Vseh se niti zdaj ne spo- mnim. Tu je še več brošur pa zapisov v Planinskem vestniku, nič koliko oddaj v ljubljanskem in celjskem radiu in še m še.« »Zakaj ste se odločili za Maribor?« »Na to mesto me vežejo najlepši spomini. Gre za mariborsko učiteljišče, za deset let dela v Rušah in za začetke partizanskega živ- ljenja. Zdaj bom doma pod Pohorjem. Za Maribor pa sera se odločil tudi — za- radi zdravja. Tako sem bli- že svojim.« Stane Terčak se je po pet- indvajsetih letih dela v Ce- lju slanci, bi gli na ta problem bolj ; no in odločno opozorit: NOVI TEDNIK: Pra' ste. Se vam zdi pravo pri' na izobrazba za gospodari nika? POLDE RAJH: Izobrazf važna, usmeritev ravno Pravo mi je dalo potre širino in razgledanost, delo in nuja. NOVI TEDNIK: Sodite se je za uspeh podjetji ga vodite, treba zahvalit: bri programski usmerit^' POLDE RAJH: VseK^J čeravno smo se za se'' proiOTOdni program igo- tovifi kakšne so kulturne za- htev" in nagnjenosti ljudi? K-'h'o V deloimih organiza- cinth spodbujajo kulturni utrin delovnega človeka? Kdo So tisti, ki hodijo v gledaVščp? V likovni šalov. V knjižnice. Na koncerte in rars^ave. V mvzeie. Ko^'ko ic meri nitmi delavcev in kmetov? Seveda ne moremo naen- krat izmeriti rn^dali, ki se jih kn-mnida zariedam.o? Vendar bomo nenadoma zaznnli, da se nam splača razmišljati o čisto drobnih akeijah. Na primer: Pojdimo na leto vsak en- krat vsi na koncert, v muzej in v gledališče. Ali bi bilo to v delavni}, organizacijah tet- kn izpeljati? Odrinimo nekaj sredstev Za liicormo kolonijo mladih talentov! Ustanovimo medobčinsko komisijo, ki naj razjasni, 'oje nas najočitneje in najvplivne- je zhada kičasto okolje. Pa je vse to le drobec raz- mišUanj. Pripravimo program za ure- sničevanje kulturnega giba- nja. To je naloga sindikatov, SZDL, ZKPO. kulturnih Ustanov ... Določimo nosilca. Kultura našega človeka — to je pravzaprav naše življe- nje. To je naš vsak dan. J. V. NA RAZSTAVI JUGOSLOVANSKE UMETNOSTI V SARAJEVU Marija s Kristusom, višina 120 cm, nastanek okoli 1320, cerkev Šempeter v Savinjski dolini. Po Parizu so pripravili raz- stavo umetnosti Jugoslavije od prazgodovine do danes tudi na naših tleh, in sicer v prekrasni dvorani Skende- riji v Sarajevu. Boljšega am- bienta za to veličastno raz- stavo si skoraj ne moremo za- mišljati in zato lahko tudi pritrdimo besedam prof. Kru- na Prijatelja, ki je pomagal pri pripravljanju razstave v Parizu, ko je zapisal v knjigo vtisov v Sarajevu: »Razstava je postavljena mnogo bolje kot v Parizu. Posamezna razdobja so ja- sno opredeljena in to je za gledalce izredno pomembno.« Stanislav Zec je vodja press centra, ki med razstavo — odprta je od 28. VII. do 28. X. — skrbi za obveščanje javnosti o vseh tistih podrob- nostih, ki so izjemno zanimi- ve: »Do sedaj si je razstavo ogledalo več kot 27 tisoč lju- di, vsaj v začetku pa so pre- vladovali tujci. Zanimivo je, da je med njimi bilo največ Francozov. Nekateri so raz- stavo videli že v Parizu in so si jo v času dopustov v Jugo- slaviji želeli še enkrat ogle- dati. Mnogo pa je novih obiskovalcev. Večji obisk pri- čakuje po pričetku novega šolskega leta. Že zdaj imamo prijavljenih več kot 50 šol- skih ekskurzij iz vse Jugo- slavije. Poudariti pa moram, da zlasti malo iz Slovenije.« Za skupine je vstopnina 5 din, za posameznike pa 20 din, razstava pa je odprta od 8. do 21. ure. Ponuja se nam edinstvena priložnost, da vidimo v enem prostoru več kot 600 ekspo- natov iz okoli 200 muzejev, galerij, manastirov, raznih kulturnih institucij, privatnih zbirk in bibliotek z vseh po- dročij Jugoslavije. Na pros- pektu tudi piše, da bi za og- leg eksponatov v različnih tehnikah, nastalih v osem ti- sočih letih, ix>trebovali več kot leto dni neprekinjenega potovanja, kjer bi morali poleg vsega prevoziti še 60 tisoč kilometrov! Eksponati kažejo naslednja obdobja: prazgodovino, anti- čno obdobje, romantiko, go- tiko, renesanso, barok, klasi- ke, sodobno umetnost itd. Največ eksponatov je iz ob- morskih krajev, Makedonije in Slovenije. Močno je zasto- pano tudi celjsko področje s čudovitimi lunetniškimi pri- merki iz Celja, Šempetra, Gornjega Grada itd. Med so- dobnih je zastopan Jože Hor- vat — Jaki. Priložnost videti izbrana dela z umetniškega področja Jugoslavije ne bi smel nih- če zamuditi. O tem naj bi razmislile tudi naše šole in namesto na zagrebški velese- jem odpotovale v Sarajevo. Nekajurni ogled ne more na- domestiti nobena knjiga ali razlaga. T. VRABL Pred Skenderijo je razstavljenih vrsta del iz bogate zakladnice naše umetnosti I PRED STARTOM VISOKOŠOLSKIH ' ODDELKOV V CELJU ŠE SO PROBLEMI # z letošnjo jesenjo postaja Celje višješolsko središče- Odprta bosta redna oddelka višje ekonomske komercialne šole in pedagoške akademije iz Maribora. # Oddelek VEKS (do zdaj sprejetih 35 slušateljev) ba zaenkrat gostoval v prostorih delavske univerze in ekonom- skega šolskega centra. % Oddelek pedagoške akademije za razredni pouk (23 prijavljenih) pa bo začasrio v prostorih pedagoške gim- nazije. # O problemih govorita: Prof. DRAGO LOIBNER Prof. EMIL ROJC Osnovni problem je po- manjkan e prostorov. Peda- goški šolski center se je po- večal za dva oddelka, deluje pa v starih prostorih, zato bomo morah preiti na iz- ključno kabinetni pouk. Or- ganizacija tega pa je seveda povezana s celo vrsto težav. Drugi problem je v tem, da se mladi veliko raje od- ločajo za poklic predjmetneTa učitelja, kot za razredni po- uk, čeprav je družbeno vred- notenje ob^ enako. -ZK- Problemov je še mnogo, vendar ne takih, da bi one- mogočili delo oddelka VEKS v Celju. Celje do sedaj ni bilo višješolsko središče, zato nima tradicij. Pogrešamo ce- lo vrsto kulturnih in znan- stvenih ustanov. Ker je štu- dentov malo, ni živo aka- demsko življenje, ni kluba študentov in tudi prostorov zanj ni. Seveda ima to tudi svo,;e dobre strani. Ker je slušateljev malo, bo možno individualno delo z vsakim od njih. Največji problem pa so vsekakor prostori. Težko si namreč predstavljam de- lo višješolskega oddelka, ki nima lastnih prostorov. NAREDILI SO ZA TITA V Keramični industriji v Libojah so v teh vročih poletnih mesecih poleg ostalega dela imeli Se posebno darilo za predsednika Tita, ki ga je naročila Podiavka iz Koprivnice. Gre za servis z dvanajstimi nizkimi in globokimi krožniki ter skledo s pokrovom. Vse je iz- delano v narodnem motivu in v mat glazuri svetlo rja- ve barve. Servis je narejen po vzorcih posode iz 17. stoletja, ki jo hranijo v koprivniškem muzeju. Origi- nalni nizki krožnik je lesen, globok, skleda s pokro- vom pa je lončarski izdelek. Izdelek, napravljen v Ke- ramični industriji Liboje, je veren odraz originala, de- koriran z narodnim motivom podravske narodne no- še. Za izdelavo takšnega servisa ,ie bila potrebna pri- prava posebnih kalupov. Gre za unikatni primer. tv ZLATA KRAŠOVEC: LJUBLJANSKA SREČANJA TOMO KOROŠEC »Oprostite, s prijateljem sva st.9,vila... ste vd tisti. Iti na televiziji vodi oddajo Pet minut za boljši jezik?« je vpra.žial fant od sosednje mi- ze. Tomo Korošec je seveda natanko tisti. Ampak to je bilo v tistem trenutku po- membneje za Srečanje kot zaradi stave. Pri stavah je taikio ali tako običaj, da jih nekdo dobi, drugi pa izguoi. Pijeta pa oba. Tako sta fanta pri sosednji mizi nekaj spila. Midva s Tomom Korošcem pa tudi. Da bi bil razgoi-or bolj »tekoč« . .. Tomo Korošec je rojen La- ščan. Največ zaslug 2^ato, da je postal jezikoslovec, imajo prof. Janežič in člani izpitne komisije na akademiji za Id- kovno umetnost. P*rof. Jane- žič zato, ker ga je naučil slov- nice (ta Korošcu »ni in ni šla«) in ga navdušil za slo- venski jezik, člani izpitne komisije pa zato, ker so pra- voča.sno ugotovld, da bi bil samo povprečen slikar. Tako vsaj pravi Tomo Korošec. Po diplomi je leto drd štu- diral lingvistiko in leksikono grafijo v Pragi. Potem je so deloval pri pripravi Slovarja slovenskega knj.ižnjega jezika. Zdaj pripravlja knjigo, prav- zaprav izbor svojih aktualnej- ših člankov, M govore o lorl- turi jezika: »Moj namen je pokaaatd bralcem, zakaj je neka .misel lahko bolje izražena na en na- čan kot na drug. Poileg tega pa sem začel pripravljati š^u- dijo o časopisnem jezi- ku . ..« »... ko ravno govoriva o tem, mislim, da je inalo stvari, na račun katerih bi bilo izrečenih toliko pripomb, kritik in »zveličavnih« mnenj, kot ravno na račun tega je- zika. Kakšen je sloven:-ki časnikarska jeziik po vašem mnenju?« »Nasprotujem mnenju — in zato imam tuidi dokaze — da je naš časnikarski jezik slab, ohlapen, nenatančen in še celi vrsti očitkov. Ta je- zik ima posebno nalogo, ki jo moramo dobro ix)znatd, preden sodimo o uspešnosti časnikarskega izraza. Kriteri- ji ne morejo biti takšni, koit veljajo za leposlovni ali znan " stveni jezik, ker opravlja ČL sto posebno ftinkcijo, ki jo je dobil šele leta ko se je pri nas pojavilo dne^Tio časopisje. Časnikarji so i3dia prisiljeni kupovati kratka po. ročna od agencij, ki so jih morali hitro spremeniti v po- ročilo. Neizbežno je torej bi lo, da so SI sposojali besede in stavčne forme, ki jih naš jezik ni poznal, pri drugih narodih. Verjetno je vsako- mur jasno, da ob novem ua- činu dela ni bila sprejemljiva Bleiweisova metoda, da ni bilo več mogoče »lepšati po- ročil z vsemi mogočimi ek spresivni^mi izrazi«. Skratka, časopisni jezik je potrebno proučiti, določiti njegovo funkcijo in najti |X)vsem no'/« kriterije za njegovo obravna vo. šele ko bodo izoblikovani takšni kriteriji, se lahko lo tirno ocenjevanja.« Laškio, njegov rojstni kraj, Korošcu veliko pomeni. Zanj je to mesto »norih mladih let« likrati pa najlepše mesto na svetu, čeprav je, to sam za- trjuje, tu in tam že vide) kakšno drugo mesto. Lašča- ni so s("er hudi »purgerji«, vendar jih sprejema z nid stom vred. »Vedno znova, kadar se vračam v Laško, imam sko raj tremo. Veselim se in zal mi je, da imam takšen po- klic, da ne morem ždveita tam«. »In kako ocenjujete spre- membe v haiškem. od takrat, ko ste vi iiveh tam, pa do danes?« »Narobe je zlasti to, da se je premalo spremenilo. V nespremenljivosti ne vid).m kvalitete. Ce so 23gradili nekaj novih hiš, to še ni nobena prava sprememba. Veliko bolj potrebne bd bile spi^e membe v kulturnem življenju. Čeprav imam Laško in La- ščane rad, jim zamerim, da so v pogledu kulture »zapec- karji«. Niti predstava celj- skega gledališča (čeprav je to gledališče vrhunske kvalitete) jih ne spravi iz hiiš. Ne le pK>zimi. Praznik piva in cvet- ja je skupaj s kmečko ohost- jo predstava, ki ji manjkai^ prav spremljajoče fculttime prireditve.« Zla/ika Krašcvec KJE JE PLUL GRAŠČAK... Preboldski jamarji so začeli z in- tenzivnim raziskovanjem jam Veterni- ca, Predgrajska jama in Škodovica pri Vranskem. Odločili so se, da bodo po- skušali odkriti povezanost vseh treh jam. Toni Vedenik, vodja jamarskega klu- ba »črni galeb« v Preboldu, je ob tem napisal: »Vse tri jame so že dalj časa pozna- ne, vendar jih razen prof. Pretnarja z Inštituta za raziskovanje Krasa ni še nihče sistematično raziskoval. Prof. Pretnarja je zanimala predvsem jamska favna, medtem ko bomo mi poskušali jame premeriti, fotografirati in poiska- ti njihovo povezanost.« Prvič so se v jame spustili pred d ve- rni leti in to na pobudo Planinskega društva Vransko. Takrat so raziskali samo vhodne dele jame. V Veternici so nadaljevali do manjšega jezera, kjer se je raziskovanje ustavilo zaradi vse glob- je vode. Vse tri jame so si zelo blizu in po geološki sestavi kam- na obstoja možnost, da so med se- boj povezane v večji jamski sistem, razprt pod hribovjem v okolici Vran- skega. Vodna povezava med Podgrajsko jamo, ki je takoj za gradom Podgrad in Veternico je že dokazana. Povezava med škodovnico in ostalimi jamami pa prav zaradi visoke t>ode in blata ni — vsaj zaenkrat — m.ogoča. V zadnjem obdob- ju so raziskali nekaj novih rovov v ško- dovnici, predvsem pa so se orientirali na Veternico. Slednja je izredno razčle- njena in ob vsakem obisku lahko ja- marji odkrijejo kaj novega. V njej so prelepi kapniki različnih oblik. Do zdaj So odkrili in izmerili u Veternici 320 m rovov. Raziskovanje je težavno za- radi potočka, ki teče mimo vhoda v ja- mo. Vhod je 2,5 metra nižji kot nivo vode v potočku. V primeru, da voda v potočku naraste, preplavi spodnje rove jame in tako prepreči raziskovalcem iz- hod. V okolici gaščine Podgrad kroži le- genda o pokojnem baronu, ki da se je s čolnom vozil po podzemljskem jeze- ru. To naj bi bilo pod skalno steno za graščino Podgrad. Tam je res vhod v Podgrajsko jamo, ki pa je dolga le osem metrov in se konča s sifonom, to je neprehodno vodno ožino, če bi bilo možno znižati nivo vode v sifonu, bi lahko nadaljevali z raziskovanjem in ob tem morda odkrili skrivnostno pod- zemeljsko jamo. Preboldski jamarji u- pajo da jim bo v prihodnje to tudi u- spelo. Ne gre toliko za to, kje je plul graščak, kot za nova dejstva o bogatem podzemeljskem svetu, ki se skriva pod obsežnimi hmeljskimi polji. tv Trije v Veternici — Jože Dolinšek, Sre- čo Kvas in Jože Ramšak. FX)TO: T. vedi:NIK KONTEJNERJI - TUDI ZA SMETI Kontejnerji — ne samo v gospodarstvu za hite^r in so- doben prevoz blaga, marveč tudi v komimali. Tokrat za shranjevanje in odvoz smeti. V Celju uvaja takoimeno- vane smetiščne kontejnerje kolektiv Javnih naprav. Ne gre samo za racionalizacijo dela, teipveč tudi za čuvanje čistoče, za lepši zsunanji vi- dez mesta. V Celju je že blizu dvajset delovnih organi- zacij, ki so se odločile za kontejnerje za odlaganje sme- ti. Prvi kontejnerji pa se po- javljajo tudi v mestu. Vanje odlagajo cestne .smeti. Tako so tudi tu kontejnerji nado- mestili številne smetiščne po- sode. Kolektiv Javnih naprav se zavzema, da bi postavil v mestu vsaj še dva kontejner- ja — in to na Otoku ter za predel Kersnikove ulice. Ker pa je sam finančno »prekra- tek«, je prosil za denarno pomoč občinsko skupščino. Na posnetku: avto za pre- voz smetiščnega kontejnerja in kontejner na njem. MB V IZVOZU REKORD IN ZAOSTANEK v nasprotju z gibanjem pro- izvodnje, ko so bili v juliju doseženi najslabši rezultati, so p>odatki o izvozu v sed- mem mesecu letos rekordni. Vrednost izvoza je v tem me- secu znašala 1,5 milijona do- larjev. Navzlic rekordu, ki pa , ima žal samo mesečno obe- ležje, skupni izvozni rezul- tati za sedem letošnjih me- secev še vedno zaostajajo za lanskimi v istem ča.su. Zao^ stanek znaša kar 15,8 odstot« ka. To pa je podatek, ki go- vori, kje je Ahilova peta in kam morajo biti usmerjena prihodnja prizadevanja gos- podarskih delovnih organiza- cij. ŽELEZARJI SO SE ODLOČILI Prejšnji teden se je sestal na svoje 9. zasedanje dela/slu svet Železarne štore, ki je obravnaval in p>otrdil poroči- lo o polletnem poslovanju ter predlog samoupravnega spo- razuma o osnovah in merilih delitve dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji Slovenije. Kot pri- čakujejo, bodo v teh dneh predlog potrdila še preostala podjetja — devet po številu. Sredi septembra ga bo do končno potrdila tudi ustrezna tripartitna komisija republi- škega sindikata, izvršnega sveta SRS in gospodarske zbornice SRS. Na isti seji je delavski svet tudi sklenil nagraditi trinajst delavcev — martinarjev, ki so že 25 let zaposleni v jek- lami. Dogovorili so se, da bo- do uvedli prakso nagrajeva- nja delavcev, ki so že 25 let zaposleni v tovarni, saj so ugotovili, da jih je kar 84 ta- kih, ki So precejšen del svoje- ga življenja preživeli v žele- zarni in znaijo deliti prijetne in bridke ure. Vprašuje: Tone VrabI Odgovarja: Mara Zagoričnik Z njo sem paberkoval cb preboldskem bazenu. Pope- ljala me je med enajst počit- niških hišic stisnjenih pod visoke smreke tam ob baze- nu. Govorila je zagnano, ven- dar ob vsaki že^ji je bilo ču- titi del bojazni Zakaj? »Imamo neurejeno kanah- zacijo, kar zlasti občutimo v poletnih mesecih. Veste, dve hišici sta čisto ob potočku, kamor se izliva vsa nesnaga na nasprotni strani stoječih hiš. Oni niso krivi. Krivi so drugi. Morda na občini, ker ne najdejo toliko denarja, da bi vsaj v večjih krajih, ki so tudi turistični, končno uredi- li kanalizacijo.« So gostje za- puščali te hišice? Seveda so jih. Prvi dan Je še nekako šlo, čez noč pa je smrdelo in vse polno muh ter komar- jev je bilo. Zjutraj so prišli k meni s ključem v roki.« »Dobro. Kljub temu pravite, da ste. letos, zlasti v poletnih mesecih, imeli vse hišice za- sedene, isto pa velja tudi za kamp. Kje so vzroki? »Veste, pri nas so gostje kot doma. V kopalkah lahko pridejo tu- di na kosilo. To jim je všeč.« Od kod je največ kopalcev? »Iz Celja in Žalca.« Kaj vas pri vašem delu moti? »Pre- majhna pomoč Tuirstične zveze iz Celja, ker od doma- če tako nimamo kaj pričako- vati, človek potrka enkrat, dvakrat, pa če ni odgovora, se naveliča.« Želja? »Da bi imeli odprto tudi pozimi.«??? »Pokriti prostor ob gostinskih prostorih bi morali zapreti in napeljati centralno kurjavo. Prostor je velik in bi lahko pozimi prejel mnogo gostov.« Komu bi ta prostor predvsem koristil? »Tukajšnjim prebi- valcem pa občasnim gostom, ki jih ni malo. Notranjih prostorov pa je za tako velik obisk vse premalo.« Ste vod- ja pred časom ustanov- ljene,^;a samostojnega gostin- skega pod.)etja Prebold. Kaj lahko gostom ponudite? »Posebnih specialitet nima- mo, naredimo vse po naroči- lu. Zdaj v jesenskem času pa bomo ob sobotah alli nede- ljah pekli kostanj in ga zali- vali z moštom. To so prve oblike, kako naj bi privabili še več gostov, z vsem smo komaj začeli, bolje bo pri- hodnje leto. Zdaj v jesen- skem in potem zimskem času bomo imeli več možnosti, da razmislimo o raznih oblikah naše dejavnosti.« Je bila vo- da tudi letos v bazenu tako hladna kot prejšnja Jeta? »Ne. Bila je mnogo toplejša, saj so filtri vseskozi delova- li.« Kdo vam čisti bazen? »Vsako leto otroci. Potem imajo plavalne tečaje pa za minimalno ceno sezonsko karto.« Mari Zagoričnik lahko ver- jamemo, da bo njen »Savinj- ski log« v prihodn.iih letih bolje uspeval kot letos. Pro- stor je lep, ideje se bodo spremenile v stvarnost in po- tem bodo tudi gostje radi pri- POPIS OSTARELIH Pri krajevi skupnosti Ga- berje — Hudinja se v teh dneh intenzivno pripravljajo na popis ostarelih in nepre- skrbljenih ljudi na njihovem območju. Kljub temu, da je Gaberje m Hudinja razmero- ma bogato m razvito obmf>č- je, imajo po sedanjih podat- kih med 7000 prebivalci kar 38 socialnih podpirancev, ki jim na mesec izplačajo okrog 6000 din, občasno pa jim po- magajo tudi z obleko in kur- javo. Večina podpirancev je v mladih letih delala neorga- nizirano in tako zdaj nimajo pokojnine. I. S. VSE PO PLANU Kot vsako leto doslej, je bil tudi letošnji fizični obseg industrijske proizvodnje v celjski občini v juliju izredno nizek. Gre za običajni sezon- ski vpliv, zlasti še za posledi- ce koriščenja letnih dopustov. V primerjavi z junijem je bi- la julijska proizvodnja niž- ja za 16,3 odstotka. Navzlic temu so skupni rezultati za sedem mesecev zadovoljivi, saj presegajo lanske iz iste- ga obdobja za 7,1 odstotka. Ta Pa je približno toliko kot so bila predvidevanja na za- četku leta. Zanimiv je podatek, da so najboljše uspehe v juliju za- beležili v črni metalurgiji. To zlasti v primerjavi z ju- nijem. V skupnih rezultatih za sedem mesecev letos pa prednjači grafična industri- ja s 57,1 odst. porastom, sledi kemična 26,3 odst., tek- stilna (!) 20,5 odst. itd. URBANISTIČNI NAČRT ZA ŠMOHOR? Gradbeni odbor za izgrad- njo ceste na turistično posto- janko nad Laškim — šmohor, je prvi del naloge že opravil. Sicer še ne povsem, kajti ce- sto je treba dobro utrditi, da bo vožnja po njej zarej tek. Vendar se gradben; bor obrača že naprej. ^ no tega so na šmohor ju, sta-vniki občinskih pt)iit organizacij skupaj s pre, nikom gradbenega od razpravljali o nadaljnjem voju Šmohorja. Izraze^ bila želja, da bi bilo , turistično območje čini urbanistično urediti, da novo cesto v to območj vdrle slabe navade, ko divje gradnje vikendov,, pravljanje prostora za ustrezne investicije itd. , hor naj torej postane ur zirano turistično območj SEJA NA SZD Danes v Laškem vo(| občinske konference i, razpravlja o predvideni , tični akciji okoli spre, nove ustave in o staros; zavarovanju kmetov. Ijj bodo na seji sprejeli pro, dela za dosledno uresn. stabilizacijskega progra: občini, mimo tega pa 0( h o nekaterih kadro vprašanjih. y/ODOVOD NAVPi v Vrhu nad Laškim v soboto po vseh hišah (" vodovodne pipe, iz kater J pritekla zdrava voda iz . ja, ki so ga pred letom' čeli graditi, vodo pa na; v vas, ki se je doslej os ^ vala iz vodnjakov in s \ co. S pomočjo občinske | ščine, krajevne skupno«' samoprispevki občanov ! i šili v Vrhu nad Laškii-n, blem, ki je že desetletja občane. GASILCI SOf praznovali; Nedavno so gasilci na i, skem vrhu pri Slivnici novali 35. obletnico ob v Ob tej priložnosti je pre i nik Občinske gasilske i Šmarje pri Jelšah Sok iii podelil dvanajstim čin priznanja za večletno so« Široko se smeji stalni soiiotnik naših šoferjev!! Kako Zaradi stanja naših cest se pritožu- jejo iz dneva v dan vsi, ne samo vozni- ki motornih vozil, ampak tudi pešci, ko- lesarji in drugi. Številne kritike letijo na cestna podjetja, na krajevne skupno- sti in občinske skupščine, ki vzdržujejo oočinske ceste. Pač na vse tiste, ki im.a- jo opravka s cestami. Šentjur — Plani- na, to je cesta, ki se je bojijo vsi, ki vo- zijo z lastnimi avtomobili. Tistim v službenih ni tako hudo. Ne samo luk- nje terM Po t70Žffl| avlomo^ I vah na '■ 'činski P' običajne^- velikegj^ krajev'^ vati r0 ne bodi se je P" kadani 'T •je v društvu. Predsednik ^tva Krumpak Adolf pa je ^1 uspešno dolgoletno de- drušlva. F. S. VODOVOD NA VETERNIKU [jekaj let je od tega, kar je itrnik na Bohorju dobil ilctrično napeljavo. Sedaj ide občani v sodelovanju s jjevno skupnostjo in GG ežice svoj vodovod, ki naj bil končan vsaj do konca rft leta. Tako bo od skupno Kmetov v vasi Vetrnik, ki precej razvlečena, imelo iJo okoli 40 posestnikov, ednost vodovoda bo znašala milijonov starih dinarjev, tega bodo prispevali va- mi dve tretjini, občina pa J. Poudariti je treba, da letom pri njihovih prizade- ijih precej pomaga GG Bre- e, Vodovod bo zajel zaselek odnji Vetrnik in Srednji trnik. M. S. TOČA JE PUSTOŠILA r okolici Bistrice ob Sotli toča prebivalcem okoliških li povzročila precejšnjo )do na posevkih, vinogra- 1 ter plantažnih nasadih Po bližnih ocenah je bilo do laj ugotovljeno, da je bilo ičeno okoli 50 odst. pridel- Prav gotovo se bo škoda močneje odražala zaradi ike suše, ki je tudi tukaj stila svoje sledove. Onetje so škodo že prija- i na krajevni urad. M. S. EKARNA V KOZJU 'o ukinitvi lekarne v Pod- irtku področje Kozjanske na več tovrstne ustanove, vsa zdravila morajo v Ce- , zato si Kozjani in prebi- ci celotne Kozjanske zelo e, da bi dobili svojo lekar- , ki naj bi bila v Kozjem, 'renutno pa lekarna ni naj- jši problem — mnogo več- je problem redne zdrav- ene službe. Zdravnika, ki bil stalno v Kozjem, nam- i ni. Nadomestuje ga zdrav- : iz Rogaške Slatine, pa še ne vsak dan. V nujnih pri- irih morajo klicati zdravni- fto boljša letina. ■ Foto: 1. Sevšek ka iz Senovega, Podčetrtka, Rogaške Slatine ali Bistrice ob Sotli. To se ni zgodilo prvič, zato Kozjani upajo, da se bo vsa stvar čimprej uredila. Mar res ni mogoče dobiti zdravnika za ta konec šmarske občine? M. S. PRIZNANJE VITALU Kmetijski kombinat »Hme- zad« Žalec oziroma njegov obrat »Vital« je dobil za svo- je sadne sokove letos lepa priznanja. Mednarodna oce- njemalna komisija je namreč nagradila njihov borovničev sok, ribezov sok in ribezov coctail s srebrno medaljo, borovničev coctail in grozdni sok pa sta dobila celo zlato medaljo. Le jabolčni sok jmi komisija ni odlikovala. Na- grade bodo prejeli na letoš- jem vinskem sejmu v Ljub- ljani. UREJENA KRIŽIŠČA Na Tabor v Savmiski doli- ni pelje lepa asfaltirana ce- sta. Težava je le s priključ- kom na cesto I. reda Križi- šče je namreč neurejeno, ne- pregledno in torej skrajno nevarno. Tudi avtobusna po- staja bi bila zelo ootrebna še bolj pa morda shranjeval- nica koles. Zdaj namreč ljud- je puščajo kolesa kar pri kmetu v bližini, kjer lahko. včasih vidimo budi do 200 ko- les brez varstva. Kraje koles so zato zelo pogoste. Pred kratkim so pri kra- jevni skupnosti Tabor raz- pravljali o ureditvi tega pro- metnega vozla. Ker bi dela stala vsaj 50.000 din, so se odločili letos le za začasno ureditev, delno razširjenje kar bo stalo precej manj. Ko pa bodo zbrali denar, bodo križišče uredili po predpisih. Zasilna ureditev naj bi bila končana še v letošnjem letu. T. S. KAJVI S CESTAMI? Pred dnevi so pri krajevni skupnosti Tabor razpravljali kako bi izboljšali vzdrževanje krajevnih cest. Predvsem ce- sti Tabor—Loka in Tabor— Pondor sta v obupnem sta- nju, ker zaju sploh nimajo cestarja. Zdaj vzdržuje ceste komunalno podjetje, odbor- niki pa so predlagali, da bi denar, namenjen za te ceste, nakazali krajevni skupnosti. Ta bi potem skušala bolje vzdrževati ceste, predvsem zaradi cenejših režijskih ur. Končne odločitve do sedaj se niso sprejeli. PROPADAJOČA KOČA Gozdno gospodarstvo Celje je pred leti za svoje delavce zgradilo kočo nad Ojstrico. Koča ima 20 ležišč, kuhinjo in jedilnico, žalostno je to, da je zdaj zaprta in jo nihče več ne vzdržuje. Lahko bi jo izkoristili v.saj lovci, ker stoji prav v središču lovišča lov- ske družine Tabor. Tako bi z malimi sredstvi prišli do ze- lo ustreznega objekta. NEURJE NAD ŠALEŠKO Hudo neurje je divjalo 7. avgusta ob pol šesti uri ZjU- traj tudi v Šaleški dolini. V Velenju je odkrivalo strehe in ruvalo drevesa. Orkan je spremljalo močno grmenje. Tako je vihar poškodoval del strehe na poslopju rudar- skega šolskega centr^. Odtr- gal je pločevino in zmetal cel kup desk. Dobro, da so pa- dle na desno stran poslopja. Sicer bi jo lahko skupili ka- rateisti, ki na levi strani živi- jo ta teden pod platnenimi strahami. Vihar je prav tako poško- doval del poslopja na starem jašku. Izruval je nekaj dre- ves in polomil mncgo vej. Takega neurja prebivalci tu že dolgo ne pomnijo. ŠOLE SO OŽIVELE v vseh šolah v Velenju se je pričel pouk že prvega ^ep- tembra. Najtežje bo v rudar- skem šolskem centru Vele- nje. Tam bodo morali učiti ves dan, od sedmih zjutraj do devetih zvečer. Prostorov je premalo in bodo že letos morali z nekaj razredi gosto- vati v poslopju gimnazije. V RŠC bo letos v-jč kot tisoč dijakov Prej ko slej bo tu potrebna izgradnja še enega trakta za učilnice. TOVARIŠKO SREČANJE v Mozirju pripravljajo sre- čan.ie borcev, predavateljev in štaba podoficirske šole IV. operativne cone. Srečanje bo. 12 septembra na Pobrežju v Zgornji Savinjski dolini — v počastitev občinskega prazni- ka. Ob tej priliki bo vsak ude- leženec izpolnil anketni list, s" katerim bi radi sestavili spomine o delu šole in pre- .gledali, če so borci dobili vsa priznanja. Za tiste, ki se sre- čanja ne bodo mogli udeležiti, je bilo rečeno, naj bi poslali svoje naslove občinskemu od- boru ZB NOV Mozirje. Za udeležence srečanja bodo za- .^otovili prevoz. Zgoraj na sli- ki udeleženci podoficirske šo- le v oktobru na otoku pri Bočni. BRANKO BLENKUŠ tudi prah je obvpen. 'lo je obvezno pranje pred dnevi prazno- ^hnini šentjurski ob- • Je zgodilo nekaj ne- |o podjetje je zaradi ^9^ih gostov iz raznih zjutraj pričelo poli- I cesto. Saj veste, da l^^ivali so eno uro, ko ^ež in namakal ma- Kre. NAJDEMO ČAS ZA KULTURO? Ljudje smo danes več ali manj vsi po vrsti zaposleni. Ob redni službi je vedno d >voli opravil tudi doma. Prosie- ga časa imamo eni več, drugi manj — nihče pa preveč. Ka- ko preživljamo ta svoj čas? Znamo najti tudi kakšen trenu- tek za kulturo? Kaj naan kultura pomeni? Kaj iščemo in kaj najdemo v njej? To so bila i-prašanja, ki sem jih zasta- vila petim zaposlenim občan>ni. DRAGA ŠALAMUN — pro- daj alka {,Tehnomercat or): Dnevno delaim sedem ur, po- tem je vedno še veliko opra- vil doma, vendar še vedno uspem najti urico, dve za branje knjig. Največ berem romane. Poleg tega pa imam še konjiček-slikanje. Večino- ma slikam krajino. Seveda tu in tam obiščem kakšno raz- stavo. Teh v Celju ni veliko, v Ljubljano pa je že teže za- iti. FRANCI NONAR — elek- tričar (Zelezninar): Precej be- rem. Posebno veseli pa me glasba. Zato tudi pojem pri Borisu Terglavu. Vaj je veli- ko, vendar jih rad obis.^cu- jem. Včasih me stiska čas. Težko je uskladiti delo pri zboru z delom v podjetju. Priznati pa moram, da v podjetju kažejo razumevanje in mj včasih omogočijo, da odidem na kakšno pomemb- nejšo vajo ali pa snemanje. ALBINA DOBRIŠEK — lvx- rirka (Toper): Časa je malo. Poleg vsakdanjega deJa v 'slu- žbi je tu še dom, družina. V kino ali gledališče" ne uteg- nem. Včasih kakšno urico presedim pred televizorjem. Redno čitam časopise. Rada vzamem v roke tudj kakšno knjigo, vendar je zato malo časa. Citati začnem lahko še- le po osmi, deveti uri zvečer. Naslednji dan pa spet služba. l'ako mi ostane kvečjemu ura ali dve. ERNEST VECKO — meha- nik (pri privatniku): Tu m tam preberem kakšno knji- go, včasih zaidem v kino. To je pa tudi vse. V gledališče sem hodil, dokler sem bil v šoli, zdaj ne več. Zakaj!? Časa je malo. Pa še tega pre- življam največ s prijatelji. No, za branje se že najde kakšna ura. kadar sem do- DANICA MIKLAVC — sna- žilka (kmetijska zadruga Mo- zirje): Poleg dela v službi se udejstvujem še pri Partiza- nu, pri bortifculturnem dru- štvu . .. Zdaj, ko se je sin poročil, imam več časa. Do- ma sem sama. Veliko berem. Tudi v celjsko gledališče grem včasih. Navadno tak- rat, ko organizirajo skupin- ski obisk z avtobusom. T-ak- šnih, organiziranih obiskov bi moralo biti več. Vprašanja so še vedno brez odgovorov. Je čas res najpo- membnejši dejavnik, ki vpliva na to, ali bo nekdo odjema- lec kulture? Ni morda velikokrat pomembno, da nam je kultura resničiia potreba in ji potem posvečamo svoj prosti čas (kolikor ga pač je)? Ko razmišljamo o odgovorin anketirancev, mi prihaja na misel, da morda čas le ni edino merilo. ZLATA KRAŠOVEC SONCE JE ZASTALO NAD BAJTO Ne vem, če vesta Sv. Rjk In Sv. Barbara, ki čepita na svojili hribčkih, za devetde- setletno Lebar Marijo, ki preživlja svoja trpka leta v majhni kočici skoraj sredi med njima. Ne vem niti tega, če to ve- do njeni sovaščani. Tako ti- ho in mimo je tod naokoli, kakor da se je tukaj čas ustavil. Mimo koče pelje kolovoz. Majhen kolovoz. Pot, ki iz Predance vodi v dolino. Za vse, le za Micko ne. Miotica ne more hoditi. Preveč je ho- dila teh devetdeset let, nre- ve.' je garala na zemlji šmar- ski, da bi jo le-ta še danes nosila. Leži na postelji m prebira majhne jagode na ro/nem vencu. Moli, da bi bilo konec tega, da bi prišlo nekaj lepšega, boljšega. Saj ne vem, za kaj moli, nisem je vprašal. Pa vendar, mogo- če moli zato, da bi se še en- krat sprehodila med svojimi slivami pred hišo. Sicer pa, slive niso njene. Njenega go- Sipouarja so v dolmi. Tiste- ga gospodarja, ki mu i>laou- je tisoc starih dinarjev na- jemnine. Vs,- morajo živiti. Sedmega maja pred devet- desetimi leti se je na Brec- Ijevem pri Šmarju rodila Micka in od takrat ni zapu- stila šmarske deželice. Celo življenje se je selila. Njen oče in mati sta imeia sedem otrok. Ko so odrasli, so vsi hoteli imeti dediščino, SVOJ del. Premalo je bilo za sedem let. Raztrgali so grunt, trdo in neusmiljeno, in Micka se je z očetom na- selila v majhni koči. Pot^m se je začelo. Pri dvajsetih je umrla mati, pri štiridesetih oče. Se je ostal brat. In nje- gova žena. Mladi ne trpe ni- kogar zraven sebe. Sami no- čejo biti, sami uživati ljube- zen. In Micka je odrajžala, tokrat k sestrični. Ljudje so se rojevali, odra- ščali, se poročiU in umrli, Micka pa je ostala sama. Umrla je tudi sestrična. Hru- mele so vojne, Micka pa je živela kar naprej. Prijatelji so umrli, čas je prekril sf)0- mine. Potem se je preselila sem, kjer je zdaj. Tukaj je že več kot dvajset let. Koli- ko, točno ne ve. Samo lo'g- čas je, tako zelo dolgčas. »Mimo mene hodijo, veste, čisto mimo mene, po tej po- ti v dolino, ali pa gor v nrib, pa se me nihče ne spomni. Saj ne potrebujem drugega kot besedico, dve. Nič ^eč. Samo to. Pa še tega ni. Pra- vijo, da me bo nekaj prestra- šilo en večer. Neko dekle le tako reklo. Pa me je tako strah.« Solze se zableščijo v Micki- nih očeh. Ne vem, kaj bi. Hudo mi je. Pa ne zaradi Micke. Zaradi ljudi, zaradi nas vseh, ki pozabljamo, da bomo nekoč stari in nebog- ljeni. Da bomo kot Micka prosili bog ve koga in zakaj. Tu in tam pa le pridejo k njej na obisk. Micka ne ve, kako se pišejo. Da so gospe, pravi. Niti ne ve, od kje so Vedno ji dajo nekaj denar- ja in Micka je tako srečna. »Ja, lepK) staro uro sem imela, ni tekla več. Le .arf:o rada sem jo gledala. Pa so gospe prišle in so me vpra- šale, če jo prodam. Za dva jurja, so rekle. Jaz pa ne. Za tri, pravim. Lepa je in gle- dam jo. Kaj, če ne teče.« Micka je prodala uro za tri jurje. Dosti je to. Velik de- nar. Seda- ima petindvajset tisoč podpore, živi se. So- seda dobi denar, Micka pa zajtrk in kosilo. Večerja ne, ne more, pravi soseda. »Najraje imam grozdek, ve- ste. Sosedova Neža, Lorgerje- ■va, jo poznate? Ona mi prinaša hrano, pa mi včasih kupi tu- di kakšen grozdek. Joj, kaj bi brez grozdeka.« Sobica je čista in vse osta- lo tudi, Micki pa se njenih devetdeset let ne pozna. Le hodila bi rada. Tu in tam že naredi korak, dva, takole ob stolčku, na katerega se opira. Drugače ne, ni varno. Pred leti so ji ra.zrezali nogo, no, zdaj je pa tako. Pa še bere — in to brez očal. »Bolna pa nisem nikoli bi- la,« praivi in se nasmeji. In potem pove, da se tudi omo- žila ni nikoli. Ji ni »pasalo«, kai bi. Mrak je grozil zemlji. Ob- lačno je bilo. Med oblaki pa sem le še videl sonce. Vstal sem, Micki na so prisile sol- ze v oči. Trdno mi je stisni- la roko in ni je izrmstila, dokler nisem oVhibil. da še pridem. »Stara sem in žalostna, ta- kšnih pa nihče ne mara. Go- spod, nridite .še. Pa č^sto za- res. Ne nozabite me.« Zavedel sem se krivde nas vseh in odšel skozi nizka vrata. Nad kočo le sredi na- grmadenih rb^aikor s+alo son- cp iri mrak!5 ni b-'lo več. Son- ce ,ie zastalo nad bajto . . . MILENKO &K-;;;-raa, toda čista hišica med slivami v Predanci, vasici nedaleč od Šmarja pri Jelšah, je zadnje zatočišče devetdesetlelne /enice, ki ji je življenje odrezalo trd kos kruha. Sr«!di jned svetniki, dolgočasjem in molekom preživlja LK- 15AR MARIJA s svojimi petindvajsetimi tisočaki na mesec življeu.ie človeka, ki so ga pozabili... Možakar na krajevnem uradu v Bistrici ob Sotli se že jezi. Ljudje prihajajo in prihajanju ni ne konca ne kraja. Rad bi šel jest. Ura je štiri popoldne. Tiho potrka na vrata. V sobo krajevnega urada stopi ženica, imenitno oblečena za Imiečko žensko. Možakar za mizo si grize ustnice . . . »Gospod, preklicati bi dala v nedeljo. Takole je. Jaz delam v Nemčiji. Doma imam posestvo. In veste, kaj de- lajo rnoji sosedje, ko me ni? Cez mojo zemljo vozijo, po njej pasejo in se tako obnašajo, kot da je svet njihov. Za- to moram dati preklicati.« In je matičar sedel za pisalni stroj. Služba je služba, kosilo bo počakalo. Bog ve, od kod je prišla ženica. »Obveščam vaščane in kmetovalce, naj ne pasejo po mojih travniliih v Zagaju. Istočasno si dovolim opozoriti, da bom vsakega kršitelja prijavila na pristojno sodišče. Zahtsvam tudi, naj ne vozijo čez moj svet.« Ena kopija se znajde v njenih rokah, ena se skrije v predal, še podpis in zadeva je rešena. Možakar iz krajev- nega urada gre ob pol petih na kosilo, ki si ga je zaslu- žil, ženica pa domov. Če mačke ni doma, miši plešejo. Milenko dr. mirko vengušt; O Starosti in ostaTellh KAJ POTEM, KO OTROCI ODRASTEJO? KAKO SE POSUTIMO V STAROSTI? PRI SMRTNI PRIMERIH ODPADE 25% PROMEROV NA RAKA PLJUČ IN BRONHIJEV Položaj starajočega človeka se ne spremeni le v poklic- skan živijen u. Ko otroci od- rastejo, je izpolnjena važna naloga m skrb. Obseg dolžno- st se zmanjša in pride do s:a- nja, ki pos'an8 z izgubo za kcn^r.ke.^a dru.ga še posebno izrazita. Ce se vživetost v no- ve razmere ne posreči, vidi stari člov&ic v smrti pogosto in ne tako redko edino reši- tev ZDRAVSTVENO STA- NJE STARIH LJUDI Fiziološko zmanjšanje funk- cij vseh organov vodi v sta- nje, ki se kaže v večji dov- zetnosti do škodljivih vplivov okolja. Zaradi tega g stara- njem narašča pogostnost obolenj in tudi čas trajanja bolezni se veča. Iz ameriških statistik razberemo, da osebe ined 65 in 75 leti starosti 34 dni v letu ne morejo oprav- ljati običajnih dnevnih opra- vil. Od tega preležijo 11 dni v postelji, starostniki nad 75 iet pa ne opravljajo teh opra- vil 45 dni in preležijo od tega v postelji 19 diii. Seveda gre tu še za relativno »zdrave« ljudi. Pri raziskavah na Nizozem- skem So ugotovili, da je mo- ralo iskati zdravniško pomoč oca 40 odst. moških starih nad 65 let in 55 "/'o žensk sta- rih nad 65 let. Dalje so tudi ugotovili, da mora okrog 50 odstotkov moških in 65 od- stotkov žensk trajno jemati zdravila. Po naših izkušnjah in po- datkih v Novem Celju je ta odstotek znatno višji. Med zdravstvenimi motnjami so na prvem mestu obolenja sr- ga in ožilja z organskimi in posledično tudi psihičninu okvarami. Nato pa sledi sku pina revmatičnih obolenj. V manjšem odstotku imamo po- tem še ohromitve :n druge motnje lokomotornega (gibal- nega) aparata ter motnje vi- da. Seveda pa spiemljajo sta- rostnika tudi vsa druga obo- lenja v večji meri, kot pa v vseh obdobjih njegovega živ- ljenja. Nad 65 let starih ljudi je prav malo čisto »zdravih«. Zdravstvene potrebe starih so tako razumljivo izredno ve- like, posebno ker želijo biti zdravi, ker zdravje nekje celo bolj cenijo in vrednotijo kot mlajši ljudje in ker imajo za tako razmišljanje tudi več ča sa m se čutijo ogrožene. 2č- Ija po zdravju je pri starost- niku posebno živa. Tako Je zdravnik razumljivo dnevno posiavijen pred skoraj nereš- ljive probleme, s katerimi se pri delu s starostniki sreču- je. Z izrednim posluhom za ostarelega človeka p>a zdrav- nik tudi te težave premagu- je. Glede na relativno močnej- ši porast ostarelih nad 65 let je treba v prihodnje računajti na občutno večjo angažira nost zdravniškega in sester- skega dela. Pri tem mislimo tako na strokovnost kot tudi na razhčne druge oblike zdravstv^ene pomoči. Na evi- denco ostarelih, ki niso nik- e zajeti, prav tako pa tudi na sredstva, ki jih bo družba tudi v bodoče poskušala na- črtovati skladno s potrebami. KAKO SE IZOGIBA- MO STARANJU? o tem govori socialna medi- cina. Socialna medicina se ukvar ja po eni strani z ugotavlja- njem vzrokov obolenj in in- validnosti, ki jih pogojuje okolje. Po drugi strani pa s posledicami m učinki zdrav- stvenih motenj na družbeni položaj obolelega m njego- vih svojcev. Za vrednotenje bolezenskih vzrokov socialna medicina uporablja epidemio- loške metode. V borbi proti raznim boleznim prednjačijo preventivni (obvarovalni, var- stveni) medicinski ukrepi in ponovna medicinska ter po klicna rehabilitacija (zopetna usposobitev). V nasprotju s preteklostjo danes niso več v ospred- ju akutne in nalezljive bo- lezni, ampak lx>lezaiii, za katere je značilen zahrbten začetek. Hiter potek in slaba prognoza (napoved) takih kroničnih neoplastičnih (raka- stih) bolezni. Vzlic velikim zdravstvenim p>osegom lahko kronične bolezenske procese v najboljšem primeru zavre- mo. Ne moremo p>a jih do- končno pozdra.viti. Tako je te- žišče socialne medicine v zdravstveni prosveti in v pri mernem obvarovanj-a pred bo- leznimi. Merilo za določitev vrstne- ga reda socialno-medicinskih ukrepov je v pogostnosti in težini bolezni in v njenih so- cialnih posledicah. Na žalost v večini držav ne razpolaga- mo z zanesljivimi podatki o obolevnosti, ker ni obvezne prijave kroničnih bolezni. To pa zaradi tega, ker so take preiskave predrage. Kot edi no razmeroma zanesljiv© me- rilo gibanja obole\nosti lahko služi statistika vzrokov smr- ti. Pri obravnavi ukrepov pro- ti posameznim vzrokom smr- ti posebno v zahodni Ehrropd uporabi ajo švicarske stati- stične podatke. Med obolenji srca in obtx> čil, ki zajemajo 40 odstotkov vseh smrtnih primerov mo- šldh S;.arxh med 60 in 70 iet. je koronarna skleroza, trom- boza na prvem mestu. Koro- narna tromboza je kot giav- ni vzrok srčnega infarkta si- cer za prizadetega nepredvi- den dogodek. V resnici pa ko- nec kroničnega bolezenske.,;a procesa, ki ga povzročajo ce- sto dolgoietne življenjske na- vade posameznika. Pii smrtnih primerih zara- di raka odpade 25 odst. pri- merov na raka pljuč in br.n hijev. Kot glavni vzrok nava- jajo med drugim kajenje ci- garet. Od ostalih vzrokov smrti zaslužijo pozornos!; še jetrna ciroza (razpad jeter). Ta je v večini primerov po- sledica vnetih jetrnih proce- sov in prekomernega uživanja posebno koncentriranih alko holnih pijač. Posledica je na- vadno .samomor. Zlasti za po- jav obeh zadnjih bolezni dol- žimo predvsem psihične in so- cialne dejavnike. Kar zadeva preventivne mcržnosti, so izgledi na uspt^h le takrat dani, če so bili ob varovalni ukrepi podvzeti že v mladosti. To velja za sm.rto- nosne in nesmrtonosne bolez- ni. Pogost vzrok zanje je dol- gotrajno in mučno poležava- nje v postelji, kar nara-v-no zmanjšuje delovno sposob- nost. (Nadaljevanje prihodnjič)^ SUTJESKA NI BURTON IN BURTON NI SUTJESKA! • Lov, dolg 33 ur, za ekipo, ki snema superspektakel »Sutjesko« drugi največji filmski projekt v Jugoslaviji za Bulajičevo »Bitko na Neretvi«! • Kaj pravi podpolkovnik Branko Sjekloča, ki vozi vsak dan, pa pa tudi po šestkrat, s helikopterjem iz Kuparov pri Dubrovniku do Žab- Ijaka in zdaj Foče filmski družini Liz in Richarda Burtona s tremi otro- ki ter Hardyja Kriigerja z ženo, dvema otrokoma in varuško! O potujo- čih psih in mačkah sploh ne govorimo, ker se lahko skrijejo v vsak kot! So pa zraven! • Stipe Delič, režiser »Sutjeske«: »Sutjeska je za mene v zgodovin- skem pomenu nadaljevanje Neretve. Slednja je bila znamenita četrta ofenziva, Sutjeska pa peta. Ta ima v sebi večno poanto: sodobno dimen- zijo zla Ta se ne sme več ponoviti!« • Z Liz Burton se nikoli in nihče ni pogovarjal o njenem nastopa- nju v »Sutjeski«! • Od 20 do 25 steklenic viskija potuje poleg Liz in Richarda na snemanje! Vsak dan! • Samo na Žablj^ku je bilo posnetih 4000 metrov filma, ki so ga razvili v Angliji in na interni projekciji predvajali v Sarajevu v četrtek, 27. septembra! Pri&tali smo sredi planote 2.ab(jalc. Ovce, Israve, pastirji in nekaj ostankov letališkega poslop- ja. Vse skupaj pa 12 kilometrov od prvega naselja — Žabljaka! Pomagal nam je taksist Spa- soje liandovič iz Nikšiča, slučajno navzoč na prostoru, kjer si se počutil kot sredi vestem- ske divjine. Tisti polet z malim ptičem, imenovanim tudi avion Piper, ki so ga proti odškodjiini in z dobrim pilotom Jankom Medvedom za dan ali dva od- stopili pri celijskem AERO klubu, je bil tja preko Zadra in dela obmorskega področja Bosne in Hercegovine do Čr- nogorskega področja Žablja- ka na Durmitorju več kot samo zanimiv in prijeten. To, da sva z Jankom od I-a- skega dalje pa vse tja do aospiča potovala na višini 2000 m in to nod puhasto be- lo prevleko polj in gozdov ter gora in pod nedolžno mo- dro oblastim nebom, ni tre- ba posebej opisovati. Zaradi tega naju urednik niti ni po- slal na pot in vse, kar sva doživela zimaj zastavljenega plana, naj bo zapisano v na- jinem spominu. Ko sem nekaj dni po po- vratku listal po beležnici, sem za uvod izbrskal tole: Odhod: sreda, 5. avgust. Kazalci so bili »pošlihtani« na 7.36. vreme po pilotovih besedah primemo za polet, osebno pa sem še vedno upal. da bom ostal doma. Maks Arbajter, duša celjskih pilotov in vsega, kar se skri- va pod Aero klubom, me je blagohotno opozoril, naj bom bre? skrbi, ker ne bo peljal on. Peljal bo Janko Medved, po rodu iz Lipogla- va, enajst let vomi pilot v Zadru, zdaj pa pri Jatu. Je eden najboljših jugoslovan- skih športnih akorbatov, Z avionom namreč. Za slednje bi bilo bolie. da bi Maks za- molčal. Smer: žabljak na Durmi- torju. Zakaj: Reportaža o snema- nju velespektakla Sutjeska. Osebno počutje: Zdaj, ko sem doma, dobro. Pa sva odletela s tistim pti- čem imenovan Piper tja pre- i.o Zadra, Ko se je Janko pozanimal na letališčih v Du- brovniku, Mostarju, šibeni- ku, in drugje, kaj je z leta- liščem na žabljaku, ni ve- del nihče povedati kaj Kon- Kretnega. Janko je i>eljal m jaz sem mu zaupal. Spustila sva se niz Durmitor, po kate- rih strminah si gamsi brusijo pete v snegu (!), preletela črno jezero in — iskala eta- lišče! Janko je nekajkrat za- krožil in — »tamle je!«. Pi- per je nekajkrat završal nad čredami krav in ovac, da sva sploh lahko pristala sredi divjine, primerne za snema- nje kavbojskih filmov. St«za je bila podobna letališču. Ra- zen živine in otrok pa nikjer žive duše. Otroci so vedeli FKJvedati, da je do naselja žabljak 1 km in da so zad- nji člani ekipe »Sutjeske« do- poldne odpotovali. Snemanje na žabljaku je končano, ra- daljevalo se bo v Poči pa Ba- rih, Kalinoviku in zaključilo čez j>et mesecev v kanjonu Neretve pri Drežnici. S po- močjo taksista Spasoja Ban- doviča, ki ga je do letališča prinesel sam bog, smo zve- deli, da je del ekipe v Foci, del (ta boljši in dražji!) v Kuparih pri Dubrovniku, ne- kaj »ta glavnih.« pa v Saraje- vu. Torej komanda: gremo v Sarajevo. Ob 22.15 uri sledi intervju z režiserjem filma Stipetom Daličem, pom'0čnikam Veljka Bulajiča' pri »Bitki na Neret- vi« in pri ostalih filmih. Podpolkovnik IJranko S.jelclo- ča je poln dogodkov ob prevo- du »starov« Liz, Richarda, Hardija in ostalih iz Kuparov na prizorišča snemanja. Naši igralci so bolj skromni, sta- nujejo kar v kraju samem, kjer je snemanje. Dobro, da vsaj z njimi nimamo problc- lov! (Spodaj) Družbo mu dela znam snema- lec Tomislav Pini.er pa nekaj kozarcev viskija. »Pred treim leti se je rodila ideja o snemanju Sutjeske .. Sutjeska je za mene ne samo naša nacionalna m največja e^jopeja, temveč — gledano širše — je Sutjeska sodobna dimenzija zla. Proti temu se borimo... To sta osnovna motiva, da sem se lotU tega zahtevnega dela, katerega sa- mo snemanje bo trajalo pet mesecev ... Sodeluje preko 2200 ljudi.. . Armije ne od- vajam od ekipe, ker želim, da je ekipa ena. Brez ar- mije ne bi bilo ničesar! Sut- jeska je zame v zgodovinskem pomenu samo nadaljevanje Neretve ... želim, da bi bil fihn končan do proslave Sut- jeske v juniju 1971 ... Da bo Liz igrala? O tem se sploh nikoh nismo pogovarjali. To je novinarska raca! Butron je odličen, prav tako >sta- li. .. Izmed Slovencev mo- ram omeniti Berta Sotlarja, ki igra poleg Burtona eno iz- med glavnih vlog, Dalmatin- ca Barbo, kateremu so vsi trije sinovi umrl: na Stuje- ski. .. Tu so prv- metri fil- ma, posnetega na žabljaku. iOOO m! Razvili smo ga v Londonu in danes zvečer ga bo najožja skupina ustvarjal- cev gledala za zadrtimi vrati kinematografa Dubrovnik . . ,« Popil je viski, jaz pa odšel! Hvala! Nisem srečal ne Bur- tona ne Liz ne Hardija Krii- gerja z ženo, otroci in varu- ško, pa ne Irene Papas, Sa- mardžiča, živojinoviča, sre- čal sem samo Stipeta Deliča pa Tomdslava Pinterja in Branka Sjekloča. podpolkov- nika, ki ima na vesti, da vsak dan čaka v Kuparih na razvpita zakonca Burton m jih vozi tja, kamor je treba. Govori Branko Sjeklača: »Bolj prijazna je Liz, Burton pa bolj zvezdniški. On ima tri zračne zmage v II. sve- tovni vojni m je morda zara- di tega nekoliko ohol, ko se vozi z našim helikopterjem. Vsak dan prevažamo z njimi tudi od 20 do 25 steklenic vi- skija.. Liz rada zamuja, tudi po dve url . .. Kadar pa gre, se od vseh poslovi, bur- ton pa nas še poznati noče. V avionu sta kot pes in mač- ka, ko pa stopita pred foto- grafske aparate, ju je pa en sam velik nasmeh in družin- ska sreča. Smešni in čudni so ti filmski »stari« . .. Tudi po šestkrat na dan smo jih peljali iz Žabljaka v Ku;pa- re ... 25 tisoč dolarjev je Burtonov honorar za snemal ni dan .. .« Z Jankom sva se vračala. Tam na ZOOO metrov višine, ko so pod nami bili avtomo bili in ceste, pa gozdovi, re- ke, hiše, polja in vse ostalo kot otroške igračke, sem razmišljal o tem, kako je na- robe, da delamo film skozi Burtona in njegovo lepo Li- zo! Sutjeska ni Burton in Burton ni Sutjeska. Upajmo, da se ista napaka, nastala v Neretvi, ne bo ponovila tudi v Sutjeski Sutjeska je naša. In ne bom skromen če re- čem, tako jo moramo tudi gledati, žal pa je njeno film- sko nastajanje vse preveč v ozadju ostalega balasta, ki prinaša (ali pa tudi — ne) denarce. To me je tudi naj- bolj motilo, ko sem se vračal s snemanja jugoslovanskega superspektakla »Sutjeska« .., TONE VRABL To ni poslednja večerja, temveč ostanki zadnjih kadrov fil- ma »Sutjeska«, posnetih na Žabljaku. Stipe Delič (levo) in Tomislav Pinter (desno), režiser ter glavni snemalec filma > Sutjeska«. Pred večerjo čakanje na projekcijo prvili posnetkov. Film so razvili v Londonu. Vsi upajo, da bo šlo po sreči... (slika spodaj) Hiša, kjer je zasedal štab V. ofenzive. Takrat, ko je šlo zares in danes, ko je šlo za \eren posnetek na filmski Irak. Vsaj stavba je originalna. Angleški premier Heath se je ondan, kot to počenja sko- raj vsak teden, podal s svojo jahto »Jutranji oblak« na kri- žarjenje ob obali. Dva kilome- tra pred obalo pa je naletel na štirinajstletnega fanta in njegovo trinajstletno sestrico, ki sta se krčevito trudila, da bi se obdržala na površini morja. Njun čoln se je nam- reč prevrnil. Premier ju je kajpak takoj rešil in ju .v ka- bini pogostil s toplim čajem in pecivom ... na kar je si- cer treba čakati v njegovi ura- dni rezidenci v Doioning stre- etu 10 v Londonu celo več- nost — če sploh doživiš to srečo, da te povabi ... I Ampak rešitev iz vode je eno, rešitev pred svetovno vojno pa'drugo m slednje (če ne zamerite, da malo pretira- vamo) se je morda zgodilo, ko so v ameriškem letalstvu te dni odpustili okoli 100 čast- nikov: obtožili so jih, da so narkomani, večina med njimi pa je imela stik z jedrskim orožjem . . . kaj bi bilo, če bi kdo namesto na kljuko, priti- snil na sprožilec . .? Je pa res, da se tudi v na- ših krajih dogajajo čudne re- či: medtem ko smo letos do- živeli neverjeten razmah nu- dizma (kopanja brez kopalk), se nam obeta za prihodnje le- to še nekaj več — v Poreču bodo namreč organizirali sve- tovni kongres nudistov ... ta- ko jim vsaj ne bodo mogli pobrati obleke, če bodo nare- dili večji račun kot pa ga zmore njihova aenarnica . .. Ampak tudi nudizem se še prenese, pa čeprav na takem »nivoju«, toda to, kar se je pripetilo (kje pa drugje!) v Zdsiiženih državah Amerike, je pa res od sile: neki tehnik je ujel kačo in jo skušal udo- mačiti. Zaprl jo je v zaboj in ga prekril z deskami. Toda njegov pes je bil preveč rado- veden in je prevrnil zaboj, pri čemer ga je kača pičila. Ko je reševal psa, je huda stru- penjača pičila še tehnika! In veste, kako se je maščeval? Ugriznil je kačo! Pa še konec zgodbe: zaradi njegovega ug- riza je kača — poginila . . . čudno, da je žena sploh še živa, so komentirali sosedje. Jackie Onassis se sicer ni godilo tako hudo, toda ko je predvčerajšnjim blizu Varša- ve spremljala pogreb nekega svojega sorodnika, je vzbudi- la pri Poljakih tako radoved- nost, da jih je nekaj tisoč do- besedno navalilo nanjo. Rešili so jo fotoreporterji, ki so jo hitro potisnili na tramvaj, s katerim se je odpeljala na varno. Tramvaj je imel števil- ko štirinajst... kaj bi bilo, če bi bila trinajstica? ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED V zadnjih dneh je dobila sovjetska diplomatska pobu- da, ki jo je bilo zadnje čase moč.le slutiti, povsem jasno obeležje: številne informaci- ja o prav tako številnih obi- skih sovjetskih državnih in partijskih voditeljev ne do- voljujejo o tem več prav nobenega dvoma. Za Jugo- slovane je kajpak najbolj za- nimiv tisti del teh sovjetskih prizadevanj, ki neposredno, zadevajo nas — v tem smi- slu velja opozoriti na bli- žn,'i obisk šefa sovjetske par- tije Leonida Brežnjeva, ki bo ta mesec — točen datum obiska še vedno niso spo- ročili — prišel v Jugoslavijo. Obisk bo neuraden. Zakaj prihaja Brežnjev k nam, kaj si lahko obetamo od tega obiska? Vprašanje, zastav- ljeno precej preprosto, nika- kor nima tudi takega odgo- vora. Predvsem je treba opo- zoriti na dejstvo, da imamo sicer s Sovjetsko zvezo pre- cej .skupnih stališč in stič- nih točk, da pa so v naših odnosih tudi reči, ki bi se jih zanesljivo dalo izboljšati. Ob pripK>mbi, da Brežnjev vrača obisk — da je torej, drugače povedano, v skladu z mednarodnim protokolom ika njem vrsta za obisk — je vsekakor na mestu ugo- tovitev, da ocenjujemo njegov prihod kot eno izmed mož- nosti za izboljšanje naših medsebojnih stikov in odno- sov — vendar pa ob upošte- vanju nekaterih predpostavk. Jugoslovanska zunanja politi- ka temelji med drugim na doslednem spoštovanju suve- renosti in nacionalne neod- visnosti in menimo, da je treba v odiprtem in prijatelj- skem razgovoru reševati ti- ste reči, ob katerih sicer dovoljujemo različna stali- šča. Menimo tudi, da bi mo- rali temeljiti naši odnosi s Sovjetsko zvezo na določilih znanih dokumentov — mo- skovske in beograjske dekla- racije — in smo 'jih priprav- ljeni razvijati še naprej na načelu enakopravnosti. Nobe- nega dvoma ni, da bo Sov-' jetska zveza tudi poslej na nekatere probleme gledala drugače kot Jugoslavija, toda to na- ne bi bil razlog' za slaibe odnose — še zlasti, če smo tudi mi pripravljeni drugim priznati pravico do drugačnih stališč Naposled je treba povedati, da prihaja do obiska v obdobju, ko smo imeli priložnost zaznati taka in dru.gačna znamenja pritiska, kar je razumljivo imelo slabe odmeve pri nas. Obetamo si, da bodo razgo- vori Tito—Brežn ev koristni, pričakujemo, da bodo pro- blemi, če ne že rešeni, pa vsaj bolj jasno postavljeni in stališča natančneje opre- deljena. Spričo tega, da bo- mo o obisku uglednega go- sta iz Sovjetske zveze vseka- kor še imeli priložnost po- ročati, preletimo na kratko še tiste informacije, omenje- ne na začetku, ki potrjujejo trditev, da smo zadnje ča- se res priča dokaj šnjih pri- zadevnosti sovjetske diplo- macije. Najprej spomnimo na to, da bosta Brežnjev in Podgomi jeseni obiskala Francijo, da kani Podgomi odpotovati v Severni Viet- nam in da bo Kos i gin obi- skal Alžirijo te'r Norveško, pa bomo — ne da bi našte- vali še druge obiske na nižji ravni — videli, kako zelo široka so prizadevanja Mos- kve za nadaljevanje in utr- jevanje stikov med Sovjet- sko zvezo in nekaterimi deže- lami. V Afriki so mesJtem stre- Ijah na dveh koncih. Po kra- tkem obme.jnem spopadu med Tanzanijo in Ugando, katerega začetek je še ve- dno nejasen, prav tako pa podatki o mrtvih, ranjenih ter škodi, so poskusili v Čadu (3,5 mili,ona prebival- cev in nekaj manj kot 1,3 milijone kvadratnih kilomet- rov površine) izvesti državni udar, ki pa ni uspel. Pre- vratnike so aretirali, vodja pa se je odločil za samomor. Za to afriško državo je zna- čilna precejšnja politična in vojaška prisotnost Francije, ki ima tod celo nekaj bata- ljonov svoje Tujske legije. Legi a pomaga vladnim silam v boju proti upomikom, ki si že dalj časa prizadevajo strmoglaviti sedanji režim. Doslej še nimamo podatkov, da bi bili ti uporniki kakor- koli povezani s prevratniki neuspelega državnega udara. V Boliviji, kjer so pred dnevi strmoglavili predsed- nika Torresa, so združene o- pozicijske stranke (natančneje rečeno: del opozicije) usta- novile nekakšen skupen od- bor, ki si je zadal nalogo, da se bori proti sedanjemu desničarsko usmerjenemu režimu. V tem pravzaprav ni nič nenavadnega, kajti vsa dosedanja praksa politi- čnega delovanja v tem delu sveta si je podobna — po krajšem ali daljšem obdobju vladnega režima zberejo na- sorotniki dovolj si^ za proti- udareo in potem se slika po- novi, vendar z zamenjanimi vlogami. JAVNE RAZPRAVE TEMELJITO PROUČEVANJE STVARI, ALI LE FORMALNOST? — ALI NAS ČAS NE BO PREHITEL? — SLABO OPRAVLJENO JE NAVADNO TREBA POPRAVLJATI Minilo je že polovico časa, določenega za javne razpra- ve o kmečkem starostnem zavarovanju, organizirane ra- zprave med kmeti pa se menda še začele niso. Vsaj slišali nismo o njih, ne bra- U v časopisih. Kmečki ljud- je se menijo le med sabo, ugibajo in čakajo, kdaj bodo prišli organizatorji in jim rie- katere stvari natančneje raz- ložili, hkrati pa poslušali tu- di njih, da povedo svoje že- lje in predloge. čas hitro teče — javne raz- prave o starostnem zavaro- vanju kmetov naj bi bile za- ključene do 15. oktobra. Ta- ko je sklenila republiška skupščina. Ali bo do takrat moč pri- sluhniti vsem upravičenim željam in predlogom ter pro- učiti možnosti za njihovo uresničitev, če bomo javne razprave predolgo odlagali? Ali gre za to, da bi starost- no zavarovanje kmetov kar najbolje pripravili, ali le za to, da bi predlagana izhodi- šča in teze kar najlaže spra- vili »skozi«, da bi skupščina lahko že v tem letu sprejela zakon? Ali naj bo javna raz- prava zgolj formalnost, ker je pač ni dovoljeno obiti? Površno pripravljene javne razprave se pogosto hudo maščujejo. Spomnimo se pri- prav republiškega zakona o gozdovih. Po njegovem spre- jetju so se zaostrile razpra- ve o njegovem izvajanju. Njegovo vsebino je bilo tre- ba ponovno temeljito prouči- ti in zakon dopolniti, spre- meniti, ce bi bila prva jav- na razprava temeljitejša, bi bilo pozneje veliko manj ne- godovanj in jeze, prihranili pa bi tudi veliko časa, po- rabljenega za nadaljevanje razprav. V teh mesecih naj bi oile tudi javne razprave o tezah za zakon o združevanju kme- tov v zadruge, organizacije združenega dela in pogod- bene skupnosti. Tudi o njih ni slišati nič. Obe vprašanji sta tesno povezani, čeprav ju bosta urejala dva ločena zakona. Vse se vrti okrog vpraša- nja, kako zbirati sredstva za pokojnine kmetov. Najpogo- steje je slišati dve mnenji: Po prvem naj bi dražba pri- spevala večji delež, po dru- gem naj bi izboljšali .gospo- darjenje kmetov, da bi od večjih dohodkov lahko več prispevali. Načelno je tudi zadnje rrmenje pravilno. Načelo pa bi morali dopolniti in pove- dati nadrobno, kako naj kmetje zvečujejo svoje do- hodke. Kako razvijati boljšo organizacijo pridelovanja na kmečkih posestvih in koliko lahko pomagajo pri tem no- ve oblike organizacije? V kmetijstvu ubiramo no- ve p>oti. Kmetije krepimo zlasti s preusmerjanjem go- spodarjenja in t večjim pri- aelovanjem za trg. JOŽE PETEK NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Poletje dokončno jemlje slo- vo — in z njim vred prav- karšnje počitniško obdobje, ki je imelo kajpak precej vpliva (čeravno je, denimo, zvezni izvršni svet v novi zasedbi pro- glasil tudi čas letošnjih počit- nic za svoje delovno obdob- je) tudi na notranjepolitično in gospodarsko dejavnost na vseh ravTieh. TaKo v vsem poletnem času nismo imeli priložnosti spremljati kakšnih posebno aktivnih potez naših odločilnih činiteljev (čeprav ne moremo reči, da se sočas- no niso dogajale stvari — na primer še ne povsem dokon- čana SVETOVNA MONETAR- NA KRIZ.'^ z vsemi njenimi p>osledicami in kaj dramatič- nimi zapleti za svetovno go- spcKlarstvo — ki so za nas prav tako izredno pomemb- ne). kar je navsezadnje tudi razumljivo: dokaj razgibano obdobje notranjepolitične de- javnosti tik pred poletnim predahom je bil čas DOKON- ČNIH PRIPRAV za razne u- krepe, v marsičem tudi pri- prav za prehod na nove siste- me, v bližnjih dneh pa si že lahko obeta-Tio prve KON- KRETNE URESNIČITVE ozi- roma vsaj začetek dejavno- sti, da bi do uresničitev pri- pravljenih rešitev tudi zares prišlo. Toliko nasploh pred začet- kom letošnjega jesenskega ob- dobja — ki si od njega lahko obetamo, da bo v vseh pogle- dih (v mislih imamo kajpak predvsem notranjspolitično in gospodarsko podračje ureja- nja raznih problemov in še nerešenih vprašanj) kar se da razgibano. Prve napovedi so že tu: za prih.^dnji četrtek (9. septembra) je že sklicano zasedanje republiškega zbora skupščine SR Slovenije, na programu zasedanja pa bo ob- ravnava osnutka USTAVNIH AMANDMAJEV od XXV. do XLVII. k republiški ustavi, torej besedilo osnutka amand- majev, ki ga je še pred po- čitnicami sprejela skupna ko- misija vseh zborov republiške skupščine za ustavna vpraša- nja. Bržkone pa se ne moti- mo, če predvidevamo, da ute- gnejo priti že na tem prvem skupščinskem, zasedanju po p>oletnih počitnicah na dne\-ni red .še kakšna aktualna vpra- šanja — denimo med poslan- skimi vprašanji (kjer bo mo- rebiti dobila .svoj epilog tudi znana AKCIJA 2n POSLAN- CEV, ki je sicer doživela pre- cejšen zaplet, vendar dokonč- nega razpleta ob njej, vsaj p>o naši sodbi, le Se iii bilo!). Ker smo maloprej omenili svetovno monetarno krizo, ka- tere odmevi .so sicer skorajda že p>otihnili, vse njene posle- dice pa se še niso pokazale — vsaj v našem gospodarstvu še ne — je na tem mestu gotovo prav, da jpovzamemo izjavo zveznega sekretarja za finan- ce Janka Smoleita, ki je v zve- zi s TRDNOSTJO DINARJA po nedavnih pretresih na svetov- nem monetarnem poprišču po- udaril, da svetovna monetarna nevihta ni neposredno ogrozi- la trdnosti našega dinarja, da pa je njegova stabilnost pred- vsem odvisna xl naše notra- nje CX)SPODARSKE STABIL- NOSTI. Zvezni sekretar Smo- le je dejal, da naša vlada skr- bno spremlja premike na sve- tovnih tržiščih t«r vse ukrepe v zvezi s tem (npr. znano ameriško omejitev uvoza z do- datnimi carinskimi dajatva- mi) ter da bo ukrenila vse, kar lx) v njeni moči, da bo našemu izvozu omogočila od- prto pot tudi na ameriško tr- žišče, ki je za nas še vedno eno najpomembnejših. Pose- ben poudarek temu pom.emb- nemu vprašanju našega celot- nega izvoza je dal na svoji seji minulo soboto tudi ko- mite republiškega izvršne.ga sveta za ekonomske odnose i tujino — kjer so poudarili, da bo treba narediti vse, da se bodo naši izvozniki obdr- žali na ameriškem tržišču (saj slovensko gospodarstvo — ki je pri tem najbolj zainteresi- rano — izvozi na ameriški trg kar 9 odstotkov vsega svoje- ga izvoznega blaga) in da bo v tem smislu treba pod%^zeti posebne UKREPE ZA SPOD- BUJANJE IZVOZA, ki bodo ublažili breme novih 10-o.jsto- tnih uvoznih taks na ameri- škem trgu. V tej zvezi je ko- mite IS menil, da bi bilo tre- ba ponovno proučiti predlog o vračanju carine in nekatere druge slovenske predloge, ki težijo k temu, da bi bil nastop jugoslovanskih podjetij na tr- žiščih s konvertibilnimi valu- tami bolj konkurenčen. Pereča nelikvidnost našega gosp>odarstva (pravzaprav je nelikvidnost neprijetno bre- me vse naše skupnosti) je v državnem merilu — pa tudi v republiških okvirih, čeprav je tu resda sorazmerno manj- ša —- še vedno posebno trdo vprašanje. Podpredsednik ZIS dr. Jakov Sirotkovič je v zve- zi s tem izjavil, da se mu zdi, da splošni kliring (po kate- rem so vedno glasnejše 7>ah- teve) le ne bi pri vedel do po- vsem zadovoljivih rezultatov, ter da bo v zvezi s to našo akutno »boleznijo« treba ukre- niti še kaj dodatnega. Kakor- koli že — problemi v zvezi z nelikvidnostjo se čedalje bolj zaostrujejo, tako da ponekod (posebno v južnih republikah) celo sprožajo vprašanje IZ- PI^CILA OSEBNIH DOHOD- KOV po posameznih delovnih organizacijah. Dr. Sirotkovič je povedal, da bodo republike v tem primera vsekakor po- sredovale s presežki iz svojih proračunov, kar je že dogo- vorjeno. POZNAMO ZDRAVILNA ZELIŠČA? Uporabnost rastlin za zdravljenje sega daleč v pre- teklost človeštva. Ljudje so posebne moči, s katerimi se je bolniku vrnilo zdravje, odkrili v tej ali oni rastlini zdravemu pa se je ohranilo njegovo dobro počutje. Z razvojem kemije in s tem tudi farmacevtske zna- nosti so sintetična zdravila potisnila uporabnost zdra- vilnih zelišč na stranski tir. .S tem pa jim je bila storje- na krivica, saj vsebujejo rast- line mnoge vitamine, sluzi, beljakovine, barvila, kislfcne, sladkorje itd. Z njimi dova- jamo telesu mnoge dragoce- ne snovi, ki mu omogočajo, da lažje premaga bolezen in ga krepi. Vendar moramo biti pri uporabi zelišč previdni, saj so nekatere rastline tudi strupene in njihova uporaba človeku zelo škoduje. Tudi ene zdravilne razstilne ne smemo uporabljati za- vse bolezni. Pri nabiranju zdravilnih zelišč je važno tudi to, ka- teri del je zdravilen, kakšne zdravilne učinkovine vsebu- je, kdaj zelišča nabiramo in kako jih sušimo. Konec avgusta in v sep- tembru dozorijo številne zdravilne rastline. Nabiramo zelene dele (listje in cvetje), skorja, plodove in korenike. Navedel bom tista zdravilna zelišča, ki jih najdemo v tem času tudi v celj.ski okoli- ci. HMELJ Te dni y Savinjski dolini veselo obirajo kmelj. Vsem je znana njegova industrij- ska uporaba za pivo, da pa je zdravilen, ne vedo vsi. Hmelj vsebuje precej ete- ričnih olj, grenkih snovi in lupulin. Zaradi grenkih sno- vi FK>spešuje prebavo, krepi želodec, pospešuje izločanje urina. Eterična olja in lupu- lin pa pomirja živčevje. Saj iz hmeljevih storžev (1 čaj- na žlička v prelivu) ima ugo- den pomirjevalni učinek, zla- sti pri nespečnosti. Ker moč- no vpliva na izločanje seča, ima zdravilen vpliv pri vseh protinskih in rematičnih bo- leznih. Od drugih zeliščih pa dru- gič. Boris Jagodic ANEKDOTI ZGLED Mož uči ženo šofirati. žena sede za volan in vpraša: — Pa? Kaj je potrebno sto- riti? — Stvar je zelo preprosta, — razlaga mož, — če je na se- inajorju zelena luč, pelješ da- lje; če je rdeča, se ustaviš; v primeru, da postanem bled — zaviraš! NASVET Zakonski par prihaja iz re- stavracije. Moški se z nego- tovim korakom usmeri proti avtomobilu. Vratar mu pride naproti. — Oprostite, da se vmeša- vam, toda smatram, da bi t) vašem položaju bilo bolje, da prepustite volan soprogi. — To pa ne! — odgovori mož. DrSi, da sem pijan, to» do izročili brezplačno vozovnico za vožnjo po vseh njihovih izložbah, čim bodo sklenili poslovno so- delovan.je z železnico in postavili v izložbo tudi — lok(»- motivo, Duho\itost ,je naletela na duhovitost. \se skupaj pa ,je dalo v(laiia Baburskega, člana zabaviu'i;a aii«"mma Oemini. ki /.<■ dva meseca iS''ajo in razveseljujejo mlade in stare turiste v Starem gradu na livaru. »Ostali bomo do konca septembra. Tukajšnji turisti in domačini 90 na.s lepo sprejeli, zlasti pa jim je všeč ena izmed naših novej.šiii skladb, kt ,jo požvižgava skoraj ves Hvar. V dveh mesecih je deževalo (beri: padlo samo nekaj kapelj'.) dvakrat, zato ni čudno, da so i><)- žari na dnevnem retlu. Kljub vsemu lepemu nam je ze precej dolg«;is po mladini na celjskem območju. Obljubljamo jim. da jih. ko s« bomo vniili ne bomo razočarali. Pripravljamo nov program in pridno bomo igrali. Vse bralce Novega tednika in našie zvestr poslušalce pozdravljajo člani ansambla (iemini (na sliki od leve proti desni); Vili Novait, bobni, Vlado C4ivau, ba,s kiUra, Bogdan Baburski, solo kitara in Sa.ško Beccari, orgle. Z njimi po.je tudi Alenka Kelici- jan. ki pa .je bila ob fotografiranju mlsotna zaradi študija. VREME Prevladovalo bo de- ževno vreme in precej hladneje bo. Nevarnost neviht, zlasti popoldne in ponoči. 34 NOVI riOiNlK - Ulaaiio oOCuisJuli organuacij sociaiisučne «vew asiovnega ljudstva. Uelje La^ko m Zaiec - Uredništvo r jpravg Ueiie GregorftlCevB 6 oo^t.n- aredai 161 - Orejuie CTredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand - NOVI TEDNIK uuiaja vsak ieinek — izaajs, .Vas kaj boli, oče?« ga je pobarala točujka. ko se je vrnila iz kuhinje. Nič ni odgovoril, le zmajal je z glavo, snel klobu.K z obešalnika in tiho stopil na cesto. Ni ga bolelo od tistih nekaj klofut, le pri duši mu je bilo ne- kam tesno. Ni mogel razumeti, da se je tako končalo, saj vendar ni mislil nič slabega. »Prekleto, kaj pa sem rinil vmes- Pustil bi ju bil, da bi se stepla. Pa vendar nisem mislil nič slabega, le po- miriti sem ju hotel«, je razmišljal, ko je stopil proti do- mu. Ni mogel razumeti. »Kako čudni .so ljudje, kako različni«, si je -mislil in hudoial se ni nanju, le nase je bil jezen .. . B. Strmčnik